- stopnicah
- ſtopnjizah
Genovefa (1841): dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de
- ſtopnjizah
stopnica stopnice stopnja stopnjast stoprav storiti storivši storjen storž stoter stotero stoženje stradati strah strahoma strahopetnost strahovati stran stranišče stranski strast strašen strašenje strašilo Strašimir strašimirjev strašiti strašljiv strašno stratigrafičen straža stražar stražen Stražišče strd strditi streči streha strel strela strelčev strelec strelišče streljanje streljati strelni stren strepetati stresati stresen stresti streti strezniti strežaj strežba streže strežnica strgalo strgan strgar strgati stric stričev striči strigalica strinjati striti strm strme strmeti strmo strmoglaviti strmolski strn strnad strnišče strniščnica strniti strohljivost strohneti strojarski strojiti strok stroncij stroncijev strop strošek strpeti strt strug strugar struna strup strupen strupenina stržek stržen studenčnica studenec Studenec studiti studium studuerit stützpunkt stvar stvarca stvaritev stvarjen stvarjenje stvarnik sua suam suas subdite subditi subiecta sublimius sudor sufficientis suh suhar suho suhoten suis sukati sukno suknja suknjen sul sulica sulzena sum suma sumet Sumper suniti sunt suo super superbiæ superbum superest supervacaneum superveniat surdi surdus surov surovost suša sušec sušek sušen sušilnica sušilo sušiti suum suženj suženjski sužnost sužnji sv. svakinja svaljek svarilo svaritev svariti svaštvo svat svatovščina sveča svečan svečnik svedrcov svet svetel svetilnica svetilo svetinja svetišče svetiti svetleč svetlikast svetlo svetloba svetloben svetlost svetnica svetnik sveto svetodelen svetost svetov svetovalec svetovališče
| Genovefa (1841): | dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa imele 17 in pol, drugi studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol |
| Valenštajn (1866): | hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah teče. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih, moglo se je do nje. |
| Tiun - Lin (1891): | njih ne, stali smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo |
| Genovefa (1841): | na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko |
| Revček Andrejček (1891): | Grešnik. To ni res! To je sleparstvo! (Sili jeklena k stopnicam. ) Le v hišo pojdiva. Jeklen (Grešniku ostro). S poti se |
| Revček Andrejček (1891): | Prstan bode dokazal. Le kar noter pojdiva. (Sili Jeklena k stopnicam. ) Franica ne bo tajila, da mu je dala prstan. Andrejček |
| Rudninoslovje (1867): | za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki |
| Tiun - Lin (1891): | rešnik vleče me naglo za sabo, kajti že so gorele stopnice. Bil je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Rodne v šolo hodili, in de je ta, perva stopnja k njih sreči bila. Potem ko sim jim cerkev, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje |
| Pozhétki gramatike (1811): | pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela |
| Čas je zlato (1864): | in se učiti, de mu bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal |
| Čas je zlato (1864): | priden biti, in se učiti, de mu bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se |
| Pozhétki gramatike (1811): | propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take ſtopnje ſo v' perlogih: ſtavna, ſódnja, preſéshna. Stavna ſtopnja je, kadar |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' piſmu Iózhit in prepénjati imamo ſheſt snanim, ktire kashejo ſtopnje govorjenja, kjé in kdaj imamo vezh al manj v' ſtroku |
| Zoologija (1875): | živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa |
| Maria Stuart (1861): | prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem |
| Čas je zlato (1864): | je deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Novícah. Ne bil bi verjel, de sim takó imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo moji zoperniki mene naglodati. Zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časi bojo terjali, de se bomo povzdigniti mogli na višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | se mati slabo čutili in njih bolezin je na najvišjo stopnjo prišla. Čutili so tudi, de njih smert ni dalječ. Dobričeva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo tisto stopnjo, na kteri se znajde dan današnji, in ktero je moglo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 |
| Čas je zlato (1864): | šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober; kar ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel |
| Pozhétki gramatike (1811): | natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio |
| Pozhétki gramatike (1811): | kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to |
| Fizika (1869): | da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med tem ko se pri urah |
| Biblia (1584): | poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej s'mano, ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj pa mislijo, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v piskru na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z četertinko imenovane gobove in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in tega ne storé, kar bi storiti môgli in mógli, se jim dobrota prostiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov sem vam pa že enkrat |
| Kemija (1869): | vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ti shido ſpredejo. To okoli 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in |
| Biblia (1584): | krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę njega prejęti, taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kdo, Mu Bog poplačal večno bo. 8. Vesel bod' in stor' drugim le, Dopást' jim, kar Bog zapove. 9. Res prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oblast. Ko človek čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je |
| Divica Orleanska (1848): | v serdu serce materno. Jez ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim ga, ki me rani – če je sin, Tim več |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi dandanašnji veljal, ako |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Še lepši, jim storit' in ne jezičen biti. 10. Kdor stori sovražnikam kaj dobriga, Se pokaže serca nar bolj žlahtniga. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | mene snubil. Županja. Nič ne maraj, Micka, denes tega ne stori. Matija je bil pri meni ter me je prosil, da |
| Botanika (1875): | z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V močvirnih krajih in ki daje les, pod vodo jako |
| Deborah (1883): | Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to meni na ljubo. Jožef. Ne morem! Ana. Kam vendar |
| Gozdovnik (1898): | moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je vaše |
| Ta male katechismus (1768): | hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas obvarvati |
| Ta male katechismus (1768): | na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pravijo: „Noſi sdaj te perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako ſtori : ˛Srebern denar ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſh popotnik nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila |
| Biblia (1584): | k'nej: O Shena, tvoja Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu |
| Biblia (1584): | neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, inu |
| Biblia (1584): | je offram, taku je tebi tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od tod ſemkaj ſe gody, de nihzhe vezh ſvojga Ozheta |
| Biblia (1584): | vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina |
| Biblia (1584): | Letu je moja Mati inu moji Bratje. Sakaj kateri kuli ſtury volo mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je moj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je odgovóril, inu je djal k' njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rękàl: Pole mòja Mati, inu moji bratje. 50. Sakaj katęrikoli ſtury vólo mojga Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | holezhín nizh od tega ne posabil, kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih človek lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kar je moč. Začeli bomo pervič od tega: kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci *), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ameriki, je piſal: I. kaj v Ameriki s smersnenim krompirjem ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perſhu, sapelan, inu oſslepen od te naſrezhne ohernije- O kai ſturio! o koku veliku premorejo per enimu zhloveku te shelie h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhih miſli, inu tu na vſe rezhy samiſhleine naſhiga ſpomina ſturio, de ſmo mi doſihmalu retkeiſhi, koker bi ſe bilu moglu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi svoje rojake k temu napeljuje. Ako bi vsak to storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | imajo zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | povedali; tode na te nauke nisim mislil — sim precej spet storil, kar mi je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je donelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo na glavo in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | voljo govorim o tej reči, da spoznaš, da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pripeljal v Rim, dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale |
| Ferdinand (1884): | tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč |
| Gozdovnik (1898): | ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj da bode storil z bonanso, gledé tega sam s sabo še ni bil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiviga Boga nabes noi samle kateri je use stvaren inu stuerou kateri use dati samoro inu spet vseti: skues ta se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku bodash ti stuerou kader boda zait te jedi bodash ano uro miesek odshebratija |
| Ta male katechismus (1768): | XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem |
| Ta male katechismus (1768): | bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala, ter |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Smiſli, de bosh imeu Sodnika, K'dir bo tebi sodbo sturiu, Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | reſpet Sa vol' naſhe krivize, Na krishu je to smert sturiu, Inu je v'grob poloshen biu , Vstau treki dan pd |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Letem Tisti je ptuyh grehu kriu, No tistih deleshen sturiu. 6. Na milost Boshio troz greſhiti, Ali na tisti zagati |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 4. K'dir pa sa svoje grehe Ni sadosti sturiu, Tist'ga na bo bres pleihe Bog v'Nebeſe pustiu, On |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | al shiu , Sna to pomozh dobiti, Kar je en dobriga sturiu. Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | No te mertve pokopati, Tak je Thobias sturiu. K'dir vſe tu bo h'ſerzu vseu, Bo enkrat |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tvoi Syn: Vſo kry je on preliu, Na krishu smert sturiu, Debi ta Rod zhloveshki od pekla reiſhen biu. 3. Tebi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dobru be pa opustiu, Tisti ſe sapstoin sgovarje, Debi sadosti sturiu. Tu drevu, ko na rody, Taku Kristus govory, |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je on martro inv smert riasnaminje S. krisha sanas sadovol stverov pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai tabe: to militvo dopaſti inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bota vi moiga ozheta prosili vmojam jemenv vse bo vam stvërov si shlishov moi vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tv pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert stverov nadravesi ta S. krisha, kier je on martro inv smert |
| Robinson mlajši (1849): | pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de ga je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim greſhil! Moja pregreha je tako velika, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſvojim bi nar prej pomagal, ino tudi lètu bi ſtoril kaj tega. “ Jesuſ vidi njih miſli. Toraj jih poduzhí, sakaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gré raji v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ, |
| Genovefa (1841): | ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako hudo — hudo rasshalil! ” Genovefa je rêkla |
| Genovefa (1841): | vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne bil |
| Genovefa (1841): | milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi tako shaloſt napravil? Kaj ti je moja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta je sa ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil |
| Biblia (1584): | kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili |
| Sacrum promptuarium (1695): | klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo |
| Sacrum promptuarium (1695): | hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je pak vezhęr ſturil, je on ſam tamkaj bil. 24. Ta zholnizh pak je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe imel |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jeſſiham, inu shouzham napoyt. debi jes na krishu to ſmert ſturiu, debi bila moja deſna ſtran s'ſerzam red s' eno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | guttæ ſauguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker kervave kaple tekozhe na semlo. Kyr ſta ſe shi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | supet h' pepelu gratou. Inu debi enkret eno dobro ſmert ſturiu, inu debi po ſmerti v' tu vezhnu veſelie v' nebeſih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | miſli, ga griva, ſi na more pomagat, kar je poprei ſturiu, tiſtu sdei ſourashi, ga je grosa, ſe ſvoje pregrehe ſramuje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vi ſmertni britkuſti Chriſtus ſturiu? on je ſturiu, kar vſi shaloſtni, inu s' teshavami obdani ſturijo, namrezh kar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per quem ſactus eſt omnis homo. Ni greha, katiriga je ſturiu en zhlovek, de bi tiſtiga tudi na ſturiu en drugi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | guttæ ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker hervave kaple tekozhe na semlo. Ali je ta nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiriga je ſturiu en zhlovek, de bi tiſtiga tudi na ſturiu en drugi zhlovek, aku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat. O grosovitna veſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | de bi me Mina, ako je še prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de jo poznaš |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel |
| Blagomir puščavnik (1853): | je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami obdal |
| Roza Jelodvorska (1855): | bil kdo drugi to storil, kar je hči tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga |
| Sveti večer (1866): | reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in ogrela dečka. Po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je storila prederznega do vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo |
| Botanika (1875): | Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu, katira je per meni narmozhnejshe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko mu je dobro ſtorila; alj ona je bila she ſlushbo sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo je Rosaljka ſtorila. Enkrat je ſamo sa to v' Saverhe ſhel, de bi |
| Genovefa (1841): | oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh ni posnal. Urno je nasáj tékel |
| Genovefa (1841): | biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de bi lé mogla. ” Kadar je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | vſe od kraja do konza perpoveduje, ne kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto veliko ſhkode ſtrila. S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri ? Is belih |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na dan |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nekakem redu, tako da bi kdo mislil, da so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu odlozhili ino bres odloga zhiſto plazhvali. Vſe to ſo ſtorile potozhnize, ino sato ſe jim pravi, de ſo opomnize. T. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tezhijo ſhe po luknizah, kjer ſo shivesha iſkavſhi, ſtraſhno ſmert ſtorile. Per ſredi najde matizo v eni kepi zhbel, ktere ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opravilih bile. Pa tudi mojim Iju„bim Indianam ſo veſelje ſtorile in takó sazhetek „indianſkiga kmetijſtva oſnovále. ” „Réſ je tudi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njega meni bliſu enakega inu v'uſſemu dobremu ſlo podobnega ſturile. 3. Aku ti njegovo smert premislesh , bosh ti to narvezhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſtury, inu pervoly. Lih tu so tudi nekatere druge pershone ſturile, katire so se skus moj svjet njegovi pomuzhi perporozhile, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvetóſti obraniti. Letę try dolshnóſti bódo try dęjle mojga govorjenja ſturile. Ş. Kèrſt naſs ſtury k' otrokam Bogá Ozhęta, sadershímo le |
| Stric Tomaž (1853): | ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič povedale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bog naj Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo dobro, da bi izobraženi domorodci za narod in domovino storili ? J, Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duhovni gospodje dosti lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobri deli storili, nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | za to vam hvalo vem. ” „Naj bi bili moj oče storili, kakor vi, še zdaj bi lehko živeli”, pravi žalostno Moric |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | če bi zavoljo tega se vsi skupej vzeli in tó storili, kar bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v |
| Zlata Vas (1850): | so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v veliki časti imeli, so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jih veseli nas viditi, drugači bi gotovo tegane bili storili. Zgoli iz veselja nam potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker pa prevrati teh dob niso bili po vsi zemlji |
| Ta male katechismus (1768): | nasturi; naspruti pak kar be othli, de be vam ludji sturili, tu sturite tudi vi njim; ſakaj tu so postava, inu |
| Ta male katechismus (1768): | uſſi taisti ſategavolo perpisani, koker de be njeh bli sami sturili. Na kolkajn viſh se ptujeh grehov dejleſhni sturemo? Na devet |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pravednega ſhivlenja, inu modruſti, leti bodo tebi pomagalli, ter bodo sturili zeno te staroſte spoſnati, kamer tudi ti leſesh, inu hitish |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſeh spak, inu ſatu be sete bi ſhiher uſſi shpoti sturili, inu uſſi tadIi dalli. En nahvalleſhne stury sam sebi vezhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobru is hudem pourazhati; toku bodo shaſti ti barbarski najovirnèki sturili, inu Bogu se usmili! kolku je Chiriſtianov, katiri toku ſturę |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe nam shi sdi, debi bly kei velikiga sa tebe sturili. Ali kai je ena kapla putu, ena ſama ſousa pruti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shliſhou veſeu: Kar ste drugim dodelili, Tu ste vy meni sturili. 9. Vgrehu druge poſvariti, v'dobrim podvuzhiti neh, Na pomozh |
| Genovefa (1841): | ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga |
| Genovefa (1841): | pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od |
| Genovefa (1841): | rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi lépe shivali veſelili, ki ſo ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi |
| Biblia (1584): | leto shlahto, inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr Ionas |
| Biblia (1584): | ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej |
| Sacrum promptuarium (1695): | takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je: Vſe, kar bi vi othli, de bi vam ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obrazu z vodó škropile ; to ji je pa takó hudo storilo, de jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez |
| Zlata Vas (1848): | zakaj toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov storilo. Pa zató so za toliko, kolikor so preveč dobili, drugim |
| Zlata Vas (1848): | vas iti. To ji je še veči strah in trepet storilo. Nihče v mlinu ni vedil, kam de so starši z |
| Stric Tomaž (1853): | obrazu namahal ali po mečah nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to bo vaše hiše že samo na sebi bolj čedne storilo, in, če bodo ceste dobre, poti lepe, kako lahko bote |
| Genovefa (1841): | ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako hudobni |
| Genovefa (1841): | je, ko bi bil trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe |
| Pozhétki gramatike (1811): | kaj ſturiti. 4. Perloshivni, kadar shelimo, de bi ſe kaj ſturilo, al kadár dvómimo, ſe je li ſturilo al ne. 5. |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi ſe kaj ſturilo, al kadár dvómimo, ſe je li ſturilo al ne. 5. Neokonzhavni, ktir pomeni djanje ali ſtan ſploh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | milo in drago , kar je slovenskega. R. Kaj pa naj storim gledé tega? J. Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu |
| Roza Jelodvorska (1855): | svareča, »da poslušam drugih pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in |
| Viljem Tell (1862): | Tella naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moč, storím. Paricida (skoči na noge ter ga strastno za roko zgrabi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | reče jej smrt. »Pa ljubi Bog premore! « odgovori mati. »Jaz storim le to, kar on hoče, jaz sem njegova dekla. Hodim |
| Ta male katechismus (1768): | pak na treh krajeh prekriſhash? Na zhellu, kjer sramoſhlivost prebiva, sturim jest Krish ſatu, de be se nekol nasramual pred shpotam |
| Ta male katechismus (1768): | utisnit pustiti, inu med ludy dati, kar jest tudi rad sturim. Per mejstah se ſna tu lohka uſſakdan, inu na kmeteh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ, kteriga preganjaſh! ” Pavel ſpet popraſha: „Goſpod, kaj hozheſh, de ſtorim? ” Goſpod mu rezhe: „Vſtani, ino idi v' meſto; ondi ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vpije: „Oh tega ne ſmejem, tega ne morem, tiga ne ſtorim. ” „Sdaj je sadoſti! ” pravijo vuzhitel, ino rezhejo nosh v' noshinze |
| Genovefa (1841): | morivez ne najde nik|er vezh miru. ” „Jes nizh ne ſtorim” je rékel mosh s mê- |
| Genovefa (1841): | to moram tudi ſvojo krí na moriſhu preliti. Pa rad ſtorím to! Bolje je po rabeljnovim mezhu umréti, kakor martro tù |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je |
| Tine in Jerica (1852): | imeli dovolj dela. Jerica odgovori: Žegna ga prosimo, drugo pa storimo. |
| Fizika (1869): | tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samim popisom, če je še tako dober, nikjer manj ne storimo za spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je treba vedeti, da |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj storimo, Fabij? « praša Rdoles. »Grof nam ne sme oditi, oče. « »To |
| Ta male katechismus (1768): | ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je |
| Ta male katechismus (1768): | inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prava lubesen, kader pa nezh ſturiti nozhe, ni obena lubesen. Sturimo sa nega kei velikiga, kei teshkiga, sakai: Amor nomen difficultatis |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'pezh dianu, No do pepela sashgami. 2. Saturei dobru sturimo, Plazhilu veliku je Ver'mo, vupeimo, lubimo; Ta sapoved je sa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 1. Sapovedi dershimo , K'dire nam Zirku da , Pokorni se sturimo, Oblast zhes naſs ima. Prasnike prasnuvati, v'Tistih Bogu zhast |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imeli, zhe ſe Boga bojimo, greha várujemo, ino pa prav ſtorimò. “ ˛Sin mu odgovorí: „Ozhe! vſe bom ſtoril, kar ſte mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umam samore dobro ſposnavati, ljubiti ino ſtoriti. Le kedar dobro ſtorimo, ſmo Bogu prav podobni; ino njemu podobni biti ſi moramo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | noshinze vtekniti. „Le tiho bodi, mali, ſaj ti nizh ne ſtorimo. Poſhteno ſi ſe sadershal: dobra duſha ſi. Le proſi poprej |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmert naſhiga Isvelizharja obshalujemo, Judesh na gratamo, sh'nym greha na ſturimo, na s'zagamo, inu ſe na obeſſimo? obvari nas pred |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga ſmo pa tudi delezh odlozheni od Nebeſs, kyr na ſturimo taku, koker nam je Chriſtus skus ſvoi exempel per Pilatushu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vola koker na Nebu, taku na semli. Ali pa taku ſturimo, koker molimo? ali je naſha vola s' naſho molitvo vglihana |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | slaſti to zupersko pomozh per goluſnih, inu hudobnih ludeh, na ſturimo, debi otli s' naperpuſhenim veſeliam naſho shaloſt ohladiti, temuzh od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tanko ſhibo, ſem, inu tei maji, ſami ſebi savupat? na ſturimo tiga, de bi mi na naſho mozh savupali, kyr bres |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pota tvojih sapovedi delezh saſhli. Mi Adamovi otrozi, kader greh ſturimo, ſe ozhmo pred oblyzhiam tvoje jese skriti. Ti pa o |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reſshaleina. Pogledeimo naſhiga JESUſa, katiri sa nas s' ſmertjo rina, ſturimo tudi mi kei sa nega. Amor, govory S. Gregor, magna |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe oblube nega nihdar sapuſtiti, odſtopimo. Ja kar kul greha ſturimo, kar kul hudiga terpimo, kar kul Boshje gnade samudimo, vſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bomo mi tudi ſhelli bres nehanja. Satorej dokler zhaſs imamo, ſturimo dobru pruti uſſim, narvezh pak pruti tem domazhim naſhe vire |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | govoril? Moj Bog, kaj mu hočem reči? Županja. Mislim, da storiš po očetovi volji. |
| Ta male katechismus (1768): | poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu |
| Genovefa (1841): | boſh dober zhlovek in nikoli, prav nikoli kaj hudiga ne ſtoriſh, in de te bom v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Syna boſhjega varuval, inu skus tvojo zhiſtoſt, de se uredn ſturish mene lih temuiſtemu Jeſusu Chriitusu tvojemu Synu temu nadolſhnemu Jagnetu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eno pravo andoht imeti. De ti tedej eno srezhno smert ſturish, rezi doſtikrat: Jeſus ! MAria! JOſhef! de od njeh na smertno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tode zagledavši jih je odletel, kot sèrnjak. Ko so to storit poslani, domú prišli, so ga obširno popisali in djali, de |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj |
| Valenštajn (1866): | Na strani našej Tifenbah i Bogdan? Ilo. Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj se smem zanašati na njiju? |
| Gozdovnik (1898): | Baraha pa Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko |
| Sacrum promptuarium (1695): | Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite, pa malo imenitniga storite; vi, ki se z veliko domačijo hvalite, pa z njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In ako bi ti per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí |
| Sveti večer (1866): | sprejeti za svojega”, reče logarica veselo in prijazno. „Kar najmanjšemu storite, to ste meni storili”, rekel je On, ki je bil |
| Zeleni listi (1896): | dam niti vinarja več in s tem bodi konec besedij. Storite, kar hočete«. |
| Zeleni listi (1896): | sem tako silno uboga! Ljubi Bog vam povrne, kar mi storite dobrega«. »Ne, ne dam niti vinarja več in s tem |
| Gozdovnik (1898): | Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo |
| Ta male katechismus (1768): | pak kar be othli, de be vam ludji sturili, tu sturite tudi vi njim; ſakaj tu so postava, inu Preroki. So |
| Ta male katechismus (1768): | Kruh, inu vinu je Jogram zhesdal: *Tu k' mojemu spominu sturite posehmal. O bodi itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu ſadobete vi tudi ſa uſſake |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vinu Shegnou , no Jogram dau , Tu vy h'moimu spominu Sturite, je h' nem diau. 3. Vsemte, jeite , nu pite Moju |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj lepſhi dar je ta Bogu! V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | othli, de bi vam ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava, inu Preroki. Matth. 7. 12. 7. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prav lepo je, drugim blaz'ga kaj storiti, Še lepši, jim storit' in ne jezičen biti. 10. Kdor stori sovražnikam kaj dobriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kdor pa kaj noviga poskusi, mora na tanjko vse takó storiti, kakor mu je bilo naročeno; posébno pa pervih skušinj ne |
| Divica Orleanska (1848): | krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje |
| Stric Tomaž (1853): | pa koj rada imela, ako bi smela potem ž njimi storiti, kar bi rada. “ „Kaj neki bi počela? “ jo popraša mati |
| Roza Jelodvorska (1855): | duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši delo žlahniši storiti, kot je zlato in srebro. « — |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj |
| Čas je zlato (1864): | mu vstreči, in še mu ni všeč. Kaj hoče druzega storiti! Za vse svoje življenje bi bil rad v šolo šel |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa |
| Gozdovnik (1898): | dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li sme storiti, kar je rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun se obrne ter |
| Ta male katechismus (1768): | ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu |
| Ta male katechismus (1768): | on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega |
| Ta male katechismus (1768): | On se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme |
| Ta male katechismus (1768): | imel pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres |
| Robinson mlajši (1849): | živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli |
| Robinson mlajši (1849): | bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo, da bi se s svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bleketa — ˛Stor' sheni ſe gibati, Puſt niti 's moje ovne ſt'rit', In ſi obleko naredit', Ni treba ti smersvati. ” Debeli praſez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krulji mu: „Zheſh tolſti koſ imeti? Ker dobriga nemorem ſt'rit', Samoreſh mene le vmorit': ˛Szer ſim saſtonj na ſveti. ” „Zhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Na to dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is |
| Genovefa (1841): | rad perſt ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno délo neſtorjeno ſtoriti mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da. 4. Pred simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | té odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta je sa ſvojo shivino ſtoril, kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten |
| Biblia (1584): | kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je on rekàl h'timu Zhloveku: Iſtegni tvojo roko |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi: Licet ille ad iracundiam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojih holezhín nizh od tega ne posabil, kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in ga deni |
| Stric Tomaž (1853): | prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno sim vam bil dober, storivši za vas, kar mi je bilo mogoče. Vaša sreča mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim vam — so rekli — bom dal 500 goldinarjev k pomoči vašiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla † alto † lega † |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shelma klor vspani inu te karaktar more neto biti taku storjan. † Konu nu et hon † Ampleaon † o Hna grom † tetragamaton † TA |
| Valenštajn (1866): | neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi je korak. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38„ boj per Jeni na Némſhkim. „35„ boj per Aſperni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke |
| Biblia (1584): | katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni |
| Blagomir puščavnik (1853): | zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M. Ferlan. Gorénſko vino v letu 1786. Od |
| Biblia (1584): | v'tyri inu v'sidoni ſturjena, kakòr ſo pèr vas ſturjena, ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro |
| Biblia (1584): | pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku bi ſhe danaſhni |
| Biblia (1584): | bi bila takova ſilna della v'tyri inu v'sidoni ſturjena, kakòr ſo pèr vas ſturjena, ony bi bily nekadaj v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pa za božjo voljo, kaj mi je storiti, de velike storjene krivice popravim? “ „Na to vprašanje je zdaj lahko odgovoriti“, reče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narejene in ſkashene rezhi. Isdelke boſh vidil vezhkrat is debéliga ſtorjéne, bres nikakih permér, de ſi jih sháloſten . de tvoje ſerzé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudi. ali ſkos drugo neſrezhno perméro. 33. Shkode ſkos vojſko ſtorjene, to je, ko bi ogenj v kakſhnim boju vſtal, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | II. vezhno snaminje 19. veliziga Şerpana 1770. lih sa oblétnizo ſtorjene pergodbe, na ravno tiſti njivi, kjer je Zeſar Joshef II. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu dan napokoinu, taku tudi ta veſt, ta spomin te ſturjene hudobe vsdiguje, de nikar po nozhi, nikar po dnevi pokoja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bo zhes ostou. Aku bi pa mi na vſe naſhe ſturjene grehe, na naſho toku veliko pruti Bogu skasano nahvaleshnoſt, na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | toiſto ſturjene: inu bres taiſte ni nezh ſturjeniga, kar je ſturjeniga, v' |
| Tine in Jerica (1852): | otrok tajil, je bil gotovo kaznjen ali štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu shoudvaine, snotrei ta ſtrah. Ta ſramota sa volo tiga ſturjeniga greha, ta strah te ſodbe Boshie, ta nagviſhnoſt te pokure |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | toiſto ſturjene: inu bres taiſte ni nezh ſturjeniga, kar je ſturjeniga, v' nje je blu tu shivlenje, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | toiſto ſturjene: inu bres taiſte ni nezh ſturjeniga, kar je ſturjeniga, v' nje je blu tu shivlenje, inu tu shivlenje je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | me tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtiani! Tiga perviga greha ſe varimo, kyr sa enim enkret ſturjenim greham ſe vezh drugih, koker ena ketna, vlezhe. Tudi Judesh |
| Kuharske Bukve (1799): | Na tim ſtiſnenim męſti ſe samashe s' enim na vodi ſturjenim teſtam od moke; ſe prevęshe s' nitjo, de neodjęna. Obod |
| Zlata Vas (1850): | je mogel tisti dan, ko je pravico dobil, iz mléka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv soprug svoji gospe, in pošten oče svojim |
| Gozdovnik (1898): | ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je storjeno. Zdaj imamo pa besedo z vami govoriti, gospod grof Antonio |
| Ta male katechismus (1768): | Ena reshizhna perpovedba, inu serzovidnu reſodenje uſſeh vedozheh smertneh grehov, sturjenu pred enem ſa tu postavlenem mashnekam. Kader be enemu en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu boſhja vola med sabo ſastopejo, toku je uſſe dobru sturjenu, deslin ni dobru videt. Une, katire je ta svejt stvaril |
| Genovefa (1841): | britko, de bi rad perſt ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno délo neſtorjeno ſtoriti mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nahvaleshnoſt, na naſhu taku hudobnu shiuleine, na tulkain h' dobrimu ſturjeinu od Boga dane, inu vunder od naſhe vtraglivoſti samudene perloshnoſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hujſhi pregrehe? O Judesh! aku bi ti biu po timu ſturjeinu, inu exemplu tvoiga Moiſtra v' timu |
| Biblia (1584): | ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi Horazin: Ve |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. |
| Botanika (1875): | kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilusaliconus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk |
| Genovefa (1841): | grôse in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére klizanja in vpraſheva- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte |
| Blagomir puščavnik (1853): | takrat bom vedno molil, da bi Gospod milostljivi gospodični vse stotero povernil! ” — ”Tako storite! dragi Martin, mu odgovori Zalika in se |
| Blagomir puščavnik (1853): | par snopov dati; s serčnim veseljem ga objameta, mu s stotero radostjo v prošnjo dovolita. — En drugikrat, ko se je jasno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe sa naprej navadnim ledinzhizam tako lepo ſtregla, ſhe bom ſtotero nar lepſhih roshiz ſpodredila; tako jes miſlim. ” |
| Genovefa (1841): | ſmehljajozhimu tudi ſant ſmehljal. Tako ſo imeli vſi nad ſantkam ſtotéro veſelje, in ako ſta ravno poprej neisſhtéte ſolsé prelivala, ſta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pavere, & tædere. On je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isvelizheinu naſhih duſh. Saturei o dobrutlivi JESUS! ſkus tu tvoju stosheine tebe proſſimo, de nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | perje na dno pada! — Gdje pamet vlada, ondje se ne strada! Gdje su same strasti, ništ' nemože cvasti! Tko nas razdružuje |
| Revček Andrejček (1891): | starost sem se učil. Kdor drugim prideluje kruh, na starost strada ga! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 6. Slovenska zemlja |
| Zlata Vas (1850): | pomagalo. Ljudjé so bili v vasi, ki so rajši postopali, stradali in beračili, kakor si z delam mervico kruha zaslužiti hotli |
| Oče naš (1885): | tare? “ jo vpraša zaničevaje in britko berač. „Ali ste kedaj stradali in žejo trpeli? Ali ste kedaj raztrgani hodili in mraz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako nerodovitna, de ſo revni ljudje v letu 1817 tako ſtradali, de ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | perja, repe, krompirja poklada. Želodec se popači, če živina mora stradati in pomanjkanja tečne piče terpeti. Želodec se popači po mlakužni |
| Valenštajn (1866): | tisoč jih nabráti, Pa vém, da ne bode jim treba stradáti. I takó smo njegovo suknjo oblékli. |
| Gozdovnik (1898): | ni hotel lakote strepetati. Ker ga je država puščala mirno stradati, ni čutil, da bi mu bila vest preveč težka, kader |
| Sacrum promptuarium (1695): | maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati. Toraj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | streho zaropotá i. t. d. Po drugih krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče |
| Zlata Vas (1848): | zvestoba in vera med vami še kaj veljá? ali božji strah in ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa |
| Zlata Vas (1848): | in ji vse razodel. V vsi vasi je bil pa strah in trepet: zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče |
| Zlata Vas (1848): | Té in druge prigodbe so tak strah med ljudmí v vasi naredile, de si ni noben več |
| Blagomir puščavnik (1853): | da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja |
| Deborah (1883): | Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega |
| Ferdinand (1884): | umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam is |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vé, pa tudi nar manjſhi rezhi obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo |
| Genovefa (1841): | Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko ruta, ktéro je |
| Genovefa (1841): | umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku se nise is njeh exempelnam ſglihal. Prezh is uſſem straham tega svejta, ter se le sama ſatu tresi, aku boſhjo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is gvanta prezhstresesh, de se naſasmody, napreſhge. Kedur is boſhjem straham te hude misle ſdajzi napreſhene, se is eno giſterko, inu |
| Ferdinand (1884): | pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v |
| Oče naš (1885): | je bila resnično žalostna in je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu |
| Zeleni listi (1896): | vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil |
| Zeleni listi (1896): | razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že ves dan je nisem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se veliko od straha govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti |
| Robinson mlajši (1849): | jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu stanovati mogel. Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè |
| Tine in Jerica (1852): | tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je ravno tisti dan, ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa |
| Viljem Tell (1862): | Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je |
| Ferdinand (1884): | vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti |
| Gozdovnik (1898): | Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha vpyli. 27. Sdajzi pak je Jęsus k' njim govóril, rekózh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | miren, de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili od ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili |
| Biblia (1584): | ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She |
| Genovefa (1841): | in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo |
| Genovefa (1841): | vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla dolgo govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô deklè, bodi |
| Genovefa (1841): | véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu obljubila; pa vunder bi ne bilo pràv, ko bi ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Mati in hči sta ga čakala večkrat pozno v noč strahoma, nič dobrega se nadjavši, zato ker ga tako dolgo ni |
| Maria Stuart (1861): | Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison (hitro in strahoma ji v besedo seže). Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse je ganilo strašljivo derhal. Vse to je zapazil Pankracij strahoma, bolj se je bal milosti, kakor njih divje jeze. Že |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | môž in sinjega morja, prek katerega sta se prepeljati morala. Strahoma in trepetaje sta se bližala boljšej deželi. Ali kako sta |
| Zoologija (1875): | rumeno zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim krikom strahoma obletuje in ja s tem vedenjem prej izdá nego obvaruje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | napravili, ino ſo ſe greli okrog sherjávze. Tudi Peter je ſtrahama priſhel, ino med nje ſedel, de bi vídil, kako bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhmi. Sdaj ji ſtrah, sdaj upanje ſprehaja. Tudi uzhenzi ſe ſtrahama pogledujejo, kaj bo. Kmal imajo v' Jesuſu ozhí, kmal v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino kerſtiti dala, ſta sheléla Jesuſa bolje ſposnati. Pozhaſi ino ſtrahama greſta sa njim. Kedar ſe mu vſa bojezha perblishata, ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe svédi ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo stran — kaj misliš, dragi moj Radislav! kako bi to šlo? Rad. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi se dala Dolenska stran z novo vélko césto, ktera ima čez goré med Šentjanžem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi za to stran od duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na druge straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na tisto, kjer si gospodje nosovi |
| Blagomir puščavnik (1853): | predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vidilo. Izjokaj si jih in jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in |
| Valenštajn (1866): | Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi |
| Valenštajn (1866): | gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega |
| Deborah (1883): | treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson je v pamet vzêl, da se ravno na to strano vleče, gder je on pred devêtimi léti tonol ino da |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 22. Inu Pęter ga je na ſtran vsęl, inu ga je sazhęl ſvariti rekózh: Nikar, Goſpód: tebi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhàl prozh. 5. Inu kadar ſo njegóvi Jógri na uno ſtran morjá priſhli, ſo posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt ga bom ſhé |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili, bi vaſ ſvét ljubil; ker pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino perſta v' luknjo shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta |
| Robinson mlajši (1849): | kopal, iz izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe in vise leže, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride |
| Sveti večer (1866): | visoko plešasto čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu |
| Botanika (1875): | v gostoti kapljin, t. j. da bi se na obeh stranéh napravila enako gosta kapljina. Nekoliko vode prodré kožo in gre |
| Zoologija (1875): | kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in |
| Zoologija (1875): | na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | morajo na sprednjih stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj nagnjene biti; žeblji ne smejo predebeli biti, sicer |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | člena oteko spahnenju, ino za palec nad kopitom, posebno na stranih se izcimi oteklina, in konj postane krulav. Pri nekterih konjih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | postavo noge popolnoma popači. Luknje za žeblje morajo na sprednjih stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj nagnjene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata |
| Fizika (1869): | Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh |
| Fizika (1869): | 14. stoletja, ker se s tem enotérim orodjem morejo določiti strane sveta v okolščinah, kjer ni zato nobenih drugih pripomočkov, kakor |
| Fizika (1869): | vsaka misel, vsaka iznajdba in opazba zadržati in na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki je začudenim Evropejcem pokazalo mnogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die |
| Blagomir puščavnik (1853): | gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v |
| Blagomir puščavnik (1853): | odrekli ne boste, za kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je donelo od vsih straní). „En mesec potem sem že en cekin imel v žepu |
| Valenštajn (1866): | ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen |
| Gozdovnik (1898): | okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše je bilo razsvetljeno le eno okno. Tukaj opazi Kučilo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pretakala, gonila je mlinska kolesa. Ribnik je bil od treh stranij, razen od izhodnje, kjer je stal mlin, obraščen z gostim |
| Zeleni listi (1896): | torej Ljuboslava kedaj prišla v vas, pritekli so od vseh stranij ubogi otroci ter se jej zahvaljevali za razna darila. Tu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe bolehne. 36. Inu ſo |
| Genovefa (1841): | Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brati: Per meni „ v Loblani'' i. t. d. — Od vezh ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa rabo. 4. Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sheno ne ſliſhalu, aku bi ena taka lubęsen od ene ſtrany, inu enu taku ſpoſhtuvanje od tę druge ſtrany y'njih ſerzih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od ene ſtrany, inu enu taku ſpoſhtuvanje od tę druge ſtrany y'njih ſerzih goſpodarilu; sakaj oba bi ta zhaſs eden tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude |
| Zlata Vas (1848): | pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj |
| Gozdovnik (1898): | Le en trenotek je krenil konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan |
| Gozdovnik (1898): | vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil |
| Gozdovnik (1898): | nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled |
| Valenštajn (1866): | le-tem zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli |
| Deborah (1883): | Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš |
| Deborah (1883): | A jaz vem, vem za vaša skrivališča! Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani |
| Deborah (1883): | morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa tudi še zguba per kmetovanji, ako je hiša brez vstraniša. Koliko se jih premrazi, ki hodijo na veter in dež |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reči, pa še sitneji se prebivavcam tacih hiš godí, kjer vstraniša nimajo. Kolikokrat mora človek, ki memo táke hiše gré, obraz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vstraníše. Kadar se hiša zida, narmanjši reč, en kamenček veliko pomeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo je imenoval po slovensko. Jas ji za to dobo vstraniše rečem zavoljo tega, kér se vse v njo v stran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kupite! Naredí naj si tadaj vsak, kdor ga še nima, vstraniše blizo hiše, ako se da takó, de bo tudi ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kdo boljši imé v novicah, mi bo všeč. In to vstraniše, pravim, de bi per vsaki hiši moralo biti: ni táko |
| Valenštajn (1866): | je zoper mene. Kakó imajo tenko vest! Če se Skoz stranska vrata i pridržkom kakim — Trčka (mu naglo v besedo seže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride en kmet s svojim |
| Rudninoslovje (1867): | robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu |
| Rudninoslovje (1867): | 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. 51, kteremu |
| Gozdovnik (1898): | gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je |
| Rudninoslovje (1867): | drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os |
| Rudninoslovje (1867): | pašejo piramido okoli sredine v podobi kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi |
| Rudninoslovje (1867): | imajo tri razne osi, od kterih samo dve — zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna |
| Rudninoslovje (1867): | 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 |
| Rudninoslovje (1867): | glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite ena med desno i levo roko po dolgem |
| Rudninoslovje (1867): | osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 |
| Rudninoslovje (1867): | robov ab i a'b', ki vežejo gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 |
| Rudninoslovje (1867): | gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 daljših i topejših rogljevih robov ab' |
| Rudninoslovje (1867): | vežejo gornji rogelj z doljnimi, a doljni rogelj z gornjimi stranskimi ogli; a naposled 6 stranskih robov bb', ki gredo kot |
| Revček Andrejček (1891): | Tretje dejanje. Gostilnica pri Domnu s srednjimi in stranskimi durmi na desni. Sicer pa prav kmečki opravljena. Na desni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prosi: to se je poterdilo pri Korošcih, ki bojo vunder stransko železnico ali od Marburga ali od Bruka čez Celjovec dobili |
| Rudninoslovje (1867): | enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa |
| Tiun - Lin (1891): | kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot, ali pa nama je bila le sreča mila, dovelj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu prija in |
| Genovefa (1841): | je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je bres krivíze ka |
| Blagomir puščavnik (1853): | Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | To je bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pijači udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj |
| Genovefa (1841): | bi ſtorjêno délo neſtorjeno ſtoriti mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo |
| Čas je zlato (1864): | lovskem času, in ker ni kralj lova le s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti nad seboj, ona sama zapoveduje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | De ſi je lih ta ſmert med vſim straſhnim ta nar straſhniſhi, taku je vunder tiſta Chriſtuſu ob veliku straſhniſhi bila |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ali ta najstrašniši trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli |
| Genovefa (1841): | bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat njemu v' tej nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Lep desen je ko sonca žar, Obraz njegov ljubezni hram; Strašán, venliv, rumenoličen V očesu stiče blisk levičen. »O pravim času |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | noč in dan Ne dela prazne tlake. Mé vošmo, de strašan požar Bi sploh nam perzanesel. In de domú noben vihar |
| Divica Orleanska (1848): | je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo. |
| Tiun - Lin (1891): | naglo za sabo, kajti že so gorele stopnice. Bil je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki pa niso peljala na |
| Genovefa (1841): | ta ne pride ne le v nebeſa, temuzh v prav ſtraſhan kraj. — Pa ljudjé mu niſo verjéli, de je ſin nebéſhkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leshezh oblak prikasal, kakor v létu 1667, kadar je tak ſtraſhan potreſ tukaj bil, de je to meſto vezh del pokonzhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj je noviga? (Potrèſ v Dobrovniku. ) 14. kimovza je bil ſtraſhán dan sa meſto Dobrov ni k (Ragusa) v Dalmazii in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſme nihzhe pregreſhiti. ˛Savl je sadnjizh v' neſrézhni vojſki ſtraſhen konez vsel, ino ljudſtvo je Davida kralja isvolílo 41. David |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potratijo. On sazhne pogazhe is perviga panja resati, al glej, ſtraſhen pogled! — zhbele ſo mertve, in njih glavize tezhijo ſhe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel škodo; nevarnost je bila, de bi |
| Divica Orleanska (1848): | se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vsi sprideni. Zatorej je drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota |
| Tine in Jerica (1852): | Enkrat, bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca |
| Ultra! (1867): | po Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače |
| Ultra! (1867): | reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Torek sazhei inu ſkus 14 dni sapored dershal. “ Svunánja povéſt. (Ştraſhna plôha in tózha v Şpodnim Eſtrajhu). 7. Velikitravna popoldne ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa mokro in merzlo polétje. Iz Celovca. R. Svunánje povéſti. (Ştraſhna ſhkoda per obertniſki rasſtavi v Parisu) ſe je 9.pretezheniga meſza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh |
| Genovefa (1841): | kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebu ſe bodo ſtraſhne snamnja perkasovale. Pa le sazhétek nadlog je to. “ „Preden ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn |
| Zlata Vas (1848): | Čez te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza, ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bojo pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet treba. — Od strašne stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | O vem, vem; ni me treba se vsak dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem |
| Lohengrin (1898): | Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na eno vęro ſpomni, katera ga savershe. Letę ſo tę ſtraſhne ſulze, katere ga do ſmerti ranio, katere ga vmorę, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Premiſhluvanje. Vy ſe tręſsete Kriſtiani per ſamim popiſvanju ene take ſtraſhne ſmerti? Sakaj ſe je rajſhi poprej, dokler je ſhe zajt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſina objokoval, ino ſe ni dal potolashiti. Oh, v' kake ſtraſhne pregréhe perprávi nevoſhljivoſt! 18. Joshef na Putifarjevim domu. Bogabojezhiga, umniga |
| Genovefa (1841): | snane biſere okróg njeniga vratú saglédala, ſe je sopet tiſte ſtraſhne nozhí v jézhi ſpomnila. „Oh Bog! ” je rékla in ozhí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in vinograde pred ſhkódo tózhe savarvali. Kdor je she vidil ſtraſhne rasgraje, ki jih je tózha ſèm ter tje napravila; kdor |
| Blagomir puščavnik (1853): | Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega požiga žari. Kako mi je bilo takrat pri serci, si |
| Roza Jelodvorska (1855): | v nevarnost postaviti. Lejte! ta mila gospodična me je iz strašniga, vodnjaka rešila; rešite tudi vi, ljubi oče, viteza Častimira iz |
| Roza Jelodvorska (1855): | Plaha Roza se trese kakor šiba na vodi, ko vidi strašniga trinoga nje ljubiga očeta. Omedlevica jo napade, in mogla je |
| Genovefa (1841): | majhno shelésno mrésho in Genovefina ſvitlobéla obléka je grôso, téga ſtraſhniga kraja lé ſhe bôlj povékſhevala. Nozh in dan je tukaj |
| Genovefa (1841): | róſhami prevlézhene. Naravſka (natürliche) toplota sveſte koſhute ni vezh samôgla ſtraſhniga mrása preganjati. Leſíze ſo v mrasu lajale in po nôzhi |
| Genovefa (1841): | mi ga ti dal. O Bog! réſhi ga is téga ſtraſhniga domiſhljevanja! ” Sa dolgo zhaſa ſe je vunder is ſvôje grôse |
| Genovefa (1841): | ſvôjimi konjniki ſpremiti mogel. Vojvoda in vojvodnja ſta ſpomín tiſtiga ſtraſhniga dné, ko ſta bila povéſt od Genovefine ſmerti dobila, vſako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta nar straſhniſhi, taku je vunder tiſta Chriſtuſu ob veliku straſhniſhi bila, pervizh sa vola shpota tiga krisha, katiri je tiſti |
| Gozdovnik (1898): | preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter |
| Stric Tomaž (1853): | Velika nesreča je bila tudi za Tomaža, ker v tem strašnem kraji ni bilo nobenega katolškega duhovna in nič cerkev; toliko |
| Blagomir puščavnik (1853): | kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi |
| Sacrum promptuarium (1695): | rezhe: Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej |
| Divica Orleanska (1848): | Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica |
| Divica Orleanska (1848): | Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo |
| Divica Orleanska (1848): | francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sta bila žive podobi svojih staršev. Kakor hitro je tisti strašni pùnt vstal, zavoljo kteriga je bilo po celi Evropi tóliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ker se malokdaj pokažejo; ko pa pridejo, so pa res strašni. Vsak se utegne na deželi kakor tudi po nekterih krajih |
| Gozdovnik (1898): | rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh |
| Gozdovnik (1898): | ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je pustil. « »Tudi to ne. En sam |
| Genovefa (1841): | omagati, in ko bi bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi |
| Genovefa (1841): | ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh mi od njih jéſti,” je rêkla, „pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potlej v jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že |
| Divica Orleanska (1848): | pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista |
| Blagomir puščavnik (1853): | njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal. Je li bil sopet na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | več pozvedeti o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako strašnih reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in vendar jih vsi dolže |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu |
| Divica Orleanska (1848): | razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje |
| Ferdinand (1884): | pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſanaprej boſhje gnade bel k'nuzu sturè, de tvoje pogublenje strashnu nabode. Is enem samem stanam te gnade ſnash ti zelu |
| Divica Orleanska (1848): | strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in |
| Robinson mlajši (1849): | svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson |
| Robinson mlajši (1849): | more biti,“ si je pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da |
| Sveti večer (1866): | so moj oče in moj ded živeli — o to je strašno! Moj Bog, daj mi v moji rojstni hiši umreti. ” Katra |
| Mlinar in njegova hči (1867): | mora zgoditi. Meta. To je že res. Pa ali ni strašno, voljo božjo naprej vedeti, pa sí vendar ne moči pomagati |
| Fizika (1869): | zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom |
| Valenštajn (1866): | znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle |
| Sacrum promptuarium (1695): | lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti |
| Genovefa (1841): | mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in shé véke v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | otrozi, katęri ſe takú tepó, de je vſelej klętu, inu ſtraſhnu preklinvanje sraven! Vy jih hozhete od eniga hudiga odvaditi, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oſtane, kakor naſs tvoj Apoſtel S. Pavl sagviſha, ampak enu ſtraſhnu zhakanje tę ſodbe, inu enu ognęnu maſhuvanje, katęru bo naſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Sodnika obſtal, kaj bo ſhe lę kadar bó on to ſtraſhnu garmęnje njegove ſhtime saſliſhal? Kadar bó Criſtus h' gręſhnikam v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ispahnejo po ljudeh ino po shivini — ˛Straſhno vrème, polno tózhe ino tréſka, pokonzhuje vſo selenjavo na polji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil |
| Pozhétki gramatike (1811): | drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux |
| Viljem Tell (1862): | bilo ko na sejmu; Al kar visí na drogu to strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena |
| Roza Jelodvorska (1855): | sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav |
| Roza Jelodvorska (1855): | po svetu«. Čez nekaj dni po tem se peljeta vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname |
| Roza Jelodvorska (1855): | njih sedeta k mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa je bil ta dan tako vesel, kakor že veliko |
| Roza Jelodvorska (1855): | sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike sreberne kozarce, ki so od znotraj debelo |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimir pa ves preplašen kakor kamen ostermi. Kakor mu je lepo |
| Roza Jelodvorska (1855): | vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni mogel zadosti |
| Roza Jelodvorska (1855): | četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke |
| Roza Jelodvorska (1855): | tako krepka in slavna viteza v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé veselja kam djati; cesarjeva milost mu je |
| Roza Jelodvorska (1855): | je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost |
| Roza Jelodvorska (1855): | pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še |
| Roza Jelodvorska (1855): | Med tem je Ljudmila čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila |
| Roza Jelodvorska (1855): | se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake |
| Divica Orleanska (1848): | do kraja, In kak je to, de nas na novo straši? Voglar. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo malo, v nekterih krajih se tertne bolezni bojé. Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte plac-komando, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem |
| Valenštajn (1866): | oče! Al ozbiljno Okó njegovo čut je moj krotilo, I strašil sem se dragih kamenov, Ki vas krilaho liki zvezdni venec |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 48. Povést. Kako je Pavliha nekega kerčmarja z meritvim volkom strašil? Bil je neki kerčmar, ošaben in zabavIjiv. K temu pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mislil (z čemur so me tudi nekteri prijatli že naprej strašili), de bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ji prav resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je |
| Valenštajn (1866): | Ne strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vsi, in če so s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče, ga ne smejo strašiti ne trud ne stroški. In vendar je iz neplodne pustote |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dá le po krivični roki priti, tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spravno daritev. ” Fabíola se je spet globoko zamislila, potlej pa strašljivo prašala: „Ali si mar ravno to mislila, ko si mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | darovanje samega sebe za svoje prepričanje, to vse je ganilo strašljivo derhal. Vse to je zapazil Pankracij strahoma, bolj se je |
| Ferdinand (1884): | katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je žalostna noč. Huje in huje je pritiskala merzlica in strašneje in strašneje je divjal ; moči trupla pa so pojemale. Kar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | noč. Huje in huje je pritiskala merzlica in strašneje in strašneje je divjal ; moči trupla pa so pojemale. Kar se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zarujove bolnik. „Po prerodu v vodi sv. kersta. ” Bolnik še strašneje zarujove: „Voda, voda! Proč ž njo! Ne potrebujem je! — In |
| Oče naš (1885): | prihajala, vedno gosteje so se boreči in bežeči motali, vedno strašneje so kričali umirajoči, vpili možje, vekale žene in otroci. Zastonj |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vsem životu, stal je tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini v oči |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes tebe pershlu ‚kader bodo jejnale, inu minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu erjovę ti ferdamani v' peklu, de so ſavle |
| Divica Orleanska (1848): | loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves |
| Divica Orleanska (1848): | Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me |
| Blagomir puščavnik (1853): | enkrat viditi zamogel, pri priči bi jih spoznal! — To je strašno težavno za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi strašno dolgo! « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali celo božji cesar, če je tudi on sam sužnji. ” „Strašno! ” |
| Kemija (1869): | Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se jako razgreje, zato se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Mater in hčer je jelo skerbeti. Ure so jim bile strašno dolge. Ko je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in spačenem življenju, ki se že na tem svetu tako strašno maščuje! ” |
| Genovefa (1841): | ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe |
| Genovefa (1841): | in bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti grosovitni trynogi, katiri naprenehanu, ſtraſhnu, inu grosovitnu tiga greſhnika pezhejo, inu gaishlajo. Katiri kuli je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | objide , kader smiſlim , de jo lubim. Goſpá. Al ręſs toku ſtraſhnu vùn vidim , Nęshka ? — Sej ſim mo vùnder vſelej rokó dershala |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eden od tih lakomnih, ali vohernih, zhes katęre Pridigar taku ſtraſhnu gàrmy? Ludję me ſizer sa eniga takuſhniga dershę. Ali ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſeshganih shnablov, leta napne ſhe lę prav tę vshę popręj ſtraſhnu napęte perſsi. Ta Podoba naſhiga Krishaniga Jęsuſa, katęra ſe mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neſrézho, snak pade ſ' ſtola, ſi ulómi otilnik, ino umerje. ˛Straſhno kasnuje Bog nad otrozi nepokor- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | per volji mi toljko dati, alj ſvakinja mu ni dopuſtila. ˛Straſhno huda je bila na mene, ter mi je gerdo oponáſhala |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh |
| Arov in Zman (1850): | gadovo razkačeni. Vender pride Arov srečno brez nadlege do prednjih straž. Slaba bi se mu bila tú godila, ako bi ne |
| Arov in Zman (1850): | ogrinjalo in potem se ločita. Slovenec gre brez suma memo straž iz ječe, iz grada, po griču na prosto plan. Komaj |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | Vambrehtu, kateri ga zapre v posebno, dobro zatvoreno sobo. Obilo straž se na gradu nastavi. Govorica o tem, kar se je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | njun vodja. Srečno so se bili priplazili že do zadnjih straž, kajti krila jih je noč in gosta megla. Vojaki so |
| Pomladanski vetrovi (1881): | jih utegnol iznenaditi — sovražnik. Po strmih brdih blizu prednjih francoskih straž plazile so se pozno po noči po grmovji tri moške |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Francozom nezvesti in nezanesljivi. Marsikdo izmed njih bi utegnol mimo straž skrivši k Avstrijcem uskočiti ter jim vse razmere in skrivnosti |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | približala, dasi sem zabredel daleč čez mejno črto naših prednjih stráž. V taboru mi posluži strežáj s pičico črne kave in |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | bataljona, s katero službo je v zvezi nadzorovanje prednjih pôljskih straž. Tekom nočí se morajo pohoditi vsaj po jedenkrat vse straže |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | li to gorka juha, je li to dobra postelja? »Koliko straž je razpostavljenih? « vprašam pobočnika. »Na póludrugo uro razširjenem okrožji zmatram |
| Valenštajn (1866): | cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da |
| Tiun - Lin (1891): | I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič. |
| Tiun - Lin (1891): | se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten |
| Gozdovnik (1898): | svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam na ponudbo. ” Ko ſta apoſteljna ſhe govorila, pride tempeljnova ſtrasha, ino ji v' jezho sapró. To nozh ſta mogla v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nánje. Ko ſvôjo mózh nar bòlj vihár raskláda. Okróg vrát ſtrásha na pomózh savpíje, In vſtáne ſhúm, de mósh sa mósham |
| Oče naš (1885): | je dala vsa pota, ki so v Podgojzd peljala, s stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve sto Švičanov zbralo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | dirjal in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je |
| Valenštajn (1866): | onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu |
| Oče naš (1885): | Ménart“, je poklicala Barba svojega moža, kteri je ravno s straže domú prišel in jo prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z |
| Oče naš (1885): | Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli, kjer so jih z neizrečenim |
| Gozdovnik (1898): | drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Sadovolni Krajnz. Od ſtráshe Hraváſhke Gor ſónze mi pride, V nógrade Láſhke Po póldne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi mnósh'za jih obſúje, In svéſte ſtrashe króg in króg poſtavi, Odvsáme up jim vſe pomózhi ptúje |
| Divica Orleanska (1848): | svetu, Če sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó |
| Viljem Tell (1862): | hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopi oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj |
| Biblia (1584): | Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi pak je Iesus k'nym priſhàl, inu je ſhàl po |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę nozhy pak je Jęsus k' njim priſhàl vèrh morjá |
| Genovefa (1841): | grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico hodijo, in si iz svojiga |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Odlog je kratek, Svetovavec. Zdaj pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo te milo, De svojiga usmiliš mesta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kraju ſo bli paſtirji na poli , ti ſo zhuli inu ſtrasho dershalli po nozhi verh ſvoje zhede. Inu polej ta Angel |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | kaj zhuti, Ter ſpomina: Varij ſé? Ta spomin vudy na ſtrasho. Jeſt bogam, ker samorem; Ter ſim v' moj'mu duhu veſęl |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | puſtil, aku bi ga popręj ne posnal, inu bi vędnu ſtrasho, ali vahto dershah Ta hiſha, ka- En ſovrashni zhlovek je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe treſe, ino ſkale pokajo. ˛Stotnik, ki je per krishi ſtrasho imel, veſ preſtraſhen savpije : „Gotovo, ta je bil ˛Sin boshji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dan ſo ſhe véliki duhovni grob sapezhátili, ino vojakov na ſtrasho poſtavili. Tako je Jesuſovo telo v' ſabóto pozhivalo. 44. Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dá igrati s seboj. ” „O kar se tega tiče,” odgovori stražar, „sva pa oba v eni zanj ki. (Korvin obledí pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi |
| Gozdovnik (1898): | vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti |
| Valenštajn (1866): | neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli |
| Valenštajn (1866): | nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste |
| Valenštajn (1866): | i druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo jih tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kamnigorici, 2) Samasa Anton v Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja v Krajnu, 5) T. žl. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ako bi ti per vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh masali. Jes, Ako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 3 lote vožnikovega gumeta, 1 lot kafre, dobro jih s sterdjo zmešaj in v 8 enakih delov razdeli. Vsaki dan daj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in jima na zelenej trati sredi najlepših cvetlic z mlekom, sterdjó in sladkim sadjem postrežejo. „Oj, kako neumen je bil najin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo v porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe |
| Roza Jelodvorska (1855): | za mene in tvojo mater! Kri bi se mi kmalo sterdila, ko na to mislim. O bodi zanaprej bolj previden! « |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na vse strani enako, ampak v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn |
| Roza Jelodvorska (1855): | zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo: vés narod je na nogah. Al še |
| Genovefa (1841): | Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek nad |
| Divica Orleanska (1848): | in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | k Abrahamu prišel, ino je hotel, de mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | so si ga odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové |
| Gozdovnik (1898): | ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti ſpravil |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vse tiste v levnjak pometati, kteri so mu po življenji stregli. Ino ko bi trenil, so jih levi pohrustali. Po tem |
| Oče naš (1854): | bila moja podpora. Z nevtrudljivo skerbnostjo so mi moji otroci stregli in kmalo sim ozdravel v novo djavnost. Angležki zdravnik je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kosilo pa lepo opravljeni in ovenčani služabniki, ki mu bodo stregli; in kakor se raduje nevesta, kedar jej povedo, da pride |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prozh Sathan, ſo ti Angeli h'nemu perſtopili, inu nemu ſtregli, taku tudi, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gelzi ſo k'njemu ſtopili, inu ſo njemu ſtregli. Na drugo Nedello v'Poſtu Reminiſcere imęnuvano. Branje is I.Piſina |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | prosil; pa nič ni pomagalo. Savl mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci! kaj ne, de je bil Abraham dober ino |
| Blagomir puščavnik (1853): | čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji |
| Zlatorog (1886): | bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm! Pač kot pri |
| Zlatorog (1886): | se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tako lepo povernil, de meni na moje ſtare dni lehko ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj vmerjem, kér naſ |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | hiti mi pomagat! — Omoteni nej bodo in osramoteni, kteri mi strežejo po življenji. Nej bodo nazaj pahnjeni, in kri nej jih |
| Roza Jelodvorska (1855): | kot so vaši naslonjaki v Jelodvoru, ali nam ravno tako strežejo. Prosim poslužite se s tem kàr vam zdaj podati zamorem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju Odstopijo naj, in sram jih bodi kteri mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sv. Očeta Marcelina, ker je vedel, da mu sovražniki zeló strežejo po življenji, kar je tudi Torkvat poterdil, razloživši Fulvijeve namere |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudí je okoli njega; vſi imajo v' njem ozhí, vſi ſtreshejo na njegovo govorjenje, vſak ſe zhudi njegovi modroſti ino njegovim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſa ſhe bolj hudi, ino ſhe zelò po shivljenji mu ſtreshejo, ker je v' ſabóto bolnika osdravil. Jesuſ, kteri je vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino per tej prizhi ſo angelji is nebeſ priſhli, ino ſtreshejo Jesuſu. Ne pervolímo tudi mí nikoli v' nobeno ſkuſhnjavo. Jesuſ |
| Sveti večer (1866): | videti; sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh pohiſhtev v bolji ſtan prenarejenih : nameſti ſlamnatih in dilnatih ſtreh ſo jih 9 s ploſhami, 2 s koſitarjem, 344 s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dovelj, in vſe ſe narobe vêde in dela. Hiſhe nimajo ſtreh, plotovi ſo rastergani, koſolzi ſo víſlizam (gavgam) podobni. Po vaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad njo pokopališče. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako |
| Biblia (1584): | ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tukaj se sliši iz hriba dol pokanje končavnega ognja, nad strehami grada se valijo čemi strašni valovi gostega dima, in pri |
| Zoologija (1875): | C. monedula) gnjezdi v starih zidovih, v zvonikih in pod strehami. Vran ali krokar (C. corax), pod. 114, napada kakor kaka |
| Gozdovnik (1898): | skalovnega pasu se dviga star grad, ki s svojimi škrlenimi strehami in gótskimi vetrnicami gleda daleč nad morsko planjavo . posestvo stare |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim |
| Zlata Vas (1848): | verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala |
| Zlata Vas (1848): | vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Luskine po herbtu so obličaste, in leže kakor škerli na strehi, luskina verh luskine. Zobje belouške navadne so majhini, toliko da |
| Izza mladih let (1882): | ne brez vspeha, ljudje so bili pa tudi že na strehi, voda se je jela podajati in vender že jedenkrat so |
| Cyclamen (1883): | šali se vedno, ljubi moj! Ti si kakor kavka na strehi —.« »Ti pa, kakor zaljubljen golob brez perut! « Hrast se je |
| Mačeha (1883): | še nagi golobčeki, a stara goloba se ljubkujeta na golobnjakovej strehi. Eufemija se nenadoma zgane. Rudečica jo oblije in lahno se |
| Gospod Janez (1884): | polne veje sadnega drevja, katero obdaja majhno poslopje. Po njegovi strehi se kažejo široke rdeče proge nove opeke ter jasno pričajo |
| Cigani (1890): | so njihove vasi! Od pleterja in ilovice narejene bajte, na strehi pometana slama, to je njihovo prebivališče. Naseljevah so se cigani |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | v jednega čolnarjev. Sedaj je bil še celo ogenj v strehi! Čolnarji niso mirovali poprej, dokler ni ukazal okrožni urad magistratu |
| Vinjete (1899): | na čisto, mirno nebó, a nedaleč je stal na neki strehi golob, prestopal se z ene noge na drugo in stezal |
| Vzgoja (1899): | ramo, da je komaj čutil. Sedaj je bil ogenj v strehi. Pijani Ivan se je spel pokoncu ter zarjovel: »Kaj imate |
| Ta male katechismus (1768): | resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi, de moča noter ne pride. Kdor ima več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se sadje, ktero se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam |
| Viljem Tell (1862): | veste, da proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste |
| Sveti večer (1866): | šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi; hvala Bogu, da smo se plohi enkrat |
| Deborah (1883): | sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej deželi, katera je v razumu, v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je rada per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam |
| Gozdovnik (1898): | se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in |
| Gozdovnik (1898): | ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je |
| Gozdovnik (1898): | odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je ta |
| Gozdovnik (1898): | je ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla |
| Gozdovnik (1898): | mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik |
| Gozdovnik (1898): | No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Od te dobe ſe vſelej oglaſijo, kedar grejo memo na ſtrel, ino s' njimi marnvajo, koljkokrat ſe v' hoſti ſrézhata. Tudi |
| Genovefa (1841): | Ali je pa to terpel nebéſhki ôzhe in ali ni ſtrél va-nje ſpuſtil? Jes bi bil, ko bi bil na njegovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker is otekljin pri tej bolesni rumena voda tezhe; — zoperniſki ſtrél, ker imajo vrasho, de zopernize shivali vſterlé in tako umoré |
| Gozdovnik (1898): | je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo |
| Gozdovnik (1898): | Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ob 4. uri zjutraj iz navadnega kraja 6 močnih možnarskih strelov slišati. Ker se do danes še zmiraj ugiblje, komu na |
| Gozdovnik (1898): | Pepo! « Iz cevi dveh pušk se zabliska in na pok strelov nastopi besna tulitev. »Napravi nov zarez, Pepo, da se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla. O koliko več časa je treba, da kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti |
| Kemija (1869): | dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall. |
| Deborah (1883): | Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In |
| Ferdinand (1884): | mi ne ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide po sredi. ) Ti strela ti, kako sem ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno |
| Revček Andrejček (1891): | že več ne vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa |
| Revček Andrejček (1891): | Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban kmet menda več, nego Bog |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo predhódni v' oudre, oivre ouille, oule. kakor: foudre, bliſk, ſtréla, dissoudre, rasvesati, poivre, pòper ſhtupa; brouille, sdraha, ſpor; quenouille, koshél |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hzhi; toraj vezh ne nadléshujte uzhenika. “ Te beſede ino pa ſtrela dóbrimu ozhetu ! Veſ pobit oſtermí. Pa Jesuſ mu je rekel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pové Jesuſ sheni néko ſkrivnoſt njeniga ſerza. Kakor bi jo ſtrela sadela, ji je bilo. Savsame ſe , de ta nesnani uzhenik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tiſto nozh v Kloſterneuburgu, dve ure od Dunaja, kjer je ſtrela v zerkev Şt. Martina vdarla in je vezh hiſh pogorelo |
| Robinson mlajši (1849): | misel prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | neveš, da Perun ni Bog, da njegov jakan**) in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic |
| Maria Stuart (1861): | Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kako ſe ima is takim ravnati, ki je bil od ſtrele obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu |
| Fizika (1869): | stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je bilo |
| Zlata Vas (1848): | nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | med vsemi nar bolj umeven in ima čudovito bistre počutke. Strelca podpira pri zalezovanju divjačine, pastirja in mesarja pri pogajanju druge |
| Viljem Tell (1862): | ga na klop posadí. ) Tell (se prikaže vrhi skale). Poznadeš strelca, Nikar ne išči druzega ! Svobodne So koče, varna je nedolžnost |
| Viljem Tell (1862): | se prikaže Tell, vsi veselo vskliknejo. Vsi. Bog živi Tella, strelca, rešitelja! (Ko prvi Tella obsipajo in objemajo, pristopita Rudenc in |
| Gozdovnik (1898): | po njem. « Dva strela počita kakor eden, ta hip odvržeta strelca puške in zgrabita za nože. Kratko sopihanje, pa je vse |
| Gozdovnik (1898): | don Estevan. Vaš sloves ne govori neresnice. Vidva sta najboljša strelca, ki sem ju videl. « »Hm,« meni Kanadčan, »kdor ima tako |
| Oče naš (1854): | so Francozje še z večjo zgubo nazaj pognani bili. Tudi strelce pri Alpah in Kernvalde so prijeli, pa s kervavimi glavami |
| Gozdovnik (1898): | je krotil svojo gorečo nepotrpežljivost. Don Estevan je bil najboljše strelce razpostavil po griču zraven svojega šotora. Ognji so tako dobro |
| Maria Stuart (1861): | sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsaj čez nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali, de se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev, ki so bili tako vajeni, da so pušico v teku |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal v njo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred njega pa so se vstopili na odločeno mesto izbrani strelci. Pervi zamorec nategne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Lepko se imenuje verli mož. Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko |
| Fizika (1869): | bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ker je mislil, da tistih 4000 gold., ki so posojeni strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | nam čudno zdí, da celó gospodje, ki na čelu stojé strelišču, ne poznajo skoz in skoz resnične Rothschildove prislovice: „in Geldsachen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | tudi norci pustovali in sicer 30. dan t. m. na strelišču. Brali smo to „schwarz auf weiss” na nemških listih , ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču in zahteval, naj se društvu povrne dolg. To, kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | večletni navadi. — Tudi k veselici Silvestrovi, ki jo napravijo na strelišču tukajšnji gospodje oficirji, je čitalnica bila povabljena. Novičar iz domačih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okolici razlegalo. Zvečer je bil velik ples ne samo na strelišu, ampak tudi posebno lep v kazini, ktériga so tudi naš |
| Divica Orleanska (1848): | Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdravje naſhiga dobriga Ozheta ! — J. Demſher. Toča in copernice. (Konec. ) Streljanje pa gotovo odžene točo? — Naš cerkovnik hude ure nikdar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli mož. Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo kaj. Pred gradam v Porečah so Jih |
| Oče naš (1854): | se od terga Hergisvajl sim peljale in kermiti hotle. Pa streljanje topov pri vasi Kersiten jih je z veliko zgubo nazaj |
| Sveti večer (1866): | serce presunila'. Jokala in molila sva, dokler je bilo slišati streljanje. Pa oče so se zdravi in veseli vernili z boja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | njegovi pobili ali pa postrelili (ne vém, ali je za streljanje tudi kak §. v postavi), ni slišati dozdaj novih napadov |
| Zeleni listi (1896): | To »streljanje« je ugajalo tudi malemu Bogdanu. Z vidnim veseljem je opazoval |
| Gozdovnik (1898): | sovražnikov. Ognji so se svetili po ogradbi in takoj zadoni streljanje od vseh strani, ki napravi neskončno zmotnjavo med presenečenimi Apači |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | on sam dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli še precej denarjev |
| Zoologija (1875): | več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę. |
| Robinson mlajši (1849): | veliki koristi bil! Lehko bi ž njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde |
| Zlatorog (1886): | moram reči! »Takó pred leti tridesetimi »Samó še jaz sem streljal, drugi nihče! »A zdaj sem star, divjáčini v posmeh! »Pred |
| Zeleni listi (1896): | le sam utrgaj jabelko in skušajva se, kateri bo boljše streljal«. Bogdan ga uboga in trga, kakor Milan, jabelko za jabelkom |
| Gozdovnik (1898): | Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali, de se je v celi okolici razlegalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na |
| Zeleni listi (1896): | tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! « |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | noge nesó. On pa za teboj —" "In če bode jel streliti? " vpraša Tone pomenljivo. |
| Gozdovnik (1898): | pripominja Dormiljon. »To dokazuje, da je moja misel prava. Namestu streliti, hotel je napadnike s kopitom sprejeti, in pri tem mu |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne morem se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | meni in me pomoči prosi. Pravi, da so hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko. Več reči je na svetu |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa ſtrelati dóber, ſamo ſhe enkrat toliko ſe ga mora vséti, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju |
| Biblia (1584): | vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | duſhe! O koku mozhnu bi ſe mi mogli preſtraſhit, inu ſtrepetati zhes te beſſede: nozhe posnati tiſte, katiri nega na posnajo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | enu taku shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S. Paul 1. Cor. 10. Qui Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na |
| Genovefa (1841): | vſe liſtje tréſe. Vſa naráva (natura) ſe nad moritvijo nedolshnoſti ſtréſa. V prihódnje bo vaju vſak ſhumézh liſt oſtraſhil. Ali vidita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vaſ, ktérih ráma ſe vkloníti nózhe, Temnà je nózh, in ſtréſa gróm oblake ; Şovráshnik ſe podál bo v ſvôje kózhe, Le |
| Genovefa (1841): | medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le pa navadno vſakimu ta smeſ takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in čast na vekomaj! ” In čuj — kér to izusti, se strese zemlje drob, Kot svit večerne zarje nad njim zabliska dob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deleč po deželah hudi potresi; velikrat se pa tudi zemlja strese, brez de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi |
| Stric Tomaž (1853): | gora! nak! “ — reče in zaderlešne z durmi, da se vse strese. Kmalo so domači in drugi sužnji zvedili, da je Špela |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in potem ostane. Potem nekaj časa leseno hodi, se včasi strese, je kmalo zopet veselo in začne jesti, kakor uno zdravo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sebi pokliče in še na svojej smrtnej postelji — Črnot (se strese). Molči, zanikamo dete! Poslušaj me! Ali boš pozabila tega vlačugarja |
| Ferdinand (1884): | Janeza Krstnika z odsekano glavo. Zapazivši odsekano glavo v skledi, strese se kar groze in strahu. «Takovo kazen zaslužim jaz. Onega |
| Ferdinand (1884): | skozi pretrgane oblake sè svojimi prvimi žarki dvorano. Peter se strese pred maščevalno božjo pravico. Najedenkrat se mu zopet dozdeva, da |
| Gozdovnik (1898): | L. Despierto prime svojega podložnika za roko, ter ga krepko strese. »Pepo, vzdrami se, alkald te hoče zaslišati! « Stražnik se prebudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz |
| Ferdinand (1884): | ne hoté. Tudi oče Anton je obledel in se strahú stresel, ko ga je Ferdinand opomnil njegovega zlobnega naklepa in treh |
| Ferdinand (1884): | mu soproge. Ko je pa Ferdinand omenil svojega smrtnega strahu, stresel se je ne hoté. Tudi oče Anton je obledel in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njej zadnjo uro, to je kralju obljubil. Ali ona je stresla glavo in ga je z očmi prosila, naj gré, ker |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se prikazal strupeni pisani gad, ne bi bila taka merzlica stresla goste, kakor je je pri teh besedah; kot okamneli so |
| Valenštajn (1866): | ona Zakrije milo svojim ščitom carsko Pobožno hišo, nočno delo stré. Služabnikov še zvestih ima car, I v taborji še mnogo |
| Zlatorog (1886): | cvetka mila »Ljúbav lovca trentskega je bila; »Cvetke pa, ki strè jo snežna noč »Ne vzbudí več jutri solnca moč. « Léhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhipa ubije, ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s |
| Kemija (1869): | je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se beli |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce |
| Viljem Tell (1862): | kozo: Jaz višo ceno pristrelím, srcé Sovražnikovo, ki me hoče streti. (Od daleč se čuje vesela muzika, ki se bliža. ) |
| Viljem Tell (1862): | Nespametna in slepa ti uíma! Al moraš ladijo s krmarjem streti, Da enega krivičnika pogrezneš? |
| Kuharske Bukve (1799): | sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | obeh postavodajavnih taborih. V zbornici poslancev in v zbornici gospôski strla si je ta stranka zadnje dni minulega leta sama svojo |
| Zeleni listi (1896): | drugim; toda ne. Vtaknila je vsakega med zobe in — tresk! strla jih je. |
| Zeleni listi (1896): | pregriznila je poprej. Orehe in lešnike, katere je kje dobila, strla bi bila lehko s kladivom ali s čim drugim; toda |
| Divica Orleanska (1848): | skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu |
| Gozdovnik (1898): | Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost življenja |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom |
| Valenštajn (1866): | Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko |
| Valenštajn (1866): | i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de |
| Stric Tomaž (1853): | vse zelo čudno zdi. Prideta v lepo sobo, in ko strežaji odidejo, potisne Butljar zapah in sama ostaneta v sobi. „Juri |
| Valenštajn (1866): | vsak za svojo mizo). Peti nastop. Ključar z Najmanom pristopi. Strežaji prihajajo in odhajajo. |
| Valenštajn (1866): | DRUGO DEJANIJE. Dvorana pri Fridolanskem vojvodi. Prvi nastop. Strežaji postavljajo stole i pogrinjajo preproge. Precej za njimi Seni, zvezdar |
| Gozdovnik (1898): | so postavili šotor in ravno je stopil noter, ko so strežaji tovorno žival razbremenjavali, kar opazijo ob gozdovem robu tolpo, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to ga zmoti, da ne zapopade, da je le napčna strežba slabe rasti kriva, ne pa drevo samo po sebi. Da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | SEDMI RAZDELEK. Od reje, strežbe in kermenja ovac. Da gospodar vse, kar mu je pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | DEVETI RAZDELEK Od reje, strežbe in kermenja prasičev. Kdor hoče dobre in lepe prasiče imeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ljudi, kakor kar jih je sa kurjavo in sa ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva, tri — tudi deſet |
| Zlata Vas (1850): | voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja |
| Kranjska nevesta (1864): | tako novico! Bog mu daj srečo. " „Bog daj! " odgovorila je strežnica. „O joj, šembrana moja glava, najvažniše novice bi bila kmalo |
| Kranjska nevesta (1864): | ali da ni zakrival mrak njenega obličja, bila bi vidila strežnica, da jo je rudečica oblila. „Tomaž, grofičev sluga. " „Oj za |
| Kranjska nevesta (1864): | se ozrla v sobo, kjer je pri oknu stala stara strežnica, in molila angeljsko češčenje. „Kaj ne, danes si bila v |
| Kranjska nevesta (1864): | bolezen prijema. „O joj, kuga se je prijema! ” zakričala je strežnica, in vsi pričujoči so se prestrašili. Grof se je prvi |
| Kranjska nevesta (1864): | IX. Nekoliko dni pozneje je ležal Giulio ranjen domá. Stara strežnica je čula zraven njegove postelje in mu zdravilo podajala. Enkrat |
| Kranjska nevesta (1864): | zaspala, napadle so jo divje sanje. Molčé je pogledovala stara strežnica nesrečno dekle, in molila na tihem. Drugi dan ob napovedani |
| Pomladanski vetrovi (1881): | sestra ju je spremljala. Pri vratih pa jih dohiti neka strežnica ter odda sestri majhno knjižico. „Sestra Lucija! Zdravnik je velel |
| Senanus (1892): | Vender, morda je še prezgodaj, da bi bila prišla stara stréžnica; na jednajst gré šele, mimo tega se ni nikoli menil |
| Jara gospoda (1893): | da dobi svojo kavo. S kavo vred mu je prinesla strežnica tudi najnovejšo novico o sodnikovi zaroki. Kakor v obče ni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco v službo stopim; čez pol leta pa jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz dveh jajc terdo testo; stergaj tega prav drobno na stergalu, ter ga v drobljancu sroviga masla lepo zarumeni; potem ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in spravi jih na hladnim. Jabelčni sok. Dobre mošancgarje na stergalu stergaj, sok dobro iztlači, pokri ga ter ga tako šest |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdenejo. Namašen krompir. Osem ali deset debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri jajca z njim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok. Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na stergalu stergaj, sok pa skozi čedno ruto pretlači in še enkrat |
| Zlata Vas (1848): | puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje |
| Zlata Vas (1848): | pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle |
| Viljem Tell (1862): | vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo |
| Zlata Vas (1850): | kakor poprej v lišp vtakniti. Obleka se postara, vmaže in sterga; popravljanje je drago, in sama si jo delati se ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Gotovo je tudi on naučil tega mladega gada, kako naj sterga naš cesarski razglas! Ali veš, kje stanuje? ” „Vem, veličanstvo! Torkvat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Se že vzdiguje — o joj! ” — In pri teh besedah šiloma sterga povoj od rane na vratu, kakor bi hotel zver pahniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zgubé, so pa tako terdni, de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | prazne bisage, Še vrabci, k' jih vidijo deleč bežé. Si strgal mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi, srajco, podplate |
| Deborah (1883): | dali. Pek. Bog se usmili! Mojega pa je mali deček strgal, ko se je ž njim igral. Kako je moja žena |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kader k' meni perlęſesh, de be mene spod moje ſtręhe ſtergal. Se mene vonſtergal: tok ſazhnesh mene is sladzhizo napajati. Ki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſo mujo pèrloshy, de bi naſhiga Odreſhenika ſovrashnikam is rôk ſtèrgal, ali tó vpitje naſhih gręhov, katęri hózhio njega ſmèrt imęti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na stergalu stergaj, sok pa skozi čedno ruto pretlači in še enkrat skozi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz dveh pesti moke in iz dveh jajc terdo testo; stergaj tega prav drobno na stergalu, ter ga v drobljancu sroviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namašen krompir. Osem ali deset debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri jajca z njim zmešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | spravi jih na hladnim. Jabelčni sok. Dobre mošancgarje na stergalu stergaj, sok dobro iztlači, pokri ga ter ga tako šest ur |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren. Drobno stergaj lepo očišeno hrenovo korenino in jo z jesiham, solijo in |
| Kuharske Bukve (1799): | merslo na miso. 203. Lomonovi ſok. Olnpi dvę lemone, jeh ſtergaj na ſtergávniki ali ribeshni pod eno ſklędo; eni tretji lemoni |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſtergávniki ali ribeshni pod eno ſklędo; eni tretji lemoni ſtergaj ſamo unajno rumeno kosho doli, potęm ſok ven istlazhi tudi |
| Divica Orleanska (1848): | in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj stric, za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni |
| Divica Orleanska (1848): | za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni stric! Lahir. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | oče umerla in kako ti je zdaj. Dober mož je stric. Gotovo te bo k sebi vzél in preživil; in ker |
| Stric Tomaž (1853): | pa Tomaž“, pravi on, „otroci so me pa sploh doma Stric Tomaž imenovali. “ „Jaz vas bom tudi tako, ker vas imam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik, stric, in mu- pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim, da |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko |
| Ferdinand (1884): | sta bivala v krasnem gradu, kakor jima ga je priredil stric; tudi ne, ker sta imela najboljših jedi na izbiranje in |
| Oče naš (1885): | rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so |
| Deborah (1883): | več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi en tak sali Goſpod kamen ratal — Je vshę njih ſtriz vmerl? Tulp. Ne bo vezh dolgu vlękel, sdej ima vshę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Naj ſe poberó — mi dva ſva narasen — Tulp. Ampak — moj ſtriz — Shternf. Ima vſe svędit — Lohko nozh, Ozha — Shupan , — Mizka — lohko |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in skorej de bi bil po priporočbah svojiga povsod spoštovaniga strica kmalo kako službo dobil, če bi ga ne bila sledéča |
| Stric Tomaž (1853): | serčnost. Strašno je bilo Špeli pri sercu, ko zapusti bajto strica Tomaža. Mož jej je pobegnil od grozovitega gospodarja; sinka so |
| Stric Tomaž (1853): | niso toliko popraševali, ter jih prebirali, kakor tako zvane: „bajta strica Tomaža, ali življenje zamorcov v Ameriki. “ Spisala jih je neka |
| Maria Stuart (1861): | kapljo kervi — Mortimer. Najperva padeta pod mojim nožem! Marija. Kaj strica, druzega očeta bi — |
| Viljem Tell (1862): | Ivan Paricida. Ker Mi dedino uzel je. Tell. Svojega Cesarja, strica ste ubili! In vas Še zemlja nosi! Vam še solnce |
| Čas je zlato (1864): | to de ne deseti del od tega, kakor batine mojega strica, ki so vsak dan moja navadna večerja« odgovorí Lenček lahkomišeljno |
| Ultra! (1867): | Vilko. A mi novega! (Dene kapo na glavo. ) Gospodična! Iz strica in iz ljudí njegove vrste se ne dá nič več |
| Ultra! (1867): | historijo o naglem odhodu pripovedovati. Nikakor ne! Jaz tu počakam strica, ta mi gotovo v stiski najde svèt in pomoč. Zalka |
| Ferdinand (1884): | pa je veselilo Alfonza, da Ferdinand ne sumniči njega, — svojega strica, — umora. Tudi Antonu je bilo jako ljubo, da ga Ferdinand |
| Rokovnjači (1881): | je kazal, da so pri Mozolovih uže dobili vest, da strijca Blaža ne bo več domov; kaj so ob jednem še |
| Veliki grof (1885): | nove krivice in hudobije; in prestrašen kralj ni mogel zagovarjati strijca svojega in moral obljubiti, da ga odpravi od vlade in |
| Veliki grof (1885): | kako se vzbuja v njem stara ljubezen in spoštovanje do strijca in pogumno stopivši pred grofa mu reče: „Vedite, grof celjski |
| Od pluga do krone (1891): | zvedavo pogledal v hišo. Vrabec zopet odleti, Jurče pa ugleda strijca Mihevca, ki naravnost kresá proti hiši. »Micika, Mihevčev oče gredo |
| Iz sodnih aktov (1891): | I. na stráni 1. Nekoliko pozneje sem obiskal nepozabnega svojega strijca župnika — zadnjikrat, zakaj potem se nisva videla več na tem |
| Svatba na Selih (1894): | še vedno govorili o vremeni in letini, dasi je Rakar strijca suval, naj vender že izpregovorí potrebno besedo. Pokašlja strijc, popraska |
| Slučaji usode (1897): | In vidno potolažena se določi še enkrat obrniti se do strijca, katerega je v tem trenotju smatrala za edino rešilno bilko |
| Slučaji usode (1897): | več nego prepričana. Poslušajte me torej, ter obiščite čimpreje trdosrčnega strijca! Če ga tudi ni ganila vaša pismena prošnja, pogled na |
| Slučaji usode (1897): | prijateljici tudi ono zgodbo z moževim strijcem. — Vi imate bogatega strijca, ki nosi moževe imé in ki biva ne daleč od |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bi imel po moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se kerstitki |
| Oče naš (1885): | govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da postanejo v 10 ali 12 letih neprehodljiv živ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 48. Štrigalica. Tine je imel to gerdo navado, da je rad ušesa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v Tinetovo uhó, iz katerega je čez nekaj časa velika štrigalica prilezla, katera je iz luknjice na vratih prišla v Tinetovo |
| Rudninoslovje (1867): | 3. Ako se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke |
| Astronomija (1869): | plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim dobrim, kaj je vidila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še |
| Astronomija (1869): | in ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Anshe! sadershi ſe, koker en mosh — ſej vęjſh kaj imaſh ſtriti. Jeſt ſim ti vshę povędal, inu Goſpá ti je tudi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vſakdan ponoviti. Goſpá. {s' jęso. ) Tok shenę bi vſe to ſtriti imęle ? Baron. Moshję pak nizh, męniſh? — Pojdi naturo prenarédit, zhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moje prebivalſhe. Baron. Kaj to bi bla ti v'ſtano ſtriti ? Nęshka. Jeſt oblubim, de bi ſe ta pervi dan jokali |
| Oče naš (1854): | je kviško pogledal. Groza ga je spreletela, ko je visoke, sterme pečine vidil, ktere so okrog in okrog dolino obdajale in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih |
| Viljem Tell (1862): | človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le |
| Astronomija (1869): | daleč v ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim verhom. Ravno pri teh sem prišel na véliko cesto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali |
| Mahmud (1870): | govoril, oče Teodozij vé vse njegove prigodke. Andrej Turjaški je strmel. Poklical je druge vojvode in jim pravil, kaj vse je |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | pastirji drobnico, trudili so se zdaj pridni oratarji. Grof je strmel in si mel oči, ne vedoč, kaj bi si mislil |
| Cyclamen (1883): | predmete, tudi nam ne zanimljive, ko je Hrast še vedno strmel v rudeči namizni prt ter prebiral drobtinice. »Doktor še zdaj |
| Prvi sneg (1886): | in bil je nepotrpežljiv. Ko stopi v dvorano, je kar strmel in pri vratih bi bil obtičal, da ga niso drugi |
| Prvi sneg (1886): | a pred njim je sedèl mož, ki je nekako čudno strmel pred se. Mirko stopi bliže in vidi, da je mož |
| Lisjakova hči (1892): | kako sta sedaj dva, sedaj dva šinila mimo njega, in strmel za plesalci, dokler mu ni kdo stopil na noge ter |
| V krvi (1896): | prstih, ki je, naslonivši se rahlo na naslonilo njenega fotelja, strmel v bujno razcvetlo tejo na trikotnem naprsnem izrezku njene globoko |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | poklicani pred vladarsko sodišče, vladi sami, ampak samostanu. « Pisar je strmel nad Cucljevimi besedami, vendar je stopil k omari in res |
| Gojko Knafeljc (1899): | bil kdo nenadno udaril z vso močjo na teme. In strmel je vanjo nepremično kakor v neki nezavesti. Ona pa je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pozabila? « In mati se spomni, zapuščenih. Bilo je je groza, strmela je pred se in memo nje so vedno se zibale |
| Zlatorog (1886): | ne pa gôrskih rož, »Prav, zakládov dosti zrla boš »In strméla, ko pri hramu vašem »Jaz konjiča belega odjašem, »Ko zlatníkov |
| Gozdovnik (1898): | ustopi kapitan v sobo. Gospa je prestrašena kvišku skočila, ter strmela vanj kakor v pošast, ki nese strah in trepet. |
| Blagomir puščavnik (1853): | mesta zapustil. — Od tiste strani, kjer so skale nad jezerom stermele, skoraj ni bilo u Blagomirov dom za priti; noben ptujec |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Zobé je terdó vkup tiščal in oči so kljubetno odperte sterméle. Ni se ganil in ne trenil z očmi, ni ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam is ſebe, rezhe Jesuſu: „Goſpod, dobro je |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakor gole razvaline, in razkopano ozidje bo še posameznim kviško stermelo. Ptuji popotnik si bo memo gredé solzico iz oči obrisal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je nasadil bik in ga zakadil po pesku. Vse je stermelo; kar se oglasi nekdo iz množice: „Copernik je. ali ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je |
| Gozdovnik (1898): | Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi |
| Zlata Vas (1848): | imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na čelu je imel veliko prasko, pod |
| Čas je zlato (1864): | se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda stermo za njim. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa da bi se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Lena z zavzétjem sterne roké in reče: „Oče nebeški, kaj si je to? To |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki |
| Valenštajn (1866): | se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče ali migne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi, v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki je bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa |
| Genovefa (1841): | leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je |
| Sveti večer (1866): | v kratkem kakor roža vene in zvene in kakor živinče strohni, vse to je res — pa le njegovo teló se spremeni |
| Stelja in gnoj (1875): | prst in gnojivnost, ali da zmnoži zemlji rodivno moč. Ne strohni pa v zemlji vsaka stelja z enako lahkoto; in kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so svoje dni že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koshuharjem prav priti; sna biti, de bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako |
| Botanika (1875): | coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je |
| Pozhétki gramatike (1811): | de bo védno ſrézhen? 4. Pika (.) ſe deva na onez ſtroka, kader je zel pomén govorjenja dopolnen. Poſtavim: Le mensonge est |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Mòſhnja mora biti terdna in gerbaſta, v ktéri ſta dva ſtroka slo proti shivotu natégnjena viditi. Rép bodi tenek, slo dlakaſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk ni velik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi |
| Botanika (1875): | držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen |
| Kemija (1869): | Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation |
| Kemija (1869): | v vinskem cvetu raztopimo, gori ta s krasnim rdečim plamenom. Stroncijumov okis, SrO, se imenuje stroncijan. Prekrasen rdeč ogenj se napravi |
| Kemija (1869): | tej lastnosti se tudi osniva edina njena poraba. Ako namreč stroncijumov klorec, SrCl, v vinskem cvetu raztopimo, gori ta s krasnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine |
| Valenštajn (1866): | glave Prikazen srečna ne ubegne mi, Ker vedno se sprominja strop nebeški. (Nekdo na vrata potrka). Potrkal je nekdo. Poglej, kdo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ju je skoz neko okroglo sprednjo poslopje, ki je skoz strop dobivalo svitlobe, na mogočno dvorišče, ktero so ravno obokovali. Nekaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan njegove smerti. Le poglejte tam-le grob, nad kterim je strop obokan — ta je pri tacih priložnostih altar, na kterem praznujemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je tedaj shladila in zadosti skrčila, da se je mogel strop na novo pretrgati, dalje čem teže je voda prihajala va-njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si |
| Maria Stuart (1861): | ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | okoli oken, širile so se celo po mostovžih in po stropu so rastle v vse sobe. Bile so vsacega duha, vsake |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imeli vjete priperte, bila je temna, le skoz lino v stropu se je vsipala dnevna svitloba. Ravno pod to lino se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se že malo spoznajo — zató naj bo. Te-le podobe na stropu: nekako omrežje z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa |
| Fizika (1869): | ako potem ali oči zapremo ali pa pogledamo proti belemu stropu sobe. Če oči zapremo, pride nam na videz gledanemu predmetu |
| Fizika (1869): | na videz gledanemu predmetu primerna papodoba; če pa gledamo proti stropu, zagledamo, onemu nasprotno, na stropu svetel križ vsred tamnih četveri |
| Fizika (1869): | papodoba; če pa gledamo proti stropu, zagledamo, onemu nasprotno, na stropu svetel križ vsred tamnih četveri (kvadratov) v oknu; tedaj so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 73 kg, po 39 ter plačal za vozarino in druge stroške 16 gl. 74 kr. Prodajalnica je iztržila 93 gl. Dne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A. Pasinija v Trstu ter plačal za vozarino in druge stroške 129 gl. 22 kr. Prodajalnica je iztržila 78 gl. Dne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nalaš v ta namen osnovane družtva, ter založne in tiskarne troške pomoliti. Od vsakiga spisa, ki bi priméren spoznán bil, bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kaj pridelati hoče, ga ne smejo strašiti ne trud ne stroški. In vendar je iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero se doma kupi ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po |
| Ferdinand (1884): | ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov je računal 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 150 kg cukra po 47, 500 kg cukra po 43. Stroškov za zaboje i. t. d. sem računal 18 gl. 50 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg, in 1225 kg, po 15 1/2 gl. 100 kg; stroškov je 12 gl. 75 kr. Koliko % bode imel dobička, ako |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | roka posodila, so mi bile tolikanj všeč, da kar nisem strpel, da bi jih ne bil preložil. Dober in pobožen duh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nikdar ni vidil; in pêklo je, da ni bilo za sterpeti. Pod milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah |
| Lohengrin (1898): | jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v ta jadni čas, Ker um naš |
| Lohengrin (1898): | je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi se, Bog |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu predivu, katęru tèly |
| Robinson mlajši (1849): | onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Klopčauer, čevljar v Teržiču, za čevlje. 24. Gosp. A. Köhrer, strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 25. Gosp. S. Kompoš, fužinar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Blaku, za plošaste tablice in mize. 23. Gosp. Simon Unglert, strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 24. Cerkenška steklenica (glažuta) na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pavolopredilnice v Ljubljani, za parno mašino. 31. Gosp. J. Nikel, strugar v Ljubljani, za češki kolovrat. 32. Gospa A. Orel v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora posekan les tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Je mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov je — Tebi strune dala! V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro |
| Viljem Tell (1862): | bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí |
| Fizika (1869): | koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó |
| Botanika (1875): | se dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko |
| Genovefa (1841): | luna ſkosi ôkno ſvetila, je v ſamôtni ſôbi ſedéla, taa ſtrune brénkala in sraven kako pobóshno péſem péla. Pri vſim pa |
| Genovefa (1841): | prédla in péla, in Vojnomir je k njenimu petju na ſtrune brénkal. Sdaj ſo ſe svunej pred gradam vojniſhke trobente saſliſhale |
| Fizika (1869): | gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi |
| Fizika (1869): | Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Moriz, oh ti pra. S. Shenshtefan odkoder je prishov te struep taku dalzh nasai mageniati nia dup od te stuari N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pausemi ti ta vezhi pano al Mitel noi rezi. O struep jas tabe sarotim da poidi nate Kruh noi skues te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. B. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žrejo; Res je žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere reči, iz katerih se žganje dela, že |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | perdruži. Tudi nektere reči, iz katerih se žganje dela, že strup v sebi imajo, postavim: črešnove košice; tudi njih strup, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika, Naj le slabo govorí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njih večidel tako, da, kar je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da so breskve v Perzii strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje |
| Kemija (1869): | 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat |
| Ferdinand (1884): | ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni |
| Sacrum promptuarium (1695): | napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je |
| Sacrum promptuarium (1695): | nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | del alj clo polovico in še več pijančlive moči alj strupa v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam po strupa prišla, pa tudi pozneje ne. 4) Gospá Dorotea K. je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh |
| Ferdinand (1884): | in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način dobiti strupa da ne bi zgubil visoke stave. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz apoteke dane strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam po strupa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim |
| Ferdinand (1884): | po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri |
| Kemija (1869): | najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi |
| Kemija (1869): | človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem celo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | veliko vinske alj pijančlive moči, ino ta je v žganji strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka |
| Genovefa (1841): | in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rimu še celó malo. Pravijo, da so breskve v Perzii strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se presade' |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapustil Rim me je prosil, da mu napravim dve stekleničici strupene tekočine. Ena, je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga |
| Botanika (1875): | peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takrat ravnati, kadar prisad na vimenu in kervavo mleko od strupenih želiš, postavim: od zlatíce, mlečka, podleska i. t. d. pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo stolčejo, ktero potem |
| Botanika (1875): | Pa tudi mnogo gob, ki nimajo teh lastnosti, je zlo strupenih. Zato je najbolje, da se obvarujemo nesreče, ako skrbimo, da |
| Botanika (1875): | mrežastimi žilami opisan, po čem se lahko razloči od podobnih strupenih gobanov (Boletus luridusinBol. Satanas); poslednja dva pomodrita (postaneta |
| Botanika (1875): | kteri jih dobro pozná. V hladnejih krajih se oslabi moč strupenih gob ali se pa zgubi popolnoma. Potniki pripovedujejo, da prebivalci |
| Genovefa (1841): | ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti |
| Kemija (1869): | Kristalizuje v rombičnih stebercih, jako je grenák, deluje omamno in strupeno (otrovno); s solmi železnega okisa napravi temnoplavo barvo. V zdravilstvu |
| Zoologija (1875): | četverorog (Ostracion) in stara baba (Balistes), čegar meso velja, za strupeno. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno ino škodlivo. ” |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ” |
| Divica Orleanska (1848): | zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino |
| Genovefa (1841): | ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga |
| Genovefa (1841): | je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od |
| Botanika (1875): | tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da |
| Botanika (1875): | Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več drugih, sagovo moko. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in |
| Kemija (1869): | semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v |
| Viljem Tell (1862): | strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in |
| Oče naš (1854): | sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal |
| Divica Orleanska (1848): | Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora. Remon (jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zagléda, desno pa se v Vogerske ravnine zgubí, izvirajo trije studenci, kjer so že Rimljani 200 let po Kristusu svoje zdravje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol, drugi studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca |
| Viljem Tell (1862): | moja se razcvela je mladost, Kjer mi živé drevesa in studenci: Boš moja ti! Ah, dom sem vedno ljubil! Ah, čutim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni le kapljize deshja kanilo na semljo. ˛Studenzi uſahnejo, polje je enako puſhavi, vſa deshela shaluje. Toliko rév |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med dvanajſt Israelovih rodov. — Prav dobra je bila ta deshela. ˛Studenzi ino potóki ſo napajali hribe ino doline. Raſtla je lepa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekterih vaseh gonijo živino na vodo in jo napajajo pri studencih ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti. Ni davno, kar se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kdor v' opaljeni ino nerodovitni puſhavi omaguje, po kruhu ino ſtudenzu hrepení! „Blagor uſmiljenim, uſmiljenje bodo doſegli. “ Kdor ubogim ſvoje ſerze |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe vezh, grosno pametna ino gòla nedolshnoſt. Molzhé ſtópi k' ſtudenzu, nalije vodé, ino ſe oberne. Hlapez ſe ji perblisha, ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki |
| Fizika (1869): | ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo shejin. Voda, ktero mu jas dam, bo v' njem ſtudeniz vode, tekozhe v' vezhno shivljenje. “ Te beſede hozhejo rezhi: Kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raſtle prelepe dreveſa, polne prelepiga ſadja. Právimo mu raj. Obilen ſtudeniz, kteri ſe je v' ſhtiri bíſtre reke rastekal, ga je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetoſti nam Jesuſ s' malo beſedami tukaj popiſhe! Kako obilen ſtudeniz zhiſte ſrezhe nam odpre v' naſhim laſtnim ſerzu! Tak naj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku grenko ſmert naloshili. Smo sapuſtili tebe, katiri ſi en ſtudenz te shive vode, en ſtudenz vezhne dobrote, en ſtudenz nebeshkiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sapuſtili tebe, katiri ſi en ſtudenz te shive vode, en ſtudenz vezhne dobrote, en ſtudenz nebeshkiga veſelia, inu ſmo ſe podali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en ſtudenz te shive vode, en ſtudenz vezhne dobrote, en ſtudenz nebeshkiga veſelia, inu ſmo ſe podali poſt vſtigia gregum. Poſtopynah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | miſli meni ſhęnkal, mene molil inu ſposnal, de ſim jeſt ſtudenz inu sazhętik vſiga tęga kar ſi, inu kar imaſh; Plazhaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi |
| Viljem Tell (1862): | ležal sem na ladiji uklenjen, Povedal je, da stopi pri Studenci Na suho, da me v grad skoz Švic popelje. Ribič |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bog ni pustil v obljubljeno deželo. Neskončno svetimu Bogu se studi nad vsakim še tako majhnim greham. Pred smertjo pokliče Mozes |
| Viljem Tell (1862): | mislila. Reselman. Molčite! Poslušajmo! Valter Firšt (bere). „Nadjam se, „Da studi zvestemu se naroda „Zločinstvo hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum |
| Sacrum promptuarium (1695): | Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi |
| Fizika (1869): | Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme |
| Tine in Jerica (1852): | imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in praznikih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z blatom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se |
| Kemija (1869): | Ne sme se pa pozabiti, da si mi to stvar samo tako mislimo, in da ti obrazci samo naše misli |
| Deborah (1883): | ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima |
| Revček Andrejček (1891): | časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar! |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je |
| Fizika (1869): | njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti |
| Zoologija (1875): | Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti stvarém, ki se okoli nje nahajajo, in more tudi premikati svoje |
| Pozhétki gramatike (1811): | laſtne. Narezhivno ime je, ktiro ſe perleshe vezh oſebam ali ſtvarem med ſeboj podobnim, ino s' ktirim jih ſploh narezhujemo, kakor |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bog zhloveku njegov trud ino ſkerb plazhuje, ino ga ſvojem ſtvarem sa goſpodarja naredi. ” „Pa tudi zhlovek ſe popolnama ne vleshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvoji terdobi sarijoveti samore , de je take grosovitne martre nedolshnim ſtvarem, in to savolj malo vredniga dobizhka , ali zlo savoljo veſelja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe huji ſo nekteri kupzhevavzi s teléti kteri tem ubogim ſtvarem , kadar jih na vose nakladajo , ſhe toliko proſtora na vosu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali veliko vezh ptizhji tirani, kteri tem ubogim in nedolshnim ſtvarem, po tem, ko ſo jim she tako to, kar jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | igral. Taka je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je bil ta pravopis že poprej, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar pa uhaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bedakom prištevati, da ima tako malo možganov, da celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po |
| Fizika (1869): | namreč: na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. Znanost stvari deli se na tri oddelke, in to po tem, kakošne |
| Fizika (1869): | vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem |
| Zoologija (1875): | Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne razume. Da bode pouk obrazoval duha, treba mu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le |
| Ta male katechismus (1768): | De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi |
| Ta male katechismus (1768): | je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad |
| Pozhétki gramatike (1811): | rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mu mora drugo dati. Tako je na svetu z marsiktero stvarjo. Pa nekaj mora o ti vraži vendar le resničnega biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo |
| Ultra! (1867): | pripraviti, kajti moj brat je čuden, čuden človek, in mala stvarca mu je časi zadosti, da se strašno razjezi. In lehko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | storiti sramotno smert. Sleherni se je čudil, da tako mala stvarca, kakor je košček palice, grozovitno umorstvo odkriti more. Večkrat strašne |
| Robinson mlajši (1849): | po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar nekoliko |
| Fizika (1869): | v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu |
| Genovefa (1841): | ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſa pobóljſhala. „Kako je pa to, jo popraſhajo, de sdaj ſtvarze vezh ne posabiſh? kako ſi ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod pride ravno neki gospodar naproti |
| Botanika (1875): | se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih |
| Ta male katechismus (1768): | spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden z umam, s kterim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njih tako rekoč lahko beremo, kako so si sledili akti stvorjenja. Skupek skladov, ki so se storili ob času med dvema |
| Mineralogija in geognozija (1871): | redkeja od prozornih megel, koje delajo repe kometov. Prvi akt stvorjenja se je začel s tem, da se je sredina te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri ni s'roko ſturjen, tu je: katiri ni tega ſtvarjenja. Tudi nekar ſkus koslovo, ali tellezhjo kry, temuzh on je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lubiga Synu Goſpuda naſhiga sav vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lubiga Synu Goſpuda naſhiga sa vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Synu Goſpoda na ſhiga sa vſe meni od sazhetka mojga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebno: de ſi ti mene nezoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni žalostno slišati, da ima „hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica |
| Ta male katechismus (1768): | svoji naturi, inu trojne v' Pershonah, namrezh: Buh Ozha en stvarnek uſſeh rezhy: Buh Syn en Odreshenik tega svejta: Buh S. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku se ſna tudi tu dobru na hudu oberniti. Buh stvarnek uſſeh rezhy je othl imeti, de he njega zhlovek ſavle |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi stvarnek |
| Robinson mlajši (1849): | varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da se sučemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj |
| Ta male katechismus (1768): | zhastiti, inu na pomuzh poklizat, tu je: koker nashega stvarneka, odreshnika, inu Darovnika uſſeh dobrut; ampak na eno veliku drugo |
| Ta male katechismus (1768): | Toku: I. Jest virjem v' Boga Ozheta, uſſegamogozhnega stvarneka nehes, inu ſemle. 2. Inu v' JEſusa Kristusa ſyna njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leſtnuſte naſvelizajo, ampak ferdamajo, aku se taiſti k'shpotu tega Stvarneka obernejo, ali s'tem malupridnem hlapzam v' nimer spuſte. Naſanezhuj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temu svejtu videla, sem uſſellej k'zhaſti, inu hvaiü tega Stvarneka ulekla, inu sem tudi ſa tu narmajnshe G. Boga is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu doſdevke od teh stvary odtergati, bo ſdajzi lubeſn tega stvarneka v'sebi obzhutil. Naprashaj, koku be jeſt mogl ſauſſe per |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta Apoſtolſhka Vira. 1. Jeſt virjem v'Boga Ozheta vſegamogozhnega Stvarneka nebeſ, inu semle. 2. Inu v' Jeſusa Kriſtusa, Synu njega |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta Apoſtolska Vira. 1. Jes virijem v'BogaOzheta uſegamogozhnega Stvarneka nebeſs, inu semle. 2. Inu v' Jeſusa Chriſtusa, Synu njega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | resnice s svojim umam spozná in se takó visoko do Stvarnika povzdigne, je v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma |
| Divica Orleanska (1848): | Lionel. Milord! Le malo časa Imate še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem |
| Sacrum promptuarium (1695): | hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſti horto. OdChriſtuſove molitve v'timu vertu. Procidit in faciem ſuam orans. Matth. 26. Je na ſvojo oblizhie na semlo padu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhaſs, katiri je od drugih ſkerby prasen. Procidit in faciem ſuam orans. Chriſtus naſh Odreſhenik ni ſamu na ſvoje Boshje kolene |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta poprei zhaſtitu imenuvani ſveti Ambrosh: Suſcepit mæſtitiam noſtram, ut ſuam nobis Iætitiam largiretur. On je na ſebe vseu naſho shaloſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Joan. 15. rekozh: Majorem hac dilectionem nemo habet, ut animam ſuam ponat quis pro amicis ſuis. Vezhi lubesni oben nima, koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en luzhai delezh od ſvojih Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sint bene docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte |
| Sacrum promptuarium (1695): | Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi tiſti kei teshaunu bilu, temuzh vſe lehku. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttae ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmert na smiſlio, dobre, inu ſrezhne ſmerti nimajo. Factus eſt ſudor ejus, ſicut guttæ ſauguinis decurrentis in terram. Inu negou put |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu vſmileinu smeisit, inu h' ſouſam reſtopiti puſtile. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttæ ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put |
| Sacrum promptuarium (1695): | teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam G. Bug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridam le takrat popolnama in čisto obsekati da, kadar je suh. Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože |
| Gozdovnik (1898): | pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar je ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti Savi skozi in skozi kaže v |
| Stelja in gnoj (1875): | za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja |
| Pripovedke za mladino (1887): | skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju |
| Biblia (1584): | ta nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe |
| Robinson mlajši (1849): | svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V |
| Robinson mlajši (1849): | užgala; Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ena reč drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo, da so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | varovati, ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob |
| Botanika (1875): | amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v |
| Genovefa (1841): | mati! Takó vam je vrózhe in vaſhe uſtnize ſo vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel: „Pite no, draga |
| Robinson mlajši (1849): | Bežal je s sekiro v lés da bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo |
| Blagomir puščavnik (1853): | reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O |
| Stelja in gnoj (1875): | na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z ocvertim graham. Na en bokal župe kuhaj en maselc suhiga graha tako mehko, de se zmečkati da; potlej ga pretlači |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pravim času. v šolo priti, so mu dali mati košček suhiga kruha sabo. Vesél je tékel Peter od matere peljan pervo |
| Roza Jelodvorska (1855): | da bi dežju odišla. Dolgo tava okoli in iše kakiga suhiga kotička. K sreči se jako bliska; Roza se vije med |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | noſsi, temu nebode kuga toku hitru skoduvala; tudi enga paika ſuhiga h'prahu ſtolzhenga na vrati noſsi, obvaruje pred kugo. Ob |
| Kuharske Bukve (1799): | ſturi eno podlogo v' bandelze; sręshi na drobno preſhute ali ſuhiga ſvinſkiga meſa, narędi is moke inu od eniga rumenaka teſtó |
| Kuharske Bukve (1799): | je mehko perdaj rasſękane ſardęle inu lemon lupka; tudi od ſuhiga meſa shupe; puſti dobro povręti. |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno, ozri v' kosi na ſrovim maſli, perlì shupe od ſuhiga preſizha, okiſaj s' ſemono, inu polì v' ſklędo djane pezhene |
| Kuharske Bukve (1799): | 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka od lemón inu pomoranzh; tę sęla pomo- |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe dęne eno libro kuhaniga, inu kar je mogozhe narbol ſuhiga ali odzejeniga, inu ſkusi ruto ali ſito pretlazheniga graha; potle |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ter ſi je vmiſlil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam ſuhiga drazhja, sa veverzoj luzha, ino vbogo shival od hraſta do |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de bi ne bila v' ſhtazuni predelov odpirala, ino ſi ſuhiga grosdja, zvéb, pa pozúkranih mandelnov sagrabila. Kakor ona, je raſtla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ko to vidiſh, takrat jim sadoſti, ſtruſhkov ali oblanz, ali ſuhiga drazhja ali pa ſlame naſtavi, in bojo kmalo nanje sazheli |
| Fizika (1869): | tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko tednov stojí in leží bolj v mlakah, kot na suhem; preden so dobili vojaki lesene hiše (in še zdaj jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sejati seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | megle, ali pa nazaj iz megle v vodo. Tudi na suhem seže včasi tak meglen vertinec do tal. Po tleh gré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gold. razun drugih priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj druzega si voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo |
| Oče naš (1885): | šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem času na suhem in na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V sad presladki spremení. V zraku, v vôdi in na suhim Tisuc bitij mergolí, Skerbno v dnevi in u noči Zemlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó, de bo tudi ob dežju mogoče, do njega v suhim priti: tóde na takim mesti, de ne bodo zamogle svinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stolčejo, ktero potem skozi celo leto v piskru na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in mu dušek da, ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktero se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to ſtoriti ne gre ne ob obilno mokrimu, ne obilno ſuhimu vremenu. 2. Kadar ſe ſad v viſhji raſt podá, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dokler je majhina, s brano prevlezhi. To obdelovánje ſpomladi ob ſuhimu vremenu poſébno osimini dôbro tekne ; brana semljo prerahlja in plevél |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raſti nemore. To ſe vé, de je tréba ob ſuhimu vremenu preſadu perljivati. Hvale vredna navada nekterih kmetov je, ki |
| Astronomija (1869): | na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna biti, de se sadje ne izbuhne, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil |
| Robinson mlajši (1849): | ino brez strahu stanovati mogel. Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil in se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolj, ker se lahko zapopade, da v prav lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti |
| Fizika (1869): | je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in |
| Gozdovnik (1898): | zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ob plotih in po spašnikih rastejo, marsiktero leto 200 mirnikov suhih černivk (take baže hrušk, ki so tepkam močno podobne, rodovitne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 3 lote terpentinovega olja, in ju zmešaj v mazilo. Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nar boljše zdravilo, če se notranja plat ene ali več suhih češpelj na rano poklada in vsaki dan ponavlja. XXXIX. Poglavje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | se ta ali uni teh mladenčev vsaj hoditi naučil. Nekoliko suhih veselic, ki jih je dal „Sokol” na svojo firmo v |
| Stelja in gnoj (1875): | prihodnjo setev pripravi. Drugač bi utegnilo biti po solnčnih in suhih deležih, kjer bi se vsaj veliko stelje ne smelo odgrabljati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | drv odštejemo in pa vodo, katere je tudi v najbolj suhih drvah nekoliko , pogorí od 10 funtov mehkih drv malo več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kmetsko sobo pride, če ondi mokro perilo sušijo. 6— 8 suhih srajic tehta najmanj 10 funtov, mokrih pa gotovo 20 funtov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak en nezhiſti duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne najde. 44. Tèdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok. Pečen kopun s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z ocvertimi telečjimi nogami in suhim jezikam. Obarjena šuka z zeleno polivko. Kuhanje iz rudečih jagod |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je dno posušil. Izraelovi otroci gredo po sredi morja — po suhim skozi. Na desnici ino levici jim stoji voda ko zid |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skuha. Tudi se skleda, ki jo na mizo daš, s suhim mesam ali govejim jezikam olepša. Špehovi cmoki drugačni. Na štiri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ognjuske (gnoj in scavnico) va-se potegniti zamore in živina na suhim leží. Kar je stelje od več, da scer veliko gnoja |
| Kemija (1869): | zaprti, gornja dva pa sta odprta. ) Vali se napolnijo s suhim premogom in potem se razvročijo do žarovitosti, ki pa ne |
| Genovefa (1841): | in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rečí še opomnim, pervič: naj se živini, ki le samo suho klajo dobiva, kakor konjem in ovcam, pozimi večkrat na dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali |
| Robinson mlajši (1849): | mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno |
| Oče naš (1854): | dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do 3 zern; pozimi obvisi na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in |
| Zlatorog (1886): | pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad le Vzpenja |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | korrenino semlo oſſnat, luft dati, inu s'drugo perſtjó obſúti. Suhu dręvje, al od vetra polomanu damu ſpravit. Koſtruna med Ovze |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zelu Lętu ohranit. Suhu meſsu, inu plezheta v'nove ſenú djati, toku dobru oſtane |
| Biblia (1584): | pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl eno ſuho roko, inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali: Ie li |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vode v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Domači suhar. K temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno |
| Robinson mlajši (1849): | pak so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu |
| Robinson mlajši (1849): | ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obeh plateh rumenkasto zapeci. Škofov kruh. Zmešaj testo kakor per suharji (cvibaku), perdeni pa potem poldrugo unčo debelih in ravno toliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in podolgama zrezanih mandelnov in delaj sicer kakor je per suharji rečeno. Limonovo ocvertje. Štiri lote olušenih in drobno stolčenih mandelnov |
| Kuharske Bukve (1799): | krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi |
| Divica Orleanska (1848): | se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki živijo na njem |
| Zlatorog (1886): | Vznesêna ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres úpa smáge, In ſkásal ſe je korenÍne práve, Kjer ſúzhe mézh , na zhêli ſmertne ſráge Leshé ſovráshnikov trupla kerváve Mertvih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nemore na-nj tanjka in enako ravna nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | duh zapopadei glavno resnico vsega kerščanstva; resnico, okoli ktere se sučejo vse druge. Bistroumni vaš razum je v edini misli sklenil |
| Deborah (1883): | iskati plesalcev na pokopališči, ali v nebesih, tam se stoprv sučejo! Krčmarica. A! drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač |
| Divica Orleanska (1848): | jo primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da se sučemo v njem in nam je um dal, da se deržimo |
| Genovefa (1841): | je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ženitev; ker je bil pa preneumen, da bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih |
| Dragojila (1864): | pa ostanem" – odverne Etem, "dokler mi bode krepka roka meč sukala. Po očetovih žilah se pretaka slovanska kri; da se on |
| Vanda (1888): | je sedela v naslanjači in hitro je z okretnimi prsti sukala pletivo, v tem ko je hči njena pri oknu šivala |
| Grajski pisár (1889): | besede so veljale dekli, ki se je pri ognjišču nerodno sukala. »Že vem, da bom pa le jaz morala vse prebiti |
| Od pluga do krone (1891): | in jetniški paznik iz Tranče. Govorica v družbi se je sukala okolo poslednjih dogodkov na Tranči in o mladi copernici, katera |
| Senanus (1892): | kakor bi se mu hotela razpočiti; vsa soba se je sukala okolo njega, ko je stopil na noge! Resno je premišljal |
| Lisjakova hči (1892): | veliki volneni robec, sedla k oknu za šivalno mizico in sukala pletilo med urnimi prsti. Pri zadnjih besedah svoje bratranke je |
| Lisjakova hči (1892): | kaj mu je storiti. Ista kuharica je kuhala in se sukala okolo ognjišča že dolgih trideset let in česar je potrebovala |
| Spletke (1894): | bilo moči najeti koga drugega. No pa je še dobro sukala cepec! Resnik sam se je prej upehal kakor Metka. Nekako |
| Prve hiše (1896): | vajena tega posla. Dasi že pri petdesetih, vendar se je sukala kakor dekle. Bremenčkova Mica je bila sicer precèj mlajša, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po navadi ſo kolo hitro gonile, nit pa med perſtmi ſukale in perdershovale, in kir tak kolovrat naglo vlézhe, ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomalim gonile predivo urno v nit podajale, ne perdershavalje in ſukale, ſo ſe bolj ſkasale. Upanje imajo, ako ſe jim ſhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veliko, da ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal ſukat okoli mene , take lępe rezhy mi je pravil — Jak. Taki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | velja 12 m sukna? Na pamet. Ako velja 6 m sukna 18 gl., velja 1 m 6i del od 18 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec kupi m sukna po 4 gl. 80 kr.; po čem mora m prodati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg prodati, da bode 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna ter plača za vsake 4 2/5 m po 15 2/5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 m sukna velja 18 gl.; koliko velja 12 m sukna? Na pamet |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6 m sukna velja 18 gl.; koliko velja 12 m sukna? Na pamet. Ako velja 6 m sukna 18 gl., velja |
| Zlata Vas (1848): | plačíla na léto obljubi; zató bi si mogel pa luč, sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsake 4 2/5 m po 15 2/5 gl., proda pa sukno po 4 gl. m. Koliko m je kupil, ako ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo |
| Genovefa (1841): | béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. m. Koliko m je kupil, ako ima pri vsem suknu 428 gl. dobička? 19.* Od katerega števila treba 20 odšteti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim je več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sej jeſl niſim toku hudu miſlel — Mizka, koku ti ta ſukna dopade ? Miz. Prezh mi jo vèrſi, kmętiſhka je gorſhi; ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | slo sębe. Glash. Sa boshjo volo jih proſsim — Nikar — moja ſukna je od sad — — Monk. ( Mo vſame plajſh po Jili, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | plajſh po Jili, inu ſe noter savije. Se vidi , de ſukna tih sadnih dęjlov nima, inu de ſo ti prędni dęjli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bęlo shnoro vkup ſpahneni. ) Kaj hudizha je to sa ena ſukna ? (Vſi ſe ſmęjajo,) Glash. Po rankim onęm — — ke ſmo ga |
| Pozhétki gramatike (1811): | t. d. drugim dajo meſto sa imenam, kakor habit rouge, ſuknja rudézha, table ronde, misa okrogla i. t. d. Per timu |
| Pozhétki gramatike (1811): | novinka; chaque coup, vſaki krat; un habit quelconque, kakorſhna kol ſuknja; certain philosophe, néki modromaren. 3. Tiſte, ktire hodio sdaj s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſposna, ino veſ shaloſten na glaſ ſpuſtí jok: „Mojiga ſina ſuknja je ! Derézha svér je mojiga Joshefa rastergala! “ Dolgo zhaſa je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | To ſuknjo le ſmo naſhli. Poglejte vender, ko bi utegnila ſuknja vaſhiga ſina biti! “ Jakop jo prezej ſposna, ino veſ shaloſten |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | 6 do 10 rubeljnov, nogovice so po 8 do 10, suknje po 28 do 40, černi klobuki po 8 do 10 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Prvikrat ta večer so „Sokoli”, kinčani z ličnimi znamenji na suknje pripetimi, ki so jih iz Prage prejeli od severnih bratov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je Pavliha pri krajaču (žnidarju) pod kadjo šival in iz suknje volka naredil. Pavliha je šel tudi k krajaču v službo |
| Biblia (1584): | vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje |
| Zlata Vas (1848): | tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj |
| Zlata Vas (1850): | zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato |
| Zlatorog (1886): | ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veljá. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko suknjo obléčete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor |
| Zlata Vas (1850): | nek gospod na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem). „Ko je drugi mesec pretekel, sem imel že celo suknjo na sebi; vse žive dni ne vem, da bi jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa is tega nizh ne ſtoré; kòsla sakóljejo, Joshefovo piſano ſuknjo v' kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu poſhljejo, ino ſporozhé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi s' njim gerdo delal. Zhe ſe kdo sa tvojo ſuknjo ſ' teboj pravda, raji mu púſti ſhe plajſh, kakor de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu poſhljejo, ino ſporozhé: „To ſuknjo le ſmo naſhli. Poglejte vender, ko bi utegnila ſuknja vaſhiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | délal. Sa to ga imajo ozhe radi, ino mu piſano ſuknjo omíſlijo. Bratje pa ſo ga sa tega voljo jeli zhertiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | peljati. Kedar tedaj Joshef do bratov príde, mu bersh piſano ſuknjo s' shivòta potegnejo, ino ga vershejo v' vodnják. ˛Stara kapníza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | delajo. “ Vojaki ſo njegove oblazhila med ſé rasdelili; sa njegovo ſuknjo pa, ki je bila v' zélo tkana, ſo vadljáli. Duhovni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih druzih ob |
| Kuharske Bukve (1799): | vred, preshmi jeh ſkusi rędko ruto, puſti ſok ſkusi en ſukneni blek tezhi, de ſe vzhiſti. Dvę libre zukra deni v' |
| Kuharske Bukve (1799): | ven, puſti ſtati v' kęldri na hladi, potle prezędi ſkusi ſukneni arshat, kar ſamo od ſebe rado tezhe. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | il ſiniſtro braccio gli afferra: chi lo preme de ginocchi ſul petto; chi lo trae con funi per i piedi. L' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | trae con funi per i piedi. L'uno tiengli ferma ſul diſegnato foro la mano, l' altro appuntatovi un groſſo chiodo |
| Blagomir puščavnik (1853): | se je uni ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla. « — O |
| Blagomir puščavnik (1853): | omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me |
| Valenštajn (1866): | skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe |
| Valenštajn (1866): | z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in |
| Roza Jelodvorska (1855): | oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da |
| Maria Stuart (1861): | Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si bil! Zakaj bi v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | si svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla |
| Genovefa (1841): | priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bila moja deſna ſtran s'ſerzam red s' eno oiſtro ſulzo prebodena, nei ſe vſe po tvoji voli sgody. Taku ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi od tiſte sa gaishle, sa sheble, inu sa ſulzo nezh vezh na bilu v' tebi zhes oſtalu, katiro bi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so v poroti na dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v |
| Viljem Tell (1862): | Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje |
| Robinson mlajši (1849): | odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča |
| Stric Tomaž (1853): | tedaj se tako namazati in obleči, da nikomur ni na sumu bil in da je prosto brez narmanjšega nadlegovanja popotoval. Vilson |
| Stric Tomaž (1853): | ni sicer teh besedi slišal, pa ju je vender na sumu imel, ter koj vganul, kaj da sta se med sabo |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Spet stara pesem! Zadnjikrat ti pravim: Nič več o sumu tem nespametnem! Trčka. Imel si vero tudi v Izolana, Pa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Naenkrat zapazi zlatár, da mu dva najlepša kamna manjkata. Na sumu je imel Jerneja ter si misli, da jih nihče drugi |
| Zoologija (1875): | Svizci so jako plašni in oprezni, kakor pri najmanjšem sumu kake nevarnosti jeden iz družbe glasno zabrlizgne, izginejo vsi hitro |
| Sacrum promptuarium (1695): | nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | tu tanta differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novo aſekurirali, sneſe 1 milijon in 786150 goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri je tadaj per ti bratovſhnji savarvan, je velik in |
| Fizika (1869): | je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natu bojo vsibnili ti 3 moshi noi bojo puſtili ano shumo dnarjou, te dnarje pa vi restaleita mad te boje noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata da boda kmojei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe te Duh pernase to pegerano shumo dora svata, potam uſtani gorei inu ſpet jedi niemu anemovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pounita venka is vashah mitelnou menei jo pegerano shumo prov dora svata sipa srabra pernasita bras vse shkode na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi |
| Zlata Vas (1850): | jih dajali vsak teden, de bi mu sčasama posojeni znesek (šumo) vernili. Ko je Ožbé sčasama sto in še več goldinarjev |
| Sacrum promptuarium (1695): | calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo več muditi. Zapustil sem Višarje v družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gibljiva oteklina, ki se napravi, kedar se konj vdari alj sune na mesto, pod kterim skokna kost leži. Tudi iz notrajnih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kozla v zerkalu skoči, ter ga tako močno z rogovi sune, da se je zerkalo na tisoč koscev zdrobilo. (Glej podobo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo |
| Zoologija (1875): | jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš, podereš ga tekoj na tla ali ga celó omamiš za |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je |
| Sacrum promptuarium (1695): | labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve |
| Sacrum promptuarium (1695): | premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne |
| Sacrum promptuarium (1695): | ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ |
| Sacrum promptuarium (1695): | norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo |
| Sacrum promptuarium (1695): | In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim maslam in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobtinami in počasi v maslu zarumeni. Pretlačen krompir (krompirjev biré). Srov krompir olupi, na peresce zreži, z vodo in solijo k |
| Kemija (1869): | sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | krave po taki strežbi bolj molzle. Molznem kravam naj se sirova klaja od pervega s suho meša, in naj po malem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tega mesca vsa obžanje, ki bo živini še dobra klaja sirova in suha. — Po košnji pridejo orali in pripravljanje za setev |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pervega spomladi; potlej čedalje več sirove, dokler na zadnje sama sirova ostane; in tako v jeseni spet nazaj. Treba je tudi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | suho sirova čedalje bolj mešala, in je jia zadnje sama sirova ostala, tako zdaj nazaj. Ker je zdaj pri hiši dovelj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | na samo suho, ampak kakor spomladi se je med suho sirova čedalje bolj mešala, in je jia zadnje sama sirova ostala |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | uživa rastline. Zemljojedec je sirov in terd, kakor je hrana sirova in terda, ktero uživa; ljudstva pa, ki živijo ob rastlinah |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od pervega s suho, tudi s slamo meša, dokler se sirova bolj ne ostariči in sama ne daja. Proti koncu tega |
| Domen (1864): | spaka, Žolna lih taka. Sova pa Sova Od zad je sirova, Kuhal jo bom, bom! „Slišiš, Domen! ” kričal je že od |
| Mahmud (1870): | čorobnost in lepota celega sveta združena, da ga ne bi sirova vojaka zbudila iz prijetnih sanj. Zaukaže jima proč, sam pa |
| Stelja in gnoj (1875): | 1. Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima |
| Divica Orleanska (1848): | dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri |
| Maria Stuart (1861): | merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove? Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v lepim vremenu vsjana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | potem kot izdelki spet v deželo vračajo. Če se n.pr. surove kože iz dežele izvažajo, potem pa kot izdelano usnje spet |
| Kupčija in obrtnija (1872): | sicer za mali čas popolnoma osušiti more. Na Angleškem cele surove brune med težkimi železnimi valci tako stisnejo, da se vlaga |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Kdor je korist imel, to so bili fabrikanti, ki so surove pridelke za svoje fabrike prav ceno kupiti mogli. — Če bi |
| Kupčija in obrtnija (1872): | namen, da trdnejše postane, nekaj bakra primeša. V 16 letih surove težine je navadno le po 13 lotov čistega srebra, 3 |
| Kupčija in obrtnija (1872): | za nobeno rabo, ker se rade osmradijo in segnjijejo. Posušene surove kože so sicer zelo trpežne, imajo pa to napako, da |
| Kupčija in obrtnija (1872): | navadno prav mala. Najsrečneje in najbogateje so dežele, ktere svoje surove pridelke same doma izdelujejo, in potem izdelke v ptuje dežele |
| Kupčija in obrtnija (1872): | ter da se zavolj tega rade lomijo. Če se pa surove kože v usnje preustrojijo, niso samo lepo suhe in trpežne |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | v njej nikoli ne zaneti. Jedla je surove ribe in surove, neslane in nezabeljene povodne zeli. Ljudi se vidi vse polno |
| Luteranci (1883): | zabavljal je svojim tovarišem in zbijal sem ter tja svoje surove dovtipe in šale. "Glej šenta," dejal je svojemu sosedu, nekako |
| Kuharske Bukve (1799): | 176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mastno, da od ene same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po |
| Zlata Vas (1848): | sir od vsaciga dneva? Zakaj vsak dan se je veliko siroviga masla in sira iz mléka vsih krav naredilo. Vsak bi |
| Zlata Vas (1848): | zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél. |
| Zlata Vas (1848): | mléka dolžni. — Perve dni so res pervi več sira in siroviga masla dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko so dobili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena |
| Zlata Vas (1848): | tako naredili: Vse, kar je vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla, sira i. t. d. verglo, se je tudi le |
| Zlata Vas (1850): | premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga |
| Zlata Vas (1850): | ni. Namreč, ker bi bil vsak rad veliko sira in siroviga masla dobil, je vsak svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega krivo, de se po dežéli več slabiga, kakor dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | petih takih lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ga mora perpraviti. On sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per |
| Stelja in gnoj (1875): | imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti |
| Kuharske Bukve (1799): | 200. Lemónovo mleko. En bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani |
| Kuharske Bukve (1799): | vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij |
| Kuharske Bukve (1799): | en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup |
| Kuharske Bukve (1799): | inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno |
| Kuharske Bukve (1799): | jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor ſizer. To ſe tako le naredi: Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ravno je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza |
| Stric Tomaž (1853): | ni hotel, posebno za ogleduhe ne, ker ti so mogli sirovi in neusmiljeni biti; bolj če so bili, bolje so mu |
| Kemija (1869): | hitro izpariva, da ne bi začela vreti. Tako se dobi surovi slador (Rohzucker) v podobi rumenega ali rjavega praha — kakor se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli, da surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo v knajpah, se spodobijo na javnem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | S pomočjo estetičnega užitka se tudi najgotoveje izpodrine poželenje po surovi čutni nasladnosti. Vzbujanje estetičnega zanimanja v gojenci ni težavno, kajti |
| Robinson mlajši (1849): | vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén |
| Kuharske Bukve (1799): | ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. 125. Repunzlova ſalata. XIII |
| Kuharske Bukve (1799): | 123. Salata ſrovih jabelk. Oluplene lepe jabelka taſelne s' imęnam poloshi v' merslo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še s pertičem pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v |
| Kuharske Bukve (1799): | Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej |
| Zlata Vas (1848): | zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva? Zakaj vsak dan se |
| Zlata Vas (1848): | toliko mléka k dobrimu iméli, kolikor drugi. Potem so zopet sirovo maslo in sir eniga dné prejéli. Temčasi je pa tudi |
| Zlata Vas (1848): | je planinec v hramu vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | znajdbo zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če pa srovo maslo ni preveč žaltovo, se večkrat takó le popravi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo. De se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred vsim drugim popolnama snažne biti, to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo z njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar |
| Kemija (1869): | Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica |
| Kemija (1869): | Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica |
| Zoologija (1875): | pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila |
| Zlata Vas (1850): | Sirovo maslo je vsak lahko koj tisti dan seboj vzel, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji je vsaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v |
| Oče naš (1885): | zoper svojo navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pesem”, ktera se v krčmi med količkanj olikanimi zbog njene surovosti nerada sliši in ktero je skladatelj venca Josip Kocijančič za |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in hišni mir, lastno nravnost, nravnost družine, in naredi prostor surovosti in podivjanosti; ona raztrga družinske vezi, odtuji otroke srcu starišev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi ne bilo mogoče tukaj živeti, zlasti pa o veliki suši ne, ki nam še to malo žita in ajde pomori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in kugo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes ſuſho, zhes narodovitnoſt te semle, zhes bolesni, zhes naſrezho, zhes teshave |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | predivo. To drevje s'ſriſhnim vasham obloshíti, de vrozhíno, inu ſuſho loshej terpijo. Te ſlabe derveſsa s' kervjó, s' vodo s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perpuſti, ovſs ſejatti, 8. dni po mladim, al ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti serna, malu ſlame, v' malim Travni pa veliku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sazhné ta 21. dan Grudna, inu terpí do 21 dneva Shuſhza tega perhodniga leta. Je od konza mokra, veliki deshja, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol, drugi studenci pa od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kako zalo in koristno je, de nam je 15. dan Sušca pravico prinesel, de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca prihodnjiga leta domú verniti, ker noče, da bi mesca maja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Svizhana supet merslu do 25 supet velike vode, inu ſnęg. Suſhez bo od konza vetroven, inu mersel, po tem pa gorák |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Je vezh ſuhu, inu merslu, koker gorku, malukedei rodovitnu. Spomlad. Suſhez je gorak, mali Traven do 25. dnova ſuh, potler mersél |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mokra, inu sraven gorka, v' zhaſsih v'meſs smersuje, zev Suſhez je mersél, mali Traven desheven, na kateriga velki mras pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti podobi veči, de pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelka brez peči posuše, in so tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obrajtana. Kjer imajo pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moko lohka prodali. Kar pa imamo, de bi nam za sušilo kosčikov služilo, so sušivnice, ktere so Gospod Pirc za sadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les bi se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | izb) je njih vlažnost, posebno tacih, kjer na pečéh perilo sušijo in celo zimo ne odpró okenj, marveč jih še prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | včasi v kakošno kmetsko sobo pride, če ondi mokro perilo sušijo. 6— 8 suhih srajic tehta najmanj 10 funtov, mokrih pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posekan les berž na debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boš pa les vse te škode, če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v lupji sušiti, kar bi se pa komej v desetih letih zgodilo, pozimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh |
| Sacrum promptuarium (1695): | shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Boga prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost |
| Robinson mlajši (1849): | prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne pride nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | uradi (v kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo |
| Viljem Tell (1862): | V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev |
| Viljem Tell (1862): | mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili |
| Tiun - Lin (1891): | nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in |
| Lohengrin (1898): | vároval mirú ne bó, Svobódnik z roko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača |
| Lohengrin (1898): | z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji |
| Stric Tomaž (1853): | Vi jo imate res, — ktera nek pa moja? kje ima sužnji domovino? In ktere postave so za nas? Mi si jih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gospod ali celo božji cesar, če je tudi on sam sužnji. ” „Strašno! ” |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | precej denarjev, da bi se jim truplo izročilo, in dva sužnja naj bi zunaj čakala na usmertenega brata. Da bodo njegovi |
| Stric Tomaž (1853): | dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari slišali, ali ga vidili, ali kako |
| Stric Tomaž (1853): | bila nadjala in tudi ne morem nikakor razumeti, da bi sužnje kakor druge ljudi imeli in jim kak poboljšek dali“, odgovori |
| Stric Tomaž (1853): | bi pa potem kje kak kraj kupila in tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za njih dušni in telesni |
| Stric Tomaž (1853): | bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó |
| Stric Tomaž (1853): | vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa |
| Stric Tomaž (1853): | lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem |
| Stric Tomaž (1853): | nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tisto (Havre de Graško), zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni |
| Stric Tomaž (1853): | tudi sebe ne pozabi pohvaliti, kako da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se lepo zaderže, nasproti pa, da, če so |
| Stric Tomaž (1853): | po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane. |
| Stric Tomaž (1853): | sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko |
| Stric Tomaž (1853): | so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj tiſti, per kterim ſe kupa najde. Pa ſhe tvoji ſushni naj bomo vſi drugi po verhu. “ Ko bi mígnil, vsamejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je kupa naſhla per njem, ino vſi mi ſmo tvoji ſushni! “ Joshef rèzhe: „Tega me Bog |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi |
| Stric Tomaž (1853): | Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je v zhèrne sêmlje kríli, Ko ſo pod ſvetlim ſólnzam ſushni dnóvi !“ Ne sapuſtí nobèden ga v ti ſili, Molzhé orôshje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudje po boshje tazih ljubesnjivih miſel! 46. Tobija v' Aſirſki ſushnoſti. Vſi ſhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov niſo kaj sdali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji ſushnoſti. Ta kralj je pervo leto ſvojiga kraljevanja rekel po vſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila, ravno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor vſi drugi mladenzhi. Babilonzhani, med kterimi ſo Judje v' ſushnoſti shiveli, ſo bili tako neſpametni, de ſo mertve podobe ino |
| Stric Tomaž (1853): | Ko vas dobro prebičajo in našeškajo, bote še mogli v sužnje kraje na somenj. “ „Gospod Vilson! tega se vam ni treba |
| Stric Tomaž (1853): | preskerbljen in zavarvan, da mi ni treba nič bati. V sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam |
| Stric Tomaž (1853): | prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po |
| Roza Jelodvorska (1855): | posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 26. Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do veka, in ji je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa mi imamo malo upanja. — V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega |
| Rudninoslovje (1867): | brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za |
| Botanika (1875): | tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih je vrnola, ko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ga odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi |
| Genovefa (1841): | Genovefa Vojnomirova nevéſta. P Pred vezh ſtolétji, ko je sôra ſv. Evangélja tamôte nejevérſtva na Némſhkim rasſvitlila in ſirove ſhêge náſhih |
| Genovefa (1841): | odpuſti in naſ od vſiga ozhiſhi, kar ni pravo. ” „Le ſv. Evangeli radi poſluſhajte — in vſe bote ſhe bolj na tanko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard zopet pri svojim bratu in svakinji. Kakor so se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vse skupej se v štupo zdrobi in z mjilo v svalek zmeša. Preden konj leto čistilo dobi, ga je treba poleti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sena dajati. Četerti dan zjutraj na tešče se mu pripravljeni svalek da, in potem se na imenovano vižo tako dolgo kermi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se v dno rane potisne. Tako se po dvakrat na |
| Kuharske Bukve (1799): | popiſanim soſam, inu daj na miso. 23. Goveje meſo v' svalkih. Sręshi puſtiga govejiga meſa na ploſhnate ręsine, potolzi jeh prav |
| Kuharske Bukve (1799): | s' rakmi namaſhene v' hrinovi omáki. 23. Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Pazno poslušaj nauke in svarila, ki ti jih bojo spovednik dajali, naloženo pokoro si dobro |
| Robinson mlajši (1849): | izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo, da bi se s svojo modrostjo ino s svojim razumom |
| Roza Jelodvorska (1855): | ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna dogodba v svarilo, in gotovo ne bo nikdar več v svojim življenji tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih najdejo zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj pač misli s svarilom, in kaj je pripovedoval o bojnem klicu ob Vajkatu? Kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se je unidan blizo Ljubljane primerilo, de je en |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi dobro |
| Valenštajn (1866): | vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz |
| Gozdovnik (1898): | Pepo, vi bote storili, kar se bo nama zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Prav dobro ſe ji sdi, de jo Shofka tako ſkrivno ſvarí ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi veliki dobrotniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v serdu preklinjal, da je bilo grôza. Gospodar ga je svaril, da naj iz ljubezni do Boga tolaži svojo naglo jezo |
| Zeleni listi (1896): | drugi strani odtisnjena. Gospod učitelj ga je že večkrat opominjal, svaril, kaznoval. Tudi oče mu ni prizanašal! A vse zastonj! Bernard |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſebi, inu nama. Natu je ta drugi odgovoruv, ga je ſvaril, inu djal: Ali ſe ti tudi Boga nabojiſh, kir ſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jim shugal s'tęmi saſlushènimi ſhtrafingami, doſtikrat ſim jih ojſtru ſvaril, vezhkrat na eno lubęsnivo visho pregovarjal, inu k' dobrimu opominjal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | djal, „ſam ſebi pomagaj ino nama. “ Uni pa ga je ſvaril ino rekel: „Kaj ſe tudi tí Boga ne bojíſh? Nama |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | semlji ozhitno ſhtrafal, de je ſ' tem druge ſvaril. Dva sakonſka ſta ſe Petru slagála, ino v' ſhtrafingo ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſame nevoſhljivoſti ſo mu liza vpadale. Bog je Kajna ſhe ſvaril, ino mu prijasno rekel: „Sakaj ſi tako jesen, ino sakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo |
| Blagomir puščavnik (1853): | sladko življenje v grenko smert premeni. Ne bom te dalje svarila in učila. Uče naj te pa moje kosti iz merzlega |
| Zlatorog (1886): | Enkrat bitja le svaré nevídna, Enkrat le in – tega so svarila. |
| Genovefa (1841): | ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína |
| Zlata Vas (1850): | modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov |
| Lohengrin (1898): | je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč |
| Sacrum promptuarium (1695): | tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa v rane lije mir, Skrivnosti zakramenta, molitve moč učí, Svariti neprejenja, zanikernim grozí. Pobožno in prijazno, tak serčno vse je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev |
| Biblia (1584): | delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu |
| Biblia (1584): | vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Pęter ga je na ſtran vsęl, inu ga je sazhęl ſvariti rekózh: Nikar, Goſpód: tebi ſe nima tó sgoditi. 23. On |
| Genovefa (1841): | ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rodu. Vęditi je tukej treba, de , kader ſe enu taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | opravke svoje , „Sursum corda” v domu poje Mož pobožen, rajski svat. Vse oberne v božjo slavo, Mitra kinči sveto glavo , Papež |
| Tine in Jerica (1852): | biti. Tine. To je bilo pravo. Jerica. No naprej pa svat — Mart. Bo že prišlo, pusti me govoriti. Jerica. Le. Kako |
| Tine in Jerica (1852): | se Liza, starši dekla, še prikazala ni. Nepovabljeni, pa všečni svat. Svatovšina je bila v Livadah v Tinetovi hiši obhajana. Tinetova |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v'kupej. Dones bomo ſklenili; sa jutri jih pak v' ſvate povabim. Shush. Vshę jutri , męniſh? — Pozhaſsi! — Mi bomo ſhe eno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Matizh. Ho ! ho! Goſpod Smèſhnava , perſerzhni Goſpod , ſo v'ſvate per— ſhli ? Vedó , de ſe bom jeſt shenil. — No, no |
| Tine in Jerica (1852): | so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' vinam hujſhi kakôr s' vodó? Ny sadoſti, de ga ſvatje zhes maſso pyó, onu more vſè po hiſhi inu okuli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tèrdne nôzhy ſe jędy na myso nóſsio, kakor de bi ſvatje po dva ali try shelodze ſabo perneſli, ali de bi |
| Viljem Tell (1862): | Armgarta. Namestnika probola je pušica. Ljudjé. Kogá probola je? (Nekoliko svatov prileti, nekoliko jih je še na klancu, muzika se glasí |
| Valenštajn (1866): | se zdrzne od straha. Po gradi so luči i polno svatóv, K ženítvi nevábljen prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z |
| Tine in Jerica (1852): | tvoja gospa? Mart. Še. Jerica. Nemara je ona bila pri svatovšini? |
| Tine in Jerica (1852): | je nisim toliko časa videl. Kovač: Se bo že pri svatovšini vidilo. Vidmar: Slišim, de hočejo doma pirovati. Kerčmar, (ko to |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Precej po tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | V sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera |
| Sveti večer (1866): | po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem |
| Robinson mlajši (1849): | tako berilo poljubi, sem pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi |
| Zlata Vas (1850): | persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za |
| Fizika (1869): | Očitno se zamoremo o tem prepričati, če držimo (Pod. 127.) svečo med vrata, na pol odprta, tako da nam plamen kaže |
| Zlatorog (1886): | »Ko pa vender vkrešem ogenj »In zapálim svečo svojo, »Tákrat možki že je zginil, »Vrt pa bil je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' se bo de noi nuezh vozhva pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mi shje to sviezho urozhe dajajo tedei rezi jemi ti naveshese kaker je niomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa: 5 inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jie devize peld inu peld S. Korone inu ano Shegnano sviezho pershgano noi ti morash shegnano vodo perprulano meti inu te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prastri? nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane ano shegnano sviezho pershji: inu potam ti morash methi te Titel I. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Mittel Saukradane rezhi spet sad dobiti? Usemi ti ano tako sviezho katero je shie an umeriozhi zhvovak uroze dershov ? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhti poſlane ſo pa nekaj drashji. Kmetovski pregovori za mesec SVEČAN, (ki ima letas 29. dni. Dan v temu mescu raste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob 20. Sušca južno-izhoden veter bučí; slaba letina, če je Svečan lep. Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | da Kozopersk veliko mraza in vetrov, se bo Prosenc in Svečan orahljal. S. Oznanilo. v tiskarnici jermenskiga (armenskiga) samostana na Dunaji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Sol vishajo, to Sonze v' merkne, v' tęh Męſzah: Svizhan, Sushez, mali inu velki Traven: toku dobru vinu perraſse. Vetrovi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mrasam, ſe sazhne s'nelushtnem vremenam, pa bode hmalu bolshe. Svizhan ſe sazhne s'lepim vremenam, h'kon- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana mati in sin zmerznila, ktere bi bili lahko smerti otéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterih je bila že poprej do dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami vred izderl. (Tudi pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto starosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dobravi na Gorenſkim 1797 , je umerl v torik 20. dan Şvezhana v 47. letu ſvojiga shivljenja. — Şlavo je vshival povſod, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okoli 5000 prebivavzov ob zhaſu potreſa ob shivdjenje priſhlo. — 10. Şvezhana je bil potreſ v Sadru. (Shelesno zerkev), nar pervo take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajzerje v prodaj. Dr. Orel. Zena preſhizhev v Krajnju 5. Şvezhána : Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 28. Şvezhána. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpomin kamen s naſlednim napiſam poſtavili: VALENTIN VODNIK rojen 3. Şvezhana 1758 v Şhiſhki, umerl 8. Proſénza 1819 v Ljubljani. Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 14. Şvezhána. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to je on ſam od ſebe sapiſal: „Rojen ſim 3. Şvezhana 1758, ob 3. uri sjutra, v gorni Şhiſhki na Jami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ga smirej ſpomnimo, je na tó is Amerike 24. Şvezhana pretezheniga leta kmetijſki drushbi lepo piſmo piſal, is kteriga naſhim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Nalivi ta 20 dan prezej merslu, inu oblazhnu do ſrede Svizhana supet merslu do 25 supet velike vode, inu ſnęg. Suſhez |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sima. Ni velka, od sazhętka oſhuſhna, potem slaſti od 12. Svizhana do sadniga mokra, s' velikim desham, inu nalivami, katęri ludem |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | enkrat Sima prezej v'Grudni, inu ſneshí vednu noter do Svizhana, kateri bode en malu bolſhi do ſrede tega Meſza, potem |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku bode shitu drobnu, to pa ſe pergodi, kader v' Svizhanu, Sushzu, v' malim, inu velkim Travnu poprej Sonze merkne, al |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | slu mozhirna, bode pa shita malu. Aku tize ſo v'Svizhanu debelle, pomeni veliku snegá. Kader shabne jaize ſpomlad globoku v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe ni treba preſïlit, vender ſe neſmę opuſtiti, kir v' Svizhanu ſe bode lęd na tertah dęlov. NB. Aku v' teh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile |
| Zlatorog (1886): | Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues te nai svateishi skriunveſti: jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu nabeshka Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta dovi donkenja. Vihei od tod ti duh skues te nai svateishe jiemene Zaroth † Emanuel † anogijo † vlion † gather † sakla † zaboth † elboh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vizhnaſti jas tabe prosim skues tvojo nai svateishi bras madasha spozhetije skues svetiga Duha; jas taba prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 zbesh: 1. vero. SHEBRANJE. k' Materi boshjei. O ti nai svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moiga talesa noi dushe inu Mena pokora bosh? Obarime ta nai svateishi S. S. Troiza? noi obari me: te zhaſtitluvi titl |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Gotovo ste že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturiu, koker hervave kaple tekozhe na semlo. Ali je ta nar ſveteiſhi kry naſhiga JEsuſa, od katire je ena ſama kapla |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bog dal. Vſmilenje do ptujih ino poſebno popotnih ljudi je nar ſvetejſhi dolshnoſt. ” „Poſebno pa ſim jes to dolshen ſtoriti! ” tako |
| Slate jabelka (1844): | ſe s’ ljudmi pogovarjati. »Sveta maſha je gotovo nar imenitniſhi, nar ſvetejſhi, Bogu nar prijetniſhi in nam nar saſlushniſhi opravilo, ki |
| Slate jabelka (1844): | to ſtorí, de Boga posabimo, in de ſo vſe naſhe nar ſvetejſhi dela ognuſene. To je grosno nevarno, in naſ mozhno |
| Slate jabelka (1844): | Vſi ſvetniki ſo po tej popolnamoſti hrepeneli; in tiſti je nar ſvetejſhi, kteri je boshji popolnamoti nar blishe priſhel. »Miſli ſi |
| Slate jabelka (1844): | njem le Boga, kteri je smiram in povſod ravno tiſti nar ſvetejſhi in nar mogozhniſhi. « — Pater (ozhe) Rodriguez. ˛S. Alojsi je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sarotim h' 3 rezhiomi noi k' sadniomi: skues muezh te nai svateishe S. S. troi- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S. troize sedei prosim jas oh moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije inv vsah lvbah S. S. Svetnikov inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katero je sanas praliu per usam niegovam terplenji? skues te nai svateishi besiede: petro geomator isiios elaison |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shvot dovta mahnva: o Matia jas taba prosim skues te nai svateishi skriunveſti: jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kolikorkrat boſte délali, meni v' ſpominj. “ Ta poſlednja vezhérja, to naj ſvetejſhi reſhnje teló je sa vſe prihodnje zhaſe poſtavljeno v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoje Boshje kolene doli pokleknou, ampak je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo doli padu, inu je moliu. O |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mogli per obeni rezhy krivu sturiti, inu koker debi vſe nar ſveteiſhi bilu, kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi cellu lejtu |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu jas tabe prosim skues nai svateishi sveto Trojizo ta nai svateisha noi dobruetliviga boga Amen. 4. SHEBRANJE. O usiga magozhni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei te shaz skashash skues ta nai mogozhneisha inu nai svateisha Boga inu skues to muezh noi obvaſt inu gvout |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai svateishiga sina nasha pomozhnika noi svelizharja kateri sbvegam ozhetam noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tu vesele katere si ti pozhutva k'si tvojega nai svateishiga inu nai lubeshega sina spet nashva utam svetam tempelne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues to shavoſt katero si ti pozhutva k' si tvojega nai svateishiga sina v' jerusaleme sgubiva: jas taba prosim skues tu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sebi, da bo treba tedaj ponižne spovedi in odveze, preden Najsvetejšega sprejmeš v serce? „Častitijivi oče! jaz vem, da sem polna |
| Oče naš (1885): | tvojo ljubezen. Da, Nacek, Jezus prebiva med nami. Ali poznaš najsvetejšega vseh zakramentov? “ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da skashi ti mene te zhaz al dnarje skues ta na svateisha noi obvaſtneisha inu nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gozhno permorehje Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino shitro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inoi gorei uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai svateishei svetei tro- ji- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mozhneishei guavti Boga sina † inu pertei nai svateishei modrueſti Boga Svetiga Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Terpeu je ta nar pravizhniſhi med vſimi pravizhnimi, inu ta nar ſveteiſhi med vſimi Svetimi. Terpeu je tiſti, katiriga ſo tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta nar ſveteiſhi Syn Boshji sa nas terpeu. O shaloſt! kai ozhem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | smiſlimo de ta vezhni Syn Boshji, ta nar nadoshniſhi, ta nar ſveteiſhi eno nar krivizhniſhi, nar shpotliviſhi, nar vezhi, inu ſmertno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſhkimu Ozhetu pokasat rekozhi: pogledei Nebeſhki Ozhe! ta je ta nar ſveteiſhi, inu nar drasheſhi kry tvoiga vezhniga Synu, na katirimu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duh da skashi ti menei te skrite dnarje skues to nai svateishi S. S. Trojizo noi skues ta obvaſtna Boga kateri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu mathi boshja o Marija jas tabe prosim skues tvojo nai svateishi de- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pod tiem Krisham N. N. tu jas tabe prosim skues nai svateishi sveto Trojizo ta nai svateisha noi dobruetliviga boga Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues nia bolezho kronenje: jas tabe prosim skves nia nai svateishi rano na nia S. Rami: inu skves kriesh k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Jes N se perporozhim noter uto nai svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Martro noi bolazhino: inu shavoſt noi potashavo: noi skues tvojo nai svateishi rano natvojei svetil rami: inu skues tvoi kervavi puet |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſli pruti ſvoimu nebeſhkimu Ozhetu, inu s' eno nar ſveteiſhi volo ſvoiga ſerza. Lubesnive duſhe! obernimo mi tukei naſhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ra? natei gori stoji an svat stov? natam stovi sedi sveti silen pas? an svit mezh |
| Ta male katechismus (1768): | s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je |
| Divica Orleanska (1848): | nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le nam očí je tma debela krila. Jovana (se prijazno |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Vsi so se snažno oblekli, kakor v dan velik ino svet. Tretji dan pride. Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in |
| Blagomir puščavnik (1853): | dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval tudi gore po njem, akoravno po |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | o sv. Ošpeti v Ljubljani in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj |
| Divica Orleanska (1848): | golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona |
| Divica Orleanska (1848): | upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje |
| Sveti večer (1866): | sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu |
| Sveti večer (1866): | pa zamoremo na njem še več storiti? Glej! danes je sveta noč. Praznujemo spomin noči, v kteri je bilo rojeno dete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | enkrat — ako njega podobe nad sabo ne zbrišeš — v svoje svete stanovanja, in pred svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | lepši domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K |
| Pozhétki gramatike (1811): | shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor |
| Ta male katechismus (1768): | inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use svete |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga |
| Divica Orleanska (1848): | v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj |
| Divica Orleanska (1848): | Se spokoriti – Spraviti se z Bogam – Verniti se v naročje svete cerkve? |
| Divica Orleanska (1848): | dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne sme več tako ostati. ” In vendar ga je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so kristijanje, da bi vlovili in pobrali le eno kapljico svete kerví. Vendar so se vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Vſi ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Lete shest grehi (taku rezh) Shaljo svet'ga Duha nar vezh. 8. Rad, inu valnu enga vbiti, Dopernesti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Diviza, kir je pouna bla Gnade , ga je spozhela Od svet'ga Duha, no je shla Gor v'Bethlehem veſeila, Tamkei je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Boga De on vſe odpusty Is' svoje milosti. 6. No svet'ga olía mozh Ta skuſhnave premaga, Kader Bounik to luzh Dershy |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 7. Svet'ga Duha verjemo mi Treko Perſhon Boshio, Katiri nam s'svoimi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei |
| Ta male katechismus (1768): | gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per |
| Oče naš (1854): | Štefan je potem od svetega zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa odidejo na sovet |
| Oče naš (1885): | blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova |
| Oče naš (1885): | to pride od tod, ker najin fantek še ni prejel svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka |
| Oče naš (1885): | saj veš, da jaz nisem kriv, ako še ni prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z |
| Oče naš (1885): | Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in |
| Divica Orleanska (1848): | vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svet ga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti spet utam jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti dobri Duh viemenu Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga duha † taku poidi ti spet utam jemeni Boga ozheta † inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od |
| Zlata Vas (1848): | in ga prosi pri Bogu in pri vsim, kar je svetiga, ga ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pridti ſoditi te shive, inu mertve. 8. Jeſt virijem v'ſvetega Duha. 9. Eno ſvęto katolshko Zirkuv, gmajno teh Svetnikov. 10. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Synu njega edinega Goſpoda naſhega. 3. Katir je ſpozhet od ſvetega Duha, rojen is Marie Devize. 4. Terpel pod Ponziam Pilatusham |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Synu njega edinega Gospuda naſhega. 3. Katir je spozhet ob ſvetega Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpel pod Ponziam Pilatusham |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka, bó njemu odpuſhenu: katęri bó pak govoril supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha pre- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino jim je to na dolgo ſkasal. — Pomiſlite, ljubi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza, bres do- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole gore |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi ˛Simeon od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishi Krish † Bodi moje perbishalshzhe sedei inu na smertno uro Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duh skues to muezh inu gvout jesusa Kriſtusa inu pernja svetam Krishi † Amen. Kader bo tabe duh barov kai ti pegerash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim o Gospved Jesvs Kriſtvs ti nisi trapetov alzagvov vtojam svetam britkam terplenje inv vnadovshnei smerti glih takv ti mene kna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvojega nai svateishiga inu nai lubeshega sina spet nashva utam svetam tempelne: jas tabe prosim skues tu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | povsod, Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o Gospod! |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Po svetim Obhajilu. Zdej je Jezus pri meni! Tudi meni je dal |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji zdaj, Še pride, to obeta, Samo ne vemo kdaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pervashomi moiſtri Bogu ozhet † noi Bogu sinu † inu per buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda Jesusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zvihua inu to andoht usolei sazhni ta prueve den po svetomi Martini noi dai doro ahtengo, da se bo tahe ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jizi inu pertomi svetomi jemeni AGLA † AFRA † ALFA † da vedba URIEL inu SAMUEL † noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | cader je vgnadi boshjei storiana sai sam Criſtvs pravi per svetomi Johanesv na 14, poſtavi noi na 13 ferse carkoli bota |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | taku godilu, kokor ſmo proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian, Parochus Runnensis. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | almanaha, nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v začetku 17. |
| Oče naš (1885): | zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “ |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Lipeta: »Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Na čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te poduebo tega bieliga Kruha inu Vina katere hromi h' svetomi reshnomi telesu spraberniano grata, skues tu jas vam sapoviem permoimu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te dnar svetomi Duhu noi prosiga da on tabei sasaki den aniga tazhiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sakateromi pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi per svetomi marki na 14 poſtavi noi per Johanesu 14 poſtavi inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rodove Israel jas prosim tabe skves perporozhenje tvoje svete Mathare svetomi Johanasv pod tiem Krisham N. N. tu jas tabe prosim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lete shpishe, hatire bomo od tvoje dobrute prejęli v'tvojemu ſvętemu imenu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lete spiſhe, katire bomo od tvoje dobrute prejęli v' tvojemu ſvętemu imęnu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lete shpishe, karire bomo od tvoje dobrute prejęli v'tvojemu ſvętemu imenu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O |
| Ta male katechismus (1768): | nam Dusho, inu telú s' ſvelizhanjam. II. Ozha, Syn, 'nu svet' Duh usej tri glih, Pershone tri, en Buh, molimo' jih |
| Ta male katechismus (1768): | III. Njo zhasty, njo hvalle Buh Ozha, Buh Syn: * Buh svet' Duh poviksha nje velke spomin. Rezh Ave itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | poſhegnej nas ſdej: * na ſadne zhas shpiſhej, nas vſemi v' svet' Rej. O bodi itdr. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai svateishei svetei tro- ji- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pertei nai svateishei modrueſti Boga Svetiga Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | per tam Shebranje. Ta prueva Obluba. Jas oblubem Bogu noi svetei Koroni pod smertniem grieham doklier bodam shiu to oblubo dershati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Trojizi 3. S. S. Meshe brati nati? inu Khualeshnoſti tei Svetei Koroni noi knje zheſti 7 dni per kruhi noi vodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti Ilija, In za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | se nas! Prosi (prosite) za njega (njo)! Sveta Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti Kamil, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa naſs Boga proſite. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga pr. Vſi ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel v' podobi goloba, ter nad |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil Jesuſ ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo |
| Genovefa (1841): | môj pervi opravek biti, de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu |
| Genovefa (1841): | Tvôjiga ſina in Tvôjiga Duhá, v ſposnanju Têbe in v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojimu uzhenzu Timoteju, eniga Titu, eniga Filemonu, ino eniga Hebrejem. ˛Sveti Jakop je piſal en liſt, ſveti Peter dva, ſveti Janes |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prihodu ſvetiga Duha delali, ino kako ſe jim je godilo. ˛Sveti Pavel je vernim kriſtjanam vezh liſtov piſal. Do naſ jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſveti Luka, tovarſh ſvetiga Pavla, ino zhetertiga ſveti apoſtelj Janes. ˛Sveti Luka nam je tudi ſpiſano srozhil apoſteljſko djanje, to je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi porekó; On mogozhni je ſtoril velike rezhi nad menoj! ˛Sveti je njemu imé. Kteri ſe njega bojé , jim miloſt njegóva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Toraj je ſerzhno hrepenel po Israelſkim veſelji, po Odreſheniku ſvetá. ˛Sveti Duh, ki je bil v' njem, mu je obljubil, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih ſpiſane srozhili, sa kar Boga ne moremo doſti sahvaliti. ˛Sveti Matevsh apoſtelj je ſpiſal pervi evangeli, poveſt namrezh od shivljenja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † Santismus † Omtheum † Omanathon † od rah svetah besedi morja vihati ti hudi duhovi odte Jame alpa shaza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moimi faintami Amen. TA 26. KAPITL. Ote mozhi tah sedem svetah Kolzbenz. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Boga Svetiga Duha † Amen inu skues ro muezh tah svetah Efangel. S. Johanesa na pervi poſtavi se dei |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vam sv. Lizbete dan pisal, de je še po vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka |
| Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v |
| Maria Stuart (1861): | samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí |
| Sveti večer (1866): | je največa sila, tam je božja roka mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Stari Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | smersli per ſvetih obhaylah, samiſhleni per Boshji beſedi, reſtroſheni per ſvetih Maſhah, naskerbni per spraſhuvainu naſhe veſti, naobzhutlivi per obudeinu te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | doli pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah pousdignit, ali v' Prezeſiah okuli noſſiti vidimo? kie je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isvelizheine naſhih duſh opravimo! retki ſmo per ſpovedi, smersli per ſvetih obhaylah, samiſhleni per Boshji beſedi, reſtroſheni per ſvetih Maſhah, naskerbni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tudi ni mogu nihdar obeniga greha ſtuſturiti, v' katiriga ſvetih uſtah ni bila nihdar obena goluſſja snaidena, inu ni mogla |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timi vezhnimi Boshjimi reſsnizi reſvetlena, tudi nikar tu ſerze v' ſvetih sheliah vshganu. Saturei lubesnive duſhe! koku retka je per nas |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oblizhje s'ſhpotam inu ſramoto pokrie. Ti zhaſtitlivi pepęl tih ſvętih Prerokov, inu Patriarchov oshivi te ſpęt, inu pridite leſem vy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhla pèr tęj prizhi pod semlo tę dolge shele tęhiſtih ſvętih duſh potroſhtat, katęre ſo vezh ſtu lęjt na Ödjſeſhenika tiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rajtingo od tiga odpuſhanja, katęru ſi tolikukrat doſęgel, rajtingo od ſvętih Sakramentov, katęre ſi vshival, dajmi rajtingo od tebe, od mojga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' Davida, ſvoj'ga ſlushabnika, hiſni, Kakor je obétal po ſvojih ſvetih prerokih, Ki ſo od nékdaj shivéli: De naſ bo otél |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem svetiem nedelam jvtram oh Bveg mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues bolazhine tvoje lube, mathare katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva: k' te tabe mertliga na svoje sveto krievo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina nasha pomozhnika noi svelizharja kateri sbvegam ozhetam noi s' svetiem Duham shivi noi kraluje od vekoma dovekoma Amen. A. SH. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah noi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s' |
| Genovefa (1841): | v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh; „O Boleſlav! ko boſh sdaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grado bel sado stojo bel lasho jas je svesham stiemi svetemi shtrizhami inv stiemë gorkraſtnemi besiedami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moja srezha vjeta takv nai o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati dabo mene moja srezha los inv frei tv pomai |
| Sveti večer (1866): | Posebno se pa umikaj ljudem, ki se radi norčujejo s svetimi rečmi, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sv. kerst, sta me prosila, da ju seznanim s temi svetimi kraji, ki so jima še popolnoma neznani. ” „Vsak vaš prijatelj |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | za pridobitev tega zaklada, in združim ga z vsemi tvojimi svetimi molitvami in s tvojimi dobrimi deli. Prosim in rotim te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bom nikoli pozabil! V spomin Tvoje smerti hočem zdej Tvoje sveto telo prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tvoje sveto telo prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo zavžiti? — Čisto mora biti serce, v ktero Ti priti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker se mu je |
| Sveti večer (1866): | veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in |
| Sveti večer (1866): | hiši. Bog je hotel drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa |
| Deborah (1883): | nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj |
| Oče naš (1885): | duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne |
| Sacrum promptuarium (1695): | te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſèlje je bilo. Ker je bil David tákoſhen, ino kakor ſveto piſmo pravi, mosh po volji boshji; mu je pa tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po viſhavah, ino mir ljudém dobre volje |
| Sacrum promptuarium (1695): | ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. |
| Divica Orleanska (1848): | in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag! |
| Divica Orleanska (1848): | in moj gospod! Govoril nisim, Dokler pomoč je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta sveit , debi reſhen biu. 2. Od Divize rojen na sveit, Je on sazheu iskati, Kar je blo sgubleno popreit, Tu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo kry preliu Sa ta sveit , debi reſhen biu. 2. Od Divize rojen na sveit, Je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta ofer ſvet', Sproſiti tvoje gnade Sa naſs, no zeli Sveit. Sdei je le Kruh, no vinu, Pa spremenitu bo v' |
| Biblia (1584): | bo naſhàl. Kaj bi Zhloveku pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj |
| Biblia (1584): | Syn je ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili; mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | obeta, Samo ne vemo kdaj. Pa kadar se izide Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | povrača se spet, Ž njim dobrega več si obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne bil haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov |
| Ferdinand (1884): | starši; kal zgodnje smrti je vže prinesel sè seboj na svet. Če tudi okreva iz te bolezni, — kar pa ni gotovo |
| Revček Andrejček (1891): | preč! Nihčé več zadovoljen ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči |
| Revček Andrejček (1891): | je še dan na dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica! |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obvaſtneisha inu nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe posvetov an obvaſtni Bveg jetabe shegnov ti si ziv sviet an luzh inv zheſt oh Bveg mene primi istie-m vesoko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh pershov sodit te shive noi te mertve inu te sviet shues ogin Amen. 6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjo skues katero je on svojega edini rojeniga sina nate sviet dav! 2. Jas N. N. taba zerzerellvs sarotim skues use |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker resnizhno je nav Bveg ozha nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſimu timu tu boshtvu, reuſhino, inu pomankeine predi poſtavi. Ta ſveit iſhe veliko zhaſt, zhaſtitlive imene, imenito viſokoſt, inu viſoku povsdigneine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h'timu rojen, inu ſim h' timu perſhu na ta ſveit, de imam od reſnize prizhuvati. O hudobne, krivizhne, inu sapelive |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu ta prava luzh, katira reſveiti eniga ſaktiriga na ta ſveit prideozhiga zhloveka. Ti o Goſpud! ſi ſam od ſebe ſprizhou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pravi S. Chryſoſt. Cum mundus deeſt, Deus adeſt. Kader ta ſveit odſtopi, Bog perſtopi. Ta pravi pot to pomozh, gnade, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtrahu tiga terpleina, katiri je sa volo tiſtiga na ta ſveit pershu; ampak, koker supet govory ta poprei zhaſtitu imenuvani ſveti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu huiſhiga naloshiti mogu. Satorei je Chriſtus perſhu na ta ſveit, de je od reſsnize prizhovou. Sakai koker govory S.Joan. 1. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Aku pa mi Boga imamo, nei ſe zhes nas zeli ſveit vsdigne, ſe nimamo bati. Koker govory S. Paul ad Rom |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar zhaſtiteiſhi kry vaſhiga Krala, katiri glihe ni nihdar ta ſveit videu, vkup na spravite, inu koker en nar shlahniſhi shaz |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koſhuhih, inu kosjeh koſhah okulihodili, potrebni, nadleshuvani, revni: katirih ta ſveit ureden ni bil : ony ſo ſemterkje hodili po puſhavah, po |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja |
| Sacrum promptuarium (1695): | poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa eno męnjo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt. Tó dobru ſęme pak ſo otrozi tiga krajlęſtva. Lulka pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet pa ſe bo veſelil. Ali le nizh ne marajte! Vaſha |
| Genovefa (1841): | grôfinji bres koſhute v puſhavi godilo. Pa kaj ſhe, veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija boljſha. Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro sa te deshele. Pojdite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vam pa, mladi fantje, ki imate nad konji veſelje, dam ſvét, ſe tako (kakor je v §. 1. rezheno) med ſeboj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti |
| Biblia (1584): | druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo dèrshali en ſvit zhes njega, koku bi ga vmurili. Kadar je pak Iesus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvjet dershali, inu ſo sa njeh kupili eniga lonzharja nivo, k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na Boshje krayleſtvu zhakal, inu ni bil pervoluv v' njeh ſvjet inu dijanje. Taiſti je ſerzhnu h' Pilatushu noter ſhov, inu |
| Ta male katechismus (1768): | Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus katire se is tega svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas zavpije: V tla se vdêr' |
| Divica Orleanska (1848): | cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je dosedaj živel, in vsega, kar se je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | so še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in prosim tedaj, de, kadar, me bote res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta |
| Gozdovnik (1898): | strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti jo |
| Biblia (1584): | Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri |
| Biblia (1584): | s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo |
| Biblia (1584): | pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili |
| Biblia (1584): | inu jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo |
| Biblia (1584): | Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun ispleve, inu |
| Biblia (1584): | v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil ta Folk od ſebe, inu je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vertu tiga ſveita nezh drusiga, koker tu veſelie naſhiga ſerza, inu te lushte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shvíne, po ſtopynah naſhih meſenih shel, po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita, po ſtopynah teh ſkushnàu tiga peklenskiga ſourashnika, inu ſe niſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Pole tu jagne Boshiu, katiru jemle ta greh od tiga ſveita. S' katirih beſed vidimo, de tu nar nadoshniſhi Jagne Boshu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mundi ſtultitia eſt apud Deum. Ta saſtopnoſt, inu modroſt tiga ſveita je ena noroſt, inu naſpamet per Bogu. Samu tiſti ſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | optanda pro peccatis mæſtitia. Bati ſe morjo Chriſtiani veſelia tiga ſveita, inu sheleti to shaloſt zhes ſvoje grehe. Taku govory en |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa ſvoje, kyr tiſtih ni imeu, ampak sa grehe tega ſveita, namrezh sa naſhe grehe. Taka dalei govory ta Prerok Isaias |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſhku kraleſtvu nega h'kralu ſtury, da vſe kraleſtve tiga ſveita sh'nyh bogaſtvam. lepoto, inu zhaſtjo ſo naſtanovitne, zhaſsne, inu obene |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de na bodo videle to sanizhemernoſt, inu prasne rezhy tiga ſveita, de na bodo gledale takſhnih rezhy, katire bi vam skus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina ni bilu od sazhetka tiga ſveita noter do tiſte ure nihdar ſhliſhet, de bi namrezh biu |
| Sacrum promptuarium (1695): | na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k'njemu djav: letu uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize, inu je priſhàl v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ſo prozh vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa ſo tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ker pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtoji, jo je doſti vſako leto ſpomlad le okopati. Veliko ſveta je, ki sa drugo ne veljá, kakor sa murve, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó gladko dohtarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsih evropejskih deželó se je k njemu shajalo, ga za svete opraševat. Poženčan. Novi védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli |
| Zlata Vas (1850): | serca godé — in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj |
| Ta male katechismus (1768): | njeh goriuſamejo, od Kristusa ne koker ſapovde, ampak koker dobri svjeti naprejpostavleni. Kolkajn je Evangelskeh svjetov? Is tehísteh so triji ti |
| Ta male katechismus (1768): | volo, ſakaj njeh je neheshkuKrayletsvu. Matth. 5. Katiri se Evangelski svjeti imenujejo? Taisti, katiri, v' S. Evangeliumu ne koker k' ſvelizhanju |
| Ta male katechismus (1768): | Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde |
| Ta male katechismus (1768): | mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | uklonem. In ni bilo napčno ne, de sim s svojim svétam bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga |
| Blagomir puščavnik (1853): | le enega človeka imel, ki bi me s djanjem in svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v |
| Maria Stuart (1861): | me daruje, da jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene, Da delala je silo, ne pravice, In naj ne |
| Ferdinand (1884): | povem. V največjej nevarnosti sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad |
| Ferdinand (1884): | zgledu svojega očeta, kateremu je bila mar čast le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast |
| Zeleni listi (1896): | velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drugizh, kęr bó on kakor kriv inu dolshan pred zęlim ſvęjtam previshan: Trętizh kęr bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvęjtam previshan: Trętizh kęr bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam obſojen inu ſerdaman. Saſliſhite vſe leto s'enim isvelizhanſkim ſtraham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje do zdej od vas |
| Blagomir puščavnik (1853): | na dvorišče, ter pravi: »Glej, dragi Milko, brezštevilnih in nezmernih svetov, ktere Neskončni po svoji modrosti in vsegamogocnosti vlada! — Kakor zvezde |
| Oče naš (1854): | svojemu pisarju, kteri mu je več, pa ne prav poštenih svetov dal, da bi nekaj premoženja za otroke otel. „Ljudovik in |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | kar je, no kar ni prau, Sturiti vſe dobru na sveiti Ne stopit od Boshjih postau Ta na neha volo buditi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | viere. 1. Verjemo, de skus Boshio mozh Vſe stvarjenu na sveiti, Inu na Nebi de ta luzh, Kadira dan resſveiti, Svesde |
| Biblia (1584): | Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite |
| Ta male katechismus (1768): | taista zhaka v' vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus odpusteke, SS. |
| Ta male katechismus (1768): | oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú |
| Ta male katechismus (1768): | ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ta bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč na sveti obstojí iz več ali manj zložnih delov, ki se med |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Meni se vidi, de bi vi nar srečnejši človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na |
| Robinson mlajši (1849): | mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj |
| Robinson mlajši (1849): | je pred njo z nabito puško obstal. „Za vse na sveti! kaj le to more biti,“ si je pomislil, „kar se |
| Valenštajn (1866): | čut. Ne, tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo |
| Zlatorog (1886): | »Bog, daj na sveti dobro mi in léhko! »Tegà ni davno več«, odvrne Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa zdej več ni. Ta dva členka sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in druge vode, so mende tudi vse veči živali na svetu napolnjene. De je na naši zemlji čez 50,000 živaljskih in |
| Divica Orleanska (1848): | je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdihnili in rekli, da zdaj je že vse drugač na svetu, in da že ni mogoče več živeti,— da nekdaj so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki je bil leta 1848, je prekucnil veliko veliko na svetu v vseh rečeh in dal poprej zlo zaspanemu svetu vso |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to sta vedela. Gozd je bil zavoljo njih tu in |
| Ferdinand (1884): | si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhvovak pramisli tvoi Konz? Doklier je she Jesus Kriſtus naram sviete is svojo parshono bonov noi mad Apoſtelni ukrog hodov: noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes inv spvevi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra antak Kriſtian bo natam sviete svo srezhen she |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Devetnaista Peiſem. Ena druga h'Evangeliu. 1. Gospod tebe na ſveiti Vſi verni hvaljo prau, De ſi nam ta vuk ſveti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tam je Ozhe! tvoja zhast, Ti v'Nebeſih, no na ſveiti Bog Syn ! maſh tvojo oblast , Kir si se s'Nebeſs |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nega hvale konza ni Ne na Neibi, ne na ſveiti. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. 2. Hvalen bodi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Odreſheniku. Kyr pa mi tebe, o vſmileni Odreſhenik! na timu ſveitu sadoſti hvalit, inu hibit namoremo, dodeli nam gnadlivu, de bomo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dragote, debi tiſta nikar ſamu sa naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dan leshnive ſodbe ſklenejo, inu krivizhnu ſodio. Ni bilu na ſveitu reſsnize, vſe je bilu savertu, inu na golufijo obernenu. Vezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h'nam tvoja kraleſtvu. Chriſtuſovu kraleſtvu, kader je on na ſveitu biu, je blu tu boshtvu, ta ponishnoſt, ta poterpeſhlivoſt. Satorei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | oblizhje ſvetu , Temuzh o po ſmerti dei Gledat na vunim ſveitu Tistu na vekumei. Devet inu dvaista Peiſem. Pater noster. 1. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu njega |
| Sacrum promptuarium (1695): | imate N. N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od |
| Sacrum promptuarium (1695): | nehat od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati |
| Sacrum promptuarium (1695): | vodo je bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho |
| Sacrum promptuarium (1695): | Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vérovali, ko bi tudi kdo od mertvih vſtal. “ Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetu ne boſh imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vezh ti ne bo rodila, kedar jo boſh obdeloval. Na ſvetu ne boſh imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu |
| Genovefa (1841): | umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pa pri vſim tem ſhe prav veliko ljudi na ſvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela, ko Boga in molitev. Shivela je prav poboshno in |
| Divica Orleanska (1848): | rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže |
| Fizika (1869): | če pa gledamo proti stropu, zagledamo, onemu nasprotno, na stropu svetel križ vsred tamnih četveri (kvadratov) v oknu; tedaj so se |
| Fizika (1869): | njenej strani držimo kos papirja. Na tam se zdaj vidi svetel krog, čegar velikost se menja po daljavi, v kterej držimo |
| Fizika (1869): | nekako čudno nemirno gugati, če se severni sij pokaže posebno svetel, in drugič se ta severni sij pokaže tudi v méri |
| Zoologija (1875): | Rynchites betuleti) je 5 mm. dolg, plav ali zlatozelenkast in svetel; škoduje vinski trti, ker vrta v rozgve in liste, katere |
| Zoologija (1875): | Nitidula aenea) je samo 2 mm. dolg, plavkasto zelen in svetel nahaja se časih v strašanski množini na repici, kateri podgrizava |
| Zoologija (1875): | Med njimi je zlati krešič (Carabus auratus) 23 mm. dolg, svetel in zlatozelenkast; človek ga večkrat sreča na potih, ko mikasti |
| Čas je zlato (1864): | Verh tega mu potisne kraljevič čisto nov svitel zlat v roko. »Na, to vzemi Lenček« reče mu k |
| Deborah (1883): | pojdeš, ko Mesije glas pokliče V kraljestvo staro izraelski rod? (Svitel dan svane. ) Ruben (svetim navdušenjem). |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr ſi ti taku |
| Zoologija (1875): | pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s |
| Zlatorog (1886): | steče sèm, zdaj spet drugàm! Pač kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok |
| Divica Orleanska (1848): | Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske se mi zdi, jo primem zadnjič, In |
| Zoologija (1875): | to je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa |
| Zlata Vas (1848): | mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih |
| Zlata Vas (1848): | velike, vunder lepe in snažne od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sgodilo. Svezher je Jesuſ ſ' ſvojimi apoſteljni priſhel. Bila je ſvetla obédniza, na ſredi pogernjena misa, ino na njej velikonozhno jagnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe oselení, je ſnétljivo. Shitniza mora tedaj na ſuhim poſtavljena, ſvetla in srazhna biti, okna naj bodo ſhirji kakor viſhji in |
| Genovefa (1841): | ſi Ti tudi tukaj pri meni, pred Tebój je nozh ſvitlà. Time vidiſh! Kjér nobêniga zblovéka ni, tam ſi Ti. Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſolnzhna ſvitloba, sato ſe nam luna nikoli vſa zhiſta in ſvitla ne pokashe, ampak kadar je ſenza, ſe nam pokashejo tamázhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa tudi nè, de je le zhedna, ſnashna, ſuha, ſvitla in gorka. Zhe je veliko zhervov, je potréba sanje vezhiga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti od Občine ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj |
| Astronomija (1869): | prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle ozhi, mu je treba puſhati. 17. Vſe to je tréba |
| Kemija (1869): | nekteri tudi v resnici prištevajo. In res je sivega, kovinsko svetlega lica ter ima tudi večo primerno težino. Zato smo ga |
| Gozdovnik (1898): | težko presegal krivoskoko mulo nežnih nog, lepih okroglih strani in svetlega križa. Na konju sedeči je bil don Avguštin Pena. Nosil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških |
| Astronomija (1869): | nobene zvezde, pokazale nove zvezde, in da so nektere bile svitlejše kot vsaka druga nam znana zvezda (n. pr. l. 827 |
| Astronomija (1869): | časa svitlejše, ki pa potem postanejo manj svitle, in zopet svitlejše (Algol v Perzeji, Mira v kitu, Wallfisch); če omenim, da |
| Astronomija (1869): | poznamo tudi tako imenovane spremenljive zvezde, ki so nekaj časa svitlejše, ki pa potem postanejo manj svitle, in zopet svitlejše (Algol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem živeti, in le malo jih je, da kaj slišijo. Le |
| Astronomija (1869): | je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo lepó poravnáni ondi leshali. Ino glej, dva angelja v' ſvetlim oblazhilu ſtojità na deſni ſtrani, ino rezheta: „Vé iſhete Jesuſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvalil, de so nas po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dan tega mesca je umerl v Benetkah po kratki bolezni svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši zapovednik pomorstva |
| Valenštajn (1866): | tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse |
| Sveti večer (1866): | poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel |
| Kemija (1869): | C40H24N2O4 dobiva se iz raznih kininskih skorij. Kristalizuje v iglah, svetlih kakor svila; topi se v 200 delih vode. Raztopina sprominja |
| Kemija (1869): | FeO.Fe2O3 = Fe3O4, je izvrstna železna ruda, kristalizujoča v pravilnih, črno svetlih oktaedrih, ki se pa sicer navadno nahaja v gručah. Ta |
| Zoologija (1875): | v pod. 125. Lové skoro samo o mraku in v svetlih nočéh, in sicer največ miši, zato so jako koristne ptice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov |
| Botanika (1875): | nad morjem drevesa kinovci (Fieberrindenbaum, Cinchona), veliko drevje z velikim , svetlim listjem in z lepim cvetjem, kterega razne vrsti dajó lubje |
| Zlatorog (1886): | luskíne »Pač Benečán ne dal bi za tovóre »Obilo s svetlim zlatom obložene! »Ž njó namreč kot z bogóvsko šibico »Odprl |
| Blagomir puščavnik (1853): | temni luknji, gledajo nazaj na razvaline grajskega stolpa, ki s svitlim zubeljcem gori. Bolj ko Bric na pomoč kliče, bliže se |
| Viljem Tell (1862): | tacej mir prebiva, v vašem Obličji ni mirú. Mnih. Pod svitlim solncem Stvarí nesrečneje od mene ni. Hedviga, Nesreča močno k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtráſhna nózh je v zhèrne sêmlje kríli, Ko ſo pod ſvetlim ſólnzam ſushni dnóvi !“ Ne sapuſtí nobèden ga v ti ſili |
| Oče naš (1854): | velik, terdin starček z modrim obličjem, belimi lasmí in bistrimi, svitlimi očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga dva |
| Oče naš (1854): | rujav plajš zavit mož, kteri ga je s svojimi bistrimi, svitlimi očmí dolgo pogledoval. „Gospod Nace! ali smo Vas našli? Ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | altarji z lepimi rudečimi preprogami, ki so bile obšite s svitlimi, širokimi, zlatimi (lionskimi) portami. Čez ves obširni dvor razpeta je |
| Oče naš (1885): | velik, trden starček z modrim obličjem, belimi lasmí in bistrimi, svitlimi očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga dva |
| Genovefa (1841): | polshevimi lupinami in ſvitlimi muſbeljni, s lépim maham in s ſvitlimi kamnizhi olépſhal, kar ſe je prav podálo. Vſaki dan ji |
| Genovefa (1841): | malinez nabiral. Puſto votlino je s paſaſtimi polshevimi lupinami in ſvitlimi muſbeljni, s lépim maham in s ſvitlimi kamnizhi olépſhal, kar |
| Genovefa (1841): | rêkla Genovefa, „sahvali ſe mu vunder tudi! ” Fantizhek je s ſvitlimi ozhmí v lépo viſhnjevo nebó poglédal, ſvôjo rozhizo kuſhnil in |
| Genovefa (1841): | ovzó v shrélu. Tiho ſe vſtavi in Genovefo s hudimi, ſvitlimi ozhmí gleda. Genovefe ſe je vſtraſhila, de ſe je tréſla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | praznika v saboto pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma je Počič na svetlo dal. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skladba češkega jezika, ktere 1. del je prišel lani na svetlo, 2. del pa pride kmali. Sliši se tudi, da g. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in vse te vode se pri Verhniki zopet prikazujejo na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo |
| Gozdovnik (1898): | Moram za njimi, na vsaki način. « Bilo je še dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na peči suši, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov |
| Divica Orleanska (1848): | čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je, povej! Remon. Ah, če obernil vam Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de |
| Genovefa (1841): | tudi po simi vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po vólji z. k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | od glavnega tokovoda, preden stopijo v dotične motorje in skupine svetilnic —, v toke primerno manjše napetosti, ki jih smejo potem brez |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | svetilnic. Za to preminjavo služijo aparati, ki so načeloma podobni Ruhmkorffovemu |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | z veliko napetostjo —, ki jih za posamezne motorje in skupine svetilnic odcepijo od glavnega tokovoda, preden stopijo v dotične motorje in |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | goni motorje za malo obrt, nekaj pa za napajanje električnih svetilnic po cestah in hišah. To se pa ne sme neposredno |
| Roza Jelodvorska (1855): | je bilo tako tiho in mirno kot na mertvaškim pokopališču. Svetilnica je tudi slabo že gorela, ker ji je olja pomankovalo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavije. Ta dolblina je narejena, da se v njo postavi svetilnica; na vsakem oglu je ena. ” Naprej gredé je Torkvat na |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | V to grozno stanovanje ni nikdar zasijal prijazen solnčni žarek. Svetilnica je visela od stropa; gorela je noč in dan, a |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | se tako očiščeno olje sicer pri nas brez nevarnosti v svetilnicah (lampah) nalašč zato narejenih, vendar mora se previdno ž njim |
| Fizika (1869): | méri nazaj, zavolj tega se rabi pri svetilnicah, pri čarodelnih svetilnicah in pri stolpih svetilnikih, kterih luč se mora daleč po |
| Fizika (1869): | žarišče, v vzpórednej méri nazaj, zavolj tega se rabi pri svetilnicah, pri čarodelnih svetilnicah in pri stolpih svetilnikih, kterih luč se |
| Robinson mlajši (1849): | Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato pak |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | motorji in svetilnice, in tudi ker ravno zategadelj motorji in svetilnice niso prirejeni za to, da bi sprejemali jakonapete toke. Zatorej |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | stopali v hiše, kjer so za delovršbo namenjeni motorji in svetilnice, in tudi ker ravno zategadelj motorji in svetilnice niso prirejeni |
| Gozdovnik (1898): | stotnik k Pepotu, ki je ležal še zmeraj poleg svoje svetilnice. Stražnik spi. Don L. Despierto prime svojega podložnika za roko |
| Gozdovnik (1898): | izpostavimo v čolniču! « Med tem je ležal Pepo pri svoji svetilnici, premišljevaje, koliko zlatov bo stržil za lahko dobljeni prstan. Ta |
| Gozdovnik (1898): | 40 zlatov, če ni drugače. « Pepo se vrača k svoji svetilnici, v ktere sijaju se raduje Ieskečega bisera. »Nisem znalec takih |
| Robinson mlajši (1849): | te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je |
| Robinson mlajši (1849): | neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti |
| Robinson mlajši (1849): | mogel, mu je velel, da bi urno domu tekel, ino svetilnico prinesel. On sam se je k diri vernol, ino je |
| Tiun - Lin (1891): | pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej postaren in |
| Viljem Tell (1862): | Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker shenina le dolgo ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan je napravilo slovensko družtvo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost dana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tiste, ktere je na Krajnskem čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Krajnskem čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to jedílo ljudém tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker stojí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem |
| Valenštajn (1866): | zvezdarnica! Kakó se v prvih Je urah vam odprlo to svetišče, Ko tako ostro straže ga sicer? Tekla. Odprl mi vrata |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čuje nad njegovim nagnjenjem in vedno njegovo serce obrača na svetišče Gospodovo; če željno pričakuje dné, da bo svojega sina, edino |
| Deborah (1883): | k vodnjaku in zajme vode. ) Deborah. Bleščí se hiša, ko svetišče božje, In ženi tej z obličja sije mir. Uh! niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe sakrivalo, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s |
| Divica Orleanska (1848): | podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja in sveti se lepši. To pa še niso vsi prikazki, ki jih |
| Rudninoslovje (1867): | hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor |
| Kemija (1869): | Kalijum se sveti srebreno in je tako mehak, da se da gnjesti in |
| Deborah (1883): | Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah |
| Ferdinand (1884): | le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | naj ostane zmiraj pri meni, tvoja luč naj mi vsikdar sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | No s'tistim tebe zhastiti. 3. Kir ſe svesd millionu ſveiti, Tam je Ozhe! tvoja zhast, Ti v'Nebeſih, no na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe bolj vidi, pod rokami ſe pa tudi na vreteno ſveti. Kolovrat smiram rad têzhe, de ſe le vzhaſi en malo |
| Rudninoslovje (1867): | no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri tudi kakor tolšča, kakor demant i |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih veliko |
| Oče naš (1854): | cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Med molitvijo ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila kri, kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla |
| Oče naš (1854): | pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej je tudi ona še |
| Oče naš (1854): | stergati? “ je rekel serčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali jez bi njega zatajil, kteri je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči so se mu svetile |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pobesi glavo. Kar naenkrat se jej zdi, kot bi zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | smrt. »Vlovila sem jih v jezeru, kaj lepo so se svetile, nisem vedela, da so tvoje. Vzemi jih, zdaj so čistejše |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je vendar v človeku zbujal zaupanje, in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k detetu! « ponavlja mati, in v |
| Oče naš (1885): | strgati? “ je rekel srčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali jaz bi njega zatajil, kteri je |
| Gozdovnik (1898): | razpostavil po griču zraven svojega šotora. Ognji so tako dobro svetili, da so mogli svoje sovražnike prav dobro pogajati, in pričakovati |
| Gozdovnik (1898): | nad praznimi šotori in nad klicem sovražnikov. Ognji so se svetili po ogradbi in takoj zadoni streljanje od vseh strani, ki |
| Biblia (1584): | bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo ty Pravizhni ſvejtili kakòr Sonce, v'ſvojga ozheta Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 43. Takrat ſe bódo ti pravizhni ſvètili, kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imel Jesuſ v' ſerza ſhe take! Boshje velizhaſtvo ſe je ſvetilo is njega, ino vſe je rasodévalo, zhimú de je priſhel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred ſodniki ſtal, ino ko angelju ſe mu je oblizhje ſvetilo. Véliki duhoven ſe je vsdignil, ino mu rezhe : „Ali je |
| Genovefa (1841): | zhaſtitljivi ſhkôſ pride. Njegovo oblizhje ſe je od nebéſhke ſvitlobe ſvetilo. „Nehajte shalovati in radujte ſe v Goſpodu! ” je rékel in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga |
| Genovefa (1841): | kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe. Hudo je ſ-hujſhala in prava podóba |
| Kemija (1869): | in luknjičasto oglje, koks imenovano, ki je prav dobro gorivo. Sveteči plin je brez barve, ima pa poseben duh, ki mu |
| Kemija (1869): | njim polnili zračne balone, no dandanes služi za to cenejši sveteči plin. Vodenec se užge , ako se ga dotakne kako razbeljeno |
| Kemija (1869): | vodenca ima v sebi. Povprek se more reči, da je sveteči plin za polovico laglji od zraka, zato v novejšem času |
| Rudninoslovje (1867): | od zraka, ima duh po smodu, gori z rumenkastim, slabo svetéčim plamenom, ali dihanju je škodljiv. Ta plin se nareja po |
| Kemija (1869): | je brez barve in brez duha in gori s slabo svetečim plamenom. Gostost mu je 0,559, toraj mu tudi lahki ogljenčev |
| Kemija (1869): | kako razbeljeno telo ali kakav plamen, in gori s slabo svetečim plamenom (pod. 12) ali razvija veliko vročino. Goreči vodenec se |
| Kemija (1869): | da se dá destilovati; na zraku razbeljen izgori z jako svetečim plamenom v cinkov okis. Cinkove spojine so v truplu otrovne |
| Gozdovnik (1898): | je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na svitlo prišel. Ravno ta gospod so tudi mene s svojim lepim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
| Genovefa (1841): | ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svojim teku med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in |
| Botanika (1875): | in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje kisleca se posebno takrat hitro |
| Gozdovnik (1898): | kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to znotrajno stran, ki je pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se sonce na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | polej ta Angel tega Goſpuda je poleg njeh ſtopuv, inu ſvitloba Boshja je njeh obſvitila, inu ony ſo ſe sballi is |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi te zhaſſe ſturuv' Katiri, dokler je ſvitloba njegove zhaſty, inu podoba njegoviga bitja, inu neſſe uſſe rezhy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | luni naredijo ; v velike globozhine med gorami ne pride ſolnzhna ſvitloba, sato ſe nam luna nikoli vſa zhiſta in ſvitla ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati do dobriga. Solnzhna ſvitloba in toplota ne morete semlje do korenin ſpariti, kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | časa je deržal roke na očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega |
| Botanika (1875): | staničji. Od todi pride menda to, da jim ni treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga na enkrat poſebna luzh s' neba oſvéti. Obleſhen od ſvetlobe ſe na tla sverne, ino glaſ mu rezhe: „˛Savel, ˛Savel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu Bog odvsame veſ blagoſlóv in naj njegovi vnuki nikoli ſvetlôbe ne vidijo, ako on reſnize ne govori. ” Té perſege ne |
| Genovefa (1841): | ko zhaſtitljivi ſhkôſ pride. Njegovo oblizhje ſe je od nebéſhke ſvitlobe ſvetilo. „Nehajte shalovati in radujte ſe v Goſpodu! ” je rékel |
| Genovefa (1841): | Solnze ni nikoli va-njo poſijalo , nikoli prijasna luna poſvitila. Malo ſvitlôbe dnéva ſkosi majhno shelésno mrésho in Genovefina ſvitlobéla obléka je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje ali kviſhko ſad obrodujejo, potrebujejo vezh môkrote in vezh ſvitlôbe k ſvoji raſti poſebno od sazhetka ; o polni luni imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji ſad narejajo, ne potrebujejo k ſvoji raſti ne toliko ſvitlôbe ne mokrôte, sato ker jim ni treba viſoko kviſhko sraſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogli, sato ker bi potrébniga shivesha ne imeli; bres ſolnzhne ſvitlobe in bres toplote bi nizh ne sraſtlo; bres ſolnza bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v koreninah ſe debeilti. Ker tedaj lake seliſha ponozhi nimajo ſvitlobe, tudi ne toliko mokrote, bodo tudi obilniſhi ſad obrodile. Vſe |
| Kemija (1869): | ki odvzame ostali srebreni jodec in podoba se sedaj na svetlobi dalje ne spromeni. |
| Kemija (1869): | ki se po vodenosti, kristalizovnosti in po obnašanji proti polarizovanej svetlobi med sebo razločujejo, namreč: trstni slador, grozdni slador in mlečni |
| Fizika (1869): | približate, spremlja prehod elektrike svetloba, bliščeče bela in podobna solnčnej svetlobi. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako se zadržuje proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost |
| Gozdovnik (1898): | stopila od pogorskih vrhov v globino ter mesto prepustila višnjevkasti svetlobi jutra. Kakor iz zmedenega načrta slike, so se vzdigali prvi |
| Valenštajn (1866): | promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka obračali. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta ſe |
| Biblia (1584): | Kar jeſt vam pravim v'temmi, tu vy pravite na ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó svęjdilu. 27. Kar vam v' tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. |
| Gozdovnik (1898): | toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so ga užgale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo, gorkoto in življenje dele'. Na naši zemlji ga ni prostorčka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lesketale na čistem temnem nebu; razlivala je pa tudi svojo svitlobo čez velikansko mesto ter |
| Astronomija (1869): | teles. 85 Repatice obstojé vsakakor iz telesne tvarine, ki dobiva svitlobo od solnca, pa je tako neizmérno majhne gostote, da se |
| Astronomija (1869): | svit. — Repatice svetijo večidel le z od solnca si izposojeno svitlobo in tvarina, iz ktere obstojé, je zeló tanka, da, tanjši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 13. V ſrédo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kmetijſke in rokodélſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. V ſrédo 11. Kimovza |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na Kalvarji, kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke |
| Fizika (1869): | Enako kakor zrcala se ločijo tudi leče na take, ki svetlobne trakove zbirajo, in na take, ki jih razmétajo. |
| Fizika (1869): | pa tudi izvrsten pripomoček za ojačanje svetlobe, ker vrže vse svetlobne trakove luči, postavljene v njegovo žarišče, v vzpórednej méri nazaj |
| Fizika (1869): | zanimivo. Imenuje se tudi to zrcalo razmetnik, ker odbija vse svetlobne trakove, ki na-nj padejo, od sebe v razbežne méri. Ono |
| Fizika (1869): | opazovalec more le sam zá-se videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne prikazni. 180 Zračno zrcalovanje; fata morgana. V posebnih okolnostih so |
| Fizika (1869): | v poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero |
| Astronomija (1869): | protistanji, ko- sta si Jupiter in zemlja veliko bliže. Najzadnji svitlobni trakovi meseca, kteri se zgubí v Jupitrovej senci, pridejo tedaj |
| Astronomija (1869): | še tako globoko pod obzora, da se ne bi nekteri svitlobni trakovi še v ozračji lomili, in tako noči nekoliko ne |
| Rudninoslovje (1867): | romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec- |
| Gozdovnik (1898): | nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj in vrhu tega ste ga |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobiš, ker zaslužiš ga. ” — Milko se nizko prikloni rekoč: ”Cesarska svitlost! Ker sim milost pri vas našel, prosim toraj, dovolite mi |
| Čas je zlato (1864): | »Vaš je, kraljeva svitlost! lovec ga že ima. « »Pravo, dečko! « reče kralj in seže |
| Čas je zlato (1864): | pravi korenjak je! « odgovorí Lenček. »Le počakite en trenutek, kraljeva svitlost! kmalo bo tukaj! « |
| Gozdovnik (1898): | Tožil ga bom, res, bom ga, naj si je svitlost, jaz pa le Pepo, spač. « Jedva je čakal šeste ure |
| Gozdovnik (1898): | vrata odpró, spoznajo ustopivši domačega opravnika grofice. »Kje je njena svitlost, visokomilostljiva gospa grofica Medijanska? « »Spi v svoji sobi! « »Jaz zapovem |
| Gozdovnik (1898): | naprej. »Dovolite, don Juan de Dios! Je-li ta gospod res svitlost Medijanska? « »Res je, Pepo, imel sem prav. Moj gospod je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre |
| Rudninoslovje (1867): | rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0 |
| Kemija (1869): | safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno |
| Ta male katechismus (1768): | inu upanje minullu, v' veſſellemu pogledu, inu popolnema lubeſni boſhje svitluste na vekumej skupejpershli, kar nam uſſem skupej Buh milostve podejli |
| Ta male katechismus (1768): | pomnoſhenu bilu tu spoſnanje, strah, zhast, lubeſn, inu sluſhba boſhje svitluste, inu velizhastva: koker tudi uſſe taistu, kar k' zhasti tega |
| Divica Orleanska (1848): | strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | mu babura s hivavſko ponishnoſtijo odgovori, de ni ſizer nobena ſvetniza, vender mu pa hozhe toliko od pergodbe povedati, kolikor ji |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | in vdove! za nas Boga prosite! Vsi sveti svetniki in svetnice božje! za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv! Zanesi nam |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveta Lucija, Vse svete device in vdove Vsi svetniki in svetnice Božje, Prosi (prosite) za njega (njo)! Bodi mu (ji) milostljiv |
| Ta male katechismus (1768): | dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt othla svjetuvati, de be s' posebno andohtjo tega prezhaſtitluvega Svetnika zhaſtil ſavle tolkajn mnogiternu spoſnaneh rezhy, skus katire sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | andohti, inu molitvi ſnajdti, ta se le iſvoli tega zhaſtitega Svetnika S. Joſhefa ſa svojega mojſtra, inu Uzhenika, inu on na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobrute, katire smo jeſt inu drugi skus tega veliku zhaſtitega Svetnika prejelli, po verſti praviti, inu popisati. 3. Tu samu prosem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoje dushe uſſega dobrega ſasluſhenja praſno stury. Pokaſhi meni enega Svetnika, katiri be bil bres potérplenja v' nebesa notershl. Moj Syn |
| Ta male katechismus (1768): | rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Polej! koku so ony med boſhje otroke pershteti, inu med Svetnikami je njeh srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | proſhno tvoje isvolene Matere , lube Divize Marie s' vſimi tvojimi Svetnikami, naſs tvoje ſlushabnike, naſhe dobrutnike. inu naſhe pohiſhtvu v' vſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sdej perſhteti med boshje otroke, inu njeh ſrezha je med Svetnikami. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | boſte v'lubesni ukorenineni, inu uſtanuvani ſposnati mogli s'uſſimi Svetnikami, kaj je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Andrej; ke svoj krish po ſtrani derſhy. Katir je med Svetnikami ta narvęzhe? S. Chriſtof. ſakaj ſtojy S. Chrishtoſ pou- |
| Sacrum promptuarium (1695): | Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nekterih krajih so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zdaj in v smrtni uri. Prosite za me tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti |
| Divica Orleanska (1848): | copernica, o gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli |
| Ta male katechismus (1768): | ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud |
| Oče naš (1885): | če umrje v grehu in ne pride k Bogu in svetnikom, temuč v kraj, kjer ni ne veselja ne žalosti! |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | biti zamogel. — O Bog, nebeški Oče! ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | so se že iz sveta ločili, po prošnjah vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov Božjih. Kar mi pa zdaj in vselej še manjka na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive |
| Genovefa (1841): | Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka |
| Divica Orleanska (1848): | tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Nas ona var'je zmot. Ker ona da spoznanje , De vidimo svetost, |
| Maria Stuart (1861): | Deželo brez odloga zapustiti. Aubespine (osupne). Kaj? Kako to? Burleigh. Svetost poslanstva vas Varuje dansi še in ne več jutro. Aubespine |
| Oče naš (1885): | Barba tiho gospodarila. Očitno je Bog iz nebes poblagoslovil njuno svetost in bogoljubnost. Nju premoženje je rastlo. Marsiktera nesreča, ktera je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | srca žal, ker sem tebe, svojega preljubeznivega Boga, tebe, vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsega srca ljubim, ž |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſellej bres madeſha, inu koker je med nama uſſellej ena svetuſt bila, toku je med nama tudi uſſellej enu zelu, nekol |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku zhudnu njegova svetuſt gorirasla, ke je te merskakeshne, inu samapashne popushal, ter je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Njeh Papeſhova Svetuſt Innocenzius ta XI. podejlę leti zhaſtiti Bratovshni S. Joſhefa. POPOLNEMA |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in resnice Vselej sam pred njimi hodi; Ki v nesreči |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nje suſhni biti, so jęli ſdajzi prov svitle ſnamena te svetuſté od sebe dajati. 3. Nekar navirjemi moj Syn! nekar navirjemi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Krotkuſt je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt. Zhistoſt je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | VI. POSTAVA. Zhiſtoſt je te Svetuſte obderſhanje. 1 Jeſt sem Krayliza te zhiſtoſte, inu tu imę |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hoditi je enu dobro pomaganje. II. Poſt. Poniſhnoſt je k' svetuſti enu terdnu podloſhenje. III. Poſt. Pohlevnoſt je enega brumnega zhloveka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh perpustila, kar sem videla, de be utegnilu moje dushe svetuſti ſuper biti. Moje ozhy je pohlevnoſt uſſellej ſaveſalla, mirkanje pak |
| Divica Orleanska (1848): | dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti. Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oshivit: pridi naſs ręſhit. Pridi o Duh tę zhiſtoſti, inu ſvetóſti; omy vſe naſhe madeshe, ozhiſti naſho vęjſt ſkusi ta ſvęti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enimu Templu ſvętiga Duhá, pomujajmo ſe-tèdaj, de letá Tempèl pèr ſvetóſti ohranimo. Letó bó v' trętjim dęjli mojga govorjenja. Pręjdèn vam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | biva; my moremo tèdaj leta Tempel v' ſvetóſti obraniti. Letę try dolshnóſti bódo try dęjle mojga govorjenja ſturile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duham. V' naſhim laſtnim ſerzu nam hozhe nepotekljiv ſtudenez reſnize, ſvetoſti ino svelizhanja oshiviti. Kaj ſi bomo boljſhiga voſhili! Sdaj pové |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojih ˛Slúshimo njemu bres ſtraha, Ino pred njega oblizhjem v' ſvetoſti ino pravizi Hódimo vſe ſvoje dni. Sdaj ſe Zaharija k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Odreſhenikov prihod perpravljati. Tudi Janes je ſvoje mlade leta v' ſvetoſti preshivel, ino v' ſamoti, v' tihi puſhavi ſe perpravljal na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetoſti nam Jesuſ s' malo beſedami tukaj popiſhe! Kako obilen ſtudeniz |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | popounima zhes dau. Inu leta je ta pravi pot vſe ſvetuſti, inu ta vysha tiga sashihraina, ſebi nikar savupat, ampak ſebe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prizhuvalli. Sakaj Bog naſs ni poklizav k'nazhiſtoſti , ampak k'ſvetuſti v'Chriſtuſu JEsuſu naſhimu Goſpudu. Evangelium S. Mathevsha na 17. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs tvoje ſlushabnike, naſhe dobrutnike. inu naſhe pohiſhtvu v' vſi ſvetuſti ohrani, tudi vſo naſho ſhlahto, inu perjatle, od hudobe , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna, Poſoda vſe ſvetuſti, Skrivnu saſtopna rosha, Turn Krayla Davida, Turn Slonokoſteni. Hiſha slata |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | loternije, de uſſakatiri med vami vę ſvojo poſſodo ohraniti v'ſvetuſti, inu poſhtenju, nekar de bi hude shelle terpelli, koker Ajdji |
| Divica Orleanska (1848): | bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | miſlite, de je mene popred ſovrashil. Ako bi ví ſhe ſvétovi bili, bi vaſ ſvét ljubil; ker pa niſte na ſvétovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvétovi bili, bi vaſ ſvét ljubil; ker pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet |
| Gozdovnik (1898): | požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Pistotnik iz Kostajna in Gregor Hribar iz Prapreč za občinska svetovalca. Iz Ljubljane. — Deželni zbor je svoje delovanje zopet začel v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Suhadolj za župana, posestnika Miha Koncilija in Jože Jukant za svetovalca. Iz Hrušovke 4. jan. — Pri nas se je vršila 30. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim |
| Sveti večer (1866): | izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem potem svetovavca, kaj je ž njim knez govoril in kaj mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De bi vam pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce: sledeče štiri korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp. dr. J. Pogačar-ja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se |
| Ljubljanske slike (1879): | bogatin se pa meni le z baroni in deželne sodnije svetovalci. Gledišče – se ve, da le nemško, ker le to je |
| Ljubljanske slike (1879): | smukati se okolo njih. Nazadnje so dobri penzijonirani majorji ali svetovalci, stari samci itd., ki jej še pravijo take priliznjene, kakoršne |
| Veliki grof (1885): | se je zaznal dan, podal se je Eizinger z mestnimi svetovalci h kralju, srečo mu voščit, da se je iznebil grofa |
| Veliki grof (1885): | odletel. V sobi pa so stali okrog mladega kralja mestni svetovalci in med njimi stari Eizinger. Grof Ureh je uprl svoje |
| Pegam in Lambergar (1891): | je zopet na um, kako so ravnali z njim cesarski svetovalci, in v togoti se je stisnila pest; a ko se |
| Pegam in Lambergar (1891): | kakor prošle dni; kajti so se pogajanja bližala koncu, in svetovalci so čakali le še priorja gornjegrajskega, da z njimi podpiše |
| Hudi časi (1894): | je pogorel. « »Kakor danes. Prav se mu godi! « dejali so svetovalci na razhodu; župan jim je stiskal pomenljivo roke in premeteno |
| Gospa s pristave (1894): | časa za uspešen upor. Zato je tudi hitro sestavil s svetovalci bojni načrt. Iz dolgih obravnav in raznih pogodeb mu je |
| Gospa s pristave (1894): | poštene pomočke. Leopold je bil sicer dobra duša, a njegovi svetovalci so znali najti razlogov in vzrokov dovolj za kakoršnokoli ravnanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je bil |
| Valenštajn (1866): | Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Odlog je kratek, Svetovavec. Zdaj pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo te milo, De |
| Divica Orleanska (1848): | cele vojske so, Ne smejo zdaj, ne zdaj me zapustiti! Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | koroški deželi že od tistihmal, ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona |
| Sveti večer (1866): | so se terdno nadjali. Stvar bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. |
| Sveti večer (1866): | nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi |
| Sveti večer (1866): | „Med tem je svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | blaga ino poſhtena mosha. Blashe je bil kraljev ſlushavnik ino ſvetvavez, Marko pa vojſhák ino oſizir. Obedva ſo sa njune saſtopnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo bi ſlabo, eno ali drugo teh hiſh imeti! Dober ſvetvavez sa mlade kmetijſke goſpodarje. Novo leto 1844. Na noviga leta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe pak pred ludmy. Sakaj ony vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy |