- uležanim
- uleshenim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro
- uleshenim
uležan ulica uliti uljnjak uloviti uložiti um umakniti umazan umazati umediti umen umesiti umesti umestiti umešati umeščati umeščenje umetelen umeten umeti umetnik umetniški umetno umetnost umevno umikati umirajoč umirati umisliti umit umiti umivanje umivati umnost umolkniti umoriti umorjen umreti umrjoč unča ungezügelte uničevati uničiti unzählbar up upanje upasti upati upenjati upepeliti uperivši upirati upodobiti upodobljen upognjen upokojen upokojiti upor uporabljaje uporabljati upotrebovan upotrebovanje uprava upravljanje upravljati upreti uprt ura urad uraden uradnija uradnik uraščenje uravnati uravnava uredba urediti urednik uredništvo uredovan urejen uren uresničiti urezati Uriel urin urno Urša Uršič uržah uržoh usaditi usahel usahniti usedati usedši usesti uslišan uslišati usmiliti usmiliti_se usmiljen usmiljeno usmiljenje usmrčen usmrtiti usnažen usnjat usnje usoda usoden usodepoln usovrševanje usovrševati uspeh uspešen uspešno usque usta ustanoven ustanovitelj ustanoviti ustanovljenje ustaš ustati ustava ustaven ustaviti ustavljati ustnica ustno ustopiti ustrašen ustrašiti ustreči ustreliti ustreljen ustrojen ustrojti ustvariti ustvarjen uš ušafanje ušafati ušesa ušibiti ušivo utajiti utegniti utica utihniti utolažiti utoniti utopiti utopljen utopljenec utrditi utrgan utrgati utrinjati utrjen utrjevati utrniti utruditi utrujati utrujen uvel uveneti uvesti uvezniti uvidevnost uvod uvrstitev uvrstiti uvrščati uvrščen uvrtati uzda uzreti užaliti užgati užitek užiten užiti uživanje uživati uživljiv užugati
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſako po nje shegi h'ſętvi perpravit, is lush, inu vulz blatu na verte, inu traunike |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is vulz, zeſt, blatu na kupe ſpravlati, te perenzhaſtne Nive s'brano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí in serce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potem gredó in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga |
| Divica Orleanska (1848): | glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem kér lepa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smejo spet odpreti; tudi 3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej mora vsak v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje |
| Maria Stuart (1861): | prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v Şalendrovih ulizih Nr. 195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v Şalendrovih ulizih Nr. 195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride en kmet s svojim vozom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Ultra! (1867): | tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v |
| Deborah (1883): | tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef! Jožef (solze se mu ulijo). |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru |
| Genovefa (1841): | dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi môja shêna! Ti Genovefa |
| Genovefa (1841): | jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze |
| Zlata Vas (1848): | poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga |
| Biblia (1584): | on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tudi to je kri tvojega očeta, jaz sama sem jo ulovila iz smertne rane, ko je svoje življenje dal za svojega |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in spusti cvetlici. »Tu imaš svoje oči«, reče jej smrt. »Vlovila sem jih v jezeru, kaj lepo so se svetile, nisem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | željno ne hrepene po njih, kakor so kristijanje, da bi vlovili in pobrali le eno kapljico svete kerví. Vendar so se |
| Zeleni listi (1896): | Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | saporedi prasen damu pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti |
| Robinson mlajši (1849): | skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Rezhe mu: „Ker to proſiſh; glej, tako modroſt ino tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja ni bi- |
| Zlata Vas (1848): | bi si Oní hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter |
| Zlata Vas (1850): | Zakaj serca teh ljudi so obdivjále, ker je njih um zatamnil. Ako bi si Oni hotli šolo v mar vzéti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski |
| Oče naš (1885): | je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro srce, bister um. Ako je mož tako bogat, zakaj naji hoče ubožna narediti |
| Oče naš (1885): | je imel vést, da ima samo dobre namene in bistrejši um, ni mogel lahko trpeti, da bi mu bil kdo njegovih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž |
| Pozhétki gramatike (1811): | slogov govor ſhkripIe po vſnéſih, kar poſ uſhávzam duh in vum shali. Boileau je shé davno lépo méro perporózhal. (* Dvanajſta Stava |
| Pozhétki gramatike (1811): | snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na dû |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga |
| Robinson mlajši (1849): | tvojem, kakor bi ti rad, bi se jas imel svojega uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po |
| Roza Jelodvorska (1855): | so le v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem se pride naj dalje po svetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim umam spozná in se takó visoko do Stvarnika povzdigne, je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden z umam, s kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi enkrat pred |
| Robinson mlajši (1849): | je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim umam |
| Viljem Tell (1862): | imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga |
| Valenštajn (1866): | ne more biti. (Oktavij spusti njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi ti odkritosrčen bil, Do tega ne bi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki se prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj z |
| Deborah (1883): | Ti, Jožef, ti me znaš! (Mu naproti steče. ) Jožef (se umakne). O znam te, znam! O, oče, Ana, sem na moje |
| Gozdovnik (1898): | naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni |
| Valenštajn (1866): | Zdaj ima ta-le sam ukazovati. (Deverú i Makdonald se spoštljivo umekneta; vsi tiho odidejo, le Butlar, Oktavij i Gordon ostanejo. ) Oktavij |
| Valenštajn (1866): | tabornik. Deverú. Naše geslo? Butlar. Bog Ohrani carja! Oba (se umekneta. ) Kaj? Butlar. Ohrani hišo Avstrijsko! Deveru. Al zvestobe Fridolancu Prisegli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ondi veliko ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pobrali le eno kapljico svete kerví. Vendar so se vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki je tudi prišel z malo steklenico v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | bila židane volje, ko se je staro leto že dolgo umaknilo mlademu. — Novo leto se je začelo z trdo zimo. Snega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | in sostavil je mini- sterstvo „ničel”, katero se je kmalu umaknilo sedanjemu ministerstvu. Gambetta, srdit sovražnik katoliške cerkve in vere, občudovan |
| Genovefa (1841): | je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi vmaknilo, in takó je ſhlô dalje, bres de bi ſe bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo |
| Čas je zlato (1864): | Lenče se noče umakniti, stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi |
| Valenštajn (1866): | Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof |
| Sacrum promptuarium (1695): | glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye |
| Roza Jelodvorska (1855): | je bila kakor pav; ali o delovnikih je bila tako vmazana, kakor bi se bila vedno v gnojnici kopala. Za nobeno |
| Kemija (1869): | skrkne in plava z drugimi neraztopnimi stvarmi na vrhu kakor vmazana pena, ki se sproti posnema. Ko se je potem tekočina |
| Zlata Vas (1848): | vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan pomival, ti ta drugi, inu zhe bo eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi |
| Zlata Vas (1848): | Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in zdravje je vsim |
| Sacrum promptuarium (1695): | pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó |
| Roza Jelodvorska (1855): | prosi za zamero, da je njeno lepo belo roko tako omazal. Začuden Rozo samo viditi in tako pozno na večer, pravi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je kak stekel človek vgriznil ali s slinami in penami omazal; ali ker se ga je bil sicer kako na ravnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vmeſ isgnoji. Liſtnat gnoj ſe v semlji tako naglo ne vmedí, kakor ſlamnat; satorej pa mora proſtor sa enako mero perdelanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrebujejo, ga v velike kupe nalo- shijo, de ſe dobro vmedi, in ſperſteni; potem kupe po njivah rastroſijo. 4. Praprot je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sa ſlamo nar bolji ſtelja, v gnoju ſe hitro vmedi. 5. Şuſhik je vezhdel le sa kurjavo, vender ga per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen in poſhten mosh, kakor ſte vi, ki ſizer radi vbogate |
| Zlata Vas (1848): | Kar so tvoj oče umerli, ki so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo slabo godí. Otroci se le za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prestopu iz starega v novo leto in vsak dober in umen človek pri začetku novega leta se rad še enkrat nazaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je pred malo leti še novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | ti pokashe imenvávniga, poſtavim: l'enſant est sage, otrok je vumen: de imenvavmga najdem, praſham: qui est-ce qui est sage? Kdo |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenvavmga najdem, praſham: qui est-ce qui est sage? Kdo je vumen? Odgovoriſh, otrok; glej ta je imenváven glagola est, je. Le |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dober gospodár in njegova hiša raste. K temu pomaga njegova umna žena in vsa družina. Kar dober gospodár v zunanjih večih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | delu, kako je dobro in prav. Kar bolj pa je umna rednost poglavitna reč pri delu in pri gospodarstvu, brez ktere |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zelenike, beró tudi vsako posebe, in posebe hranijo. To je umna tergatev in pametno ravnanje z grojzdjem. g) Od naprave vina |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mero živini in ljudém, ali pa z njegovo vednostjo njegova umna žena. i) Dober gospodár ne dela dolgov razun v sili |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | da le vi dovolite. Ako bi jo vidili, kako je umna, kako je pametna, mlada in berhka je, in tudi revna |
| Domen (1864): | mraza, ko je na pol tekel za hitro stopajočim Domnom. „Umna deklica! " klatil je dalje berač. „Ako ti Bog sreče dá |
| Razne dela (1870): | vsih sedaj. Diva tam živí mogočna, Kakor prav'jo, silna, ročna, Umna, mlada, lil'je cvet, Kdor jo vidi, koj je vnet. Primeta |
| Razne dela (1870): | Pantosa tik, Timetej, Klitios in Lampos, Modri Antenor junak, Ukalegon, umna obadva; Bili naj starji so ti, naj modriši vsiga naroda |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | Belica: bila je bolj bela nego sneg, ob jednem pa umna, spretna, živa, vesela, ognjevita, krepka in obilna. Oduševljen jo prime |
| Kuharske Bukve (1799): | premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | plemena ne dajo ne dobrega sadú, ne dobrega vina brez umnega ravnanja in pravega kraja, ker imamo poterjeno skušnjo, da ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | véje, ali véja terkne, ali pa z dolgim omelom omede. Umnega čbelarja pamet in skušnja učí, kako gre v tacih raznih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in veči dobiček dá, ker skušnja in pamet umnega, rečem, umnega kmetovavca naj bolj učí, kako naj se to ali uno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | manjši meri pa so ne ne neprecenljive zdravila v rokah umnega, zučenega zdravnika, ampak tudi za mnogo drugo rabo, za obertništvo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od narejencev, in od orodja pri rojih, in od potlejšnjega umnega ravnanja z roji. 1. Od znamnja rojev. a) Kadar ste |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pridnostjo lepa obilnost in vesel blagostan zadobiti? Te bukve od umnega kmetovanja in gospodarstva, ki jih zdaj našim slovenskim kmetovavcem podam |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vroči hiši. Na lepo snažnost povsod glej. 5. Dnevni red umnega in dobrega gospodarja. Vsak umen človek vé, da brez pametnega |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | neskerbnost za novo zaredbo lesa v izsekanih gojzdih, in zanemarjenje umnega oskerbovanja gojzdov. Vse to in drugo pomaga les in gojzde |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | tu. Daleč, daleč zre okó in ne zapazi niti sledú umnega kmetijstva, a kaj kmetijstva, niti človeka ne, ki bi le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shé gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | storil. « Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | S pomočjo umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa ne moremo tajiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Vertovca. Namen naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je takó ſlabo isdelal. In, zhe bi jo bil ravno umni rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to tako in ne drugači |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in koristno? ” — — „„Saj to imate pa pràv”” — so nekteri bolj umni izmed njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa pokazal, ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin prejél. S to pomózhjo , sa ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah |
| Najdenček (1860): | mojo roko in me je milo gledal s svojimi zvestimi umnimi očmi, kakor če bi se bil hotel za večerjo zahvaliti |
| Najdenček (1860): | spoznal, da si ne morem sam juhe prinesti. S svojimi umnimi očmi je kakor prašaje gledal. Na vrata sim pokazal in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nas, Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča za umno mladost je zdaj to. Da šole povsod so odperte za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje” na 307. strani in dalje; od hitro rastečega drevja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor ſizer. To ſe tako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſklędo dęvati, rastepi tri rumenake, notri med tę dobro vmęſhaj en koſ ſroviga maſla, muſkatzvęta inu ſoka od lemón; potle |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſpezi v' obodi. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. V' ſklędi vmęſhaj dobro poldrugo unzho ſroviga maſla, potle vbì notri 14 rumenakov |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo meſne shupe Poſębej rasbęli obilno ſhpeha, al maſla, vmęſhaj bęle moke, inn sabęli sęle, tudi ga oſoli. Puſti sęle |
| Kuharske Bukve (1799): | rastolzi dva lota ſladke ſkorie, inu en lot nagelshebíz nepredrobno, vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne na ſonzi |
| Kuharske Bukve (1799): | tim rastepi belák od jajz na pęne, inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe |
| Kuharske Bukve (1799): | zvęta, 16 dobro rastepenih jajz, to vſe dobro v' maſlo vmęſhaj. Potle vsami eno ręzh Iępeh zhęſhin, kar ſe tebi prav |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro vmęſhaj; v' to deni ribanga kruha, ſhkaplęta, ſhtupe, inu ſoli; vſe |
| Sveti večer (1866): | Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem hotel torej precej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | III. V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in srebern natis. 10. Gosp, J. Fancoj (sin), kukalnikar in umetalni rokodelec v Celovcu, za kukalo. 11. Gosp. M. Ferlan, duhovnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imé naj v lepi vélki oltar naſh rojak in ſlovézhi umetalni sobrasnikar, Matevsh Langus, podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja po ſvoji |
| Zoologija (1875): | pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda |
| Genovefa (1841): | nekoliko rasveſeliti hôtli. Ta je pripravil velíko obéd in kak uméten ſtrunar je mogel sabrenkati in tolashne péſmi péti. Drugi je |
| Genovefa (1841): | Bóg! ” je rékel ſantizhek; „ta je pazh prav dóber in uméten! ” in Genovefa ſe je ſmehIjala savoljo té nedolshne proſtoſti. „Pazh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zoperniz pride. Glejte to ſo ſtare vrashe, kterih ſe vſak uméten zhlovek in dober kriſtjan ſramuje. Dr. B. Vganjka. Nr. 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V Teržiču umeten mojster svojiga rokodélstva, so nam lično farbani višnjevi pavolniki (Cottone |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v razstavo dal, z kterim je očitno pokazal, de je umeten mojster tega rokodelstva. — (Dalje sledí. ) Oznanilo obertniske razstave na Dunaju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bili lepo izdelani. Od tega časa, kar je neki umeten rokodelec na Krajnskim mašino , imenovane kolesčike strugati, iznajdel, se veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manjkalo, ki se bodo oslepariti dali. — Visoke časti je zares umeten in pošten zdravitelj vreden: če pa zdravnik brez vse vesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vljiti. Včasi je treba, tudi živinčetu pušati, kar pa le umeten zdravitelj zamore razsoditi, brez ktériga v takih okoljšinah ne morete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolji ſredſtva soper mole; savoljo tega je, ni davnej neki umeten kmetovavez na Franzoskim take shitnize napraviti ſvetoval, ktére ſe kakor |
| Fizika (1869): | ne vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit |
| Kemija (1869): | kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej § |
| Mineralogija in geognozija (1871): | redu, tako da bi kdo mislil, da so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato |
| Gozdovnik (1898): | telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bog v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od |
| Zlata Vas (1848): | veliko sira in masla narediti, to je bilo prav res umetno! Te umetnosti se je Ožbè v neki vasi učil, ko |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če pa vedit' Kaj je ljubezen? Mene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž njim — ne ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti |
| Revček Andrejček (1891): | da le samo mene ljubite! Zvitorog. To se že tako umeje. Franica. Prav lepo vas prosim! Zvitorog. No, naj bo! (Bere |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | videl. “ Filipa je bilo sram in reče: „Zdaj še le umejem tvoje besede. Ti sicer govoriš zmiraj resnico, a zdaj si |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je delala, niti kože, iz kterih sem jih delal. Vsaj umejete, gospod, da usnjata mošnja vselej denarje bolj hrani, kakor svilnata |
| Revček Andrejček (1891): | spaka? spaka? No, vi me še ne bodete tako nazivali; umejete li, vi že še ne! Grešnik (ne izpustivši Andrejčka iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ne znate nič učiti, kér vas nemških otroci ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede zdej tudi umejo. Po vsim tem se je tedej — Bog naj bo zahvaljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gospodov izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in |
| Zlata Vas (1850): | so nevedni in po nevednosti vse narobe delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in svoje gospodarstvo popraviti. Oj, kako veliko |
| Robinson mlajši (1849): | da bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti |
| Valenštajn (1866): | Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi” mu je bilo vse |
| Ferdinand (1884): | se je šalil z drugimi ter jih za bebca imel. Umel pa je to jako dobro. |
| Ferdinand (1884): | čisto izgovarjal, da so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj tudi, kako obsojam prelomitev dane besede jaz in |
| Zlata Vas (1848): | prijazno va-nj skakal; potém nad keršenco, ki ga ni koj umela, ko je kozarček žganja hotel iméti, potem nad ženo, ko |
| Zlata Vas (1848): | je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili, ki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki niso spisa Navratilovega in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh |
| Ferdinand (1884): | vsako besedo, vsaki zlog čisto izgovarjal, da so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo |
| Gozdovnik (1898): | Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča dobil? “ |
| Ferdinand (1884): | se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le |
| Zlata Vas (1850): | njim govoriti hotel in ga potem izpraševati začel: ,,Ožbe, ti umeš zlato delati; vsa vas vé to. Uči tudi mene to |
| Robinson mlajši (1849): | Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak |
| Valenštajn (1866): | Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to |
| Zeleni listi (1896): | ne znate. Zakaj? Ker ne umete mislili. In zakaj ne umete misliti? Ker nimate uma. V našem telesu prebiva um. Zato |
| Zeleni listi (1896): | Lovro, »še tako lahkega računa ne znate. Zakaj? Ker ne umete mislili. In zakaj ne umete misliti? Ker nimate uma. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu |
| Valenštajn (1866): | Maks. Jaz ne bi denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel Srcé za |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi se ljudje v eni družini tako sovražili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne úmi, ſe mu v nji morebiti po volji tudi vmedlo ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov |
| Valenštajn (1866): | rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da |
| Sveti večer (1866): | mi je misel, terdno misel vdihnil, da naj Toneta za umetnika naredim. Njegova dela, ki jih je doslej naredil, so mi |
| Sveti večer (1866): | in jaz ne bom pred nehal, da iz njega storim umetnika. ” Tone je veselja skoraj skakal. Ko se je pa do |
| Ferdinand (1884): | ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav všeč in po godu. Velika slava in hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktéra Jim je tudi takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, da je sozidan iz živega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za sveti večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkupej priſhlo, ſo pod milim nebam leſeno poſlópje napravili, ga vmetno snotrej in svunej olépſhali in ſtreho s zinkam pokrili. Ştraſhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bodemo ſholo dobili, v kteri bodo Şlovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhidel she po vſih imenitniſhih natiſkarijah. — Zhe bi kdo to vmetno isdelano natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | namreč bukve v roke vzame in jih nekoliko prebira). Svojo umetnost je v več krajih našiga mesta skazoval. Kolikor smo mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetijskih bukev — je ena nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave |
| Zlata Vas (1850): | zlato delati; vsa vas vé to. Uči tudi mene to umetnost. Če se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold. kupi |
| Zlata Vas (1848): | in masla narediti, to je bilo prav res umetno! Te umetnosti se je Ožbè v neki vasi učil, ko je na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku. |
| Valenštajn (1866): | tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma, naména, umetnosti. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz Kaldeje; v tej deželi je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere svoje umetnosti, kakoršne še nihče ni vidil. Ko knez v njegovo prošnjo |
| Zeleni listi (1896): | polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa je nalašč |
| Zeleni listi (1896): | je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripravne in voljne, v čudadelnim drevesu, to je, v lepih umetnostih se izobraziti; tode pota k njemu ne véjo in zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za-njo ! Okra. Mesca Kozoperska 1846. Misli v krasnih ali lepih umetnostih **) (Vvod za naše krasoslovje ***) U prídnosti ti čbéla kós zna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi |
| Najdenček (1860): | visoka gora Svetega Bernarda. Pot gré po vozki, težavno z umétnostjo nadelani césti čez hribe. Na tej gori leži, 7500 čevljev |
| Sveti večer (1866): | všeč odkritoserčna pohvala dečkova, še bolj pa njegovo veselje nad umetnostjo. Smehljaje se spregovori: „Ti si torej, kakor vidim, tudi mal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi vtiſnite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tem je takó omagala, de že ni môgla več beséde umévno izreči; kar le z glavo je zmajevala blebetáje, in hudó |
| Revček Andrejček (1891): | je na odru polumrak, kateri se pa vedno večji temi umika, tako da je popolnoma noč, ko Andrejček nastopi. Prvi prizor |
| Revček Andrejček (1891): | pokazal, (zapreti mu s prstom), kaj da norec vse zna! (Umika se proti ozadju. ) Jerica (kliče za njim). Anže, Anže, oj |
| Viljem Tell (1862): | klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku |
| Zlatorog (1886): | podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom |
| Genovefa (1841): | laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj |
| Tine in Jerica (1852): | narveči zaklad vašiga spola. Oh, nikdar ne pozabite besedi ljubijoče — umirajoče matere Jerica umerje. Zadnji dan velikonočnih praznikov popoldne so prišli |
| Roza Jelodvorska (1855): | Zadnji z Bogam sta slišala Častimir in Roza od svoje umirajoče. V Bogu je sladko zaspála. Stermó gledata oče in hči |
| Oče naš (1885): | oni pridejo po mene, kadar je treba otroke krstiti ali umirajoče tolažiti; tukaj imajo sveto mašo, tukaj prejemajo svete zakramente“. Zdaj |
| Genovefa (1841): | in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu |
| Trtna uš (1881): | mu ni dobro pognojilo. Naposled se ves trs posuši. Kakor umirajočega človeka, tako zapustijo tudi trtne uši trs še poprej, kakor |
| Ferdinand (1884): | novih obodov z nožem. Njegovo obličje je bilo bledo kakor umirajočega; kri pa mu je tekla iz treh ran ter močila |
| Tine in Jerica (1852): | Med tem je Urša umirajočiga tolažila, in si vse perzadjala, ga vsaj k obžalovanju grehov |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nar manjši krivice ne bo storil. “ Spolnite zdej té beséde umirajòčiga. I kaj čèm počéti, če ob vso svojo lastino pridem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ |
| Gozdovnik (1898): | žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá |
| Gozdovnik (1898): | dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu |
| Oče naš (1854): | reči; pa ne zgubljaj časa. Hiti k svoji ženi, ktera umera. Zavoljo nje sim šel v nevarnost svojega življenja. Teci k |
| Najdenček (1860): | Glasneje je bilo pogovarjanje: „Oh! Nežka” je rekla gospa jokaje, ”uméra! moj Mignonček umera. Nežka, jez ne bom smerti svojega ljubčka |
| Najdenček (1860): | pogovarjanje: „Oh! Nežka” je rekla gospa jokaje, ”uméra! moj Mignonček umera. Nežka, jez ne bom smerti svojega ljubčka preživela! ” „Žlahtna gospa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſa, pade bersh pred-nj, ino ga milo próſi: „Moja hzhi umira! Pojdi k' meni na dóm, de deneſh roke na-njo, shivela |
| Genovefa (1841): | na ſvôjo mater, ki sdaj s tém krishem v rokah umira! Skleni vſelej, poboshno in dôbro, zhiſto in nedolsnno shivéti, ljudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zibki nadahnila. De, ko vdari Tvoja lira, Vsaka druga slast umira V njene glase vtópljena? Slavski govor — ktera Vila Te v |
| Maria Stuart (1861): | Kako bi Imeti mogla take sanje ona, Ki tu zazidana umira živa, Do ktere ne predre tolažni glas, In ne odmev |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Kaj pa je? Kdo kliče? Janko. Andrej — — pojdi sèm, pojdi! Umira! Hlapec. Kdo, mlinar? in tukaj? (Oba pristopita ter Črnotu pomagata |
| Mlinar in njegova hči (1867): | levo. ) Pomagajte! Pomagajte! — Kako je sèm prišel? V rokah mi umira! (Najde vreči z denarjem. ) Denar? Bog nebeški! Denar je hotel |
| Gozdovnik (1898): | podaje le roko, da ga vede k velikemu Manitovu«. »Hrabri umira v boju, a ne pod suvaji bivola. « |
| Ta male katechismus (1768): | bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej |
| Gozdovnik (1898): | je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi je bil prepičlo odmerjen, moral sem brž |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z |
| Roza Jelodvorska (1855): | storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna dogodba v svarilo, in gotovo ne bo |
| Zlata Vas (1848): | in snažne od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito inu doro pomatano perpravi na miso shegnano vodo noi sveto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi kadivo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je kaj sadélo; zhe ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj |
| Zlata Vas (1850): | je mogel poprej k vodnjaku iti, si obraz in roke umit. Kdor ni imel las čedno sčesanih, ga je domu nazaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | njene duše. « Vilovec je šel zdaj vun svoje objokano obličje umit; potem je postlal Petru pod ispo posteljo in potem, ko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora vselej, kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti. |
| Zlata Vas (1850): | dolgo z nesčesanimi lasmi, polnimi prahú ali perja; se pozabijo umiti, kadar se vmažejo, in mislijo, de se to ženi lepo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zgodaj, poklical svojo ženo in vse otroke, velel jim je, umiti in sčesati se in jih praznično obleči. On sam pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jógri preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar krùh jèdó. 3. On pak je odgovóril |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Peter k'njemu: nigdar nekol naboſh ti meni nog umyvov. JEsus je njemu odgovoruv: aku nabom tebe umyvov, tok na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meni nog umyvov. JEsus je njemu odgovoruv: aku nabom tebe umyvov, tok naboſh dejla s' mano imov. Rezhe k'njemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou, inu sa ſvoiga perjatla imenovou, ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tem, kader je maihinu poprei Chriſtus nemu negove greſhne noge vmivou, en maihinu poprei s' ſvojim ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skasou, ti ſi ſe h'negovim nogam ponishou, inu tiſte vmivou, ſi nega s' tvojim ſvetim Reſhnim teleſsam shpishou, inu s' |
| Zlata Vas (1848): | de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktere konj dergne, pervič z žajfnico in potem čisto vodo omivati. Ako serbečica poleti pride, in ako je priložnost konja kopati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba, posebno v pervih dneh, z merzlo vodo pridno omivati, da se vnetju in oteklini v okom pride, in da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | štupe je treba garjeve mesta z nasvetovanim mazilom mazati in omivati, kakor je bilo zgorej rečeno. Ako so garje zastarane, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapazi, jo treba trikrat na dan z mjilo in žganjem omivati. Dobro je tudi jo večkrat z merzlo vodo pomočiti. Ako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi? “ Pa njegov ſlushabnik ga |
| Maria Stuart (1861): | Da spolni se nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison (hitro in strahoma ji v besedo seže |
| Maria Stuart (1861): | v besedo seže). Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave umnosti in vednosti treba, takó mora tudi kmetovavec prebrisane glave biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja |
| Divica Orleanska (1848): | Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | časih! Gosp. Winkler je dika uradnistva, on vzdržuje sè svojo umnostjo in delavnostjo tri vogle namestnistva Tržaškega; njegova ponižnost in potrpežljivost |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | rekla, da ni nič res, in je ugnala s svojo umnostjo v kozji rog nekega gospoda, ki je imel samo jezik |
| Robinson mlajši (1849): | zadosti pak si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če le k delu hot — voljo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tem sim ga nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa |
| Zlatorog (1886): | velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul |
| Razne dela (1870): | in ljudoljubja tudi Pri druzih žertvah meča svojiga? Zakaj je umolknil, ko mladenč je nježni, Vališki vitez, prosil za življenje? Hinavsko |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | na Gorenjskem pri Kranji. Po tem kratkem branji je mrlič umolknil, ker v črnih bukvah ni bila nobena skrivnost več zabelježena |
| Postillion d'amour (1887): | jemal slovó od fantov, chianti nas je razgrel. Res, kar umolknil je potem, nervoznost mu ni pustila več iz ust besede |
| Lisjakova hči (1892): | Tudi trgovec iz Ljubljane se je smijal, ali zdajci je umolknil in ostrmel. Njega oči so se ujele na odru s |
| Jara gospoda (1893): | je hotel še več. »Kje ste bili zadnja leta, odkar —?« Umolknil je nehoté. »Od kdaj? « »No — odkar ste se ločili od |
| Hudi časi (1894): | razstreljati. Kako sem prepričan o tem, to bodete videli danes. « Umolknil je in se vtopil v svoje misli. Zdelo se mu |
| Usoda ka-li (1895): | večerni hlad. V tem je pa že oni na cesti umolknil, in tiho in mirno je bilo zopet po samotni cesti |
| Vinjete (1899): | od hrepenenja bi padale solze iz tvojih oči ...« Marko je umolknil. Gospa Koprivnikova je vzdihnila in njen obrazek se je zdel |
| Vinjete (1899): | imej kakšnih neumnih misli, tu ni ničesar záte. « Danijel je umolknil. A takoj v trenotku, ko jo je ugledal vrh stopnic |
| Na stricovem domu (1860): | njenih ust, še le ko sem vidil, da je popolnoma umolknila, sem jo htel poprašati bolj natanjko za to in uno |
| Rokovnjači (1881): | nekaj strašnega in od tedaj svojega Ferdinanda nisem več videla. « Umolknila je pri teh besedah ter obraz zakrila z rokama. Tudi |
| Gospod Janez (1884): | ona ter sela v naslanjač v Iopi; »včerajšnji izlet menda — —« Umolknila je, ker se Peter ni ganil s svojega mesta pred |
| Iz arhiva (1890): | pač mislili? – Še otrok se nisem bala pajkov, a danes ...« Umolknila je in povesila oči na dróbno nožico, katero je gizdavo |
| Strte peruti (1894): | običaji. — Sedela sva nekega večera s Sternom drug pri drugem. Umolknila sva, in on je vzel album z mize ter pregledaval |
| Materino srce (1896): | bi to vedela! To ni nič! Nič, nič ...« Zopet je umolknila, in pozneje mu ni dala nobenega odgovora. — »Irma, ti si |
| Gojko Knafeljc (1899): | načrte za bodočnost, si zrla v oči, za hipec semtertja umolknila, a vedno in vedno se poljubovala … Ločiti se je bilo |
| Gojko Knafeljc (1899): | raztreseno je odgovarjal svoji sosedi, dokler ni ta nekako razžaljena umolknila, ko je uvidela, kaj ga muči. Weber je razumel, da |
| Vinjete (1899): | Potrkal je z nožem na kozarec; vsa družba je hipoma umolknila. Gradar je vstal ter se odkašljal; njegove oči so gledale |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku vezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3 tednih, večidel pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in na poti ostane. Koliko starih konj pa tudi stradanje umorí, kér se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje |
| Maria Stuart (1861): | sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine strah. Potem pa naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v uni če tudi manjši je pa hud strup, ki umori v malo trenutkih — kar pride moj mož, in loti se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me je začel pretepavati in mi je žugal, da me umori. Vendar hvala Bogu! za silo sem se že seznanila s |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imate bati: bojte ſe tega, katiri po tem, kader she umory, ima tudi oblaſt v' pekl urezhi. Toku vam jeſt povęm |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kaj ſnâm. Vam sluſnem jeſt dobru; al mene moja kunsht umory. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne vmori le sebe; temuč še po smerti svojim zapušenim mir, veselje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to veſt rani. naſrezhnu je tiſtu saſtopit, katiru to duſho vmory. Vedeu je tiſti mladenzh, katiriga je Chriſtus per timu meſtu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtopnoſt to duſho vmory. Na hudu obernejo ſvojo saſtopnoſt, katiri ſe na golufijo, na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę en ſam ſmertni gręh ſturili, sakaj en ſmertni gręh vmory duſho, inu krisha Jęsuſa Chriſtuſa. Akù bi ſe takú otrokam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegove pòſle! Pa ne bojte ſe jih, kteri le teló umoré, duſhe pa ne morejo umoriti; bojte ſe le tiſtiga, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtrél, ker imajo vrasho, de zopernize shivali vſterlé in tako umoré, i. t. d. Némez to bolésin imenuje Milzbrand. Nar vezhkrat |
| Valenštajn (1866): | tega Bog! (Teče ven,) Prvi služabnik. Bežite! Bežite! Vse nas umore! Drugi Služabnik (nese srebrno posodo). Tu doli! Vojaki so posedli |
| Zoologija (1875): | Vsi pajki so roparji, ki vrebajo na žuželke, jih pograbé, umoré in izsesajo. V pod. 197 vidimo pajkova usta jako povečana |
| Ferdinand (1884): | dni v temno ječo ali pa v ječi na tihem umore, kar v takratnih razmerah ni bilo nič nenavadnega na Španjskem |
| Biblia (1584): | predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred |
| Genovefa (1841): | lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri |
| Genovefa (1841): | shêna — kaj ti je moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka. Ne, tega ne mislim reči; to |
| Gozdovnik (1898): | zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se |
| Biblia (1584): | de ti njo imaſh. Inu on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jaz bom rekel, da te je cela derhal napadla in umorila. Le pripri se za nekaj dni v svoje stanovanje, ne |
| Genovefa (1841): | bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she otepli, bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo. V' treh dneh pa bo ſpet od ſmerti |
| Genovefa (1841): | Bal ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil |
| Gozdovnik (1898): | de Mediana. Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni od vſih sa mojga imęna |
| Genovefa (1841): | kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali |
| Biblia (1584): | inu ſo dèrshali en ſvit zhes njega, koku bi ga vmurili. Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Kaj? tudi tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Juda tedaj rezhe ſvojim bratam: „Kák dobizhek imamo, zhe brata umorimò? Bolje ga je prodati. ˛Sej je vender le naſh brat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi mu jo puſtili bolj na tanjko pogledati, preden jo umorimo. Zhudno ſe mi sdi, de moj ſtari zhbelar ſhe matizo |
| Genovefa (1841): | proſèzh vajne koléna objemam. Ako ſim vaju lé kdaj rasshalila, umorita me! Ako ſim ſe kaj pregreſhila, umorita me! Pa ſej |
| Genovefa (1841): | déte umoriti ? Kaj ſe je pa pregreſhilo? Koga je rasshalílo? Umorita mene, ſej rada umerjem! Gléjta tu moj goli vrat! Lé |
| Genovefa (1841): | lé kdaj rasshalila, umorita me! Ako ſim ſe kaj pregreſhila, umorita me! Pa ſej véſta, de ſim nekrivizhna. O gotovo ſe |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več ko |
| Genovefa (1841): | trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne |
| Genovefa (1841): | Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen |
| Ferdinand (1884): | gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z |
| Ferdinand (1884): | imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja |
| Gozdovnik (1898): | ustane Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre |
| Gozdovnik (1898): | grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj da |
| Biblia (1584): | NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny pèrpuſhenu njó imęti. 5. Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe je bal pred mnóshizo: Sakaj ony ſo njega kakòr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho |
| Genovefa (1841): | sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá, ki ſta te iméla vmoriti — ki ſta pa Bogú bolj kakor ljudém pokorna bila. Jelita |
| Maria Stuart (1861): | sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju |
| Gozdovnik (1898): | Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po zločinski roki nekega človeka, kteremu je odprl |
| Biblia (1584): | veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet gori vſtati. |
| Maria Stuart (1861): | Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer |
| Maria Stuart (1861): | Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni res; bledenje je vročinsko, Ki |
| Genovefa (1841): | de je bila Genovefa s ſvôjim otrôkam ſkrivno v gojsdu vmorjena, kakor je bil grôſ ukasal. Dobrimu grôfu ſe ni drugazhe |
| Genovefa (1841): | She ne véjo, de ſhe shivivà. Miſlijo, de ſva obá vmorjena. Oni miſlijo, de ſim naj bolj hudobna mati, ki ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost in vraža stori, de je človek sebi in drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med |
| Roza Jelodvorska (1855): | se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In to je poslednič vender |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v svojem življenji vganjal. Pa kakor je živel, tako tudi umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal |
| Ferdinand (1884): | in se ne da predrugačiti, vendar le je bolje, da umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi |
| Ferdinand (1884): | bližnje smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko |
| Oče naš (1885): | fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in ne pride k Bogu in svetnikom, temuč |
| Oče naš (1885): | začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v |
| Pozhétki gramatike (1811): | son avis, tako je ménil; ainsi mourut ce prince, tako vmerje ta ſamoblaſtnik. 4. Tudi ta nelizhnimi glagolmi: il eſt arrivé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Şhiſhki na Jami, ime ſeboj perneſe v leti 1730, vmerje 1774, ſtar oſemdeſét in pet let. Je rad delal in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivé, ino pomni, koliko ſo savoljo tebe preſtali. Kedar ti umerjejo, jih sraven mene pokòplji. “ „Boga imej pred ozhmi vſe ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mu ſvéte piſma próſte smóte vſáke, Poſtáne maſhnik, v perſih umerjejo Nekdájni úpi; med ſvoje rojáke Şlovénze gre, in dálej zhes |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Glej! jàs umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in |
| Oče naš (1885): | se hoče, da bo le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dni lehko ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj vmerjem, kér naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa naj ſtarji brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj |
| Sacrum promptuarium (1695): | de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bogu v' dar dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ |
| Genovefa (1841): | in nekoliko shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina |
| Divica Orleanska (1848): | Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v |
| Divica Orleanska (1848): | so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko je! Jovana. |
| Stric Tomaž (1853): | mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi to storil! “ odgovori terdoserčni Halaj, ter |
| Sveti večer (1866): | je strašno! Moj Bog, daj mi v moji rojstni hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je tresla, kakor |
| Mlinar in njegova hči (1867): | cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom umreti. Janko. Ali se pa tudi res tako zgodi? Luka. Ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še |
| Oče naš (1885): | nosil, trpel in umrl? Za očeta in mater bi mogel umréti, zakaj bi tudi ne mogel za svojega Gospoda in Zveličarja |
| Biblia (1584): | poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mater: inu tá kir Ozhęta, ali mater kólne, imá ſmèrti vmręti. 5. Vy pak pravite: Katęri koli bó rékàl ozhętu, ali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi te bovnik tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je use dergazhi: noi vse doro pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je imela vumrejti leto lepo pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam |
| Genovefa (1841): | Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres |
| Divica Orleanska (1848): | stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na kolena pade. ) Nikar moriti |
| Oče naš (1854): | največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri |
| Oče naš (1885): | največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo! Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri |
| Genovefa (1841): | je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne |
| Genovefa (1841): | mati! O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kai she en Katholshki Kristian vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te gnade Boshie, inu to doushnost s'tisto |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtus, kadar je enkrat od mertvih gori vſtal, vezh ne vmerjé, ſmert ne bó dalej vezh zhes njega goſpodarila. Rimlan. VI. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kadar je enkrat od ſmèrti gori vſtal, ûizh vezh ne vmerjé, de vy tèdaj kakôr ſtè enkrat s' Chriſtuſam gori vſtali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa hočeš vse to boljše vedeti, ko tvoja gospá? Če umerješ ali če te bodo do smerti stepli, in če potem |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Ne, ne! Samo po ljubej tetki si mi sporočila, da umerješ, ako ga ne dobil. Nikar ne umri, ljuba moja jarčka |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | že bili v tej deželi. Elimelek umerje. Deset lét pozneje umerjeta tudi sinova, pa oženila sta se bila per Moabljankah. Noema |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rimu, ker sta v Rimu imela več upanja, da kmalo umerjeta za Kristusa. Prišlo je pisanje od papeža, da naj gré |
| Robinson mlajši (1849): | sebi prišel. Vsi. Ah! to je prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda |
| Robinson mlajši (1849): | poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi; pak predse |
| Robinson mlajši (1849): | obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor |
| Robinson mlajši (1849): | vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteriga niſo mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo, de bo umerl, rok |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa! |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | že ljubil, predin sim bil rojen, si bil že záme umerl. — O Jezus! Tebi izročim vse svoje serce. Le pri Tebi |
| Avguštin Océpek (1860): | potem večkrat take slabosti obhajale, da je mislil, da bo umerl. Za gradom in ob cesarskem grabnu bi marsikak gorat vedel |
| Zlato pa sir (1860): | zlatarjem. Mož je bogat, veliko mi bo pripisal, kmalu bo umerl, jaz pa kot bogata udova bom imela visocih ženinov na |
| Domen (1864): | bi jaz možiti se s Tihovim Matijem — zdaj je že umerl, ti ga nisi poznal — o da bi se bila, nekterih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripovedala, kar nas je Jezus Kristus učil, ki je res umerl za nas; Njegove besede, kot besede nepremotljivega Boga, naj so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 2. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je biv Herodesh umeruv, polej! tedej ſe je Angel tega Goſpuda Joshefu v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rojen is Marie Divize. 4. Terpov pod Ponziam Pilatusham , krishan, umeruv, inu v'grob poloshen. 5. Doli je ſhov pred pekov |
| Ferdinand (1884): | sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela |
| Ferdinand (1884): | je dobil tri rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako |
| Oče naš (1885): | je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je Marton |
| Oče naš (1885): | njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, trpel in umrl? Za očeta in mater bi mogel umréti, zakaj bi tudi |
| Oče naš (1885): | oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu |
| Gozdovnik (1898): | obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi sem bil poklican |
| Gozdovnik (1898): | je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po |
| Gozdovnik (1898): | zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po zločinski roki nekega človeka, kteremu je |
| Robinson mlajši (1849): | ino za se ni nič več vedel. Če je popravici vmerel, ali je le v medlobah bil, še se ni moglo |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na dolgo časa. De so mi oče vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno je to, pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' nebeſih perſhu, je sa tebe terpeu, inu sa tebe vmeru tvoi Odreſhenik, tvoi nar vezhi lublenik. O kai je ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je tega spomin , De je sa grehe naſhé Na krishu vmeru Bog ſyn. 3. Ti naſhe grehe sbriſhi JESUS! skus tvojo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | s'Nebeſs. Nar vezhi je terpleine Prestau, no sa naſs vmeru, Inu v'vezhnu shiuleine Nam vſem ta pot odperu. 7. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dau, K'dir nar vezhi terpleine Prestau , no sa naſs vmeru, No vſem v'vezhnu shiuleine Veſeli pot odperu. 2. JESUS |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shkodvati kaker an tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv inv pepir gratov tv pomai mene Bveg Ozha † Bveg sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv inv pepiev gratov tv pomai mene Bveg te S. mosh |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi leta vumerl, vam dam beſsedo, de vaſs bom vſela. Ali kakor una |
| Genovefa (1841): | li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je pa to? Svoj |
| Genovefa (1841): | Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je pa to? Svoj shivi dan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zato ji je móglo prav biti, ako bi mati kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Frančiški Kaban pravila, da je tisti dan, ko je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in kako ti je zdaj. Dober mož je stric. Gotovo |
| Stric Tomaž (1853): | je počasi kašljati in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se zanjo nihče ni |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je tudi umerla njegova žena, Anže pa, ki je obogatel, je kupil jirharjevo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji, pa zdaj v upanji |
| Zlatorog (1886): | še nisem videl Barbe. »Pa vender ni mi v tem umrla že? « |
| Gozdovnik (1898): | pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in kdaj? « »To vam povem |
| Sacrum promptuarium (1695): | tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpet is vojſke damo priſhel, ſo mu she bili ſtariſhi odmerli, ino mu niſo drúgiga sapuſtili, kakor ſtaro bajtizo (kozho), pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mi ime Poſhtenovizh dali. Deſet let je she, kar ſo odmerli, alj ſpomin ino ſlava njihova ne bota vmerla. Moja hvala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več volov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke |
| Zlata Vas (1848): | ga vpraša Ožbè. Mlinar mu odgovorí: „Kar so tvoj oče umerli, ki so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | so pri dobrim očetu, kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora v vojsko iti. |
| Roza Jelodvorska (1855): | Morebiti so tebi, ljubo dete, v kratkim oče ali mati umerli, de tako milo jokaš? « — Jokajoča Roza komaj odgovori: »Mati so |
| Roza Jelodvorska (1855): | jokaš? « — Jokajoča Roza komaj odgovori: »Mati so mi že zdavnej umerli, oče še živé; ali godi se jim prav slabo«. »No |
| Revček Andrejček (1891): | pa večni Bog obvaruj, da bi moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega dovoljenja ne bodeva nikdar mož in žena |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vselj alj saj na dolgo časa. De so mi oče vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tem zhetertiga, ino tako jih je en dan vſih ſedem umerlo. Boga ſo ſe vſi ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na Koróſhkim jih je pa v letu 1842 — 525 menj umerlo, kakor v letu 1841 ; na (˛Shtajerſkim 1,444; — rodilo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je 200 tavshent 589 vezh rodilo, kakor jih je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih je vezh, kakor v letu 1841 — 522 , rojenih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki |
| Zoologija (1875): | 500 ljudi na trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mandelnov s šestimi beljaki dobro zmešaj, potem pa s tremi unčami drobno stolčeniga cukra, ob kterim se je limona odergnila, nad |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobi. Limonova pa mandelnova torta. Mešaj osemnajst rumenjakov s tremi unčami cukra eno uro do rahliga, potem tri ali štiri limone |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane, deni slive |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to |
| Kuharske Bukve (1799): | vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, ſhe enmalo męſhaj, inu prezej pęzh deni v' obodi |
| Kuharske Bukve (1799): | nepresręleh marelz, inu zheſ pol preręshi, koſtí versi prozh. Tri unzhe preſjaniga zukra inu en polizh jęſiha kuhaj poſębej pol ure |
| Kuharske Bukve (1799): | v' proſtorno koso, poloshi notri hlębze, inu jih savrì; pol unzhe ſroviga maſla rasbęli, inu jih polì; potle pokrì, daj sherjavze |
| Kuharske Bukve (1799): | inu istlazhene ſredíze bęliga kruha; potle męſhaj prav rahlo pol unzhe putra, vbì notri en zęlo jajze inu dva rumenaka, sręsane |
| Kuharske Bukve (1799): | bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro pretlazheneh maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim maſelzi vode, dokler sazhne |
| Kuharske Bukve (1799): | preshmi ſkusi ſito; potle vsami lemonove sholze eno libro, tri unzhe zukra v' meſingaſti kotlizh, perlì en frakel vode, de ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | lupkam sręsanim. Odvagaj na eno libro kútin tri unzhe zukra, perſtavi zuker s' enem shlizami vode od kuhaneh kútin |
| Kuharske Bukve (1799): | ogni, de ſe raspuſtí, potle deni hladít: poſębej meſhaj pol unzhe putra v' rahlo, notri vbì dva zęla jajza inu deſęt |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe vſiri. Potle odzędi ſiradko. Męſhaj v' ſklędi pol unzhe ſroviga maſla na prav rahlo, permęſhaj dva zęla jajza, dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je doſti. Po tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | K temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Domači suhar. K temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa |
| Kuharske Bukve (1799): | V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito |
| Kuharske Bukve (1799): | namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt |
| Kuharske Bukve (1799): | moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des |
| Fizika (1869): | kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali, telo |
| Fizika (1869): | nas tlači od vseh strani, in se tako poravnava in uničuje sam, deloma pa zato ne, ker razpenjavost zraku noter v |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | izdelovanja žganja in drugih alkoholičnih pijač. Na ta način se uničuje velika množina najpotrebnejših živil. Dr. Bode je v svojem spisu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kaj človeškiga obleči. De taki narodi, ki se sami vzajemno vničujejo, se ne morejo zlo množiti, je lahko verjeti. Divjost človeštvo |
| Kemija (1869): | ravno tako kakor se pri soštevanji pozitivne in negativne vrednote vničujejo. Zato osnova po kislini pordečeno modro barvo spet povrne. Ravno |
| Kemija (1869): | in osnove, spajajoče se v soli, si medsobno slabé in vničujejo lastnosti, zato so soli neutralne in zato tudi kažejo malo |
| Gozdovnik (1898): | knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti! « »Apač ga |
| Fizika (1869): | Na polih zbrane protivne elektrike se, ko se srečajo, medsebojno uničijo, in morala bi se, kakor pri izpraznjenej Lejdenskej steklenici, izgubiti |
| Gozdovnik (1898): | drugi možje, kakor oni podkupljivi hlapci pravice, ki poštenega čuvaja uničijo, da pokrijejo hudodelstvo grofovsko. « Nadaljevanje v II. zvezku. |
| Gozdovnik (1898): | če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ta stranka tudi zadnje dni preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso dosedanjo veljavo, ves dosedanji nimbus lojalitete tako, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | je kraljevala toliko let v Avstriji, je koncem lanskega leta vničila sama sebe, — zmaju, ki je neprenehoma sejal nemir in razpor |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu čast! — Kdo si |
| Stric Tomaž (1853): | in tako ves spomin na uno kakor z mahlejem vničiti. Dozdaj tih in miren oddaljen od svetnih veselic, hoče zanaprej |
| Valenštajn (1866): | Da izvršite voljo carjevo? Povejte ga! Podreti hočem ga, Ne vničiti. Gordon. O Bog, kar mora biti, To vidim tako dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den |
| Stric Tomaž (1853): | in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel |
| Valenštajn (1866): | ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prejel sem vsled naročila od N. Finka v Brnu na up: 1 sod cukra, nečiste teže 435 kg, tare 24 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 410 gl. na M. Turka v dan 10. julija, na up pa je prejel: 200 kg Java-kave po 180, 350 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v Kamniku 600 gl. v gotovini ter mu prodal na up: 100 kg Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47 |
| Tiun - Lin (1891): | zgodilo samo po nesrečnem naključji, ki bi naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda naj je bil vzrok ognja ta ali |
| Lohengrin (1898): | Zató boril se bom s teboj, In zmagal bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi |
| Valenštajn (1866): | Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj po |
| Ta male katechismus (1768): | on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bog daj, da bi res bilo! — pa mi imamo malo upanja. — V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti; upati hočem |
| Sacrum promptuarium (1695): | satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu ſa svojega Ozheta imel. „Matth. 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh |
| Divica Orleanska (1848): | Peti nastop. Lahir. Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | steklo. ” „Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje zginilo. Vendar čas je prišel, da ti povem, kdo sem |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Zdaj je vsega konec, vsega konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba je izgubljena! Za me ni pomoči več. Tako |
| Oče naš (1885): | živega v naših srcih, še živi v nas vera in upanje! “ |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | lahko na Boga misli in na njegovo plačilo, ter tako upanje v sebi goji, enkrat v nebesa priti. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vole, temuzh sa tega volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od vaſs sneſhlu, katęri bi letę rezhy snali? Jeſt imam vupanje de sdaj vezh kakor pred nekaterimi lęjtmi, ali jeſt ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki ga je včasi z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji, pa zdaj v upanji! |
| Oče naš (1885): | smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še živi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Komu bi v takim ne upadlo sercé? Le Davidu ne upade; zakaj v Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor |
| Valenštajn (1866): | še oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naraša, vli župo precej v župno skledo, de pene ne vpadejo. Župa iz slabe moke. Vzemi rumenjak, nekoliko moke, vode, sroviga |
| Zoologija (1875): | takem jako zračen organ, in ako iz živali vzeta tudi vpadejo, tekoj se zopet napihnejo, ako skozi sapnik va-nje dihamo. Pri |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bil zaprežen od vsih strani. Komu bi v takim ne upadlo sercé? Le Davidu ne upade; zakaj v Boga je zaupal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe ſhe takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag |
| Čas je zlato (1864): | dobil. Lenček čaka in čaka kraljeviča – tode le čaka in upa zastonj. Kraljevič potuje po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | stopi nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sonce se je povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Petrovo ſerzhnoſtjo, ino is ſtrahu pred ljudmí ſi jima ne upajo nizh shaliga ſtoriti. Le saterdijo jima, de ne vezh od |
| Genovefa (1841): | ſo bili nedolshni in de vam odpuſtijo. V nebeſih vaſ upajo sopet viditi, kér to na sêmlji ni bilo vezh mogozhe |
| Tine in Jerica (1852): | clo svatovšino za pečjo obhajati. Naj se perkažejo če se upajo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ferari se klatijo roparske drhali, tako, da si mestjani ne upajo na deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil M. V. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | zbegano in tako prestrašeno, da se k ranim mašam ne upajo. Za onim pobijalcem pa se čuje le en glas: „Česar |
| Gozdovnik (1898): | Mož je bil pač eden onih angležkih posebnežev, ki si upajo, zanašajoči se na moč njihne vlade, s svojo otožnostjo (slabovoljnostjo |
| Gozdovnik (1898): | radi bi imeli naše oglavine, pa si prav še ne upajo,« pripomni Pepo, zdehljaj od dolgega časa pritajivši. »Santa Laureta, meni |
| Valenštajn (1866): | licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel |
| Genovefa (1841): | te sopet vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le komaj upal, jo poglédati. „Kaj? ti mi nizh ne ozhítaſh! ” ji je |
| Zlata Vas (1848): | Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano pred očmí. Upal je še, de se bo Ožbè tudi branil župan biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem upal iz hiše, so mi ljuba mati rekli: „Glej, da te |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal, kaj tazega govoriti. Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje |
| Sveti večer (1866): | sicer, da bom med vami mirno svoje stare dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani |
| Deborah (1883): | nemaš več zaupanja do mene? Jožef. Jaz ne bi tebi upal? Ali ne vem, kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini v oči, sramoval se jo je |
| Tiun - Lin (1891): | tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi |
| Gozdovnik (1898): | je bilo ne vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj |
| Tine in Jerica (1852): | mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo |
| Roza Jelodvorska (1855): | razodeti, de mi je njen stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala precej, ker kralj je hotel videti svojo hčer. V jutro |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | tiho čudeč se gledala, ker ni vedela, ali bi si upala stopiti v ta lepi kraj ali bežala. Ker je bila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele |
| Zlata Vas (1850): | bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil. Kadar je |
| Zlata Vas (1850): | celo uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči, da bi si upali jo iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro upali najti. Kakor je bilo vse njegovo življenje narobe, tako je |
| Biblia (1584): | Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri je bil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu pèrpelan en obſędeni, katęri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér ſe naſh jesik |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | prideš k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej mi boš tudi večno življenje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | o Jezus! se popolnama izročim. — V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga verujem, v kteriga upam, kteriga čez vse ljubim. Po tem se Oče naš moli |
| Viljem Tell (1862): | ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se |
| Ultra! (1867): | kar jih prepeljavajo fijakarji po Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nekoliko korakov in djal: „Tu čez se pa že ne upam, ker se mi rado v glavi zverti. ” Stari pa reče |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | obras Na enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moja vęjſt nizh naprej ne męzhe, taku ſe troſhtam, inu vupam moje isvelizhanje od letę miloſti doſęzhi. Jeſt objamem ta krish |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per preroku od njega piſano: kaj lahko od njega vſe upamo? Ino pa gotovo, pràv on je tiſti, ker ſe nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim je ſhe ni shelesne zeſte; upamo pa, de jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſki zepez , ki mu v roko pride, dobro pogleda; in upamo, de bo beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v kratkih sostavkih od časa do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse domorodne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se |
| Divica Orleanska (1848): | britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči |
| Divica Orleanska (1848): | de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v njenih besedah je bila prošnja in obup. »Ali se upaš iti z menoj? « vpraša podoba, »jaz sem smrt. « In mati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | i taka prei da bosh sazheu shebrati: te dnarje katere vpash dobiti: je morash obernit na 3 kraje h' pruomi bogu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti mena sadesezhi sakar jas prosim. K'TRVIOMU alti tu vpash dershati oblubi inu rezi jas oblubim h' zbeſti tei pra. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skoraj kar nevedoma meni naklonilo. ” „Nesramnež! ” zavpije Fabíola „da si upate od nje tukaj govoriti; tudi ni res, kar blebetate od |
| Ta male katechismus (1768): | inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na telesi tako zdravi in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po |
| Divica Orleanska (1848): | Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po |
| Čas je zlato (1864): | neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar si ni nikoli upati mogel in zraven tega še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti; upati hočem vsemu svetu vkljub! Kako bi sicer mogel le en |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere, v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dny. S' fliſam, in' dolshnoſtam ſe shesdat' Bogú : vęzhno ſręzho vupat' : To je k'myrnimu shivlenju pôt. Goſpod! to pôt mé |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | S' fliſam, in' dolshnoſtmi ſe zhes dat' Bogu: vęzhno ſrezho vupat': To je k' mirnimu shivlenju pôt: Goſpod! to pôt me |
| Robinson mlajši (1849): | to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo |
| Robinson mlajši (1849): | prišla na pogodno vodo ino kolikor sta le mogla se uperše, sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo |
| Zlatorog (1886): | In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja |
| Zlatorog (1886): | se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja |
| Valenštajn (1866): | vse bilo! Groznega Bi on nikdar ne storil bil koraka. Upiral bi se na možé krepostne, Zločinom v mrežo padel bi |
| Gozdovnik (1898): | in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na nož, ki si ga je bil pripravil in pa |
| Gozdovnik (1898): | vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del |
| Tiun - Lin (1891): | vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola |
| Zoologija (1875): | hrana privedene snovi tako spreminja, da jih more telo sebi upodobiti (asimilirati), to je rabiti jih za tvorbo svojih novih delov |
| Astronomija (1869): | izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti, dalo bi se to storiti z mnogimi obodi, ki bi |
| Valenštajn (1866): | To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim |
| Zoologija (1875): | in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih |
| Kemija (1869): | izmislil, glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to |
| Genovefa (1841): | tako hudo — hudo rasshalil! ” Genovefa je rêkla: „Bodi shé vunder upokojen, Vojnomir! miſli ſi, de je vſe Bog tako naklonil. On |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je šel Peter dam, in viditi, de je volján in vpokojen, so tudi mati iz njegovih priprosto pobožnih pogovorov svojiga maliga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | da in dušo povzdigne, je tudi Peter precej volján in vpokojen cerkev zapustil. Misel, de je sicer svojiga ljubiga očeta zgubil |
| Robinson mlajši (1849): | prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapusti svojo žertvo in gré h Korvinu, da ga popolnoma upokoji s tem, da mu obljubi pozvedeti stanovanje učenika Kasijana, do |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tolkel? ” Korvin razkačen kviško plane, pa z enim pogledom ga upokoji Fulvij, rekoč: „Kasijan, Kasijan — o to je izversten učenik; kje |
| Oče naš (1885): | domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko |
| Blagomir puščavnik (1853): | nadjal se je, da se bo Bric popolnoma spreobernil in vpokojil. Pa zmotil se je. Bric je dan na dan tuhtal |
| Oče naš (1854): | da je svoje omamljeno, od žalosti in gnusenja pobito serce vpokojil. Z vso močjo svoje ljubezni je Martona tolažil, kteri ga |
| Fizika (1869): | da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata največo vodilnost |
| Valenštajn (1866): | v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno |
| Fizika (1869): | se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | diskont nad sto (Hoffmann-ov način). V resnici pa se navadno uporablja ne takó natančni, a pripravnejši Carpsow-ov način, kateremu je podstava |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odlikujejo po svoji jednostavnosti. Razen tega se tu in tam uporablja tudi Braille -jeva pisava s točkami. Pri tej je abeceda |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razumna, ako izbira vedno svrhi primerna sredstva ter ista prav uporablja. Izbirajoč in uporabljajoč vzgojna sredstva se je ozirati na sledeče |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev |
| Zoologija (1875): | s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kmalu lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5 vporabljali smo pa tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. Kakó je jednačbe uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je móči lehko in natančno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | nasvetu dr. Bleiweisa sklenil, vlado prositi, da naj se politična uprava prestroji. Govor Hermanov se je glasil tako-le: Kot člen odseka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | enaka, da tako ne gré naprej in da se politična uprava presukati mora. Zavolj tega pa bode vsakemu, ki reči ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | bralci, da tudi drugod ne gré tako naprej, da politična uprava mora se sploh prestrojiti. Govor je tem bolj zanimiv, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | obilo sadú. — Kolikor razmere poljskega kraljestva zahtevajo posebnega postavodavstva in uprave, rada bode vlada pomagala, da se tem željam na ustavnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | zdolej do zgorej, mi daje priliko, o vseh oddelkih politične uprave in o dotičnih razmerah govoriti. Te pravice po- služil se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | malo ; vsaj pa po tem, da preuredbo namerava vse politične uprave od zdolej do zgorej, mi daje priliko, o vseh oddelkih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | krajno policijstvo, katero je zraven druzega policijstva kot oddelka politične uprave država vedno sama opravljala in sicer do leta 1850 po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | matere Slovenije po izneverjenih sinovih njenih. O potrebi prestrojenja politične uprave in prenaredbe občinske postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | državnega denarja, je z novim letom vlada vzela v svojo upravo. Iz Zagreba. — Nj. veličanstvo je potrdilo novo izvolitev preč. kanonika |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgoji. Ker ta formalna razlika ne vpliva bistveno na notranjo upravo vzgoje, treba se ni ozirati nanjo. 42. Domača vzgoja. Prvotna |
| Ultra! (1867): | Ljudmila. Da, da ultra. Ne vem sicer, kaj ta beseda vpravo pomenja, in tudi moj gospod brat bi mi to težko |
| Ultra! (1867): | prišel? Zalka. Da, da, mili oče, ali ima — ima — ali vpravo on nima — Kotílek. Nu, kaj ima in kaj nima? Na |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu |
| Pozhétki gramatike (1811): | praſhan, je rékel, de ta slog je kratek. Isjéte iste vprave ſo: 1. accabler, sabrer, delabrer, se cabrer, obloshiti, lablati, rasdjati |
| Pozhétki gramatike (1811): | misa okrogla i. t. d. Per timu ni druge ne vprave ne vodivnize, rasun ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti |
| Pozhétki gramatike (1811): | popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino dershiſh sgor dane vprave od isobrásenja zhaſov, ne oſtane tebi noben glagol, ktirga bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | po ti verſti, v' ktiro ſo. Pokashemo isgled, kako ſe vprave obrázhajo na naſhe prav govorjenje. Poſtavim naj bo sa ſkuſhnjo |
| Pozhétki gramatike (1811): | rasun ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti od njih vprave. Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nevprávni Glágoli. Nevpravne imenujemo, ktiri ne gredo vedno po ſploh vpravi ali po vprégah. Doſti tih glagolov nima nektirih zhaſov, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | ta navuk, ktir vender zlo veliko slogov obſéshe. Po ti vpravi je a kratek v' moderation, sm˙ernoſt, méra, conservation, ohránenje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje je po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla drugo al s' zhlenam al |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino slaſti od njih vprave. Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu |
| Pozhétki gramatike (1811): | lublen. Deléshna je glágol, ker ima njega pomén in ſkladno vprávlanje, kakor aimant Dieu, lubiózh Boga, aimé de Dieu, Bogu lub |
| Pozhétki gramatike (1811): | aime....quoi? Kaj? O. L'étude: sa to je tudi étude vpravlanje ali vprávlan padesh glagol aime. Ako Vſaki dati tako vadiſh |
| Pozhétki gramatike (1811): | Odgovor. L'écolier, ta je imenvan padesh ali podbſébik, ki vpravla glagol aime. P. Kako posnáſh imé, da je imenvaven, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | ludem, kader kól more, ta obligeant je deléſhje, ktiro ſe vpravla in ſklàda s' tout le monde. Preteklo deleshje ſe vpravla |
| Pozhétki gramatike (1811): | obligeante poſtréshliv zhlovek, poſtréshliva shena: obligeant tukaj ni deleshje, ktiro vpravla, ampak, perlòg, ktirga ſklanjamo ino ſkládamo s' iménam: al kader |
| Pozhétki gramatike (1811): | vojſko. Ime récompense vpravla beſeda digne s' zhlenam de: guerre vpravla propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take |
| Pozhétki gramatike (1811): | vpravla in ſklàda s' tout le monde. Preteklo deleshje ſe vpravla al s' ſvojim imenvavnim al s' ſvojim ſkládam. Perva vprava |
| Pozhétki gramatike (1811): | padeshu: drugo vśanje je po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla drugo al s' zhlenam al s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja |
| Pozhétki gramatike (1811): | vprava. Preteklo deleshje ſe vſelej ſklada s' padesham, ktir naravnoſt vpravla to deleshje, kadar ta padesh predhája pred deleshjam. Isglédi. La |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe je kainov sarod namnóshil. Vidiſh, de padesh, ktir deleshje vpravla in predhaja je vezhidél nameſtime que, me, te, se, je |
| Pozhétki gramatike (1811): | à la guerre, roden ali dober sa vojſko. Ime récompense vpravla beſeda digne s' zhlenam de: guerre vpravla propre s' zhlenam |
| Lohengrin (1898): | te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák |
| Lohengrin (1898): | hiti k Lohengrinu). Lohengrin (vzdignivšise). Miroslav Ortruda (mrki pogled ostro uprši na Lohengrina) Kralj, možje in žene. (v največjem navdušenju) Zbor |
| Lohengrin (1898): | preveč zaupam ti! Lohengrin (pogled ostro in z bajno silo uprši na Ortrudo, ki pred njim ostrmi). Strahotna žena ti, oddalji |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | imel storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal |
| Ivan Slavelj (1876): | rojstvene koče. Še je stala tu, ali čas se je uprl vanjo s težko svojo roko. Nagnjena je bila prej na |
| Grogov Matijče (1881): | po licu. V prijateljski ljubezni sem mu prihitel na pomoč, uprl se v desko ter je odtrgal velik kos, da je |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | križ za to rabo ni zdel dovolj krepak. Potem je uprl oči v povodnega moža in ga začel držeč se z |
| Veliki grof (1885): | mestni svetovalci in med njimi stari Eizinger. Grof Ureh je uprl svoje oči v Ladislava, ki se je bled in prestrašen |
| Dóra (1885): | eden trenotek odprl je še oči in jih žalostne na-me uprl. Njegov život se je pri tem stresel, prsa so se |
| 4000 (1891): | kar je vikarija Luko takó užalilo, da se je očitno uprl višjemu pastirju svojemu. Na trgu sv. Jakopa je zasadil v |
| Lisjakova hči (1892): | in glasno menila in smijala. On je črne svoje oči uprl v njo, kakor bi jo hotel prebosti, ona pa je |
| Gojko Knafeljc (1899): | se je videla samo njih belina. Hipoma pa se je uprl v roke, se sklonil napol z životom naprej ter odprl |
| Vinjete (1899): | izginili. Brat in sestra sta odšla. Starec je odprl oči, uprl se s komolci ob blazino in se s trudom dvignil |
| Obljubljena (1881): | razpelom z olkovim zelenjem okinčanim, naslonila se je zaupljivo ná-nj, uprla svoj veselja moker pogled v njegove oči in dejala: »Oče |
| Ponkerčêv oča (1882): | ker ona ga je že bolj zanimala, nego zajec. Zdaj uprla je tudi deklica pogled svoj v lovca. Zarudela je malo |
| Gospod Janez (1884): | Včeraj ste bili v kopeli! « dejala je in za trenutek uprla pogled v Vrana, kateri ni umaknil svojih oči z njenega |
| 4000 (1891): | se vikarij Luka menda ni mogel popolnoma opravičiti, se mu uprla je kohorta ‘starih devic’, z vihrajočim praporom prekoračila Gradaščico in |
| Pegam in Lambergar (1891): | da bi opozorili še svetovalce, Ungnada in škofa Urha: a uprla sta se Lambergar in Hohenwart. Cesar je ogrnil siv plašč |
| Gospa s pristave (1894): | pa od nikoder ji ni sijalo upanje. Da bi se uprla in s tem grofa prisilila odstopiti, to ni kazalo, zakaj |
| Pod streho (1897): | stas je bil v slikoviti noši še divnejši. Roza je uprla daljnogled vanjo in jo gledala dolgo in nepremično; natanko jo |
| Trojka (1897): | vrata belo krilo; vstopila je živahno mlada deklica in bistro uprla črne oči v gosta. Lovro je skočil po koncu in |
| Mara Rendića (1897): | ali me imaš kaj rada? « Dekle mu ni nič odgovorilo. Uprla je oči v tla, z levo roko pa, katero je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | iz rok cerkve; zoper to se je po svoji dolžnosti uperlo 24 piemonteških škofov in vsi Savojski. — Na Angleškim bojo volitve |
| Čas je zlato (1864): | poprašuje za vzrok in zvé, de se je zemljomercem delo uperlo tako, de ne morejo naprej. Hitro pustí on svojo samokolnico |
| Genovefa (1841): | s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo |
| Genovefa (1841): | go v njéno s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ter si obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano |
| Fizika (1869): | rdečega papirja na belo podlogo, in naj gledamo va-njo z vprtimi očmi nekoliko časa, in obrnimo potem oči proti belemu zidu |
| Fizika (1869): | križ v oknu proti jasnemu nebu nekoliko časa gledamo z vprtimi očmi in ako potem ali oči zapremo ali pa pogledamo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pustni krofi. En funt lepe moke deni nekoliko ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po |
| Astronomija (1869): | vidimo dan na dan na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj |
| Fizika (1869): | potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur na vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná |
| Astronomija (1869): | v 24 urah na vsakem kraji dvakrat, vselej čez 12 ur, in da se takrat, kedar n. pr. nastopi plima pri |
| Astronomija (1869): | pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne z nova vzdigovati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla je ura. Dodélal ſim delo, ktero ſi mi ukasal. Toraj povelizhaj me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo |
| Zlata Vas (1848): | V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in |
| Zlata Vas (1850): | hišo, kakor jim je ukazal. Ko je v cerkvi enajsta ura odbila, Ožbé vsaciga, ki je prišel, molče v . hišo pelje |
| Zlata Vas (1850): | molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | poslednji pot, de mu bo v par dnéh že smertna ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in ponižno, de nas smert |
| Oče naš (1854): | zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo nameſt v 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard je šel povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je že prišel vitez, se k Artu podal, in mu |
| Fizika (1869): | stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med tem ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve |
| Fizika (1869): | prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah. |
| Zoologija (1875): | petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | praša Fabiola Nežo, ko ste se prijateljsko objele. „Pred nekaj urami so me semkaj pripeljali. ” „Ali je mar Fulvij tako bedast |
| Tiun - Lin (1891): | naš, nego kitajski, sličen onemu, ki se je pred nekoliko urami poveznil na morji. V njem je sedelo šest Kitajcev, dva |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena od tęiſte ure. 29. Inu kadar je Jęsus od ondód dalej ſhàl, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tréba dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati. II. Kako ſe |
| Divica Orleanska (1848): | sploh iz temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne ure, kadaj vas bo Gospod k sebi poklical. « Ko je Antonovec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem |
| Fizika (1869): | ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe Norinberška jajca. Gotovo je pa |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili v domači vasi. Urno se napotijo, logar |
| Gozdovnik (1898): | pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako so bile proste in polajšane po navadi in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je v 72. letu ſvojga shivljenja umerl. Pokopali |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od |
| Biblia (1584): | kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl naprej, inu je |
| Biblia (1584): | koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite |
| Genovefa (1841): | njéno dolino obdajalo in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto uro; nar prej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo |
| Fizika (1869): | vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b, in to vselej, kader |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se! |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershli ob sheſtei vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ute vinshzhi grad sa davouze: kateri so pershli ob sheſtei vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogu dopadou. H' pervomi morash sjutra prad sunzan ob petei vuri sazheti od sedmaeh do sedmeh do osmeh mei ti uro |
| Kuharske Bukve (1799): | zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | let na urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On veruje v Boga in se ne peča |
| Ultra! (1867): | Zug." Ker sem vedel, o čem je govor, pogledam na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer |
| Zeleni listi (1896): | še nisi nikdar razžalila«. »No, tedaj vam povem! — Pred eno uro napravili ste mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve |
| Sacrum promptuarium (1695): | shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine |
| Sacrum promptuarium (1695): | Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' |
| Ljubljanske slike (1879): | poznajo. Takrat je on „mi“, to je vsa kancelija, ves urad skup in utegne biti prav tako milostljiv ali osoren z |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | zadruga iz svoje volje 181 gld. najemščine, ker pa okrožni urad ni bil s tem zadovoljen, razpisati je moral magistrat novo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | višji uradi zboljšati denarno stanje mestne blagajnice, ukazal je okrožni urad 21. dné oktobra 1769. leta, naj da mesto po dražbi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | stražnike svoje, ker brez njih vendar ne more biti. Okrožni urad je odgovoril, naj se daje toliko časa, da dospe odlok |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | mestni dohodki. Da se odpravijo, ti neredi, izdal je okrožni urad gori omenjeni ukaz. Ob jednem se je pristojbina od vage |
| Domačija nad vse! (1889): | bengaličnimi ognji, rudečimi in modrimi, naznanja prihod svoj telegrafskemu uradu. Urad je nató brž brzojavil iz Nju-Jorka v Haver, da je |
| 4000 (1891): | na to, da si tujec, bi te bil obsodil ta urad vsaj na dvanajst let v ‘kazemate’ na Gólavec. Tvoj imetek |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | sicer ubogal, kar se mu je ukazalo, vendar naj okrožni urad pomisli: 1.) da brodarjenju veščih kmetov od neveščih ni ločiti |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | izgubo v zaslužku nadomestiti z vzvišano vozno ceno. A okrožni urad jih je poklical na odgovor, jim ukazal ostati pri stari |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je bilo in je še zdaj samo nemški po vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | po okrajnih glavarstvih, od leta 1854 do 1864 po okrajnih uradih. Politične gosposke so v tem obziru skrbeti morale za javno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več ne občuti. Dokler Slovenca jezik v šoli in pri uradi (v kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ceni se ravna cena žita, ki ga pošiljajo trgovci cesarskemu uradu v Idrijo. Ob jednem se je obrnil tudi magistrat do |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je bila tako stara, da se magistrat, pozvan po ukrožnem uradu ni mogel izkazati, kateri dežélni knez mu jo je podaril |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | bil v največji zadregi. Tako, kakor poprej, poročal je okrožnemu uradu, ni mogel čiščenja več oskrbovati, in sicer zato ne, ker |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | magistrat natančen račun do leta 1747. vicedomu, pozneje pa okrožnemu uradu. O troških se je ohranil le jeden račun in sicer |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | čas, mi li dopušča vse potrebno preskrbeti za vojno? V uradu nasledniku izročiti poslovanje pravilno? Posloviti se pri sorodnikih in znancih |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Mrtev! « ponovil je sedaj skoro takó, kakor bi bil v úradu, in otrkaval prah s kolén, ker je bil pokleknil na |
| Domačija nad vse! (1889): | z bengaličnimi ognji, rudečimi in modrimi, naznanja prihod svoj telegrafskemu uradu. Urad je nató brž brzojavil iz Nju-Jorka v Haver, da |
| Od pluga do krone (1891): | in srečno živim, morda bolje, nego bi bil kje v uradu ali na graščini. Kaj hočem? Za nogo, katero sem daroval |
| Slučaji usode (1897): | s tujim denarjem, kateri je brž ko ne poneveril svojemu uradu. Preiskava razjasni to temno zadevo. Baron N. je zapustil mlado |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in slovstvu, od kar so neustrašeno svoj govor povzdignili za uraden jezik. In ker so južnim Slovanom okolnosti po priméri mnogo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | moglo govoriti s trdimi Slovenci? Pa tudi ustni pogovor ni uraden jezik, in sicer za to ne, ker uradniki nikoli slovenskega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | rečém, kakoršne so zares. Pritegnilo se je tukaj, da je uradni jezik nemški jezik, in opirali so se na ministersko naredbo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Naposled prebledí in razodene resnico, da je namreč vedel, da uradni listonós mnogo denarjev seboj nese, in želja po denarjih ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlate Prage v večni Rim potoval, kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod: „Štiri in devetdeset in pol”. Akoravno je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bo moralo po njih v vsih razglasih in pri vradijah tako ravnati”. Iz Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nismo puntarji”. Sreča je bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja |
| Tiun - Lin (1891): | do tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | oblačil in bukev. Antonovec je bil v pisarnici ondašne sodnije vradnik (peomtar), in Peter, ki je znal lepo in ročno pisati |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ker je vidil, de bi vtégnil Peter enkrat vgoden deržavni vradnik biti. Ali vidili smo že, de je tudi veliko ljudí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dopisujejo v njegovem jeziku, ker le po tej poti more vradnik vse ljudém tako dopovedati, kakor je treba. Napačna in vzajemni |
| Cvet in sad (1877): | in pozabivši svoje grofovske rodovine, v zakon vzela nekega višjega uradnika z navadnim neplemenitim imenom: Retelj. S tem važnim korakom, storjenim |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | bili Aretino, Poggio inScala. Gosposka je znala ceniti nadarjenega mladega uradnika, kajti ne le da je svojo službo opravljal, skoro vse |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | mnogo kedó bogastva nakopičil, kaže se tako nesebičnega in zvestega uradnika, da celó lastno premoženje žertvuje ter naposled, ko ga nesreča |
| Ljubljanske slike (1879): | ker ima država dosti denarja. Penzijonist se naredi iz državnega uradnika raznih strok in iz vojaškega častnika. Vzroki za tako spremembo |
| Roka in srce (1883): | bode tudi najbrž enako ostalo. Bila je edini otrok nizkega uradnika. Uživala je najnežnejšo ljubezen svojih roditeljev. Bila je zató razvajen |
| Šaljivi Slovenec (1884): | prišla nestala poroka. »Dva franka,« dobila je odgovor od dotičnega uradnika (ondi je namreč uvedena civilna poroka). — »Toliko tedaj to velja |
| Roman starega samca (1895): | gospema. Bili sta njegova svakinja, vdova njegovega polubrata, nekega višjega uradnika, in nje hči. Jaz se uljudno poklonim tujima damama in |
| Najmlajši mojster (1896): | bom skrival? Pravi, da bi se zglasil pri magistratu za uradnika. Ne vem, kdo ji je to vtepel v glavo. « Kapelan |
| Slučaji usode (1897): | ker se mi moje poslovanje označi z naslovom c. k. uradnika, postaja mi moje delo v čast in slavo. Drugače pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in uradnike sim sicer od Vas v 18. listu zdrezal; ali kaj |
| Divica Orleanska (1848): | vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko |
| Ferdinand (1884): | do njega. Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se 30. p. m. v „Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 400 fl. bojo dobili 15 fl. namečka za vsacih sto, vradniki od 400 do 800 fl. pa 10 fl. od vsacih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako, da vradniki do 400 fl. bojo dobili 15 fl. namečka za vsacih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Skušnja učí. Kako potrebna je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da presvitli cesar so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor pred njimi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | postav, pri kterih se je tudi ljudstvo vdeležilo, de, kdor vradnikov ne spoštuje, sam sebe in ljudstva ne spoštuje, ki se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zavoljo ktere so na svoje mesto postavljene. Od teh novih vradnikov je pričakovati, de si bojo vedno svojiga poklica zvesti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za to veselje, ki ga je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu |
| Stelja in gnoj (1875): | od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim, mora tudi za steljo dobra biti. Tako je tudi |
| Gozdovnik (1898): | Kako neki bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bili pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem, kako naj se ravna z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša |
| Zoologija (1875): | avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda |
| Zoologija (1875): | v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni |
| Razne dela (1870): | zavetni v pristan široko šumečiga morja, Plahte zavije v povoj, uredi na krovu vse lično, Jambor učversti okrog, pripogne ga kar |
| Marjetica (1877): | skačejo plameni visoko proti nebu, odide Srakar, da naloži in uredi panjače. Marjetica pa se stisne k ognju, steguje vanj premrli |
| Rokovnjači (1881): | vlada nam misli pomagati, precej ko najpotrebnejše druge upravne stvari uredi. Počakajmo in potrpimo morda še nekaj mesecev, če smo morali |
| Viženčar (1881): | baronom po planinah, vzame jermenje in vrvi lovcu iz rok, uredi jih sam, kakor se mu dozdeva prav, potem pa zgrabi |
| Zvezdana (1883): | in sto rok se je gibalo, da se popravi in uredi, kar se ni storilo prej. Tu se je delala in |
| Luteranci (1883): | pri volji izdati ga. Zaradi toga vrže šivanje pod klop, uredi nekoliko svoje orožje, skrivaje pa utakne svoj nož krivec, s |
| Vanda (1888): | je kar takoj prevzel ter pregledal, kako si na njem uredí svoj dom. Na vrhu mlina so bile prostorne sobe, katere |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | zadrego so ga Kranjci spravili, in naj sploh vse potrebno uredi, zlasti pa spiše oporoko. Zvečer pred onim dnevom, ko se |
| Kmetska smrt (1890): | kaj – ko bi po može poslal? Dobro je, če človek uredi, kar je treba. « Starec se je ozrl z medlim očesom |
| Lohengrin (1898): | zmagal bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu |
| Blagomir puščavnik (1853): | jezero, noben noče zadnji, ampak vsak pervi biti. Zdaj se vredijo. V pervem čolniču se peljajo. Bric, njegova žena in hči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | se nadaljujejo in dovršé dela za civilno in kazensko pravo, vredijo sodnije in državne pravdnije, ter ustanovi upravna sodni j a. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta 1853 *) razločil |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kron premogel, bilo bi mi pomagano, da bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu. |
| Tine in Jerica (1852): | potjo je Liza 1000 reči omenila, kako bodo zdaj vse vredili. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Weiss, Mohs, Rose, Naumann in Hausmann so kristalografijo še bolj vredili. Sedaj radi rabijo sledeči Naumannov sistem. *) Pregled kristalnih sistemov. A. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam. Na svetu je le malo predmetov |
| Tine in Jerica (1852): | Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti |
| Fizika (1869): | v prirodo. Takrat so se morale pred vsem države osnovati, vrediti in ohraniti, in komaj so se te začele opomagati in |
| Fizika (1869): | v starodavnih časih. Takrat je bilo toliko treba pridobiti in vrediti, da je le malokdaj kteri posamezni imel toliko časa, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | se: Redaktion der „Srbska Zora” in Wien, VII. Burggasse 24. Urednik „Srbske Zore”, znani izvrstni pisatelj Todor Stefanovic Vilovski, izdal je |
| Zeleni listi (1896): | za mladino. USTANOVILA »ZAVEZA SLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV« Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega meseca v trdo vezanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge klavne živine na znanje dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | saboto pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je resnično |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi dober kup; vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je napisal poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | deželne vladne jezike iz Dunaja pošiljale, bojo nek Dunajski gosp. vredniki v svojih opravilih ostali. — Na Dunaji so ljudje toliko starih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | vsi dekani na Slovenskem, 2) vsi predsedniki čitalnic, 3) vsi vredniki slovenskih časnikov in 4) drugi imenitni domorodci, na pr. Dav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Melkschafe, — ovce sterple gelte Schafe, ovce jerušice junge Schafe. Pogovori vredništva. Gosp. Podgrivarskimu: Radi bi po Vaši prošnji naznanili kako s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | V jabolku pa troje zlatih kamnov, Obiležje Milici deklini. Pogovori vredništva. Gosp. J. P. v Gr.: Spis bomo vzeli. Odgovorni vrednik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Tadanji junaški doberški fajmošter so se zvali Franc Perkan. Pogovori vredništva. Gosp. dr. R. v G: Česar ste želeli, smo Vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | bo v moji moči — zaupanje in mir svetu dati”. Pogovori vredništva. Gosp. Jak. Saj. v Kl: Prejeli vse in oddali. — Gosp. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | prišlo na beraško palico in je sindik izgubil službo. Listnica vredništva. Gosp. α + β = 50. — Gosp. B. Rog. v Celji: Le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dve vrsti: v vrsto ustavovercev in vrsto federalistov, tako-le: Listnica vredništva. Gosp. Lor. S. v Primiš: Še 20 soldov manjka. Loterijine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktermu mi to le odgovorimo: Nepriſtranoſt (Unpartheilichkeit) je perva vódba vredniſhtva „Noviz. ” Po temu vodilu ſe bojo vſelej reſnize rasglaſile, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo potrebno, naſhe ravnanje enkrat bravzam rasloshiti, de bodo vodilo vredniſhtva svedili, ktero je in smiraj bo: vſim bravzam vſtrezhi, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 15 goldinarjev zent. Pogovori vredniſhtva. Sopet ſe je toliko ſpiſkov sa naſhe novize nabralo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj poredkama slišijo po Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gremo”, kar bo gotovo vſak moder in prevdarljiv Şlavjan poterdil. Vredniſhtvo vſakiga zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s védnim obsiram na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to, ki je bil od vezh ſtrani tega ſtoriti naproſhen. Vredniſhtvo Karniolije ſe je she vezhkrat preprizhati snalo, de naſ perloga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako”! Novo pinjo, ktéro mije z. k. kmetijſka drushba is Vredniſhtvo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko naſhih bravzov je, ki po njih she davnej hrepené ! — Vredniſhtvo. Bolesen v gobzu in na parklih. (Maul- und Klauenweh). Kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bravzov rezheno, preden jim imenovani podúk vinoréje v roke podamo. Vredniſhtvo. Danaſhnimu liſtu je pervi del vinoréje perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s perlogo kmetijſkih noſh obogateti hozhe! Miſlili ſmo, de bo vredniſhtvo „Karniolije“ Premzam vashno dokasalo, de niſo njih popravki reſnizhni; tode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raskazhil, nam je shal, ker ni tako hudo miſljen, kakor vredniſhtvo meni. Vſaka rezh ſe puſti raslizhno rasloshiti. Pazh niſo „ſoſeſkini |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | na svitlo prise! drugi zvezek „arkiva za povestnicu jugoslavensku” pod vredništvom g. Ivana Kukuljeviča. K temu zvezku, ki obseže zbirko listin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dokaj zajcov poginilo. — Najnovejši vezek češkega, vsacih 5 tednov pod vredništvom gospoda Belak-a izhajočega časnika „Posel z Pratiy” je v prepoved |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | obštutu zemedêlstvu. Tako zove se nov list, ki je pod vredništvom gosp. Leopolda Kosilkova v Vingi na Ogerskem jel izhajati za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je toliko ſpiſkov sa naſhe novize nabralo, de je vredniſhtvu nemogozhe, vſakimu goſpodu piſatlu poſebej odgovor dati. Torej naj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bomo vſe radi ſkasali, in povedali. Tudi obljubim, de bomo vredniſhtvu teh Noviz v Ljubljano enako pinjo poſlali , kér jo bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila 10. N. pr. 6547 = 6000 + 500 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert za zelenjad itd. in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno |
| Fizika (1869): | Kitajci in Egipčanje, ki so že zgodej imeli precej dobro vredjene države, so prvi, pri kterih nahajamo veliko število umetnij in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | vse, kar mu je treba, kajti še danes niso popolno vredjene take naprave , pri katerih bi tudi tak gospodar v potrebi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50 fl. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kjér je nekaj ſtarih hraſtov ſtalo, veverzo vgleda. Zhedna ino urna shivalza je sa Ivanza kaj poſebniga bila. V' Seleniſhkih hoſtah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa prav urna prediza bila. Ko ſim ji zheſki kolovrat podal, je s |
| Genovefa (1841): | mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà |
| Divica Orleanska (1848): | in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | v svojem maternem jeziku s pismenkovanja in slovkanja pride do urnega branja, z urnega branja do pravega branja, to je, da |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | jeziku s pismenkovanja in slovkanja pride do urnega branja, z urnega branja do pravega branja, to je, da umeje, kar bere |
| Astronomija (1869): | pride do druge številke 12. (pri tem kazavnik preteče polovico urnega krožca); tako imajó vsa ozvezdja na globusu tako lego, kakoršno |
| Astronomija (1869): | Kazavnik urnega krožca postavimo zdaj na število 12, in zavrtimo globus tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe |
| Pripovedke za mladino (1887): | natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem teku hiti proti domu, da bi jih prej prinesla svoji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To |
| Občno vzgojeslovje (1887): | s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je |
| Gozdovnik (1898): | da sem videl belo obličje. « Ta menitev se je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno |
| Gozdovnik (1898): | potem jih lahko najdeva,« govori starejši. Njegova meritev se je uresničila. Kratkemu mraku je sledil hitro večer. Izgubljajoča sledove, opazita v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le sladko upanje — in vendar je res, kmalo se bo vresničilo,” reče navdušeno in prime Boštjana za obe roki. „Pred ljudmi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | storila: grof Taaffe je še zmerom „Fabius cunctator”. Ravnopravnost narodov vresničiti, to je prvo, s čem bi vlada pokazala, da jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | države, pa vlado le táko podpira, katero je resna volja vresničiti vse to, kar je po prestolnem govoru sama narodom obljubila |
| Čas je zlato (1864): | je res! « pravi spet enkrat sam seboj, ko si peró ureže neko težko nalogo končati, »jà, jà! Čas je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako po vrsti, da vsaki rani svojega prednika, njega pa ureže oni, ki pride za njim. Od najmečega minerala, lojevca, do |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | se tedaj”, mu reče Pavliha, in ga še v drugo vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jizi inu pertomi svetomi jemeni AGLA † AFRA † ALFA † da vedba URIEL inu SAMUEL † noi Sveta KORONA inu Sveta AMBETA da vi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes † Mihael † Gabriel † Rabandl † Uriel † Lukas † htvsr to fegvto bo persabe nosov pramaga vse svoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dora srabra al svata pomoimi pegerenje tu jas vam saviem URIEL inu SAMUEL noi Sveta KORONA inu Sveta ABETA inu pertei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vi duhovi boshji! S. Korona S. Abetha inu vas duhove Vriel inu Samuel! is to mozhjo Boga ozhetha † inu per tei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 4 shtirji Arhangeli S. Mihael S. Gabriel S. Raphael S. Vriel inv ti S. S. 12. Apoſtelni inv S. S. Paterjarhi |
| Astronomija (1869): | nekaj več kot enkrat okrog priti, da stoji zopet nad urinim kazalcem, ker ta se je med tem za nekoliko v |
| Astronomija (1869): | kazalu na uri, ki mora, če je prej ravno nad urinim kazalcem stalo, na to nekaj več kot enkrat okrog priti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | žlahtnega vina, ali spet ga plaši duhovnov obraz. — Urneje in urneje je šlo, da pred dospe do vsega tega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in ognjenega žlahtnega vina, ali spet ga plaši duhovnov obraz. — Urneje in urneje je šlo, da pred dospe do vsega tega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Tedaj je deklica kar padla na kolena, sercé ji je urneje bilo, roke je proti nebu povzdignila in takole govorila: O |
| Tiun - Lin (1891): | z menoj? « Pa nihče ne dá nobenega odgovora, le vedno urneje so veslali. Začel sem slutiti, da so me prekanili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne |
| Kuharske Bukve (1799): | is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po volji |
| Divica Orleanska (1848): | k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop |
| Robinson mlajši (1849): | da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v roko |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec |
| Tiun - Lin (1891): | mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó in urno sva stopala po mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | taiſtèga ves navolen neſti pomagal. Kader se bosh enkrat navadl urnu, inu is veſſellam wugati, bosh ti eno naiſrezheno sladkuſt obzhutil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu pomozhniki bli. Ti seja bral v' S. Evangeliumu, koku urnu sem jeſt zhes hribe inu gorrę; v' tu mejstu Juda |
| Domen (1864): | dobro popoldne Meta", jame prišedša baba. „Kaj si ti prišla, Urša? " praša berljava starka. „Kaj hodiš? Ali si kaj videla mojega |
| Gospod Janez (1884): | župnik ter vodil gosta do stopnic. A tu je prišla Urša. Tudi ona je hotela ponuditi prišlecu roko; a ugledavši pred |
| Dóra (1885): | pa dišijo takó čudno in — Pustite jej tudi tičke, mati Urša, sežejo jej gospod župnik v besedo. Vsak človek ima kako |
| Prve hiše (1896): | sama bi te ne silila, ali on —«, opravičevala se je Urša. »Rad bi vedel, kaj prav za prav hoče; saj mu |
| Prve hiše (1896): | si pa še nista bili vsega, kar sta želeli. Kotarjeva Urša, ki je bila menda gorka vsemu svetu, samo sebi in |
| Prve hiše (1896): | Seveda tako je lahko moliti, ko sedi na denarjih. « »Vidiš, Urša, to me najbolj draži: delavec je vreden plačila; zaslužka mu |
| Prve hiše (1896): | prav zadnje dni razdvojila njen gospodar Žličar in Greben. Toda Urša jo je pogovorila, češ, kaj nama mar: naj se lasata |
| Prve hiše (1896): | v domači hiši. »Kako je že kaj doma? « povprašala je Urša prva. »I, bolj slabo, kakor dobro. Klaje ni, klaje, čeprav |
| Vrt, vrt! (1899): | se je vsem! « »Vsem, vsem, pa je razloček med smehom. « Urša in Neža se nista prepirali, umeti se pa le nista |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe tudi ſkorej ſhipálo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſte vy s' Chriſtuſam reſnizhnu gorivſtali, imam jeſt en velik, urshah vam h' tęmu ſrezho voſhiti. Ali sraven tęga imam jeſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is nję eno falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty. Kaj ſe ne ſtury sa vólo navade |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sató, kęr ſim jeſt en gręſhnik. Leta je ta pèrvi urshah moji lubi Farmani, is katęriga móremo my naſhe dęlu inu |
| Ta male katechismus (1768): | v' potrebneh stukeh Katholshke vire poduzhiti, sizer so le oni urſhoh, ke bres vire namorejo Bogu dapasti, ne svoje dushe ſvelizhanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni ta gorezha lubeſn pruti mojemu Jeſusu svjetvala. Tu je urſhoh , de sem jeſt toku ſlo per myru, inu pokoju ſhivella |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3 dni terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsamejo leta ſtan gori, kakor is sgol kerſhanſkih inu pravizhnih urshahov; de ſe v' njemu ſvętu sadershę, de bo njih savęsa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi ſe is ſvoje dolshnoſti vùn smusnil, tudi ne ſlabih urshahov, de bi ſe lęjp dęlal, kadar faly. Inu tó je |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr |
| Sacrum promptuarium (1695): | yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh ima mutast biti |
| Sacrum promptuarium (1695): | autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v' |
| Ta male katechismus (1768): | kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha, de be nezh ne is ust, ne is serza vonnashlu |
| Ta male katechismus (1768): | sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi |
| Ta male katechismus (1768): | Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | obſejem, s' zhemor hozhem? ” „Sakaj pa ne, mati odgovorijo; le vſadi jih, ſaj ſo tudi sa vſe to dobre. Seleno perje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljo déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir, ko je do tréh pavzov odraſtil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Oni lepó drevje oskerbujejo; pa vunder tù in tam eno vsahne, kakó je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz |
| Genovefa (1841): | vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji |
| Biblia (1584): | ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta grad, in |
| Roza Jelodvorska (1855): | Jakob, pelje zdaj gospodično v kočico, in potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim |
| Kemija (1869): | rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jim je persaneſel. Jona gre is meſta, ino ſe uſede v' ſenzo pod klòſhzhevino, de bi vidil, kakoſhna bo s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | radi ſliſhali. Kedar tedaj na oljſko goro pridejo, ſe Jesuſ uſede, ino uzhenzi okrog njega. Od tod ſta ſe ravno meſto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nékedaj Jakop iskopal. Od pota truden ſe Jesuſ per vodnjaku uſéde. Njegovi uzhenzi ſo med tem ſhli v' meſto shivesha kupovat |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa spet bara: „Kako se ji je v tem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo |
| Zlata Vas (1848): | iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in papir, se vsede in zapiše, kar mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa |
| Botanika (1875): | naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a mož stopi k oknu in nasloni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa v'prahu, kader jaſtrob viſoku lęta, al na poli vſęde, kader shabe sutrej, drevne pana vezher vekajo, kader glaſtovze niſku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtolam doli pozhęne , ſe Tonzhek okoli ſtola ſplasi, ſe noter vſęde , inu nogę na ſe potęgne. Nęshka tiſti gvant , katęriga je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DEŞSETI NASTOP. Baron , Shushek, Smeſhnava , Budalo, rihtni hlapez. (Baron ſe vſęde ; sraven njęga na dęſni plati Shushek , na ti lęvi Budalo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne dá mudíti. Rebeka ſe ſ' ſvojimi deklami na velbljúde vſéde, gré, ino je bila Isakova shena. Ne bogaſtvo, ampak nedolshnoſt |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shenoj dalej govori, ter ſtol perſtavi, ino ſe sa miso vſede, ſvoji sheni pa rezhe, naj mu polizhek ova prineſe. Sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sabavljivzi ſo, ko polétne muhe, kamur ſe ta marzheſ le vſéde, vſelej sapuſti zherne pike sa ſabo, in ti druge ſhkode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rók ismákne ſe pozháſi, In blíso ſe na pèrvi kámen vſéde, In v tèrdnim, ali vùnder mílim gláſi Mladénzhu vnét'mu rêzhe |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se malo oddáhnejo. Ko se spočíjejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da naj z njimi zajame. Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih drugo jéd pred seboj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo). |
| Tine in Jerica (1852): | Gotovo ne, odgovori Tine, k nam nej se k mizi vsedejo, kakor svoje otroke jih moramo v hiši imeti. Se živina |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | položi na kamen. Zjutraj postavijo krajači klop na noge, se vsedejo in šivajo. Ko je svinski čednik zatrobil, pridirjajo prešiči tudi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sliši, skoči berž raz osla in pusti, da se oče vsedejo na-nj. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe ſpet h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan |
| Zlata Vas (1850): | pa toliko časa v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober postal. Vsak je mogel tisti dan, ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo |
| Genovefa (1841): | jo okrog glave savíla; po tém ſe je narasgernjene plahte uſedel. Vſi vitesi, ki ſo jo ſhe posnâli, ſo priſhli po |
| Genovefa (1841): | je bilo vſa njena ſprava, preglédoval in ſe sraven Genovefe uſédel in ſantizhka na roko vsél, in ko je tudi is |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | našega jezika še zdaj ni popolnoma naučil. « Saksonec se je vsedel k ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe je omagan na viſoko ſmereko nad Kopazhevo hiſho vſédel. Ko ſo ljudje to perkasen prezèj viſoko leteti vidili, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam |
| Najdenček (1860): | pridem do mesta Lipovo (Lindau); tu grém v gostivnico kosit. Vsedem se za mizo ter jém in pijem. Gostivnica se je |
| Pripovedke za mladino (1887): | nisva zmenila. Kočijaž bi bil pač rad ter se že vsedem na sedalo, da bi pa sam vlekel, tega pa ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kopel da bo tako neumna kot si ti! « Drugi reče: »Usedi se ji na čelo, da bo grda, kot si ti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne in reče eni: »Vsedi se na Elizino glavo, kedar pride v kopel da bo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moj Bog ! Baron (k' Shusheku. ) Deklé ſe je preſtraſhilu ; Nęshka, vſedi ſe tukej doli. (jo ozhe na ſtol poſadit. ) Neshka. (ga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi daj opravit, noſsi, vęshi, popravlej. Po tim ſe gori vſędi, inu dirjej doli do borſhta; tam kobilo na ta pervi |
| Roza Jelodvorska (1855): | vidite: hoje, smreke in drugo lesovje so moja družba. Pojte! usedite se na klop tukaj, scer ni tako mehka, kot so |
| Revček Andrejček (1891): | tukaj. (Požene se z vozičkom Grešniku pod noge in zakliče. ) Usedite se! Grešnik (pade v znak na kimpež, prime se z |
| Blagomir puščavnik (1853): | verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj |
| Čas je zlato (1864): | predsednik mi je že zastran Vas vse naročil. Dobro. Le vsedite se sèm, k tej mizi in tole pismo prepišite. « |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od |
| Genovefa (1841): | poſtavila. Ko je vſe dokonzhala, ſe je trudna v votlíni uſédla. Hvojove vêje, ktére ſo vrátiza kako zhernoselêno sagrinjalo sakrivále, ſo |
| Genovefa (1841): | je ſtara ptíza priletela, in ſe je na kraj gnjésda uſédla. Vſi ptizhki ſo glaſno zvilezh glavize kviſhko vsdígnili, kljunzhke ſhiroko |
| Genovefa (1841): | bilo Genovefi bolj pripravno in s Boleſlavam ſe je na-nj uſédla. Kmalo, ko ſo is gôjsda priſhli, jim je shé mnoshiza |
| Genovefa (1841): | klanzu viſoke gore, na ktéro je hôtla iti, ſe je uſédla, ſe pozhit in ſe s mlékam pokrepzhat. Straſhán volk pride |
| Tine in Jerica (1852): | nebez podreti. Jerica se je v sredi izbe k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa |
| Genovefa (1841): | tó! Pojdite! ” Genovefa ſe je na s maham poraſheno ſkalo vſédla v ſénzo dvéh mladih bukovih drevéſ, vsa- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bomo lepſhi platno dobili! ” S nevoljo ſe je k njemu vſedla in preſti sazhela. En dan je predla. „Kakó gré, Zilika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k vojaški |
| Tine in Jerica (1852): | starši dobri. Pri kosilu se je hotla Marička k materi vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shivlenja: vervi stanovitno noi fain inu shivi svetu, teda bosh ushlishan tushebranje je saprov is naidano bu: inu aprabirt al skushano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jezbi alpa v' velzham bueshtui: te shebreitu Shebranje taku bosh ushlishan prei da bosh tu ferihtuvou: morash ti ano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prou alsi leti prou noi pravizhen: bosh po tuojemu pegerenji ushlishan: teite 3 dni morash ti zhift biti noi se varvati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 77 raitarjov sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dora Riezh. TA 34. KAPITL. Da tuoja proshenja pervisuezhah Gospvedah ushlishana bo? shriebei le te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | udrujei alpa utrezhiei nozhi: potam kaker ba tvoja molitua a ushlishana: inu tabe bo potalava karsi ti pegerou inu tu morash |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſlushahnik je ſtoril tako, ino proſhnja dobriga Daniela je bila uſliſhana. Ino glej, ko je tiſtih deſet dni preteklo, ſo bile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opade. Angelj ga prijasno ogovorí rekozh: „Ne uſtraſhi ſe, Zaharija! Uſliſhana je tvoja molitev. Tvoja shena Elisabeta bo ſinú rodila, Janesa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor neverniki, kteri menijo, de bodo savoljo ſvojiga veliziga blebetanja uſliſhani. Ne ravnajte ſe po njih. ˛Sej vaſh Ozhe dobro vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe lomi! Ravno tako upamo per naſ vzhakati, zhe bomo uſliſhani, kar proſimo, de bi deshelſke goſpoſke s njih mozhno roko |
| Blagomir puščavnik (1853): | še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med vami. Predenj |
| Roza Jelodvorska (1855): | od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu |
| Ferdinand (1884): | precej nastopil svojo novo službo. Čez nekoliko let je cesar uslišal večkratno prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo domovino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | molil, ter k' Bogu sa reſhenje sdihoval. Bog ga je uſliſhal. Tretji dan ga da riba ſpet shiviga is ſebe na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ozheta, ki je ſkrivèj prizhujozh, in on bo tvojo molitev uſliſhal. — Kedar molite; ne delajte veliko beſedi, kakor neverniki, kteri menijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' ſebi poklizhe, ino ji rezhe: „Pròſi me, kar hozheſh; uſliſhal te bom, ko bi tudi polovízo mojiga kraljeſtva proſila. “ Ino |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gamogozhni, ſim jeſt tebe vſliſhal; inu na dan tiga isvelizhanja ſim jeſt tebi pomagal (II. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi bila uslišala mojo prošnjo in bi bila zaročena, gotovo bi bil živel |
| Genovefa (1841): | bil hudoba, ki jo je hôtla sapeljati. Kér me ni vſliſhala, ſim sdivjàl, in ſim ſe hôtel maſhevati pa tudi ſvôje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti pomozhnik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe prosim skues tvojo nasapopadano visokveſt, ushlishi ti mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki gréhe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! |
| Oče naš (1885): | tvojo milost prinesel! Ta čas bo zopet prišel. Potem pa usliši, o usmiljeni Jezus! našo prošnjo, da tí, ki smo čas |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga sakoljejo, ino klizhejo od jutra do poldne neprenéhama,: „Bal, uſliſhi naſ! “ Ino kolena upogujejo, ter ſkazhejo okoli altarja med vpitjem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | altar, ino je molil: „Goſpod, Abrahamov, Isakov ino Jakopov Bog! uſliſhi me, ino pokashi danſ, de ſi tí Bog po Israelſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tebi hvala! Kar je bilo , saj da več ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ljudje Te naj spoznajo; Vse stvari Ti hvalo dajo, Oče, vsliši glas otrok! |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | društva rudarskih akademikov v Ljubnu za podpornino se pa ne vsliši. Naši dopisi. Iz Gorenskega 4. jan. (Pojasnilo nezaupnice Gorenjskih volilcev |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Oltarju ſe sa shpisho Tem vernim kristjanam dau. 4. Gospod vſliſhi proſhno naſho, No poglei na sveto Maſho, Kai Maſhnik tamkei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ti naſho proſhno vſliſhi, No pred nami na skry Tvoju oblizhje ſvetu , Temuzh o |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | perhodnik lejtah Bogabogezh, in' ſrezhn? Zhe ne? ̶ O tok vſliſhi mene Inu to otrozhno proſhno : Ter me puſti k' zhaſti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gorim od lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen, |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob položé. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Križani Jezus, Smili Se mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na križ pribijejo. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O |
| Ta male katechismus (1768): | pred greham nas obvarvati. Usmili se zhes nas o Gospud! usmili se zhes nas. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega |
| Divica Orleanska (1848): | njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih |
| Divica Orleanska (1848): | se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te! |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane |
| Roza Jelodvorska (1855): | jim prav slabo«. »No,« reče Častimir, »Bog naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si prav mehkiga serca, Bog naj |
| Sveti večer (1866): | objela svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Litanije: Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Gospod usmili se nas! Kriste, usmili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes |
| Genovefa (1841): | ſhe s ſolsnimi ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi sa-njo in njeno ubogo déte! Zhe bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha da se zhes mene vsmili Amen. Ozha zheshzha. TV 5. TERPLENJE. Oui so spledli an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | agnje Jesvs Kriſtvs jes prosim tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bli. SHEBRANJE. Skves tv nai vezhi sapvshenje O Mivoſtlivi Jesvs vsmili se zhes mojo bogo dvsho, kader bo ona vtam shliednjam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim skves tvojo nasrazheno martro vsmili se ti zhries mene inv odpvſti mene karsim jas zhries |
| Biblia (1584): | je vpila sa nym, rekozh: ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi de po tleh ſe vala, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je is tihiſtih krajov priſhla, je vpyla sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino |
| Stric Tomaž (1853): | ji herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož, ki je |
| Blagomir puščavnik (1853): | serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe |
| Genovefa (1841): | shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil, ſe je po mêni, bres de bi bil védel, nad |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lubesnio ſim jes vas lubiu, inu ſim ſe zhes vas vſmíliu. Tiſti je nas lubiu, pruti katirimu ſmo ſe mi v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tudi on bo v' ti britkuſti naſhe ſmerti zhes nas vſmiliu, inu nas potroshtou. Satorei pokleknimo pred nega doli, inu rezimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar vezhi britkuſt h' ſerzu ſhla, debt ſe zhes tebe vſmiliu, tebe obyskou, inu potroshtou. Lubi JEsus! ali ſe ſmemo mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JESUS ni neiſhu obeniga, katiri bi ſe biu zhes nega vſmiliu, inu ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | smémo sognati. Veselilo jih je, de sim se uboge živalice usmilila. In ta le ljubeznjiva gospodična in njena mati sté vender |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je tudi postala mirneja. Vendar vsakemu se je v serce usmilila, ker je bila bleda ko zid in je okrog hodevala |
| Genovefa (1841): | je: „Niſim védil, de ſta ſe môje shêne in otrôka uſmilila in de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugemu vrata odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro serce se usmililo naših revežev, ki jih ni na sto, ampak na tavžente |
| Divica Orleanska (1848): | pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo te milo, De svojiga usmiliš mesta se, V odlogu takim pošleš mu pomoč, Ko ne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš |
| Ta male katechismus (1768): | neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred |
| Roza Jelodvorska (1855): | solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi vi druzih! On je vam, ljubeznjivo dete |
| Stric Tomaž (1853): | ga še trinog poslušati noče, še menj pa se ga usmiliti. „Res“, pravi oskerbnik nazadnje, „res je, da mi ne gre |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tvojim duham. Molimo. O Bog! kterimu je lastno, se vselej usmiliti in perzanesti, sprejmi naše pohlevne prošnje, de nas in vse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti zhiſti Jesvs jes taba prosim skves tvojo velko poterpeshlivoſt vsmilise zhries mojo nazhedno dvshizo noi odpvſti mene vse moje nazhedne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dvh Amen. O Gospved Jesvs Kriſtvs ti shivi sin boshji vsmilise zhries me N: inv nai tvoje grenko terplenje noi smert |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat obzhutesh, kader |
| Divica Orleanska (1848): | žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe me, kedar v' ſvoje kraljeſtvo prideſh. “ Ino Jesuſ veſ uſmiljen ſe je va-nj obernil, ino mu rekel: „Gotovo, ti povém |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje |
| Genovefa (1841): | sa-njo in njeno ubogo déte! Zhe bi ne bil bolj uſmiljen, kakor ljudje, bi ne bilo pràv. ” Ko ſta v grad |
| Genovefa (1841): | bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so mene pervesali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zheshzha. TV 4. TERPLENIE. Oni so mene isovkli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila |
| Ta male katechismus (1768): | X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je |
| Stric Tomaž (1853): | in razidejo. Dva od njih sta bila vender še tako usmiljena in gresta po Lokarji gledat. Dobita ga čez dolgo še |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Devica nar modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica usmiljena! Devica verna! Podoba pravice! Sedež modrosti božje! Začetek našiga veselja |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vrédna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našiga veselja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Nežine dojke; ker jej je mati umerla, vzela jo je usmiljena sorejenka k sebi, da bi jo dala podučiti in kerstiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | sim popred rekla. Če le v Boga zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O S. Krishtof jas taba opomenam k' si ti ta usmilana Jesusa na tvojah ramah nesov: noi shniem zhries te potak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | urokali dershi? pershua je kniemu Mathi Boshja? je pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka |
| Oče naš (1885): | bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo usmiljenega duhovnega očeta našla, in zgodi naj se potem, kar se |
| Zlata Vas (1850): | vreme, akoravno dostikrat ljudem veliko škode napravi, je tudi dar usmiljeniga Bogá za dežele, ker zrak čisti, bolezni odvrača in zemlji |
| Roza Jelodvorska (1855): | cvetka, ktera ne more iz korenine samopridnosti pricveteti, ampak iz usmiljeniga, iz dobriga serca. Ta ljubezen je žarek tiste nebeške ljubezni |
| Genovefa (1841): | me hozhe is té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti |
| Ta male katechismus (1768): | obyskati. VII. Mertve pokopati. Od teh prave Kristus: ſvelizhani ti usmileni, ſakaj oni bodo uſmilenje dasegli. Matth. 5. Kolkajn je dushne |
| Ta male katechismus (1768): | ſhejni pravize, ſakaj oni bodo nasiteni. V. ſvelizhani so ti usmileni, ſakaj oni bodo usmilenje dasegli. VI. ſvelizhani so, katiri so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do |
| Oče naš (1854): | hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo s tem razžalil |
| Maria Stuart (1861): | stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | koj imeti? ” „O vaj, o vaj! ” je kričal Jud. „Bodite usmiljeni, gospod, le ne tako hudo”. „Vlezi se tedaj”, mu reče |
| Oče naš (1885): | prinesel! Ta čas bo zopet prišel. Potem pa usliši, o usmiljeni Jezus! našo prošnjo, da tí, ki smo čas revščine in |
| Oče naš (1885): | hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neprijasno ſ' ſvojim blishnjim kakor ta brat, temuzh mili ino uſmiljeni bodite kakor ta ozhe; rezhem ſhe vezh, kakor naſh Ozhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mozh ſi tedaj persadevajte Bogu podobni biti. Bodite popolnama, umni, uſmiljeni, prijasni, ljubesnjivi, delavni ino ſveti, kakor je Bog ſvet. Podobo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſposnanju svelizhanja Ijudſtvo njegovo perpeljat, Odpuſhánje grehov mu napovedat Po uſmiljeni miloſti naſhiga Bóga, Po kteri obiſhe naſ Odreſhenik, De jih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene satvoje miloſti volo? oh ti svadzhi Gospved Jesvs Kriſtvs vsmilani odreshenik Amen. TA 24. KAPITL. Htver te besiede persab nosi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt tabe o vsmilani Gospved Je- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni, ob |
| Sacrum promptuarium (1695): | Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od |
| Stric Tomaž (1853): | je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za ogleduhe ne, ker |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo |
| Viljem Tell (1862): | vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida |
| Valenštajn (1866): | ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti jeze |
| Gozdovnik (1898): | naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté |
| Ta male katechismus (1768): | dobruta, s' katiro mi enega drugega revi, inu potrebi s' usmilenja perskozhemo. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imęnu J. M.J. irpergujejo, inu pod ſtreho goriufamejo , ali is usmilenja wugejme dado, ali kaj dobrega ſturę. 3. Kolkerkrat ali sami |
| Divica Orleanska (1848): | de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | černe bukve v Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže |
| Roza Jelodvorska (1855): | se je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno |
| Ferdinand (1884): | njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez |
| Oče naš (1885): | bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakaj on je en dobrutliv, inu miloſtiv , poterpeshliv , inu velikiga uſmilenja, inu dolgu persaneſſe hudobiji. Kedu vę , aku ſe oberne, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shivine. O Bog te miloſti, Bog te dobrute, Bog tiga uſmilenja, katiri ſi ſe uſmiluv zhes nadlugo tiga folka, inu ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kadar ſi enkrat Jerusalem vględal, per letim poględi ſolsę tiga vſmilenja zhes letó neſręzhnu meſtu tozhil. Enu taku puntarſku, krivizhnu krajlęſtvu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | morem sdershati, de bi gori ne savpil: Vbogi Chriſtjani, kakú vſmilenja vręjdni ſte vy! Zhe Jęsus Chriſtus ny per vaſhim shenitovanji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | do vaſhiga bſishniga! kakú bóte vy mogli eno ſolsizo tiga vſmilenja vaſhimu Jęsuſu doli vdariti, katęrimu ſe pred letim ſódnim ſtolam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhiga Bogá, katęri je vſe ſhaze ſvoje mogózhnoſti inu ſvojga vſmilenja k' isvelizhanju tiga zhlovękà odpèrl! Mózh Bogá Ozhęta ſe je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega |
| Ta male katechismus (1768): | bodo nasiteni. V. ſvelizhani so ti usmileni, ſakaj oni bodo usmilenje dasegli. VI. ſvelizhani so, katiri so enega zhistega serza, ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubila, ke sem is mojem Synam enu uwohnu ſhivlenje pellalla. Usmilenje sem jeſt od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stradanje umorí, kér se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje |
| Roza Jelodvorska (1855): | prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi vi druzih! On je vam |
| Maria Stuart (1861): | delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen |
| Ta male katechismus (1768): | Od teh prave Kristus: ſvelizhani ti usmileni, ſakaj oni bodo uſmilenje dasegli. Matth. 5. Kolkajn je dushne miloste del? Tudi sedem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa naſhih grehov volo pravizhnu ſmo poſhtrafani, ſkus tvojo dobruto uſmilenje daſeſhemo, inu obzhutimo. Skus JEsuſa Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri |
| Genovefa (1841): | in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj |
| Genovefa (1841): | nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e ſe isrezhe s' bol odpertmi vuſtmi ino s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | góſha, passif, terpíven, casser, vbiti, fossé, graben, poisson, riba, compassion, ſmilenje, graïsser, másati, poisser, ſmóliti, crosser (ena jegra:) caissier, kafsir, professer |
| Oče naš (1854): | prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav |
| Oče naš (1885): | prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo |
| Gozdovnik (1898): | bil čas uiti, toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | truplo izročilo, in dva sužnja naj bi zunaj čakala na usmertenega brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je bil prepričan |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo tudi ime viteza Topolovskega. Gospá |
| Gozdovnik (1898): | stopi k trgovcu. »Ali hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor na |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je |
| Ferdinand (1884): | misel v glavo: »Takov morivec sem tudi jaz; tako sem usmrtil zalega nedolžnega dečka. « Brzo obrne oči na drugo stran dvorane |
| Gozdovnik (1898): | nepravična? « »Preostra je,« odgovori Kučilo, »kajti jaz sem Marka Areljana usmrtil v boju; in ko bi sam ne bil o činu |
| Gozdovnik (1898): | To naprej! imeti ga moram! « »Sokoljeoko je v desetih minutah usmrtil pet Apačev,« reče še Wilson ter hiti za Angležem. Komanči |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči, Afra |
| Ferdinand (1884): | vendar le je bolje, da umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš |
| Gozdovnik (1898): | pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne |
| Biblia (1584): | ſhàl. Inu kadar pride, taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge |
| Blagomir puščavnik (1853): | rumene hlačice iz jelenove kože posebno prilezejo. Okoli sebe ima usnjat opasnik z jekleno zaklepnico. Na glavi čem s zlatim trakom |
| Gozdovnik (1898): | indijanskih posvetih veliko imenitnost, je krožila od enega do drugega. Usnjat ščit, čigar kraj je obrobljen z gostim perjem, dolga sulica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli |
| Botanika (1875): | pola in ki zraste 500 do 1000 čevljev dolga. Nektere usnjate haluge so za jed; tudi so prebivališče in živež brezštevilnih |
| Gozdovnik (1898): | na florentinski bron. Eni so skoraj goli, eni imajo kratke usnjate predpase, vsi pa vihrajoče čope iz orlovega perja; lica so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje |
| Botanika (1875): | Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu nove, ſilo lepe bukvize pokashe, ki ſo v' rudezho uſnje alj ledar povite, ino s' slatam vpiſane bile. „Hozhem ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to bi bilo tkavzam vſtresheno, platno goſto, tanjko in kakor uſnje mozhno. ” 6) „Vretenza ſo, zhe ne premajhne, ſaj prekratke, kér |
| Divica Orleanska (1848): | Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil |
| Divica Orleanska (1848): | O, brez družbe nisim. Si slišal grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred |
| Maria Stuart (1861): | kakó je to, Da tako je na sercu vam nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord, povem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali ni bila njegova usoda britka? In vunder ni zgubil svojiga serca; zakaj vselej je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj |
| Divica Orleanska (1848): | boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na |
| Divica Orleanska (1848): | ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo, ki me očistil bo. Ki zdaj so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dejanje, ali mu hoče veselo solnce sijati ali oblaki nemile usode njegove pote pokrivati “. (Slomšek. ) V katerih razmerah in okoliščinah so |
| Tiun - Lin (1891): | tudi zadostil želodčevim potrebam, bil sem vender v stiski zaradi usode svoje. Pa minol je precejšen del jutra, ne da bi |
| Lohengrin (1898): | tu spet te gledam, Ki enkrat dičil te je sjaj! Usode komaj se zavedam, Kakó ponižana si zdaj. — Ustáj! ne dalje |
| Valenštajn (1866): | več nazaj. Zgodi Naj torej se, kar mora se zgoditi. Osodi vselej obveljá pravica, Ker srce jo oblastno izvršuje. (Trčki. ) Pripelji |
| Valenštajn (1866): | Prvi lovec. Trepét, skrbi odvrže na strán, Bojáznim prsi zakléne; Osodi jezdi naproti drzán, Če denes ne, jutri zadéne; Če jutri |
| Valenštajn (1866): | vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi živenije. Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško cvetlo glavo položim Vojaškega života krasni |
| Divica Orleanska (1848): | junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu |
| Valenštajn (1866): | vara. Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Govoril je tudi s Patricijem O'Nielom, čigar osodo je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih bi |
| Bolna ljubezen (1874): | tako sladak in tako poln bolečine! Pozabil sem srd na usodo. Iz srca mi je vrelo stotero želj, stotero blagoslovov. Bodi |
| Ivan Slavelj (1876): | Ali zvonovi so peli, peli! ... Ivan Slavelj je imel bridko usodo, da mu je bilo brez upa zapustiti domačo vas! Kdo |
| Vanda (1888): | ji drugi notranji glas, »če si doslej junaško nosila težko usodo svojo, nosi jo do kraja! Pravičen je Bog na nebu |
| Lisjakova hči (1892): | pobožnostjo. Ne, ne, obupati nečem; še bodem poskusil omečiti trdo usodo; morda mi vender ne bode zmiraj sovražna. Delal bodem, da |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | Mušiča ne izvije več, zato se je udal v svojo usodo, kakor tisti, ki se potaplja in ne vidi nobene rešilve |
| Usoda ka-li (1895): | Poljakovi, »ste res taki, da se ne hudujete nikdar nad usodo, ki naju je ločila tako bridko ter naju tako onesrečila |
| Usoda ka-li (1895): | verjela, bi bila jaz prva, ki bi se hudovala nad usodo, in Bog ve, kaj bi še storila! Ali jaz upam |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Naslonil sem glavo v dlani in s solznimi očmi premišljeval usodo svojega slavospeva. Erjavec je pa odvezoval jermenje na torbici, da |
| Kvišku (1899): | več je zaigral, tem strastneje je igral in hotel prisiliti usodo, da se vendar jedenkrat ozre milostno nanj in mu nakloni |
| Valenštajn (1866): | je I vzdignola, zaprla mu je rešnja Vsa pota. Boginja osodna pravi: Do semkaj, Fridolanec, dalje ne! Z dežele češke vzdignol |
| Valenštajn (1866): | sreča vzradovati me, Ko zabolela me je ta nezgoda. Nasičena osodna je zavist, Za žizen vzela žizen je, na ljubo Odvrnola |
| Valenštajn (1866): | se vzraduje. ) Nikar se ne raduj! Sumljiva, temna je oblast osodna, V pravice sega radost jej prezgodna; Izročamo jej seme, svoje |
| Valenštajn (1866): | Srečnemu Bojazen naj krog glave fofotá, Ker nikdar ne stoji osodna vaga. Valenštajn (se smeje). Spet čujem starega Gordona jezik. — Vem |
| Valenštajn (1866): | blagi pogled! Vendar, zdaj se le Zadela srečno skupaj je osodna Trojica; srečni zvezdi, Jupiter I Venera zvijaškega zajeli Mej sé |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku. |
| Ferdinand (1884): | ima tako blago srce. Popraša toraj za svèt o tej osodepolni zadevi svojega gospoda. Grof in grofinja sta odobrila njegovo misel |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pogled je spoznal Irec poglavarja Te-Vaturu, kateremu je stregel oni osodepolni večer. Nehote je začudeno vzkliknil. Maori je uprl oko vanj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | v vsaki okolici kak domoljub, ki mu je mar za uspeh čitavnice, kar se priporoča sosebno prečastiti duhovščini naši. V Celji |
| Gozdovnik (1898): | Je-li njegove iskave nikdar niso bile uspešne? « »Da je imel uspeh, gotovo bi bilo moje dedovine več ko bambusinova koča. Pridružite |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane brez uspeha. Kako se kamen v mehurju operira, je težko jasno razložiti |
| Čas je zlato (1864): | osnovano je bilo prav dobro in gotov bi bil narboljega uspeha, de bi bil le še Lenčeta na svojo roko dobil |
| Zoologija (1875): | se je poskušalo gojiti to gosenico, in sicer ne brez uspeha. Ali pri vsem tem Nemška ne izdeluje tako rekoč nikakoršne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ako se prav in o primernem času rabita, dajata dobre vspehe, ako je način prav izbran z ozirom na lastnosti poganjkov |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 4 in 5 prijelo se je vseh deset. Primerjaje te vspehe z onimi, ktere smo dosegli, ko smo pri cepljenji drvenih |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in naši vinorejci |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake |
| Botanika (1875): | imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100 pijači udanih se jih 30 do 35 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je, kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k njih vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zdaj napravljena, da bo poduk čedalje bolj lahek in bolj vspešen. — Upam, da bodo tudi gg. učitelji našega naroda po njej |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | le na nekatere nasvete z namenom, da bi bil bolj vspešen boj, katerega naj šola vojuje proti alkoholizmu. 1. Deželna šolska |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in |
| Sacrum promptuarium (1695): | Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v ljubezni mu očí; Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nekoliko drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta beseda iz vaših ust se mi zdi kakor kletev — jaz pa sem dobro vedela |
| Zoologija (1875): | razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na |
| Zlatorog (1886): | divjačine je tak, A jutri bo kesal gotóvo se! Od ust do ust gré vrč, vsakdó pohvali Pijačo, bolj pa njega |
| Pripovedke za mladino (1887): | gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe |
| Pripovedke za mladino (1887): | vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela, in pri |
| Gozdovnik (1898): | Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima temen obraz, pa je z mano |
| Biblia (1584): | uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi |
| Genovefa (1841): | isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre, tó is ſèrza vùn pride, inu tóiſtu ognuſsi |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri |
| Sacrum promptuarium (1695): | najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost |
| Zlata Vas (1850): | in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kazale le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes po redu; na drugi strani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je |
| Zoologija (1875): | se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so usta, a v njih je neko posebno, iz pet zob sestavljeno |
| Zoologija (1875): | razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli |
| Pripovedke za mladino (1887): | dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri |
| Gozdovnik (1898): | tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj |
| Biblia (1584): | je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka |
| Biblia (1584): | inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt |
| Biblia (1584): | v'trebuh, inu bo osdolaj vun vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga |
| Biblia (1584): | tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh, inu bo osdolaj vun |
| Sacrum promptuarium (1695): | grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v' per- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkropiti. 2. Bersh ko je mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga ſhaza tó dobru |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 17. Ali ne saſtópite, de vſe kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn |
| Sacrum promptuarium (1695): | ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gvava Kriſtvsa tv serze elija te ozhi jsaka inv te vſte davida inv te drveb noi jasek Salamona noi serze Danijela |
| Ta male katechismus (1768): | nash Gospud, inu Iſvelizhar sam s' svojeme presveteme ustame uzhil, inu moliti ſaukaſal. Kolkajn proshna, ali dejl ima ta |
| Ta male katechismus (1768): | ſapopadek teh dvanaist artikelnov? Jest is serza virjem, inu s' ustame spoſnam, de je le en sam Buh v' svoji naturi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so mu tedaj z ustmi in z rokami. Potem stopi na gred in reče glasno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred ustmi. Živ in vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila |
| Ta male katechismus (1768): | hvalte uſſellej. Folk. Rezh Ave Maria s' serzam, 'nu s' ustmy, poj Salve Regina vse ure, vse dny. II. Mario zhastiti |
| Ta male katechismus (1768): | be imelli Bogu to pravo, inu zhisto sluſhbo s' serzam, ustmy, inu dijanjam ſvestu skaſati katiru zhe se ſgody, oku se |
| Biblia (1584): | inu djal: Leta folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſa sposnamo, s' diainam pa nega satajimo. Nikar ſamu s'uſtmi, temuzh tudi s' diainam mormo nega sposnati. Saturei opomina Chriſtus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | uſtmi Chriſtuſa sposnamo, s' diainam pa nega satajimo. Nikar ſamu s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | komędijo. Nęshka. (luſhtno. ) Inu jeſt , vaſha Gnada? Goſpá. (ruto pręd uſtmi dershy , de ſe vkup ſpravi , inu nizh ne rezhe. ) Baron |
| Kuharske Bukve (1799): | malo ſmrada nategnílo. Zhemú nam je ſizer noſ ravno nad uſtmi? Jed, katira savrè, je al prezej mehka, to je, kuhana |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu zhe nisem mogla perstopiti v'dijanju, sem saj is uſtmy, inu is serzam sturila, kar sem mogla. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | be blu tebi tręba pipk, v' uſta uſęti, inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru |
| Pozhétki gramatike (1811): | sa to ki je treba, de vſak med noſam in vuſtmi enmalo pohohnjá. Je nékaj slogov, ktire bi lahko klizhali |
| Pozhétki gramatike (1811): | dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e ſe isrezhe s' bol odpertmi vuſtmi ino s' potégnenim glaſam, poſtavim procès, pravda, acces, perſtòp. succes |
| Pozhétki gramatike (1811): | homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e ſe isrezhe s' |
| Ta male katechismus (1768): | tega kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha, de be |
| Robinson mlajši (1849): | na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni v usteh imél; ino zato se tude dočakati nesta mogla, da bi |
| Stric Tomaž (1853): | tu mirno, z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo |
| Stric Tomaž (1853): | H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga ne. Pipizo v uſtih pa v roki novize ob nedélih po poldne; — tako bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za svojega Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tem pa se bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej |
| Kemija (1869): | solnčno svetlobo je vzel v last, z njo ulovi in ustanovi podobe v temnej kamri (camera obscura) ter izdeluje tako imenovane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | civilno in kazensko pravo, vredijo sodnije in državne pravdnije, ter ustanovi upravna sodni j a. — Da se povzdigne vojna moč, napeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | poslanci leto za letom v deželnem zboru predlagajo, naj se ustanovi kmetijska šola. Potrpimo toraj še in pričakujmo boljših časov. Spominjati |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hiti kolikor moč po tihem na levo. Čez nekoliko se ustanovi in zre po logarju; logar je bil kakih 200 korakov |
| Zoologija (1875): | meče iz sebe trepavičaste kali, ki se črez nekaj časa ustanové in v spužve razvijajo. So pa tudi take spužve, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do veka, in ji |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | abbé de l'Epée. On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Prvi zavod za alkoholikarje je ustanovil Turner leta 1854. v Mainu v Ameriki, a leta 1857. |
| Valenštajn (1866): | nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kapitalov. Če bi se v podporo kmetijstva posebne kmetijske zaloge ustanovile, bi ne odperli samo kmetijstvu lepšo prihodnost, temoč tudi bogastvo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzela vzgojo v svoje varstvo. V ta namen so se ustanovile primerne naprave. Večja ali manjša sovršenost tacih naprav najjasneje priča |
| Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obstanek“ ). Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči |
| Fizika (1869): | so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | že sedaj obstoječe naprave, kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | slovenskiga glediša, v kterim se imajo postave in začetek glediša vstanoviti. Vsi gosp. deležniki so tedaj povabljeni na stréliše (Schiessstadt) gotovo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | domovíni, je — zaupanje med vlado in ljudstvam. To vzajemno zaupanje vstanoviti, je imenitna naloga, ktero ima vladarstvo kakor ljudstvo v novim |
| Stelja in gnoj (1875): | kakoršne je brez tega za vse razne primerljeje komaj moč vstanoviti. Ni prepovedano zmérno grabljenje sploh, kedar gospodar ima to skrb |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | lotil, vidši, da od dné do dne boljša prihaja. Za ustanovljenje tacih poddružnic kmetijskih družb morejo pa najbolj duhovni gospodje pripomožni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | prvi njegovi „besedi” je sam vipavski gosp. dekan Jurij Grabrijan ustanovljenje te sokolovske družbe kakor lep zavod za omiko in olikovanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz |
| Postillion d'amour (1887): | katerega grozovita Taiping'ska vojska ni razdjala. V mestu so pa vstaši prizanesli le obširnemu tempeljnu Buddhe s slovečo pagodo; vse drugo |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | mi ta-le ukaz: »Po došlih poročilih napravili in zaseli so vstaši tam-le zgoraj« — pokaže mi visoki vrh na severo-zahodni stráni — »dve |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | se nas pozdravijo za nasipi čepeči in po kulah skriti vstaši z gostim streljánjem. Mi jim nismo dosti odgovarjali, kajti bila |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | še dalje ter stražili, da nam po nôči ne uidejo vstaši iz mesta. Pošlje se nam v podkrepljenje prva stotnija. O |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | izpustili. Ob 4. uri popóludne, baš ko so jeli zbegani vstaši ostavljati bojišče, ko nastane velika gnéča ubežnikov na cesti proti |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ozidjem in kule, toda brez uspeha. Vselej so nas odbili vstaši. Stotnik Str... vcepil si je v glavo, véliko kulo, takozvano |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Allah-il-Allah«. Nas je bilo blizu 18.000 móž z 32 topovi. Vstaši v trdnjavi so imeli 24 topov. Koliko pa je bilo |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | gomile in primeren spomeník. Po porazu na Rogeljnem sedlu so vstaši bojišče v lepem rédu zapustivši izginili po ovinkih, kakor sem |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | se podpirali med seboj vzajemno. Naši nasprotniki so bili turški vstaši, ki so po nasvetu znanega Hadži Loje hoteli nam zabraniti |
| Stelja in gnoj (1875): | pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali una réč v glavo ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Poljec. Al mi ne spoznavamo svobode samo v ustavi, kajti ustava je le oblika (form). Mi ne stavimo narodnosti ne nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vsem javnem življenji. Delala bode na to, da se vkorenini ustava ter v vednem napredovanji rodí obilo sadú. — Kolikor razmere poljskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tem obziru absolutizem bolji nego je sedanja avtonomija občin in ustava dežel. In od kod vzeti 73 zdravnikov in takih, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zgubiti. Torej le pošteno in pravično zgorej in spodej, kakor vstava zapové, in odkritoserčno. Iz poštene odkritoserčnosti, in iz nepremakljiviga deržanja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ljudstva na ministre, de jim bo od cesarja ljudstvu podeljena vstava sveta reč, zoper ktero se nikjer ne smejo pregrešiti, scer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | v novo najetih prostorih čitalnice Mariborske v Šramel-evi hiši. Vsled ustave od 15. nov. 1865, podpisane od dr. Vogrina, Jož. Jedličke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | hrbet. — Književstvo slovansko. — Ustavoverci se čedalje bolj odkrivajo za nasprotnike ustave. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Česa naj se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | so tedaj prevzeli imenitno nalogo, se v vsim po postavah vstave ali konstitucíje zveste ravnati, in nikjer, tudi v nar manjši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ljudstva razumele imenitni klíc noviga leta, v kterim ima beseda vstave še le mesó postati! Opomíni zdravnika o zimskim času. Mi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zgorej in spodej, izvira zaupanje, ki je nar terdniši podlaga vstavne vlade. Zaupanje pelje na ravnost k občni sreči; po rakovo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zmešati, de se v eni ali drugi reči pregrešé zoper vstavne postave; — in takó se začne majati zaupanje vladarstva do ljudstva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pa deželne zbore, in vstanovitev novih srenj, ktere so korenina vstavne vlade. Nove politiške vrade v vstavnim duhu iz poprejšnjih kantonskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | prekucíjah in vojskah — ni môglo dozoriti v létu 1848 vsajene vstavne svobode. Ministri brez deržavniga zbora so mógli v tacih okoljšinah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zbornice poslancev in zbornice gosposke. Obširni prestolni govor, kterega po ustavnem običaji osnova ministerstvo, je med drugim obsegal sledeče točke: Moji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | edini pot, na kterem je moč porazumeti se. Ker po ustavnem običaji je prestolni govor le izraz odgovornega ministerstva; tedaj je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | uprave, rada bode vlada pomagala, da se tem željam na ustavnem potu vstreže, kolikor bode pripustila edinost in moč vesoljne države |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | govorov vsake baze, vendar skor vsi se poganjajo za zdravo ustavno življenje in najkrepkejše med vsemi je govoril gosp. Šuselka, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | brez daljnega odlašanja storila zato, ker ima v §. 19 ustavno naslombo. Naj pogumno preseka ta gordiški vozel ne gledé na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo |
| Čas je zlato (1864): | Tudi Lenče hoče na svoje mesto iti, ali nadinženir ga ustavi in tako le ž njim govorí. »Vaš svèt je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jaz, kteri preljubo dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta beseda iz vaših ust |
| Mineralogija in geognozija (1871): | znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari |
| Gozdovnik (1898): | ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj |
| Gozdovnik (1898): | da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega, da je |
| Divica Orleanska (1848): | ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dan po 20 do 40 vojakov z oficirjem, da se vstavijo okoli vasí in ne pusté nobene živine ven, nobene noter |
| Gozdovnik (1898): | legotno pacavanje po vodi pretokovi in štirje temni predmeti se vstavijo pod drevesi, drugi za drugim. Bili so čolni Apačev. Temne |
| Gozdovnik (1898): | svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa sta jezdica z njega bila, je veselo zarestal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ozheta! “ ˛Strah je vſe opadel. Vſe beshi, nihzhe ſe ni vſtavil, véliki proſtor je bil gredozh isprasnjen, ino ſpet je ſveta |
| Genovefa (1841): | zepove ſo na kljuke obeſili in vſak kolovrat ſe je vſtavil. Zéle vaſi ſo bile prasne in nihzhè ni hôtel domá |
| Žalost in veselje (1870): | pogovore, da ni slišala spodej derdrajoče kočije, ki se je ustavila na dvorišču. Štirje možje, eden že prileten, drugi trijé pa |
| Milko Vogrin (1883): | sva med častilci ranjkoga rodoljuba. Z veselim srcem sva se ustavila pred rojstnim domom našega Antona. Tú sva se ozirala po |
| Luteranci (1883): | po mestnem tlaku na ravnost proti Mekínjam. Ondi se je ustavila pred samostanskimi vrati, in iz nje je stopila rumenolasa mlada |
| Vanda (1888): | Deževálo je, ko se je pozno popóludne pred Glovackovo hišo ustavila zaprta kočija. Brzi kočijaž skoči raz kôzla in odprè vratca |
| Križ na poti (1891): | po zapadnem nebu. Vrneta se proti sêlu, kjer sta se ustavila za nekoliko dnij, da bi narisala najlepše morske pokrájine. Rihard |
| V krvi (1896): | je počasi tipaje dalje pomikal. Za notarjevo pa se je ustavila kočija doktorja Juga, ki je dvignil iz nje svojo staro |
| Pod streho (1897): | na glavi in gostim tenjem na obrazu, Zinkina polusestra Roza. Ustavila se je za trenotek, potem pa se umaknila v stran |
| Gojko Knafeljc (1899): | vprašala Pavlina hipoma svojega spremljevavca, pretrgavši neki povsem navadni razgovor. Ustavila se je sredi vrtne poti, mu zrla naravnost v oko |
| Kvišku (1899): | mladi neznanec sta prav tedaj dospela mimo lipe. Prednica je ustavila oskrbnika ter vprašala zaradi nekih stvarij, na kar je on |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim |
| Robinson mlajši (1849): | tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu |
| Najdenček (1860): | ko so se Turki na mestu od Palmovega drevja obsenčenim vstavili in jesti in piti začeli. Odvezali so me. Zdaj sim |
| Najdenček (1860): | moji sovražniki zagrabiti mislili. Zavzeli in začudili so se ter vstavili. Nobeden njih si ni upal graben preskočiti. S pištolami so |
| Stric Tomaž (1853): | Pod mojo oblastjo je, kdo se mi zamore v tem ustaviti? “ Reče in komej pričakuje, da bi se spet maševati zamogel |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | beseda se mi ne more vzeti. Prvosednik: Razgovor se more ustaviti, seja more nehati, govor pa ne; govornika samo prvosednik lehko |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Pred stermo sotesko je Vid ukazal ustaviti voz ter je šel s svojimi ljudmi z voza hlapcu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in mudi: je treba bencelj terdo prevezati in tako kervotok vstaviti. Kdor operira, mora paziti, da zgornje kopitne strani preveč ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tako oliko, kakoršno imajo prav stari korporali pri vojacih, pevce vstaviti hotela. Ko zavpije „holt”, Češ, da je pesmica pohujšljiva, zagrmí |
| Divica Orleanska (1848): | nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste |
| Valenštajn (1866): | treba nej — Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi je korak. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z neko drugo rečjó, kteri se tudi serce dolgo ne ustavlja. ” „S čim? ” „Z zlatom! ” „Pa kako do njega priti? to |
| Divica Orleanska (1848): | različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo |
| Fizika (1869): | vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor |
| Vetrogončič (1860): | Vetrogončič spredaj stanovati. Vetrogončič se je temu z vso zgovornostjo ustavljal, pa kaj pomaga med njegove govorice proti volji mogočne gospé |
| Avguštin Océpek (1860): | svojo staro mater preveč v čisli, da bi se bil ustavljal njihovim mislim, tega me Bog vari; ali včasih se mi |
| Svetinova Metka (1868): | se mi je hotelo zdeti, kakor bi se mu malo ustavljal glas. Hipoma zapre bukve, gre k oknu, kakor bi mu |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | po nekem drogu hudo ranjen. Parobrod pa se je vrlo ustavljal valovom, da-si so mu neprenehoma rebra pokala. Zato je kapitan |
| Spletke (1894): | in ne izpodleti ti; oče se gotovo tudi ne bo ustavljal obema. « »Kaj je pa rekla? « pozvedovala je Lenka. »Da si |
| Gospa s pristave (1894): | jedni uri pridejo pred Sursee. Nikdo se ni branil ali ustavljal, vse mesto je bilo mirno; vojvodu so se poklonili, izročili |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vse to ga ni zadrževalo, da bi je ne bil ustavljal in ogovarjal, kjerkoli jo je srečal, meneč, da se sčasoma |
| Očetov greh (1894): | Mato. Čudno je le bilo, da se Kačon ni dolgo ustavljal tej sinovi nameri; mati Jerica pa je pač imela več |
| Gospa s pristave (1894): | bi jo prosil njene roke in bi se ji ne ustavljal nihče. « »Prav to je. Povem ti odkrito, da se bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe vſtavljate ſvetimu Duhu. Kakor ſo ſe mu vaſhi ozhetje vſtavljali, takó ſe mu ví! Oni ſo morili preroke, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perpeljejo, de bo poglèd sadóbil; pa tudi oni ſo ſe vſtavljali. Kir me je pa sdravnik sagotovil, de samore to délo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam |
| Gozdovnik (1898): | oči, vender se premaga, in zaničljiv nasmehljaj mu šine okolu ustnic. »No, pojdiva! « čuje se hladno in ostro; na to gresta |
| Gozdovnik (1898): | dama? « »Od kar je zaklana! « prisili se beseda s trebetajočih ustnic starega moža. »Zaklana? Virgen santa! Je-li ste videli to natanko |
| Razne dela (1870): | dalej nosi. — Beseda, ki se v jezi le izreče, Na ustnicah ne žene korenin; Prestrežena pa v sluh sumljivosti Neskončno kakor |
| Zvezdana (1883): | beli roki okoli njegovega vratú in glas jej zamrè na ustnicah. »Zvezdana, jaz grem, tajiti nočem več. Iti moram in celó |
| Od pluga do krone (1891): | in šegavost, katera se mu je časih kazala tudi na ustnicah. Opravljen je bil po stari domači noši. Nosil je lepo |
| Senanus (1892): | padata po ramenih, in ljubezniv nasmeh se ji ziblje na ustnicah! ... Gospod Gregorij se siloma premaguje, da ne vzdihne na glas |
| Roman starega samca (1895): | leti, neprijetna prikazen; vedno se ji je nasmeh zibal na ustnicah, a pri tem je imela zopern pogled. »Dovolite, milostljiva gospa |
| Jarem pregrehe (1895): | reče Agata in nekak zasmeh se ji nabere na višnjevih ustnicah. »Ne bom ne! Saj vem, kaj hočejo. Tistega Čadnikovega pusteža |
| V krvi (1896): | svojem samskem stanovanju. Hudoben nasmeh mu je trepetal na tankih ustnicah, ko je mrmral v svoje brke: »Izborno sem igral svojo |
| Vinjete (1899): | to mehko kožo kaplja krvi; že se prikazujejo na tvojih ustnicah sledovi uvenelosti, in le časih zatrepeče na teh krasnih volutah |
| Vinjete (1899): | ogoljene. Od občudovanja in svetega strahú jim zastanejo besede na ustnicah. V večni lepoti vidijo samo večno lepoto, za Venerinim obrazom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé ga imajo, shénſke |
| Genovefa (1841): | pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér |
| Divica Orleanska (1848): | gospod! Govoril nisim, Dokler pomoč je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med njima je špranja, včasi polna druzega kamenja. Na |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt |
| Gozdovnik (1898): | to ime bo, to je pač res. Še vidim njene ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim |
| Genovefa (1841): | Ali hozhete piti, mati! Takó vam je vrózhe in vaſhe uſtnize ſo vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel |
| Zoologija (1875): | Koža jim je največ gola, samo nekatere imajo na gornji ustnici redke dlake ali ščetine. Živé samo v vodi, zlasti v |
| Ferdinand (1884): | njena zala rudeča lica, krasnejša od vrtnic! kje njeni rudeči ustnici, ki so z ljubkim smehom očarale slehernega! Oj, vse, vse |
| Zeleni listi (1896): | z obema rokama očeta za brado ter pritisne svoji mali ustnici v poljub na očetovi ustnici. »Lehko noč, sinče«, reče oče |
| Zeleni listi (1896): | brado ter pritisne svoji mali ustnici v poljub na očetovi ustnici. »Lehko noč, sinče«, reče oče, »spij dobro! « Ko ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa le moshjé ga imajo, shénſke ne. Le na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani. Ker |
| Biblia (1584): | meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam |
| Genovefa (1841): | rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno ustraši in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhetu ! Veſ pobit oſtermí. Pa Jesuſ mu je rekel: „Ne uſtraſhi ſe; le veruj, ino reſhena bo. “ — Jesuſ pride na poglavárjev |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu Esav ſ' ſhtiri ſto moshmi naproti gré. Jakop ſe uſtraſhi, ino slo ſe bojí. Tedaj je mòlil: „Moj Bog in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | angelja. ˛Strah ga opade. Angelj ga prijasno ogovorí rekozh: „Ne uſtraſhi ſe, Zaharija! Uſliſhana je tvoja molitev. Tvoja shena Elisabeta bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkledi le mi daj prezej glavo Janesa kerſtnika. “ Herod ſe uſtraſhi, ino shaloſt ga opade. Pa savoljo perſege ino savoljo goſtóv |
| Divica Orleanska (1848): | tim! (Vitez pride, govori nekaj tiho z Bastardam, ta se vstraši. ) Dünoa. Še tega manjka! Karol. Kaj je zopet, kaj? Dünoa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | njimi se je bralo tudi ime viteza Topolovskega. Gospá se vstraši bolj, kot bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moj oblubleni Shęnèn: Miz. (Se vſtraſhi) Shterf. Nikar ſe ne vſtraſhi! — me dvę ga ozheva plazhat — on je obę golſal — Miz. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pęzho gori vsdigne. ) Ho ! ho! tizhek! ſmo tukej ? Goſpá. (ſe vſtraſhi , inu nasaj ſtopi. ) Nęshka. Nesręzhni ſant ! Baron. Toku, toku, shena |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu ta tvoj sapeliviz je moj oblubleni Shęnèn: Miz. (Se vſtraſhi) Shterf. Nikar ſe ne vſtraſhi! — me dvę ga ozheva plazhat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpà , Baron. Baron, (ſunej. ) Sakaj ſi ſe saperla? Goſpà. (ſe vſtraſhi , inu vſtane. ) Moj moſh ! — sa boshjo volo , kaj mi je |
| Na stricovem domu (1860): | danes tako neutegoma pred menó stal, sem se ga nekoliko ustrašil, ne da bi se ga bil bal; ali nekako neznano |
| Mahmud (1870): | mnogo vezirjev, kterim so odletele glave, pa on se ni ustrašil tega posla, ker čutil se je zmožnega za vezirovanje, pa |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | prazne in kalne plaže se je divji mož neki tako ustrašil, da je pobegnil. Če je ta zgodba resnična, dokazovala bi |
| Od pluga do krone (1891): | bil zunaj. ,Menim da ne, vsaj ne bolí me nič, ustrašil sem se ujete mrhe res. ' ,Kaj pa sedaj,' vpraša zopet |
| Gospa s pristave (1894): | za to moža, izkušenega in trdnega, kateri se ne bo ustrašil njenih očij in se ne dal omehčati od njenih priliznjenih |
| Usoda ka-li (1895): | vidiva tam gori, kamor pojdem jaz kmalu! « Pogledal jo je, ustrašil se sam svojega urnega pogleda ter rekel naglo: »Oh, ko |
| Prve hiše (1896): | očij«, pričel je zopet krčmar, »tako neumno sem se bil ustrašil. « »Čudno je bilo pa res, da smo bili tako črni |
| Kotanjska elita (1898): | oko, a tedaj je tudi videla, da se je Traven ustrašil. Dolgo ni mogel najti primerne besede, a naposled je dejal |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | ki je ukral življenje mojemu staremu očetu! « Grajščak je prebledel. Ustrašil seje Cuclja. Neka skrivna moč ga je ponižala, da je |
| Genovefa (1841): | s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri |
| Zlata Vas (1850): | nihče ni smel ne besede ziniti. Vsak se je hudo vstrašil, ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga |
| Genovefa (1841): | milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te ſhe oblagoſlovim, kakor ſo tudi môja |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Bog daj, da bi me bil! — Zakaj sem se pač ustrašila? Saj je dobro — kaj bi imela še početi na svetu |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zgol zlati cekini sterkljajo iz nje. Micika se je silno ustrašila, ker je mislila, da je zlato še peklensk ostanek judovega |
| Genovefa (1841): | kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla dolgo govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô |
| Maria Stuart (1861): | Marija (mirno). Sir Mortimer, osupnili me niste, Ne ustrašili. Tacega glasu Že davno pričakujem, ker poznam Sodnike. To, kar |
| Sveti večer (1866): | gotovo se bodo celo leto na-nj veselili in se gotovo ustrašili besed: „Ako ne ubogate, ne bo vam postavljeno božično drevesce |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſedí, me bo sdal. “ Apoſteljni ſo ſe tega govorjenja selò uſtraſhili, ino ſo shaloſtni. Pogledujejo ſe, ino ne gre jim v' |
| Genovefa (1841): | poſvétil in ko ſo Gôla saglédali, ſo ſe ſhe bolj uſtraſhili. Laſjé ſo mu divje in rasmerſheno zhes zhelo viſéli in |
| Zlata Vas (1850): | vso streho raztergala, in stari gospod fajmošter so se tako vstrašili, de so neke dni potem umerli. Zdej so Zlatovasčani grajali |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | so mogli tiho in mirni biti, de bi nesrečniga ne vstrašili. Zdaj je prišel zdravnik, kteri je Petra zavoljo njegovega ravnanja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Kako so se na pristavi vsi vstrašili, ko so z nesrečnim prišli, kteriga so koj gospoda Jeličnika |
| Viljem Tell (1862): | Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno |
| Najdenček (1860): | se nekoliko skloniti. Planinec in njegova žena to viditi, se vstrašita, veržeta pokrov in steceta iz hiše. Klical sim ju, pa |
| Pripovedke za mladino (1887): | odpro in prikaže se stara kruljeva žena. Otroka se silno vstrašita, da jima vse iz rok pade. Starka pa kima z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako vsak tem svojim po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še bolj pa za naprej tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca to |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči upal. Pa še veliko več, kakor je pričakoval, je Gerard |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda |
| Blagomir puščavnik (1853): | vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le |
| Čas je zlato (1864): | Koliko si je vse prizadjal njegov nauk posnemati in mu vstreči, in še mu ni všeč. Kaj hoče druzega storiti! Za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſliſhali, nektere bravze poſebno po novizah mika; tudi tém bodemo vſtrezhi ſe prisadjali in v prihodnim letu ſhe vezh noviga povedali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkoraj sa té oglaſiti, ſizer bi jim posnej ne mogli vſtrézhi. Zena oſtane pri ſtarim. Ljubljanzhani in drugi, ki jih po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmo jih od vezh iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vodilo vredniſhtva svedili, ktero je in smiraj bo: vſim bravzam vſtrezhi, kolikor je mogozhe! Dr. Bleiweiſ, vrednik. Urno, kaj je noviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmo jih od vezh iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj |
| Ultra! (1867): | in po nobeni ceni ne spremenim. Da bi vam vendar ustregel, hočem to vam tako zoperno oblačilo sléči nekaj časa, in |
| Revček Andrejček (1891): | na desno. ) Franica (ogledujoč jagode). Oh, Pavle, kako si mi ustregel ž njimi! Pavel (veselo). Ali res? Franica. Prav zarés. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtniga pleména bilo, nam je Bizjak vunder z njim zató vstregel, kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſeli, de ſim vam s' tiſtim koſzhekam potize toljko vſtregla, in' de vaſ tak ſrezhnih najdem, kar bi ne bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo s njo kmetijſka drushba vſim ſlovenſkim kmetovávzam prav slo vſtregla. Goſp. Dr. Orel je potem od obdelovánja bral, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jeruzalema in bližnih svetih krajev. Mislimo, de bomo vsim bravcam vstregli, ki jim tukaj popis Jeruzalema in več drugih s. mést |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželah po celi Evropi. Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | véri od nekdaj čertili, ne vém ali jim boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahnej pozhutke mori. Saverſhki goſpod, ki ſo ti tak ſlabo vſtregli, ſo sa drugo prav dober mosh. Alj ker ſo bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sato miſlimo tudi, de bomo prav veliko bravzam naſhih Noviz vſtregli, zhe jim zeli podúk od vinoréje v róke podamo, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | on mora gledati, da ti prijazno postreže i ti priljudno ustreže tudi s slovenščinoj. V kavarnah i gostivnicah, kamor zahajate, poskerbite |
| Gozdovnik (1898): | zadeva! Razložite nama obsežneje to stvar! « priganja Rdoles. Tiburcio jima ustreže. Dormiljonove oči pa so budile in nepremakljivo srpele v Tiburcija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | bode vlada pomagala, da se tem željam na ustavnem potu vstreže, kolikor bode pripustila edinost in moč vesoljne države, in tako |
| Oče naš (1885): | ga imeli spraševati in Nace je imel kaj opraviti, da vstreže. One ste mu pa tudi vse povedali, kar se je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | lepa izpraševati o vzroku njegove žalosti. Le nerad mu Tone vstreže, a slednjič vender z globokim vzdihom prične: "Moj poslednji up |
| Pozhétki gramatike (1811): | le mnde, quand elle peut, ta shena je dobriga naravja, vſtréshe vſim ludem, kader kól more, ta obligeant je deléſhje, ktiro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is Mekín: Kolikor vezh na sbéro, tolikor bolj ſe nam vſtréshe. ― Goſp. Viſhnjagorzu: Jih proſimo naſ vezhkrat s ſvojimi dopiſi rasveſeliti |
| Viljem Tell (1862): | po gladkih Pečinah, kjer prileplje z lastno se Krvjó, da ustrelí ubogo kozo: Jaz višo ceno pristrelím, srcé Sovražnikovo, ki me |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ležečega z nožem suval. Ko pa ta jame kričati, nekdo ustreli in učenik zbeži v goščavo. " "Da, sedaj je vsa stvar |
| Pripovedke za mladino (1887): | zgrabi, ki bo za uzdo tičala, ter ž njo konja ustreli. Pa kdo ve to! in kdor ve in mu pove |
| Pripovedke za mladino (1887): | konja, zgrabi puško, ki mu tiči za uzdo, ter ga ustreli. Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana |
| Gozdovnik (1898): | sicer brez vezi, toda smrtnega strahu trepetajočemu ter ob enem ustreli četrtega skozi oko, tako da je imel beli zdaj prostora |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | umoriti! “ in Bôb je napel puško s trdnim sklepom, da ustreli moža, ki bi vzdignil kij proti materi. ,,Proč s puško |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se |
| Čas je zlato (1864): | lovec biti! « pravi sam seboj, »Čem le viditi kaj je ustrelil! « Urno se zavertivši dirja, kakor de bi ga veter nesel |
| Gozdovnik (1898): | poročilo, da zdolaj pri vodi leži mrtvec, ki ga je ustrelil Pepo, tisti »spač«. Zraven mrliča sta dva zavoja, v kterih |
| Gozdovnik (1898): | Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek ni ramar noter na she s inv sasvzhise |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | naš narod pobuniti (spuntati) ali ga res pobuni, se ima ustreliti, če dve verjetne priči to spričate. Tacega izdajavca domovine in |
| Čas je zlato (1864): | Če bi ga ne bil ukrotil, bi ga bilo treba ustreliti in tisuči rumenih zlátov bi bili šli po vodi. In |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natielese dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg noi vsi nia svetnizhi noi lvbi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na dvor. „Kdo bi mislil, da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod |
| Sacrum promptuarium (1695): | dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne |
| Ta male katechismus (1768): | ſna dushe ſvelizhanje upati, inu dasezhi. Kedu je uſſe rezhy stvaril? Buh Ozha? Is koga je on uſſe stvaril? Is nezh |
| Ta male katechismus (1768): | nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on taiste stvaril, toku on tudi ohrane |
| Ta male katechismus (1768): | navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on taiste stvaril, toku on tudi ohrane, inu viſha is svojo bres konza |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe rezhy stvaril? Buh Ozha? Is koga je on uſſe stvaril? Is nezh. ſakaj je nas Buh stvaril? De be njega |
| Ta male katechismus (1768): | je on uſſe stvaril? Is nezh. ſakaj je nas Buh stvaril? De be njega spoſnalli, njemu sluſhilli, njega molili, inu enkrat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar je Buh ni temu svejtu skus roko svoje uſſegamogozhnoſte stvaril, samu tuje shkoda, de zhlovek tuiſtu k'dobremu naſanuza, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serze, de ſa stvarmy nahode, ampak taiſtega, katire je njeh stvaril, v' resnizi poſhelly. O kaj bosh ti ſeno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sturjenu, deslin ni dobru videt. Une, katire je ta svejt stvaril, se je uſſellej tu viſhanje, inu governanje ſa sebe obderſhal |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vobuaſti nahes inoi samle: inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti menei skashash inu menei ipoviesh zhei je te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bras use smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas prosim taba skues to besiedo skues katero si vse stvarov: jas prosim tabe skues tu sasu- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | samlo noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei nabosh vezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k'sazhetki: skues boga ta usiga mogozhniga: kateri je mena stvarov: noi skues boga sinu katerie je mena odrioshov; inu skus |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 1. Mi verjemo , de vſe rezhy Je Bog Nebeſhki ozhe Stvaru sh'nega vezhne mozhy , K'dirmu je vſe mogozhe. Verjemo tudi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 3. Bog vſe rezhy je stvaru, No modru visha vſe, Vſelei je gospodaru Zhes semlo, Nebeſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj brat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse |
| Revček Andrejček (1891): | ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da bi že tukaj srečna postala — na — pa ravno ne |
| Zeleni listi (1896): | ima ona med vsemi živalimi, kar jih je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktéri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav |
| Pozhétki gramatike (1811): | rekozh: Dieu qui a créé le monde, Bog ktir je ſtvaril ſvet; que ktir, ſe nanaſha na Dieu. le livre que |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je godilo. V' sazhetku je Bog nebo in semljo ſtvaril. Pa semlja je bila ſhe puſta ino prasna. Pokrita je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je isrezheno, she je bilo vſe. Poſlednjizh je Bog zhloveka ſtvaril. ˛Stvarnik pogleda vſe, kar je naredil, ino vſe je bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſte she velikokrat, de je Bog nebo ino semljo ſtvaril. Pa smiraj me miſel obhaja, de bi otrozi, kteri she |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino shejo v' naſ; pa tudi jed ino pijázho je ſtvaril. Ker je tedaj ſhe lepſhi lakoto ino shejo do reſnize |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | meni mozhno dopade; ljubi Bog je vender vſe prav lepo ſtvaril. ” Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter rezhe: „V' reſnizi, prav fletne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore človek sadunosen vert ustvariti, če ga je le prava živa volja, in da izgled |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Natora, bistroumna učiteljca naroda človeškiga, se ni nikoli zadovoljila, kaj vstvariti, kar bi bilo na svetu prebivajočim stvarém samo koristno, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tavžente med seboj in tedej po njih lastnostih razločnih rečí vstvariti. Kakó pa neki zamore kemikar to ali uno reč v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'enemu , inu taiſtemu narvishemu zilu, inu konzu vezhnega ſvelizhanja stvarjen. Vonder so med uſſemi eni, katirem se more vezhe zhaſt |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | delat. 1. Duſha ostane vezhnu shiva Je ne od Boga stvarjen duh. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | spet grešiti hotel, me spomni, de sim za večno življenje vstvarjen, in de ne smem druziga delati, kakor kar me po |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Nikoli nočem pozabiti, za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perſt, v' ſpominj njegoviga sazhetka. Zhlovek je po boshji podobi ſtvarjen. Le ſamo njegovo telo je posemeljſko; njegov duh ali duſha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad drugimi ſpoſhtujte. Tudi nar revniſhi uboshiz je po njej ſtvarjen. Bog je sa zhloveka prav lep vert saſadil. V' njem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dihne, ino zhlovek ſe ſklóne, in shiví. Tako je bil ſtvarjen pervi zhlovek. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in |
| Revček Andrejček (1891): | v svoj košek). Franica ima pa Pavleta zares rada — kar ustvarjena sta drug za drugega — škoda — da ne smeta skupaj. (Zadene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zemlji koristi, da je ona skoraj samo za zemlje voljo vstvarjena. Slavili so jo, da ona tamne noči razsvetli in mornarja |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Odmah je bil razšemljen in pokazala se je kodrasta glava vstvarjena tako, kakor sicer vsaka človeška. Ker je goljuf videl, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni in le pozemeljsko mislijoči človek! svoje |
| Zoologija (1875): | lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč sta naprej, dva pa nazaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne vidimo, in ki so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravijo, de vſe te nebeſhke krogle niſo ſamo naſ rasveſeljevati vſtvarjene , ampak de v njih tudi prebivajo shive ſtvari zhlovekam enake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne vedó, in le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo |
| Zoologija (1875): | skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga se imenuje roka, ako se na njej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati |
| Zoologija (1875): | ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš (Dichelestium); tunino uš (Penella). Peti razred: Školjkovci; Testacostraca. V tem razredu nahajamo samo |
| Zoologija (1875): | preglavica. Imenujemo jih ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš (Dichelestium); tunino uš (Penella). Peti razred: Školjkovci; Testacostraca. V tem |
| Trtna uš (1881): | je vse zastonj, ali vsaj predrago, da bi se trtna uš zatrla, posebno se takrat, kedar je treba dragih pomočkov večkrat |
| Trtna uš (1881): | uže leto ali več časa preteklo, odkar je se trtna uš ugnjezdila ter večji kos vinograda ali goric napala in se |
| Trtna uš (1881): | se da brez velikih stroškov marsikaj storiti, da se trtna uš prenaglo ne množi in se jeno širjenje kolikor mogoče zabrani |
| Trtna uš (1881): | Da v tem slučaji trtno uš uničimo, treba je hitrega in odločnega dela. Najpoprej moramo napadeni |
| Trtna uš (1881): | ta način so uže marsikde na Nemškem in Švicarskem trtno uš uničili in jej dalje širiti se zabranili, to pa se |
| Trtna uš (1881): | rigolati ali prekopati, to pa ne samo, kder smo trtno uš našli, ampak še par sežnjev dalje na okrog. Tako izruvamo |
| Trtna uš (1881): | Nekateri načini, po kojih je mogoče trs braniti zoper trtno uš. |
| Pozhétki gramatike (1811): | báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | očmi viditi ; take živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hlevom ne sme kurnjak biti, zakaj kokoši imajo navadno veliko uši, ktere lahko na koze padajo, jih mučijo, jim izpadanje dlake |
| Zoologija (1875): | sicer na ribah, katerim so velika preglavica. Imenujemo jih ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš (Dichelestium); tunino uš (Penella |
| Trtna uš (1881): | uš, kot samec in samica (Tablica II. pod. 12). Tote uši so menjše od navadnih ter imajo usta, trebuh in precej |
| Trtna uš (1881): | je pa podobno telesu nimfinemu. Vrhu tega opazujemo na krilatej uši tam, kder se peruti držijo telesa, nekoliko temnejšo barvo; oči |
| Trtna uš (1881): | pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč veliko menje trpi po trtnej uši mimo starejšega. 3. Takšno kolje, ki je spredaj pomazano s |
| Trtna uš (1881): | Naturna velikost trtne uši meri ⅓ do ½ milimetra v dolgosti. Listna uš, koje |
| Trtna uš (1881): | tam ne, kder je v okolici uže mnogo gnjezd trtne uši. Tukaj je omenjeno pregledovanje še prav nevarno, ker pregledovalci trtno |
| Trtna uš (1881): | Napadejo pa sosedne najbližnje trse. Zato vidimo, da se trtnih ušij gnjezda dalje širijo v okrogu. Izsesano trsovje uši zapuščajo in |
| Trtna uš (1881): | listkov, to pa med listova rebra. Jajčica ali gnjide krilatih ušij so podolgovate in nekoliko bolj raztegnene, kakor pri navadnej trtnej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gorniga prevertaniga lahko maſt v sdolajniga istékala. — Goſénze, mravlje, léſne uſhi, ôſe in ſerſhéne, ki radi v drevju sâlégo délajo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mladizhev loviti ali satirati. — Zhe bób, kadar zveté, rijà ali uſhí poſhkodvati hozhejo, je dobro , verhizhke potergati mu. — Ako ti muhe |
| Pozhétki gramatike (1811): | feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je, katire drugeh ſhivlenje, inu ſaderſhanje sleduje, sam svoje notrejnu ushafanje pak napoahta. Katire sam na sebe gleda, inu is Ieſtneme |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pravizhni ſvètili, kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj samokle in rudezhkaſtoſive , potlej rujave, potlej zhernoſive ali pa vshivo pepelnate. Petnajſt do dvajſet dni potrebujejo , de ſe takó dogotové |
| Tine in Jerica (1852): | Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Naj le slabo govorí; Vzeti nam ne more slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokažejo; ko pa pridejo, so pa res strašni. Vsak se utegne na deželi kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati |
| Viljem Tell (1862): | težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide |
| Viljem Tell (1862): | oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod |
| Stelja in gnoj (1875): | na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča |
| Stelja in gnoj (1875): | se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Ljubi moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti |
| Tine in Jerica (1852): | Več nam utegnejo sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to „nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Obdelovavci zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so |
| Zeleni listi (1896): | vem«, odgovori oče. »Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dati, kateri ße nam ne perleſche Skus modroſt, inu zhednoſt tegnemo ſtaroſti naprejpridti: al ne s'tako ſchobo, ali ßkus narejeno |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vides dati, kateri ße nam neperleſche. Skus modroſt, inu zhednoſt v' tegnemo mi ſtaroſti naprejpridti: al ne s'eno ſchobo, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je |
| Ta male katechismus (1768): | vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lóſajo, de bi svédili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prijatli že naprej strašili), de bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell na njegovo mesto priti; kraljica ne mara več |
| Robinson mlajši (1849): | ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno |
| Genovefa (1841): | ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj |
| Genovefa (1841): | Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi ſe nizh vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza bódi! ” ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 12 kr.” — Naj se tedej sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. |
| Oče naš (1885): | „Njegova smrt bi nam utegnila nevarna biti,“ je rekel Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo |
| Pripovedke za mladino (1887): | jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje, slednjič njena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smeſhana, mu je prav dobro teknila, ſizer bi mu prehuda vtegnila biti. “ To ſo beſede v kmetiſhtvu svédeniga goſp. Malizha, ktére |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo vse svoje dni, posebno pa takrat, ko bi jim vtegnila kaka nesreča desno poškodovati. D. B. Mladoſt. De je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni knjiga od danes do jutri, ki bi pojutrišnim ostaréti vtegnila; temuč de bo v svoji važnosti in céni, kakor resnično |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vender kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko priti. — Ni tudi brez pomena, da ravno sedaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſte ſe ravno od tiga zhaſa she poſtárali, de bi vtegnili tiſta dobrotliva kuharza Rosalja biti. Prav ſim ſe hotel preprizhati |
| Genovefa (1841): | In zhe bi ſe tudi na sêmlji nizh vezh ne vtegnili vidili, ſe bomo gotovo sopet v nebéſih vidili! ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi jo s dvojnim dreveſam (s koſham) bolj obdelovati vtegnili, kakor s ſamzam. Sa zeline rasoravati, puſto, terdo in kamnito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kake lepe dobičke bi si od radovedniga ljudstva lahko pridobiti vtegnili; zatorej so drage in žlahtne darove, ktére so samo bogatinci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slo ſhkoduje, ali zhe jim ni pregorko, de bi ſe vtegnili zhervi islezhi. Zhe je treba táko ſeme delezh poſlati, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterimi naj nas milostljivi Bog obvarje, kteri bi pa vunder vtegnili priti. — č. Vesela vest. (Nadalje. ) V Solnogradu so 5. Maliga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za naše kraje prav dobro biti. Če to orodje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to bi utegnilo delati slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi dobili oni, ki se ne naročijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši prikladno biti. Dostavljamo pa še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je prišel k |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posnemanja vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in za družino, ali za živino |
| Roza Jelodvorska (1855): | zdaj gospodično v kočico, in potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ptiče, ki so se uže umirili, da so kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blo ! DEVĘTNAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni. Goſpá pride is tę druge utize , po tim ſantini s' goręzhimi baklami , inu godzi. Matizh. (migne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (na ſtran. ) Vſe, vſe pride na dan ! Nęshka. (blisu utize na lęvi plati. ) Prędem noter gręva, morejo en malu okoli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhakat. Baron. (na ſtrani. ) Vſi hudizhi ! Matizh. (jo pęle pruti utizi, inu pravi tihu. ) Ga ſliſhiſh, kok kone? (glaſnu. ) Tukej mi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pride is dna tiga theatra , inu grę na ravnoſt pruti utizi, katęra mo jé na dęſni plati. Matizhek, Nęshka. Baron. (ſam |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dershę. Smeſhnáva — (ga iſhe. ) Smeſhnava. Tukej — Baron. (ga pęle k' utizi na lęvi plati. ) Oni naj ſtoję pred to utizo , inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tukej najdem ? Jeſt ſim męnil , de ſi s'njim v' utizo ſhla. Nęshka. Ti ſi en trapeſh ; je blo enima drugimu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Budalo. G — Gaſhper ! Baron. Al vaſs hudizh moti ? (ozke v' utizo jiti. ) Shush. Naj mene puſtę , vaſha Gnada. Ta rezh ni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bote kej ludy zhutil, mi pridite povędat. (grędo , Gaſhper v' utizo , Budalo na ſtran v' borſht. ) TRĘKI NASTOP. Matizhek ſam. O |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moji shéni ! (ſe na zhélu vdari. ) Matizh. Pojva, v' to utizo: ſej vedó, de ne morem zhakat. Baron. (na ſtrani. ) Vſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | govori. Matizh. (hitru. ) Moja lępa , svęjſta sheniza ! — Tukej v' to utizo ſta ſe saperla. Jeſt bom ludy poklizal , jim bom puſtil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | katęro sa Nęshko dershy , inu sa Baronam. ) Tukej noter v' utizo ſta ſhla ; sdej jih imam ! — Nevumni moshję ! nekatéri druge ludy |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kaj je bla sa ena shęnſka , katęro ſi v' to utizo pélal ? Matizh. Kdaj ? Baron. Sdej, raven sdej. Matizh. Tiſtu pazh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' utizi na lęvi plati. ) Oni naj ſtoję pred to utizo , inu naj obénga vùn ne puſtę. Budalo. Ha, ha — gnadlivi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shéno. Budalo. Kaj njih G — Goſpó iſhejo? (Budalo grę v' utizo. ) ŞHTIRINAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , ſunej Budala. Baron. Bodo vidili, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' |
| Valenštajn (1866): | dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške |
| Roza Jelodvorska (1855): | v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni |
| Genovefa (1841): | ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli |
| Nemški valpet (1867): | ga nisem do smrti, mislim si, in to me nekaj utolaži. Tiho se priplazim do grada. Nihče me ni čutil. Pogledam |
| Razne dela (1870): | mogočniši zdaj, vesolna ga vboga armada. Atreič, molim te, čuj utolaži togoto v oserčju Verlim Ahilu nasprot, on bramba je celim |
| Razne dela (1870): | uro to poginul! Don Manvel. Pogum, o majka! Don Cezar. Utolaži se! Se vmiri in do konca ga poslušaj! Diego. Po |
| Obljubljena (1881): | vzklikne deklica, ulovi spremljevalca za roko, pridrži ga in pravi: »Utolaži se Valentin. Vsak, ki te pozna, te miluje in te |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | tal je treba, ni drugače, in čakati, da se vreme utolaži, in to se spomladi tudi časi tako na naglem zgodi |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | krščanski spravi in ljubezni do groba. Že jedno samo peresce utolaži zakonsko zdražbo, ako se položi razprtima zakoncema pod zglavje. Kdor |
| Milko Vogrin (1883): | veke od svoje žene. A v tej besnosti in žalosti utolaži ga zopet plemeniti baron Benda. On sam se ponudi, da |
| Postillion d'amour (1887): | k svojim ljudem, toda njegovo bolj mirno razpoloženje ga polagoma utolaži. Cetinovičev oče je bil trgovec v Mostaru. Plačal je svojo |
| Strte peruti (1894): | mislila in upala. »Soča je mirne nravi in se hitro utolaži,« dejali smo, brodeč po nji. Tudi starejša otroka Vidka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó milo, serčno in takó dolgo, de njegovo serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti |
| Divica Orleanska (1848): | Zanašaj se na meč, na drugo ne! Karol. Se ne vtolaži vojvoda serdit? Govôri! Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko |
| Divica Orleanska (1848): | Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te |
| Stric Tomaž (1853): | ga zbuditi, sicer bi začelo vekati in bi ne bilo utolažiti. “ Vse to prikima terdoserčni kupec, ter se v hipu med |
| Stric Tomaž (1853): | vsaj, dragi! če te vjamejo, kakšna nesreča za te! “ reče, utolažiti ga, skerbna žena. „Ne bodo me ne vjeli, raji umerjem |
| Stric Tomaž (1853): | en napotek s poti spravil, in si ranjeno serce nekoliko utolažiti hotel, vender pravega mirú in veselja več vživel ni. Ako |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Marjete pa ni bilo utolažiti. Vergla se je k nogam grofice ter milo prosila odpuščenja |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli, kaki je bil dar v |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je |
| Roza Jelodvorska (1855): | viteza groza bila. »Tako! « reče on zdaj, »bi bil kmalo utonil, in jez bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar več |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile |
| Sacrum promptuarium (1695): | na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je |
| Oče naš (1885): | že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih vtonilo. — |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | konji še počivati. Šel je torej, da bi svojo skerb vtopil v vinu, in se je upijanil. Naposled se je odpeljal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi sv. obhajilo prejel, odpadel od vere, v pregrehe se vtopil in — in — (glas se mu je tresel) in svoje brate |
| Genovefa (1841): | je pri vſi ſvôji Ijubésni do mosha ſkôraj v ſolsah vtopila. Zhaſtitljivi ôzhe ſo jo ſhe enkrat objeli, s ſolsami oblili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glávo ſívo, Șoſeſka je Marije ſlushbi vdána V dnu jésera vtopíla Bóg'njo Shívo. Kakó perſhlà k reſníze ſim poglédi, Moj Zhertomír |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 16 dni po tem se je v sosedni vasi B. vtopila ravno léta stara punčika. Mati gré iz hiše po opravilih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti se! Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe mi taku milu ſtury, de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti |
| Ta male katechismus (1768): | nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste |
| Oče naš (1885): | ostal nekaj časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa je vstal in s krepkim glasom |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perneſe in boshji shlak rad vdari. 3. Potlej ſe mora vtonjenez na déſno ſlran poloshiti in tako ſe móra preneſti v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nékaj kapliz vina, ali shganja , ali melíſovza. 9. Po oshivitvi vtónjenez rad is ſebe mézhe ali kosla ; to mu je sdravo |
| Maria Stuart (1861): | Osreči s tem jih še, in dan le-tá Na veke uterdi angleški blagor. Elizabeta. Milord, kaj hoče moje ljudstvo še? Burleigh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | konec: duhoven je šel s spreobernjenci, da je še bolj utèrdi v sv. veri, Boštjan pa je ostal na težavnejem mestu |
| Kemija (1869): | zato se novčnemu srebru zmerom primeša nekoliko bakra, ki ga utrdi. Razmera med bakrom in srebrom se izrazuje s tem, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | strasti še bolj vžgó in upor proti Dunaju še bolj utrdi. Zdivjali so Magjari celó tako, da Košuta, ki zdaj v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezane čebule in zeleniga peteršilja in na žemlje vli. Potlej vterdi še testo s tremi kuhavnicami moke, in ko en časek |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdevaj počasu štiri cele jajca in dve žlici merzle vode, vterdi testo z enim maselcam gresa, osoli in deni eno četert |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ter jej tako podelil zadnji zakrament, s kterim sv. cerkev vterdi svoje otroke za zadnjo pot. Fabíola in služabnici ste bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške |
| Blagomir puščavnik (1853): | tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se |
| Botanika (1875): | omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postane strašna nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne rože rastejo, Marija jih je vtergala, V svojim sercu ohranila, Perva je Bog Oče, druga Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kolovrat naglo vlézhe, ſe je nit rozhno ſkrotizhila ali pa vtergala. Sdi ſe mi zheſki kolovrat, kakor mali ſvojoglavni, oshertni otrozi |
| Sacrum promptuarium (1695): | in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je uk uže dovolj napredoval, in kadar je uže zadosti utrjen, tudi nemški jezik redno podučujejo, in tako v njem vadijo |
| Gozdovnik (1898): | pogin karavani in pa meni. Počakal bom, da bo tabor utrjen, potem odprava saj ne bo vsa ugonobljena. « Skoči s konja |
| Pozhétki gramatike (1811): | Abborrer, gnúſti, charrue, plug, drevo, narrer, pravi, aguerri, na vojſki vterjen, correct, prv, práven, parrain, bóter, amarré, pervésank' bregu, corridor, móſtovsh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | okolici in tudi v mestu, ki tačas je bilo dobro utrjeno in zavarovano od poganov. V mestu je podučeval na skrivnem |
| Gozdovnik (1898): | so se najdalje drznili naprej, prepričali, da postavišče belih je utrjeno, kajti po prvem dražilnem tulenju je bilo opaziti nekako neodločnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v naſhih novizah Vſelej kaj taziga bomo vam dali, Kar vterjeno je she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po navadi, veſ dan v' prerivu med ljudmí konzhàl. Ne utrudi ſe, veſ dan je uzhil, ino bolnike sdravil. Proti vezheru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neskončno množico prebiraš, Mém lepot poljá biljk ne preziraš, Ne utrudi te snežnikov prod, ne zalézeš skal stermečih rod. V temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do leta |
| Viljem Tell (1862): | Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če |
| Zoologija (1875): | časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in Vladimirovi so rešeni. — Lenart bi gotovo šel, da ni utrujen do smerti. — Martin, ti si mlad in imaš urne noge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ni vdeležila; nisem bil dobro za rabo, pa tudi preveč utrujen. Prijazna Goričanka Marija Badalič priskrbela mi je bila na doljnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ničesar razun naključja. Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je |
| Gozdovnik (1898): | oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je |
| Biblia (1584): | globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno |
| Robinson mlajši (1849): | kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako |
| Robinson mlajši (1849): | je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima |
| Stric Tomaž (1853): | UVOD. Nobene bukve v sedanji dobi niso toliko pozornosti obudile, po |
| Fizika (1869): | UVOD. 1. Priroda (natura) imenuje se vse skup, kar zamoremo sè |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je môči najti na prav priprost način, katerega natančneje logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Uvod. § 1. Kar koli je iz istovrstnih delov sestavljeno, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pozhétki Franzoske Gramatike. Vvod. Gramatika je greſhka beſéda, po naſhimu ſe sna rezhi: Piſmena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Aug. Pio. Felice. Favente Industrije Promovendæ. To le nej bo vvod našiga prihodniga popisa od Ljubljanske obertniske razstave! (Dalje sledi. ) Şhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhtah ſe snajo dobiti. KERŞT PER ŞAVIZI. *) Sloshil Dr. Preſhérin. Vvod. Valjhún **), ſin Kajtimára, bòj kervávi She dólgo bije sa kerſhánſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Okra. Mesca Kozoperska 1846. Misli v krasnih ali lepih umetnostih **) (Vvod za naše krasoslovje ***) U prídnosti ti čbéla kós zna biti |
| Kemija (1869): | njihovimi spojinami bolje soznanimo. Da toraj ne bodemo preobširni, končamo vvod z nekterimi premišljevanji, ki so preimenitna za vesoljno spoznanje prirode |
| Trtna uš (1881): | Vvod. Naše vinogradarstvo je velike važnosti za celo deželo Štajersko. Sedaj |
| Astronomija (1869): | dostavljamo podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor smo že v vvodu opomnili, deli se vsaka stopinja na 60 minut in vsaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | soznatj vsju važnost pereživajemago nami momenta. ” Ko je po tem vvodu opisal praznovanje zmage na Hrvaškem in v Čehiji, je okončal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako dobro določiti kakor pri vodenih. Samo toliko |
| Zoologija (1875): | veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic |
| Gozdovnik (1898): | ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na |
| Valenštajn (1866): | raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj |
| Gozdovnik (1898): | trenotek je krenil konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne bo dobro godilo, ako ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko |
| Gozdovnik (1898): | Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj |
| Gozdovnik (1898): | med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel. |
| Robinson mlajši (1849): | čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je predi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod! ” Jesuſ rezhe vtretjizh: ˛Simon, ali me Ijubiſh? ” Petru ſe ushali, de ga vtretjizh vpraſha, ino rezhe: „Goſpod! ſej véſh, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ugledati ga, ſe Jesuſ ſpomni njegovih prihodnjih nadlog, ſe mu usháli nad njim, ino rezhe : „Jerusalem meſto, oh, de bi pazh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ gre k' grobu, ino ſhe huje ſe mu usháli. Grob je bila jama v' ſkalo, ino je ſ' kamnam |
| Ferdinand (1884): | zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobro, moj ſin! “ mu rezhe, ino urno gré is hiſhe; ushalilo namrezh is ljubesni ſe mu je nad bratam. ˛Solse ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njega taki nezhloveſhki! “ Ali duhóvſhini ino njé ſlushabnikam ſe ni ushalilo nad njim; v' en glaſ vpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Pilat |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „To je tudi mene dostikrat vžalilo. Že takrat niso bili oče terdniga zdravja, pa kaj, ko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav odžaliti ni moglo. Glej! sim sam per sebi rekel, dosti primožen |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de bi si z lovom kratek čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po koži, de se je vil in skakal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | sčasoma vse srenjske ali občinske stroške zalagati, ako bi se vžitek perja vsako leto v najem (štant) dajal. Zdaj pa prevdarite |
| Robinson mlajši (1849): | mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per myru, inu pokoju ſhivella, ſakaj mene ni ne ta uſhitek teh posvejtneh rezhy prevezh veffello sturil, ne ſhaloſtno njeh ſgubizhek |
| Ta male katechismus (1768): | koker na dushi shlishe, namrezh: jestnine, oblazhila, beſſeda boſhja, inu uſhitek teh SS. ſakramentov Katholshke Zirkve. Kaj v' ti pèti: Inu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | povsotna bo: Ljubezin nam je dala. Ljubezin tvoja to: Ta vžitek, Bog! telesa, In tvoje te kervi; Življenje in nebesa, Veselje |
| Botanika (1875): | in rudeče brusnice (Vacciniuin vitis idaea), ktera poslednja je pa vžitna le sè cukrom vkuhana; na dalje hruščice (Pyrola), mične pogozdne |
| Zoologija (1875): | Oskoruša 156. Osladje 156. Oslez 148. Ostrica papirodejna 123. Ostrica vžitna 123. Ostrožnik 147. Oves 118, 121. Oxalis 160. P. Paeonia |
| Zoologija (1875): | raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi |
| Botanika (1875): | se dale razločevati strupene gobe od drugih podobnih, ki so vžitne. Sploh so vse gobe sumljive, ktere 1. imajo neprijeten duh |
| Botanika (1875): | se pa ne zaredi, pa namakajo les v raztopini sublimatovi. Vžitne glive, izmed kterih smo omenili le najbolj znane, so ravno |
| Zoologija (1875): | Morska deva (Halicore) živi v indijskem oceanu. Obojih meso je užitno. Pri pliskavkah ali delfinih in pri kitih so nosnice na |
| Zoologija (1875): | mlade ptiče jemlje iz gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo srako (C. pica), ki je črna |
| Genovefa (1841): | tako lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | gré, in naj ker je že pozno bilo, kako pokrepčevanje vžije. Hirlanda sluša, in se poda skoz neke stranske vrata v |
| Blagomir puščavnik (1853): | začne. Že ne more po noči več spati, malo le vžije, noge se ji odpovedo, v postelj mora. Neža in Ljudomil |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | telo Jezusa Kristusa prav vžiješ. — Kdor tega svetiga telesa ne vžije prav, ali kdor ga po nevrednim vžije, temu to ne |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | svetiga telesa ne vžije prav, ali kdor ga po nevrednim vžije, temu to ne prinese življenja, ampak smert; ne blagoslova, ampak |
| Genovefa (1841): | paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót vshíl— sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhloveshki dushi perdruſhy. Nekjer dergi nisem jeſt tolkajn sIadkuſte se uſhila, koker na samem. Kumej sem bla tri lejta stara so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posledno uro mojega sladkega ſaspanja ſa eno dobru ſdano popotenzo uſhila. Taiſti so meni pred drugemi lubshe, katiri imajo to navado |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | britkuſte. Jeſt sem se szer veliku veſſella nad mojem Synam uſhila, al ſavle terplenja, katiru je njemu naprejſtaîlu, je meni ena |
| Zoologija (1875): | si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar vękſhi ſhaz, kir ſe more od naſs na semli vshiti. Ponovi na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega |
| Ta male katechismus (1768): | tolkajn kraftnejshe, inu vezhe, kolkajn bel pogostu se tu S. uſhivanje ponovy. Kaj je tedej S. Reshne Telú? Je en ſakrament |
| Ta male katechismus (1768): | ta sedma: Nekár nakrade? Ta prepovèe uſſe napravizhnu ſmikanje, inu uſhivanje ptujega blaga, koker se tudi potèeni ſgody, ali skus tatvino |
| Ta male katechismus (1768): | pozhastenje tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje tegaistega. Kaj se more od resnize tega ſakramenta derſhati? Tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | smerti mojega synu ſen druge trosht imella, koker njega pogostnu uſhivanje, kar je meni ta lube Jogr, katire je mene v' |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | pa omika človeška ravna kaj po različnosti živalske hrane, ktero uživa? Premišljujmo malo to reč, in začnimo z najnižjo živaljo. Najgnjusnejša |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | tkani veter. « Kakor od Hinda vera térja, da le rastline uživa, tako térja ravno to natora od rahlih južnih otočanov, kterim |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | sirov in terd, kakor je hrana sirova in terda, ktero uživa; ljudstva pa, ki živijo ob rastlinah, so že mehkejšega serca |
| Žalost in veselje (1870): | XV Krasno jutro je bilo, krasno, kakoršnega uživa le mornar, svobodni sin sredi morske planjave. Solnce je prilezlo |
| Zvezdana (1883): | doktorja, ki vse vé ter ljudi zdravi in veliko čast uživa. Že beseda »doktor« bila je čudno tuja bosopetim paglavcem. Zakaj |
| Arabela (1885): | Ako ga izročiš možu, ki ga ne zna pomnožiti, temveč uživa samo njegove obresti, ali pa se celo loti kapitala samega |
| Postillion d'amour (1887): | postal po znamenitostih, razvija se v njem čut važnosti njegove; uživa najprej začujenje tolmača konzulatskega, učenega moža, ko mu bo pripovedoval |
| Vanda (1888): | tarnanjem svojim materi jemal še tisto trôhico pokoja, ki ga uživa tu. « »To ni vse, kar si imel v mislih,« zavrača |
| Moja hoja na Triglav (1897): | vzor vsem zetom. Zdravnik je naredil nov hišni red: zdaj uživa mož meso in prikuho, in žena samo prikuho, in mir |
| Ta male katechismus (1768): | enaku, ampak katire je vezh dobrega sturil, vezhe veſſelle on uſhiva v' Iuzhi pogleda boſhjega. |
| Ta male katechismus (1768): | stanovitne ostane, inu taiste ſakramente na goripostavleno viſho prejema, inu uſhiva. Luk. 24. Efeſ. 18. Kaj pak ta enajste: Goriustajanje tega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gleda, inu is Ieſtneme rezhmy oppravit ima, je pokojn, inu uſhiva ta narvezhe myr. Samu taiſti so serblivi, katiri sami na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim hozhem osnanití, de kdor od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le ti dneve oſladujeſh; kdor pa ta ſvét v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je očitno, da bo ta naprava |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti |
| Zoologija (1875): | v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino več ko pijancov jih je, kteri žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo |
| Viljem Tell (1862): | i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki? |
| Robinson mlajši (1849): | ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako |
| Roza Jelodvorska (1855): | in on bo na stare dni v tebi le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko |
| Ta male katechismus (1768): | ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor |
| Genovefa (1841): | fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder tako popoln in zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes vse to vžival! ” „O srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje |
| Jela (1859): | misel, kdaj bi bila že midva dalječ za temi gorami uživala mir pred preganjavci. Pa vi niste hotli, in čas je |
| Rokovnjači (1881): | časi in molila za to, da bodeta oba moja sina uživala na tem svetu vse, kar jima sreče more Bog podeliti |
| Roka in srce (1883): | utihnejo, začenjal je Leonori čas oddiha in mirú. Ondaj je uživala nekoliko prostih uric. Pregledovala je navadno pisma, če jih je |
| Vanda (1888): | in šuma pride v lep gôrski kraj. Tudi Vanda je uživala to srečo, od katere ji je kar utripalo mlado srce |
| Grajski pisár (1889): | že dolgo počival v tesnem grobu; rumenolasa Agata pa je uživala radosti življenja v nemških solnčnatih pokrajinah. Tako je bilo, tako |
| Domačija nad vse! (1889): | odslej naprej bila njena osoda, da bi nikdar več ne uživala blaženega mirú tihega, srečnega domačega trga! A kar je največ |
| Roman starega samca (1895): | je srečna, kakor so pravili. Toda še leto dnij ni uživala svoje sreče, ko jo smrt pograbi pri prvem porodu. Usoda |
| Moja hoja na Triglav (1897): | je mož med vegetarce in jedel prikuho, dočim je žena uživala meso. Tedaj se je njegova taščica bahala, da je nje |
| Kotanjska elita (1898): | je iz roke listič in bral poluglasno: »Pri Tebi nisem uživala sreče, po kateri sem hrepenela! Oprosti tedaj, da je iščem |
| Genovefa (1841): | ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | miru živel. On in Meta sta le veselje nad otroci vživala in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar |
| Potovanje krog Triglava (1860): | kolu, ki so ga merjavci postavili, da bi počivali in uživali lepi pogled na severno in na jutranjo stran. Proti jugu |
| Žalost in veselje (1870): | objokovala mertve, o mati, zakaj niste tukaj, da bi skupaj uživali to veselje! Potem sta si Alfonzo in Lavrencij razodela vsa |
| Arabela (1885): | ugodnostim, ki jih boste vi in vaša milostljiva soproga tam uživali. Ona bi znašala ravno toliko, kolikor sem vam jaz dolžan |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kupili kako hišo, njivo, travnik itd. Dogodke teh immobilij so uživali ali najstarejši mojstri ali pa vdóve umrlih mojstrov. Prejšnji zádružniki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Ti ljudje so bili jedro vsega prebivalstva: oni sami so uživali jako obilne mestne pravice; bili so meščanje v pravem pomenu |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ga, kajti on je bil pošten mož in četudi nismo uživali od njega posebnih dobrot, čislali smo ga značajnega človeka. Potem |
| Domačija nad vse! (1889): | volja se je z njim povračala potnikom. Oni dan so uživali nov čaroben prizor. Okoli desetih vjutro, ravno ko so solnčni |
| Na krivih potih (1893): | Znano ti je, da je Turkom po njihovi veri prepovedano uživali vino in sploh opojne pijače. A te prepovedi se držijo |
| Stari dolg (1897): | trobentice, zvončki in drugi glasniki bližajoče se pomladi so slastno uživali blagodejne žarke mladega solnca; lastovke so poiskale lanska gnezda, prepodile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | do konza ſposnali, veſelja do ſitiga boſte naſhli, svelizhanje boſte vshivali, ki ga ni ſenza vſe zhaſno ſhe toliko veſelje. II. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Eva. Taki boſte ſhe dan danaſhnji nekoliko rajeve ſrezhe vshivali. 3. Pervi greh. Na vertu je bilo vſaziga mnosiga rodovitniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Že smo se bali, de ne |
| Oče naš (1854): | storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od |
| Deborah (1883): | nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo ravno tako dobre volje, kakor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | satorej ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni |
| Oče naš (1854): | v cerkev hoditi, Gospodovo besedo poslušati in presveto Telo Jezusovo vživati smela. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | tem razpisu — je, da si cesarske kancelije prizadevajo, zaupanje ljudstva vživati. To se pa drugač doseči ne more, kakor s tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | táko slavo se ne menim, ktero tukaj samo v domišljiji vživati zamorem. Prav od navadne smerti govorim, ki me zgrabi, kakor |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | strupa, poskuša mu ga pristuditi s tem, da mu veleva vživati z alkoholom napojena jedila, daje mu brom-kalija, majhne množine strihnina |
| Genovefa (1841): | kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralj, je priſhel ſ' ſtraſhno vojſko v' Israelſko kraljeſtvo, je ushugal ˛Samarijo. njegovo véliko meſto. ino vſe Israelze v' ſushnoſt gnal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meſto ſta vnovizh sidana. Persanſki kralj, Zir po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji |
| Blagomir puščavnik (1853): | kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan |
| Blagomir puščavnik (1853): | gane. Tine od veselja ne ve kaj in kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u serce gane. Tine od veselja ne ve kaj in kam |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse ima u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve |
| Biblia (1584): | je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej |
| Biblia (1584): | vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | le nam taku godilu, kokor ſmo proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian, Parochus Runnensis. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da, ali pa globoko v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa |
| Divica Orleanska (1848): | rekli? Lahir (nekoliko pomisli. ) Bil ravno god je kraljovenčanja, Ko v Sendení sim prišel. Parizani So bili kot za praznik lišpani |
| Zlata Vas (1848): | pri Ožbetu. Ta je včasi cele dni na polji in v vertu delal in se veselil, viditi, kako se v vasi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | si je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda Vidil tacega še |
| Občno vzgojeslovje (1887): | deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló |
| Kuharske Bukve (1799): | zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | no v' kvarte samiſhleni, jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil |
| Robinson mlajši (1849): | ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri |
| Robinson mlajši (1849): | zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga ob |
| Lohengrin (1898): | in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega |
| Zoologija (1875): | najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaka is velikem poterplenjam. On klizhe, inu nobeden napride; on vabe, inu malu njeh je, katiri se uredni ſturę pridti; on |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | grofovitne fallerje se ſajide. Ta ſapelle v'kri vovire. Ta vabe v' pregreshne bajſne zhes boſhje rezhy. Ta stury v'nareſlozheneh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s Teboj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi |
| Zlatorog (1886): | tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſemi, katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval |
| Maria Stuart (1861): | umorili. Marija. Pa znala sem za to. Pustila sem, Priliznjeno vabila v mrežo ga. Kenedi. Mladost krivico manjša. Tako mladi Ste |
| Viljem Tell (1862): | krona, ti boš stala, Marljivo v mojem domu se sukala, Vabila v hišo mi nebeški mir; Ko pomlad trosi cvetje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdravi nam bili Vsi , ki ste perjazno nas k sebi vabili; Dans sprimi za srečo prihodno Vas Bog! De v novim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdravi nam bili Vsi, ki ste perjazno nas k sebi vabili; Dans sprimi za srečo prihodno Vas Bog! De v novim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kjer so nejeverniki imeli svojim bogovom v čast nesramne gostarije; vabili so jo, da se udeleži, česar se je pa branila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ste pozabili to, da so se delničarji tudi s tem vabili, da mariborska tiskarnica donaša čistih 10 odstotkov? Ali bi za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | vse; mirno stopi pred-nje, vljudno in prijazno, kakor bi te vabili na gostijo. Moriturus vos salutat. *) Nemec. To menda je bila |
| Deborah (1883): | ki greh dela; ko so tu doli zvonovi k večernicam vabili, zdelo se mi je, da me nazaj kličejo! A sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in s tim moje drage Şlovenze k sloshenju, pomirenju, sjedinenju *) vabiti. De bo pa ta lepa oſnôva sheljni vſpeh doſegla, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k razlaganju ptičjiga letánja odločeni. Umili so prav dobro ptiče vabiti. Proti jutru so kazali srečo, proti večeru pa nesrečo. Lastovka |
| Kratkozhasne uganke (1788): | k' miſi skózhi, ter odſpod miſe gori udari, koker je vadla bla: ne doli, ampak gori na miſo udareti. X. Is |
| Kratkozhasne uganke (1788): | enemu ſhaklu ſtojy, tebe klofniti v' ſtanu nabode. Koker hitru vadla ſtojy, tok uſami en ſhakl, ter njega zhes hishne prag |
| Kratkozhasne uganke (1788): | konzu ſtojy, je rajmno taiſta, katiro je vonſmaknil VIII. Ena vadla ſa dobizhk. Ulij v' en glash polovizo vode, inu polovizo |
| Divica Orleanska (1848): | pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | stave, inu v' hishi oſtane; ſakaj zhe she ſa to vadlo navę, tok bo, koker hitru ti v' hisho naſaj notriſtopesh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | to lupino gori naqvishku k' sebi ulęklú. XXXIV. Eno drugo vadlo dobiti. Stavi, de en druge, katir s' tabo na enemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj brat se po ptujim skita. Ta beséda se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Eſlingi v Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas jemlujam vas † Mihael † Gabriel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas jemlujam vas † Mihael † Gabriel † Raphael |
| Sacrum promptuarium (1695): | grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh |