Pozhétki gramatike (1811): | chambre, kamra, plante, ſadéſh, prudente, rasumna, pinte, (néka mokra méra ptuja:) plainte, potóshenje. Noben hhnjavi slog ni kratek, sa to ki |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shivlenje ohranila, de ni gladu vmerl. „Dober Bog! na to ptuja shena savpije, ino roke povsdigne, rekozh: ravno jes ſim tiſta |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci |
Blagomir puščavnik (1853): | Kaj? si misli, je le mogoče? — Gospa Gorjanska se tudi ptuja seljanka v našem dolu imenuje. O Bog! Kaj ko bi |
Roza Jelodvorska (1855): | Njih oče je vse na skrivnim vidil, kako de je ptuja deklica njegovim otrokam dobra; ker iz svoje stanice je gledal |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se morajo po postavi vsi somnji odpovedati. 11. Oštarijam, kodar ptuja živina ostaja, naj župani ojstro prepovedo, da živine ne devajo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | mladost že v otročjih letih ne vadi, kako se mora ptuja lastnína spoštevati. Vsak človek vé, kako otroci po sadji prežé |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | visoko svojo učenost, torej kaj slovesno začne: „Kristijanstvo je neka ptuja vera, začela se je pred veliko, veliko leti v Kaldeji |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podob vaših predstaršev, če bi spoznali, da ni prava, ampak ptuja, vrinjena. Tako sem tudi jaz ravnal, in da bi se |