Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 47

▶ spustiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spuste

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	iz virov, so dolge sisalke, ktere se do virovega dna spuste, da privlečejo olje navzgor po cevih. Ko so ga izsrkali
Fizika (1869):	upor zraka pri onih, in ako se tedaj imenovane stvari spuste v brezzračnem prostoru, da padajo, padejo ravno tako hitro kakor
Mineralogija in geognozija (1871):	v jamo po strmih lojtrah, ali ga pa po vrvi spusté v jašek. Rudniki so včasi neznano veliki, zakaj jaški so

spuſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so andohtlivu na Choru boſhjo hvallo pejli. Rajshi uſſe vonkej spuſtè, koker eno dobro molituv, inu se bosh s'tega veliku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega Stvarneka obernejo, ali s'tem malupridnem hlapzam v' nimer spuſte. Naſanezhuj taiſteh, katiri nimajo toku dobreh darov, koker ti. En

spusti

ispuſti
Svetu pismu noviga testamenta (1784): rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti kupio

spusti

Divica Orleanska (1848):	zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja
Blagomir puščavnik (1853):	jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità
Valenštajn (1866):	Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij spusti njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi ti
Mineralogija in geognozija (1871):	Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g
Deborah (1883):	da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela
Zeleni listi (1896):	je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli
Gozdovnik (1898):	pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim

spuſti
Kratkozhasne uganke (1788): pavzam, ter v' eno posodo vode povęſni, uſami pavz prezh, spuſti vinu v' to is vodo nopolneno posodo; zhe vinu vonſtêzhe

ſpuſti

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji

spustil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v
Zlata Vas (1848):	glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge prišla; potem nad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj
Valenštajn (1866):	je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal
Zeleni listi (1896):	gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter prileze tak k očetu. Oče
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji

ſpuſtil
Genovefa (1841): ſe jih vezh ni bilo bati, ga je kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe

spustila

Valenštajn (1866):	mu pala je za hrbtom. Ta hip, ko brana se spustila je I vzdignola, zaprla mu je rešnja Vsa pota. Boginja
Valenštajn (1866):	promenilo To mesto, svada bratovska ognjenim Očesom po njegovih ulicah Spustila se v div'jaštvu grozovitem? Tegoti gluhej, ka nobenega Ne sluša
Tiun - Lin (1891):	lov ob obali, kjer smo videli lepo perotnino. »Lastavica« je spustila sidro in sedem nas je šlo na lov: Hinko, stari

ſpuſtila
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo

spustile

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mahati po njih, kar se je dalo. Ko so se spustile živali v dir, zaslišijo za seboj cepetanje naglo deročih konj
Mineralogija in geognozija (1871):	Vode so pri tem razdele velik del trdega kamenja in spustile so ga zopet skladasto na dno, rastlinstvo in živalstvo so

spustili

izpustili
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pregnati. Možá, ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa

spustili

Tine in Jerica (1852):	jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je djala: fuj! to ni prav, to ni
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah so se spustili veliki mehurji, ali ona je to vse rada trpela, da

ſpuſtili
Genovefa (1841): bilo odgnati, de ſo jo sa nekoliko zhaſa k nji ſpuſtili. Pa s vſim ljudmi je bila priljudna in is rok

spustim

Žalost in veselje (1870):	ter jame čitati; bilo je pisano v laščini: "Danes opoldne spustim ti skozi to ljukno nekaj kitajske obleke. Skerbno jo skrij
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	vzamem stol, ga postavim na desno stran Planavskega in se spustim v pogovor ž njim. Danes je bil ali vsaj se
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	ako jo zapazi. “ S tem dam polo naprej, in se spustim s svojo sosedinjo v daljni razgovor, kateri traja tako dolgo
Bolna ljubezen (1874):	razširi njih duh po malem prostoru. Tedaj pa zatvorim okna, spustim čez nje bele gardine, da nastane prijeten mrak, kakor v
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	Ker vidim, da sta oba hudodelnika pri volji obstati hudodelstvo, spustim potovko in pričnem izpraševanje ž njima. Naj sledi tu le
Viženčar (1881):	milostljivi cesarski princ, jaz le govorim tako, da svojo jezo spustim nad onimi vašimi tovariši, ki bi bili svojega prijatelja pustili
Planšarica in pastir (1881):	bilo, saj sem vedel, da jih zopet dobim, če se spustim prek hribov in robovja. « Da je Martin živino izgubil, bil
Dóra (1885):	in tebe še proklinjala. — Na to me prevzame neizmerna bolečina, spustim se na Lojzekovo gomilo in obupno vzdihujem: Umorjen si bil
Moja hoja na Triglav (1897):	list v rokah in se spremeni naposled v železno ploščo. Spustim ploščo iz rok in jo položim na vrhnjo skalo Triglava

spustimo

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil
Rudninoslovje (1867):	naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči

spuſtimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	le taku ſliſhimo, inu beremo, de v' ſerze nezh na spuſtimo. To ſeme ſvetiga Evangelia preimemo, pa taku, de tiſtu ali
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sashihrani, kader mi naſhe shelie, inu proſhno na negovo volo spuſtimo, koker en otrok, katiri ſe poda na tu narozhie ſvoje
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pruti tvoimu britkimu terpleinu Ie eno ſamo ſouso s' ozhy spuſtimo, ſe nam shi sdi, debi bly kei velikiga sa tebe

spustiš
- ſpuſtiſh
  Branja, inu evangeliumi (1777): Judje pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h'

spustite

spustite
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): se daljej spustite. ” Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino

ſpuſtite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ubogo ino sapuſheno me Bog nasaj pelje. “ ˛She vezhi jók ſpuſtite obé. Orſa ſe sadnjizh da pogovoriti, vsame od taſhe ſlovo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pod dreveſam! Grishljej kruha vama bom perneſel, preden ſe daljej ſpuſtite. “ Mu reko: „Veſelilo naſ bo, zhe nam hladne vode ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe kmetovanje tudi vezh vershe. Zhe tega is nemar ne ſpuſtite in tudi to doſeshete, ſmete ſerzhno rezhi: „Jeſt ſim ſvojo

spustiti

Divica Orleanska (1848):	vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati
Valenštajn (1866):	morem s tega mesta, Ne morem — te roké nej moč spustiti.

ſpuſtiti

Branja, inu evangeliumi (1777):	de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu tudi eniga ràsbojnika je nóter

▶ spuščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spušča
- spuša
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da se je lahko veliko v nji nabere in jo spuša kar je je od več. Posebno pa elektrika tam uhaja
- spušča
  Zlatorog (1886): Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta
- ſpuſha
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo

spuščajo

spušajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	čevlje. Dno in stene gnojníšča morajo biti take, da ne spušajo ne vode ne gnojníce iz gnojníšča, pa da tudi iz
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	IV. Kako se naredi to, da dno in stene ne spušajo ne vode ne gnojnice? To se naredí lahko, ako se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	če se ovni, ki so še le leto stari, pregosto spušajo k ovcam. Ker nobena pomoč zoper to bolezin ni znana
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kako mlado imele; vendar je bolje, če se h kozlu spušajo in poredno ojagnjujejo. Na to vižo se ne le kozliči

spuščajo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): videl! Kako čudno se tam pri starej verbi iz visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od

spuščali

spušali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič

spuščali

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Tako so oče vse črešnje eno po eno do poslednje spuščali na tla, in Jurče je moral eno po eno do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ne gré, zato bi priporočali odboru čitalničnemu, naj bi se spuščali k čitalničnim veselicam ljudje le po društvenih pristopnicah in naj

spuščati
- spušati
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati, se
- spuſhat
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi

▶ spuščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spuščena

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	te oprostim, in sicer ne boš samo kakor iz sužnosti spuščena, ampak kakor ingenua. *) kakor prostorojena, ker vem da si res
Fizika (1869):	vé, neposredno podpreti; ali podprto je vselej, dokler iz njega spuščena navpična črta gre notri podlage, s ktero se telo tál
Fizika (1869):	ali bruno, pri kterem, kakor v Pod. 31., iz težišča spuščena navpičnica še gre skoz podlago, ne more opasti. Ako bi

spuščenega
- ſpuſheniga
  Kuharske Bukve (1799): en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati

spuščenih

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	trudil na divjim konju, ki je berž, ko je blizu spuščenih prišel, ga skušal s sebe vreči kviško poskočivši. Ali ni
Valenštajn (1866):	nej prostora boju, Le davljen'ju je prostor; pekelnic Z verig spuščenih besnih ne pokliče Nazaj nobenega vladarja glas. Naj bode! dolgo

▶ sraga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sragami
- ſragami
  Genovefa (1841): mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne

▶ srajca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srajc

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in 28 kr., 8 srajc in 13 kocov. V imenu nesrečnikov se sl. predsedstvo c.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	omike priučila. Pa kaj je ta „Sokol” sedaj? Par rdečih srajc, pa nič druzega. Telovadnih naprav nikjer ne vidimo, tedaj tudi

srajca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	fl. vagán rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki

ſrajza

Pozhétki gramatike (1811):	klukaſt vdar, ker ga saſtón noſio, al naváda je shelésna ſrajza. Vprava II. Kratki ſo gáſniki al ſami al sraven eniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	orjacih, jih več ne najde zdaj. J. Koseski. Navada shelesna ſrajza. Refniza tega pregovora fe pazh pogoſtama na ſvetu vidi. Naj

srajce

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti.
Zlata Vas (1848):	verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo

srajco

Najdenček (1860):	bolje postréči. Ker jih je Kristina prosila, so mi tudi srajco po perilu poslali, ktere mi je čez vse tréba bilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	Si strgal mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi, srajco, podplate predrl, Da pávec kot kušar iz škornice kuka, In
Ultra! (1867):	mu ne pomaga nič. On mora obleči to grozovito rdečo srajco tako ali tako — ampak mora jo. Zalka. Jako hvaležna bi
Gozdovnik (1898):	sedeči je bil don Avguštin Pena. Nosil je gvajakilski slamnik, srajco iz finega belega batista brez oprsnika, in baržunaste hlače z

▶ sram prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sram

Ta male katechismus (1768):	is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	doma, kjer je vse premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali
Zlata Vas (1848):	se mu je reklo: „Fej te bodi! ali te ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili so povsod, de nihče iz Zlate Vasí
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	opravkov, in ne more berž povsod biti. Ali nas nima sram biti, de nas mora gospóska kakor neumno živino k temu
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Kesánje in žalovanje. Sram me je, k Tebi pogledati, o Bog! — Toliko sim storil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa je bilo sram in reče: „Zdaj še le umejem tvoje besede. Ti sicer
Revček Andrejček (1891):	ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v mladosti ne uči, svoj živ dan nič

ſram

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na ſtran. ) Ne ſmęjm ſe ganiti.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na

▶ sramežljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramežljiva

sramljiva
Kmetijske in rokodelske novice (1846): draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši

ſramoshliva

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je, Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi

sramežljivi
- sramožljivi
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo

▶ sramežljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramežljivo

sramežljivo
Lohengrin (1898): naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji
sramožlivo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej

sramožljivo

Blagomir puščavnik (1853):	zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza
Revček Andrejček (1891):	I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla gleda). I

▶ sramežljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramežljivost

Divica Orleanska (1848):	serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene
Valenštajn (1866):	nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam

sramoshlivoſt

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſa tvojo zhaſt Sdej ku mladenzh, in' kdej ku ſtarz. ˛Sramoshlivoſt. Kaj je to, de sdej moj obras Na enkrat je
Abecedika ali Plateltof (1789):	tvojo zhaſt Sdej ked mladenzh, in' k'dej ked ſtarz. Sramoshlivoſt. Kaj je to, de sdej moj obras Naenkrat je vèſs

sramožljivost

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	očetu, ino ga s plajšem odeneta. Lepa je bila ta sramožljivost ino to otročje spoštovanje. Ko se Noe prebudi, ino gerdo
Tine in Jerica (1852):	stanu se smeš lepo nositi, vender brez kinčenja in lišpanja. — Sramožljivost je tvoj narboljši varh. Oblači in obnašaj se vselej tako
Tine in Jerica (1852):	ga! ” Hčeram: „Svet preide, le čednost ostane. Čednost je lepota, sramožljivost narveči zaklad vašiga spola. Oh, nikdar ne pozabite besedi ljubijoče

sramoſhlivost

Ta male katechismus (1768):	Pokaj se pak na treh krajeh prekriſhash? Na zhellu, kjer sramoſhlivost prebiva, sturim jest Krish ſatu, de be se nekol nasramual
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſapoveduvallu; ſatorej je mene uſſeskufi tu doliterenje, inu ta sveta sramoſhlivost ohranila. 2. Veſhi s'prevuſo boſhjega strahu tvoje pozhutke, ter

sramežljivosti

sramožljivosti

Tine in Jerica (1852):	premakniti, še clo povedala nista, de je to ali uno sramožljivosti nasprot, temuč le, de to ali uno lepo ali prav
Maria Stuart (1861):	svetom sramovali Se niste nič več; lica vaše, prej Dom sramožljivosti, žarele so V plamenu grešne poželjivosti. Skrivnosti zagrinjalo vergli ste

sramoſhlivoste
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam

▶ sramota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramota

Zlata Vas (1848):	zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka
Zlata Vas (1850):	se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz enega namena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je novo, ne ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne
Deborah (1883):	Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho

ſramota
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou

sramote

Divica Orleanska (1848):	bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti
Ferdinand (1884):	sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem

ſramote
Genovefa (1841): Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in

sramoti

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nej jih sprehaja, ki mi hudo želé! — Odstopijo nej v sramoti, ki se mi posmehujejo! Vsi pa, ki Tebe išejo, nej
Viljem Tell (1862):	domovini! Reding. Zavezniki, mirujte! Seva. Avstrii Prisegli bi po tolikej sramoti! Pečnik. In bi pustili, da nam sila vzame, Kar z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ste mene spodrinili? Vi bi v časti živeli, jaz v sramoti; vi bogati, jaz brez okroglega — vi srečni, jaz v nadlogi

ſramoti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj

sramoto

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori
Revček Andrejček (1891):	zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne bojim

ſramoto

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril.

▶ sramovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramoval

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pogledati svoji dobri Katarini v oči, sramoval se jo je, sramoval se je samega sebe. Kesal se je, a prepozno.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini v oči, sramoval se jo je, sramoval se je samega sebe. Kesal se

sramuval

Ta male katechismus (1768):	spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire
Ta male katechismus (1768):	Aku be se pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on se

ſramoval

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	le vidim ſhe enkrat! “ Joshef v' ſvojim velizhaſtvu ſe ni ſramoval ozheta, pred kralja jih pelje. Kralj ſe je slo veſelil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſramoval; njega ſe bom tudi jas per Ozhetu v' nebeſih ſramoval, ne bom ga ſvojiga ſposnal. — Kdor ozheta ali mater bolj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mene per ljudéh satajil, ino ſe mene ino mojiga nauka ſramoval; njega ſe bom tudi jas per Ozhetu v' nebeſih ſramoval

sramovala

Jela (1859):	v cvetji let, pa vender dragocen, da se ne bo sramovala beračeva hči, za doto ga vam prinesti. Na Skalovcu sem
Sosedov sin (1868):	enem dejanji srečala. Drug pred družim sta se svoje radovednosti sramovala, deklica se zasmeje od daleč sem in Štefan se tudi
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	tudi, ko jej je umrl mož, se me je še sramovala ker je bilo znano, da z možem ni imela otrok
Marjetica (1877):	bi se bila oklenila okoli vratu, ko bi se ne sramovala in bi bila takova navada na kmetih. Saj dovoljeno jej
Marjetica (1877):	zažari jej še bolje lice. Pa ko bi se ne sramovala, in ko bi taka navada bila, oklenila bi se očetovega
Marjetica (1877):	ko bi te videla poleg Srakarjeve Marjetice? Ona je bogata, sramovala bi se", pravi Marjetica in hoče urno oditi po stranski
Ponkerčêv oča (1882):	pogledala po cesti gori in doli, da-li nikdo ne prihaja. Sramovala se je. »Ker ste že tako sitni,« pravi naposled, »Tolstovršnikova
Vanda (1888):	k mókarjem ponujat moke ali térjat zaostalih plačil. Ni se sramovala dela svojega, a poleg vsega tega je ostala ponosna plemkinja
Gostačeva hči (1891):	Zadovoljno mrmra nekaj s seboj, in da ne bi se sramovala tovarišic, gotovo bi izbruhnila svoj gnjev, ki se ji kuha

sramovali

Zlata Vas (1850):	ker kaj taciga niso bili poprej vajeni. Eni so se sramovali, drugi so se smejali, še drugi so se clo jokali
Najdenček (1860):	presvete kervi Kristusove me ne zapustiti. Gospodarjevi ljudjé so se sramovali in obljubili, mi bolje postréči. Ker jih je Kristina prosila
Maria Stuart (1861):	vam bilo več poštenja ni. Pred Bogom in pred svetom sramovali Se niste nič več; lica vaše, prej Dom sramožljivosti, žarele
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in pusti ljudi stati, kteri so se ali smejali, $li sramovali, in se v žnablje grizli ali pa za ušesami praskali

sramovati

Zlata Vas (1848):	kako slabo so ti ljudjé gospodarili, in začeli so se sramovati. — Zdej še le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po
Divica Orleanska (1848):	Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti, De bi možov se sramovati imela. Velika čast so meni snubci taki, Pa svoje čede

sramuvati
Ta male katechismus (1768): pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu

ſramovati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lepo ne bilo, ſina pod ſtreho vseti, kteriga ſe je ſramovati moral. Sdaj ga pa popólnama veſeli, ſliſhati, kako ſe ljudém
Genovefa (1841):	in ſvôjih ſtarſhev, prizho ſvôjiga moshá in vſih dobrih ljudí ſramovati mogla. ” Golo jo je divje poglédal, in od jése veſ

sramuj
Roza Jelodvorska (1855): In to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne

sramuje

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	njegov jezik; če ste celó toliko opravili, da se narod sramuje sam sebe in svojega jezika; če se pomisli, da je
Deborah (1883):	pride kmalu vrsta na vaji, ni res, dekle? Rozka (se sramuje). Pojte, pojte! Tržinar. Nu, zakaj ne, on je vrl mladenič

ſramuje

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſturiu, tiſtu sdei ſourashi, ga je grosa, ſe ſvoje pregrehe ſramuje, mu zhes tiſto shaluje, vſse je v'nemu ſmeiſhanu, on
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kei teshkiga, sakai: Amor nomen difficultatis erubeſcit. Ta lubesen ſe ſramuje tiga imena ene teshave, debi tiſti kei teshaunu bilu, temuzh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti prerok. “ Jesuſ ji je vidil v' ſerze, de ſe ſramuje ino keſá, ino ſe poboljſhati sheli; toraj ji ne rezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtare vrashe, kterih ſe vſak uméten zhlovek in dober kriſtjan ſramuje. Dr. B. Vganjka. Nr. 1. Kdó vé imenovati ſtvar, Ki

sramujem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	to živo spoznam, Oh, naj bi pač mogel vse prenarediti, Sramujem se, oh, in prepozno kesam! — Pa kaj že sramota? — ta
Valenštajn (1866):	sam poplati. Maks. Knez moj! Plačilo dal si jako naglo. Sramujem se, da, srce me boli, Dospel sem jedva, hčer i

sramuješ
- ſramujeſh
  Sveta grofinja Genofefa (1857): to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je

sramujte

Valenštajn (1866):	carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša
Deborah (1883):	kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate tako vero! Moj Bog, o moj Bog

▶ Srb samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Srbi

Serbi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kristjanstvo je po raznih potih do Slovanov dospelo. Bulgari in Serbi, ki so po Mezii in Ma— cedonii do Tesalije in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih

Srbom

Serbom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	poslance v Carigrad do sultana poslati s prošnjo, naj poterdi Serbom iznova (že četertič) izvoljenega kneza Miloša. Vodja 27 skupščinarjev, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	oblasti, ktero je kot višji gospod dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika rodovine

Srbov

Serbov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na Laškem in se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma je Počič

▶ srb. okrajšava ↘ goo300k, IMP

srb.

serb.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske

srb.

Napake slovenskega pisanja (1858):	potem prilepek, na pr.: „hudolesovina, staroputina = spuren eines alten weges (srb. ), hudournik. “ Nekam derzno je narejena beseda v serbskih pesmih: „bojnokopljanik
Napake slovenskega pisanja (1858):	močvirje (močevirje), vojvoda (vojevoda), Ljudmila (Ljudomila), starmali (staromali, adj. = zwerg, srb. ) stremglav (strmoglav = z preceps, strsl. Dobrsk. ), kravajnoša (kravaljenoša, = person, welche
Napake slovenskega pisanja (1858):	verh, Vini verh, Višehrad (čsk. ), Carigrad (srb. ), Krušedol (srb. ), Beograd“ (srb. ) Slovenec pa vender pravi: „Beligrad, Belega grada. “ — Ravno po tem
Napake slovenskega pisanja (1858):	srb. ), glasonoša (srb. ), ručkonoša (srb. ), vodonoša (srb. ), kravajnoša (srb. ), bogomolja (srb. ), srdobolja =kuga (srb. ), vetrogonja (srb. ), bratoljubje (Preš. ), červojedina, volkostečina“ = ein
Napake slovenskega pisanja (1858):	prilogov, na pr. „kozoglav, a, o, zlatoust, zlatorok, zlatolas, zlatorun (srb. ) svilorun (srb. ), zlatokril (srb. ) zlatorep (Lašč. ), kosorep = gesttzt (Lašč. ), srebropen
Napake slovenskega pisanja (1858):	φεοπόχος) voj(e)voda, knjigonoša = briefträger (srb. ), glasonoša (srb. ), ručkonoša (srb. ), vodonoša (srb. ), kravajnoša (srb. ), bogomolja (srb. ), srdobolja =kuga (srb. ), vetrogonja
Napake slovenskega pisanja (1858):	na pr.: „grenkokožen, debelokožen, mladokožen (Lašč. ) širokoperen (Lašč. ), mehkonožen, golobradast (srb. ), mladoličen, okrogloličen, kratkočasen, gostobeseden = plauderhaft (Lašč. ), sladkousten, hudomušen = schalkhaft (Lašč.
Napake slovenskega pisanja (1858):	serbskih osebinih imen, kakor: „Jezdimir, Kazimir, Vladimir, Vladislav, Strezibor, Pletikosa (srb. ). Serbsko narečje ima še dan danes na prebitek tacih besed
Napake slovenskega pisanja (1858):	kolovoznik, bogorodica = (φεοπόχος) voj(e)voda, knjigonoša = briefträger (srb. ), glasonoša (srb. ), ručkonoša (srb. ), vodonoša (srb. ), kravajnoša (srb. ), bogomolja (srb. ), srdobolja =kuga

▶ srbečica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srbečica

serbečica

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sol nič ne pomaga; ampak treba je kožo, kjer se serbečica kaže, narprej osnažiti in potem kauterizirati, to je poleg repa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poglavju mažejo in potem z gorko žajfnico zmivajo. Navadno se serbečica na repu napravi, s kterim konj, kjerkoli more, dergne in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XL. Poglavje. Serbečica in dergnenje konj. Kedar konja koža serbi in se dergne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je nesnažnost kože, za ktero se navadno premalo skerbi. Ta serbečica se takole odpravi. Repova žima se razdeli in koža s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dergne, pervič z žajfnico in potem čisto vodo omivati. Ako serbečica poleti pride, in ako je priložnost konja kopati, naj se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z vodo, v kteri je sol raztopljena, pomoči. Ako je serbečica zastarana, žajfnica in raztopljena sol nič ne pomaga; ampak treba

▶ srbeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srbi
- serbi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kóla) tere. 18. Kaj boš se čohal, gdér te ne serbi? 19. Kter enkrat postane nagi, težko pride k blagi. 20.
- srbi
  Zoologija (1875): zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače

▶ Srbija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Srbije

Serbije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	oprosteni. Danilovič je med tem že v ječi umerl. Iz Serbije. Kar smo unidan o ustaji Serbov zoper kneza Karagjorgjevića povedali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	dostojno spoznal, da Te ni volja, pa da tudi neznaš Serbije osrečiti. Narod Te po nas moli, da se odpoveš knežtvu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vse kaj druzega pričakovali, je jasno kot beli dan. Iz Serbije. Iz Beligrad-a. Knez Miloš je v soglasji s starešinstvom preklical

Srbijo

Serbijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Serbijo, Krajnsko, Štajarsko, in en kos Ogerskiga. Herodot je tudi Henete
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki se navadno na herbtu v mehurčkih zapazuje, kteri mehurčki serbijo in sklijo. Mastne garje se tudi narprej na herbtu meti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vse bukve, ki so bile v Serbii tiskane ali v Serbijo pripeljane, v serbskem deržavnem pravopisu tiskane biti. Popravek. V 49.

▶ srbljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

radovednost; Pleteršnik

srbljivost
- serblivoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu

▶ srbohrvaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

srbohrvaškemu

serbsko-hrovaškimu

Kmetijske in rokodelske novice (1847):

po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na

srbohrvaško
- serbsko-hrovaško
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in kakor

▶ srbski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srbska

serbska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v 91.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se

srbska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Ogersko. Iz Pešta. Čedalje bolj se nam spolnujejo želje. Vojvodina srbska in temeški Banat se bota z nami zedinila. Mi smo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	naroda; le en glas velike hvale je tudi temu delu. — Srbska skupščina se bode sklicala maja meseca. — Ves svet je prežil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	stane za vse leto 6 gold. Naroča se: Redaktion der „Srbska Zora” in Wien, VII. Burggasse 24. Urednik „Srbske Zore”, znani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	je za vero umrl mučeniške smrti. A. B. Slovansko slovstvo. * Srbska Zora. Iiustrovani list za zabavu i pouku. Izdaje i ureduje

srbske

serbske

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	* Serbske belgraške novine, ki so bile na Austrianskem prepovedane, smejo spet
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Serba s Turcima od ustanka Karagjorgja do njegovog padenia. ” * Društvo serbske slovesnosti je dalo v tisk svoj četerti zvezek, kteri bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bo, kakor vladni časnik „Wiener Zeitg. ” zagotovlja, vtikovala v notranje serbske zadeve. In tako bo menda kmali potihnil vihar po deželi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	blagor serbskega naroda. Tudi naša vlada, čeravno je ob meji serbske knežije za svojo varnost postavila nekoliko armade, se ne bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	menda, kakor se kaže, nobenih ovér delala postavnim pravicam skupščine serbske ter bode poterdila, kar je skupščina v imenu serbskega naroda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	je vsled tiste oblasti, ktero je kot višji gospod dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza

srpske
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića

srbskega

serbskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji

serbskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	del „Golubice s cvetom knjižestva srbskog” (golobica s cvetam pismenstva serbskiga), ki bo z mnogoterimi, sosebno mikavnimi in za vsaciga Slavena
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in kraljevo (Jak. 2, 8.) zapoved dal. Prof. — r. Vganjka serbskiga naroda. Dva očeta in dva sinova so kosíli in so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil v mescu

srbskem
- serbskem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če

srbski

serbski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh

srbski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Iz Novega Sada. Po dostani trimesečni prepovedi je 23. dec. „Srbski dnevnik” sopet prišel na dan s 72. listom. Iz Galicije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	pesmi, ima književni vestnik itd. Sodelavci listu so najboljši pisatelji srbski in slike gódijo najfinejšemu umeteljniškemu okusu. Cena listu za vse

srbskih
- serbskih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod
srbsko
- serbsko
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.
- srbsko
  Botanika (1875): največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R.

▶ srbščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

srbščine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	dnéh gotovo najboljše priporočilo — smo uže mnogokrat priporočali Slovenom, veščim srbščine in prijateljem lepoznanstva, in sedaj to pohvalo zopet ponavljamo. „Srpska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	srbščini in mi ga toplo priporočamo vsem onim, ki so srbščine uže vešči, pa tudi takim, ki se je še le

srbščino
- serbščino
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du

▶ srce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

src

serc

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil
Divica Orleanska (1848):	in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje

serz
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili
src
Izidor, pobožni kmet (1887): vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost iz naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in
ſerz
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga, de ne vérujejo, ino niſo

srca

serca

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pa vonder vesel ni; kaj nek mu veselje kali? Predobriga serca se mi je videl, kakor debi le misliti mogel, de
Zlata Vas (1848):	Oní hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za
Zlata Vas (1848):	je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila, de bi se vse
Zlata Vas (1850):	obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca. In zató je danes v naši hiši taka žalost in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri
Stric Tomaž (1853):	sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je
Oče naš (1854):	njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o Gospod,“ je tiho prosil in se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Gospá, to je Černiverh, kamor ste se napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec

serdca

Robinson mlajši (1849):	je vzdignol, na kolena padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam
Robinson mlajši (1849):	je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega znal, mu je pripálo, ali bi

serza

Ta male katechismus (1768):	tega urſhoha, de be nezh ne is ust, ne is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin
Ta male katechismus (1768):	itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nadleſhuvanje bosh ti od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja ! zhe tudi mi bomo

srca

Valenštajn (1866):	Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali
Oče naš (1885):	in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji
Oče naš (1885):	svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je bil vender, kakor vsi ljudje njegovega duha, tudi zdražljiv
Oče naš (1885):	nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala
Izidor, pobožni kmet (1887):	bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili in mu ne služili! Izidorjevi so si pa
Izidor, pobožni kmet (1887):	so mu vsak trenutek iz vročega in ljubezni božje prevzetega srca; pa tudi svoje otroke je rad in pogostoma opominjal, da
Zeleni listi (1896):	brati vreden tri krone! Dà, človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih
Gozdovnik (1898):	Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam

ſerza

Biblia (1584):	vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude
Biblia (1584):	pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje
Sacrum promptuarium (1695):	tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote
Branja, inu evangeliumi (1777):	nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre, tó is ſèrza vùn pride, inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs takú
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino

srce

serce

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premíli, na vsem tebi
Divica Orleanska (1848):	Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov
Zlata Vas (1848):	bi se vse na dobro obernilo. Ko se ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina
Divica Orleanska (1848):	sonce Kje je, povej! Remon. Ah, če obernil vam Je serce Bog – rešite jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla. O koliko
Oče naš (1854):	je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mu bilo moči, z njima preživiti sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so ubogi červički kruha prosili, pa

serdce

Robinson mlajši (1849):	Robinson na to pomislil, čudo da v njem od žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad bi bil polovico svega prihodnega življenja
Robinson mlajši (1849):	prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil
Robinson mlajši (1849):	spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem
Robinson mlajši (1849):	močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na
Robinson mlajši (1849):	da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno bilo

serze

Ta male katechismus (1768):	Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to
Ta male katechismus (1768):	ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku ima
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo

serzi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): katera je bila to pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva kri noi voda: Jas se N

srce

Valenštajn (1866):	gre razpetima rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene
Valenštajn (1866):	Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli ste, Saj bil na poti ves drugačen je
Deborah (1883):	Ana. A vi ste mi srce užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja
Deborah (1883):	strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz
Oče naš (1885):	je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane tvoja véra vedno čista in ponižna
Zlatorog (1886):	orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in
Občno vzgojeslovje (1887):	razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a
Občno vzgojeslovje (1887):	je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati
Revček Andrejček (1891):	še bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla

sŕce

Lohengrin (1898):	jo iz nevarnosti oteti, Nikdar ne vsêli dvom se v sŕce ji! V dvojenju divjem lahko jo je zreti, Se vsêlil
Lohengrin (1898):	znam mu kob, ga nečem razodeti: A v divjem dvomu sŕce mi drhtí! Miroslav in Ortruda. Kralj in vsi možje. Elza

ſerce

Biblia (1584):	ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi
Biblia (1584):	ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker

ſerze

Biblia (1584):	ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri
Sacrum promptuarium (1695):	nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè,
Sacrum promptuarium (1695):	ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi
Genovefa (1841):	mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi
Genovefa (1841):	grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me
Genovefa (1841):	bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo

˛serze

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi je David kraljevi ſédesh isbrál. Dober kralj je bil. ˛Serze je imel polno ljubesni ino pokorſhine do Boga, ino ſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Joshef, ſliſhijozh ta pogovor, ſe od njih oberne, ino jóka. ˛Serze ſe mu od lju-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poduzhil. “ Jesuſ ji rezhe: „Jas ſim, ki ſ' teboj govorim. “ ˛Serze ji poſkakuje od veſelja. Popuſtí verzh per vodnjaku, tezhe v'

srcem

sercam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in se
Tine in Jerica (1852):	djalo, če jima je Bog kako terpljenje poslal. S hvaležnim sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga prejela
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz nauka veš, ki
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	daj, de bom Tvoje in Tvoje matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal.

sercem

Maria Stuart (1861):	ji pred noge). Kraljica odpustite, nosil lice Lažnjivo s težkim sercem sem; al ono Mi je odperlo pot do vas, miladi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	doto dal. Verjela mu je. Potem sta oba z hvaležnim sercem dobrotnika blagoslovila, mesto zapustila in proti Pragi napotila se, kjer
Oče naš (1885):	svetnikih se veselili! “ „Amen! “ je rekel gospod Arkimbold z ginjenim sercem. „Bog daj, da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško jed

sercom

Blagomir puščavnik (1853):	nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi
Oče naš (1854):	pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom.

serzam

Ta male katechismus (1768):	bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla,

srcem

Ferdinand (1884):	pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo novo
Oče naš (1885):	pričakovala Barba moža in otroka pri brleči lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino srce
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar je bil še
Zlatorog (1886):	ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	se maščevali. Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je

ſerzam

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo je
Genovefa (1841):	obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla
Genovefa (1841):	je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta
Genovefa (1841):	ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe

ſerzom
Biblia (1584): enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak

srci
- serca
  Blagomir puščavnik (1853): v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno
- serci
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne
- ſerzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga

srcih

sercih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	koli more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji nam darovi! Daj nam vedno in povsod, Kakor zapovéš

srcih

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere
Oče naš (1885):	Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih, še živi v nas vera in upanje! “
Izidor, pobožni kmet (1887):	prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem

ſerzah

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta duhouski dobizhek naſhih duſh! ampak, aku je v' naſhih ſerzah ſhe ena ſama iſkra Boshje Lubesni, inu v' naſhih perſah
Branja, inu evangeliumi (1777):	Duha v' notrejniga zhloveka, inu Chriſtuſa ſkus viro v' vaſhih ſerzah prebivati: de boſte v'lubesni ukorenineni, inu uſtanuvani ſposnati mogli
Branja, inu evangeliumi (1777):	satu. Ampak Goſpuda JEsuſa Chriſtuſa poſve- zhuite vi v' vaſhih ſerzah.

ſerzih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę

srcu

serci

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ni mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki jo je v serci občutil. Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino
Blagomir puščavnik (1853):	od strašnega požiga žari. Kako mi je bilo takrat pri serci, si znate misliti, ljubi Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je

sercu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o
Zlata Vas (1850):	vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zapustil, tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu v sercu ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Svojiga ljubiga Bertranda je k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki
Blagomir puščavnik (1853):	že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu
Roza Jelodvorska (1855):	Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi v sercu ga nositi, In dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in da so pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mu jo odloči. Ali povej mi, kako ti je pri sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni

serdci
Robinson mlajši (1849): silimo, da bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega iz tega čaka, ino

serzi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim skues use te bolazhine katere si ti utvojemu Matharnomi serzi pozhutva k' si ti podtiem Kriesham stava on pa gorei
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	nikoli prenehali. Dej nam veſsele, ſe prou uzhiti, U' naſhim Serzi glaboku uterditi. Viro, jenu Nauke, Naſhih dobrih dell lete brumne
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	k' nam toje kraleſtvu. Pr. Kdo Kraluje noter u' naſhim Serzi ? Od. Buh, naſh Ozhe nebeſhki. Pr. Koku? Od. Skus sojo

serzu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Povej meni le eno minuto, kader be Buh tebi k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader

srci

Deborah (1883):	sva drug druzemu razodevala vse, kar je nama bilo na srci. Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da
Deborah (1883):	v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej sreči Na strani zvesta
Ferdinand (1884):	je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede
Ferdinand (1884):	še nikdar ne v življenji; dà, čutil je v svojem srci neko srečo in blaženost, kakoršne do sedaj ni poznal. Otroke
Ferdinand (1884):	življenji mu še ni bilo tako tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego. Ko je
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in

srcu

Viljem Tell (1862):	Nazidovec. Da, bratje smo po srcu in po krvi. Vsi (v roké si segajo). En narod
Viljem Tell (1862):	opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih
Mlinar in njegova hči (1867):	Oh, vekomaj ti ne morem povedati, kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost
Mlinar in njegova hči (1867):	teta, da ste prišli. Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri
Oče naš (1885):	dneh sva mnogo reči doživela. Barba, kakó ti je pri srcu? “ „Dobro, Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni
Oče naš (1885):	nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je
Izidor, pobožni kmet (1887):	sami ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja
Gozdovnik (1898):	mogel kar nič razznati. Vse drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu.

ſerci

Biblia (1584):	ſebi poklizal, inu je djal: Meni ſe ta folk v'ſerci ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni
Biblia (1584):	vidil ta velik folk, inu ony ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo

ſerzi

Sacrum promptuarium (1695):	ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pride ta hudi, inu vsame prozh, kar je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ji sdi, de jo Shofka tako ſkrivno ſvarí ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne

ſerzu

Branja, inu evangeliumi (1777):	je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga hlinil. Satoraj je Bog
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ
Genovefa (1841):	ji je, ko bi bil trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne
Genovefa (1841):	v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je ta vſak dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe

▶ srcobitje samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

bitje srca; kontekst

srcobitje

sercobitje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kožo vtakne. Konju, ki je močen in dobro rejen, kterega sercobitje ni mehkejše postalo, se tudi četerti dan puša. Ako konj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako sercobitje drugi dan ni manjše ali clo močnejše in terdejše: se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žrejo, in ktere so v ti bolezni posebno zdrave. Kedar sercobitje manj terdo postaja, konj se bolj urno obrača in po

▶ srcoviden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

iskren; Pohlin To malo besedišče

srcovidno
- serzovidnu
  Ta male katechismus (1768): Kaj je spovd? Ena reshizhna perpovedba, inu serzovidnu reſodenje uſſeh vedozheh smertneh grehov, sturjenu pred enem ſa tu

▶ srcovidno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

iskreno; Pohlin To malo besedišče

srcovidno

serzovidnu

Ta male katechismus (1768):	sebi? Tu: de se ima Buh, inu ta bliſhne prov serzovidnu lubiti, kar je Buh skus tu ſnamene othl na ſnanje
Ta male katechismus (1768):	ſemli, koker se od uſſeh svetnikov na nebu gody, toku serzovidnu, toku rozhnu, inu stanovitnu dapolnilu. Kaj pak v' ti zheterti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku sem se temu hudemu uſſellej ſuperpoſtavlalla. Moj Syn! hodi serzovidnu s'tvohjem bratam okroh, inu nastopej is njim v'stopine

▶ srcovidnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

iskrenost; Pohlin To malo besedišče

srcovidnost

serzovidnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tako viſho bosh ti poſtavo te lubeſne dapolnil. Serzovidnoſt more pak vonder is modruſtjo uſſakdar prov tesnu skupſveſana biti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu golfanje sovraſh biti, inu sturè se lestno eno sveto serzovidnoſt. Jeſt nisem pruti ludęm nekol dvojnega serza imella, samuzh le
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh tega myru. Moj Syn! Hodi ſa mano. XIII: POSTAVA. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja imęnitnu poslahkanje. Moj Syn! tebi ima himba
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XII. Poſt. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja dushe poplnema odleſhenje. XIV. Poſt. Tu uwoshtvu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Deni na stran potuhnoſt, inu hinavsheno, ter dapernaſhej stanovitnu kriſtiansko serzovidnoſt. Hodi ſa mano. XIV. POSTAVA. Tu uwoshtvu v' duhu je

serzovidnoſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	samuzh le enu, inu tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	resnizhnu, de, katiri pruti drugem lubeſne nimajo, nimajo tudi nobene serzovidnoſte pruti tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh

▶ srčece samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srčeca
- serčica
  Sveti večer (1866): so jim Gospodovi prazniki ljubi in častiti in pripravlja njihove serčica, radovati se nad zveličanjem, ktero je vesoljnemu svetu došlo. Odslej

▶ srčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srčen

serčen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Po taki sapi je človek vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije

srčen

Valenštajn (1866):	združeni krepko stojite! Nikdér tak visoko nej krone svetlé, Da srčen skakáč bi ne skočil do njé. Zbor. Nikdér tak visoko
Valenštajn (1866):	do njé. Zbor. Nikdér tak visoko nej krone svetlé, Da srčen skakač bi ne skočil do njé (Zagrinjalo pade, predno zbor

ſerzhan

Genovefa (1841):	déte! Ti ſi shiva podoba ſvôjiga ozhéta! Bodi hraber in ſerzhán, kakor ſo tvoj ôzhe in tako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dlake iméti. Sadnjizh mora bik popolnama sdrav, mozhan, drashljiv in ſerzhan biti. Per ſizer enakih laſtnoſtih naj ſe poſébno sa tiſtiga

ſerzhen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpregleda, ino ſe da kerſtiti. Odſihmal je bil Pavel prav ſerzhen uzhenez Jesuſa Kriſtuſa, ino je njegov nauk med vſimi narodi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	V. Taſhiza mala ſrezha velika. Martin Vranko, sveſt ino ſerzhen vojſhak, je veliko lét sa sholnirja ſlushil, ſi je veliko

srčna

serčna

Tine in Jerica (1852):	kratkim povem, sim šla za upitjem. Mart. Si bila tolikanj serčna? Jerica. Česa sim se hotla bati? mar nesrečniga človeka, ki
Roza Jelodvorska (1855):	Jakoba in njegovo ženo Marjeto: »Dragi, zvesti Jakob«, reče on, »serčna hvala naj vam bo za vse meni in moji Rozi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	bilo priča te lepe slovesnosti, ktera je bila zares prav serčna, domača in pošteno vesela. Serčno želimo, da bi se nam
Najdenček (1860):	Rekli so, da naj se me tudi ona varje. Pa serčna deklica je rekla polna keršanske ljubézni: „Bog ne daj tega

srčna

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati
Oče naš (1885):	in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja

ſerzhna
Genovefa (1841): domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in

srčne

serčne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	časniku naš Knobleher Tirolec! ! Omenim te pomote le spotama, ter serčne želje izrečem: naj bi se našimu častitimu rojaku njegovo važno
Stric Tomaž (1853):	svojega neusmiljenega trinoga nemilo razsodbo, onemi in skor omedli. Poln serčne prijaznosti mu pomoli priljudni oskerbnik roko, ter ga potolaži, in
Stric Tomaž (1853):	ženo dobil, bi ga bila letà lahko razveseljevala in mu serčne britkosti umanjšala; toda zato ni bila bogata, gosposko — nježna nevesta
Stric Tomaž (1853):	mesta kak listek pošlje, ki ga je napolnil z izreki serčne ljubezni in prijaznosti, in z vošilom, da bi skorej združena

srčne

Mlinar in njegova hči (1867):	cesar spet vojskovati; naš vojskovod je velik junak, ima rad srčne ljudi ter se tudi pogumno in srečno bije. Mislim, da
Zoologija (1875):	12- do 18kratov, otroci pa večkrat. Na 3 ali 4 srčne udarce pride 1 izdihljaj. Zrak, ki pri dihanji prihaja iz
Oče naš (1885):	mej njima kraljeval, in ta mir je izviral iz prave srčne ljubezni, iz pravega krepkega zaupanja v Boga, in iz dobre

ſerzhne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali

srčnega

serčnega

Blagomir puščavnik (1853):	rame visi lep viteški plajš. — V taki napravi sim se serčnega mislil, kakor še nikoli poprej. Bojoželjen sena belega, čverstega konjiča
Najdenček (1860):	nezmožen je hlastnil serdito na mene. Če bi zvestega in serčnega psa ne bilo, bi bilo po meni. Pa pes me
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	a ubogi duh ni mogel svoje časti rešiti. Brez pomoči serčnega gospoda Orjaškoviča bi bil prederzneš z nami počel, kar bi

serčniga

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil

ſerzhniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Glédat' daſh mi svelizhanje Tvoje. Saupanje v' Boga ga ſtorí ſerzhniga ino mirniga, kdor je pobóshen, pridejo naj tudi ſhe take
Genovefa (1841):	shivel na Niderlanſkim prav shlâhten vojvoda; — vojvoda Brabanſhki. Savoljo njegoviga ſerzhniga poguma in njegove velike hrabroſti ſo ſe vſi nad njim
Genovefa (1841):	gradu. Genovefa ni môgla nikóli bres notrajne grôse in bres ſerzhniga uſmiljenja do ubósih jetnikov mémo njega iti. In nar sdolej

srčnemu

serčnimu
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — —

ſerzhnimu

Genovefa (1841):	Pa ko bi me ne bili s perve mladoſti k ſerzhnimu ſtrahu boshjimu in k ſerzhnimu upanju v Bogâ opominjali, bi
Genovefa (1841):	bili s perve mladoſti k ſerzhnimu ſtrahu boshjimu in k ſerzhnimu upanju v Bogâ opominjali, bi bila mogla v ſvôjih nadlógah

srčni

serčni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	orožje , kakor le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni v boju bili, in de so še sedaj, ni treba
Tine in Jerica (1852):	nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred
Oče naš (1854):	svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel serčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo

şerzhny
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vpyli. 27. Sdajzi pak je Jęsus k' njim govóril, rekózh: Şèrzhny bódite: Jeſt ſim, nikar ſe nebójte. 28. Pętèr pak je

srčni

Zoologija (1875):	se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani
Oče naš (1885):	svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo
Zlatorog (1886):	kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske rože nikdar! –

ſerzhni

Biblia (1584):	Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu
Genovefa (1841):	poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno

srčnih

serčnih

Divica Orleanska (1848):	korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba
Stric Tomaž (1853):	naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni

srčnih

Milko Vogrin (1883):	popraševal o ljubezni niti govoril, kakor je sicer navada, o srčnih ranah, o nagnenosti, o vdanosti do nje, temveč on je
Žrtva ljubosumnosti (1884):	svojih hramih, po svojem posestvu. A tožil ni nikdar o srčnih bolečinah niti svojej materi niti svojej zakonskej družici. Kakor pa
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	vstaši močen »juriš« (»urá! «) na naše levo krilo. Marsikatera glava srčnih »Leopoldovcev« upogne se pod ostrim handžarjem, a tudi marsikateri vstaš
Vanda (1888):	imela koga, da bi se ž njim mogla pomeniti o srčnih svojih stvaréh. Ne bi bila marala, ko bi jo mati
Iz življenja mlade umetnice (1890):	mislila, za koga pišem, pisala sem samó ljubezensko pismo, polno srčnih čustev, le ko me je Reza opomnila, naj ne pozabim
Pogreb na morju (1894):	mornarja nagneta desko, na kteri leži vrečica. Nekoliko vzdihov iz srčnih globin — in vrečica je zdrknila v morje, kakor snežena zvezdica
Hudi časi (1894):	ne poslušajo v tej stvari duhovnikov, ki ne poznajo tistih srčnih vezij, katere vežejo človeka s človekom, ude jedne družine med
Dušne borbe (1896):	vedel, da je ženska v resnici poluvedežica, kar se tiče srčnih razmer. Mlado, brezskrbno dekle ne bi bilo niti z daleka
Zadnji gospod Kamenski (1898):	oklene vratu svojega sina. Ko pa so minuli prvi prizori srčnih čustev, materinske in sinovske ljubezni, reče župnik Kancijan: »Dobre postrežbe

srčnim

serčnim
Oče naš (1854): je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi
srčnim
Oče naš (1885): je prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi

ſerzhnim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrok, je bres ſhtevila ljudem v' nebeſa perpomogel. Med ſvojim ſerzhnim tekam v' kerſhanſki veri je neisrezheno veliko terpel; tode Goſpodova
Genovefa (1841):	ſe v Goſpodu! ” je rékel in s velikim navdanjem in ſerzhnim ganjenjem je jél od zhudnih pot Boshje prevídnoſti govoriti; Jakobovo

srčno

serčno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga verujem, v kteriga upam

serdčno
Robinson mlajši (1849): milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak

ſerzhno

Branja, inu evangeliumi (1777):	tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen.
Genovefa (1841):	shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala

▶ srčica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrsta češnje; splet

srčice

serčica

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Černe golobje serčica, Julija. Schwarze Taubenherzkirsche. 12. Debele, zgodnje, černe serčica, Jun. † Grosse, frühe, schwarze Herzkirsche. Češnje sladke, černe, terdike ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Luzienkirsche. 66. Sladke španjoljke, Julija. Süsse, spanische. 67. Butnerjeve rudeče serčica, Julija. † Büttners rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Ochsen-Herzkirsche. 9. Zgodnje serčica, Maja. Frühe Mai-Herzkirsche. 10. Debele černe serčica, Julija. Grosse, schwarze Herzkirsche. 11. Černe golobje serčica, Julija. Schwarze
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Butnerjeve černe serčica, Junija. * Buttners schwarze Herzkirsche. 6. Velike sladke serčica, Junija. Grosse süsse Mai-Herzkirsche. 7. Frazarjeve tartarske serčica, Junija. * Frasers
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Velike sladke serčica, Junija. Grosse süsse Mai-Herzkirsche. 7. Frazarjeve tartarske serčica, Junija. * Frasers tartar, Herzkirsche. 8. Volovske oči, Julija. * Ochsen-Herzkirsche. 9.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69. Tilgerjeve rudeče serčica, Junija. Tilgers rothe Herzkirsche. 70. Vinklerjeve bele serčica, Julija. * Winklers
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Vizelerjeve černe serčica, Junija. * Wiseller schwarze Herzkirsche. 5. Butnerjeve černe serčica, Junija. * Buttners schwarze Herzkirsche. 6. Velike sladke serčica, Junija. Grosse
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	67. Butnerjeve rudeče serčica, Julija. † Büttners rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69. Tilgerjeve rudeče serčica, Junija. Tilgers rothe Herzkirsche
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Tilgerjeve rudeče serčica, Junija. Tilgers rothe Herzkirsche. 70. Vinklerjeve bele serčica, Julija. * Winklers weisse Herzkirsche. Češnje pisane, sladke hrustavke: 91. Bohnje

▶ srčno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srčnejeprislov, splošni, primernik
- serčneji
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki
srčnejšeprislov, splošni, primernik
- srčnejše
  Zeleni listi (1896): darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete«, dé oče, »in jako

srčnoprislov, splošni, nedoločeno

serčno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi in prosi takó milo, serčno in takó dolgo, de njegovo serce popolnama vtolaži ino v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mi morebiti imajo kaj pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si

serdčno

Robinson mlajši (1849):	v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo
Robinson mlajši (1849):	tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega

serzhno
Genovefa (1841): ko bi bil trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil

serzhnu

Ta male katechismus (1768):	doby, skus katiro homo mi v' viri poterdeni, de be serzhnu, inu bres bojezhnoste boſhje ime, ke be toku treba bilu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſaderſhanje ſavergli, inu zhes tuiſtu hudu govorili. 3. No tedej serzhnu! moj Syn! naporajtej na taiſte, katiri tebe strashejo ſatu, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhnemu ſvelizhanju tudi po teh narojstrejsheh potah tega svejta vode. Serzhnu, inu is veſſellam se Bogu zhes daj, inu koku pametnu

srčno

Valenštajn (1866):	še prijatelj! Valenštajn. (mu gre razpetima rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni
Mlinar in njegova hči (1867):	da spoznaš, da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko
Zlatorog (1886):	s pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka neha, In ker je ogenj
Zlatorog (1886):	Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog
Revček Andrejček (1891):	zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela lahko tebe pri sebi. (Zopet huda
Revček Andrejček (1891):	Franica (srčno). O Andrejček! (Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da
Zeleni listi (1896):	dobil kos kruha. O kako mu je dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino

srečno
Divica Orleanska (1848): se, zato ti on pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne

ſerzhno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti

ſerzhnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	resgledali, koku potroshtan je od nebeſs tiſti, katiri ſam ſebe ſerzhnu, inu terdnu premaga. Oben zhlovek ni, zhes katiriga bi ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tvoi vezhni, edinu rojeni Syn, inu naſh Odreſhenik Chriſtus taku ſerzhnu zhes dau, de je on reku, kar ima sapiſſanu David
Branja, inu evangeliumi (1777):	ni bil pervoluv v' njeh ſvjet inu dijanje. Taiſti je ſerzhnu h' Pilatushu noter ſhov, inu ga je proſſuv, de bi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sgor doli, na ravnim al v' glih linji v' trębuh ſerzhnu, inu vrozhnu notri pahne, inu ſe koker je sgorej b
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ravnu tę gręhe doperneſti, katęre ſte poprej takú rèſhizhnu, takú ſèrzhnu objokali, savèrgli, inu ſovrashili? Rezhimo veliku vezh, de enu taku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je en vojſhak tę vęre, katęri tim Vikſhim judovſke Şynagoge ſèrzhnu pod sobe napręj męzhe, de ſo ony Meſsiasa vmoriti puſtili

▶ srčnomilo prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

iz vsega srca; kontekst

srčnomilo

serčnomilo

Stric Tomaž (1853):	roko v roci, oči v oči vperte, se ihtijo in serčnomilo jokajo. Še en objem in zadnji „z Bogom“ zadoni iz
Stric Tomaž (1853):	gospodom, ki me je kupil, pokleknejo žalostna mati, ter ga serčnomilo prosijo, da bi še njih kupil. Ali grozovitni jih porine

▶ srčnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srčnost

serčnost

Zlata Vas (1848):	Tù je bilo težko pomagati. Pa vunder je Ožbè vsim serčnost delal ter rekel: „Varčnost in delo vas mora z Božjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je tako zakrita. Tak pogled dá novo moč in novo serčnost za prihodnje napredovanje. So bile stiske in skušnje, si misli

srčnost
Občno vzgojeslovje (1887): osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki
ſerzhnoſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): en ſvęti Bernard, o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat

srčnosti
- serčnosti
  Divica Orleanska (1848): te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa.
- srčnosti
  Gozdovnik (1898): je prvi opogumil, ali bolje, ki je bil iznenadjen, a srčnosti ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don

srčnostjo

serčnostjo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zlo veselí, de ste v 18. listu Novíc s toliko serčnostjo nad me skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér
Blagomir puščavnik (1853):	junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje, pripravljeni na zmago in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa še dovolj manjka do popolnomosti, se je treba s serčnostjo lotiti in ne obupati, gotovo naš trud ne bo zastonj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	velikega ne bili sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II.

srčnostjo
Oče naš (1885): zdaj gledali, kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati

ſerzhnoſtjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa v' nikomur drugim nè. ” ˛Sodniki oſtermé nad tako Petrovo ſerzhnoſtjo, ino is ſtrahu pred ljudmí ſi jima ne upajo nizh
Genovefa (1841):	is pervih tesháv ſtrahú in bolezhine sbrihtala, je s gorézho ſerzhnoſtjo roké ſklenila, proti nebu pogledala ter molíla: ‚O Ti dobrotljïvi

▶ srd samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srd

serd
Divica Orleanska (1848): S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj
srd
Zlatorog (1886): je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož

ſerd

Sacrum promptuarium (1695):	mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k

srda

serda

Razne dela (1870):	zarje, Ona je tekočih let Vsih lepot na zemlji cvet. " Serda bleda, jeze siva Plane ta ko vatra živa, Al ko
Razne dela (1870):	prilike nema svet. " Mačoha na noge skoči, Blizo je de serda poči, Jeznosílni roke mah Zmane skor zerkalce v prah. Pha
Razne dela (1870):	žareči meč osvete, Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete, V oserčje zmot, čez reke tri! Evropa nej razumiti
Razne dela (1870):	objame, pričijoči dajo stud in grozo na znanje. ) Dünoa. Volkinja! Serda vpaljena Megêra! Karol (po kratkim oddihu svetovavcam:) Vi čuli ste
Razne dela (1870):	to dá. Drugi kor. (Behemund. ) Samima skerb, Zakaj se kervaviga Serda borita! Meni ni mar. Mi le ju varjemo sil in
Razne dela (1870):	plajš. Karol. Moj dober ljud! Tak naglo vnet ljubezni, Kot serda svojiga. — Kak hitro je Pozabljeno, de mu ta vojvoda Ubijal
Razne dela (1870):	tuga vžgè, On sercu vsakim zguba je. V sodiše vréjo serda vneti, In cela množica hrumí, De pevca se spomín osveti
Razne dela (1870):	Posluša, gleda, pazi, zgine, Dozdevka poln in misli zlih, Ter serda ki ga kar ne mine. Clo sanje straži odalisk, Al
Razne dela (1870):	Saltan verjeti noče, Zlo jezi se naš komar, Skor bi serda počil kar. Zašumi okoli tetke, Skusi dva in tri zaletke

srda

Mlada leta (1875):	In, prijatelj, sedaj sem se ozrl na komteso. Prav od srda se ji je bliskalo oko in trdno mi je rekla
Ivan Slavelj (1876):	Ta pa napne petelina, povzdigne orožjein — počilo je! ... Ali od srda se mu je pač tresla roka. Ko se je razkadil
Blagodejna zvezdica (1881):	torej srčnost in z glasom, ki je trepetal od notranjega srda, je dejala: Ako me koj ne izpustite, klicati hočem pomoči
Mačeha (1883):	skozi in skozi! — Kakšna drznost pretrga jej Elza besedo od srda vsa ognjena v lici. — To je, popravi hitro Eufemija obžalovaje
Slovenski svetec in učitelj (1886):	zdaj Grimislava, in solze so jo polile, pekoče solze jeze, srda in maščevalnosti zoper vse svoje protivnike in tudi na Strahomera
Šarevčeva sliva (1887):	dolu je šumela reka, kakor bi se togotila od najbesnejšega srda, in proti zapadu so se bile nakopičile tolpe črnih oblakov
Iz življenja mlade umetnice (1890):	jeza. Nekoliko iz svoje bóli in nejevolje, najbolj pa iz srda do hudobnega svetá, jela sem ji dokazovati, da je Mihcu
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je prihajal od izpovedi, vendar se ni mogel vzdržati nekakega srda do tega hudobnega človeka. Najrajši bi se mu bil izognil
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	da mu je odpustila, in da njeno srce nima nikakega srda. Potem so se odpeljali domú. Smrekar je sedel spredi in

srdu

serdu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu okó izbije, ali ga še clo
Divica Orleanska (1848):	Izabó. Mehkužne duše! Ví ne veste kaj Zamore v serdu serce materno. Jez ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim

ſerdu
Branja, inu evangeliumi (1777): on od ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu

▶ srdit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srdit

serdit

Divica Orleanska (1848):	na meč, na drugo ne! Karol. Se ne vtolaži vojvoda serdit? Govôri! Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko posluša te
Robinson mlajši (1849):	zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš,

srdit

Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	sterstvo „ničel”, katero se je kmalu umaknilo sedanjemu ministerstvu. Gambetta, srdit sovražnik katoliške cerkve in vere, občudovan je bil leta 1870.
Gozdovnik (1898):	Nato pozdravi Rozalita z veliko spoštljivostjo don Estevana, ki vrže srdit pogled na mladeniča, ker se je njemu poprej priklonila. »Kolika

srdita
- sardita
  Sacrum promptuarium (1695): de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar
srditega
- serditiga
  Zlata Vas (1848): Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi
- ſerditiga
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil

srditi

serditi

Stric Tomaž (1853):	Bog tako veli, sicer bi ne bili kristjani. “ „Da! “ odgovori serditi, „tebi je to lahko mogoče, ker so ti bili zmiram
Roza Jelodvorska (1855):	ravno tako ljuba bila kakor mati, jame sam glasno plakati. Serditi obraz njegoviga očeta ga je zelo ostrašil, in prav dobro
Najdenček (1860):	si ravno nismo nič razumili, nam so dali vunder njih serditi pogledi se najhujega bati. K smerti sim se pripravil in

srditim
- ſerditim
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako

▶ srdito prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srditejeprislov, splošni, primernik
- srditeje
  Lohengrin (1898): ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot vladarica

srditoprislov, splošni, nedoločeno

serdito

Divica Orleanska (1848):	samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika, Naj le slabo govorí; Vzeti nam ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal v njo planiti, pa ona je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom v

srdito

Valenštajn (1866):	Mi žlicoj ga moramo grebsti nazáj; Ce mahajo mečem oni srdito, Mi se pa dobrikamo, vedemo zvito. (V šatori pojó i
Ferdinand (1884):	v sobo brzo odpre list ter ga prične čitati. Ali srdito ga raztrga na kosce, sede obupno na stol in reče
Ferdinand (1884):	hudodelniku, ki misli, da ga skrivaj opazujejo. Potem pa reče srdito: »Danes ne bodem večerjal z drugimi. Silna opravila me silijo
Ferdinand (1884):	k njim v mesto! « odgovori blaga gospa. Sedaj reče grof srdito: »Dovolj mi je tvojih izgovorov! V jednej uri moramo vže
Ferdinand (1884):	je grof ravnokar rekel, da bode sam večerjal. — Grof ga srdito pogleda ter mu reče tako: »Dva kozarca sem ti velel
Oče naš (1885):	grozo so ogledovali vsi Raulovo spačeno, še po smrti divje, srdito obličje. Ménart se je spomnil besed, katere je še pred
Zlatorog (1886):	vzpomládni, »Ali sneg, oh, v breznu sneg in led, »Tá srdíto páli nežni cvet! »Mehka, nežna kakor cvetka mila »Ljúbav lovca
Gozdovnik (1898):	ste mogli dopustiti, da se je odstranil? « zabada don Estevan srdito. Diaz se vzravna, pa gleda govorniku trdo v oči. »Ali
Gozdovnik (1898):	nazore. Naposled odvrne don Estevan, na pol porogljivo na pol srdito: »Čujte, da vas občudujem, sennor Diaz! Vi pa, Kučilo, niste

▶ srditost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srditost

Gozdovnik (1898):	mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil srditost ponosnega moža Vzdigne nož, »Pepo, odvzemite mu vezi! « Pepo sluša
Gozdovnik (1898):	govoril z vami? « »Ni. Odišel je, zasel konja, pa odjezdil. « Srditost nad novim begom Kučilovim je bila Arečizi jasno poznati, pa

srditosti

Oče naš (1885):	ki so se v mnogoterih bojih z bliski sovražtva in srditosti pogledovale, so se zdaj mirno in v prijaznosti vjemale; njih
Gozdovnik (1898):	vsi Indijani opazili zmanjkanje otoka. Črnotič, izdelan po prestalih naporih, srditosti in besnote ni mogel odgovoriti Antilopi. Rana se mu zopet
Gozdovnik (1898):	za roko. »Veliki vodja Apačev naj ne posluša glasov svoje srditosti. Noben vojak nima očij in ušes Manitovljevih, ki vse vidi

ſerditoſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne snali my rezhi, o Velik Bóg, de ſapa tvoje ſèrditoſti doli v ſręd semle predere, de tarn tó shveplu, katęru
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu ozhy Chriſtuſa tiga ſodnika. Kdo bó pred oblizhjam tę ſerditoſti obſtal, praſhà ta Prerok Nahum? Zhe bó tedaj greſhnik kumaj

srditostjo
- serditostjo
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane

▶ srdobolja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

griža; splet

srdoboljo
- serdoboljo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago

▶ srebrn pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebrn

sreberen
Roza Jelodvorska (1855): boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši

srebern

Divica Orleanska (1848):	zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa

ſrebern

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ktera ti na-nj pride, odpri uſta; v' njih boſh naſhel ſrebern denár, ki tempeljnino dvakrat plazha. Vsemi ga, ter jo opravi
Genovefa (1841):	bili pri jedi, ſkosi ſteklo (glash) vidil. Ko je poſtrêshnik ſrebern ploſzhek, préd-nj poſtavil, v ktérim je ſvôjo podóbo saglédal, ſe

˛srebern
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako ſtori : ˛Srebern denar ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa

srebrna

sreberna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta
srebrna
Viljem Tell (1862): V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si

ſreberna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	23. Joshefova ſreberna kupa. Joshef dene ſvoje brate, de bi ſe od njih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jézhi . . . . . 32 22. Benjamin gré v' Egipt . . . . . 34 23. Joshefova ſreberna kupa . . . . . 36

srebrne

sreberne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in
Roza Jelodvorska (1855):	prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike sreberne kozarce, ki so od znotraj debelo pozlačeni bili, na mizo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kaže. Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal
Spisi Krištofa Šmida (1883):	najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko

srebrne
Kitica Andersenovih pravljic (1863): kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi
ſreberne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je

srebrnega
- srebernega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja v p tu je dežele za živino. Namesto da
- sreberniga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 40.995 gold. premoženja, med tem za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je bilo za 229

srebrni

sreberni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dvajsetic skorej ne bomo več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zdej potrebna in bi bila pametna naredba, če bi le sreberni denar potem še bolj ne zginil ? Ni davnej kar je
Deborah (1883):	veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si mi prinesel iz Ljubljane, ko si bil

srebrni

Kemija (1869):	jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo
Kemija (1869):	438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec
Kemija (1869):	Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur
Kemija (1869):	Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti

ſreberni
Genovefa (1841): ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant

srebrnih
- srebernih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike
srebrnimi
- srebernimi
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in
- srebrnimi
  Astronomija (1869): skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže

srebrno

sreberno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba
Zlata Vas (1850):	V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas.

srebrno

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	od njih rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	mogla, misliti, kako je to, če ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ravno tako tudi grad, da ju bodo skuhali in na srebrno skledo položili.

ſreberno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje denárje v' vrézho; v' mlajſhiga vrézho pa ſhe mojo ſreberno kupo. “ Hiſhnik ſtorí tako, ino drugo jutro, ko ſe dan
Genovefa (1841):	v gojsdu. ” Ko je konja bolj na tanko pregledoval in ſreberno obilno poslazhêno bersdo saglédal, je rékel: „Aj, ali té sverine
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki je, kakor naſhi bravzi she véjo, miſionar v Ameriki, ſreberno medaljo ali ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko

▶ srebrnast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

srebrnasta

srebrnata

Rudninoslovje (1867):	4 . . . . 8•2). Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. 37), lomi se
Rudninoslovje (1867):	sijájnikom je najbogatejša srebrna ruda. 2. Cinober 2) ali živo srebrnata svetlíca (Merkur oder Quecksilberblende), malokedaj razločno kristalizuje i to romboederski
Rudninoslovje (1867):	gručave i zrnaste. Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. 37), lomi se

▶ srebrnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebrnike

ſrebernike

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en maihen zhaſs je on supet perſhu, inu te trideſset ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predav, naſai perneſsu, po
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dicens: peccavi tradens ſanguinem juſtum. Je nasai perneſsu te trideſset ſrebernike tim viſhim Farjam, inu ſtariſhim rekozh: jes ſim le pregreſhiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſliſhou, de ſo viſhi Farji tedei, ko je biu te ſrebernike nasai perneſsu, k' nemu rekli: Quid ad nos? tu videris
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biu Judesh per tih viſhih Farjah opraviu, kader je te ſrebernike nasai perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	argenteis in templo receſſit, & abiens laqueo ſe ſuſpendit. Je te ſrebernike v' tempel vergu, ſe je prozh pobrau, je ſhou takei
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ſe isſule. Ti vikſhi Farji pak ſo useli te ſrebernike, inu ſo djali: ſe naſpodobi , de bi mi njeh v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	mi maramo? Ti gledej sa tu gori. Inu on je ſrebernike v' tempel verguv, ſe je prozh pobral, je ſhov kje

srebrnikov

sreberniku

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo inu grosovitnoſt tiſtiga nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi

srebernjakov
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti
ſrebernikov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar

ſreberniku

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na pade, taku pokleknimo pred naſhiga od Judesha sa trideſet ſreberniku tim Judam predaniga Odreſhenika, proſſimo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ena ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa trideſſet ſreberniku predau, inu tim Judam v' terpleine, inu ſmert isdau. Sdei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' terpleine, inu ſmert isdau. Sdei je pa on tih ſreberniku navolen gratou, je tiſte nasaiperneſſu, inu kader ti viſhi Farji
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu je v' ta vert Syn Boshji

▶ srebrnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svinčev oksid; kontekst, splet

srebrnika
- srebernika
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak

▶ srebrnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebrnine
- srebernine
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): grudna 1848. (Iz Celja. ) Tudi pri nas in na deželi srebernine od dné do dné bolj zmanjkuje, takó de dvajsetic skorej

srebrnino

srebernino

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. Bednaček, klepár v Ljubljani, za klepárske izdélke
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	malo judov vidili se okoli plêsti; le nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša

▶ srebrno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebrno
- srebreno
  Kemija (1869): Kalijum se sveti srebreno in je tako mehak, da se da gnjesti in z

▶ srebrnokril pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

srebrnokrili
- srebrokrili
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad

▶ srebrnosijajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

srebrnosijajni

srebernosjajni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih

▶ srebro samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebra

srabra

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vashah mitelnou menei jo pegerano shumo prov dora svata sipa srabra pernasita bras vse shkode na dushi noi na talesi h'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa srabra pa bras vsa strahu noi shkode nadushi inu na talesi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora srabra al svata pomoimi pegerenje tu jas vam saviem URIEL inu

srebra

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ne pride se z njim nalivati. Kakor pa od živiga srebra, ki se v zdravilo da, rado kaj v kervi alj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 „ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 6¼ fl.
Kemija (1869):	ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin
Kemija (1869):	žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra se pa izloči. Pri tej presnovi je čudno to, da

ſrebra

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe pélje do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſhlje, ino vam ſporozhi, de bi mu dali en talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali

srebro

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin
Oče naš (1854):	petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je
Kemija (1869):	Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo
Fizika (1869):	in zaznamova se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo
Kemija (1869):	435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468.
Kemija (1869):	ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame
Fizika (1869):	stoji, na toplino okolice. Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj
Kemija (1869):	ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica
Fizika (1869):	in imenuje se ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj

ſrebro

Pozhétki gramatike (1811):	tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale

ſrebru

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	premorejo per enimu zhloveku te shelie h' timu slatu, inu ſrebru! de je zilu en Aid od tiſtih s' sazhudeinam taku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu je kar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od Judesha predan, ni nezh, kar bi sa slatu, mu ſrebru na prudei poſtaulenu na bilu. Od tiſtiga dne, ko je

srebrom

srebram

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	očesov, ali skerníne dež, sneg, veter oznanújejo. Zrakoméri z živim srebram nalíti, niso sploh znani, pa tudi dostikrat vreme ne zadénejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takó stolčejo zlato rudo , in jo dôbro mešajo z živim srebram, dokler se zlató v tem le ne raztopi; kadar je

srebrom

Rudninoslovje (1867):	za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice
Kemija (1869):	za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo
Gozdovnik (1898):	moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh

srebru

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se malo pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno Lotmerske gorice je toča močno vdarila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev
Rudninoslovje (1867):	Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo
Kemija (1869):	sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati

ſrebri

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	24 kr.— Şamonik Franze 3 gold. in 27 kr. v ſrebri. Nar uboshniſhiga uzhenza je bil saklad pa le dva krajzerja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vſih uzhenzov pa ) ſkup 87 gold. 22 kr. v ſrebri*. Kdo bi ſl bil miſiil, de bi pri krajzerjih v

ſrebru

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan: „Ferdinanda Bog ti varji, Ferdinanda nam ohran'! ” Ferdinand u ſrebru piſhe: De pravizo varval bo — **) Varji Bog Ti take hiſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je zela ſhkoda — kakor pravijo — okoli 80 tavshent goldinarjev v ſrebru sneſla!
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od te ſedajne, to je, veljala bo 6 krajzerjev v ſrebru. Miſlimo, de bo s njo kmetijſka drushba vſim ſlovenſkim kmetovávzam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvetlo hodi in velja sa zelo léto dva goldinarja v ſrebru ; „Przewodnik rolniczo przemyslowy” (rokodélſko — kmetijſki voditelj), hodi she ſédem lét
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſmòli i. t. d. s dergnenjem da obuditi ; po slatu, ſrebru, shelesu, meſengu, koſitarju, zhloveſhkim truplu, vôdi, semlji, drevju i. t.

▶ sreča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sreča

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sreča in vesélje. V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi nismo puntarji”. Sreča je bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki
Stric Tomaž (1853):	dober, storivši za vas, kar mi je bilo mogoče. Vaša sreča mi je bila vedno pri sercu. Povem vam, da ste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo
Maria Stuart (1861):	z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na
Valenštajn (1866):	novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi

srezha

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhivlenje po njegovi voli viſhanu. Kaj se otshe ſena vezhe srezha imeti, koker od unegase puſtiti voditi, katire naſna ſalliti, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ony med boſhje otroke pershteti, inu med Svetnikami je njeh srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize. O kolkajn ſashli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvdei smano ven inv moji SS. 3. Arhangeli bodita moja srezha inv svelizhanje pramageita jnv sveshte vse moje fainte tv pomai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvs Kriſtvs natv nedele jvrro sprositi al je mene moja srezha sa-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	istvoimi S. S. ranami jo odrieshiti al je mene moja srezha vjeta takv nai o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati dabo mene moja srezha los inv frei tv pomai mene o Sveta Deviza Màrja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bom tabe moje note toshov al je kei mene ta srezha savpana tàku odrieshi mene odmoiga nota o Gospved Jesvs Kriſtvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Spet ana resnizhua inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is tvojo mozhno roko takv bom jas srezhen dabli moja srezha vgvobozhini tega mverja biva takv nai mène o Jesvs Kriſtvs

ſrezha

Genovefa (1841):	in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta ſrézha je lé malo tednov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne

sreče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo, kakor de
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati
Divica Orleanska (1848):	razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	de bo, kakor hitro bo mogoče, sam prišel se njune sreče vdeležit, kjer bo tudi vse dvome od sebe odbiti vedil
Roza Jelodvorska (1855):	pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin. Anton je
Revček Andrejček (1891):	saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo

ſrezhe

Sacrum promptuarium (1695):	potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis
Sacrum promptuarium (1695):	je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe
Sacrum promptuarium (1695):	veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle,
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in sa to príjel, kar ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija

sreči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane
Divica Orleanska (1848):	vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti, zares! Kar ima
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in
Robinson mlajši (1849):	ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega
Stric Tomaž (1853):	se grozno togoti in nori, ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki
Deborah (1883):	globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam
Izidor, pobožni kmet (1887):	Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je

srezhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): nei inu kuenzhnei srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei

ſrezhi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vezhi, No nar vezh dopadliu, Nam pa h' nar bolſhi ſrezhi Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'
Abecedika ali Plateltof (1789):	druge lepe vuke pot pokasheſh k'naſhi zhaſni, inu vęzhni ſrezhi. Tok pak ni sadoſti, de mi to dobru ſliſhimo : mi
Abecedika ali Plateltof (1789):	Moje mladoſti pervi zhaſs Bodi v' veſęlmu fliſu Bogu, in' ſrezhi vèſ namęnjen, Ne k' leni mehkushnoſti Je Stvarnik men' dal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jeſt ne, ta drugi jeſt ne: noter de ſe k'ſręzhi en Spovednik najde, katęri mu pozhaſsi to nevarnoſt povę, v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi pazh ta ſvoj dan ſposnalo, kaj je k' tvoji ſrezhi! Pa ſkrito je tvojim ozhem. Toraj bodo dnevi zhes te
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bila, ki ſe je desh va-njo natekal; po vſl ſrezhi pa ravno ni bilo vode v' njej. Potlej ſédejo jéſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nemore po ſrézhi isiti; in zhe ſe tudi po ſrezhi iside ne bo sa-nj nobena dobrota, in de jim sato
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povédal, de ſe to sdravljenje nad njim nemore po ſrézhi isiti; in zhe ſe tudi po ſrezhi iside ne bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mreno is ozhi potegniti, kar ſe je vſe prav po ſrezhi isſhlo. Kdo samore obzhutljeje isrezhi, ki jih je novovidiz imel

srečo

liezho
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi

srečo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jeden srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali Nadiži ali pa blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci
Zlata Vas (1848):	je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti
Tine in Jerica (1852):	zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu
Blagomir puščavnik (1853):	povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem
Maria Stuart (1861):	In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na Francozkem, Mudili ste
Oče naš (1885):	preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je bila resnično žalostna in
Oče naš (1885):	moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo in veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi

srezho

Ta male katechismus (1768):	Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da

ſrezho

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vręjdni ſturę njega prejęti, taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik
Sveta grofinja Genofefa (1857):	bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In vender mu je Bog tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da

▶ srečati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sreča

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender Jezus in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	»Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega

srezha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka arza noi saki shaz noi ukradane

ſrezha

Sacrum promptuarium (1695):	ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati

srečal

srečal
Mlinar in njegova hči (1867): mimo njegove matere hiše, boječ se, da ne bi ga srečal. Vsak si je mislil : ta vé, ali preživim leto ali

srezhou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bueg sveti Duh † Amen. Inu kader bo tanei te Duh srezhou taku donkeiga dovi. Jas tabei razham hualo noi sakvalo inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu usemi te 2 skledi inu te bo an Mosh srezhou sano moshno denarjou on

srečala

Oče naš (1854):	osem ur sta imela do Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	to premoženje? Rada bi ga dala pervemu gobovemu revežu, kteregabi srečala, vam pa nikdar! Nikoli se ne boste dotaknili kake reči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	nekoliko grenkih kapljic, kar je rad sprejel in zavžil. Poznejše srečala sva se, in ni se mi mogel dovolj toplo zahvaliti
Oče naš (1885):	osem ur sta imela do Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali

ſrezhala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi velikonozhno jagnje perprávila. Rekel jima je, de boſta nekoga ſrezhala, ki verzh vode poneſe; sa njim naj greſta, kamor pojde
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	smiraj jeſti noſila. Vuzhenik ino pa kraljevizh ſta paſtirzheka pogoſto ſrezhala, ki je ſvoje ovze ſemtertje paſil. Vuzhitelu ſe je prav

srečali

Potovanje krog Triglava (1860):	Asperula odorata) za v vino. Perva žival, ki smo jo srečali, je bil planinski zajec, ki je po zimi bel, po
Bore mladost (1862):	včasi je kviško vzdignil mislečo glavo, in malokdaj so se srečali pogledi njegovi s pogledi gospodičine, ktera je vso skerb bolnemu
Domen (1864):	na hribec. Malo je manjkalo, da niso Domna z beračem srečali, zakaj kmalo ko je Domen odšel iz hišice, terkali so
Pomladanski vetrovi (1881):	Vojaki so pohajali na vse strani ter so jih večkrat srečali. Marsikdo od njih jih je od daleč nagovoril, a na
Slovenski svetec in učitelj (1886):	nabil in potolkel, kjer so se njega Sloveni ž njimi srečali, to ni kar tako, vrhu tega, da je sam močan
Domačija nad vse! (1889):	in megleno se je pripravljalo na dež. Zopet so se srečali s tujo ladij o, a ker je to bilo po
Domačija nad vse! (1889):	se peneča voda pluskala visoko na vrh. Ta dan so srečali belgijsko ladijo ter se z njo zopet z zastavami pozdravljali
Vaška pravda (1892):	so se bahali in širokoustili ter povedali vsakomu, kogar so srečali, da gredo v Turjak pravdo začet zaradi Ratik. Revni gostilničarji
Slike in sličice iz življenja (1896):	V. Ne verujem, da je še ne bi bili srečali v svojem življenju. Srečali ste jo morda že, celo jako

srečata
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na njem čudno

srečati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov
Divica Orleanska (1848):	zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi

▶ srečen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najsrečnejšepridevnik, splošni, presežnik

naj srečniše(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno obedino

nar ſerzhnejſhi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni

najsrečnejšipridevnik, splošni, presežnik

najsrečnejši

Lohengrin (1898):	ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V verností spaja najsrečnejši par. Borec vrline, stopaj naprej! Dika mladine, stopaj naprej! Burnosti
Lohengrin (1898):	ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V vernosti spaja najsréčnejši par. (Ko se oba provoda snideta sredi odra. se privede

naj srečnejši(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): vam po moči borni stan zlajšati. O jez sim zdaj naj srečnejši hči! «
nar srečnejši(združena oblika)
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi nar srečnejši človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo
narſrezhniſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): s'tim maihnim sa dobru vsame, katiru nemu Bog da. Nar ſrezhniſhi pa je tiſti, katiri tu bogaſtva katiru ima, h'

presrečnapridevnik, splošni, nedoločeno

presrečna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in kužnih bolezen se more prištevati za Avstrijo srečnejšim. ” — O presrečna Avstrija! — Med prvimi predlogami, ki jih dobi državni zbor v
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Mati, slišati pervo pesem iz ust svojih otrok, bila je presrečna. Celó pevske veselice na kraljevem dvoru ji nijso tolikanj veselja

srečenpridevnik, splošni, nedoločeno

srečen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih Centurij, ki
Robinson mlajši (1849):	stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so
Ferdinand (1884):	Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista
Zlatorog (1886):	je, ko iz sobe Stopil zopet je s krčmárko Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce
Izidor, pobožni kmet (1887):	družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan ni bil tako srečen in vesel, kakor sedaj. Zato je pa tudi trdno sklenil
Revček Andrejček (1891):	Pesem. 1. Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil
Lohengrin (1898):	Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza

srezhen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti

şrezhen

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	17. Inu Jęsus je odgovóril, inu je djal k' njemu: Şręzhèn ſi ti Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	krish koli krivizhen; ali on ga ny hotèl ſam neſti. Şręzhen ſi bil ti Simon od Cyrene, katęri ſi bil poklizan

srezhn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje

ſrezhen

Sacrum promptuarium (1695):	Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga
Sacrum promptuarium (1695):	oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó nad mano pohujſhal. 7.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga, le tépi ga ; inu kader ga

˛srezhen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on

srečnapridevnik, splošni, nedoločeno

srečna

Divica Orleanska (1848):	se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju
Blagomir puščavnik (1853):	bi mogla k svojim staršem nazaj! je večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim
Deborah (1883):	sme nobeden nobenega juda prenočiti. In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v
Ferdinand (1884):	in častili nego popreje; le radi tega sta bila bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu
Revček Andrejček (1891):	na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da bi že tukaj srečna postala — na — pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj
Revček Andrejček (1891):	O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali si sedaj srečna? Franica. I menda že! (Skrivaj Zvitorogu. ) Saj bi ne bila

srezhna

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt ſdej zhes uſſe nebeshzhane v'S. Raju! o koku srezhna prejemam jeſt ſdej od Boga tu obdarvanje moje stanovitnoſte. 2.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh ſabstojn nadoby. 3. Srezhna roka enega wugejmedajavza, katira bo ſa en majhne dar veliku

ſrezhna
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila

ſrezhne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe

srečnepridevnik, splošni, nedoločeno

srečne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti.

srezhne

Ta male katechismus (1768):	taisti, katiri so revni, inu nasrezhni vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je toku Khristus
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mano. XXXII. POSTAVA. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. 1 Kader se zhloveshka vola inu boſhja vola
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire

ſrezh'ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe imeli, zhe ſo kjé kaj dobriga na

ſrezhne

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	de jih jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat'
Genovefa (1841):	vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar

srečnegapridevnik, splošni, nedoločeno

srečnega

Robinson mlajši (1849):	motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar nekoliko živih stvari krog sebe ima
Oče naš (1854):	Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem
Oče naš (1854):	in mesa se še nikolj v svojim življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca in misel, kako se bo Barba
Čas je zlato (1864):	si je gotovo svest, de mu bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava
Čas je zlato (1864):	čeravno še na niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je
Čas je zlato (1864):	svest, de mu bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je
Oče naš (1885):	in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba
Oče naš (1885):	Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta za

srečniga

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	radi, de bi me Mina, ako je še prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de jo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zopet na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. )

ſrezhniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo

srečnejšapridevnik, splošni, primernik
- srečneja
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe
- srečnejša
  Ferdinand (1884): stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar pa ne radi tega, ker sta bivala
- srečnejši
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da
srečnejšepridevnik, splošni, primernik
- srečniše
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale lepe lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke
srečnejšegapridevnik, splošni, primernik
- srečnejšega
  Čas je zlato (1864): in hití vesel domú. Po vsem svetu ga ne najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega
- srečnejšiga
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga se je Gerard štel, kterimu se je vse do zdej
srečnejšipridevnik, splošni, primernik
- ſrezhniſhi
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): govu ſerze od bogaſtva ni poſedenu. She ſrezhniſhi je tiſti, katiri bogaſtva nima, mu tiſtiga na sheli. temuzh
srečnejšopridevnik, splošni, primernik
- srečniši
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): ljubiga Bertranda je k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil
- srečnišo
  Blagomir puščavnik (1853): za gore šlo, bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da
srečnempridevnik, splošni, nedoločeno
- srečnem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): toliko in tako popolnoma živali. Ah! celó tukaj, na tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa

srečnipridevnik, splošni, nedoločeno

srečni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana
Divica Orleanska (1848):	vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob
Robinson mlajši (1849):	nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima
Blagomir puščavnik (1853):	ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v srečni deželi, kjer ne bo več ločenja! ” — Deček glasno joka; Bogomila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kliče polnoči — da bom že danes vse to vžival! ” „O srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	že davno na to, ker videla sem, kako so kristijanje srečni in celó taki, ki so prej bili poredneži, kakor jaz
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Andrej Hofer ni prišel v Inšpruk, ki je na tako srečni način bil dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in
Izidor, pobožni kmet (1887):	na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno

ſrezhni

Sacrum promptuarium (1695):	trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda
Genovefa (1841):	po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta ſrézha je lé malo tednov

˛srezhni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſvoj boshji nauk, ino veliko jih je va-nj vérovalo. — ˛Srezhni ſo, kteri ga niſo vidili, pa vender va-nj vérujejo, ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino pa takrat ſta tudi po teleſu ſhe bila neumerjozha. ˛Srezhni ſo nedolshni ljudje! Preljubi otrozi! le smiraj nedolshni bodite, kakor

srečnihpridevnik, splošni, nedoločeno

srečnih

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá

ſrezhnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje

srečnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- srečnim
  Valenštajn (1866): kdor Si bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba

srečnopridevnik, splošni, nedoločeno

srečno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno pót vošil in se potém urno k svoji materi vernil

ſrezhno

Sacrum promptuarium (1695):	eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu
Genovefa (1841):	ſhe kake lépe bukve ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi

ſrezhnu

Sacrum promptuarium (1695):	JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim
Sacrum promptuarium (1695):	inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei
Sacrum promptuarium (1695):	satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte
Sacrum promptuarium (1695):	vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk
Sacrum promptuarium (1695):	yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi
Sacrum promptuarium (1695):	ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim

˛srezhno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da le poſhtenje.

▶ srečevati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srečevali

ſrezhevali

Genovefa (1841):	shivljênje, neródnoſt in smeſhnjavo. Povſod ſo ga ptuji, uſtraſhêni obrási ſrézhevali, in malo ſtarih ſlushabnikov, ki ſo bili ſhe oſtali, ga
Genovefa (1841):	s ſolsami in veſélim ukanjem posdravIjali. Med ljudmi, kiſo jo ſrezhevali, ſta ſe tudi dva romarja s dolsimi romarſkimi palizami prikasala

▶ srečka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srečk

sreček

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Naloge. l.* Koliko velja 9 sreček iz leta 1864. po 174? 2.* Koliko velja 6 kreditnih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sreček po 178, 12 Palffy-jevih sreček po 42 in 15 sreček Rudolfove ustanove po 19? 3. Koliko je vrednih dne 18.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	iz leta 1864. po 174? 2.* Koliko velja 6 kreditnih sreček po 178, 12 Palffy-jevih sreček po 42 in 15 sreček
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 600 gl., 5% obresti od dne 1. julija), 8 sreček iz leta 1860 po 136.50 (nominalna vrednost po 500 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	4. Koliko treba plačati dne 9. septembra za 6 celih sreček iz leta 1860. po 136.50? (Nominalna vrednost po 500 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dne 1. januvarja. ) 6. Nekdo proda dne 6. decembra 9 sreček iz leta 1854. po 128.5; koliko dobi zanje? (Nominalna vrednost
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.* Koliko velja 6 kreditnih sreček po 178, 12 Palffy-jevih sreček po 42 in 15 sreček Rudolfove ustanove po 19? 3.

srečke

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	iz te loterije med tiste razdelila, ki bojo srečne lože (srečke) imeli. Kdor bo tako srečen, da ga zadene perva dobivka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	velike dnarne loterije, kterih dohodki (to je, kar čez izplačane srečke ostane), so namenjeni edino za občnokoristne reči. Letos mesca majnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	14 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 47 kr. Loterijne srečke: V Trstu 31. dec. 1864: 21. 72. 80. 67. 87.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Gosp. Lor. S. v Primiš: Še 20 soldov manjka. Loterijine srečke v Gradcu na Dunaju 30. dec. 1871: Prihodnje srečaknje v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dajó določene dobitke ter se o določenih rokih izžrebujejo. Nekatere srečke nesó tudi redne obresti. Akcije ali delnice (Actien) so oni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	papirje delimo na obresti dajoče zadolžnice ali obligacije (Obligationen) in srečke (Lose); od prvih se izplačujejo obresti o določenih rokih po

srečki
Aritmetika za učiteljišča (1885): 1 gl., C 1 gl. 50 kr., D 2 gl. Srečki pripade dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za
srečko
Aritmetika za učiteljišča (1885): 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A dá 50 kr., B dá 1 gl., C 1

▶ srečno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srečnejeprislov, splošni, primernik
- srečniši
  Blagomir puščavnik (1853): Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri

srečnoprislov, splošni, nedoločeno

srečno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nam večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina v 2 létih, in sicer
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki ga je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ž njo, in potrebovala Bom več denarjev, da tvojo reč srečno doženem. ” „Še več denarjev? ” odgovori Korvin. „Saj sem ti dal
Spisi Krištofa Šmida (1883):	dati vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se čez reko. Zdaj ni bila več v nevarnosti
Revček Andrejček (1891):	oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro

srezhno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi

srezhnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lepu ſhivel, srezhnu, inu svetu umerl, inu s'tabo, is MArio, inu Jeſusam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nartabulshe vofr, v'katiremu ti v' ſhivlenju, inu vr smerti srezhnu ta oppravk svojega ſvelizhanja oppravlash, kader tvojo volo aldujesh, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nekol svojoglavna j bla, inu ſatorej sem jeſt uſſem navarnoſtam srezhnu odshla, ke sem se V'uſſeh rezheh poſtavi, inu boſhji

˛srezhno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu

▶ sred predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sred

sred
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves

vsred

Fizika (1869):	gledamo proti stropu, zagledamo, onemu nasprotno, na stropu svetel križ vsred tamnih četveri (kvadratov) v oknu; tedaj so se svetlobni vtiski
Zoologija (1875):	se kraj vode v zeleno travo, in videl se bo vsred odra, na katerem obilna množica, zastopana tako rekoč po raznih

ſred

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod

▶ sreda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srede

Ta male katechismus (1768):	srede zhella doli, rekozh: v' temu imenu Boga † Ozheta, potem na
Branja, inu evangeliumi (1777):	od perve Adventne nedele da Ss. treh Kraylov: od Pepelnizhne Srede da Belle Nedele po Velikinozhi. Ta zajt ſe naſme ſvatovſhna
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Kimovzi smersúje, vender bode hitru talu, inu ne smersuje do srede Grudna. Satore zhe hitru poloshíſh, bodo gnillu, inu terta od
Rudninoslovje (1867):	okoli piramidine srede v podobi pravilnega šestokota ter se imenujejo stojálni robovi (Basiskanten
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	je duhovščino s „starimi korporali” pitati, in jo iz svoje srede izploskavati. In zakaj ? Ubogi Sokol je padel pod nadzorništvo ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem spisu do srede meseca decembra. Še le, ko so volilci pismeno in ustmeno
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	požlahtnjene trte, ko so bile že v drvenem stanu, od srede septembra do konca oktobra, v velikem številu in različno razvite
Revček Andrejček (1891):	vender utepa! Deseti prizor. Pavel. Jeklen. Domen. Franica. Pavel (iz srede). Oče! Rustana sem prignal! Jeklen. Je že prav! Pavle, ali

ſrede

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Sakaj Angeli poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne

sredi

sred
Kmetijske in rokodelske novice (1847): kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo

sredi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi votle, okoli kraja jih pa nič ni. Dr. Reichenbach bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi
Maria Stuart (1861):	krepko nogo proti vratom, skoz ktere je šla Marija, na sredi pota obstoji. )
Viljem Tell (1862):	pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili
Zoologija (1875):	ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je
Botanika (1875):	sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji
Revček Andrejček (1891):	smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne). Sveti križ božji

ſredi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on ſam tamkaj bil. 24. Ta zholnizh pak je na ſrędi morjá bil, inu je bil od valóv ſèm tèr kje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi
Kuharske Bukve (1799):	eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres
Genovefa (1841):	dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere

sredo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.
Revček Andrejček (1891):	in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine

ſredo

Biblia (1584):	kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr
Kuharske Bukve (1799):	svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe

ſrejd
Sacrum promptuarium (1695): purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de

▶ sredi predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sredi

sred

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar
Divica Orleanska (1848):	Bojim se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde

sredi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je
Astronomija (1869):	veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava
Astronomija (1869):	lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na
Astronomija (1869):	biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo
Zoologija (1875):	Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi
Ferdinand (1884):	med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi
Lohengrin (1898):	je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja
Gozdovnik (1898):	Preganjani ga opazi, a zdelo se mu je, da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko

vsred

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza

▶ sredica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sredice
- ſredize
  Kuharske Bukve (1799): ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro

sredico

ſredizo

Kuharske Bukve (1799):	ke, perręske od belakov, ſrędizo od shęmle v' mlęki namozheno, inu oshęto, eno unzho rakoviga
Kuharske Bukve (1799):	ſrędizo bęliga kruha, rasſękat na drobno; męſhaj sa eno jajzo debęlo

▶ središče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

središča

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	širi punt od dné do dné bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa
Rudninoslovje (1867):	vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako razlikujejo
Rudninoslovje (1867):	pa cd se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo
Fizika (1869):	§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru
Astronomija (1869):	bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral
Fizika (1869):	nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni popolna krogla, ampak
Fizika (1869):	na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve

središče

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč (Dunaj) središče mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da razun nemških
Rudninoslovje (1867):	ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle
Astronomija (1869):	gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč
Astronomija (1869):	oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od
Občno vzgojeslovje (1887):	tu določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja

središču

središči

Fizika (1869):	in dve, v enakih daljavah se nalazeči, obešamo v drogovem središči o, Pod. 26. Pod. 26. Pod. 27. Ako si pa
Fizika (1869):	sili enako močno tlačite na podlogo, ako ste obešeni v središči ali pa kje koli v enakih daljavah od njega. Iz
Fizika (1869):	poslednjica, ki je enaka njihovej vsóti in ki grabi v središči vezoče jih črte : da dve enaki in vzporedni sili stojite
Fizika (1869):	se zgodi, ako obesimo obe uteži eno pod drugo v središči, Pod. 24. Pod. 23. Pod. 24. Tudi zamoremo sè silomérom

središču

Astronomija (1869):	si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe
Astronomija (1869):	raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo
Astronomija (1869):	smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa v njej okrog solnca premikujejo
Astronomija (1869):	Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj

▶ srednik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posrednik, posredovalec; [sskj]

srednik
- şrednik
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino

▶ srednje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srednje
- ſrednu
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi

▶ srednjedoben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

srednjedobnih
- sredodobnih
  Mineralogija in geognozija (1871): demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in

▶ srednji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srednja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na Irskim je bilo pa hudo leto, posebno za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno taka tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gorko vreme saj ta mesec; po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala; čeravno je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	goveja živina pri nas zlo majhna in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne
Valenštajn (1866):	Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na
Rudninoslovje (1867):	biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti teža (tž. = 1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše

ſredne

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sapręti , de boſh mogla tvojo nedolshnoſt popolnama ſkasat. (sapré tę ſrędne vrata , inu kluzh vùn potęgne. ) Goſpa. (ſama per ſebi. ) Kaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sad pahne , vsame njegovo ſukno , inu grę doli Jkusi te ſrędne vrata. ) Goſpà. Gredej snaſh tudi tvoj gvant pernéſti. SĘDMI NASTOP
Kuharske Bukve (1799):	povrè, perdeni enmalo meſne shupe, drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj

srednje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le malo vkup pripeljali, cena je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kraji, da bi to mogoče ne bilo. Vendar najti tiste srednje poti, ki bi bila na obé strani prava, dosedaj ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel
Kemija (1869):	stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen
Gozdovnik (1898):	ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je

ſredne

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne pôti ny. Pomiſlite, inu sberíte. Amen.
Kuharske Bukve (1799):	245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti peretníne ſe rasręshejo al na zheterti, al pa kakor

ſrednje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo

srednjega

Zoologija (1875):	gre v trgovini po vsem svetu. Nahaja se na obalah srednjega morja, zlasti na algirskih. Druge semkaj spadajoče vrste so še
Zoologija (1875):	ima tudi mesnat greben. V Afriki in v deželah okoli srednjega morja nahajajo se: sivi jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V.
Zoologija (1875):	čudovite oblike je tako imenovani morski zajček (Aplysia depilans) iz srednjega morja. Ta polž izločuje iz sebe neki sok, vsled kojega
Botanika (1875):	rasto, in ki so se večidel iz deželá, ležečih okrog Srednjega morja, razširile v vrte hladnejih krajev. Nearomatne so pa mrtva

srednjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vred pišle na Ogersko in da odtod so se v srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile
Fizika (1869):	tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski
Zoologija (1875):	sokolom je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je
Deborah (1883):	mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik

ſrednim

Kuharske Bukve (1799):	Per karpih je glava narbolſhi, per ſhukah ręp; podſterva na ſrędnim shivoti.
Kuharske Bukve (1799):	na ſame dvę, tudi ſe bedro inu noga na ſrednim bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam

srednji

sredenj
Kmetijske in rokodelske novice (1845): semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga

srednjej

Astronomija (1869):	nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17,29", in
Astronomija (1869):	milijonov milj daleč od solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329) milj od
Botanika (1875):	se dobiva ravno tako kakor iz pelinčka (Artemisia contra), v srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno

srednji

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih
Zlata Vas (1850):	vidilo se je že konec perviga léta, de tako po srednji meri vsaka krava lep dobiček da. Spoznali so pa tudi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora
Fizika (1869):	vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni
Gozdovnik (1898):	bi že naprej se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše

ſredni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa

srednjih

srednjih
Mineralogija in geognozija (1871): za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži

ſredneh

Kuharske Bukve (1799):	perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti peretníne ſe rasręshejo
Kuharske Bukve (1799):	sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248.

ſrednih

Pozhétki gramatike (1811):	dormi, ſim ſpal, 'aurois dormi, bi bil ſpal, itd. Nekaj ſrednih glagolov ſe vpréga v' sloshènih zhaſih s' pomoshnim glagolam être
Pozhétki gramatike (1811):	être, kakor venir, prihájati, arriver, priti, tomber, paſti, itd. Vprega ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmalo umerle — êna pa je bila mertva rojêna. Mati — per ſrédnih letih— je sdrava, in ima vezh otrok. Ne pomnijo ſhe

srednjo
- srednjo
  Astronomija (1869): nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred
- ſredno
  Kuharske Bukve (1799): poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo

▶ sredstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sredstev

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če se v
Fizika (1869):	Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno

ſredſtev
Kmetijske in rokodelske novice (1843): snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je

sredstva

Občno vzgojeslovje (1887):	se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko
Občno vzgojeslovje (1887):	Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do

ſredſtva
Kmetijske in rokodelske novice (1843): lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te

sredstvi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	priznano, vlada ga je le trpela; ono je s pičlimi sredstvi podpiralo revne študente; edini časopis v Rusiji, ki je odobraval
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	državi vsekala poprejšnja sistema, ne dajo se zaceliti s površnimi sredstvi, radikalne pomoči je treba. In tacih radikalnih sredstev odločno se

sredstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim
Občno vzgojeslovje (1887):	gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj
Občno vzgojeslovje (1887):	Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled
Občno vzgojeslovje (1887):	razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje
Občno vzgojeslovje (1887):	blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi
Gozdovnik (1898):	pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela

ſredſtvo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna biti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji

▶ srenja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srenj

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	deržavni zbor, še poprej pa deželne zbore, in vstanovitev novih srenj, ktere so korenina vstavne vlade. Nove politiške vrade v vstavnim
Trtna uš (1881):	vinogradi merijo vkup okolo 100 oralov ali joh. Imena tistih srenj, kder imajo trtno uš, so sledeča: Kapela, Stara vas, Vitmanci

srenja

srejna
Zlata Vas (1848): i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je iz svojiga

srenja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni

srenje

srejne

Zlata Vas (1850):	bo preveč druzih opravkov, vse polje, pota in stezé cele srejne zmeriti in velik obris ali karto narediti. Na obrisu je
Zlata Vas (1850):	Ožbé med može ter reče: »Vsi dobro poznate obris naše srejne, kakor ga je šolmojšter Janez Vesel s svojimi učenci natanjko
Zlata Vas (1850):	pijanost, opravljanje, zmerjenje, pretep in druge nesramnosti so bile od srejne ojstro prepovedane. Tako je prišlo, de se nihče ni prevzél

srenje
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se

srenji

srejni

Zlata Vas (1848):	starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi
Zlata Vas (1848):	branil župan biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra
Zlata Vas (1848):	denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj na Boga in na svoje dolžnosti misli

srenji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	njih otroci eno nar koristniših kmetijskih opravil učili — v prid srenji sami. In ako bi vunder (česar pa nikakor ne pričakujemo
Deborah (1883):	Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada

srenjo
- srejno
  Zlata Vas (1848): ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó

▶ srenjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srenjska
- srejnska
  Zlata Vas (1848): umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim

srenjske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mogli drugači preživeti, kakor de se je car za črednika srenjske govedine vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét preživé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi bil jez saj to rokodelstvo znal, ne bil bi srenjske govedine pasel. ”— Potem jim pové, kdo deje, in kakó je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Tako uasajene murbe na soseskinem svetu bi mogle sčasoma vse srenjske ali občinske stroške zalagati, ako bi se vžitek perja vsako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	pa za 15 odstotkov za leto 1864. Po §. 79. srenjske, dosihmal še veljavne postave od leta 1849 je dovolil odbor

srenjskemu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	kos. Hvala pa tudi umnemu županu Janezu Bek-u, in verlemu srenjskemu odborniku Matiju Krese-tu, ki sta to reč sprožila in na
Trtna uš (1881):	na navzočnost trtne uši v njihovih vinogradih, takoj to naznaniti srenjskemu predstojniku. " Ista postava zaukazuje predstojniku, da ima nemudoma vse najaviti

srenjski
- srejnski
  Zlata Vas (1848): ko je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval

srenjskih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je nar bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od

▶ srež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srež

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pravijo , de huda zima sledi. — Dež s. Martina in potem srež, poškoduje setve in dragino v deželo pernese. — O s. Andreju
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko vetrov porodi. — Če zdej vetrovi vleči začnó, jim mraz, srež in sneg kmalo sledó. — Če je rimska cesta čista in

ſresh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v

▶ srkanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srkanje

ſerkanje

Kuharske Bukve (1799):	na miso da, ſe dęne omęſa, is katire ſe smerslo ſerkanje dęla, v' to koſitarnizo, inu s' pokrovam dobro saprè. Zhe
Kuharske Bukve (1799):	Sadnizh ſe naliejo ſkudęlze ali lonzhki sa smerslíne perpravleni. To ſerkanje je polęti dobro sa ohladíti ſe.

▶ srkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srka

serka

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	drevje v obilni prid zemlje po perji in vejicah redivnost serka, in tla krog sebe ob vročini presušenja varje, pozimi pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v Eliziju) greje in sprehaja po zelenih livadah pa nektar) serka*. O da bi mi pač bogovi kmalo poslali tisti dan

serklja
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim žganje serklja, kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga reda

srka

Botanika (1875):	32.). Iz tega sklepamo, da rastlina te dve prvini v-se srka skorej edino le s koreninami in sicer v podobi vode
Botanika (1875):	in pa samovratec (Monotropa), rumenkasto belo, brezlistno rastlino zajedalko, ki srka svoj živež posebno iz korenin storžnjakov. 179 45. red. Jegličnice
Trtna uš (1881):	konci 2krat razklan. Rilček zabada uš v trsovo korenino in srka živeža iz nje. Takšna je, navadna trtna uš in se

srkajo

serkajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v
srčejo
Stelja in gnoj (1875): te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še posebno je

srkajo

Botanika (1875):	imajo prosto v zrak viseče korenine (zračne korenine), s kterimi srkajo svoj živež iz vlažnega zraku. Med te kukovice spada tudi
Botanika (1875):	in pride v rastlino z vodo, ktero korenine v sebe srkajo. Atmosfera je tudi prvotni izvirek vsega dušca, ki je v
Trtna uš (1881):	rilček v skorjo zarijejo. Tukaj se pomirijo in ostanejo ter srkajo v sebe trsov sok, dokler ga ondi kaj je. Tako

srkal
- ſerkal
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik

▶ srkljaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

srkljaje
- ſerklaje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z.

▶ srkniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srkniti
- serkniti
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): hočemo serkniti, izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že

▶ srna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srna

sernja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): viditi; krepka in manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo

srna

Revček Andrejček (1891):	se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem
Revček Andrejček (1891):	Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica

srne

serne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v
srne
Pripovedke za mladino (1887): pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa

ſerne

Genovefa (1841):	nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako
Genovefa (1841):	fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla

srno

Revček Andrejček (1891):	moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel
Revček Andrejček (1891):	pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem

▶ srnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srnica

Pripovedke za mladino (1887):	nje na tleh. Slednjič pravi deklica: „Le tiho bodi, ljuba srnica, saj te ne bom nikdar zapustila. ” Sname si raz nogovic
Pripovedke za mladino (1887):	Sedaj se razjoče sestrica nad zakletim bratcem, pa tudi srnica se joče in čipi tako otožno poleg nje na tleh
Pripovedke za mladino (1887):	na srnin hrbet ter sladko zaspi. Samo če bi imela srnica človeško postavo, bilo bi to krasno življenje.

srnice
- ſernize
  Genovefa (1841): krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale

srnico

Pripovedke za mladino (1887):	potem natrga bičja, iz kojega splete mehko vrvico. Na-njo priveže srnico ter jo pelje seboj vedno dalje po gojzdu, Ko dolgo
Pripovedke za mladino (1887):	vsako jutro si gre izkat koreninic, jagod in orehov, za srnico pa donaša domov nežno travo, katero jej iz roke je

▶ srnin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srninega
- serniniga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano

▶ srnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

srnini

ſernini

Genovefa (1841):	rekli: „Gléjte lé lépiga ſanta! Ravno tak je v ſvôji ſernini in s krishem v roki, kakor maliga
Genovefa (1841):	Sinu je iméla v narozhju. Ta je bil ſhe v ſernini oblézhen in krishek is votline je v rokah dershal. Na

srnino
- ſernino
  Genovefa (1841): tém, ko je ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ je po ſnégu hôdil

▶ srnov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

srnov

sernov

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Obarjena šuka z zeleno polivko. Kuhanje iz rudečih jagod. Pečen sernov herbet. Kruhova torta. Kmečki krofi. 168. Cvetni ohrovt na župi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je pa srednji zajic v treh četertinah ure pečen. Pečeni sernov herbt. Se ravno tako perpravi, samo, de je treba zavoljo

srnovo

sernovo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	persi s špeham obezane, nekoliko bliže k ognju djati. Pečeno sernovo stegno. Se ravno tako perpravi kakor zajic s smeteno, samo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Koštrunovo bedro kakor sernovo bedro. Perpravi dobro kislo župo, kakor je per zajcu popisana
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178.

▶ srp samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srp

serp
Roza Jelodvorska (1855): Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli

srp

Astronomija (1869):	stoji na strani solnca, in tu se nam vidi kot srp, — ravno tako kakor luna pred in po mlaji. Merkurij stoji
Astronomija (1869):	natanko vse mesečeve spremembe. Da-si mesec blizo shoda kaže ozek srp, kakor pri b in h v pod. 55, vendar ostali
Gozdovnik (1898):	zapadu žareli zadnji odsviti, toliko bolj je svetil vzhajajoči mesečni srp, čigar svetloba je tabor res čarobno oblivala. Na griču, ki

▶ srp. okrajšava ↘ goo300k, IMP

srp.
- serp.
  Stric Tomaž (1853): in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih potrebno oblast dobé

▶ srpan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srpana

serpana

Ta male katechismus (1768):	zhastjo pokopalla. Sta svoje terplenja na XII. dan mesza malega serpaná pod Neronam Zeſſariam predstalla. Ant. Ta dva lubeta svoje brate
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Po Lęti. Męrslu, vednu deshevnu, inu sato nerodovitna, vender maliga Serpana je vezh, koker pol gorkiga inu lapiga, sizer pa smęram
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	priti. — č. Vesela vest. (Nadalje. ) V Solnogradu so 5. Maliga serpana kardinal Miroslav gospoda Slomšeka, za knezo-škofa Labudskega posvetili. Pričijoči so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je bilo skoz in skoz vetrovno, in posebno 8. Maliga serpana je bil takó hud vihár, de je strehe jemal, drevesa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali Jim

şerpana
Kmetijske in rokodelske novice (1843): z. k. kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih

srpana

Iz sodnih aktov (1891):	za vsakdanji kruh. Posvečen sem bil mašnikom dné 21. vélikega srpana 1821. leta. V vseh teh minulih devetindvajsetih letih trudapolnega življenja
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	po Janezu Kapistranu, pod poveljem znanega Hunjada dne 22. mal. srpana leta 1456. Turke dobro oklestili in vso Mohamedovo vojsko razkropili
Gospa s pristave (1894):	sporoči, kaj je ukrenila. Tako nahajamo v drugi polovici mal. srpana vojvodinjo v njeni sobi z gospico Barbovo pri delu in
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	od Celja do Slovenjega gradca, kamor so dospeli 21. malega srpana. Več tisoč ljudij je izgubilo življenje in svobodo; razun tega
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	in Sedmograško. V tistem letu so obiskali Turki meseca velikega srpana še zagrebško okolico, na Martinovo pa Istro in Kras. Od
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	spominek junaškega čina navdušenih in bogoljubnih Slovenk. Dne 10. velikega srpana leta 1664. je Turčija sklenila v Vašvaru z Avstrijo mir
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	na Ogersko. Oddelek glavne vojske prihruje na Jernejevo (24. vel. srpana) v Nedeljišče na Medjimurskem, kjer je bil ravno semenj in
Gospa s pristave (1894):	kateri je zapovedoval vojvoda sam. Na večer dné 8. mal. srpana se je ustavila za dobro uro od Sursee-ja, ki je
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	gre mu z mnogobrojno vojsko naproti, in dne 20. malega srpana leta 1402. se vname hud boj na angorski planjavi. Navzlic

ſerpana

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. ) v naſhih novizah 10. maliga ſerpana* ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in

▶ srpič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srpič
- ſerpizh
  Pozhétki gramatike (1811): argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa

▶ sršen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sršene

ſerſhene

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	deshevnih dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maſt v sdolajniga istékala. — Goſénze, mravlje, léſne uſhi, ôſe in ſerſhéne, ki radi v drevju sâlégo délajo in tako drevju ſhkodvajo

sršenov
- seršenov
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari

▶ srž samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

srž

ſverſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato

▶ st. okrajšava ↘ goo300k, IMP

st.

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dneva t. m. je toča hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	fl. 40 kr. in pri J. Rošger-u pri sv. Marjeti (St. Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko
Rudninoslovje (1867):	kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s
Mineralogija in geognozija (1871):	Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier.
Mineralogija in geognozija (1871):	conica Münst. in več druzih, ki se najdejo tudi v St. Kasijanu, n. pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé
Mineralogija in geognozija (1871):	je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je
Mineralogija in geognozija (1871):	plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še

şt.

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kloſterneuburgu, dve ure od Dunaja, kjer je ſtrela v zerkev Şt. Martina vdarla in je vezh hiſh pogorelo. (Ruſovſki Zeſar) je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami

▶ Sta samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Sta
- ſta
  Genovefa (1841): lé ne kèſata, de ſta nama takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de

▶ stadio neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

stadio
- ſtadio
  Sacrum promptuarium (1695): ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis

▶ stajati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

staja

ſtaja

Kuharske Bukve (1799):	na ſok od unih ſhęſt ſtlazheneh lemón. Kader ſe zuker ſtaja, ſe prezedí ſkusi goſto ruto; tę sholze pervizh polovízo vlì
Kuharske Bukve (1799):	zhes nozh v' poſodi ſtati, inu premęſhaj dokler ſe zuker ſtaja; rastolzi dva lota ſladke ſkorie, inu en lot nagelshebíz nepredrobno
Kuharske Bukve (1799):	v' meſingaſti kotlizh, perlì en frakel vode, de ſe zuker ſtaja; potle puſti pomalim vręti, inu ſkuſhaj eno kaplo kánit na

stajaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ruto pretlači. Potlej kos cukra z vanilijo prav drobno stolci, stajaj ga v nekoliko žolci in zopet skozi ruto v ostalo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa vse skozi tanko ruto pretlači. Za en maselc soka stajaj en funt cukra v nekoliko žlicah vode ter ga potem

stajal
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi se sicer stajal. Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje

▶ staknjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

staknjene

Fizika (1869):	Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn
Fizika (1869):	posodah, ki so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v vseh stoji kapljina enako

staknjenih
- ſtaknjenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali

▶ stalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stalna

Kemija (1869):	prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna, počasi se tudi ona razkroji in raztopina je brez vse
Zoologija (1875):	črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma

stalne

Astronomija (1869):	ktero hočemo zvedeti. Znano nam je po prejšnjej meritvi dolgost stalne črte AO n. pr. = 430 čevljev, kakor tudi velikost kota
Zoologija (1875):	na kopnem. Z obzirom na kakov kraj so ptice ali stalne (na pr. vrabci), ali so klateži (na pr. drozdi) ali
Občno vzgojeslovje (1887):	v prvem času vzgoje; v tem času je treba gojencu stalne pomoči, kajti po prirodi je še zeló okoren, moralično pa

stavne

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nikoli ne boš brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé

stalnega

Robinson mlajši (1849):	te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau-
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	varh, »prec te popeljem k nji, kjer koli je! Nima stalnega stanovanja; zdaj je v cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Mohorju pomočnik pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	posebno s pošto, katera je 3 ure daleč in nobenega stalnega pota nimamo; treba je toraj zmiraj popraševati, kdaj gre kdo

stalnih
Kemija (1869): ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da

▶ stalno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stalno

sdalno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr.

stalno

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):

državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega

▶ stan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stan

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja
Divica Orleanska (1848):	z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	stoji z njegovo prihodnostjo. Peter ji je v kratkim svoj stan povédal, brez de bi ji svoj žalostni stan kaj razodel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bila zaročena, gotovo bi bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil bi zadovoljen, ljubeznjiv in gotovo ravno tako vreden njene
Občno vzgojeslovje (1887):	zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh
Zeleni listi (1896):	Nikdar bi si ne bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«.

stanov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za Njimi je bilo toliko kočij in ljudstva iz vsih stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko

ſtanov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa

stanova

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Vprašamo tedaj: ali je mogoče , da bi ravno ta dva stanova, ker ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v

stanove
- stane
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za
- stani
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Pogovor, v kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni
- stanove
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec, še enkrat prosimo
- ſtanove
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi

stanovi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tehtnico, — to pomeni, de ne pozna razločka med ljudmí in stanovi. Nihče ni pravičen, ako reče, de je le pravičniga duha

stanu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali, de
Divica Orleanska (1848):	Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje
Robinson mlajši (1849):	človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vošilami , in bojo brez dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin
Stric Tomaž (1853):	nikdar vidil, vender jo koj vgane, da ni iz tega stanu, temuč da je prisiljeno in po nesreči prodano bilo. Ime
Stric Tomaž (1853):	kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža, ker
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni
Ferdinand (1884):	mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne

ſtanu

Sacrum promptuarium (1695):	nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote
Sacrum promptuarium (1695):	ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor
Sacrum promptuarium (1695):	shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite
Sacrum promptuarium (1695):	pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov

▶ stan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stanje; SSKJ

stan

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”?
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ona k tebi narajmala”? Zdaj sim še le bil v stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti na hčer nesrečniga človeka, ki ni le na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo pohujšala, ako bi zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.

ſtan

Sacrum promptuarium (1695):	eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie
Sacrum promptuarium (1695):	zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote
Sacrum promptuarium (1695):	Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu
Sacrum promptuarium (1695):	ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga zhloveka je Bog v vert poſtavil, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati

stana

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ako reče, de je le pravičniga duha do samo eniga stana; pa tudi poslanci niso na zboru zató , de bi samo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj

stanom
- stanam
  Zlata Vas (1848): je lahko, de so med seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači ni biti moglo. Še clo

stanu

stani

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še otrôci so v stani veliko dobriga storiti, če so blaziga sercá, in če le
Čas je zlato (1864):	Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče

stanu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj vsak po svojim stanu te moje besede v prid svoje domovíne, tako kakor je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kraja skazati, da so to, kar so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da bo ta naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in da je tedaj spet 5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo
Fizika (1869):	in mu to lastnost spet odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna
Občno vzgojeslovje (1887):	ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati

ſtani

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo

ſtano

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Men' ſe ſmili , ręveſh jé. Tonz. Le ena je v' ſtano Sazelit to rano ,
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naprej moje prebivalſhe. Baron. Kaj to bi bla ti v'ſtano ſtriti ? Nęshka. Jeſt oblubim, de bi ſe ta pervi dan
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jeſt lępſhi. Bi blo dobru, kè bi vſaki Goſpod v'ſtano bil, to rezhi. Baron. Ti tvojo ſręzho iſheſh ; pak nikoli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzh. Oh Nęshka ! v' en goręzhi bręsen ſim v' ſtano ſkozhit , de le njo ręſhim. (ſkozhi ſkusi okno. ) DVANAJSTI NASTOP

ſtanu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga

▶ stanica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soba; SSKJ

stanic
Kmetijske in rokodelske novice (1845): luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod

stanica

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih

ſtaniza
Kmetijske in rokodelske novice (1843): leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na

stanice
- ſtanize
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in
stanici
- stanici
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je
- ſtanizi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kaj bi dal, de bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza

stanico

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	misle v terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico vred zapustil, tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a mož stopi k

ſtanizo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na

▶ staničje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

celičje; [sskj]

staničje

Botanika (1875):	bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne
Botanika (1875):	strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline
Botanika (1875):	se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo staničje (parenchym) ima v sebi sosebno tako imenovana živila (Nahrungsstoffe), tudi

staničjem
Botanika (1875): in on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke
staničji
Botanika (1875): cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki

staničju

staničji

Botanika (1875):	kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da
Botanika (1875):	snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride menda to, da jim ni treba svetlobe

▶ Stanig samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Stanig

Ştanig

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tarat' ga ne ſme, Ne s ſhibo ga moriti. V. Ştanig. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. Vſakdó vé, kako ſo goſenze
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sveſéli s goſtim shitam naſ, De teshko klaſje maja ! V. Ştanig. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od zhaſa ſejánja. Şploh jarino ſéjemo

▶ staniol samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

staniol
- stanijol
  Kemija (1869): lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker

▶ stanišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatočišče; [sskj]

stanišča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se me; sem pošten mož ; iščem samo za to noč stanišča pri vas v Boga ime”. Po marni se mu je

stanišče

Jela (1859):	podreti, pa berač ga nagovori, naj mu jo da za stanišče. Kmet mu jo prepusti in berač jo z nekoliko kolmi
Pomladanski vetrovi (1881):	peljali, dva mrtveca pa na ramenih nesli molče v francosko stanišče. Drugi dan so ujetnike pripeljali pred starega, sivega generala, kteri
Pomladanski vetrovi (1881):	Šiški naselilo. Sam namestni kralj je imel v Ljubljani svoje stanišče. Vrh tega so pripeljali po bitki pri Šmariji dvaintrideset z
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pomočnika, morali so mu dajati vsi po vrsti nekoliko dnij staníšče in hrano. Ko pak je pomočnik tudi na ta način
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	véliko cesto, po kateri nam je mogoče naravnost priti v stanišče I. bataljona nazaj. »Stojte! « zakriči zdajci spredaj korakajoč vojak: »Tu
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	pa strogo povelje, da nam je poleg orožja v glavno stanišče privêsti tudi dotične lastníke. Kakor znano, imeli so za turškega
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	znamenje hvaležnosti poljubi plaščni rób. Odvedó ga potem v glavno stanišče. Pozvédel sem pozneje, da so siromaka stoprav po dolgotrajnem zapóru
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	mestu, na katerem je bil naš tabor, imel glavno svoje stanišče, kjer so se zbirale vojaške trume določene za obleganje trdnjave
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	potikal Omer-beg. Večkrat tudi so nam turški ovaduhi naznanjali slučajno stanišče Omer-begovo. Takrat smo se vedno požurili, kakor smo rekli, na

stanišču
- stanišu
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): dan je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v svojim novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller

▶ stanovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

stanovalce
- stanovavce
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in zlasti merzlice so bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta planjava toliko

stanovalci

stanovniki

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del
Gozdovnik (1898):	koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan

▶ stanovalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

stanovališče; kontekst

stanovalnico

ſtanovavnizo

Genovefa (1841):	imate vunder lé kozho, obléko , poſteljo in po ſimi gôrko ſtanovavnizo in gorko jéd. Vezh pa zhlôvek ne potrebuje. Ne veshite
Genovefa (1841):	dar ſpravim. Ti ſi me v to votlíno pêljal, v ſtanovavnizo té dôbre svéri! Sdaj ni ſila, ne mêni ne mójimu

▶ stanovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stanovanja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bolj merzli, tàmni in divji ko so bili kraji njih stanovanja, in bolj ko so od meseniga živeli, bolj krepki, bolj
Blagomir puščavnik (1853):	uri preidete, so že na verhu skale. Sto korakov od stanovanja proč je bila skala z germovjem obraščena. Tu skozi de
Roza Jelodvorska (1855):	se veseli proti domu vernili, Ko v zalo dolinico svojiga stanovanja pridejo, je ravno polna luna čez tamne smreke zasijala in
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	prec te popeljem k nji, kjer koli je! Nima stalnega stanovanja; zdaj je v cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni kmetovi
Čas je zlato (1864):	Ostane tedaj in si gré hitro stanovanja poiskat. To mu je bilo lahko v takem mestu. Pod
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je iz dvorišča, kjer so imeli mavntanski (afrikanski) strelci svoja stanovanja. Sredi dvora so menda kurili, kajti gost dim in iskre
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kteri je peljal do Ireninega stanovanja. In ravno ko je gori pogledala, stopila je iz mostovževe
Mineralogija in geognozija (1871):	polypi (korale) zidajo iz globine vedno više svoja razprezana apnena stanovanja, tako da včasi pridejo skoraj do morske gladine gori; to
Zeleni listi (1896):	Sveti večer je prišel. Vse sobe Velesnikovega stanovanja so bile lepo razsvitljene. V eni sobi se je bliščalo

ſtanovanja

Genovefa (1841):	s dragimi rezhmi olépſhane, ktere ſe kakor svesde bliſketajo. Njih ſtanovanja ſo takó kraſne, de ti ne morem dopovédati. Tudi po
Genovefa (1841):	ne sébe jih nikoli, in tudi po nôzhi véjo ſvôje ſtanovanja tako rasſvitliti, kakor po dnévu. Vézhi del ſe jih pa
Genovefa (1841):	njiga kraſniga ſtanovanja poſtavili! Smiſli ſe, kadar koli ga saglédaſh, na-nj, kſ je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na novizh dobiti, naj s plazhilam tudi ſvoje imena in ſtanovanja blishni poſhti napovéjo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od ſhurkov veliko nadlego terpé, kir jim ne le vſiga ſtanovanja neſnashniga delajo, ampak doſtikrat zlo jedila ognuſijo, in ktere s

ſtanovanje
Genovefa (1841): je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim

stanovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Jez imam že tako svoje sosede serčno rad, ino mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj lotil
Blagomir puščavnik (1853):	naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	še bolj naglo razcepili. Té je poklical k sebi v stanovanje in jim povedal, koliko ; plačilo jih čaka (kar bode on
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da bi mu ne bilo treba vračati se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo
Gozdovnik (1898):	na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak

ſtanuvanje

Branja, inu evangeliumi (1777):	te kryvy. Sakaj v' bukvah teh Pſalmov ſtojy sapiſſanu : njeh ſtanuvanje bo-
Kratkozhasne uganke (1788):	mlęku węlu: moj gvant ked kry, ali shkerlat erdezh: moje ſtanuvanje je is slabem liſtjam pokrytu: al na tu ti malu

stanovanjem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): njimi ter na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice
stanovanju
- stanovanji
  Zoologija (1875): Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih
- stanovanju
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): Urno se napotijo, logar, sodnik in dva orožnika proti učenikovemu stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno

▶ stanovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stanoval

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je stanoval kralj, ki je imel ednajst sinov in eno hčer, Eliza
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	potem pride Pavliha v grad, v kterem je bogat baron stanoval. Pri tem se oglasi in mu reče, de je posebno

ſtanoval
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pol, ali kvezhimu eno uro daljezh. V Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih devet let in

stanovala

stanovala
Kitica Andersenovih pravljic (1863): vrt. Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta

ſtanovala

Genovefa (1841):	nemir kraljeval, je sdaj ſlôga in ljubésen, pokojnoſt in sadovoljnoſt ſtanovala. Pobóshni ſhkôf je sdaj rékel: „Zhe hozhe Bog po kakim
Genovefa (1841):	zlô nizh plaſhnà. V votlino je priſhlà, kjer jé navadno ſtanovala, bres ſtrahú in proti Genovefi obernjena je obſtala. Genoveſa ſe

stanovali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hiše (in še zdaj jih ni za vse dosta), so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v navadi. Evrota je šel naravnost v palačo, kjer so stanovali Numidčanje, in prašal po Jubali. Prišla je in mu prinesla

stanovati

stanovati
Robinson mlajši (1849): otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu stanovati mogel. Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè v

ſtanuvati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je Buh toku othl imeti, de ima edn per drugemu ſtanuvati, al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	David Pſal. 93. bi bile mogle naſhe duſhe v' peklu ſtanuvati, inu vekumei pogublene biti. Saturei pokleknimo s'nar vezhi hvaleshnoſtjo

stanuje

Divica Orleanska (1848):	se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki
Zlata Vas (1850):	obstoji ter urno praša: »Ali tam v uni vasi ne stanuje nek gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori
Zlata Vas (1850):	gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi sin ga
Stric Tomaž (1853):	Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši
Blagomir puščavnik (1853):	nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore z besedo ali pismeno na zapisnik (protokol
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je še nekaj na svetu, namreč grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za

ſtanuje

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje, kie ta, ali vuna Jeshy, ſo h' tiſtim sahajali, veliku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	meſtu Naim od ſmerti h'shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu veliku greha s'
Pozhétki gramatike (1811):	ime, al, kako ſe klizhe? quelle est sa demeure? kjé ſtanuje? Vidiſh de te nameſtmena ne predpolàgajo nobeno prejſhno imé. Neokonzhane
Genovefa (1841):	ſe in mirniga ſerzá bodite! Gléjte, gôri, kjér moj ôzhe ſtanuje, je proſtora dovolj sa vaſ. Tjé grém sdaj, in pripravil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo bili, de v nji savolj krive perſege boshje prekletſtvo ſtanuje. — Toliko dam po ſvoji véſti in vednoſti na snanje, in

stanujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ozébejo, ki niso zadosti toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim je nekaj prav pametnega na misel prišlo pribili

stanujeva

Oče naš (1885):	pa Teodor“, odgovori duhovnik; „naša družba so mrliči. Tù, kjer stanujeva, so mrtve pokopavali. Nad nama je stal nekdaj Avguštinski samostan
Pripovedke za mladino (1887):	in ker je prazna, si misli: „Tukaj lahko ostaneva in stanujeva. ” Srnici napravi iz listja in mahu mehko ležišče, in vsako

▶ stanoviten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najstanovitnejšapridevnik, splošni, presežnik
- nar ſtanovitniſhi(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi

stanovitenpridevnik, splošni, nedoločeno

stanoviten

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zató je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in stanoviten. Prevdarjen je za 1848 na 31 milijonov in 709,000 gold.
Stric Tomaž (1853):	ljivosti in stanovitnosti prosil, da bi zamogel do konca stanoviten biti in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mnozih Krajncov in tudi druzih prazna vraža, da „Vipavec” ni stanoviten, ali, kakor se navadno govorí, da se „ne derží dolgo

stanovitin

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Jezus! de tudi jest v dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim vedno stanovitin ostati, in vedno boljši biti zamogel. — O Bog, nebeški Oče

ſtanoviten
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali

stanovitnapridevnik, splošni, nedoločeno

stanovitna

Maria Stuart (1861):	se ji v grobu temne ječe. Burleigh. Kraljica slavna, bodi stanovitna! Naj te ne zmoti blago serce tvoje, Svobode si ne
Fizika (1869):	mestu, kakor je to pokazano v Pod. 189., se vidi stanovitna iskra med obema dratoma. Isto se vidi, ako je drat
Kemija (1869):	gori plavež neprenehoma dan za dnevom, leto za letom, dokler stanovitna vročina zidovja tako ne poškodova, da se mora plavež ali
Ferdinand (1884):	rekli mati, lep angeljček v nebesih. Saj ni zemlja naša stanovitna domovina vsi hočemo jedenkrat priti v nebesa k ljubemu Bogu
Oče naš (1885):	je nagajal in njih potrpežljivost skušal. Ménart in Barba sta stanovitna ostala. Večkrat jima je rekel, da kupi kmetijo od nju

ſtanovitna

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ozhe ſylen, ozhe koker s' eno nadleshnoſtjo premagan biti. Ta ſtanovitna molitu ima mozh Boga ſylit, inu premagat satu, kyr tiſta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezh sposna per teshkih inu hudih rezheh, katira v' tiſtih ſtanovitna oſtane, tiſta je ena prava, inu sveſta lubesen. Taku ni
Branja, inu evangeliumi (1777):	molite edn sa drugiga, de boſte ſvelizhani: sakaj tega pravizhniga ſtanovitna molitov veliku premore. Elias je bil en zhlovek lih koker

stanovitnepridevnik, splošni, nedoločeno

stanovitne
Kmetijske in rokodelske novice (1848): plača ali pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju

ſtanovitne

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bode tebi pomagalla ena dobra urna vola, zhe nabosh ſtanovitne v' naprejuſetju. Kolku je dobreh vol per ludeh, kolku sveteh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kir Spomlad je mersla, inu pred roshnim Zvętam je malu ſtanovitne gorkúte. Shozhiva: koker graſheza, lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga

stanovitnegapridevnik, splošni, nedoločeno
- stanovitnega
  Stric Tomaž (1853): ponavlja na glas lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun

stanovitnejšipridevnik, splošni, primernik

stanovitniši

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ostale. Nadjam se, da bojo drevesa po njih terdnejši in stanovitniši. Jožef Tanše. (Mittheil. u. Geg. d. L. u. Ind. Kärntens
Mineralogija in geognozija (1871):	daja rodovitno glinato zemljo. Ako imajo graniti dosti kvarca, so stanovitniši in ko razpadejo, zapusté nerodoviten kremen. Tudi podobe, ki jih

stanovitnempridevnik, splošni, nedoločeno
- stanovitnem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti

stanovitnipridevnik, splošni, nedoločeno

stanovitni
Fizika (1869): plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh

ſtanovitni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Chriſtus dajé, inu katęriga svunaj njega ne bómo neſhli; en ſtanovitni, neſpremeneni, prietni, inu ſladki myr. Inu leta myr, kdó ga
Kuharske Bukve (1799):	dobrovolnô persaneſli, moje persadevanje poprávili, ter ſlovęnſko kúhino v' en ſtanovitni red inu verſto djali. Lublana 1. dan mali travna 1799.

stanovitnihpridevnik, splošni, nedoločeno

stanovitnih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5.
Zoologija (1875):	niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov

stanovitnopridevnik, splošni, nedoločeno

stanovitno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredó za kmeta, kteri

stanovitnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): njega naporajta. Deni na stran potuhnoſt, inu hinavsheno, ter dapernaſhej stanovitnu kriſtiansko serzovidnoſt. Hodi ſa mano. XIV. POSTAVA. Tu uwoshtvu v'

ſtanovitnu

Branja, inu evangeliumi (1777):	proshne miloſtvu gorivsemi. inu nam v'ſedani potrebi enu lepu, ſtanovitnu, gorku vreme dadejli, naſs, inu to semlo s' tem lubim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſovrashtvu, katęru vy na vaſhiga bishniga imate, je drugazhi bôl ſtanovitnu. Kolikukrat ſi ſlushabniki tiga myrú, vaſhi duhovni paſtirji vſo mujo

▶ stanovitno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najstanovitnejeprislov, splošni, presežnik
- nar stanovitneje(združena oblika)
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in dobro pot napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in

stanovitnoprislov, splošni, nedoločeno

stanovitno
Viljem Tell (1862): Ne morem se muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo
stanovitnu
Ta male katechismus (1768): uſſeh svetnikov na nebu gody, toku serzovidnu, toku rozhnu, inu stanovitnu dapolnilu. Kaj pak v' ti zheterti: Daj nam dans nash
ſtanovitno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je en dan vſih ſedem umerlo. Boga ſo ſe vſi ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem

ſtanovitnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu is mano prebival. On je bil poprej
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mene prov popolnema lubiti, moresh tudi mojega ſhenena S. Joſhefa ſtanovitnu zhaſtiti, inu ſa lubu imeti. Hodi ſa mano.
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je vunder v' tu terpleine, inu ſmert napreſtraſhenu, inu ſtanovitnu podau, kyr je bila ta vola negoviga Nebeſhkiga Ozheta, v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bres potrębe v' ſkuſhnjavo: molite is zęliga vaſhiga ſerzá, molite ſtanovitnu , inu s' eno goręzho shelo, de bóte mózh dobili to

˛stanovitno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili

▶ stanovitnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stanovitnost

Tine in Jerica (1852):	si lahko za večnost prislužiš, še dalje svoje poterpljenje in stanovitnost skažeš. Jerica. O ko bi mogla skorej umreti. Fajm. (Tinetu
Najdenček (1860):	tako dobro tekli, me tako kmalo doiti. Kastorjeva nevtrudljiva stanovitnost je bila moje edino vpanje rešenja in rés, kakor če
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Boštjan kristijan. Pankracija so pustili zadnjega, mislili so omajati njegovo stanovitnost, če bo videl vse druge tako neusmiljeno terpeti, pa zgodilo

ſtanovitnoſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo

stanovitnosti

Stric Tomaž (1853):	ljivosti in stanovitnosti prosil, da bi zamogel do konca stanoviten biti in se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če ga hočejo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi

ſtanovitnoſti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	povsdigneina tuoiga ſerza pruti tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu inu od tvoje ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei vuzhimo ſe od tiga Boshjiga Moiſtra
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa, de je on nega sa gnado te mozhy, inu ſtanovitnoſti proſiu. Enu preveliku savupeine je bilu, de je on v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta ſtrah te ſmerti h' begu, ta lubesen pa h' ſtanovitnoſti, ta ſtrah te ſmerti h' odlozheinu od terpleina, ta lubesen

stanovitnostjo

Oče naš (1854):	odjenjati, in vse poskušnje, te soteske vzeti, so omagale nad stanovitnostjo teh junakov, kterih puške so vselej gotovo zadele. Drugi dan
Čas je zlato (1864):	herbtu bunkale, pa vender je še vselej zmagal s svojo stanovitnostjo in delavnostjo, narveč pa s svojo pridobljeno učenostjo, ktero je

ſtanovitnoſtjo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' tako ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu v' dar dala. Otrozi

▶ stanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stanja
Astronomija (1869): bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta

stanje

Stric Tomaž (1853):	sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se
Občno vzgojeslovje (1887):	se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja.

stanju

stanji
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): svojo prožnost in se sploh naj bolje ohrani v porabnem stanji, če je v kolikor mogoče enakomernej toplini in celò pod

stanju

Fizika (1869):	kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat
Fizika (1869):	ravnotežji. Vse eno je, ali je pri tem telo v stanju počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno
Fizika (1869):	ali je pri tem telo v stanju počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride

▶ star pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najstarejšapridevnik, splošni, presežnik

najstareja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo

najstarejša

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	da razveselim tiste učenjake, ki so preverjeni, da se skriva najstarejša narodna modrost in učenost v zagovorih, najbolj pa iz blagega
Povestnik v sili (1883):	lastnostij. " „Dovolj o tem! pustimo mrtve pri miru! " pravi resno najstarejša izmed gospodičen. „Govorimo o čem drugem: o lovu, ako so
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	tega zgodnjega časa v mestnem arhivu seveda ni ohranilo nič; najstarejša so iz primeroma zelo poznih let, šele iz leta 1676.
Vanda (1888):	je poljubil roko, kajti poudaril je, da je to njegova najstarejša pravica. Vanda se mu je prijazno nasmijala ter ga sočutno
Od pluga do krone (1891):	podrtinam. Skozi ta zid je držalo v mesto pet vrat. Najstarejša so se zvala Karlovška ali Pisana vrata ali tudi vrata
Od pluga do krone (1891):	so pa mati? » Dekleta zaženó iz nova jok, in Micika, najstarejša devetnajstletna deklica pravi: «Oh mati, uboga mati so v postelji
Dve svatbi (1895):	beseda — ,nikoli' — ji je ostala še dolgo v spominu. Lenčkova najstarejša hči Marija, omožena v stari, dobri hiši na Mali Polici
Slučaji usode (1897):	vas, ako bi mi bili kaj naznanili o svoji bedi. Najstarejša je že petnajst let blagajničarka pri imenitni tvrdki; druga isto
Slučaji usode (1897):	in stroški, katere imata z menoj, potem odpadejo, pristavi hitro najstarejša hči, še predno je oče utegnil Milki odgovoriti. Hotela je

najstarejšepridevnik, splošni, presežnik
- naj stareji(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L

najstarejšegapridevnik, splošni, presežnik

nar starejiga(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja

najstarejšempridevnik, splošni, presežnik

naj staršem(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti

najstarejšemupridevnik, splošni, presežnik
- najstarejšemu
  Aritmetika za učiteljišča (1885): faktor zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj

najstarejšipridevnik, splošni, presežnik

najstareji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): deſéti vek postavljajo; gotovo se pa reči zna, de je naj stareji na Krajnskim. Desiravno nima nobene strehe, se vunder le

najstarejši

Tiun - Lin (1891):	mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	že drugi v Bostonu. Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji 16 takih zavodov, nekaj jih je

naj starejši(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

Plevnik, gosp. Sdovšek, gosp. Novak, gosp. Perko, in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so

najstarji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj Matjaš je bil najstarji brat kralja Davida”. Ptujec mu popravi: „Brat ravno ne, vendar
naj ſtarji(združena oblika)
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Pa naj ſtarji brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo

nar stareji(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	2. Svečana. Sveto zbiraljše šteje 60 kardinalov. Od teh je nar stareji kardinal Tadini, od 85 let, nar mlaji pa knez
Vetrogončič (1860):	boste veseli, da ste prostega serca prestopili k národu, ki nar stareji med vsemi, še vedno krepko poganja, ki je vsigdar

nar ſtareji(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1844): silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj

najstarejšihpridevnik, splošni, presežnik

najstarejih
Mineralogija in geognozija (1871): gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in

naj starejih(združena oblika)

Mineralogija in geognozija (1871):

Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa

najstarejših

Kemija (1869):	od presnega. Kruh. Vsem kulturnim narodom se je že od najstarejših časov zdel kruh tako potreben in imeniten, da so z
Občno vzgojeslovje (1887):	je vzgoja potrebna, to priznavajo vsi olikani narodi že od najstarejših časov. Cerkveni in državni zakoni se skladajo v tem, da

najstarešjipridevnik, splošni, presežnik

najstariji

Fizika (1869):	Hodimo tedaj po poti, ktero je prehodilo poslednje. Najstariji čas. Najstariji narodi so prirodo le rabili in vživali, pa ne pobližje
Fizika (1869):	znanstvo prirode. Hodimo tedaj po poti, ktero je prehodilo poslednje. Najstariji čas. Najstariji narodi so prirodo le rabili in vživali, pa

prestarapridevnik, splošni, nedoločeno
- prestara
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje

starpridevnik, splošni, nedoločeno

star

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z perstam kazal, ko jih je izgovarjati slišal Dve leti star, je govoriti in takó ročno brati in pisati začel, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ko mi od njega govorimo, je bil ravno dvajset let star. Dobro je pomnil, de so ga v mladosti Ivana, in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	k. admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pač res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim žganje serklja, kakor de bi
Divica Orleanska (1848):	trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	boljši kup, kot ravno tista sorta v Terstu, kjer en star 6 gold. veljá; tudi v Banatu, žitni založnici austrianskiga cesarstva
Blagomir puščavnik (1853):	bi taj radostni kraj zapustiti moral? Osemdeset let sim že star, in kar časa imam še na tej zemlji živeti, bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček. Od Celja doli se jim ni treba več prodov
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	doma še enega mlajšega brata, ki je že 14 let star. Neki spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da

stari
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in

ſtar

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj po po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zelo pot domú valjil. — Krepak mosh je, okoli 40 lét ſtar, in ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi

ſtari
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter

starapridevnik, splošni, nedoločeno

stara

Sacrum promptuarium (1695):	hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj z lepšo dostavlja odpadek
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro pomnila, da jih je nekdaj bilo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih
Sveti večer (1866):	gledal ves objokan ženo in otroka. „O moj Bog! ” reče stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki
Ultra! (1867):	Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam službe, ktere
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z

ştara

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	žita bo. S. Snajdba vganjke v poprejſhnim liſtu je: Ştaraſhina — Ştara ſhina.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s zhaſam ſe ne gáne, Vedno ſtaro bod' per naſ ; Ştara véra naj oſtáne, In poſhténoſt vſaki zhaſ! P. H. Pokliz

stare

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mladim drugač pomagati, kakor starim. Je 1 do 8 lét stare drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le 14 dni stare, v nekterih ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar

ſtara

Sacrum promptuarium (1695):	pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh
Sacrum promptuarium (1695):	ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda de bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah
Sacrum promptuarium (1695):	Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je imela vumrejti leto lepo pejſsem je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili

˛stara

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	piſano ſuknjo s' shivòta potegnejo, ino ga vershejo v' vodnják. ˛Stara kapníza je bila, ki ſe je desh va-njo natekal; po
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je hodil kraljevizh vſak dan v' gojsd k' gnesdizu gledat. ˛Stara ſe ga niſta ſkoraj nizh bala, kér jima sháliga ſtoril

starepridevnik, splošni, nedoločeno

shtare
Sacrum promptuarium (1695): habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte

stare

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	živino zaklali, in tako meso domá v prid obernili ? Če stare krave kolemo, zakaj bi pa starih in sicer zdravih konj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolj umno pa tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih
Divica Orleanska (1848):	meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so rêkli že gosp. J.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v
Roza Jelodvorska (1855):	Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in on bo na stare dni v tebi le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa še

ſtare

Sacrum promptuarium (1695):	kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem
Sacrum promptuarium (1695):	shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni na moje ſtare dni lehko ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni podrobiti. Kdor déla in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh

˛stare

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi koriſtno ne bilo , ako ga zhlovek le oberniti sna ! ˛Stare povéſti is Ljubljane. (Maliſerpan v letu 1799). Vodnikove „Novize“ od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi bil malo pred vsih devetero dobiti zamogel. (Dalje sledí. ) ˛Stare povéſti is ljubljane. (Veliko obhajílo v zerkvi ſ. Marije Devize

staregapridevnik, splošni, nedoločeno

starega

Blagomir puščavnik (1853):	Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela
Oče naš (1854):	Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star, pa vedno
Oče naš (1854):	in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči, v kteri je imel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v novo leto in vsak dober in umen človek pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne bo in ne spal, ampak vedno
Sveti večer (1866):	krivično djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem
Sveti večer (1866):	Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem, ugibala tje; prišle so jej na misel tudi besede starega poštenega Kromacija. „Znabiti pa niso kristijani taki, kakor — se popisujejo

stariga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nikoli vidil ni i. t. d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel
Zlata Vas (1848):	serce razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja deržé — pa nadjamo se, de bo to kmalo drugači
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom pride. Kriva
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa grof na visoko šolo poslal, de bi se

ſtariga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva

starejšapridevnik, splošni, primernik

stareja
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): nimajo in jih tudi nikakor ne zmorejo. Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo

starejša

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	povedali, da ste topliški zdravnik! « »Oh, častiti gospod doktor! « reče starejša hči, »žilo ste mi presekali; noga me boli; tukaj bom
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	rabiti na Ogerskem ta način cepljenja za amerikanske podlage. Naj starejša, požlahtnjevanja na, Solonis, iz leta 1876, so pa v Mariborski

ſtarejſhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſi perve te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de

starejšepridevnik, splošni, primernik

stareje
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano

starejše

Zoologija (1875):	morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz
Občno vzgojeslovje (1887):	čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo
Občno vzgojeslovje (1887):	premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako

ſtarejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti

starejšegapridevnik, splošni, primernik

starejšega

Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	tako naglo, al brat Oskar je imel prijatelja, sošolca, nekaj starejšega ko on; ta je enkrat se nekaj dni mudil pri
Pomladanski vetrovi (1881):	okroglo čepico z glave snel, ko pa v sobo stopivši starejšega potnika zagleda, prestraši se hipoma, da mu pipa iz ust
Obljubljena (1881):	je ravno zdaj odnesla voda Hrastarjevega Valentina le pet let starejšega od tebe in da si mu hotela pomagati, padla v
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	lahko bi se zgodilo, da bi čestili še zmerom le starejšega, mlajšega pa po polnem zanemarjali! Ta strah ga je tako
Šaljivi Slovenec (1884):	cesar. Kmetica odgovori: »Ne zamerite, da vas pridem vprašat. Mojega starejšega sina, katerega tako zeló pri gospodarstvu potrebujem, mi hočejo k
Brata (1888):	trga, rojstna hiša dveh bratov, katera smo prav sedaj videli: starejšega Gregorja, ki je bil tu na domu in se pečal
Lisjakova hči (1892):	ne umeje nemški, stopi h gospodoma v kotu in naprosi starejšega, naj bi ji pretolmačil, kaj častnik hoče. Ta se v
Gospa s pristave (1894):	odrine ji ta žalostni prizor spomin vojvodove smrti. Strastno objame starejšega sina Viljema, kakor bi hotela s tem pregnati vso bridkost
Očetov greh (1894):	star po letih, ampak njega stas in lice ga kažeta starejšega. Kozolec nima več plašča, da bi gospodar podenj zvrnil repo

starišejga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern

starejšemupridevnik, splošni, primernik
- starejimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Pošten kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo Štefan, starejimu France imé. Franceta da v mestu krajárju ali žnidarju v
- ˛starſhimu
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je

starejšipridevnik, splošni, primernik

stareji

Viljem Tell (1862):	kaj Veljá. Brez kmeta plemič, kaj je on? Naš stan stareji je od vašega. Rudenc. Spoštujem ga, moj meč ga bode
Mineralogija in geognozija (1871):	kakor se je pokazalo v nesrečo Kolinske škofijske cerkve, koje stareji del je zidan iz trahita Sedmogorskega. Poljedelcem pa daja rodovita
Oče naš (1885):	obljubil fantek, „vsaki dan bodem za-nje molil, in kedar bodem stareji in veči, bodem šel sam k njim in z njimi
Zeleni listi (1896):	bila tudi ona. Ker je bil Bernard le eno leto stareji nego Pavlina, sedela sta oba v enem razredu. V šoli

starejši
Gozdovnik (1898): omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno
starši
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): komur me je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb
ſtarejshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more

starejšihpridevnik, splošni, primernik

starejih
Mineralogija in geognozija (1871): jih sedaj ni več najti. Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v

starejsheh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sposhtuj pershono tega starega. Mirkej, de tebe naprejde perpovędba teh starejsheh, ſakaj ony so se od svojeh Ozhetov navuzhili. Koku lepa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Ozhetov navuzhili. Koku lepa je tega sivega pamet, inu teh starejsheh svjet poſnati. Koku lepa je teh stareh modruſt, inu teh

starejših
Botanika (1875): dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis
starejſheb
Branja, inu evangeliumi (1777): inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy
stariših
Zoologija (1875): Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter

stariſhih

Biblia (1584):	bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na
Biblia (1584):	od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je

starših
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad
ſtariſhih
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 2. Sakaj tvoji Jógri preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar krùh jèdó

starempridevnik, splošni, nedoločeno

starem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tajiti, da veliko jih je tudi še, ki pri svojem starem kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu, kar terjajo ljudje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Zbralo si ga je ljudstvo na celovškem polji, in v starem Kérnu je imel svoj prestol. Noč in dan so bile
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar

starim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	leta na pervi strani spodej kratko opomnilo, kakó se po starim in kakó se po novim bere. Novice se bodo zmirej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli
Zlata Vas (1850):	in materi snubil svojim sinu, ki je že mlinar v starim Kamniku bil. In oče in mati se nista branila, zakaj
Zlata Vas (1850):	v šoli, v cerkvi pa ne, in so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so

starimu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): de bi za naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor

ſtarim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili

staremupridevnik, splošni, nedoločeno

staremu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval tudi gore po njem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki so jo napravili, ko so po meni
Sveti večer (1866):	Rekel je knez: „Veliko mi je na tem, da se staremu poštenjaku mir ne kali. Vičič mi je še naročil, naj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič drugega ne vidi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	hudobijah prišel v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil
Ferdinand (1884):	govoriti in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel v
Revček Andrejček (1891):	Domnu). Ljubi moj prijatelj, ti še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko primeri. Domen. I kaj pa je vender
Gozdovnik (1898):	vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri

ſtarimu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpet sdraviga dobili, ſo rekli pitano tele saklati. “ To je ſtarimu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zeliga ſerza, ino pride ſpet na Kanánſko k' Isaku, ſvojimu ſtarimu ozhetu, kteri je ſhe to veſèlje doshivel. 16. Joshef, paſtirzhik
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pride, ino pa tudi ſvoja ſinka, Eprajma ino Manaſeta, k' ſtarimu ozhetu perpelje. Jakop, malo pred ſmertjo, ſe ſklóne na poſtelji

staripridevnik, splošni, nedoločeno

starej

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	barv še nikoli nisem videl! Kako čudno se tam pri starej verbi iz visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki
Ferdinand (1884):	Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter ga
Ferdinand (1884):	Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo

stari

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me kar
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je Bog sam, Kteri živi, kraljuje sam
Zlata Vas (1848):	začudijo. „Kaj pa je, Balte? Gašpar, kaj pa je? “ vpraša stari šepasti čuvaj, ko je drugi dan skozi vas pritaval. „Kaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je slovenski jezik. ” Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo v nemar paščen ali celò
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je le on po
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj
Zlatorog (1886):	vzame svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, pa

ſtari

Sacrum promptuarium (1695):	s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi
Sacrum promptuarium (1695):	satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus
Sacrum promptuarium (1695):	mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	isnajdel, ſtaroſt konj, ki ſe tudi vezh ko 20 let ſtari, na tanko ſposnal, in ſe tako obvaroval,
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne gré, ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa

˛stari
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh

starihpridevnik, splošni, nedoločeno

stareh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): res, de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre

starih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so bili. Ravno takó so kemikarji bili, ki so v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pogíne, mertev na tla pade in na poti ostane. Koliko starih konj pa tudi stradanje umorí, kér se jim potrébna piča
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih
Zlata Vas (1850):	kterih so bile lepe pesmice za take priložnosti, za ktere starih pesem niso iméli.
Viljem Tell (1862):	je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili
Fizika (1869):	od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v starih časih ni bilo ur s kolesjem, in da se ne
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	»Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je

starjih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je malo slabši od govejiga. In če bi se

ſtareh

Kratkozhasne uganke (1788):	De ſhivina ſmirej ſdrava oſtane, uſami take gôbe, katire na ſtareh lipah rasejo, puſti njeh v' vodi, ali pomyah, kar ſhivina
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	obvarvat. Is dimnikov, inu iſtaineh ſaje obtergat, ſteuzhet, inu okoli ſtareh, al mladeh derveſs obſuti. V'em Meſzi sazhné merslu perhajat

ſtarih

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo vſe italianſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in vſe le
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſedaj. Vſe naſhe Ilirſke deshele ſo bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s

starimpridevnik, splošni, nedoločeno

starim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	njih starost gledati, kér se mora mladim drugač pomagati, kakor starim. Je 1 do 8 lét stare drevesa toča otolkla takó
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko
Roza Jelodvorska (1855):	bili, na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do
Gozdovnik (1898):	bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši

ſtarem
Sacrum promptuarium (1695): bone, & fidelis, intra in gaudium Domini tui. Sdaj shenkam tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je

ſtarim

Sacrum promptuarium (1695):	slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu
Sacrum promptuarium (1695):	ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi
Genovefa (1841):	sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no

starimipridevnik, splošni, nedoločeno
- staremi
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal
- starimi
  Izidor, pobožni kmet (1887): imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne
- ſtarimi
  Genovefa (1841): prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje

staropridevnik, splošni, nedoločeno

staro

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita. V hiši začnè goreti, in oginj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo
Roza Jelodvorska (1855):	sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pripravil in napravil, je dobro, če je sedaj že tudi staro , ker se opira na to, kar je pred malo leti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več ne
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca
Ferdinand (1884):	mu je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga

ſtaro

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega

ſtaru

Biblia (1584):	glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus lete
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus

˛staro

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bilo prav po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki goſpód mu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſke drushbe. № 23. V ſrédo 6. grudna. 1843. Osnanilo. ˛Staro léto gré h konzu ; prizhijozhe novize ſe tadaj priporozhajo ſvojim

▶ starašina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

starosta; Pleteršnik

starašina

ſtaraſhina

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni

▶ starček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

starček

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas zavpije: V tla se vdêr' krivica. In
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil, me prime starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in so velik prijatel svojiga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko jej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	še! ” „Znabiti, koliko smo temu in unemu dolžni? ” vpraša smehljaje starček. „O tega ne. ” „Ali ne? Čudno je zares, kako ljudjé
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih

starčik

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko je vojvoda pogovor ravno na svojo

ſtarzhek

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je bilo Shofka ime. Njeni ozhe, kapitan Sorko, prav zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſvoje dni na vojſki bli, alj savolj ſvojih bolezhin
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhaſam po premoshno poſhteno dekle oshenil. Dedez, she veſ zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſhe tega veſelja vzhákali, de ſo s' ſvojim vnukam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſerze bolelo; proſila je Shofko sa odpuſhanje, ino vbogi zheſtitliv ſtarzhek ſe ji toljko vſmilijo, de ſe nad njim rasjoka. Pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' pogovore podajo. Menila ſta ſe od nekdajne vojſke, ino ſtarzhek ſo shlahnimu goſpodu dobro dopadli. Od te dobe ſe vſelej
Genovefa (1841):	ſhkof, ki je Genovefa s groſam Vojnomiram porózhil, pobóshen, zhaſtitIjiv ſtarzhek bélih laſ pa ſhe rudezbe-zvetezhih liz priſtópil in roké na

ſtarzhik

Pozhétki gramatike (1811):	vneſti, dobiti, maigrir, damner, damner, vieillard. hújſhati, pogubiti, obſoditi, ſtariz, ſtarzhik. 2. Veliko beſedi s' dvojnim s. Addosser, sadeti na ram
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivi! Grém, vidil ga bom, preden umerjam! “ Potlej je poboshni ſtarzhik k' Bogu mòlil, ino Bog mu je govóril ponozhi v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Jerusalemu je Bog to rasodel. Shivel je ondi zhaſtítljiv ſtarzhik, ˛Simeon po imenu. Veſ pravizhen ino bogabojezh je bil. Toraj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in sapravlja ; Kar ſe pa fantizh nauzhí, To mladenzh in ſtarzhik ſtorí. Slo je tedaj potrebno, otroke sgodej varzhnoſti vaditi in

starčka

Oče naš (1854):	narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno
Oče naš (1885):	zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje

starčkom

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa blizo ostati, da vidi, kaj se bo zgodilo s starčkom. Ko je prišel Korvin do Kromacijevega poslopja, planil je na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo podá enemu sinov. Govorili so še marsikaj s priljudnim starčkom, naposled pa reče Kvadrat svojemu mlajšemu spremljevavcu Pankraciju: „Kmalo bi

starčku
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tako milo pogleduje, kakor bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli

▶ starec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

starca

Viljem Tell (1862):	nogé. Že bliskal se nad glavo mu je meč, Le starca slepega usmiljenje Sprosilo mu je mili dar življenja. Prisegel je
Valenštajn (1866):	ne more človek. Ilo (pristopi). Al res je, da poslati starca hočeš? Trčka. Oktavija? Nikakor ne! Kaj misliš? Valenštajn. Krdelom španskim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je mislil, kdo vé kako zaslužno delo storiti, če je starca odvernil od kervave moritve in mu nasvetoval drugačno, nekervavo pa
Pripovedke za mladino (1887):	izpuliti. Ta pa vzame železen drog ter ž njim obdelava starca, da grozno tuli in prosi, naj neha, da mu hoče
Pripovedke za mladino (1887):	zaklade. Mladenič iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti premaganega starca, ki ga pelje v grad nazaj in mu pokaže klet

starcu

Maria Stuart (1861):	Mortimer. Odpusti starcu. Léta Ga strašijo pred tacim djanjem. Taka Prederznost hoče derznega
Deborah (1883):	koteh ozira, roké pred obrazom vije). Moj oče – – (Mirno. ) Blaznemu starcu ne bodo verovali. Srčnost velja! Kdor se sam ne izgubí
Deborah (1883):	Kako smo mi hiteli! Strijc je šel Veselo to novico starcu pravit, Jaz dirjal sem domu; a reči moram, Da brez

starec

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje sledi
Valenštajn (1866):	jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe
Valenštajn (1866):	se mu na ramo nasloni). Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj
Mlinar in njegova hči (1867):	spečete, ko boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v
Zlatorog (1886):	njega, ki jo dal je. »Poslúšaj ti,« takó spet reče starec, »Poslúšaj dobro me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej
Zlatorog (1886):	z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine je tak

ſtarz

Abecedika ali Plateltof (1789):	Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ku mladenzh, in' kdej ku ſtarz. ˛Sramoshlivoſt. Kaj je to, de sdej moj obras Na enkrat
Abecedika ali Plateltof (1789):	ima moj fliſs Mozhnu persadevat' De bi mogl ku en ſtarz prav pokolnu shivęt'. Jeſt ſe ſzer ku en mladenzh Hózhem
Abecedika ali Plateltof (1789):	ima moj fliſs Mozhnu perſadevat' De bi mogl ked en ſtarz Brov pokojnu ſhivęt'. Jeſt ſe ſzer ked en mladenzh Ozhem
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſa tvojo zhaſt Sdej ked mladenzh, in' k'dej ked ſtarz. Sramoshlivoſt. Kaj je to, de sdej moj obras Naenkrat je

▶ starejši pridevnik, splošni, primernik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

starešina; kontekst

starejših
- ştariſhih
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu

▶ starešina samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

starešina

starašina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ga opravlja, plača 10 tolarjev; sodnik pa, predstavnik (predstojnik) ali starašina sela, kteri Černogorca ali Berdanca na njegovem p štenji razžali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	še 120 tolarjev pokore. Kdor razžali čast sodnikovo ali kakega starašina ali ga opravlja, plača 10 tolarjev; sodnik pa, predstavnik (predstojnik

starešina

Gozdovnik (1898):	kakor zastorom so ležali trije možje. Dva sta spala, a starešina, nabito puško zmeraj v velikanski pesti držeč, je skrbljivo bdel
Gozdovnik (1898):	kterih so si pipo predavali prav marljivo. Za tem veh starešina svojim štirim »bratom«, naj povedó svoje mnenje. Dvigne se drugi

starešinah
- starešinih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri so jim povereni

starešini

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Nič ni na svetu takó žlahtnega, kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in domovine trudijo. Ako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je, da se izreči

ſtaraſhini

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil véliki sbor shran, to je, duhovſhina, piſmouki ino ſtaraſhíni ljudſtva. Tudi podkupljene krive prizhe ſo bile perpravljene. Te ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Jas ne najdem nad njim nobene krivíze. “ Duhovſhina ino ſtaraſhini ſo ga pa ſhe le bolj toshili. „˛She v' punt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi tedaj kralj Judovſki? “ Jesuſ odgovorí: „Jas ſim. “ — Duhovſhina ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ſvojo toshbo ſpet ponovili. Jesuſ pa je molzhal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bila v' zélo tkana, ſo vadljáli. Duhovni, piſmouki ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ga pod krishem saſramováli. „Drugim je pomagal“, ſo

▶ staročeški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

staročeški
- staročeski
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od

▶ starodaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

starodavna
Astronomija (1869): neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno

starodavne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Jadre slavne Sklenila je mogočne sile tri, Taljanski um svitlosti starodavne. Izkušeno Slavenstva hrabro kri, Germanski ved modrosti bistroglavne , Zvarila vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	tem ščitom nam je lahko složnim biti za geslo naše starodavne „za vero, dom, cara. ” To, prečastiti Gospod! so moje in

starodavni
- starodavnej
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): 27. Hrast. Nekdaj v starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo
- starodavni
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija

starodavnih

Divica Orleanska (1848):	hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali
Zoologija (1875):	tega solimo si skoro vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem

▶ starogrški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

starogrške
- ſtaro-gerſhke
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto

▶ staroindijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

staroindijskega

staroindiškega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov

▶ staronemški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

staronemške
- ſtaro-nemſhke
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih

▶ staroslovanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

staroslovanskem
- staro-slovanskem
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in

▶ staroslovenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

staroslovenskem
- staro-slovenskemu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Rabe do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so

staroslovenski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ne vé, mu pak tu pri svoji véri povém, da staroslovenski jezik ni kratko nikár pokopán in sperhnét merlič, ampak on
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kteri pak po mojih mislih ne bode drugi, kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah

staro-slovenski
Kmetijske in rokodelske novice (1845): dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli

▶ starost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

starost

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač pomagati, kakor starim. Je
Sveti večer (1866):	in otroka. „O moj Bog! ” reče stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki iz hiše. v kteri
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	10% popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu.

staroſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi

ſtaroſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasloshen, de ſe bo vſak v tej rezhi lahko isnajdel, ſtaroſt konj, ki ſe tudi vezh ko 20 let ſtari, na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kako ſe ima pri nakupovanju konj ravnati; kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná. §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná, tako govori : „Vam pa, mladi fantje, ki imate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét

starosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po domače Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	členka sta že popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in mu po njegovi starosti, velikosti in moči vzemi vsako pot 2 ali 3 bokale
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ko drugih, in sploh polovico mladih ljudi, ki žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘
Robinson mlajši (1849):	korablji našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	kako sta se oba v celim svojim življenju, v vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tistim pa, ki so v

staroſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): od dne mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn

staroſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn

ſtaroſti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen
Genovefa (1841):	dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila — je po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala in jih tako obilno obdarovala, de ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém

▶ starotrški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

starotrški

staroterški

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp.

▶ Staroturek samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Staroturki

Staroturci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	o slogi svoje posebne pojme! — Jez bi svetoval, da bi „Staroturci” „Narodovega” poročevalca breztaktni insult za zdaj še prezrli, ker gre
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	častiteljev” in okrajno-liberalno ital. stranka bližji, ko naši „Mlado”in „Staroturci” slovenski. Videant consules ! Iz Vranskega. (Národna čitalnica naša) ima svoj

Staroturki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	vem, da so hoteli oni, ki jih „Narodov” poročevalec sè „Staroturki” pita, vse, kar bi utegnilo tukajšnji razpor razgrniti, s tančico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	razglasiti vzroke, zakaj se to ni zgodilo. „Čitalnico imajo zdaj Staroturki v rokah” — piše se v „Nar.” — „in ti nijso hoteli

▶ staroverec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

staroverca
- ſtaroverza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih je vezh, kakor v letu 1841 — 522 , rojenih

▶ starš samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

starše

stariše

Oče naš (1885):	besedah je gledal Marton ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu
Izidor, pobožni kmet (1887):	grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za težavno butaro pri hiši. Toda kaj tacega, kakor prav

stariſhe
Biblia (1584): inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh

starshe

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je njega zhudna previdnoſt is mano sklenila. Jeſt sem moje starshe wugala, jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi leta sovraſhnek noterdaję; ſkaj rajmno on je nashe perve starshe is paradiſha vonspokal, kader so othli biti koker Bogovi, inu

starše

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil
Divica Orleanska (1848):	tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko
Zlata Vas (1850):	hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad tem póči. «
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube starše vidila, tode smert jih je že pred bila pokosila. Sladka
Roza Jelodvorska (1855):	kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno obedino v veliki
Sveti večer (1866):	Logar reče: „Imel si, ljubi Tone, kakor vidim prav poštene starše. Pa, ali nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček in
Sveti večer (1866):	potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak dan, da vam ljube starše ohrani. ” Logar reče: „Imel si, ljubi Tone, kakor vidim prav
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	do svojega kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega

ſtarishi

Sacrum promptuarium (1695):	c. Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle
Sacrum promptuarium (1695):	s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh
Sacrum promptuarium (1695):	vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh
Sacrum promptuarium (1695):	mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi
Sacrum promptuarium (1695):	nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus
Sacrum promptuarium (1695):	noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru
Sacrum promptuarium (1695):	qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino

ſtariſhe
Svetu pismu noviga testamenta (1784): brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni od

ſtarſhe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi voljo ſhe po
Genovefa (1841):	shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla, je bila, ſvôje ſtarſhe ſhe viditi. Kar pridejo in dôſti pred, kakor ſo jih

staršem

starišem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki
Oče naš (1885):	je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je

staršem

Robinson mlajši (1849):	da vse to mojim dragim od mene tako hudo razžaljenim staršem, da bi za tako veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje drevesa
Blagomir puščavnik (1853):	in obžaluje svojo zmoto. „O da bi mogla k svojim staršem nazaj! je večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih
Blagomir puščavnik (1853):	se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši
Oče naš (1854):	je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je

ſtarishim
Sacrum promptuarium (1695): Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho

ſtariſham

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhalizo kave jima bom ponúdila. ” Vender je ſklenila tega ne ſtariſham ſkrivati. Sravno ni bila toljko dobre volje, ko drugikrat, tudi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvojim vnukam v' novi hiſhi ſrezhno ino veſelo prebivali. Tudi ſtariſham ino ſvoji shlahti je Martin lepo pomagal. Kedar Martin enbart

ſtariſhem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojih miſel isgnati. Po velikih in shivih tolashbah ſmo ga ſtariſhem nasaj poſlali, kamur je ſhel prav veſel; tode réſ ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi gotovo vezhidel prihodkov bilo sapravljenih, ki sdaj otrokam in ſtariſhém veſelje vsrokujejo. Sopet dobi vſaki uzhenez hranilnizo s opominikam, novi

ſtarſhem
Genovefa (1841): dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem pred grôfa pokléknila

staršev

starishi
Sacrum promptuarium (1695): rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de
starishih
Sacrum promptuarium (1695): taisto sa ſvojo sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel

starišev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno
Oče naš (1885):	za sebe ali za našega sina skrbeti? Nace ne potrebuje starišev; še žive njegovi in ti so svojo dolžnost kot stariši
Oče naš (1885):	zvedel, da je bogastvo, ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni

starshov

Ta male katechismus (1768):	je viro ſatajil, inu je hujshe koker en navirnek. Teh starshov dolſhnust je svoje otroke v' potrebneh stukeh Katholshke vire poduzhiti
Ta male katechismus (1768):	poduzhil? Tu je (pravem jest she enkrat) tu je teh starshov velika dolſhnust; de bi vi pak starshi! kaj bel vasho
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem bila zhes tri lejta mojega ſhivlenja od mojeh perserzhneh starshov v'tempel gorivofrana , sem se od mladega ſhe vuzhila sluſhabneke

staršev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali, de bi se jim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj
Zlata Vas (1848):	sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih staršev je bil in Ožbè mu je dal stanovanje in živež
Robinson mlajši (1849):	vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah Petrove
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	njuna otroka, Karl in Lenka, sta bila žive podobi svojih staršev. Kakor hitro je tisti strašni pùnt vstal, zavoljo kteriga je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred
Ferdinand (1884):	tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O, ne, ne! pred

ſtariſhev

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bode. Drugizh „ſim jes per hiſhi le kakor otrok bres ſtariſhev, ona „pa dela, kar hozhe in hlazhe noſi. Tretizh bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakó krajzer krajzerju pripomore. Ta in uni je v bosih ſtariſhev, pa varzhnoſt ga je obogatila, takó snamo tudi mi h

ſtariſhov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu s'poterplęnjam. I. Premiſhluvanje. Hiſha inu blagu ſe od ſtariſhov prejme, ali ena pametna shena ſe lę od Goſpoda doby
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	exempel navadite, inu navuzhite. III. Premiſhluvanje. Ti hudi exempelni tih ſtariſhov ſo ſhe lę ta prava kuga sa otroke. Kar vy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	20, 6. Ta pèrva reſniza, katere ſte ſe od vaſhih ſtariſhov navuzhili, ta pèrva, katęro vy ſamy vaſ be otroke vuzhité
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	loterniki, inu miſlio na pręſhuſhtvu, inu ſo tatje nartomajn ſvojh ſtariſhov, inu ſo golufi, inu dopernaſhajo hudobije, katęre v' Nebu na

ſtarſhev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ ſpet v' Nazaret vernil na tihi, revni dom ſvojih ſtarſhev. Tukaj je preshivel ſvoje mlade leta, ino prav tukaj, ljubi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	let, v' tempeljnu. V' Nazaretu je Jesuſ v' hiſhi ſvojih ſtarſhev nakviſhko raſtel. Bil je veſ ljubesnjiv, veſ boshji, ino she
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Veſel gre s' njim Abel nedólshni. Kedar she doſti od ſtarſhev odideta, pa sgrábi Kajn Abelna, ſvojiga brata, ino ga ubije
Genovefa (1841):	mertvo truplo is té votlíne dali v pokopaliſhu mojih prédnjih ſtarſhev pokopati. Sakaj jes niſim bila téga nevrédna, ako ravno ſo
Genovefa (1841):	ſhe poklizati ukasala in mu je vſe do ſvôjih dragih ſtarſhev narozhíla, kar otrózhje ſpoſhtovanje in ljubésen lé ſerzu vdihniti more
Genovefa (1841):	Nikoli nizh ne ſtori, zhéſar bi ſe prizho Boga in ſtarſhev ſramovala. She enkrat, dobra oſtani — in po tém je vſe
Genovefa (1841):	v kaj dovoliti, zheſar bi ſe prizho Bogá in ſvôjih ſtarſhev, prizho ſvôjiga moshá in vſih dobrih ljudí ſramovati mogla. ” Golo
Genovefa (1841):	tako hitite, goſpod nadhlévar? ” (Stallmeister) jim je odgovóril: „Pomiſlite tarnanje ſtarſhev, ktéro bomo sdaj konzhali! Zhe poſhtèn mósh terpézhimu le nekoliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo ſvojiga neuſmiljenja, kteriga ſo ſe vezhdel she od ſvojih ſtarſhev nauzhili, in morebiti she v nar mlajſhih letih ſami s

ſtarſhov
Branja, inu evangeliumi (1777): premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila, inu konza, de bi njo

starši

stariši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem
Oče naš (1885):	starišev; še žive njegovi in ti so svojo dolžnost kot stariši po svoji moči nad njim spolnili. Ali ga bo ta
Oče naš (1885):	bilo bati najhujega. Tudi Ljudovik je prišel zdaj s svojimi stariši. On in Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila
Oče naš (1885):	stanice iti, a Nacetu je prošnjo, da bi z svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in
Zeleni listi (1896):	slišali kako se bo Ljuboslava veselila«. »Ne«, odgovore otroci, »naši stariši so rekli, da moramo takoj oditi, da bi kdo ne
Zeleni listi (1896):	so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično

stariſhi

Abecedika ali Plateltof (1789):	rekal: Bogu lubesen, inu hvalo dolshan; dokler vi lubi moji Stariſhi ſte mene vuzhili, de ſe morem pruti unim hvaleshn ſkasati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	o moj Bog, ſhe posnajo, ſo te vshę tavshentkrat reshalili. Stariſhi jih puſtę v' eni nevumnoſti ali nevęjdnoſti. plęſnuvati, katęra nevęjdnoſt

starshi

Ta male katechismus (1768):	tu je teh starshov velika dolſhnust; de bi vi pak starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite
Ta male katechismus (1768):	ushesa to zhloveshko dusho pasle. Vam tedej brumni Kristiani! bogabojezhi starshi: Ozhetji, im Matere! vam poloſhim jest lete bukuvze pred ozhy
Ta male katechismus (1768):	Poshlushajte starshi! inu Gospodarji! kar prave S. Pavl v' 1. listu na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	samem. Kumej sem bla tri lejta stara so mene moji starshi s'tega svejta v tempel pellalli, kjer ſem jeſt eno
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njimi nosili. Taiſti ſnajo po pravizi zhast pojirvati, katiri so starshi, dobrutneki, perjatli, inu pomozhniki bli. Ti seja bral v' S.

starši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vunder tù in tam eno vsahne, kakó je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek
Zlata Vas (1848):	fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga
Zlata Vas (1848):	ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina v vas iti. To ji je še veči
Zlata Vas (1848):	Če imajo starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni
Tine in Jerica (1852):	je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri. Pri kosilu se je hotla Marička k materi vsesti
Sveti večer (1866):	zamorejo. Ali je to tako napečno, ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ne bila smela tega storiti. Nò, morebiti da mi bojo starši vendar odpustili mojo dobroserčnost, a Bog nas lehko tudi drugače
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in reče: „Vsaj bi res ne
Ferdinand (1884):	se ti dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže prinesel sè seboj na svet

starſhi

Abecedika ali Plateltof (1789):	Angelza Varha je blu doſti nevarnoſti od mene obvernénu. Moji Starſhi , inu Vuzhéniki ſo mene gręha, kar je to narvęzhi hudu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Ogovor na Vuzhenike Starſhi bi radi, deb' otrozi bersh snali némſhko, franzosko, laſhko in

ſtariſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe
ſtarſhi
Genovefa (1841): je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem

˛stariſhi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' tvojo ſtaro navado pade. Neko jutro ſo ſe njeni ˛Stariſhi v' blishnje tershno meſto odpeljali. Ozhe ſo imeli v' meſti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	imela — dobre jedi ſkriváje ismikati; bila je pojedizhna ſladko ſneda. ˛Stariſhi njeni ſo pervo ſhtazuno v' nekim premoshnim meſtizi imeli. She

starših
Zlata Vas (1848): pa nima nič prave ljubezni do njih. Domá pri svojih starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja

▶ stati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stal

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela
Divica Orleanska (1848):	vdal si se, zato ti on pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla
Robinson mlajši (1849):	drugo iž njih bil prodaval. Petek je pri vsem tem stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl
Robinson mlajši (1849):	bilo inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal
Roza Jelodvorska (1855):	velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi
Viljem Tell (1862):	svojo težo, Ko bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki kraji, kjer ni
Ferdinand (1884):	in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine, ki je pred leti
Gozdovnik (1898):	ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo

ſtal

Biblia (1584):	v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy
Sacrum promptuarium (1695):	mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	in kri, ki je v' slato piſanim oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim
Genovefa (1841):	je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta tukaj je mósh, ki vam bo
Genovefa (1841):	lépim, prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam
Genovefa (1841):	ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza

ſtav
Branja, inu evangeliumi (1777): JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju

stala

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje
Blagomir puščavnik (1853):	in, ko bi jima bil morebiti sovražnik zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo 60 let stara, kteri se je že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena puščava, ker še tako ima le
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor bi bil namerjal v njo planiti, pa ona je stala nepremakljivo in nevstrašena, in videti je bilo, da bi ga
Oče naš (1885):	Kot sirota je stala pred dvajsetimi leti na grobu svoje matere, ktero so ravno
Gozdovnik (1898):	je bilo za njega največjega pomena: Kučilov belin. Žival je stala med piramido in Zlato dolino; ni bila privezana; gospodar njegov
Gozdovnik (1898):	zdaj ga slišim tako razločno, kakor bi sedaj pred mano stala ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me
Gozdovnik (1898):	blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen

stale
Roza Jelodvorska (1855): Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko sim

ſtala

Biblia (1584):	ſo ſe pèr tebi godila, taku bi ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde
Sacrum promptuarium (1695):	s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je
Sacrum promptuarium (1695):	koku ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila
Branja, inu evangeliumi (1777):	Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu: 3. Inu on je k' njim govóril veliku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo

stale

Zlata Vas (1848):	od tedna do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja
Zlata Vas (1848):	v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in otroci, slišati, kaj se godí.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	deva tam. ” Kromacij pelje Fabíolo v neko sobo, kjer so stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti

ſtale
Genovefa (1841): ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila — je po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala

stali

Divica Orleanska (1848):	cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de
Zlata Vas (1850):	hujšiga ne zgodilo. Tako so celo uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In
Viljem Tell (1862):	roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i na življenje.
Sveti večer (1866):	kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je hotel drugače — udati se hočemo
Oče naš (1885):	deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara, pri njem stali in ga milo gledali. „Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako
Oče naš (1885):	njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič terjal.
Tiun - Lin (1891):	a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že naravnali. Stali so pri tem samo do prsi v vodi. Počakali smo
Tiun - Lin (1891):	ali oni niso razumeli mene ali pa jaz njih ne, stali smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sin v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske

ſtali

Biblia (1584):	folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali, ty ſo hotéli shnym govoriti. Inu eden je djal k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s' njim govoriti. 47. Edèn pak je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ pa je njemu ino unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſredi med njimi tako mogozhen ino miren, de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili od ſtraha okamneli. Tako ſo ti
Genovefa (1841):	in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile
Genovefa (1841):	ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé
Genovefa (1841):	ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla
Genovefa (1841):	vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta

stalo

stallu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu, katira je per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi beſſedi

stalo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb
Zlata Vas (1848):	ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	skupej vzeli in tó storili, kar bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se je v boljšem vremenu še le
Tiun - Lin (1891):	se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	približal svoji materi. Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da

ſtalo

Genovefa (1841):	obdajalo in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha
Genovefa (1841):	tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le naredi: Kader je mleko kakih 12 ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del sa ſmetano poſname, in zhe kdo

stane

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	take vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega
Ferdinand (1884):	kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča

stanejo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144 sponk skupaj

stati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu skues katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati?
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Zatorej mora tudi konj ob času driske bolj na gorkim stati. Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po pameti
Robinson mlajši (1849):	Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tud jez tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj zdaj Kar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo ali pregerdo vreme, jih
Botanika (1875):	vidimo v pod. 2b. d, d’, d” nekoliko jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka v stanici se naredi
Oče naš (1885):	zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako se sveti na cerkvah in gorah! Zopet

ſtati

Sacrum promptuarium (1695):	ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de
Sacrum promptuarium (1695):	taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje
Branja, inu evangeliumi (1777):	jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli
Branja, inu evangeliumi (1777):	njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati
Kuharske Bukve (1799):	ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179.
Kuharske Bukve (1799):	kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon
Kuharske Bukve (1799):	luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler
Kuharske Bukve (1799):	jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol
Genovefa (1841):	krishu umerl, to Tvoje snamnje mi ima védno pred ozhmí ſtáti. Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj

stoj

Tine in Jerica (1852):	Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na
Tine in Jerica (1852):	Jezus! Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kakor bova šla te dni ti in jaz, moj Hifaks. ” „Stoj, stoj! To ne gre tako naglo — je še marsikaj prej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bova šla te dni ti in jaz, moj Hifaks. ” „Stoj, stoj! To ne gre tako naglo — je še marsikaj prej treba
Gozdovnik (1898):	»Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega
Gozdovnik (1898):	zajahati konja, kar se čuje krik, da don Estevan obstoji. »Stoj! « Ta krik se je glasil tako močno, da je bil

stuei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vse SS. Marternzhe: inu Jeshushave krije prizhe jas tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospued Bveg Saborh samla noi nebu je tvoje zheſti pouhnu stuei mena naſtra-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	deviza inu nabeshka Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu

stvei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pra sveto pokopalishzhe: jas tabe prosim skues use svete skriunveſti: stvei mena bojomi grieshenku
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od

ſtoj

Abecedika ali Plateltof (1789):	jeſt mojo duſho, tellu, inu vſe, kr imam, inu premorem, ſtoj meni s' tvojo S. Gnado na ſtrani, de bom vſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	vſimi grehi obvarvan biti. O moj lubi S. Angel Varh! ſtoj ti meni vſelej na ſtrani, opominej mene vſe prov ſpolniti
Abecedika ali Plateltof (1789):	jeſt mojo duſho, tellu , inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado na ſtrani , de bom uſſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	jeſt mojo duſho, tellu, inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado na ſtrani, de bom uſſe

stoje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé, kakor de bi dremali; ne vedó jesti ne piti. Če
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti
Divica Orleanska (1848):	mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst petero
Kemija (1869):	prostornine plinavih teles ali med sebo enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih
Botanika (1875):	Plodovi listi ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet noseče osi. Ako
Botanika (1875):	so tega reda rastline, vlastne tropičnimi deželam s tem, da stoje po vnanji podobi na sredi med palmami in med praprotmi
Gozdovnik (1898):	počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč

stojee

Ta male katechismus (1768):	ſapovde na dveh tablah resdejlene isrozhil. Na ti pervi tabli stojèe tri ſapovde, katire k' lubeſni boſhji shlishejo: na ti drugi
Ta male katechismus (1768):	Amen. Od velikenozhi noter da S. Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka Krayliza veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se

ſtoje

Biblia (1584):	k'njemu: Pole, tvoja Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s'tabo govoriti. On je pak odguvoril, inu
Biblia (1584):	njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	djal k' njemu: Pole, tvoja Mati, inu tvoji bratje svunaj ſtoję, inu tebe yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri je

stoji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z repam vila, vunder polje krog in krog takó lepo stoji, de ga je veselje viditi. Sená bo na kupe. Tudi
Robinson mlajši (1849):	ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu se ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tù stojí. Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti
Maria Stuart (1861):	vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof, smilite se mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega
Fizika (1869):	ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to
Zlatorog (1886):	pustí. A lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel
Tiun - Lin (1891):	Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž

stojy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te

stoy

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vſel dershy. Svojo volo sataji. Të ſo Evangelski ſveti ſrei stoy tiste gor vseti.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Pounu tvoje viſokusti Je Nebu, semla Goſpod! Vſe stoy v'tvoji lastnosti, Vſe sposna tvojo oblast, Vſe o Bog
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	K'diri se tistih na boy, She per Kraju pekla stoy. 3. Tisti so pa: Napuh, lakounost, Nazhistost, inu jesa vmeſs
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	JESUSA bosh'ga Syna No Oltarju stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je otlu skriti se , Kadiru
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	truplu, no kry, Inu vſe, kar imamo , Tebi h'slushbi stoy. Shegnei nam naſu pole , No vſe, kar raſe tam , s'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Viero sa Boshio zhast Terdnu vſelei sposnatí, De on teſrjnu stoy, Inu ſe na boy Sa tisto kry prelit, Ne shiuleine

ſtoji

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava. Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kedar ſo tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj niske, vezhidel ſhtirvoglate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe

ſtojy

Branja, inu evangeliumi (1777):	aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je on ſvojem Angelam sapovędov, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu

ſtoy
Sacrum promptuarium (1695): vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt ſim en meſsar, inu ſim hotel

stojijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	celem životu s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naslanjajo na hribe in vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec

stojim

stojim
Viljem Tell (1862): bolečin, vesela bodi. Domá sem zopet! To je moja hiša! Stojím na svojem zopet.

ſtojim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ

stojiš

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih

stojita

stoje
Fizika (1869): sledeči pot je zakrivljen, ki je po razmeru, v kterem stoje obe sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota
stojita
Blagomir puščavnik (1853): lica še enkrat čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika. Vsim

stojite

Rudninoslovje (1867):	i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite ena med desno i levo roko po dolgem, druga pa
Rudninoslovje (1867):	od kterih samo dve — zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še
Astronomija (1869):	tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz

ſtojita
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kadar na ſvoje lize pade , oba konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo

stojite

stojite
Ferdinand (1884): bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer stojite! Za ves svet bi vam ne želel takih bolečin, kakoršne

ſtojete

Branja, inu evangeliumi (1777):	katiriga ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni
Branja, inu evangeliumi (1777):	okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs

stojiva

Viljem Tell (1862):	se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se pokloni mu. Sicer
Gozdovnik (1898):	Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska

stojte
- stojte
  Gozdovnik (1898): pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski
- ſtojte
  Branja, inu evangeliumi (1777): hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'

▶ statva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kip; splet

statve
- ſhtatve
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi

▶ stava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stava

Pozhétki gramatike (1811):	ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k'
Pozhétki gramatike (1811):	imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena
Pozhétki gramatike (1811):	Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo

ſtava

Pozhétki gramatike (1811):	kratki dvaglaſniki na konzu beſede, kakor: sofa, trèsor, saloga. enjeu, ſtava v' jegri. Isjémi 1. A, zherka v' Abezedi, je dolg
Pozhétki gramatike (1811):	sadriga, páſt; allegement, polahkanje, problème, savdajka, vganka, praſhanje, popráſu, theme, ſtàva, nalóg; systeme, soſtav: kratki so predkonzhni je seme ſejem, le

stave

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti gredo
Ferdinand (1884):	na vsak način dobiti strupa da ne bi zgubil visoke stave.

stavi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu

stavo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem v Savi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je dobra voda (snežnica), lahko v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje

▶ stavek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stavek

Blagomir puščavnik (1853):	vas zagotovim, reče čuvaj, ”ako bi bili še en sam stavek pesmice zapeli, vaše življenje bi bilo šlo rakom žvižgat. Gotovo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	gospod učenik! " pozdravi logar prihajajočega učenika in preterga tako svoj stavek.

ſtavik
Pozhétki gramatike (1811): pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose

stavka

stavka
Gozdovnik (1898): Stavka še ni končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje

ſtavka

Pozhétki gramatike (1811):	vuzhenóſt, pomiſhlenje da modróſt. 2. Nadpizhje (;) ſe deva med dva ſtavka, ktirih eden na drugimu viſi v' poménu. La douceur est
Pozhétki gramatike (1811):	lubesen je krotka, poterpéshliva, dobrotliva. Rés tudi raspénja isreke eniga ſtavka, L' étude rend savant, et la reflexion rend sage, vuzhenje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	more biti vezhkrat na konzu eniga liſta, v ſredi eniga ſtavka prejenjati moglo, zhe ſe lih takó naleti. To naj bo

stavke

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On nam je pervi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa še

stavkih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V zavisnih stavkih je to po njegovi (tudi po moji) misli že zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pervi razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš

stavkom

ſtavkam

Pozhétki gramatike (1811):	ne ſmé snegodàti v' premehkòbo. 3. Dvapizhje (:) ſe dévva sa ſtavkam ſizer konzhánim, pa tako, de en drugi sa njim pride
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shlahtna vinſka terta raſte Popravik. V liſtu 13. numere pod ſtavkam: 4. Murvne meje v 7. verſti ſe je per natiſnenju

stavkov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki ne stojé v drugih narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično

stavku

Napake slovenskega pisanja (1858):	pisanja perva napaka je, da glágole (Zeitwörter) devamo vedno le stavku na konec, kakor da bi ne smeli drugej stati, na
Napake slovenskega pisanja (1858):	Vʼsja mnie predana sutʼ otʼcem moim. “ Ako je v delavnem stavku imenovavnik živa oseba, Slovenec ne jemlje nikoli terpivnega naklona; kader
Napake slovenskega pisanja (1858):	časi vrine klicavnik (vokativ), ki je skoraj nekoliko podoben samostojnemu stavku; ali to je le ena beseda, na pr. „Što li
Napake slovenskega pisanja (1858):	so razdjali; Jeruzalem je razdjan“ , pa le samo v tem stavku; zato se precej pozná, da je prinešen iz cerkve. „(Djati
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	kratkem razloženo. Trgovec P. je imel namreč navado, v vsakem stavku, katerega je izustil, ponavljati besedo „namreč". Te posebnosti njegove je
Nevera (1878):	slišala današnje govore, v medlevice bi bila cepnila pri vsacem stavku! « in oba sta se smejala, norce brila in napletala ubozega
Vinjete (1899):	Jezik se mu je zapletal, in prišel je v vsakem stavku samó do srede. Napósled je sela Nina h klavirju ... Gradar
Gojko Knafeljc (1899):	kaj bi govoril, ki se je bil prej pri vsakem stavku nekoliko zapletel, je govoril zdaj popolnoma gladko, naglo in nepretrgano
Gojko Knafeljc (1899):	v pisanje ter zlogovala dolgo, strašno dolgo … A pri vsakem stavku so se ji bolj kremžila usta, in ko je vse

▶ stavil. okrajšava ↘ goo300k, IMP

stavil.
- ſtavil.
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe

▶ staviti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stavi
- stavi
  Valenštajn (1866): se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije. Valenštajn. To vem, da hudo svét
- ſtave
  Branja, inu evangeliumi (1777): niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal
- ſtavi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres prenęhanja opomni, inu taku rekozh perſili, de

stavijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu
Zoologija (1875):	tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci

ſtavijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ravno sató je vezhkrat prav potrebno, de ſe odraſhenim vdrugizh ſtavijo, poſébno pa takrat, kadar kose v kakim kraju pogoſtama ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhidel pomozhki v prihodnje lahko ſposnajo. In ſizer, kjer pohiſhtva ſtavijo, bi ſe leſá vezh pervarovalo, ako bi vezh s kamnjem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V hiſhi meſtne Liubljanſke goſpoſke jih ljudem she vezh tednov ſtavijo, med temi tudi vſaki torek in zhetertek popoldan uzhenzam Ljubljanſkih

ſtavio

Pozhétki gramatike (1811):	2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de l'arbre
Pozhétki gramatike (1811):	predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres

stavil
- stavil
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): da solnce v eno mer teka po nebu? Kdo je stavil ta visok in velikansk obok nad nami, kdo ga je
- ſtavil
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je na tó uzhil, in na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih
stavili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): s hlapcom „v verh” po vina šli. Mati so ravno stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile

stavim

Sveti večer (1866):	le za veliko gospodo in pri otrocih niso za rabo. Stavim, kar hočete, da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva

stavimo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	v ustavi, kajti ustava je le oblika (form). Mi ne stavimo narodnosti ne nad, ne pod svobodo. Al to vemo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	ga Rojenice navdahnile s pravo pevsko zmožnostjo in ga tedaj stavimo ne le med poklicane, ampak med izvoljene pevce, zdi se
Kemija (1869):	deluje solnčna svetloba na srebrni k klorec, AgCl. Kakor ga stavimo v svetlobo, tekoj se bela njegova barva promeni v vijoličasto
Mineralogija in geognozija (1871):	I. Nauk o enoternih mineralih. Oriktognozija. Prva tirjatev, ki jo stavimo mineralogiji je ta, da nam pokaže zanesljive znake, po kterih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	narodnemu zavodu v Ljubljani. Mi pa le ta nujni predlog stavimo: naj „Sokol” svojo velikansko imovino pred ko mogoče spravi na

ſtavimo

Pozhétki gramatike (1811):	Kader ſe ime sazhine s' glaſnikam al s' bresglaſnim h, ſtavimo cet nameſt ce, kakor: cet, arbre, to drevo, ino ne
Pozhétki gramatike (1811):	tri majhine snámina imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga
Pozhétki gramatike (1811):	ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi del dolgih glaſnikov, poſtavim apôtre, apóſtel. Franzoski jesik
Pozhétki gramatike (1811):	ſtavik, v' ktirmu je govor od eni ſtvari, takrat ne ſtavimo qui, temozh li kader je govor od kakiga zhloveka: sa
Pozhétki gramatike (1811):	eni, ktire ſtavimo pred imenam, kakor, beau jardin, lep vert, grand arbre, veliko
Pozhétki gramatike (1811):	ſtopnja je, kadar je perlog ſam na ſebi, kakor ga ſtavîmo ino kakor ſtoji: beau, lép, agréable. , vſhézh. Sodnjo ſtopnjo ima
Pozhétki gramatike (1811):	je shé povedan sgor od sianja. Celui-ci, celle-ci, ta le, ſtavimo sa blishne ſtvari pokasati: celui-là, celle-là, un le, una le
Pozhétki gramatike (1811):	na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo

staviti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	velike loterije (postavim grajšine) zanaša : ker gré 1 proti 200.000 staviti, da bo upanje — prazno. 10. Bolj je, da se z
Najdenček (1860):	mu bilo za prihodnje, svoje zaupanje drugam, kakor v dnarje staviti. Dostikrat sim ga vidil v Avgšpurgu. Napuh je povsod iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čez tri ure je pa že tudi pripravljen, jej ponudbo staviti: ali me vzemi, ali te umorim. O le proč izpred
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Rimljanka, „že zdaj se derzneš meni na enako stopnjo se staviti, ali znabiti še celó kako prednost pred menoj imeti? Pojdi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	formalne pomislike, ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Dr. Razlag našteva te pomislike ter pravi, da
Gozdovnik (1898):	Potemtakem prosim razgovora, don Antonio. « »Čemu razgovora? « »Ker vam imam staviti prašanje; ki je zeló važno. « »Izgovori to prašanje! « »Le pod

ſtaviti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): lepi tempelj, ki ſo mu ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe

▶ stavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stavljene

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Rod obeta zemlja mila: To uči poljana krasna. To kopice stavljene, To Slovencov lica jasna, To njih pesmi rádostne. Naj jim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za

ſtavljene

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odraſhene ljudi napadale, in smiraj bolj vſakdanje ſkuſhnje uzhé, de ſtavljene kose zhes vezhlet ſvojo mozh sgubé, in zhloveka ne samorejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih, kakó potrébno je, zhe ſo ravno otrokam kosè (oſépenze) ſtavljene, naj ſe jim tudi odraſhenim zhes kake leta sopet ſt

stavljeni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	cerkvenih. Narodni duh pobožnega Slovenca veje iz teh pesem in stavljeni so napevi v muziko tako lahko, da jih rabiti more
Občno vzgojeslovje (1887):	tem krepkejše se nam vriva vprašanje, more li vzgoja doseči stavljeni si smoter.

stavljenih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in storijo, de jih človek lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo nič; 4) v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že davnej
Zoologija (1875):	2. Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih

▶ stavrolit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

stavrolitu

staurolitu

Mineralogija in geognozija (1871):	rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat v križ
Mineralogija in geognozija (1871):	svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d.

▶ stearinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

stearinska
- stearinova
  Kemija (1869): Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog

▶ steber samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

steber

Fizika (1869):	vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je
Fizika (1869):	v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta
Fizika (1869):	zdaj potopi v led, ki se ravno taja, zniža se steber živega srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova
Fizika (1869):	spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in ta nekoliko stlačen steber se potem potisne v stekleno cev. Ta cev se na

ſteber

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſosidati, in kmali je ſtal prav lep deſet zhevljev viſok ſteber s latinſkim napiſam, ki ſhe dan danaſhen ſtoji. Drevó pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podobami in napiſi olepſhano. Na ſhirokim ſhtirvoglatnim ſtojalu ſtoji viſok ſteber, kteriga je she od daljezh viditi. Zelo nadgrobje je nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu snaminje (viſoki kamniten ſteber) poſtavila v vedni ſpomin, ki je na polji oral. Potém

stebra
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): na drobno pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli

stebre

Rudninoslovje (1867):	podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16
Mineralogija in geognozija (1871):	druge krogle kakor lupine. Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano. Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu

ſtebre

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v

stebri

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo
Fizika (1869):	kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti stebri, ki imajo 500 do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega
Mineralogija in geognozija (1871):	Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano. Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v
Mineralogija in geognozija (1871):	tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	kar podreti, tedaj so jo z velikim trudom podprl se stebri.

stebrih
- ſtebrih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni podrobiti. Kdor déla in blaga ne posna

stebrov

Oče naš (1854):	svoboda? “ „Štefan, ali tako ti govoriš od svobode in enakosti, stebrov republike? Bojim se, da si skrivin prijatel kraljestva. Ako nisi
Viljem Tell (1862):	Ne bode čul! Staufaher. Moj Bog! Kamnar. Poglejte bokov In stebrov tu, teh večnost ne podere! Tell. Kar roka je zidala
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	rože. Rastle so po grajskih zidovih, ovijale so se okoli stebrov in okoli oken, širile so se celo po mostovžih in

stebru

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z neko pijačo, in godernjaje stopal gori in doli ob stebru. Ko se je to godilo na foru, sedeli so Dijogen
Zoologija (1875):	enako moč pri človeku, so dokazale, da tlak krvi more stebru živega srebra, 150 do 160 milimetrov visocemu, ravnotežje držati. Nadalje

ſtebru
Sacrum promptuarium (1695): palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia

▶ steblo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stebel
- steblov
  Botanika (1875): kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da se rastline zajedalke

stebla

Botanika (1875):	mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih
Botanika (1875):	nekterih praprot lične podobe; tako so n. pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek

ſtebla

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koj poruj, in druge zhverſte nameſti. Take na novo poſajene ſtébla moraſh ravno tako podrésati in obdelováti, kakor une per pervim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pervim letu pognále ; ne puſhaj ga od dveh pavzov daljſhiga ſtebla is semlje, zhe ravno nobéniga popka, ali ozhéſa na njemu

stebli

Botanika (1875):	red. Srhkolistnice (Asperifoliae). Te rastline sè srhko kocinastimi listi in stebli imajo pravilen, peterodelen venec in pet prašnikov. Najbolj razširjene rastline
Botanika (1875):	Listnate tajnocvetke; Cryptogamae foliosae. 135 Bolj razvite rastline s koreninami, stebli in zelenimi listi.
Botanika (1875):	haluge (tang) imenovane; te so že veče rastline, deloma se stebli in z listjem. Vse dajó mnogo pepela, ki se kelp

ſtebli
Genovefa (1841): Pred votlino je jokaje ſedéla in ſkuſhala s gibkimi ſlamnatimi ſtèbli in ternjem kóſze obléke, ki ſo ſtran mahali, ſkerpati. Pa

steblo

Botanika (1875):	Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini
Botanika (1875):	bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva (scapus), se imenuje tisto steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla
Botanika (1875):	in pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta in
Botanika (1875):	ki so proti sredini bolj redki kakor pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno, sočnato, ne zleseni in trpi večidel

ſteblo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gré, kar ſe vezhidel po kreſu rado godí, naj ſe ſteblo ſalate kój pod perjem in tikama nad semljo, s ojſtrim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali sárodni prah imenúje. Ko zvetézho léſko, ali zvetezho turſhizhno ſteblo dregneſh, boſh vidil zéle oblazhizhe zvetniga prahu doli padati. Ni

steblu

steblu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): lét stare drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno

ſtebli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nar ravniſhi mladike, druge pa , zhe ſo jih naredile, per ſtebli glatko istrébi. Glej, de boſh is med nar lepſhih in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pavzov od semlje viſoko, tako ſizer, de dva popka na ſtébli oſtáneta; istrébi jim vſe mladike , ki bi bile v pervim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shita nar rajſhi prijemlje. Ob takim zhaſu ſe ſok po ſtebli salepí, ter ſe po verhu ráſtja opikne , in mu ſhkodje

▶ steči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

steče

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj
Čas je zlato (1864):	vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar
Valenštajn (1866):	bo. Zdaj ne. Ne bojte tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. )
Deborah (1883):	ti, moj Jožef? Lovre. Kdo je tu? Deborah. Moj Bog! (Steče pod drevo. )
Deborah (1883):	me vse pogublja? Ti, Jožef, ti me znaš! (Mu naproti steče. ) Jožef (se umakne). O znam te, znam! O, oče, Ana
Zlatorog (1886):	hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm! Pač kot pri ščepu daníca svetlà

ſtezhe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	imam jo ! Nęshka. Sdej le hitru gnadlivi Goſpę povędat, (doli ſtezhe , gredeozh pravi k' Matizhku. ) Pravda je dobléna.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bom letó od jutra do vęzhera ſkasat mogel. (Nęshka doli ſtezhe) DRUGI NASTOP. Matizhek ſam. To je ręſs! ena dekelza je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. (glaſnu. Obéden. (Nęshka ſtęzhe v' utizo, kęr je Jęrza, Gaſhper, inu Tonzhek. ) DEVĘJTI NASTOP
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pak kej drugiga pravila ? Ti męniſh , de ſim en otrok. (ſtézhe. )

stečeta
- ſtezheta
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela

steklo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njega odstavljeni cuker in perdeni tudi, kar je skozi sito steklo. Potem naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji, ponovi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je že poslušal pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti in časi se mu je tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Le časa mi daj, časa, pa se bo vse dobro steklo. ” „Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje

▶ steer neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

steer

stier

Astronomija (1869):	285. Sternwarte, zvezdarnica, 315. Sternweite, zvezdna daljava. Steinbock, kozel, 271. Stier, bik, 271. Stopinja, Grad, 234. Stožec, Kegel, 240. Stožčevnica, Kegelschnitt
Astronomija (1869):	303. Bessel, 309. Beteigeuze, 272. Bielatova repatica, 311, 327. Bik, Stier, 271. Bogen, lok, oblok, 234, 238. Bootes, 271. Breite, geographische

▶ stegniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stegne

stegne
Kitica Andersenovih pravljic (1863): »Jaz sem mati! « odgovori ona. In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije

ſtegne

Genovefa (1841):	na tla poloshivſhi ſkosi vratiza votline proti nébu pogléda, roké ſtégne ter moli: „O Ti dobrotljivi Ozhe nebéſhki, poglej, ſim doli
Genovefa (1841):	veſêlju posheljênje! Miſli, de ſe zvetézhimu róshnimu germizhu priblishuje, in ſtégne roko po róshi, kar plane huda, ſtrupéna kazha is germizha

stegnil

stegnil
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že je stegnil roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je

ſtegnil

Biblia (1584):	djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga je popadèl, inu je djal k'njemu: ò
Biblia (1584):	je moja Mati? inu gdu ſo moji Bratje? Inu je ſtegnil ſvojo roko zhes ſvoje Iogre, inu je djal: Pole, Letu
Biblia (1584):	rekàl h'timu Zhloveku: Iſtegni tvojo roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	49. Inu on je ſvojo rokó ſtęgnil zhes ſvoje Jógre inu je rękàl: Pole mòja Mati, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Goſpód ohrani me. 31. Inu sdajzi je Jęsus ſvojo rokó ſtęgnil, inu ga je prięl, inu je rękàl k' njemu: Ti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil in sa to príjel, kar ſe mu bo od te

stegnite
- stezte
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So nam pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti

▶ stegno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stegna
Zoologija (1875): in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri

stegno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s špeham obezane, nekoliko bliže k ognju djati. Pečeno sernovo stegno. Se ravno tako perpravi kakor zajic s smeteno, samo, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesno župo polivaj. Peci jih pa pol manj časa kakor stegno. Ko jih v skledo deneš, jih z nekoliko putram, ki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pokri in peci jo v ne prehudi peči. Pečenje. Telečje stegno.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njegove mehkote bolj merkati, ker ne sme premehak biti. Pečeno stegno divje koze.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iz njih izleci in z nekoliko juho poli. Pečeno koštrunovo stegno. Oderi ga, kolikor se da, natakni ga s špeham, polivaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na rumeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za jesen. 55. Rumena župa z rezanci. Goveje meso z
Zoologija (1875):	Maxilla inferior. Ključnica. Clavicula. Rebra. Costae. Rebra. Costae. Koželnica. Radius. Stegno. Femur. Pogačica. Patella. Golenica. Tibia. Nart. Tarsus. Stopalo. Metatursus. Nožni

ſtegno

Kuharske Bukve (1799):	I) Saręshi dęſno ſtegno od obęh krajov notri do sgorniga ſklepa, inu ga odkrehni
Kuharske Bukve (1799):	lętavko. 3) Oberni kapuna, inu na poprejſhno visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter
Kuharske Bukve (1799):	114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje vime pezhi. 116. Telezhje ſtegno, ali ſhlęgel. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nabudlan. 118.

▶ stekati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

steka

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tako napravi, da se gnojnica lahko odceja in v jamo steka, se ne bo potrebovalo toliko stelje. Ali škoda! da naši
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	mestu ne, da se preveč kakošne druge vode va-nj ne steka. Gnojnišče pa mora biti na hladnem (v senčnem) kraji zato

stekala
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda stékala. 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok nikakor
stekati
- ſtekati
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): hvaleshen domú. Jesuſ pa, ker ſe je ondi veliko ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe

▶ stekel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stekel

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	našli, se ne more za gotovo povedati, ali je bil stekel pes, ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje

stekla
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki

stekle

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Leta bolezin se zna vneti, ne samo, če stekle živali koga ukelejo, ako tudi ne do kervi; ampak ravno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	varnost postavljena. Sicer je gospodar dolžan poverniti vso škodo, ktero stekle živali napravijo. Ali steklina nima vselej takih znamenj, ki bi

steklega

Blagomir puščavnik (1853):	daljše, kakor moje življenje. ” ~ Brica se je vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred njim; pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo

steklemu
- steklimu
  Divica Orleanska (1848): osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno

stekli

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je divjost le eno znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor

▶ steklarna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

steklarn
- steklarnic
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije
steklarnah
- steklarnicah
  Kemija (1869): soli so ali bele ali pa rožaste. Rabi se v steklarnicah. Žarimo li manganov prekis s kalijem, napravi se manganovokisli kalij

▶ steklen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

steklena

steklarna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije

steklena

Rudninoslovje (1867):	se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec-
Kemija (1869):	glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo

steklene

Rudninoslovje (1867):	časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6
Fizika (1869):	dalje raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli
Zoologija (1875):	postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere.

steklenega

Mineralogija in geognozija (1871):	3 do 4, g. = 2.9 do 3; prozoren je, leska steklenega, brezbarven. Dostikrat ga najdeš po mehurčkih v basaltu in druzih
Mineralogija in geognozija (1871):	g. = 3.8 do 3.96; prozoren, žarke lomi dvojno, leska je steklenega, večidel vodočist, bel, plamen pihavnik ov pobarva purpurasto. Se malokje

steklenem
Kitica Andersenovih pravljic (1863): da so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela bukve s podobami, ki so jih

stekleni

steklenej
Fizika (1869): nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo

stekleni

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	malo več, kakor pa za posodo, ki se v ognji stekleni, in opeke bolj scimi in veže, da jih mokrota, gorkota
Povodni mož (1855):	pervi miglej streglo - domovala boš v Germezu, ali pa v stekleni palači, da bi bila le moja; ali me ljubiš? Meta
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	videla. Sprehajala se je med steklenim drevjem in spala v stekleni postelji pod stekleno odejo. V hiši ni nobene kuhinje, nobene
Cyclamen (1883):	da sta besedovala, omogočil mu je, da je stopil k stekleni steni. Ko bi bil govoril o svojih stvareh in o
Žrtva ljubosumnosti (1884):	bilo dete v sence ranilo, ali ko bi mu bil stekleni drobec štrknol v okó? Slepo bi lahko bilo ali celó
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	levi, takó nesrečno, da mu predere trebuh in mu mnogi stekleni kósci razmesarijo drób. Doksat je bil jak človek, čvrste postave
Moja hoja na Triglav (1897):	svetega Martina pod stropom za mizo, na svetega Duha v stekleni obli, viseči nad mizo, na ozko polico, na kateri se
Kotanjska elita (1898):	vrtela, dokler ni po svoji neprevidnosti ali kratkovidnosti padla v stekleni cilinder ob stropu viseče, široke svetilke; tu se je nazadnje
Vinjete (1899):	Ah! – Ona nima nikakršnih oči! Globoko v senci dve veliki stekleni krogli, brez misli in brez svetlobe, – to niso oči ... In

steklenih
Kemija (1869): velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez duha

steklenim

Kemija (1869):	PO5, dobimo liki beli sneg, ako košček fosfora sožgemo pod steklenim zvoncem, pod. 21. Ako pa fosfor okisimo s solitarno kislino
Botanika (1875):	Če se pokrije čez noč kakova rastlina se steklénim zvonom, ima s tem zaprti zrak zjutraj več ogljenčeve kisline

steklenimi

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in drevesa vse križem. Tu so cveteli nježni hiacinti pod steklenimi zvonci, ondi velike, kot drevesa čvrste potonke.
Fizika (1869):	škornjama, s pipami ali z zaklopnicami, z mednimi ali sè steklenimi valji. V Pod. 108. naslikana mašina je zračna sesaljka sè
Fizika (1869):	Pod. 189. Ta stojalova konca sta med sabo zvezana sè steklenimi palicami. Naj spodej se položi okrogla steklena plošča, na to

stekleno

Fizika (1869):	prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki
Kemija (1869):	vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je
Fizika (1869):	dalje, in ta nekoliko stlačen steber se potem potisne v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom
Fizika (1869):	vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in
Kemija (1869):	izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno cev (Verbrennungsröhre), pod. 61, ter se
Botanika (1875):	rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem

ſtekleno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode

▶ steklenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

steklenica
Rudninoslovje (1867): rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo i

steklenicah

ſtaklenzah

Kuharske Bukve (1799):	na ſlęherni bokal deni notri eno unzho zukra. Puſti v' ſtaklęnzah na ſonzi ſtati, notri pa obęſi na vſaki bokal eno
Kuharske Bukve (1799):	ſe na ſonzi vzhiſti, vsami arshete ven, prezędi, inu v' ſtaklęnzah hrani.

steklenice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pol ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice nadevaj.
Rudninoslovje (1867):	srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra v istej
Rudninoslovje (1867):	bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred p + q, ali ker
Rudninoslovje (1867):	vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine

ſtaklenize

Kuharske Bukve (1799):	Oberi jagode rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh ſkusi ruto, natozhi v' ſtaklęnize ali flaſhe, inu na ſonze poſtavi. Kader ſe oſem dni
Kuharske Bukve (1799):	ven, jo prezędi ſkusi ruto; potle deni v' flaſhe ali ſtaklénize, dobro samaſhi, poſtavi v' kęlder. Se puſti zęle lęto hraniti
Kuharske Bukve (1799):	glashe, puſti en dan odperte ſtati; na verh snaſh v' ſtaklęnize, ali ſlaſhize mandelnoviga olja nalíti, inu samaſhiti. 192. Molínovi, ali

ſtaklenze

Kuharske Bukve (1799):	kader ſe vzhiſti inu na dno vershe, ga nalì v' ſtaklęnze. 226. Lemonovo vino. Na en ſodzhek oſem bokalov ſe vsame
Kuharske Bukve (1799):	vinam, ga puſti ſtati, de ſe vzhiſti, deni ga v' ſtaklęnze. 227. Diſhavno vino. Oſem bokalov vina savri na sharjavzi v'
Kuharske Bukve (1799):	ſo dobri, vsami od ogna, inu jih odzędi; deni v' ſtaklęnze ali flaſhe, inu ſlane vode notri nalì. Slana voda ſe
Kuharske Bukve (1799):	v' ſtaklęnzi; poſtane rumena rosolia. Prezędi ſkusi ruto v' majhene ſtaklęnze, samaſhi, inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj
Kuharske Bukve (1799):	drugim vinam; kader ſe v' ſodzi ſzhiſti, ga preſnámi v' ſtaklęnze ali v' flaſhe.

steklenici

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	olja, in vse skup se potem tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v roko stisne, ko
Rudninoslovje (1867):	težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda

ſtaklenzi

Kuharske Bukve (1799):	sręsani lupek sraven perdeni, inu puſti ſtati 14 dni v' ſtaklęnzi; poſtane rumena rosolia. Prezędi ſkusi ruto v' majhene ſtaklęnze, samaſhi
Kuharske Bukve (1799):	v' ſhtir bokale shganiga vina, puſti ſtati v' eni veliki ſtaklęnzi ali flaſhi enkatire dni de lemon lupkovo mozh nàſe potegne

steklenico

Rudninoslovje (1867):	tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo
Rudninoslovje (1867):	topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki je tudi prišel z malo steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino
Rudninoslovje (1867):	a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj

ſtaklenzo

Kuharske Bukve (1799):	druge pa v' ſlani vodi puſti samaſhene. Kader ſi eno ſtaklęnzo nazhęl, jo povshi v' kratkim, de nebo plęſnoba notri
Kuharske Bukve (1799):	ſladke ſkorie, nagelshbiz, zęliga popra, inu muſkat zvęta; deni v' ſtaklęnzo ali kruglo, nahudiga jęſiha, poſtavi na ſonze, al na toplo

▶ steklo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stekla

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre
Kemija (1869):	v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s

steklo

Rudninoslovje (1867):	vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je
Kemija (1869):	Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul
Kemija (1869):	kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno
Fizika (1869):	to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj
Kemija (1869):	407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj
Fizika (1869):	ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče v
Mineralogija in geognozija (1871):	barvani, pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji
Botanika (1875):	preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem ko je od časa do časa skerbno in

ſteklo

Genovefa (1841):	ſvôjo mater in vſe, ki ſo bili pri jedi, ſkosi ſteklo (glash) vidil. Ko je poſtrêshnik ſrebern ploſzhek, préd-nj poſtavil, v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	urno s shvepljem po njemu podergne. To ſtorivſhi, bo prozh ſteklo kakor shlindra; to shlindro moraſh v ſhtupo ſtolzhiti in jo

steklom
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): zavezala. « Duh: »S čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan

steklu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mora v živino vliti. Taka voda se mora v steklu (glažu) imeti. Mnogokrat se je arcnija, ki se klorkalk imenuje
Fizika (1869):	le na enej edini točki dotaknejo. Taka telesa, ki električnemu steklu in električnej smoli elektriko odvzamejo in ki s tem sami
Fizika (1869):	steklo, smola, volna, svila in suhi zrak. Ako se elektrizovanemu steklu, elektrizovanej smoli ali kovini približa stekleno telo, ne vzame to
Fizika (1869):	Elektrika je vselej le na površji elektrizovanih teles. Steklu in smoli se odvzame le na tistih mestih, ktera se
Fizika (1869):	še v poprejšnjej svojej legi. Zavolj tega postane notri v steklu napétost, ki je navadno vzrok, da steklo poči. Čim tanji
Kemija (1869):	v sebi, vzparjena na čistej platinskej pločici ali na čistem steklu ne pusti za sebó niti najmanjšega ostanka. Za destilovano vodo
Fizika (1869):	na tistih mestih, ktera se neposredno dotaknejo. Ako se drgnjenemu steklu ali drgnjenej smoli približa kako kovinsko telo, gre elektrika na-nj
Mineralogija in geognozija (1871):	imajo za priklado in devajo ga tudi k navadnemu bouteillnemu steklu. Gramatit se najde večidel v bledo-vijoličastih, progastih, stebelčastih, vraščenih kristalih

▶ stelja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stelja

Stelja in gnoj (1875):	zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje
Stelja in gnoj (1875):	ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí
Stelja in gnoj (1875):	je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni
Stelja in gnoj (1875):	po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje
Stelja in gnoj (1875):	travnike, naj se jemlje le prav drobna stelja; zakaj debela stelja se more zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela
Stelja in gnoj (1875):	suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se
Stelja in gnoj (1875):	na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči je stelja? V naši deželi se navadno te-le reči rabijo za steljo
Stelja in gnoj (1875):	kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker
Stelja in gnoj (1875):	ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup

ſtelja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	doſti gnoja. 9. Trohljiva perſt, kadar je ſuha, je dobra ſtelja, zhe druge permanka. 10. Mah imajo ſim ter tje sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in de ſe vezh gnoja napravi. Şlama je nar bolji ſtelja. Vrednoſt ſlame ſe rasſhteva po njeni tezhnoſti v permeri memo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pervo : Na rasne ſorte ſtelje. Ştelje ſe shivini sato, de ſtelja mokrotnoſt gnoja popije, de ima shivina mehko, ſnashno, in sdravo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po njivah rastroſijo. 4. Praprot je sa ſlamo nar bolji ſtelja, v gnoju ſe hitro vmedi. 5. Şuſhik je vezhdel le
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ko ſlamnat gnoj. 2. Bizhje, lozhje in terſtje je dobra ſtelja, tode ſe mora seleno poresati. Srelo bi bilo pre terdo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivina pa naj ſtoji vezh dni na gnoju, de ſe ſtelja dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim, je treba vezhkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nerado vmedilo. 3. Reſ je je ſizer terda in puſta ſtelja; ker pak v peſhenih krajih, kjer rado raſte, ſkorej druge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nameſt te pa druge ſtelje napravijo, namrezh: 1. Liſtje. Liſtnata ſtelja je dvojna; ena je liſtje, ki ſamo od drevja pada

stelje

stelje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila

ſtelje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzheni sazheli perpovedavati, de naj s perſtjo naſtilja, komur druge ſtelje permankuje. Dober je ta ſvèt. Skuſhali ſo she nekteri to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dni na gnoju, de ſe ſtelja dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim, je treba vezhkrat ispodkidati. Pod drobnizo pa naj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor per ſuhi. Ravno tako ſe mora pitani shivini vezh ſtelje dati, ko jalovni. Sa eno glavo govedi vélike ſorte je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dober. Per tem je gledati nar pervo : Na rasne ſorte ſtelje. Ştelje ſe shivini sato, de ſtelja mokrotnoſt gnoja popije, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od ſlamnate ſtelje je nar bolji gnoj. Kadar ſená sa klajo permankuje , ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konja 4 do 6 funtov, sa ovzo pol funta ſlamnate ſtelje. Dober kmetijſki perjatel ſvetva, ſlamnato ſteljo ali na dvoje, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perdelujejo, morajo ſlamo sa klajo iméti, nameſt te pa druge ſtelje napravijo, namrezh: 1. Liſtje. Liſtnata ſtelja je dvojna; ena je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po simi shelodez uboge shivine polniti; ſi poſhkodovate gojsde savoljo ſtelje, in takó nimate dobizhka ne od shivine, ne od njiv
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mah, ki travo duſhi, poruvala in ti bo ſhe nekoliko ſtelje perdobila, ktero potem ſkup sgrábiſh in pobéreſh. Potem na travnike

stelji
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je

steljo

Stelja in gnoj (1875):	prsteni. Na to okoliščino je tedaj tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč ti je moč.
Stelja in gnoj (1875):	obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje
Stelja in gnoj (1875):	nekateríh krajih v obílnosti in se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska
Stelja in gnoj (1875):	praprot za govejo živino. Dalje bi se dalo še za steljo rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena
Stelja in gnoj (1875):	stelja? V naši deželi se navadno te-le reči rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po
Stelja in gnoj (1875):	tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim, mora tudi za steljo dobra biti. Tako je tudi res. Pesek ima dve imenitni
Stelja in gnoj (1875):	in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako
Stelja in gnoj (1875):	Raba peska za gnoj. 1. Pesek se zmeša z drugo steljo, ter se tako nastilja z njim.

ſteljo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	2 goldinarja dobizhka v letu , bres liſtja, ki je sa ſteljo dobro. — 8. „Zhe ſe prevezh ſadniga drevja naſadi, je ſadje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſizer od gnoja ſkadilo in sveſhilo, ter ſe s tako ſteljo veliko vezh in boljiga gnoja napravi. Koliko je treba vſaki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Preden v drugo naſtlljaſh, vſelej potegni ſuho ſteljo ispod prednih do sadnih nóg shivinzheta. Kadar ispodkidujeſh , potegni ſuho
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ispod prednih do sadnih nóg shivinzheta. Kadar ispodkidujeſh , potegni ſuho ſteljo naſtran. Navada je, konjem ſlednji dan ispodkidati. Goveja shivina pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ga tako sa ſteljo obernejo. Dobro je to sa ſteljo, kér ſe ga tudi korenine, in nekaj dobre perſti dershi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	funtov ſéna ali ſlame ſtori shivinzhe 200 ſuntov gnoja s ſteljo vred. (Dalje ſledi. ) Prenaglo — neumno! Nekdo je v neki druſhini
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugo je, ko veje s liſtjam vred poreshejo in sa ſteljo napravijo; vezh isda drugo, sato , ker ſe tudi rasſekana drobna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s ruſho vred od semlje odluſhijo , in ga tako sa ſteljo obernejo. Dobro je to sa ſteljo, kér ſe ga tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drusimi shivalmi obvarjejo ? Vsemi brinovga germovja in rasſekljaj ga, kakor ſteljo sa gnoj, potlej ga na tiſti kraj, kamur peſhke ſejati

▶ steljčnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

steljčnic
- steljkaric
  Botanika (1875): človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice

▶ stembelj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tem bolj; To malo besedišče treh jezikov

stembelj
- stembel
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega

▶ stena samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sten

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poke ali pokice bile; tudi se primeri, de, ko do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi
Fizika (1869):	valjaste koželjaste cevi, se poveča množina iztekajoče vode. Iz stranskih sten tekoči curek dela krivo črto, ktere podoba se dá izračunati
Fizika (1869):	na stranske stene posodine, in na enako velike dele stranskih sten je tlak tim veči, čim bliže dna so ti deli
Fizika (1869):	luknjo na vodo sè silo od 100 funtov. Vsaki del sten te posode, ki je en kvadratni palec velik, mora zdaj

stena

Robinson mlajši (1849):	jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi
Viljem Tell (1862):	Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček
Mineralogija in geognozija (1871):	skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna

ſtena

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe tudi v' to vdaſta. Na konzu meſtiza je bila ſtena ali hlév, ki ſo paſtirji tiſtiga kraja v' njem prebivali
Genovefa (1841):	prevídnoſti ſpremenila. Grôf je po tém Genovefo, ki je ko ſténa bleda in na pol omedlela bila, na pótniga sa njo
Genovefa (1841):	dolgo brado je imel. Njegovo oblizhje je bilo blédo ko ſténa, in s ſvôjimi zhernimi ozhmi je plaſhno in ſtraſhno krog
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zerkev ni ravno velíka, pa po perméri viſoka in nje ſtena smirej béla ko ſnég. Oltarjev ima pét, namrezh vélkiga in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaj noviga nauzhiti ſe. S tem je pa tudi perva ſtena, ki naſ od drugih Şlavjanov lozhi, odmaknjena. Vunder moramo, kakor

stenah

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naj bodo po sežnji dolge in široke, de so per stenah na police naslonjene, v kterih so kolesca vdjane, lahko noter
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih

ſtenah

Genovefa (1841):	je zérkêv goſpé imenovalo. Genovefina sgódba je bila lepó na ſtenah isobrashena in mali leſéni krish, na ktérim je bilo toliko
Genovefa (1841):	sa ſposnanje topljeje ſijali. Ivje na vratih in ſrésh na ſtenah votlíne ſe je ſtópil in velike kapljize ſo na tla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po vezh dni ſtarih s jedi, po ſtropu in po ſtenah vſe s pajzhevno prepresheno. Govedi ſe pod vampam in po

stenami
Fizika (1869): podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi stenami, je tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz peči

stene

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem
Rudninoslovje (1867):	mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega
Mlinar in njegova hči (1867):	tlačil ves svet. Ven me vleče. (Urno vzame piščalko s stene ter hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne
Botanika (1875):	rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi

ſtene
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami

steni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim
Botanika (1875):	g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz kterih se je cev naredila.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na
Revček Andrejček (1891):	medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel? Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja

ſteni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni podrobiti. Kdor déla in blaga ne posna, in ſe le

steno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane
Zlata Vas (1850):	je velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató ni maral za
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	šterbonk v vodo, in ta hip tudi on buti ob steno, kamor ga je pes treščil, ko je začul glas Rozvite
Botanika (1875):	omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko
Tiun - Lin (1891):	prijeli. No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci
Gozdovnik (1898):	ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar pa je dobro videl neki zganjen papir

ſteno

Kratkozhasne uganke (1788):	mislah iſvolila. II. Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni eno liſtno ſhabo, ter
Kratkozhasne uganke (1788):	med durmy ſtojy, inu en kos kruha ję: mosh ſa ſtęno ſtojy, inu shzhy; ſhena vęka na njega is eno uganko
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	enga moſhkiga per gnadlivi Goſpę najti, vrata ſo otli gorivręzhi, ſtęno ras — biti! — Permerilu ſe je pak raven, de ſim jeſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mosha. Enkrat je priſhel od pokopovanja veſ truden domu. Pod ſteno je legel, ino saſpí. Gorek laſtovjek is laſtoviga gnjesda mu
Genovefa (1841):	ſtraſhno tulil, s ſvôjimi verigami rashljàl in s glavo v ſténo butal. Pa zhe je bil tudi bolj pri pameti, je
Genovefa (1841):	v nisko votlíno ſtópil, in ko je v nji zherno ſténo in mali s maham poráſhen krish in kamen pred njim

▶ stepa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

step
- step
  Botanika (1875): kisline, ktera daje kislici (Rumex acetosa) znan njen vkus. Iz step severne Azije donašajo ruski kupci v Evropo korenine raznih rastlin
- štep
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska

stepah

Kemija (1869):	sladora, arak iz zevrelega rajža, a narodi, stanujoči po azijskih stepah in višavah, si celó iz mlečnega sladora izgotavljajo neko opojno
Zoologija (1875):	gotovo bi tudi osel bil ves drugačen, kajti v tartarskih stepah živeči divji osel ali kulan je mnogo lepši, veči in
Zoologija (1875):	požrešen, da celó mrhovino žré in zategadelj zasleduje karavane. — Po stepah na Misuriji in v Kaliforniji se klatijo veliki tropi šakalju

stepi
Gozdovnik (1898): in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani deželi in res prispó

▶ stepsti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stepeta
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s

stepla

ſtepla

Sacrum promptuarium (1695):	zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tépi ga, le tépi ga ; inu kader ga boſh toku ſtépla, de bo vùs

stepli

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tvoja gospá? Če umerješ ali če te bodo do smerti stepli, in če potem tvoje truplo veržemo na kopico k drugim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	bi šel malo pogledat na Črno goro. Tačas so se stepli Albanci pa Črnogorci, a zakaj? — Albanci so bili ukradli dva

▶ stesati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stesal
- iztesal
  Robinson mlajši (1849): luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra

▶ stik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stiku
- stiki
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca

▶ stikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stika

stiče
Zlatorog (1886): deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. «

stika

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato
Zlatorog (1886):	spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim

stikajo
Zoologija (1875): v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega se odcepijo živci za

stikati

stikati
Zoologija (1875): roka, ako se na njej en prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa

ſtikati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):

Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje

▶ stisk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stisk
- stisek
  Gozdovnik (1898): Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim

▶ stiskati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stiska

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če ti je le moč, obteši posekan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine

stiskajo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ostane; z vodo pa ga ne čistijo, ampak premetajo in stiskajo, da od sebe dá, kar maslo ni; potlej ga solijo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	čedna, torej vsega priporočevanja vredna. Tropine pa v napravljeni stiskavnici stiskajo, in kar dobé, ali posebej ali pa med drugo vino
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se torej rade v listje zarijejo in ležé se vkup stiskajo; in če jim je mraz, se ne redé. Kar se
Razne dela (1870):	kake britke misli te dobe oplašeniga Lamprina v samotnih stanicah stiskajo, moramo lastnimu premišlevanju naših bravcov prepustiti. Bajram mine. Perviga jutra
Antonio Gleđević (1873):	ližejo prah, v skrivnih zatišjih pa so prosti zidarji in stiskajo v žepu svoje pesti. Hvala Bogu, ni jih bilo, da
Marjetica (1877):	da jo je zabolelo. Ona pa ni vedela, zakaj se stiskajo roké, a vendar vesela je bila tega stiska, ali pa
Zvezdana (1883):	in tisti cesarski doktorji, ki po kanclijah kmetiča pesté in stiskajo, ne morejo do živega in mu ne morejo. « Gospod Vratislav
Brata (1888):	kakor kamen. V prsih mu vre, hropeče diha, roke se Stiskajo … Zdi se, kakor bi hotel mo liti, in vendar neče
Svatba na Selih (1894):	srečno unesel glavo,« silijo ga pivci, njega znanci, in se stiskajo okolo mize, da mu naredé prostor. »Tôči, Slobodin, tôči, da

stiskal

Dragotin (1864):	ga je mati zvečer v plavž peljala, kako se je stiskal k mamici in kako je bila očarana vzbudljiva njegova domišljija
Slovenske večernice (1865):	le senjà. Mel si je torej oči, debeleje je gledal, stiskal cekin, potipal kravo, ki je vesela vzdigovala ušesa in gledala
Ivan Slavelj (1876):	v srcu? Človek! Človeče! « In hodil je po sobi in stiskal pesti ob senca. »Človek! Človeče! « — »Dobro vem, da bodo sikali
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	občine, bil je strah kristjanom. Strasten skopúh nenavadno prebrisane glave, stiskal in odiral je rajo do skrajnega uboštva. Rabil je tudi
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	izdati me hočeš? " srdil se je Mušič ves besen ter stiskal ubogega Pavleta za vrat. „Čakaj, jaz ti že pokažem! " Pavle
V krvi (1896):	župnikove pridige, njeno drobno ročico ter jo ljubkujoče gladil in stiskal. Berčič in Strel sta stala za poročencema, se dolgočasila ter
Ženitna ponudba (1897):	rumen, in iz mokrih oči mu je švigal neukročen srd; stiskal je pesti, sikal kletvice med zobmi in besnel in rohnel
Kvišku (1899):	snežink, metež, strašanski metež mislij kot najhujši vrtinec. Lacinger je stiskal bledi ustnici krčevito, v duhu klel to vreme in prosil
Gojko Knafeljc (1899):	na kopnem – v njegovem objemu. In pozabil je vse, jo stiskal k sebi ter poljubljal nje usta, oči, čelo, vrat – strastno

stiskala

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konj — ne jedli? Če nas bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če nas naš prijatel korún zapustí, bo tréba na
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	prišle, ino njih obilnost pojedle. Strašna dragina bo vso deželo stiskala. Bog bo gotovo ino skorej storil, kar je sklenil storiti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	žena rúdarca Suhljádi po germéh iskàt. Ker jo je reva stískala. Ko išče v misli zatopljena, Se jej pridruži gorska žena
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	roko in prijemši gospodinjo za roko, jej jo je preljubeznjivo stiskala. Fabíola pa je brez vsega navečanja cele ure molčé (tako

stiskale
- ſtiſkale
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu
stiskali
- stiskali
  Zlata Vas (1848): in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin
- ſtiſkali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh
stiskam
Deborah (1883): sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker

stiskaš

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu dergneš ali stiskaš; scavnica gre z bolečinami od njega in je rudeča ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne kašlja sam od sebe, ampak če ga čez persi stiskaš. Tudi je kašljanje veliko bolj boleče, kakor pri pljučnici; torej

stiskati

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njo! Ne potrebujem je! — In hudi kerč mu je začel stiskati ranjeni goltanec. Ptujec se prestraši in ga začne tolažiti: „Nikar
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	svojega namena, vse Adamove otroke, ki bi po hribu prišli, stiskati in nadlegovati, pervi pot odstopil, usmilil se in želel, dekleta

▶ stisniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stisne

Divica Orleanska (1848):	dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag!
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim, ako že hočete, vzemite me z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v roko stisne, ko Hifaks pride. Jubala mu je bila že prej pravila
Rudninoslovje (1867):	na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae
Zlatorog (1886):	se obrne urno In za čelo on se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh

stisnemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav močno vkup.
stisneš
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ikre, so: nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav
stisnil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo

stisnila

Zoologija (1875):	zopet izstopiti toliko zraka, za kolikor se je prsna otlina stisnila. Učenjaki so si dosti prizadevali natanko določiti, koliko zraka morejo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	povedati, da se golobček prav dobro počuti. Ema je vsacemu stisnila srebernjak v roko, kakor ji je mati naročila. Pavla je
Zeleni listi (1896):	zahvaljevali za razna darila. Tu je prišla Ivanka ter jej stisnila roko, kajti nosila je Ljuboslavin predpasnik. Od tamkaj je priletela

ſtiſnila
Genovefa (1841): vezh govoriti; na ſvojo poſteljo je nasaj padla in ozhi ſtiſnila, in Boleſlav ni védel, ali lé ſpi ali je shé

stisniti

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi se bil moral kakor preganjani volk v kak kotiček stisniti in gledati, pri kterem kraji bi iz mesta ušel, ko
Mineralogija in geognozija (1871):	morala se je zdaj vsled centrifugalne moči na dva kraja stisniti, nekako tako kakor leča. Dalje gosteče se notranje jedro vzrokovalo

stisnuti
Tine in Jerica (1852): detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti, pa oče so ravno tako povedali. Nekaj dni po tem

ſtiſniti

Kuharske Bukve (1799):	nimajo biti vkup sliti, ampak proſti sa vezh ali majn ſtiſniti, kakor ima vęzhi al majnſhi torta biti. Na tim ſtiſnenim
Kuharske Bukve (1799):	rumenak permęſha. — Peręſa je tręba oprati, inu med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe oſuſhę. 265. Telezhje s' ſpinazho. Telezhje kuhaj poſębej

▶ stisnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stisnjen
- stisnen
  Zoologija (1875): zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je
stisnjena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno
stisnjeni
Botanika (1875): povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto skup stisnjeni stojé.
stisnjeno
- stešnjeno
  Robinson mlajši (1849): svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen

▶ stkan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stkana
- sotkana
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): brez pregače (zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki

▶ stlačen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

stlačen
Fizika (1869): ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in ta nekoliko stlačen steber se potem potisne v stekleno cev. Ta cev se
stlačenega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki

stlačenih

ſtlazheneh

Kuharske Bukve (1799):	172. gori na zuker, inu na ſok od unih ſhęſt ſtlazheneh lemón. Kader ſe zuker ſtaja, ſe prezedí ſkusi goſto ruto
Kuharske Bukve (1799):	bęlo notrajno, katira je grenka. Zuker inu tudi ſok od ſtlazheneh pomoranzh inu lemon deni v' meſingaſti kotlizh, gori en polizh

▶ stlačiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stlači

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v merzlo vodo, odcedi jih, stolci jih v možnarji in stlači jih skozi sito. Na en funt pretlačeniga limonoviga lupka vzemi
Fizika (1869):	pod kterimi se narejajo. 25 Prožnost. Ako se ktero telo stlači s ktero zunanjo silo, pokazujejo njegovi delki večo ali manjo
Fizika (1869):	se, ako se raztegne ali ogreje, pomanjša se, ako se stlači ali ohladi. Stisnost sledi iz luknjičavosti. Saj ako so med
Fizika (1869):	v ktero se zrak s pomočjo paha, dobro se prilegajočega, stlači kolikor mogoče hitro in močno, s tem se razvije toliko

ſtlazhi

Kuharske Bukve (1799):	ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba, daj
Kuharske Bukve (1799):	Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh

stlačiti
- stlačiti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo
- stleči
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz tacega

▶ sto števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sto

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oknu se je več luč, v veliko krajih sto in sto lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	minut na léto časa potrebovalo. Trave bi rés, če bi sto in sto dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri
Zlata Vas (1848):	si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil in ali si kaj zastavil
Zlata Vas (1848):	pinjiti in sir delati, de je bilo kaj. Temu dve stó goldinarjev plačíla na léto obljubi; zató bi si mogel pa
Robinson mlajši (1849):	oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dobro serce se usmililo naših revežev, ki jih ni na sto, ampak na tavžente. Lepo prosim, sl. vredništvo „Novic” in „Danice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil
Sveti večer (1866):	to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne sme več tako ostati. ” In vendar ga je zaderževalo sto in sto reči, da se jej razodene. „Zdrava,

ſto

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſpolnijo jim tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak
Sveta grofinja Genofefa (1857):	napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili
Sveta grofinja Genofefa (1857):	pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto

ſtu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhaſnu, inu tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima teka, tiſti ſtu pravizhnih sraunu ſebe poje. Kar ſe krivizhnu sadoby, bo hudobnu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katiri molio, shaſti en ſam prau moli; kyr je med ſtu shaſti en ſam, katiri bi biu te miſli na ſvoju
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku moliti, je taku retku, inu teshku, de s' med ſtu tiſtih, katiri molio, shaſti en ſam prau moli; kyr je
Branja, inu evangeliumi (1777):	djav : ( je bla pak drushba teh ludy v' kup okuli ſtu, inu dvejſet. ) Moſhje bratje! piſmu ſe more dapovniti, katiru je
Branja, inu evangeliumi (1777):	drugemu djav: ti pak kolku ſi doushan ? katiri je djav: ſtu ſtarjov pſhenize. inu k' temu je on rekuv: uſemi tvoje
Branja, inu evangeliumi (1777):	perſhuv, inu je perneſiuv myrro, inu Aloe skup smeshane , okuli ſtu libr. Natu ſta ona dva JEsuſovu telu usela , inu ſta
Branja, inu evangeliumi (1777):	djav: ſtu zhebrov vojla. Inu on je k' njemu rekl: uſemi tvoje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę dolge shele tęhiſtih ſvętih duſh potroſhtat, katęre ſo vezh ſtu lęjt na Ödjſeſhenika tiga ſvęjta, inu na njih proſtoſt zhakale
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakór enu ględaliſhe zhlovęſhkih nadlóg, katęre ena sa drugo od ſtu lejt, do ſtu lęſt, ja od lęjta, do Ięjta naſtópio

▶ stoječ pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stoječ
Fizika (1869): ravno tisti čas spet nazaj vrnejo. Tako gibanje imenuje se stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno

stoječa

Roza Jelodvorska (1855):	Ko v grajšinsko dvoriše pridete, se pridružita njima pri vodnjaku stoječa viteza. Vratar je ravno sedel v svojim naslonjaku, truden dolziga
Fizika (1869):	Ableitungsroh.r Cev privodnica, Zuleitungsröhre. Cev sesalna, škornjica, Saugrohr, 95. Cev stoječa, dedec, Steigrohr, 95. Cev strelna, fulgurit. 202. Cev za iztok
Fizika (1869):	stolpov, dreves, visokih dimnikov, itd. Resnično prav nevarna so posamezno stoječa drevesa ali gozdiči na prostem polji, in vsakega leta zadene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Via del Babuino” in „Via del Corso”; druga njej vštric stoječa (imenovana: „Chiesa del Miracoli”) pa je ob sprednji strani ceste
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Tu je le pomniti, da treba drugo pod druzim stoječa števila pomnožiti. Razmerje x : 14 je torej jednako sestavljenemu razmerju
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ima prav tisto mestno vrednost, katero ima nad jednicami divizorjevimi stoječa številka v dividendu; ako je pa določena mestna vrednost prve
Gozdovnik (1898):	Mešanik se hitro predomisli nečemu drugemu. Izgine skozi vrata, stoječa že dolgo odprta. Njegov oče mu je sledil bliskovito. Trajalo

stoječe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale
Rudninoslovje (1867):	drugo na drugej navpično stoječe, toda le dve med njimi ste enako dolgi, tretja je
Botanika (1875):	svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po
Občno vzgojeslovje (1887):	dan, da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se
Tiun - Lin (1891):	nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za določen vložek.
Gozdovnik (1898):	je Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal

ſtojezhe

Pozhétki gramatike (1811):	du danger, réfhiti koga is nevárnoſti; lash, pomóta, nevarnoſt beféde ſtojèzhe sa zhlenmi de ino du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni
Pozhétki gramatike (1811):	avant le tems, pred zhaſam: auparavant, popred, je narézhje ſamo ſtojézhe, ne partez pas sitôt; venez me voir auparavant, ne odidi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtraneh shivota ſivo-rumene ſhopke koſmatín in po herbtu po ſamim ſtojezhe koſmatíne. V roshnim zvetu ſe goſenza israſte in sdaj ſi

stoječega
- stoječega
  Občno vzgojeslovje (1887): celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje
- stoječiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana
- ſtojezhiga
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſvojo Mater, inu tega Jogra, katiriga je on lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji Materi rekuv: Shena polej! leta je

stoječemu

Astronomija (1869):	da bomo najprej tiste prikazni popisovali, ktere se kažejo opazovalcu stoječemu v o pod. 26. To mesto je od severnega tečaja
Aritmetika za učiteljišča (1885):	V ta namen treba le k dvojnemu pred to številko stoječemu številu to novo številko pripisati in na ta način dobljeno

ſtojozhimu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Gabrielam ſhe drugi Angeli nemu perkasali, inu h'timu naprei ſtojozhimu ſhe vezhimu terpleinu novo ſerzhnoſt, inu mozh perloshili. Lubesnive duſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vſe dobrute! v' katiriga volo ſe je per ſvoimu naprei ſtojozhimu nar britkeiſhimu terpleinu tvoi vezhni, edinu rojeni Syn, inu naſh

stoječi

stoječej

Fizika (1869):	ob vrv, močno napeto, ali če se naredé v mirno stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto
Ferdinand (1884):	jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi

stoječi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na
Zoologija (1875):	ne moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže

stoječih

Astronomija (1869):	Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega
Astronomija (1869):	dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to, kar že poznamo
Zoologija (1875):	podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri
Tiun - Lin (1891):	veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je

ſtojezhih
Svetu pismu noviga testamenta (1784): dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili, dokler vidio Şynú tiga

stoječim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko
Fizika (1869):	tem, da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med tem ko se pri

stoječima
Zoologija (1875): Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na razne

stoječo

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta ženska bila, ki ravno memo gre
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sv. Joštom, dičijo lepa malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi
Astronomija (1869):	zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere
Botanika (1875):	vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z

▶ stoječ prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stoječ

stoječ
Oče naš (1885): mater nazaj! “ In z milim glasom je nekdo za njo stoječ rekel: „Ubogi otrok, pojdi z mano, k materi te hočem

ſtojezh

Pozhétki gramatike (1811):	entour, okól, okróg. Raslozhik je ta: autour je predlog vſelej ſtojezh pred iménam: autour du trône, okol kraleviga ſedesha; à l'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pertiſkali, ſo ljudje zbudno govorili, namrezh : De je na piketu ſtojezh Franzos zeſarſkiga k ſebi klizal. Ta ſe sgo- varja, de

▶ stokati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stoče
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj bi jo bili sosedje tudi spoznali. — O Tone
stoka
- stoka
  Gozdovnik (1898): povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o hudih časih. « »Le
- ſtoka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): To me v ſerze veſeli ! Kdor le pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka
stokal
Ferdinand (1884): iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in zdihoval.
stokala
Maria Stuart (1861): nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni

▶ stokfiš samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

polenovka; nemško-slovenski slovar

stokfiš

stokfiſh

Kuharske Bukve (1799):	naſterganiga brina zhes djati, inu s' ręsanim peterſhilam potręſti. 158. Stokfiſh dobro kúhati. Namozhen ſtokfiſh ſe s' nitjo svęsan kuhat dene
Kuharske Bukve (1799):	to je dempfani. 156. Pezhene Ale. 157. Kuhana Bísena. 158. Stokfiſh dobro kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke
Kuharske Bukve (1799):	v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan.
Kuharske Bukve (1799):	potle ſe una poſębej narejena polivka vręla zhęſ slíe. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. Dvę libre ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj

▶ stokrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stokrat

Roza Jelodvorska (1855):	Več kot stokrat se praska za ušesi, in več kot stokrat oberne svojo prašno kapico na glavi. Nazadnje jo clo iz
Roza Jelodvorska (1855):	Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat se praska za ušesi, in več kot stokrat oberne svojo
Revček Andrejček (1891):	matere. Kar bo materi dobrega storil, povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav

ſtokrat
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih ni vſhezhe, tiga
ſtukrat
Sacrum promptuarium (1695): ta fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu

▶ stol samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stol

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa spet bara: „Kako se ji je
Valenštajn (1866):	Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti, prime se za stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu je i dolzih Laseh
Mlinar in njegova hči (1867):	Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo).
Tiun - Lin (1891):	meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem na stol. Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se za to
Tiun - Lin (1891):	pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol. Kitajci so šepetali in kakor se je videlo, posvetoval se
Zeleni listi (1896):	mirno sedel pred svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa

stov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	menei savesali oblizhje saniemi nazhedniemi zvetami inv menei poſtavijo naan stov, noi me smozhjo dovi potisnajo inv teſti stov je biv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	poſtavijo naan stov, noi me smozhjo dovi potisnajo inv teſti stov je biv isshrebli nasajan noi mene she nateknajo shpize noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ra? natei gori stoji an svat stov? natam stovi sedi sveti silen pas? an svit mezh urokali

ſtol

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	to smiſlil! Baron. De bi ti ne vędla? — (Tonzhek en ſtol okoli vèrshé v' ſhtibelzu. ) Baron. Kaj je saropotalu? Goſpà. Saropotalu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpa. Baron. (Perneſse kladuvo , inu klęſhe, inu jih na en ſtol vèrshé. ) Kader tedej ni drngazhi , koker de jeſt morem vrata
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jkusi vrata na dęſni plati. Goſpá. (Se doli vèrshé na ſtol. ) Vrata sapri , Nęshka , inu povęj mi vſe na tanku.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je preſtraſhilu ; Nęshka, vſedi ſe tukej doli. (jo ozhe na ſtol poſadit. ) Neshka. (ga prozh porine. ) Jeſt nezhem ſedęti. K'meni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tèdaj od Herodesha h' Pilatusu poſlan, inu sdaj pred ſódni ſtol letiga deshęlſkiga Oblaſtnika vſtavlen. Poglęjmo pèrvizh, kaj je bil Pilatus
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dolshen ſtoriti! ” tako on s' ptujoj shenoj dalej govori, ter ſtol perſtavi, ino ſe sa miso vſede, ſvoji sheni pa rezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza

ſtov
Branja, inu evangeliumi (1777): je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po

stola

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo
Tiun - Lin (1891):	vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri

ſtola

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Helitova ſinova pobita. Heli, ſliſhati to neſrézho, snak pade ſ' ſtola, ſi ulómi otilnik, ino umerje. ˛Straſhno kasnuje Bog nad otrozi
Genovefa (1841):	Genovefa je jéla piſati. Kér ni bilo mise ali kakiga ſtôla v jézhi, je na tléh ſedézh piſmo piſala: „Dragi mosh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de ſe

stole

ſtole

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	napravit; bo ſe — eſsion. (eno miso na ſrędo slęzhe, inu ſtole okoli poſtavi; na misi je tinta, papir, peręſa , inu en
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſhe ni doblęna. (grę. ) OSMI NASTOP. Budalo , Smeſhnava. Budalo. Morem ſtole, inu miso napravit; bo ſe — eſsion. (eno miso na ſrędo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ena mati rodila. Ona ſliſhi de je vjęt, pred ſodne ſtole pelan, k' ſmèrti obſojen, inu vun pelán. Kaj je sdaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bóm svęsan s' ſilo, inu s' oroshjam kje pred ſódne ſtole pelan, inu k' ſmertni ſodbi pelan, taku bódo ja ovzę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v'Jerusalem , inu bo vſtavlen sa pored pred try ſodne ſtole: 1.) Pred Kajphesov, kęr ga nevoshlivoſt obſodi. 2.) Pred Herodeshov

stoli
- stoli
  Zlata Vas (1848): imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in
- ſtoli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in

stolih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Bogdana. Z Jugom pride devet Jugovičev. Ko sedeli so na stolih zlatih , Verh sedel je car mogočni Stepan, Zraven njega stari
Viljem Tell (1862):	No lastne hlapce vladati in s kmeti Sedevati na sodnih stolih? Atinghausen. Ah! O Uli! Uli! Zapeljivosti Nastavljal si ušesa! Njeni

stolom

Valenštajn (1866):	da Zató odpustkov. Četrti strežaj. Na uho bom vlekel Za stolom Ilovim, kar mogel bodem, Prečudne on besede govori. (Odidejo k
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	plašno kviško pogledal, zdelo se mu je, da vidi za stolom Fulvijem duhovna Polikarpa; mencá si oči in vidi, da je
Fizika (1869):	vratih in na puši, žepne noževe; zavite zméti dajejo oblazinjenim stolom njih prožnost in vozém lastnost, da se lahko gujajo in

ſtolam

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sjutrej ſi bla toku terdovratna. Nęshka. Dones sjutrej ? — Shtudent sa ſtolam — Baron. Imaſh prov; na to niſim miſlil. Sakaj pak potler
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ta mali ſant je bil sraven ? Nęshka. Sa tim velkim ſtolam je zhepel. On me je priſhal proſsit , de bi bla
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	katęriga je pred prineſsla, zhes Tonzhka vèrshé , inu ſe pred ſtolam vſtavi. ) SĘDMI NASTOP. Baron inu Tonzhek ſkrita , Nęshka , Shushek. Shush.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Se nimam nikamer ſkriti — pazh, tukej sa ſtolam — glej , de ga ſkorej ſpraviſh. (Nęshka mo vprut ſtopi; on
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſhe obnoril. Tonzkek. Joj! (saględa Barona , inu ſe ſkrije sa ſtolam. ) Nęshka. Kaj ti je ? SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron Nalétel, Tonzhek
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu med Tonzhkam oſtane. V' tim zhaſsi , kader Baron sa ſtolam doli pozhęne , ſe Tonzhek okoli ſtola ſplasi, ſe noter vſęde
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	premiſhluvanji ſhe vſelej dalej, inu vględamo Jęsuſa pred Piiätusovim ſódnim ſtolam. Kakú ſe s' njim tamkaj gody? Kaj móre on tam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	njegovih ſovrashnikov, inu preganjavzov! 2.) Premiſlimo dalęj Jęsuſa pred ſodnim ſtolam Herodesha, kęr nam on ta drugi exempel ene prave pokóre
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſmilenja vaſhimu Jęsuſu doli vdariti, katęrimu ſe pred letim ſódnim ſtolam neisrezhena kriviza, ſtraſhna ſila gody? Sazhnímo bres vſe samude, inu

stolov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	poterjeni; 110 odbornikov je kot en mož vstalo iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gotovemu plačilu 1 pisalno mizo za 32 gl. in 12 stolov po 1 gl. 40 kr. Dne 31. avgusta. Od Antona

stolu

stoli
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v

stolu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se daste na vse strani
Sveti večer (1866):	gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k njemu pestovaje otroka
Mlinar in njegova hči (1867):	krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče
Oče naš (1885):	in jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga je zadel.

ſtolu
Branja, inu evangeliumi (1777): po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je puſtila

▶ stolčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stolčen
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič
stolčena
Stelja in gnoj (1875): §. 10. Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor

stolčene

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dvakrat pol bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz

ſtolzhene

Kuharske Bukve (1799):	Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno

stolčenega

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vodo pomočenih in drobno stolčenih mandelnov s pol funtam drobno stolčenega cukra, s sladko skorjo, z dišečimi žbicami, z muskatovim cvetam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sledečega zdravila. Vzemi 12 lotov naribane hrastove skorje, 12 lotov stolčenega kuma, 16 lotov zdrobljenih encianovih korenin, dobro skupej zmešaj, v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zmešan nar bolj izkazal. Vzemi 1 lot solitarja v štupo stolčenega, četertinko kvintelca kafre z nekoliko moke in vode, in daj

stolčeniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pekarija. Cukreno testo. En funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in peci torto počasi. Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest

ſtolzhenga

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu premoshenju. I Rec. I. Quintelz dujiga zheſna h' prahu ſtolzhenga, inu v'èni vinski shupi, al na jeſihi noter usęti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kuga toku hitru skoduvala; tudi enga paika ſuhiga h'prahu ſtolzhenga na vrati noſsi, obvaruje pred kugo. Ob zaiti te uſta

ſtolzheniga

Kuharske Bukve (1799):	na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Po tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko moke in vode

stolčeni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nudelnih), černi s čokolado, rumeni pa, če se še ne stolčeni cuker na pomarančah osterga. Zdej deni torto v pohlajeno peč
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in lepo obrašene mladike posušijo, dajo dobro kermo za zimo. Stolčeni krompir, korenje, repa, pesa in rona so redivna piča za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem je spravil. Bogovi in boginje — vsi so razbiti in stolčeni. Kako bedro ali košček roke bi vam še lehko dal

ſtolzheni
Kuharske Bukve (1799): ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra

stolčenih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje

ſtolzheneh

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	usemi en malu: Gachet al Schoſgärbenblühe, inu en malu besgoveh ſtolzheneh jagot s'jeſeham smozhene v'eno lepo ruto, inu to
Kuharske Bukve (1799):	goveje shupe, en kosarz vina, eno shlizo jęſiha, lemonoviga lupa, ſtolzheneh nagelshbiz inu zukra; deni v' koso kuhat inu sraven en
Kuharske Bukve (1799):	vodi, oſoIi, perdaj enmalo ſroviga maſla, zhebúla, lorber pęrja, ſtolzheneh nagelshbiz inu muſkat zvęta. Kader je ſkoraj kuhano; naręshi poſębej
Kuharske Bukve (1799):	deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo sręsaniga lupa od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' ſvinſke zhęva, obęſi

ſtolzhenih

Kuharske Bukve (1799):	vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe
Kuharske Bukve (1799):	rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz

stolčenim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prestice naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	končke iz njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti

ſtolzhenim

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj
Kuharske Bukve (1799):	koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim

stolčenimi
- ſtolzhenim
  Kuharske Bukve (1799): ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra
stolčeno
- stolčeno
  Kemija (1869): sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se
- ſtolzheno
  Kuharske Bukve (1799): ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de

▶ stolči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stolci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci

stolzi
Kuharske Bukve (1799): drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da
ſtolzi
Kuharske Bukve (1799): 176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle

ſtovzhi

Kratkozhasne uganke (1788):	pak bolehna, tok gobe posushi, ter njeh v' en prah ſtovzhi.
Kratkozhasne uganke (1788):	tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno zhebulovo glavo, is ſoljo v' red v' eno męshto

stolče

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pa 8 lotov; vse to naj se skupej v štupo stolče, in ta štupa, kakor je gori rečeno bilo, po žlici
Rudninoslovje (1867):	kositar ali čistec, kamenje s kositarjevo rudo se na prvo stolče, potem izpere (prazno kamenje voda od naša, a težka ruda

stolčejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo stolčejo, ktero potem skozi celo leto v piskru na kakim suhim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popred stolče ali zmelje, kakor mnoga sol v vôdi : takó stolčejo zlato rudo , in jo dôbro mešajo z živim srebram, dokler

ſtolzhejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poterdili : Dobro poſuſhene koreninize od metlike (Beifuss) ſe v ſhtupo ſtolzhejo in po pol lota dvakrat na dan praſzu podajo;— tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo poprej, ko ſe mnogi shivini poklaja, kakor v moko ſtolzhejo ali smelejo, in potem s klajo ali futram vſake rabe

stolči

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mleko od kake krave višnjevo, se mora ena žlica kuma stolči in štupa v pol maselca vode djati, in kravi v
Kemija (1869):	C. Antimon je ena najkrhkejih kovin, kajti se dá lahka stolči v prah. Bel je, na prelomu drobnozrnast, na zraku se

▶ stoletje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stoletij
Roza Jelodvorska (1855): grad, J e l o d v o r. Mnogo stoletij potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani

stoletja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga, ali devetiga stolétja. Skoraj ravno v tem času so dali se kerstiti Slovani
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	148400 gold. naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ki je po vojskah, ktere je v pervih letih tega stoletja po svetu vžgal, vsakimu dobro znan. Najstarši zmed štirih bratov
Kemija (1869):	tinta sploh znana in je gotovo ena najimenitniših potreb sedanjega stoletja. Tinto napraviš, ako 6 lotov stolčenih šišek in 2 lota
Fizika (1869):	lastnosti se igla magnetnica rabi kakor kompas od začetka 14. stoletja, ker se s tem enotérim orodjem morejo določiti strane sveta
Stelja in gnoj (1875):	počasi daje, in do čistega je pač v teku enega stoletja ne izpusti. Peščevina ne dá rada naravnost svoje tečnosti iz
Botanika (1875):	je bilo to lubje prvikrat v Evropo proti koncu 17. stoletja, in navagovali so ga od začetka zavolj velike redkosti skorej
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	I. Nadzorovanje otrok, angeljsko opravilo. V začetku preteklega stoletja živela sta sicer na starinskem, a veličastnem gradu grof Friderik
Gozdovnik (1898):	tukaj ta otrok, ki mi jemlje dedovino, ki so je stoletja množila, ki bi me storila najbogatejšega človeka v vsi kraljevini

ſtoletja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63

stoletje
Deborah (1883): v tej deželi, katera je v razumu, v prosveti za stoletje pred vsemi druzimi in uže pred sto leti jude iztirala
stoletjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za narod

stoletjih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de bi bili zamogli od tega prepričati se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali
Botanika (1875):	Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih

stoletju

stoletji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in v sedanjim, to je, v devetnajstim stoletji je pa 260 milijonov kristjanov na svetu. Proglas zastran noviga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	vojsko Oglejskih patriarhov s svojimi podložniki v 14. in 15. stoletji prebiral. P. H. Družtvo sv. Mohora. 26. novembra se je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	tajiti, da je bila sveta vera drugi pot v osmem stoletji v južnih slovenskih krajih po Oglejskih patriarhih zopet uterjena, takrat
Astronomija (1869):	tako zeló otemnjena, da je ne moremo videti. V 19. stoletji pričakujemo še sledečih solnčnih mrkov, ki bode v naših krajih
Kemija (1869):	za močilo in čistilo, je bila znana že v 17. stoletji ter se je po Glauber-ji? ki jo je prvi naredil
Astronomija (1869):	se je precej v vseh katoliških deželah vpeljal, v 18. stoletji so ga tudi protestanti sprejeli. Le na Ruskem so Julijev
Astronomija (1869):	itd. solnca, Merkurija, in druzih premičnic. Merkurij bode v tem stoletji prehodil solnce še l. 1878. dne 6. maja, 1. 1881
Zoologija (1875):	svilni prelec (Bombyx mori), pod. 189, katerega je v šestem stoletji cesar Justnijan iz njegove prvotne domovine, iz Kine, vvel na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	sedeže ob kaspiškem morji, podvrglo si je pa v 14. stoletji pod vodstvom Osmana severo-zahodni del Male Azije. Njegov naslednik si

stoletju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): veliko novih vinogradov in clo novih vinogoric je v tem stoletju na Slovenskem zasajenih, kterih nekdaj ni bilo, ampak tudi ravnanje

▶ stolica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glavno mesto; [sskj]

stolicami
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili

stolici

ſtolizi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	léto je rodovitno — otrók. ) Ne ſamo na Ogerſkim v Tolnájſki ſtolizi (kakor ſe je v teh novizah bralo) je kmetiza zhvetérzhke

▶ stolnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glavno mesto; [sskj]

stolnici

ſtolnizi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tako le ſprizhali: Ta krivoperſeshnik is vaſi K. v Komorenſki ſtolnizi domá, je, ko goſpodar vaſhke kerzhme od kerzhmarize I. I.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şínu nekiga uboshniga kmetovavza is K. v K omórenſki ſtolnizi, ki je bil od rójſtva ſlép, je imela pred iſ-hodam

▶ stolov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stolov
- ſtolovi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v
stolovim
- ſtolovim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in

▶ stolp samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stolp
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s
stolpa
- stolpa
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): bile strašno dolge. Ko je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki
- ſtolpa
  Genovefa (1841): hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam tak dolgo sa njim gledala,
stolpi
Roza Jelodvorska (1855): potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga

stolpov

Blagomir puščavnik (1853):	večanje ponočnih ticev, ktere je ogenj iz njih kotičev grajskih stolpov pregnal, se glasi; spodaj na planjavi je divji trop černih
Fizika (1869):	zato se moramo v hudej uri ogibati vzvišenih predmetov, kakor stolpov, dreves, visokih dimnikov, itd. Resnično prav nevarna so posamezno stoječa
Fizika (1869):	kakor da bi se videla vrsta stvari, kakor dreves, hribov, stolpov, itd., v vodi ali v morji. Posebno mnogokrat se zavolj

stolpu

Ferdinand (1884):	njim govoriti. « Brzih korakov hiti po dolgem, temnem hodišči proti stolpu, kjer je imel svojo pisarno. Tu sem se je tudi
Oče naš (1885):	skrbi, kako bo Pavle njegov sklep sprejel, je šel proti stolpu, kjer je Baldomer ravno večerjo na mizo nosil. Samo gospod

ſtolpu

Genovefa (1841):	ubósih jetnikov mémo njega iti. In nar sdolej v tém ſtolpu je sdaj ôna ſarna saperta bila! Njena jézha je bila
Genovefa (1841):	kakor v reſnizi nepoſhténa biti. Raj zhem najsdolej v tém ſtolpu ſkopernéti, kakor ſe s hudobijo na kraljevi ſédesh povsdigniti. ” V

▶ Stolpe samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Stolpah
- Stolpih
  Mineralogija in geognozija (1871): Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena so nektere

▶ stop samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stopa; kontekst

stopu
- ſtopu
  Kuharske Bukve (1799): męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso

▶ stopa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ročna stopa = možnar; Pleteršnik

stopi

ſtopi

Kuharske Bukve (1799):	Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo
Kuharske Bukve (1799):	kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni

▶ stopati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stopa

Astronomija (1869):	premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega
Botanika (1875):	mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča voda stopa zdaj v cevi do velike visokosti od 30 do 40
Botanika (1875):	prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice
Botanika (1875):	ki pride z rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje stanice, iz teh v sledeče in pride
Lohengrin (1898):	privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj
Gozdovnik (1898):	tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in

stopaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845): hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar se leto jeseni, Se

stopajo

Botanika (1875):	le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le ozke cevi, tako imenovani pelodovi mešički (pod.
Občno vzgojeslovje (1887):	apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od

ſtopajo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok

stopal

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih morivcev in za njimi je šla vsa četa
Gozdovnik (1898):	najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz

stopala

Spisi Krištofa Šmida (1883):	je Černiverh, kamor ste se napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak
Tiun - Lin (1891):	le brž naprej! « Prime me za rokó in urno sva stopala po mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	vojaki našli belokožce in se maščevali. Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela

stopali

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	popravi, kar je mogoče. II. Pod zemljo. Dolgo so že stopali Dijogen s sinovoma pa ptujci vred po podzemeljskem mostovžu s
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	za njim Tone, in Lužar je zadnji sledil. Molčé so stopali po temnem hodniku. Tonetu je bilo temno pri sercu, in
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	ker bi bilo nevarno pripuščati, da bi toki velike napetosti stopali v hiše, kjer so za delovršbo namenjeni motorji in svetilnice
Gozdovnik (1898):	tala v zagradbi, ki je zlatoiske tako uvenil, da so stopali na kola in vozove, da bi tako bolje videli memo

stopam
Lohengrin (1898): sód. Zató sem smel, Bog, moj gospód! Jaz v veri stopam pred tvoj sód! Zdaj čast mi brani, o Gospod! Jaz
stopata
Blagomir puščavnik (1853): Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič
stopati
Gozdovnik (1898): bil Tiburcio tako vznemirjen, ali pa je bil drugi vzrok; stopati so mu jele take slike pred oči, ki so mu

▶ stopinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stopinj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele popke pobríla; kje se bojo
Robinson mlajši (1849):	je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Pa komej so bili dvajset stopínj od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zima; v nekterih krajih so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako
Mlinar in njegova hči (1867):	sicer mogel le en dan živeti? Micka (spet stopi nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on
Rudninoslovje (1867):	pa cd se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae
Astronomija (1869):	43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena.
Astronomija (1869):	20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi
Astronomija (1869):	dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja

ſtopinj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zhbele per takim delu, ako je hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej

stopinja

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	da se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna stopinja, zató kér je perva in kér se druga in tretja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in tako dalje še storiti ne more brez perve. Perva stopinja je teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se
Mlinar in njegova hči (1867):	Kakor sem že rekel, pridejo sparoma, tiho, da se nobena stopinja ne sliši; vsi bledi kakor smrt, fantje z belimi šopki
Astronomija (1869):	sekunde. Kakor smo že v vvodu opomnili, deli se vsaka stopinja na 60 minut in vsaka minuta na 60 sekund.
Kemija (1869):	prevrže se v ocetno kislino, C4H4O4. Aldehid je toraj posredovalna stopinja, kjerkoli kakova vinskocvetna tekočina prehaja v ocetno kislino. Razgreješ li
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5400 zemljep. milj v obsegu; kakó dolga je 1 ekvatorjeva stopinja? 71. Kranjska ima 100 Mm2 površine in 481243 prebivalcev; koliko
Občno vzgojeslovje (1887):	pripravlja nravstveni vzgoji pot, priučevaje gojenca nravom, kateri so „prva stopinja nravstvenosti“. Oprostivši svojo voljo oblasti čutnih nagonov in podredivši isto
Občno vzgojeslovje (1887):	misleč duh in možnost, da umno izvršuje vsa dejanja. Najvišja stopinja človeškega razvitka je torej stanje nravstvene svobode. Konečni smoter vsake
Občno vzgojeslovje (1887):	ono tvarino, katero mu podaja pouk, zato se more ta stopinja razvitka prav prilično imenovati doba učenja ali šolski čas. Začenja

stopinjah

ſtopynah

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gregum. Poſtopynah te shvíne, po ſtopynah naſhih meſenih shel, po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita, po ſtopynah teh ſkushnàu tiga peklenskiga ſourashnika
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmo ſe podali poſt vſtigia gregum. Poſtopynah te shvíne, po ſtopynah naſhih meſenih shel, po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita, po ſtopynah
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſtopynah naſhih meſenih shel, po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita, po ſtopynah teh ſkushnàu tiga peklenskiga ſourashnika, inu ſe niſmo sbali tebe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ali tiſte eno krivizhno veſt mozhnu sadenejo. Stoi na tvojih ſtopynah Pilate, inu na hodi prozh! tebi nar vezh am grede

stopinje

stopine

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa ludy pisal, ter sem skerbella, de be nekol moje stopine is taiſte naſtopile. Pred premishïuvanjam sem jeſt uſſellej poprej v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serzovidnu s'tvohjem bratam okroh, inu nastopej is njim v'stopine teh lèſha. Nahodi ſa tem svejtam katire je ſhe navajen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Krono nes inv vsolei noi noter vte pra S. S. Stopine nasha Ivbiga Go-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pralita biva jas prosm skves vse terde stopine noi kervave kaple nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena

stopinje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni, ktero so s tem v svojemu izobraževanji storili. To
Fizika (1869):	lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se
Fizika (1869):	točkama na več med sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in
Fizika (1869):	nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo
Fizika (1869):	zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ
Fizika (1869):	Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè
Kemija (1869):	sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže
Botanika (1875):	krajih toliko, da solnce zatemné in da človeku ni mogoče stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih

ſtopinje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bi v nji ne bil, ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev

ſtopne

Abecedika ali Plateltof (1789):	potlej kashe druge nesnane; in tako pridejo od ſtopne do ſtopne v' kratkim dalezh. Máterina beſéda je otroku narbol snana; perva
Abecedika ali Plateltof (1789):	tih jim potlej kashe druge nesnane; in tako pridejo od ſtopne do ſtopne v' kratkim dalezh. Máterina beſéda je otroku narbol

stopinjo

stopino
Sacrum promptuarium (1695): temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je

stopinjo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s
Kemija (1869):	kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi

▶ stopinjica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stopinjic
- stopinc
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po poti v snegu, de
stopinjice
- ſtopinze
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu
stopinjici
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): pod paz-ho prime, de bi jo preč peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami

▶ stopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stopi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Naš prijazni sosed Radislav, ki tudi rad bere naše Novice, stopi v jispo rekoč: Dobro jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi
Divica Orleanska (1848):	solz! (Ko se ji bližati hoče, ona naglo pred njega stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri
Zlata Vas (1850):	poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo
Blagomir puščavnik (1853):	In ko zdaj Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas joka
Roza Jelodvorska (1855):	govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom
Viljem Tell (1862):	V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	še nihče ni vidil. Ko knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč
Zeleni listi (1896):	Ni mu bilo znano, kaj mu je mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter
Gozdovnik (1898):	skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že

ſtope

Kratkozhasne uganke (1788):	hishne prag reſtegni. Rezhi, de un na en konz ſhakla ſtope, na katirega oſshe: inu, ke ſtojy, ſtopi ti na ta
Kratkozhasne uganke (1788):	III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda gori naqvishku ſtôpe. Uſami eno kupezo, ali pyvne glash, ter obernenega v' desni

ſtopi

Sacrum promptuarium (1695):	veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino ga molili. Jesuſ ſtopi potlej k' njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite, nikár ſe
Genovefa (1841):	neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja ſtópi, vſe prijasno posdravi, jim roko podá in vſe ispraſhuje, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa toliko vùn moli, de ſe lahko s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pade, ſe mu ſhipa ubije, ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti

stopijo

stope

Valenštajn (1866):	za roki; drugi storé takisto, i vsi, kteri so govorili, stope v polkrog. ) Tovarši, vrzimo na konja brzdó, Naj srce oddáhne
Kemija (1869):	nekoliko kremenice, gline in apna, ki se pri tej vročini stopé v temno steklo, tako imenovano žlindro. Ta žlindra se z
Fizika (1869):	pri tistej toplini, ki je potrebna, da se ta telesa stopé ali stalé, in dodamo edino le to še, da se
Mineralogija in geognozija (1871):	drugi še le v najviši vročini ali se celo ne stopé. To se naznanja z izreki: topi se prav lahko, — lahko
Mineralogija in geognozija (1871):	Topivnost mineralov je jako različna. Nekteri, kakor nektere soli, se stopé že pri mali gorkoti na plamenu, drugi še le v
Mineralogija in geognozija (1871):	ter iz višin prinesši jih puste na planjavi, ko se stope in zginejo ali se potegnejo nazaj. Tako se lahko pokažejo

stopijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tistim
Viljem Tell (1862):	oče! Tell (zunaj). Domá sem zopet. — Kje so naša mati? (Stopijo v vežo. ) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi
Ferdinand (1884):	dé to očetu! « Peter je postal tako žalosten, da mu stopijo solze v oči.

ſtopijo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli

stopil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ni hvaliti, Kar na svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h košu Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro
Viljem Tell (1862):	Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	volje in ko bi mu bil Korvin prej pred oči stopil, kdo vé, kako bi bilo za njegovo glavo. Posebno ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	mislil, da se deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček
Deborah (1883):	O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk
Ferdinand (1884):	nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je
Zlatorog (1886):	lovcu, živo bolj mu Cvel obràz je, ko iz sobe Stopil zopet je s krčmárko Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal

ſtopil

Biblia (1584):	vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu vodé, de bi k'
Biblia (1584):	veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju
Biblia (1584):	kadar je on bil ta folk od ſebe puſtil, je ſtopil v'en Zholn, inu je priſhàl v'te kraje Magdala
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vkùp sbralu veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu: 3.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar je mnóshizo ispuſtil, je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v' kraje Magedan.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak je djal: Pridi. Inu Pętèr je is zhólnizha vùn ſtópil, inu je ſhàl vèrh vode, de bi k' Jęsuſu priſhàl
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	priti, pa ne bodo mogli. “ Nékedaj je Peter k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ni bilo sraven v' duhu, ko je mosh is vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in
Genovefa (1841):	je mósh, ki vam bo dalje povédal. ” Volk je nótri ſtopil in rékel: „Ona shiví! Gotovo je tako. S témi ſvôjimi

ſtopuv
Branja, inu evangeliumi (1777): bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri je Shimnov bil, ter je

stopila

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tako slab, gotovo pohujšala, ako bi zdaj naglo k njemu stopila, in njegovo serce bi mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v sobo stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla za jed napravljat
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zmirom v velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli
Tiun - Lin (1891):	sabo, kajti že so gorele stopnice. Bil je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki pa niso peljala na vrt. Pred

ſtopila

Biblia (1584):	letukaj je vezh kakòr Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	malovęrni, sakaj ſi zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily v'

stopile

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje
Zeleni listi (1896):	so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni otroci! « vsklikne Ljuboslavina mati

stopili

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za
Zlata Vas (1850):	storiti; ko bi danes v to, jutro v uno hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali
Valenštajn (1866):	Na Fridolančevo besedo samó, Na véro njegovo med kónjike smo stopili; Da mi ne maramo zanj takó, Za Ferdinanda nas bi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Emo zagledal, razjahal je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z voza. Priserčno so se pozdravili, in kdo popiše besede
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	nadaljevali pot. Čez pet minut so dospeli v dolino in stopili previdno iz gozda.

ſtopili

Biblia (1584):	je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal
Biblia (1584):	inu je domou priſhàl. Inu njegovi Iogri ſok'njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na
Biblia (1584):	INu Iogri ſo k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k'nym govoriſh ſkusi priglihe
Biblia (1584):	TEdaj ſo Fariseerji inu Sadduceerji k' njemu ſtopili, ty ſo ga ſkuſhali, inu ſo hotéli od njega iméti
Biblia (1584):	on ny nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj
Biblia (1584):	je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on
Biblia (1584):	inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto shlahto, inu jo bodo ferdamali
Biblia (1584):	njemu: ò ti maloverni, sakaj ſi zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo
Genovefa (1841):	fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali

stopilo
Zlata Vas (1848): vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo

stopim

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco v službo stopim; čez pol leta pa jo zupet zapustiti moram, ker so
Ultra! (1867):	se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno

ſtopim
Genovefa (1841): in tvôje truplo ſe v grobu obrazha, kér na semljo ſtôpim, kté-

stopimo

stop'mo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja

stopimo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo jo stopimo, Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne mudimo, Da ne
Astronomija (1869):	Zapustivši te daljave in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše sostave

stopiš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s Petra v griču. Ostermiš na pervi pogled, ko noter stopiš, ker vidiš nekaj, kar na Krajnskim nikjer ne najdeš. Tu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dodelí. — Primeril te bom slamnati bajti, ktero, če ti notri stópiš, v kraljevo poslopje spremeniš. — Primeril te bom milimu gospodarju, od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi se

stopita

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zmešane; in v obče je bilo to kaj mučno gledati. Stopita v saden vert; tù je bilo naključje še le prav
Gozdovnik (1898):	je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa
Lohengrin (1898):	iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade

vſtopita

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	njegov ozhe. ” Po jedi ſe kralj ino vuzhenik k' oknu vſtopita, ino nekoljko zhaſa ménita. Na to vkàshejo ſanta saklizati. Jurek
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó ſtorí : dva delovza potegneta verv po rosori, in ſe vſtopita na konzih njive, od rosora do rosora verv nategujeta in

ſtopita

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ti popręjſhni. Tonzhek, inu Jęrza pertezhéta, inu ſe v' verſto ſtopita. Kader je marſh dokonzhan, ſe sazhne Petje. Tiſtikrat dve punzhke
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	marſh dokonzhan, ſe sazhne Petje. Tiſtikrat dve punzhke is verſté ſtopita , kranzelz kje nejséta, inu ga Barona daſta. Nęshka grę sa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	troſhtala. Nęshka. O Matizhek! Matizh. Nęshka ! Nęshka. ( Matizh. ( okoli Shusheka ſtopita. ) Lubesnivi ozha ! Shush. She nekej , lubi otrozi! — Jeſt bom po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtavil! 31. Vezhérja in odhod is Egipta. Moseſ ino Aron ſtopita sdaj sadnjizh pred kralja, ino mu rezheta: „Tako pravi Goſpod
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Boshji zhudeshi. Moseſ ino Aron, po oſemdeſet lét ſtára ſivzhika, ſtópita pred kralja sdaj, ino mu napovéſta boshje povèlje. Rezheta mu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bridkoſti ſerza med mnoshizoj dobro. Bersh ko v' ſamotno prebivavnizo ſtopita, ravnitel ſinu, ki je v' drugi ſtanizi zhakal, pomignejo, ino
Genovefa (1841):	ſe s hropôtam odprejo in dva moshá v oklépih, notri ſtópita. Eden nju je gorézho baklo v rokah dershal in drugi

stopite

iztopite
Kmetijske in rokodelske novice (1844): žaltovo, se večkrat takó le popravi in zopet dobro naredi: Iztopíte ga še enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in

stopite

Divica Orleanska (1848):	so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v
Gozdovnik (1898):	nič več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj
Gozdovnik (1898):	besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z vami nimam nič več opraviti! « »Imamo pa toliko

ſtopite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſeboj. Delaviz je vreden shivesha. Rezite, kedar v' kako hiſho ſtopite: Mir bodi tej hiſhi! Zhe je hiſha tega blagoſlova vredna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	novize berete, vabite in nagovarjajte ſvoje ſoſede v pogorelſko drushbo ſtopite, in tako bo mnoshiza bratovſhnje ſ. Florjana od dne do

stopiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za kak
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s križa stopiti, ampak si do smerti na njem ostal, de bi naše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla
Maria Stuart (1861):	Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak čas pred cesarja stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko
Ferdinand (1884):	strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté
Ferdinand (1884):	takih bolečin, kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti k postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen

ſtopit

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ena ſkuſhnava napręj ſtoji — al ſi mo vupaſh pred uzhi ſtopit? al te tvoje ſerzę ne bode sapęlalu ? Miz. Oblubem de
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je rękel, inu kader bo sashvishgal , naglu s' luzhjo vùn ſtopit. Potler, je rękel, mi bo ſhe tri pomoranzhe dal. (Matizhka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	obeniga tręba; jeſt snam ſam po kladuvo inu po klęſhe ſtopit. (ſtury, raven koker de bi otel jiti , inu ſupet nasaj

ſtopiti

Branja, inu evangeliumi (1777):	Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó
Branja, inu evangeliumi (1777):	ta rezh s' eniga zhloveka sheno, ni dobru v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak
Branja, inu evangeliumi (1777):	napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu sapopaſti, ta sapopadi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani

Vetrogončič (1860):	htel vso povest raztergati, preden sem spregovoril. Da sem se sprijaznil s sosedom, sem moral pogovor izpustiti, ki je bil tako
Izza mladih let (1882):	oba na jedenkrat se nasmejeva. Jodlersep naju je bil zopet sprijaznil.
Zvezdana (1883):	dovolj je. Le zaradi vas je ostal on na kmetih, sprijaznil se z ubogo kmetico, vašo prijateljico, da bi mu bila
Iz arhiva (1890):	umirajočemu roditelju. In slutnja ga ni varala! Oče se je sprijaznil s sinom, zapisal mu vse obilo imetje in zatisnil oči
Vaška pravda (1892):	odločiti za ženitev. Še-le, ko so mu začeli prigovarjati sosedje, sprijaznil se je s to mislijo. Izbiral ni nič. Izvolil si
Na krivih potih (1893):	kakih štirinajst dnij, in Ivan se je bil že zopet sprijaznil s svojo usodo, ko se nekega večera znova odpró vrata
Najmlajši mojster (1896):	Košica zmlel rajši živega kakor mrtvega, vendar se je kmalu sprijaznil ž njim. Mislil si je pač: »Čegar kruh jem, tega
Dušne borbe (1896):	je bila zanesla usoda, s katero se je bil kmalu sprijaznil. Tamošnje južno podnebje je blagodejno vplivalo na njegovo zdravje, in
Najmlajši mojster (1896):	govoril je o takih prilikah vratar Košica ter se naposled sprijaznil z mislijo, da pojde v bolnico na stara leta. »Saj

Stric Tomaž (1853):	nič zmenil, marveč skrivaj nabaše samokres, ter ga na Jurja sproži, rekoč: „Vsaj dobimo za mertve ravno toliko kakor pa za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	Tam žene veter plamne žarke. Nevarno je, Če glas „svoboda! ” sproži se! Zatvora ljudstvu se odpre, Skoz njo da razuzdanost šine
Viljem Tell (1862):	pazi na vse njegovo vedenje. ) Valter Tell (pod lipo). Le sproži, oče! Ne Bojím se. Tell. Moram! (Ohrabri se in pomeri
Viljem Tell (1862):	je, da ne Zgreši na sto korakov. — Strelec, zdaj Pomeri, sproži in ne zgreši pike! Haras. Bog, to ni šala — deček
Valenštajn (1866):	Nazaj nobenega vladarja glas. Naj bode! dolgo sem promišljeval, Naj sproži naglo i krvavo se. (k Maksu se obrne. ) Kako je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	mogel kedo zabraniti, ali njegove misli spoznati, nameri puško in sproži. Krogla sikne Tonetu mimo glave in le to, da se
Gozdovnik (1898):	postavil. « Dade cevi svoje puške čvrsto podložilo, meri trenotek, pa sproži. Glasna tulitev je svedočila, da je predobro zadel. »Potepenci so

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	gotovo zgodila, ko se je težek četverovogelen kamen z stropa sprožil in s strašnim ropotom poleg prižnice v cerkev padel, kmali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	dopisnik na Dunaji je v zadnjih lanskih „Novicah” to reč sprožil in dobro bi bilo, da bi se še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	imel „Slavec” iniciativo. Omenil sem že, namreč, da je bil sprožil gosp. insp. Klodič misel, da bi se „Slavec”, ko se

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 47 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pové, de na dan funt in ſhe vezh poveſmi ſprede. Lepo ga je bilo pogledati, ki je s eno roko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali pa rokovize, nogovize ali druga lepa obleka is nje ſprede, ali pa sa dobre lahke in gorke odeje oberne. Potlej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prodá, ali pa ſe sa nogovize ali sa drugo obleko ſpréde, ali sa dobre, mehke, lahke in gorke odeje i. t.

Gozdovnik (1898):	Marka Areljana? « »Sprla sva se bila, on je podlegel. « »Da. Sprla sta se, ko je on spal, vi pa bdeli, in
Gozdovnik (1898):	»Potem priznavate, da ste morilec Marka Areljana? « »Sprla sva se bila, on je podlegel. « »Da. Sprla sta se

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	in tujiga naroda pogostama za vsako resnično ali zmišljeno razžaljenje spèrli, okresali ali celò pomorili, in dostikrat vzajemno eden druziga z
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	rešeni! « je vse kričalo, in ki so se bili popred sperli, so se spravili in revni in bogati so se objemali

Gozdovnik (1898):	oni, ki… »Molčite! « zagrmi don Estevan, ki je šele zdaj izprevidel, kako neprevidno je bil ravnal, izdavši svojega sokrivca.
Gozdovnik (1898):	svojemu poprejšnemu pomorščaku, Kučilu. Po zrelem preudarku je načelnik odprave izprevidel, da Kučilo, prav za prav ni imel nikakoršnega uzroka, da

Zoologija (1875):	ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj
Ferdinand (1884):	je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sužnjo naredili (premolkne in solzé se jej vderó). Iz tega sprevidim, da je božja volja, da mu v tem stanu služim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	globoko neka nevidljiva korenina, ktere v s moji nevednosti ne sprevidim — torej čudovite resnice od odrešenja človekovega prav ne zapopadem. ” „Draga
Ferdinand (1884):	»Pač sprevidim, da se zlobno djanje z lepimi besedami dá olepšati in

Mineralogija in geognozija (1871):	krijejo ž njim, na cesto pa ga ne devajo. Popolnoma sprhneli fonolit daja belo, glinato, rodovitno zemljo. 35. Trahit. Nerazločna, večidel
Mineralogija in geognozija (1871):	Kot zvrsti razločimo: gosti fonolit, porfirasti škrilnik, porfirasti fonolit in sprhneli, ki je mehko skoraj prsteno kamenje in zgoraj omenjeni beli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim
Sveti večer (1866):	po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec
Viljem Tell (1862):	strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo
Ferdinand (1884):	od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še
Revček Andrejček (1891):	v hiši, kaj lahkega. Neža (s komičnim afektom). O ti spridena kri, ti! Ti, malopridnež, kolikor te je v hlačah in

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	preſveta nedolshnoſt k' ſmerti obſojena, in od koga? od ſlabih, ſpridenih, sanizhljivih ljudí.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hudobije ſe nozhejo reſnizi vdati, temuzh gredo, ino podſhuntajo nekaj ſpridenih mosh, de lashnjivo zhes ˛Shtefana prizhajo: „Klétevſke beſede v' Boga

Ultra! (1867):	echter Krainer," in ta novejši slovenski duh se ne more sprijazniti z njegovimi možgani.
Ultra! (1867):	laže pogovoriti. Mili gospod Kotílek , vi se morate umiriti in sprijazniti!
Ultra! (1867):	samo da se ne more s sedanjimi novimi mislimi prav sprijazniti. Osmi nastop. Osterman. Ljudmila. Zalka. Osterman. Žal, jako žal, da

Revček Andrejček (1891):	beri! (Dá mu vizitnico. Zbadljivo. ) Ti! — Ti si mi Franico spridil Pavel. (Hud. ) Kaj — spridil? (S srčnim prepričanjem. ) Pod milim Bogom
Revček Andrejček (1891):	da se mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhe ſe mu prehitro ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe
Genovefa (1841):	poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav

Fizika (1869):	miru in pokoja, tebi kličem: Uživaj lepi ta čas in sprijazni se s prirodo ! Saj, kakor po mislih ljudi, ki so
Občno vzgojeslovje (1887):	ki sili pojedinca k delu, storí, da se gojenec povsem sprijazni s pravilno in trajno marljivostjo šolskega življenja.

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti

Ta male katechismus (1768):	kakershne so: malikuvanje, ſatajenje prave vire, krivuvirvanje, naſdushnost, inu ſupervira; ſpruti pak nas oppominajo, de be imelli Bogu to pravo, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſs pruti boshjim ręzhęm taku mersle ſtury, kęr ſmo na ſpruti v'poſvetnih ręzhęh taku ognęni. Dodęjli nam o ti neisrezhena

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	in verlemu srenjskemu odborniku Matiju Krese-tu, ki sta to reč sprožila in na noge spravila, in je nista zavergla samo zato
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Rekši sta berv sprožila, da je z grozovitim ropotom padla v penečo reko. Ko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	imeti, ako bi utegnila zastran Savojiške vlade kaka prememba se sprožiti. Pravijo, da bojo začasne vladarstva srednje Italije tudi svoje opravnike
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	predobro zadela. Ravno je videl Tone, da je Peharček hotel sprožiti, vže se je hotel, naj pride potem, kar hoče, vreči

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tisti, kterega rastline dajo. Take so vse rastline, posebno pa sparstenina, zelenjad, trohlad, pepél, saje, čreslo, smetí, cunje in suhe rastline
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Ta zemlja se da sožgati, in če je sama taka sparstenina, vsa zgori; kjer je pa druge zemlje kaj vmes, zgori
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	imajo, sparstené. Navadna černa parst, ktero smo zgorej popisovali, je sparstenína in že sama po sebi rodovitna. Naše tratine, naši verti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	njimi napojeno pijó in rastline ž njimi redé. 6. Zemlje. Sparstenina, vertna parst, pomešana med drugo zemljo povsod dobro storí, ker
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bo zemljo gnojilo, da se bo v malo letih debela sparstenina naredila. Zdej bo treba tak sadež iztrebiti, to je, vse
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je le tudi dober del apnice primešane. 4. Gnjilovca, pàrst, spàrstenina (humus) je tista zemlja, ki se iz spárstenenih rastlin in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	skopa globoka in prostorna jama, se pognoji, to je, dobra sparstenina namesti skopane mertve zemlje se ondi nar prej nekoliko na
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne razpade, in ima tudi svoj lastin ilovčin duh. 4. Sparstenina ali parst se prav lahko spozná ze po lastnostih zgorej
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in gorkoto in redivnost dá. Pa vender tudi preobilna taka sparstenina ne hasne za vsako red. Za travo, deteljo, in sploh

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel, in zares je svojo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bolj, potrebe so pa tudi čedalje večje. Če je bilo izperva že zadosti, da se je le malo detelje sejalo, se

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 47 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

Robinson mlajši (1849):	poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler
Robinson mlajši (1849):	se za jéd pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo

Stric Tomaž (1853):	počasi kašljati in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se zanjo nihče ni
Čas je zlato (1864):	Lenče gré naravnost k vélikemu lovcu. Spervega ni ta nič kaj pri volji mu v prošnjo dovoliti

Lohengrin (1898):	počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej
Lohengrin (1898):	Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan! Brabantski plemiči (sprva nekteri, potem zmerom več jih Miroslavu).

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je bila, ki se je pripeljala in komej v hišo stopivši prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo
Ferdinand (1884):	kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram
Zeleni listi (1896):	imel je že svoj klobuček v roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč: »dobro jutro! «, ali »dober dan! «
Gozdovnik (1898):	prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim
Lohengrin (1898):	zdaj Bo strogi sód! Bog naj modróst mi da! Glasnik (stopivši na sredo). Po pravu, prašam vas, naj tu vrší se

Genovefa (1841):	bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi
Genovefa (1841):	je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh je ni