KRATKOZHASNE
UGANKE
INU
ZHUDNE KUNSHTE
IS
Węle shôle.

OD

Petra Kumrasa.

So na prudej
V' Lublani per Vincenzu Ruziczku
mejſtn. Buqvavęſzu pod Tranzho.

Table ſa uganiti:

Kaj si je gdú ſeno zherko, ali zifro is
njeh v' mislah ſbral.

Predgovor

od

Ugank, inu zhudneh kunsht

Kokú je pózh tu; si bo merski êdn
mislel, katiremu bodo lete bukuvze v'
roke, ali pred ozhy prishle, koku je tu: de
en zhlovek je na tu ſapadl, kraynzam
take qvante (kakershne so uganke, inu
zhudne kunshte) pisati, inu v' druku
vonjidti puſtiti? — Na tako viſho, koker
se meni ſdy, be bil jeſt ſhe kmalu s'
pervega konza to pervo uganko: tvojo misl
lube moj Perjatl! uganil. Al povej
meni: moj Lube! kaj otshe tu pozh
tolkajn zhudnega biti? — Tu je meni ena
uganka, zhes katiro se ti zhudi, katiro
meni reſlóſhi: de dadusehmal, ke so
Kraynzi ſhe na merski ene rezhy, koker
nigdar poprej, ſapadli, she nòhzhé na
take rezhy ſapadl ni, katire so ſhe v'
drugeh shprahah na dan, inu med ludy
dane ble: katire merski enemu, tudi med
gmajn pukam, ali ſa dolge zhas si
krajshati: ali med drusheno en smeh, ali
shpas pozhęti sluſhejo: męrski enega
v' eni, ali drugi ręzhi poduzhę: njemu

njegov tumpaſt uni ſbrusejo, pamet ubri
shejo, ter zhloveka v' vézh rezhęh bel
vêdnega, inu ſnajdenega delajo.

Kaj takega so v' ſtanu uganke, inu
zhudne kunshte ſturti; dokler uganka
ja drugega nezh ni, koker ena ſavytu
povędana beseda, ali zhudnu, inu use
drugazhi, koker je samu na sebi,
poſtavlenu prashanje, katiru se skus eno
ſakſyto pergliho ſdej s' to, ſdej is uno rezhjo,
najprejpernêse, inu, de be se reſloſhilu,
inu uganilu, gorida, zhasi ſatù: de be se
kaj k' pridnemu, uku: zhasi k' ſbrihtanju
te pamete: zhaši k' potrębnemu
reſveselenju tega serza is ugank vonuſęlu.

Use ima svoj zhas, prave ta môdre
Ekkleſiaſtes 3. 4. Tok je tudi zhas se
smejati, inu vesęlega serza, ali dobre
vôle biti, tuje: svoje vesêle is eno
rezhjo inu v' eni rezhi imęti, katira nekar
Boga, nekar svojega bliſhnega
nareſſhâle. Dokler tu kratkunekar, zhlovęshki
naturi nasluſhe, kader se zhlovek
ſmirej kislu, inu potuhnenu derſhy:
useskuſi modru, erſnú, inu ojſtru obnâsha.
Zhlovek more gledati, vezhkrat, skus
kar bodi, ſene rezhy poshtênu svoje
serze k' vesèlu perpraveti. Med drugemi se
ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus
zhudne kunshte dasęzhi.

Al pèr usemu temu le vonder she eni
ugank (de od zhudneh kunsht nezh na-

rezhem) terpeti namorejo, ter pravejo;
kedu otshe use uganke uganiti? kaj je
meni ſa uganke mar ? kaj imam jeſt od
tega? Res je: uganke so, koker szer
use druge rezhy na svejtu use sorte:
pridne, inu poredne. De porędneh
terpeti namorete, imate prov; al takeh,
katireh tudi jeſt terpęti namorem, naboſte
v' teh bukuvzah narajmali; ſhleht rezhy
se bres uka, bres bukuvz uzhe. Pridne
uganke, koker njeh boſte brali, ali
ſashlishali, kaj vadle? de vas bodo
veselile, ſlaſti: ke se njeh boſte ſamirkali, inu
skus tu pozhasi tudi druge uganiti
navadeli, inu nauzhili, de uganke ene le
samu v' eni zherki: druge v' eni ſlôſhi te
besede: ene v' sami besedi: druge v'
govorjenju , inu ſrekanju, ali v' ſaſtopnoſti
te besede: inu ſupet druge sorte uganke
v' obojemu skupej obſtoje.

K' ugankam so perſtavlene zhudne
kunshte, katire doſtikrat ne le k' smehu,
inu shpasu, ali ſa kratkè zhas: temuzh
she tudi k' pridu, inu k' nuzu sluſhejo, ter
so is dvojnega zila, inu konza zhloveku
dobre: toku dobre temu, katir njeh ſnâ,
koker unem, katirem na prizho se take
kunshte delajo.

Te buqve so na Kraynski ſemli szer
ręs kaj novega; al uganke goridajati, inu
kunshtne, umętne rezhy shpogati je ſhe
tudi aa Kraynskemu ena ſtara navada.

Nekedej so njeh per miſi, na goſtęh, inu
szer per dobri voli, ali v' eni perjaſni
ſdruſhbi goridajali, de so se pred
kregam, inu prepiram obvaruvali, ter per
dobri voli, inu perjaſnoſti obderſhali.
Toku se she tudi per sedaneh zhaseh
nameſt klafanja, ali oppravlanja per
poshtene ludęh gody. Torej so uganke od
useh ſtanov, od antverhov, od ludy, inu
ſhival: od useh ſtvary, na nebu, inu na
ſemli ſloſhêne.

V' S. Pismu se uganke najdejo:
koker tudi v' buqvah teh Modrijanov
ſtarega svejta; tok niso tedej ludęm uganke
toku naunzne, koker se mordej
enemkatirem ſdę. Al kaj je tręba od ene
ſnane rezhy tolkajn besedy delati?
Uſamino rajshi uganke pred se.

Po ſtvarjenju tega svejta v' lejtu 2950.
je Samson Judic. 14. 12. toku govoril.
Jeſt vam otshem eno uganko goridati;
zhe njo boſte v' 7. dneh tega
ſhenitnega goſtuvanja, ali svatbe uganili: vam
otshem 50. tanzhiz, inu tolkajn sùkn
dati; zhe nje pak uganili naboſte, boſte vi
meni 30. tanzhiz, inu 30. sukn dali.
Kedu je to ſaſtavo dobil, ſe ſna v' S.
Pismu v' buqvah teh Sodnikov na 14. po
ſtavi brati. Uganka je bla leta:

Od tega, katir ję, jé ena jęd
vonshla: inu od tega mozhnega sladkuſt.

Kaj je slajshega ked med? Kaj je
mozhnejshega, ked en lev? katirega je
bil Samſon pretergal, ter je bil v'
njegovemu gôbzu en ſterd meda neshl.

600. lejt pred Xtusovem rojſtvam je
Modrijan Thales take uganke goridajal:

KaJ je med useme rezhmy tu
narſtarejshe? Buh.

Kaj je med usem. tu narmozhnejshe?
Potręba, inu sila, katira kola lôme, inu
ſhel ſne urata prewye.

Kaj je tu narlepshe med ſtvarmy? Ta
svejt: ſemla, inu nebu.

Kaj tu narmodrejshe? Zhas, katir use
naspametne spametuva.

Kaj med usemi narbel gmajn? Upanje:
ke slehern si kaku upanję dęla.

Kaj je zhloveku narbel nuznega?
Zhednoſt pred Bogam, inu pred ludmy.

Kaj je narhujshegaſa zhloveka? Pregręha.

Sem, kar sem bil: nisem bil, kar sem
vonder mene ſdej obôje imenujejo. Xtus,
Buh, inu zhlovek.

Na tako viſho se tudi prasha: Kajſen
Svetnik ima narvezh brad? S. Pętr. ima
3. eno svojo, inu dve nanjegoveh kluzhah.

Latir is 12. Apoſtelnov ima narvezh
ſôb? S. Shimn, na njegovi ſhâgi.

Kaiſen Svetnik prov kriſha nadela?
S. Andrej; ke svoj krish po ſtrani derſhy.

Katir je med Svetnikami ta narvęzhe?
S. Chriſtof. ſakaj ſtojy S. Chrishtoſ pou-

sod ſvunej zirqve? Ke ie toku velik, de
skus dure v' zirkuv namôre.

Katir je ta rôshtan Svetnik? S.
Lovrenz is rôſham.

Kajſen Svetnik sam svojo koſho na
prudej ima? S. Jernej.

Katir je ta prederte Svetnik? S.
Boshtijan is pshizame.

Kajſena Svetniza use toppelt vide?
S. Lucia; ke ima ozhy v' glavi. inu v'
rokah.

Katiri so ti naruzhenejshi Svetniki?
Katiri buqve ſaperte derſhe, inu ſhe use
odſvunej ſnajo.

Zhegay pès je narhuishe, inu se
narmejn obrajta? Shent Markov pès; ke je
ſmalan, ali is leſa ſręſan.

Ta ſtare Modrijan Plato l. 5. de Leg.
ima to uganko: En zhlovek (ni zel
zhlovek) en slępz (ni zel slepz) je eno tizo
(ni zel tiza) is enem kamenam (ni zel
kamen) powyl; ke je na enemu drevęsu
(ni zel drevu blu) se obvęsela bla. En
pózhen ſant, en slępúr je enega topirja;
ke se je bil na eno zheshminovo hoſto
obvęsel bil, is morske pęno, ali is enem
zęglam uwyl.

En ozhe ima 12. synov. Usak syn
ima po 30. otrok, katireh eni v'
ardęzhemu: ti drugi v' zhernemu oblezheni
hodejo. Prateka, ali lejtu ima 12. męszov.
Usak mesz ima po 30. dny, katireh eni so

ardezhi praſneki: ti drugi pak zherni
delovneki.

Drugazhi je en Sofiſt Eſopu to
uganko toku goridal: Je enu veliku
poslôpje, v' katiremu ſtojy enu grôbu ſidanje,
verh hatirega ſtojy 12. hish, ali zimprov,
katireh slehern je is 30. kolmy podpert.
Okoli teh kolov se en mosh, inu ſhena
useskuſi dreveta, inu vonder se nigdar
ujęti namoreta. Na temu svejtu ima lejtu
12. męszov, katiri so is 30. dnevami
opperti: okoli katireh se nozh, inu dan
suzheta, inu spreminata.

She na eno drugo viſho: Kaj so tu
ſene buqve, katire bleſu par usaki hishi:
skorej per usakemu purgarju v' arſhatu se
ſnajdejo. Toku use lete baqve shtema
ſatu: ke use, karkol se ima na nebu:
inu na ſemli ſgoditi, v' sebi ſapisanu
imajo? Prateka.

Kaj je tu ſena ſhival? ſjutrej po useh
shtireh laſe: ob poldne ob dveh: inu na
vezher hode po treh nogah? En
zhlovek! mladu dęte laſe po useh shtireh.
Kader odrase, hôde po dvęh: inu, kader ſtar,
inu môterne rata, se more ob palzi
oppirati.

Zhe mesęno perſt is rogam preorjesh,
nabode tebi perjetnega sadú pernesla:
ampak katir skly, inu pêzhe ked
koprive, inu pópr. Tuje: Kader tebe garje

serbe, inu se is nohtmy praskash, si nezh
bulshi, ampak le hujshi delash.

Jeſt si vôshem, de be mene nehzhé
napoſnal, ſatorej si obras is enem na
posvojo uſętem flôram ſakryvam. Zhe
mene napoſnash, tok se hud zhes tu:
zhe mene poſnash, tok je tebi malu mar
ſa tu. Ena Uganka.

Mi imamo 2. vekshe, inu 2.
majnshe seſtre, katire so ali use 4. glih per
myru, inu pokoju: ali, zhe se le ena
pregâne, tok ſhe te druge ſa njo tekô;
al zhe bel te male pred teme velikeme
teko, mejn te vekshe te majnshe
ujamejo. So 4. Kolesa v' vóſu.

V' vashi vasi poſnam jeſt enega osla;
katir vinu nôse, inu vodo pye: inu eno
komęlo, katira dnarjov polne ſhakle
nôse, inu koprive je. Enega skoporitza
inu eno skoporitko, katira usega obilnu
ſadoſti imata; si pak malu, ali zel nezh
napervosheta.

Jeſt imam enega volizhka. Kader
njega zhes ſtręho ſaluzhim: tok njega ſa ręp
obderſhim. En klovhizh pręje.

Mi imamo per nas eno gospodizhno.
Kader na vezher v' hisho pride, tok na
enkrat skus use okna poględa. Mi
imamo tudi eno tako, namrezh: Luzh, ali
uſhgano svejzho.

Je ena ſtvar od ene ſhivale, od
katire se ti lepu redish; kader se pak ſa-

zhné sama sebe zęrati, tok merski
enemu k' uku posvejte. Svejzha.

Podnęvi nimam zel nezh oppraveti;
morem v' enemu kotu leſhati. Al kumej
se mrak ſtury, tok morem le enu ſa
drugem ſęvati, ter ogn, inu plęmen
poſhirati. En ſushilnek, ali shnajzar.

Vash hlapz je ena zhudna ſtvar.
Kader gori, inu doli, sem, ter kje teka,
tok svojo dolſhnuſt, inu sluſhbo narbel
opprave; pride pak na svoj kraj, na
svoje męſtu, tok na svojo dolſhnuſt
poſabe: svoje sluſhbe naſtury. En vôs.

So 4. zhudne ſtvareze, bratji, inu
seſtre, te narperve ſtvary na svejtu,
katire so se skupſdruſhile. Ta perva têzhe
v' en namyr naprej, inu se nigdar
naupęha. Ta druge ſhré vouinvon , inu
nima nekol ſadoſti. Ta treta pye useskuſi.
inu se vonder naupyane. Ta zheterte
piha zhasi, koker de be otl us gvant is
enega ſtergati: zhasi pak pezhe, de ni
mozh v' sukni obſtati. So 4. Elementi:
Voda, ogn. ſemla, luft, ali sapa.

Kedu so leti shtirji: ta perve ni bil
rojen; je pak vender umerl. Ta druge
je bil rojen, pak ni umerl. Ta tréte
ni rojen; pak tudi ni umerl. Ta
zheterte je bil rojen, je pak ſhe tudi umerl?
I. je Adam. 2. Enoch, ali Elias. 3. En
Angelz. 4. usak zhlovek, katir je ſhe
umerl.

Kaj ima Adam spredej, ina Efa
ſadej? To zherko, ali pushtob A.

Kje je Adam ta perve bart ſhlizo
jemal, ke je h' kosilu sędi? Per shtilu.

Kam je narpoprej is ſhlizo shl? V'
sklędo; potęm shelej v' uſta.

Kaj je tu ſena dekleza, katira ni bla
ſa divizo odlozhéna; ſatorej je mate
poſtala, ter je povyla, deslih se sama ni
od matere rodila ? Efa.

Kajſen zhlovek je umerl, ter ni bil
pokopan: ni ſtrohnil pod ſemlo, tudi
ni bil od zhervov, ne od orlov
sneden? Lothova fibezhna ſhena je bla v' en
ſtebr soly na fraj zeſti sprebernena.

Prędn sem umerl, sem bil pokopan.
Noben grób mene v' sebi nima: noben
teshke kamen mene napokryva. Jeſt
govorim she, inu shlishem; le svejta, inu
svitlega ermenega sonza jeſt navidem;
ke v' svojemu grobu she ſhivim, ter is
grobam v' red, Buh ta vę, kje po
svejtu okoli derzhim. Jonas v' trebuhu te
morske ribe.

Kajſen dan je v' novemu teſtamentu
sonze szer gori; al doli she ni shlu?
Dans; zhe je she dan, inu ni mrak.

Kaj ſtojy na verh usake zirqve?
Pizheza verh zherke i. v' ti besedi zirqve.

Kaj je tu per vas ſana Xtijana,
katira je spręd, inu ſad glih, ter tebi,
koker otshesh, rajmno toku lohka naprej-

koker naſaj grede? Ama, ima spred, inu
ſad A, ter se predsej inu ritnesku Ama
bêre.

Kaj je pak una, katira je spred, inu
ſad glih; na srędi pak toppelt? Ta
beseda: Anna.

Tvoj ozhe so ſa 33. lejt mlajshe, ked
tvoj dedzhek, ſapishi meni obęh ſtaroſt
is eneme, inu rajmno temeiſteme
ziframe. Ozhe so 66. lejt ſlari: inu ke te
zifre okoliobernem, so dedzhek 99.
potemtakem 33. lejt ſtarejshe, ked moj ozhe.

En lokaj, katir ni mogl R ſrêzhi, ke
v' grad gre, vide eno naſnano Xtijano
pred gradam na klopi sedęti. To
prasha on: H' komu ſte pishla? So gospud
ſhlahtne doma? Kaj be ada? is njimi
be rada govorila. Is gospud fewólta
jam namoete govojti, je pe vodi na
węgu, pej devah. Kaj ſte? Odkod pidete?
Koku vam je imę, ali pimk? — Ona ni
otla njemu na tu ſaſtopnu odgovoriti,
temuzh je djala: zhe gospej ſhlahtni
povęſte: de ranka rama is rudmatzhja se
puſty nji lepu pohlevnu perporozhiti, tok
boſta vi, inu gospa vedela, koku je
meni imę: kaj sem, inu odkod sem. R.
naiſrezhi, tok je Anka njenu imę: tok
vęsh, de je ama is Udmatzhja.

Koku be lesiza is tremi pushtobami
pisal? En kosz lesú poloſhi ſravn ter re-

zhi' tu je lęs, iza pak perpishem tok je
les iza s' treme zherkame pisana.

Ena gospa ima dve hishne dekle, ena
je ena Judena, ter je nji Lia ime; ta
druga je ena Xtijana, ter je nji Roſa
imę. Koku njeh otshe, de be obę
skupej naenkrat prishle, is eno besedo po
imenu poklizati? Roſalia.

Kaj je tu, kar kmet notshe, inu od
sebe ſaluzhy: tu gospud v' ruto hrane,
inu per sebi v' arſhatu obderſhy? Ali
drugazhi: Kaj na ſtęni bres kluke visy?
Sm rkl.

Zhe tebi v' roke podam, tok is rok
spuſtish, kaj otshem tebi is rok uſęti,
tok napuſtish, kaj otshe tu ſena besęda
biti? Perſt, po dvojni ſaſtopnoſti: enkrat
na ſemli, drugezh na rokah.

Kader per fari v' zirkuv notrigresh,
kaj imash na desni, inu kaj na levi
roki? Na usaki 5. perſtov.

Zhe njega videsh, tok njega
napoberesh zhe njega navidesh, tok njega
poberesh. Kaj je tu? En pishkav
leshnek, zhe luknezo v' njemu videsh, tok
njega leſhati puſtish.

Zhe meni vezh prezhuſamesh,
vezhe ratam: zhe meni vezh perverſhesh,
majnshe poſtanem. Ena jama.

Kaj je tu: je ſmirej situ, inu vonder
ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use,
kar doby, poſhré, inu preseje.

Drugazhi. Kai ſe pozh use v' mene
issûje, vonder nekol poln naratam. Moj
velik trebuh se toku nabâsa, de be
meni utegnil pozheti: al kmalu je spet
praſn, ked ena prederta danka. Pride
meni voda, ked ena zęla povúdn v' moj
govt, tok mene naſatopy, ampak,
koker spred notri, tok ſad vonkej shine.
Enu situ.

Tvoje seſtre ime se Neſha, inu
tvojega brata Anſhe pishe; al naredi meni,
de Neſha bo Anſhe: inu Anſhe Neſha.

AEHNS.

Tolkajn, tuje: 5. zhèrk ima obeh
imę; tedej preſtavi teh na 5. zedelzeh
ſapisaneh zherk toku koker otshesh imę
imeti. Je Neſha? tok A to pervo zherko
poſtave, inu E to ſadno, tok bo Anſhe;
je pak Anſhe, inu otshesh Neſha naredi
ti, tok A to ſadno, E pak to drugo
zherko poſtavi, inu se bere Anſhe.

Kaj se bahash? lub moj ratar! Ke
ti koker roſor tebi, semterkje enaku
hodesh. Na tako viſho je tebi dar spred,
inu ſad; al ſôb se ti skorej vezhdejl le
naſaj. Tvoj bôtr, ręs ni nezh, koker
ti pravesh: pruti tebi. Pred njim je
szer le en maslez; odſad pak je zel sam
v' vashi vasi; al vonder usem naſaj je.
Al jeſt ſnam she vezh, ked krush-

ke pêzh. Jeſt; spred, inu ſad malam:
spred, inu ſad is rokame maham. spred,
inu ſad smęteno medem, bob naprej, inu
naſaj melem: qvas spred, inu ſad
mesem; ſnash ti tu? tok naj je en par. Al
kedu nama bode tu uganil, zhe ni
enajſte shole na Verhneki shtudiral? Ene
besede se naprej rajmno toku, koker
naſaj is eno drugo besedo, koker dar, se
naſaj bêre: rad: toku beresh usem naſaj
mesu, itdr.

Matevsh lubez bo jeſik ja kos al pak
kaplo sok aj kisej ob zebul h' svetam.
Zhe ſnash ritnesku brati, tok bosh lete
besede rajmno toku, koker spredsej bral.

Is glavo, inu is zęlem ſhivotam
plavam jeſt pod vodo. Glavo meni
odsękaj, tok sluſhem tebi ſa piskre. inu
koſę pred pezhjo. She predno zhetert
meni odręſhi, tok ni tebi treba veliku
uganuvati. Jeſt tebi sama povęm: de sem:
ena. — Odsękash meni ręp, tok bom
zvilil, inu rekl, de sem: en — Kedu?
ſad meni ręp poverni, ter klun
odshipni; tedej na! tu imash to uganko.

Al she navęsh, kaj je tu? Ta
beseda: Mręna. Uſami M. prezh, tok je:
Ręna, Uſamesh R prezh, tok je ena:
she tudi a, tok oſlane: en: povernesh pak
a, inu e spredej prezhuſamesh, tok
oſtane: na! tu imash to uganko.

Sem szer ena slaba ſtvar; al vonder
kus tebi! svojo mozh pokaſhem. En
drug mene veliku naobrajta, ke navę,
kajſene velike dęla jeſt delam. Mejſtu,
inu use hishe morejo meni pod mojo
oblaſtjo ſtati. Bres mene namore nehzhe
ne von, ne notri pridti. Boſhjo vêſho
varijem jeſt tudi nozhindan; ſatorej pak
tudi mene meſhnar skerbnu varije, de
mene naſguby Kluzh.

Jeſt sem gospodariu skorej use pet
hishi. Bres mene namore nekamer
pridti. So lih i he use dure ſaperte, inu usi
kluzhi ſaloſheni, pogubleni, tok jeſt
njemu use dure odpiram pred njim, inu
ſa njim ſapiram; ſakaj brada mojeh uſt
she merski eno lukno ſtakne. En
poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per
hishi odpré.

Drugázhi. Fugàn prave; ſugajma se:
fuganka prave: dajma se. Kluzhanza,
kader se kluzh natakne.

Ena ſhena med durmy ſtojy, inu en
kos kruha ję: mosh ſa ſtęno ſtojy, inu
shzhy; ſhena vęka na njega is eno
uganko: sonze sęje; pak desk gre. Môsh
nji is eno drugo odgovory: Malen męle
bres vode.

Zhe nimash, tok ſhelish: zhe imash,
tok malukedej obderſhish. Dnarje; ke
se imajo ſa vondajati.

Drugazhi. Poprej nezh napomaga:
ampak kader se od sebe da. Dnarji, ke
se najedô, ne pyô: ampak ſa jęſti, inu
pyti itdr. vondadô.

Jeſt shlishem gôdze. Tam pod eno
shupo pred enem pódam en kup otrok,
inu mladeh ludy na pręſho ſtojy. Kaj
je tu? prasham jeſt enega, katirima ſdej
tukej, ſdej tamkej kaj oppraveti. Le
poterpite Gospud! prave on: ob
kratkem, inu is eno besedo vam otshem use
povedati. Tu je ena ohzet. Ovn je
ſtarashina: Medvedka teta: Petelin ſhęnen:
Lesiza neveſta: svatji, katiri se v' raja
suzhejo, so: Vovk, inu Ovzhiza: Mazhk,
inu Mishka: Pès, inu Jajkena: Komar,
inu Muha; Pibr, inu shuka: Orl, inu
Golobiza. Druſhiza je Shtorkla: ta
mlade hudiſh be ſhe tudi ſravn bil, aku be
bla njega nevęſta ſa druga uſęla. Tega
ni Lisjak perpuſtil; ke baroko nose, inu
is njo svoje roſhizhe ſakryva. Drug je,
ta mlade Koſl. Medved na basu gode:
ta ſtare Koſl, inu ta mlade Mazhk na
goslah godeta: Lisjak na zitre wye:
Bik, inu Merjasz trôbeta: Jaſbez
piska. Jeſt sem Pęgam njeh poſtreſuvavz.
Gospud! vi menete, de tu so marne;
je pak vonder use res. Usak se toku
pishe. Tu je slehernega primk.

Zherke jęm; deslih, kaj je zherka
navęm. V' buqvah nozhindan tizhim; al

vonder se is njeh nezh nanauzhim. En
mol, hatir buqve iſjeda.

Kaj so tu ſene tize? ta perva nima
serza: Ta 2. nima kryvy: ta 3. nima
jeſika ta 4. svoje mladizhe dojy: ta 5.
nima ſhovza: ta 6. póje, de kry pluje:
ta 7, try lejta ſtare jagode ſôble
Uganesh tu use, tok se meni en modrijan,
inu vedèsh. Sóvi je serze upadlu:
zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika:
topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza:
slavz póje da kryvy, inu brinovka try
lejta ſtaru ohmetje na hraſtu ſoble.

Ushęzh je moja shpendija: sladkè je
sad mojega dela, al navarnu je moje
mashtuvanje Povęj meni: kedu je ta,
de se bomo vedeli, njega varuvati.
Zhebela, ke pizhe, aku se reſdraſhe.

Ni mesú; je pak vonder od mesa
rojenu. Nima nosa, ne ozhy, ne usęsh.
Odręſhesh njemu glavo, inu njemu
pyti dash, ter njega po eni verſti ſa
drugo se sprehajati puſtish, tedej se smę
puſtiti pred usakem videti, ter ina
pousod obſtati. Enu ſa pisanje ureſanu perú.

Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: gre
na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v'
poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje
lejty naqvishku; pak spet dolipade, inu,
ke se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu
doliulezhe: v' poſteli pirneza leſhy, inu
vonder naspy.

Gôs je mene ſgodnila. V' tavſhent
koszov je mene babja roka reſtergala.
Usak dan mene hlshne dekle she ſdej
pretepajo, inu ſhlofajo, ter si nobena,
nobene veſty nadela. Use mene
dolitlazhe podnevi, inu po nozhi; al le
zhakajte! smert bode prishla, ter vas
bode podavila, inu mene od vashega
tlazhenja reshila. Ena pirneza.

Kaj je tu? ſa enega je premalu: ſa
tri prevezh: ſa dva lih rajmno prov.
Ena skryvnoſt. Zhe njo edn ve, ni
nobena skryvnuſt: zhe triji, nabo dolgu
skrynuſt oſtala.

En pubezh nas ima v' svojeh rokah:
inu usi: uwogi, inu wogati si voshejo,
nas imeti. Numeré v' Lotaryi.

On grę zhern v' toplize; pride pak
erdezh naſaj. En kuhan rak.

Uwoga kuharza! ti se moresh ſavle
mene doſtikrat jokati: inu mene vonder
nezh naboly; al navęsh, de, kar mene
rody, bres mene se narody? Dim dela
ogn: inu bres dimu se ogn naſtury, katir
solſse v' ozhy perprave.

Kaj so tu ſene ozhy, katireh zhlo
vek naſhely imeti; ke njega useskuſi
bolę, inu ſa biſtre pogled njemu nezh
nasluſhejo? Kurje ozhesa.

Jeſt govorim bres jeſika; bres pluzh
jeſt vekam. Jeſt sem vashega vesela,
inu ſhaloſte dejlęſhn, inu vonder serza

nimam. En ſgvon, katir k' praſneku, inu
merlizham ſgvony.

Drugazhi. On ſmirej uſta odperte
derſhy: v' uſtah njemu jeſik visy. Sam
od sebe nigdar nazherhne; le po sili
njegov gobz movzhy. Le wunkni nje
ga, ter se bo ſdajzi is svojo shtimo
ogglasil. En ſgvon.

Sam od sebe jeſt k'tebi pridem, ter
tebi use sorte figure kaſhem, inu na
tako viſho is praſnem veselam mâmem:
is praſnem ſtraham ſtrashem tedej, kader
mene navidesh, ampak de le ſameſhish.
Sajne.

Drugazhi. Sem ſdej tu, ſdej tam;
al tebi se le toku ſdy; kjer jeſt vonder
nisem. Jeſt videm, kar nisem svoje dny
videl, inu vonder ozhy nimam. Sem
szer ena gmajn ſtvar; al vonder en Krayl.
Imam use shaze, inu vonder praſne
roke. Sajne.

Starsham, inu otrokam morem jeſt
sluſhiti: ponozhi ſa glavo: podnevi ſa
tit. Vajkshneza.

Kar sem dans; ſhe jutri nisem vezh;
hisha, miſa, poſtela, zel moj primk, use
je prezh Neveſta.

Jeſt imam eno zel majheno hisho,
katire dure useskuſi ſteſaj odperte ſtoje.
Jeſt se nabojim, de be meni kedu kaj
naukradl; ke sama le od tatvine ſhivim.
Ena mish.

Po pirju ked en Angelz lep: po
nogah bôs ked en tat: po shtimi
peklenski dushi podobn. Povej meni: kaj je
tu ſen tizhk? En Pav.

Jeſt imam eno veliko glavo: eno
wuzho polno ſern jeſt imam; al dalshi
ked use tu drugu imam le eno nogo.
Dremota mene shtema, deslih nozhindan
naspim. Mák.

Sem odſvunej po zelemu ſhivotu
gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk
kosmata: okrogla ked kugla. Nog szer
nimam, vender tezhem berſhejshi ked
ti: vonder poskôzhem vikshi ked ti
Peretniz tudi nimam, vonder lejtam ked
tiza po luſtu. Verſhesh mene ob
tlatedej dobim jeſt she vezhe mozh. Ena
ſhôga.

Is mojemi ojſtremi ſobmy zel lęs, inu
kamen prejęm, zhe meni le kedu
pomaga; is leſtne poſhreſhnoſte pak se
nigdar nobene ſtvareze nalôtem. Ena
ſhâga.

Pogledash mene v' obras, tok menesh
de sem nôzh; al zherna vonder nisem
ked ſamurz; deslih tebi po dnevi
temmo delam; dokler ſvęſde meni nasvejte
jo, inu mejsz mene naressvitly. Megla.

V' gojſdu sem jeſt goriſrasla: enega
kmeta roka je mene ſveſala, inu lesem
v' mejſtu perpelala; ſdej more per men
use zhiſtu, inu zhednu biti. Grem rada

ſa usakem, kedurkol mene vôde: ſa
mano tudi use radu gre; le pred mano se
use, koker se spodobe, vogiba.

Ali drugazhi. Shviga, shvags zhes
dva praga. Ena Metla.

Biba lęſe, biba ni: tovor nese, osl
ni: roge ima, koſl ni; kaj je tedej? En
povsh.

Doklej je moj Gospodar ſhivel, sem
bil mutaſt; ſdej pak, ke so njega
powyli, klizhem use, moje glihe skupej. En
volovske rôg enega zhędneka, ali
kravarja.

Zel dan morem toku hitru, koker
sonze tezhi, koker mene, zhe le
otshesh goripogledati, videsh, ter sam
namoresh drugazhi rezhi. Al koker
hi@u se ſmrazhy, tok obſtojim, inu
terdu notri da drugega dne, de mene spet
tu gorigredozhe sonze ſbudy, ſaspim;
ſategavolo pak tudi mene drugazhi
navidesh, koker eno senzo na ſtęni.
Sonzhna ura.

Deslih se nekol naſlaſhem, temuzh
uselej use ręs, inu po pravizi povęm,
tok se vonder merski katiri, inu ſlaſti
ſhenſtvu zhes mene toſhejo: de sem ali
prevezh perliſnen, ali prenaludne, ter
njem use preſveſtu, inu ozhitnu skaſhem.
Enu oggledalu, ali shpęgl.

V' spomladi tebe reſveselim; v'
toplemu lejtu tebe hladim: v' jeséni tebe

ſhivim: po ſimi tebe gręjem. Kaj
otshesh she vezh od mene imeti. Le
letu be rad vędel, zhe mene poſnâsh. Enu
drevu.

Vetr, ali voda je moje ſhivlenje
inu gibanje, szer sem mertv, se naga
nem- Jedy druge jeſt, de ſhivim, na
potrebujem; ke koker sem rekl: od
vetra, inu vode ſhivim; tebi pak tvoj
usakdane kruh perpravlam. Enmalen.

Sem szer ena ſvęſda; al na nebu
vonder nisem. Par kojnekeh mene ti
narvezhdejl, zhasi tudi per peshzeh, inu
ne malukedej per enemu tepzu najdesh;
torej sluſhem le ſatu: te lęne
spodwadati. Ojſtroga

Otrokam sem jeſt ſa zir, inu jegro:
jęſnem ſa mashtuvanje: tem, tatireh se
kedu lôte, ſa brambo: tem ſtarem ſa
opporno, de napadejo. Ena palza.

Uso koſho meni oderesh: uso kry,
inu sokrovzo is mene ſtlazhesh, inu,
deslih je kisela, tok njo is ſheluſhejam
popyesh. Le moje mesu per tebi nezh
navela. Ena Limona, ali Zitrona.

V' ognu mene martrash: is kolęsam
taresh: moj prah v' vodi ſatopish, kjer
morem bres use zhaſty oſtati: inu
vonder mene tolkajn shtemash, de gospęm
navęsh is nezh bulshem, ked is moje
vodo poſtręzhi. Kaffee.

Jeſt terdim ſdej: ſdej mehzhim;
veliku uwogeh, al veliku vezh wogateb jeſt
ſturim. Use mene shtema, vonder
prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene
nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem
prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh,
use pomerjé. Ogn.

En naperludne goſt tirja od mene en
dolg, kar sem njemu dolſhn. Jeſt njega
pozhasi plazhujem, vonder
poterplenja nima. Kar njemu dans plazham, tu
tirja on mene jutri spet, inu toku
pojutrejshnemu spet. Poj njemu, ali
ſhviſhgaj: ponujaj njemu ſlate, ali krone, ſa
use nezh namara. On otshe rajmno tu
imeti, kar sem njemu dolſhn. Lakota.

Dneva namorem terpeti. Mrak
mene ſdajzi ovvesely. Pirja szer jeſt
nimam, vonder ſnam od ene ſtęne, da
druge lejtati. Podnęvi rnene nse ked
pajka sovraſhe; torej se le ponozhi bres
pregajnanja perkaſujem. Topir, ali
pirpogazheza.

Jeſt sem szer le ena ſelske. Ti
mene ked kamen terdega delash: Inu de se
tebi prov dobr ſdim, ni drugazhi,
ampak, de se tebi us szedim. Zukr.

Kedej sem bil enu lepû ſêlên ſelshe:
ſdej zhiſte prah; al ſdej shelej sem toku
drag, inu ſhlahtn, de mene v' ſlateh,
sreberneh, kositarskeh, roſhęneh, inu
popyraſleh posodah hranejo: ke ote

rajshi bres kruha, koker bres mene biti.
Tobak.

Is ene dalne duſhele, od enega
drevęsa pridem jeſt k' vam. Kaj sem vam
ſturila, de mene toku uso reszukate.
reſtergate, reſnesete? Je tu moja hvala,
de vas grejem, de vas ſinſinu gvantam?
Pavola.

Koker svejt is morjam sem jeſt okrog,
inu okrog, obdân. V' meni se ena luba
ſhival ſna; al predn se oſſhivy, njo
ſhe ti popyesh, ali pojęsh. Enu jajze.

Moje mesú je ked mlęku węlu: moj
gvant ked kry, ali shkerlat erdezh: moje
ſtanuvanje je is slabem liſtjam pokrytu:
al na tu ti malu porajtash; kader k' meni
perlęſesh, de be mene spod moje ſtręhe
ſtergal. Se mene vonſtergal: tok
ſazhnesh mene is sladzhizo napajati. Ki
mordej meni skus tu enu vesele
narediti? O kajshe! le mene slajshi uſhyvati.
Erdęzhe jagode.

Kaj imash ti ſeno tovarshezo, katira
se sama sebe tôſhe, ja! koker en
sodnik si sama sebi svoje skryvne pregrehe
naprejmętshe; per rihtnemu ſtolu sama
nameſt trynoga ſtojy, ter tebi, njemu
tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud
napokoj dela, inu naposled zhes se, inu
zhes tebe sodbo sklepa? Tvoja veſt.

Shkoda! de kaj ſnâm. Vam sluſnem
jeſt dobru; al mene moja kunsht umory.

Jeſt si sam sebi grób narejam. Sam sebi
si jeſt svoj shtrïk prędem, ter se sam
sebe pofęntam, pogubim. En ſhidanek,
ali ſhidne zhervizhk.

Katire bovhe so slajshe: moshke, ali
ſhęnske? ſhenske; dokler, kader eno
bovho uwyejo, kry is nohta obliſhejo.

Sakaj imajo ſhene vezhe lase na
glavi, koker moſhji? ke moſhji imajo
vezhe brado koker ſhene.

Nimam nog, tudi nekar jeſika,
vonder morem na dale tezhi, inu lejteti,
inu poshte nositi. En liſt, ali pismu.

Kje se voda dragu kopuje? Per
wir@eh katiri vinu kerſtujejo.

Sakaj lasji poprej sivi ratajo, koker
brada? ſatu: ke so bleſu 20. lejt ſtarejshi
ked brada.

Kolku dobreh: inu veseleh dny ima
en mosh per svoji ſheni? Dva, na dan
svoje poroke, inu na dan njene smerte.

Katir kamen je ta narſhlatnejshe na
svejtu? Malenske kamen, ke noben kraj
namore bres njega biti.

Kaj bres sols nashtemamo? Hrén.

Kajſenem ludęm se moremo zhiſtu
spoveduvati? Enemu besedneku, ali
Dohtarju. enemu Arzatu, inu spovdniku.

Kaj vezhdejl is sonzam, ke doligrę,
ſapade? Hvaleſhnoſt ſa prej te dobrute.

Kajſeni ludji nahodejo vezh skus te

Al ſnash is węlo krędo zbernu
pisati? ſnam. Uſami krędo, ter ſapishi to
besedo: zhernu.

Kaj je odſnotrej votlu, odſvunej poln
lukn? En naperſtnek, ali fingrat.

Kajſen antverh narbel grę; kaiſen
narbel tizhi? Shushtarske narbel grę:
ſheblarske tizhy.

Kaj je ſen reſlozhk med enem
mesarjam, inu med enem kojnedirzam? Mesar
prave: kje ſhivina ſtojy? kojnedirz: kje
leſhy.

Kaj je ſen reſlozhk med eno
farovshko kuharzo, inu med enem
vavpetam? Kuharza je ſhenskega, vavpet
moshkega spola.

Kaj se je slehernemu zhloveku, pred
tabo: inu se bo slehernemu ſa tabo
permirelu? smert, ali umręti, pishe S. Pavl
Hebr. 9. 27.

ZHUDNE KUNSHTE
IS
Węle shôle.

I.

U

ganiti, kaj si je kedu ſeno zherko,
ali zifro s' teh na drugi ſtrani teh
bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral.

PODUZHENJE.

Velevaj si povedati, na kajſeni s'
teh 8. ſgorneh tablez A si je kedu kaj
v' mislah ſvolil; nej bo ſhe potem en
pushtob, ali ziFra, tega ni tręba
praveti. Koker tebi pove, tok prashaj
njega: v' kajſeni tabli s' teh spodej B.
poſtavleneh tablezah se ſnajde. V' perglihi
se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem
poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha
pak z.

Poprashash njeh, kje usakega ręzh
v' ſgorneh tablezah ſtojy, tok povę tebi
Anſhe, de v' ti pervi: Neſha pak v' ti
VIII. Tedej ſhe vęsh, de Anſhetova
rezh je ta perva: inu Neſhena ta
osma; al, ke she navęsh v' kajſeni tablezi
njeh imash odspodej yskati, prashaj v'
kajſeni tablezi se pak vaje rezhy v'
ſdolneh tablezah ſnajdejo? Anſhe prave:

v' VIII. Neſha v' I. Shtej v' ti
povedani tabli odſgor od desne na levo plat
doli; tedej si je Anſhe I. inu Naſha to
osmo rezh v' ti pervi ſdolni tablezi, tu
je: z. v' mislah iſvolila.

II. Narediti, de ena malana ſhaba
ragla. V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to
deni eno liſtno ſhabo, ter lukno s'
popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi
en pild, na katiremu je ena ſelena
ſhaba ſmalana. Na vezher uſami luzh, ter
njo pred to malano ſhabo derſhi, tok
bo ta ſhiva ſhaba ſa pildam v' lukni.
topluto, inu svitlobo zhutila, inu
raglati ſazhęla: inu, katiri ſa tu navedô, bo.
do menili, de ta malana ſhaba raglá.

III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu
glaſhu voda gori naqvishku ſtôpe. Uſami
eno kupezo, ali pyvne glash, ter
obernenega v' desni roki derſhi: v' lęvi
ſaſhgi en kos popyra; al toku, de v' glash
notri gory. Temzhasi imej pred sabo
eno skledezo is vodo, tolku de dnu
zhes, inu zhes pokrye, perpravleno.
Kader ſhe popyr en zhas odgory,
povęſni glash ravnu v' skledezo, ter bosh
videl, koku bo glash vodo na se gori
potegnil.

IV. Is 21. Qvart eno uganiti, katiro
si je kedu v' mislah ſbral. Reſloſhi teh
21. qvart ſapored v' 3. kupzheke toku,
de na usak kupzhek 7, qvart pride. Na

tu poprashaj, v' kajſenemu kupzheku je
taiſta qvarta, katiro si je kedu v' mislah
ſbral. Verh tega kupzheka deni ti en
kupzhek, inu ega drugega spod, de ta
kupzhek is qvarto v srędo pride. Na tu
spet qvarte na 3. kupzheke reſtalaj, inu
spet taiſte kupzhek, v' katiremu se ta
ſbrana qvarta ſnajde, v' sredo med ta
druga dva kupzheka dêni, ter njeh spet
na tri kupzheke reſdejli, inu taiſte
kupzhek, v' katiremu tebi ta druge povę:
de je njegova I brana qvarta, v' sredo
med ta druga dva kupzheka deni, inu
ſazhni odſgor, ali odspod qvarte ſhtęti,
tok bo ta II. katiro si je ta drugi v'
mislah odlozhil.

V. En perſtan na pepęlu obvęseti.
Uſami eno ſhlizo soly. Ulij enu malu
vode gori, ter prov ſmejshaj, de se soſ
ſtopy; pomozhi tedej eno mozhno nit
notri. Puſti, de se posushy. To suho
nit ſmenzaj enu malu is roko, ter njo
toku natvęſi, de fraj doli visy; potęm
pervęſhi perſtan s' to nitjo na konzu, de
doli visy. Natu perſhgi nit is enem
uſhganem popyrjam, tok bo szer nit
spepelila; al perſtan bo obvisel.

VI. Vinu od vode v' glaſhu lozhiti.
Natozhi pol glaſhe vode; potęm pak
eno węlo partneno ruto zhes glash
toku reſgerni, de se v' sredi vode datika.
Na tu ulij v' ruto vinu, ter ruto pozha-

si voniſlezhi, de se vinu skus ruto
prezedy; tedej bo węla voda odſdol sama;
erdezhe, ali ermenu vinu pak odſgor
ſtalu.

VII. Eno qvarto uganiti, katiro gdu
is pushla vonſmakne. Is useh qvart le
take ſberi, katire po konzu ſtoję; tedej
pomóli pushl, nej tebi kedu eno
vonſmakne, katiro otshe. Temzhasi, ke un
svojo qvarto gleda, oberni ti tvoj pushl
qvart v' svojeh rokah narobe, terasi
puſti to vonspuleno qvarto ravnu notri v'
pushl utakniti, kamer se njemu polube.
Ti premejshaj qvarte, doklej ta druge
otshe; potem pak, ke qvarte prebirash,
bosh kmalu videl, katira po konzu
ſtojy, je rajmno taiſta, katiro je
vonſmaknil

VIII. Ena vadla ſa dobizhk. Ulij v'
en glash polovizo vode, inu polovizo
vina s' tikama, de nobena kapla vezh
notri nagrę; al vonder ne zel toku is
verham, de be zhes shlu. Rezhi, nej
tebi gdu ſpolovino ſlatov, ali noveh
groshov da od teh, kar njeh bosh notri
v' glash perpravel, predn zhes pojde.
Zhe se s' zhem ſaſtopesh, tok uſami en
ſlat ſa tem drugem, ter njeh ſapored ob
robu per kraju doli, notri v' glash
spushaj; tedej bosh videl, kaj njeh she
notri pojde, predn voda, ali vinu zhes
pojde.

IX. Rajmno toku se ſtave: De ti, ko
is hishe vongresh, bosh vonder poprej
na miſo s' peſtjo goriudarel, ked un,
katir s' taboj stave, inu v' hishi oſtane;
ſakaj zhe she ſa to vadlo navę, tok bo,
koker hitru ti v' hisho naſaj notriſtopesh,
na miſo odſgor doli s' peſtjo wutel; ti
pak k' miſi skózhi, ter odſpod miſe gori
udari, koker je vadla bla: ne doli,
ampak gori na miſo udareti.

X. Is kluzham bres purfla ſtręlati.
Napolni kluzh is vodo: inu ke je kluzh
poln vode, ſamashi lukno is enem
lesenem klinzam dobru, de luſt notri pridti
namore; tedej derſhi kluzh zhes
goręzho svejtzho: inu ke se bo kluzh
segręl, bo ked ena puksheza pozhel.

XI. De en nov grosh, ali en sovd po
robu na shpizi ene shyvanke okrôgle
plęshe. Uręſhi en zvék, koker en maſinz
debel, ki ene polpedy dolg. Tega
ſasadi terdnu v' eno v' dilo ſvertano lukno.
V' sredi na verh zveka utakni ravnu, inu
terdnu na uhu eno shyvanko, de shpiza
ravnu po konzu gori moly. Potem
uſami en glih dolg, inu debel zvek, ali
klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is
robam utakni. Na usak konz klinza pak
eno glih teshko svinzhęno kuglo
pervęſhi. Tedej natakni grosh is robam
na shpizo te shyvanke, ter klinz per
enemu konzu ſasuzhi, tok bosh videl.

koku se bo grosh okrog sukal, ter
nabo dolipadl, doklej se glih suzhe.

XII. Otshesh ſvedeti, zhe je vinu
samu na sebi, ali is vodo ſmejshanu? tok
natozhi vinu v' en glash is enem dolgem
gerlam, koker so glaſhi ſa arznye,
ſatisni gerlu dobru is pavzam, ter v' eno
posodo vode povęſni, uſami pavz prezh,
spuſti vinu v' to is vodo nopolneno
posodo; zhe vinu vonſtêzhe, tok je
ozhitnu ſnamene, de vinu ni samu na sebi:
zhe pak v' glaſhu oſtane, tok je vinu
zhiſtu, inu samu na sebi.

XIII. Dobre kôp jeseh narejati.
Napolni en verzh, ali sodzhek, katir 15.
ali 16 bokalov derſhy, is hudem
jeseham, ne zel da verba. Kader jeseha
potrebujesh, tok 2. ali 3. bokale prezh
odtózhi; al per tüſti prizhi kmalu ſpet
posodo is 2. ali 3. bokalami tople vode
nalij. Kader se ta 2. ali 3. bokale
jeseha ponuzal, tok spet 2 ali 3. bokale
is verzha odlij, inu is 2. ali 3.
bokalami tople vode verzh ſalij: tok bosh
bres tega, de be k' temu vina
potrebuval, ſmirej dobr jeseh imel.

Komer je is bokalami ſalyvati
prevezh: ta ſalyvaj te odtozhene masleze
is maslezami vina.

XIV. Jajza dolgu hraniti, de se
nausmradejo. Kader so jajza dobre kop:
kopi njeh ſrishneh, kar njeh ſa ſimo po-

trebujesh; tedej si v' eno dolgo dilo
tolkajn lukn, toku delezh saksebi ſvertaj,
kar proſtora enu jajze potrebuje, de se
tega drugega nadatika. V' lete lukne
poſtavi jajza ſapored (ne na ta okrogle,
ampak na ta shpizaſte konz toku, de
se njeh nezh, samuzh le lęs te dile
nadatika: inu jajza bodo tebi na pollejta
dobre, inu ſrishne oſtale.

XV. Per ſakurjéni pêzhi lęd narediti.
Ulij enu malu vode na miſo; tedej
dêni en zinaſt okrôſhnek, ali taler gori:
na taler deni snegú is soljo
ſmejshanega, kar je prov. Natu bo ſazhel taler
na miſi toku permerſuvati, koker se bo
snęg tajal. Kar se ſa tolkajn popręd
ſgody, ſa kolkajn bel je hisha ſapalena.

XVI. She na eno drugo viſho.
Uſami en zinaſt taler: deni sneg gori, ter
njega is soljo ſmejshaj. Ta taler
poſtavi na eno trynogo, ali na en rosh nad
ſherjavzo. Na ta taler poſtavi en drug
taler (ſa mojo plat) s' toplo vodo.
V' eni minuti se bo sneg ſtajal, inu voda
bo na ſgornemu talerju ſmerſnela.

XVII. Mishe, inu podgane bres
misheze, inu ſtrupa pregajnati. Roshtaj
majhene kofetelze mezesnove gobe v'
maslu, ter njeh kje potrosi, kjer si
ſamirkal, de mishe, ali podgane ſahajajo,
de na tako viſho poprej te rosbtane
gobe pojedô: inu, koker se njem goba

v' ſhelodzu napné, tok more pozheti;
inu mish, ali podgana pozerkati.

XVIII. Ali: Uſami enu malu teſta:
v' tuiſtu ſgnêdni pilenja od ſhelęſa, inu
drobnu issekanega, ossmodenega spéha,
ter ked kruh spêzhi: ali ked en króſ
oppohaj, inu misham po koteh pometshi,
inu potrosi.

XIX. Mishe is zvekov, ali kamenzov
delati. Gledaj, de mish, kolker njeh
moresh, polovish, inu v' eno drotaſto
paſt ſapresh. Tedej si en ſhakl
napravi, katir je glih zhes sredo skus, inu
skus v' prejk preshyt, inu na obęh
konzeh oſn; al na eni is jermenami: na ti
drugi plati is shpago previden. Kader
otshesh tedej mishe delati, tok rezhi:
pernèsite meni tolkajn, inu tolkajn
kamenzov, ali klinzov, kolkajn ti mish
perpravleneh imash. Uni gredo po
kamenze: ti pojdi po ſhakl, ter mishe v'
toiſto plat ſhakla, kjer so jermeni,
notri ſpuſti, inu ſhakl ſaveſhi. Kader
kamenze: ali klinze pernesô, puſti njeh
v' to drugo plat ſhakla uręzhi, ter ſhakl
is shpago ſaveſhi; tedej ſtopi na miſo,
ter ſhakl v' rokah semterkje prekuzuj;
potem pak jermene odveſhi, inu mishe
vonſtrosi. Tedej bosh videl, koku
bodo ne le mishe, temuzh tudi gledovzi
po hishi skakali.

XX. Is lesú bovhe narejati. Deni v'
eno shroko glaſhovnato posodo
enukolku ublanz, ali ſhaganja. Tu polij is
szavnezo; tedej pak posodo is irham,
ali ſhlęmam dobru ſavęſhi, de luſt
notri napride: ter deni to posodo v' perſt.
Kader zhes 8. dny v' posodo pogledash,
tok bosh videl, koku bodo bovhe notri,
semterkje skakale.

XXI. Móle is ſhitnega skèdna
pregnati. Uſami eno posodo, koker se
tebi ſdy, polno vode: v' toiſto węke, ali
verbove vęje notri pometshi, ter njeh
puſti notri leſhati, doklej usa voda
ſélê na rata. Tedęj poshkropi s' to ſeleno
vodo use ſtęne, inu tla svojega skedna,
kjer ſhitu hranesh: tok nabodo moli v'
skedn, ali kashto prishli: ali, aku be
ſhe ondi bli, tok njeh bosh skus tu
pregnal.

XXII. Varuvati, de se mleku naissire.
Verſhi notri v' mleku eno betvo zukra:
tok se tebi nabo issirelu. Verſhesh ti
pak eno betvo zukra v' pinovko: tok se
tebi pûtr ſturil nabo, deslih be ti 3. dny
medla, pinela, ali pûtr delala.

xxIII. Stare krone nove delati.
Poloſhi svoje krone 24. ur dolgu v' en hud
jeseh. Ribaj njeh potem is eno is
zhiſlem skralubjam, ali kremor tartari
potroseno zujno: tok krone toku nove
ratajo, koker de be ble dans skovane.

XXIV. Eno fajfo tobaka ſaſhgati bres
tega, de be blu tręba njo v' uſta uſeti; inu
na se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta
uſame, s' pavzam dobru ſatisni. To s'
tobakam nabasino glavizo pak k' plemenu
derſhi: tok se bo tebi fajfa sama od
sebe lepu uſhgala bres tega, de be blu
tebi tręba pipk, v' uſta uſęti, inu is uſtmy
sapo ulęzhi, ali ſaſhigati.

XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru
ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno
svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se
popyr bres use gibę zel popolnema
kugle okrog, inu okrog gladku perlęſhe;
tedej derſhi kuglo na uni plati, kjer se,
popyr nardebelſhi kugle derſhy, zhes
luzh, tok se bo szer kugla ſtopila, de
bo svinz doli kapal; popyr pak se
nabo seſhgal.

XXVI. Ottok, vli bolezhino tega
gerla pregnati. Eno ſhlizo soly, inu enu
jajze skupej v' eni skledezi reſtêpi;
tedej tu reſtepenu v' eno ruto, na dve
gubę, deni, ter urat obvęſhi: tok bo
bolezhino, inu ottok pregnalu.

XXVII. Griſho pregajnati. Na
drobnu welęga popyra reſręſhi, koiker
otshesh; tedej te kosze v' mleku, koker
en sôk skuhaj, inu jęj.

XXVIII. Vetrove v' mehurju, ali ma
drône pregajnati.Uſami ſheſrnua kolker
be s' dvema perſtama, ked en shnoſ to-

baka uſel; tega v' vinu skuhaj, inu
pijked en thee.

XXIX. Zhe imash bolehne ozhy: tok
derſhi si 3. shkorze (usi triji morejo
mandelzi biti, de njeh ſhenize
namotejo) Kader kaj jesh, daj od tvoje
preſvezhene jedy is uſt tudi njim: vodo pak
v' eni plitvi shiroki posodi, v' katiri se
ſnajo kopati. Kader se odkoplejo,
uſami ti vodo, ter si meſhęje svoje ozhy
usako uro enkrat, ali saj vezhkrat en
dan umij. Ene sklę potęm ozhy,
druge pak ne; al tu je use enu; ke v' 14.
dnęh usem glih pomaga.

XXX. Bradovize is rok, ali obraſa
odpraveti. Kader se goridijane, inu
ſhe ossolene shuke kuhajo, inu urô, tok
ti te pęne, katire kuharze is penovko
dolijemlo, inu prezhmetshejo, v' eno po- .
sodo spravlaj, ter s' teme pęname (so
hladne, ali gorke, jo use glih) si ti
bradovizo na bradi, ali na roki maſhi,
ali ommyvaj, ene dny ſapored,
kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de
bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi
eno zhebulovo glavo, is ſoljo v' red v'
eno męshto, inu s' tem bradovizo maſhi:
tok njo s' korenino vonspravesh.

XXXI. De otrozi kôs nadobe: tok
more babeza , kader otroka po porodu
kople, otroku popk, ali popkovo
ſhnoro is soljo szhedeti, inu ommyti, tok

otrok na bode kôs dobil; al saj ne
tolkajn, ali toku navarneh, de be njeh
namogl preſtati. Ezech. 16. 4.

X XII. Stenize pregajnati je vezh vish.
Ta perva je. Uſami misheze vezh, ali
mejn, koker se tebi, ſdy de
potrebujesh, ter njo v' vojle verſhi, inu puſti 2.
ali 3. dny ſtati; doklej voile mishezo na
se potegne; tedej, pomaſhi teiſte kraje,
kjer se ſtenize goriderſ hę, de
pozerkajo. Kjer pak utęgne misheza, ke se
ſadoſti navarije, lohka komu, ſlaſti
otrokam navarna, inu shkodliva poſtati, je
ta.

II. Viſha: Uſami ſhajbelna, kar
męnesh, de bo ſadoſti: posushi zhednu
usaku peręsze posebej, ter drobnu ked en
prah ſſovzhi. Ta prah is jeseham, inu
vojlam smeshaj, inu teiſte kraje, kjer
ſtenize tizhe, pomaſhi.

III. Viſha: Volovske, ovzhje, ali
koshtrunov ſhovz is lanenem vojlam
ſmejshaj, inu tedej shpampet pomaſhi.

IV. Viſha: Puſti ked prah
ſtovzhenu ſhveplu v' vodi dobru ſauręti; s' to
vodo popari ſtene, inu shpampet, tok
use ſtenize pokrepajo. Zhe pak pareti
notshesh, tok deni eno sklędo takershne
vode pod poſtelo, tok poleſejo ſtenize
same k' ti skledi, inu bodo pozerkale.
Kajpakde! se ſnajo spet druge ſtenize
v' dveh, ali treh lejtah ſarediti: odder-

god pridti: ali ſanêſti, tok njeh pak spet
lih toku pregajnaj. Sej telkajn nakoshta.

XXXIII. Narediti, de enu jajze v'
luft vaqvishku ſlejty. V' enu jajze ſdobi
eno luknezo toku, de welak, inu
zhermelak vonſtezhe. To praſno jajzhno
lupino napolne is roso, katiro ti v'
spomladi, predn sonze gori grę po travi
skupp beresh, inu, ke je lupina polna rose,
ſamaſhi luknezo is voskam; puſti
lupino pod ſrej nebesam leſhati, inu, ke
sonze gori gre, bo to lupino gori
naqvishku k' sebi ulęklú.

XXXIV. Eno drugo vadlo dobiti.
Stavi, de en druge, katir s' tabo na enemu
ſhaklu ſtojy, tebe klofniti v' ſtanu
nabode. Koker hitru vadla ſtojy, tok uſami
en ſhakl, ter njega zhes hishne prag
reſtegni. Rezhi, de un na en konz
ſhakla ſtope, na katirega oſshe: inu, ke
ſtojy, ſtopi ti na ta druge konz ſhakla,
ter dure ſapri, inu velevaj, de ima tebe
na ſhaklu ſtojęzh kloftati.

XXXV. Narediti, de ſhlizhneki,
povſhi, ali kar bodi ſena jed, katira se
kuha, inu uré, von is piſkra poskaka. K'
temu drugega treba ni, koker de se enu
malu ſhivega srebra v' lonz verſhe. Zhe
bo kuharza bel ſhlizhneke v' lonz
metala, bel bodo vonskakali. . Tedej ni
drugazhi si pomagati, koker v' drugemu pi-

skru njeh perſraveti; inu toku je ta na
rejena kunsht panana.

XXXVI. Is 32. qvartame eno kunsht
narediti, ke si kedu is 20. qvart, katire
se goriudarjajo, eno v' mislah ſamirka,
koken poſtavera to pęto, 6. 8. 10. inu
toku naprej noter da te dvajsęte, katira
se ta ſadna goriudare. Tedej se tebi
rezhe, de imaj biti ta 21. 23. ali ta osem.
inu dvajseta, noter da 32. Na tu
ſazhni ti shteti 2. ter qvarte ene verh
drugeh deni; inu shtej noter da taiſtega
shtivila, koker je un tebi rekl, de ima
biti, tok bo lih na tüſti shtetvi njegova
qvarta padla, katiro si je on bil v' mis
lah ſbral.

XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno
zhebulovo glavo da węle koſhe; puſti,
de se zhes nozh v' merſli vodi v' eni
kupezi namaka. Zhe otshesh, ſnash tudi
zhebul reſręſati. To vodo daj otroku
v' jutru spyti, inu bo gliſte v' njemu po.
morila.

XXXVIII. De ſhivina ſmirej ſdrava
oſtane, uſami take gôbe, katire na ſtareh
lipah rasejo, puſti njeh v' vodi, ali
pomyah, kar ſhivina pye, en zhas
namakati, potem pak gobe vonpolovi, ter
puſti ſhivino pyti, ter njo bosh per
ſdravju ohhranil; je pak bolehna, tok
gobe posushi, ter njeh v' en prah ſtovzhi.

@ vodi ſablodi, inu puſli vodo popyti.
Tu bode ſhivini pomagalu.

XXXIX. Na poli pred vovkam se
obvaruvati, de koga nareſterga. Zhe imash
kresalu per sebi, tok ogn kreshi, inu
vovk tebi bliſu napojde. Ali: uſami
eno zujno, ruto, pas, ali ashterſhel, ali
kar pred rokame imash, tu naveſhi na
tuojo palzo, ter ritnesku ſa sabo ulezhi,
tok tudi tebi noben vovk bliſu napojde

XL. Naréditi, de, kader v' rajah
plęshejo, morejo od plesú jejnati: uſami v'
prah ſtovzhene zhmerike, ali popra enu
perishe, ter njega po podu, kjer
plèshejo reſtrosi. Prah bo naqvishku ſtopil,
@ u usi bodo kihati pozhęli, inu od
plesù nęhati mogli.

XLI. Ushy pregnati: puſli tobaka v'
vôlu, ali ſhganemu vinu namakati;
tedej pomozhi shęt notri, inu to ushyvo
glavo zhędi, tok se bosh ushy, inu gnid
ſnebil.

XLII. Kader enega en ſtê kle pes
popade: tok deni dobrega therjaka na rano:
ali puſti zhesna v'mędu skupſauręti, inu
toplega zhes rano obvęſhi. De pak en
ſtekle pes vezh ſtrupęnu napopada, glej,
de psa ujamesh, inu njega v' vodo
verſhesh; al varij se, de tebe poprej
napopade.

XLIII. Enega zhloveka, katir je v'
ene@ wajerju utonil, kmalu najdti, verſhi

en koszhek kruha v'wajer, tok bo ta ko
kje plaval, kjer zhlovek na dnu leſhy
inu ondi obſtal.

XLIV. De se en areng, ali druga riba
na roſhu, kjer se pezhe, sama od sebe
preberne: Uſami enu gosęnu peru, ter
njega is ſhivem srębam napolni;
konza pak na obeh platęh dobru ſamashi,
de srebru vonſlezhi namore. Tedej deni
tu peru v' ribo, inu bosh videl, koku se
bo prebrazhala na roſhu.

XLV. Jajza v' merſli vodi kuhati:
uſami en lonzhek is ſhivem apnam,
v'njega ulij merſlo vodo; potem deni jajza
notri, inu se bodo tebi per miſi
skuhale. Tohu ſnash tudi v' roki enu jajzj sk@
hati, zhe v' jajzi eno luknezo na verhu
ſvotlesh, inu enu malu welska
vonszedjsh: nameſt welaka ulij dobrega
ſhganega v' na tolkajn notri. Oberni
luknezo okrog v' roki, ter en zhas jajze
toku ſatisnenu, inu okoliobernenu
derſinu tvoje jajze je tebi v'roki mehku
skuhanu.

XLVI. Narediti, de, ke od 13.
sovdov, ali 13. zhęshpl po dvakrat 3.
prezhuſamesh, inu ſa usakfart 2. v' arſhar
utaknesh, ali pojesh, na shtivilu vonder
nezh dolinagre. Narêdi is zheshpl en
krish toku: v' srędo poloſhi eno
zheshplo, inu na shtire vogle pousod 4.
Tedej shtej odſpod gori, inu bosh @

use tri platy 13. nashtel. Natu uſami
od teh ſgorneh treh voglov eno
zheshplo prezh ; eno odſdol perſtavi, te
druge 2. pak pojej, ter puſti odſdol
gori na use 3. platy shteri, inu njeh bo
spet, koker poprej, na use tri platy 13.
Toku uſami spet odſgor od usakega
vogla eno zheshplo prezh: eno odſdol
perſtavi, inu 2. pojej, inu kedu odſdol
gori shteje, njeh bo spet na usako plat 13.
nashtel. Toku ſturi she k'tretemu malu;
al dalej nagre.

XLVII. Uganiti kolku ima gdu
dnarjov v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh,
ali sovd is arſhata: inu kader tu imash,
tok rezhi : ſdej imate ſa en grosh, alisovd
mejn, ked poprej v'arſhatu.

XLVIII. Wodlaie pregajnati. Uſami
lanenega sejmena, inu nekaj na drobnu
ſreſaneh fig, tu deni v'en partnenè
ſhaklez, pomozhi ſhaklez v'gorkemu
mle@@ se dobru ſgreje, tedej uſami
ſhaklez vonkej, oſmi njega, inu, kar se
more gorku terpeti, na to wodozho ſtran
poloſhi toku dolgu, de spreleſhe.

XLIX. Gosenze is ſelneka pregajnat@.
Obberi gosenz en lonz, te dobru pokrij,
ter njeh k'ognu perſtavi, ali njeh enemu
lonzharju daj, de njeh k' enemu prahu
seſhge. Ta prah potem v' eno posodo
vodn verſhi, inu si to vodo ſelnek ene
dny shkrofi, tok bosh gosenze pregnal.

Eni, katiri tega prahu delati naſnajo, na
bero gosenze v' en velik piskr, katirega
is vodo nalyejo, ter puſtę gosenze
dobru ſauręti, inu s' to vodo ſelnek
shkrofe. De pak na rępo gosenze napridejo se
more rępnu sejme, prędn se sęje, v'
smolnemu vojlu namakati, ali obbloditi. Ke
se pak sejme, inu vojle prevezh sprime,
se more sejme, kader se is vojla
vonuſame, v' pepel uręzhi, inu dobru
ſmenzati, de saksebi pride, inu se laglej
sęje. Al katir more enu veliku
mrovlinzhenu gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu
potem po svoji rępi mrovlinze
reſtrositi, se bo she laglej gosenz ſnebil.

L. Mrovlinze pregajnati. Aku na
svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu
narajmash, tok ki ene pol ure potęm, ke
je sonze dolishlu, enu perishe
namozhene, ali ſhe mokre slame zhes gnęſdu
verſhi, inu ſaſhgi inu dim njeh bo ſa
dushil; zhe ne use na en dan; ke she
niso usi skupej prishli bli, tok ſnash
vezhkrat ſturiti, doklej njeh use gladku
pomerish.

Na Duneju

Per Chriſtian u Groſserju 1788.