Jutranja molitev.

V imenu Boga Očeta, in Sina in svetiga Duha pokleknem pred Tebe, o presveta Trojica, de se ti narpervo zahvalim iz vsiga serca za milost, ktero si meni in mojim staršem, prijatlam in sovražnikam to noč skazala, in de Te z vso ponižnostjo v Jezusovim imenu prosim, mi tudi danes pomagati, de ne bom nepokorn, ne nemarn, ne sladen, ne prepern, in de nikoli Tebe, svojiga nar bolj pravičniga Boga, ne pozabim. Pomagaj mi per učenji; daj de s čistim sercam pred Teboj živim, de se Ti zvečer z veselim sercam za vse dobro

zahvaliti zamorem, česar smo iz tvoje milostljive očetne roke jez, moji starši, bratje in sestre, učeniki in dobrotniki prejeli, ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

K sveti Marii.

Tebe, Mati, čem častiti,
K' si pernesla blagor nam,

---

[8]

In natanko vse storiti,
Kar učiš me z izgledam,
Čem storit' natanko vse!
Daj z ljubeznijo me užgati,
Greha pa se vselej bati!
Ne zapust' nikoli me!

Angeljsko češenje.

Kadar zjutraj, opoldne in zvečer v cerkvi zvoni, se spomni, de imaš Mater Božjo prav lepo v počastiti. Moli s sklenjenimi rokami Češena — si — Marija z angeljem Gospodovim. Ako hočeš to prav po redu storiti, moli razun ob sabotah, nedeljah in o velikonočnim času,

t.j. od Velike nedelje do s. Trojice kleče, ako je mogoče kleče moliti.

1. Angelj Gospodov je oznanil Marii, in je spočela od s. Duha. Češena si Marija i.t.d.

2. Glej, dekla Gospodova sim, zgôdi se mi po tvoji besedi. Češena si Marija i.t.d.

3. In Beseda je meso postala in je med nami prebivala. Češena si Marija i.t.d.

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. De bomo vredni obljub Kristusovih!

Molitev.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše serca vlij, de, ki smo po angeljevim oznanjenji včlovečenje Kristusa tvojiga Sina spoznali, po njega terpljenji in križi častitljivo vstajenje dosežemo po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim. Amen.

---

[10]

Po Božji milosti naj duše vsih mertvih pravovernih kristjanov v miru počivajo. Daj jim, o Gospod! večni pokoj, in večna luč naj jim sveti; naj počivajo v miru. Amen.

Vsako djanje dneva posveti s kakim pobožnim namenam. Pred in po jedi ne opušaj nikoli molitve. Ko bi tvoji starši ali bratje in sestre pozabili moliti, jih opomni in z njimi moli, ali če pa ne molijo, moli sam k Bogu, svojimu Očetu, ki je tako dober in nam vse da, česar potrebujemo. Zakaj ne tvoj oče, ne tvoja mati, ne drug človek bi ti ne mogli kaj dati, ko bi jim Bog popred ne bil dal. Daj si le od svojih staršev povedati, kako je bilo o času lakote, in spoznal boš, kako se je takrat godilo, in kako malo je ljudem mogoče storiti, če Bog svoje očetne roke ne odpre in nam ne da, česar potrebujemo.

Ure dneva.

Še celo vsako uro dneva zamoreš s pobožnimi mislimi in spomini posvečevati, in sicer takole:

Ob eni: En Gospod in Bog je, kteri je nebesa in zemljo in vse, kar je, vstvaril, ohrani in vlada. Brez Božje vednosti ali volje se nič ne zgodi. — Ena Božja previdnost je, — le enkrat umerjemo, — le eno dušo imamo; ako to zgubimo, je vse zgubljeno.

Ob dveh: Dve zapovedi ljubezni so, ktere so nam spolnovati: 1. Ljubi Boga, svojiga Gospoda, iz vsiga svojiga serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje moči in iz vse svoje misli. 2. Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe.

Ob treh: Tri božje osebe ali peršone so: Oče, Sin in sveti Duh, njim bodi čast, kakor je bila v začetku, zdaj in vselej in vekomaj. Amen. — Tri Božje čednosti imamo: Vero, upanje in ljubezen. — Tri posebne dobre djanja so: Molitev, post, milošino dajati.

Ob štirih: Štiri poslednje reči so: Smert, sodba, pekel in nebesa. — Štiri poglavitne čednosti so: Modrost, zmernost, pravičnost in serčnost.

Ob petih: Pet cerkvenih zapoved imamo: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo (andohtjo) per sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postavljenimu spovedniku k manjšimu vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času prejmi sveto Rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih.

Ob šestih: Šest grehov v svetiga Duha je: 1. Prederzno v Božjo milost grešiti. 2. Nad Božjo milostjo obupati. 3. Spoznani keršanski resnici se ustavljati. — 4. Svojimu bližnjimu zavoljo Božje gnade nevošljiv biti. 5. Do lepiga opominovanja oterpnjeno serce imeti. 6. V nespokornosti terdovratno ostati.

Ob sedmih: Sedem svetih zakramentov je Jezus Kristus v naše zveličanje in v našo tolažbo postavil: 1. Sveti kerst, 2. s. birma, 3. s. rešnje telo, 4. s. pokora, 5. s. poslednje olje, 6. s. mašnikovo posvečenje, 7. s. zakon. — Sedem poglavitnih grehov imamo: 1. Napuh. 2. Lakomnost. 3. Nečistost. 4. Nevošljivost. 5. Požrešnost. 6. Jeza. 7. Lenoba. — Sedem telesnih in sedem duhovnih del usmiljenja je. Telesne dela so: 1. Lačne nasititi. 2. Žejne napojiti. 3. Popotnike sprejemati. 4. Nage obleči. 5. Bolnike obiskati. 6. Jetnike rešiti. 7. Mertve pokopovati. Duhovne dela so: 1. Grešnike svariti. 2. Nevedne učiti. 3. Jim prav svetovati, kteri dvomijo (ali cviblajo.) 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico voljno terpeti. 6. Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo. 7. Za žive in mertve Boga prositi. — Sedem poglavitnih čednost imamo: 1. Ponižnost. 2. Dobrotljivost. 3. Čistost. 4. Ljubezen. 5. Zmernost. 6. Poterpežljivost. 7. Gorečnost do dobriga. — Sedem darov s. Duha

je: 1. Dar modrosti. 2. Umnosti. 3. Sveta. 4. Moči. 5. Učenosti. 6. Pobožnosti. 7. Strahu Božjiga.

Ob osmih: Osim blagrov je Gospod oznanoval: 1. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. 2. Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli. 3. Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo. 4. Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni; ker nasiteni bodo. 5. Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli. 6. Blagor jim, kteri so čistiga serca; ker Boga bodo gledali. 7. Blagor mirnim, ker otroci Božji bodo imenovani. 8. Blagor njim, kteri zavoljo pravice preganjanje terpe; ker njih je nebeško kraljestvo.

Ob devetih: Ob deveti uri je Jezus na križu umerl. — Devet ptujih grehov je: 1. V greh svetovati. 2. Grešiti velevati. 3. V druzih greh pervoliti. 4. Druge v greh napeljevati. 5. Druzih greh hvaliti. 6. K grehu molčati. 7. Greh pregledati. 8. Greha se vdeležiti. 9. Greh zagovarjati.

Ob desetih: Deset zapoved nam

je Bog dal, in té je Gospod Jezus razložil: Jez sim Gospod, tvoj Bog. — 1. Vervaj v eniga samiga Boga. 2. Ne imenuj po nemarnim Božjiga imena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo živel in de ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešeštvaj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivim zoper svojiga bližnjiga. 9. Ne želi svojiga bližnjiga žene. 10. Ne želi svojiga bližnjiga blaga. — Desetim devicam je nebeško kraljestvo enako, kterih je pet modrih in pet nespametnih. — Deset tavžent talentov je bil hudobni hlapec dolžan.

Ob enajstih: Ob enajsti uri so bili poslednji delavci v vinograd Gospodov poklicani. — O Bog! o Jezus! ne daj, de bi ta klic zanemarjen memo mene šel.

Ob dvanajstih: Dvanajst aposteljnov si je Jezus izvolil: Petra, Andreja, Jakoba starejiga, Janeza, Tomaža, Jakoba mlajšiga, Filipa, Jerneja, Matevža, Simona, Juda Tadeja, Matija. —- Dvanajst členov ima apostoljska vera.

Zveličavni izreki.

Gospod! daj mi prav spoznati, de sim vse od Tebe prejel, in de nič nimam, s čimur bi se pohvaliti zamogel, kakor de bi ne bil prejel.

O Bog, kaj mi pomaga vsim ljudem dopasti, Tebi pa ne? — Ojstri sodnik! koliko terjaš od njega, komur si veliko dal?

Kaj mi pomaga, če tudi ves svet dobim, na svoji duši pa škodo terpim?

Gospod, odpusti mu, ker ne ve, kaj dela!

O moj Bog! uči me, kako lep je čist spol, in kako blago čisto serce!

Ali mar nisi Ti, o Bog, moj stvarnik, moj rednik, moj Oče in jez Tvoj otrok!

Verujem vse terdno in nedvomljivo, kar je v katoljški cerkvi verovati zapovedano; ker vem, de to ne verujem ljudem, ampak Jezusu Kristusu, kteri po svetim Duhu v katoljški cerkvi vse verovati zapoveduje,

kar je Bog razodel, bodi zapisano ali ne.

Moj Bog, vse terdno verujem, kar si Ti razodel, stori močnejši mojo vero.

Moj Bog, vsiga svesto perčakujem, kar si Ti obljubil; poterdi moje upanje!

Moj Bog, ljubim Te iz vsiga svojiga serca čez vse, vžgi v meni ogenj Svoje ljubezni bolj in bolj!

Kadar duhovna srečaš, ko gre k bolniku, poklekni ponižno, ter reci: O Gospod Jezus Kristus! usmili se mene in bolnika, k kterimu zdaj greš, de bova na telesu in na duši zdrava. Amen.

Kadar greš memo kakiga merliča ali pokopališa, reci: O Gospod! dodeli vsim mertvim večni pokoj, in večna luč naj jim sveti, naj počivajo v miru. Amen. Oče naš.

Kadar greš memo križa ali cerkve, reci: Hvaljen bodi Jezus Kristus vekomaj. Oče naš.

Kadar greš memo podobe matere Božje, reci: Bodi češena, moja ljuba mati, in prosi za mene uboziga grešnika!

Katoljški otrok.

Pobožen katoljšk otrok si bo gotovo tudi po mogočnosti perzadel, stanico, v kteri stanuje, tako čisto, snažno in v redu imeti, de se koj per prihodu vanjo vidi, de v nji katoljšk kristjan stanuje. Per njegovi postelji visi križček, kteriga, kadar gre spat in kadar vstane, kušniti more; poslednjič tudi lepa, majhna podoba Marije njegovo spavnico lepša in vsacimu kaže: Tukaj počiva rejenček Mariin! — Per vratih se vidi majhna posodica, v ktero se vsak teden nove žegnane vode vlije, de se zjutraj in zvečer s pobožnim povzdignjenjem serca z njo pokropi, de Bog po svesti molitvi mašnika, ktero per žegnovanji vode moli, svojo milost dodeli.

Verh tega bo pobožni človek tudi

skerbel, de ima molitne, evangeljske bukve, v kterih vsako nedeljo in vsak praznik evangeli bere, dober katehizem, in pa tudi popolne zgodbe svetiga pisma. Zakaj bi ti to preveč bilo? Saj imaš tudi lepo skrinjo za obleko, zerkalo in druge orodja za telo, ktere so verh tega včasi še tudi drage, in vender si jih veš s prošenjem in nadlegovanjem omisliti, zakaj bi si ne vedil tudi zgodb svetiga pisma o svojim godu za vezilo namesti lepiga klobuka, ali velike rute in tacih reči sprositi? Tvoje prijatlice in sestre si tako včasi ne vejo svetovati, s čem bi ti veselje storile. — Le povej jim, kaj tvoje bogoljubno serce želi, in vidil boš, kako bo Bog svoj mogočen žegen dal, in dobil boš, kar želiš. — Oblači se vedno sramožljivo in spodobno. Brez spodobne obleke se nikdar pred nikogar ne perkaži. Kdor je zanikerno in morde le na pol napravljen, kaže, de je nemarn človek in že začenja Boga in njegove svete zapovedi iz nemar pušati. Kaj bo Bog enkrat rekel, kadar te bo vprašal

če si bil vselej spodobno oblečen? Prevdari le besede, in stori, kar tvoja blaga mati, ki je samo dobra mati pobožnih otrok, od tebe terja.

Vera, upanje in ljubezen.

Vera.

Verujem v Tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse vstvaril, kteri vse ohraniš in vladaš, kteri dobro plačuješ in hudo štrafuješ. Verujem, de se je Sin Božji včlovečil, de nas je s svojo smertjo na križi odrešil, in de nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni pridgovali, in kar nam sveta rimska katoljška cerkev

---

[23]

zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati ne goljufan biti. O Bog! stori močnejši mojo vero.

Upanje.

Upam in se zanesem na tvojo neskončno dobroto in milost, o Bog! de mi boš po neskončnim zasluženji svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpušenje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal in dodelil, Tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od Tebe potrebne pomoči vse to doseči. Upam to od Tebe, ker si Ti to obljubil, kteri si vsigamogočen, zvest, neskončno dobrotljiv

---

[24]

in usmiljen. O Bog! poterdi mojé upanje.

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim Te iz vsiga svojiga serca, čez vse, ker si nar veči dobrota, neskončno popolnama in vse ljubezni vreden; ljubim Te tudi zato, ker si do mene in do vsih stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz vsiga serca, de bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki ljubili in Te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnama ljubezen; povikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si zavoljo tega veliko prizadevam, mi je iz serca žal, de sim Tebe, svojo

---

[25]

neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, Tebe, svojiga stvarnika, odrešenika in posvečevavca razserdil. Žal mi je, de sim grešil, de sim Tebe, svojiga vsigamogočniga Gospoda, svojiga nar boljšiga Očeta razžalil. Terdno sklenem vse grehe in vse hude priložnosti zapustiti, storjene grehe čezdalje bolj obžalovati in nikdar več zoper Tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me spet za svojiga otroka, in dodeli mi gnado ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po neskončnim zasluženji Tvojiga Božjiga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

Spominski izreki
za vsak dan mesca.

1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse
končaj;
Tak' lepo življenje da ti večni raj.

2. Volja Božja naj volja moja bo;
Ker Bog le hoče vse, kar je lepo.

3. Samo se nič nič ne zgodi,
Vse nam Narvikši dodeli.

4. Bog ne porajta na dari;
Pobožni samo prav živi.

5. Duh čist in pa čisto serce
Pred sedež Božji vselej gre.

6. Vidijo vsako reč Božje oči,
Kar se še tak' skrivaj zgodi.

7. Kar iz ljubezni dela kdo,
Mu Bog poplačal večno bo.

8. Vesel bod' in stor' drugim le,
Dopást' jim, kar Bog zapove.

9. Res prav lepo je, drugim blaz'ga kaj
storiti,
Še lepši, jim storit' in ne jezičen biti.

10. Kor stori sovražnikam kaj dobriga,
Se pokaže serca nar bolj žlahtniga.

11 Lepo je hvaležnost, prijaznost imet',
Gerdo nehvaležnost pa čerti ves svet.

12. Z lepo besedo se slednjič dobi,
Kar dobriga kdo si na svetu želi.

13. Če kdo greši, le greh sovraži,
Njemu pa ljubezen skaži.

14. Iz ptujih napčnost se kaj dobriga
učiti znaš,
Namesti grajat' jih, se jih le varati
imaš.

15. S hudobnimi, kar moreš, se le ne
enači;
Scer dobriga hudobni le lahko popači.

16. Ne laži in ne zmikaj,
Kar najdeš, ne potikaj.

17. Dobra vest, serce mirno,
Žalost vse stori sladko.

18. Nedolžnost zgubljena,
Ura zamujena,
Ne pride nobena.

19. Nikdar ne teži,
Kar kdo se zuči.

20. Umivaj se rad, imej čedno oblačilo,
Obličje, roke in noge in perilo.

21. Uči se reda, rad zapoved' stor' vse,
Red per del' ti veliko truda odverne.

22. Priden bodi, glej lenuha,
Prosit mora druzih kruha.

23. Delo imaš, le prim' se ga,
Vsakter ljubi urniga.

24. Nič ni skritiga tako,
De na dan bi ne prišlo.

25. Napuh pred padcam hod',
Sramota gre za njim povsod.

26. Brez glave storjena
Je rada skažena.

27. Ubožic je, kdor je bolan,
Če zdravje imaš, ga skerbno hran'.

28. Bolji vedno je molčati,
Kot neumno žlobodrati.

29. Preteči ne eniga dneva ne daj,
Brez pridno storjeniga dobriga kaj.

30. Nar pervi vsih ukov si vtisni v serce,
V nadlogah, v terpljenji Bog zate
de ve.

31. Prav je uke modre poslušati,
Še bolj pa jih spolnovati.

Večer.

Kadar hočeš iti spat, ne pozabi nikoli večerne molitve. Dan je dolg in velikrat zamoreš svojiga dobriga očeta razžaliti. Ali boš še en dan doživel, ne veš; prihodnjiga dneva ti tudi tvoji starši ne morejo obljubiti. — Zato premišljuj nekoliko pretečeni dan; sprašuj se, kako si ga preživel.

Vprašaj se tako le: Kadaj sim danes vstal? — Kaj sim od ure do ure doslej storil? — Kaj sim govoril? — Kaj želel? — Kako sim se do svojih staršev, učenikov, bratov in sester, do poslov in do druzih ljudi zaderžal? — Zakaj sim bil tak? — Če se spomniš, de nisi bil tak, kakoršen bi bil imel biti, prosi Boga odpušenja, stori za prihodnji dan dober sklep tega ali uniga z božjo pomočjo ne več storiti. Poklekni in moli, svojo večerno molitev.

Molitev.

Zahvalim se ti, o Bog, za veliko gnad, ktere sim zopet danes od Tebe prejel. Per učenji si mi pomagal. Per mojih opravilih si mi bil pomožen, tvoja ljubezen me je na cesti, v hiši in v šoli varovala. Veliko sim od Tebe slišal, in od Tvoje ljubezni zvedil. Zato mi je pa tudi toliko bolj žal, de danes spet nisim ves in z veselim sercam po Tvoji sveti volji ravnal, govoril, želel, mislil. Odpusti mi zavoljo Jezusa moje storjene grehe in uterdi moj resnični sklep, Tebe nikoli več ne razžaliti. Obvaruj mene, moje starše in dobrotnike to noč vsih dušnih in telesnih nevarnost, de jutri bolj terdni svoje življenje po Tvoji sveti volji ravnati zamoremo.

---

[31]

Ti pa neomadežvana Devica Marija, prosi za nas, de to dosežemo, kar nam je Tvoj preljubi Sin Jezus Kristus obljubil. Oče naš... Češena... Verujem...

Potem se pokropi z žegnano vodo in zaznamvaj se s svetim križem, ter reci: Jezus Nazarenski, kralj Judov, varuj me nagle in neprevidene smerti, vsih hudobnih misel †, besed †, in djanj †, Amen. Jezus, Marija in Jožef. Vam darujem svoje serce in svojo dušo. Jezus, Marija in Jožef, bodite mi v pomoči v mojim poslednjim boji. Amen.

[Bordura. ]

---

[32]

[Slika z verskim motivom. ]

Sveta maša.

Če hočeš v cerkev iti, se perpravi in pomisli, de hočeš v hišo svojiga nebeškiga Očeta iti. — Pojdi tako modro, pobožno in veselo na sveti kraj, kakor nekdaj dvanajst let stari Jezus, in kakor on, imej tam samo s tem opraviti, kar je tvojiga nebeškiga Očeta. Kadar prideš do cerkvenih vrat, se pokropi z žegnano vodo ter reci: O ljubi Jezus, očisti moje telo in mojo dušo, de morem čist pred Tebe priti. — Kadar prideš k altarju, poklekni na desno koleno, se terkaj z desno roko na persi, ter reci: O Gospod Jezus, usmili se me in odpusti mi vse moje grehe, de zamorem pred Tabo in pred svojim Očetam vredno moliti.

Per sveti maši misli, de se Jezus Kristus Bogu daruje, ki se je dal za nas križati. Bodi posebno na evangeli,

kteriga mašnik na levi strani altarja bere, na darovanje, per kterim kruh in vino daruje, — na povzdigovanje, — na sveto obhajilo pazen in pobožen. Ne ozeraj se novoželjin po cerkvi, ne prebiraj brez misel po svojih bukvah. Per pervim in drugim evangelii vstani, zaznamvaj se s svetim križem, in per Sanktusu poklekni in kleči do svetiga obhajila.

Kirie.

Vsigamogočni Bog se usmili mene in mi odpusti moje grehe in me pelji v večno življenje. Amen. Vsigamogočni in usmiljeni Gospod! dodeli mi odpušenje, odvezo in izbrisanje vsih mojih grehov. Amen.

Usliši, o Bog! prošnjo Marije, in posebno tistih svetnikov, kterih kosti na altarji počivajo, — vzemi vsako nepravičnost in vse grehe od moje duše, de zamorem zvesto

s tvojim mašnikam klicati: Gospod, usmili se me! Kriste, usmili se me! Gospod, usmili se me!

Gospod usmili se me in odpusti mi vse, če sim te s prederznostjo, nepazljivostjo, lenobo ali kakor koli razžalil, de Ti sveti dar z mašnikam, ki zdaj par altarji stoji, za sebe, za svoje starše, brate in sestre, prijatle in dobrotnike po vrednosti darovati zamorem. Amen.

Gloria

Hvalimo Očeta, Sina s sv. Duham! Hvalimo in povikšujmo ga vekomaj! Svet, svet, svet je Gospod Bog Sabaot. Nebesa in zemlja so polne njegoviga veličastva. Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in sv. Duhu, kakor je bila v začetku, zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Molitev za starše

Pred vsim, o Bog! te v tej sveti uri za svoje dobre starše prosim, ktere mi je po tvoji sveti volji častiti, ljubiti, kterim mi je streči in pokornimu biti, in za ktere mi je moliti. Ohrani jih v svoji milosti, obvaruj jih vsiga greha in daj jim gnado, ktere potrebujejo, mene po Tvoji sveti volji zrediti, de bodo kadaj upanje imeli, od Tebe plačilo prejeti, ktero si vsim dobrim staršem obljubil; tega Te prosim po Jezusa Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Epistel ali list.

(Per listu bere mašnik kaj iz stariga ali iz noviga zakona, večidel iz listov.)

Med listam moli za duhovne.

Molitev za dobre duhovne.

O Bog, kteri si za ohranjenje in razširjenje svoje cerkve duhovstvo postavil, prosimo Te, daj nam vrednih duhovnov. Gospod žetve, veš, kako velika je žetev in kako malo je delavcov. Pošlji delavcov k nji. Ne pusti nobeniga brez poklica k pastirstvu priti. Obdelaj in perpravi sam s svojo gnado tiste, ktere si v tako težki stan služabnike svoje cerkve izvoliš. Daj jim že zdaj svoje veselje v premišljevanji tvoje svete besede najti; daj jim prav globoko v duha tvoje svete postave seči. Daj, de bodo kdaj samo Tvoj svet uk nas učili; daj jim čednost z vednostjo združiti; vžgi v njih ljubezen do Tebe in do Tvoje cerkve; daj, de neutrudama v Tvojim vinogradu

delajo; napolni jih z modro, stanovitno gorečnostjo; dodeli jim ponižnost, krotkodušnost in usmiljenost do zmotenih in slabih; daj, de bodo z besedami, zgledi in z molitvijo svoji čedi koristni. Tega Te prosimo po narvikšim pastirji svojih duš, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Per evangelii

bere mašnik kaj iz življenja Jezusa Kristusa, kakor so ga štirje evangelisti popisali (Matevž, Marka, Lukež in Janez.)

Molitev.

Gospod, daj mi gnado Tvoje uke bolj in bolj spoznovati; stori močnejši mojo voljo, de jih tudi zamorem spolnovati; ne perpusti me kadaj dovoljniga biti, de vem,

---

[43]

kar si učil, pa ne spolnujem. Daj mi vselej prav posebno pazljivost per podučevanji v sveti veri, de že tu na zemlji zvem, kako srečen je človek, kteri Tvoje besede, o Bog, voljno posluša in z vso gorečnostjo spolnuje. Amen.

Per Kredo ali veri.

Verujem v Boga Očeta vsigamogočniga, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegoviga ediniga, Gospoda našiga, kteri je spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije Device. Terpel pod Poncijem Pilatam, križan bil, umerl v grob položen. Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsigamogočniga. Od ondot bo prišel sodit žive

in mertve. — Verujem v svetiga Duha; v sveto katoljško cerkev; v občestvo svetnikov; v odpušenje grehov; v vstajenje mesa; in v večno življenje. Amen.

Darovanje.

Vzemi, o Gospod, kar ti darujem. Darujem ti z mašnikam svoje misli, želje, besede in djanja z veselim sercam. Vzemi jih milostljivo in blagoslovi me v mojim djanji in nehanji, de kakor Tvoj zvesti služabnik nikoli po svoji, ampak po Tvoji volji živim in enkrat kakor Tvoj preljubi Sin klicati zamorem: Oče, dopolnjeno je! — v Tvoje roke izročim svojo dušo! Amen.

Molitev per Sanktusu.

Svet, svet, svet — trikrat svet je Jezus Kristus brez konca v presvetim zakramentu altarja. Veselo molim molitev, ktero sveti angelji pred Tvojim sedežem, o Bog! brez prenehanja opravljajo, in terdno sklenem, Tvojo sveto voljo ravno tako voljno, natanko in vselej spolnovati,

kakor jo Tvoji sveti angelji spolnujejo; kteri z Očetam in s svetim Duham enaki Bog živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

Per svetim povzdigovanji.

S terdnim zaupanjem, o Zveličar, in z vero, de radovoljne otroke še vedno ravno tako ljubiš, kakor si jih nekdaj ljubil, se perbližujem čudežu, kteriga bo Tvoja ljubezen z ustmi mašnikovimi kmalo storila. Zakaj po njegovi besedi, desiravno je človek, prideš z desnice Boga, svojiga vsigamogočniga Očeta, na ta altar doli, de se v podobah kruha in vina kakor Bog in človek, s telesam in z dušo, z mesam in kervjo skriješ in nam moliti daš. Na Tvoje povabilo si

upam, Te pred vsim za svoje starše, kteri imajo toliko britkih skerbi zavoljo mene, poterpežljivosti in prave ljubezni do Tebe prositi. Tudi nočem nikogar pozabiti, kdor mi je kaj dobriga storil, kdor me je opominjal, od greha odvračeval, in Tebe, o nar dobrotljivši Jezus, bolj spoznovati učil. Odpusti tudi tistim, kteri so me z besedami ali z deli razžalili. Posebno se spomni I. (tukaj imenuj tiste, za ktere si se posebno namenil moliti.)

Per svetim povzdigovanji bodi posebno pazen in pobožen, terkaj na svoje persi, ter reci:

O Jezus! ki si za nas uboge grešnike na križi umerl, Tebi hočem živeti, Tebi hočem umreti. Tvoj hočem biti živ in mertev. Oče naš.

O predraga kri Jezusa Kristusa,

očisti me bolj in bolj, de od dne do dne prijetniši prihajam Bogu in ljudem. Amen.

Po svetim povzdigovanji.

Ozri se, o Bog! doli na nas in blagoslovi nas s svojiga svetiga sedeža s svojo milostjo. Ohrani nam, kar si nam dal, uterdi našo pamet, zojstri naše počutke, množi našo moč, varuj naše telesa, pomagaj nam, de jih blagoslovimo, ki nas kolnejo, in jim dobro delamo, ki nas sovražijo, in jih ne čertimo, ki nas preganjajo. Daj nam vsiga, česar potrebujemo, si svojo dušo ohranimo, tukaj sveto živimo, enkrat pa večno zveličanje upati zamoremo. Amen.

Daj, o Gospod! vsim ranjkim pravovernim kristjanam in posebno

mojim dobrotnikam in žlahtnikam večni pokoj, in večna luč naj jim sveti. O Gospod! daj jim v miru počivati.

Ti, o Gospod! si nas učil, kako nam je moliti, in si nam ukazal, de naj večkrat in tudi tako molimo, kakor si nas v svoji ljubezni učil. Po Tvojim povelji začnemo tadaj polni zaupanja klicati: Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi Tvoje ime. Pridi k nam Tvoje kraljestvo. Zgôdi se Tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam dans naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas od hudiga. Amen.

K svetimu obhajilu.

Če si že kdaj per svetim obhajilu bil, prosi Jezusa per svetim obhajilu, de bi tudi tebe prav kmalo obiskal in potem vedno per tebi ostal.

Duša Kristusova me posveti, telo Gospodovo me nasiti, draga kri Jezusa Kristusa me napoj, posvečena kri njegove strani me očisti. V njegove presvete rane se skrijem; o dobrotljivi Jezus, usliši me, ne daj mi od Tebe ločiti se; v uri moje smerti kliči me in postavi me zraven sebe, de s Tvojimi angelji zmorem večno hvaliti Te. Amen.

Potem se terkaj z mašnikam vred na svoje persi, in reci:

O Gospod! nisim vreden, de greš pod mojo streho; ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. O mili Jezus, odsihmal Te

hočem ljubiti iz vsiga svojiga serca, iz vse svoje moči; kar mi moji starši zapovedo, hočem odsihmal iz ljubezni do Tebe z veseljem storiti; ne zapusti me nikoli, Jezus, Ti nar sladkejši, temuč bodi vedno in vedno moj zvesti pomočnik v slednji sili, branivec moje nedolžnosti in moja tolažba, vekomaj. Amen.

Molitev.

Z resničnim zaupanjem v Tvojo ljubezen, o Gospod Jezus! Te prosim, de mi dans in vsak dan pomagati hočeš, de ne žalim ali k jezi ne dražim s svojo neukretnostjo ali z nekeršanskim vedenjem svojih staršev ali tistih, kteri me namesti njih učijo, opominjajo ali redijo, in daj tudi meni gnado, de po

---

[54]

njih bolj in bolj spoznavam, de nebo in zemlja preidejo, Ti pa in Tvoja ljubezen večno ostaneta. Spomni se tudi vsih bolnikov in usmili se tistih, kteri brez pomoči v svoji bolezni zdihujejo. Pomagaj jim, de v zasluženje terpijo, in upanje imajo, kadaj od Tebe večno plačilo za svoje terpljenje prejeti; kteri živiš in kraljuješ, vekomaj. Amen.

Per poslédnjim žégnu.

Préden mašník sv. žégen da, poklekni na tla, in ko mašnik znamnje sv. križa z molitvijo čez verne naredi, se tudi ti s sv. križem zaznamvaj, ter rêci:

Bog Oče v nebésih †, Bog Sin †, Odrešenik svetá, Bog sveti Duh †, požegnaj mene, moje starše, moje prijatle, vse nepričujoče — pobožne in hudobne, —

de vsi po Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen.

Molitev po s. maši.

Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo s tem razžalil, de sim na kaj druziga mislil, kakor na Tebe, in de se nisim tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj spoznavati, in torej bolj in bolj gnado doseči, de se pričo Tebe tako zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Sveta spoved.

Če si kadaj per sveti spovedi bil, se vselej za njo vredno perpravljaj. Pojdi večkrat k sveti spovedi in sicer k svojimu izvoljenimu spovedniku. Ako se hočeš za sveto spoved prav vredno perpraviti, poklekni pred spovedjo kje na samim, moli k Bogu, ter rêci:

O dobrotljivi Oče, vém, de sím Te po svoji poslednji spovedi prav velikrat razžalil in komaj bi si upal se Tebe spomniti, ako bi ne vedil, de si Ti tako usmiljen Oče, ki se serčno veseli, če hudobni otroci pobožni postanejo. To hočem zdej storiti; pomagaj mi tedaj narpervo svoje mnoge grehe spoznati; potem mi pa daj pomoč, de v resnici obžalujem, ker sim Tebe, moj Oče, ki si mi tako dober, razžalil, in de resnično sklenem, Tebe nikdar več ne razžaliti.

Izpraševanje vesti.

Kadaj sim se poslednjikrat spovédal?

Ali sim se keršanskiga nauka rad učil? Zakaj ne? — Ali nisim bil nepazljiv, ko so me učili? Kolikrat? — Ali sim storil vsak dan dober namen? — Ali sim obudil vsak teden vero, upanje in ljubézen?

Ali sim molil vsakdan zjutraj, opoldne in zvečér pobóžno — rad? Kolikrat ne? — Ali nisim nikoli imena Božjiga, Jezusoviga, Mariiniga, zakramenta po nemarnim izgovarjal? — Ali nisim nikoli preklinjal, se rotil ali pridušal! Kolikrat? Zakaj? Ali nisim nikoli podobe svetnikov mazal ali mazati pustil? — Ali sim šel vsako nedeljo rad v cerkev? — Ali nisim bil v cerkvi nepazljiv? — Ali se nisim po cerkvi ozéral, ali se celo pogovarjal? — Ali sim bral vsako nedeljo in vsak praznik keršanski nauk in evangeli? — Ali nisim nikoli svojih staršev, učenikov, poslov, bratov in

---

[59]

sester jezil? — Ali jim nisim bil nikoli nepokoren? — Ali jim nisim nikoli kljuboval? — Ali nisim bil per učenji nikoli zanikern? — Ali sim svoje opravila vselej po redu opravil? — Ali sim tudi vselej za nje molil? — Ali nisim bil nikoli neuljuden? — Ali sim jih vselej prosil in se jim za vse zahvalil? — Ali sim jih vselej pozdravljal? — Ali sim napčnosti svojih staršev, učenikov, bratov in sester zamolčeval? — Ali nisim bil nikoli hud — jézen? Ali sim bil delj časa? — Ali nisim nikoli preveč jédel? — Ali se nisim nikoli preveč ugrel? — Ali nisim nikoli svojim tovaršem zabavljal, jih tepel, soval? —

Ali sim bil vselej spodobno oblečen? — Ali nisim bil nikoli nesramen, ko sim vstajal ali spat šel? — Ali nisim kaj taciga skrivši storil, česar bi se bil pred svojimi starši storiti sramoval? Ali nisim bil nikoli, posebno s hudobnimi otroci sam, de bi starši tega ne bili vedili? Kolikrat? —

---

[60]

Ali nisim svojih ali ptujih oblačil ali bukev prederzno tergal ali umazal?— Ali nisim nikoli kradel — sladkal? Ali nisim nič obderžal, kar sem našel? — Ali nisim nikoli nič iz šole ali uka perpovedoval, kar so drugi storili? — Ali nisim nikogar nalagal? Ali nisim nikoli z veseljem raznašal, kakošne napčnosti imajo drugi? Ali nisim bil nikoli nevošljiv, prepérn, razpórn? — Kaj bom v prihodnje počel?

Grevenga.

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca žal, ker sim Tebe, svojiga preljubeznjiviga Bogá, Tebe vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsiga serca ljubim, z njimi razžalil. Terdno sklenem, s Tvojo gnado svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smert raji preterpéti, kakor Tebe, svojiga Bogá, Tebe neskončno svetost in dobroto še kadaj s kakim gréham razžaliti. Daj mi gnado, spolniti ta sklep. To te prosim po neskončnim zasluženji Tvojiga Božjiga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

Ko k spovednici prideš, rêci: Prosim, duhovni oče! za sveti žegen, de se svojih grehov prav in čisto spovem.

---

[62.]

Po tém stori sveti križ in môli očitno spoved, rekoč: Jez ubogi gréšni človek se spovém Bogú vsigamogočnimu, Marii materi Božji, vsim ljubim svetnikam in njim častitljivimu mašniku, Božjimu namestniku, de sim po svoji zadnji spovedi, ki sim jo opravil (tukaj se pové čas zadnje spovedi) velikrat in obilno grešil v mislih, z besedami in z djanjem; posebno pa se obtožim, de sim ... (zdaj začni praviti svoje gréhe).

Molitev po s. spovedi.

Ti in vsi moji drugi gréhi, ki se jih spomnim in ne, ki sim jih ali sam storil ali pa kriv bil, de so jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sim Bogá, njega samo sveto in preljubeznjivo dobroto z njimi razžalil. Terdno sklénem nič več ne grešiti in vsih

---

[63]

priložnost v gréh se varovati. Prosim jih, duhovni oče, za zveličavno pokoro in sveto odvézo.

Pazno poslušaj nauke in svarila, ki ti jih bojo spovednik dajali, naloženo pokoro si dobro zamerkaj, in preden ti bojo sveto odvezo podelili, še enkrat grevengo obudi.

K svéti goréčnosti oživljajóči opomini ranjcih blaženih.

Jezus, ko je bil dvanajst lét star, je rekel: Zakaj ste me pa iskali? Ali ne véste, de se moram z rečmi pečáti, ki so mojiga nebéškiga Očeta?

Simeon, stebernik, je v svojim 14. letu ko pastir drobnice ponavljal besede: Blagor jim, ki so žalostni (zavoljo greha in zavoljo razžaljeniga Bogá), ker bodo potolaženi. To je storilo, de je šel v sé in sveto živel. (Je živel v letu 460 v Palestini.)

Celz, šolar in sin Marciona, sodnika v Antiohii, je klical: Bog kristjanov

---

[64]

je pravi Bog, odsihmal hočem kristjan biti in ne več kakor ajd malikov moliti. (Živel je v letu 309.)

Kazimir, poljski kraljič, je izgovarjal od svojiga 16. leta besede: Vsakdan oznanuj, o moja duša, hvalo Marije in povzdiguj njeno ljubézen. (Je živel 1458.)

Tomaž Akvinec, grof, je imel kakor mládenec 17 let star navado reči: Glas Božji je močnejší, bolj ga moramo porajtati, kakor to, kar meso in kri poželita. —- Bog je nar imenitniši in nar pervi Gospod, kterimu moramo pokórni biti. (Živel je 1225.)

Dve in dvajset lét stara Perpetua je rekla: Če bom na germadi za Jezusa stala, se bo Božja volja na menoj izšla. (Živela je 203.)

Evgeni, kakih deset let stari sin svete Simforoze, je rekel: Raji se pustim na drobne kosce razrezati ali razsekati, kakor v kaj privoliti, s čimur hudobniga duha častim ali mu veselje delam. (Je živel 120.)

---

[65]

Sveti Krescenci — kakih 15 let star — je rekel: Ljuba moja mati, obljubim vam in vsi moji bratje vam obljubijo, de ne more nič tako strašniga in neusmiljeniga biti, kar bi nas premoglo, od svoje svete vere odstopiti in Jezusa Kristusa zapustiti.

Sveta Ana Garčja je začela v svojim 7. letu britko jokati, ali njene sestre niso vedile zakaj. Prašale so jo, zakaj de joka, in odgovorila jim je: Ker sim sedem lét stara in se bojim Bogá razžaliti. Raji bi umerla, kakor le en greh storila. (Živela je 1549.)

Ko je sveta Terezija v svojim dvanajstim letu svojo mater zgubila, je hitela vsa v jóku k podobi matere Božje in pred njo klečé je molila: Mati Božja, mater nimam več, zato bodi Ti moja mati! (1549.)

S. Frančišek Salezi je rekel že v svojim 8. letu velikrat ves vesel: Moj Bog in moja mati me ljubita. (1560.)

S. Stanislav Kostka, ki je

---

[66]

imel sladniga in zanikerniga brata, Pavla po imenu, je odgovoril v svojim 12. letu svojimu bratu, ko ga je k kratkočasovanju vabil: Za kaj večiga sim rojen, kakor za jed, pijačo, igračo in tekanje. Tako živim, kakor vém, de Bog hoče, bodi si že mojimu bratu prav ali ne. (1540.)

S. devica Neža Monte-Pulcianska je nar rajši že v svojim 15. letu pred svetim rešnjim Telesam bila. Če so jo od tega odgovarjali ali zavoljo tega kregali, je rekla: Ako bi vsak dan toliko časa za mizo per igrači ali per gostii sedela, bi se nihče nad tem ne spotikal; ako bi vsi ljudjé Bogá in korist serčniga tovarštva z Bogam bolj poznali, bi sami tega iskali, kar jim nad menoj ne dopade.

Svéto obhajilo.

Če sméš k svétimu obhajilu iti, poprej pomisli, kaj si od svojiga učenika v keršanskim nauku od svetiga obhajila slišal. Pojdi že pred ta dan pred svetim

---

[67]

obhajilom v cerkev in perpravljaj se na tistiga, ki dobre otroke resnično ljubi. Prosi posebno mater Božjo pomoči, de se prav vredno za sveto obhajilo perpraviš. Naloži si kako majhno pokóro in opravi kratko molitvico, ali moli za uboge duše kaj, ali pa iz ljubezni do Boga kakošne svete bukve beri. Moli tisti dan svojo jutranjo molitev prav pobóžno.

Pred svetim obhajilam.

Sveta Marija, dobra mati pobožnih otrok, ozri se na me, resnično pobožen hočem biti; zato pridem zdaj, de se s tvojim preljubim Sinam zedinim, de on v meni živi, jez pa s pomočjo njegove gnade, ljubim in veselo spolnujem, kar je dobro, greha se varujem in vsaki kraj ali vsaciga človeka in vse bežim, kjer bi lahko spét grešil, de tistiga po nevrednim

---

[68]

ne prejmem, kteri samo tje z veseljem pride, kjer serce najde, ktero Bogá, Gospoda, resnično ljubiti hoče. Prosim te zato poln svestosti, ljuba mati, ker verujem, de nič bolj goreče ne želiš, kakor de jez in vsi ljudjé samo Jezusu živimo, in de z Jezusam združeni v gnadi Božji umerjemo, de bi tako v tvoji svitlosti združeni bili. Amen.

Kratke premišljevanja,
serce k pobožnosti obuditi.

Mili Jezus je tukaj in me kliče, ki sim ubog otrok. Moj ljubi Oče hoče, de k njegovimu preljubimu Sinu poln zaupanja pridem in se z njim pogovarjam, kakor s svojo materjo, ktero tako serčno

---

[69]

ljubim. Le malo počakaj, mili pastir! Tvoja zgubljena ovčica že pride; pa ne bodi nevoljin na mene, ker sim Te tolikrat razžalil. Glej! terdno sim zdaj sklenil, nič več ne grešiti: prizadeval si bom le tvoje ljubeznjivo serce prav spoznati in Te iz serca ljubiti.

Zakaj bi te pa ne ljubil? Tako ljubeznjiv in dober si, tako lep si, bogatejši si, kakor vsi ljudjé, več véš kakor vsi modrijani vsiga svetá; bolji si ti, kakor vsi očetje! Kako bi se moje serce ne veselilo, de k meni hočeš priti, ker vém, de tvoja ljubezen samo moj blagor želi? Per uku, per izhodu, na poti v šolo, per jedi, kader spat grém, kader v cerkev grem, per vsih rečeh nočem na nič druziga misliti, kakor: To storim,

---

[70]

ker vém, da moj ljubi Zveličar hoče, de to storim. Pomagaj mi le, de vse ravno tako storim, kakor Ti, o Jezus! hočeš.

Per s. obhajilu, kadar mašnik svéto hostjo kaže, se terkaj na persi, ter reci: O Jagnje Božje, molim Te, usmili se me! o Gospod, nisim vreden, de greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo in ozdravljena bo moja duša.

Po svetim obhajilu.

stori koj sveti križ, ter reci: O Jezus! Tebi živim, Tebi umerjem, Tvoj sim živ in mertev. Amen.

Zdaj je moj Jezus per meni, po kterim sim tako serčno hrepenel. Zdaj sim že veliko bolj srečen, kakor tisti otroci, ktere je mili prijatel otrók nekdaj z nebeško

---

[71]

ljubeznijo požegnal! O Jezus! o Zveličar! ne zapusti me nikoli več in ostani per meni! Stori mojo vero močnejši, uterdi moje upanje, stori, de tudi vse ljudi zavoljo Tebe kakor sam sebe ljubim. Opomni me prav velikrat, de vse véš, kar mislim, govorim, in storim; de nikoli ne grešim in raji umerjem, kakor Tebe kadaj razžalim, ki si za mene toliko storil, toliko terpel in toliko molil; ki si celo tri ure za mene na križi visel, in za mene umerl, zató Te prosim po Tvojim terpljenji in križi, ki živiš vekomaj. Amen.

Advent

terpi štiri tedne in naj te opomni, de sveti možjé in vsi dobri ljudje v starim zakonu niso samo štiri tedne ali štiri léta dneva perčakovali, ko je Jezus Kristus na svet prišel, jih zveličat, ampak štiri tavžent lét. Moli ta čas večkrat dobriga Zveličarja, ki je na zemlji toliko dobriga storil, de je iz ljudi svetnike narédil.

Premišljevanja v adventu.

4000 lét je perčakoval Adam veselja, za ktero se dans Bogú zahvaliti smem. Moj Kristus je že na zemlji živel; vém žé, kaj je učil, kaj je storil in kako hoče de naj živim. Njegova ljubézen je moje življenje, njegova sveta mladost

---

[73]

mi je zgled; o mili Jezus! — le škoda, de je moje serce tako majhno, pa v tó serce naj mi nihče — prav nihče drugi ne pride, kakor Ti, moj preljubi Zveličar!

Božični praznik.

Ta dan se spomni, de je bil Jezus Kristus v Betlehemu v hlevu ponôči rojen in od angeljev pastirjem na pólji oznanjen.

Novo léto.

Ta dan vošiš mnógim novo srečno léto. Ne pozabi sebi narpervo novo leto vošiti in Bogá serčno prositi, de ti k novimu življenju perpomore, ktero tvoje starše potolaži, angelje razveseli in ktero Bog hoče.

Molitev.

Spet sim se eno leto postaral, o Bog! vedno bolj goreče naj Tvojo sveto voljo spolnujem, ker se

---

[75]

je število gnad pomnožilo. Daj mi, o Oče, gnado praviga obžalovanja mojih gréhov in posebno zgubljeniga časa, in pomagaj mi, de novo leto v Jezusovim imenu začnem, v tem imenu živim in sklenem, ktero bodi hvaljeno vekomaj. Amen.

Svetih tréh krajev dan.

To je dan, v kterim so trijé modri: Gašper, Melhior in Baltazar v Betlehem prišli in detetu Jezusu zlatá, kadila, mire pernesli in darovali.

Molitev.

Vesélo Ti pernesem, ljubo moje déte Jezus, svoje delo, svoj mir in svoj pokoj v dar, de tudi Ti mene požegnaš za vse moje življenje in de vsak dan rastem kakor v starosti, tako tudi v modrósti

---

[76]

in gnadi per Bogu in per ljudéh, kteri živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

Post

se začne na pepelnično sredo in terpi do Vélike nedelje, štirdeset dni. V tem času moli kaj več; skleni v tem svetim času postiti se po zapovedi svete cerkve iz ljubézni do Jezusa, ki je za te umerl. Naj ti to perterganje ne dene težko; le spomni se, koliko si moraš odreči, kadar si bolan, de se spet ozdraviš. Kušni saj vsak petik sveti križ in podobo žalostne matere Božje in rêci: Moj križani Jezus, usmili se me! ali: Zahvalimo se Ti, de si za nas na križi umerl; s svojim križem in terpljenjem si svet odrešil.

Pervi štación.

Krivo so Te obsodili,
Jezus moj! in umorili,
Judje so želeli tó!
Daj, nikogar de ne sodim,
De, ko k Tebi v sodbo hodim,
Sodba ojstra mi ne bó.
Oče naš. Češena si i.t.d.

V. Usmili se me, o Jezus! usmili se me.

R. In milostljiv mi bodi zavoljo svojiga terpljenja!

(To se per vsákim štációnu móli.)

Drugi štación.

Nič krivice ni na Tebi,
S težkim križem pa na sebi
Gréš ko Jagnje ves volján;
Zato tudi jez tožiti
Nočem, čem svoj križ nositi,
Jez, ki v gréh sim zakopán.

Trétji štación.

Jezusa k' so obsodili,
Težki križ mu naložili,
Pod njim pade pervikrat:
Oh, pomagaj, ak čem pasti,
In ne pust' me, Jezus! pasti;
Padem, hiti me pobrat.

Četerti štación.

Mati! kakšna bolečina
Te je pekla, ko si Sina
Tam pod križem vidila?
Varuj me, Te kdaj žaliti,
Daj, ko brata mi ljubiti
Sina, mati usmiljena.

Peti štación.

Simon noče se podáti,
Križ na svojo ramo djati;
Oh! ko b' mogel jez ga vzet':
Pa ljubezni delo vsako
Bo zarajtano mi tako
Kakor sveti križ zadét'.

Šesti štación.

Ko me hudobija vabi,
Takrat name ne pozábi,
De terpljenja opomnim se;
Daj mi v sercu ga nositi,
In dolžnosti vse spolniti.
Ker terpel si za me vse.

Sedmi štación.

Oh! moj Jezus spét omaga,
Spet podoba pade draga,
Greh podrè ga drugikrat.
Daj, Gospod! mi gréham uiti,
In jih nikdar več storiti,
Van-je se mi ne več podát'!

Osmi štación.

Nad menoj, prav', ne plakajte,
Sebe, sine objokajte,
Hčere Jeruzalemske;
Jezusi daj de solze točim,
Objokujem s solzam' vročim
Hudobije svoje vse.

Deveti štación.

Ki je svetu rékel biti,
Spét ne more več hoditi,
Padel zdaj je tretjič žé.
S tem, Gospod! me češ učiti,
Grehov de ne smém množiti,
Oh kdó njih število vé!

Deséti štación.

K' nam obléko, živež daje,
Se zdaj z želčem nag napaje,
Terpi za svetá napuh.
Daj, Gospod! de me v življenji
V svetim vedno hrepenenji
Vodi zmirej trezen duh.

Enajsti štación.

Jezus, Ti na križ perbiti,
Oče! slišijo Te vpíti,
Oh, odpusti kar kdo stori!
Kaj, in jez brez odpušanja
Misli bi imel maševanja,
Ko Gospod sam odpusti!

Dvanajsti štación.

Zdaj se, Oče, je spolnilo,
Vzemi mojo dušo milo,
Reče še in umerje.
Jezus! daj mi srečno umréti,
in per Tebi gnado iméti,
Spomni v raji mene se.

Trinajsti štación.

Oh, kak' britke bolečine
So u serca globočine
Tam Marii pod križem šle.
Med otroci tvojim', mati,
Daj mi v smertni uri statí,
Vzemi, vzemi k sebi me!

Štirinajsti štación.

Tak' kot Jezusa objéla,
Bo tud' mene zemlja iméla
V sladkim míru in pokoj'.
O! de b' mogel tak živéti,
Kakor večni Bog če iméti! —
Srečen bode konec moj!

O Jezu Krist, zahvalim se,
De daroval si za me se;
Daj, de nad mano tvoja kri
O Jezu Krist! zgubljena ni.

Sklep.

Premišljeval sim zdaj, o Jezus! s Tvojo gnado Tvoje terpljenje in smert; prosim te še, daj, de to moje premišljevanje ne bo brez prida, uterdi dobre misli in sklepe, ktere sim per tém naredil, in ne daj mi pozabiti, kako neskončno si me ljubil, de tudi jez Tebe ljubim. O rés je. Gospod! ljubiti Te hočem, ker si tudi Ti mene do smerti ljubil; grehu hočem odmréti, ker si Ti zavoljo gréha umerl; vsiga se Ti hočem brez premiselka darovati, ker si se tudi Ti svojimu Očétu na križi daroval: Tvoj hočem biti in Tebi samimu hočem

živéti, terpéti in umreti, ker si tudi Ti za mene živel, terpel in umerl. Ohrani to sveto misel vedno v meni, de, kadar bom enkrat, kakor Ti, na zemlji vse končal, v nebésa pridem, de Te tam z vsimi angelji in svetniki svojiga odrešenika povzdigujem in se Ti za Tvoje zveličajoče terpljenje in smert zahvaliti zamorem vekomaj. Amen.

Pobóžnost.

Gospod Jezus se je začél na oljski gori tresti in ves žalosten je rékel; »Moja

---

[84]

dušá je žalostna do smerti. — Čujte in molite; de v skušnjavo ne padete. In padel je na svoje obličje rekoč: Oče! ako je mogoče, vzemi ta kelih terpljenja od mene; vender ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi! In njegov pot je padal kakor kaplje kervi na zemljo; perkazal pa se je angelj iz nebés in ga je pokrepčal.

V pétik.

Pétik, posebno pa véliki pétik ti bodi dan, v kterim hočeš nekoliko bolj ojstro pomisliti, de je Jezus tudi za Tebe na križi umerl. Ob tréh, popoldné je Jezus

---

[85]

na križi sklenil. O kristjan! to je bila terda smertna postelja! — Malo tudi to pomisli! — Véliki pétik pojdi — če kolikaj moreš — v cerkev in moli ob tréh popoldne ter prosi Jezusa, de bi ne perpustil, de bi njegovo terpljenje in njegova smert nad teboj zgubljeno bilo, temuč de bi storil, de bi ti bilo tolažba v smerti.

Ko so Gospoda Jezusa križali, je bila od šestih do devetih (po našim števenji: od poldne do tréh popoldne) velika temà po vsi zemlji. Ob devetih (ob treh popoldne) je zaklical na križi glasno: »Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil? Oče v Tvoje roke izročim svojo dušo!« Nagnil je svojo glavo in izdihnil svojo dušo.

Molitev.

Zahvalim se Ti, o Gospod Jezus! de si na križi za me umerl in prósim Te, de svoje bolečine globoko v moje serce vtisneš, de

---

[86]

Tvoje terpljenje in tvoja smert, o Zveličar! nad menoj ne bo zgubljena, temuč v tolažbo mi v moji smertni uri. Amen.

Češenje Marije.

Sveto Marijo posebno ljubi, zakaj dobra mati pobóžnih otrók je rés. Vse dobre otroke je vselej ljubila kakor mati. Zató nikoli ne opušaj, njenih praznikov tako posvečevati, kakor ti je mogoče, ali s kako Češena si marijo, ali z rožnim krancam, ali z molitvijo: Pod tvojo pomoč pribežimo i.t.d. ali z angeljskim češenjem.

Ne opusti noben dan, jo z vso mogočo pobožnostjo pozdraviti in prositi, de bi vedno tvoja ljubezni polna mati ostala in za tebe per svojim ljubim Sinu Jezusu Kristusu prosila: 1. proste ljubézni do njé; 2. terdniga zaupanja v Jezusa Kristusa; 3. stanovitnima veselja do učenja; 4. urne zaslužne pokóršine do staršev in učenikov; 5, veliciga strahu Božjiga;

6. resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca.

Skrivnosti.

Molitev.

O Bog! ki si naše pribežališe in naša moč, usliši milostljivo goreče prošnje in molitve svoje cerkve. Dodéli, ki si to pobožnost zapovédal, nam po svojí usmiljenosti, de dosežemo česar te z živo vero prosimo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim, Tvojim Sinu, kteri s Tabo živi in kraljuje

---

[90]

v edinosti, svetiga Duha Bog vekomaj. Amen.

Trije rožni kranci skup imajo 150 Češena si Marija, ktere se zavoljo tega tudi mariin psalter imenujejo, ker ima Davidov psalter 150 psalmov ali duhovnih pésem. Ne sramuj se roženkranca ali paternoštra nositi, še manj pa ga moliti; zakaj veliko zlo učenih móž ga móli. Ne bodi preveč posveten, ampak ponižen otrok in pleti ljubi Gospej vsaj o njenih praznikih venec al kranjcelj, de bo tudi ona tebi enkrat po svojim ljubim Sinu venec nebeške svitlosti na glavo položila.

V praznik čistiga spočetja Marije.

O Marija, brez madeža spočéta, prosi za nas, ki k Tebi pribežimo. Amen.

O Svéčnici.

Daj gnado, o Jezus! de po zgledu Tvoje ljube matere vse

spoznamo, kar je prav in tudi Tebi z vso gorečnostjo dopadljivo spolnujemo, kteri z Očetam in svetim Duham živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

V praznik oznanjenja Marije.

1. Angelj Gospodov je oznanil Marii, in je spočéla od s. Duha, Češena si Marija i.t.d.

2. Glej, dekla Gospodova sim; zgodi se mi po tvoji besedi. Češena si Marija i.t.d.

3. In Beseda je meso postala in je med nami prebivala. Češena si Marija i.t.d.

V. Prôsi za nas, o sveta Božja porodnica!

O. De bomo vredni obljub Kristusovih.

V praznik vnebovzétja Marije.

(Veliki šmarn.)

Sveta Marija, mati milosti, naj bom Tvoji prošnji perporočen, de bom enkrat po terpljenji tega svetá upanje imel, tudi k tebi vzet biti, ki se večno veseliš per Bogu Očetu, Bogu Sinu in Bogu svetim Duhu. Amen.

V praznik rojstva Marije.

(Mali šmarn.)

V praznik Tvojiga milosti polniga rojstva Ti darujem svoje serce,

o mati Božja, daj ga svojimu Sinu, de ga posveti, kteri z Očetam in s svétim Duham enaki Bog živi in kraljuje vekomaj. Amen.

V praznik iména Mariiniga.

Daj mi, Tvoje sveto imé, o sveta mati Jezusa Kristusa, vselej v moje zveličanje, v božjo čast in v tolažbo vsih ljudi, posebno mertvih, klicati, de se enkrat brez ločitve zedinimo in v večnim veselji trojediniga Bogá hvaliti in povikševati zamoremo.

V praznik serca Mariiniga.

O sladko materno serce! serce ljubézni Mariine! daj mi Tvoje čednosti bolj in bolj spoznati, de Tvoje serce vsako uro z veči pobožnostjo pozdravljati in bolj vesélo častiti, in s pravo zvestobo

oskerbovati zamorem, de enkrat ta svet zapustim, in se tam večno s tabo veselim. Amen.

Molitev k svetimu angelju varhu.

Angelj Božjim ki si moj varh, kterimu me je narvišiga Očéta ljubézen izročila, razsvitli, varuj, vladaj in vodi me. Amen.

Molitev k s. Jožefu.

(19. Sušca)

Reci o njegovim godu: Sveti Jožef, prosi za mene posebno danes, de, kakor Ti, ljubeznjivi rednik Jezusa Kristusa, svoje telo in svojo dušo do smerti čisto ohranim, de enkrat s svestostjo Bogá Očeta, Bogá Sina in Boga svetiga Duha od obličja do obličja gledati zamorem. Amen.

Molitev k s. Alojzju.

(Patronu mladosti.)

Sveti Alojzi, prosi za mene, de me nič ne zapelje, zoper sveto voljo Boga ravnati, kteriga hočem večno ljubiti. Amen.

Molitev k s. Stanislavu.

Sprosi mi, o s. Stanislav, s svojo prošnjo gnado, se nikoli ne po hudobnih zgledih greh podati, temuč vselej Božjo voljo ravno tako natanko in veselo na zemlji spolnovati, kakor jo ti v nebésih spolnuješ. Amen.

Molitev k s. Barbari.

(Patróni umirajočih.)

Sveta Barbara, ki si s svojo Mogočno prošnjo tolikérem umirajočim

pomagala, prosi tudi za mene, kadar mi bo umreti (ne zapusti mojiga umirajočiga očeta, matere, sestre, brata), de enkrat v pravi katoliški cerkvi pokojno in ves v Božjo voljo vdán srečno umréti zamorem. Amen.

Molitev k sv. Janezu Nepomučanu.

Ker vém, kako lahko v svoji starosti preveč ali lažnjivo govorim, Te prosim, o s. Janez, Tvoje pomoči, de si mi zmirej v pomóč, de nikoli drugač ne govorim, kakor mi je pred svojim Bogam govoriti, in vedno pokažem, de se ničesar ne bojim, ničesar ne govorim in ne ljubim, razun svojiga Očeta v nebésih, kteriga bi takó rad z vsimi angelji in

svetniki večno hvalil in povikševal. Amen.

Molitev k s. Ignacju.

(Patronu šolarjev.)

Ne perpusti mi, o sveti Ignacij kadaj samo zavoljo hvale ljudi kaj storiti, ali pa samo zato kaj opustiti, ker hudobnim dopade, temuč pomagaj mi, de vedno rad resnico z ustmi in z djanjem oznanujem: Vse v nar veči čast Božjo. Amen.

Molitev k sv. Frančišku Ksaverju.

Podperaj me s svojo mogočno prošnjo, o s. Frančišek, de v svojih delih in opravilih nikoli mlačen ali lén ne postanem, temuč prav dosti dobriga v večno življenje storiti zamorem, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim.

Kerstna obljuba v dán svojiga godú.

Z veseljem se spomnim tega, o Gospod! kar sim per svetim kerstu Tebi obljubil. Ponovim tadaj prav posebno danes, de verujem v Bogá Očeta, Bogá Sina in Bogá s. Duha, kar je Bog razodel in katoljška cerkev verovati zapoveduje. Verujem posebno, de druga Božja oseba se je včlovečila, nas s svojo smertjo na križi odrešiti in večno zveličati. Verujem tudi, de nas s. Duh s svojo gnado posvečuje. Terdno sklenem, nič ne misliti, ne govoriti, ne storiti, kar je Bog prepovedal. Tudi hočem kakor katoljški kristjan živéti in umréti. — Nikoli nočem tedaj prevzeten, napuhnjen ali lakomen biti. Svoje telo in svojo

dušo hočem čisto obderžati; nikoli nočem preveč jesti ali piti; tudi terdno sklenem, nikoli nevošljiv, nikoli jezen ali zlasti v službi Božji lén biti. Perzadjati si hočem vedno bolj in bolj keršansko moder, delaven, pravičen in serčen biti. Daj mi, o Bog, gnado, ta svoj sklep spolniti in te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Molitev k s. Patrónu.

(O svojim godu.)

Kako srečniga se imam, sveti I., de imam po skerbi svojih staršev tebe svojiga patróna! S tem sim mogočniga besednika, pravi zgled posnemanja, posebniga pomočnika dobil. Pomagaj mi tudi, sveti I., da vselej po tvojim zgledu

ravnam in si iz vse moči perzadevam, tebi bolj in bolj popolnama nasledovati in se enkrat s tabo in z njim večno zediniti, po čigar milosti si ti večno zveličanje dosegel. Amen.

Po tem stori o svojim godu bobre sklepe. Če ne veš, kakšne, pojdi k materi in k njim, ki s tabo živijo, in prašaj jih: kaj mislite, kaj mi je storiti, de se poboljšam?

Molitev za kerstne botre.

Moj Bog! po tvoji milosti sim dobil I., za svojiga botra (svojo botro). Velike dolžnosti so s tem prevzéli, kakor Ti v svoji sveti cerkvi učiš, ker bodo enkrat z mojimi starši od moje duše odgovor dajali. Velika je bila njih keršanska ljubezen. Poplačaj jim za tó, o dobrotljivi Bog! časno in

večno, in daj jim nad menoj veselje doživéti, de tukaj na zemlji po zgledu Tvojiga Sina živim in se enkrat z njimi véčniga življenja obveselim. To te prosim po ravno tistim Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Molitev bolniga otrôka.

Ljubi Bog, vidiš, bolan sim in še mi ni mogoče na Tebe misliti in s Tabo tako govoriti, kakor bi imel. Na tej svoji postelji Te prosim, de me s sveto poterpežljivostjo ne zapustiš, in mi pomagaš, de se v tej bolezni poboljšam, Te bolj ljubiti se učim in svoje mnoge pregrehe popolnama spokorim, de, ako Tebi dopade, me iz tega sveta poklicati, koj k Tebi v

nebésa pridem, to Te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Molitev otrôka v bolézni
staršev.

Težko, o Gospod! mi déne misel na mojiga bolniga očeta (mojo bolno mater) in obupati bi mogel, ko bi na Tebe ne mislil, ki me po svojim Sinu povabiš, k Tebi priti, kadar sim v nadlogah in zapušen. Glej me, k Tebi zdaj pridem k Tebi in Te prosim nar pervo za svojiga bolniga očeta (svojo bolno mater), de bi spet kmalo ozdraveli, ako je v njih in v moje dušno zveličanje in v Tvojo čast. Ako pa ni, nam dodéli moč, de bomo popolnama v Tvojo sveto voljo vdani vsak dan s Tvojim

preljubim Sinam iz celiga serca klicali: Oče, ne moja, ampak Tvoja volja se zgôdi od zdaj do vekomaj. Amen.

Otrok na grobu svojih
staršev.

V tem grobu ležijo roke, ktere so me nekdaj redile in nosile! Tukaj počivajo nogé, ktere so se tolikrát utrudile, kadar so dobri oče — skerbna mati — mene varovali — za mano hodili. Več ni oči, ktero so tolikanj solz prelile, ko so mojo lahkomišljenost vidile, moje brezbožno vedenje gledale. Morebiti jim je moje nekeršansko obnašanje življenje perkrajšalo? — O! minule so leta tvoje mladosti, minul je srečni čas, ko si še starše imel. Neč več ne moreš prenarediti! Kaj so ti dostikrat oče rekli, — s čim so te usta materne svarile? — ktere so bile poslednje besede tvojih umirajočih staršev? — Kaj je takrat tvoje otroško serce sklenilo? — Kaj si jim na njihovi

smertni postelji obljubil, ko te je njih merzla roka deržala in so ti še enkrat z milim glasam rekli: Ljubi moj I. (ljuba moja I.), ne pozabi Bogá! Ne pozabi Bogá, ne pozabi mene — živi tako, de boš tako lahko umreti mogel, kot jez!

Molitev otroka, ktérimu
so starši umerli.

O Bog, zapušen bi bil zdaj od vsiga svetá, ako bi ne smel Tebe svojiga Očeta imenovati. Usmili se me, moj nebeški Oče; obvaruj me vsaciga gréha, uterdi me k vsimu dobrimu, potolaži me, kadar me serčnost začne popušati, spomni me vedno tega, kar so mi moji dragi starši dostikrat rekli; dodeli jim zato obilno povračilo in daj jim sladki pokoj, enkrat pa jim daj z veličastvam vstati in zedini me potém

z njimi v svojim kraljéstvu, de Te bomo združeni večno hvaliti in povikševati zamogli.

MOLITVE

Molimo.

Dodéli nam, Tvojim služabnikam, prosimo, Gospod Bog, de vedno zdravje na duši in na telésu vživamo, in de bomo po častitih

---

[110]

prošnjah presvete Marije vselej device od sadanje žalosti réšeni in večniga življenja deležni.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše serca vlij, de, ki smo po angeljevim oznanjenji včlovečenje

---

[111]

Kristusa, Tvojiga Sina, spoznali, po njegovim terpljenji in križu častitljivo vstajenje doséžemo.

(Od božiča do svečnice.)

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojiga stvarnika prečudno rodila devica pred in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust prejéla češenje, usmili se grešnikov.

V. Po porodu si devica čista ostala.

O. Prosi za nas, Božja porodnica!

Molimo.

Bog! kteri si po rodovitnim devištvu svete Marije človeškimu rodu dar večniga zveličanja dodelil, daj, prosimo, de njo za nas prositi občutimo, po kteri nam je

---

[112]

sreča došla prejeti življenja začetnika, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, Sina Tvojiga.

(Od svečnice do veliciga četertka.)

Bódi češena, nebés kraljica, češena angeljev gospa; češena korenina, češena ti , ki si svétu pravo luč rodila! Bodi pozdravljena, devica častita, memo vsih lepa; bodi pozdravljena, preljubeznjiva in prosi za nas Kristusa!

V. Naj te hvalimo, devica presvéta.

O. Daj nam moč zoper sovražnike tvoje.

Molimo.

Dodéli, milostljivi Bog! brambo naši slabosti, de, ki svete Božje porodnice spomin obhajamo, s pomočjo njenih prošinj od svojih grehov vstanemo.

---

[113]

(Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštih.)

Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja!

V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja.

O. Ker je res vstal Gospod, aleluja!

Molimo.

O Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje.

(Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje.)

Češena bodi, kraljica, mati milosti, življenje, sladkost in upanje

---

[114]

naše, bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej dolini solz. Oh, oberni tedej, naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas; in pokaži nam po tém revnim življenji Jezusa, žegnani sad tvojiga telésa; o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. De bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsigamogočni večni Bog! ki si dušo in telo častite device matere Marije, de bi vredno prebivališe tvojiga Sina biti zaslužila, s pripomočjo svetiga Duha pripravil, daj, de bomo, ki se njeniga spomina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah

---

[115]

od prihodnjih zlegov in večne smerti rešeni.

(Zdaj se moli molitev za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost (glej stran 129, po tém pet očenašev in češenasimarij za vse potrebe.)

Molitve po Litanijah,
v dan s. Marka in križev teden.

69. Psalm.

O Bog, hiti me otét;

Gospod! teci mi pomagat.

Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju

Odstopijo naj, in sram jih bodi kteri mi hočejo hudo.

Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! Haha!

Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj se veselé in radujejo.

Vedno naj rekó: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje.

Jez pa sin revež in siromak, o Bog! hiti k meni.

Moj pomočnik in moj odrešenik,

Bog, nikar se ne mudi.

Čast bodi Očetu i.t.d.

V. Pomagaj svojim služabnikam,

O. Ki v té zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen turn,

O. Pred sovražnikam.

V. Nič naj opravi sovražnik pri nas.

O. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati.

V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših gréhih,

O. In ne povračaj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našiga papeža I.

O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov.

V Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverni, Gospód! milostljivo zavoljo svojiga imena večno življenje vsim, kteri nam kaj dobriga storé.

V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj.

O. Pomagaj svojim služabnikam, ki v Té zaupajo, moj Bog!

V. Pošlji jim. Gospod! pomoč iz svetiša,

O. In varuj jih iz Siona.

V. Gospod! usliši mojo molitev,

O. In moje vpitje naj do Tebe pride.

Molimo.

O Bog! ki Ti je lastno usmiliti se vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje, de nas in vse Tvoje služabnike, ktere grehov

---

[125]

kétina véže, milost Tvoje dobrote odveže.

Usliši, Te prosimo, o Bog! našo pohlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki se Ti jih obtožimo, de nam dobrotljivo z odpušenjem vred mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizrečeno milost, de nas od vsih grehov odvežeš in od štrafeng, ktere za nje zaslužimo, rešiš.

Bog! ki Te gréh razžali, in pokora potolaži, ozri se milostljivo na prošnjo k Tebi klicejočiga ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje gréhe zaslužimo, od nas odverni.

Vsigamogočni večni Bog ! usmili se svojiga služabnika I., našiga papeža, in vodi ga po potu

---

[126]

večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi dopadljivo, želel, in z vso močjo storil.

O Bog! od kteriga pridejo svete želje, dobre misli in pravične déla, daj svojim služabnikam tak mir, ki ga svet ne more dati, de bodo naše serca Tvojim zapovedim vdane, in po zatertim strahu sovražnikov časi s Tvojo pomočjo varni in mirni.

O Bog! užgi naše serca z ognjem svojiga svétiga Duha, de Ti bomo s čistim telesám služili, in z očišenim sercam dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vsih vernih! dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpušenje vsih gréhov, de milostljivo odpušenje, kteriga so vselej želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo.

---

[127]

Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete tudi v Tebi končajo.

Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen.

---

[128]

V. Bog, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do Tebe.

V. Vsigamogočni in usmiljeni Bog naj nas sliši.

O. Amen.

V. In duše vernih naj po milosti Božji v miru počivajo.

O. Amen.

Molitve po litanijah.

per popoldanji službi Božji ob nedeljah in praznikih, kteri niso matere Božje.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnim zakramentu spomin svojiga terpljenja zapustil, daj nam, Te prosimo, svete skrivnosti Tvojiga

---

[129]

telesa in Tvoje kervi tako častiti, de sad Tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti svetiga Duha Bog vekomaj. Amen.

Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost.

Vsigamogočni večni Bog, nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vsih vernih kristjanov, za ktere se je Tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešnikam v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetiga križa prelil. Po tém Gospodu Jezusu odverni, milostljivi Oče! Zaslužene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti,

punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni in žalostne revne čase.

Vsigamogočni večni Bog, usmili se svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil.

O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja nase škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže.

Bog, varh vsih kraljestev, dodeli svojimu služabniku, našimu cesarju I., Tvojo moč, s ktero se

sovražnik premaga, spoznati in častiti, de bo, ker je iz Tvoje volje cesar postal, tudi v Tvojim varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in gosposke, de nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k Tvoji Božji časti, k našimu zveličanju in k miru in sreči vsiga keršanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kar hočeš, de nam je prositi, za svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve.

Vsigamogočni večni Bog, ki gospoduješ čez žive in mertve, in če se usmiliš vsih, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno Te prosimo, de vsi, za

ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že s sveta ločili, na prošnje vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje vsih svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsiga razdertja in ločitve. Preoberni naše serca k pravi pokori in k poboljšanju našiga življenja. Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, de Ti bomo kakor Tvoji pokorni otroci v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno perporočeno, o Gospod! vse naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam Tvojo milost tukej vživati in tamkej

z vsimi izvoljenimi doseči, de Te bomo v večnim veselji in zveličanji hvalili in molili. To nam dodeli, o Gospod nebeški Oče! Po Jezusu Kristusu, Tvojim ljubim Sinu, Gospodu našim in Odrešeniku, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš i.t.d. Češena si Marija i.t.d.
(petkrat.)

Molitev.

O nar dobrotljivši Bog, ki si presvetimu in neomadeževanimu sercu Marije ravno tiste občutke usmiljenja in milosti za nas dodelil, od kterih je serce Jezusa, Tvojiga in njeniga Sina kipelo, daj vsim sercam, ki to deviško serce častijo,

do smerti enake občutke in nagibe s sercam Jezusovim, kteri s Tabo in s svetim Duham enaki Bog živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Neomadežvano serce Marije, prosi za nas!

Molitev.

O Bog prijatel čistih, nedolžnih duš, ki si angeljskiga mladenča Alojzja od njegove perve mladosti že s posebno čistostjo serca obdaril, dodeli tudi nam milost, lepo obleko neomadežvano ohraniti, čistost serca bolj čislati, kakor minljive

zaklade tega sveta, de si iz vse moči v zaupanji v mogočno prošnjo svetiga Alojzja perzadevamo, Tvoji deviški materi Marii bolj in bolj podobnim biti, de Te zamoremo potem s kraljico vsih kraljic večno hvaliti. Amen.

I.
Per sveti maši.

K začetku.

1.

Pred Tabo na kolénih,
O Bog, Te molimo,
In polni želj ognjenih
K Tebi zdihujemo.
Daritev svete maše
Si daj, o Bog, dopást',
In zdihovanje naše
Povikšaj Tvojo čast!

2.

Ko Jezus se je ločil,
Je per večerji tam
Prelomil in izročil
Ta kruh prijatelam,
Posvetil je to vino
Ter ga učencam dal,
To k mojimu spominu
Storite! je pridjal.

3.

Telo je to, vzemite,
Telo in moja kri;

---

[144]

Nikdar ne pozabite,
Kaj Jezus vam stori.
Za vas on hoče umreti,
(O človek pomni to!)
De da ljudem živeti,
De jim odpre nebó.

4.

To naše darovanje
Vzemi, o Bog, od nas,
Usliši zdihovanje,
In naše prošnje glas.
Teleta so očaki
Dajali nekadaj,
Zdaj dári niso taki,
Naš dar je Kristus zdaj.

K Glorii ali slavi

1.

Čast, hvala in hvaležnost
Je tvoja b'la in bo;
Nepokoj in betežnost,
O Bog! odverni jo.
Daj nam miru in tebe,
Bog! vedno deržat' se;
V teb' iskati tebe,
Vesel' častiti te.

2.

Za naše hudobije,
Za nas se pokoriš,

---

[145]

Smert ta nam greh odmije,
Tud greha mik pobriš',
Bod' hvala svetim' Duhu,
Tud njemu čast gre še,
Zbuduje serce gluho,
Svoj ogenj v njem užge.

O povzdigovanji.

l.

Molimo klečijoči
Boga zakritiga,
Oko ga ne razloči,
Pa vera znat' ga da.

---

[149]

Zdaj tukaj brez pogleda,
O Bog, te vidimo.
Zadosti je beseda,
De tebe vidimo.

2.

Na lesu nekdaj križa
Je Bog zagernjen bil,
Zdaj, vera nas previža,
Je človek tud se skril.
Ta dar dobrote tvoje,
Kruh tvojih angeljev.
Opomni misli moje,
De, Bog, si zame umerl.

3.

Naj spere dušo mojo.
O Jezus, tvoja kri,
Dodeli milost svojo,
Ti morje milosti!
Kar zdaj te nam zagerne.
Naj zgine, o Bog! spred nas
Naj enkrat se odgerne,
Nam gledat tvoj obraz.

K zavživanju.

1.

Vel'k čudež se odkriva,
Vel'k čudež se godi,
Gospod se zdaj vživa,
Tud vera 'ma oči.

---

[150]

Podoba je scer vina,
Podoba kruha vsa,
Ne vid' se nič spremina,
Telo in kri je pa.

2.

O srečin, kdor verjame,
De tukaj Jagnje je,
Katero nam odvzame
Tolk' grehov butare.
Le to je jéd, to vera
Kristjane poduči,
Ljubezni neizmera,
Od ktere duša ž'vi.

3.

Če ga na konc' življenja
Po vrednim vžijemo,
De smertniga strašenja
Več bal' ne bodemo.
Težave in britkosti
Se tist' ne bode bal,
Kater'mu bo v slabosti
Ta kruh pomoč mu dal.

4.

O Jezus, čast in hvala
Naj ti povsotna bo;
Ljubezen nam je dala
Ljubezen tvoja to,

---

[151]

Ta vžitek, Bog! telesa,
In tvoje te kervi;
Življenje in nebesa,
Veselje v večnosti.

5.

Daj tega nam želeti,
Goreti vsim v njega;
Daj prav nam ga prejeti,
Ko pride ločitba
De bodemo s taistim
Na pot se vzdignili,
In pa iz sercam čistim
V nebesa, va-nje šli.

K ite Missa est.

1.

Ker smo zdaj mašo sveto
Spodobno slišali,
Povz'mimo čast odpeto
In hvalo z angeljci.
Dopade naj mu djanje
Opravljen'ga darú,
Zvirk gnade bod' darvanje
Nam, dolžna čast Bogu.

2.

Deržimo pomoč' Božje
Se skoz in skoz terdno,

---

[152]

Le ta naj nam orožje
Pred vso hudobo bo.
Brez greha da naj stati
Pred sodbo zadnji dan;
Po angeljih nas zbrati,
Na njega desno stran.

II.
Per sveti maši.

Kirije.

1.

Pred stolam tvoje milosti
Tvoj verni ljud kleči:
In tebe, Bog, v ponižnosti
Svojiga serca časti.
Stor' milost tém, kater' želé
V solzah oprat' lastne dolgé.
Odpusti, Oče, grešnikam,
In skaži se dobrotljiv nam.
Dobrot-ljiv — nam,
Dobrotljiv skaži se nam.

2.

Ob dari tvoje smo prišli
Kakor zgubljeni sin,

---

[153]

In kakor ovce smo zašli,
Zgubili tvoj spomin.
Al' Oče vsiga usmiljenja,
Na serca polne zgrevanja
Z dopadajenjem dol' poglej.
In svojo gnado zopet dej,
In gnado dej,
In gnado zopet dej.

3.

Smo delo sej vsi tvojih rok
In tvoja lastna stvar.
Opri slabost' svojih otrok
Ti velki Gospodar.
Za spravo zdej darujemo,
Tvojiga Sinu zročujemo
o Bog! skoz Njega sveto kri
Vse naše grehe nam odmi.
Vse nam — od-mi.
Vse grehe nam odmi.

Kredo.

1.

Gospod, pred tabo s trepetanjem
Te tvoja verna stvar spozna,
In ver'je z živim spoštovanjem
Na tebe praviga Boga;
Tud ver'je v tvoj'ga ljub'ga
Spočetega od svet'ga Duha,
Ko Jesova ga korenina
V deviškim cvetji je scvetla. (dvkrt.)

2.

De je prišel iz zgolj ljubezni,
Ljudi nas spravit, Bog, s tebo,
De na-se vzel je vsih bolezni,
Prelil na križu kri svojo,
De spet je vstal, pekel premagal,
Na desnim Tebi zdaj sedi:

---

[155]

De nas bo enkrat vse prevagal
Sodnik pravični vsih stvari.

(dvakrat.)

3.

De sveti Duh nam cerkev viža,
De bo do konca vednjo ž njo,
De kdor se k njem' v solzah perbliža,
Od grehov spet očišen bo;
Zopet de enkrat bomo vstali,
Vsih svetih družba sprosi nam,
De bomo skupej vžívali
Življenje večno z Jezusam.
(dvakrat.)

Darovanje.

1.

Tvoj mašnik zdaj daruje,
Gospod, leté darí,
Z njim tud tvoj ljud zdihuje,
In s sercam kvišk' puhti.
Čist kruh je ino vino
Za grehe naše' dar,
K tvojiga Sina spomino
Je obložen altar. (dvakrat.)

2.

Vzem', Bog! leto darvanje,
Dobrotljiv Oče naš,

---

[156]

Omeči to zdihvanje,
De nam spet gnado daš.
Le smert in kri presveta
Tvojiga ljub'ga Sinu
Nam da trošt, de bo vzeta
Ta prošnja gor v nebu. (dvakrat.)

Po povzdigovanji.

1.

Poglej, o Oče, z visokosti
Ves milostljiv na ta altar ,
Ki na-nj postav'mo po dolžnosti
Zdaj tebi dopadljivi dar:
Ta dar je sam tvoj sin edini,
Iz zgolj ljubezni darovan:
Za nas prisojen umornini
strašno na križi bil zaklan. (dvakrat.)

2.

Slabosti On vse naše nosi,
De nas perpravi v sveti raj.
On per Očetu za nas prosi,
Deb' z Njim živeli vekomaj.
Naj Te ljubezen ta ognjena
Skoz prošnje, Jezus, omeči,
De se ta Tvoje smerti cena
Nad nami nikdar ne zgubi. (dvakrat.)

Agnus Dei.

Poglejte Božje Jagnje:
Kak' toči svojo kri,
Kako zdaj glavo nagne,
Kako za nas medli.
On grehe nam odjemlje,
On nosi vse dolge,

---

[158]

Pokrajne cele zemlje
Po Njemu mir dobé. (dvakrat.)

III.
Pred pridigo.

O Jezus, duša moja
Je žejna slišat' te,
Ker le beseda tvoja
Resnica večna je,
Oznani nam povelje
Življenja večniga,
Besedo, k' nam veselje,
Neskončno srečo da.

Tvoj nauk nam tamôto
Duš naših razsvetli,
In pameti slepôto
Z resnico razjasni.
Slep človek sam od sebe
Ne ve, kaj je hudo,
In dobriga brez tebe
Spoznal nikol ne bo.

Beseda tvoja kaže
V nebesa pravo pot
Če naša pamet laže,
Nas ona var'je zmot.
Ker ona da spoznanje ,
De vidimo svetost,

Odverne grešno djanje,
Podpira nam slabost.

Oh, ojstra je, boleča,
In dušo v živo skli,
Ognjena je, goreča:
Pa vender tud hladi;
Poterdi vero našo
Oživlja jo povsod;
Daj vselej nam to pašo.
Te prosimo, Gospod!

Je grešnik marsikateri
V nesrečo sam goljfan,
Mira ne iše v veri.
Tiči v pregreh' zaspan;
Ti k duši greš zaspani,
Ter grešnika zbudiš,
Mu praviš: grešnik vstáni,
De večno ne zaspiš!

O de b' beseda tvoja
Ne vtihnila nikdar.
O daj, de duša moja
Prejema ta tvoj dar;
Daj v križih, daj v skušnjavah,
V skerbeh nam, Bog, ga daj,
Nas veseli v težavah,
Nas pelje v sveti raj.

IV.
Oznanjenja Marije device.

Bod', Marija, počešena!
Pravi angelj k nji poslan ,
Z milostjo si obdarjena
Dansi, ta tvoj veliki dan!
Milost Božja je zvolila
Tebe izmed vsih stvari:
Dvico te je posvetila,
Med ženami take ni.

Kaj se boš, Marija, bala?
Bog za tvojo čistost ve;
Sina bodeš svetu dala,
Jezus bo njegovo ime.
Velik bo po celim svetu,
Božji Sin se bo imenval,
In po Davidu očetu
Vekomaj bo kraljeval.

Kak' se to zgoditi hoče?
Mi, Marija, govoriš!
Al' pri Bogu je vse mogoče,
Tud če dvica bit' želiš.
Lej, Marija, svojo teto,
Dolgo ni b'la slišana,

Le poglej Elizabeto.
S Sinám je požegnana.

Slišala je to povelje,
Ostermelo je serce,
Pa storit' ji je veselje,
Kar Gospod ji zapové.
Lej, Gospodova sim dekla,
Kar želi, zgodi se naj!
Je Devica čista rekla,
Angelj se poverne v raj.

Lej, devica je spočela,
Ohranila dviški cvet,
Mater' Božje čast prejela,
In osrečila ves svet.
Božje čuda zdaj molimo,
Božjo skrivno premodrost
Njega milost zahvalimo,
Predobroto in svetost.

V.
Adventna.

(Iz nemškiga.)

Vi oblaki, ga rosite!
Ali zemlja naj ga da!

Ve nebesa ga pošljite
Skor Zveličarja sveta!
Milo so ljudje zdihvali,
V grehih in v tami ječali;
Bog je bil zemljó preklel.
Greh nebo človeku vzel.

Oče se nebeški vsmili.
Vidi tol'ko bolečin;
De bi se ljudje rešili,
Se ponudi Božji Sin;
D'vico Gabriel pozdraví,
In Marija čista pravi:
Lej, pokorno je serce.
Kar Gospod mi zapove.

Zgodba sveta in vesela,
Nam odklene vsim nebo:

Lej, Devica je spočela,
In Beseda je meso!
Pred Gospoda pokleknimo,
Njega milost zahvalimo;
Blagor tebi, grešni svet,
Jezus pride greh odvzet.

Bratje! dosti je že spanja,
Glas nebeški kliče nas.
Dan se bliža, noč odganja,
Zdaj prihaja srečni čas.

Odverzimo vso hudobo,
Oblecimo pa svetlobo.
De preide grehov noč
In nas vodi Božja moč.

Ne živimo več pregrešno,
Svet apostelj nas uči.
Ne nečisto, ne požrešno,
Nevošljivost naj beži;
Naj se vsak pred njim poniža,
Kter'ga prihod se nam bliža,
De bo s čistim sercam vsak
Le Zveličarju enak.

O zveličar! pridi skorej,
De se spolni, kar želim,
O pernesi moč od zgorej,
De se čisto spokorim,
Ti pernesi mir nebeški,
De ga vživa duh človeški,
Daj, de pridem sodnji dan
Med ovcé, na desno stran.

VI
Terpljenje Jezusa.

(Iz nemškiga)

Daj mi, Jezus, de žalujem,
Smert, terpljenje objokujem,
K' si ga, Jagnje, ti prestal,
Grehe zbrisal, milost dal,
Jezus daj, de tvoje rane
Nas presunejo kristjane ,
To terpljenje prebritko
Nam pomoč naj v smerti bo.

Nas odrešit smert si zvolil,
Pred Očetam trikrat molil,
Si kervavi pot potil,
Kelh, terpljenja, čisto spil.
Jezus, daj i.t.d.

Tolovaji te obdali,
Te zvezali in peljali,
Uklenili ti roke,
Ktere celi svet derže.
Jezus, daj i.t.d.

Trinogi so te sodili.
Križaj ga, hudobni vpili,

Tepli, bili, de se kri
Iz bolečih ran cedi.
Jezus, daj i.t.d.

Ternje bode čelo tvoje,
Za velike grehe moje,
Tebi, Jezus, kralj sveta!
Žezlo, terst, se v roke da!
Jezus, daj i.t.d.

Oh! na križ so te razpeli,
In na križu te še kleli!
Oh, za nas si tolk' terpel!
In za naše grehe umerl.
Jezus, daj i.t.d.

Naši grehi so te zdali
Tebe, Jezus, zasramvali,
Za naš greh tepen si bil.
In na križi kri prelil.
Jezus, daj i.t.d.

Daj nam tebe le iskati,
Svoje grehe objokvati,
De se tvoja rešnja kri
Kdaj nad nami ne zgubi.
Jezus, daj i.t.d.

VII
Žalostne matere Božje.

(Iz latinskiga.)

Žalostna je Mati stala,
Se pod križem mil' jokala.
Kjer je visel njeni Sin.
V žalost je serce vtopljeno,
Vse prebito, prebodeno
Z mečem dušnih bolečin.

O, kaj žalosti prestati
Mogla je presveta mati,
Ktere Sin' je rešil svet!
Žalostna stoji jokaje,
Zdiha, gleda trepetaje,
Kaj nje Sin terpi razpet.

Kdo bi solz ne jel točiti.
Če Marijo vgleda biti
U britkosti, ko je ta?
Kdo preserčno ne žaluje,
Če to Mater premišljuje,
Ki terpeti tol'ko ima?

Grehe ljudstva nase vzeti,
Vidi Jezusa terpeti,
Šibam vdati se voljno.

Gleda svoj'ga Sina milo,
Ki je vse ga zapustilo,
Kadar je nagnil glavo.

Mati! zgled ljubezni prave!
Daj mi čutit' te težave,
Daj mi solz pregrenkih dar.
Stori mi serce se vneti,
In za Jezusa goreti.
De mu bom prijetna stvar.

Sveta Mati! to te prosim,
Rane Kristusa naj nosim.
Vtisni mi jih u serce.
Naj te rane tvoj'ga Sina,
Naših grehov bolečina,
Tud mene v živo skle.

Daj, de s tabo rad žalujem,
Svoje grehe objokujem,
Dokler tukej še živim,
Poleg križa de prebivam,
In s teboj solze prelivam!
S celiga serca želim.

O devic vsih devica,
V žalosti nam tovaršica,
Daj, de jokam se s teboj,
Smert de Jezusa ostane
Meni v sercu, naj tud rane
Bodo vedno pred menoj.

Naj se svetih ran navzamem
In od križa ves unamem,
Kristusu de bom udan.
Dušo vneto in gorečo
Varuj, Mati, u nesrečo,
Kadar pride sodnji dan.

Tvoj'ga Sina križ me hrani,
Ino smert njegova brani,
Mi pomoč in milost daj.
Ko bo smert telo zadéla,
Daj de bo takrat prejela
Duša moja sveti raj.

VIII.
Velikonočna.

(Iz nemškiga.)

Zveličar gre iz groba
Ob moč je smert, trohnoba!

Velikonočno jagnje bil,
Je zame drago kri prelil.
Aleluja!

Otet je človek, rešen!
In v brezno satan trešen!
Smert nima svoj'ga zêla več,
Odpert je grob in kamen preč!
Aleluja!

Odrešil je očete
Veliko časa vjete;
Častito jih pelja sabo
V zaperto z greham pred nebo!
Aleluja.

O, kak se svet'jo rane
Nevsmiljeno mu dane!
Veselje angeljsko verši,
De smert je mertva nas uči.
Aleluja!

Je terdna naša vera,
Resnica jo podpera:
Zveličar je od smerti vstal,
Tud nas ne bode grob končal.
Aleluja!

Le kratka noč bo v grobi,
Ker angelj kmal' zatrobi,
Telo tud potlej popelja
Zveličar v raj, in smert neha.
Aleluja!

Dopolnit naše želje,
Perpravit nam veselje
Greš ti, Zveličar, pred menoj,
Prišel bom, upam. tud za t'boj.
Aleluja!

Življenje ponoviti,
Tako v nebo daj priti,
Kjer per Očetu ti sediš,
In vsim pravičnim Ion deliš.
Aleluja!

Pred sodbo bom postavljen,
Po svatovsko napravljen,
S kervjo bom Jagnjeta opran,
Med tvoje svate svat odbran.
Aleluja!

Aleluja! Aleluja!
Aleluja! Aleluja!
Po tvoje, Jezus, bratam brat!
Daj tudi nam od smerti vstat'.
Aleluja!

IX.
Križeviga tedna.

(Iz nemškiga)

Bog, kter grešnike štrafuješ,
In pravične zveseluješ,
V nebu ti nad nam' živiš ,
Žugaš, tepeš in krotiš.
Sliši nas, stvari vboge,
Odverni nam vse nadloge,
Zdrave, v miru nas ohran'.
Daj nam kruha vsaki dan!

Slednji dan nas iz dobrote
Preskerbiš lahko sirote;
Si mogočen Gospodar,
In skerbiš za vsako stvar.
Sliši nas, i.t.d.

Ti daješ stvarem živeti,
De gre dež, in solnce sveti.
De polje lepo cvete,
Žito upanje daje.
Sliši nas, i.t.d.

Če živali nam škodljive
Pridejo na vert, na njivo,

Tvoja volja je tako,
Služimo si z greham to.
Sliši nas , i.t.d.

Če od neba le dežuje,
De nam živež potonuje,
Pride to iz tvojih rok
Zavolj spačenih otrok.
Sliši nas, i.t.d.

Če poleti za vročino
Vzame toča nam poljnino,
De zelen'ga vidit' ni,
Smo pregrešili sami,
Sliši nas, i.t.d.

Če gromi, se križem bliska,
De se vsak ostrašen stiska.
Grešnik tvojo moč spozna,
V svojih grehih trepeta.
Sliši nas, i.t.d.

Svojo moč prav pokazati
Hotel si Egiptu dati
Rodovitnost sedem let,
Ino sedem lakot spet.
Sliši nas, i.t.d.

Izraelce si posvaril
Z dolgo sušo jih udaril,

Ko je Ahab kralj njih bil,
Dež tri leta ni rosil.
Sliši nas, i.t.d.

Je nebo zaperto bilo,
Polje ni dežja dobilo,
Izrael je malikval,
Ti pa, Bog! ga obiskal.
Sliši nas, i.t.d.

Pa Elija si ohranil,
Čudno lakoti ubranil,
K' je zatérala strašno
Celo judovsko zemljo.
Sliši nas, i.t.d.

Ker se ljudstvo spreoberne,
Šibe tvoje si odverne,
Ko Elija pros' za nje,
Kmalo dost dežja dobé.
Sliši nas, i.t.d.

O Bog, tudi nas se vsmili,
Ki smo te močno žalili,
Kader bodeš tepel nas,
Vsliši prošnje tisti čas,
Sliši nas, i.t.d.

Tebi v voljo se čmo zdati,
Svoje polje obdelvati,

Ti odpri roko, Gospod!
In napolni nas dobrot.
Sliši nas, stvari uboge,
Odverni nam vse nadloge,
Zdrave, v miru nas ohran',
Daj nam kruha vsaki dan.

X.
Binkoštna.

Prid', sveti Duh! aposteljnam dan,
Ker si bil dansi vanje poslan,
De čuda Božje pravijo,
Sovražnikam se vstavijo.
Prid', sveti Duh! te prosi kristjan.

Prid', sveti Duh! daj svoje dari,
In jih med svoje verne razli;
Resnico de poslušajo,
In nje sladkost okušajo.
Prid', sveti Duh! razsvetli nas ti.

Prid', sveti Duh! omeči serce,
Zažgi nam v sercih svete želje;

Ljubit', kar je pravičniga,
Se varvati krivičniga.
Prid', sveti Duh! ljubezni svete.

Prid', sveti Duh! podpiraj slabost,
Poterdi v sercih pravo svetost;
Daj, de se ne spotaknemo,
V ljubezni ne premaknemo.
Prid', sveti Duh! ti naša krepkost!

Prid', sveti Duh ! ti zvesti vodnik!
Veselje naše, naš pomočnik!
O vôdi nas do večnosti;
Perpelji nas do srečnosti.
Prid', sveti Duh! ti naš poterdnik!

XI.
Pred s. rešnjim telesam.

(Iz nemškiga)

Pridi molit, o kristjan!
Od ljubezni svete vžgan,
Kjer je Jezus v Zakramentu
Iz ljubezni dan.

Tukej so svete reči:
Jezusa Telo in Kri;

Duša, která njega vživa,
Se ne pogubi.

Bod' česen, Odrešenik!
V nadlogah pomočnik,
Svojim vernim, tebi zvestim
Varh in učenik.

Posvečuj nas ti zares,
Čuda polni kruh z nebes!
Ti otmi nas vsih nevarnost
Duš ino teles.

Spokorjenja daj solzé,
Grehov zbriši nam dolgé;
Vera, upanje, ljubezen
Naj u nas goré.

Kader umerje telo
Vzemi dušo ti v nebo,
De se bomo veselili
Vekomaj s tebo.

XII.
Poslednji dan.

Strašen dan bo dan plačila,
Zemlja se bo v prah zdrobila,
Priča David in Sibila.

Grozen strah bo svet obdajal,
Kadar bo sodnik prihajal,
K ojstri sodbi človek vstajal.

Jela bo trobenta peti,
Mertvim po grobeh grometi,
K sodbi priti jim veleti.

Smert, natura bo stermela,
Kadar bode stvar ož'vela.
K božjimu sodniku h'tela.

Bukve bodo pernesene,
Dela bodeš bral storjene,
Dobre vse in nepoštene.

Bo sodnik tedaj se vsedil.
Vse, karkol' je kdo naredil,
Celi svet bo tistikrat zvedil.

Revež, kam se čem podati?
Kje prijatla tam iskati?
Komaj dobrim bo obstati.

Kralj nezmerne visokosti!
Rešiš svoje brez vrednosti.
Reši v moji me slabosti.

Spomni se, o Jezus mili!
De so zame te vmorili.
Prosim, tisti dan se vsmili!

Trudin hotel si hoditi,
Zame svojo kri preliti;
Daj k zveličanju to biti.

Daj te imeti pomočnika.
Naših duš Odrešenika,
Preden vidimo te sodnika.

De sim kriv, to sam spričujem,
Sam pred sabo se sramujem,
Pa zanesi, Bog! zdihujem.

Rane grešnice zacelil,
Tolovaja si zveselil;
Meni upanje dodelil.

Nisim vreden odpušanja;
Vender, Bog pomilovanja!
Varuj v ogenj me jokanja.

Med ovce me den' ovčico,
Reši med kozlov sirotico,
In pokliči na desnico.

Ko zaveržene preklete
Pahnil v ogenj boš ujete,
Déni me takrat med svete.

Sliši prošnjo, Bog! pohlevno,
Dušo glej pobito, revno;
Skerbi zame stvar nevkrevno.

Dan jokanja, polin straha,
Ko bo človak vstal iz praha!

Naj mu njega hudobije
Milost tvoja, Bog umije.

Daj jim Jezus, naš pastir,
Večni pokoj, večni mir.

Natisnil J. Rud. Milic.