Vocatum eſt Nomen ejus JESUS.

Je njega Ime bilu imenouanu JESUS.
Luc. c. 2.

EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka Abacuca, kateri je dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v'tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu

ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer

enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. Veronike: Leta bogaboyezha, inu Sveta Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu

puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe.

Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate vy shpeglat, kateri raunu k' vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni je vuzhil tu kar ima ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan biti. Quotidie eat docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. Ozhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je hotel vuzhiti ta folk, on je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una domo concordare non potuit, Medice cura te ipſum. Vari naſs G. Bug,

de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque, quod, ſi tu tanta differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obedentulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri je poprej ſturil, potle je druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj Mashnik. Exemplum fidelium in verbo, & con-

verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus.

Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu zhuden, sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò sadoſti, sakaj zhe bogatishi je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. Inudokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot non

potes retinere, ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni.

Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli [s]' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od velike slatku[s]ti je bila nje dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je bilu sgodilu, sakaj en dan je vidil en kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli, sakaj

je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo pauperi terram, ut accipias cœlum: da nummum, ut accipias regnum: da micam, ut accipias totum; da pauperi, ut des tibi, quia quidquid pauperi dederis, tu habebis: quod pauperi non dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' tem kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh kaj s' en velik lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku noter saplete, de nej mogla vun; gleda okuli ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa

pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogari ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat, & non patietnr animas ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej vishi enu dobru lejtu bote imeli.

Sdaj pak bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah S. Paula, kir pravi: Honorabile conubium in omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka, kaj pomeni, namrezh zhe ona bo taku dobra, inu poterpeshliva kakor Ceſsariza Livia, de on jo bo lubil is ſerza; sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala,

inu pruti njemu ſe iskasala, kakor de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh, de zhe ona ima biti kakor Livia, on ima biti kakor Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem de bi ona Livia bila, jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates[,] nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski kralj Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij

shene aku hozhete enu dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe, de ima taiſte h' koſsili perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja de ſo kuſsi. &c. Takrat mosh, jeſt bom ſturil tebi molzhati, ter jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta Gospa ima pravu, on pak je djal de ne ſe ſazhneta kregat, inu preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh ſebe v' samero per

moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je mogozhe, sakaj de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri, nu pravi sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi, ni mo-

sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto bom tebe mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir je navada, de mosh, inu shena kadat vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti, temuzh de ſte v' taiſti desheli, kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus.

Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena

nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum.

Ali shlishim de uni mosh pravi: Pater, jeſt bi hotel is ſerza rad, de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam ta fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de ta kateri sheno vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga

zhloveka k' ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat[,] ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga jebila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite

taku nori, inu nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej mogla s' beſsedo, je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj, jeſt bom en dan pomival, ti ta drugi, inu zhe bo eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku mozhnu mart-

ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu rauni letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi: Licet ille ad iracundiam provocent, & talia faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama.

Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheovezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac die. Druge prave Vduve ſo, katere ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt.

Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym je umerl, inu kadar bi bilu mogozhe, bi

poprej drugiga mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil v' boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je imela. Ali pak kakor una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam bom dober kakor ta pervi: Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi leta vumerl, vam dam beſsedo, de vaſs bom vſela. Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi de po tleh ſe vala, inu laſy s' glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat kakor ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda de bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi taku jeſt: Ona prezei rezhe. Ah Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhe dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe

moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt.

Temuzh tem katere ſo prave Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. Bug vam bò enu dobru lejtu dal.

Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo,

dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati

pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satorajvij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt ſim en meſsar, inu ſim hotel

Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli.

Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu dobru lejtu imeti, kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj

tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshne k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega je prozh shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v' shlushbo vſel, ali ga nej hotel vezh imeti. Grè k' enimu karsnariu, temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè,

sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Zhe bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium Domini tui.

Sdaj shenkam tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k'eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril Diogenes enimu,

kadar ga je ſvetoval, de bi imel nehat od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici, prudentes, ſani in fide, in dilectione, in patientia. Anus ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti.

Sint bene docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je imela vumrejti leto lepo pejſsena je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ.

Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte

vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti shegna, bi od G. Boga prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſheſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj popade eno, sdaj to drugo, inu vſe restarga: Mati pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe

grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel tai[s]to sa ſvojo sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter ſe oberne h' taiſtom katiri ſe ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi.

Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu S. Duh. Amen.