PREDGOVOR.

Kader sem bil enkrat v' enemu
kraju leto lepo, inu hvalle
uredno navado narajmal
de so otrozi per miſi, po jedi mogli tu
branje, inu S. Evangelium ſa
uſſakedan (koker zhes lejtu pade) is
Evangelskeh bukuv glasnu dolilrati, je tu
mene toku mozhnu v' serze veſſellilu,
inu tolkajn per meni ſamogln, de sent
se per taiste prizhi naprejnſel, ſa
Star she taiste stare Bukuvze P. Petra
Kaniſia s' latinskega na krajnsku
prestavet, s' katireh be oni ſnalli svoje
otroke po koſſilu, ali tudi pro vezhirji

enukolku is Kristianskega nauka
isprashuvati. Zhestu sem bil she tudi
toku srezhen, de se je meni en
dobrutnek ponudel, ter mene prosil ſa
svoje dnarje utisnit pustiti, inu med
ludy dati, kar jest tudi rad sturim.

Per mejstah se ſna tu lohka
uſſakdan, inu na kmeteh saj uſſako
nedello, inu praſnek ſgoditi. Toku bo po
ſhellah S. 0. Augushtina, neli
govtanz jedy poſhiral, temuzh tudi te
boſhje besede lazhne ushesa to
zhloveshko dusho pasle.

Vam tedej brumni Kristiani!
bogabojezhi starshi: Ozhetji, im
Matere! vam poloſhim jest lete bukuvze
pred ozhy, inu v' roke dam, v'
katireh imate vi ves Kristianske nauk
ſapopaden. Te vam niso mordej toku
ſlo potrebne? al nishtermejn imam
upanje, de vam bodo ſa vashe, inu
teh vasheh dushe ſvelizhanje ushezh,

inu dobru sluſhile; koker ste dolſhni
sami sebe, vashe otroke, inu uſſo
hishno druſhino v' boſhjemu strahu,
inu dapernashanju Kristianske
pravize ohraniti.

Natu poshlushajte, kaj je Buh
uſſegamogozhne, Moyſesu v' njegoveh
peteh buqvah na 4. p. 9. inu 10.
shtetvi ſapovedal: Nekár napoſabi
na taiste besede, katire so tvoje
ozhy videle, napusti njeh pasti od
tvojega serza uſſe dny tvojega
ſhivlenja. Te besede bosh uzhil
otroke, inu nuke. Od dneva, v'
katiremu se stal pred G. tvojem
Bogam na ti gorri Horeb, kader je
ta Gospud meni govoril rekozh:
spravi skup tu ludstvu k' meni, de
bodo moje besede shlishali, ter se
uzhili mene bati uſſake zhas, v'
katiremu hodo na ſemli ſhivelli, inu
toku imajo tudi svoje otroke uzhiti.

Poshlushajte starshi! inu
Gospodarji! kar prave S. Pavl v' 1. listu
na Timotha na 5. p. 8. sht. Aku
pak kedu ſa te svoje, inu narvezh
ſa te domazhe skerby nima, ta je
viro ſatajil, inu je hujshe koker en
navirnek. Teh starshov dolſhnust
je svoje otroke v' potrebneh stukeh
Katholshke vire poduzhiti, sizer so
le oni urſhoh, ke hres vire namorejo
Bogu dapasti, ne svoje dushe
ſvelizhanje dashezi.

Tu je gotovu res od nashe
samuſvelizhanske vire. Koku othée pak
virvat, aku nabodo poshlushalli? aku
njeh nabo nehzhe poduzhil? Tu je
(pravem jest she enkrat) tu je teh
starshov velika dolſhnust; de bi vi
pak starshi! kaj bel vasho dolſhnust
dapolnili, vam lete bukuvze pomolim.
Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu
zhestu ſadobete vi tudi ſa uſſake bart

m äny odpustekov, kader vi vashe
'mlade otroke v' viri poduzhete.

Napustite se pravovirni (ſlasti
v' tergéh, inu mejstah) od
krivovirskeh kmetov is shpotam pitat, katiri
svoje she abotne, majhene
otrozhizhe; punzheke, inu ſantizhe brati
uzhée, de be se laglej nieh krivo
viro k' pogublenju svojeh dush
nauzhili; inu vi be othli v' dobremu
ſanikerni ostati? sami sebi, inu vashem
otrokam be nothli v' S. Raj
pomagat? sizer se imamo ſares boſhje
shtrafenge bati, de vas Buh
uſſegamogozhne tem krivovirnem
sovraſhnekam v' pesty nada, katiri nas bodo
noter da ſadne kapelze kervy
stiskalli, s' kervavo vojsko, s' hudo,
inu drago lejteno k' Bogu ſupet
naſajgnalli.

O lubi krajnzi! ostanimo terdni
v' pravi Katholshki viri, inu tudi

te mlajshe toku uzhimo, de v'
skushnavah pravo viro naſatajée, ampak
de uſſi skupej uſſeller Bogu v' njega
pravi viri v' temu ſhivlenju ſvesti,
inu stanovitni ostanejo, toku bomo
tudi v' perhodnemu ſhivlenju v' S.
Raju, kader bode vira, inu upanje
minullu, v' veſſellemu pogledu, inu
popolnema lubeſni boſhje svitluste na
vekumej skupejpershli, kar nam
uſſem skupej Buh milostve podejli!
Toku voshe s' zelega serza

Vash poniſhne sluſhabnek,
inu

KRAYNEK P. M.

PETRA KANISIA
S' Jeſusovega tovarshtva.
Poglavitne shtuki Kristianskega
Katholshkega nauka.
UHOD

Kajſene vire sè ti?

Jest sem prave Katholshke vire
Kristian.

Kedu je en Katholshke Kristian?

Leta, katire je kersten, uſſe
virje, inu spoſna, kar ta stara
Katholshka Rimska Mate Zirquv virje, inu
spoſna, nej bo potéem v' S. pismu
ſapisanu, ali pak ne. Jogr. dijan.
12

Per kajſenemu ſnamenu se spoſna
en Katolshke Kristian?

Per temu: ke se is ſnamenam S.
Kriſha ſaſnamenva, inu se vogible
uſſeh krivovir, inu ſmotnav, katire
ti vikshi Poglavarji, inu Uzheniki
katholshke zirque enuvolnu
ſaverſhejo, inu preklinajo. Matth. 18.

Koku se en Katholshke Kristian
ſaſnamenva, ali prekriſha?

On se ſaſnamenva is S. Kriſham,
ter prave s' andohtjo: v' temu
imenu Boga † Ozheta, inu † Synú,
inu svetega † Duha, Amen.

V' kajſeneh shtukeh se morejo
Kristiani narpoprej poduzhiti?

V teh pet: I. Od vire. II. Od
upanja. III. Od lubeſne. IV. Od
SS. ſakramentov. V. Od
dolſhnust kristianske pravize.

TA PERVE
POGLAVITNE SHTEK
OD KATHOLSHKE VIRE.

Katire je ta perve poglavitne shtek
Kristianske Karbolshke vire?

Vira: ſakaj bres vire ni mogozhe
Bogu dapasti, ne brumnu ſhiveti,
ne svetú umreti. Hebr. 11.

Kaj je vira?

Vira je en boſhje dar, inu luzh,
skus katiro bo ta zhlovek ressvitlen,
de terdnu virje uſſe, kar jeh Buh
resodel, inu nam skus svojo Zirkuv
naprej postavel viruvati, nej bo
poteem ſapisanu, ali ne. Efaſar. 12.

Katire je ta prave ſapopadek te
Vire, ali uſſeh shtukov, katiri se
morejo viruvati?

Je tu apostolsku v' dvanajst
zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu
spoſnanje katholshke vire.

Koku se apostolsku skladanje, ali
vira mole?

Toku: I. Jest virjem v' Boga
Ozheta, uſſegamogozhnega
stvarneka nehes, inu ſemle. 2. Inu v'
JEſusa Kristusa ſyna njega edinega,
Gospuda nashega. 3. Katire je
spozhet od svetega Duha, rojen s'
Marie Divize. 4. Terpel pod Ponciam
Pilatusham, Kriſhan, umerl, inu v'
grob poloſhen. 5. Doli je shl pred
pekl, na trete dan je goriustal od
mertveh. 6. Gori je shl v' nebesa;
sedy na desnizi Boga Ozheta
uſſegamogozhnega. 7. Od unad ima
pridt soditi te ſhive, inu mertve.
8. Jest virjem v' svetega Duha. 9.
Eno sveto katholsko zirkuv,
gmajno teh svetnikov. 10. Odpushanje
teh grehov. 11. Goriustajanje
tega meſſá. 13. Jnu tu vezhnu
ſhivlenje. Amen.

Kaj otshe ta perve zhlank, ali
artikel te Vire rezhi: Jest virjem v'
Boga Ozheta?

Ta artikel nam skaſhe ta
pervoPershono v' S. Trojizi namrezh: Ozheta
nebeshkega, katiremu ni nezh namo-

gozhe, nezh preteshku sturiti,
katire je nebesa, inu ſemlo, uſſe
videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh
stvaril, inu koker je on taiste
stvaril, toku on tudi ohrane, inu viſha
is svojo bres konza dobruto, inu
modrustjo. B. stvarj 1. Jann. 5.

Kaj pak ta druge artikel: Inu v'
JEſusa Kristusa Syna njega
edinega?

Nam pokaſhe todrugo Pershono
v' S. Trojizi namrezh: JEſusa
Kristusa tega po boſhji naturi od
vekumej rojenega edinega syna boſjega,
katire je is Ozhetam enega bitja, inu
boſhjanstva, ali postanja boſhjega
nashega Gospuda, inu Odreshenika,
katire je nas pogublene ſupet reshil.
Matth. 16. Kolos. 4.

Kaj pak trete: Katire je spozhet
od S. Duha?

Ta nam naprejpostave to skrivnust
tega meſſupostanja boſhjega: ſakaj
lih rajmno taiste Syn boſhje je s'
nebes dolistopil, mu zhloveshko
naturo na se uſel, al na eno zel po-

sebno viſho, katire, ke je bil bres
Ozheta skus obsenzhuvanje S.
Duha spozhet, se je rodil s' Marie te
uſſellej isvolene, inu prezhiste
Divize. Luk. 1. Iſaj. 7.

Kaj pak ta zheterte: Terpel pod
Ponziam Pilatusham?

Andla od skrivnuste zhloveshkega
odreshenja, ſakaj rajmno taiste
prave Syn boſhje, kader je ſhe bil
zhloveshko naturo na se uſel, je
ſares ſa nashe pregrehe volo tu
narhujshe terpel, ſategavolo, deslih je
on enu nadolſhnu Jagne bres
madesha bil, je on vonder pod Ponciam
Pilatuſham tem duſhelskem
oblastnikam na Krish perwit, na kriſhu
umerl, inu potem pokopan bil. Iſaj.
53. Matth. 27.

Kaj pak ta pete: doli je shl pred
pekl?

Sapopade v' sebi skrivnust tega
goriustajanja Kristusovega od
mertveh, katire je is dusho pred peki
doIishl te stare Ozhake od unad
odreshiti; na trete dan pak po njegovi

smerti se je spet dusha s' truplam
ſdrushila, ter je skus lestno muzh
ſhiv postal, inu od smerte
goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4.

Kaj ta sheste artikel: Gori je shl
na nebu?

Nam perneſſe naprej to skrivnust
tega slavnega na nebu hojenja
Kristusovega, katire je po
dapernesenemu dellu nashega odreshenja s'
tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu
naſai se povernil, inu koker en
premaguvavz is svoje lestne mozhy
pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil
v' vezhni slavi svojega neheshkega
Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu
povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan.
I. Filipar. 2.

Kaj ta sedme: Od unad ima
pridti soditi?

Nam sprizha, de ima sodne dan
pridti, kader bode Kristus v'
zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes
ſupet dolipershl, koker en vojstre
pravizhne sodnik teh dobreh, inu
hudobneh se perkaſal, ter usakemu

slehernemu po svojemu dijanju, inu
ſasluſhenju sodbo sturil. Matth. 16.
25. Riml. 2. inu I. Theſal.

Kaj pak ta osme: Jest virjem v'
S. Duha?

On nam pokaſhe to treto
Pershono v' svetemu Trojistvu na S.
Duhá, katire od Ozheta, inu Syna
vongre, inu je s' obema en enake,
prave, resnizhne, inu vezhne Buh.
On krayluje s' Ozhetam, inu
Synam, inu ſatu bode on s' obema
skupej molen, inu pozhasten. Jan.
7. Athanaſ. v' viri.

Kaj ta devete artikel: Eno sveto
Katholshko Zirkuv?

On nas uzhy: de od zirkve se
morejo shtirji shtuki viruvati.
Pervezh: De ta Zirkuv je le ena,
namrezh: v' enemu Duhu JEſusa
Kristusa, v' eni viri, inu uku od vire,
inu teh ſakramentov; v' eni glavi,
inu naprejpostavlenemu te pousod
resdejlene Cirque, karire je
Kristusov namestnek, inu S. Petra
nasleduvavz. Drugezh. De rajmno leta

Zirkuv je tudi ena sveta Zirkuv, ke
bo endejl od Kristusa svoje glave,
inu ſhenena, s' katirem je skus
viro, inu SS. ſakramente ſveſana, inu
posvetzhena, endejl, ke bo od S.
Duha useskuſi viſhana, inu
ohranena. Tretezh: De ta Zirkuv je tudi
ena katholshka, ena uſſeh gmajn
Zirkuv, ke je po zelemu svejtu
resshirjena, inu uſſe pravovirne Kristiane,
katiri so, so bli, inu kadej bodo,
v' sebi ſapopade. Zhetertezh, inu
naposled: De v' ti Zirkvi je ena
gmajna, ali skupshina teh svetnikov;
tu toku ſastopi: de neli samu
tehisteh pravovirneh, katiri ſdej na
svejtu ſhivèe, ampak tudi tehisteh,
katiri so ſhe s' tega svejta shli, inu se
al ſhe v' nebeseh veſſellèe, ali s'
zhasam shelej kjekej prishli bodo,
ſdej pak se na en zhas v' vizah
ſavol ostankov svojeh grehov zhistejo.
Uſſi leti pridejo eden drugemu
koker udji enega ſhivota k' pridu, inu
na pomuzh, ter gratajo uſſeh skup
ſasluſhenja, molitva, sveteh mash,
inu premornoste teh SS. ſakramen-

tov te Zirque dejleſhani. Vish. pesm.
4. Efeſ. 6. Mark. 16. Rimi. 12.

Kaj pak ta desete: Odpushanje
teh grehov?

Ta ponuja gnado boſhjo, katira
je uſſem greshnekam perpravlena, de
nobeden, koker de be nabil v'
stanu odpushanje svojeh grehov
ſadohbti, naiszaga, de li v' katholshki
Zirkvi stanovitne ostane, inu taiste
ſakramente na goripostavleno viſho
prejema, inu uſhiva. Luk. 24. Efeſ.
18.

Kaj pak ta enajste:
Goriustajanje tega meſſá?

On prave, de hodo uſſi mertvi
spet enkrat k' ſhivlenju ohudeni,
inu nas ſavle sodnega dne poterde;
ſakaj mi bomo ſupet v' nashemu
meſſu, inu truplu ſhivi pred boſhjo
sodbo se perkaſalli, de sleherne
prejme, koker seje v' svojemu
ſhivlenju ſasluſhil dobru, ali hudu. Job.
19. Daniel. 12. Jann. 19.

Kaj tedej ta ſadnè: Inu enu
vezhnu ſhivlenje?

On nam kaſhe to ſvelizhano
naumerjozhnost, koker enu plazhilu te
vire, inu Kristianskeh zhednost, de
be res virjèlli, de po temu revnemu
ſhivlenju she enu drugu, uſſe
dergazhe, resnizhanu, bres navarnoste,
inu enu vezhnu ſhivlenje na nas
zhaka, katiru je taistem, katiri virjejo,
inu Boga lubejo, perpravlenu. I.
Kor. 2. Matth. 25.

V' zhim obstojy ta ſapopadek teh
dvanaist artikelnov?

Jest is serza virjem, inu s' ustame
spoſnam, de je le en sam Buh v'
svoji naturi, inu trojne v'
Pershonah, namrezh: Buh Ozha en
stvarnek uſſeh rezhy: Buh Syn en
Odreshenik tega svejta: Buh S. Duh en
troshtar teh brumneh pravovirneh
Kristianov, katire on v' pravi
Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu
skus goripostavlene mitelne
ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te
vire k' islaganju te narsvetejshe, inu
naresdejlene Trojize v' glih viſhi na
tri dejle resdejlena, s' katireh se ta

perve, od stvarjenja tega svejta
Bogu Ozhetu; ta druge, od
Odreshenja Bogu Synu: ta trete dejl pak od
ressvitlenja Bogu S. Duhu perpisuje.
I. Jann. 5.

Kaj je tu Zirkuv?

Zirkva je enu skupſbiralshe uſſeh
taisteh, katire viro, inu Kristusov
nauk spoſnajo, inu goriuſamejo, ter
se pustée skus enega od Kristusa
postavlenega narvishega Namestneka,
inu gmajn Pastirja na semli vojarit,
inu viſhat. Matth. 18.

Katiri so popolnema s' te Zirkve
ſverſheni?

Pervezh: Judji, inu uſſi
Najovirzi, koker tudi uſſi, katiri so od
prave vire odpadli; potem: ti
Krivovirzi, tu je: taisti, katiri, deslih so
kersteni, se le vonder s'
terdovratnoste ene ſmote ſuper katholshko
viro derſhèe, inu taisto terdejo; ti
Gréki, ali starovirzi, katiri se sami
od myru, inu gmajn ſastopnoste te
vire lozhejo: Sadnezh, uſſi taisti,
katiri hodo od gmajne teh svetni-

kov, od uſhitka teh SS.
ſakramentov, inu uſſe perpomuzhe teh
Zirkveneh molituv, inu boſhje
sluſhbeskus oblast duhovne Gosposke po
pravizi vonſverſheni, inu boda ſatu
ti panani, ali prekleti imenuvani.
Uſſi ti so od Kristusovega ſhivota,
katire je ta prava Zirkuv, odskani,
inu ſverſheni; ſatorej ostanejo oni
bres duhovnega ſhivlenja, inu
ſvelizhanja svoje dushe, ter so (zhe se
nasprebernejo) sathanu, inu vezhni
smerti zhesdani; ſategavolo se
morejo uſſii brumni, inu pravovirni
Kristiani pred uſſemi Ietemi, ſlasti
pak pred krivovirzami, inu katiri so
viro ſatajili, koker pred hudo kugo
virlu varvati, inu vednu vogibati.

Povej meni tudi ſdej eno lohko
viſho te pravovirne od Krivovirneh
Kristianov ſpoſnati?

Ta je le: de eden pravo
Kristusovo viro, inu njega Zirkve vishe
oblast popolnema spoſna, taisti se
podloſhne, inu pokorn skaſhe, koker
de tudi uſſe taistu ſa prov, inu res-

nizhnu derſhy, kar so ti duhovni
Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de
se ima viruvati. „Zhe pak kedu
„notshe Zirkuv poshlushat, ta ima
„od tebe (prave Kristus) ſa enega
„Ajda, inu ozhitnega greshneka
„derſhán biti; ſakaj katire notshe
„Zirkuv ſa svojo Mater imeti
tai„ste nabo tudi Bogu ſa svojega
Ozhe„ta imel. „Matth. 18.

TA DRUGE
POGLAVITNE SHTUK,

Od Upanja, inu Gospudne
molitve, ali Ozhenasha.

Kaj je Upanje?

Ena temu zhloveku od Boga
noterulita zhednost, ali tugent, skus
katiro en Kristian s' terdnem
ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje,
inu vezhnu ſhivlenje,

Is koga se uzhemo to viſho prov
upat, inu moliti?

Is gospudne molitve, katira se
ozhenash imenuje, kariro je Kristus

nash Gospud, inu Iſvelizhar sam s'
svojeme presveteme ustame uzhil,
inu moliti ſaukaſal.

Kolkajn proshna, ali dejl ima ta
molitva?

Sedem, inu so letèe: Ozhe nashi!
katire se v' nebeseh; I.
Posvetzhenu bodi tvoje imé. 2. Pridi k' nam
tvoje Kraylestvu. 3. Isjidi se tvoja
vola, koker na nehu, toku na
ſemli. 4. Daj nam dans nash
uſſakdane kruh. 5. Inu odpusti nam nashe
dolge, koker mi odpushamo nashem
dolſhnikam. 6. Inu nas naupelli v'
skushnavo. 7. Temuzh nas reshi
od ſlega. Amen.

Kaj pomenejo te perve beſſede:
Ozhe nash! kir se v' nebeseh?

Te beſſede so en ſazhetek, ali
kratke predgovor te molitve, skus
katiro homo mi oppomineni te
naisrezhene dobrute, katiro nam je Buh
nebeshke ozha skaſal, ke nas je skus
Kristusa ſa isvolene otroke,
irbezhe goriuſel: de mi toku skus
rajmno tu lubeſnivu imé tega Ozheta

obu-

obudeni bli, tegaistega na spruti
lubiti, koker tudi s' velikem
ſaupanjam prositi.

Kaj nam ta perva proshna povée:
Posvetzhenu bodi tvoje imé?

Te spodobne, inu gorezhe ſhelle
brumneh otrok, katiri uſſeller, inu
pousod voshejo, inu ſhellèe, de
neli v' njeh, ampak tudi v' drugeh
pomnoſhenu bilu tu spoſnanje, strah,
zhast, lubeſn, inu sluſhba boſhje
svitluste, inu velizhastva: koker
tudi uſſe taistu, kar k' zhasti tega
narvikshega, inu narluheſnivejshega
Ozheta pridti ſamore.

Kaj prosemo mi skus todrugo
proshno: Pridi k' nam Tvoje
Kraylestvu?

Prosemo, de be nam' tu veſſelle
S. Raja , inu vezhnega ſvelizhanja
danu blu, de be mi skorej bres
prenehanja s' Kristusam Krayluvalli.

Kaj pak v' ti treti; Isjidi se
tvoja vola?

Mi pojirvamo, de be se nam
pomuzh gnade boſhje dalla, de be
volo Boga Ozheta nam ſemli, koker
se od uſſeh svetnikov na nehu gody,
toku serzovidnu, toku rozhnu, inu
stanovitnu dapolnilu.

Kaj pak v' ti zheterti: Daj nam
dans nash uſſakdane Kruh?

Mi moleduvamo, de be se nam
uſſe dallu, kar k' ohranenju, inu
shpendiji nashega ſhivlenja toku
dohru na ſhivotu, koker na dushi
shlishe, namrezh: jestnine, oblazhila,
beſſeda boſhja, inu uſhitek teh SS.
ſakramentov Katholshke Zirkve.

Kaj v' ti pèti: Inu odpusti nam
nashe dolge?

Prosemo ſa odpushanje nasheh
grehov, inu spoſnamo, de smo v'
glih viſhi perpravleni odpustiti, kar
so se drugi zhes nas pregreshili.

Kaj pak v' ti predſadni proshni:
Inu nas naupelli v' skushnavo?

Mi ſhellemo, de be per toku
veliki slabusti tega ſhivlenja skus bo-

ſhjo pomuzh poterdeni, inu pred
svejtam, mèſſam, inu hudizham
obvarvani bli, de be na nobeno viſho
v' eno skushnavo napershli, inu v'
greh nadavollili.

Kaj v ti ſadni: Temuzh nas
reshi od ſlega?

Mi be radi imelli, de be nas G.
Buh skus svojo milost, inu
dobruto od uſſeh rev, inu nadlug toku
dobru na dushi, koker na telesu, na
temu, inu na unemu svejtu (koku
delezh nam k' ſvelizhanju nashe
dushe sluſhe) odreshil. K'
poslednemu se ſraven postave: Amen, tu
je: nej se ſgody, de enu upanje,
inu pervoshenje skaſhemo taistu
ſadohiti, kar smo v' teh sedmireh
proshnah naprejpernesli.

Kaj imajo te perve shtire proshne
v' sebi?

Te perve shtire proshne nam
kaſhejo, kaj dobrega be mi imelli
upati, inu prositi, namrezh: tu
pervu, inu narimenitnejshe be imellu
biti boſhjega velizhastva zhast, inu

hvalla; tu drugu nashe ſvelizhanje;
tu tretu nasha Bogu dolſhna
pokorshena; tu ſadnu je nashe dushe, inu
teleſſa ſhivesh. Tu je ſapopadek teh
shtireh perveh proshná.

Kaj je pak teh drugeh proshnâ
ſapopadek?

Te ſadne triproshne ſapopadejo
taiste ſlega, od katireh be imelli
ſhelleti odresheni biti, kakershni so
grehi, katiri nam boſhje Kraylestvu
ſarinejo; potler skushnave, katire
nas, zhe naborno skus boſhjo
pomuzh obvarvani, skus svoje shuntan
je v' greh ulezhejo; ſadnezh: uſſe
druge nasrezhe, inu nadluge
prizhajozhega, inu perhodnega ſhivlenja.
Toku nas tedej ta gospudna molituv
uzhy, de be imelli prositi, neli tu
dobru ſadobiti, temuzh tudi tu
hudu odverniti.

Koku se Angelsku zheshenje mole?

Toku: Zheshena se Maria!
gnade polna, Gospud je s' tabo;
ſhegnana se med ſhename; inu ſhegnan
je ta sat tvojega teleſſa JEſus. Sve-

ta Maria! Mate boſhja! proſſi ſa
nas greshneke ſdej, inu na nasho
smertno uro. Amen.

Od od se ima ta viſha toku Mater
boſhjo pozhastiti, inu poſdravlati?

Pervezh: Od exempelna S.
Gabriela, vishega Angela. Drugezh:
Od poldravlanja nje téte S. Eliſ
bethe; inu s' navade, inu enakuvolne
shege Katholshke Zirkve.

Kaj prida perneſſe tu zheshenje?

Tu ponovy per nas ta svete
spomin te presvete Divize, koker tudi
tega gnade polnega meſſupostanja
bolhjega; ter nas tudi ſraven tega
oppominuje, de be se imelli
perſadeti lete pregnadluve, inu prov
milostve Divize lubeſnivost, inu
proshno per Bogu ſadobiti.

Kaj se pak imamo s' tega uzhiti?

Mi be imelli s' taistega te
posebne urednoste, inu hvalle te
naperglihane Divize, katira je is
susebnemi darmy boſhjami, inu
imenitneme zhednostame lepu obdana;
koker tudi de ſraven tega, ke je ena

Diviza, de je tudi ena med uſſeme
ſhename, katire so bile, so ſdej,
inu bodo, veliku poſhegnana Mate
boſhjega Synú, tega Krayla uſſeh
Kraylov JEſusa Kristusa, skus
katirega nam je ona ſupet boſhjo
gnado neshla, ter nashe ſhivlenſe, inu
dushe ſvelizhanje rodila.

TA TRETE
POGLAVITNE SHTEK
Od lubeſni, inu deſſet
ſapoud.

Kaj je lubeſn?

Lubeſn je ena od Boga zhloveku
noterulita zhednost, skus katiro se
Buh koker ta narvezhe dobruta
ſavol sam sebe, ta bliſhne pak ſavol
Boga lube.

Kolkajn ſapoud je od lubeſne?

Susebnu so dve: Ti imash Boga
tvojega Gospuda lubiti s' zelega
tvojega serza, s' zele tvoje dushe, s'
zele tvoje misle, inu s' uſſe tvoje
mozhy. Leta je ta perva, inu nar-

ve-

vezhe ſapoud. Ta druga pak je ti
podobna: Ti imash tvojega
bliſhnega lubiti, koker sam sehe, v' teh
dveh ſapoudah stojy zela postava,
inu Preroki. Matth. 22.

S' kajſenega ſnamena se lubeſn
pruti G. Bogu spoſna?

Kader boſhje ſapovde derſhish;
ſakaj tu je lubeſn boſhja, de
njegove ſapovde derſhemo, njegove
ſapovde pak niso teshke. Tu uzhy
Kristus sam, katire moje ſapovde
ima, inu taiste derſhy, ta je,
katire mene lube. Jann. 14.

S koga se pak lubeſn svojega
bliſhnega doliuſame?

Lubeſn je poterpeſhliva, je
dobrutluva, se naisvida, nadella
preshirnu, se nanapihuje, ni velike
zhasty ſhelna, nayshe svoje dobizhke,
se napusty isdraſhiti, nezh hudega
namisle, zhes krivizo se naveſſelly.
Ona preneſſe uſſe, ona virje uſſe,
upu uſſe, inu uſſe terpy. I. Kor. 13.

Pokaj so nam zhes te she tudi
boſhje ſapovde dane?

Satu: de be uſſi bel popolnema
taiste shtuke ſastopili, katiri k'
lubeſni shlishejo, katiro smo Bogu,
inu svojemu bliſhnemu dolſhni.

Kolkajn je boſhjeh ſapovd?

Deſſet. Inu so te I. Jest sem
Gospud tvoj Buh, ti nimash drugeh
Bogov ſraven mene imeti, ne kako
podobo se ſreſat, de be taisto
molil.

II. Ti nimash imé Gospuda,
tvojega Boga napridnu v' usta uſeti;
ſakaj ta nabo bres greha, katire bo
v' eni nezhemerni rezhi imé boſhje
v' usta uſel.

III. Spomini se, de boſhje
praſnek posvetzhujesh.

IV. Shposhtuj Ozheta tvojega,
inu Mater tvojo, de tebi dobru
pojde, inu bosh dolgu ſhivel na
ſemli.

V. Ti nimash uwyat.
VI. Ti nimash preshtuvati.
VlL. Ti nimash krasti.

VIII. Ti nimash govoriti krive
prizhe ſuper tvojega bliſhnega-

IX. Ti nimash ſhelleti tvojega
bliſhnega ſhene.

X. Ti nimash ſhelleti tvojega
bliſhnega hisha, ne pojla, ne
hlapza, ne dekle, ne ſhivine, inu
karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20.
inu 5. buq. Moyſ. 5.

Kaj prepovèe ta perva ſapovd:
Ti nimash drugeh Bogov ſraven
mene imeti?

Ta ſapovd prepovèe, inu
ſaverſhe uſſe malikuvanje, vejshzhuvanje,
Bogovanje, pobaranje skrivneh
rezhy, bajanje, ali loſſanje, uraſhe,
babjevire, inu uſſe sluſhbe, inu
zhasty ſuper Boga; nasproti pak otshe
ta ſapovd, de Be imelli na enega
samega Boga, koker to narvezhe
dobruto viruvati, njega lubiti, inu
zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13.

Je pak perpushenu svetnike
pozhastiti, inu napomuzh klizat?

Tsevede; al ne na taisto viſho,
koker je nam ſapovedanu Boga po-

zhastiti, inu na pomuzh poklizat,
tu je: koker nashega stvarneka,
odreshnika, inu Darovnika uſſeh
dobrut; ampak na eno veliku drugo,
inu niſhejshe viſho, namrezh:
koker te narimenitnejshe perjatle
boſhje, nashe beſſedneke, inu
sproshnavze per G. Bogu.

Niso pak obraſki Kristusovi, inu
teh boſhjeh svetnikov zhes to
ſapovd?

Kajshe: ſakaj v' ti ſapovdi: ti se
nimash kako podobo isreſati, hb
ſdajzi ſraven postavlenu: de be
taisto molil; tu se ſastope na tako
viſho koker Ajdji, katiri obraſke, inu
shtatue fovsh Bogov goripostavlejo,
inu njeh malike na eno naſdushno
viſho molejo; mi pak zhastemo v'
teh obraſkeh, inu Kipeh Kristusa,
inu Svetnike, katiri nam hodo v'
taisteh naprejpostavleni na eno
andohtluvo, inu od nasheh predneh
rodovnikov shpogano viſho.

Kaj pak ta druga: Ti nimash
boſhje imé napridnu v' usta uſeti?

Ona prepovèe uſſh hudo navado,
inu nashposhtuvanje imena
boſhjega, kar dapernashajo krivi
perseguvavzi, preklinuvavzi, inu
shentuvavzi, katiri se skus Boga,
Svetnike, ali eno drugo boſhjo stvar bres
spodobnoste rotèe, inu ſaveſujejo.

Kaj ta treta: Spomini se, de
boſhje praſnek praſnujesh?

Ta ſapovèe, de se ima Sabboth,
tu je: boſhje praſnek v' Zirkvi s'
svetemi dellami dapernesti, koker
se ſgody, kader se v' Zirkuv gre,
inu S. Masho shlishe; dellati pak
te dny, ali enu kmetushku teshku
oppravilu pred se uſeti, bo skus to
ſapovd zol prepovedanu.

Kaj nam ta zheterta naloſhy: Ti
imash Ozheta, inu Mater
shposhtuvati?

De imamo temistem, od katireh
smo mi ſa Bogam nashe ſhivlenje
prejelli, shposhtuvanje, pokorshe-

no, inu pomuzh skaſati, ter njim
v' svojeh potrebah postrezhi. Ta
ſapovd ſapovèe tudi: de imamo uſſe
gosposke, toku dobru duſhelske,
koker duhovne (toku rekozh) ſa
nashe starshe, inu naprejpostavlene
shtemati, njeh povella wugati,
koker tudi nji oblast, inu imenitnost
shposhtuvati.

Koku se ima pak duhovsha
gosposka, inu oblast shposhtuvati?

Tu se takrat ſgody, kader mi
tem svetem, inu prav zhnem
ſboram Katholshke Zirkve: tem od
Apostelnov, inu Ozhakov sturjenem
sklepam, inu postavam, tem
zhastitluvem navadam nasheh perveh
Kristianov, koker tudi tem narvishemu
Pastirju te Zirkve, tu je: svetemu
Papeſhu taistu shposhtuvanje, inu
pokorshenu skaſhemo, koker smo
dolſhni. Zhes to ſapovd se teshku
pregreshèe taisti, katiri sluſhbo
boſhjo, te svete Zirkovne postave,
inu navade ſashpotujejo, inu
ſanezhujejo: koker tudi taisti, katiri

zhes zirkovne ſbiralsha, inu
naprejpostavlene oppravlivu govore, ali
te pravize, inu frajoste teh
mashnekov, iuu Zirkvá se lotejo, inu kar
je svetega, iskrunèe.

Kaj prave ta peta: Ti nimash
uwyati?

Ona prepovèe uſſh vunajno silo,
ludumorstvu, inu uſſe krivize,
katire be se mogle svojemu
bliſhnemu, ali na ſhivotu, ali na
ſhivlenju sturiti. Toku je pak tudi v' ti
ſapovdi prepovedana jeſa, sovrashtvu,
serditost, najovòlla, inu uſſe hudu
nagnenje, ali terpezhnoste te
nature, katire na eo, ali drugo viſho
svojega bliſhnega reſhallejo.

Kaj sheshta: Nekar napreshtvej?

Prepovèe nazhitost, preshtvu, inu
uſſe nazhednu naperpushenu dijanje,
s' eno beſſedo: uſſe, kar enemu
poshtenemu, sramoſhlivemu, inu
bogabojezhemu ſhivlenju
prutistojy; ſakaj tudi taiste, katire eno
ſheno pogleda njo poſhelleti, je

ſhe v' serze is njo greshil. Matth.
5. 28.

Kaj pak ta sedma: Nekár
nakrade?

Ta prepovèe uſſe napravizhnu
ſmikanje, inu uſhivanje ptujega
blaga, koker se tudi potèeni ſgody,
ali skus tatvino, ropanje, ohernio,
krivizhne dobizhek, hudobno
golſio, ali naspodobne pogodbe: v'
glih viſhi tudi skus druge kupzhie,
spremène, ali respartenja, skus
katire se Kristianska lubeſn resdira,
inu ta bliſhne ozegane.

Kaj prepovèe osma ſapovd:
Nagovori ſovsh prizhe?

Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu
uſſe jeſizhne grehe ſuper svojega
bliſhnega; ſategavolo se pregreshe:
uſſi shepetavzi, podpihuvavzi,
oppravlivzi, godernavzi, perliſuvavzi,
leſhniki, inu naſdushneki.

Koku se imajo te dve ſadne
ſapovde ſastopiti: Nekar napoſhelli
tvojega bliſhnega ſhene, ne blaga?

Te ſapovedó uſſe radovolnu
poſhellenje ptuje ſhene, ali blaga
imeti, ſakaj kar je ptuju, inu nam
nashlishe, se nasme neli po
svojemu dapadajenju lestnu sturiti,
temuzh tudi nobenu radovolnu
poſhellenje imeti taistu zhes pravizo
ſadobiti, ampak uſſake s' tem
svojem ſa dobru uſeti, ter bres
navoshlivoste, klubuvanja, ali
poſhellenja per myru ſhiveti.

Kaj ſapopadejo boſhje ſapovde v'
sebi?

Tu: de se ima Buh, inu ta
bliſhne prov serzovidnu lubiti, kar je
Buh skus tu ſnamene othl na ſnanje
dati, kader je te ſapovde na dveh
tablah resdejlene isrozhil. Na ti
pervi tabli stojèe tri ſapovde,
katire k' lubeſni boſhji shlishejo: na ti
drugi njeh sedem stojy, katire nas k'
lubeſni nashega bliſhnega derſhèe.

Koku nas ſapovde perve table k'
lubeſni boſhji derſhèe?

Ke prepovedó, inu s' pote
spravejo uſſo pregreho, katira molenju,
inu zhasti boſhji pruti stojy
kakershne so: malikuvanje, ſatajenje
prave vire, krivuvirvanje,
naſdushnost, inu ſupervira; ſpruti pak nas
oppominajo, de be imelli Bogu to
pravo, inu zhisto sluſhbo s' serzam,
ustmy, inu dijanjam ſvestu skaſati
katiru zhe se ſgody, oku se v'
resnizi ta edine prave Buh s' to njemu
samemu shlishejozho zhastjo mole,
inu zhasty.

Koku se skus ſapovde druge table
lubeſn pruti svojemu bliſhnemu
dapovèe?

Rajmno skus tu, ke v' taisteh so
uſſe dolſhnuste pruti svojemu
bliſhnemu ſapopadene namrezh: de mi
neli nashe naprejpostavlene
zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju,
beſſedah, inu voli uſſe dobru,
nobenemu nezh hudega skaſati
gledamo, kar nashega bliſhnega ſhivot,

njega ſheno, ali drugu njegovu
blagu amtizhe.

Kaj imajo ſapovde lubeſne svojega
bliſhnega ſen ſapopadek?

Leta: Kar notshesh, de be se te,
bi ſgodilu, tu tudi nobenemu
drugemu nasturi; naspruti pak kar be
othli, de be vam ludji sturili, tu
sturite tudi vi njim; ſakaj tu so
postava, inu Preroki.

So pak ſraven teh boſhjeh ſapovd
she katire druge ſapovde?

So, inu szer takershne, katire se
neli koker en svjet, ampak tudi
koker ena dolſhnust derſhati morejo,
ſlasti te Zirkovne ſapovde; ſakaj
Zirkuv, ke je nasha presveta Mate,
inu Kristusova Nevesta, ſategavolo,
moremo tudi mi koker Katholshki
otrozi uſſe taiste poshlushati, inu
njenu povellu wugat.

Kolkajn je ſapovd S. Katholshke
Kristianske Zirkve?

Posehnu pet: I. Ti imash te od
Zirkve goripostavlene praſneke
praſnuvati.

II. Ti imash uſſako nedello, inu
ſapovedan praſnek S. Masho
shlishat.

III. Ti imash ta shtirdeſſetdanske
post, te shtire kvatre, inu druge
ſapovedane postne dneve derſhati,
koker lih tudi oh petkeh, inu
sebbotah od meſſene jedy se ſderſhati.

IV. Ti imash uſſaku lejtu narmejn
enkrat enemu naprejpostavlenemu
mashneku ſe spovedati; inu ob
velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú
prejeti.

V. Ti nasmesh ob prepovedaneh
zhaseh, koker v' Adventu, inu
velkemu postu svatovshne derſhati.

Kaj prida nam perneſſó te
zirkovne ſapovde, kader njeh derſhemo?

Te, inu take sorte, endejl
ſaukaſila, endejl pak tudi ſapovde te
Zirkve so enu dijanje te vire, te
poniſhnoste, inu Kristianske
pokorshene; potler bode tudi skus lete
sluſhba, inu zhast boſhja, tu lepu
ſaderſhanje, inu poshtenje, koker
tudi ta gmajn myr, inu pokoj na-

pravlen, obderſhán, inu pohválen
sturjen; ſatorej se tudi skus
derſhanje teh ſapovd na eno zelo zhudno
viſho ſgody, de bode uſſe v'
Katholshki Zirkvi, koker se spodobe,
inu po svoji vorengi prov
oppravlenu: ſraven tega se tudi tu vezhnu
ſhivlenje ſasluſhemo, kader s'
lubeſni po teh ſapovdah dellamo.

TA ZHETERTE
POGLAVITNE SHTEK
Od sveteh ſakramentov.

Kaj je en S. ſakrament?

Je enu videjozhe ſnamene te
navidejozhe gnade boſhje k' nashemu
ſvelizhanju od Kristusa
noterpostavlenu; ſakaj nekaj drugega je kar se
v' enemu ſakramentu vide, inu
nekaj drugega, kar se v' taistemu
prejme. Kar se vide, je enu ſvunajne
ſnamene, kar se pak prejme, je ta
skrita gnada na dushi katira je v'
enemu ſakramentu taista rezh,
katiro tu videjozhe ſnamene pomene.

Kolkajn je SS. ſakramentov?
Sedem, ter so leti: I. S. Kerst.
II. S. Kriſhmaiije, ali Firma.
III. S. Reshne Telú G. nashega
JEſusa Kristusa.
IV. S. Pokura.
V. S. Poslednu vojle.
VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje.
VII. S. ſakon.

Pokaj se morejo ti SS.
ſakrmenti v' zhasti derſhati?

Pervezh ſatu: Ke so od Boga,
inu Kristusa G. nashega, v'
novemu testamentu noterpostavleni.
Drugezh. Ke nam to potrebno, inu
preobilno gnado boèhjo neli
pomenejo, ampak tudi koker ene svete
posode svetega Duhá taisto gnado
v' sehb derſhèe, inu nam res takrat
podejlée, kader mi te SS.
ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh:
Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes
greh, inu koker ene od Kristusa,
tega boſhjega Samaritana
napravlene ſdravnie, ali arznie. K'
ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se

v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto
ohranejo, pomnoſhèe, inu
resprostée.

Pokaj se pak per SS. ſakramenteh
nekatere vunajne Zirkvene navade,
ali Ceremonije ſraven shpogajo?

Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh
urſhohov. Pervezh: De bodo
taisti, katiri videjo te SS. ſakramente
dejliti, oppomineni, de se tamkej
nezh gmajn, ampak ſgol samu
duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne
della dapernashajo, per katireh se
morejo posebne rezhy, inu navade
derſhati. Drugezh: De skus te
navade bo per tenisteh, katiri te SS.
ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna
andoht pomnoſhena, inu uſhgana,
katiro Buh susebnu pojirje, kar bo
lih rajmno skus tu dijanje, koker
skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu
resnizo naſnanje danu. Tretezh:
De be taisti, katiri te ſakramente
vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe
zhastjo, inu nuzam oppraveli,
kader se po navadi te stare Zirkve, inu

po exempelnu teh SS. Ozhakov
ſvestu ſaderſhée. Ke se ve, de take
navade so od zhasov teh
Apostelnov od enega zhasa da tega
drugega noterdadusehmalu v' Zirkvi
boſhji pershle, inu ohranene ble.
Naposled: Bo tudi skus take navade
ta lepe, inu zhastitluve nauk
Katholshke Zirkve, koker tudi ta gmajn
myr, inu pokoj obderſhán, katire
se dostikrat skus pogostnu
spremenenje, inu ponovlenje ſvunajneh
navad ſdraſhe, inu preſhéne.

Kaj je S. Kerst?

Je ta narperve, inu
narpotrebnejshe ſakrament, novega Testamenta,
katirega sleherne le enkrat v' vodi
prejme, ke bomo na duhovno viſho
na novezh rojeni, s' popolnema
odpushanjam teh grehov obdarvani, k'
boſhjem otrokam goriuſeti, inu koker
dejdizhi nebeshkega ſhivlenja
noterpostavleni. Matth. 28.

Kaj je S. Kriſhmanje?

Je en ſakrament; katirega shkof
tem kerstenem dajée, v' katiremu

se skus S. Kriſhmo, inu S. beſſede
gnada, inu serzhnust na dushi doby,
skus katiro homo mi v' viri
poterdeni, de be serzhnu, inu bres
bojezhnoste boſhje ime, ke be toku
treba bilu, spoſnati ſamogli. Jogr.
dijan. 8. inu 19.

Kolku shtukov je posebnu treba,
vedet od ſakramenta S. Resnega
Telesa?

Pet. I. Resniza tega ſakramenta.
II. Tu spremenenje tega kruha, inu
vina v' meſſú, inu kry JEſusa
Kristusa. III. Tu dolſhnu molenje,
inu pozhastenje tega S. ſakramenta.
IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje
tegaistega.

Kaj se more od resnize tega
ſakramenta derſhati?

Tu: de Kristus prave ſhive Buh,
inu zhlovek je tudi ſares, inu zel v'
temu ſakramentu na prizho, inu per
nas, koker hitru en prave ſhegnane
mashnek te svete od Kristusa
noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu
vinu isrezhe, inu taistu posvety.

Kaj se na beſſede tega mashneka
spremeny?

Kruh, inu vinu bo skus rajmno
taiste beſſede, inu Kristusovo
perpomuzh v' Kristusova Telú, inu
reshno kry toku prebernenu, de
postanje tege kruha, inu vina
popolnema jejna v' S. ſakramentu.

Koku se spodobe ta S. ſakrament
molit?

Rajmno toku koker Kristusa
nashega Gospuda, inu vezhnega Boga
molemo, katirega ja mi tukej ſares
prizhajozhega spoſnamo; ſatorej
moremo mi, koker se spodohe ta
ſakrament s' poniſhnem ſhivotam,
inu dusho klezheje moliti, inu
pozhatiti.

ſakaj se ta ſakrament ſa en vofer
derſhy?

Ke je en zhiste vofer novega
teſtamenta, katire je namest kervaveh
vofrov judovske stare postave bres
kervy noterpostavlen bil, inu bo
per S. Mashi ſa ſhive, inu mertve
Kristiane gorivofran. Odtod pride,

de se ta S. ſakrament neli od
bogabojezheh Kristianov prejema,
temuzh tudi ſa pregrehe od
mashnekov k' vezhnemu spominu terplenja,
inu smerte Kristusove uſſakdan
gorivofruje, inu je uſſeskuſi v' boſhji
Zirkvi gorivofran bil. I. Kor. II.
25.

Kaj je pak per uſhivanju
posebnega?

Kar vira, inu imenitnost S. M.
K. Zirque uzhy, namrezh: de
enemu Kristianu, katire mashnek ni, je
ſadosti, de on samu pod podobo
tega kruha zelega Kristusa prejme;
inu de s' tega uſhivanja pride, de
taiste, katire je urednu k' miſi
boſhji prestopil, veliko boſhjo
gnado, inu tu vezhnu ſhivlenje
ſadoby, katira muzh je tolkajn
kraftnejshe, inu vezhe, kolkajn bel
pogostu se tu S. uſhivanje ponovy.

Kaj je tedej S. Reshne Telú?

Je en ſakrament tega Oltarja tu
je: pravu meſſú, in kry Gospuda
nashega J. Kristusa, katire je, inu

se resnizhnu pod shtavtjo tega
Kruha, inu vina koker prave Buh, inu
zhlovek is dusho, inu telesam, s'
kryvjo, inu meſſam na prizho
ſnajde, koker hitru en prov ſhegnane
mashnek te svete, inu od Kristusa
noterpostavlene beſſede zhes Kruh,
inu vinu isrezhe, inu taistu posvety.
Matth. 26. Luk. 22.

Kaj je Pokura?

Pokura se rezhe, de je ta druga
dila po potopu, tu je: ta druga
perpomuzh od grehov, v' katire je
en kersten zhlovek padl, prost
postati; je tedej ſa tu en potrebne
ſakrament ſa taiste, katiri so se po S.
Kerstu teshku pregreshili, v'
katiremu ti greshniki odpushanje svojeh
grehov prosejo, inu odveſo od
spovdnika dobèe. Jann. 20.

Kolku shtukov shlishe k' spovdi?

Pet; namrezh: I. Sprashuvanje
svoje veste. II. Grevenga, skus
katiro ta greshnek svoje grehe
obſhalluje. III. Naprejuſetje svoje
ſhivlenje v' resnizi pobulſhat. IV. Spovd,

ali povedanje svojeh grehov pred
enem spovdnikam, namestnekam
boſhjem. V. Pokura, tu je:
ſadostisturjenje, ali shtraffenga ſa grehe
k' naſnanjedanju, de se otshe
uredne sat te pokure dati.

Kaj je poslednu Vojle?

Je en ſakrament, v' katiremu se
tem bolnikam skus S. Vojle, inu
Kristusove beſſede v njeh velikeh
teſhavah, inu britkustah te boleſne
ena odlega, inu Kraſt da, de al
srezhejshe, inu s' vezhem troshtam
s' tega svejta se lozhejo, ali tudi,
zhe je njim k' ſdravju, poprej svoje
telesnu ſdravje ſadobée. Jak. 5.

Kaj je S. Mashnekovu
ſhegnuvanje?

Je en ſakrament, skus katirega se
Mashnekam, inu drugem
sluſhabnekam Zirkve boſhje oblast da, de
be svoje sluſhbe , inu duhovske
oppravila prov, inu spodohnu
oppravlalli. I. Tim 4. inu 2. Tim 1.

Kaj je ſakon?

Je en ſakrament, skus katirega
dve neſakonske Kristianske
Pershone, moshkega, inu ſhenskega
spola (ke se, koker more biti,
uſameta, inu toku v' eno vezhno
naresdirno ſaveſo skupej ſhiveti se
ſastopeta) boſhjo gnado ſadobeta endejl:
de be svoje otroke po ſakonski, inu
Kristianski viſhi rodila, inu redila;
endejl; de be v' ſakonu lepu myrnu
ſhivélla, inu pred greham te
ostudne nazhistoste se ohranila. Matth.
19.

Sóli uſſi SS. ſakramenti enaki?

Nekár: ſakaj kerst, Firma, inu
mashnekovu ſhegnuvanje se nasmejo
od enega zhloveka vezh, koker
enkrat prejeti. Dalej S. Kerst
morejo uſſi s' potrebe prejeti, zhe se
otshejo ta perrojene greh doliisprati.
S. Reshnu Telú se samem temistem
da, katiri so per pravi pameti: S.
Pokura temistem, katiri so po S.
Kerstu v' en smertne greh padli. Te
druge ſakramente pak ni nobedn

permoran perjeti, viner nasmesh ti
ſatu nohenega ſanezhuvati, ali po
naurednem prejeti, ali kader be
zhas, sila, inu ura hla taistega
prejeti, prositi po ſanikernem
naſamuditi.

TA PETE
POGLAVITNE SHTEK
Od dolſhnuste Kristianske
Pravize.

Kolkajn je dolſhnust Kristianske
pravize?

Lete dve: vogibej se hudega, inu
sturi dobru, kar je dolſhnust
Kristianske pravize.

Koku ſamere en zhlovek pred
greham se anati, inu dobru sturiti?

Tu naſamore szer en Kristian
sam is sebe, temuzh skus
Kristusovo gnado v' S. Duhu poterden ſna,
inu ſamore tok delezh, kar stan
prizhnega ſhivlenja perpusty,
pravizhnu ſhiveti, inu postavo
dapolniti.

Kolkajn sort je grehov?

Dve: Ta perrojene, ali poirbane,
inu ta lestne dapernesene greh.

Kaj je ta perrojene greh?

Taiste greh, karirega is nami na
svejt pernesemo, inu nam bode v'
Kristusu skus S. Kerst odpushen.

Kaj je lestne greh?

Kar se govory, stury, ali
poſhelly super, ali zhes postavo
boſhjo, ali te Zirkve S. O.
Augushtin.

Kolku sort je lestne pregrehe?

Dve: Ta smertne greh, katire se
toku imenuje, ke dushe usmerte;
ſakaj dusha, katira ho greshila, ima
umreti; Ezeh. 18. Inu ta majhene,
odpustlive greh, katiremu se Iohka
odpushanje ſadoby, inu bres
katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu
ſhiveti.

Na kolkajn viſh bo zhlovek v'
greh ſapellân?

Na tri: I. Skus noterdajanje, ali
shuntanje. II. Skus reslushtanje. III.

Skus pervolenje, ali spremisleno
volo greshiti.

Katiri s' teh se narhujshe
pregreshèe?

Taisti, katiri vedó, inu spoſnajo
ter is prov hude hudobie, inu
preshirnoste greshèe, inu se ſa tu she
tudi hválejo: koker tudi, katiri se
tem, ke njeh posvarujejo, pruti
stavejo, inu te dohre svejte
sanezhujejo, inu ſametajo.

ſakaj je nuje uredni greha se
varuvati?

ſatu, ke Gospud Boga resſhalle:
temu greshneku to narbulshe
dobruto oduſame, inu tu narhujshe ſlegu
naprave, ke njega perprave ob
uſhivanje, inu pogled boſhjega
oblizhja, inu tu na vekumej, inu zhes uſſe
tu, tudi te vezhne peklenske
shtrafenge, inu martre ſa saho ulezhe.

Kolku je naglavneh grehov?

Sedem. I. Napuh, ali ofert.
II. Lakomnost.
III. Nazhistost, ali loternia.
IV. Nid, ali uavoshlivost.

V. ſhertje, ali ſamogovtnost.
VI. Serd, ali jeſa.
VII. Lenoba, ali toſhlivost v'
sluſhbi boſhji.

Od smertneh grehov stojy
ſapisanu, katiri lete dapernashajo nabodo
boſhje Kraylestvu dasegli, temuzh
vezhne smerte umerli. Ezeh. 18.
Gal. 5.

Na kajſeno viſho se ſamorejo ti
grehi premagat?

Kader s' boſhjo gnado se
pomujamo te shkodlive dijanja, mu
navarnoste teh grehov naprej previdit,
inu se poſlisamo tezhednoste
dapernashat, katire so tem greham
napruti postavlene.

Kaj so tu ſene zhednoste?

Lete: I. Poniſhnost.
II. Darovitnost.
III. Zhistost,
IV. Pervoshlivost.
V. Treſlost.
VI. Krotkust.
VII. Andoht, ali bogulubnost v'
sluſhbi boſhji.

Katiri se grehi ſuper S. Duhá
imenujejo?

Taisti, katiri ſavle svoje hudobie
toku boſhjo gnado preſhenó, de
nabodo ne na temu dergazhi,
koker sivnu teshku, ne na unemu
svejtu odpusheni. Matth. 12. 32.

Katiri so grehi v' S. Duhá?

Leti: I. Preuſetnu na boſhjo
milost greshiti.

II. Na boſhjo milost szagat.
III. Spoſnani resnizi ſuperstati.
IV. Svojemu bratu, ali
bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv
biti.

V. K' dobremu enu oterpnu
serze imeti.

VI. Bres pokure noter da konza
ostati.

Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo?

Katiri so sami na sebi prov
ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi
tega bliſhnega prutistojée;
ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa
ſa mashtuvanje upyejo, bodo tudi

dostikrat na temu svejtu groſovitnu
poshtrafani.

Katiri grehi upyejo v' nebu?

Leti shtirji: I. Radovolni powoj.
II. Ta mutaste, ali sodomitarske
greh.

III. Stiskanje teh uwogeh, udov,
inu srotez.

IV. Doliterganje ſasluſhenega
plazhila teh delovzov, inu
najemnekov.

Kajſeni grehi se ti ptuji
imenujejo?

Taisti, katiri bodo szer od
drugeh daperneseni, al le ſatu, ke smo
k' taistemi koker sokupi, mu
pomagavzi bli, ali ke nismo greh enega
drugega ſabranili, toku nam bodo
uſſi taisti ſategavolo perpisani, koker
de be njeh bli sami sturili.

Na kolkajn viſh se ptujeh grehov
dejleſhni sturemo?

Na devet: I. Skus svjetvanje.
II. Skus ukaſanje.
III. Skus pervolenje.
IV. Skus podshuntanje.

V. Skus perliſuvanje, ali hvallo.
VI. Skus ſamovzhanje.
VII. Skus spregleduvanje.
VIII. Skus dejleſhnost.
IX. Skus ſagovarjanje ptujega
greha.

Katire se della tega meſſá
imenujejo?

Taiste, katire imajo ludji (katiri
po ſhellah svojega meſſá ſhivèe,
inu so od duhovneh boſhjeh otrok
odpadli) navado dapernashat.

Kaj se ſene della tega meſſá?

S. Pavl shteje taiste v' list na
Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so
della meſſá, kakershne so: kurbaria,
nazhistost, ostudnost, nasramnost,
loternia, malikuvanje,
vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge,
navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja,
ali resdirenge, ſaveſe,
navoshlivoste, ludumorstva (mordrie)
pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh
takega, od katirega vam jest povéem,
koker sem vam ſhe naprejpovedal,

de katire take rezhy daperashajo,
nabodo boſhjega Kraylestva dasegli.

Je pak ſhe ſadosti, de en
Kristian se pred hudem varje, mu
greha vogiba?

Ni ſadosti; temuzh on more
ſraven tega tudi dobru sturiti, inu
zhednoste, ali tugentce dapernashat;
sizer je greh temuistemu, katire tu
dobru ve, inu spoſna, inu vonder
nastury. Jak. 4.

Kaj dobrega ima tedej en Kristian
sturiti?

V sploh kje szer karkol dobrega
te nature, boſhja, inu Zirkvena
postava ſapovèe, inu ſaukaſhe:
posebej pak more en sleherne po
svojemu poklizu svojo dolſhnust
sturiti, inu is ſahvallo s' to prejeto
gnado boſhjo dellat, inu tu dohru
dapernashat, ſakaj ſſaku dervu;
katiru pridnega sadu naperneſſe, bode
posekanu, inu v' ogen verſhenu.
Matth. 7.

Katire so te imenitnejshe dobre
della?

Taiste, s' katiremi ludji na temu
svejtu treſnu, pravizhnu, inu
brumnu ſhivèe, inu skus katire bodo
tudi ti pravizhni v' glih viſhi vezh,
ke vezh pravizhni, inu ti sveti she
bel sveti sturjeni.

Kolkajn sort je dobreh del?

Tri. I. Molitva.
II. Post.
III. Wugejmedajanje.
Od katireh se toku bére: dobra
je molituv s' postam, inu wugejme
dajanjam. Tob. 12.

K' zhim nam pak te dobre della
nuzajo?

Taiste imajo plazhilu tega, inu
vezhnega ſhivlenja oblublenu: Boga
potolaſhejo: gnado ohranejo, inu
pomnoſhèe, ter sturée potem
gvishnu enega Kristiana poklizanje, inu
taistu srezhnu dakonzhajo.

Kaj je Molituv?

Je enu pouſdiguvanje te dushe k'
Bogu, skus katiru mi al ſlega
odurazhamo, al dobrute ſa se , ali ſa
druge proſſemo, ali Bogu bloger
rezhemo.

Kaj je Post?

Je ob goripostavleneh dneh po
navadi, inu ſapovdi te Zirkve od
meſſeneh jedy se ſderſhati, masnu
ſhiveti, inu le is enem samem
nasitenjam v' enemu dnevu ſa dobru
uſeti. Zhe se pak sploh kje ta
beſſeda: Post, uſame; je enu
bogabojezhe goriuſetu doliterenje tega
ſhivota, ali de be meſſú temu duhu
podverſhnu blu, ali de be se
pokorshena sturila, ali gnada boſhja
ſadobila.

Kaj je Wugejmedajanje?

Je ena dobruta, s' katiro mi
enega drugega revi, inu potrebi s'
usmilenja perskozhemo.

Kolkajn sort je milost, ali
wugejmedajanja?

Dve: ſakaj druge sa della te
telesne miloste; inu druge te
duhovne, koker taiste potem ali k'
pomuzhi te telesne, ali duhovne
potrebe nashega bliſhnega shlishejo.

Kolkajn je telesneh del te miloste?

Sedem. I. Lakotne nasitit.
II. ſhejne napojiti.
III. Nage oblezhi.
IV. Jetnike reshiti.
V. Popotneke pod streho
goriuſeti.
VI. Bolne obyskati.
VII. Mertve pokopati.

Od teh prave Kristus: ſvelizhani
ti usmileni, ſakaj oni bodo uſmilenje
dasegli. Matth. 5.

Kolkajn je dushne miloste del?

Tudi sedem: I. Greshneke
posvariti.
II. Abotne, inu perproste
poduzhiti.
III. Zviblajozhem dobersvejt dati.
IV. ſhalostne potroshtat.

V. Kr vizo volnu terpeti.
VI. Tem, katiri nas isſhallejo,
radi odpustiti.
VII. ſa ſvelizhanje svojega
bliſhnega moliti.

S' katiro miro boste vi mireli, s'
taisto se vam bode naſaj mirelu.
Luk. 6.

Katire se imenujejo te poglavitne,
ali shteklene zhednoste?

Katire so koker glave teh drugeh,
ali koker eni shtekli, okuli katireh
se uſſe te druge zhednoste vèrtèe,
katire se spodobe enemu Kristianu
dapernashat.

Kolkajn je takeh zhednost?

So shtire: I. Modrust.
II. Praviza.
III. Treſnost.
IV. Jakost, ali muzh; skus
katire ſadoby ta zhlovek de previdnu tu
je: modru, treſnu, pravizhnu, inu
mogozhnu ves zhas svojega
ſhivlenja ſhivy, inu Bogu dapade.

Katiri se darovi S. Duha
imenujejo?

Taisteh sedem, od katireh ta
Prerok prizhuje, de so verh Kristusa
pozhivalli, inu od njega koker od
enega studenza uſſe gnade v' druge
se reſlivajo, koker:

I. Ta dar te ſastopnoste.
II. Te prave resumnoste.
III. Tega dobrega svjeta.
IV. Te vednoste.
V. Te mozhy.
VI. Te brumnoste, inu
VII. Boſhjega strahú. Iſai. 11.

Kaj se pak Sat S. Duha imenuje?

Taiste della, katire ti brumni, ke
po noterdajanju S. Duhá ſhivèe,
dapernashajo, inu skus katire se
ti duhovni od telesneh spoſnajo,
inu doliuſamejo.

Kaj so tu ſeni?

S. Pavi nam taiste toku
naprejshteje: Lubeſen, veſſelle, myr,
poterplenje, dolgu ſanashanje, dobruta,
pervoshlivost, krotkust, vira, poh-

levnost, ſderſhanje, zbistost. Gal.
5. 23.

Katire se Evangelske
ſvelizhanstva?

So taiste, ſavle katireh bodo v'
S. Evangeliumu tudi taisti, katiri so
revni, inu nasrezhni vidit, ſa
ſvelizhane, inu srezhne derſhani.

Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv?

Oſſem, katire je toku Khristus
na eni gorri uzhil:

I. ſvelizhani so ti uwogi v' duhu,
ſakaj njeh je nebeshku Kraylestu.

II. ſvelizhani so ti krotki, ſakaj
oni bodo ſemlo posedli.

III. ſvelizhani so, katiri ſhalujejo,
ſakaj oni bodo potroshtani.

IV. ſvelizhani so, katiri so
lazhni, inu ſhejni pravize, ſakaj oni
bodo nasiteni.

V. ſvelizhani so ti usmileni,
ſakaj oni bodo usmilenje dasegli.

VI. ſvelizhani so, katiri so
enega zhistega serza, ſakaj oni bodo
Boga gledali.

VII. ſvelizhani so ti myrni,
ſakaj oni bodo otrozi boſhji
imenuvani.

VIII. ſvelizhani so, katiri
pregajnanje terpèe ſa pravize volo, ſakaj
njeh je neheshkuKrayletsvu. Matth. 5.

Katiri se Evangelski svjeti
imenujejo?

Taisti, katiri, v' S. Evangeliumu
ne koker k' ſvelizhanju te dushe
potrebni, ampak koker bel
perloſhni, inu nuznejshe taistem, katiri
njeh goriuſamejo, od Kristusa ne
koker ſapovde, ampak koker dobri
svjeti naprejpostavleni.

Kolkajn je Evangelskeh svjetov?

Is tehísteh so triji ti
narimenitnejshi:

I. Radovolnu uwoshtvu.
II. Vezhna zhistost.
III. Popolnema pokorshena pod
eno duhovno Gosposko, katira
pokorshena se zhloveku ſavle Boga
skaſhe.

Katire so tedej posledne rezhy tegu
zhloveka?

Taiste, katire zhloveku na
posledne zhas se pergodèe, koker:

I. Smert.
II. Sodba.
III. Pekl.
IV. Nebeshku Kraylestvu.

Od katireh prave ta modre mosh
Ekleſ. na 7. v' useh tvojeh dellah
spomini se na svoje posledne rezhy.
inu nabosh vekumej greshil.

PERSTAVK

Kratkega sprashuvanja zhes teh
pet poglavitneh shtukov ſa
majhene otroke.

Is pervega shtuka
od Vire.

Kaj se ſene vire?

Jest sem prave Katholshke vire
Kristian.

So Turki, Judji, inu Ajdji tudi
Kristiani?

Niso.

ſakaj pak niso?

Ke niso kersteni.

So tudi Lutranarji, inu
Kalvinarji Kristiani?

So.

ſakaj?

ſatu, ke so kersteni.

So oni pak tudi Katholshki
Kristiani?

Niso.

ſakaj pak ne?

Ke navirjejo, kar S. M.
Katholshka Zirkuv ſapovduje viruvati.

Kaj je ſnamene enega Kristiana?

S. Krish.

Kaj damo na ſnanje skus S. Krish?

De je Kristus ſa nas na S. Krishu
umerl.

Koku dellash ti Krish?

Jest denem dva persta: pavz, inu
kaſhin skupej, ter potegnem po sre-

de zhella doli, rekozh: v' temu
imenu Boga † Ozheta, potem na
ustah: inu † Synu; potem na
perseh: inu svetega † Duha. Amen.

Is kajſeno roko dellash ti krish?

Is desno.

Pokaj is desno?

Ke je imenitnejshe, koker ta
lèva; ſa zhast boſhjo pak se more
uſſellej tu bulshe nuzat. Just. M. l.
I. de Miſ. c. 15.

Pokaj pak is dvema perstama?

ſatu, ke Kristus, katire je ſa nas
na Kriſhu umerl, je dve nature imel;
boſhjo od vekumej; zhloveshko od
dne svojega rojstva. Tedej se k'
pavzu ta druge perst ſraven uſame,
de se na ſnanje da, de virjemo, de
Kristus je dve nature imel. Concil.
Conſtantin. IV. A. 680. contr.
Monothelit.

Pokaj se pak na treh krajeh
prekriſhash?

Na zhellu, kjer sramoſhlivost
prebiva, sturim jest Krish ſatu, de
be se nekol nasramual pred shpotam

tega kriſha na ustah, inu na persah
lih tudi is tega urſhoha, de be nezh
ne is ust, ne is serza vonnashlu, kar
be Boga, ali bliſhnega isſhallilu.
S. 0. Augusthin v' pſal. 30. koker
tudi she ſatu: de be naſnanje dal,
de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s'
mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam
skrivnust S. Kriſha pred zelem
svejtam spoſnati.

Kaj spoſnash pak ti skus beſſede
S. Krisha?

Sveto Trojizo.

Kaj je S. Trojiza?

Je en sam Buh v' naturi, inu tri
Osebistva, ali Pershone, katire se
imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn,
Buh S. Duh.

ſakaj je pak le en sam Buh, inu
tri Pershone?

ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo
taistu enaku, edinu bitje postanje,
inu naturo, muzh, modrust,
ſastopnost, inu bres konza milost,
inu dobruto.

Kaj posebnega ima uſſaka
Pershona boſhja?

I. De Buh Ozha je sam od sebe,
inu je Syna boſhjega od vekumej
rodil. II. Buh Sya je rojen od
Ozheta od vekumej. III. Buh S.
Duh se od Ozheta, inu Synu od
vekumej vonishaja.

Kaj moresh ti viruvati?

Uſſe, kar je Buh skus S. M.
Katholshko Zirkuv ſapovedal viruvati,
nej potem v' S. pismu ſapiſſanu
stojy, ali ne.

Je pak uſſe res, kar je G. Buh
resodeI?

Gotovu res.

Je tudi uſſe res, kar ludji
pravejo?

Ne uſſe.

V' zhim je ſapopadenu, kar imash
viruvati?

V' 12. artikelneh te vire,

Kedu je taiste skupisloſhil?

Kristusovi Jogri.

ſnash Apostolsku viruvanje umeti?
ſnam.

Skuſſi?

I. Sem dolſhan viruvati, de je en
sam Buh, inu tri Pershone: Buh
Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. Buh
Ozha en Stvarnek uſſeh rezhy na
nehu, inu na ſemli: Buh Syn en
Odreshnik zelega volnega svejta:
Buh S. Duh en Troshtar teh pravo
virneh Kristianov. II. Virjem jest,
de Buh Syn je na ta svejt pershl,
zhloveshko naturo na se uſel, po
taisti terpel, inu na S. Kriſhu umerl,
inu nas uſſe od pe la odreshil;
dalej virjem jest III. de Syn boſhje,
deslih je na nebu shl, ima vonder
she spet enkrat pridti te dobre
polonat, te hude poshtrafat. Koker
tudi IV. de zhlovek ima eno vezhno
dusho, katira namore nekol konz
uſeti. Inu V. de, aku be kedu,
navem kajſen greshnek bil, toku ſna
odpushanje svojeh grehov ſadobiti,
zhe se le prov ſgreva, inu spokory.
K' ſadnemu nas tudi vira uzhy: de

je ena sama prava vira, Katholshka
Zirkuv, inu gmajna teh svetnikov,
v' katiri se ſna dushe ſvelizhanje
upati, inu dasezhi.

Kedu je uſſe rezhy stvaril?

Buh Ozha?

Is koga je on uſſe stvaril?

Is nezh.

ſakaj je nas Buh stvaril?

De be njega spoſnalli, njemu
sluſhilli, njega molili, inu enkrat
ſvelizhani bli.

Koku se pak Bogu sluſhe?

Ke se boſhje, inu Zirkovne
ſapovde ſvestú derſhèe, inu ſatu nas
otshe G. Buh is S. Rajam polonat.

Smemo pak tu ſhiher upat?

Kajpakde; ſakaj on ſamore uſſe,
inu gvishnu otshe, inu bo derſhal,
kar, inu koker je oblubil.

Smo mi tudi dolſhni lubiti?

Zhes uſſe smo mi dolſhni Boga
lubiti.

ſakaj?

Ke je ta narvezhe bres konza
dobruta, inu se namore nezh
bulshega, nezh lubeſnivshega ſmislit,
koker Buh.

Je Buh Ozha lih rajmno taista
pershona, katira je Buh Syn, inu
Buh S. Duh.

Kratku nekar. Temuzh Buh Ozha
je ena druga Pershona, koker Buh
Syn, inu Buh Syn ena druga,
koker S. Duh: v' naturi pak so uſſe
tri pershone en sam Buh.

Ima Buh tudi telú?

Buh je sam na sebi od vekumej en
popolnema zhist Duh, inu telesa
nima.

Koku je mogl pak Buh Syn
terpeti?

Po zhloveski naturi je on terpel,
inu umerl, ne po boſhji.

Katira natura s' teh dveh je
starejshe?

Boſhja je od vekumej,
zhloveshka pak ne.

Koku dolgu ima ſhe Kristus
zhloveshko naturo?

Toku dolgu, koker se lejtashnu
lejtu pishe.

Be nas pak nabil en druge
zhlovek ſamogl odreshiti?

Po nobeni zeni; ſakaj uſſi
zhloveki skupej be nabli v' stanu tu
sturiti.

Kedu je tedej ozhetu nebeshkemu
ſa greh tega svejta ſadosti sturil?

Kristus, Syn, inu Jagne boſhje.

Kajſen reslozhek je med tem,
kaker se rezhe: Buh; inu kader se
rezhe: Kristus?

Leta: Buh ima le eno naturo, je
pak trojne v' Pershonah: Kristus
je le ena Pershona, ima pak dve
nature. She dergazhi: Kristus je
zhlovek, inu ima svoj ſhivot, ter
je umerl, inu ni pousod: Buh ni
zhlovek, nima ſhivota, namore
umreti, inu je pousod na uſſeh teh
narskrivnejsheh koteh na prizho.

Ima Kristus tudi zhloveshko
Pershono?

Le samo boſhjo, nekar
zhloveshko.

Od gospodne Molitve.

Kedu je taiste Ozha, h' katiremu
molemo: Ozhe nash?

Nash lube Gospud Buh.

Se mordej pak skus tu le sam
Buh Ozha ſastope?

Mi ſnamo tudi Boga Synú, inu
S. Duha ſastopiti.

Kaj smo mi ſeni otrozi boſhji?

Mi smo is gnade goriuſeti otrozi,
inu irbezhi nebeshkega Kraylestva.

Kaj nas S. M. K. Zirkuv uzhy
skus: zheshena se Maria?

De be mi v' nasheh potrebah
imelli nashe perwejſhalshe skus to
mogozhno proshno, inu pomuzh
Matere boſhje k' Bogu uſeti.

Is kajſeno andohtjo se Mate
boſhja zhasty?

Is S. Roſhenkranzam, Litaniam,
inu drugem svetem molituvzam.

ſakaj se v' S. Roſhenkranzu 63.
Ave Marji mole?

Ke se prave, de Maria D. je tri,
inu shestdeſſet lejt ſhivella.

Kolkajn Ozhenashov, inu Ave
Marij je v' zelemu Roſhenkranzu?

Ozhe nashov 15. Ave Marij 150.

Kaj se v' sredi uſſake Ave Marie
perstave?

Ena skrivnust s' Kristusovega
ſhivIenja, britke martre, ali
goriustajanja od mertveh.

Kolkajn je takeh skrivnust?

XV. Pet veſſelleh: pet
ſhalostneh: pet zhastiteh.

Od boſhjeh, inu Zirkovneh
ſapovd?

Kedu je boſhje ſapovde dal?

Sam Buh.

Komu je njeh dal taiste
resglasiti?

Moyſesu.

Kje so ble ſapovde ſapiſſane?

Na dveh kamniteh tablah, inu
szer na ti pervi le tri te perve: na ti
drugi pak teh drugeh sedem.

Kaj je Buh oblubil tem, katiri
njeh bodo derſhalli?

Zhasno, inu vezhno srezho.

S' kom ſhuga pak tem, katiri
njeh bodo prelomili?

S' vezhnem pogublenjam v'
peklenskemu ognu.

Kedu se zhes boſhje ime
pregreshy?

Uſſake, katire na eno
prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali
bres potrebe krivu perseſhe: katire
Boga kovne, ali svetnike shentuje:
katire se s' Bogam, s' Kriſhnem
ſnamenam, ali skus Kristusovo
smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje:
katire ima navado se perdushavati,
ali uſſeskuſi Boga, ali hudizha per

uſſaki rèzhi napotrebnu pertikuvati:
inu katire svoje Bogu sturjene
oblube nadabolne.

Kajſen dan je bil nekedej tedenske
praſnek, ali Sabboth?

Sebbotha.

Kedu je tedenske praſnek na
nedello prestavel?

Ti SS. Apostelni.

ſakaj?

Ke je Kristus na eno nedello od
smerte goriustal, inu ſavle drugeh
velikeh praſnekov, koker ſavle
winksht, stvarjenja tega svejta, itdr.

S' kajſenega urſhoha je pak
Sebnotha posebnu Materi boſhji
posvetzhena?

ſatu, ke na eno Sebbotho,
kader je bla per uſſeh luzh te vire
ugasnela, je v' sami Materi boſhji
ostalla: koker tudi ſatu, ke
sebbotha je koker ene durè k' nédelli,
skus katiro se vezhnu ſhivlenje
ſastope; Maria D. pak je urata teh
nebes, inu te svitle luzhe: inu tudi

ſatu, de be se spomin derſhal,
neli kedaj je Buh Ozha po dellu
svojega stvarjenja pozhival, temuzh
tudi, de je Syn boſhje v' dellu
svojega odreshenja v' Marij pozhival.

Nakajſeno viſho se ima Buh prov
lubiti?

De se Buh uſſellej vezh, inu bel
lube, koker uſſe stvary, ja vezh,
koker se sami lubemo, inu de be
rajshi othli umreti, koker Boga
resſhalliti.

Koku sturemo mi pak ſadosti
lubeſni nashega bliſhnega?

Kader njemu uſſe dobru
pervoshemo, inu sturemo, koker sami
ſhellemo, de be se nam ſgodilu.

Kedu je Zirkovne ſapovde
goripostavel?

S. M. Katholshka Zirkuv.

Kaj se ſastope skus Katholshko
Zirkuv?

Zela Kristianska ſdruſhba, tu je:
uſſi pravovirni Kristiani skup pod
enem narvikshem Kristusovem Na-

metsnekam, ali Poglavarjam,
Rimskem Papeſham.

Kedu je pod greham v'
ſapovedaneh dneh dolſhan se postiti?

Uſſi od XXI. lejt, noter da LX.

Se pak tudi skus pogostnu pytje
post prelome?

Nekar, ker je le jesti
prepovedana.

Od SS. ſakramentov.

Kolku je SS. ſakramentov?

Sedem.

Katire s' teh je narbel potrebne?

S. Kerst.

Na kolkajn viſh se ſna kerst
prejeti?

Na tri: skus vodo; skus gorezhe
ſhelle; inu skus kry, ali martranje.

Katire ſ teh je v' navadi?

Kerst te vode.

Aku be en nakerstnik othl kersten
biti, inu be nobenega naimel, katire
be njega kerstil; ali aku be eden
menil, de je kersten, inu be nabil,
koku le se imej pomagati?

Skus Kerst teh ſhellá.

Koku le on mogl sturiti?

On be mogl ſraven dijanja te
vire, upanja, inu lubeſne tudi
popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe
obuditi, inu S. Kerst ſhelleti.

Se pak uſſake ſhiher kerste?

Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake
ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake
ta mitel ſa tu nuzat.

Sme tudi en druge, al le samu en
mashnek kerstiti?

Kajpakde, kader je sila; ſvunej
Ozheta, ali Matere, de je le
ſraven.

Kaj more en take sturiti?

Dobro manengo, de otshe
kerstiti, koker je Kristus goripostavel,
mu koker ima Katholshka Zirkuv
navado kerstiti.

Kaj se more ſena voda k' temu
uſeti?

Ali s' potoka, ali is shtirne, ali
tudi deſhniza, kapniza, istajan sneh,
ali led, zhe se namere druge vode
dobiti; ne pak kuhane, ali ſhgane,
inu roſhne vodèe, ne vol, ne vinu.

Kaj se more potler sturiti?

Temu, katirega otshe kerstiti,
zhes glavo nakriſhem uliti, mu
rezhi: Jest tebe kerstem v' imenu
Boga Ozheta, inu Synu, inu svetega
Duhá. Amen.

Aku be pak eden oblival, inu ta
druge te beſſede ſrekl, al be kerst
vellal?

Na nobeno viſho.

Katire ſakrament je ta
narsvejtejshe?

S. Reshne Telú, ali ſakrament
tega Oltarja.

Kedaj je Kristus ta S. ſakrament
noterpostavel?

Per ſadni vezhirji predn je terpel.

Ostaneli ſmirej vinu, inu kruh v'
temu ſakramentu?

ſhe ne, ampak se spreberne v'
Kristusova Telú, inu kry, le same
ſnamena ostanejo zhes.

Kaj so tu ſene ſnamena?

Te perpadnoste, katire se od
ſvunej videjo, koker na kruhu:
belust, okroglost, ſhmah; inu v'
vinu: duh, farba itdr.

Je zele Kristus pod shtavtjo, ali
ſnamenam tega kruha?

Zel, po boſhji, inu zhloveshki
naturi s' dusho, inu teleſſam; s'
kryvjo, inu meſſam.

Koku s' kryvjo, ke mashnek le
prave: Tu je moje Telu?

ſatu, ke je enu ſhivu Telú,
kakershnu je Kristus imel, ke je ta S.
ſakrament noterpostavel; ſhivu
Telú pak namore bres kryvy biti.

Kaj je pak tuistu, kar se po
Obhailu pyti daje?

Enu pravu, naturalsku vinu, inu
ne Kristusova Kry.

Toku naprejmejo tedej drugi,
ſvunej Mashnekov S. Reshno Kry?

Tudi pod shtavtjo tega Kruha v'
S. Reshnemu Teleſſu, kadru
namore bres kryvy biti.

Kader pak eden s' smertnem
greham k' Obhailu gre, prejmeli tudi
on S. R@shne Telú?

Tsevede. Al koker shkarjot, k'
svoji nasrezhi, inu pogublenju.

Koku more e@ Kristian na ſhivotu
perpravlen biti, kader k' miſi boſhji
gre?

On more od polnozhy tèsh biti,
de nezh napye, nezh naje: on
more roke lepu goriderſhati,
poniſhnu k' S. Obhailu jet: klezheje,
jeſek na ſhnable pomoliti, inu G.
Boga prejeti: on se more tudi
takrat varuvat, de mozhnu nadihne,
de be ki G. Boga na tla neispihnel,
koker tudi de nasuje, napehá, ali
okuli sehe nadrejna.

Je ta ſakrament tudi en voſer?

Vofer novega testamenta, katire
se bres kryvy oppravla , inu se
Adovanje, tu je: ta nakryvave vofer
imenuje, koker so Judji svoje
ſaklane, kryvave vofre , kaldovanje
imenuvalli.

Kolku sort je vofria S. Mashe?

Shtire. I. Je en vofer te
molitve. II. Te proshne. III. Te
sprave. IV. Te ſahvalle.

Koku je S. Masha en vofer te
molitve?

Ke mi skus taistega spoſnamo, de
le sam Buh se mole, inu je ureden
molen hiti, ſatorej se tudi le
samemu Bogu na zhast ta vofer vofruje;
svetnikam pak le k' ſahvalli ſa taiste
gnade, katire je njim Buh dal.

Koku je pak en vofer te proshne?

Ke je ta narbulshe mitel od Boga
skus J. Xtusa se kaj sprositi.

Koku je en Kriſhne vofer?

Ke S. Masha je ſatu narbel
noterpostavlena, de be bila enu spo-

minsku ſnamene terplenja, inu
britke martre J. Xtusa; ja S. Masha je
lih rajmno taiste vofer, katire se je
vofruval na S. Kriſhu, samu tu, de
na Oltarju se kry napreliva, ampak
le ta spomin ponovluje.

Koku je en vofer te sprave?

Ke je Kristus na S. Kriſhu sam
Ozhetu nebeshkemu ſa nasheh
grehov volo gorivofral, inu ke se
tudi skus voſer S. Mashe odpushanje,
inu ſmajnshanje svojeh grehov
ſadoby, kader se greshnek prov
spokory, kar se prave: s' Bogam se
spravit, inu gnade boſhje uredn
gratat.

Koku je en vofer te ſahvalle?

Ke mi skus tu spoſnamo, de uſſe,
kar dobrega imamo, od Boga skus
J. Xtusa imamo, ſa katiru smo ja
dolſhni Boga ſahvalliti.

Kedu grata premorneste S. Mashe
dejleſhne?

Pervezh: Sam Buh, katiremu se
ta vofer te molitve samemu
vofruje. II. Kristus, koker zhlovek, ke

on sam je ta vofer, inu katire
vofruje. III. Uſſi, katiri so v'
gmajni teh svetnikov, tu je: svetniki v'
nebeseh, dushe v' vizah, inu virni
Kristiani na ſemli.

Koku bodo svetniki dejleſhni?

Ke se od Kristianov skus vofer S.
Mashe zhastèe, ony pak ſa pomuzh
teh Kristianov per Bogu prosejo.

Koku dushe v' vizah?

Ke njeh S. Masha s' Bogam v'
gnadi, inu milosti sprave, de bodo
ali kmalu, ali poprej s' viz reshene.

Na kajſeno viſho ti virni
Kristiani?

Ke mashnek, koker en najete
beſſednek te skupshine teh virneh
Kristianov ſa uſſe, inu v' imenu uſſeh
S. Masho bere, inu gorivofra.

Katiri imajo s' vofra S. Mashe
en posebne nèz?

Uſſi taisti ſhivi, inu mertvi, ſa
katire mashnek S. Masho bere, al
per S. Mashi posebej na nje
spomine.

Ima tudi ta en posebne nèz od S.
Mashe, katire S. Masho s' andohtjo
slíshe?

Tudi, ke toku rekozh s'
Mashnekam ured voſruje, inu mashnek
tudi na spruti ſa te na prizho
stojezhe posebej mole.

Pokaj ustajamo per Evangeliumu
gori?

ſatu, de se tu naprejuſetje
ponovy v' pravi Katholshki viri ostati,
ſa viro ſhiveti, inu umreti.

Kaj be imelli sturiti, kader
mashnek uſbiva?

Na duhovno viſho se s' nijm
obhajat, tu je: ene svete ſhelle
obuditi s' Kristusam se ſdruſhiti, inu
njega v' svoje serze prejeti.

Toku sturish ti letu?

Toku: O. G. J. Kristus! katire
se ſares tukej pod shtavtjo tega
kruha, inu vina na prizho , ter se
koker ena shpiſha uſhiti pustish; jest
be sè pervoshil, o de be le mogl!
Tebe s' tem tvojem mashnekam

urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti
pak tudi te bolne oſdravesh,
deslih per njeh nise, inu te dushe
shpiſhash, kader njim tvojo gnado
poshlesh, toku povabem jest Tebe,
inu prosem, de se uredne sturish
mene na duhovno viſho obyskati,
mojo revno dusho poſhiviti, inu
resveſſelliti. Gospud! jest nisem
ureden, de noter gresh pod mojo
streho, temuzh rezhi le eno
beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha.

Kaj je pak ſen ſakrament enemu
greshneku narbel potrebne?

Pokura, skus katiro bodo grehi
odpusheni, katire je en zhlovek po
S. Kerstu sturil.

Kaj je napopolnema grevenga?

Kader je meni ſhov, de sem
greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn,
koker is strahu, ke sem nebeſſa
ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega
takega urſhoha.

Je ta napopolnema grevenga
dobra, inu radosti?

Is spovdjo, inu per spovdi je
ſadosti.

Kaj je popolnema grevenga?

Kader je meni is ſgol same
lubeſne boſhje ſhov, de sem Boga, to
narvezhe dobruto resſhallil,
katirega be jest imel, inu othl lubiti,
deslih be od njega naimel nezh
dobrega upat, nezh hudega bati.

ſakaj se ta grevenga ta popolnema
rezhe?

Ke je toku mogozhna, de se skus
taisto bres spovde ſna odpushanje
svojeh grehov ſadobiti.

Aku ti tedej popolnema grevenga
obudish, nabo tebi potreba se vezh
spovedat?

Ne toku ampak jest sem dolſhan
se potem spovedat, kader bom mogl,
koker en druge; aku be pak naimel
vezh perloſhnoste, ali odloga se
spovedat, inu be umerl bom is po-

polnema grevenga bres spovde
ſvelizhan.

Aku be pak eden se v' enemu
smertnemu grehu, inu v' eni
smertni navarnoste na enkrat se ſneshl,
inu he spovdnika naimel, koku le se
mogl pomagat?

On more popolnema grevenga
obuditi.

Kaj more pak ſenu naprejuſetje
biti?

Boga nekol vezh resſhalliti,
greha, koker tudi blilhne
perloſhnoste h' grehu se varuvat, inu kr
vizhnu hlagu poverniti.

Je ſhe dosti, de se eden spovèe,
de je svojega bliſhnega ob svoje
blagu , ali dobru ime perpravel?

Po nobeni zeni ne; temuzh se
more neli naprejuſeti, ampak ſares
tu odneſſenu blagu, ali oduſetu
dobru ime naſajdati.

Kaj je spovd?

Ena reshizhna perpovedba, inu
serzovidnu reſodenje uſſeh vedozheh
smertneh grehov, sturjenu pred
enem ſa tu postavlenem mashnekam.

Kader be enemu en smertne greh
per sprashuvanju noternapadl, inu
potèem be se tudi naspovedal, al
mordej taka spovd nezh navellá?

Aku ima eno gmajn popolnema
grevenga zhes uſſe sploh grehe,
katire ve, inu nave, toku bode
njemu tudi ta na tako viſho poſablene
greh odpushen.

Kader se pak en takè potlej na ta
spoſablene greh spomine, kaj je
njemu sturiti?

Se more ſavle taistega per pervi
spovdi obtoſhiti.

Aku be pak vednu ſamovzhal?

Takrat zela spovd nezh navellá,
inu stury en nov smertne greh, inu
she en vezhe greh, aku se
podstope v' smertnemu grehu k' S. Obhailu
jet, inu G. Boga prejéti.

Aku be se pak en greshnek
sramuval svoje grehe spovedat?

On se nima sramuvati, ſakaj on
se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be
naimellu njega sram biti pred
spovdnikam, katire nasme zel nezh is
spovde povedat. Na sodne dan al
nabo njega nezh sram pred zelam
svejtam?

Kajſen svetnik je poprej umerl,
preden be bil is spovde nartamajnshe
greh povedal?

S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa
tu utoplén.

Je greh, kader se pokura
naopprave?

Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste
je greh.

Kader bo greshnek od grehov
odveſan, al bo tudi skus tu od
shtrafenge odveſan?

Od shtrafenge ne, ampak taista
zhaka v' vizah na njega, zhe se na
tema svejtu skus odpusteke, SS.

Mashe, molitve, poste, inu
wugejmedajanje dolinaisbrishe.

Od Kristianske pravize.

Jeli zhlovek v' stanu popolnema
pravizhnu ſhiveti, inu ſvelizhan
biti?

Is svoje lestne mozhy nekár,
temuzh is boſhjo gnado.

Kedaj se ſrajma uſſakedan
moliti?

ſjutrej kader se ustane: na
vezher, kader se lezh gre: pred
jedjo, inu po jedi: v' Zirkvi per S.
Mashe: pred, inu po S. Obhailu:
ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher,
kader se Ave Maria! ſgony.

Katire so te narimenitnejshe
zhednoste?

Vira, Upanje, inu Lubeſn.

Obudi Viro?

Jest virjem uſſe, kar ta prava,
samuſvelizhanska, Katholshka Zirkuv
virje, inu spoſna, dokler Buh, ka-

tire je letu uſſe reſodel, je ta
vezhna resniza, katira namore golfati,
ne golfana biti.

Obudi Upanje?

Jest upam odpushanje uſſeh mojeh
grehov, inu vezhnu ſhivlenje skus
boſhjo milost, inu skus ſasluſhenje
JEſusa Kristusa Gospuda nashega,
dokler Buh je toku oblubil, katire
uſſe ſamore, kar otshe, inu uſſe
derſhy, kar oblube.

Obudi Lubeſn?

O Buh! jest lubem tebe s'
zelega serza, s' zele misle, s' zele
moje dushe, inu mozhy, ke ti se ta
narvezhe dobruta, inu uſſe lubeſne
uredn, deslih be od tebe nezh
najmel dobrega upat, inu nezh hudega
se bati.

Koku se zhloveshke della pred
Bogam ſasluſhne sturèe?

Skus dobro manengo.

Sturi dobro manengo?

Moj Buh! tu dellu sturim jest,
ke ti otshesh toku imeti, de bo tvo-

je ime posvetzhenu. Nej pride uſſe
k' vezhi zhasti boſhji, inu k'
ſvelizhanju moje dushe.

Od posledneh rezhy.

Odkod pride, de moremo uſſi
umreti?

S' Odamovega greha.

Kader zhlovek umerje, kam pride
njegova dusha?

Zhe jè bres greha umeri, v'
nebesa: zhe je v' majheneh greheh
umerl, v' vize: zhe pak v'
smertnemu grehu umerje, v' peki na
vekumej.

Bode tudi truplu na sodne dan
goriustallu?

Tudi, inu bo pershlu ali v'
nebesa, ali v' pekl s' dusho ured na
vekumej.

Ni pak ſdej nobedn s' dusho, inu
teleſſam ſhe v' nebeseh?

Kristus, inu D. Maria njega
Mate.

Kolkukrat pride en zhlovek pred
sodbo boſhjo?

Dvakrat: kmalu po smerti uſſake
ſa se; inu uſſi skupej na sodne dan.

ſakaj otshe Kristus pridti soditi?

ſatu, de be uſſi ludji videli,
komu se je na temu svejtu praviza, ali
kriviza godila.

Kej bo sodba derſhana?

V' dolini Joſhafat.

Koku b do ti obsojeni restavleni?

Ti dobri bodo stáli na desni; ti
hud@bni na levi strani.

Kaj porezhe Kristus k' tem
dobrem?

Pridte sem 'vi blogerrezheni
mojega Ozheta, posedite tu Kraylestvu,
katiru je ſa vas perpravlenu od
ſazhetka tega svejta. Matth. 25. 34.

Kaj porezhe pak tem
ſerdamanem?

Pojdte prezh od mene vi
prekleti, inu gorjerezheni v' ta vezhne
ogen, katire je hudizhu, inu njego-

vem Angelam perpravlen. Matth.
25. 41.

Kaj je pekl?

Ena strashna gorezha jezha, kjer
se ti ferdamani na vekumej
martrajo, inu pekó.

Kaj so tu ſene martre?

Ta narmajnshe je vezhe, koker
ta narvezhe, ja koker uſſe martre
zelega svejta.

Katira je ta narvezhe?

De na vekumej nekol nabodo
Boga gledali.

Kaj imajo pak svetniki v'
nebeseh?

Uſſe, karkol njeh serze, inu um
poſhelleti more.

V' komu imajo ony taku veſſelle?

V' pogledu bóſhjega oblizhja.

Imajo uſſi svetniki enaku veſſelle?

Ne uſſi enaku, ampak katire je
vezh dobrega sturil, vezhe veſſelle
on uſhiva v' Iuzhi pogleda boſhjega.

JUTERNA
MOLITUVZA.

Tebi k' zhasti moj Buh! inu
moje dushe ſvelizhanju ustanem jest
gori, inu shenkam zel dan.

Zhast bodi Bogu Ozhetu, Synu,
inu S. Duhu, koker je blu od
ſazhetka, ſdej, inu uſſellej, inu na
uſſe vezhne zhase. Amen.

Obvarvej nas o Gospud! ta dan
pred uſſo pregreho.

MOLIMO.

Uſſegamogozhne G. Buh!
katire se nam dal k' svitu tega
dne pridti: ſvelizhaj nas dans skus
tvojo muzh, de mi ta dan v'
noben greh napademo, ampak de
uſſe nashe misle, beſſede, inu
dijanja tvojo pravizo dapernashat zi-

lajo, inu rovnane bodo. Skus J.
X. G. n. Amen.

Sveta Maria! Mate boſhja! moj
S. Angelz Varh! inu vi moji SS.
Patroni prosite Gospud Boga ſa
nas, de bomo uredni derſhani, de
nam pomaga, inu nas ſvelizha,
katire ſhivy, inu Krayluje od
vekumej, da vekumej, Amen.

3. Ozhenashe, inu 3. Ave Marie,
inu eno viro.

Viſha ſa Spovd.
Prosem ſa S. ſhegn.

Jest se spovèem, inu spoſnam
Bogu uſſegamogozhnemu, ti
iſvolleni uſſellej Divizi, inu Materi
boſhji Marji, uſſem Svetnikam, inu
njim G. Duhovne Ozha! de sem

dosti, inu veliku greshil s' mislejo,
beſſedo, dijanjam, inu ſamudo
veliku dobreh del: moj greh! moj
greh! moj narvezhe greh! ſdej se
pak obtoſhem, inu dolſhan dam,
de sem od (povej, kedaj se bil ta
poslednekrat per spovdi) od moje
te ſadne spovde s' mojemi grehami
Boga resſhallil, namrezh:

Tukej se grehi pravejo, uſſake po
svoji feli shtivilu, inu ſravnosti,
aku so smertne grehi. Potler skleni
tvojo spovd toku: ſavle teh, inu
uſſeh mojeh vedneh, inu navedneh,
koker tudi poſableneh grehov je
meni rajmno ſhov, inu greva mene,
de sem tega uſſe lubeſne, inu
hvalle urednega Boga resſhallil; se pak
terdnu naprejuſamem moje ſhivlenje
s' gnado boſhjo pobulshat, inu
prosem ſa eno uredno pokuro, inu
odveſo mojeh grehov.

Pred jedjo.

Poſhegnej nam Buh! uſſe te
tvoje boſhje dary, katire smo od tvoje
dobrute prejelli. Skus J. X. G. n.
Amen.

Karkol je na miſi postavlenu, inu
bo goripernesenu: Bodi skus
beſſedo boſhjo poſegnanu, inu
posvetzhenu.

Ozhenash, inu zheshena Maria.

Po jedi.

Hvallite Gospuda uſſi ſarodi
hvallite njega uſſi ludji; ſakaj zhes
nas je poterjena njegova milost, inu
resniza tega Gospuda ostane
vekumej.

Zhast bodi Bogu Ozhetu itdr.

MOLIMO.

Tebi uſſegamogozhne Buh! se
ſahvallemo ſa uſſezhiherne

od tebe prejete dobrute, katire
ſhivish, inu Kraylujesh na
vezhne zhase, Amen.

Ozhenash, Ave Maria.

Kader se angelsku

zheshenje ſgony.

I. Ta Angel tega Gospuda je
Marji zheshenje pernesl, inu ona je od
S. Duhá spozhèlla. Zheshena se
Maria; itdr.

II. Polej sem ena dekla tega
Gospuda: nej se meni ſgody po tvoji
beſſedi.

III. Inu ta beſſeda je meſſú
postalla, inu je per nas prebivalla.
Zheshena se Maria.

MOLIMO.

Gnado tvojo o Gospud!
prosemo Tebe, uly v' nashe ser-

za, de, katiri smo skus angelsku
zheshenje tu meſſupostanje
tvojega Synu spoſnalli, skus njegovo
martro, inu Krish k' zhasti tega
goriustajanja perpellani bomo skus
taistega G. n. J. X. Amen.

Od velikenozhi noter da S.
Trojize se namest tega stojèe mole.

Nebeshka Krayliza veſſelli se.
Alleluja.

ſakaj ta, katirega se bla uredna
nositi. Alleluja.

je od smerte ustal, koker je rekl
Alleluja.

Prosi Boga ſa nas. Alleluja.

v. Veſſelli se, inu bodi prov
veſſélla Diviza Maria. Alleluja,

℟. ſakaj ta Gospud je ſares od
smerte ustal. Alleluja.

MOLIMO.

B Buh! katire sè sé uredn sturil
skus goriustajanje tvojega
Synu G. n. J. X. ta svejt
resveſſelliti, dej, prosemo tebe: de skus
njega Mater Mario Divizo
vezhnega ſhivlenja veſſelle prejmemo.
Skus taistega G. n. J. X. Amen.

Vezhèrna Molituvza.

Iſvelizhej nas Gospud!
zhujejozhe; varvej nas spejozhe, de s'
Kristusam zhujemo, inu v' myru
pozhivamo.

MOLIMO.

O Obyshi, prosemo mi Tebe o
Gospud! letu prebivanje, ter
uſſe ſaleſe tega sovraſhneka delezh
prezh odſheni; tvoji sveti
Angelzi imajo tukej prebivati, katiri nas

imajo v' myru varvati, inu tvoj
ſhegn ima uſſellej nad nami biti.
Skus J. X. G. n. Amen.

V' vashe roke o Gospud JEſus!
Maria! inu Joſhef perporozhim
jest mojo dusho.

Poſhegnej, inu varvej nas
uſſegamogozhne, inu milostve
Gospud Buh † Ozha, † Syn, inu S.
† Duh. Amen.

Kader se enemu umirava

ſgony.

J Eſu Kriste! nash Iſvelizhar, inu
Sodnik! ti Oblastnik zhes
ſhive, inu mertve! skus tvoje
britku umiranje prosem jest tebe,
pogledej milostvu na to dusho,
katira ſdej is smertjo rina umirajozha;
ſa katiro se ti othl tem Judam
zhesdan biti, tvojo S. roſhenfarbano

kry preliti, inu to narshpotlivshe
smere na S. Kriſhu sturiti, pusti
njo k' sebi pridti, kjer ti sedish
na desnizi tvojega Ozheta
uſſegamogozhnega na vekumej, Amen.

Moli 3. Ozhenashe, inu 3. Ave
Marie de 40. dny odpustekov, katire je
Klemen XI. Papesh ſatu
podejlil, ſadobish.

Kratke ſapopadek ſhivlenja
SS. MOHORJA,
INU
FORTUNATA MM.
Krajnske duſhelle Pomozhnikov.

M

ohor en rojen nemz s' mejsta
Aquileja, S. Marka
Evaugelista, katire je ta perve v' leti Zirkvi
S. Evangelium pridegval, jogèr, je
s' njim v' Rim se podal. Tamkej
je on od Firshta teh Apostelnov S.

Petra shkofovo palzo grejel.
Potèem se je v' Aquilejo naſajpodal,
inu ke se je perſadel to sebi
narozheno Zirkuv v' pravo vorengo
postavit, je bil per Sebastu temu
duſhelskemu oblastniku ſatoſhen, de
uſſeskuſi Xtusovo viro pridegva, inu
teh malikov sluſhbo okulimetshe;
ſatu bo on prov ſlo tepen. Ke je
on pak temzhasu Xtusu hvallo pel,
inu k' tega Oblastnika ſlobnusti se
le smejal, je njega ſapovedal na
peſo obesit, inu is ſhelesnemi
grebenami perse restergat. Natu je on
ukaſal njemu reſbelene plehe na
perse pokladat, inu is gorezheme
baklame pod pajstehame ſhgati; al ta
mozhne Marternek boſhje kolkajn
hujshe martre je on zhutil, tolkajn
slajshe hvallo je on Xtusu pel.
Kader je tu zelu mejstu videlu, je
goriustallu; al Sebastus, ke se je teh
ludy hrupa bal, je Mohorja s' rok
teh trynogov potegnil, inu v' eno
temno gerdo jezho vergl. Ponozhi
je ta krej ena silnu velika svitloba
od nebes ressvitlila, inu en prezar-

tane duh je jezho napolnil. Skus
katire zhudeſha je Ponzianus te
jezhe varh obuden, mu od te
nebeshke svitlobe, katira je per njemu
uſſe njegove stare temèe te najovire
resgnalla, ressvitlen pred tega
shkofa na kolena dolipadl, inu prosil
v' Xtianske vire nauku poduzhen
biti. Skus leta exempel je bla ena
zela truma mejstneh ludy uſhgana,
inu so eden ſa drugem k' Mohorju
tekli, njega, dokler je njim s'
boſhjem duham napolnen zhast tega
kriſhanega Boga pridegval,
poshlushalli, ter spoſnalli, de njegova
vira je ta prava, inu ſgol sama pot v'
nebesa, inu skus S. Kerst Xtusovi
zhedi se perdruſhuvalli is
naisrezhenem veſſellam tega S. Pastirja. Med
tem je bil Grogor en ſhlahtnek s'
Aquileje, katirega Synú, ke je bil
tri lejta obseden, je mogl hudoba
na Mohorjovu povelle ſapustiti
(prizha uſſeh) potler je Mohor s' jezhe
shl, je Grogorja s' zelo njegovo
druſhino v' njegovi hishi kerstil, inu
ſupet sam od sebe v' jezho naſaj se

podal, katio je on ſavle toku
pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo
veſho prebernil, ſakaj njemu se je
v' temu tesnemu, inu ostudnemu
kraju ſdellu, koker de be na nebu
vezhne sladkuste is Xtusam uſhival.
Tu kader so bli mashneki, inu
duhovni ſamirkali, de Mohor je od
lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè
drugega nezh tolkajn navoshe,
koker ſa Xtusove vire volo umreti, so
njega prashalli, aku be on ki
utegnil okulipernesen biti, kaj be njim
potem blu sturiti? so ſa odgovor
dobili; de se imajo Fortunata
svojega narvishega Levita ſa shkofa
ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno
Gospo, inu Udovo, Alexandria is
imenam kerstil. Leta, ke je bla
na pervolenje tega
naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je
klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy
ſadobila. Tu, kader je blu
Sebastu povedanu, je on she tudi
Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal, kjer
se je od teh dveh uſſakdan tolkajn
zhudeſhov godilu, de se je Sebastus

zhes dalej smirej bel bal pred
mnoſhezo tega ludstva, katira se je bla
na Xtusovo stran podalla; ſatorej
on ponozhi tega trynoga poslal,
katire be imel ta dva boſhja moſhá ob
glavo dijati. Tu, kader je blu
oppravlenu, je Ponzianus trupla, inu
eky skrivaj pobral, ta brumna
Gospa Alexandria pak, katire je
Grogor pomagal, je njeh is dragemi
maſilami pomaſalla, inu na svojemu
gruntu poleg mejstnega obſidja prov
s' zhastjo pokopalla. Sta svoje
terplenja na XII. dan mesza malega
serpaná pod Neronam Zeſſariam
predstalla.

Ant. Ta dva lubeta svoje brate,
inu ta Iſraelske folk: Ta dva sta,
katira dosti moleta ſa ta folk, inu
ſa uſſezhihernu svetu mejstu SS.
Mohor, inu Fortunat Marterneka
boſhja. Ex 2. Machah. 15. 14.

v. Veſſellite se v' Gospudu', inu
bodite veſſellej vi pravizhni.

℟. Inu pohvallite se uſſi brumni is
serza.

MOLIMO.

Gnadluve Buh! katire nas na
danashne dan is mnogiternem
spominam SS. Marternekov
Mohorja, inu Fortunata pustish veſſelliti;
podejli nam, proſſemo, de bomo
skus njeh mogozhnu varvanje
odteti, inu skus njeh proshno
pomuzh dasegli. Skus J. X. G.
nashega, Amen.

MOLITVA
K'
S. Janneſu Franzhishku
Regisu Spoſn.
S' tovarshtva JEſusovega,
Patronu Xtianskega
nauka.

Ant. Syn! od tvoje mladoste
uſemi 'gori ta nauk, inu ti bosh noter

da siveh las modrust neshl.
Rajmno koker ta, katire orje, inu seye,
perstopi ti k nje, inu zhakaj od nje
dobre sadove. Ekli. 6. 18.

v. Ta Gospud je tega pravizhnega
vodil po praveh potah.

℟. Inu je njemu pokaſal boſhje
Kraylestvu.

MOLIMO.

Uſſegamogozhne Buh! katire
se tvojega spoſnanuvavza S.
Janneſa Franzhishka k' prenesenju
velike muje, ſa ſvelizhanje teh
dush s' eno zhudno lubeſenjo, inu
napremagano poterpeſhlivostjo
oziral, dodejli nam gnadluvu, de
bomo skus njegovu svetu
ſhivlenje k' brumnosti napellani, inu skus
njegovo proshno poterdeni tu
plazhilu, inu Ion vezhnega veſſella
dasegli. Skus J. X. G. n. Amen.

PESEM.
Per pervemu ſhegnu.
I.

J Eſus vsa zhast Tebi na vekumej
Nam pod kruham skrit' mu damo
vsellej,

Na vekumej.

To skrivnust virjemo, Té lubemo,
Na Té ſaupamo, 'nu zhastemo.

II.

O JEſu roſſi nam, Té prosemo
Gnade, 'nu pridi k' nam, navredni
smo,

Té prosemo.

Obvarvej vseller nas ſvelizhar nash!
Inu ostan' per nas na vezhne zhas.

Per ſadnemu ſhegnu.
I.

Zhloveka, 'nu Boga Té spoſnamo,
Pod kruham skritega mi
vſhivamo,

Té spoſnamo.

De be nam dobru blu, oskerbi nam
Dusho, inu telú s' ſvelizhanjam.

II.

Ozha, Syn, 'nu svet' Duh usej tri
glih,
Pershone tri, en Buh, molimo' jih,
Use tri glih.
ſemla, 'nu nebu Tebe zhasty,
Hvalla Teb' samemu vso zhes pusty.

PESEM.
Od S. Reshnega Telesa.
I.

O Tukej ſde videmo mi nashega
Boga, * s' andohtjo ga
zhastemo is zelega serza.

Tu pervu se odpeva. Tu kar
pride, poye ves folk po slehernemu
shtikelzu.

O bodi zheshenu svetu Reshne
Telú, * kir' s' k' odreshenju se
gorivofralu.

II. Beſſeda postalla je bila
Meſſú, narpred prebivalla v' Dvishkem'
telesu. O bodi zheshenu itdr.

III. S' te svete beſſede je sturil
svet Duh,* de k' nam pride s'
Marie Syn boſhje, nash Buh. O bodi
itdr.

IV. Zhloveshko naturo je na se
Buh uſel, * ſa ves svejt pokuro je
dellat ſazhel. O bodi itdr.

V. Od svoje mladoste k' je
pershl na svejt, * terpel je ſadosti, tri,
'nu trideſſet lejt. O bodi itdr.

VI. Per ſadni vezhirji je sturil
Testament, * postavel je gori ta
svete ſakrament. O bodi itdr.

VII. Ta Kruh, inu vinu je
Jogram zhesdal: *Tu k' mojemu
spominu sturite posehmal. O bodi
itdr.

VIII. Uſemite, ter jejte, tu
moje Telú: * katiru poglejte, ſa nas
bo ſdanu. O bodi itdr.

IX. Kdur je meſſú moje, in' pye
mojo kry: * Ta v' meni ostane, ter
vezhnu ſhivy. O bodi itdr.

X. ſdej Klizhe vse k' sebi, k' jeh
orehi teſhèe: * Oh pridte vi k'
meni, de s' sam odloſhèe. O bodi
itdr.

XI. Pejmo vsi k' JEſusu, kjer on
nam rad da: * svojo kry, inu meſſú
pod shtavtjo Kruha. O bodi itdr.

XII. Vsem mashnekam tudi Buh
dal je oblast: * de svoj'mu
Gospudu s' tem dajejo zhast. O bodi
itdr.

XII. Kir' s' perter'me beſſed'me
poſhegnajo Kruh: * ſazhudi se
sledne, tam prezej je Buh. O bodi
itdr.

XIV. Kaj pozh ſena gnada je
gvishnu leta: * Angelzam ni dana, de
vſhivajo 'ga O bodi itdr.

XV. O navidejozhe ti prave Buh
nash: * Podnevi ponozhi bod'
zhesen vsak zhas. O bodi itdr.

XVI. O bloger je temu, kir' prov
'ga prejme: * t'iste k' pogublenju
nigdar naſajde. O bodi itdr.

XVII. No! ſdej se perklonem
jest Tebi moj Buh! * Te prosem
'nu molem nas reshi s' nadluh. O
bodi itdr.

XVIII. Dusho, telú viſhej,
poſhegnej nas ſdej: * na ſadne zhas
shpiſhej, nas vſemi v' svet' Rej. O
bodi itdr.

PESEM.
Od Matere boſhje.
I.

Kam se 't hem obernit v' takeh
skushnavah, v' dushneh
teſhavah iskat' pomuzh? Kje b' mogl
ſadobit v' moji slabusti mozhy
ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave
premagat sovraſhnekam uwejſhat,
de me naprehitèe, dusho
naumorèe.

II.

Prov svet Job govory,
zhloveshku ſhivlenje vezhnu vojskvanje je
na svejtu. Nekjer pokoja ni v'
Kloshtrah, v' pushavah v' postneh
teſhavah, kaj bo letu? Meni je
szagat, ni me mozh uwejſhat, pred
temi sovraſhnek'i obstati ni.

III.

Ta ſapelive svejt is svojem
shmajhlanjam, fovsh perliſuvanjam,

vednu mote; ni mogozhe ſhivet.
Zhes dusho se meſſú pouſdiguje
vednu, 'jo ishe ſatopit, s' greham
vmorit.

IV.

Tu b' se she ſashlu, svejtu
uwejſhati, ſhvot kashtegati be blu
mogozhe, ke b' hujshega nablu;
hudizh s' skushnavam, hudem
smejshnavam smotit otshe; ta sathan
koker Lev ishe de b' me poſherl, ob
vezhnu ſhivlenje perpravel ſdej me.

V.

Tud' zel sveti ludji, k'tir od
mladosti v' pravi brumnosti so ſhivelli:
Divize, Pushavneki, ti Uzheniki,
zel Marterneki so ogolfani bli; ja
on se ni shonal, Xtusa je skushal,
iskal 'ga smotiti, 'nu ſapellati.

VI.

Zhe tedej ti zedri so bli omajani,
okulverſhem od teh skushnav: kaj

bo is shibzame k' se pustèe
ukreniti, od vetra nagniti? kedu bo
obstal? Oh! kaj bo ſa me? Kjer zel
sveti ludji so bli premagani,
ogolfani.

VII.

Perjatel nazagui te 'tshem pellati,
trosht pokaſati, pojdi s' menoj.
Hudizha se naboj, more wejſhati,
skushat nehati, polej! trosht tvoj:
Maria Diviza bo teb' pomozhniza, zhe
bosh uſel k' nje tvoje ſaupanje.

VIII.

She nibil ſapellan, katir zhastiti
is serza lubiti je njo ſazhel;
namore ta Sathan 'ga ogolfati v' greh
ſapellati, bodi veſſel! spoſnal je sam
vezhkrat, de je mogl wejſhat, kjer
je blu shlishat nje svetu imé.

IX.

O Maria! tedej tebe zhastiti is
serza lubiti se uſamem naprej, po-

magej ti uſſellei skushnave
mojstriti, brumnu ſhiveti v' gnadi bolhji.
Bodi ti moja luzh! v skushnavah
dej pomuzh, bodi moja troshtarza
o Diviza!

Ena druga Peſem.

Od Marie Divize.

I.

Vsi virni Kristiani! ſdej stop'te
naprej: * de Boga s' veſſellam
prov hvalte uſſellej. Folk. Rezh
Ave Maria s' serzam, 'nu s' ustmy, poj
Salve Regina vse ure, vse dny.

II. Mario zhastiti je nasha
dolſhnust, * na tron njo postav'la je
boſhja modrust. Rezh Ave itdr.

III. Njo zhasty, njo hvalle Buh
Ozha, Buh Syn: * Buh svet' Duh
poviksha nje velke spomin. Rezh
Ave itdr.

IV. Miria je s' gnado napolnil
sam Buh: * ſa svojo Nevesto je
ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr.

V. Bres madeſha vsega spozheta
je bla: * nje zhistost ta kazha
nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr.

VI. Per Bogu je ona
narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat
nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave
idtr.

VII. Kdu more ſastopit to boſhjo
skrivnost. * Maria 'mu sprosi v'
potrebi milost. Rezh itdr.

VIII. Vse brate, 'nu sestre
Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje
Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr.

IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v'
greheh leſhish: * k' Marji pertezi,
pokuro dobish. Rezh itdr.

X. O usmilena Mate! teh
greshnekov trosht! * kdur k' tebi je
pershl, je neshl milost. Rezh itdr.

XI. Zhes solſe spokorne se rada
vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti
Bogu ſrozhish. Rezh itdr.

XII. Pred tvojme nogame jest
ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat
greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh
itdr.

XIII. O Mate! poniſhnu te
prosem jest ſdej: * pred greham me
varvej, 'nu gnado me dej. Rezh
itdr.

XIV. Zhe bode moj jeſek
beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom
s' serzam ſmislel. Rezh itdr.

XV. Jest kader bom vmiral o
Mate! poglej: * Ti dusho kje
spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr.

XVI. Maria! Maria! jest
sklenem moj glas: * nebeshka Krayliza
ſdej vshlishi ti nas. Rezh itdr.

ſahvallina
S. Ambroſha
in
S. O. Auguſhtina
ſa prejete gnade, inu dobrute.
TE DEUM LAUDAMUS.

T Tebe Boga mi hvallemo: Tebe
Gospuda mi spoſnamo.

Tebe vezhnega Ozheta shposhtuje
zel svejt.

Tebe usi Angelzi; Tebe nebesa, inu
uſſezhiherne Oblaste:

Tebe Kerubini, inu Serafini s'
naprenehanem glasam pojó.

Svete! Svete! Svete Gospud Buh
Sabbaoth!

ſemla, inu nebesa so polne
velizhastva tvoje slave.

Tebe ta slavne kor teh
Apostelnov.

Tebe ta zhastitluve kup teh
Prerokov:

Tebe hvalie teh Marternekov v'
belemu oblezhena vojska.

Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po
usemu volnemu svejtu.

Ozheta naismirjenega velizhastva.

Tvojega pravega, edinega, inu
zhasty urednega Synú.

Koker tudi Troshtarja S. Duhá.

Kriste ti Krayl te zhasty!

Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn;

Kader sè ti tu ſhellu te smerte
premagal, se tem virnem nebeshku
Kraylestvu odperl.

Kader sè ti tu ſhellu te smerte
premagal, se tem virnem nebeshku
Kraylestvu odperl.

Ti sedish na desnizi boſhji v'
zhasti trojega Ozheta.

Mi virjemo, de otshesh koker en
sodnik pridti. Na tu se
dolipoklekne.

Tebe tedej prosemo pridi tvojem
sluſhabnekam na pomuzh, katire
se ti s' toku ſhlahtno kryvjo
odreshil.

Sturi, de bomo tvojem svetnikam
v' vezhni zhasti pershteti.

Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud!
inu poſhegnej tvojo irbeshno.

Ter njeh viſhej, inu povikshuj
noter da vekumej.

Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo.

Inu hvallemo tvoje imé na vekumej,
inu na uſſe vezhne zhase.

Sturi se uredn o Gospud! ta dan
pred greham nas obvarvati.

Usmili se zhes nas o Gospud!
usmili se zhes nas.

Nej pride tvoja milost o Gospud!
zhes nas koker smo v' Tebe
upali.

Na Tebe o Gospud! sem jest upal,
jest nabom k' shpo@u sturjen na
vekumej.

v. Hvallimo Ozheta, Synu, inu S.
Duha.

℟. Hvallime, inu povikshujmo njega
na uſſe zhase.

MOLIMO.

Buh! katirega miloste ni
shtivenja, katirega dobrute je en
bres konza shaz tvojo
nardobrutluvshe svitlust ſahvallemu mi ſa uſſe
prejete gnade, inu dobrute, inu
prosemo uſſellej tvoje usmilenje,
de, kader tem, katiri tebe prose-

jo, njeh proshne dadejlish, njeh
tudi nigdar naſapustish. Skus J.
X. G. n. Amen.

Boſhja pomuzh ima uſſellej s'
nami biti. Amen.

KONZ.