VEZHNA
PRATIKA
OD
GOSPODARSTVA,

v' kateri je najti:

KOKU V VSAKI HISHNI
GOSPODAR

Svoje hiſhne rezhí s' nuzam
obeniti, te ſlabe lęta previditi,
tem naprei ſtojęzhim nadlugam
naſproti priti, inu ta perhodni zhaſs po tih
ſędem Planetov bode ſoditi
mogel.

H' temu je perſtavlenu enu tenku

PODVUZHENJE,

Kar od Męſza do Męſza skus zelu
lętu per enimu hishvanju je
potrębnu ſturiti.

Vun — dami od ANTONA BRESNIKA,
Beneficiata v' Shavzi.

V LUBLNANI,

Se najdejo per JOAN. FRID. EGERJU

1789.

PREDGOVOR.

Kir enmo hishnimo Gospodarju je na
temu veliku leshozhe, de oh vę,
kai sa ena vreme perhodni letu bode,
nasierzh, al merslu, al gorku, al
ſuhu, al mokru ? koku dougu Spomlad,
koku hitru pak bode Jessen mersla.
To ſe ſizar v' Pratikah usaki letu spruti
niaide, al sa naprei ne. Skus dougu
samerkuvaine ſe je tolkain snaidlu, de
usake 7. let, zhe ne vſse , toku vender
vezhi Tail ſe je glih snaiſhlu, to pa
bres zvibla ſe more tem 7. Planetam
perpiſati, kateri uselei to ureme skus
letu vishajo, inu eden teh Planetou
uselej ſvoje letu ſpouni, inu temu,
katiri sa nim pride, ſvoje vishajne
zhesda. Leten Planętov je 7. inu leti ſo
poverſti poſtavleni. Ta pervi, inu
nar ta vikſhi je

Saturnus.

2 Jupiter.

3 Mars.

4 Sol.

5 Venus.

6 Mercurius.

7 Luna.

Predgovor.

koker ti Planęti ſo sdei po verſti
poſtauleni, toku tudi da eden temu
drugimu uſaku letu ſvoje vishajne zhes, pa
ne ob novem Ietu, koker te Pratike
njeh letu sazhno, temezh ta 21. dan
tega Meſza Shusza, kader Sonze v'
Kosla ſtopi , satorej Sima ni ta pervi
Tal tega Lęta, temuzh ta sadni Tal;
kader tedej Sonze v' Kosla gręde,
tazhaſs ſe Spomlad sazhne, potler pride
Lętu, Jeſen, inu na sadne Sima,
katera ſe v' Grudni na dan S. Tomasha
sazhne, inu terpi do 21. tega Shushza
tega perhodniga Lęta.

Aku ozhes vędet, kaj sa ena Sima
je bla v' Lętu 1787. v' katerim Lętu je
VENUS vishar bil toku te Sime
nimaſh v' temu Lętu- temezh v' temu
poprejshnimo 1786 Lętu iſkati, v'
katerimu je SOL vishar bil, ravnu toku
ſe tudi od tih drugih Planetov saſtopi.

Ozhesh tedej vedeti ureme eniga
Lęta, toku moreſh vedet, kaj sa en
Planet v' temu Lętu je vishar; H' temu
zilu je tudi ena Tabla perloshena, kaj
sa eh Planęt to Lętu visha, inu ta
Tabla ſe sazhne od Lęta 1787. inu
terpi ſto Lęt noter 1887. Let, v' ti
Tabli ſo perverſti sapiſsani Planęti,
katęri vſaki Letu vishajo, Aku pa

ozhesh vęditi, kaj sa erra vreme v'
temu Lętu, al tudi, al bode rodovitna?
al kaj sa enu shitu bode ratalu? al
fallilu, toku poglei na Tablo, kaj sa en
Planęt visha to Lętu, inu po tem beri,
kaj je per temu Planętu samęrkanu,
zhe glih vſse sa en nohc nebocte
sadętu, toku gviſhnu ta vezhi Tal le
bode toku snajdel; Vender Bogu
uſigamogozhnimu ſe neſme naprej piſsati,
aku on naſs sa volo naſhih grehov
ſosſati ozhe, to aku ſe sgodL, toku
ſe sgodi zhes ta zill tega tetn
Planętam v' ſtvarjenu daniga Visharja, katęri
koker ſirmament, inu vſe vſtvarjene
rezhi, inu Elementi ſo v' njegovi oblaſti.

Vsemi perjatel to vezhno Pratiko s'
veſselam gori, inu nuzei jo h' tvojimu
pridu, kir od della tega grunta je
tudi veliku nuzniga noter, inu proſsi
Boga vſsigamogozhniga Stvarnika, inu
Obdershenika vſeh rezhí, de on s'
ſvojim vligamogozhnim shegnam nalſ vſse
na duſhi, inu na teleſsu na temu
ſvetu poshegna, inu nebeſhku krajleſtvu
dodeli.

Ta Tabla kashe, kaj sa eden
Planet vſaku lętu visha.

SA-

SATURNUS.

Je med Planetmi ta pervi, inu nar
ta vikſhi, je erjave, blede ſarbe,
temne luzhi, ta ſe nar teshej vidi
med drugimi Planetmi, kir nar
dalej je od Sonza, vſake 30 Lęt
dopolni tvoj tek enkrat; je ene mersle
nature, inu en malu ſuh, en
moſki, klavarni, poſvetni, inu poreden
Planet, kateri je zhlovęſhki naturi
ſovrashen, inu ſhkodliv,
pozhaſsen v' ſvojim djanu; ima ſtare
ludí, borſhte, dedeze, inu prededeze,
hmęte, inu take ludí, katęri
globoku miſlijo, podſaboj.

Zelu Letu v' kupej useti.

Je merslu, inu mokru; aku lih
je ob gvishnih zhaſih ſuhu, toku

je vender vezhkrat deshevni,
satorej je vſelej enu merslu inu
neprijętrJû lętu.

Spomlad.

Je vſsá ſuha, inu do velkiga
Travna velki mras, de, aku lih
v' malim Travni od sazhetka ſe enu
inalu gorku kashe, toku vender
prezej supet mras pride, inu terpí
do velkiga Travna; v' katermu ſo
lępi dnovi, mersle nozhí, inu
velka ſuſha, aku lih vzhaſsih deshí,
ſo rudi ſhkodlive ſlane ſkus
velki Traven, po tem ſe kashe enu
malu lępu, inu gorku ureme, s
deshjam smeſhanu; trava, inu
roshe ſe bodo posnu vidit dalle.

Po Lęti.

Męrslu, vednu deshevnu, inu
sato nerodovitna, vender maliga
Serpana je vezh, koker pol
gorkiga inu lapiga, sizer pa smęram
mokru, viharji, inu nagel desh.

Jeſęn.

Je tudi mersla, inu prov
mozhirna, smersuje sa zaita, mu
supet pridejo hude vremena; kader
poloviza Kimovza pretezhe, ſe
sazhné velki mras, Liſtovgnoj je
moker inu gorák.

Sima.

Se sazhné ta 21. dan Grudna, inu
terpí do 21 dneva Shuſhza tega
perhodniga leta. Je od konza
mokra, veliki deshja, inu velke
povodni. Pruti S. Lucie smersne s'
velikim snęgam, inu mrasam,
katęri vezhkrat terpí noter do
maliga Travna.

Satorej ſe more s' kermo sa
shivino dobru previdit, slaſti, katęri
Ovze jimajo, kir to Silno ſe
nemorjo nizh sunej paſti, inu toku
tudi s' dervámi.

Spomladanska Sętov.

S' lęto ſe ni potręba poſiliti, kir
Spomlad je mersla, inu pred
roshnim Zvętam je malu ſtanovitne
gorkúte.

Shozhiva: koker graſheza,
lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga
Shozhiva jima na puſte grunte
sejana biti, de savolo mozhe negnve,
inu na podzvita. Jezhmen dobru
rata, al teshku savolo deshja ſe
damu ſpravi, inu savolo tega
pojde veliku shita napoli ſhkodi.
Len, inu konople bode vſe ſorte. Sęjle
bodę glavatu, pa mozhnu gnillu.
Rępe bo doſti, sa ſenú je ſrednu
lęru, al ahtej ſe, de ga v' malimu
Serpanju damu ſpravish, potler je
sabſtojn. Otave bode veliku, al
teſhku ſe bode ſpravila, kateri
shivino godejo pitajo, to nej
popaſlejo. Pręvidi ſe s' ſlamo, inu
s' mervo sa to, inu perhodnu lętu,
sakaj sa tema dvęma lętama, bodo
dva lęta od Marsa, inu Sola vi-

shana, v' katerih bode malu ſená,
jęzhmena, inu ovſa.

Simska Sętov.

Je je prezéj mal, inu temo
spomladanskimo ſe neſmę
perglihat; leta, inu spomladanski
perdęvk noter spraviti ſe neſmę
noben dan samuditi, de na Poli ne
sraſhe, al segnije.

Jeſęnska Sętov.

Pſheníza, inu Ersh more sa zaita
vſijana biti, sakaj grosnu pozhaſu
raſse, akulih smeram deshúie, inu
tudi nimajo ovzhę, ne Jeſen, ne
po Simi gori paſsene biti.

Şadje.

Rata dobru, Hrushke, Zheshple
obilnu.

Hmęl.

Kir ga nuzajo, ga je malu, pa
dober.

Vinu.

Spomlat ſe prov pokashe,
vender ga bo kmalu, kir v' zvetji doli
pade, nej ga bode veliku, al malu,
vender prov neſori, inu ni
drusiga, koker ena kisla pijazha.
Perzajtu tergei, ſizer bode smersnilu.
Sazaita pa nepolagej terd, (terte
polagat, ſe pravi, to ſlamo, viterze,
inu korenine poreſati. de terte
ſame doli na semlo padejo) aku lih
perzajtu v' Kimovzi smersúje,
vender bode hitru talu, inu ne
smersuje do srede Grudna. Satore zhe
hitru poloshíſh, bodo gnillu, inu
terta od mokrote ſhkodo
terpęlla.

Vetrovi, nagli deshi, inu germenje.

V temo lętu bode dvakrat, al
trikrat veliki vetrovi, desh, inu
nalívi, pa ne veliku bliſkanja, inu
tręſska, vender nekateri vezhe tal
ſpomlad s' nevarno, tozho.

Shkodlive posemelſke ſtvari.

Veliku kazh, inu krot, po simi
veliku mish, shita nebodo moláve,
koker v' drugih Planętih, kir po
Simi savolo velikiga mrasa
pomerjó.

Ribb.

Poſtervi nebode tolkain, koker
ſizer, vender sa eno potrebo; Ribb
ſkus Lętu jih bode prezej, Jeſen
en malu vezh, al tudi ne zhes ſillo.

Bolęsni.

h' poletnimu konzu, kokkr tudi
Jeſen bode veliku bolesen, inu
nevarne, katere ſo skorej glih eni
kugi, erdezha, bella grissna,
kaſhel, mertvaſhke merselze,
tergaiue po vudih, garje, boshji
ſhlag, vratne bolezhine, inu
druge bolęsni, katere od merslih
ſluſsov, ali mokrote ſem pridejo.

Planętam bode, je nepotrebnu ſem
ſtaviti, kir to ſe vſsaku Iętu v' teh
Pratikah najde, katere ravnu,
koker ta, bodejo po vishajnu teh
Planętov narjene, inu to je
saſtopit od teh drugeh 6. Planetov.

JUPITER.

Je ta pervi nar blishniſhi
Planet sa Saturnusam, velki, lęp,
inu zhiſt, ſpolni ſvoj tęk v' 12.
Lęteh enkrat, je gorák, moker,
ſrędnu jaſen, zhloveſhki, moshki
Planęt, ſturi lępe, bęle, inu prov
glihovne ludí, dobriga ſerzá, inu
ierzhnouſtne , saſtopne v' ſvojim
djainu, inu ſrezhne; pomęni offert,
bogaſtvu, hvalo, otroke,
Kardinale, Shkoſe, Prelate, inu
viſsoke Goſpode.

Zelu Lętu v'kupej vsetu.

Je bel mokru, koker ſuhu, kir
pa Saturnus, kateri je pred njim
vishar bil, s' ſvojo dolgo Simo,

inu velikim mrasam delezh v'
Spomlad ven ſęshe, bode en
posnu Lętu, (aku lih je Jupiter k'
vſsi rodovitnoſti nagnen) toku,
de ene tri teędne posnejſhe, koker
druge leta raſti sazhne.

Spomlat.

Je noter do velkiga Travna
mersla, inu mokra, v' ſrędi ene 10.
al 12. dni en malu bolſhi. V'
zhaſsih je pa tudi do konza mokra,
inu mersla.

Po Lęti.

Je od sazhetka merslu, inu
mokru, v' ſrędi dobru, smęſhanu s'
velikim germejnam, pruti konza
velka vrozhína. Aku v' temu Lętu
je enu ſuhu Polętje, al ſuſha po
Lętu, kar ſe komej v' 28 Lętah
sgodí, toku bode sa naprej ſhitu
dragu, ſhuſha pa po Lętu pride, aku
v' Svizhanu, Shuſhzi, v' malim
Travni, ali velikim Travni je
Sonze merklenu.

Jeſęn.

Je ſkus inu ſkus deshovna.

Sima.

Od sazhetka nekatere dni prov
merslu, inu veliku snęga, h'
konzu dobra bres snęga, vender
veliku vetra.

Spomladanska Sętv.

Je enu dobru jezhmenovu Lętu,
ga veliku inu dobru rata, zhe ni
ſuhu po Lętu, toku s' tem ſe prov
previdi, kir sa naprej 2 Leta
bode ſalilu. Graſhiza tudi dobru
rata, inu ta druga Sozhiva. Len,
inu konople ſo mejhene, pa dobre;
veliku Sena inu Otave, pa ne
povſot, ravnu toku Sęjle inu Rępa;
dobru ſe s' ſenam, ſlamo, inu
drugo kertno previdi, kir sa
napraj 2. Leta bode malu sraſlu.

Simsku Sejane.

Ne Jeſen, ne Spomlad nimash
Ovze gori paſti, inu akulih ſe

Ovze gori nepaſsejo, toku bode
vender posnu sręllu, akulih ta
Planet Jupiter je k' visi rodovitnoſti
nagnen, vender vſsi Fruhti
posnejſhe, koker ſizer raſejo, inu
sorijo.

Jesęnska Sętv.

Akulih pozhaſu ſe Sima
perblishuje, je vender bolſhe, de ſe
perzaitu uſeje, koker posnu, poſebnu
pa Pſheniza, savolo perhodne
mersle, ſuhe Spomladi, katera sa tem
pride; aku pa ſejaine velku sraſse,
kar ſe malu kedej sgodi, ſe snajo
gori Ovze paſti.

Sadú.

Skorej nizh, malu zhęſhen,
ſheloda nizh, vender en malu
bukuze.

Hmęl.

Ne veliku, pa dober.

Vinu.

V' 28. Lętah ſe komej enkrat
pergodi, de prov dobru vinu
perraſse, ſizer pa malu, inu kiſelu,
kir Jeſęn pozhaſu ſe h' mrasu
perpravla, toku terte pokrivati ſe ni
treba preſïlit, vender ſe neſmę
opuſtiti, kir v' Svizhanu ſe bode
lęd na tertah dęlov.

NB. Aku v' teh Lętah, katere
Jupiter, Mars, inu Sol vishajo,
to Sonze v' merkne, v' tęh Męſzah:
Svizhan, Sushez, mali inu velki
Traven: toku dobru vinu perraſse.

Vetrovi, Nalivi, inu hude
Vremęna,

Vezhi tal je ta gorni Veter,
zhali jug, aku lih je vezhkrat, inu
pogoſtu deshevnu, toku vender
niſso velke vode, koker, kader
ſneg prezh grede, polęti je
veliku germejna bres ſhkode.

Shkodlive Shivadi.

Aku to Lętu, kateriga Jupiter
visha, je merslu, koker je
vezhkrat, toku je malu kazli, kroth,
kobilz, malu zhervov v' shitu; h'
konzu Jeſen veliku mish.

Rib.

Jih je povſod ſredno mas.

Bolęsni.

Jeſen ſerze pole, glave bolijo,
inu na vranizi teshave.

MARS.

Je en. ſvętèl koker ena gorezha
Svejsda, tudi ſtraſhen Planęt,
vſake 2. Lęta ſpolni ſvoj tęk; je
vurózh, inu ſuh bres mire. Jesen,
inu en moſhiki Planęt, zhlovęſhki
naturi superni, en podpihvavz k'
vojſki, inu vſse ſorte kręganju;
imá pod ſeboj oroshje sa voiſkvati,
kovazhe, ſhloſarje, inu vſse ſorte
antverharje, kateri s' ognam del-

lajo, pomejni rasbojniske ludí,
poſebnu, kateri eijave laſse imajo'
nemovzheozhe, sapravlene Rav'
berje.

Zelu Letu vkupej vsetu.

Je vezh ſuhu, koker mokru, de
ſi lih ob velikanozhnih zaitih deshi,
je vender vezh ſuhu pod tem
Planętam.

Spomlad.

Je vezhital ſuha, inu mersla,
poſebnu ſe more merkat, de Ovzę
na shitu, inu na travnikih ſe
nimajo dolgu paſti, sizer bode malu
sraſlu, velike ſlane, inu nelushtni
luſt noter do S. Primasha, katere
To mozhnu ſhkodlive.

Poletje.

Mars jima med vſsemi
Planętami nar ta vrozhnejſhi Lętu, toku,
de v' zhaſih to Sonze to ſuhu
drevje v' broshteh od velke vrozhine
vshgé, Nozhi ſo ſila vrózhe, inu

nepokoine, potoki, inu ſtudenzi
bodo męjheni.

Jeſen.

Je tudi vezh ſuha, koker
mokra, inu perraſse nar bole vinu.
Pred Adventam malukedej ſneg
sapade, inu akulih poprej v'
Kimovzi smersuje, je vender
Liſtovgnoj vezhi tal gorák.

Sima.

Je vezhi tal mersla, inu vezh
ſuha, koker mokra, vſselej
neſtanovitna.

Spomladanska Setv.

Aku je Jezhmen na friſhne,
dobre grunte, inu sa zajta ſeján, ga
bodi doſti, na peſhnate, inu
posnu ſeján, ga bode malu, majhen,
inu negre od semle, Spomlad ſe
more vſse pod Brasdo ſejàti, ovſa
bode malu, pa jeklenu ſernu, na
debeli semli bode bolſhi, inu vezh.
Sozhiva more na mokrimu, inu

debe-

debelimu gruntu ſejána biti, toku
tudi dobru rata; Proſu bode
obilnu sdajalu Len ne rata. Konople
oſtanejo majnene. Malu Sená inu
Otave.

Simsku Sejane.

Ersh rata popolnema, Pſheniza
je ſredna.

Jeſenska Shetv.

S'to nitręba ſe ſillit perzaitu
ſejati, kir ne smersuje hitru.

Sadu.

Bode vezh hruſhek, koker
jabuk, zelu malu zheſhpel, inu
zhęſhen, inu tudi malu oręhov,
zelu nizh shelóda.

Hmel.

Na rata slu, je nevarnoſti v'
Spomlad savolo ſlane, po Lęti
pa savolo tozhe, kar pa ga
oſtane, je dober.

Vinu.

Prov dobru perraſse, inu bode
ena prov lępa Jeſen, po tem Lętu
bodeta ſhe dva Lęta', v' katęrih
vinu ratalu bodé, v' enmo al temo
drugimu Lętu ſe sna s' vinam, inu
shitam previdet.

Vetrovi, Nalivi, inu hude Vremena,

V' temu Lętu je malu vetra, inu
desha, pa hude germejna, inu
ſtrele, katere rade ushgó.

Shkodlive Shivadi.

Bode veliku kazh, inu kobilz.

Rib.

V temu Lętu jih bode zelu malu.

SOL.

Ima smeram od jutra do
vezhera sraven ſebe ta Planęt Venus,
ſturí dobro gorkuto, sraven de
nam zhes dan ſvęti, to Sov, inu
Mercuriusa od Vitriola lozhi, inu

ſturi na trupli tega zhlovęka, inu
te shivine gorku, to ſe od
Spomladi do Jeſsen godi Aku pa
Sonze po ſtrani ſijalu bode, toku
bode en tal téga ſvęta mersel, inu
vſsem rezhęm ſhkodliv; ta
Planęt je ſrednu dober, gorák, inu
ſuh, inu ti ludję, katęri ſo pod tem
Planętam rojeni, ſo lępi, imajo
kravshaſte laſsé, mozhni, brumni,
korashni, spremiſhliozhi,
pohleuni, veliki, zhaſtitlivi, dolgu
shivijo, sraviga ſhivota, ſo enga
dobriga ſerzá, inu po velkeh zhaſteh;
inu imenitnih ſlushbah shelijo, ſo
previdni, bogati, korashni, kateri
zhes druge goſpodarit shelijo.

Zelu Letú v' kup vsetu.

To Sonzhnu Lętu je ſkus inu
ſkus ſuhu, malu mokra, ſrednu
gorku.

Spomlad.

Od sazhetka je prezej mokra,
poſębnu v' malim Travni, v' kate-

rimu je neſtanovitnu vreme, inu
blatnu, velki Traven pa je lęp, inu
ſuh, pruti konzu je ſlana, inu
merslu, katęru delezh ſhe v'
Roshnimzvetu terpi. Satorej dobru
merkej, de na shitu nebodeſh Ovaz
paſsèl. Inu tudi, kar je mogozhe,
ne na Travnikih.

Polétje.

Tudi v' temu Męſzi Roshenzvet
ni bres ſlane, inu je velka ſuſha;
velki Serpan je od sazhetka
nepokojen, potler pa supet zhiſtu, inu
tihu vreme. Po Lęti ſo dnovi
vrozhi, nozhi hladne, je vezhital
lępu polętje, vender jejna s'
nepokojnimi vremęnami.

Jeſén, inu Sima.

Je ſuha inu lepa, inu smersne
sa zajta, vender s'srednem mrasam,
ſe sazhne s'nelushtnem vremenam,
pa bode hmalu bolshe. Svizhan ſe
sazhne s'lepim vremenam, h'kon-

zu pa bode velki mras, katęri
noter do Meſza Sushza terpi.

Spomladanska Sétov.

More toku perzaitu, koker bode
mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod
Brasdo vſejanu biti. Jezhmen,
inu Oveſs, ga malu sraſse, pa
vender dobru sernu. Veliku Proſsá;
aku bode sa zaita ſejanu. Malu
Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku
nebode na mokre inu debęle nive,
na katereh je gnoi she segnil,
ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo
dobre, inu kratke. Sena bode prov
malu, satorej nepaſsi Ovz gori.
Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa
nemore savolo ſuſhe raſti.

simska Shétov.

Ersh bode prov dobra, pa malu,
toku tudi Pſheníza. V'Spomladi
nikar Ovz gori nepaſsi.

Jeſęnsku Şejane.

Jeſęn ſe more vſselej pod
Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli-

ke mokrote napreraſse, inu tudi
ni potreba preperzaitu ſejati.

Şadú.

Bode vezh Hruſhek, koker
Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov,
Zheshpel, Sheloda.

Hmęl.

Akulih ſe od konza dobru
kashe, ga bode vender malu, al
zelu nizh, satorej ſe more poprej
previdit.

Vinu.

Aku poprej to Lętu ni blo prov
dobru, toku to Lętu perraſse,
sakaj Mars, Sol, inu Venus
perneſsó vſsake ſędem Lęt prov dobru
vinu.

Vetrovi, Nalivi, inu hude Vremęna.

Vetrovi bodo to Lętu vſse ſorte,
pa malukedej Jug; bo veliku
hudeh vremen s' bliſkam inu tręſkam,
katęri ſo ſkodlivi temu fruhtu. Pa
Nalivov nebode.

Shkodlive Shivadi.

Veliku krot, inu kazh, inu
veliku kobilz, zhervi, inu moli ſo
radi v' shiti.

Rib.

Bode ſrednu.

Bolęsni.

Kader Sima k' konzu pojde, ſe
bodo sazhelle bollesni: bodeine,
snotreine bulle, vrozhinſke
merselze, velikukrat tudi boshji shlag, na
jetreh, glave boleti, krish boleti,
vetrovi v' mehurji.

VENUS.

Ta Planet je ena lepa, bęla,
svetla Svejsda, sunej Sonza inu Lune
ſe narvezhkrat vidi, ta Planęt je
moker, inu gorak, vender mein
gorak, koker Jupiter. Je shenski
inu dober, bode Fortuna minor
imenuvan. Shenske pod tem
Planętam rojene, ſo lepe, s'dolgmi

laſsmi, okroglollzhne, koker
moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo
Ięne, inu lushtam podvershene.

Zélu Letu vkupei vsétu.

Je vezh mokru, koker ſuhu,
aku vſse 4. tale tega Lęta vkup
vsameſh; ſparzhnu, inu prezej
gorku.

Spomlad.

Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima
dolgu terpela, toku bode posna
Spomlad, dobra, inu vſsimu ſruhtu
nuzna. Aku je Shitu veliku,
toku shiher Ovze gori paſti, inu
tudi del na Travnike goniti, koker
v' drugih Lętah, snaſh.

Letu.

Aku Spomlad ni dolgu deshvalu,
pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu,
kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku
pa Spomlad smeram deshúje, toku
bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar
pa ſe malukedej pergodí, inu per-

raſse dobru vinu, sizer pa veliku
Merve, inu Otave na Travnikih
signije. Aku v' temu Lętu je
ſuſha po Lęti, toku bode shitu
drobnu, to pa ſe pergodi, kader v'
Svizhanu, Sushzu, v' malim, inu
velkim Travnu poprej Sonze
merkne, al pa de je poprejſhnu Lętu
en Comet bil.

Jeſén.

Je vezhi tal od sazhętka gorka,
inu lępa, al ne dolgu; satorej ſe
ſliſej, de Nogrede hitru pokrijeſh,
inu tudi is simsko sętuvjo podvisei,
kir v' ſredi Liſtovgnoja vezhkrat
smersne, inu pred Boshizam je
malukedej odmęka.

Sima.

Ni velka, od sazhętka oſhuſhna,
potem slaſti od 12. Svizhana do
sadniga mokra, s' velikim desham,
inu nalivami, katęri ludem,
hishami, inu shivini ſo ſhkodlivi.

Spomladanska Sétov.

Aku Spomlad je premokra,
toku, de ſkorej vſsaki dan deshúje,
toku glej, de sa zaita vſęjeſh,
sakaj po Lęti bode ſuhu, inu velika
vrozhina, kir nikatère tedne
nebode deshvalu, aku pa Spomlad ni
prevezh mokra, toku pa bode enu
gorku, inu ne mokru polętje, inu
toku bode vſse Spomladansku shitu
sadershanu, zhe pa bode mokru
(koker ſe vezhi tal sgodí) toku
bode vſse Spomladansku ſejane
raſalu, zhe tedej bodeſh merkou,
de Spomlad vſsaki dan deshuje,
toku Shozhivo ſei na tenke grunte,
ſizer sraſsejo toku velike, de
polega, zhe pa bode po Lęti ſuhu,
bode malu Lenú, inu Konopel, to
drugu pa dobru rata.

Simska Sétov.

Nej bode po Lętu, kakerſhnu
ozhe, toku Pſhenize, inu Ershí
malu serna, pa doſti ſlame. Zhe
Spomlad to ſejaine obsheinesh,
toku bode bol sdajalu.

Jeſénska Şétov.

Se more per zaitu ſejati, kir sa
zaita bo merslu sa volo velkiga
deshvaina, more vſse pod Brasdo
vſejánu biti, de preveza ne sraſse.

Sadú.

Zhe bode Spomlad ſila mokra,
toku bode tega zelu malu, zhe pa
bode oſhuſhna bres juga, toku
bodo Jabuke, Zheshple, Oręhi,
Zhęſhne, veliku Hruſhek, zell
nizh Sheloda.

Hmęl.

Ga bode doſti, inu dober.

Vinu.

Bode ena prov lępa Jeſęn, pa
Groisdje pod tem Planętam bol,
koker pod tem drugem gnije, pred
mrasam je shiher, inu prov dobru
perraſse. Nogradi ſe, morejo sa
zaita pokriti. Po S. Martinu ſe
nemore vezh v' semlo; toku ſe
previdi s' vinam, inu shitam, kir 3
Lęta bodo shleht.

Vetrovi, Nalivi, inu hude Vremęna.

To Lęta bode veliku, ſkorej
vſsaki dan hude Vremęna, inu nagli
Nalivi.

Shkodlive Shivadi.

Veliku krot, kazh, inu kobilz,
po Lęti, inu Jeſsen doſti miſhi,
inu shita rade mola ve ratajo.

Rib.

Bode doſti pa malu Poſtervi.

Bolęsni.

Bodo vſe ſorte, na jetrah, inu
v'shelodzah, snotrejne bulle, inu
bodejne.

MERCURIUS.

Je mejheh Plançt, inu ne belu
ſveteozha Sveisda, uſselej per
Sonzi, je neſtanovitni, s' dobrim dober,
s'hudim hud, s' moshkim moshki,
s'shęnskim shęnski, s' ſręzhnim,
ſręzheu, ſvoj tęk vſaku Lętu ſpol-

ni, je mersel, inu ſuh. Ti ludje,
kateri ſo pod njim rojeni, imajo
dolge perſte, inu ſo ene
neſtanovitne nature, kateri smęram kej ſi
miſlijo, niſo gvishni, imajo sa
vſhęſmi, pomeni, de ſo ene dobre
saſtopnoſti , vſse ſorte kunſhtni
Mojſtri, bodo bogati, kateri
bogaſtvu sadobijo ſhus kuuſhſt, inu
kupzhijo.

Zellu Létu v'kup vsétu.

Je vezh ſuhu, inu merslu,
koker gorku, malukedei rodovitnu.

Spomlad.

Suſhez je gorak, mali Traven
do 25. dnova ſuh, potler mersél,
velki Traven je mersél toku, de ta
Fruht je savolo mrasa v'nevarnoſti.

Po Letu.

Je prezej deshevnu, al vender
semla nebode nekoli prov mokra.
Senu inu Shitu ſe lohku bode
ſpravilu, vender ſe neſmę muditi.

Jeſen.

V tem pervim talu bo veliku
desha, inu sa zaita mras, kader pa
bo poloviza Meſza Kosapersk
memu, bode ſuhu vreine noter do
Adventa.

Sima.

Po lepi jeſseni pride na enkrat
Sima prezej v'Grudni, inu ſneshí
vednu noter do Svizhana, kateri
bode en malu bolſhi do ſrede tega
Meſza, potem prov merslu noter
do 4 dneva tega Shuſza, potem
velki vetrovi do konza.

Spomladanska Şetov.

Vſse dobru rata. Je en
jezhmenovu Lętu, Ovſs, Lęzha, inu
druga Sozhiva more v'ſejana biti na
tako semlo, katera ni preſuha, inu
ne premokra. Len inu Konople
bodo dobre; al Konople mejhene
oſtanejo.

Simska Shetov.

Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu,
ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme,
pa malu serna, zhe pa prejshne
Lętu je deshovnu blu, bode
veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima
nevarnoſt v'zvetji.

Jeſénska Şétov.

Ta perva inu nar ta sadna bode
nar bolſhi, ti ſredni povshi
skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta
sadna pa ne.

Sadú.

V' nekaterih krajih bode veliku,
v'nekaterih ſrçdnu , v' nekaterih
zellu nizh.

Hmel.

Ga nebo veliku, inu tudi ni dober.

Vinu.

aku lih ſo Spomlat dobru kashe,
toku bode malukedej dobru. Sa tem
Lętam bodeta ſhe dvashleht Lęta,
pod Luno, inu Saturnusam.

Vetrovi, Nalivi, inu hude Vręmena.

Vetrovi bodejo vſe ſorte, pa
malukedej Burja. Po Lęti bode malu
hudeh vremęn.

Shkodlive Shivadi.

Jeſęn bode veliku mísh, aku
poprej ni blo zhervivu shitu;
taku tudi to Lętu nebo; v' Jeſęn
bode veliku Povshov, kateri Settvi
ſkodijejo.

Rib.

Po Lętu jih bode malu, v' Jeſsęn
ſe gmirajo.

Bolęsni.

To Lętu ſe teſhku arznujejo, inu
tę bodo vezhital Spomlad, inu h'
konzu Jeſsęni. To Lętu ſe tudi
med shivino rada kuga sazhne.

LUNA.

Ta Planęt Luna, al Mesſez je
lepe farbe, inu en Nozhnizir, da
roſsom, inu mokroto, en Shenski
Planęt, spolni ſvoj tęk vſake 28.
dni, 7.urah, 43. minutah, je
mersél inu moker, vender sraven en
malu gorak, ludje, kateri ſo pod
tem rojeni, ſo neſtanovitni, kateri
radi rajshajo, inu'ſo neſtanovitni
v'shivlenji.

Zelu Létu v'kup vsetu.

Je vezhkrat bol merslu, inu
mokru, koker ſuhu.

Spomlat.

Je prov mokra, inu sraven
gorka, v' zhaſsih v'meſs smersuje, zev
Suſhez je mersél, mali Traven
desheven, na kateriga velki mras
pride, Roshenzvet je lęp, ima v'
zhaſsih desh.

Po Létu.

Je v' zhaſsih gorka, vender
vezhkrat hladnu.

Jeſen, inu Sima.

Je od sazhetka mokra, inu ſrednu
hladna, po tem mersla, inu mokra.
V grudnu bode hitru ſnęg, po tem
velki Nalivi ta 20 dan prezej
merslu, inu oblazhnu do ſrede
Svizhana supet merslu do 25 supet velike
vode, inu ſnęg. Suſhez bo od
konza vetroven, inu mersel, po
tem pa gorák. V'temo lętu Ovze
inu Zhebęlle rade merjó.

Spomladanska Sétov.

Aku po Lęti bode velka
vrozhina, toku ſe more Spomlad sa
zaita ſejati, vender ne s'ſilo
preſiliti, kir vrozhina posnu pride.
Jezhmen inu Ovſs nar tu męn
ſrednu rata, koker tudi Shozhiva;
Proſsu, kateru bode na enimu vſhez
gruntu ſejanu, bode prov ratalu,
ne preperzaitu, tudi ne perposnu
ſejáti, Sena bode doſlr, pa malu
Otave.

Simska Shetov.

Poſębnu Ersh, aku v' Jeſęn je
bla sa zajta ſejana, inu vęlka ſrasla,
more is Ovzami popaſsena biti,
ſizer bode velika, pa mali sernata.
Pſheniza, aku v' velkim Traunu
velka sraſse, more obshęta biti,
de ne polęshe.

Jeſénska Şetov.

Se more sa zajta ſejati, inu vſe
pod Braisdo, inu vender bode
malu sraſlu, al pa nizh, kir Sima
pride ſila perzaitu, satorej Ovze ne
gori paſti, bodo tudi velke vode,
inu ſejanu skodlive.

Sadú.

V nekaterih krajih malu,
v'nekaterih sadoſtu. Nizh Sheloda.

Hmęl.

Rata ſrędnu, Spomlad mu
ſkodije roſsa, inu zinouza.

Vinu.

Ga bo malu, kir je mersla Jeſęn,
sa zaita tergej, sa zaita terte
poloshi.

Vetrovi, Nalivi, inu hude Vręmena.

Po Simi bodo velki vetrovi,
nalivi, Spomlad, inu po Lęti pa
ne toku, bodo hude vremęna,
vender bres velke ſhkode.

Shkodlive shivadi.

Malu shab, krot, kazh, kobilz,
pa veliku goſsênz, inu zhervóv,
inu veliku mish.

Rib.

Jih bode obilnu sadoſti.

Bolęsni.

Jeſęn bodo mertvaſhke, inu
hizhne merselze, inu vſe ſorte
nevarne bolęsni.

GMEIN REGELZA SA
VSSE LETA.

Aku Sonze merkne, kader shitu
zvedé, toku bo malu serna, inu
dragota.

Aku v' Suſhzi, v' malim
Traunu, iNu ta perVa 2. tedna tega
velkiga Travna Sonze merkne, toku
bo vina doſti, inu dobru, pa
shita malu, kir je ſuſhia po Lęti.

HISHNA
PRATIKA
SA
VSAKI MESSEZ
Kaj je ſturiti, kaj opuſtiti
PERPRAVLAJNE.

Boj ſe Boga, inu dershi njegove
Sapovdi, sakaj ta je en
popolnemu zhlovek. Pred. 12. v. 13.

Nikar na ſei na Nyvo te kervize,
toku nebodesh perdęlov
ſedemkrat tolku. Sir. 7. v. 3.

Aku tebi teſhku naprej pride,
taku shivlejne, inu orajne, toku
nikar nebodi nevolen, sakaj Bog
je toku sapovędal. Sir. 7, v. 16.

ORAVILLA MESZA
PROSENZA

V

ideozhe je, de v' temo Meſzu
gnoi na pole inu traunike
vosijo, ſnesheno vodo is ni v
spuſhajo, aku sima perpuſti, te grabne
vodo na travnike ſpuſhat, trebijo,
pore popravlajo. Tudi per sidu
pruti Sonzu na verteil kopati, de
per zaitu lohku ſęjesh, koker
poIętno andibijo, ſalato, zhebul.
Drevje s' zherno semlo, inu s'
gnojam oblagat, goſenze, mehove na
drevji obirat; inu shishgati.
Verte inu travnike s'pepelam, kurjem,
golobovim, inu tizhnim blatam,
s'trohlivim leſsam smeſhanu
poſhitupati, toku bode lępa trava, inu
dettela sraſla, mlade pelzarje, de
jih saizi, inu kosę nebodo
objedale, s' kosjim , kravjim blatam
namasati, s'volovſkim shovzham,
s'pelinovo vodo smeſhanim
permozhiti.

V'sadnim Firtelzu per lepimu
zhiſtimu vremęnu leſs sa zimprat
ſękati, toku dalje terpi, inu ga
zherv ne ję. V temo inu
perhodnimo Meſzu, v' sadnimu Meſzi
obrozhe ſękati, toku veliku dalej na
ſodeh terpijo. Leſs pa sa derve
ſękati, kader Meſez gori jemle,
toku to mladu hitreiſhi raſse.

Ovzam jevshove perje jeſti dati,
sa skuſit al ſo srave, katere
nejedo, ſo na pluzhah, inu jetrah
bolne, inu ſe morejo odlozhit.

V'sadnimu Firtelzu mlade
volizhe resati. Kokuſham, de hitru
bodejo neſle, dobru poſuſheni ovſs,
inu restan grah jeſti dati, goſim pa
malu jeſti dati, de rajſhi bodo neſle.

Aku ni ſnęga, inu lepu vreme,
bres vetra, zhebelle puſti letęti,
de ſe s'luftajo.

Bajerjam, ali virtam ta, inu ta
perhodni Meſez fliſsig ſkus
obledvaine luſt dati.

Gnoj prekladati, de bol ſe
resgnojí, inu ne trohni.

Od koshiz odlozhene marilze,
breskve, mandelne, leſhenke,
oręhe, koſtan, v'eno s'dobro
poprej malu smozheno semlo
napolneno poſsodo, kader Meſez gori
jemle, 3. zolle globoku, inu 3.
zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane,
inu mishi, preden mlade imajo,
poloviti, al s' ſtrupam pomoriti.

Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt
jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot
per sravji ohraniti, inore tega v'
enim zaitu bol, koker drugim
varvati; kar je po lętu nuznu, to po
simi skodije; v' tem Meſzi ſe
more zhlovek gorku dershati, gorke
ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi
po jedi, katęri more, en trunk
vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v'
tem Meſzu neſme kopat, inu shilo
puſhat.

OPRAVILA MESZA
SVIZHANA.

V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu
ſe morejo verbe, inu jagnedi obſe,
kati, toku hitrejſhi supet raſsejo.
Mrauliſhe per mokrim mrasu s'
lopato, ali s'enim kijam prov potouzi,
toku jih pomoriſh. Perzaitno
vertovino s' ſlamo na vezher pokriti.
Okuli S. Mathia ſlanzhnu ſeme
ſejati, na tako semlo, katęra je v'
Jeſsen s'kurjekami pognojena, inu
reskopena bla, aku smersuje, toku
s'ſuhimi kurjekami poſtupej. Kader
Meſez doli jemle, al pa ob
mladimo ſęj peterſhel, ſpinazo, retkov,
korene, zhebul, bob, grah.

Drevje 3. dni pred novim, ali 3.
dni po novim Meſzam obręsati,
ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo
Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi,
toku perneſsó dober fruht. V'
mokrim vremeni ne mlade ne ſtare
dreveſsa preſajat, tudi ne s'mokro

semlo oblagat. Ta 3. 9. inu 15.
dan tega Meſza tiſtu drevje
ſękati, kateri v' vodi ne gnije.

Shivino ne meſti, kar ji manka,
mlade preſhizhke, kateri bodo
poversheni, kader Meſez gori jemle,
sa pleme pulti, toku hitru na
mleku posabijo, od sazhętka jih
s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih
paſsi. Kokuſhi ta, inu ta
perhodni Meſez, katere ozhejo valiti, s'
kurjim inu s'razhjim jaizam naſadi,
de bodo kokuſhi rade valile, dej
jim kuhanih konopel jęſti, de
rajſhi neſle bodo, s'jezhmenam paſsi.
Zhebelle lepu spuzej, inu jih na
taki kraj poſtavi, de bodo ſkus
Lętu per gmshu. Şhuke ſo tega
Meſza nar boli, letę polovi.

Şrovo prejo, de bo bella, sraven
perpravi en zheber, inu lepga,
preſejaniga bukovga pepęlla, noter
déni, potler kropa nali, puſti v'
hladiti, kar roka terpeti more,
potler ſuhe ovſene ſlame v'en kotov

dęni, eno ſtreno h'ti drugi
poloshi na ſlamo, inu vſselej s' ſuhim
pepellam potroſsi, de kotov poln
bode, inu lohku tri ure v'vręli,
po tem v'zhiſti vodi ſperi, zhes
nozh v' vodi puſti, sadnizh ven
obeſsi, de prov stnersnejo, zhe
bol smersnejo, belleiſhi bodo.

Inu kir ta Meſez shę en malu
moker je, inu rade merselze ſe
sazhnó, toku ſe more shę gorku
dershati, inu od obilnu teſtine, inu
piazhe (koker vſselej) oddershati:
poſębnu ſo ſhkodlive mersle ſpishe:
koker ribe, mlęku; pa nuzne ſo
gorke ſpishe, inu piazhe, katere
shvot gręjejo. Tudi sterd bode v'
tem Meſezi hvalena. V tem
Meſzi snaſh she puſhati, kopati, inu
ſkus Arznije tvoj shvot zhiſtiti.

OPRAVILA SHUSHZA.

Na Poli Njive vſako po nje shegi
h'ſętvi perpravit, is lush, inu vulz
blatu na verte, inu traunike s'vo-

siti, je ta nar bolſhi gnoj. Zhe
mokrota perpuſti, ovſs ſejatti, 8.
dni po mladim, al ſtarim Meſzam
Shuſhza bode doſti serna, malu
ſlame, v' malim Travni pa veliku
ſlame, malu serna. Ob ſtarim
Spomladanskim Jezhmen, Ersh, inu
Pſhenizo ſejatti. Kader Meſsez
gori jemle, shive Plote saſajat.
Namejſt okuli travnikov gradit je
bolſhi shivo mejo saſaditi, kir ſo
mozharni travniki, toku na to
visho saſadi: Jagnedove sa en dober
pauz debele, inu tri lahte douge
palze, al ſadeshe, eno pruti ti
drugi nagneno, inu na ſkrish
dejano; toku v'tręh lętah bode toku
mozhna, goſta: inu viſoka meja,
koker jo ozheſh imęti, inu
nobena shivina je ne bo mogla podreti.
Prędem ſadish, lukne s'enim
drugim kolam postrani, ali v'prek
narędi, de per ſadejnu ſe na obęli,
inu po tem ta noter vſaden ſadesh
dobru s' ſemlo obſui. Kir pa ſo
ſuhi travniki, paſhniki, inu
gmajne, pa pol zheula ſakſebi naſadi

méjhene ſmreke, inu kader shę
velke sraſejo, toku jem verhe
poręshi, inu vſaku lętu nâ Jęſen
obſtuzhej, toku bode tudi goſta
meja. Na te dve vishę ſe veliku
dela, graje, inu paſtirjov uſaki lętu
perſhpara, inu sa shivino ſe
naſti v dobi. Med nyvami na poli
to ni dobru, kir v' mejah ſe miſhi,
inu tizhi redijo. Grah, Lezho, inu
drugo Sozhivo 3 dni pred
novim Meſzam ſejati, toku hitru zvedé.

V' ſtarim Meſzi Zhebul,
Spinaſcho, Korene, Petershel, Pęſso,
inu Retkov, v'debello, peſhnato,
vender mozhno semlo ſejati, kader
Meſez doli jemle, simske Flanze
ſaditi, toku bode ob S. Jakobu
glavatu, kir pa ſhe smersúje,
s'hojovemi vejami pokri.

Zhe Dręvje popreishnu Lętu bol
polnu je blo, vezh ſe more to
Lętu pevzati, ſhibe sa pevzat v'semi
od takſhnih Drevêſs, katere ſo 10
al 12. Lęt rodile, Viſhne, inu

Zheſhne pevzaj, bodo ſlaji, inu
bòl rodíle.

Kolker dni pred mladim Meſzam
bode v'pavzam, v'tolkih Lętah
rodi, okoli derves graben ſkopli,
vode nota vlí, de korenine
frishne oſtanejo, toku dolgu, dokler
bodo odzvedlé, jim ne skodije
ſlana, ne mres. Zheſhne ſe
pęvzajo, kader je Meſez ſtar 3. al 4 dni.
Jabuka, inu Hruške v'novim
Meſzi, toku hitrejſhi rodijo.
Drevjam, katere imajo pregoſte vęje,
letę od ſpodej gori prozh odshagat,
ſhibe sa pevzat v' ſtarim Meſzi 3.
al 4. dni pred mladim per zhiſtim
vręmeni odlomiti, v'luſtnim kraji
v'peſki hraniti, potler v'malim,
al velkim Travnu 3. ali 4. dni po
novim Meſzi pęvzati. Vſe ſorte
shvadim Jajza sa valiti podloshiti.
V ſtarim Meſzi, kader je lepu
vreme, Zhebelle ſpuzat, kir v'
mladim Meſzi ſe radi zhervi
saredijo. V pervini Firtelzi Karfe sa
pleme lozhit, Besgove popke obí-

rat, peſuſhiti, s' volam inu
jeſeham na męſt ſolate jeſti, zhiſtio
kry Inu shvot. Kir ſe sazhnó vſse
ſorte sęlíſha raſti, inu zela natura
ſe ponovláti, toku ta zhlovek
more na ſvoje sravje ahtengo dati,
inu to ſkus simo v'kupejsbrano
mokroto ſkus purgiraine
vunſpraviti, vodo ne piti, al zhe jo
more piti, poprej prekúhati,
pohladiti inu piti: ſlatke ſpishe, ali
jeſtine, inu na teſhé Virant jeſti —
je sravu.

OPRAVILA MALIGA
TRAVNA.

More vſse v' ſpomladanſkim
v'ſejanu biti. Pſheniza, katęra je prov
goſta, inu velka, pershęti, sa Len
njive spraſhet. Travnike s'teſhko
Brano prevlezhi, de ſe mah
poterga, mravliſhe, koker
v'poprejſhnim Meſzu pomoriti, vſse ſorte
sęliſha sa kuho ſejati, Dine,
Buzhe, Kumare, de ſo peſhke, 2.al
3. Leta ſtare, ſaditi, kader shę sa,

zhno terte delat, toku ta ſredni
verh odreshi, kader Meſsez gori
jemle, inu Sonze je v'Letu, toku
bel rodijo, posemelske Jabuka,
(Erdäpſel) po mladim Meſzam ſaditi.

Per ſadejni, ſejánji tega fruhta je
dobru toku ſturiti: Tazaſs, kader
je zajt Turſhzo ſejati, raſsejo
raiſhi na puhlizi, koker v' debelli
semli; aku ſo debelle, ſe snajo
résręsati, inu toku eu zhevel ſakſebi
ſaditi, kader shę pol vatla viſsoke
sraſejo, ſe more s' semlo pokriti,
inu verſhízhi s' vunej puſtiti. Te
bele ſo boli, koker te erdęzhe.
Aku na en Nivi Ershi sraſse en
Shkaf, toku teh Jabuk dobiſh 3.
4. 5. al 6. Shkafov. Kolker tebi
nuza en Shkaf Ershí, sa kruh
pezhi, tolku en Shkaf teh Jabuk.
Pa toku ſturi.

1. Bodo te Jabuka lepu oprane.

2. Bodo na enim ribeshni
(koker Detkov sribani) s' kosho.

3. Se vsame pol moke, pol teh
Jabuk, inu h' 60. ℔. dvę peſti
Soli, inu enu malu Kumne.

4. Jezhmenova, al ovſena
moka al vſsake pol je nar bolshe
ſame Ershi ni toku dobru.

5. Qvaſs, al droshje ſe poſsebej
poſtavijo, koker sa drugi kruh.

Vſse sribane Jabuke bodo v'
morterge s'kropam poparjene, intu
potem s'drosham, al qvaſsam, inu
en malu moke smeſhanu ſturjenu.

7. Po tem, kader shę kipne, inu
supet padat sazhne, bode s'to
drugo moko sgnedainu.

8. To teſtó more toku mehku
biti, koker ſe more v'pezh
spravit, pa nenuza veliku vode, kir
te 'Jabuka ſo slo vodene.

9. Pezh more prov resbęlena
biti, toku bode toku dober kruh, de
ednn komej bo verjęl.

Koker sdej na to popiſsano visho
ſe is ſrovih kruh pezhe, ravnu
toku is kuhanih, tę ſe olupijo, inu
smezhkajo, inu s' to moko prov
terdu teſtu naredi, inu v'prov
resbeleno pezh dijati. Na to visho
te posemelske Jabuka nuzat ſo nar
bol nuzne.

Stęrka is teh Jabuk ſe toku ſturi.

1. Lepu omito sribei, v' eno
zhiſto poſodo dęni, s' zhiſto vodo
nali, inu puſti 24. ur namakat.

2. To vodo odlí, inu s'drugo
friſhno supet toku ſturi.

3 Vezhkrat bode toku ſprana,
lepſhi bode.

4. Kader ſe shę v'ſtoji, toku jo
dęni na lepe belle erjuhe. inu
toku jo na Sonzi poſuſhi. Imaſh
tako Sterko, koker is drobne
Pſhenize.

Slihta sa Tikavze.

Se toku ſturi, sribej ſrovo, inu
na vodi retku ſhuhei, je bolſhi,
koktr is vſake moke.

Okoli S. Mihela, kader na
ſelſhe Jabuka ſturi, lete oberi, jih
ſtolzi. naredi toku, koker
Brinovez sgeſh, dęni voloveh drosh
sraun, kader shę kipne, inu je shę
sa ſhgati, deni en malu Janesha
sraun v'kotou, bodesh prov. dober
shgaine, inu obilnu dobil. To
preshganu pa dei shivini, al pa
kravam ſlamo mozhi, bodo dale vezh
Mleka, to selſhe je sa govejo
shivino, slaſti sa mlezhne krave,
friſhnu, al ſuhu prov dobru, sa
klajo bolſhi, koker otava.

Sa letem, aku je bla dobra, al
gnojena semla, slaſti s'Gipſam
(katęrga imajo na gornim Krainskim)
poſtupana, Jezhmen nar bol rata.

Gips je nar ta bolſhi gnoj, inu
dobru ſtolzhen h'Prahu preshene
na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe,
inu da raſt.

Bovhe, katęre Flanzam ſo
ſhkodlive, s'pepelam, s'ſtolzhenim
voglam, al zhreshlam ſtupati, toku
jih pomori.

Derves ne vezh preſajati,
Pevzerje s'kervijó smeſhano vodo, al
gnojenzo saliti, inu s'vasham
obloshiti.

Goſenze , kader ſo shę slęsle,
s'gorezho ſlamo pomoriti,
Dreveſsam nizh vezh gnoja perkasati.

Kerte is Travnikov ſpravit;
usęmi (Oleum Sulphuris) Shveplenu
Volje, deni ga v'eno od Lonzarja
pozineno poſsodo, katęra je ena
zolo ſhiroka, pol zole viſoka, ali
vode noter, po tem tega
vola gori, s' eno deſhizo pokri, de
perſt noter na pade inu toku po

kertinoveh luknah po zelimu
Travniku dęnu, toku ta duh bode is
tojiga Traunika vſse kerte pregnal.
Zhe toj Mejazh toku nozhe ſturiti,
nej pa ſhkodo terpi.

V temu Meſzu je dobru vinske
terte pevzat, kader sazhno ſe
ſovſiti: pa ſe toku ſtri, ſe more terta
odkopati, toku globoku, de pravo
terto shivo najde, en, al tudi 2.
zhevla globoku, tiſto odshagati,
lepu obresati, inu resklati, koker
per pevzainu tega drusiga ſadú,
Jabuk, Hruſhek.

Potem kar sa ene ſorte ozhe
pevzat, more ſe koker ena
sagojsda obresati, inu nar to raejn 5.
ozhes puſtiti, is eno viterzo,
koker Pintarji sa obrozhe nuzajo,
mozhnu povesati, is dobru.
perpravleno illovko obloshiti, de po
nobenim platu ta mokrota ven
tezhi nemore, inu de toku vſso
ſukrovzo temu noter pevzaumu
pevzarju dati more; po tem ſe supet

is semlo saſuje. inu nezh vezh
sunej semle puſtiti, koker en, al h'
vezhem dva ozheſa. To drugu
Lętu bodeſh taku grojsdje dobru,
kar sa enga ſi pevzov, nar to mejn
4. 5. 6. al tudi vezh grojsdov, to
tręku Lętu pa je shę popovnema
terta, inu jo shę snaſh grobiti,
koker te ſtare, v'treh Lęteh imaſh
aku ozheſh, v'tvojmu uogradu ſam
Mushkat, Roſoshki al kar sa enu
grojsdje ozhesſh.

Ovze ſtrishi, na te mlade Jagneda
ahtengo dej. Goveji shivini,
kader ſe goli, dobru ſlreshi, to
mlado shivino resati, Krave h' Volu
perpuſliti, Goſsi ſkubſti, mlade
koprive med Pſhenizhne otrobi
smeſhati, inu kokuſham jeſti dati,
toku bodo jajze nesle, Zhebelle
puzati, leſkove obranke obbirati,
lete po Simi mladim Koslizham pa
ne prevezh jeſti dajati. Koprive
ſuſhiti, inu po Simi shivini
v'zhaſseh dati. Kader dręvje zvęde, ſe
platnu nar lepſhi belli. Mlad hmęl

nameſti ſporgelnou jęſti. Kojne s'
Antimonium s'laxirat. Pſhenizo,
aku je goſta, inu velka, obsheti,
inu kravam dati, bode veliku
mleka. Koker hitru ſe Murba
obseleni, mrasa vezh ni: Koker
Zheſhnavu z vetje, toku je Ershenu, inu
Vinsku, inu tudi glih rodi.

V'tem Meſzi snaſh puſhat,
laxira, pa ſuhe Ribe, Arenke, inu,
vſse ſlâne Ribe ne jeſti.

VELIKEGA TRAVNA
OPRAVILA.

Na Poli Prahe gnoijo, debelle
Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v'
druge preorati; is vulz, zeſt,
blatu na kupe ſpravlati, te
perenzhaſtne Nive s'brano dobru prevlezhi,
Ovſs s' lohko brano prevlezhi,
Pſhenizo, ku je velika, obshęti v'
simskim shitu ne vezh pleti,
zhebulovu, inu korejnovu ſęme
v'gnojenzo namozhiti, inu kader kav
poshene, odzediti, v'luſtni ſenzi

en malu preſuſhiti, inu po tem
ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne
vezh gnoja perkasati, mlade na
potrebne veize poresati, zhe trava
okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku
je ſuſha, pomalim en malu prezh
s'vodo saliti. Goveje shivine
lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu
ne poprej na paſho puſtiti, ampak
de Sonze she vezhi mozh dobi,
kader je velka megla, ſhivino na
sunej paſti, je ſkodlivo.

Tekozha voda sa platnu bellet je
bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu
skuhat, kader Meſsez doli jemle.
mlade koprive poresat, poſuſhiti,
je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo
pp Simi sa ſuter dobre. Vinu,
katęro tega Meſza farbe ne
ſpremeni, veliki Lęt terpi.

Te erdeze zherve pod kamnam
brati, glave odresati, v'laſhkim
ojli na Sonze dijati, je dobru sa
glide, krish, inu shilne boleznine.

Tvoje hishvajne s'ſtraham
boshjim, inu pravizo vishej. Vſse
sverine v'borshtah, tize v'luſti, vſse,
kar shivi, ſe veſseli, inu
Ştvarnika zhaſti, inu kir ſdej je nar ta
sdraviſhi zait, toku shiher mleku,
puter, kosje mleku je ſtarim, inu
ſlabim ludem prov sravu,
pelinovez, inu shaibel piti, tudi shiher
puſhati, laxirati.

ROSHNIGA ZVETA
OPRAVILA.

Na poli v' drugo praſhet, inu
gnoy podorati, per Mlineh jęse
popravlati, per vodi ſhirme delat, al
popravlat. Na dan S. Boniſaciusa,
to je ta 5. dan tega Meſzha, len
ſejati, sjutrej bolſhe, koker popolne.
Kar sa enu Sęme je sręlu, per
lepim vremeni pruti polnimu Meſzu
ſpravit; andibijo, ſolato sa Simo,
kader Meſsez gori jemle, ſejati,
redkov na vezher, kader Meſsez
doli jemle, ſejati, zheſen svęsat.
zhèbul, de v'zvęt na grę, pohoditi.

Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe
bodesh ſejal, na to vezh, koker
na Meſsez ahtej.

Derveſsa, katęre ſe nemorejo
pomagat, s'ovzhjim, al kravjim
ſtarim gnojam obloshi. V'borshteh
nepuſti ſękati, ne ſmole brati.
Şvinam enzianovo, al angelikno
korenino, al pelen med pijazho dati,
de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo,
tudi jih na ſrishni peſhnati semli
puſti leshati. Pred S. Jakobam
Peteline ręsaſi. Kader Meſsez
gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru
perje sraſse, inu vuſheſa s'
lashkim ojlam pomashi.

V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan
sazhne. Satorej, katęri more, ima
lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de
ſkus merslo pijazho shelodza ne
prehladi. Pelinov vov, al
Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti,
je sa jetra sravu.

MALIGA SERPANA
OPRAVILA.

Na Poli ſe sejle okople, nive v'
drugo praſhet, sa jeſsensko ſętov.
Pred shettvijo travnike pokoſsíti,
potem na taunike vezhkrat vodo
ſpuſtiti. Ta sruvani, inu oruſlan
len, inu knople v' vodo pomozhíti,
inu potem resgrinati, bode belliſhé
predivo. To drevje s'ſriſhnim
vasham obloshíti, de vrozhíno,
inu ſuſho loshej terpijo. Te ſlabe
derveſsa s' kervjó, s' vodo
s'meſhano na vezher saliti. Koſtrune
med Ovze, inu Bika med Krave
puſtiti. Preſhizhe varvati, de nizh
od lenu na jedo, sakaj to je sa nje
ſtrup. Shebęta sgodej na paſho
puſtiti, predem ſe prov sagrejo, v'
ſlallo dijati. Mladem Goſsim
vuſheſsa s'laſhkim ojlam namasati,
de jih muhe na pikajo. Golobe ne
vezh rediti. Kvaſs sa kruh prov
mozhnu ſoliti, de kruh ne
plesnuje. Murke v'jeſsihi, v' viſhnovim
perji, s'janesovimi verſhízhmi sa

zelu Lętu ohranit. Suhu meſsu, inu
plezheta v'nove ſenú djati, toku
dobru oſtane. Buzhnu perje na
vogu deni, inu kader bodeſh
muhe pomoril. V'tem Meſzi more
ta zhlovek ſebe dobru ahtat, od
hizhneh riht, inu pijazhe ſe
obdershati, pa vſe lohke rihte s' maſso,
koker vſelej jęſti. Ne shile
puſhati, ne erznuvati, ne kopati bres
velike ſile, od nezhiſtoſti,
velikiga ſpaina oddershati. Velkeh
ſkerbi, inu globokeh miſel ſe
varvati, kir Sonze v' Leva grede,
inu nar vezhi mozh ima, inu ſe
paſſiji dnovi sazhnó.

VELIKEGA SEPRANA
OPRAVILA.

Na poli ſe more h' repi, inu h'
selli gledat, aku ſo goſenze gori,
tiſte obirat. , H' simſkimu ſhitu
v' treke Praho orati. Rorouje sa
ſode v' bajarjeh ręsat.

Spinazho ſejáti sa simo.
Mlade derveſsa s' vodo salivat na
vezher, de ſe pevzerje ne dotekne.
Od vinskih tert perje obirati,
ſuſhiti, je sa uſako ſhiviuo dobru,
de Sonze groisdjè loshi sori.

Mladi Preſhízhki, kateri ta
Meſez, inu noter do Svizana bodo
poversheni, niſso sa pleme. Kojne
v'tem Meſzi poſebnu ahtej kir sa
tę je nar ta shlehtneishi Meſsez.
Kokuſ ham nepuſti vezh valiti.
Kurje jajza dolgu ſriſinie obdershati,
dęni jih v'mersel pepęl, proſsó,
al erſh. Povshe v'povshnizo
devei. Is ſadja, katęri doli pade, al
gnije, shganu vinu delat al pa jeſsig.

Sdej moremo mi Boga hvaliti,
de nam je supet to Lętu poshegnal,
inu proſsiti de to perdelanu
ohranil, inu v'miru vshivatu puſtil.
Vrozhe kopelle ne nuzat, bres ſile
ne shile puſhat, od velikiga ſpaina,
jeſtine, inu pijazhe ſe nasaj
dershati. Telezhje meſsu, piſheta ſo
dobre.

KIMOVZA OPRAVILA.

Na poli sęle, inu repo, aku ſo
goſsenze, obirat, blatu kupej
ſtergat, inu na verte, nive, al
traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu
simski jezhmen ſejáti, traunike
resglihat; traunike, katęri shleht
rodijo, preorati, pognojiti,
s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam
obſejáti. Sęle obirati, simski
zhebul ſaditi, verte pognojiti, inu
prekopati, kader Meſsez doli
jemle, koreinove ſeme ſejati, de ga
Spomlat sa zaita imaſh.
Derveſsam, katęre ſo she odrodille, nad
korrenino semlo oſſnat, luſt dati,
inu s'drugo perſtjó obſúti. Suhu
dręvje, al od vetra polomanu
damu ſpravit. Koſtruna med Ovze
puſtiti, imaſh ob Svęzhenzi mlade.
Plemene mlade ſhivine ne sunej
paſti, ſo rade vſhive.

Nar te bolſhi hrushke lupet, v'
zukri ſkuhat, kader ſe ohladę, s'
zukram poſtupati, inu v'pezhi

pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu
srave, slaſli ſtarim ludęm.

Sdej supet moresh tvoj ſhvot s'
shilnini puſhajnam, erznijami, inu
s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne
jeſti, goſsi, kopuiii, pure,
jerebize, ſhneſi, phaſoni, inu vſse tize
ſo srave, ovzhje mlęku je tudi
sravu.

KOSAPERSKA
OPRAVILA.

SęLe, repo damu ſpravlat.
Laſhke drevje noter ſpravlat,
mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti.

Aku veliku lęſa sa zimpranje je
potręba, toku to shlęhtnu ſe sna
poſsękati, velkiga je bolſhi v'
Grudni, inu v' Proſenzu , kader
Meſsez doli jemle, poſękati.

Shivino, katęra ni sa pleme,
prezh dati, kojnam graſzhno, inu
grahovo bres tadla spravleno ſla-

mo v' zhaſsih jeſti dati, s'drugim
futram smeſhiano, je dobra sa
zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati,
toku bodo rajſhi neſle.

V'tem Meſzi ſe oręhi saſajajo,
bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti,
ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi
smozhi, poſuſhi, inu potem
pomakei, lepſhi gorijo.

V'tem Meſzi tudi shiher shilo
puſhaſh, arznujeſh, inu
purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh,
ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti,
moſhta neſmeſh prevezh piti, je
ſkodiliv, ſe rad kamen, inu vodeniza
naſtavi, tudi ſhkodije jetram,
ſulseni, inu mehurju.

LISTOVGNOJA
OPRAVILA.

Na poli s' mejazham mejnike
pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu
vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih
krajeh dobru rata. Teſhke ſevna

te nive spraſhit, de jih mres
prevsame, inu Spomlad ſe raiſhi puſte
povlęzhi, vinske terte polagat,
zheſhe niſso polóshene. Simski
Petershel ſejati. Divjake sa pevzat,
2. al 3. dni pred al po novem
Meſzi ſadíti.

Govejo shivino 4. tedne pred,
inu 4. tedne po Boshizhu dobru
ahtat; nikàtere kokuſhi, zhe ne
vſseh na gorkim kraju, kir en malu
dima pride, dershati, poprej
bode neſle.

Zhebęlle pred mrasam obvarvat.
Is dimnikov, inu iſtaineh ſaje
obtergat, ſteuzhet, inu okoli ſtareh,
al mladeh derveſs obſuti.

V'em Meſzi sazhné merslu
perhajat, inu ta zhlovek ſe ſkus pot
nezhiſti, toku ni nuznu ſe kopat,
ſpishe take v'semi katęre grejejo,
tvoj shvot moreſh s' delam, al s'
hojo trudit, inu en dober glash
vina piti.

GRUDNA OPRAVILA.

Na poli vodo is niv spuſhat,
deſhevno vodo pa zhes travnike
puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en
kup s'vositi. Kamne pobirat na
nivah. Gnoji pa gori voſiti.

Lushni pepel okoli drevja dajati,
tem mladem teletam jesik vsigni,
inu aku ſe bele koreninize najdejo,
lete s'oiſtremi klęſhami odshipli,
s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano
vodo, inu jeſeham smeſhane ta
bolézhi kraj isperi, s'medam
pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej,
inu svęzher. Aku pitani
preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na
pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati
dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa
sa en ſhuſs pulfra dei, s'katęrim
ſtrelajo. Zhebelle dobru
permaſhiti, de v'ſnegi ven neletę.

Kir v'tem Meſzi je bil Chriſtus
rojen, en dober Kriſtian, katęri
sheli v'nebeſsa pridti, ima sa to
voliko gnado Boga smiſam hvaliti,
de ga bo v'nebeſsah smiram molil.

Şkus zelu lętu ima ta zhlovek
v'tem Meſzi nar mejn kervi,
satorej ſe neſme shilo puſhat
puſtiti bres velke ſile. Gorke ſpishe
gvirzane jeſti, inu en glash vina
piti, tudi shvot s'dobrim
oblazhilam , inu gorko hiſho gręti,
slaſti perse, inu glavo.

Desh pomęni.

Kader ſe sid potí, kader ſàje
ſame od ſebe is dimnika doli padajo,
kader zhervizi is senile ven
lęsejo, aku Sonze al Meſsez je
teman, al meglan, kader Sonze prov
perpeka, inu muhe pikajo, bovhe
jedo, ribe per verhi vode plavajo,
kader ſe mazhke lishejo, kader
divje goſsi, al sherjavi v'lętainu
ſe motijo, inu viſoku iau tihu le-

tijo, kader zhebelle notó is
painjov leteti; kader ſe raze al druge
povodne tize koplejo, kokuſhi pa
v'prahu, kader jaſtrob viſoku lęta,
al na poli vſęde, kader shabe
sutrej, drevne pana vezher vekajo,
kader glaſtovze niſku per tleh, al
na vodi letajo, kader peteleu
prezej na vezher po Sonzhnim
sahodam poje, kader pes travo ję, inu
prezej koslá, kader ſtare
bolezhine bel bolijo, kader v'ſirtelza
Meſza ſo ſpize temne, kader ſe
megle hribov dershijo, al zhe ſe
gori v'sigujejo, kadér ſe ſol taja,
inu raki na travo lęsejo.

Pijavke v'glash dęni' vſaki dan
jim ſrishino vodo dej, s' eno ruto
savęshi, ſo nar bolſhi Mercurius,
inu bodo vodo skalile, inu dvakrat
24. ur desh naprej oſnanile.

Vetrove pomęni.

Kader Sonze erdezhe gori grede,
Meſsez erdezh ſhain ima; kader

paiki v'luſtu predejo. Kader
ſvejsde ſe goſtu otrinajo, kader peſsi ſe
prevezhzhes navado po travi valajo.

Lępu Vreme pomęni.

Kader Sonze na vezher
s'erdezhem ſhainam doligrede, inu
sjutrej zhiſtu goripride. Kader je
Meſez zhiſt, bel. Kader megle na
semlo padaja. Kader na
ſirmamentu rimſka zheſla je zhiſta, inu
polna maleh Svejsd. Kader ſherjavi
v'lepi ordengi, inu smiram glih
letijo. Kader Meſsez al mlad, al
ſtar 3. dni pred, al potier lęp, zhiſt,
bres megle, inu oblakov ſvęti, bo
lepu inu zhiſtu vreme. Kader
oblake veter od sakoda proti
vezhęrjovim sakodam shene, pride rada
ſuſha. Kader na vezher po
ſonzhnim sahodam veliku majhinih
miſhiz vkupej lęta.

Rodovítnu Lętu pomęni.

Kader vſsi 4. Tali ſkus Lętu ſvoj
pravi zait obdershijó. Kader ſnęg
shitu v'pravem zaitu pokrije, inu
le od Sonza bode reſtajan, de
lohku semla to ſnesheno vodo popije.
Aku mandelnovu dervu ima vezh
zvitja, koker perja, zhe pa je vezh
perja, pa ne rodovitnu lętu
pomeni.

Nerodovitnu lętu pomęni.

Zhe ti 4. Tali tega lęta ſvojiga
praviga zaita ne obdershijó,
koker imajo biti, namerzh ſuha sima,
mokru, inu vetrovnu polętu, inu
velke megle naprej, kader ſe
kometi s'dougem rępam puſtijo vidit,
kader ſe veliku podgan, miſhy,
krot, shah, vęſh, molov, kebrov,
kobilz, inu druge take shivadi
puſtijo viditi.

Ti ſtari ſo tudi merkali, kaj sa
enu vreme je po novim Meſzi ta

4. ura tega 5. dneva, toku je
vezhtal zel Meſez. Kader Meſez gori
jemle, inu ta gorna ſpiza je bol
temna, koker ta ſpodna, al ta bol
temna, koker ta gorna, al zhe je
po ſredi ſhęnza, toku bode pruti
pervimu, inu sadnimu Firkelzu,
al pa polnimo Meſzu deshvali. Pa
ſe tudi vezhi tal. toku sgodí, per
teh 4. taleh tega lęta zhe ſpomlad
je to per vi tal moker, bode ta
drugi ſuh; al pa zhe je ta pervi tal
ſuh, bode ta drugi moker, toku
tudi snaſh od tih drugih 3. talov,
od Poleta, Jeſsen, inu Sime
ſoditi. Aku je Poletu ſila mokru,
bode malu mlade domazhe, inu
povodne shivadi, koker raz, inu
zhebelle bodo ſlabe. Aku je
Jeſsen lępa, inu gorka, bode sa
naprej shitu ratalu, aku pa je slu
mozhirna, bode pa shita malu.
Aku tize ſo v'Svizhanu debelle,
pomeni veliku snegá. Kader shabne
jaize ſpomlad globoku v'vodi
leshijo, pomeni, de poletu bode
ſuhu, inu gorku, zhe pa ti leshijo

v' meihini vodi per kraju, toku
bode mozhirnu poletu. Aku
v'Prosenzu ni semla s'snęgam pokrita,
inu ni smersla, inu juh mozhnu
piha, toku vſtaneja bolesni.
Kader sa zaita liſtje doli pada,
pomeni per ſhivini bolęsni. Kader
grabzi prezh beshijo, inu Jeſsen
ſiole. inu roshe zhes navado
zvedo, bolęsni med ludmi pomęni.
Veliku — ſtarih , pametnih hmetov
pravijo, de, zke ternule, inu
zhesmine ſo polne, bode sa naprej
merslu lętu.

PERLOSHENJE
H' VEZHNI PRATIKI.
Gvishni, nuzni Mitelni pred Kugo
ſe varvati.

I

Stolzi eno ſuho kroto h'prahu,
to noſsi na vrati v'eni
shiani ruti. Al.

2. Puſti ſi v'Oppoteki narediti en
lezat, kateri bode po uki
Dohtarja HELMONTUS narjen, inu
noſsi ga na vrati;

3. MIZALDUS pravi: katęri to
selſhe Sobnik na vrati noſsi, je od
kuge obvarvan.

4. Monocenſis ANONYMUS pravi:
katęri eno kroto, ali kazhji
kamen na vrati noſsi, temu
nebode kuga toku hitru skoduvala;
tudi enga paika ſuhiga h'prahu
ſtolzhenga na vrati noſsi,
obvaruje pred kugo.

Ob zaiti te uſta varvati.

D. HERRENNICUS pravi: usemi en
koſez dobre Rebarbare v'uſta,
al en koſez Deſtilenzmurzel, al
Ullanmurzel, alDinpinel, al
Eormentilmurzel, al beliga kadilla,
inu nikoli nepoidi is hiſhe, al
h' bolniku is teſh shelodzam.

Ob zaiti te kuge noſnize, ozhi,
uſheſa, ſenez, inu shile varvati.

Dohtar Minderer pravi c. 4. kader
je luſt giſten, inu navarnoſt te
kuge, toku sjutrej smi tvoj
obraſs, uſta, uſslieſsa s'dobrim
vinskim jeſiham; D. Ezechiel
PAUSHNER pravi: usemi en malu:
Gachet al Schoſgärbenblühe, inu
en malu besgoveh ſtolzheneh
jagot s'jeſeham smozhene v'eno
lepo ruto, inu to vohej, tudi
poſtrihej te imenuvane tale is
jeſeham, v'katęrim je virant biu,
je prov dobru.

Ker ſe vſaki dan more notervsęti ob
zaiti te kuge po perloshnoſti, inu
premoshenju.

I Rec. I. Quintelz dujiga zheſna
h' prahu ſtolzhenga, inu v'èni
vinski shupi, al na jeſihi noter
usęti, je prov imenitni mitel sa
kugo. Al

2. En zheſnou ſtrok na teſhe
poshreti, al v' uſtah svezhit je
prov dobru.

3. Friſhno Weinrutezo, to je:
virant, zheſen, shelot, inu
pimpinel v'dobrim jeſihi pazanu,
inuna teſhe en malu noter usęti,
ta mittel je MITHRIADES
v'ſvojim teſtamenti koker nar ta
imenitniſhi ſhaz sapuſtov.

HYPOCRATES pravi: ob zaiti te
kuge suplenovzvet je prov nuzen.

NB. Usemi vſsaki teden enkrat,
al dvakrat Pilullos Ruſſi, al
Pilullos Aloes, katęri ſo
v'Apotekah snani.

Koku ſe more ob zaiti te kuge per
ſpishi, inu pijazhi dershati.

I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe
more s'pametjo, inu ne nesmaſnu
jęſti, inu piti; tudi h'tem
kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo,

zykorio, lug, janesh, petersil,
saibel pa ſe more opuſtiti, koker
KIRCHERUS ſprizhuje.

2, Gmein boshnii ludje snajo
v'ſvojeh ſpishah zheſen kuhat, katęri
giſtu superſtoji. Zhebula
nimaſh nuzat. Ta navadna
pijazha sa premoshne, je en dobru
ſtaru pretozhenu, is
pomaranzhnem, lemonovem, al
zitronovem olupkam vinu piti,
pelinovu vinu, al pelinov vol. Sa
te boshne vodo, katira je
prekuhana, al de je ena ſhnita
opezheniga kruha, al vogle noter
ogaſenu blo, piti.

3. Ob zhaſsu te kuge je neſravu
jeſti oſolene ribe, smerdlivu
meſu, inu vſse od sverjazhine,
shivinsku mzſsu, speh, ſad, dine,
kumare, al murke, zhebov, ſtar
gniv ſer, shaibel, terdu vinu,
shganu vinu, mediza, inu
jabuzhnekov, al hrushov moſht.
Gobe, nei bodo kar sa ene ozhe-

jo ſo vſeſej ſhkodlive. Pravi
KIRCHERUS Sectione zda cap. 2.

Koku ſe ima ta goveja shivina ob
zhaſsi te kuge dershati, dokler je
ſhe srave.

Stala ima uſaki dan nar to mein
trikrat prov pokajena biti, is
ſuhemi besgovemi vejami, inu
allant korenino.

Recep. Usemi en polzh prov
mozhniga vinskiga shgaina, inu
usemi lete korenine, namerzh
Pimpinel, noter, angelica, maiſter,
babaltrian, enzian, appis, bel
düptam, tormentill, zittwar,
calam, arromat, h'prahu
ſtovzhenu, uſakiga en loth, puſti na
pezhi, al na ſonzi toku dougu,
de prov ſvetlu erdęzhé rata; po
tem dei shivini 30. kapelz noter,
tudi speri gobez is tem vezhkrat,
toku bode uſelei dobru.

Kader pa ta shivina je shę s' kugo
obdana, inu ima shę kakshne bunke, imash
prezej pod jesikam pushati, inu te
mitelne nuzat.

1. Ta srava more od te bolne
prezej odlozhena biti, kolker je
mogozhe.

2. Blatu ſe more prezej is ſtalle
skidati, inu delezh prezh shishgati.

3. Recep. Usemi te korenine,
peſtilenz, pimpenell, allant,
kiſselzno, usake dva lotha. Maſtix,
kadila, inu mire, usakiga en
quintelz, vſse to ſtovzi h' prov
drobnimu prahu, inu skuhei na
hudim vinskem jeſehu, smęſhei
is dobro klajo, al uli ti
shivini noter, koker en trankelz,
toku bode is Boshjo pomozhjo
srava poſtala.

Vſse ſorte nuzni mittelni.

Kader en tele ſhiſo dobri, toku
belle krede med mleku naſtergej,
inu is enim rogam ga sali;
Armenish Bolus je tudi dober.

Kateri ozhe krave ſrave imeti,
naberi Leviſticum, ali
Liebſtökel deni v'vodo, inu dej zaſu
piti, je prov dobru.

Raze hitru spitat, podvęsni jo pod
en lonz, na en temni kraj, dej
ji doſti shita, inu vode, de is
glavo lohku doſeshe, bode v'
14. dneh prov debęla.

Nobene kokuſhi nepuſti valiti,
katira ni poltreki letu ſtara, inu
tudi nikar prevezh nefutrej.

Sternſhe podorji, kader Meſez
doli jemle, toku gnoji, zhe pa
Meſez gori jemle, negnije, inu
tudi negnoji. Te neverjetne bode
ſkuſhajne previshalu.

De shitu molavu nerata.

Ga dobru ozhinit, zhes eno pet
nikoli vſaku naſuti, de ſe prov
poſuſhi, toku vſake ſtirnaiſt
dni na viſhi kupei ſpravit, al
dej ahtengo, de ſe na kupi
neſigręje, is tega mol pride.
Podenze, al eſterleh is vodo, v'
katęri, je vitriol smeſhan, is
enem penſelzam smozhiti.
Kader shitu premetujeſh, vſelej
venvenzo is zheſnam dobru
namashi. Friſhne hmelove
vejize okoli v' shiti potekniri, al lęs,
katęri je ſkus ſtrelo, od enga
derveſa odbit, besgove, inu
leshenkove ſhibize noter
potikniti; per vrôzhini sapertu,
ponozhi odpertu dershati: vſe vkupej
usęti, pomaga gvishnu.

Dihurje pregnati.

Ti ſo per shivadi ſkodlivi, inu
snajo, kir ſe navadio, eno nozh,

vſse kuretne pomoriti. Kader
samirkaſh, kei ſe gori dershijo,
treſsi ſerp, ali koſo, toku ſe na
ta glaſs bodo puſtili vidit, inu
toku jih snaſh poſtrellat. Skuſsi,
ſej te nizh nekoshta.

Mittelni, de Svine nesbolijo.

Nabodi eno kroto, puſti jo zerknit,
inu po tem obeſsi jo na ſtrop
v'Svinsko ſtallo, vlęzhe veſs
giſt haſse.

Pitanem Svinam, de nebodo
iskraſte, al pa zhe ſo shę; dej tem
pitanem Svinam vſaki dan
v'koriti eno peſt lęzhe, al grashzhe,
al konopel de posoblejo.

Aku poletu med Svinam bolęsen
uſtane, de sazhno zerkat; toku
dej vſaki pu quintelza h'prahu
ſtovzhenga shvepla, inu tolkajn
nieſ korenine noter.

PERDAVK
K' Vezhni Pratiki.
Koku ſe ena od detele, al druge ſriſhne
kęrme napihnena govędina vęnta?

Leto ſe sgodi ſkus enu
vbodehje v'pravi kraj, pod rebre, s'enim
nosham; koker ſe vſe na dalej
ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo.

a) Koku je nosh vſhafan.

Odgovor. Klina tiga nosha je eno
dobro pęd dolga, eniga majhinga
perſta ſhiroka, dobru obruſhena,
inu ſhpizhaſta, sa to napiliueno
veliko shivino, sa to majnſhi pak je sa
en zheterti dęl krajſhi.

Hęſlze al grit te kliue pak je is
roga, okoli 5 zol dolg, inu
okrogel proti klini, sizer pak sna vſse
biti, koker eden ozhe, le de je

nosh prov ſhpizbaſt, inu prov
ojſter, de bo per vbodenji kmalu
noter ſhinil.

Nekatęri pravijo, de en na
dva plati reseozhi nosh je
bolſhi, kir loshej notri ſhine.

Nekatęri okrog kline en gori
inu doli-gredeozh pleh imajo,
kateri ſe ſkus en ſhrauf sdej
nishe, sdej vikſhe perſhraufa,
deſe vbodenje al globokejſhi,
al plitviſhi ſturiti sna: na ta
pleh ſe ena roka poloshi, s' to
drugo pak nosh hitru notri
potiſne.

b) Kje, inu na kaj sa enim dęli tega
trupla per skivini ſe s'nosham vbode?
med kaj sa enimi rebri? na kaj sa
eni ſtrani?

Odgovor: na levi roki v'mezhi
al lakotenzi eno v' pręg roko od
ledvizhe naprej, inu eno v' pręg
roko od herbtá doli v' napihnen

trebuh, kir je nar bol napęt: al
ſhe saſtopniſhi: ſe vsamęta dva
leſsá, vſaki 4. zolle; enu od teh
ſe poloshilaa lęvo ledvizo, sgor
lakotenze, naſprej proti ſprednimu
truplu, to drugu pak od nedra al
konza tiga herbtá, glih na sdol;
kjer tedej te dva leſsa, en glih
ogèl ſturę, inu vkup sadęneta, na
konzu obęh, al na oglitiga
ravniga kota ſe s' nosham napihneni
shivini od sgor doli v'trebuh, eno
mozhno pęd globoku notrei vbode,
de tudi od roga tega nosha ſkus
kosho sraven notri grę, katęri
nosh ſe notri puſti, okoli verti,
dokler puh vun-sdiha, katęru en
ſirtelz, al pol ure terpi. Se more
pak prov dobru samerkat, de ſe ne
mreshiza, ne ledovje sadęne, inu
de ſe med rebra ne vbode. Ta kraj,
kir na sgorej popiſano
visho ſe ſkus kotovni ogel v' trebuh
vbode, ſe imenuje kapa od
trebuha, katęra je od mreshize zelu
frej.

* Nosh ſe neſmę okrog inu
okrog vertęti, ampak lę
toku, koku tezhi, ſem ter kie,
sdej gori, sdej doli, viti, al
obrazhuvati.

Nosh ſe tedej lohka toku
naſtavi, de ojſtroſt proti rebram
naprej, al proti ledjam ſtoji.

Nekateri po vbodenji, nosh
vun-s'vlezhejo, inu en
rorzhik is koſti notri vtaknejo,
katęri pak v'dęli, katęri
svunaj oſtane, eno gerzhizo ima,
de ne more v'trebuh notri
ſhiniti.

Drugi eno beko s' dvema
roglama v' ręshejo, inu en rogel
v'trebuh vtaknejo, ta drugi
pak vun oſtane, inu toku
gledajo 2 — 3 ure, dokler vſsa
ſapa vun s'puhti.

c) Koku globoku je vbode.

Odgovor: per enim sraſhenim
bravu, al shivini eno dobro pęd,
per mlajſhih pak eno ſlabo, pol
pęd globoku.

d) Koku ſe nosh dershi, de duſhki vun
gredo? inu koku dolgu ſe nosh
tizhati puſti?

Odgovor: Nosh ſe od sgor doli,
na ravnim al v' glih linji v' trębuh
ſerzhnu, inu vrozhnu notri pahne,
inu ſe koker je sgorej b)
rezhenu, notri puſti, inu obrazha,

e) Koku ſe lukna sazęli, inu sa
zelenje s'shivino okrog hodi?

Odgovor: Lukna ſe s'droshmi od
vina omozhi, inu toku ſzęli: al ſe
s'sèleno wagenſhmier pomashe,
de ſe naſnaga nasaj dershy, inu
rana pozhaſsu sazęli. Ta vbodena
shivina pak sna po 24. urah ſpęt
koker poprej nuzana, al vpreshena
biti,

V'treh, al dveh dneh ſe
shivini ne ſmę friſhna kerma
dati, ampak otava, ſenó, nekaj
otroſeniga ovſa, al
namozheniga ovſa, al od vſakiga ne
veliku.

Bolſhi je tudi, shivino s'delam
pod z dvęma nepregnati.

f) Al ſe noter v'trebuh, al shelodez
vſune?

Odgovor: ſe lę v' trebuh, inu ne
v' shelodez notri vbode.