Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 18

▶ kraljica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kraljic
- kraliz
  Pozhétki gramatike (1811): pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja

kraljica

krajliza

Biblia (1584):	po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto
Sacrum promptuarium (1695):	je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje
Sacrum promptuarium (1695):	nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh kakor Jónas je tukaj. 42. Krajliza od Juga bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu

kraliza

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skriunveſti: jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu nabeshka Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O ti nai svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja o Marija jas tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velzhe griesche noi shpot s' zhaſtio pokrije? o ti nabeshka Kraliza Deviza Marija, jas tabe prosim skues tvoje lubs dietze, katere
Pozhétki gramatike (1811):	tje iti. Na zhlén la pa ne, poſtavim la Reine, kraliza; tui ne, kadar je la shenſko nameſtimé, poſtavim; je la
Pozhétki gramatike (1811):	Lion, lev; imena shenſkih ſo shenſkiga ſpola, poſtavim: une Reine, kraliza, une Lionne, lévina. Per vſih drugih predmètih, ktiri niſo ſami

kraljica

Divica Orleanska (1848):	dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v
Divica Orleanska (1848):	čuden čas, In z jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal
Maria Stuart (1861):	Paulet. Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena
Maria Stuart (1861):	Paulet. Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	stara petnajst let, imela bi iti domú. Ko je pa kraljica videla, kako lepa da je, bila ji je sovražna. Rada

krayliza

Ta male katechismus (1768):	noter da S. Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka Krayliza veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla uredna nositi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	VI. POSTAVA. Zhiſtoſt je te Svetuſte obderſhanje. 1 Jeſt sem Krayliza te zhiſtoſte, inu tu imę je meni ſlo slavnu bilu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Angelov Krayliza tih Patriarhov, Krayliza tih Prerokov, Krayliza tih Apoſtelnov, Krayliza tih Marternikov, Krayliza tih Spoſnuvauzov, Krayliza tih Diviz , Krayliza vſih
Branja, inu evangeliumi (1777):	revnih, Pomuzh vſih kerſhenikov, Krayliza tih Angelov Krayliza tih Patriarhov, Krayliza tih Prerokov, Krayliza tih Apoſtelnov, Krayliza tih Marternikov, Krayliza tih
Branja, inu evangeliumi (1777):	kerſhenikov, Krayliza tih Angelov Krayliza tih Patriarhov, Krayliza tih Prerokov, Krayliza tih Apoſtelnov, Krayliza tih Marternikov, Krayliza tih Spoſnuvauzov, Krayliza tih
Branja, inu evangeliumi (1777):	Apoſtelnov, Krayliza tih Marternikov, Krayliza tih Spoſnuvauzov, Krayliza tih Diviz , Krayliza vſih Svetnikov, Sa naſs Boga proſi.
Branja, inu evangeliumi (1777):	greſhnikov, Troſhtarza vſih revnih, Pomuzh vſih kerſhenikov, Krayliza tih Angelov Krayliza tih Patriarhov, Krayliza tih Prerokov, Krayliza tih Apoſtelnov, Krayliza tih
Branja, inu evangeliumi (1777):	Patriarhov, Krayliza tih Prerokov, Krayliza tih Apoſtelnov, Krayliza tih Marternikov, Krayliza tih Spoſnuvauzov, Krayliza tih Diviz , Krayliza vſih Svetnikov, Sa naſs
Branja, inu evangeliumi (1777):	bolnikov, Perwejſhalſhe vſih greſhnikov, Troſhtarza vſih revnih, Pomuzh vſih kerſhenikov, Krayliza tih Angelov Krayliza tih Patriarhov, Krayliza tih Prerokov, Krayliza tih

kraljicam
- kralizam
  Pozhétki gramatike (1811): Reines, kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro
kraljice
- krajlize
  Sacrum promptuarium (1695): tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu
- kraljice
  Maria Stuart (1861): zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme
kraljici
Maria Stuart (1861): List remskega vladike do Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj

kraljico

Maria Stuart (1861):	njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z
Maria Stuart (1861):	milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	čez celo deželo, in oženil se je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni prav nič rada imela. To so

▶ kraljica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

matica; SSKJ

kraljico
- kraljizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo

▶ kraljičin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kraljičin
- kraliſhki
  Pozhétki gramatike (1811): Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje

kraljičine

Maria Stuart (1861):	blagajnik je Potem, ko se nesreča je zgodila, V Fotheringhaj, kraljičine je shrambe Preiskal, našel — Leicester. Kaj? Mortimer. Začeto pismo Kraljičino
Maria Stuart (1861):	pogubi. Zastonj, da smo sodili mi jo vestno, Do milosti kraljičine ima Pravico, in kraljica mora sodbo Zavreči, al poterditi; udati

kraljičinih
Maria Stuart (1861): ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz ust kraljičinih —
kraljičino
Maria Stuart (1861): kraljičine je shrambe Preiskal, našel — Leicester. Kaj? Mortimer. Začeto pismo Kraljičino do vas — Leicester. Ubožica! Mortimer. V njem prosi ona, da

▶ kraljična samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kraljična

kraljičina
Pripovedke za mladino (1887): pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja

kraljičnja

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Sommerreinette. 326. Voliski limonček J. * Wolliser Limonenpepiog. 327. Bela, antiliska kraljičnja L. Weisse antillische Winterreinette. 328. Kuhar J. Kuchenreinette. 329. Bela
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kraljičnja Z. * Calvillartige Reinette. 306. Babulja Z. Weiberreinette. 307. Harlemska kraljičnja Z. Harlemer Reinette. 308. Anglezki zlati pepinek Z. * Englischer Goldpeping
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Spencer's Reinette. 338. Zlati hruščevar, (parmene) J.Fruhe Goldparmäne. 339. Klarevaljska kraljičnja Z. * Reinette von Clareval. 340. Zeleni severnik Z. Englische grune
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Gruner Furstenapfel. * * 74. — pisani. Gestreifter. * * * 75. Kosamač, ali kožuh (Rajnete, kraljičnja), angležki beli. Weisse engl. Reinette. * * 76. — antiliski beli. Weisse Antilische
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	324. Bela jesenska kraljevič J. Wahre, weisse Herbstreinette. 325. Zlata kraljičnja J. Goldgelbe Sommerreinette. 326. Voliski limonček J. * Wolliser Limonenpepiog. 327.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Z. * Franzosische Edelreinette. 304. Kraljevič Z. * Konigliche Reinette. 305. Kalvilska kraljičnja Z. * Calvillartige Reinette. 306. Babulja Z. Weiberreinette. 307. Harlemska kraljičnja
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bohm. Borsdorfer. 421. Rudeči zmenek Z. Rothe Bastard-Reinette. 422. Rudečkasta kraljičnja L. Rothgestreifte Sommer-Reintette. 423. Rudeči kentan Z.Rother, kentischer Peping. 424.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Benečan Z. Venetianer. 291. Prošt Z. Probsteiapfel. 301. Velika angležka kraljičnja ali kosmač,(kožuh) a) Z. Grosse englishe Reinette. 302. Bredzka
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Weisse antillische Winterreinette. 328. Kuhar J. Kuchenreinette. 329. Bela, portugaljska kraljičnja Z. Weisse. portug. Reinette. 330. Pariški ramborski kosmač J. Pariser

kraljične
Razne dela (1870): Serca vse mu spejo v rop, Z vedle so gospé kraljične, Ki na dvoru nosjo čop. Čuda mnogo zmage znakov Zaderví
kraljično
- kraljičino
  Pripovedke za mladino (1887): sabo razgovarjajo, kar dobro razume. Prvi pravi: „Glej, tu pelje kraljičino od zlate strehe domov. ” Drugi zakroka „Nima je še”. Tretji

▶ kramar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kramar

Sacrum promptuarium (1695):	udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede
Sacrum promptuarium (1695):	bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga

kramarjem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Ljubljani in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od konca
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	doma gré, kakor zadnje dní, in ker ne bo treba kramarjem po 14 dní v Ljubljani postopati. Pri vsim tem pa

kramarji
Zlatorog (1886): pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja
kramarju
- kramariu
  Sacrum promptuarium (1695): liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s'
- krameriu
  Sacrum promptuarium (1695): njega je prozh shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu

▶ kramljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kramljajo
- kramljajo
  Zlatorog (1886): rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu. Takó kramljájo in želé si mnogo In zidajo si pestre grade v
- kremlajo
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe

kramljala

Vetrogončič (1860):	dolgčas, ako ni vsak teden vsaj eno uro ž njim kramljala. Janez je danes vse močí svoje glave in svojih muh
Pomladanski vetrovi (1881):	po noči sta prijatelja med sabo tiho šepetala in prijazno kramljala. Proti jutru je pa Binče položil glavo svojemu prijatelju na
Prvi sneg (1886):	prihodnik bil pri mizici, kjer sta naša znanca še zmerom kramljala, nakloni se Mirku, Čermaku pa poda roko ter ga pozdravi
Najmlajši mojster (1896):	pa vem, da je bilo preveč po domače, kar sta kramljala vdova in kapelan. Zvedel pa sem, da tisti mojster onstran
Slučaji usode (1897):	od nenadejane hčerine pobitosti. Saj je še malo prej brezskrbno kramljala ž njo o tem in onem, kakor da jej je
Trojka (1897):	pa se vidi še lepše. « Gledala sta skoz okno in kramljala o domačih razmerah kakor stara znanca. Hitro je tekel Lovru

kramljati

Jerica (1859):	pamet dokazuje, kako lepa priložnost je bila, o serčnih zadevah kramljati in o zdravniku resnico odgerniti; vest mu pa zdaj neusmiljeno
Človek toliko velja, kar plača (1861):	reči, ti govoriš vse preterdo. Jaz bolje vem z ženskami kramljati". „Kaj bi to", pravi Krucman. „V govorjenju ga ni čez-me
Ljubljanske slike (1879):	dovoli, se odgojuje domá, t. j. da le tekati in kramljati zna, ima že besedo v hiši in zunaj nje, spušča
Gospa s pristave (1894):	že čakajo gospice, in v družbi se dá tako lepo kramljati, zlasti, če je kaj novega. « »Ne vem, je-li ta stvar

▶ krancelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kranclje
- kranzelne
  Sacrum promptuarium (1695): inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale

▶ kranceljc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

venec; SSKJ

kranceljc
- kranzelz
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez , is belih , inu

▶ Kranj samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kranj

Krajn
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): en kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki Slovani zató Krajn imenovali, kér na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci

Krajnj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj pripomogli, ki savolj opravkov ali pa savolj kratkiga zhaſa Krajnj in Gorenſko obiſkavajo, in is teh krajev dobizhek ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Is Ljubljane bi potem bolj kratka in prijasna pot v Krajnj peljala, zhe bi v ˛Smelédniku — kakor pravijo — moſt zhes ˛Savo

Kranj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	prosila dovoljenja 100 odstotne doklade za 2 leti, — srenja v Kranj i pa za 15 odstotkov za leto 1864. Po §
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	spodnjih Poljanah) 14. dan tega meseca, v Kamnik 17., v Kranj 19. in v Radoljico 20. Kdor tedaj ima za pleme
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	Ruse lahko podučili, da se imenujejo Ljubljana, a ne Laibach, Kranj, a ne Krainburg, Gorica, a ne Görz in tako dalje

Kranja

Krajna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Samasa Anton v Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja v Krajnu, 5) T. žl. Domazetovič v

Krajnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to dobroto pred létam 1811 iméli — tukaj ſamo od meſta Krajnja govorim — ko je to meſto pogorélo, bi gotovo ſhe dan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izdelke svojiga rokodèlstva. 18. Gosp. J. Jeršé iz Police poleg Krajnja, za plahte. 19. Gosp. And. Jelene iz Ihana, za slamnike
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	2 meſza je pri naſ na Krajnſkim, poſebno okoli Ljubljane, Krajnja i. t. d. Nahod, kaſhelj in pluzhniza ſo vezhidel bolesni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	3. Gosp. A. Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. J. Grilmajer, fabrikant v Lincu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſhiga rojaka Gaſhperja Gézeljna, snaniga slatarja, podobarja in malarja is Krajnja. Med takó olepſhanimi ſtranſkimi oltarji ſe je vélki, to ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	4. Gosp. J. Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita. 5. Gosp. Fr. Charl, rudninorisar v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi sreberno svetinjo privabili. — Že davnej tudi Lokerjeve sita iz Krajnja po ptujih deželah krog in krog slovijo, posébno zavoljo lepe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nar bolje obnašajo ; postavljena gospoda sta bila Bradaška France iz Krajnja, učenec modroslovja, in žl. Sauer iz Ljubljane, učenec pravdoslovja. Z
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	veseljem smo brali to poslavljenje naših rojakov. Iz Šentjurja poleg Krajnja se bere v „Šolskim prijatlu” so letos krasno šolsko poslopje

Kranja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	aprila mala beseda, 24. aprila beseda s plesom. Odbor. Iz Kranja. (Oklic. ) V čitavnici naši so v nedeljo 10., 17. in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	od g. Zajca v Ljubljani. Natančniši načrt objavimo prihodnjič. Iz Kranja 2. jan. — Velicega narodnega in političnega gibanja ni sicer v

Kranju

Krajnu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo : V Ljubljani per bukvarju Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani ino v Krajnu. Is tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	J. Benedik v Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja v Krajnu, 5) T. žl. Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno

Krajnji

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc, in pol, funt; pod 2
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po 8 in pol, 7 in pol, in 6

Krajnju

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s njim kaj prav koriſtniga napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt; čez 2 centa pa po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	te reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt; čez 2 centa

Kranji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dragi turni ſo pa po podobi turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri F. Kosu v Loki 450 gl. pri
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 24, 100 kg riža po 24. G. Lozar v Kranji je poslal 300 gl. v gotovini in rimeso za 410

Kranju

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Albreht popustita mestno okolico, in se ločita. Urh je proti Kranju udaril. Kakor so se Ljubljančani, tako so se tudi Kranjci
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	v tri dele. Jedna četa je drla prek Save proti Kranju in Kokri, druga proti planinam, ki ločijo Kranjsko od Štajerske
Moja hoja na Triglav (1897):	ime "cviček". Drug slučaj se mi je pripetil v črnem Kranju. Tam sta se sešla neki Bohinjec in sloveči Dolinec, prerano
Zadnji gospod Kamenski (1898):	na tri tolpe. Jedna druhal je divjala poleg Save proti Kranju in Kokri. Visočani so hitro zapazili goreči kres na Šmarjetni
Zadnji gospod Kamenski (1898):	veliko skalo. Drevila se je po strugi dalje, prebredla pri Kranju Savo in onkraj Save dohitela svojo četo. Iz vrbovja so

▶ Kranjčnik samostalnik, lastno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kranjec; kontekst

Kranjčniki

Krajnſhniki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti

▶ Kranjec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kranjca

Krajnca

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan tega mesca
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozná Krajnca pod imenam „Slovenec”, in njih jezik je slovenski jezik. ” Žalostno

Krajnza
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne

Kranjca

Kranjska nevesta (1864):	je temu taka, ne obupaj. Ali se še spominjaš mladega Kranjca, ki je bil lani z menoj pri tebi? — Pred dobro
Slovenske večernice (1865):	ljubih rajnih, stopil tudi k gomili rajnega knezo-škofa Ravnikar-ja, rojenega Kranjca in slovenskega pisatelja, in želel o odhodnji iz tega tihega
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	boš bolj nemaren, ti moram pa dati rodovito deželo in Kranjca za soseda, da ti bo hodil pomagat. Zdaj vpraša Bog
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	si bom mogel pošteno svoj kruh služiti! Bog je pohvalil Kranjca za tako lepo prošnjo in mu rekel: Imel boš pridne
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	človeške nebrižnosti za svoj život, srditosti in strasti omenjam podčástnika — Kranjca, — kateri je v prvi vrsti borèč in ne meneč se

Kranjce

Krajnce

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	šva, kakor na Gorenskim. Tudi jih Primorci in Hrovatje imenujejo Krajnce. (Dalje sledi. ) (Dalje sledí. ) Novíce. Novice. (Naša cesarska rodovina) je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje, kader se enkrat pervadijo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi neki rêkli, ko bi iz grobov vstali in take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedó: kteriga rodú de so

Kranjce

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	IV. na Kranjskem leta 1461 ustanovil. Kakor je vojvodina Kranjska kranjce telesno družila, tako jih je Ljubljanska škofija tudi duhovno vezala
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	vznemirjali naše dežele ne punt, ne vojske. Vsa ljudstva blagrujejo Kranjce za to dobroto vseh dobrot, mi pa smo še vedno
Vinko (1884):	je odprt proti Savi in okroglemu, visokemu Stolu, ki loči Kranjce in Korošce. Le-sem se je napotila domoljubna družba, da praznuje
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	iz vseh sosednih dežel. Ko so hoteli leta 1736. siliti Kranjce, naj preskrbljujejo Reko in Trst z žitom, postavili so se
Očetov greh (1894):	in gospod Majer je prav z dunajskim humorjem metal vse Kranjce in Slovence v košaro, katero prenaša Kočevar po Pratru in

Kranjcem

Krajnzam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	otaja, in je dober sa ſeme. To vediti, bi snalo Krajnzam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti

Kranjcev

Krajncov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že očitno potegnili, pa še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in tudi druzih prazna vraža, da „Vipavec” ni stanoviten, ali

Krajnzov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je

Kranjci

Krajnci

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktere tukaj v resnici pod kapam ležé. Kadar so tedaj Krajnci takó dežjaboječe ljudstvo in vsako léto toliko tavžent goldinarjev za
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga ni naroda, de bi se bolj dežja bal, kakor Krajnci. Vsaki mora svoj dežobran imeti, in komaj se kaka meglica
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	slabo redí, in ne dela mastniga gnoja. Res je, tode Krajnci si z repo, s prešami od laneniga semena i. t.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so premajhine, de bi namest žita sejali veliko travnih semen; Krajnci imajo večidel živine toliko, de z njo že svoje polje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se že večkrat prepričali, de ne vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo — „in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi prijatli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne: ampak le slovenski jezik, kakor ga Štajarci, Korošci, Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po svojim zavija. Naj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pod orožje , kakor le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni v boju bili, in de so še sedaj, ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Krajn imenovali, kér na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere, eniga naroda, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	take mašíne so prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel

Krajnzi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil'

Krajnjzi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kako ſe bo to ſhtevilo nabralo, ker ſo shé vſi Krajnjzi, ſoſédne grajſhine in kmetje ſvoj dél odrajtali ? ˛Shkóda, ſilna ſhkóda
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	iméla, od kteriga bodo gotovo daljezh okrog govorili, zhe bi Krajnjzi tak moſt poſtavili. Kar ſhe denarjev sa moſt manjka, jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dali, ſhe kaj perdati hotli; 2. zhe bi tiſti rojeni Krajnjzi, ki ſadaj ne prebivajo v Krajnju, tudi ſvojiga domazhiga méſta

Kranjci

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Kranju udaril. Kakor so se Ljubljančani, tako so se tudi Kranjci, potem ko so bili prišli k Avstriji, zvesti pokazali. Pa
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	divjajo, ropaje in požigaje, po svoji stari navadi. Zdaj se Kranjci zberó, le 4.000 mož po številu, pa bi rekel 40.000
Vinko (1884):	za mizo Hrvatje in Korošci, Primorci in Štajerci ter domači Kranjci. Vse je navdajalo jedno čustvo, ki sicer ni bilo vsakemu
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	da ga ima dežela sáma premalo in da bi morali Kranjci stradati, ko ne bi ga privažali s Koroškega in Štajerskega
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	iz St. Pöltena z zlatim bataljonskim rogom) na desnem krilu, Kranjci v središči in Hrvatje na levem krilu. Bilo nas je
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	tam zabrani vstašem, da nam ne pridejo za hrbet. »Moji Kranjci in moji Sanktpöltenčanje stojé v sredi in na desni kakor
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	naj sporoči svojemu očetu, v kako strašno zadrego so ga Kranjci spravili, in naj sploh vse potrebno uredi, zlasti pa spiše
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	so se drugo leto po mariborskem zboru Štajerci, Korošci in Kranjci zbrali proti volji cesarjevi v Lipnici, kjer so ugovarjali cesarjevi
Gospa s pristave (1894):	pripomni gospica Barbova, »a zdi se mi vendar, da se Kranjci obnašajo leno; denar so zbirali dolgo in neradi ga dadó

Kranjcu
- Krajncu
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se bode ob novim létu začela

Kranjec

Krajnc

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne bojo šeme posmehvale, kér vender vsak vé, de sim Krajnc ! Ako pa on misli, de jez z nemškutarji ali madžaroni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozná Krajnca pod imenam „Slovenec”, in njih jezik je slovenski

Krajnec

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	toliko; vse je polno pri Petranu in Burjovcu, večidel Teržačanov, Krajnec sam ne skaže temu prelepimu kraju dostojne časti! Nove toplice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	mož je visokočastiti gospod Fidel Okorn, duhovnik v Lokavci, Verl Krajnec. Taki možje (zlasti priletniši), ki poleg težke duhovne službe tudi

Krajnez

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov

Kranjec

Ultra! (1867):	tudi z rajnim Preširnom dobra prijatelja — in ostanem tudi dober Kranjec — ali ultra nikdar ne bodem. Zalka. Za Boga! Ultra? ! Ljudmila
Ultra! (1867):	brat bi mi to težko védel razbistriti — toda neki imeniten Kranjec je bajè rekel, da so vsi mladi Slovenci — ultra. Zalka
Ultra! (1867):	ne pomaga, vse je bob ob steno! Jaz sem dober Kranjec, odgovarja, — saj sva bila tudi z rajnim Preširnom dobra prijatelja

▶ Kranjica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Kranjice

Krajnjize

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	domazhiga méſta ne posabili; 5. zhe bi tiſti, ki imajo Krajnjize sa pridne in poſhtene shene, tudi kaj privergli; 4. zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de plevejo njive, kjer je shito ſejáno, ampak tudi marſiktere Krajnjize. Saj v eni nar lepſhih ſtrani Dolenſkiga je viditi, kako

▶ Kranjska samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Kranjska
Aritmetika za učiteljišča (1885): milj v obsegu; kakó dolga je 1 ekvatorjeva stopinja? 71. Kranjska ima 100 Mm2 površine in 481243 prebivalcev; koliko prebivalcev pride

Kranjski

Krajni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ferdinanda pa molímo : Naj Bog ohran' še pozne leta Ga Krajni miliga Očeta, Za Ferdinanda vsi molímo! — O. učenc modroslovja. Peč
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prijatli kmetije In svojga jezika in svojga domú, Ki v Krajni, ki v Stajeru in Korotani Nam v sercu, v besedi

▶ kranjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kranjska

krajnska

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oglasili, ktero nam je naslednji odgovor dalo : Nobena c. k. krajnska pošta ktera je c. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga so naši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	okoli 18 sežnjev na široko določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kadaj mislil, da iz pustote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce

krajnſka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na

kranjska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	gradiva za slovansko in nemško starinarstvo obsega pač štajarska in kranjska zemlja! Se vé, da še le komaj začete preiskave še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	od leta 1849 je dovolil odbor, kar je prosila srenja kranjska; une dve prošnji pa bo priporočil deželnemu zboru, ker odbor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	žolč svoj čez-nj, pravi potem o dr. Pogačarju, da bi Kranjska dežela, ako bi on škof postal, „še le prav iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Capriolen”. Razglas živinorejcem o prodaji goved. C. k. kmetijska družba kranjska bode 17. dne tega meseca dopoldne ob 9. uri začenši

kranjske

krajnske

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 27. Velikitravna 1846. List
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poslancov iz Ljubljane v Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vec Linhart piše v svojih zgodovinskih bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozná
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril

krajnſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ

kranjske

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kmetijske in rokodelske Novice. Na svitlobo dane od c. k. kranjske kmetijske družbe. Tečaj V. V srédo 13. kozoperska 1847. List
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in druzih rečí, ki so jih te leta iz naše kranjske straní z velikim trudom in terpljenjem tje stovorili, ali pa

kranjskega

krajnskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel. — Na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	za-njo, ako si dobre vertnarske bukve, kakor je 2. natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von

krajnſkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in s kratko zevko is maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s

kranjskem
- kranjſkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſaj je meni vſe eno, ali predete na zheſkim ali kranjſkim kolovratu. Le k vaſhimu pridu vaſ nagovorjam. Poprimite ſe zheſkiga
kranjskemu
- krajnſkimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo

kranjski

krajnski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	osuta biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal, ko so v Ljubljani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo krajnski otroci po nekterih krajih tudi to navada le: Kedar kje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ta namén dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajnski družbi, ki si je v prid kmetovanja to veliko skerb
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Stola. Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški

krajnſki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v roko pride, dobro pogleda; in upamo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki, naj nikar ne sameri, de mu ne moremo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	verjeti . Zhe pa pravi, kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	she od Bogá v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike, ki

kranjski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	soseskine doklade na direktni davek za 1. 1864, — srenja v Kranjski gori je prosila dovoljenja 100 odstotne doklade za 2 leti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	te postave, se temu pridruži tudi deželni zbor Kranjski; al tega nasveta ni nihče podpiral. — Sklenil je deželni zbor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	vladi pri visocem ministerstvu notranjih oprav ponoviti prošnjo, da se Kranjski deželi dadó še sila potrebni 3 c. kr. okrajni zdravniki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	okoliščine na Štajarskem jako enake Kranjskim, in ker je tudi Kranjski deželni zbor po nasvetu dr. Bleiweisa sklenil, vlado prositi, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	v deželi obdrží, zato se k tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci. Kdor tedaj tako živino kupi, je dve leti ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	tega posojila pomnila jih bo Ljubljana mnogo stoletij. — (Deželni odbor kranjski), roka zdaj uže toliko kot mrtvega našega, leta 1877. nekako

kranjſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa druga miſel obhaja in upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti

kranjskih

krajnskih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prav radi bi ga bili že v poprešnim listu bravcam krajnskih „Novic” v roke podali.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	strelnica. Musy. Nov misijonar iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje je nar žlahtniših plemén
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho

krajnſkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje dati. Ker
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemoremo, zhe je reſ ali ne. Pa ker je v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v

kranjskih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	in tudi Tirolci so prišli v zbor — razen Čehov in kranjskih Slovencev. Poljaki so v zbornico pritirali svojo resolucijo, da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	značaini federalist Smolka tretji dan prilezel v državni zbor. Le kranjskih Slovencev ni še tam. Ni sicer resnica, da bi se

kranjſkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe

kranjskim

krajnskim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató

krajnſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna biti, de bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega

kranjskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tej dolini, ki bi jo vezala na enem koncu s Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim

kranjsko

krajnsko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bil. 8. V krajnski dežéli nisim bil. Komu sí pustil krajnsko stran? 9. Notri sim pustil lepe ljudí, Mirne ceste , frišne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani pri gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	učmò se radi, Kakó se njih beseda gladi; Težko beremo krajnsko pratko! — Ozri na druge se narode , Lej ! sledniga pred drugim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko, Koroško in Krajnsko deželo; v Tersti pa ste dve drugi, tudi visoko čislani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	govorimo. Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je le en kos slovenske zemlje

kranjsko

Ljubljanske slike (1879):	In da bi nasprotno spoznale, kako grdo je slišati njih „kranjsko nemščino“! V dokaz temu bodijo navedene tu le besede nekega
Ljubljanske slike (1879):	imá do tega pravico že po svojem rojstvu. Ali žalibog! kranjsko plemstvo so večidel le pobeljeni rimski grobi, „čevlje na biks
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	Kristus pride na Kranjsko in ko vidi tako nevoščljivost, prekolne kranjsko deželo, da je zgubila rodovitost in postala menda najslabša med
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	prosi, da bi se jih usmilil. Kristus se vrne v Kranjsko deželo, naredi čez njo svoj križ, jej da svoj sveti
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	svetinje sv. Feliksa. Videl je silni razloček med njihovo in kranjsko pobožnostjo; kadar je izustil pridigar Feliksovo ime, priklonili so se
Pegam in Lambergar (1891):	konju za tilnik in srečno oddrčal proti gorovju, ki meji kranjsko deželo in štajersko.
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	imenovali »Lagel«. Ti so držali vsak po 100 kranjskih vedrc; kranjsko vedrce pa je imelo takrat 24 bokalov. Polna ladija je

▶ kranjski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovenski; SSKJ

kranjskega
- krajnskiga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski jezik, kakor ga Štajarci, Korošci, Goričanje
kranjskem
- krajnskim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer
- krajnſkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s
- kranjſkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſtali in ſerzhno prijetno sapeli naſledne rasdelke zeſarſke peſmi v kranjſkim jesiku, po v vſim zeſarſtvu dobro snani melodiji; peta je
kranjski
- krajnski
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache” ga Nemci imenujejo. Že nas
- krajnſki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam
- kranjski
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): de ne vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo — „in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in

kranjskih

krajnſkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope

kranjsko

krajnſko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani

kranjsko

Kranjska nevesta (1864):	sem tu. Verjeti pa vendar ne morem, da bi bilo kranjsko dekle lepše, kakor so Benečanke. Poglej, ali cvetó kje še
Kranjska nevesta (1864):	Kar se bo dalo, tega si bodite svesti. Saj poznate kranjsko kri. " „Bog plati! — Kteri oddelek pojde nocoj na stražo? " „Robert
Rokovnjači (1881):	in se jih upam s starim metljiščem poditi skozi celo kranjsko deželo tja v Lahe. Ti capinje bi bežali kakor pes

kranjſko
Kmetijske in rokodelske novice (1844): bolji, — mi merzhljivo odgovorí: „Je pa zheſko platno bolji, kakor kranjſko, ji na to pravim in jo puſtim. Drugi dan jo

▶ kranjsko prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovensko; SSKJ

kranjsko

krajnsko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi tam al tod , Le prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jezik kot mi: ali smemo zató reči, de govorijo po krajnsko ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo

krajnsku

Ta male katechismus (1768):	she taiste stare Bukuvze P. Petra Kaniſia s' latinskega na krajnsku prestavet, s' katireh be oni ſnalli svoje otroke po koſſilu
Abecedika ali Plateltof (1789):	ABECEDIKA ALI PLATELTOF, Sa taiſte, katiri ſe otte Krajnsku brati navuzhiti. ABCDEFGHIK LMNOPQRSTU VWXYJZ. abcdefghiklmnop qrstuvwxyjz. ABCDEFGHIKLMNO PQRSTUVWXYJZ. abcdefghiklmnopqr

krajnſku

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sa diſpensazion pro hoc casu , de ga bom tudi po krajnſku doli bral. Baron. Vshę dobru, vshę dobru! Matizh. Tok moj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſmej drugazhi , kokor po nęmſhku, iſkati. Matizh. Zhe jo po krajnſku ne najdem, ji bom mogel shvishgat. Sakaj nęmſhku nesnam prov
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bodi ! Smeſhn. Kir je pak leta revers mojga supernika po krajnſku gori poſtavlen , tok proſsim sa diſpensazion pro hoc casu , de

kranjsko
Lisjakova hči (1892): njo pa sem se dobro razumel, zakaj nekoliko zavija na kranjsko. To so vam strašni siromaki; oče in mati sama nimata

kranjſko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bilo veliko poſlopje, ki ſo mu rekli Betesda, po kranjſko Miloſtíja. V tém poſlopji je leshalo veliko ſlepih, hromih, jétizhnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa ne popolnama po turſhko oblezheni, — in ker ſo naſ kranjſko govoriti ſliſhali, ſo ſe snami v pogovore ſpuſtili, in nam

▶ Kranjsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Kranjskega

Krajnskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v rokah bolj podá, ko strelnica. Musy. Nov misijonar iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta tudi poslanci iz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ne more nobeden več vzeti. So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj.

Kranjskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	se nočemo pričkati za malenkosti, sme nam rodoljubni „učitelj iz Kranjskega (?)” verjeti že zavoljo tega, ker nismo odgovarjali na njegov članček
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	20. listu „Slov. Učitelja”, našim trditvam nasproti, „narodni učitelj iz Kranjskega” zagovarjal? Da se nočemo pričkati za malenkosti, sme nam rodoljubni

Kranjskem

Krajnskem

Robinson mlajši (1849):	se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kterih cepiči so se zaplodili še tù in tam na Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem prizadevanji omenjeni gosp. fajmošter pokazal faranom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da je kaj. Koliko „Vipavca” se je prekeršenega že po Krajnskem z veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in na Koroškem pa še več kakor pri nas na Krajnskem, kjer je pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	priložnost dana, po versti imenovati vse tiste, ktere je na Krajnskem čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo

Krajnskim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	2000 smrek z koreninami vred izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in vednosti obnašati, de njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več turšice, ko pa pri velikih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo po Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic pràv modro storilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki se govoré na Slovenskim, naj bodo v navadi na Krajnskim, Štajarskim, Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim. Se vé , de imajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ki se že od nekdaj Slovenci imenujejo. Slovenci smo na Krajnskim , na Koroškim, na Štajarskim, na Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kaj de je slovenski jezik. Tudi od naših kmetov na Krajnskim smo se že večkrat prepričali, de ne vedó, de so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup

Krajnſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje. ) Kdor je zerkve na Krajnſkim le nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji med gorámi váſ, nekdaj tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na Krajnſkim je ni vaſi, de bi v nji ne bil, ako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Niderlandu. Urno, kaj je noviga? (Nova drushba na Şhtajerſkim, Krajnſkim, Korſhkim, in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s

Kranjskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbarje, na Štajerskem in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na
Rudninoslovje (1867):	slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega
Rudninoslovje (1867):	na Obiru na Koroškem , v Idrii i v Jelovici na Kranjskem. Lep školjkast mramor se nahaja v Plajbergu i na Obiru
Mineralogija in geognozija (1871):	deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato

Kranjskim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek

Kranjſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ima ta bolesen tudi mnogoverſtne imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob- zu in na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	radovoljen mu jo bo pokasal. (Kér ſo kose letaſ na Kranjſkim) sopet prav pogoſtama otroke in odraſhene ljudi napadale, in smiraj

Kranjsko

Krajnsko

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Opanke so obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili; med Poljanci jih nosijo le tisti, ki v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se mašín dosihmal le malo

Kranjsko

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	se zbere v Bosni spet 20.000 nevércov, ki jo na Kranjsko namerijo. Njih sled so kazale požgane vasi; njih divjost so
Žalost in veselje (1870):	nikjer. Ko sem že večo nevarnost prestal in prišel na Kranjsko, skrijem tobak v germovje, potem pa ležem v senco, da
Pomladanski vetrovi (1881):	proti jugu in tirjala svoje izgubljene pokrajine nazaj, a da Kranjsko zopet torišče krvave borbe postane. — Za „Napoleonov dan" petnajstega avgusta
Vanda (1888):	kdaj so se stari prednjiki njeni z Nemškega preselili na Kranjsko. Navzlic temu zdaj ne bi marala, ko bi ji soprog
Pegam in Lambergar (1891):	odbit. „Veličanstvo", dejal je ta, „poslali bodemo brzega sela na Kranjsko, da nam pridejo na pomoč. Za jeden teden imamo živeža
Pegam in Lambergar (1891):	in potem ob Savi gori; in ko dojdete srečno na Kranjsko, naj se zakurijo kresovi po gorah, nam v znamenje, da
Gospa s pristave (1894):	poveril svojima sinovoma Albrehtu in Rudolfu dežele Avstrijo, Štajersko in Kranjsko, katere so ostale od tistihmal vedno v oblasti Habsburžanov. Albrehta
Gospa s pristave (1894):	Virido. Njegove so bile te dežele in posesti: Štajersko, Koroško, Kranjsko, Slovenska Krajina, Istrija, Feltre, Cividale, Tirolsko, grofija Habsburška, mejna grofija
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	napraviti velike državne ceste. Leta 1720. so začeli delati za Kranjsko najimenitnejšo veliko cesto z Dunaja v Trst, po kateri se

▶ kranjskogorski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

kranjskogorska

kraj nskog_orska(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog orska dolina notri do Jesenic in Stola. Še bližej

▶ kranjščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovenščina; [sskj]

kranjščine

krajnſhine

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker krajnſhine ne snamo? kaj je nam ſpózhniti per tej takó vbogi

▶ krap samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krap
- karp
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova, z merzlo vodo pokropi in
krapa
- karpa
  Kuharske Bukve (1799): 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze
krapi
- karpi
  Kuharske Bukve (1799): 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi
krapom
- karpam
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): pečeno šuko vzemi in potem z njo kot z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo

▶ Kras samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Krasa

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ne vozijo več ne Štajarci ne Horvatje k nam. Iz Krasa blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali

Krasu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnína iz Tersta v
Rudninoslovje (1867):	lep pisan mramor v Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska

Kraſu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo

▶ krasen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krasenpridevnik, splošni, nedoločeno

krasen

Zlata Vas (1850):	Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za Cesarja in Cesarico; na obéh stranéh, med kapelico
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil spomnil na kaj prav smešnega. „Revica mi je poslala krasen perstan in me prosila za življenje tistega Boštjana, ki so
Pripovedke za mladino (1887):	Ker pa le ne miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči, ter jej da na na pot

krasnapridevnik, splošni, nedoločeno

krasna

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila krasna gostija napravljena. Kdo pa zamore veselje popisati, ktero so vsi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	posnemljivosti in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira
Zoologija (1875):	pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja, temveč iz dežele naših

krasnepridevnik, splošni, nedoločeno

krasne

Divica Orleanska (1848):	mi razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. Joštom, dičijo
Zeleni listi (1896):	Mirno je sedel Jožek pred njo ter se veselil svoje krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost

krasnegapridevnik, splošni, nedoločeno

krasnega

Blagomir puščavnik (1853):	bilo, bo le vam k dobremu. Pojdite tedaj skupno hočeva krasnega z nebrojnimi zvezdami okinčanega neba gledati in potem še le
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si krasnega hišnega orodja pa kerdelo sužnjih: v vsem gospodarstvu je bolj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kukovica gotovo meni poje srečo. “ Namesto da bi se neumneža krasnega jutra veselila, začneta se prepirati, nazadnje celó pretepati, in obá

krasniga

Svatoboj puščavnik (1851):	dan in se po otročje veseli miliga petja drobnih tičic, krasniga duha lepih cvetlic in ljubiga šumljanja čiste vodice. Včasih se
Razne dela (1870):	živetje posvetno, Sladke ljubezni napletajo vez: Pod zagrinjali navade ljubljive Krasniga čutljeja plamene žive Skerbno redijo z ročico nebes. Vedno čez
Razne dela (1870):	Nikdo vboštva ne pozná, Vse se sveti od zlatá. Sredi krasniga naselka Pa stojí rudeča jelka, In pod jelko v kraju
Razne dela (1870):	o mati! Ti sinov več razločila ne bodeš, Očesa tvôga krasniga solzice Veljale bodo enimu ko drugim. Mogočna, da! tolažnica je
Razne dela (1870):	pomorske prikúpliva hči, V djanje priprosto in žalosti razne Cvetlice krasniga sanja versti. Tretji. (Kajetan. ) Cvetlica maju cvetičim izviraj. Sveti mu
Razne dela (1870):	Od njegovih dragocenih daril je vse govorilo. Posebno od nekiga krasniga, z dragim kamenjem, zlatam in žlahtno kožuhovno obšitiga oblačila, ktero
Razne dela (1870):	jo vidi, koj je vnet. Primeta se tak očesa Tega krasniga telesa, De ju ne oberne preč, Jo zazrevši, nikdar več

krasnejšapridevnik, splošni, primernik

krasnejša

Mahmud (1870):	v lepo devico in dozdeva se mu vedno lepša in krasnejša. Čutil je, koliko bolj vzvišeno je to bitje, ktero leži
Antonio Gleđević (1873):	ali so za modrim morjem tudi ljudje, tudi mesta, morda krasnejša kot le-ta Dubrovnik; tedaj ni povpraševala, ali so v drugih
Cyclamen (1883):	Bila je pa tudi nocoj v priprosti domači opravi še krasnejša, nego onega večera pri besedi; in tudi nocoj je vselej
Gospod Janez (1884):	bilo pred tremi leti, le Helena se mu je dozdevala krasnejša in milejša nego li prej. Teta je bila bolehna, toda
Grajski pisár (1889):	Duši moji se je takrat razodela vsa lepota omenjenega dekleta. Krasnejša se mi je dozdevala od previsokorodne gospe Suzane. Govoril sem

krasnejšipridevnik, splošni, primernik

krasniši

Razne dela (1870):	Sam kralj ne sveti s krono svojo zlato Od tebe krasniši. Jovana. O, de bi mogla Se skriti v krilu tamne
Zoologija (1875):	imenovana ivanščica, nema kril in se sveti v travi. Še krasniši je mudeče se žareča svetloba meksikanske kresnice ali kukuja (Pyrophorus

krasnempridevnik, splošni, nedoločeno

krasnem

Ferdinand (1884):	popreje. Vendar pa ne radi tega, ker sta bivala v krasnem gradu, kakor jima ga je priredil stric; tudi ne, ker
Gozdovnik (1898):	oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem lisecu. Ta edinec je bil don Estevan de Arečiza, vojvoda

krasnim
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja
kraſnim
Genovefa (1841): dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal

krasnipridevnik, splošni, nedoločeno

krasne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi
krasnej
Botanika (1875): se kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu

krasni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po
Blagomir puščavnik (1853):	sem prišel, odkod in kdo da mora biti v svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi
Blagomir puščavnik (1853):	joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vert; tù je bilo naključje še le prav domá. Na krasni jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko
Sveti večer (1866):	s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam. Pa
Ultra! (1867):	kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem

krasnihpridevnik, splošni, nedoločeno

krasnih

Nedolžnost in sila (1851):	skoraj nadzemeljske lepote in njena lepa duša je sijala iz krasnih, bliskajočim zvezdicam enakih oči. Vsak, ki jo je videl, je
Žalostna vernitev (1864):	koncu kimovca. Jesen je bila nenavadno lepa in rodovitna. Po krasnih gričih ponkviške fare na Štajerskem se razlega veselo petje, ker
Razne dela (1870):	v grajšino res Po knežko se obnese knez, V šestino krasnih izb ju dene In s to besedo lepo sklene: "Moj
Razne dela (1870):	vir, kot ure tok pešene Bo tekla rab. mi sreča krasnih dni. Kor. (Kajetan. ) Imé ji daj, ki te na tihim
Razne dela (1870):	veselja glasnih, Nastopi pir, zabava, god, Lepot se skup nabere krasnih. Domú, domú, iz teh sedmin, Vas pazi tam zagorski sin
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	dragocenih rud in samocvetnih kamenov. Prehodil je brez števila nepopisno krasnih izb, v katerih je vse mrgolelo bab in otrok. Gospodarja
Iz življenja mlade umetnice (1890):	ki so se peljale tudi za mrličem. Velik voz samih krasnih vencev sta vlekla dva konja pred lepim zlato-črnim vozom. Dné
Usoda ka-li (1895):	Poljakovi ter se jima obesili na roke, pripovedujoč jima o krasnih ognjih. Pomudili smo se še nekaj časa v spodnji sobi
Pod streho (1897):	mimo voz poln belih kipov, umetniško okrašen; voz cvetličark v krasnih nošah, ki so delile cvetlice — pa zopet ekvipaže in izvoščeki

krasnimpridevnik, splošni, nedoločeno

krasnim

Divica Orleanska (1848):	daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo
Zoologija (1875):	na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in

krasnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- krasnimi
  Zeleni listi (1896): vam povem! — Pred eno uro napravili ste mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko

krasnopridevnik, splošni, nedoločeno

krasno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov
Divica Orleanska (1848):	slišim, ino terg, Na kterim snide vse se kar je krasno. Burgún. Mi smo teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga
Divica Orleanska (1848):	In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Tudi je dal kralj v Kejševem krasno cerkev sozidati, in zapovedal, da se ima vsako leto v
Blagomir puščavnik (1853):	morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce posijalo, vesele ure bote še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da

kraſno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Domazha poveſt. Ljubljanſko pokopaliſhe je 12. dan pretezheniga meſza kraſno nadgrobje dobilo, ki ga je goſpa vdova, baronovka Zoisova s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mnogoverſtnih rudarij na Gorenſkim (umerl 7. Maliſerpana 1836), poſtavila. To kraſno nadgrobje ga nima para na Ljubljanſkim pokopaliſhu; v fabriki knesa

najkrasnejšipridevnik, splošni, presežnik

naj krasniši(združena oblika)
Razne dela (1870): ne za Britance. (Migne dvoraniču in gré. ) Lionel. Ne dvomite! Naj krasniši jetnike Francozkih trum vam pošlemo v Meluno. Izabó (se

nar krasniši(združena oblika)

Razne dela (1870):	vse olišpano biti, kakor poslopje nar bogatejši kraljice, kakor stan nar krasniši cesarske neveste, kér nameneno je v dar Tamulii, izvoljeni
Razne dela (1870):	Blagor mu, blagor ljubimcu bogov, Srečnim posestniku svetne močí! Njemu nar krasniši del je gotov, Kar umerjočimu lepo pomeni, Kar le
Razne dela (1870):	se lici svetite! Jovana. De slavna ta deržava padla bi? Nar krasniši, kar večno sonce jih Obsije, raj dežel, katero Bog

najkrasnejšihpridevnik, splošni, presežnik

najkrasnejših

Fizika (1869):	dežjem! 239 Severni sij ali severni žar (burjava), ena izmed najkrasnejših prirodnih prikazni, ni še našel do zdaj popolnoma dovoljnega razjasnila
Zoologija (1875):	Od morskih polžev je eden najkrasnejših tako zvana obročanka (Scalaria), katero so njega dni kakor posebno

▶ krasno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krasnejeprislov, splošni, primernik
- krasneje
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij

krasnoprislov, splošni, nedoločeno

krasno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	postavljen v letu 1842. Štiri nadstropja ima in je posebno krasno na štiri vogle zidano. V sredi, kakor je pri takih
Valenštajn (1866):	ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Pervič je zdaj zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz
Spisi Krištofa Šmida (1883):	igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega dné se je
Ferdinand (1884):	ne, ker sta imela najboljših jedi na izbiranje in se krasno oblačila; ne, ker so ju ljudje bolj čislali in častili

kraſno
Genovefa (1841): na pol omedlela bila, na pótniga sa njo pripravljeniga in kraſno olépſhaniga kônja poſadil, in od mnogoſhtevilnih vitesov ſprejeta ſta ſe

▶ krasti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krade
Deborah (1883): prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne

kradejo

Tihotapec (1855):	vsi so moji prijatli. Ali morebiti mislite, de pobijajo in kradejo? Nikakor ne. Vsak človek se na drugo vižo preživi in
Grajski pisár (1889):	največji lišp. »In Visoko ti lehko odnesó! Če kmetje še kradejo, kakor so nekdaj, nimaš ga zrna v žitnici! « »Milost vaša
Cigani (1890):	bode storil vse, kar mu naložiš. Da cigani tudi otroke kradejo, to je verjetno, kar je tudi sodnijsko dokazano na Nemškem
Cigani (1890):	temveč jih starši celó sami nagovarjajo, da prosjačijo, lenarijo in kradejo. Vendar pa se ne more reči, da cigan svojih otrok
Luka Vrbec (1890):	govori, zadej po hišah in shrambah vam pa njegovi ljudje kradejo, kar ste si s pridnostjo prihranili! « »»Ti prokleti papežnik, hudičev
Cigani (1890):	vaseh z lesenimi žlicami, ktere prodajejo, zraven pa prosjačijo in kradejo, kar in kolikor morejo. Včasi so pa vsi tako razcapani
Prve hiše (1896):	prišel v Okroglo samo zdražbe delat in ljudi zapeljevat, da kradejo! Jaz ti jo že nakurim, da me boš pomnil! « »Na
Gojko Knafeljc (1899):	tudi v prošlem tednu več zapravil nego zaslužil. »Prokleti lopovi, kradejo mi! « je siknil skozi zobe in črno gledal skozi malo

kradel

Grajski pisár (1889):	jih je v nebesih, naj vas blagoslové za to vprašanje! « »Kradel je, milost vaša,« je izpregovoril eden izmed biričev, »in lehko
Grajski pisár (1889):	jaz v tvoji kašči in iz zaboja sem ti pšenico kradel. In iz pšenice smo izgrebli pehar svetlih srebrnjakov ter prav
Grajski pisár (1889):	pri njih se zglasi, morda jih dobiš nazaj! « »Ti si kradel pri meni? « je vpil Križišnik. »Moj denar, moj denar! Povrnite
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	skrbelo, kje dobi denar, da se odkriža Mušiča. Da bi kradel? Groza ga obide pri tej strašni misli. In vendar, kje
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	ne da bi bil šel v cerkev, in da si kradel. Če hočeš tako, naj te pa ženó orožniki precej jutri
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	izpod lipe s prepričanjem in zavestjo domú, da bode zopel kradel!
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	samo, da nisi bil v cerkvi, ampak da si tudi kradel! Kje pa si dobil denar, da si šel v gostilno
Dušne borbe (1896):	ker je vedel, da bi mu on s svojimi pismi kradel dragoceni čas, o katerem se je Emerih venomer pritoževal, da
Moja hoja na Triglav (1897):	Ta človek, kakor ga hvalijo stari ljudje, ni lagal niti kradel, čeprav je bil berač. Po njegovi povesti, kakor sem jo

kradem

Šaljivi Slovenec (1884):	boljši kup prodajati kot jaz, ki vendar veje za metle kradem! « Drugi: »Jaz kradem pa kar narejene metle. « Sitno Mesarsk mešetar
Šaljivi Slovenec (1884):	kot jaz, ki vendar veje za metle kradem! « Drugi: »Jaz kradem pa kar narejene metle. « Sitno Mesarsk mešetar, rodom Madjar, pride
Dva adjunkta (1888):	Ta stvar velja najmenj petnajst goldinarjev! Menite li, da denar kradem? « »Jaz ga tudi ne! Kdor je kriv, je kriv pa
Grajski pisár (1889):	spadaš? « »Kaj počenjam, milost vaša? « je odgovoril Stopistran lahkodušno. »Malo kradem, malo molim, kakor nanaša vreme, milost vaša! « »Kaj pa veruješ
Grajski pisár (1889):	kje tičiš, amice? « je izpregovoril oskrbnik. »Ali meniš, da čas kradem in da se mi ljubi ravno tebe čakati, dokler ne

kradla

Zlato pa sir (1860):	postaviti na prehodiščih iz Laškega, da bi se nam ne kradla zlatica, pa možje pravijo, da niso vidili Laha v naših
Žalost in veselje (1870):	malo časom v naših gozdih in nam veliko škodo napravila. Kradla sta nam najlepše konje, ter jih odganjala seboj. Mnogo naših
Šaljivi Slovenec (1884):	jaz nič ne čutim! « Težko določiti Dva tata sta drva kradla in sta zasačena prišla pred porotnike. Državni pravdnik je poudarjal
Vrt, vrt! (1899):	dnevu prav lahko zapili. Kaj pa bo s takim zakonom? Kradla bosta ali pa lakote pomrla, če ju zadene najmanjša nesreča

kradli
Zlata Vas (1848): navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d.

krast

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	še medú, gredó kak gorek dan in hočejo v druzega krast iti, nar raji v starca, ter se vojska začné in
Žalost in veselje (1870):	bi šel ž njim v severno Ameriko k Indijanom konj krast, ker to opravilo daje lep dobiček. Meni ni bilo treba
Cvet in sad (1877):	spusti v beg. »Kaj da se baš k meni napoti krast? Na samoti smo,« misli si profesor in sklene pred odhodom
Ljubljanske slike (1879):	lahko kamor koli, le v nebesa ali pekel ne, tudi krast ne bo šel zá-te, ravno tako ne koga pretepat. Mesto
Šaljivi Slovenec (1884):	slavni porotniki, povedite mi, kedaj bi naj tedaj človek šel krast? « Kakor nalašč Nekje na Hrvatskem pošlje krojač k peku svinjsko

krasti

Oče naš (1854):	je vero zaničevati, najsvetejše pravice z nogami tréti, ropati in krasti, nedolžnost zapeljevati, čednost preganjati, ali je to svoboda? “ „Štefan, ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	celó posmehujejo, ako se grozí, kakor da bi bilo sadje krasti slehernemu pripuščeno. Sosedje dostikrat k temu ne čerhnejo ne bele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	pomagaj mi brate! reši me živega hudiča! nikadar več nečem krasti. ” Na to se Italijan oglasi, medvedu zapové, da naj človeka
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ker hočeš tako, bom šel po svetu; têči, dirjati, beračevati, krasti, goljufati hočem in pred me ne boš videla, preden ne

kraſti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):

gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji

▶ kratek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krajšapridevnik, splošni, primernik

krajša

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na serce položiš, zapaziš
Rudninoslovje (1867):	ste enako dolgi, tretja je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi
Mineralogija in geognozija (1871):	teče pred nami na levo ino desno, kot velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je

krajſhi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): shivino, sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is roga, okoli

krajšepridevnik, splošni, primernik

krajše

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Tako bi se dalo to popraviti povsod, pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz
Rudninoslovje (1867):	58. sl. 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. 51
Fizika (1869):	čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost
Mineralogija in geognozija (1871):	druzih dveh navpik; kakor pri prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	veljalo torej 12krat 3 gl., t. j. 36 gl. – Ali krajše: 12 m je 2krat 6 m, 12 m bode veljalo

krajši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): kakor na zemlji, sopenje bi bilo nagleje, pa tudi življenje krajši in znabiti prekratko za razvitje umnih stvari. Pa še k

krajſhi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv

krajšempridevnik, splošni, primernik
- krajšem
  Astronomija (1869): zopet pridejo. Pod. 66. Druge repatice se pa vračajo v krajšem času, in sosebno so Halley, Enke in Biela po njih

krajšipridevnik, splošni, primernik

krajšem
Tiun - Lin (1891): so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči

krajši

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	urnih nog, se pa ti napravi, saj ima péšec trikrat krajši pot. Sto zlatov ti bom podarila, če še o pravim
Viljem Tell (1862):	Art in Kiznaht? Ribič. Mim Kamnika drží odprta cesta; Pa krajši i skrivneji pot skoz Loverc, Moj deček more vam pakazati
Astronomija (1869):	krog svoje osi z vrstenjem dneva in noči daje prvi, krajši del časa; 365 ¼ dne trpeči tek zemlje krog solnca
Astronomija (1869):	tako imenovane vzpóredne kroge, ki so se vé da zmirom krajši, čem bliže so tečajema. Zemljepisna širjava kakega mesta je toraj
Fizika (1869):	obrežja. Zračni slop, ki tlači na tlakomer, je tedaj tim krajši, čim visokeje nad morjem je tlakomér; in zavolj tega tedaj
Zoologija (1875):	loka ad in bc, obratno kakor sile. Torej bode na krajši vodovi rami bc delujoča sila, ako krene daljšo ramo ac
Zoologija (1875):	Splinec (Circus pygargus) in nekoliko veči lunj (C. rufus) imata krajši kljun in lovita stopram o mraku. Pri vseh ujedah menja
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zarezati in ga ni treba odrezovati; c) cepiči so lahko krajši, ker zadostuje en sam internodium z dvema očescema.
Gozdovnik (1898):	kolikor moči. Tovariš njegov pa, dasi je bil za glavo krajši, nikakor ni bil pritlikavec, temuč se je moral z drugimi

krajšimpridevnik, splošni, primernik

krajšim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko dni pridjati, kolikor bi se predolga dva (o
Rudninoslovje (1867):	se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v

kratekpridevnik, splošni, nedoločeno

kratek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mizi so neki listi Siona ležali, in sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bomo čez leta gotovo še več imeli. Za poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti
Fizika (1869):	na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna
Zoologija (1875):	Kljun je zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven
Zoologija (1875):	plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med
Zoologija (1875):	Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko. Drugi zopet živé ob rastlinski in živalski

kratkapridevnik, splošni, nedoločeno

kratka

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit, pa
Divica Orleanska (1848):	Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma mora biti z vodo poškropljena. Saj 2 uri prej

kratke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): derv prihrani. ) Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél

kratkepridevnik, splošni, nedoločeno

kratke

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se vedno veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami
Botanika (1875):	smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna

kratkegapridevnik, splošni, nedoločeno

kratkega

Zoologija (1875):	metulja, odigrava vedno se menjajoče vesele in žalostne igre svojega kratkega življenja. Tu svrči in brni hrošč, bere in zuje bčela
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	se k tovarišem, ki so dospeli med tem na kraj kratkega boja, je zaklical: „Stari so mrtvi; mlade pa bodo že

kratkiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga življenja dosegle. Za domovíno , za občni blagor in korist niso

kratkempridevnik, splošni, nedoločeno

kratkem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne morem, vam, dragi Slovenci, le še samo to ob kratkem povém , da nam ni treba niti za slovnik, še menje
Robinson mlajši (1849):	mu je toliko moči ino urnosti dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel
Stric Tomaž (1853):	namreč čverstega zamorca. Milo je bilo viditi, ko se po kratkem govoru Tomaž in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot
Blagomir puščavnik (1853):	izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v kratkem bo dobil svojo službo nazaj. ” — Od tod gre Milko v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	razloček, kterega naj bi svet porajtal. Zato bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša.
Viljem Tell (1862):	gozd. Deželo našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem času lahki čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem
Valenštajn (1866):	vsega še, moj sin! Se imam Ti nekaj razodeti. (Po kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde
Gozdovnik (1898):	jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter gre po sledu. V kratkem spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti

kratkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rojake k temu napeljuje. Ako bi vsak to storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ko ni bilo goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob kratkim odgernili, in sraſtla je, de jo je bilo veſelje viditi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	veliko ljubši kakor stari; vse to se je zgodilo v kratkim času, brez ukaza, brez šol, brez hrupa in velikega truda
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	list prinesel en sostavek kmetijske šole, pa vse bolj ob kratkim, de bojo naši bravci vedno z veseljem te poduke brali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in kako stoji z njegovo prihodnostjo. Peter ji je v kratkim svoj stan povédal, brez de bi ji svoj žalostni stan
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	sta oba čutila, se z besedami ne da dopovédati. Po kratkim pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu
Roza Jelodvorska (1855):	ginjeno vidi; upraša jo: »Morebiti so tebi, ljubo dete, v kratkim oče ali mati umerli, de tako milo jokaš? « — Jokajoča Roza

kratkipridevnik, splošni, nedoločeno

kratki

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zgubila. 5. dan tega mesca je umerl v Benetkah po kratki bolezni svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vsaka dežela nekoliko po svojim zavija. Naj bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za
Tine in Jerica (1852):	nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo
Gozdovnik (1898):	to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu.

kratkihpridevnik, splošni, nedoločeno

kratkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de kdorkoli s njimi naprej ne hiti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa
Mineralogija in geognozija (1871):	Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga
Revček Andrejček (1891):	uniformi, na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po

kratkimpridevnik, splošni, nedoločeno

kratkim

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim naznanim, da je bil 3. dan tega mesca sklep naše
Oče naš (1854):	hvaležnosti kakor terpljenja. Sej je tudi ona še le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Drol. Od Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno
Astronomija (1869):	daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je
Zeleni listi (1896):	nezrelih jabelk. Veš tudi, da sem ti to še pred kratkim prepovedal. Ker pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da

kratkimipridevnik, splošni, nedoločeno

kratkimi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar pritaknjen in s ktero se da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov

kratkopridevnik, splošni, nedoločeno

kratko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v pervim listu vsakiga pol leta na pervi strani spodej kratko opomnilo, kakó se po starim in kakó se po novim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v zvezde. O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so
Divica Orleanska (1848):	duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da je
Blagomir puščavnik (1853):	Zavezana sim ž njim. Bog me gotovo zapustil ne bo. Kratko Je človeško življenje; — in terpljenje, ki mi ga mož napravlja
Zoologija (1875):	je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno

kratku

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de je on h' ſmerti obſojen, ga je sgrivalu. Koku kratku je tu veſelie tih hudobnih! od veſelia je ſnozhi skakou
Branja, inu evangeliumi (1777):	Impedimentorum Matrimonii ſuccincta Carniolica explanatio. Tu je: Kratku resloshenje tih saderſhekov tiga sakona , katirih eni ſturę, de ſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	Kratku podvisanju k'lepimu, inu zhednim sadershanju. Boga ſe boj, delei

najkrajšapridevnik, splošni, presežnik
- nar kraji(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): hoditi ; taki naj koj domá začno svoj stan zboljševati, in nar kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko pred duri

▶ kratko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kratko

Zlata Vas (1848):	snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je treba saj kratko povedati: kdo de je Slovenec, in kaj de je slovenski
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pak tu pri svoji véri povém, da staroslovenski jezik ni kratko nikár pokopán in sperhnét merlič, ampak on živí in vès
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me
Viljem Tell (1862):	Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi
Mlinar in njegova hči (1867):	z duhovi se niste pečali; pri teh ni nič nemogoče, kratko ni malo nič. Kdor bi sam sebe videl, moral bi
Mineralogija in geognozija (1871):	pomore, da se ji v nekterih krajih lahko ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji
Aritmetika za učiteljišča (1885):	knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje

kratku

Ta male katechismus (1768):	taista pershona, katira je Buh Syn, inu Buh S. Duh. Kratku nekar. Temuzh Buh Ozha je ena druga Pershona, koker Buh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu de is veliko dobruvoshnoſtjo is mano rovnash. Tu se kratku nekar nima
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa, kar pezhe, premiſlimo, de tu veſelie tih hudobnih zilu kratku terpy, inu ſe kitru, koker per Judeshu, v'shaloſt, britkuſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu v' bukvih ſhtudiran biti, zhe hozhe Jęsuſa Chriſtuſa posnati? Kratku nikar moji lubi poſluſhavzi. Kadar je Şyn boshji zhlovek poſtal

▶ kratkonikar prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

niti najmanj; kontekst

kratkonikar

kratkunekar

Branja, inu evangeliumi (1777):	piſſanu ſkus Preroka: inu ti Bethlehem v'Judovſki deſhelli; niſi kratkunekar ta nar majnſhe med temi vikſhimi v'Juda: sakaj is
Kratkozhasne uganke (1788):	imęti, katira nekar Boga, nekar svojega bliſhnega nareſſhâle. Dokler tu kratkunekar, zhlovęshki naturi nasluſhe, kader se zhlovek ſmirej kislu, inu potuhnenu

▶ kratkoviden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kratkoviden

kratkovid

Fizika (1869):	Kühlapparat, hladilo. Kukalo čarodelno, Zauberlaterne, 144. Kurbel, ročica, kljuka. Kurzsichtig, kratkovid. Küstenklima, primorsko podnebje.
Fizika (1869):	Kreisabschnitt. Kràk, Schenkel. Kràk, a, o, schenkelig. Krasnogled, Kaleidoskop, 134. Kratkovid, kurzsichtig, 146. Kreis, krog. Kreisabschnitt, krajec (odrezek) kroga. Kreisausschnitt, izrezek

▶ kravica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kravica
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): dan so si še enkrat toliko novcev prihranile, kolikor je kravica veljala. Pri tem so se pa tudi za zmiraj varčnosti

kravice

Izidor, pobožni kmet (1887):	bi te ne pritiskalo tako, če bi ne bili zgubili kravice, ali pa če bi bili letos toliko pridelali, da bi
Zeleni listi (1896):	Francek, mucike ni tu«. »Mama! mu, mu tu? « »Ne, Francek, kravice ni tu«. »Mama tu? Ate tu? Ana tu? Micika tu

kravico
- kravzo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi kravzo kupili, ino v' ſvoji ſili pomagali. ”

▶ kravjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kravjaka

kravjeka

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	oteklo peto pritiskaš: si napravi zmes iz ilovce in frišnega kravjeka, jo vmedi z jesihom, na bolno nogo položi in dobro
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	oklad djati: Vzemi 2 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka, jih z jesihom v kašo zmešaj, namaži nogo za en

▶ kraž medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kraž

krash

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov

▶ krcniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krcnil
- krcnol
  Viljem Tell (1862): tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči

▶ krč samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krč

kerč

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ledicah šanta. Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s cunjo, ktera je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se po vsih udih tresti začne, kakor da bi ga, kerč napadel.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Voda, voda! Proč ž njo! Ne potrebujem je! — In hudi kerč mu je začel stiskati ranjeni goltanec. Ptujec se prestraši in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se zvijati, pene so mu stopile iz ust, in strašni kerč ga je začel lomiti. Silni glasovi so prihajali iz njegovega

▶ Krčan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Krčan

Kerčan

Spisi Krištofa Šmida (1883):	je ostalo še petdeset goldinarjev dolga. Zgodi se, da tudi Kerčàn umrè za vročinsko boleznijo. Njegov zet, ki je vse podedoval
Spisi Krištofa Šmida (1883):	in ker se je vedno dobro obnašal, posodil mu je Kerčàn tri sto goldinarjev za nakup hiše, s to pogojo, da
Spisi Krištofa Šmida (1883):	med zapuščino dolžno pismo za tri sto goldinarjev. Ker rajni Kerčàn ni nikoli govoril o tem dolgu, mislil je dedič, da

Krčani
- Kerzhanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): jo pa tudi lanjſko leto veliko imel, vezh ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim: Kaj jim jo niſo goſénze, kakor drugim

▶ krčiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krči

Kupčija in obrtnija (1872):	to zavolj tega, ker se gornje deskino oplošje suši in krči, dolnje pa po zemljenej vlagi širi. Žlebasta deska se pa
Pomladanski vetrovi (1881):	obupno vila roke, pretresnola je njegovo dušo. Srce se mu krči pri tej misli, in on zbere ves svoj pogum, da
Milko Vogrin (1883):	same jeze in sovraštva do barona Roberta. Srce se mu krči, ko le pomisli, kakšno krivico mu dela svet, in kake
Postillion d'amour (1887):	domóv in naj spravi reči vánj, tedaj se revežu kar krči srce. Pričakoval je zopet mogočen, varen parnik, v katerem bi
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	druge kroglje naj Vam žvižgajo, da se mréna v ušesih krči, druge so nedolžne. Ali tedaj ni res, da čim več
Na krivih potih (1893):	prigrizniti tudi ne bo škodilo; meni se že kar želodec krči,« povzame zopet prvi in potegne iz žepa velik kos pečenke
Obljuba (1894):	jo vidi takó bledo in nepremično, kakor bi bila mrtva, krči se mu srce, kakor bi kdo z ledeno roko grabil
Gojko Knafeljc (1899):	ki so ga preplule nenadoma, zavratno. In zvija se in krči v brezmejni bolesti, in neka nevidna roka mu grozi in

krčijo
Mineralogija in geognozija (1871): so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi
krčil
- kerčil
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo

krčilo

kerčilo
Spisi Krištofa Šmida (1883): soproga in na Minko. Nekteri dan se ji je serce kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah

krčilo

Pomladanski vetrovi (1881):	trenotke na Lipnici in na — Ljudmilo. Srce se mu je krčilo, ko jo pomislil na reči, ktere bi on moral, a
Luteranci (1883):	osoda. Čemu bi se še Nagličevo srce zaradi njega bolesti krčilo? Razumeti ne morem, kako se tvore izpremeniti ljubezen, kakoršna je
Žrtva ljubosumnosti (1884):	pa je prelivala svetle solze, in srce se jej je krčilo, kakor da bi jej hotelo same tuge in žalosti počiti
Dóra (1885):	od očeta, toliko obožana od brata! — Srcé se mi je krčilo pri tej misii. In ločitve dan je bil tako blizu
Na krivih potih (1893):	ju nikoli več videl ne bode! Srce se mu je krčilo pri tej misli, in solza mu je zalila oko. Ivanu
Roman starega samca (1895):	se je bil razpuhtel v nič! Srce se mi je krčilo bolesti vzpričo nagle, nepričakovane, žalostne prevare. Slutil sem, da je
Stari dolg (1897):	ni nič. Viktor Predal je tolažil Minico, kakor je mogel. Krčilo se mu je srce, ko je videl deklico tako zapuščeno
Kotanjska elita (1898):	doteknila mrzla, ledena roka njegovega srca, da se mu je krčilo in vilo v neznosnih bolečinah. Opotekel se je in omahnil

krčiti

Na Žerinjah (1876):	pri razširjenem gospodarstvu. Dnovi so se počeli vidno krajšati in krčiti, postajali so hladnejši, jesen je zavijala širne bukove gozde polagoma
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	17. stoletja se je jela ta pristojbina bolj in bolj krčiti; magistrat je tožil, da ljudjé ne prinašajo na vago ničesa
Okolo svetá (1892):	desetletji z Angleškega, kupil nekaj oral zemlje in začel celino krčiti. Da je bil tu nekdaj pragozd, spoznali smo po okolici
Kotanjska elita (1898):	prostora za vse, a pri tolikem bogastvu tudi ni treba krčiti in skopariti, ako se pomnoži družina za eno ali celo
Gojko Knafeljc (1899):	lizati prvi list. In papir se je začel viti in krčiti, drobne črke so strepetavale, pordevale, črnele in izginjale. Plamen je

▶ krčma samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krčma

Ljubljanske slike (1879):	se zmeni ustmeno, jedilnega lista ni, kakor v gosposki gostilnici. Krčma ni samo za Ljubljančane, nego tudi za kmete, kterim se
Luteranci (1883):	stala za naše povesti pol zidana, pol lesena koča, pricestna krčma. Nič ni ostalo od nje v današnje čase kot hišni
Zvezdana (1883):	ne vedel, da ste grajski pisar in ta beznica zacestna krčma v obližji Pasjaka, dejal bi, da sem zašel v hudodelsko
Luteranci (1883):	v Goltesovo krčmo pit kapico žganja. K sreči je bila krčma prazna. Samo v zgornjem konci sobe imel je na klopi
Veliki grof (1885):	da je praznovala pod vlado Klarino in vodstvom Cahejevim Murnova krčma zlato svojo dobo. Véliki grof Ureh se je bil sicer
Dva adjunkta (1888):	na prostornem gostilniškem vrtu »pri Majarončku«, kakor se je nazivala krčma, ter zauživala svoje mésečno naročeno kosilo. V nedeljo je bilo
Dva adjunkta (1888):	bilo nekaj! « pritrdi Zgaga; »z jesihom in oljem«. »Nimamo! « »Prekleta krčma! Se jesti ne dobi človek za svoj, za drag denar
Spletke (1894):	svoje gospodinje, ker ni vedela, kam meri. Šele ob besedi »krčma« se ji je posvetilo in oddahnila si je, zakaj njena
Spletke (1894):	Lenka hvalila hčer; to ga je nekoliko omamilo. Toda beseda »krčma« in pa hvaležnost do Resnikove hiše sta ga ovirali, da

krčmah

kerčmah
Zlata Vas (1848): skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne norenja slišati

kerzhmah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni

krčmah

Ljubljanske slike (1879):	s težkim, poštenim delom. Poseda in postopa veliko, celó po krčmah in kavarnah niže vrste, kjer lovi kmete in druge neprevidne
Pomladanski vetrovi (1881):	razširila vest o junaških činih Tirolcev, ko se je po krčmah in občnih shodih raznesla novica, da so tam že trikrat
Dóra (1885):	let. A nečesa ga nisem mogla odvaditi: slabe družbe po krčmah. Prosila sem ga s solzami v očéh, naj vsaki večer
Dva adjunkta (1888):	opóludne in pismonoša je samskim gospodom vročeval pisma kar po krčmah, kjer so sedeli pri obedu. Zato se je prikazal drugega
Žgánjar (1890):	bal očeta. Popival je pa vendar čestokrat s prijatelji po krčmah pa cele dneve. Navadil se je pijače, ko je hodil
Vaški pohajač (1893):	in begal po samotnih rebrih in dobravah, posedal po zakotnih krčmah in pil — pil na blaznost. Kako rad bi bil oče
Vaški pohajač (1893):	ne spodobi se ti sedaj stikati okoli in popivati po krčmah. « »Ej, kaj to meni, jeli oče živ ali mrtev? Jaz
Jara gospoda (1893):	za cerkvene potrebe« vse opravljeno; zvečer potem séveda godba v krčmah, nekoliko plesa za mlade ljudi, starim pa zajamčena pravica, da
Očetov greh (1894):	Slovence v košaro, katero prenaša Kočevar po Pratru in po krčmah. Mato je bil najzgovornejši, Janez je pazil največ na Helenine

krčme

kerčme

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	velikim pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde
Zlata Vas (1850):	vedno nar več siromaštva vidil. In kjer ni bilo nobene kerčme, kakor kamor so popotniki zahajali, tam se je premoženje pri
Tine in Jerica (1852):	Kaj? doma? Še tega se manjka? Čimu pa jez od kerčme plačujem? Hent naj vzame tako gospodarstvo, če se poštenimu človeku
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de bi tam prenočil. V vasi pa ni bilo nobene kerčme in kmetje so že vsi luči pogasnili. Dalje v pervo

krčme

Sosedov sin (1868):	vé že tudi ona. Eden sosedov je bil iz óne krčme prišel pred Smrekarjem v vas in ženi to novico prinesel
Sosedov sin (1868):	stran, na prostor. Deklica ugleda svojega očeta, ki je iz krčme prišel, in tudi Semrekar zapazi svojo hčer ter ido k
Šaljivi Slovenec (1884):	tako, iz srca rad se vam sedaj dam iz vaše krčme vreči. « Pošten dolžnik, ki pa vendar ne plača V neko
Dóra (1885):	imenu — ostani domá, prosim ga iskreno; danes je bila rekrutba; krčme bodo polne novincev; utegne se ti kaj pripetiti. Ni se
Zádruga (1890):	meščan: »To je Pavličeva Mara iz turške krčme. « »Iz turške krčme? « ponavlja Zagorski in se čudi. »Prnjavorec sem, ali tega imena
Spletke (1894):	za Štefana? — Tiščinova Lenka in nobena druga! « »Do take iz krčme nimam nič kaj zaupanja. Ljudje radi kaj več povedó, čeprav
Spletke (1894):	Nekega večera, ko so že vsi gostje odšli iz njegove krčme izvzemši tri berače: Urbana Krpo, Martina Zaplato in Florijana Stopco
Očetov greh (1894):	kar tako v nemar! « pristavi Mato. — Ko se odpravijo iz krčme, mora Mato spremiti tovariša še mimo hiše, kjer stanuje Helena
Trojka (1897):	Prva dva vozova sta zavila med tem na dvorišče kmečke krčme, in Lovrova kočija je morala za njima, zakaj gospod Majer

krčmi

kerčmi

Tine in Jerica (1852):	Kerčma ali oštarija. Narveč so zvečer v kerčmi kmetje opraviti imeli. Smole: Jaz se le čudim, de stari
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	baba čevljarja kozje molitvice brati učila, ker se je. v kerčmi vpijanil. „Ti nesnaga! ” mu reče, „že spet prideš domú kakor
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vstavi, zakaj navado je imel, de je hotel pri vsaki kerčmi obstati. „No, si je mislil Pavliha, saj ga jez tudi

krčmi

Zlatorog (1886):	do Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš
Zlatorog (1886):	ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška.
Zlatorog (1886):	V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu

krčmo

kerčmo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kak potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili
Zlata Vas (1850):	siromaške hiše in ječe. ” »V vasi imamo le še eno kerčmo, pa še ta je od več. Ko bi tudi te
Stric Tomaž (1853):	ga vpraša spet uni. „Mislim, da bo za kako veliko kerčmo kakor nalaš“, odgovori tergovec, „posebno ker je dobra kuharca. Če
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	drugi je mislil tretji jih je dobil. Potem grejo v kerčmo, v ktero jim je Pavliha nasvetoval in tam rečejo, de
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bila že tamna noč, pridejo tudi trije kupci v to kerčmo. Kerčmar jih je prijazno sprejel, jim je podal roke, je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Stopi tedaj s konja in ga priveže k hangarju. V kerčmo gré, v kteri je več pivcev vkup sedelo. Pri mizi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kerčmo gré. kjer silno veselo kerčmarico najde, ktera ga prijazno pozdravi

krčmo
Mlinar in njegova hči (1867): v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu

▶ krčmar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krčmar

kerčmar

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pri c. k. kmetijski družbi, 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah
Zlata Vas (1848):	na svojim polji ali pa najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval

krčmar

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Pomagačem sem plačal 35 gl. Dne 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar tukaj, mi je plačal na račun 65 gl. Dne 21.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	za 1102 gl. v papirji 950 gl. v zlatu? 11 . * Krčmar ima pri hl vina 9 gl. ali 25 % dobička; po
Revček Andrejček (1891):	gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on, krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog

krčmarja
- kerčmarja
  Zlata Vas (1848): léto, ki so na to reč gledali. V hiši nekadanjiga kerčmarja Orla je bil nar bolj pripraven prostor sir delati, dober
- krčmarja
  Aritmetika za učiteljišča (1885): 3 igralne mize po 18 gl. Dne 23. avgusta. Od krčmarja Josipa Streharja tukaj sem vzel na račun 50 l vina

krčmarjem

kerčmarjem

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O.
Zlata Vas (1848):	ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče več
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če ga hočejo kerčmarjem ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim ali

krčmarjem

Rokovnjači (1881):	z nožem skočiti na novega sovražnika, ki je bil s krčmarjem skozi vrata stopil: bil je oni mladi mož, ki je
Šaljivi Slovenec (1884):	najedel in napil, potem pa začel tako pogovarjati se s krčmarjem: »Ali ste imeli že kedaj gosta, ki vam ni hotel
Šaljivi Slovenec (1884):	in naredili so desko samo z domačim nadpisom. Dober svèt krčmarjem Gost: »Koliko piva iztočite na teden, oče krčmar? « — Krčmar: »Ej
Prvi sneg (1886):	mestu izpraznila ulice in sprehajališča na veliko veselje kavarnarjem in krčmarjem, ki niso imeli dovolj rok, da bi toliko nepričakovanim gostom
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	je mešetar čakal in vtem imel dolg tajen dogovor s krčmarjem. Ko se je proti večeru pripeljal zdravnik, bila sta s
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	dohtar Konec domov, niti ne zapišem trdega razgovora njegovega s krčmarjem zaradi polomljenega voza. Le to morem omeniti, da je drugega
Spletke (1894):	opravkih. Tačas pa so se smejali pri Tiščinu berači s krčmarjem vred, ker se jim je tako srečno ponesla hudobna nakana
Spletke (1894):	odzdravila sta Resnik in Štefan ter zaprla vezna vrata za krčmarjem. »Meni ni kar nič všeč, da moram jutri od doma
Spletke (1894):	vljudno in čisto nič v zadregi, kakor je pač lastno krčmarjem, ki so videli že dokaj gospode in ptujih ljudij; »dober

krčmarjev
- kerčmarjev
  Zlata Vas (1850): vsih hišah. Zdej pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih

krčmarji

kerčmarji

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je po zimi dvakrat strup; mi pa rečemo, de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom, in potem ga lahko prodajo. Kerčmarji in pivci ga hvalijo, da je kaj. Koliko „Vipavca” se

krčmarju

kerčmarju
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): tedaj, de, kadar, me bote res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste, de

krčmarju

Nemški valpet (1867):	te ne bo tepel, sraka neumna! " pravim jaz in plačam krčmarju vse, kar so oni in midva zapila. "Sraka, bòs to
Ljubljanske slike (1879):	ne boš videl znanega človeka iti v tak brlog. Zato krčmarju tudi ni treba skrbeti ne za kuhinjo, ne za klet
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	je bil prijazni svak moje gospodinje, Tone, ki je bil krčmarju pripeljal mošta. Ko odbije jednajsta ura, velim: Zame je zadnji
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	mogel, in potem drl domov. Odpovedal je še tisti dan krčmarju vse, kar je imel pri njem, ter se preselil h
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	plačevati krme. Novi svoj voz in konjsko opravo je dal krčmarju v nadomestilo za razbiti koleselj. A nič ni tako prikrito
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	prej omenjenim računom gotov, razodel je že svoj namen županu krčmarju. Saj bi se dobil dobil dober konjič na kakem sejmu
Pegam in Lambergar (1891):	še! " vskliknil je mrlič, skočil po konci in spel se krčmarju na rame. Bili so glumci, ki so hodili od kraja
Jara gospoda (1893):	še vedno kakor za domačo hčerko — in ondu je urejala krčmarju potrebne račune ali mu tudi pisala nujna pisma. V tej
Moja hoja na Triglav (1897):	po stari navadi, to je: do tedaj, da se je krčmarju plačal pošteni račun. Trdili so ti izzivači mlekokrvnih Bohinjcev, da

▶ krčmarica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krčmarica

kerčmarica

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pa naskriž gledate! ” „Oh, de bi te zlodi! ” ga ozmerja kerčmarica. „Kar živim, mi še ni nikoli nihče kaj tega očital
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ampak de vselej resnico govori, „Take ljudi prenočim rada”, reče kerčmarica. Ko ji pa Pavliha bolj natanko v oči pogleda, vidi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	perilo dajo. To je Pavlihu dopadlo. Ko je drugo jutro kerčmarica v vasi razglasila, prinesejo ženske svoje kožuhe v perilo. Pavliha
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ako mi je vedno resnico govoriti, ne morem tega zamolčati”. Kerčmarica se je potolažila, ker ju sicer nihče ni slišal. Ko
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in jo prosi, mu za božjo voljo kaj jésti dati. Kerčmarica pa mu reče: „Prijatel, v mesnici mi tudi nič zastonj
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	prosi kermarico ga odpraviti, ker mora zavoljo siromaštva dalje iti. Kerčmarica mu reče: „Ljubi gost, plačajte za kosilo 24 krajcarjev, potem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de morem naprej; trebuh mi hoče ražpočiti se; teči moram”. Kerčmarica ni védila ničesar več storiti in rekla mu je: „Pojdi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Kerčmarica si je vzela te besede k sercu. Precej se je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ni bilo prostora za vse. „Ali vidite otroci,“ rekla je kerčmarica večkrat potem svojim sinovom in hčeram, „kaj snažnost vse ne

krčmarica

Valenštajn (1866):	Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli
Deborah (1883):	govori. ) Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem
Deborah (1883):	k nam berič na kupico žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta je kaplja zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal
Deborah (1883):	še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A po noči dir in krik! Ana je pritekla po
Deborah (1883):	O ti moj Bog, mislil sem in z glavo odkimal. Krčmarica. I na jutro, ko je prišel k nam berič na
Deborah (1883):	preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne ure

krčmarice
Revček Andrejček (1891): zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica. I menda — že! Zvitorog. Lepa Franica, kaj ne? jeli

krčmarico

kerčmarico

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kerčmo gré. kjer silno veselo kerčmarico najde, ktera ga prijazno pozdravi; zakaj na njegovi obleki je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pavliha čez noč v njeni hiši ostal, je prišel s kerčmarico na pogovor, de zna stare kožuhe prati, de so kakdr

▶ krdelo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trupa; SSKJ

krdel
Valenštajn (1866): Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden

krdela

kardela
Divica Orleanska (1848): je in tam – Na enkrat vidim jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo

krdela

Viljem Tell (1862):	Zažigajte grmade po planinah, Da se krdela naglo zbirajo. — Bodite zložni — zložni— zložni. — (Pade mrtev na blazino
Valenštajn (1866):	kaj pribočnik ti prinesel je? Trčka. Poslala so mi ga krdela moja, Zvestobo ti prisezajo iz nova, I željno čakajo ukaza
Valenštajn (1866):	zmorejo. Ilo. Nikar ne čakaj, Da ohladi se njihova gorečost! Krdela Butlarjeva nam so zvesta. Število naše je obilnejše, Potremo je

krdelo
- kardelo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): upali jo iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo

krdelom

Valenštajn (1866):	vojski množica vriščé, Vprašuje ljubeznjivo, v vrste sili Marljivo, ter krdelom pot zapira — Vesel, da je učakal le-ta dan Vojaku sinu
Valenštajn (1866):	poslati starca hočeš? Trčka. Oktavija? Nikakor ne! Kaj misliš? Valenštajn. Krdelom španskim ino laškim pojde V Globoko za glavárja. Trčka. Bog

▶ krebuljčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

krebuljčna

krebulzhina

Kuharske Bukve (1799):	254. Diſhavno vino. Krauterwein. 255. Sęlni jeſih. Krauter = Eßig. 256. Krebúlzhina shupa. 257. Peterſhilova polivka, ali sôſ. 258. Vkuhani peterſhil, ali
Kuharske Bukve (1799):	kruglo, nahudiga jęſiha, poſtavi na ſonze, al na toplo. 256. Krebulzhína shupa. Operi krebulzo, drobno rasſękaj, v' govedjo shupo ſtręſi; kader

▶ krebuljica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krebuljice

krebulze

Kuharske Bukve (1799):	maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę
Kuharske Bukve (1799):	miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla

krebuljico

krebulzo

Kuharske Bukve (1799):	inu jajzhne rumenake notri rasshvérkati. Tudi snaſh sręsano inu ſękano krebulzo v' kosi na maſli ſputíti, v' shupo djati, savręti, s'
Kuharske Bukve (1799):	poſtavi na ſonze, al na toplo. 256. Krebulzhína shupa. Operi krebulzo, drobno rasſękaj, v' govedjo shupo ſtręſi; kader savrè, snaſh notri

▶ kredo samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kredo

credo

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	daj nam tu veſselje S’ teboj na vezhni zhaſs. H' Credo 1.Bog Ozhe, my ſposnamo De vſe je tvoja ſtvar, Kar
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	vuzhy: Kdòr ſe pod njó poniſha, (Ta ſręzhnu prav ſhivy. ) Credo. Goſpod pted tabo s’ trępetanjam Te tvoja ręvna ſtvar ſposná

kredu
- kredo
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): H kredo ali veri. 1. Bog Oče, mi spoznamo, De vse je

▶ kreg samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kreg

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hudo vólo, inu eno zherno termo ſabo, inu taku tudi kreg inu ſlabo glihengo. Moj ſyn, zhe bóſh ti len inu
Hrana evangeljskih naukov (1835):	terpi ino poboljſhaj ſe, de boſh ljudém jesike savesal. ˛Skos krég, tajenje ino oponaſhanje bi ſhe le ſovrashnike ſvoje rasdrashil, ino
Jela (1859):	bi bili taki, kot so bili sinoč; če prideta v kreg, moj Bog; moj Bog varuj ga! " — Skorej na glas jame
Spomini (1860):	njih jezni glas dobro razločil, sem bil radoveden, kaj da kreg vzrokuje. Z Janezom oba ob enem poskočiva po koncu, pa
Razne dela (1870):	tudi tukaj um kali vši mami? Povejte, kdo začel je kreg? Lord žlahtni! (Talbotu:) Ste vi koristi pozabivši lastne Ranili tak
Razne dela (1870):	Umirjena sta kneza, to je res, V prepire pak in kreg visocih glav Se mešati brez klica trudoljubno Da malo hval
Razne dela (1870):	In un na to: „Je prav, se zgodi, Med nama kreg nej on presodi! " Izrekši gresta v izbo tje, Bil pod
Razne dela (1870):	Bastarda k kralju in jima roke sklene. ) Objemita se kneza! Kreg na stran, Zdaj ko sodile so za nas nebesa. (Dünoa

kreh

Sacrum promptuarium (1695):	Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria
Sacrum promptuarium (1695):	dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh ſebe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla

krejh
Sacrum promptuarium (1695): Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor

krega

Sacrum promptuarium (1695):	tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil
Sacrum promptuarium (1695):	aku shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk

kregi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nima luſhta ſvoj zhaſs, inu denarje v' oſhtariji sapraviti. Kadar kręgi, inu boji po hiſhah vſtanejo, je tudi lenoba nad tęm
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęriga bi ſi eden drugim dala. Sakaj od kod pridejo kręgi, inu prepiranja po hiſhali med sakonſkimi? Morebiti od tód, de

kregom
- kregam
  Sacrum promptuarium (1695): shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar
kregu
Sacrum promptuarium (1695): bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po

▶ kregati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kregajo
Mlinar in njegova hči (1867): Lahko noč! Govorite z očetom! Kregajo naj me, to sem zaslužila; samo v mesto k rodbini

kregajte

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oſliz. Tako jih odpravi, ino per odhodu jim rezhe: „Ne kregajte ſe mi po poti savoljo nekedanjiga, vſe bodi posábljeno! “ ˛Stari
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	she ſposnali kaj bo, kadar bodete bres oblaſti shivéli. Le kregajte ſe s pametjo, vaſ bo she vaſha laſtna nadloga suzhila

kregal
Biblia (1584): njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal

kregala

Sacrum promptuarium (1695):	sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti
Sacrum promptuarium (1695):	nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar je dial, Bug bò

kregali
Zlata Vas (1848): kaj učili. To je pomagalo, de se niso zavolj mej kregali in pravdali, kar je sicer zavoljo nepazljivosti navada bila. 25.

kregati

kregat

Sacrum promptuarium (1695):	hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku
Sacrum promptuarium (1695):	ima pravu, on pak je djal de ne ſe ſazhneta kregat, inu preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu papade
Sacrum promptuarium (1695):	je mogozhe, sakaj de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k'

kregati
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): in jim verže pest žita. Njen brat Robert jo jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici

▶ kremen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kremen

Mineralogija in geognozija (1871):	graniti dosti kvarca, so stanovitniši in ko razpadejo, zapusté nerodoviten kremen. Tudi podobe, ki jih kažejo po sprhnenji, niso vse enake
Gozdovnik (1898):	risalom naredila. »Tukaj je hodil, Pepo! Poglejva da tu je kremen, na kteri je bil stopil in kteri je napravil ta
Gozdovnik (1898):	kteri je napravil ta potezaj. Smer zarisa, kteri je napravil kremen na skali, ta nama dopoveduje, da je šel Kučilo naravnost

kremena
- kremena
  Mineralogija in geognozija (1871): Trdota jim je 5 do 7.5, gostota 2.6 do 4.3. Kremena kislina, galunina in apno prevladajo, toda druzih zloženin je včasi
- kremenata
  Zoologija (1875): škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je
kremene
Mineralogija in geognozija (1871): s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh
kremeni
Pripovedke za mladino (1887): so biseri in dragoceni kameni. „Ti so še boljši, kakor kremeni,” pravi Janezek ter si jih vse žepe napolni, kar jih
kremenu
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): gnoj, ker zvezane redivne reči razje in razveže, postavim, v kremenu: in pa kislino iz zemlje poserka. Če bi ga pa

▶ kremenast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kremenaste

kremenate

Mineralogija in geognozija (1871):	zlasti iz Geysera na Islandu. Kremena zraščenina postaja na dnu kremenate vode; ako jo skoz mikroskop gledaš, vidiš skoraj same kremene
Botanika (1875):	druga pa kalijevnata rastlina); peto leto: Oves, rž ali ječmen (kremenate in apnenate rastline); šestega leta se kolobar začne spet od

kremenastih

Stelja in gnoj (1875):	12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode
Stelja in gnoj (1875):	sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere

▶ kremenček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kremenčka
- kremenzhka
  Genovefa (1841): je v votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe

▶ kremenčevokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

silikaten; kontekst

kremenčevokisla
- kremenčevokisla
  Kemija (1869): Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose
- kremenčevo-kisla
  Kemija (1869): 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424

▶ kremenov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kremenova

Rudninoslovje (1867):	drobno-grózdast i ledvičast, brez barve, prozóren i sijajen kot steklo ; kremenova siga (Kieselsinter) je vlaknasta, kapničasta i seséda se iz vročih
Rudninoslovje (1867):	opal v ogerskej Telke-Banyi, Menilit pri Menil Montant-u blizu Pariza, kremenova siga okoli Gejsira na Izlandu, steklasti opâl pri Walschu na

kremenovi

kremeni

Mineralogija in geognozija (1871):	R3Si. Po tem tacem pridejo na 3 ekvivalente kisleca v kremeni kislini 3 ekvivalenti v zasedi, ktera je ž njo zvezana
Mineralogija in geognozija (1871):	baker ali zeleni bakrovec, 59. Kieselsandstein, kremenati peščenec, 76. Kieselschiefer, kremeni škriljnik, 33. Kieselsinther, kremena siga, 34. Kit, Wallfisch. Klada, Block

kremenovo

kremeno

Mineralogija in geognozija (1871):	ostanki millarde pomrlih živalic nagromadijo se v ležišča, delajoča drobljivo kremeno kamenje, kojega so popisali kot infusorsko zemljo, gladivni škrilnik; naposled
Mineralogija in geognozija (1871):	baz: apna, magnezije, železnega ali manganovega oksidula; na drugi strani kremeno kislino z 1 ekvivalentom zasede (baze) glinice, železnega oksida ali

▶ kremžiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kremžiti
- kremshiti
  Sveta grofinja Genofefa (1857): kako de ſe je sgodilo. Sdaj ſe svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti in britkoſti

▶ krepčilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

krepčila

krepila

Spomini na okupacijo Bosne (1888):	se mi ranjenci smilili tem bolj, ker nisem imel nobenega krepíla zánje, niti hladilne vode ne. Stopati mi je bilo pa
Lisjakova hči (1892):	srca veselim mladega življenja svojega; drugega mi ni treba. « »Nekoliko krepila bi ne škodilo,« ponuja ji on; »vsa si upehana, in

▶ krepek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krepakpridevnik, splošni, nedoločeno

krepak

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tém ſhe le ſe bo sopet zelo pot domú valjil. — Krepak mosh je, okoli 40 lét ſtar, in ne kashe ſe
Zlatorog (1886):	O pojdi mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet

krepekpridevnik, splošni, nedoločeno

krepek

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar je pràv. Po taki sapi je človek vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk. Ker se je vsled tega za 12 do

krepkapridevnik, splošni, nedoločeno

kerpka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je

krepka

Roza Jelodvorska (1855):	vajnim zedinjenji, in se tudi sam jako veselim, dva tako krepka in slavna viteza v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri nas zlo majhna in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza

krepkepridevnik, splošni, nedoločeno

krepke

Kemija (1869):	so ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in
Kemija (1869):	pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu

krepkegapridevnik, splošni, nedoločeno

kerpkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko, kakor lok

krepkega

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zato, da imajo potlej več otave. Pa taki nimajo pravega krepkega sena, ampak dve otavi, pervo močnejši od druge, in tudi
Svetinova Metka (1868):	mlado gospodinjo, ki jo tako čisla in ljubi, zdaj pa krepkega Sultana, ki sicer še spi, pa naj zasliši najmanjši šum
Antonio Gleđević (1873):	mrtvo in vse je pospalo, kar je bilo dobrega in krepkega! Gundulič, Palmota in drugi, kje so? Ostal pa je rod
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	oziral na istino. Tedaj stavi on svojo edino nado v krepkega vladarja, da sè silno roko zedini italijanski narod, da ga
Rokovnjači (1881):	so bili ali zelo potrpežljivi ali pa so se bali krepkega kot pretepalnika poznanega Blaža Mozola, zlasti ker kaki štirje kmetje
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	izpolni. Nosila je brez neprilike cela tri leta in rodila krepkega dečka, ki je precej po rojstvu govoril, hodil in jedel
Povestnik v sili (1883):	končavala z istim vošilom: da jej želite dolgegea življenja in krepkega zdravja, posmehovala se je porogljivo in odločno dejala: Teodozij, na
Domačija nad vse! (1889):	v njegov prijazni obraz, njeno uhó nikdar več ne culo krepkega, a prijetnega glasu njegovih besed, zdelo se ji je nemogoče
Slučaji usode (1897):	za vrat, da bi jo zadavil. Toda Avrelija je bila krepkega života, čilih močij in pogumne, nevsplašene narave. Takoj ugane, kaj

krepkejšipridevnik, splošni, primernik
- krepkejši
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na divjake cepljene bile
krepkempridevnik, splošni, nedoločeno
- krepkem
  Oče naš (1885): mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku in pri redovnem, prostem živežu se je pa zopet

krepkipridevnik, splošni, nedoločeno

krepki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tanjko pregledamo take ljudí, bomo koj vidili, de lepó zrašeni, krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med drugimi razsajavci
Občno vzgojeslovje (1887):	da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo

krepkihpridevnik, splošni, nedoločeno

krepkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6
Valenštajn (1866):	To stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bolna žena in šestero otrok. Imel je sicer še par krepkih zdravih rok, pa ni mu bilo moči, z njima preživiti

krepkimpridevnik, splošni, nedoločeno
- krepkim
  Oče naš (1885): srca vtopljen. Kar na enkrat pa je vstal in s krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere

krepkopridevnik, splošni, nedoločeno

krepko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo
Divica Orleanska (1848):	se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni
Divica Orleanska (1848):	hočem, de me vidi svet. Burgún. To slavo Ste s krepko dušo naklonili si! Izabó.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški
Maria Stuart (1861):	kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom, skoz ktere je šla Marija, na sredi
Maria Stuart (1861):	ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste
Kemija (1869):	se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi

najkrepkejšipridevnik, splošni, presežnik

nar krepkejši(združena oblika)

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom pride. Kriva misel, da drevésa, posajene poleg

▶ krepkost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krepkost
- krepkoſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi
krepkostjo
- kerpkostjo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kej vojske in kaj meča na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so

▶ Kreplje samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Kreplje
- Krepije
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino

▶ krepost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krepost
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo spravo z Bogam in ljudmí. In tako tudi

kreposti

krepost'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Ti obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De

kreposti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H
Divica Orleanska (1848):	ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana. Je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je tudi
Občno vzgojeslovje (1887):	ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu
Občno vzgojeslovje (1887):	izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira
Občno vzgojeslovje (1887):	katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo

krepoſti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	terdniga ſerza zhlovek je. — Tako ſo pogoſto pod ſlamnatoj ſtrehoj krepoſti doma; ki jih po meſtih in gradih saſtónj jiſheſh. ” Vuzhitel
Genovefa (1841):	de tudi edine niſo pogréſhile. Ta dan ſo prasnik shénſke krepoſti in obzhinſki prasnik poſhtenoſti in veſelja vſih shená in devíz

krepostjo
Stric Tomaž (1853): pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s krepostjo, ter ga še celo z velikim veseljem napolnilo, tako preganjanemu

▶ krepostno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krepostno
- krepoſtno
  Sveta grofinja Genofefa (1857): imela, ko Boga in molitev. Shivela je prav poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni

▶ kres samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kres

Astronomija (1869):	Kugel, 238. Oblino oplošje, Oberfläche der Kugel, 238. Obratišče, (solstitium), kres, 256. — poletno, Sommersolstitium. — zimsko, Wintersolstitium. Obroč, Limbus, 236. Obseg, Umfang
Astronomija (1869):	dne 21. junija v mesto ktero imenujemo letno obratišče ali kres. Tu vidimo, da je severni tečaj N in precej zdaten

kresa

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	le drugo leto seme delata. Cveteta višnjevo, dolgo časa, od kresa do konca velicega serpana, in seme narejeta, ki ga ptiči
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se kaka skrivnost godila ali čudo. To se godi okoli kresa. Potlej pa spet teče in mladike svoj pot dalje rastejo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mesca godí. Verti in vinogradi. Zelnate rastlinke se zdaj do kresa presajajo, da se dobé zgodnje glave za jéd; kar pa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vsaksebi presadé, nar raji po kakšnem dežji. Če pa do kresa dežja ni, se morajo vse eno presaditi, in jamice polivati
Spletke (1894):	kmalu tam, kjer muh ni. »Če bo Resnik pribolehal do kresa, pa tudi nič nečem«, sodil je neki občinski mož, vračajoč

kresu

kresi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): in po raznih gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o kresi toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo

kresu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jesen ni prav prijetna bila. — Ak' se kukuca dolgo po Kresu ogláša, pravijo de dragino pernáša. — Na st. Medárda več taciga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	koreninami rovál in celó pri nekterih cerkvah zvonike poderl. O Kresu je bila taka slana, de so bile tla takó béle

kreſu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drugazhi jo sele duſhi. — Ako jo letaſ vſejeſh, imaſh o Kreſu pervo koſhnjo, pred Veliko maſho she drugo, in o ſvetim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	De ſalata v zvetje ne gré, kar ſe vezhidel po kreſu rado godí, naj ſe ſteblo ſalate kój pod perjem in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga zhiſtiti. Kadar mosig saſtávati sazhne , to je koj po kréſu, preglej vſako ſadiko poſébej, puſti vſaki ſadiki dve nar lepſhi

▶ kresija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kresija

kraſsija

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	neſse. Smeſhnava. Saſtojn te maſhke ſhvigajo. Budalo. Le Kraſsija, K — Kraſsija, ta je naſh kriſh. Naj ſpremiſlijo, dvanajſt pro — otokolov morem
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kej notér neſse. Smeſhnava. Saſtojn te maſhke ſhvigajo. Budalo. Le Kraſsija, K — Kraſsija, ta je naſh kriſh. Naj ſpremiſlijo, dvanajſt pro

kresija

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto. Korún

kresijah
Kmetijske in rokodelske novice (1848): h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali? — Če so

kresije

kreſije

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa vezh rezhi reſ velika dobrota bil, ſe poglavar Ljubljanſke kreſije, goſpod baron Mak-Newen, ki sa blagor gorénſke kreſije ſerzhno ſkerbi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poglavar Ljubljanſke kreſije, goſpod baron Mak-Newen, ki sa blagor gorénſke kreſije ſerzhno ſkerbi, mozhno prisadeva, de bi ſe to naprejvsétje ispeljalo

kresiji
- kresii
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka

kresijo

Svetinova Metka (1868):	bil skoraj vedno na poti: zdaj v komisijo, zdaj v kresijo, zdaj zopet v Ljubljano. Ni torej čudo, le je pri
Hudi časi (1894):	da naj gredó, in drugi kričali, da »v kresijo, v kresijo! « »Za menoj! « zavpil je Birk, zgrabil sekiro na vozu in
Hudi časi (1894):	upali ustavljati se nevarnemu uradniku, ki jih je peljal pred kresijo in pred proštijo kazat jim »corpora delicti«. Vsem se je
Hudi časi (1894):	vpili, kam da naj gredó, in drugi kričali, da »v kresijo, v kresijo! « »Za menoj! « zavpil je Birk, zgrabil sekiro na

▶ Kresnice samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Kresnic
- Kersnic
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju

▶ krhek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krhek

krhak
Rudninoslovje (1867): je pa bela; poluprozoren je, ali pa samo prosojen, malo krhák, nekoliko trši (tr. = 2•5) od soli, ter 2•2krat

krhek

Rudninoslovje (1867):	barve srebrnate, i vleče malo na rdeče, raze je sivkastočrne; krhek je, trd (tr. 5•5) med apatitom i živcem i
Rudninoslovje (1867):	tudi raza je zelena, toda nekoliko bledejša, samo prosójen je; krhek, trd (tr. = 3•5 .... 4•0) skoro kot jédavec, i
Rudninoslovje (1867):	sijajnosti je kovinske, barve srebrnate ali jeklene, a raze sivkasto-črne; krhek je, trd (tr. = 5•5 . . . . 6•0) skoro kot živec
Rudninoslovje (1867):	raza je taka, samo nekoliko bledejša; prozóren je ali prosójen, krhek, trd (tr. = 3•5 .... 4•0) skoro kot jédavec, i

krhka

kerha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v ſuſhni

kerhka

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	do dobriga. Ako hočeš, de je lep, se mora koža kerhka in lošasta viditi. Pečeni prasc. Čisto strebljeniga prasca dobro operi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pusti ga v peči tako dolgo, de koža kerhka prihaja, zareži jo potem navskriž do debelosti mezinca štirivoglato, večkrat

krhka

Rudninoslovje (1867):	rjava i modra, razo ima belo; prozórna ali prosójna je, krhka, (tr. = 5•0) kot apatit, i 3•4krat teža od
Kemija (1869):	sprimejo se vlakna med sobo, in taka koža je trda, krhka in ni za tehnično rabo. Pustimo pa kožo ležati v
Kemija (1869):	32,5; gostota = 7; tališče = 500° C. Cinek je bela krhka kovina, ki se večidel dobiva iz dveh rudnin, kalamina zvanih

krhko

Kemija (1869):	umetnine. Na prelomu je to železo zrnasto, trdo in sosebno krhko, ne dá se tedaj kovati, moči ga je pa piliti
Botanika (1875):	rahlo, strženasto, votlo, cevasto leseno, vlaknato, zelnato, mesnato, sočnato, gibko, krhko, krepno, trtasto, šibko, omahlo. Gledé svoje meri se deblo imenuje

▶ krhelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krhlje

kerhlje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v več krajih cele jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v sapnih shrambah, in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z mehurjem. Kutnjini sok. Deset ali dvanajst kutenj zreži na kerhlje, kteri pa neotrebljeni ostanejo, skuhaj jih s štirimi poliči vode
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi kuhaj, pa ne premehko, in odcedi; deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in vli ga potem pohlajeniga na v steklenico napravljene breskvine kerhlje. Vkuhane breskve, drugači. Zlo debele, dobre, še zelene breskve v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhale, ter ga vreti pusti, dokler ni lepo čist, deni kerhlje v kotliček, vli vroči cuker nanje, pokri jih ter jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih tako dva dni pusti, potem cuker odcedi, zopet zavri, kerhlje vanj deni, de pol četertine ure počasi vrejo, vzemi jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vsuši, nanje zli. Kutnjina solata. Zlo zrele kutnje olupi, na kerhlje zreži in z vinam, vodo in veliko cukram prav mehko

krhlji

kerhlji

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi kuhaj, pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žbice, zloži jih v steklenice in vli sok nanje. Kutnjini kerhlji, drugači.

▶ krhlika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krhlike

krhljike

Botanika (1875):	in amoniak - gummi od drevesa ,,Dorema” imenovanega. 209 74. red. Krhljike (Rhamneae). Kozja črešnja (Rhamnus catharticus) ima črne jagode, ki imajo
Botanika (1875):	vodo pomešan in posušen, daje zeléno sočno barvo. Oglje od krhljike (Rhamnus frangula) se posebno ceni za narejanje strelnega prahu. V

krhliko
Botanika (1875): v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo

▶ kri samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kri

crij
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): siti tomi desnomi shaharji odpvſtov kier je tabe tvoja S. Crij zhries obliezhje dovta takva. Kpetomi barti jas tebe prosim o
crji
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ketieri pravi meshnk zhries tv zartano telv inv si reshnjo Crji srazhe pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra
kerv
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje

kri

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	človeku po vsih udih šviga, posebno pa se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja
Robinson mlajši (1849):	Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno bilo
Blagomir puščavnik (1853):	lica še enkrat čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki iz rane teče, se mora čisto zmivati in rana
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	rani. Marica reče: „Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno kri teče. Zdaj vendar več ne boš plezal po drevesih za
Zoologija (1875):	vodi razproščenih snovi. Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri na potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta

krji

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gvobozhe rane noi vtvojo S. Roshenfarbano reshenjo krji inv vrvoi kervavi pvet noi vtvoi pra S. † Krish katieri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni shem tabe gorei inu kmenei! katero

krv

Valenštajn (1866):	Poganska stara ljudstva, i zató Volila prostovoljno so darove; Človeško krv so Tifonu točila, Da jezo tolažé i srd božanstva. (Po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	kaznovali na smrt. V Trstu kakor drugod je tekla mučeniška krv. V dobi preganjanja kristijanov sv. Mohor ni več zahajal v

kry

Biblia (1584):	njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir je v'
Ta male katechismus (1768):	s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga, ali
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njemu: Şręzhèn ſi ti Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny tebi tó rasodęlu, ampak mój Ozhe, katęri je v'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	previdil, na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe

krvi

kervi

Genovefa (1841):	koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe
Genovefa (1841):	kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bólje, kakor vſi drugi pomozhki. De bi ſe preſhizhem nekoliko kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa
Zlata Vas (1848):	Ožbétam šli. Ona pa je vedila, de je Ožbè vroče kerví in nagel, de se je morebiti s starši spèrl in
Robinson mlajši (1849):	pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo, če jih brez prelivanja kervi v svojo moč ne dostanemo. “ So šli, ino Petek je
Robinson mlajši (1849):	si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	pùnt vstal, zavoljo kteriga je bilo po celi Evropi tóliko kerví in solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga mesta na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	to je ravno moje prizadevanje. ” „Kako do zlata priti? — po kervi! ” „Po kervi? ” „Jaz sem se seznanila z nekom, ki po

kervy

Ta male katechismus (1768):	teſtamenta, katire je namest kervaveh vofrov judovske stare postave bres kervy noterpostavlen bil, inu bo per S. Mashi ſa ſhive, inu
Ta male katechismus (1768):	v' pesty nada, katiri nas bodo noter da ſadne kapelze kervy stiskalli, s' kervavo vojsko, s' hudo, inu drago lejteno k'
Branja, inu evangeliumi (1777):	vezhirji rekozh: leta kelh je ta novi Teſtament v'moji kervy: tu ſturite. kaderkol boſte vi pyli. k'mojimu ſpominu. Sakaj
Branja, inu evangeliumi (1777):	pride uſſa pravizhna kry, katira je na semli prelita od kervy tega pravizhniga Abelna noter da kryvy Zaharia Barachioviga Synu, katiriga

krivij
Sacrum promptuarium (1695): je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe

krivy

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar naſrezhniſhi Judesh? kam hitiſh ti kervavi vaivoda teh Chriſtuſove krivy shelnih, inu sheinih Judouskih berizhou? ti hitiſh v'ta vert
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ena ſama ſousa pruti tvoji taku obiunu sa nas preliti krivy? napremoshni ſmo mi to naisrezheno dobroto tvoje sa nas sputene
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe ozhmo sgovarjat? Mi, mi ſmo doushni na ti preliti krivy naſhiga Chriſtuſa. Mi, mi ſmo doſtikrat huiſhi bly, koker Judesh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vidio. Drugim ſo oiſtri, ſebi pa mehki. De vy Chriſtuſove krivy plazhilu navsamete, de tu greſhnu Judeshovu isdavaine na poterdite, morebiti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmo mi to naisrezheno dobroto tvoje sa nas sputene ſvete krivy tebi povernit. Samu tu s' tvojo gnado premoremo, de sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poſluſhale, inu gor vsele! aku na bodo od te zartane krivy tiga nar zhiſteſhiga jagneta Boshjiga ſe h' pokuri omehzhati, h'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shivota, oben krei, negoviga zeliga ſvetiga shivota ni biu bres krivy satu, debi on s' naſhiga zeliga greſhniga shivota vſe grehe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta zirkou omadeshana, kader vy nar grefhnifhi kopzi, inu nadoshne krivy sheini ſodniki v zirkvi vafho flushbo opraulate? taku ſe gody
Branja, inu evangeliumi (1777):	kelh tega Goſpuda pye: ta je kriv na teleſſu , inu krivy tega Goſpuda. Skuſi pak ſam ſebe zhlovek , inu jęj toku

krvi

Viljem Tell (1862):	Nazidovec. Da, bratje smo po srcu in po krvi. Vsi (v roké si segajo). En narod smo in složni
Zoologija (1875):	želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali prav nič, ali pa le nepopolnoma, in
Zoologija (1875):	otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razproščenih snovi
Zlatorog (1886):	dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda
Tiun - Lin (1891):	a jaz sem bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo
Gozdovnik (1898):	htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi prelivati nikdar, ako ni neobhodne potrebe. «
Gozdovnik (1898):	pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal

kryvi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe

kryvy

Ta male katechismus (1768):	ſakrament tudi en vofer? Vofer novega testamenta, katire se bres kryvy oppravla , inu se Adovanje, tu je: ta nakryvave vofer imenuje
Ta male katechismus (1768):	ta S. ſakrament noterpostavel; ſhivu Telú pak namore bres kryvy biti. Kaj je pak tuistu, kar se po Obhailu pyti
Branja, inu evangeliumi (1777):	njeh jesiku tu imę dobila : Halceldama , tu je: niva te kryvy. Sakaj v' bukvah teh Pſalmov ſtojy sapiſſanu : njeh ſtanuvanje bo
Branja, inu evangeliumi (1777):	na semli prelita od kervy tega pravizhniga Abelna noter da kryvy Zaharia Barachioviga Synu, katiriga ſte vi umorili med Tempelnam, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	v' njeh jesiku imęnuvana Haceldama , tu je: ena niva te kryvy, noter da danaſhniga dneva. Tedej je dopounenu , kar je govorjenu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Zirkovno skrino , ali ladizo s'hranili: Sakaj tu je te kryvy plazhilu. Ouy ſo pak en
Kratkozhasne uganke (1788):	tu ſene tize? ta perva nima serza: Ta 2. nima kryvy: ta 3. nima jeſika ta 4. svoje mladizhe dojy: ta
Kratkozhasne uganke (1788):	en modrijan, inu vedèsh. Sóvi je serze upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza
Kratkozhasne uganke (1788):	topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza: slavz póje da kryvy, inu brinovka try lejta ſtaru ohmetje na hraſtu ſoble. Ushęzh

krvjo

kerjo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti per nasrazhenomi kronenj praliv jas se sapezhieram stiſto prasveto kerjo, katero si ti pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas se
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni knabojo trenei moli

kervjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije lize, roke
Divica Orleanska (1848):	na glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka
Zlata Vas (1850):	bom prav nič bal. Ako terja, de se s svojo kervjo podpišem, se mu hočem z dužo in s telesam zapisati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veliko jih je še pri tem svojo kri zmešalo s kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji v glavno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	malo steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva

kriujo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoim ſvetim Reſhnim Teleſam shpishou, inu s ſvojo ſveto reſhno kriujo napoyu. Ta je, katiri je tebi tu naprei povedou, kar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tvojim ſvetim Reſhnim teleſsam shpishou, inu s'tvojo ſveto Reſhno Kriujo napoyu, ſi nega s tim lepim imenam enga perjatela pozhaſtiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	velikmi gnadmi obdan, inu s' Chriſtuſovim ſvetim Teleſam, inu ſveto kriujo naſiten: Laqueo ſe ſuſplendit. Je sa en shtrek ſem ſebe

krvjo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe. O Bog sveti Duh, iz srca bi

kryvjo

Ta male katechismus (1768):	tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti
Branja, inu evangeliumi (1777):	hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh

▶ kričanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kričanja

Dóra (1885):	nje glava te dni postala kot sod velika, od samega kričanja, jokanja in nereda v hiši. Pa idi, če res ni
Postillion d'amour (1887):	jih s »Penti kvetz'« (»domači hudič«), dokler daljina ne storí kričanja brezvspešnega. Priplovejo v King-te-čn, in glej, tu res stojí mal
Iz življenja mlade umetnice (1890):	zajedno začetek ulic, ki so vedno polne gibanja, življenja in kričanja nižjega ljudstva. Po teh ulicah prideš obrnivši se na desno
Roman starega samca (1895):	toliko! « — »Česa? « sežem jej jaz z nasmehom v besedo. »Menda kričanja malega paglavca? « »Smrti,« odvrne ona zamolklo, in solze se jej

kričanje
- kričanje
  Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti. V štirih dnéh sta
- krizhanje
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo

▶ kričati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kričal

Maria Stuart (1861):	meša Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni res; bledenje je vročinsko
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	une dve tudi koj imeti? ” „O vaj, o vaj! ” je kričal Jud. „Bodite usmiljeni, gospod, le ne tako hudo”. „Vlezi se
Gozdovnik (1898):	bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka

vzkričal

Robinson mlajši (1849):	oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od
Robinson mlajši (1849):	„Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo bi te gotovo, pak

kričala

Zeleni listi (1896):	zdaj na obleko, zdaj na levo, zdaj na desno ter kričala na vse pretege. »Čemu neki kričiš, Zorica? «, vpraša jo njen
Gozdovnik (1898):	človeški glas,« pripomni Diaz. »Ne poznam živali, ki bi tako kričala. « Krik se ponovi. To je bil drugi krik Kučilov. »To

kričali

Zlata Vas (1850):	šoli, v cerkvi pa ne, in so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so stare
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	zbegal vse ptiče, ki so se uže umirili, da so kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali

kričalo

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	poliže po grabnu. Ljudstvo, to viditi, popada na obras, ino kričalo je: Elijev Gospod je pravi Bog! “ — Elija reče kralju: „Hiti
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	se je vse veselja razlegalo. »Rešeni smo, rešeni! « je vse kričalo, in ki so se bili popred sperli, so se spravili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	spretne roke in modro postopanje nemških strokovnjakov” — tako se je kričalo po tukajšnjih in unanjih časnikih, tako se je telegrafiralo na

kričati

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	na bregu ležečega z nožem suval. Ko pa ta jame kričati, nekdo ustreli in učenik zbeži v goščavo. " "Da, sedaj je
Revček Andrejček (1891):	hu! Andrejček. Komu pa se godi tako dobro, da mora kričati ? (Ozira se. ) Anže: Juhu, hu, hu!

kriči

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in
Deborah (1883):	Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove
Deborah (1883):	me prevara tvoja. Odkupil sem od tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef! Jožef (solze se mu ulijo).
Zeleni listi (1896):	slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in divja, a ptičic ni bilo več nazaj. Ali ni

krizhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtarſhem. V' hiſhi je vſe polno nepokoja ino smeſhnjave. Vſe krizhí ino joka po dekletu. Tudi ſe je po ſhegi tiſtih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojih kljus, ktére vèſ prepaden vſeſkosi besá, in nad njimi krizhi. In debelo gleda mnoshizo salih goſpodov s slatimi svesdami na

kričijo

krizhijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s njih sraſejo. ) „Ja, ja, tako bomo ſtorili! ” vſi uzhenzi krizhijo*. Léta pertezhejo in ſadje bomo s naſhih dreveſiz tergali, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ako ſe jim urno shliza sa shlizo jedi ne da, krizhijo, ali pa vezh jeſti nezhejo. Mamike in tetike tudi nimajo

kričiš
Zeleni listi (1896): zdaj na desno ter kričala na vse pretege. »Čemu neki kričiš, Zorica? «, vpraša jo njen oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem

▶ kriče prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kriče

kričaje

Razne dela (1870):	žlahtnimu junak Ponižno se približa jak; Za njim pritisne ljud kričáje Shodiša krog napolnováje. In un začnè in rêče prost: "Sim
Razne dela (1870):	spe v berlog skalín; Ko v gnezdih orli se splašijo, Kričaje v zrak se dvignejo, Goveda groze ostermijo, Restanje konj očita
Razne dela (1870):	Z okoljšinam ljubici vso, Zdaj pojejo v mestu po cestah Kričaje vse deklice jo.
Razne dela (1870):	osebno prederl, končaje ti prazno živetje. Rekši naprej se podá, kričaje mu sledijo drugi, Groma veseli Kronid pa zbudi na zraku
Razne dela (1870):	napad i trume pridružene njemu. Uni naravnoma v zid uporni kričaje dervijo, Skite vertivši namoč, preprežene z bikovo kožo, Gnetijo Asja
Razne dela (1870):	prepušati vam brodovja i šotore vaše. Reče, in krogom divjá, kričaje neznaniga zvuka, Kakor junakov deset bi tisuč, al več jih
Razne dela (1870):	začujejo vse ga ušesa; Ravno zidovju nasprot vihari vsa truma kričaje, Spenjajo vsi se na verh, jim sulice bliskajo v rokah
Očetov greh (1894):	nevesti. « »Oj, vem, kaj je hotel! « oglasi se Barba malone kričaje; »pa ti nisi menda že tako opešal, da bi dal

kriče
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji

▶ krik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krik

Sacrum promptuarium (1695):	ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala
Deborah (1883):	in zdrav je bil. Krčmarica. A po noči dir in krik! Ana je pritekla po kisa, vpraševala sem, a besede ni
Gozdovnik (1898):	Encepez krikne in na ta krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó
Gozdovnik (1898):	in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se čuje krik, da don Estevan obstoji. »Stoj! « Ta krik se je glasil
Gozdovnik (1898):	počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don
Gozdovnik (1898):	bi tako kričala. « Krik se ponovi. To je bil drugi krik Kučilov. »To je človek,« tolmači Arečiza, »toda človek v grozni
Gozdovnik (1898):	glas,« pripomni Diaz. »Ne poznam živali, ki bi tako kričala. « Krik se ponovi. To je bil drugi krik Kučilov. »To je
Gozdovnik (1898):	ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov

krikom
- krikam
  Zlata Vas (1848): nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam na kolena pade in ga prosi pri Bogu in pri
- krikom
  Zeleni listi (1896): zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici
krikov
Gozdovnik (1898): krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem

▶ krilat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krilata

Valenštajn (1866):	kotije. Tekla (se smehlja). Na poti tej so varuhi duhovi, Krilata leva stražita na vratih. Grofinja (se smeje). Ah to! zvezdarnica
Trtna uš (1881):	nekoliko temnejšo barvo; oči so pa nà zunaj bolj napete. Krilata trtna uš ne živi pod zemljo, ampak zmiraj nahaja se
Trtna uš (1881):	se proti koncu augusta in ves september. Krilata trtna uš (Tablica II. pod. 11) podobna je krilatej listnej

krilate

Zoologija (1875):	po vodi ali na skrivnem glodajo v lesu, rojé pa krilate žuželke po zraku ali tekajo v samopridnih namenih sem ter
Trtna uš (1881):	posameznimi trsi, kder se je bila zaplela in obvisela. Ove krilate uši prikažejo se večjidel meseca septembra. Škode trsu ne delajo
Trtna uš (1881):	odnese, da se tako trtna uš znatno dalje zatepe; kajti krilate uši naležejo kmalu in brez posebne uplojitve veliko jajčic na
Trtna uš (1881):	uši prikažejo se večjidel meseca septembra. Škode trsu ne delajo krilate uši nobene, pač pa jih veter čestokrat vzdigne in po
Trtna uš (1881):	nekoliko bolj raztegnene, kakor pri navadnej trtnej uši. Iz jajčic krilate uši izleze poslednje pleme trtne uši, namreč po spolu ločena

krilati

krilatej

Trtna uš (1881):	september. Krilata trtna uš (Tablica II. pod. 11) podobna je krilatej listnej uši, le precej menjša je od slednje. Ima po
Trtna uš (1881):	samo je pa podobno telesu nimfinemu. Vrhu tega opazujemo na krilatej uši tam, kder se peruti držijo telesa, nekoliko temnejšo barvo

krilati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki ôče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne more in ne smé muditi se pri davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej; kazavec na veliki uri sveta
Zoologija (1875):	pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé

▶ krilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kril

Zoologija (1875):	kakor tleča iskra okoli, samica pa, tako imenovana ivanščica, nema kril in se sveti v travi. Še krasniši je mudeče se
Zoologija (1875):	podoba 181, ima jako kratke pokrovke in pod njimi nikakoršnih kril. Plavkasto črna je in 5 do 15 črt dolga. Kakor
Zoologija (1875):	Imajo štiri krila različne velikosti, prav malo jih je brez kril. Krila so pokrita s predrobnimi luskami, ki se dadó kakor
Trtna uš (1881):	od slednje. Ima po 2 para primeroma velikih perutij ali kril. V mirnem stanji pokrivajo peruti telo kakor streha; telo samo

krila

Divica Orleanska (1848):	Angel ti si svet; Le nam očí je tma debela krila. Jovana (se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično v sredi
Zoologija (1875):	Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo
Zoologija (1875):	po zraku, samice se pa potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in
Deborah (1883):	Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O

krilih

Kranjska nevesta (1864):	mu je bila prijetna, in nesla ga je, kakor na krilih proti gradu. Močno ga je srce bolelo, ko se je
Svetinova Metka (1868):	mestnih gospodičen, ki so lepe in šumé v dragih svilenih krilih. O pač srečna, katera bo enkrat njega svojega imenovala! Ali
Svetinova Metka (1868):	ko si tako videl lepe mestne gospodičine v drazih svilénih krilih, ki se znajo tako lepo vesti in tako učeno govoriti
Mahmud (1870):	podkopali. Zginila je črna noč in odletela na svojih temnih krilih ter se umaknila belemu dnevu. Ni še vzšlo solnce. Janičarji
Pomladanski vetrovi (1881):	v sivih vrbah zašumel jesenski vetrič ter je na svojih krilih rahlo doneče, a dobro umevne glase ponočnega pevca ponesel tja
Vinko (1884):	se posvetovali, kako začeti. Pesnik Lovro je vzletel na lahkih krilih bujne domišljije svoje v davno minule čase ter je pri
Zunaj (1896):	se utrinjajo sijajni plameni — in glej ! — na rahlo zvenečih lilastih krilih pritrepeče zlat krilatec nad devojko in ji šepeče. Nekaj nebeško
Dušne borbe (1896):	še mlad, in da tvoj duh še plava na bleščečih krilih domišljanih vzorov,« odvrne profesor dobrodušno. »Ne boš-li kar zahteval, da

krilo

krievo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svetiem Krisham praterpeva: k' te tabe mertliga na svoje sveto krievo prajeva : jas prosim skues tvoje pra sveto pokopalishzhe: jas tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv prosimte o visoko vriedni nabeshzhi Krall daimijo N. namojo krîevo to mojo srezho inv is velizhenje inv is vsah skritah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te sveti Krish dovi jamali inu niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti od shavoſti omedleva inu daje tvoja

krilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za

krilom
- krilam
  Genovefa (1841): rôka je, ki naſ vedno pred njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi najbolj kervaviga boja v taki varnoſti, kakor

krilu

krili
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej premagal; skorej bi me

krilu

Razne dela (1870):	po divici, Vladarje žezlonosne in pastirje Narodov bo redila v krilu svojim. Na dveh sedeli bodo slavnih tronih, Postave svetu znanimu
Razne dela (1870):	Kor. (Behemund. ) Mir al prepir? Še kobre so skrite, V krilu prihodnosti tamno zavite. Prej ko odidemo sklenita jo, Mi za
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Toplo pa naroča sléharnemu ordonancu, naj naznani četam na levem krilu, da zmaga je naša, ako se tam zabrani vstašem, da
Zádruga (1890):	matere v najlepših opravah, nekatere so celo prišumele v svilnatem krilu ter prav oprezno sedale po belo pogrnjenih stoleh. ob zidu
Lisjakova hči (1892):	svojo domišljijo. »In šumela bodem po odru v dolgem svilenem krilu; nad čelom se bodo lesketali dragi kameni kraljevskega mojega dijadema
Lisjakova hči (1892):	in vsak skok izurjenih živalij. Kadar je umetnica v tankem krilu kakor lepa Vila prijahala mimo nje in šinila kvišku, da
V krvi (1896):	ji daj dobro! « »O, le poglejte jo, v tem snežnobelem krilu se mi zdi kakor angelj! « je hvalil tretji. »Kako krasna
V krvi (1896):	šopki so se vili od levega spodnjega roba naokolo ob krilu navzgor tja do vstavka. Poleg pa je stalo dvoje kakor
Zunaj (1896):	iskrečih oči, lahno zardelih, bledih, kakor vosek belih lic, v krilu nedolžnosti in čistosti, ki se je prilegalo divno njenemu klasično

▶ kriolit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kriolita
- krijolita
  Kemija (1869): z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh

▶ kristalisiert neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

kristalisiert
- kristalisirt
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali pa

▶ kristaliti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda)

kristalizirati; [sskj]

kristali

kristaluje

Mineralogija in geognozija (1871):	Nastajajo po raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno železo, FeS2) kristaluje v kockah, pa se razkroji v hidrat železnega okisa Fe203
Mineralogija in geognozija (1871):	HO, podoba pa se celó nič ne premeni, dasiravno poslednji kristaluje v rombiškem sistemu in nikakor ni dimorfen.. Druge pseudomorfoze postajajo

▶ kristaliziran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kristalizirana
- kristalizovana
  Kemija (1869): apnencu. V ravno tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba
kristalizirane
- kristalizovane
  Kemija (1869): alkalične in da se s kislinami spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj

kristalizirano

kristalizovano

Kemija (1869):	razsnoval. Tukaj opomnimo le toliko, da se kako telo zove kristalizovano, ako se pokaže v jasno razločnih i geometrično določnih kristalih
Kemija (1869):	v naših rokah je, hočemo li na pr. žveplo imeti kristalizovano, ali kristalasto ali brezlično. Tečajem kemičnega, nauka bodemo pogosto govorili
Kemija (1869):	se na zemlji nahaja v velikej množini, in sicer ali kristalizovano, ali pa lepo belo in zrnasto kakor slador. Tak malec

▶ kristalizirati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kristalizira

kristalizuje

Rudninoslovje (1867):	rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a
Rudninoslovje (1867):	ni velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna
Kemija (1869):	95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja
Mineralogija in geognozija (1871):	CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v
Mineralogija in geognozija (1871):	razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako različnih
Mineralogija in geognozija (1871):	in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi
Mineralogija in geognozija (1871):	Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam

▶ kristaljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

kristaljenje

kristalovanje

Fizika (1869):	149. Krumlinig, krivočrten. Krystall, golot, kristal. Krystalllinse, leča kristalnica. Krystallisation, kristalovanje. Kubus, kocka. Kubikinhalt, telesnina, vsebina. Kubikmass, kockovna mera kubična mera
Fizika (1869):	Feuerzeug, 108. Kreuzhaspel, motovilo z motarogami. Kristal, golot, Krystall, 30. Kristalovanje, Krystallisation, 29. Krivočrten, krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje, Interferenz, 101. Krog

▶ kristjan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kristjan

chriſtian
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh

chriſtjan

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na to ne miſli. Kaku nesnanu je to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli, de posabi, inu ne vęj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm

criſtian

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vmojam jemenv vse bo vam stvërov si shlishov moi vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta venzhna resniza htver tomi kna
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo sazhev naiprei ſtori ano

kristian
Ta male katechismus (1768): zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje

kristijan

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fabíoli prišlo nikoli na misel; da je tak, ker je kristijan; premišljevala je le: kako zamore take lastnosti imeti, akoravno je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jaz tega nisem rekel. ” „Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	premišljevala je le: kako zamore take lastnosti imeti, akoravno je kristijan? Ugibala je sem, ugibala tje; prišle so jej na misel

kristjan

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	veš, ki si ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v
Tine in Jerica (1852):	Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni v stan
Stric Tomaž (1853):	zeló všeč, samo to mu ni dopadlo, da je bil kristjan in pobožen človek. Če je Legré kterega po obrazu namahal

kriſtian

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se bres uſſega vunajnega troshtarja sam V sebi veſſelly. En Kriſtian upa od Boga uſſe dobru po temu ſhivlenju, deslih more
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Kir v'tem Meſzi je bil Chriſtus rojen, en dober Kriſtian, katęri sheli v'nebeſsa pridti, ima sa to voliko gnado
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	use dau karje sadusho noi satelu potrebno: vidish ti vierni Kriſtian? Ti se kna zbudi daje taku udrukano: jas tabei bodam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	terplenje spraviem usmilénjam prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra antak Kriſtian bo natam sviete svo srezhen she
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nieni povsoda posrezhi, shvo noi so vse pramagali: pamerkei moi Kriſtian dakshlehtomi knabosh te boshje gnade sanvzov: vboshiei gnadi noi kdoromi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ponje S. Smerti mad nie shriftami snaidano gratavo? kader an Kriſtian tu terplenje spraviem usmilénjam prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra

kriſtjan

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo ſtare vrashe, kterih ſe vſak uméten zhlovek in dober kriſtjan ſramuje. Dr. B. Vganjka. Nr. 1. Kdó vé imenovati ſtvar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in velikim bolezhinam ſmert konez ſtorila. Umerl je, ko pravi kriſtjan, vèſ o boshjo previdnoſt vdan. Naj v miru pozhiva! — Vſak
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dosdaj isdanih najdejo sbrane molítve, s kterimi ſe samore mladi kriſtján ne le v navadnih, ampak tudi v poſébnih ſvétih opravilih

kristjana

chriſtjana
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne bojí ſam v' ſę jiti, inu ſi
kristjana
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): naša mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se je vesel preselil v

kriſtiana

Branja, inu evangeliumi (1777):	CHATECHISMUS, Ali Podvuzhenje eniga Kriſtiana v'narbel potrebnih Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe imajo na
Branja, inu evangeliumi (1777):	Turkam , Judam, ali najovirnikam, katiri ſhe ni kerſten, ali eniga Kriſtiana s' eno Turkino, Judino , ali najovirnizo, katira ſhe ni kerſhena

kristjane

chriſtiane

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	duſhi! mi ſe ſizer sa Chriſtiane imenujemo, inu ſe sa Chriſtiane
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogmiraine Boshje gnade na naſhi duſhi! mi ſe ſizer sa Chriſtiane imenujemo, inu ſe sa Chriſtiane

kristiane

Ta male katechismus (1768):	bil, inu bo per S. Mashi ſa ſhive, inu mertve Kristiane gorivofran. Odtod pride,
Ta male katechismus (1768):	Zirkuv, ke je po zelemu svejtu resshirjena, inu uſſe pravovirne Kristiane, katiri so, so bli, inu kadej bodo, v' sebi ſapopade

kristijane

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek

kristjane

Dragojila (1864):	in ž njim tudi zmago; ta pogled pa navduši tudi kristjane za pravico, vero in svobodo in jim napolni serca z
Dragojila (1864):	jim verne, boj se še hujše vname. Sovražnik tišči med kristjane in seka po njih z ostrim mečem, da se jih
Slovenske večernice (1865):	ampak vse ti kaže goreče upanje, ki je navdajalo perve kristjane, poterpežljivo in veselo terpeti za Jezusa, da se gotovo in
Slovenske večernice (1865):	faro sv. Kungote v slov. goricah. ) 1. Zvonovi milo pojejo, Kristjane k cerkvi kličejo, Oh k cerkvi svete Kúngote, Ki lepo
Slovenske večernice (1865):	Dj. ap. 18,19.). Leta 64 začne Neron, rimski cesar, kristjane preganjati. Oni se razkropé torej v daljne kraje, v egiptovske
Slovenske večernice (1865):	križe in mnogoverstno drugo strašno orodje, s kterim so mučili kristjane. Sem ter tje stojí še kaka stara steklena posoda, v
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	sklepati, da dobljena bitva nij imela skopo nobene koristi za kristjane. Za Hrvate in njihovega bana je mirovna pogodba, katero so
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	zida v Jeruzalemu, za katoliško misijo v Ameriki, za uboge kristjane na Turškem in za razne blagodatne zavode, družbe in bratovščine
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	slednjič odgnal 20.000 ljudij v sužnost. Ko so Turki ujete kristjane bili po gradih in mestih zaprli, vrnili so se po

kriſtjane

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je pred ſpreobernjenjem ˛Savel bilo ime, je Jesuſa ino vſe kriſtjane hudó ſovrashil. Neuſmiljeno je kriſtjane preganjal. Mladenezh she ſe je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ime, je Jesuſa ino vſe kriſtjane hudó ſovrashil. Neuſmiljeno je kriſtjane preganjal. Mladenezh she ſe je ſmerti ſvetiga ˛Shtefana udeléshil, ker

kristjani

chriſtiani
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih med katoliſh Chriſtiani,

chriſtjani

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Luk. 23, 42.) Leta je njegova proſhnja. Inu tukaj o Chriſtjani, ſe mi taku milu ſtury, de le mi hózhe ſèrzę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo

kristiani
Ta male katechismus (1768): skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na-

kristijani

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na misel tudi besede starega poštenega Kromacija. „Znabiti pa niso kristijani taki, kakor — se popisujejo? Jaz bi bila morala kaj več
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tem ljudem — in vendar jih vsi dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove? Saj je ravno

kristijanje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem že davno na to, ker videla sem, kako so kristijanje srečni in celó taki, ki so prej bili poredneži, kakor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli še precej denarjev, da bi se jim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi z glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ljud, gotovo tako željno ne hrepene po njih, kakor so kristijanje, da bi vlovili in pobrali le eno kapljico svete kerví

kristjani

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v
Sveti večer (1866):	zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno je to: kristjani se veselimo, da nam se je dobrota božja v Kristusovem
Izidor, pobožni kmet (1887):	in pobožen duh je v njih, kakoršnega bi morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem živeti. Žal, da ga

kristjanje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bodeš, da je naše ljudstvo pobožno, da so Slovenci dobri kristjanje. — Obrekovati jedniga jediniga človeka že ni prav, koliko krivejši je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	postavijo, pred kterim duhovni s. mašo berejo. To skalovino so Kristjanje odzvunej z dragim marmorjem oblekli in z obstrešjem (kuplo) venčali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne obrekujmo mi sami svojiga slovenskiga národa! Slovenci so terdni kristjanje in pobožni ljudje, ako ravno si kadaj kaj povejo od

kriſtjani
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji

kriſtjanje

Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſheſt in trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj

kristjanih

kristijanih

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	delj časa živel na deželi pri Kromaciju in še drugih kristijanih. ” „Glej, glej — ta reč se čedalje lepše kaže; mar je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svèt rešiti more; tako ga popolnoma zveze. Če bi pri kristijanih pomoči iskal in se ž njimi spraviti skušal, koj bi

kristjanih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): prosila, naj jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko

kristjanom

kristijanom

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bilo znano Oronciju in dobro je vedel, da je Kristijanom bilo sveto in nad vse drago tisto, kar so hranili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	najnovejše novice iz Jutra. Potem ko so bili v Nikomediji kristijanom poderli cerkev, vnel se je v cesarskih poslopjih hud ogenj

kristjanom

Arov in Zman (1850):	brambovcov in na njenem čelu Zmana zagledali. Vsaki dan se kristjanom z zmago konca, pa z dobičkom zastav in sovražnih topov
Arov in Zman (1850):	sovražnik od Kabdala pripravi vender v kratkem naj hujše nadlege kristjanom. Zmanjkalo jim je namreč živeža in glad jih začne gruditi
Dragojila (1864):	in čez je pokrivala vedna tema te svete ostanke, tedajnim kristjanom nemilih, nam pa častitljivih časov. Polona se je razdevala in
Slovenske večernice (1865):	je dolgo ohranilo. Prekanjeni Dioklecijan je bil od kraja dober kristjanom; kristjani so opravljali najimenitniše službe pri cesarju, veselo so se
Slovenske večernice (1865):	tudi našim cerkvam; Kinezi imajo svoje pagode, Máhomedanci mošeje. Tudi kristjanom so potrebni taki kraji, kjer morejo brez over moliti svojega
Slovenske večernice (1865):	so bili nekteri med njimi tudi kristjani; pokažejo tedaj dragim kristjanom te jame in votline, da se morejo v nevarnih časih
Slovenske večernice (1865):	namreč v Rimu, kjer so kervoločni rimski cesarji divjali proti kristjanom in kjer je imel sv. Peter in njegovi nasledniki nepremakljiv
Postillion d'amour (1887):	naklonjenosti svoje do Kristove vére. Da bi sijajno pokazal dobrohotnost kristjanom in utrdil ž njimi prijateljske odnošaje, pisal je britanskemu misijonarju
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	zeló imovit beg in knez Bilske občine, bil je strah kristjanom. Strasten skopúh nenavadno prebrisane glave, stiskal in odiral je rajo

kriſtianam
Praemium sa male otrozhizhke (1810): ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od.

kristjanov

chriſtianov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' Jęsuſa Chriſtuſa vęrujejo, njega kumaj posnajo, de ſi doſti Chriſtianov taku malu muje persadęne tę ſhaze nebęſhke modroſti yſkati, katęri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	otrozhizhi, pridite leſèm, poſhluſhajte inu poglęjte! Leto ſo bukve tih Chriſtiànov, letę bukve snajo ti nevumni ravnu taku, kakôr ti nar

chriſtjanov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	s'tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim veliku Chriſtjanov shivy. Od letiga làshniviga myru bó danàs vſe naſhe govorjenje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od tebe, kolikajn blishaj męjni, de je sràvèn tebe. Takih Chriſtjanov s' eno falſh vęjſtjó, katęri en lashnivi myr vshivajo, je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	boj ena ſkuſhnjava, katęra nima konza. Inu vender kaku malu Chriſtjanov ſe snajde, katęri bi po exempelni eniga ſvętiga Krajla Davida

kristianov

Ta male katechismus (1768):	de se ta S. ſakrament neli od bogabojezheh Kristianov prejema, temuzh tudi ſa pregrehe od mashnekov k' vezhnemu spominu
Ta male katechismus (1768):	tega svejta: Buh S. Duh en troshtar teh brumneh pravovirneh Kristianov, katire on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus goripostavlene
Ta male katechismus (1768):	Ke mashnek, koker en najete beſſednek te skupshine teh virneh Kristianov ſa uſſe, inu v' imenu uſſeh S. Masho bere, inu
Ta male katechismus (1768):	meni tudi ſdej eno lohko viſho te pravovirne od Krivovirneh Kristianov ſpoſnati? Ta je le: de eden pravo Kristusovo viro, inu
Ta male katechismus (1768):	Kristiani na ſemli. Koku bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer S. Mashe zhastèe, ony pak ſa pomuzh teh
Ta male katechismus (1768):	skus vofer S. Mashe zhastèe, ony pak ſa pomuzh teh Kristianov per Bogu prosejo. Koku dushe v' vizah? Ke njeh S.

kristijanov

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čudnega. Ali veste, da je bil eden izmed tistih nesrečnih kristijanov? ” „Lepo te prosim, molči no in ne klobuštraj reči, kterih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali kaj ker jej zopet
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov sem vam pa že enkrat povedal — če se prav spominjam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi

kristjanov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sedanjim, to je, v devetnajstim stoletji je pa 260 milijonov kristjanov na svetu. Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov

kriſtjanov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Shtefana udeléshil, ker je kamnjavzov oblazhila vároval. Is ſovraſhtva do kriſtjanov gre k' vélikimu duhovnu, ino ga proſi, de mu ſpiſano
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shétvi, al pſheníze Po njivah tam leshé ſnopôvja kope. Leshí kriſtjánov vezh od polovíze , Med njími, ki ſo pádli sa malike

kristjanu

kristianu

Ta male katechismus (1768):	se uſſe te druge zhednoste vèrtèe, katire se spodobe enemu Kristianu dapernashat. Kolkajn je takeh zhednost? So shtire: I. Modrust. II.
Ta male katechismus (1768):	inu imenitnost S. M. K. Zirque uzhy, namrezh: de enemu Kristianu, katire mashnek ni, je ſadosti, de on samu pod podobo

kristjanu

Arov in Zman (1850):	zlo naletel. Pa Alitu so zadnje besede tako dopadle, da kristjanu zraven sebe sesti veli in ga prijaznn pobara, kaj ga
Potovanje po Béli reki (1850):	in bi — če njih vraznjih djanj ne porajtamo — marsikterimu mlačnimu kristjanu, kteri se svetih šeg cerkve sramuje, v natanjčnim spolnovanju od
Arov in Zman (1850):	Ali stori sodbo, da ima po pervem petju petelina glava kristjanu pasti. Gotovo bi ga bil k bolj počasni in hujši
Razne dela (1870):	baklo derzno vtakne. Serčán je tud sirov divjak, Pohlevnost je Kristjanu znak; Zakaj, kér kralj nebeškim krilu Je v sužnim hodil
Razne dela (1870):	al množici nevoljni Kaže strog namembe ojstri zob; Tako tud kristjanu je potreba Paznosti, poguma in obran, Zraven pak, de blagor

▶ kristjanka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kristjanka

kristijana

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):

Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti? ” „Želim; iz serca. ” „Ali veruješ na enega, trojedinega Boga

kristjanka

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in spokorjeni smerti svojiga svaka; in kako lepo je junaška kristjanka pravo ljubezin do bližnjiga, težko dolžnost ljubezni do sovražnika spolnila
Stric Tomaž (1853):	kaj tacega doživeti! Vedno sim kakor skerbna mati, kakor dobra kristjanka za te reveže skerbela in vse dolžnosti do njih zvesto

kristjanko
- kristijanko
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): k Fabíoli. Morebiti pričakuje častiti bralec, da jo najde ko kristijanko; in vendar ni tako. Koliko je pa tudi še-le vedela
- kristijano
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): še-le vedela od kerščanstva, da bi se bila mogla imenovati kristijano? V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in

▶ kristjanov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kristjanov
- kristijanov
  Deborah (1883): oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja. Kristijanov zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga učil

▶ kristjanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščanski; [sskj]

kristjanska
- kristianska
  Ta male katechismus (1768): M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem

kristjanske

chriſtianske
Branja, inu evangeliumi (1777): dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi

kristianske

Ta male katechismus (1768):	SHTEK OD KATHOLSHKE VIRE. Katire je ta perve poglavitne shtek Kristianske Karbolshke vire? Vira: ſakaj bres vire ni mogozhe Bogu dapasti
Ta male katechismus (1768):	te Zirkve so enu dijanje te vire, te poniſhnoste, inu Kristianske pokorshene; potler bode tudi skus lete sluſhba, inu zhast boſhja
Ta male katechismus (1768):	poshlushati, inu njenu povellu wugat. Kolkajn je ſapovd S. Katholshke Kristianske Zirkve? Posehnu pet: I. Ti imash te od Zirkve goripostavlene
Ta male katechismus (1768):	III. Od lubeſne. IV. Od SS. ſakramentov. V. Od dolſhnust kristianske pravize.
Ta male katechismus (1768):	Mashe, molitve, poste, inu wugejmedajanje dolinaisbrishe. Od Kristianske pravize. Jeli zhlovek v' stanu popolnema pravizhnu ſhiveti, inu ſvelizhan
Ta male katechismus (1768):	Kaj je ſakon? Je en ſakrament, skus katirega dve neſakonske Kristianske Pershone, moshkega, inu ſhenskega spola (ke se, koker more biti
Ta male katechismus (1768):	dve: vogibej se hudega, inu sturi dobru, kar je dolſhnust Kristianske pravize. Koku ſamere en zhlovek pred greham se anati, inu
Ta male katechismus (1768):	PETE POGLAVITNE SHTEK Od dolſhnuste Kristianske Pravize. Kolkajn je dolſhnust Kristianske pravize? Lete dve: vogibej se hudega, inu sturi dobru, kar
Ta male katechismus (1768):	otroke, inu uſſo hishno druſhino v' boſhjemu strahu, inu dapernashanju Kristianske pravize ohraniti. Natu poshlushajte, kaj je Buh uſſegamogozhne, Moyſesu v'

kristjanskega

chriſtianskega

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Josheſa. 164 L. Od SS. Chriſtusoveh Apoſtelnov. 170 LI. Od Chriſtianskega Nauka. 173 LII. Od Svete Nedelle. 174 LIII. Od boſhje
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	LI. PESM. Od Chriſtianskega Nauka. 1. Pertezi otrozhizhi! * k’ timu Chriſtiansk’mu nauku: * mladi

kristianskega

Ta male katechismus (1768):	enukolku is Kristianskega nauka isprashuvati. Zhestu sem bil she tudi toku srezhen, de
Ta male katechismus (1768):	PETRA KANISIA S' Jeſusovega tovarshtva. Poglavitne shtuki Kristianskega Katholshkega nauka. UHOD Kajſene vire sè ti? Jest sem prave

kristjanski

kristianske
Ta male katechismus (1768): ozhy, inu v' roke dam, v' katireh imate vi ves Kristianske nauk ſapopaden. Te vam niso mordej toku ſlo potrebne? al

kristianski

Ta male katechismus (1768):	gnado ſadobeta endejl: de be svoje otroke po ſakonski, inu Kristianski viſhi rodila, inu redila; endejl; de be v' ſakonu lepu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	en verni Kristjan, Inu v'dobrim vſelei ostati, Tu sagovei Kristianski stan Kar kul ima hud'ga ime, Med tem ta greh

kristijanski
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo

kristjanski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	od kristjanstva zapeljati, ali 4. kdor neverstvo razširjati, ali kak kristjanski veri nasproten kriv nauk raztrositi skuša. Če se je z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	navzela viših modrijanskih misli in kar modrijanka postala. O veri kristjanski kar nič ni vedela, vendar jo je tako zaničevala, da

kristjansko
- kristijansko
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še kaj več ž

▶ Kristus samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kristus

Chriſte

Branja, inu evangeliumi (1777):	K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes
Branja, inu evangeliumi (1777):	Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog

Chriſtus

Sacrum promptuarium (1695):	una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes
Sacrum promptuarium (1695):	Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je hotel vuzhiti ta folk, on je poprej taiſtu
Sacrum promptuarium (1695):	Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Şimon Pętèr pak je odgovóril, inu je djàl: Ti ſi Chriſtus Şyn tiga shiviga Bogá. 17. Inu Jęsus je odgovóril, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati, de je on Jęsus Chriſtus. 21. Inu tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava reſniza, inu ta zęrku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta pèrvi napręj

Criſtus

Biblia (1584):	jeſt? Simon Peter je odguvoril, inu je djal: Ti ſi Criſtus, tiga shiviga Boga ſyn. Inu Iesus je odguvoril inu je
Biblia (1584):	de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus, ta Criſtus. Od tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm

Criſtvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai sam Criſtvs pravi per svetomi Johanesv na 14, poſtavi noi na 13

Kriste

Ta male katechismus (1768):	edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Litanije: Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Prosi (prosite) za
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Gospod usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Češčena

Kristus

Ta male katechismus (1768):	soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en
Ta male katechismus (1768):	en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti.
Ta male katechismus (1768):	pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire
Ta male katechismus (1768):	moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro je Kristus nash
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil

Kriſte

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh nar zhiſteishi Jesvs Kriſte oh ti agnje boshje jes tabe prosim skvs to velko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gabarei 3 barti noi rezi. Bueg bodi s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	glih takv ti mene kna pvſti szagati ovsmilani Gospved Jesv Kriſte temv-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	porounou inu moje shale dopounov Amen. SHEBRANJE. O Gospued Jesu Kriſte! inu vsa mapozhni Bueg: jas taba ponishno prosim is grunt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE Oh mivoſtlivo agnje Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obras pljujejo; drugi mu ozhí savesujejo, ino ga bijejo rekozh: „Kriſte! prerokuj nam, kdo te je udáril? “ Ino ſhe vezh hudiga

Kriſtus

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	naſho. V'eni Zirkvi se snaidemo, Kadiro je poſvetu Sam Kriſtus, v'tisti naidemo Vſe reſnizhnu, no svetu. 8. v'Tisti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	h'Svoimu Bogu v'Nebo, Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K'diro je on vuzhiu. 2.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je en dobriga sturiu. Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh Greſhnikam h'troshtu priti, Inu skus pokure
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dazhries me prida nes inv spvevi nash, lvbi Gospved Jesvs Kriſtus gre skves ano salano goro tam gasrezha an zhvovak dani
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potegnjan. O zhvovak pramisli tvoi Konz? Doklier je she Jesus Kriſtus naram sviete is svojo parshono bonov noi mad Apoſtelni ukrog
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh moi Krishani isvelizhar Jesus Kriſtus ta moja nahvaleshna molitou bodi tabe kuelzhei huali noi h'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	besiede morash venka srezhi te 7 besiede so katere Je Kriſtus Marnuvu. Alozhash Shelma posnati alpa uspanii gaklor videti inu storiti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	be sarotim noi permoram skues use kervave kaple: katere je Kriſtus nash Gospued nadravesu ta sveta Krisha praliv? da se ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta sveta deviza maria je rodiva ana sina siemenam Jesvs Kriſtus alje htë mozhneishi kaker teſti mosh kopridi noi primime: nash

Kriſtuſ

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali, vam bodi to le
Genovefa (1841):	védno môlil: „O Bog, ne daj ji umreti. O Jesuſ Kriſtuſ! sbudi mi sopètmôjo ljubo mater. ”
Genovefa (1841):	ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov Duh naj te vodi in

Kriſtvs

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odpvſtije mene satvoje miloſti volo? oh ti svadzhi Gospved Jesvs Kriſtvs vsmilani odreshenik Amen. TA 24. KAPITL. Htver te besiede persab
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srezha vgvobozhini tega mverja biva takv nai mène o Jesvs Kriſtvs stvojo nabeshko dershino mojo srezho? al je mene moja srezha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas N: grem vboshjam jemeni venka inv te svadzhi Jesvs Kriſtvs poi-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hvdobni sovrashenk sanjo hodov oh nikar nio nasapvſti oh pralvbesnivi Kriſtvs Jesvs Amen. Ozha zheshzha. TV 2. TERPLENJE. Pertam praklienjenie inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	feth moje serze vpadvo. SHEBRANJE. Oh ti Krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves vse strashne praklienjavske besiede noi shpotlivo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je bivsgvblan nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv naidan nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh ti polterpeshlivo agnje Jesvs Kriſtvs jes prosim tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili se zhes
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svs Kriſtvs kaker siti shalov tega shaharja na pravei strani jsvelizhana imeti

Kristusa

Chriſtusa

Sacrum promptuarium (1695):	Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri je poprej ſturil, potle je druge vuzhil: inu
Sacrum promptuarium (1695):	na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu

Chriſtuſa

Sacrum promptuarium (1695):	vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal
Sacrum promptuarium (1695):	illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte
Sacrum promptuarium (1695):	naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	Druge prave Vduve ſo, katere ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je
Sacrum promptuarium (1695):	briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta
Sacrum promptuarium (1695):	pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	miſli. Kaku nesnanu je to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli, de posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte

Criſtuſa

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr ti ſam ſebe poſnou ni ſi. Kader pa ti Criſtuſa posnou ni ſi, taku tudi on tebe ni posnati oteu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoiga greha. On sataji Criſtuſa pervizh bres saperſege, drugizh s'saperſego, inu tretizh ſe sakleje

Krishtusha

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ze: inu skues krishtusha jas tabe sbodram? noi skues vse mozhi pra svetah Sakramentou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. KORONA inu ABETA ushlishita mene pertomi zartanomi talesi Jeshusha Krishtusha inu per nja Martri inoi gorei uſtalenju inu per usah

Krista

Slovenski svetec in učitelj (1886):	križ po čelu in molijo samó jednega Boga in sina Krista in svetega duha, češ, da je on oče naš, ki
Slovenski svetec in učitelj (1886):	sicer kristijan, vendar ne prav iz srca. Veroval je v Krista in v jedinega Boga, ali nič bolj kakor tudi še
Slovenski svetec in učitelj (1886):	zaprtega, čuli smo. Tako govoré ljudjé, zlasti novoverci, ki svojega Krista kličejo, ali rekajo, da Perúna ni, niti Svaroga, ni Vil
Slovenski svetec in učitelj (1886):	med jedjo, tudi Grimislava pozabila svojo ljubosumnost, Strahomera, Metoda in Krista, mater in sebe. A le za nekaj časa. Najedši se
Od pluga do krone (1891):	Bogá vsemogočnega očeta, ki te je ustvaril; v imeni Jezusa Krista, sinú Bogá živega, ki je záte trpel in te odrešil

Kristusa

Ta male katechismus (1768):	Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu
Ta male katechismus (1768):	so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa!
Oče naš (1854):	govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj spoznavati, in torej bolj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ubogi deček, ki sem komaj še šolo zapustil in za Kristusa še nič storil, jutri že od obličja do obličja Ga
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se

Kriſtusa

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rezhy. Obudi v'meni spomin te vezhnoſtze, inu tega kriſhanega Kriſtusa. Utisni meni v' mojo veli o S. Joſhef! obzhutnoſt boſhjega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	susa Kriſtusa tvoiga lubiga sina nashiga Gospueda dasi ti menji gorei useu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen jedi ti natvoi krei v' jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi samle? skues tvoiga edini rojeniga sina Jesusa Kriſtusa? dati menei nauriednomi sushabniku to sveto devizo inu mertenizo S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni shem tabe gorei inu kmenei! katero je sanas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	permoram skues muezh inu obvaſt ta gorei v' stajenja Jesusa Kriſtusa. 5. Jas N. N. tabe sarotim noi s' bodram skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves vse te prasvete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues teſti trosht se veseliti navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. N. tu jas tabe prosim skues tvojega sina Jesusa kriſtusa dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas

Kriſtuſa

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino

Kriſtvsa

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je skvshano. TA 30. KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta muezh Kriſtvsa inv ta gvovt Kriſtvsa noi ta vsa magozhnoſt boga ozheta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shegnei me nes noi vsoli ta S. Ternjava Krona Jesvsa Kriſtvsa, katera je terne skves tvoje S. Gvavo pognava: Shegneime nes
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze jorda-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	letv pomai mena tv britko terplenje noi nadovshna smert Jesvsa Kriſtvsa nashiga Gospveda. Ksedmemv mavv se jes oh ozha vtvoje rozhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi vsolei permene N. podni inoi ponozhi Amen ta gvava Kriſtvsa tv serze elija te ozhi jsaka inv te vſte davida

Xtusa

Ta male katechismus (1768):	minsku ſnamene terplenja, inu britke martre J. Xtusa; ja S. Masha je lih rajmno taiste vofer, katire se
Ta male katechismus (1768):	spoſnamo, de uſſe, kar dobrega imamo, od Boga skus J. Xtusa imamo, ſa katiru smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata
Ta male katechismus (1768):	zel Marterneki so ogolfani bli; ja on se ni shonal, Xtusa je skushal, iskal 'ga smotiti, 'nu ſapellati. VI. Zhe tedej
Ta male katechismus (1768):	proshne? Ke je ta narbulshe mitel od Boga skus J. Xtusa se kaj sprositi. Koku je en Kriſhne vofer? Ke S.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	buqve na kraynsku prestavel, zila le samu boſhjo zhaſt, JEſusa Xtusa, MArie D. inu S. Joſhefa pogmirati, inu vas na pot

Kristusom

Chriſtuſam
Sacrum promptuarium (1695): S. Veronike: Leta bogaboyezha, inu Sveta Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie

Kristusam

Ta male katechismus (1768):	ſvelizhanja danu blu, de be mi skorej bres prenehanja s' Kristusam Krayluvalli. Kaj pak v' ti treti; Isjidi se tvoja vola
Ta male katechismus (1768):	Molituvza. Iſvelizhej nas Gospud! zhujejozhe; varvej nas spejozhe, de s' Kristusam zhujemo, inu v' myru pozhivamo. MOLIMO. Obyshi, prosemo mi Tebe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so nekteri modrijani med Gerki že čez 400 lét pred Kristusam sodili, de je krogla, brez de bi bili zamogli od

Xtusam
Ta male katechismus (1768): kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de

Kristusu

Chriſtusu
Sacrum promptuarium (1695): bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali

Chriſtuſu

Sacrum promptuarium (1695):	de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora
Sacrum promptuarium (1695):	na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu
Branja, inu evangeliumi (1777):	boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V'

Kristusu

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	obvaruj me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Kriſtuſu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta
Xtusu
Ta male katechismus (1768): mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa

▶ kristusov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kristusov

chriſtuſou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biu en shulerz Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra, je biu Chriſtuſou Apoſtel, zhudeshe delou, inu vunder Suſpenſus crepuit medius, & diffuſa ſunt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je poprei vunkei ſhou h' tim Judam, inu ni na Chriſtuſou odgovor zhakou, sakai malu yh je, katiri bi radi to
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je nemu odgovoriu: ti ja govoriſh. Marc. 15. Na leta Chriſtuſou odgovor je Pilatus supet k'nemu reku: tvoji ludje, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gratou filius perditionis, en ſyn vezhniga pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou Apoſtel taku naſrezhnu padiu, ob kulkain pravizhneſhi ſe mormo mi

chriſtuſov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

inu letó pèklęnſko trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti

kristusov
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): prišel Huncom v roke? « »Jaz sim iz Saksoncov in služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja

kristusova

chriſtuſova

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lehku sposnamo, koku velika, koku siuna, koku britka je mogla Chriſtuſova shaloſt biti, kyr on ni e-
Branja, inu evangeliumi (1777):	pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri ſe je ſam bres uſſiga madesha ſkus ſvetiga
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe ozhem jeſt rad savol ſvoje ſlabuſti pohvalit:, de bi Chriſtuſova muzh v' meni prebivala. Evangelium S. Lukesha na 8. Poſtavi

chriſtuſove
Svetu pismu noviga testamenta (1784): v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je
criſtuſeva
Biblia (1584): prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je

kristusova

Ta male katechismus (1768):	kruh v' temu ſakramentu? ſhe ne, ampak se spreberne v' Kristusova Telú, inu kry, le same ſnamena ostanejo zhes. Kaj so
Ta male katechismus (1768):	po Obhailu pyti daje? Enu pravu, naturalsku vinu, inu ne Kristusova Kry.
Ta male katechismus (1768):	vinu bo skus rajmno taiste beſſede, inu Kristusovo perpomuzh v' Kristusova Telú, inu reshno kry toku prebernenu, de postanje tege kruha
Ta male katechismus (1768):	Zirkovne ſapovde; ſakaj Zirkuv, ke je nasha presveta Mate, inu Kristusova Nevesta, ſategavolo, moremo tudi mi koker Katholshki otrozi uſſe taiste
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	prav kmalo obiskal in potem vedno per tebi ostal. Duša Kristusova me posveti, telo Gospodovo me nasiti, draga kri Jezusa Kristusa
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	S. Marija, S. Mati Božja, S. devic devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna

kristusove

criſtvvsave
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vse bo vam stvërov si shlishov moi vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta venzhna resniza htver tomi kna varjema je

kristusove

Ta male katechismus (1768):	ſa pregrehe od mashnekov k' vezhnemu spominu terplenja, inu smerte Kristusove uſſakdan gorivofruje, inu je uſſeskuſi v' boſhji Zirkvi gorivofran bil
Ta male katechismus (1768):	ſakrament, v' katiremu se tem bolnikam skus S. Vojle, inu Kristusove beſſede v njeh velikeh teſhavah, inu britkustah te boleſne ena

xtusove
Ta male katechismus (1768): unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki

kristusovega

chriſtusovega

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	XXVI. Od JEſusa na Krishu umirajozhega. 113 XXVII. Od zelega Chriſtusovega terplenja. 116 XXVIII. Greshneku se Chriſtusovu ter- plenje naprej poſtavle
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	XXVII. PESM. Od zelega Chriſtusovega terplenja. 1. Gori o Chriſtiani! * nabodte tok’ ſaspani! * pogleite! kaj

chriſtuſoviga

Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel.

kristusovega
Ta male katechismus (1768): Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta

kristusovem
- kristusovem
  Sveti večer (1866): kristjani se veselimo, da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci
- kristusovim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): de so nar boljši soldatje, kader se enkrat pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga
- kriſtuſovim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali

kristusovi

chriſtuſovi
Branja, inu evangeliumi (1777): jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe

kristusovi

Ta male katechismus (1768):	viruvati? V' 12. artikelneh te vire, Kedu je taiste skupisloſhil? Kristusovi Jogri.
Ta male katechismus (1768):	nashe beſſedneke, inu sproshnavze per G. Bogu. Niso pak obraſki Kristusovi, inu teh boſhjeh svetnikov zhes to ſapovd? Kajshe: ſakaj v'

kristusovih

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	nas, o sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	za nas, sveta Božja porodnica O. De bomo vrédni obljub Kristusovih. Molimo.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	za nas, sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih! Molitev. Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše serca vlij, de
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moreta sterpeti, ki sem revni vojščak in zadnji izmed služabnikov Kristusovih; kako bosta kdaj sterpela pogled onega Gospoda, kterega hočeta sedaj

kristusovim

chriſtuſovim

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poklizan, podvuzhen, s'bres ſhteveina velikmi gnadmi obdan, inu s' Chriſtuſovim ſvetim Teleſam, inu ſveto kriujo naſiten: Laqueo ſe ſuſplendit. Je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu poſtaulu. O kai sa en veliki reslozhek je med Chriſtuſovim, inu med tiga ſveita kraleſtvi! te poſvetne kraleſtve ſi voshjo

kristusovem
Ta male katechismus (1768): ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na-
kristusovim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom v Rim iz Pon ta v mali Azii. Lukul
kriſtuſovim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili

kristusovimi

chriſtuſovimi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od tiſtih kei vun danu, inu nikar perdjanu, je s' Chriſtuſovimi ſourashniki perjasnoſt imeu, je s'nymi dershou, inu ſe je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhe grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet s'nymi perjasnoſt ſturili. ſmo

kristusovo

chriſtusovu

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	113 XXVII. Od zelega Chriſtusovega terplenja. 116 XXVIII. Greshneku se Chriſtusovu ter- plenje naprej poſtavle, de be v’ se shl, inu
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	inu ſanezhuvanje, Te skus sobe vlezhejo ti ludji; Spomni na Chriſtusovu ſashpot’vanje, V’ obras pluvalli so ’mu ti Judji. Al

chriſtuſavu

Sacrum promptuarium (1695):	je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s'
Sacrum promptuarium (1695):	polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem

chriſtuſovo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader je bila Maria Magdalena tudiſhozhu, inu dragu masilu na Chriſtuſovo glavo islila, rekozh: Ut quid perditio hc? potuit enim
Branja, inu evangeliumi (1777):	noſſite, inu toku boſte Chriſtuſovo poſtavo dapolnilli. Sakaj aku ſe komu sdy, de bi kaj
Branja, inu evangeliumi (1777):	vam tudi da ſposnati to zhes uſſe snanje pousdigneno lubesn Chriſtuſovo , de boſte napovneni s' uſſo boshjo polnuſtjo. Temu pak, katiri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Poglęjte, kaj je is tęga vùn priſhlu. Peter grę s' Chriſtuſovo druſhino na Kajphasov dvor, inu satajenje grę njemu sa petàmi

chriſtuſovu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu greſhnu na sgubíli. Ali ni veliku ſpodobnſhi, debi mi Chriſtuſovu terpleine, katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi ozhmo mi sa naſhu prebivalſhe isvoliti, ali tu kraleſtvu Chriſtuſovu, ali tu kraleſtvu tiga ſveita? mi vſaki dan molimo: Adveniat
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr je biu zhes Chriſtuſovu, inu tih Apoſtelnou premosheine poſtaulen, inu je on moſhno noſiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi dvei rezhy v' ſpomin vseti, ta vert Gethſemani, inu Chriſtuſovu preſtraſheine. Mi vemo, de ſo naſhi pervi ſtarshi v' timu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dan molimo: Adveniat Regnum tuum. Pridi h'nam tvoja kraleſtvu. Chriſtuſovu kraleſtvu, kader je on na ſveitu biu, je blu tu

kristusovo

Ta male katechismus (1768):	shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga

xtusovo

Ta male katechismus (1768):	je bil per Sebastu temu duſhelskemu oblastniku ſatoſhen, de uſſeskuſi Xtusovo viro pridegva, inu teh malikov sluſhbo okulimetshe; ſatu bo on
Ta male katechismus (1768):	bal pred mnoſhezo tega ludstva, katira se je bla na Xtusovo stran podalla; ſatorej on ponozhi tega trynoga poslal, katire be

▶ Krištof samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Krištof

Krishtof

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sa me, da mena sta zhasna beeshtva pomaga: O S. Krishtof jas taba opomenam k' si ti ta usmilana Jesusa na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an molili noi zhaſtili tu bo tvoi vou, te S. Krishtof je useu tu dietze noi je ga diav naramo inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kniemu ti se sanaprei nabosh vezh jemluvam guſt: ampak Krishtof: tu dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosi sa-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas prosim o S. inu vsoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof jas taba prosim pomai ti prositi ta vsamagozhniga Boga: naip
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kraleſtvo k' drujemu o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te pomaimi pro ti Boga sigamagozhniga sanu srezhnu shiulwnje

Krištof

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	prijatli obiskavali. Rad jih je pogostil in prav duhovito kratkočasil. Krištof Šmid je sviral na glasoviru in peval, razen tega pa
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	umerl 3. septembra 1854. To so kratke čertice iz življenja Krištof Šmida, ki naj bodo tu na čelu njegovih spisov v

Krištofa

Krishtofa

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dnarji noi tabei permoram skues S Kiliana Geordius noi S. Krishtofa inu Leonhardusa noi Ziperjanusa inu Osbaldusa noi skues vse S.
Genovefa (1841):	ljudi, slaſti pa sa matere in otrôke. Is piſem goſpóda KRISHTOFA SHMIDA, poſlovénil F. M. V LJUBLJANI. Natiſnil, ssloshil, in na

Krištofa

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Gosp. Krištofa Šmida Korarja Avgustanskega, ZGODBE S. PISMA za MLADE LJUDI. Okrajšane
Mineralogija in geognozija (1871):	ure dolga sv. Jurja rov na Harzu in imenitna sv. Krištofa rov na Solnogradskem, ki je 10.500 črevljev dolga. Rovi so

Krištofu

Ljubljanske slike (1879):	kedar umre, če je nima, pa drugi, ker k sv. Krištofu ne vzame nič cvenka seboj. Tam dobi spominek iz kamna
Ljubljanske slike (1879):	mu pero vzame z rok, in ko je pri sv. Krištofu, se ga spominjajo le njegovi bivši sodelavci, svet ne. Marsikterega
Vanda (1888):	cerkvah zapeli véliki zvonovi in tudi na grobji pri svetem Krištofu so se oglasili trije novi zvonovi. »Kaj pa je to
Vanda (1888):	dôba. To ni prav; odsléj bodo torej tudi pri svetem Krištofu razloček delali med ljudmí. Naj ga, v grobu ga le
Grajski pisár (1889):	trpim, ker je tako ugajalo zapovedniku mojemu, blagorojenemu gospodu Janezu Krištofu Herbertu s Hohenburga. Kdor služi, ne delaj ničesar brez vednosti
Lisjakova hči (1892):	v deželno bolnico, kjer je skoro potem umrla. — Pri Svetem Krištofu je že davno rasla trava po grobu, kjer je le
Zunaj (1896):	Nebrojni roji se pomikajo po cesti, ki vodi k sv. Krištofu. Vsa Ljubljana vre na grobove, bogato okrašene s cvetlicami, venci
Zunaj (1896):	preko plodovite ljubljanske ravani sem proti tajnotihemu grobišču pri svetem Krištofu, plovejo hladni toki valovoma, mehko, laskavo črez staro ozidje doli
Zunaj (1896):	lahne sape preko ljubljanskega polja sem proti pokopališču pri svetem Krištofu, zibale nagrobno drevje in stlale cvetje v nove grobe, ko

Kriſhtofu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dan danaſhnji po njemu shalujejo. Na Ljubljanſkim pokopaliſhu pri ſ. Kriſhtofu pozhiva, kjér ſo mu njegovi prijatli in ljubovniki v vezhen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v kterim naſh goſp. Pirz shiví, je ſhe le po Kriſhtofu Kolumbu, v letu 1492 ljudem snana poſtala; snana je torej

▶ krit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krita

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	plamen v njo, pa bila je z zelenimi jelkovimi kožami krita, in se ni htela užgati. Med tem si je mož
Slovenske večernice (1865):	Bila je to najlepša hiša v okolici, visoka, z opeko krita, djali so, daje cenjena več tisoč goldinarjev. Prejšnji njen gospodar
Razne dela (1870):	Divica stopi, lepa ino strašna, Kot bojna boginja s čelado krita. Lás tàmni kodri kinčajo ji rame O svitlim tilniku. De
Kupčija in obrtnija (1872):	vsa ljuskasta kakor n. pr. riba, ali pa z opeko krita streha. Naša ovca nima samo volne na sebi, ampak med
Kobiljekar (1878):	jih vidite le pri cerkvah, in njena streha je bila krita s ploščami, da se je kar lesketalo, ko je posijalo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	skromnega okenca. Koča je bila samó za polovico z deskámi krita, drugo polovico strehe je odnesel jug — tam ga imenujejo »jugovina
Očetov greh (1894):	zemlje. Pa je tudi tamkaj! Prostorna, zidana, toda s slamo krita hiša stoji sredi presedljaja med južnim in severnim gričem, gospodarska

krite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko

krite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi
Zlata Vas (1848):	vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja

▶ kriv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kriv

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla, ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj vſe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	razljutil, ker ga več ne častiva; pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj
Čas je zlato (1864):	In vender je govoril kraljevič, kakor bi bil Lenče vsega kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih
Valenštajn (1866):	še ne pogleda ga). Jaz za taboj? Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij spusti njegovo roko, ter
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor je bila res in pristavil, da je vsega tega kriv Fulvij, ki se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je
Ferdinand (1884):	so znamenja bližnje smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod
Oče naš (1885):	že čul nad njim. Barba saj veš, da jaz nisem kriv, ako še ni prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še

kriva

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lok, napéta, tako de je, kadar je navesana, proti rozhniku kriva, in de, kadar na ſvoje lize pade , oba konza nekoliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je takó ſlabo isdelal. In
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta! Şkuſhnja me uzhi, de zhbele per
Zlata Vas (1848):	de tudi gosposka ni kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo
Zlata Vas (1848):	mi ne dajejo časa za tó. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. “
Zlata Vas (1850):	mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor de bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da ne zapopade, da je le napčna strežba slabe rasti kriva, ne pa drevo samo po sebi. Da se ti napotki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hiše telebi. Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se

krive
Svetu pismu noviga testamenta (1784): is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s'

krive

Zlata Vas (1848):	še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske družbe, da

krivega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	gre tožit in 17. decembra je sodnija Laha, dvojnega umora krivega, in pa babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra „Na Odsojah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	bomo sami neskrbni, pa še tako neumni, da sosed zagovarja krivega soseda, ki po skrivnih potih goni živino čez prepovedano mejo

kriviga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór

krivem

krivem
Zoologija (1875): se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok

krivim

Genovefa (1841):	pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino

krivi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo
Zlata Vas (1848):	otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali
Občno vzgojeslovje (1887):	namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu prija in kar se

krivih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za

krivo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se boste, de sim resnico govoril. Kaj je tedaj tega krivo, de se po dežéli več slabiga, kakor dobriga sroviga masla
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem in prosim, stori
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le na Jutrovem v
Zlatorog (1886):	z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam
Gozdovnik (1898):	to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za ta nespametni korak, s kterim

krivu
Biblia (1584): Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé

▶ krivica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivic

Stric Tomaž (1853):	v serce zabolelo, brati ali slišati od muk, terpljenj in krivic, ktere morajo ubogi zamorci terpeti v deželi, ktera se baha
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	Ne gré hvala tebi, to Božji je dar; — Pomanjkanje, reve, krivic brez števila, Si mislim na dalje, to tvoja so stvar
Gozdovnik (1898):	priložnost, da se z divjaki prav jedrovito pomenim zaradi velikih krivic, ki so mi jih prizadeli. « Po daljnem razgovoru se gostoma

krivica

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de v njem dve stvarí živete, kteri ste pravica in krivica. Prosim ga, de bi me peljal, ako bi bilo mogoče
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razserden starček na ves glas zavpije: V tla se vdêr' krivica. In ti kraljuj pravica! In ta glas me je iz
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Od vsih, na ktere je bila vsa krivica zveržena, je bila le še ena oseba, ktera se pa
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	mogel odreči, zato je bila s prošnjo gospe tudi vsaka krivica prestrežena, ktero bi bila sicer vkorinjena Artova slabost naredila. Podložniki
Oče naš (1854):	smo zdaj z bridkostjo kot drago seme v zemljo položili. Krivica bi pa bila, če bi v svoji bolečini dolžnost gostoljubnosti
Oče naš (1885):	in mogel bi me tudi k tebi zavrniti! Oh, moja krivica je velika, neskončno velika! Še le potem, kedar boš vse
Oče naš (1885):	kazni dostali! “ je rekel z žalostnim glasom gospod Teodor. „Naša krivica je velika! O Jezus, usmili se in reši nas! “
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	10a zapoved: Tatvina? Škoda? Previsoke obresti in odiranje ljudij? Goljufanje? Krivica? Ali si najdene reči za se ohranil? Ali si se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Si jim dajal slab vzgled? Gospodar (gospodinja) Skrb za posle? Krivica? Posli: poštenost? škoda? — 5a zapoved: Jeza? Srd? Sovraštvo? Koliko časa

kriviza

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Debi ſe naſmela v' naſhih uſtah nihdar obena golufija, obena kriviza, obena lash, obena naſramna, obena opravliva, obena sapeliva beſeda, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na ſtran. ) Shęntej, Nęshka je! Nęshka.. (s' goſpęno ſhtimo. ) Grosna kriviza ſe ti gody, Matizhek. Matizh. (na ſtrani. ) Beſhtja ! vjęti me
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on ſodi naſhe miſli: letó je njegova pregreſhenje, letó njegova kriviza, naj bó krishan. Sa gviſhnu enu shaloſtnu premiſhluvanje, Chriſtiani moji
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jęsuſu doli vdariti, katęrimu ſe pred letim ſódnim ſtolam neisrezhena kriviza, ſtraſhna ſila gody? Sazhnímo bres vſe samude, inu perpravimo ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jeſt ſim zhakal na ſodbo, inu pole ona je sgol kriviza; jeſt ſim zhakal na pravizo, inu pole, ona je sgol
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Deklétu jo podá, ino dekle jo je materi neſlo. ˛Straſhna krivíza je priſhla is pleſa. Pa zhe tudi mezh nedolshnimu glavo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tekne in pitanje mozhno podpira. Naj ſe tedaj tudi preſhizham kriviza ne godi, kteri naſh shelodez tolikokrat rasveſeljijo! — Med vſimi pomozhki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó od naſ govorile? — Nikdar ! — Ali bi ne bila grosna kriviza naſ takó, kakor une merzheſe imenovati, ktéri vam le ſhkodo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſhinj jeli premiſhljevati, kako de bi ſe mogla neſpodoba in kriviza porovnati. Pregovor je ta: de kadar ſe hudoba v kaj

krivice

kervize

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſebe sa naſs dav, de bi naſs odreſhuv od uſſe kervize, inu ozhiſtuv ſebi en folk, katiri bi njemu dobru dapaduv
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Pred. 12. v. 13. Nikar na ſei na Nyvo te kervize, toku nebodesh perdęlov ſedemkrat tolku. Sir. 7. v. 3. Aku

krivice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta
Divica Orleanska (1848):	duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je
Robinson mlajši (1849):	tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	za božjo voljo, kaj mi je storiti, de velike storjene krivice popravim? “ „Na to vprašanje je zdaj lahko odgovoriti“, reče Bertrand
Izidor, pobožni kmet (1887):	zelo da se moti in da mu ni prav nobene krivice delal. Zato popraša prav prijazno malega Lipeta: »Povej mi Lipe

krivize
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj

krivici

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	prav prijeten griček z lepo cerkvijo, ki mu, tode po krivici Žalostna Gora pravijo. Terg stoji nekako nisko in povodinj mu
Oče naš (1854):	od dné do dné rajše imel, smo mi po svoji krivici poslednji ostank tiste ljubezni zgubili, ktero nam je Mêljard v
Roza Jelodvorska (1855):	Božji blagoslov je z vašim blagom, ker ni nič po krivici pridobljeniga, zatorej vam tudi za zmiraj ni moglo odvzeto biti
Roza Jelodvorska (1855):	pridobila; de bi nama to povernili, kar so nama po krivici vzeli.
Najdenček (1860):	konje preobkladali, jim slabe in neredne piče dajali in po krivici s pretépanjem njih zvesto služba povračali. Dostikrat sim voli in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	steržen, ki se tú pri ovcah napravi, imajo ljudje po krivici za gosenco ali červa. Če izperva le vneti živi deli
Pripovedke za mladino (1887):	Kralj mu odgovori: „Dovoljujem ti. ” Tedaj prične zvesti Ivan: „Po krivici sem obsojen in bil sem vedno zvest,” potem pa pripoveduje
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Ana in Kajfa peljan, Jezus, za uho udarjen, Jezus, po krivici zatožen, Jezus, od Heroda zasramovan, Jezus, za Barabo stavljen, Jezus

krivico

kervizo

Branja, inu evangeliumi (1777):	ena palza te pravize. Ti ſi pravizo lubuv, inu ſi kervizo ſovrashuv: satu je tebe Bog, tvoj Bog s'vojlam tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojiga blishniga ſvelizhanje Boga proſiti. 5. Te shaloſtne potroshtati. 6. Kervizo volnu terpeti. 7. Tem, katiri naſs reshaljo, odpuſtiti. Od teh

krivico
Zlata Vas (1848): pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli
krivizo
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja

▶ krivica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivda; SSKJ

krivice
- krivize
  Genovefa (1841): neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je bres krivíze ka-

▶ krivičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivičen

Valenštajn (1866):	Očák ponosno vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi živenije. Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško cvetlo glavo položim Vojaškega
Oče naš (1885):	Barba, mi dela Nace. Do njega sem bil naj bolj krivičen in zavoljo tega je šlo, kolikorkrat sem ga pogledal, nekaj
Oče naš (1885):	bogat sem in smem reči, da ne teží ne en krivičen venar moje vestí! “ „Ali tako kmalo mi ima povrnjeno biti

krivizhen
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ga jé hotèl neſti, kakôr je bil leta krish koli krivizhen; ali on ga ny hotèl ſam neſti. Şręzhen ſi bil

krivična
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): le po krivični roki priti, tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat

krivične

Razne dela (1870):	Izabó. Prenagljeno besedo pozabite. Velika žalost vojskovoda tare, Nesreča pa krivične dela nas. Objemita se, daj! Zacelimo To rano urno, preden
Žalost in veselje (1870):	nad nami, Njegova volja naj se. zgodi, On naj sodi krivične in pravične po svojej vsegamogočnosti. " Ves ta čas zerl je
Kupčija in obrtnija (1872):	posameznimi balami v okom pride, da ne bi n.pr. v krivične roke prišlo, tudi ta znamenja se morajo v vozninskem pismu
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	Pavle o njem, in oprostili so Jerico, kakor hitro mogoče, krivične ječe. To je bil ginljiv prizor, ko sta jo sprejela
Gospa s pristave (1894):	govoriti z vojvodom; sedanje razmere so le začasne, pa tudi krivične. Znano mi je, koliko dote ste prinesli v Avstrijo, zato
Slučaji usode (1897):	Sicer se je ona celo izogibala jezične in navadno tudi krivične ženske, ki je obirala ljudi s tako lahkostjo in navdušenostjo
Moja hoja na Triglav (1897):	dalj! Zdaj vem, zakaj so postave tako slabe in sodbe krivične. " Odgovoril sem samozavestno: "Prava šola pravnikova je samo življenje. Kakor

krivizhne

Ta male katechismus (1768):	koker se tudi potèeni ſgody, ali skus tatvino, ropanje, ohernio, krivizhne dobizhek, hudobno golſio, ali naspodobne pogodbe: v' glih viſhi tudi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na ta ſveit, de imam od reſnize prizhuvati. O hudobne, krivizhne, inu sapelive ſodbe tih ludy! katiri ſaki dan leshnive ſodbe
Branja, inu evangeliumi (1777):	Piſſmu blu dapovnenu, katiru prave: Inu on je med te krivizhne perdrushen bil. JEsus pak je rekuv : Ozha odpuſti nym, sakaj

krivičnega

krivizhniga

Branja, inu evangeliumi (1777):	piſmu , ter sapiſhi oſemdeſſet. Inu ta Goſpud je hvalluv tega krivizhniga hiſhnika, de je bil toku pametnu ſturuv: sakaj otrozi tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	s' nami dobil. Inu ta je poſęduv to nivo od krivizhniga plazhila, inu ke ſe je bil obeſuv , ſe je zhes

krivičnem
- krivizhnim
  Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): kir je doshnost, Taisti ni od greha prost. 5. Per Krivizhnim svoi tal dobiti, Potuho dat' greſnim Ludem, Inu neh greh

krivični

krivični
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bojí lepe vesele prihodnosti, do ktere se dá le po krivični roki priti, tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera

krivizhni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei zhaſnu, inu tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima teka, tiſti ſtu pravizhnih sraunu ſebe poje. Kar
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bog, jeſt tebe sahvalim, de niſſim, koker drugi ludje : reswojniki, krivizhni, presheshniki, koker lih tudi ta ozhitni greshnik. Jeſt ſe dvakrat
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Katiri so pravizhni, Vekumej pa gorje, no jo, Katiri so krivizhni.

krivičnih

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	se je razglasilo. Ti so v pretečenih sto letih po krivičnih vojskah toliko indijanskih dežel pod - se spravili, da imajo v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je zaničován, in poln lakomnosti, nevoščljivosti, poln nizkih, zivinskih, včasi krivičnih, tatinskih želj; in c) je nemiren, in torej dostikrat človeški
Žalost in veselje (1870):	če, sebičnost premaga vse, in denarja lakomni poslužijo se tudi krivičnih djanj, da le svoj cilj in konec dosežejo. — Z začudenjem
Ljubljanske slike (1879):	zahteva je ravno ne. Njegovo solnce sije po pravičnih in krivičnih in da mu to dobro tekne, je dokaz njegovega okroglega
Rokovnjači (1881):	po čemer bi se moglo soditi, da lastnik hodi po krivičnih potih. Tudi Poljak je pridno pretikaval po izbah. Ko se

krivičnim
- krivizhnim
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): sazhudeina vreidna rezh je, de ta s tulkam leshnivim, inu krivizhnim toshvainam obloshena nadoshnoſt taku terdu mouzhy. Mi pa nar dosneſhi

krivično

Zlata Vas (1848):	je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so
Sveti večer (1866):	razodel, da je knez rekel: Skoraj bi me bili v krivično djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega

krivizhno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' nad shiváli pride, Kar krivizhno ni in kar ne bó. Kruh vſakdanji, Ozhe. nam dodéli

krivizhnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſturili, kader bi nam kdu ſhpotlive beſede, leshnivu ozhitvaine, inu krivizhnu obdousheine pred lyze povedou? s' kai sa enimi ozhmy? s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na shkodlivu savitje teh beſſed, na preoberneine teh piſem, na krivizhnu reslageine te reſnize, na sakrite leshje, inu druge smotlive rezhy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tukei naſhe miſli, kar kuli samoremo, na vſe shpotlivu, inu krivizhnu, na vſe oistru, inu britku, na vſe kervavu, inu ſmertnu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiga vſmilenja zhes letó neſręzhnu meſtu tozhil. Enu taku puntarſku, krivizhnu krajlęſtvu, katęru nedolshno kry prely tiyſhe, katęru zęle dèrhali rabelſkih

▶ krivično prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivično

krivično
Robinson mlajši (1849): Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na
krivizhno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): marajo. V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi

krivizhnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſodbe tih ludy! katiri ſaki dan leshnive ſodbe ſklenejo, inu krivizhnu ſodio. Ni bilu na ſveitu reſsnize, vſe je bilu savertu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je biu sa Chriſtuſa prejeu. Ta je ta ſhtraiſinga tiga krivizhnu vkup sprauleniga blaga: katiri tiſtu krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ta ſhtraiſinga tiga krivizhnu vkup sprauleniga blaga: katiri tiſtu krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nima teka, tiſti ſtu pravizhnih sraunu ſebe poje. Kar ſe krivizhnu sadoby, bo hudobnu sapraulenu, inu na pozhaka na-ta treki rod

▶ krivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sveti in bogati jezik dolgo v nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih
Lohengrin (1898):	moj prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da krivo tožiš, grof, ti Miroslav, Po božji sodbi pride naj na

krivu

Biblia (1584):	v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo
Ta male katechismus (1768):	na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s'

▶ krivoprisežnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivoprisežnik

krivoperſeshnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mosh, ki ſo bili sráven in ſo jo ſliſhali. Ta krivoperſeshnik je bil kmetovávez v K. in je imel veliko in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſajmoſhtra v R. , kteri ſo mi tako le ſprizhali: Ta krivoperſeshnik is vaſi K. v Komorenſki ſtolnizi domá, je, ko goſpodar

▶ krivulja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivulja

krivolja

Fizika (1869):	motarogami. Kristal, golot, Krystall, 30. Kristalovanje, Krystallisation, 29. Krivočrten, krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje, Interferenz, 101. Krog, Kreis. Krogast, kreisförmig. Kroglja, oblica
Fizika (1869):	Linie, črta. Linie gerade, ravna črta. Linie krumme, kriva črta, krivolja. Linse, leča, 138. Lokomotiv, 124. Lom, Brechung, 136. Lomiti, brechen

▶ Krizostom samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Krizostom

Chryſoſtomus

Sacrum promptuarium (1695):	tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo pauperi terram, ut accipias cœlum: da
Sacrum promptuarium (1695):	shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je
Sacrum promptuarium (1695):	my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi ſturili de bi molzhali, aku
Sacrum promptuarium (1695):	imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi
Sacrum promptuarium (1695):	rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor

Krizostoma
- Chryſoſtoma
  Sacrum promptuarium (1695): vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari

▶ križ medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križ

krish

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno

▶ križ samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križ

chrish
Sacrum promptuarium (1695): ſi dobru vejdil, de ta kateri sheno vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem

krish

Biblia (1584):	sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish na ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe
Biblia (1584):	lubi kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish na ſe nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sa mano priti, tá sataji ſam ſebe, inu vsàmi ſvój krish, inu hodi sa mano. 25. Sakaj katęri bó hotèl ſvoje
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	perdèrlï, on ga jé hotèl neſti, kakôr je bil leta krish koli krivizhen; ali on ga ny hotèl ſam neſti. Şręzhen
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje
Genovefa (1841):	v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti
Genovefa (1841):	sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v rokah dershala, ji je bil v

križ

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ker mi preljuba mati pišejo de so sledne leta velik križ imeli. Srota mati! kdo nek jim ga je bil napravljal
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na križ pribijejo.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	premikovale so se le še ustni in se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred ustmi. Živ in vesel je
Mineralogija in geognozija (1871):	staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat v križ zraščeni, pod. 60.
Oče naš (1885):	Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako se sveti na cerkvah
Oče naš (1885):	ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še živi in bo živel od veka
Oče naš (1885):	kdo? Ali jaz bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, trpel in umrl? Za očeta in mater bi mogel
Revček Andrejček (1891):	po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne). Sveti križ božji! Tu je treba potrpežljivosti in s takimi ljudmi se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	žalost se bo spremenila v veselje,« je rekel Jezus. 38. — Križ je znamenje našega izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence

kriſh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu terpleine, inu lubesen tiſtih krishu, katire
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	o velikimi, inu grósnimi! enu taku britku terpleine, taku teſhki kriſh, inu taku grenko ſmert naloshili. Smo sapuſtili tebe, katiri ſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	mano pridti, ta sataj ſam ſebe, inu sadeni ſi ſvoj kriſh , inu hodi sa mano. Sakaj katiri bo othuv ſvojo duſho
Branja, inu evangeliumi (1777):	proſſili, inu kriſh na njega naloshili, de bi ga sa JEsuſam noſſuv. Sa
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tvoi Kriſh na Ramo diati, No sa taboi hodit'. Dei ponishnu shiveti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sapiſsal, — vi dva bota krishe sraven naredila — Anshe inu Mizka kriſh naredita , Glashek jim roko pęle , Glash. Sdej pak vi, Ozha
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ni tręba roko pęlat — jeſt ſitn vshę bol navajen — (naredy kriſh ) Sdej pak prizhe — ( k' Tulp. Nar pervizh ony, Goſpod shlahtni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	maſhke ſhvigajo. Budalo. Le Kraſsija, K — Kraſsija, ta je naſh kriſh. Naj ſpremiſlijo, dvanajſt pro — otokolov morem jeſt ſam pelat. K
Kuharske Bukve (1799):	na poprejſhno visho. 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje, katiro je kuharza v' preſizha

križa

krisha

Sacrum promptuarium (1695):	je vidil en kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje
Ta male katechismus (1768):	zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je S. Trojiza? Je en sam Buh
Branja, inu evangeliumi (1777):	na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria Kleofe, inu Maria
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena

križa

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	praviš, bo prišel v večno življenje, kakor si Ti s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s križa stopiti, ampak si do smerti na njem ostal, de bi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji, pa zdaj

kriſha

Ta male katechismus (1768):	perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede
Ta male katechismus (1768):	tega kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha

križe

krishe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	JESUS † Maria † JOSEPH † CASHPAR † MELHAR † BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v jemeni boga ozketha † inu sina † inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	omezhijo ; ali kraſhki kamnarji, kteri kakor oſamoúki, na velike kamnitne krishe nekaj , kakor ſlézheno shábizo (urha) isreshejo , in tó imá pomeniti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bolj hladen, kakor léſ. V okna naj vdéla shelésne krishe ali preplete savoljo tatov; sraven tega naj jih ſhe omréshi

križe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa odidejo na

križem

criſham
Sacrum promptuarium (1695): Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu

krisham

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	s' ponishano glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta pèrvi napręj jiti, de nam takú vſim

krishem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti povém, ſhe danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila
Genovefa (1841):	nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh; „O Boleſlav! ko boſh sdaj med

križem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem 24 gold. i. t. d. Se vé, de je cena
Divica Orleanska (1848):	s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko si
Oče naš (1854):	kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	matere Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je
Oče naš (1885):	kot resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v tem življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog

križom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je na celem životu, posebno v križu grozno slabo. S križom živinče nar bolj semtertje omahuje, kakor psi, ki za morom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Mastne garje se tudi narprej na herbtu meti pleči in križom prikažejo, dlako spodjedo, in so večji špehasti mehurčki. Obedve sorte

kriſham
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): neshl, de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire

križev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dobro bilo sonce, Tam bolj dež prilega se; Pač je križev polna zemlja, Kdo sošteti more vse? Vse to dobro poravnati

križih

Roza Jelodvorska (1855):	Neža jo še vedno pričakuje pod košatim leskovim germam pri križih. Ko vidi od dalječ Rozo priti, ji naglo skoči naproti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	na oltarji, ali na cerkvenih zastavah (banderah), na pokopališčih i križih, na postajah (štacijonah) sv. križevnoga puta . . . To bi se imelo

križu

chriſu
Sacrum promptuarium (1695): Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum
krishi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v'
krishu
Genovefa (1841): moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene na krishu umerl, to Tvoje snamnje mi ima védno pred ozhmí ſtáti

križi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	za cerkvico s. Uršule Zarigelcom lep kelh; zvonik pri s. Križi na Veršnaselih iz nova pokrili, ki se zdaj prav prijazno
Roza Jelodvorska (1855):	očeta je celo svojo sveto rešnjo kri za nas na križi prelil, de bi nas večne pogube rešil. Ravno tako moramo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	oznanjenji včlovečenje Kristusa tvojiga Sina spoznali, po njega terpljenji in križi častitljivo vstajenje dosežemo po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim. Amen

križu

Robinson mlajši (1849):	za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau-
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	koliko si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest ur si na križu visel! Šest ur si poterpežljivo neštevilno bolečin terpel!
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa!
Maria Stuart (1861):	ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel na križu si roké, Tak zdaj razpni jih, da me va-nje prejmeš
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Jezus, na križu zaničevan, Jezus, s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si

kriſhu

Ta male katechismus (1768):	lih rajmno taiste vofer, katire se je vofruval na S. Kriſhu, samu tu, de na Oltarju se kry napreliva, ampak le
Ta male katechismus (1768):	dvema perstama? ſatu, ke Kristus, katire je ſa nas na Kriſhu umerl, je dve nature imel; boſhjo od vekumej; zhloveshko od
Ta male katechismus (1768):	je en vofer te sprave? Ke je Kristus na S. Kriſhu sam Ozhetu nebeshkemu ſa nasheh grehov volo gorivofral, inu ke
Ta male katechismus (1768):	kry preliti, inu to narshpotlivshe smere na S. Kriſhu sturiti, pusti njo k' sebi pridti, kjer ti sedish na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pokorne, takrat se koker uni Shimen, katire je bil h'kriſhu mojega Synu prov persilen, inu je taiſtèga ves navolen neſti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhenena tega zhes uſſe narbel nadolſhnega Joſhefa dal, inu na kriſhu je meni moj Syn shenkal ſa tega drugega, ne ſhenena
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teshku dęllu, kader sem enega naspokorenega Judeſha, inu enega na kriſhu szagajozhesra reſojneka videla. Mene je ena naiſrezhena ſhaloſt stresla, kjer

▶ Križ samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Križ
- Krish
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): manj ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o

▶ križan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križan

krishan

Sacrum promptuarium (1695):	kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	dny Velikanozh, inu Syn tega zhloveka bo isdan, de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ne bojte! Jas ſim, jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi

križanega

krishaniga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vami nezh drusiga vedet, inu saſtopit, koker JEsuſa Chriſtuſa tiga krishaniga, katiriga jes nar vezh lubim, inu zhaſtim. Inu leta je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvetiga poſta pretezhi, debi mi na naſhiga sa volo nas krishaniga Chriſtuſa naſhe ozhy na obernili, skus leta pogled naſh spomin
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kadar ſo ſvętiga Duha prejęli, ſo ozhitnu Evangęlium, inu tiga krishaniga Bogá pridigvali: Ony ſo s' nepreſtraſhenim ſerzam Krajlam inu tim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ozhe v' ſrędi ſvojih otrok ſe doli vſędel, podobo letega Krishaniga Jęsuſa v'roko vsęl, inu taku k'ſvojïm otrokam govoriti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dóbo mojga krishaniga Şyna ſama na ſebi, inu v' mojim ſèrzi poſnęla, kaku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęra ſe ne more vezh sbriſsati, tę ſvęte rane tiga Krishaniga vtiſnene. Sa letó gnado te proſsim v'imęni vſih mojih

križanega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in rekla: „Kedar ne bom mogla več govoriti, prinesi znamenje križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte
Revček Andrejček (1891):	nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček (očitaje). Pavle, ti preklicana

kriſhanega

Ta male katechismus (1768):	njega, dokler je njim s' boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli, de njegova vira je ta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu rezhy. Obudi v'meni spomin te vezhnoſtze, inu tega kriſhanega Kriſtusa. Utisni meni v' mojo veli o S. Joſhef! obzhutnoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mojega JEſusa; ſakaj ony so mene imenuvaili eno Mater tega kriſhanega , inu na gavge obeshenega, inu eno porodnizo enega hudodelnega zhloveka

križani

krishani

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh moi Krishani isvelizhar Jesus Kriſtus ta moja nahvaleshna molitou bodi tabe kuelzhei

križani

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na križ
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo
Oče naš (1885):	ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še živi in bo živel od veka do veka

▶ križanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križanje

Fizika (1869):	naklon. Induction, navod. Inductionsstrom, navedeni tok. Inductionsrolle, navodno vreteno. Interferenz, križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična kožica, dožna kožica, 144. Irrlicht, vešča
Fizika (1869):	golot, Krystall, 30. Kristalovanje, Krystallisation, 29. Krivočrten, krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje, Interferenz, 101. Krog, Kreis. Krogast, kreisförmig. Kroglja, oblica, Kugel. Kronrad

križanju
- križanji
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše sponesla; vse kaže

▶ križati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križaj

krishaj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' Jesuſam ſtoriti, ki ſe mu pravi Kriſtuſ? “ Vſi savpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Tedaj je Pilat Barába ispuſtil, Jesuſa je pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ni ushalilo nad njim; v' en glaſ vpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Pilat je nevoljen djal: „Vsemite ga ví, ino ga krishajte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſlushabnikam ſe ni ushalilo nad njim; v' en glaſ vpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Pilat je nevoljen djal: „Vsemite ga ví, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtoriti, ki ſe mu pravi Kriſtuſ? “ Vſi savpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Tedaj je Pilat Barába ispuſtil, Jesuſa je pa rekel bizhati

križali

krishali

Branja, inu evangeliumi (1777):	Pilſarje ; inu is med njeh boſte vi nekatire morili, inu krishali, inu nekatire boſte vi gajshlali v'vaſheh ſholah, inu njeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	ti. Inu ondi ſo njega krishali, inu s'nym red ta dva reswojnika, eniga na njegovi
Branja, inu evangeliumi (1777):	oblazhilu oblekli, inu ſo ga pellali vonkej, de bi ga krishali. Inu on je ſvoj kriſh noſſejozh vonkej ſhov na ta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe je te dni v' njem sgodilo? Jesuſa Nazarezhana ſo krishali, ki ſmo upanje va-nj itoieli, ino danſ je she tretji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſte vidili zhuda ino snamnja delati, Jesuſa, kteriga ſte ví krishali, je Bog is groba v' shivljenje obudil. Mi vſi ſmo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhloveka rezhe: „V' imenu Jesuſa Kriſtuſa, ki ſte ga ví krishali, Bog pa ga je ſpet od ſmerti obudil, ſtojí ta

križali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): vlomil si noge; zato so ga tudi z glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj

križalo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči
križata
- križate
  Fizika (1869): potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná
križati
- krishati
  Branja, inu evangeliumi (1777): nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi

▶ križavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križavca
- krishovza
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo

križavec

Čas je zlato (1864):	Na, Lenček! tukaj vzemi en križavec za svoj trud! « Bel križavec potisne Lenčetu v roko, kteri ga vesel v žep spravi
Čas je zlato (1864):	zato ti bom prav hvaležen! Na, Lenček! tukaj vzemi en križavec za svoj trud! « Bel križavec potisne Lenčetu v roko, kteri
Čas je zlato (1864):	v caker iti, to! « »Bog me! « godernja glasno, – »en sam križavec – in ubogi dečko je življenje vagal in kralju konja otel

▶ križec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križec

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo od začetka sveta, zdaj in na večne
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo od začetka sveta

križic
Kmetijske in rokodelske novice (1846): posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh

▶ križem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križem

krishim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze

križem

Zlata Vas (1848):	pa in delavci so rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da so bile korenine gori obernjene; vse verste so bile križem zmešane; in v obče je bilo to kaj mučno gledati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pride kdaj v Pariz! Pa kakor polajšujejo železnice prodajo blaga križem po svetu, tako pa nam tudi vozijo in bojo vozile
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v

▶ križema prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navzkriž, križem; [sskj]

križema

krishama

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti

▶ križen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križni
Zoologija (1875): razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični
križnih
Zoologija (1875): vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec
križnim
- kriſhnem
  Ta male katechismus (1768): Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje
križno
Divica Orleanska (1848): Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno

▶ križevača samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

tolar; splet

križevači
- krishovazhi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra

▶ križevitje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

ohromelost; kontekst

križevitju

križovitju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in menile hujše bolečine terpi, kakor uno, ki je po križovitju bolno. Dergetavnica ne napada ovce pred dopolnjenim pervim, tudi ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne nalezljiva. Znamnja, ki se pri dergetavnici, in tudi pri križovitju zapazujejo, so: Nobena ni nalezljiva; pri obeh je živinče v

▶ križmanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

birma; kontekst

križmanje
- kriſhmanje
  Ta male katechismus (1768): ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa

▶ Krka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Krke

Pomladanski vetrovi (1881):	dviga Novo mesto, poglavitno mesto na Dolenjskem, sezidano na polotoku Krke, koja ga v polukrogu od treh stranij obteka. Plodne njive
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	hribom pri Novem Mestu reži v skalovji nekoliko sežnjev od Krke silna razpoka, v kateri je domoval strašen velikan: divji mož
Slovenski svetec in učitelj (1886):	bili prišli ljudje čez gozde od Okolpja in Posavja, od Krke in Krasa, tako da niso mogli iti v malo tačas
Rošlin in Vrjanko (1889):	lica. Od ceste ki je tekla pod brdom vedno póleg Krke, čulo se je klopotanje konjskih kopit, in na česti, ki
Rošlin in Vrjanko (1889):	z divjo trto prepreženih stranij ni moglo predreti, in od Krke sémkaj je pihala lahka, prijetna sapica. Gospé sta imeli par
Rošlin in Vrjanko (1889):	Pavel. »Čaka! « zavrnil je Ivo. »Tu dôli jahaj, Tinček, do Krke, do vélike ceste in nazaj! « velel je konjárju. Ta je

Krki

Kerki

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	v Novo mesto prišel. Ko sim se od Št. Marjete Kerki bližal, sim vidil nekoliko Št. Jernejskiga polja, nar krasnejši ravnine
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	sploh na mejah povsod en jezik med druzega sega; ob Kerki in Lavanti, ob Salci, Aniži, ob zgornji in srednji Muri

Krki

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	s seboj skočil je v čoln in se prepeljal po Krki do velike krnice, ki požira vodo in vse, kar v
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	na slastne rake, ščuke in sulce, katerih je bilo v Krki na izber. Dobro je živel samo o povodnji, ko se
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	so trdili, da je povodni mož že od nekdaj gospodar Krki, pa tudi jazbini. Drugi so to zanikali in govorili, da
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in jarkih, na katere se drobe Gorjanci, padaje polagoma proti Krki, razprostira se med Podgradom in Ljubnim velik gozd; imenuje se
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	zdaj, kakor mu se zljubi, časi v skalovji, časi v Krki. Ta povodni mož je pošiljal v stare čase po babici
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	našel, spadajo na tri precej različna plemena. Jedno prebiva v Krki in nje vidnih in nevidnih pritokih: v Radežiči, Temenici, Prečini
Rošlin in Vrjanko (1889):	Črt, tukaj, tukaj, nazaj! « Pes je že zopet plával po Krki in se le nerád vrnil na breg. Pavel je vrgel
Rošlin in Vrjanko (1889):	II. Dobro uro hodá navzgor ob Krki, tam blizu, kjer se potočec Sušiča od južne straní izliva
Trojka (1897):	poleg bornih koč. Izpod raškega pogorja teče potok Rakovec proti Krki. Tam, kjer priteče v ravnino, stoji Gorenja vas, nad katero

Krko

Kerko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se po ptujim skita. Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec**) se imenuje

Krko

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	divji mož ali da pobegne, če ga kdo zagovori, v Krko. Jaz pa velim, da se oboji motijo in moji dokazi
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in ker ni našla vode v kablu, šla je na Krko. Predno se je začela umivati, položila je na breg brojanice
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	Ali hudobnež si izmisli strašno maščevanje. Ko je prišla na Krko po vode, privihra na površje, raztrga njenega otroka in jej
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	vanjo in brza struja ja prinese v nekoliko trenutkih v Krko, po kateri priplavata do zaželenega brega. Še tisti teden sta
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	hudoben, ob jednem pa strašno požrešen. Ko sta padla v Krko dva vola, kar precej ja je raztrgal in pohrustal s
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	preljubi rojaki v potrebi pomagati. Če bodo popotovali kdaj za Krko od Novega Mesta gori proti Lastovčam in se namerili na
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	vodi prstan zmikati. V strahu, da jej ne pade v Krko in se izgubi, sname ga s prsta in dene na
Slovenski svetec in učitelj (1886):	ob Ljubiji, nego po vsem zgorenjem Posivji in daleč čez Krko in Kolpo. Njegov rod je bil znan še iz časov
Hudi časi (1894):	mrtva trupla pa so naložili na voz in pometali v Krko. Poročilo, o tem uporu se je bilo poslalo takoj generalu

▶ krma samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krm
- kerm
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe

krma

kerma

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	imel škodo; nevarnost je bila, de bi se ne vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma mora biti z vodo poškropljena. Saj 2 uri prej, kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji

krme

kerme

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in zhiſte kerme ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se taka živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V poletni vročini je dobro, kedar so konji seno pojedli

krme

Dohtar Konec in njegov konj (1888):	izgubo ter bil vesel, ko ni bilo treba več plačevati krme. Novi svoj voz in konjsko opravo je dal krčmarju v
Vesela vožnja (1889):	bi ne bilo mogoče dogovoriti se tudi zarad hlapca in krme. »Zlati vól« je bil z dohtarjevim predlogom takoj zadovoljen in
Od pluga do krone (1891):	vender vedeti, saj si tovornik, daje živina potrebna vode in krme, bolj nego človek. Trdo srce in še tršo glavo bi
Vaška pravda (1892):	Logu ni paše, na Ratikah nam pa ne puste pasti. Krme ni, prodati živine ne moremo. « »Žalostno je in hudo, da
Moja hoja na Triglav (1897):	pri meni, ker drugje ne dobi tako visokostne, tako dehteče krme nego v senenem kupu mojega planinskega ležišča ali pravše slonišča

krmi
- kermi
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati.

krmo

kermo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	da rezanca v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda pa služi za 3 ali 4
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da ložeje in rajše zobljejo. In kedar so vso svojo kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vendar za gotovo velja, da mora konj svojo kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je

krmo

Kobiljekar (1878):	je dalo odpraviti. Iz hleva je izginila glava za glavo; krmo je prodal še na travnikih in žito še v klasju
Slovenski svetec in učitelj (1886):	mašine, mostove, za vojsko pa od kraja vojne le konjsko krmo. Preprostejši svobodnjak je šel sam na vojsko. Bogatejši pak je
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	se dogovoriva! Koliko bom štel za hlev, za hlapca in krmo? sili dohtar, ki je imel vendar nekoliko pomislekov, akoprav ga
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	preskrbim; dobrega, zanesljivega moža, če hočete? Dobro! Kaj pa s krmo – in s hlevom –? To je lahko pri vas! Plačam, kar
Očetov greh (1894):	živine, dva para konj in do dvesto ovac prezimuje s krmo, ki rase na njegovih senožetih, in če je količkaj letinc

▶ krmilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krmila

kermila

Pozhétki gramatike (1811):

Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil

kormila
Stric Tomaž (1853): Verdeck), kjer je po več ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo

krmila

Postillion d'amour (1887):	more hitro dalje, ko bi tudi našli drugo pripravno veslo, krmila pa todi ni hitro nadomestiti. Po končanem dogovoru položí Kitajec
Postillion d'amour (1887):	cev, ki najhitreje učí kítarje pokorščine. Odrine lavdo siloma od krmila ter obrne brod za vetrom. »Jadro na pol doli! Hitro
Pogreb na morju (1894):	vihar. Jeden jambor je bil odlomljen; niti ni bilo videti krmila, niti pomočnih čolnov, ki visé vsaki ladiji nad krovom. Ladija

krmilo

kormilo
Viljem Tell (1862): zdaj V prestrašnej tej zibeli! Nič mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene

krmilo

Tiun - Lin (1891):	a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se
Gozdovnik (1898):	bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še

krmilu
Tiun - Lin (1891): natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó

▶ krmiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krmijo

kermijo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na polju močno poškodovajo. Koze, ki se dobro gleštajo in kermijo, velik dobiček gospodarju prineso. Zakaj prav dobro molzne koze dajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	s travo, detelo, zelenim ovsom, jačmenom alj z zeleno grahorko kermijo. Pri takem kermenju je paziti, da se detela prezgodaj ne

krmila

Kupčija in obrtnija (1872):	tem ležeče, kakega plemena je bila živina, kako se je krmila in kako gojila. Koža crknjene živine di zmerom slabše usnje
Marjetica (1877):	gotovi, nespremenjeni uri se je vstajalo, molilo, jelo, se je krmila žival, snažilo pohištvo, delalo in počivalo, kakor da bi bilo
V krvi (1896):	bi bilo to! In krave in vole in teličke bi krmila, skrbela za kokoši in piščeta ... pa otepala žgance in močnik

krmili
- kermili
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili, po tem pa kakor drugo klavno živino

krmiti

kermiti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prej, kakor se konji vprežejo, je zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo

▶ krmljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krmljenim
- kermjenim
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po

▶ krmljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krmljenja

kermenja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	DEVETI RAZDELEK Od reje, strežbe in kermenja prasičev. Kdor hoče dobre in lepe prasiče imeti, mora za
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	SEDMI RAZDELEK. Od reje, strežbe in kermenja ovac. Da gospodar vse, kar mu je pri živini vedeti

krmljenje

kermenje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	TRINAJSTI RAZDELEK, Reja, strežba in kermenje psov. Pes, zvesti človeški tovarš, je gotovo ena nar bolj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mleka lahko dobijo drisko. Kdor veliko psov redi, temu pride kermenje s kruhom predrago: boljši kup je kerma, ki obstoji iz

krmljenju

kermenju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zelenim ovsom, jačmenom alj z zeleno grahorko kermijo. Pri takem kermenju je paziti, da se detela prezgodaj ne kosi; da se
Najdenček (1860):	da ne bom imel druzega nič opraviti, kakor mu pri kermenju konj in pri vožnji blaga pomagati. Kdo bi mi bil

▶ krog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krog

Valenštajn (1866):	že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo tudi
Astronomija (1869):	enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej
Botanika (1875):	sostavljene skupine, ki delajo bolj ali manj pravilni in popolni krog (pod. 61.). Ti cevni povezki narejajo na prerezu nekterih praprot
Botanika (1875):	in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere
Lohengrin (1898):	Izstópite, po troje za borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava
Lohengrin (1898):	in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno

kroga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg
Astronomija (1869):	četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih
Astronomija (1869):	solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a, b? 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves
Lohengrin (1898):	ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo bran
Lohengrin (1898):	kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde
Lohengrin (1898):	dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod jo iti
Lohengrin (1898):	v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó

kroge

Občno vzgojeslovje (1887):	vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta se sicer
Občno vzgojeslovje (1887):	vtisne se v njih predstave ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega
Občno vzgojeslovje (1887):	prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja

krogi

Občno vzgojeslovje (1887):	morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo
Občno vzgojeslovje (1887):	katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje
Občno vzgojeslovje (1887):	njih predstave ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej

krogih

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet
Gozdovnik (1898):	konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču

krogom
- krogam
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule

krogov

Astronomija (1869):	zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. imenovali, je ekliptika edini, ki
Občno vzgojeslovje (1887):	višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem

krogu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli, brez de bi se kaj zavedili. Glavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	življenje enega rodu mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji
Rudninoslovje (1867):	a kolikošen je ta kot, bere se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so si enaki, ki so enako dolgi
Astronomija (1869):	° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to
Botanika (1875):	Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo
Lohengrin (1898):	Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte

okrogu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v steno ali v jasli sili, ali pa se v okrogu vertí. Vès spehan se potí po celim životu, serce mu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne
Blagomir puščavnik (1853):	namenjena bije. Vitezi in vitezinje s svojimi hčerami stoje v okrogu, čakajo junaške igre. ” „Vitez Lavoslav mi pripaše sinje jekleno orožje
Trtna uš (1881):	Zato vidimo, da se trtnih ušij gnjezda dalje širijo v okrogu. Izsesano trsovje uši zapuščajo in se dalje selijo na tisto

▶ krogla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krogel

Razne dela (1870):	pazi, In šteje urne potnike po cestah; Sto liber težkih krogel neštevilno So vergli v mesto že; razrušene Ležijo cerkve, noterdamski
Od pluga do krone (1891):	do dné 19. junija zmetal 23.063 bomb in ustrelil 58.367 krogel ter ž njimi podrl 848 hiš. V Pragi se je

krogelj

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Krištofa obhajali, le da so rabili na mesto razbeljenih svinčenih krogelj pomoranče, ktere je Ljubljanska gospoda med množino zbranih dečkov metala
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ni bal iti do prvih vrst bôjne vrste, za žvižganje krógelj je imel gluha ušesa. Studenec, iz katerega je donašal vodo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	živio-klicev v gozdu, glasni krik »Allah-il-Allah« naših nasprotnikov, žvižganje puškinih krógelj, vrišč in piš ter razpokovanje šrapnélov — to je nepozaben prizor
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	neposredno pred sovražno bôjno vrsto bi prevrtalo prsi na stotine krógelj. Pozorno si ogleda še jeden pot nasprotnika svojega in v
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	druge so nedolžne. Ali tedaj ni res, da čim več krogelj slišiva, tem menj nevarnosti je za naju? « šali se stotnik

krugel
Robinson mlajši (1849): riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone

krogla

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj z okrepčanimi očmí
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naša zemlja tudi zvezda, je misliti, de mora tudi ona krogla biti. Če pride zemlja v svojim teku med sonce in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de zemlja mora krogla biti. Na morji se pa ne vidi čez 15 milj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj so menili in menijo še vsi prosti ljudjé
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Gerki že čez 400 lét pred Kristusam sodili, de je krogla, brez de bi bili zamogli od tega prepričati se. V
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka
Fizika (1869):	zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni popolna krogla, ampak je (Pod. 60.) na tečajih nekoliko splošnjena. Premer zemlje
Gozdovnik (1898):	pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že
Gozdovnik (1898):	ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da

kroglja

Sveti večer (1866):	serce presune', so djali mati. ˛Saj ne vem, ali ni kroglja tvojega očeta serce presunila'. Jokala in molila sva, dokler je
Fizika (1869):	kocka. Kubikinhalt, telesnina, vsebina. Kubikmass, kockovna mera kubična mera. Kugel, kroglja, oblica. Kuhanje, 117. Kühlapparat, hladilo. Kukalo čarodelno, Zauberlaterne, 144. Kurbel
Fizika (1869):	krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje, Interferenz, 101. Krog, Kreis. Krogast, kreisförmig. Kroglja, oblica, Kugel. Kronrad, palčno kolo. Krožen, kreisförmig. Krožnik čarodelni, Wunderscheibe
Mineralogija in geognozija (1871):	je morala tleča zemljina krogla vsa skozi goreti, kakor žareča kroglja na vodi zgorečega kaliuma, ki žvižgaje po njej okoli plava

kugla
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí

kroglah
Tiun - Lin (1891): se bile potopile, nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a

kroglam

Gozdovnik (1898):	še kratko premirje. Postaviti si moramo ogradbo, ki se more kroglam in strelicam bolj protiviti nego-li ta vedno se premikaj oči
Gozdovnik (1898):	trdnjavi iz samih kamenov sezidani. Ti boš edino le izpostavljen kroglam, ktere bi pošiljali z dreves dolu na naju. A midva

krogle

Divica Orleanska (1848):	Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída
Fizika (1869):	kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m, visečo
Mineralogija in geognozija (1871):	popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle kakor lupine. Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano
Gozdovnik (1898):	In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo

kroglje
Botanika (1875): posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno tekóčna

kugle

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči

krogli

Tihotapec (1855):	je razdrobila levico. I s tabo! zavpijejo štirje i dve krogli zažvižgate v čoln i ena Matičetu v serce, da omahne
Tihotapec (1855):	pade znak. I ob enim počijo tri puške i dve krogli zažvižgate v kraj čolna i ga odkoljeta kos. Ana! Ana
Od pluga do krone (1891):	zase, «topništvo je pravo mesto mojim naporom. Ondu, kjer veljá krogli v zraku preračuniti pot, ne bodo mi prečili namer. Dà
V krvi (1896):	prhali in puhali oblačke sape iz širokih nosnic. Debelušen, nalik krogli zavaljen kočijaž v livreji s cilindrom pa je še tleskal
V krvi (1896):	na svojo soprogo. Mala, živahna debeluška pa se je nalik krogli zavalila iz kočije, oprši se z obema rokama ob Tužna
Vinjete (1899):	da so se videle vzbočene trepalnice, kakor dve veliki sivi krogli, globoko zakopani v izsesane jame. Prsti pa so se še
Vinjete (1899):	Ona nima nikakršnih oči! Globoko v senci dve veliki stekleni krogli, brez misli in brez svetlobe, – to niso oči ... In njena

kroglo

Fizika (1869):	krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila kroglo m vedno proti c.
Fizika (1869):	teža tek krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m, visečo na niti (Pod. 61.) gibala bi se ona
Gozdovnik (1898):	dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa ne v

kruglo

Kuharske Bukve (1799):	nagelshbiz, zęliga popra, inu muſkat zvęta; deni v' ſtaklęnzo ali kruglo, nahudiga jęſiha, poſtavi na ſonze, al na toplo. 256. Krebulzhína
Kuharske Bukve (1799):	preręsan, ſe sraven dene, Vſe ſkup v' eno parſtęno pozineao kruglo. To kruglo poſtavi v' en kotel vręliga kropa, poſtavi gori
Kuharske Bukve (1799):	sraven dene, Vſe ſkup v' eno parſtęno pozineao kruglo. To kruglo poſtavi v' en kotel vręliga kropa, poſtavi gori eno tęsho

▶ kroglast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kroglaste
Rudninoslovje (1867): sol, 2•3krat teža od vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi

kroglasti

Rudninoslovje (1867):	so kristali navadno zrasli, kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i
Rudninoslovje (1867):	i 3•8 krat teži od vode. Zložene vrste so króglasti, kapničasti posnemki ter imajo tenko-stebelčáste, časih tenko vláknaste zloge. Nahaja

krogljasti
Zoologija (1875): kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se

▶ kroglica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kroglic

krogljic

Kemija (1869):	smetano (na pr. v pinji), raztrgajo se one mrenice tolstih krogljic, in te se sprimejo v surovo maslo (Butter). V surovem
Fizika (1869):	osébljenega človeka debele iskre vleči, prikazni bliska, ples možičkov in krogljic, električno kolo, električna pištola, električno zvonenje, zažig vinskega cveta, zažig
Zoologija (1875):	združene. Proste celice nahajajo se v krvi v podobi malih krogljic, o njih govorimo pozneje. Iz tkanine pa obstoji na pr.

kroglica

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	letva (lašta), in na to še le lvelj. Če stopi kroglica iz svoje votline in se nagne navzdol, je to znamnje
Človek toliko velja, kar plača (1861):	obrisala sem si solze. Upam, da tako blagega serca ni kroglica zadela. Prišel bo Matevž nazaj in ž njim veselje. Zame

krogljica

Rastlinske svatbe (1877):	dlačicami ali bradavicami posute, ali še drugače ozaljšane. Vsaka taka krogljica ima dve kožici, ter je napolnjena z neko tekočino. Verhna
Rastlinske svatbe (1877):	ali prebojev, skozi katere se vidi spodnja kožica. Ako taka krogljica pade na vlažno mesto, vpija mokroto, vsled tega se napne
Rastlinske svatbe (1877):	vratovi stojé v kolobaru sredi cveta med prašniki. Ta otla krogljica sè zerni in vratovi vred je četerti del cveta ter
Rastlinske svatbe (1877):	Sedaj pa še prerežimo ono podolgasto krogljico pod čašo. Vidite! krogljica je otla, po njenih stenah pa visé drobna bela zernca

kroglice

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	štupe z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti
Rudninoslovje (1867):	da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci

krogljice
Kemija (1869): trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi

kugljize

Genovefa (1841):	podálo. Vſaki dan ji je pripovédoval, kako ſo majhne seléne kugljize, ki ſo na ternjuljevim germu, in seléne, kakor jajznki podolgaſto
Genovefa (1841):	ſo na ternjuljevim germu, in seléne, kakor jajznki podolgaſto okróglje kugljize od divjih rósh dan na dan vezhi prihajale in kako
Genovefa (1841):	poganjalo. Veſ radoſten je Boleſlav priſkakljàl in klizal: „Mali! seléne kugljize na ternjulah ſo sdaj sgol majhne, ko ſnég béle zvétke

kroglico
- krogljico
  Kemija (1869): več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa

▶ krohotaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

krohotaje

hrohotaje
Divica Orleanska (1848): Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v parlamentu mojimu pravice Beseda ni za mene

krohotaje

Stric Tomaž (1853):	za nobeno rabo več, za mene posebno ne“, odgovori Halaj krohotaje se. „Tedaj je res nočete? “ „Za noben groš ne, tudi
Čas je zlato (1864):	že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta

▶ krohotanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

krohotanje

Roza Jelodvorska (1855):	vidi, pri umirajočim ognju, rumenkaste svitlobe. Strašni ropot in peklensko krohotanje se razléga po gradu. Pijani sovražnik razgraja in ropa brez
Zerkviza na skali (1855):	najljubſhe? ” „Tvojiga ſinzhka,” sareshi rudézhi in sopet je gromelo ſtraſhno krohotanje v Hubertove uſheſa, ſtraſhno ſe je sabliſkalo in ptujz je

krohotanjem

hrohotanjem

Blagomir puščavnik (1853):	veliko bučo vino, zdaj še eno, in vpije z groznim hrohotanjem: ”Zdaj ga imam svojega nar večega sovražnika! ” Zpije še tretjo
Blagomir puščavnik (1853):	roko ponujam; on pa šobe napne in godernja z zaničljivim hrohotanjem proti meni: Križ in zlata verižnica (ketna) sta vaša. Pa

▶ kroj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kroja
Kmetijske in rokodelske novice (1847): razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in

kroju

kroji

Kelmorajn (1864):	suknjo modro, kakor jo mlinarji nosijo, in pa najnovejšem ščavniškem kroji. Kolér mi je šterlel za dva pednja od suknje, in
Postillion d'amour (1887):	boriti se mora z narečjem. Kdor zapazi kàj nenavadnega na kroji njegovega talarja ali da ima vozel na kiti drugačen, nego
Od pluga do krone (1891):	iz Selanove gostilne čvrst in zal mladenič, opravljen po najnovejšem kroji. Pod pazduho ima nekako mapo, v kateri je obilo črt
Od pluga do krone (1891):	pokrival vso napravljeno od domačega blaga in podobno si po kroji in blagu kakor jajce jajcu. Suknjo in telovnik je obema

▶ krojač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krojač

krajač

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	iz hiše šel”. Prepírati sta se začela, in ker je krajač tudi še dve luči plačane hotel imeti, ktere je sožgal
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je Pavliha blizo terga 14 dni stanoval, zraven je pa krajač prebival, pri kterem so trije šivankarji na klopi sedeli. Kadar
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	metati; zakaj dobro sem vedil, de bo to prazno delo”. Krajač mu reče: „Ali sem jez tega kriv, ali sem vedil

krojač

Deborah (1883):	potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni
Deborah (1883):	Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni
Deborah (1883):	Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna
Deborah (1883):	za nekoliko dnij pod streho vzeti ubožico in njeno dete. Krojač. Za nekoliko dnij! O to mi znamo! Kamor ti sedejo

krojača

Domen (1864):	smert je morala biti blizu. „Kje sem? " praša s težo krojača. „V domačih krajih si, Domen, na travniku grajskem pod lesniko
Domen (1864):	nihče umel. Ko se je beračevo veselje nekoliko poleglo, jamejo krojača popraševati, kako je to bilo. „Jaz sam ne zapopadem, ne
Ljubljanske slike (1879):	kavalirja, ki gre – v cerkev? Ne, o lepem dnevu svojega krojača imenitnosti na svojega telesa podobi kazat ženskemu spolu na sprehajališča
Pomladanski vetrovi (1881):	a vendar ne moderno okusna. Zato je Binče sklenol kakega krojača poiskati, da ga malo lepše opravi. „Meni lepo novo obleko
Pomladanski vetrovi (1881):	ga malo lepše opravi. „Meni lepo novo obleko! " nagovori Binče krojača, „temu pa," na Matevža kažóč, „fino livrée-napravo! " Matevž bode odslej
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	zaradi mojstrov-skaze. Leta 1609. n. pr. so zaprli nekoga krakovskega krojáča, torej človeka, ki ni pripadal pod mestno, ampak pod gosposko
Abadon (1893):	samozadovoljive poglede nad sodniki in poslušalci. Predsednik ostro pokara brbljavega krojača. Drugi porotniki kličejo vsi vprek, da so tudi oni prejeli
Gojko Knafeljc (1899):	da je grozno zahreščalo in se je mož zavalil na krojača. »O joj! Ta je pa težek! « je zavpil Legan. Debeli

krojače

krajače

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in po tergu: „Ali ste vidili, kako je veter tri krajače z okna pihnil! ” Vsi ljudje so vkup derli, se smejali
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Vsi ljudje so vkup derli, se smejali in krohotali, in krajače zasramovali.

krojači

krajači

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	šel. 29. Povést. Kako je Pavliha naredil, de so trije krajači s klopi padli, in kako je potem ljudi prepričeval, de
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	okno in se dergnejo ob noge klopí tako, de so krajači s okna na ulice zleteli. To viditi vpije Pavliha po
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v noči pred semnjem Pavliha noge klopi, na kteri so krajači sedeli, klop pa položi na kamen. Zjutraj postavijo krajači klop
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	so krajači sedeli, klop pa položi na kamen. Zjutraj postavijo krajači klop na noge, se vsedejo in šivajo. Ko je svinski
Valenštajn (1866):	tudi kmet. Prvi lovec (trobârju). E molči! Tifenbáhovca sta; Sami krajáči so to z rokavičarji vrèd! V Brigi so žedéli na

krojači

Kelmorajn (1864):	so bile počitnice morne in vesele. Celi mesec so imeli krojači in črevljarji dela zadosti; dobil sem novo suknjo modro, kakor
Ljubljanske slike (1879):	ob nedeljih in praznikih po obleki največji gospodje čevljarji in krojači, a to je laž; največi gospod je take dneve komij
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	slano računal in prodajal ostanke sukna čižmarjem. Tako delajo gosposki krojači še dan današnji, zato jim vele Hrvatje po pravici: »krajači
Cyclamen (1883):	razodel. Dejal je, da v čitalnico zahajajo le čevljarji in krojači, z gosposko suknjo opravljeni kmetje, in kako bi rekel — vsake
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ne bode zdelo dobro, pomnožiti tega števila. « Najmnožnejši so bili krojáči (triindvajset mojstrov), in čevljarji (dvaindvajset,) poleg teh je štela pekárska
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	vkljub temu je magistrat odločil, da so mora z mostnimi krojači pobotati, ker je vsprejemal dola sovoda proti nižji coni tudi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	za rokodelce svoje; v Ljubljani so si pa n. pr. krojáči, čevljárji in jermenárji osnovali celo dve zádrugi, jedno za mestne
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	rokodelstvom. Ljubljana je bila središče rokodelskih zádrug. Navadni rokodelci, čevljárji, krojači, tkalci itd. so imeli v vsakem mestu svojo posebno zádrugo
Abadon (1893):	vas utegne takoj usmrtiti? — Porotnik ga zavrne: — Tudi mi, preprosti krojači, nismo brez srčnosti, zlasti kadar gre za pravično reč. Ta

krojaču

krajaču

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	28. Povést. Kako je Pavliha pri krajaču (žnidarju) pod kadjo šival in iz suknje volka naredil. Pavliha
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in iz suknje volka naredil. Pavliha je šel tudi k krajaču v službo. Ko je v šivavnici sedel, mu reče mojster

▶ krompir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krompir

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil obſut
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to koj ſkuſil, in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Irskim je bilo pa hudo leto, posebno za korún (krompir) ; skorej ravno tako je po Belgijanski in Olandežki deželi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	če ne pomaga, ne škodje tudi ne. De korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali
Zlata Vas (1848):	verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga

krumpir

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pet, do šest centov krumpirja dado cent moke, ker je krumpir iz bolj pognojene in očejene njive veliko težji. Če uzamemo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	večkrat dobro premešati. Potem se kiselna — smerdeča voda— odlije, in krumpir se pere tako dolgo v čisti vodi, dokler se vsa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imenovaniga hudičoviga olja (Vitriolöhl) skupaj, in potem vlij to na krumpir. V ti vodi ostane krumpir tako dolgo, dokler prav bel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in potem vlij to na krumpir. V ti vodi ostane krumpir tako dolgo, dokler prav bel postane, kar se veči del
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	večimo žganje (rakijo) žgali, in to natvorno in čudapolno blago (krumpir) ne le v mnogih pijanicah (oštarijah) končvali; ampak tudi srečo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zgubi. Tukaj opomnim, de je boljši preveč, kakor premalo prati. Krumpir se posuši potem na zraku, (ljuftu), še boljši pa v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le perpravljena biti : če se more 100 bokalov vode na krumpir vliti ‚tak zmešaj 99 bokalov čiste vode in en bokal

krompirja

kromperja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo

krompirja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	To vediti, bi snalo Krajnzam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na to vprašanje Vam odgovorim, da se je pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató kér smo ga malo sadili. Če
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi še druzih sadežev, kterih naši spredniki niso imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa
Kemija (1869):	alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen

krumpirja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga pa več) in če si mislimo, de 5 centov krumpirja da 1 cent moke, tako znese to 40 centov moke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od 6 mernikov posjanja v srednje rodovitnim létu 200 centov krumpirja zraste (v veliko letih ga pa več) in če si
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	6 goldinarjev srêbra kupcam prodajo. Štirje, pet, do šest centov krumpirja dado cent moke, ker je krumpir iz bolj pognojene in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zagrebški list mesečni od leta 1842 perporoča, moko (brašno) is krumpirja delati, in perpoveduje, kako pametno so severni Nemci ravnati začeli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v druge kraje svetà kupčujejo. Do zdaj so Nemci is krumpirja k večimo žganje (rakijo) žgali, in to natvorno in čudapolno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naroda podkopvali. ) Davno so že znali za hišno potrebo is krumpirja* moko delati, tudi so ž njo v več krajih že
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo iſkal v ſvoji okolizi ras — ſhiriti. — o — Moka (brašno) krumpirja. Zagrebški list mesečni od leta 1842 perporoča, moko (brašno) is
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pametno so severni Nemci ravnati začeli kteri z' moko is krumpirja v druge kraje svetà kupčujejo. Do zdaj so Nemci is

krompirjem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ameriki, je piſal: I. kaj v Ameriki s smersnenim krompirjem ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred moli
Zlata Vas (1848):	je svoj del z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko

krompirjev

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Krompirjeva župa drugačna. Operi čisto pet ali šest debelih krompirjev, olupi jih, zreži jih na kočnike in duši (dinstaj) jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo masla in osem srednjih kuhanih in drobno zribanih krompirjev do rahliga, perdeni osem jajc, nekoliko muskatoviga cveta, cukra, drobno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlici jesiha perdenejo. Namašen krompir. Osem ali deset debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri jajca

krompirju
- krompirji
  Kemija (1869): zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu
- krompirju
  Botanika (1875): Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter

▶ krompirček samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krompirčke

krompirčike

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumeniga peci. V mast, ki odkaplja, deni kuhane in olupljene krompirčike in obloži skledo z njimi, ko za na mizo napravljaš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro z njo zavri. V polivko deni na zadnje olupljene krompirčike. Koštrunovo bedro v polivki.

▶ kronanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kronanje

Pozhétki gramatike (1811):	(:v' pravgóvoru:) parle, govorí, pomme, jableko, couronnement, krónanje, vénzhanje. Isjemi. 1. Dolg je predhodni slog v' flamme, plamén
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakoršni so: Golgata, božji grob, lopa iznajdenja svetiga križa, ternovo kronanje, ječa i. t. d., in de bi po tem te

kronanju
- kronanji
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): zmešalo s kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji v glavno mesto in po stari šegi denarje meče in

▶ kronanjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kronanjskem
- kronanskim
  Divica Orleanska (1848): (Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo

▶ kronati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kronal

Branja, inu evangeliumi (1777):	tebe v' nebeſſa vsel. 5. Katiri je tebe v' nebeſih kronal. KONZ.
Abecedika ali Plateltof (1789):	tebe v'nebèſsa usęl. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal.
Abecedika ali Plateltof (1789):	tebe v'nebèſa usęl. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal.
Abecedika ali Plateltof (1789):	tebe v'nebęſsa vsel. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal.

kronali
Sacrum promptuarium (1695): Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte
kronata
- kronate
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je nekaj veličastnega

▶ Kronos samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Kronos

Kronid

Razne dela (1870):	vnaskriž pod skitam ki dasta se zreti, Ojstro zadene namoč, Kronid le ohrani ga kvara, Pristni ker bil mi je sin
Razne dela (1870):	Steklo, zarisano je! premeniti zgodba ne da se, Tudi mogočni Kronid storjeniga več ne predela. Krogoma zid je posip, ki zdel
Razne dela (1870):	Rekši naprej se podá, kričaje mu sledijo drugi, Groma veseli Kronid pa zbudi na zraku nevihto, Tako de strašni vihar visoko
Razne dela (1870):	čisto okolj, junak pa v desnici je suče, Kimu vladavni Kronid naroči zapovedi svoje. Bodi prisega ti to, resnica velika, slovesna
Razne dela (1870):	blešečiga v dno valovja pomorske širjave. Hišo gre v svojo Kronid. Nebesčani dvignejo vsi se Nagloma otcu nasprot, nijeden iz njih
Razne dela (1870):	Agamemnon se pregreši. Kerdela kuga napade. Agamemnona spor z Ahilam. Kronid se s Hero krega. Hefest ju tolaži. Boginja! serd mi
Razne dela (1870):	Nagloma reče na to gledavna ošabno Juuona: Kaj govoriš mi, Kronid, katere besede izustiš? Nikda ne motim te jaz, po tvojih
Razne dela (1870):	Moli sledeče na glas prosivši za zmago Kronida: Daj mi, Kronid, de plačano bo, kar on mi je zmedelt Desna de
Razne dela (1870):	bogovam, Truma obojna o tem zakroži molitvo sledečo: Čujte, mogočni Kroníd, in vi neumerjoči bogovi! Tistiga mozeg i kri, pogodbo ki

Kronosa

Kronida

Razne dela (1870):	Koj boginja dvigne v Olimp se, Groma doneči na dvor Kronida i druzih nebeških. Toda na novo začnè maktati Pelides Atrida
Razne dela (1870):	pomozi junaškimu sinul Dvigni se v jasni Olimp, in sprosi Kronida, če kada Razveselila si mu oserčje z besedo al djanjem
Razne dela (1870):	jo, sulico ojstro, Moli sledeče na glas prosivši za zmago Kronida: Daj mi, Kronid, de plačano bo, kar on mi je
Razne dela (1870):	Ahil prijazno sledeče izusti: Vama klicarja poklon, poslanca ljudí i Kronida, Bliže mi! vajni ni greh, te zlobe je uzrok Atrides
Razne dela (1870):	Gledajo vplašeni tam Trojanci se viti nagnusno, Znamenje, mislijo, je Kronida drobivniga skitje, Reče tedaj Polidam pogunmimu Hektoru to-le: Hektor, izurjen
Razne dela (1870):	odbiti zaprosbe enake, Ker ti na sercu ležiš visokiga boga Kronida. Rekši iz nedra podá ji krasni pojas čudoviti, Združene v
Razne dela (1870):	očetovi hiši velikrat, Ker si mu pravila, kak oblačniga černo Kronida, Druzim bogovam nasprot, si vbranila žale sramotne. Zvezati nekada so
Razne dela (1870):	na levo v temoto mračivno. V boga zaúpamo mi, v Kronida visoke modrosti, Vsemu ki vlada okrog, človešvtu i večnim bogovam
Razne dela (1870):	osupnjeni groze in čuda, Ker grozoviten je grom rušivniga boga Kronida. Trešil enako je v prah premage navajeni Hektor, Kopje mu

▶ krop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krop

Kuharske Bukve (1799):	rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kdor le pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teplamo, de mu bolj kri tezhe, potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v

kropa

Kuharske Bukve (1799):	v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna

kropom

kropam
Kuharske Bukve (1799): ras-shverklaj. Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo

kropom

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kebrički pobegnejo; ondi se dajo nabirati in po tem s kropom pokončati. Žito dobro suho in hladno v tàmi jih obvarje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in osevne gnjezda naj se zatarejo, nar boljši z vrelim kropom, kar se v votline z brizgo storí. Tudi ta mesec
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kebre zatirati, in mravljišča, ki niso deleč od drevja, s kropom ali pa še boljši z lugom pokončati; ljudém pa poštenost
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	medam rade gredó. Poiskati mravljiša, od kodar pridejo, in s kropom popariti in pokončati je nar gotoviši pomoč. — Poleti se težko
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ki ni delječ, in ga z lugom ali pa s kropom popariti, in mravlje in njih zalego zatreti. Tudi sladkorjasta voda
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	svojo kavo. Mladica poišče čašice, takózvane »finžale«, napolni jih s kropom, strese vánje nekoliko drobno semlete žgáne kave, poseže v nédrije
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Turkov je obležalo s kamenjem in sodi pobitih in s kropom poparjenih v klancu, ostali pa so odbežali na vse strani
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Niso za grmovjem, kakor svoje dni na Turke, prežale s kropom in debelim kamenjem na nje junaške žene, pač pa viteški
Najmlajši mojster (1896):	na tla in ni se ganil. Kakor bi ga s kropom polil, tako so ga zadele mojstrove besede, in ko bi

kropu

kropi

Kuharske Bukve (1799):	na sherjavzo, de pozhaſi vró. She poſębej obari ſhpargelne na kropi, de enmalo savró, jih odzędi na ſiti, s' merslo
Kuharske Bukve (1799):	delnov olupi v' kropi poparjene, jih poſuſhi, inu shgi kakor kafè; oboje ſtolzi drobna
Kuharske Bukve (1799):	inu sadnizh na grah v' kosi. Artizhoke obario poſębej na kropi, na pol mehke dęnejo v' grah, de ſe ſkup kuhajo
Kuharske Bukve (1799):	rumenaka teſtó, ga svalaj, sręshi na tanke nudelne, jih na kropi ſkuhaj, ozędi, ohladi; smęſhaj kuhane nudelne s' drobno sręsano preſhuto
Kuharske Bukve (1799):	shupe. Dęlaj zmoke is tę omęſe, inu kuhaj na vręlim kropi. Pomashi eno ſklędo ſrovim maſlam, pokladaj zmoke notri, perlì shupe

▶ krotek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krotakpridevnik, splošni, nedoločeno

krotak

Biblia (1584):	moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene, Sakaj jeſt ſim krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kroták, inu is ſèrza ponishèn, inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim

krotekpridevnik, splošni, nedoločeno

krotek

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vshinje srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi brater inv bodi krotek nedba sva vkvpa piva noi jedva Jeshvshavo Krishtvshavo telv inoi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	moj jarm na-ſe, ino uzhite ſe od mene, ker ſim krotek ino is ſerza ponishen; po tem boſte pokoj ſvojim duſham
Oče naš (1854):	vbraniti. Tudi konja so vjéli in bil je zopet tako krotek in pohléven, kakor pred. Nace je kmalo popolnama ozdravel in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	težke misli, vendar pogled njegov, kakor vselej, je bil jasen, krotek, mil in prijazen. ” Še nisem poldrug Rimsk lustrum v Rusiji

krotkapridevnik, splošni, nedoločeno

krotka

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt bila ena krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov

krotkepridevnik, splošni, nedoločeno

krotke

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is ſręde tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na

krotkegapridevnik, splošni, nedoločeno
- krotkega
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): „ali tacega konja brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 kron za-nj
krotkejšipridevnik, splošni, primernik
- krotkejšimu
  Divica Orleanska (1848): je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen
krotkemupridevnik, splošni, nedoločeno
- krotkemu
  Oče naš (1885): in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen
krotkipridevnik, splošni, nedoločeno
- krotki
  Genovefa (1841): in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize
krotkimpridevnik, splošni, nedoločeno
- krotkim
  Genovefa (1841): pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi

krotkopridevnik, splošni, nedoločeno

krotkv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shpotlivah besiedah je feth moje serze vpadvo. SHEBRANJE. Oh ti Krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves vse strashne praklienjavske
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morov stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim skves tvojo nasrazheno martro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	povonati o lvbe sastre nikar nie naposabita. SHEBRANJE. Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa

▶ krotkodušnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krotkosrčnost; kontekst, SSKJ

krotkodušnosti
- krotkoduſhnoſti
  Genovefa (1841): imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale.

▶ krotkost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krotkost

krotkoſt

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sholzha ponudili. Inu vender, aku bi bila ti vidila njegovo krotkoſt, njegova poterplenje, inu njegovo lubęsen! Njemu ny ena nevolna beſsędiza
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa lubu imam: ti ne bóſh per tih togotnih ne krotkoſt ene ovzhize, katęra ſvojga paſtirja glaſs s' prepróſtim ſèrzam poſluſha
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letęh bukvah bi jeſt hotel, de bi le vy navuzhili krotkoſt, pohlęvnoſt, smaſſnoſt, inu vſe tę druge zhędnoſti. Poglejte Jęsuſa Chriſtuſa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hiſhi: bodi v'ſrędi med njih dershino, de bo tam krotkoſt, poterpeshlivoſt, inu myr goſpodaril: ta myr taiſtu nepreſhazanu blagú,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu falerji. Moji lubi otrozi nikoli ne posabíte, de poterplęnje, krotkoſt, ena lęjpa glihenga, inu ta myr Jęsuſa Chriſtuſa je ta

krotkust

Ta male katechismus (1768):	toku naprejshteje: Lubeſen, veſſelle, myr, poterplenje, dolgu ſanashanje, dobruta, pervoshlivost, krotkust, vira,
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	noſit', lepe ſo lete zhednosti, Tem starim, inu mladosti. 3. Krotkust, ponishnost imeti, Smaſo, poterpeshlivost, Brumnu, no ſvetu shiveti Tu dely

krotkuſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi

krotkosti

krotkosti
Divica Orleanska (1848): mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te!

krotkuſti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nikar v' kreigu, inu tepeinu, temuzh v'vaſhi poterpeshlivoſti, 'inu krotkuſti bote vi obdershali, inu ohranili vaſhe duſhe. Kader ſe pa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	maſhili? satorei o koku delezh ſmo mi odlozheni od te krotkuſti, inu poterpeshlivoſti
Branja, inu evangeliumi (1777):	ter je njemu njegovo zhaſt skasov. V'njegovi ſveſtobi, inu krotkuſti je on njega poſvetuv , inu je njega is uſſih ludy

krotkostjo
- krotkuſtjo
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so

▶ krov samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

streha; SSKJ

krovom
- krovam
  Roza Jelodvorska (1855): pri njemu ostati, ja celo svoje živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi

▶ krožiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kroži

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	toži; Kdor pevcov peti kaj ne vé, Od letnih časov kroži. Postscriptum. Naj misli, kogar bi puščice te zadele, Da letajo
Razne dela (1870):	iz rok padla nevedama je; Kliti začné, narase drevó, se kroži, se širi, Krona mu prostre se v zrak, jablan na
Milko Vogrin (1883):	Njegov duh se tedaj ziblje po visokih uzornih višavah, on kroži breztelesen v blaženih, rajskih krogih, a ko se truplo vzbudi
Od pluga do krone (1891):	mlinarjeva kokoš in takoj zopet odide v kuhinjo; kozarec pa kroži v veseli družbi do večera. Ko se jame mračiti, potegne
Moja hoja na Triglav (1897):	V žaru se vname bleščeča poka, ta se širi in kroži in počasi se iz nje izmota žarka obla, daleč tam

krožil

Ivan Slavelj (1876):	in nekje v šumi se je oglasil droben pevec in krožil vesele pesmi svoje. Tako se je rodilo mlado jutro; a
Milko Vogrin (1883):	v truplu, temveč prost vse telesne težkoče in zenskih verig krožil in plaval je tam kakor oblačič na nebu pod prostim
Svatba na Selih (1894):	naudaja hčere, kadar pride težko pričakovani snubač. Tretjič je že krožil kozarec okolo mize, in trikrat je morala Lenica omočiti ustnice
Jarem pregrehe (1895):	kruha. Da ni bilo treba pogrešati kozarca, ampak da je krožil na okrog, ni nam skoro treba praviti. Krajca že poznamo
Moja hoja na Triglav (1897):	Toda vedno je bil dobre volje in rad nam je krožil pesmi, katere so že pozabili njegovi vrstniki. Rad je povedal
Kotanjska elita (1898):	pogledoval črez list in svoje naočnike soseda, a onemu je krožil velepomemben nasmeh okolo ustnic pri čitanju vsake novice, pri vsaki
Kotanjska elita (1898):	Pavlovič v naglici stisnil roko, in oblasten nasmeh mu je krožil okoli ustnic. Takoj nato je pomogel gospe v eleganten, pokrit
Gojko Knafeljc (1899):	glej, da ga najdem še tukaj! « Zloben smehljaj mu je krožil okoli debelih ustnic, ko ji je stisnil roko ter naglo
Gojko Knafeljc (1899):	skoro čuli njegovi hitri, neenakomerni udarci. Okoli ustnic mu je krožil zadovoljen, blažen smehljaj, in ta zadovoljiva sedanjost mu je čarala

krožila
- križala
  Tiun - Lin (1891): bilo teko temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino

▶ krožnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krožnik

krožnik
Fizika (1869): in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger

okroshnik

Kuharske Bukve (1799):	ſpęt kuhat, dokler je kapla, katiro sa ſkuſhno na zinaſti okroshnik kaneſh , poſtane sholznata; ohladi, deni smersovat. — Ako ſo maręlze grenke
Kuharske Bukve (1799):	zinaſti okroshnik, kader ſe kapla ſterdi, je sholza dobra; deni jo hladít

krožnika

Arabela (1885):	je vse dobro, mati,« reče sin raztresen in vzame s krožnika prvi košček, ki mu ravno prede pod vilice. »Kaj ne
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	takoj. Zdajci soproga pokaže na majhen na obedni mizi tík krožnika ležèč listič. »No, danes imaš kosilo,« pravi, »kakeršnega si midva
Stari dolg (1897):	svatbi. Živela! « Potem je hitro pobral kračo, nož in kosce krožnika ter prinesel očetu — da bo bolj varno — lesen krožnik. Prašnik
Gojko Knafeljc (1899):	še palec. Kmalu nato je privlekla z oblizanima prstoma s krožnika še drugo stebelce, takoj potem tretje, četrto … dokler ni ostalo

krožniki

Kupčija in obrtnija (1872):	na nobeno stran ne pozna, da so papirnate, n. pr. krožniki, svečnjaki, tobakine, škatljice, vsakovrstni kipci itd. Če se v papirnato
Kupčija in obrtnija (1872):	lesena roba izdeluje n. pr. pohišje, brente, golide, sodi, žlice, krožniki in še veliko drugih; — 3) les za kurjavo v polenih
Kupčija in obrtnija (1872):	spozna, da noge porcelanaste posode niso pološene. Dobro žgani porcelanasti krožniki in sklede pa imajo na dotičnej strani tri prav majhne
Mara Rendića (1897):	z belim lukom in belim si mitom (neko vrsto kruha). Krožniki, vilice in noži so bili jako enostavni, sol se je
Kotanjska elita (1898):	belim prtom pregrnjena miza, a na nji fini, prozorni, zlatopisani krožniki z umetno zavitimi snežnobelimi prtiči. Zraven krožnikov so se svetile
Kotanjska elita (1898):	rumena, cinkasta, gostotekoča ragoujuha, za katero so se vrstili podolgovati krožniki z živordečo, v tanke, prozorne zrezke narezano, okusno svinjsko gnjatjo
Vinjete (1899):	pogrnjeni z belim prtom in pokriti s kozarci, steklenicami in krožniki. Na sredi je stala visoka svetlomodra vaza in velike tuje

okrožniki
Robinson mlajši (1849): noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena

krožniku

Marjetica (1877):	kruha in nož na njem, zelena solnica in na lesenem krožniku nekaj slastne dišeče slanine. Oče Mlinar pa je sedel za
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	mizo postavijo bokal vina, kozarec in kup »žemelj« na velikem krožniku. Štangovca posadé k mizi in, podavši mu v roko »državni
Očetov greh (1894):	mati ter prinese hleb črnega kruha in na majhnem lesenem krožniku kupec lepih jabolk. »Letos jih je bilo nekaj, tu na
Materino srce (1896):	lepa Irma, »la belle—« Markerček je prinesel na svetlem kovinskem krožniku skrbno užgano smodko in se s plašnim pogledom ponižno poklonil

▶ krst samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krst

kerst

Ta male katechismus (1768):	kersten, inu be nabil, koku be se imel pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl
Ta male katechismus (1768):	tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna
Ta male katechismus (1768):	Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je

kerſt
Branja, inu evangeliumi (1777): poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5.

krst

Rokovnjači (1881):	vsi trije, jeden je gotovo, ker meni smrdi, kakor hudiču krst. One pokaraj, Jošt, a ne mene, kristjana, da bi te
Od pluga do krone (1891):	vrata zopet zapró in — završčalo je, in izginili so. Živ krst jih ni več videl. Sedaj pa še reci, Janez, če
Dve svatbi (1895):	tudi so jo v prejšnjih boljših časih praznovali slovesneje, zakaj »krst vina« je bil v vinskih krajih velik »krst«, a v
Dve svatbi (1895):	slovesneje, zakaj »krst vina« je bil v vinskih krajih velik »krst«, a v naših piškavih časih, ko pojemajo vse lepe in
Moja hoja na Triglav (1897):	Vsekakor bi bil, prevzet od bohinjskega domoljubja, zložil vzneseni epos: Krst na Triglavu, in ob svoji izvirnosti Črtomira krstil s Triglavovim
Slučaji usode (1897):	mogla za njo mnogo storiti, ker je sama potrebovala pomoči. Krst so imeli pri hiši in ona je bila še v
Moja hoja na Triglav (1897):	niso bili človeškega plemena. Polovice, prirojene po poganskih bogovih, se krst seveda ni mogel prijeti. Tako so sodili stari Blejci – Bog
Moja hoja na Triglav (1897):	bratili, ženili in možili, čeprav se poslednjih ni prijel cel krst. Zdaj se pa tista teorija neizprosno tira do strme skrajnosti
Moja hoja na Triglav (1897):	ti samo na pol krščeni in da se jih cel krst ne prime. Postanek te blejske sodbe ali obsodbe moramo staviti

krsta

kersta

Oče naš (1854):	je zdaj povedal patru Roderiku, da prosi détice milosti svetega kersta, in vesél je rekel ta, da ga hoče kerstiti. Po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	divjaki in pobili. Tako je prejela revna kmečka deklica mesto kersta z vodo, kervavi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svetem duhu. ” „Kaj? ” zarujove bolnik. „Po prerodu v vodi sv. kersta. ” Bolnik še strašneje zarujove: „Voda, voda! Proč ž njo! Ne

kerſta

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj bo sa

krsta

Oče naš (1885):	vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova začéla
Oče naš (1885):	veš, da jaz nisem kriv, ako še ni prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano
Oče naš (1885):	in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in ne
Oče naš (1885):	pride od tod, ker najin fantek še ni prejel svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka, mislim

krstu

kerstu

Ta male katechismus (1768):	katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	zvesti služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje

kerſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni

kerſtu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe
Genovefa (1841):	tempelj. Nobene prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt

krstu

Oče naš (1885):	rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “
Oče naš (1885):	ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo

▶ krsten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krstna
Zlatorog (1886): bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej

krstne

kerstne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Po vednosti le ude svoje praša, Ne gleda kdo jim kerstne liste da, Do Tebe pak zvestobo vsim naroči, In „Viribus
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	mislite, kaj mi je storiti, de se poboljšam? Molitev za kerstne botre.

krstne
Oče naš (1885): molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli

krstnega
- kerstnega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v

krstnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	ploščo nagrobno, ploščo za rojstni dom, sliko za steno pri krstnem kamnu v Ponkvi, krasen naris načrta za glavni spominek v
Ferdinand (1884):	le jedino Bogu služil. Zval se je le po svojem krstnem imenu Bernard. V tej tihej samoti je čital vsaki dan

krstnemu
- kerstnimu
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Na čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi
krstni
- kerstni
  Sveti večer (1866): rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list je

krstno

Svetinova Metka (1868):	vsevprek: lepo, bistroumno, ljubeznjivo. Angeljček mi je bilo že kakor krstno ime. Vendar me ni oslepilo in napihnilo to dobrikanje; še
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	nekaj mesecev čez sem se seznanil z nekim inženirjem, čegar krstno ime je bilo Alfred. Imel je ljubo in krasno ženico
Ljubljanske slike (1879):	njihov priimek, če jih po njem vprašaš. Frančiškan je svoje krstno ime sam zamenil z drugim samostanskim, priimek, to je rodovinsko
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	Zdaj je skrbela Berusa samo še jedna reč, njegovo nerodno — krstno ime. Življenja božjih ugodnikov ni dobro poznal, ali močno mu
Arabela (1885):	hočeve takoj iti v župnijo stolne crkve in pogledati v krstno knjiho. Izvrstnega gospoda Aleksija, žalibog, da ne najdeve več. Umrl
Pogreb na morju (1894):	ga v šili, prepričani, da je švedskega rodu. (1 Švédsko krstno ime. ) »Orvar je odpotoval k svoji materi. « »Kaj, kaj pravite
Moja hoja na Triglav (1897):	malo sem imel jasnih dni. Odkar pomnim, so potvarjali moje krstno ime. Vsakdo me je svobodno smel sramotiti, a jaz sem

▶ krstiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krsti
- kerste
  Ta male katechismus (1768): grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi

krstijo

kerstijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	druzega, če ga hočejo kerčmarjem ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom, in potem ga lahko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter mu „kuma'' in „kumico'' postavijo in ga — pa ne

krstil

kerstil

Ta male katechismus (1768):	othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten, inu be
Ta male katechismus (1768):	ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho

kerſtil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej

krstil

Sosedov sin (1868):	in čakajo duhovnega pastirja, čestitljivega sivca, ki je pol fare krstil in poročil ter poznal starost in mladost svoje črede vse
Mahmud (1870):	ker je preoblečen. To je oče Teodozij, kteri te je krstil in duhovni oskrbnik tvoje matere. « »Prav veseli me, da vas
Dóra (1885):	slovesnim glasom, ko se jim spoštljivo približam; jaz sem te krstil, podučeval in videl rasti. Vem, da si dozdaj bila vedno
Arabela (1885):	natanje pri vikarji stolne crkve, gospodu Aleksiji, ki me je krstil. Ker je bolna in preslaba, ne more dalje pisati. Kar
Vesela vožnja (1889):	trdni sklep, da vsekako prodá to »slépo kljusè«, kakor je krstil sedaj »lepega svojega vranca«. Ker je bila po zapadu solnčnem
Od pluga do krone (1891):	porodil dné 23. marca 1754. leta, in da ga je krstil drugi dan, dné 24., tedanji kapelan moravški, g. Jurij Fik
Hudi časi (1894):	in posluša, kje bi kaj ujel! Sinoči sem ga bil krstil. Sedeli smo pri Luki in jaz sem bil pri oknu
Moja hoja na Triglav (1897):	vzneseni epos: Krst na Triglavu, in ob svoji izvirnosti Črtomira krstil s Triglavovim ledom ter na tak način prekosil Blejca Prešerna

krstili

Nemški valpet (1867):	je ravno na sv. Luka dan dobil in vresi našel, krstili so me za Luka Resarja. Njegove dekle so me izredile
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dali so mu ime "Novi trg", staro mesto pa so krstili z imenem "Stari trg". Kakor pravi Valvasor, zgodilo se je
Zádruga (1890):	je torej stopil v gostilno »Pri parobrodu«, ko so ravno krstili »Zadrugo«. »Kdo je pa to? « vpraša Veselko in ogleduje prihodnika
Od pluga do krone (1891):	novorojenko po hiši: »Na dobro zdravje Miciki, katero smo danes krstili! « »Bog blagoslovi,« odgovori botra. »Tjakaj na posteljo jo položi in
Gostačeva hči (1891):	a tudi ta je minula, ko so o sv. Juriju krstili malega Jurčka — Korenovega. Barba, ki se je na izrečno željo
Očetov greh (1894):	gori k sv. Tomažu v krašinjsko cerkev, kjer so ga krstili na ime farnega patrona; od tega dne pa zori sedaj
Pogreb na morju (1894):	šel sem i takrat v domačo cerkvico, kjer so me krstili, pomolil očenaš za srečen pot in, stopivši potem na ladijin
Zunaj (1896):	je Ivanček na svet. Tukaj, v tej cerkvi so ga krstili. Sreča in veselje mladih zakonskih se jima je zdela brezmejna
Stari dolg (1897):	mlada dva oveselila. Bog jima je dal dvojčka, katera so krstili za Cirila in Metoda. Minica jima je bila skrbna pestunja

krstiti

kerstiti

Ta male katechismus (1768):	ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado
Ta male katechismus (1768):	nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je
Ta male katechismus (1768):	koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti.
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se je vesel preselil v naj lepši domovino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri

kerſtiti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kerſhen, ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel, de
krstiti
Oče naš (1885): mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti! in kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje

▶ krstitki samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krst; Pleteršnik

krstitki
- kerstitki
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na

▶ krstnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

junij; Pleteršnik

krstnika
- kerſtnika
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo

▶ Krstnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Krstnik

Karſtnik

Biblia (1584):	Inu on je djal k'ſvoim Hlapzom: Leta je Ioannes Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova
Biblia (1584):	tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias
Biblia (1584):	nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi, je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhlovęka? 14. Ony ſo pak rekli: Eni, de je Joannęs Kàrſtnik, eni pak, de je Elias,

Kerſtnik
Branja, inu evangeliumi (1777): ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi

Krstnik

Valenštajn (1866):	Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti

Krstnika

Karſtnika

Biblia (1584):	podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr sa volo
Biblia (1584):	manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je djala, daj meni tukaj v' eni ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu

Kerstnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sinov je — Tebi strune dala! V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí **). Gotovo

Kerſtnika

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke

▶ krščanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščanska

keršanska

Oče naš (1854):	se mu je zasvitila v očeh; „vse ste storili, kar keršanska ljubezin ukaže; svoje življenje ste za mene v nevarst postavili
Roza Jelodvorska (1855):	v resnici sramovati. « »Ne tedaj tako moja ljubeznjiva Roza! Prava keršanska prijaznost je neprecenljiva cvetka, ktera ne more iz korenine samopridnosti
Najdenček (1860):	prebivajo. V pustim, merzlim in nerodovitnim kraju si je tukaj keršanska ljubezin svoj naj lepši tempelj postavila. Avguštinarji imajo skerb, popotnike

kerščanska

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Pervi del. Mir. I. Kerščanska hiša. Popoldne je meseca septembra leta 302; jasno je ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	palači. V bolj pristranskem koncu cesarskega poslopja je stanovala imenitna kerščanska gospá Irena; ktere mož je bil v palači v cesarski

kerſhanſka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino
kristjanska
Kmetijske in rokodelske novice (1847): je pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo, sloga bratovska, ki med
krščanska
Občno vzgojeslovje (1887): nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače

krščanske

keršanske

Stric Tomaž (1853):	mini in muke storiti zamogle, stori zgled prave keršanske ljubezni. Gorke solze jo polijejo in vsa druga biti obljubi
Najdenček (1860):	me tudi ona varje. Pa serčna deklica je rekla polna keršanske ljubézni: „Bog ne daj tega, da bi svoje življenje više
Sveti večer (1866):	modro so ravnali naši dedje, da so si prizadevali, lepe keršanske praznike otrokom vesele napraviti. To otročje veselje je vzrok, da

kerščanske

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vem, da mi je revica kakor sem jaz iz zgolj kerščanske ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke

kerſhanſke

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji

krščanske

Občno vzgojeslovje (1887):	o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so
Občno vzgojeslovje (1887):	namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o

krščanskega

kershanskiga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	spovedi, od ſvetiga Obhayla, od ſvete Maſhe, od pridige, od kershanskiga navuka , inu druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	PEISME Od Kershanskiga vuka po versti TEGA KATECHISMA, katiri je na povelo Zeſarske

kerſhanſkiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en
krščanskega
Izidor, pobožni kmet (1887): jezi, da se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega nauka odstavili. « »Ali pa veš, kaj se pravi iti k

krščanskem

keršanskem
Spisi Krištofa Šmida (1883): pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in

keršanskim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nasvetje, da naj bi se odborniki o nedeljo popoldne po keršanskim nauku pri njem zbrali, da bojo obšli skupej vse veči
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	lepim zgledam k enaki pobožnosti podbujeni. Pri tako lepim resnično keršanskim življenjii zares ni moglo prave sreče, prave zadovoljnosti v gradu
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	4. Molitve pri keršanskim nauku. Pred keršanskim naukám. (Dober otrok rad in pazno nauke

krščanskem

Mahmud (1870):	senco božjo na zemlji« odsiv Vsemogočega, kot v rešnjem znamenji krščanskem. Očita jim to vest, pa oni je ne slušajo. Vendar
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	se potem četrt ure prav prijazno ž njima pomenkoval. Po krščanskem nauku sta šli v jamo in sta vzeli s seboj
Cigani (1890):	ne ve več nazaj. Cigan tudi nima pravega pojma o krščanskem Bogu ter pomeša vse s svojo pogansko vero; tako tudi
Od pluga do krone (1891):	Vam ni treba bati,» pravi Mihevec. «Popolnoma je trezen. Po krščanskem nauku je prišel k meni, da bi šel ž njim
Od pluga do krone (1891):	bi ga vsako nedeljo in vsak praznik brez skrbi po krščanskem nauku vsekal po poliči, pa bi bil vesel! « »No, no
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	groznem nemiru. Bil je dopoldne pri maši in popoldne pri krščanskem nauku. Trudil se je, da bi molil pobožno in zbrano
Spletke (1894):	V nedeljo ga pa vendar ni bilo k Tiščinu, Po krščanskem nauku se je pač domislil naročila Lenkinega in že je
Pogreb na morju (1894):	žene s seboj na krov »Adrije«, da jo pokopljemo po krščanskem mornarskem običaju. »Pri moji veri,« rečem svojima spremljevalcema, »ladija, na
Prve hiše (1896):	za ples, ampak za molitev. Kje si bila pa pri krščanskem nauku? « »Pa bi me bili poučili. Ali me je bilo

krščanski

keršanski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj čertili, ne vém ali jim boste kaj
Stric Tomaž (1853):	pa ne, učila bi jih marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V serce me zbada, viditi kako so v tej

kerščanski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik, stric, in mu- pomaga

kerſhanſki

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſkushnjavam super ſtojí, inu to dobru ſtury; Şte tedaj ſliſhali, kerſhanſki poſluſhavzi to neſręzho ene duſhe, kadar ſvętiga Duhá sguby, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	prizhovanja, de ſe leta reſniza svisha? Povęjte meni vy ſamy, kerſhanſki Poſluſhavzi! Kdó je nar vezh notrajnih ſladkóſt, nar vezh nebęſhkih
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	bo u' Bogu brumnu shivela, bote vi sveſtu poſhluſhali lvet Kerſhanſki Nauk ? Od. Ja! uiselej sveſtu, radi, jenu is veſselam. Pr.
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	kaj sa ena jeta nar bolſhi boshja beſseda? Od. Svet kerſhanſki Nauk is uſt boshih Nameſtnikou. Pr. De tedej vaſha Duſha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhtevila ljudem v' nebeſa perpomogel. Med ſvojim ſerzhnim tekam v' kerſhanſki veri je neisrezheno veliko terpel; tode Goſpodova roka je bila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ſamo doli popáda, dálaj jáſih ali pa shganje. — Dober kerſhanſki goſpodar, mora tudi sa sdravje ſvoje drushine ſkerbèti. V tim

kristjanski
Kmetijske in rokodelske novice (1847): gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli
krščanski
Mlinar in njegova hči (1867): E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi Bog, kdo

krščanskih

kerščanskih
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se
kerſhanſkih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus

kristjanskih

Dragojila (1864):	spoštuje, pa nemogoče mu je zatreti Dragojilino ljubav in odmev kristjanskih verskih resnic, ki so se mu ž njo v serce
Dragojila (1864):	običaje in šege, saj je v mladih letih živel po kristjanskih mestih, zatrl se menda ne derži koranovih sur, kar se
Dragojila (1864):	spomine starodavne gerške in rimske izobraženosti, ampak tudi spomine starih kristjanskih časov hrani ta zdaj zapuščeni in divji kraj. — Ko se
Dragojila (1864):	napise, kipe; povsod pa jima kličejo nasproti ti spominki staro-davnih kristjanskih časov: memento mori! In minulost v takem nasprotji s sedajnostjo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	tu, kar je sploh nenavadno drugod, stanujejo v posameznih, od kristjanskih bivališč objetih poslopjih tudi Turki. Da so ti posegli zunaj

krščanskim

keršanskim
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): 4. Molitve pri keršanskim nauku. Pred keršanskim naukám. (Dober otrok rad in pazno nauke in opominovanje svojiga

kristjanskim

Dragojila (1864):	in po pravici pové, da se je Etem pokristjanil in kristjanskim četam vversten se bojuje za svobodo slovenskega naroda. Mehmeda take
Arabela (1885):	Waldek smehljaje se. »Ti, vedno dobra, vedno enako radodarna proti kristjanskim revežem kakor židovskim, ti bi bila zadnja, ki bi popraševala
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	tudi spominjali starodavnega prerokovanja, po katerem bode turška oblast nad kristjanskim prebivalstvom trajala le 400 let. Kakor znano, pala je Bosna
Cigani (1890):	je bilo tudi odredjeno, da se imajo ciganski otroci predati kristjanskim meščanom, obrtnikom itd., pa so za to dobivali tudi nagrado

krščanskima
- keršanskima
  Tine in Jerica (1852): Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog kako terpljenje

krščansko

keršansko

Tine in Jerica (1852):	se po premodri božji volji človeški rod množi, ter za keršansko rejo otrok skerbi. Veliko, oh veliko zakonskih ta cilj in
Oče naš (1854):	Ménart, kteri se je na pomirjenje zanesel in v njih keršansko véro zaupal, je sklenil, tje svoje déte nesti in ondi

kerščansko

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Vendar hvala Bogu! za silo sem se že seznanila s kerščansko vero pri nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo

krščansko
Občno vzgojeslovje (1887): ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je

▶ krščansko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščansko

keršansko
Kmetijske in rokodelske novice (1846): žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov te, o Bog

kriſtiansko

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sgoditi inu pertam dele Morta vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se majo tu aevo poſtopiti auomi drugimn
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu

▶ krščanstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščanstva

keršanstva

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	vpravniga svetovavstva v Bosni, turk stare korenine in velik sovražnik keršanstva, ne privoli, da bi se tistih 3000 fl., ki jih
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	časti, k našimu zveličanju in k miru in sreči vsiga keršanstva pripomoči. Prosimo tudi, kar hočeš, de nam je prositi, za

kerščanstva

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vendar ni tako. Koliko je pa tudi še-le vedela od kerščanstva, da bi se bila mogla imenovati kristijano? V Boštjanu in

krščanstvo

karshanstvu
Sacrum promptuarium (1695): sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro

kerščanstvo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nobena druga vera — pa kaj če to? To še ni kerščanstvo. Pogóvori s Siro so jo pač vpeljali v ves drug
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in nehanju, k takim načelom

kristijanstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kalpurnij pripravljen pokazati visoko svojo učenost, torej kaj slovesno začne: „Kristijanstvo je neka ptuja vera, začela se je pred veliko, veliko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biti temu mogočnemu kraljestvu, preden se more razširjati in vpeljati kristijanstvo? ” praša Pankracij. „Bog obvaruj — tega nikakor ne mislim. Še celó

krščanstvo

Fizika (1869):	Noveji čas. Počasi so se tudi v Evropi okolnosti zboljšale. Krščanstvo, ojačano po borbah mučenikov , zedinilo je narode proti navalom tujih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	novice. — O zadevah občinskega lova. — Krompirjeva voda zdravilo zoper revmatizem. — Krščanstvo pri Slovencih do Cirila in Metoda. — Koroškoslovenski vojvoda Valkun. — Ali

▶ krščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščen

kersten

Ta male katechismus (1768):	be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten, inu be nabil, koku be se imel pomagati? Skus Kerst
Ta male katechismus (1768):	Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali

keršen

Zlata Vas (1850):	tri dni potem nedelja bila, ko je imel Ožbetov sin keršen biti, je bilo vse v vasi že zgodaj na nogah
Zlata Vas (1850):	mu obljubili se ž njim veseliti, kadar bo njegov otrók keršen, kakor de bi ta veséla prigodba njim veljala. Ko je

kerſhen

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	12. Jesuſ je kerſhen, ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti

kerſten

Branja, inu evangeliumi (1777):	Kriſtiane s' enim Turkam , Judam, ali najovirnikam, katiri ſhe ni kerſten, ali eniga Kriſtiana s' eno Turkino, Judino , ali najovirnizo, katira
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ſe uſſi ludje puſtili kerſtiti, je bil tudi JEsus kerſten, inu ke je molil, ſe je nebu odperlu: inu Sveti
Branja, inu evangeliumi (1777):	je ſpet vid prejev: ter je goriuſtal, inu je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak

krščen

Oče naš (1885):	se potem, kar se hoče, da bo le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko; ali
Oče naš (1885):	prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom
Oče naš (1885):	je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart! kako sva vse to zaslužila

krščena
- kerſhena
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je na to praſhanje dopovedala, de v njenih krajih

krščeni

kersteni

Ta male katechismus (1768):	inu Ajdji tudi Kristiani? Niso. ſakaj pak niso? Ke niso kersteni. So tudi Lutranarji, inu Kalvinarji Kristiani? So. ſakaj? ſatu, ke
Ta male katechismus (1768):	tudi Lutranarji, inu Kalvinarji Kristiani? So. ſakaj? ſatu, ke so kersteni. So oni pak tudi Katholshki Kristiani? Niso. ſakaj pak ne

kerſhzheni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan

krščenim
- keršenim
  Oče naš (1854): kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim
- krščenim
  Oče naš (1885): kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim
krščeno
Oče naš (1885): srce. „Ménart“, je bilo prvo vprašanje, „ali je naše dete krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža

▶ krščenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščenca
- kerščenca
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti

▶ krščenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščenica
- kerſhenza
  Genovefa (1841): poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko bi vola ne
krščenico
- karshenzo
  Sacrum promptuarium (1695): nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel taisto sa

▶ krščenik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kristjan; [sskj]

krščenik
- karshenik
  Sacrum promptuarium (1695): Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij
krščeniki
- kerſheniki
  Branja, inu evangeliumi (1777): liſti popiſſali, toku , de bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s'
krščenikom
- kershenikom
  Sacrum promptuarium (1695): danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega
krščenikov
- keršenikov
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo

▶ krščenka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščenko
- keršenco
  Zlata Vas (1848): potem nad psam, ki je prijazno va-nj skakal; potém nad keršenco, ki ga ni koj umela, ko je kozarček žganja hotel

▶ krški pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

krški
- kerški
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): so se peljali Jim do Verbe (Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual

▶ Krško samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Krškega
- Kerſhkiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej

Krškem

Kerškem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic

Krškem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	sklenil priporočiti deželnemu zboru. — Zastran naprave mostá čez Savo pri Krškem je sklenil odbor, se še s c. kr. deželno vlado
Občno vzgojeslovje (1887):	razumni roditelji, kateri so do sedaj pogrešali take knjige. V Krškem, o veliki noči 1887. Fr. Gabršek.

▶ krt samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krt

kert
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in

krt

Zoologija (1875):	ima pa južno-evropejski slepi krt (T. caeca). Pod. 63. Navadni krt; Talpa europaea. 1/8 nar. velikosti. Zlati krt (T. inaurata) ima
Zoologija (1875):	jih nema. V resnici zarasene oči ima pa južno-evropejski slepi krt (T. caeca). Pod. 63. Navadni krt; Talpa europaea. 1/8 nar.
Zoologija (1875):	Pod. 63. Navadni krt; Talpa europaea. 1/8 nar. velikosti. Zlati krt (T. inaurata) ima bliščečo dlako, ki se iz zelene preliva
Zoologija (1875):	jedo. Pod. 62. Najmanjša hrčica; Pachyura suaveolens, nar. velikosti. Navadni krt (Talpa europaea), pod. 63, čegar široke, rokam podobne, z močnimi

krtov
- kerte
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Al vęjſh , Nęshka, de jeſt sa naprej ne bom vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi

▶ krtača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krtačo
- kartačo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo
- kertačo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi

▶ krtnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

krt; kontekst

krtnica
- kertnica
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano

▶ kruh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kruh

kroh

Sacrum promptuarium (1695):	krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj
Sacrum promptuarium (1695):	kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu

kruh

Biblia (1584):	pak odguvoril inu djal: Nej lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs
Sacrum promptuarium (1695):	miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar krùh jèdó. 3. On pak je odgovóril, inu je djal k'
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam, de bo kruh is njih. “ Jesuſ mu pa odgovorí: „Sapiſano je: Zhlovek ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bi lahko mislil, da nekdaj ni bilo treba za ljubi kruh nič terpeti, ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega
Revček Andrejček (1891):	na desno. ) Andrejček (gleda za njo). Bog te obvaruj, Franica! (Kruh spravi v svoj košek). Franica ima pa Pavleta zares rada

kruhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): na ſredi pogernjena misa, ino na njej velikonozhno jagnje, opreſni kruhi ino vino. Jesuſ ſéde sa miso, ino dvanajſteri okrog njega

kruha

Biblia (1584):	nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na
Biblia (1584):	k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so
Robinson mlajši (1849):	njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje imel. Ino ni se mu zdelo, da bi
Robinson mlajši (1849):	ner je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev
Blagomir puščavnik (1853):	dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče
Zeleni listi (1896):	Tudi Ivan je dobil kos kruha. O kako mu je dišal! O kako srčno je zahvaljeval

krvha

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	eſt. TA 20. KAPITL. Savse branve shribei na ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti

kruhe

Biblia (1584):	folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je
Biblia (1584):	je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni
Biblia (1584):	Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu
Biblia (1584):	Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe, mej te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali
Biblia (1584):	kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo njegóvi Jógri na uno ſtran morjá priſhli, ſo posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim: ględajte
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je on nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne

kruhom

kruham

Sacrum promptuarium (1695):	petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha
Kuharske Bukve (1799):	ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pri nas si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	kolikor ga potrebuje. S tem kruham, ki so mu mana rekli, jih je Bog ves čas

kruhom
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno

kruhov

kruhou

Biblia (1584):	Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj
Biblia (1584):	tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu

kruhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	velika mnóshiza naſiti? 34. Inu Jęsus rezhe k' njim: Kóliku kruhov imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu malu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi neſpómnite na tih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' njim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rodi terta in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka

kruhu

kruhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Khualeshnoſti tei Svetei Koroni noi knje zheſti 7 dni per kruhi noi vodi postiti. Htrezhiomi jas oblubim tam viernam dusham 3
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vse pervoshhoſti k' griehu: noi morash se teſte dni ob kruhi noi vode poſtiti: inu tude is andohtio ano sveto mesho
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to shlindro moraſh v ſhtupo ſtolzhiti in jo kravi na kruhi ali na resanzi dati 2 lota; zhe pa vezh, je

kruhu

Zlata Vas (1848):	vam bo gorkeje pri sercu, kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas
Zlata Vas (1848):	molči! če ne, te veržemo v ječo ob vodi in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči

▶ kruljav pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šepast, šepav; [sskj]

kruljav
- krulau
  Sacrum promptuarium (1695): sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter
kruljave
- krulove
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim
kruljavega
- krulaviga
  Sacrum promptuarium (1695): ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de

kruljavi

krulovi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá.

▶ kruljavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šepav človek; [sskj]

kruljavce
- krulauce
  Biblia (1584): veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge metali
kruljavci
- krulauci
  Biblia (1584): ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga

▶ krvav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvav

kervav

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla
Blagomir puščavnik (1853):	Pa ravno v tem trenutku, ko se je uni ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in

krvav

Sosedov sin (1868):	Res je stari Brašnar taval med ljudmi sem ter tje, krvav po lici, kamižolo od rame nizdolu razprano. Vsi ljudje so
Sosedov sin (1868):	ga, tam-le gré. Pijan je že, kakor krava, in ves krvav. V krčmi so pripovedovali, da je pri Necem kupu okanil
Mahmud (1870):	hrvaških junakov. Pri ognji ogleduje Mahmud svoj handžar. Handžar je krvav, plemenita kri lepi na njem: predrl je prsi hrabremu Turjaškemu
Izza mladih let (1882):	in ko pogledava čez steno, bil je sneg povaljan in krvav, kakor bi ga bil z vrečo krvi povlekel. Paternošt prikima
Luteranci (1883):	poslušalci hud boj za prednosti in principe nasprotnih mojstrov. Takov krvav boj se je pričel enkrat v Mostah poleg Mengša. Knafelj
Luteranci (1883):	črez nekaj trenotkov dušo izdahnol. Poslednja dogodka bi bila nedvomno krvav boj in pretep pouzročila med poslušalci, ker je mnogo izmed
Žrtva ljubosumnosti (1884):	rokama lice zakrivam. Bled kakor stena, suh kakor smrt, ves krvav in razbit stoji pred menaj. In obupni glas, s kterim
Slovenski svetec in učitelj (1886):	si ti, Perún ti pomôzi! Oni teden je bil trikrat krváv Svarog na nebu, to kaže boj in poboj, govoré starci
Prve hiše (1896):	ga z grabljami po glavi, da je bil brž ves krvav. Nič več ni rekel Žličar, ampak kakor bi bil tega

kryvav

Abecedika ali Plateltof (1789):	naſho volo. Ta shaloſtne Tal. 1. Katir je sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil.
Abecedika ali Plateltof (1789):	naſho volo. Ta shaloſtne Tal. 1. Katir je sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil.
Abecedika ali Plateltof (1789):	naſho volo. Ta shaloſtne Tal. 1. Katir je sa naſ kryvav Put potil. 2. Katir je sa naſ gajshlan bil.

krvava

kervava
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na
kervave
Kmetijske in rokodelske novice (1846): deleč noter do Celja visijoč peljal; kolena je imel vse kervave, ki si jih je bil na hlaponi obtolkel. Ko je

krvava

Viljem Tell (1862):	vajeni Sekire, Bog pogumnemu pomaga! Staufaher. O žena! Vojska je krvava šiba; Pastirja tepe in mu čedo kolje. Gertruda, Trpeti moramo
Botanika (1875):	krvomočnica (Geranium pratense) z velikim modrim cvetom in škrlatno rudeča krvava krvomočnica (Geranium sanguineum). Krasna je tudi vrh Črne prsti v
Gozdovnik (1898):	od kterega je dalje vodil sled le enega človeka. Pohojena krvava tla so dokazovala, da sta se bojevala, in da se

krvave

kervave

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi tov ti mene N. N.
Genovefa (1841):	môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno
Divica Orleanska (1848):	Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede.
Maria Stuart (1861):	sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more me
Maria Stuart (1861):	sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji

krvave

Mahmud (1870):	ednega ognja so zbrani skušeni možje. Nobeden ne črhne besede. Krvave meče imajo v nožnicah, pa še mari ni nobenemu je
Mlada leta (1875):	sem prinesel rdeči cvet gospici, so mi tekle iz roke krvave kaplje in padale na zemljo. Kako se ji je užalilo
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	oglasil k vojakom in tam postal častnik. Al zavoljo neke krvave praske s sočastnikom in nekaterih drugih sitnosti moral sem popustiti
Pomladanski vetrovi (1881):	tirjala svoje izgubljene pokrajine nazaj, a da Kranjsko zopet torišče krvave borbe postane. — Za „Napoleonov dan" petnajstega avgusta delajo se že
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	tja človeške roke, noge in druge kosti vse raztrgane in krvave, kakor da so jih oglodali ravno kar volkovi. Iz razpoke
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	tla in ga gnetel tako nemilo, da so ga oblivale krvave pene. Raztrgal mu je vso janko in srajco, ko pa
Žrtva ljubosumnosti (1884):	ali zastonj. Čim bolj ko napenja svoje moči otirajóč si krvave potne srage, tem bolj hitijo pogrebci z mrličem pred njim
Stari dolg (1897):	poleg ranjenca in mu namakala rano z vodo, brisala mu krvave lise z obleke in mrzel pot s čela. Ranjenec je
Slučaji usode (1897):	ljubezni ni, da bi zmanjševala hudi sunek, nastale so vedno krvave rane. — Moja ljuba, zakoni, sklenjeni po nagibu ljubezni, redko kedaj

kryvave

Branja, inu evangeliumi (1777):	njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga

krvavega

kervavega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno

kervaviga

Genovefa (1841):	pred njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi najbolj kervaviga boja v taki varnoſti, kakor v gradu. Bóg je. Bóg
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi

krivaviga
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je
krvavega
Deborah (1883): kako daritvijo praznovala, dan, ko je moj Bog trpel. Do krvavega bi si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled

krvavem
- kervavem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker

krvavemu

kervavimu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhteli? ni ſte le vy sa tiſte Chriſtuſa h'enimu kervavimu ofru vaſhi jesi kuph? sakai ſe sdei tiſtih grosite? sakai
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je tulkain ſvete krivy v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu,

krvavi

kervavi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou
Zlata Vas (1850):	Ko si še z ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši
Maria Stuart (1861):	Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje

krvavi
Deborah (1883): Do krvavega bi si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane
kryvavi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe

krvavih

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila
Valenštajn (1866):	lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne ude, poizgubé

krvavim

kervavim

Divica Orleanska (1848):	povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem
Maria Stuart (1861):	volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj

krvavim

Razne dela (1870):	iz gojzda ravno vjeti plen Leon prinese v žrelu še krvavim In položí ga k deklici prijazno. Po zraku pak priplava
Pomladanski vetrovi (1881):	gospoda. Na vseh udih se tresoč meri nekaj časa s krvavim očesom svojega nasprotnika, nato se pa ljuto ne-nj vrže z
Žrtva ljubosumnosti (1884):	podoba? ! ... Moj Bog! Zdaj že zopet stoji pred menój. S krvavim mečem me hoče prebosti. Z gorečo kroglo že meri ná-me
Vinjete (1899):	v kakega Rinaldinija s tragičnim pogledom pod gostimi obrvmi in krvavim jataganom ob pasu? – v južnega pevca s sentimentalnimi kodri nad

krvavimi

kervavimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	78. Žemljevi cmoki. Meso s krompirjevo solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico
Oče naš (1854):	Tudi strelce pri Alpah in Kernvalde so prijeli, pa s kervavimi glavami so mogli odjenjati, in vse poskušnje, te soteske vzeti

krvavimi

Mahmud (1870):	v Dalmacijo! Ako gredό neverci za nami, zapodimo je s krvavimi buticami nazaj. Tedaj na konje! « Orožje zabrenči, Albani poskačejo na
Pomladanski vetrovi (1881):	ki ujeda naše meso in nam iz rok trga s krvavimi žulji pridobljeno hrano. Zaukaži gospod, in vsak bo na svojem
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	stanu. On se ni polastoval zemlje, sto in stokrat s krvavimi žulji obdelane, in z vročim znojem porošene svete dedine neutrudnih
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	si ga morali prislužiti s curki vročega pota in s krvavimi žulji. Okoli altarja so se plazili po kolenih trkaje se
Žrtva ljubosumnosti (1884):	ožjem domačem in prijateljskem krogu. Kar si je pridelal s krvavimi žulji in s potom svojega uma in dlana, to uživa
Žrtva ljubosumnosti (1884):	sebój. A ko je prišel potém domú, pogledal je s krvavimi očmi svojo ženo, in zdelo se mu je, da so
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	da nismo mogli dalje in Turki so nas poslali s krvavimi glavami nazaj, odkoder smo prišli. Vender znatne škode nismo imeli
Od pluga do krone (1891):	dati. Glumača je vzela noč. Z veliko težavo in s krvavimi nogami se je vrnila iz gorke Italije na prijazno Gorenjsko
4000 (1891):	tem taborišču je dvakrat odbil naskok škofovskih vojakov, in s krvavimi glavámi so le-ti bežali pred ženskami. Posebno in na prvem

kryvavimi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od

krvavo
- kervavo
  Divica Orleanska (1848): le loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že
- kervavu
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): shpotlivu, inu krivizhnu, na vſe oistru, inu britku, na vſe kervavu, inu ſmertnu terpleine, taku na bomo negovimu per obenimu drugimu
- krvavo
  Valenštajn (1866): pridelka nej. Maks. Ah, oče, mir naj cesar dade nam! Krvavo lavoriko dam vesél Za prvi cvet vijolice duhteče, Ka iz

▶ krvaveti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvavelo

Pomladanski vetrovi (1881):	je bil prazen njegov up, prazne njegove nade. Srce bi krvavelo rahločutnemu možu, ko bi videl, da jezik še vedno ostane
Žrtva ljubosumnosti (1884):	pri vsakej priložnosti zalezovati. Kedar koli je s tebój govoril, krvavelo mi je srce. Večkrat sem ti že hotel to zabraniti
Dóra (1885):	ne ganem in ne zinem besedice. A moje srcé je krvavelo po zvestej prijateljici ter klicalo jej z Bogom! Črez nekaj
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	pokojnika, katerega truplo sedaj počiva v črni zemlji zlate Bosne. Krvavelo bode njeno srce, kakor je krvavelo óno ranjkega možá pred
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	črni zemlji zlate Bosne. Krvavelo bode njeno srce, kakor je krvavelo óno ranjkega možá pred desetimi leti, ko je pri zadnjem

krvaveti
Ferdinand (1884): tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj se jih tudi

krvavijo

krvave

Moč ljubezni (1865):	domača zadovoljnost, ne pozna prava ljubezen, ki pa tako dolgo krvavé, dokler ne odteče životu naj boljša kri, dokler srce biti
Moč ljubezni (1865):	rane žgeče, ki jih ne zacelijo kupi zlata, rane, ki krvavé noč in dan, dokler srce biti ne neha in se

krvavim
Bolna ljubezen (1874): tako zgodi, z radostjo pravim tisočkrat amen, če tudi jaz krvavim pod bodečim vencem. Vse, vse naj se dopolni, kar sem

▶ krvavo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvavo

kervavu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſtudenzhni svirk od nega tezhe, inu to semlo na ſhroku kervavu mozhi. Tiſta tezhe s' ozhy, tiſta tezhe s' vuſheſs, tiſta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bodezhimu ternu, po mlakah, inu po blatu ranen, reſtergan, inu kervavu na ſvoih nogah pred tiga viſhiga farja Anasa perpelan biti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoimu shivotu je terpeu ſhtrike, inu ketne, s' katirimi je kervavu svèsan biu, ſuvaine, peheine, inu tepeine, kader ſo nega s'

krvavo
Valenštajn (1866): glas. Naj bode! dolgo sem promišljeval, Naj sproži naglo i krvavo se. (k Maksu se obrne. ) Kako je? Hočeš skusiti se

▶ krvav strašen pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

krvavo strašno
- krivavoſtraſhni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe

▶ krven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvne

kervne

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka

krvne

Zoologija (1875):	dušnic. V vodi živeči dihajo škrgami, pri druzih se pa krvne pile razhajajo po gornji kožici, in verjetno je, da more
Zoologija (1875):	opazujejo se poleg črevesa tudi neki organi, ki spominjajo na krvne žile in dušnice. Kotačniki so nadalje razločenega spola in se
Zoologija (1875):	po mezgovodu, tem podobniši je krvi. Predno se izlije v krvne žile, je vže bledo-rudečkast, na zraku pa še bolj zarudi
Zoologija (1875):	so neposredno s kožo pokrite. Po njih so razpletene mnogobrojne krvne žile, ki jih vzdržavajo,

krvnega
Zoologija (1875): III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi
krvnemu
Zoologija (1875): v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri

krvnih

Zoologija (1875):	z zrakom, kajti jo od vnanjega zraka ločijo samo stene krvnih posodic in kožna tenčica. Skozi te tenke kožice pa morejo
Zoologija (1875):	prva več vlaknine, vode, izlečkov, sladora in solij, manj pa krvnih kolesec in scanine. Ono utripanje, katero v odvodnicah vzrokuje bijoče

▶ krvolužen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvolužna

Kemija (1869):	kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen
Kemija (1869):	Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426.

krvolužni
- krvnolugovi
  Mineralogija in geognozija (1871): medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne piramide zovejo se sfenoidi P

▶ krvomok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

krvomočnost, hematurija, izločanje krvi s sečem; SSKJ in Pleteršnik

krvomok

kervomok

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica

krvomoku

kervomoku

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	najde in nevarna postane, ako se ne pomaga naglo. Zakaj kervomoku je rad pridružen ritnikovi čerm, po kterem živinče pogine.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	čermom, kterega ozdravljanje se bo razlagalo v sledečim poglavju. Pri kervomoku je prav hasnjivo bolnemu živinčetu po 2 ali 3 dristlje

▶ krvoščanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k

krvomočnost; SSKJ

krvoščanje
- kervoščanje
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se

▶ krznar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krznar

karsnar

Sacrum promptuarium (1695):	k' enimu karsnariu, temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku
Sacrum promptuarium (1695):	inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat
Sacrum promptuarium (1695):	sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli

kerznar
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in

krznarjem
- kersnarjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna biti, de bi ſe koshuhovne

krznarji

kerznarji

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	po sreči dobil. De bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de bi

krznarju
- karsnariu
  Sacrum promptuarium (1695): vſel, ali ga nej hotel vezh imeti. Grè k' enimu karsnariu, temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako

▶ Ksantipa samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ksantipa
- Zantippa
  Sacrum promptuarium (1695): Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe
Ksantipo
- Xantippio
  Sacrum promptuarium (1695): inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal
- Xantippo
  Sacrum promptuarium (1695): shenkam ta fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost

▶ k stran predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

k strani
- hstrani
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena

▶ k ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

h tej

htei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji dovi htei misi noi podeita te tri shemle namiso noi tri guashe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Ozha zhesh. TV 7. TERPLENJE. Oni so mene perbili htei semli noi so mene is vso mozhijo vovkli od tiſtiga

k temu

htomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alsi mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi pomaimi † Bveg Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen †. †. †. TA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	namore odprieti? je lasbov an velk gryshnik nasmert bovn htomi prida saki den an brvmen zhvovak noi saki den shebra

▶ k trošt predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

k troštu

htroshti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tiem te svolone zhaſtiu noi hvalov: inu vsam viernam Dusham htroshti noi hpomvezhi prit samogou: tu jas tabei prosim oanbeshzhi ozha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu

▶ kubičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kubični

kubičen

Rudninoslovje (1867):	kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj
Rudninoslovje (1867):	1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam

kubični

Fizika (1869):	vode. Tedaj 770 kubičnih palcev zrakú vaga toliko, kolikor l kubični palec vode. 99 Razun zrakú poznamo še več drugih plinov
Fizika (1869):	vrha imela ravno tisto širokost, kakor pri dnu. Ako je kubični palec vode 1 lot težak, in ako meri dno posode
Astronomija (1869):	vsakterih dveh premičnic ste v takem oméru med sebó, kakor kubični števili srednjih daljáv teh dveh premičnic od solnca. Dovršil je
Fizika (1869):	različnih teles. Ako bi mi kdo prodal najčisteje srebro, mora kubični palec njega na tanko 10.474 lotov težak biti. Ako je

kubičnih

Fizika (1869):	bi v to kroglo ravno 770 lotov vode. Tedaj 770 kubičnih palcev zrakú vaga toliko, kolikor l kubični palec vode. 99
Fizika (1869):	palec visoko, je tlak na dno enak 1 x 32 kubičnih palcev vode, ki so skup 32 lotov ali en funt
Fizika (1869):	palcev visok, je tlak na dno enak 100 x. 32 kubičnih palcev vode ali enak 100 funtov. Kapljina tlači tudi na
Zoologija (1875):	residualni zrak), in sicer je tega zraka povprek 1500 — 2000 kubičnih centimetrov. Odrasel mož zajame v svoja pluča poprek 5000 kub.
Zoologija (1875):	le povprek se more reči, da moška pluča zajemajo 3660 kubičnih centimetrov zraka, ženska pa 3/10 manj. Mogoče je pa meriti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	vsakako kakih 46 funtov zraka, da zgorijo, tedaj blizo 600 kubičnih čevljev zraka, in toliko zraka se nahaja v prostoru, ki

kubično
Fizika (1869): pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles

▶ Küchenmeister samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Küchenmeister

Kuchenmeister

Slovenske večernice (1865):	kot široko. Brezkaveljčasto trakuljo (Taenia mediocanellata) je še le lani Küchenmeister razločil od ozke, kteri je v vsem popolnoma podobna, samo
Slovenske večernice (1865):	ne gre v glavo. Tudi na to je dobil odgovor Küchenmeister. On si je mislil tako-le: Ovčarski psi, ki so navadno
Slovenske večernice (1865):	tudi vesel, kaj tacega zvedeti, vendar ni mogel precej verjeti. Küchenmeister se mu ponudi, da mu preskerbí členov pesje trakulje in
Slovenske večernice (1865):	požrešnost, mi bo rad verjel. Brezkaveljčasto trakuljo je še le Küchenmeister ločil od ozke; poprej so mislili, da je to le
Slovenske večernice (1865):	najde v možganih mehurnike, ki so ovcam napravili to bolezen. Küchenmeister, vesel te nove iznajdbe, poroči to berž v Kodanj profesoru
Slovenske večernice (1865):	četertem mescu so zapazili na sebi prava znamnja trakuljine bolezni. Küchenmeister je tudi pokazal na hudodelnikih, ki so bili na smert
Slovenske večernice (1865):	z blatom vred iz črevesa spet na svet. To je Küchenmeister zapazil pervi, za njim so poskušali drugi iri vsi so
Slovenske večernice (1865):	njegov razvitek. Da je to res, prepričali so se spet Küchenmeister, Eschricht in mnogi drugi, ko so razparavali take ovce, ki
Slovenske večernice (1865):	pojedel. Ko so po smerti tega človeka razparali, našel je Küchenmeister v njem 19 ozkih trakulj, 11 med njimi je imelo

▶ kufra samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

baker; Pleteršnik

kufra
- kuffra
  Biblia (1584): sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni

▶ kufrast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

bakren; Pleteršnik, SSKJ

kufrasta
- kufraste
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim

▶ kuhalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhalnicami

kuhavnicami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in na žemlje vli. Potlej vterdi še testo s tremi kuhavnicami moke, in ko en časek postane, ga deni dve kuhavnic
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peteršilja, de se zarumeni, vli na žemlje in s štirimi kuhavnicami moke testo naredi. Tudi se v velikosti rumenjaka v rumeno

kuhalnice

kuhalnize

Kuharske Bukve (1799):	malo musga; vſe to drobno vkup rasręshi, oſoli, perdeni tri kuhalnize kiſle ſmętane, inu dobro premęſhaj. S' tim meſhanjam namaſhi ali
Kuharske Bukve (1799):	en droblanz putra, kader je rasbęlen, sarumeni v' njemu ſhtir kuhalnize moke, inu drobno sręsan zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo

kuhavnice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	malo drobno zrezane čebule in peteršilja, ocverti špeh, pa štiri kuhavnice moke, in delaj po tem kakor zgorej.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozo, de se dobro zarumeni; potem perdeni dve ali tri kuhavnice moke, de še tudi zarumeni, vli na to poltretji bokal
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ogenj, de se razbeli, daj blekic skozi jermene na konec kuhavnice in pusti ga od tega v razbeljeno maslo valiti. Ko

kuhalnici

kuhavnici

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čebulo in zelenim peteršiljem v srovem maslu. Potem persuj dve kuhavnici moke, de se zarumeni, perli potlej en bokal vode ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pretlači skozi sito, de samo lušine ostanejo, zarumeni lepo dve kuhavnici moke v srovim ali dobrim kuhanim maslu, perdeni malo na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ponarejena čokoladna župa. Zarumeni prav dobro dve kuhavnici moke v čedni kozi na žerjavci, zali jo potem med

kuhalnico

Nevera (1878):	padel, in pa, da se ženske za metlo, šivanko in kuhalnico brigajte, drugo vam nič mar! « tako jej zbadljivo odgovori po
Ali nam je potreba domačih pis... (1878):	brati, tujega duha se napajati, in ne le samo za »kuhalnico«. Gotovo pa bi rade brale domače berilo, ko bi ga
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	v jazbino kamenje in je izbil divji ženi iz rok kuhalnico! Prestrašena pokliče moža, ki plane iz jame in postopača zgrabi
Spletke (1894):	je podpirala brado, z desnico pa, v kateri je držala kuhalnico, zamahnila je nekolikokrat proti Maruši Klepetčevi ter jo tehtno vprašala

kuhalnizo
Kuharske Bukve (1799): v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati

kuhavnico

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice

▶ kuhan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhan

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kaj povedati, ker od njih rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila
Revček Andrejček (1891):	pride), No, sedaj pa že več ne vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da

kuhana
Kuharske Bukve (1799): od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi

kuhane

Kuharske Bukve (1799):	glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s

kuhanega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan kruha dajati. Soku iz ovsene moke se tudi lahko kuhanega krompirja ali korenja primeša. Kruh iz otrobov ni za pse
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dan za 12 oseb kupiti, da dobi vsaka 1/8 kg kuhanega mesa? 14. Koliko % je 15. Koliko % je 16. V sreberni

kuhaniga

Kuharske Bukve (1799):	v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi
Kuharske Bukve (1799):	ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se ga tudi malo prodá po 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni

kuhani

kuhan'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s

kuhani

Kuharske Bukve (1799):	155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt !
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim pamet

kuhanih

kuhaneh

Kuharske Bukve (1799):	Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe
Kuharske Bukve (1799):	ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s'

kuhanih

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	razhjim jaizam naſadi, de bodo kokuſhi rade valile, dej jim kuhanih konopel jęſti, de rajſhi neſle bodo, s'jezhmenam paſsi. Zhebelle
Kuharske Bukve (1799):	bo enmalo ſladko; tudi ſe sna dvoje v' terdo kuhanih rasſękanih jajz sraven djati. Kuhaj vſe, inu ohladi, bo sa
Kuharske Bukve (1799):	tako naredí: vssmi shivote, noge, inu ſhipavnize od sgoraj imenovanih kuhanih rakov, jih ſtolzi v' moshnarji, vſe vkup deni v' koso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Krompirjeva potica. Mešaj eno unčo masla in osem srednjih kuhanih in drobno zribanih krompirjev do rahliga, perdeni osem jajc, nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skuhaj in skozi sito pretlači. Potem pa na en funt kuhanih kutinj tri unče cukra z osmimi ali devetimi žlicami vode
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dve žlici jesiha perdenejo. Namašen krompir. Osem ali deset debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako na mizo. Drobnjakov hren. Zmečkaj rumenjake od štirih terdo kuhanih jajc, dobro jih zmešaj z jesiham in nekoliko oljem, deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro pomešaj, in pokuhaj. Merzla sardeljina polivka. Vzemi od treh kuhanih jajc rumenjake; dobro jih pomešaj z eno žlico jesiha, perdeni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mu daje redek mlečen sok ali pa juha od kuhanih telečjih in ovčjih nog. Goste in terde piče ne sme

kuhanim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo,
kuhanimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in

kuhano

Kuharske Bukve (1799):	vręno, inu puſti na sherjavzi vręti; kader je v' terdo kuhano, ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši

▶ kuhanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhanja

Kuharske Bukve (1799):	kuhati ſe pravi: narediti jedi perpravne sa zhloveſki vshitik. Konez kuhanja je sdravje ohraniti, jedi ſo sdravíla sa sdrave; tedaj more
Kuharske Bukve (1799):	kako ſe potrebúje model inu poſoda sa Torte inu sa kuhanja. 128. Visha zukreni ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov
Kuharske Bukve (1799):	danaſhni ſkoro ni mogozhe unajne kuharſke bukve, saſtopiti. Krajníze ſe kuhanja teshkô uzhę, kęr nesaſtopio pomęnik ſranzoskeh, anglejſkeh, laſhkeh inu nęmſkeh
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Malinčno kuhanje. Se ravno tako iz malinčniga vkuhanja (solzna) naredi. Kuhanja. Kuhanje iz rudečih jagod. Polič rudečih jagod čisto zberi, skozi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa spet v kozo deni, de se do gostosti otročjiga kuhanja vkuha, vmešaj potem vanj pol funta stolčeniga cukra; potem naj

kuhanje

Kuharske Bukve (1799):	pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v'
Kuharske Bukve (1799):	eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi

kuhanjem

kuhanjam

Kuharske Bukve (1799):	libro preſjaniga zukra v' meſingaſti kotlizh, kuhaj, vezhkrat męſhaj med kuhanjam. Potle ſe hranio. 186. Kutne v' sholzi. Kuhaj eno unzho
Kuharske Bukve (1799):	inu goveje shupe. Poſtavi nad sherjavzo, męſhaj tako dolgo med kuhanjam, dokler ſe sagoſti. 44. Hollendarſki soſ. Deni v' koso ſroviga

kuhanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ju še čez ostane, naj se lim pokuha, in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín

kuhanju

kuhanji

Kemija (1869):	Izdelovanje drož je dandanes poseben obrt. Pri kuhanji piva se v pivarnicah sicer dobi po strani mnogo drož
Kemija (1869):	apnenčeve gore, ima v sebi mnogo apna, ki se pri kuhanji liki tenka skorja prime posode, taka voda se imenuje trda
Fizika (1869):	mnogo manj hlapna, kakor ono. Tako n. pr. hočemo pri kuhanji žganja vinski cvet ločiti od zavréle žonte (zdrozgalice), in to

▶ kuharica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuharica

kuharca

Stric Tomaž (1853):	bi pač se lahko zredilo“, poprosi uni, ker je moja kuharca svojo dete zgubila; padlo je namreč v žehtnjak in v
Stric Tomaž (1853):	veliko kerčmo kakor nalaš“, odgovori tergovec, „posebno ker je dobra kuharca. Če jim ne dopade, naj jo pa za kej druzega

kuharica

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dal dvakrat reči in ostane pri županu z veseljem. Županova kuharica zadavi koj dva piščanca in ju natakne na raženj, ju
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Ko je bilo čas jésti, pride na eno oko slepa kuharica k ognju, piščanca polit. Viditi pa, de se samo en
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pri vdinjanji, de bo imel jésti kakor župan in njegova kuharica. Sname tedaj enega piščanca z ražnja in ga sné v
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dokler sta bila pečena. Med tem je spazil, de ima kuharica eno samo oko, in spomnil se je županovih besed pri
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in de bo imel to jésti in piti, kar njegova kuharica. Pavliha si tega ni dal dvakrat reči in ostane pri

kuharza

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav

kuharice

kuharce

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	obilno rastejo in pridejo tudi na našo mizo; naj se kuharce in gospodinje učé dobre od strupenih in škodljivih prav poznati
Ljubljanske slike (1879):	le par besedi nauči. Vzlasti nemščina je klasična, še ljubljanske kuharce ne govore lepše. Kako lepó, kako poetično in lirično n.
Ljubljanske slike (1879):	Navadno že skoro vse mestne ljudi, vzlasti krščence (dekle in kuharce) dobro pozná in jim daje vedno najboljšo robo, za novo
Ljubljanske slike (1879):	je njegovo občinstvo vendar-le nižega stanu, največ ženski spol, krščence, kuharce, hišne in samice. Z gosposkim klobukom na ženski glavi ima

kuharice

Slovenske večernice (1865):	ena sama, ktero človek ni opazil. Znano je, da mesarji, kuharice in gospodinje, ako delajo klobase ali druge mesne jedi, pokušajo
Arabela (1885):	prisiljena doma ostajati.. le s težavo, s pomočjo palice in kuharice, podajala se je namreč še vsako nedeljo v crkev molit
4000 (1891):	pri naboru za zakon, takó da si smejo postrežnice in kuharice izbirati izmed devic, prihajajočih na nabor. »Ali ni to modro
Gojko Knafeljc (1899):	tako borno plačilo! « si je Neža tešila vest. »Tako zveste kuharice ne bi dobil nikjer več! Res mi da vsaki dan

kuharze

Kratkozhasne uganke (1788):	ossolene shuke kuhajo, inu urô, tok ti te pęne, katire kuharze is penovko dolijemlo, inu prezhmetshejo, v' eno po- . sodo spravlaj
Kuharske Bukve (1799):	visha, po katiri ſe kuhajo. Savolo tiga ſe varjejo pametne kuharze pred obilno maſtio, tolſhóbo, inu sabęlo, ſhpeham, ſvinſkim, inu ſuhim

kuharico

kuharico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v

kuharzo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na ſveti. Prav ſe je poshivel, ino po tem vſmileno kuharzo vezhkrat lepo sahvali, rekozh: „Bog vam ſtokrat poverni vaſho dobroto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dnevu tega lahko nauzhí. Jeſt ſim pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa

▶ kuhati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuha

Kuharske Bukve (1799):	perſtręsheno kri s' jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse sorte, „Ne mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in pol vode; vse to naj se pri ognji polagama kuha, potem naj se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol ure kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha (Dampf).
Rudninoslovje (1867):	za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort

kuhaj

Kuharske Bukve (1799):	Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zmerzline. Cukrena zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v 3 bokalih vode tako dolgo, da se dajo korenine
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da voda žlezasta postane, potem

kuhajo

Kuharske Bukve (1799):	Ne lę ſamo navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je in
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na svetu, namreč grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne
Fizika (1869):	kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je
Kemija (1869):	se te stvari najpredi v gumo, če se pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v

kuhal
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev

kuhala

Sacrum promptuarium (1695):	Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je
Oče naš (1885):	je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če domu po očeta

kuhale
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci

kuhali

Kuharske Bukve (1799):	piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi
Zlata Vas (1850):	pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit

kuhamo

Kemija (1869):	zlasti od nekih velicih rib, na pr. od vize, jesetre) kuhamo na vodi. Raztopina je brez barve, brez duha in brez
Kemija (1869):	malo cukra je dobro primešati. Ako surovo maslo dalj časa kuhamo, izhlapi voda iz njega in tudi vse druge stvari se
Kemija (1869):	klej se na zraku ne spremeni. Ako ga dalj časa kuhamo na razblaženej žveplenej kislini ali pa na kaliji, spromeni se

kuhaš

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro mesno župo zali. Tudi lahko jagnjičevo ali koštrunovo meso kuhaš, repo z njegovo župo zaliješ in meso perdeneš, de vse
Kemija (1869):	in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa kuhaš na 2 ali 3 poličih vode, ter pridáš 2 lota

kuhati

kuhat
Kuharske Bukve (1799): namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga

kuhati

Kuharske Bukve (1799):	Zhe je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48.
Kuharske Bukve (1799):	puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti kuhati. Kader je
Zlata Vas (1848):	gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati, ker bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo ter
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa je bilo sram in reče

▶ kuhinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhinja
- kuhina
  Kuharske Bukve (1799): raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti
- kuhinja
  Zlata Vas (1848): ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v zlatnarski
kuhinjah
Fizika (1869): njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je mogoče z njimi
kuhinje
- kuhinje
  Zlata Vas (1848): in Ožbè mu je dal stanovanje in živež iz občinske kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je imel
- kuhne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami
- kuhnje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav

kuhinji

kuhini

Kuharske Bukve (1799):	snashneh jedí; tedaj jeh nagovorim: ſturite tudi vę zhaſt vaſhi kúhini, de jo bote v' laſtnim ſlovenſkim jesiki saſtopíle, govorile, inu
Kuharske Bukve (1799):	praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk vertníne inu selenine v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s'
Kuharske Bukve (1799):	le v' parſteneh inu shelesneh; one ohranio zhednoſt snashnoſt po kuhini; ſploh gledajo, de ſe jedi ſkusi dober pokúſ inu lepo

kuhinji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njivo pognojiſh. 12. Plevel in rasna selenjáv, ki ſe v kuhinji ali per hiſhi vkùp nadergne, s shivinſkim blatam nameſhati, da
Tine in Jerica (1852):	O kakimu žegnanju ali o pustu je mogla tudi v kuhinji in v pivnici pomagati, tudi v sili se za ples
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in ko Peter va-njo stopi, je imel pristavec ravno v kuhinji opraviti. Potóži mu Peter s kratkimi besédami svojo nesrečo in
Tine in Jerica (1852):	narperpravniši med vsimi dekleti, vedno se je pri Marii v kuhinji mudila, ž njo v vert, pivnico, itd. hodila. Natanko je
Tine in Jerica (1852):	in zagleda nekiga vojaka, ki je pri njih stanoval, v kuhinji, in Jerico, ker jo je nespodobno nadlegoval, z gorečim polenam
Roza Jelodvorska (1855):	tje v lepo dolino. — Jakobova žena je bila ravno v kuhinji, kjer je južno pripravljala. Ko pa sliši, de nje hčer
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Sname tedaj enega piščanca z ražnja in ga sné v kuhinji brez kruha. Ko je bilo čas jésti, pride na eno
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mi vender pomaga ljubi prijatli; strašna zverina je v moji kuhinji; požerla mi je otroke, deklo in hlapca! ” Gospodje gréjo ž
Oče naš (1885):	po mogočosti ogibala, pa vender so jo videli večkrat v kuhinji in za domače opravke je bila ročna. Ker je bila

kuhinjo

kuhanio
Sacrum promptuarium (1695): dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi

kuhinjo

Stric Tomaž (1853):	kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa ni bilo dela, da bi
Ferdinand (1884):	starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor
Ferdinand (1884):	Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši

kuhnjo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj

▶ kuhinjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhinjska

Robinson mlajši (1849):	ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil
Zoologija (1875):	v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči

kuhinjske

kuhinske

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	s tem, da v 1 bokalu vode kakih 6 lotov kuhinske soli, ali kar je še bolje, 1 lot solitarja raztopiš
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pepela ne izluženega, ali 1 lot potašeljna, ali 2 lota kuhinske soli ali 2 lota encianovih in kalmežovih korenin – dvakrat na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kalmežovih korenin – dvakrat na dan; ali si napravi 1 funt kuhinske soli, 3 funte režene moke in pol funta v stopo

kuhinjske

Kemija (1869):	se drug druzega prijemajo in delajo podobe stopnjicam podobne. Razen kuhinjske soli je v solinah zmerom več ali manj drugih soli
Kemija (1869):	vode (Mineralquellen). Morska voda ima v sebi toliko soli, zlasti kuhinjske in grenke soli, da ni za pitje. Želimo imeti čiste
Kemija (1869):	rastoči drač. Največ sode pa delajo v velikih fabrikah iz kuhinjske soli, ki se najpred z žvepleno kislino destiluje in v
Kemija (1869):	ima v sebi glavno sostavino za sodo (gl. §. 79). Kuhinjske soli ni ravno preobilno v prirodi, zato so se večkrat
Kemija (1869):	V telesu so hud otrov (strup), zato se morajo bakrene kuhinjske posode pociniti. Z bakrom otrovanemu človeku se mora najpoprej dati
Zoologija (1875):	nekoliko kisel in ima v sebi 98 odstotkov vode, potem kuhinjske soli, tolšče in hlapne tolščene kisline, od kojih dobiva znoj

kuhinjski

Botanika (1875):	Več kakor polovina pri nas potrosenega sladorja je pesni slador. Kuhinjski zelišči ste tudi špinača(Spinacia) in loboda (Atriplex). Tem blizo
Pripovedke za mladino (1887):	Po noči vidi pa kuhinjski učenec, kako po reki priplava raca ter govori: „Povejte mi
Pripovedke za mladino (1887):	ne odgovori, nadaljuje : „Kaj gostje moji pač počno ?” Odgovori jej kuhinjski učenec: „Ti spavajo že vsi trdno. ” Raca povprašuje dalje: „Oj

kuhinjsko

Zoologija (1875):	zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna voda ima v sebi
Gozdovnik (1898):	neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi

▶ Kühle samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kühle
- Kuhle
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za

▶ Kühlwasser samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Kühlwasser

Kuhlwasser

Mešana gospôda (1881):	Kühlwasser za streljanje roko očitno spretnejšo nego za pisanje; in Kühlwasser je izprevidel, da Vogljaninova roka in vid nista po pisarnah
Mešana gospôda (1881):	Kühlwasserja, kako je bil sinoči Medved zabredel, in da je Kühlwasser davi zgodaj Medvedovo zmoto popravil ter prvemu zajcu namestnika postavil
Mešana gospôda (1881):	puškarne, ne iz slovenskih Borovljan ampak iz nemškega Inomosta. Koloman Kühlwasser, bister poznalec strelnega orodja, izbere tedaj potrebščine za lov sebi
Mešana gospôda (1881):	pričele vaje v streljanji. Gospod Vogljanin je opazoval, da ima Kühlwasser za streljanje roko očitno spretnejšo nego za pisanje; in Kühlwasser
Mešana gospôda (1881):	gospodovo hrepenenje na praktičen pot — koristen gospodu in pisarju. Koloman Kühlwasser je bil v svojej srečnejšej dobi izvrsten lovec in srečen
Mešana gospôda (1881):	razbarva ter zve od dekle, kaj je v tem gospod Kühlwasser prinesel in sporočil. Brez odmora spiše listič in ga ukaže
Mešana gospôda (1881):	Drugo jutro, ko je ura osem odbila, bil je Koloman Kühlwasser res v pisarni. Precej za njim pa noter stopi gospa
Mešana gospôda (1881):	mežnar dan odzvoni; in storil je, kakor je bil obljubil. Kühlwasser zajca previdno zavije in, da se Medved ne zmoti zopet
Mešana gospôda (1881):	mlade Angelike, katero je svojemu doktorju uže skoraj zaročil. Gospod Kühlwasser, ki se navadno ni ogibal posedanja pri pijači, imel je

▶ kukavica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kukavica

kukavica
Zoologija (1875): krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč

kukovica

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mu celo dogodbo, ter ga vprašata, kateremu izmed nju je kukovica srečo oznanovala.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	še zmiraj boljši bil nego ti; tedaj tudi pravim, da kukovica gotovo meni poje srečo. “ Namesto da bi se neumneža krasnega

▶ kum samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boter; [sskj]

kum

kum
Deborah (1883): Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se

kume

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	hočem povedati, samo da mi pomagaš; za Božjo voljo! Glej, kume, jaz sem mislil nocoj tebi tvojo debelo svinjo ukrasti, pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	glas: „Kdo je? kaj je? ” Glas iz svinjaka: „Dragi moj kume! jaz sem! jaz tvoj kum (botr) in sosed J.; vse

kumu
Slike in sličice iz življenja (1896): poskrbim tudi jaz. « »O, toliko že dobim na posodo pri kumu Andreju; torej bodo drugo nedeljo že oklici. « »In stanovanje? Pri

▶ kumaričen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kumarična
- kumarčna
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule

kumarično

kumarčno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno polivko. Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	torta. 164. Rezanci na rumeni župi. Meso s kaparno in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke

▶ kumern pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

slaboten; kontekst

kumerna
- kumerne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole

▶ kumina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kumine

kumne

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ponvo, jih s' vodoj nalije, na ogenj poſtavi, ſoli ino kumne vmeſ vershe, jih pokrije in komaj zhaka, de bi pokuſila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se je ta le lék večkrat prav dôbro izkazal: Vzemite kumne, janeža, štupe iz kolmežovih korenin (Kalmuswurzel) od vsaciga 8 lotov

▶ kumrn pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kumrno
- kumerno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde

▶ Kunc samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Kuncu
- Kunzu
  Genovefa (1841): Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de je reſnizhno, kar ſim ti

▶ kunšt samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spretnost; nemško-slovenski slovar

kunšt

kunsht

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena kunsht kaku se jema smersou storiti. Usemi 3 Kamene aden is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate

kunštjo

kunshtio

Sacrum promptuarium (1695):	hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje
Sacrum promptuarium (1695):	bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor

▶ kunšt samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

umetelnost; M. Humar, Sinonimija v slovenskih terminoloških slovarjih

kunšt

kunsht

Kratkozhasne uganke (1788):	usemu temu le vonder she eni ugank (de od zhudneh kunsht nezh na-
Kratkozhasne uganke (1788):	de kaj ſnâm. Vam sluſnem jeſt dobru; al mene moja kunsht umory.
Kratkozhasne uganke (1788):	ta na rejena kunsht panana. XXXVI. Is 32. qvartame eno kunsht narediti, ke si kedu is 20. qvart, katire se goriudarjajo
Kratkozhasne uganke (1788):	Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu
Kratkozhasne uganke (1788):	poſtavleneh tablezah se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak
Kratkozhasne uganke (1788):	skru njeh perſraveti; inu toku je ta na rejena kunsht panana. XXXVI. Is 32. qvartame eno kunsht narediti, ke si

kunšte

kunshte

Kratkozhasne uganke (1788):	katir njeh ſnâ, koker unem, katirem na prizho se take kunshte delajo. Te buqve so na Kraynski ſemli szer ręs kaj
Kratkozhasne uganke (1788):	drugemi se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder she eni ugank
Kratkozhasne uganke (1788):	tu ſapadl, kraynzam take qvante (kakershne so uganke, inu zhudne kunshte) pisati, inu v' druku vonjidti puſtiti? — Na tako viſho, koker
Kratkozhasne uganke (1788):	ZHUDNE KUNSHTE IS Węle shôle. I. Uganiti, kaj si je kedu ſeno
Kratkozhasne uganke (1788):	uganke v' obojemu skupej obſtoje. K' ugankam so perſtavlene zhudne kunshte, katire doſtikrat ne le k' smehu, inu shpasu, ali ſa
Kratkozhasne uganke (1788):	ſnajdenega delajo. Kaj takega so v' ſtanu uganke, inu zhudne kunshte ſturti; dokler uganka ja drugega nezh ni, koker ena ſavytu
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	4. JEſus sam kazhe preklete Grosno mozh premaga prov, Vse kunshte b’do nje odvſete: Sovraſhnek bo slab oſtal. Kader JEſus

▶ kupček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupček

Spomini (1860):	odstopijo toliko, da jim ni bilo moč poslušati, mi da kupček vzdigniti, položi kvarte v verstah na tla, in s perstom
Slovenske večernice (1865):	sveti, bliščí, kakor solnce o poldne. Same okrogle reči, cel kupček! Berž verže vse iz perta in si tega nabere, vendar
Iz življenja mlade umetnice (1890):	In ta bi bil? « »No, jaz samó mislim takó, kakšen kupček zlatá za kakih tri deset tisoč — recimo. « Nekako prestrašeno me
Spletke (1894):	Kake štirikrat je dobro zastavil rovnico, pa je naletel na kupček kostij. »Ali vidite? « izpregovoril je zmagalno ter pogledal po družbi
Prve hiše (1896):	sam črni po vas. « Rekši je potegnila Lojzetovi kvarti in kupček pred svojim možem ter jezno treščila pod mizo. »Vse si
Gojko Knafeljc (1899):	roki je začela snažiti mizo in zložila neodprte liste na kupček. »Kaj mu je, da jih niti ni odprl? « si je
Gojko Knafeljc (1899):	se oglasi pri vratih Neža ter mu pomoli v sobo kupček listov in dopisnic. Gojko jih vrže na mizo. Bila so
Gojko Knafeljc (1899):	četrti, lizal in lizal, dokler ni bilo izpremenjeno vse v kupček črnega, zoprno dišečega pepela. In Gojko je zrl hladnokrvno na
Gojko Knafeljc (1899):	dejal ter odprl železna vratca. Nato je zložil liste na kupček, druzega vrh druzega nekoliko poševno, da so bili med njimi

kupic
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim

kupčke

kupčike
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi

kupzhike

Kuharske Bukve (1799):	poſębej; tudi drobno rasſękaj kuhano pęſo; s' tim ſękanjam narędi kúpzhike po ſalati ſemterkje po lępi verſti, eden sa drugim; oſoli
Kuharske Bukve (1799):	bo sa en noshov rob debęlo; na svalano teſto naſtavi kupzhike od tiga Nr. 5.

kupčki
- kupčiki
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Tudi jih lahko v cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice
kupčku
- kupičku
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nosili obleko iz domačih izdelkov, in ni bilo vse na kupičku, kakor je zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni

▶ kupčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupčev
- kupcov
  Najdenček (1860): se bil jez rajše v svojo domovino vernil ; ali Boštian, kupcov kočijaž, mi je vedel toliko dobrega od svojega gospodarja povedati
kupčevi
Robinson mlajši (1849): baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku

▶ kupčevalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

trgovec, prekupčevalec; [sskj]

kupčevalcem
- kupčevavcam
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od
kupčevalcev
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje

kupčevalci

kupčevavci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer

kupčevalec
- kupčevavec
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold. kupi, kar je 6 gold. vredno, in

▶ kupčevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovati, kupovati; [sskj]

kupčeval

Stric Tomaž (1853):	gosp. Šelbita z nekim tergovcem, ki je sploh s sužnjimi kupčeval, nesrečo za prihodnost sumila in v tem zdaj po moževih
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pri mizi je sedel tudi Jud, ki je s konji kupčeval; že od dalječ mu je konj dopadel. K Pavlihu stopi

kupčevati
- kupčevati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): da vse ima u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud' nič ne da; Jemlje vsak kar le
- kupzhevati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil
kupčuje
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): Duh: »S čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi

kupčujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	začeli kteri z' moko is krumpirja v druge kraje svetà kupčujejo. Do zdaj so Nemci is krumpirja k večimo žganje (rakijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njimi né samó v domačii, ampak tudi po ptujih krajih kupčujejo. Kér je to rokodelstvo imenovanih sosesk nar bolj glasovitno Dolenske

▶ kupčevski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kupčevskega
- kupčiskiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu

▶ kupčija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupčij

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik
Gozdovnik (1898):	že ogrevali pri drugem ognju. Zdaj ni bilo časa delati kupčij, ker se je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na

kupčija

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za cesarske denarje. Tudi pravi, če mu bo létas ta kupčíja dobro znêsla , bo gotovo čez 2 letí spet v Evropo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še niso veliko terpeli zavolj nje; marveč se jim je kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon
Botanika (1875):	gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija 1. 18.. Dne 1. julija. Kakor inventura izkazuje
Pripovedke za mladino (1887):	6. Dobra kupčija. Nek kmet je gnal svojo kravo na somenj ter jo

kupzhija

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	more tajíti, de ſte ſe v poſlédnih letih ſrezhniga miru kupzhija in obertnoſt (Industrie) tako povsdignile, de ſte nam shivesh in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobijo. Dr. Bleiweis. ˛Somenj v Ljubljani. Kupzi smiraj toshijo, de kupzhija ſlabo gré. To ſliſhati ſmo she navajeni ; satorej jim ni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo

kupčije

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	od Bruka čez Celjovec dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca
Stric Tomaž (1853):	z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi

kupzhie

Ta male katechismus (1768):	golſio, ali naspodobne pogodbe: v' glih viſhi tudi skus druge kupzhie, spremène, ali respartenja, skus katire se Kristianska lubeſn resdira, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu pravizhen, po tęm ſam v'ſe gręde, premiſli ſvoje kupzhie inu predajanje, ſvoje poſodila, inu na poſodo jemanja, poloshy vſe

kupzhije

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar

kupzhje
Sacrum promptuarium (1695): slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj

kupčiji

kupčii
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima pravico

kupčiji

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Krak (Spath.) Leto bolezin kmetje malo poznajo, in so pri kupčiji z bolnimi konji oguljufani. Jih takošne škode varovati, hočem krak
Najdenček (1860):	svet! ” sim mu odgovoril. Svetoval mi je, dnarje v njegovi kupčiji pustiti. Rekel mi je, po 6 od sto od njih
Fizika (1869):	za 10 odstotkov svoje poprejšnje prostornine, tako da se pri kupčiji mora na to gledati. 135 Prav znana prikazen je tá
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	prisego, da ni nič goljufnega videl ne mislil v tej kupčiji. Vsakako so v ozir občinstva sitne take situacije za človeka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in odstopnik sta skupila po 2 meseca zapora pri tej kupčiji; naš funkcijonar se je pa opravičil sè svojo prisego, da
Zeleni listi (1896):	pa vendar nihče ni imel. Zakaj? Zato, ker pri svoji kupčiji ni bila poštena in pravična, nego lakomna in sleparska. Njena

kupčijo

kupčijo
Zeleni listi (1896): »Danes sem pa napravila dobro kupčijo«, reče Marina sama pri sebi, ko je odšla uboga žena

kupzhijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de

kupzhio
Sacrum promptuarium (1695): bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe

▶ kupčijski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovski; [sskj]

kupčijska

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih

kupčij ska(združena oblika)
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po
kupzhijſka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko

kupčijske

kupčijske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar

kupzhijſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo

kupčijskemu

kupčijskem

Kranjska nevesta (1864):	VI. Lepa je spomlad. Stari Polani stojí na kupčijskem trgu. Nič mu ni prav, in nejevoljno govori sam sebó
Žalost in veselje (1870):	in Jaka je sklenil obstati nekoliko v Kantonu, velikem kitajskem kupčijskem mestu, da bi popravili na ladiji, kar je poškodoval vihar
Kupčija in obrtnija (1872):	vse razlaganje razjasnil, kako je žiro-banka postala in kaj v kupčijskem svetu pomenja. Več trgovcev, ki med seboj na veliko kupčujejo
Kupčija in obrtnija (1872):	trgovec umrje, firma njegove kupčije vendar še naprej živi. V kupčijskem svetu najdemo firme, ki so že sto in sto let

kupčijski

kupčijskej

Kupčija in obrtnija (1872):	živeti, ta se mora dati pri kupčijskej sodniji in pri kupčijskej zbornici (komori) kot trgovec v kupčijsko knjigo vpisati ali kakor
Kupčija in obrtnija (1872):	na drobno čez dan stržijo. Vsaki, s kterim trgovec v kupčijskej zvezi stoji, se zapiše na poseben list glavne kupčijske knjige
Kupčija in obrtnija (1872):	se firma spremeni, ali še celó prestane, mora se to kupčijskej sodniji vselej na znanje dati. — Kdor od tega škodo ima
Kupčija in obrtnija (1872):	kupčevati, ter o kupčiji živeti, ta se mora dati pri kupčijskej sodniji in pri kupčijskej zbornici (komori) kot trgovec v kupčijsko
Kupčija in obrtnija (1872):	Vsak pravi trgovec pa, ki je tudi za takšnega pri kupčijskej sodniji zapisan, je postavno zavezan, predpisane računske knjige imeti, in

kupčijski

Kupčija in obrtnija (1872):	jutrovih dežel, dasiravno ni bašiz jutrovih dežel k nam prišel. Kupčijski priimek „orientalni" zaznamuje samo izvrstnost in lepoto kamna. V starih
Kupčija in obrtnija (1872):	v nirzlih severnih krajih naše zemlje važna in velika. Največi kupčijski družbi za kožuhovinsko kupčijo ste Angleška za severno Ameriko, in
Kupčija in obrtnija (1872):	pa, kar zamotek sam na sebi tehta, se zove po kupčijski tara, zamotek sam pa ambalaža. Tista težina pa, za ktero
Kupčija in obrtnija (1872):	od velikih trgovcev najetim ljudem pravimo: kupčijski opravniki ali agenti. Kupčijski opravnik more, če hoče, isti čas več gospodarjem služiti; on
Kupčija in obrtnija (1872):	ali pa po komadih robe, časih tudi po vrednosti robe. Kupčijski agent ima svoj provizjon ali v denarji, ali pa tudi
Kupčija in obrtnija (1872):	od njega, če je skoz to škodo trpel, odškodnino tirjati. Kupčijski agent, da-si-ravno v komisijonu kupčuje, vendar zmerom le v svojem
Kupčija in obrtnija (1872):	IX. Kupčijski opravnik ali agent. Veliki trgovci imajo kupčijo, ki je časih
Kupčija in obrtnija (1872):	v provizijonu za vtirjavanje dolgov itd. Bankir mora biti temeljito kupčijski izobražen mož, on mora poznati kupčijske postave, domače tako dobro
Ljubljanske slike (1879):	Kupčijski strežnik ali „komis“ (Dominus servus) Sesavka tega imena ne pride

kupčijskih

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali pa bele pese za sladkor, ali pa oljnatih ali kupčijskih rastlin i. t. d. Nar veči mogoči dobiček na kmetíi
Kelmorajn (1864):	je naučil v kratkem času nemškega jezika, pridobil si potrebnih kupčijskih, znanosti, in slednjič, ker so edino hčerko imeli, dali so
Kupčija in obrtnija (1872):	časa na dobiček čakati. Taka podvzetja so posebno rudokopja. V kupčijskih podvzetjih, pri zavarovalnicah in bankah so še bolj kumpanije v
Kupčija in obrtnija (1872):	gre na viš, zdaj zopet na niž. Sejmove cene večih kupčijskih mest se razglašajo vsak dan po telegrafu in po časnikih
Kupčija in obrtnija (1872):	to opravlja bankir v malem. Bankirji so zlasti po tistih kupčijskih mestih koristni in potrebni, kjer ni bank. Kakor banke kupujejo
Kupčija in obrtnija (1872):	zveden mož. Take cenitve so v navadi le na velikih kupčijskih burzah, kakoršne so v Trstu, na Dunaji in po drugih
Kupčija in obrtnija (1872):	samo v Trstu svoje kupčije, ampak tudi po drugih velikih kupčijskih mestih n. pr. v Aleksandriji, v Odesi, v Marsiliji, na
Domačija nad vse! (1889):	služi v zabavo in razvedrenje, ali pa da potujejo po kupčijskih in drugih opravkih. Za njimi so prišli potniki tretjega razreda
Gospa s pristave (1894):	mnogo novega, zanimivega po svetu in sklenil sem mnogo novih kupčijskih zvez z našo hišo ter tako izdatno povekšal dohodke. Tako

kupčijskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar
kupčijskimi
Tiun - Lin (1891): z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi
kupčijsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kdanjih časov, ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli

▶ kupec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupca

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko večim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi
Robinson mlajši (1849):	zemljo izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga
Stric Tomaž (1853):	z živino na somnjih delajo, poskusit jo ali bo za kupca ali ne. Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati

kupce

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	matice polovi; to jenar potrebniši, ker vkup se v majhne kupce, kakor jabelko, vsedejo in se kolejo. b) Vsak tak kupec
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in drujec pa devičnico. Take bi se vkup v majhne kupce spravile, klale in morile, tako da bi od dveh rojev
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	se upoti dalje. Zvedivši to, ukaže Konstantin Monomah vse ruske kupce v Carigradu poloviti, in sepelje na svojem cesarskem brodu sovražniku
Človek toliko velja, kar plača (1861):	po koncu deržal, se naglo poravna in stermo na vojakove kupce gledaje upraša, čemu da bankovce tako loči. Vojak pa kratko
Ljubljanske slike (1879):	kratkih besedi, če pa prodaja, mu je jezik namazan in kupce še nazaj kliče. Govorica njegova je enaka branjevčevi, namreč zmes

kupcem

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de je deklo požerl, in zbeži v hram. Pavliha reče kupcem: „Le poterpite, ta bo lepa. Še tretje pokliče kerčmarja in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	so čevlji še iz žrela molili. To viditi steče h kupcem v spavnico in začne na vso moč vpiti: Pojdite mi

kupcom

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	čbele nar bolj bogate in tako rekoč dopitane, prodajajo panje kupcom, ki čbele z žveplenim soparjem v panjih pomoré, in med
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	malo ali pa nič ne potrebujemo, ampak se obertnikom in kupcom prodajo. Take kupčijske rastline so: hmelj, brošeč (Krapp), žefran, regrat
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa v panj pomedi; ravno tako stori z drugim, tretjim kupcom in pogosto z vodo škropi. c) Če pri ogrebanju ne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	to vred ohranili, in tukaj, posebno še mladim, še nevednim kupcom, povedali, po kterih znam njih se dobri od slabih panjev
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	Tu ali pa nikjer! « zašepta Šnakšnepskovski. Reče in pade pred kupcom na tla in z Boštjanom slediva njegovemu izgledu; vsi trije

kupcev

Kranjska nevesta (1864):	jih je beneških plemenitašev, prav malo, ki niso zlatarjev in kupcev nadlegovali. " „Kaj se tako bojite za svoje prepolne mošnje! " „O
Kupčija in obrtnija (1872):	Primorskem, ki klalno živino redé, veliko škodo imeli, ker laških kupcev na naše živinske sejme ne bi bilo, ter bi vsled
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	na spodnjem Avstrijskem je precéj važno za trgovino, ima mnogo kupcev in ker je tudi njegova okolica jako prijetna in zrak
Ljubljanske slike (1879):	knjigarni premetovalec (dominus servus literarius). Tega v brlogu, kjer čaka kupcev in naročnikov, ne vidiš drugače, ko s peresom za ušesom
Vesela vožnja (1889):	sejmišče za konje. Stopal je ondu med kričečimi tolpami mešétarjev, kupcev in prodajalcev ter si ogledával na pródajo postavljene konje. Okó
Vesela vožnja (1889):	jeden ónih mešétarjev, ki o semánjih dnéh najrajši iščejo neizkušenih kupcev, da je kàj »zaslužka«. Konec ga je imel za gospodarja
Gojko Knafeljc (1899):	nepriliki so ga preplavljali. Ako je bilo zjutraj kdaj manj kupcev v prodajalnici nego po navadi, tedaj se je zamislil, podprl
Gojko Knafeljc (1899):	katerem se je dan za dnem gnetla množica prejšnjih Gojkovih kupcev; a največ je zakrivila Gojkova brezbrižnost ter zapravljivost. A ko

kupcov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svinčenebelobe (Bleiweiss), ktera je povsod takó dobro znana, de imá kupcov dovelj po domačii in po ptujim, okoli 20 tavžent centov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi po ptujim svoje dobro imé razglasili in si novih kupcov obilno privabili, zakaj železna cesta nas bo Dunaju približala, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prav bogata letina pričakovati, zato je žitna cena, čeravno je kupcov veliko, poslednji čas na pol nazaj šla; banaško kibljo, ki

kupovavzov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gre ſpotama v' tempelj. S' nevoljo ugleda neſveto derhál menjazhev, kupovavzov ino prodajavzov. ˛Spet jih, kakor pred tremi léti, is tempeljna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	priſhlo in ſhe med temi je bilo vezh ogledovavzov, kakor kupovavzov. Shitno zeno na ſomanji dan ſmo v poſlednim liſtu osnanili

kupzov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla

kupci

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Rusovsko pošilja. Kupci njegovo blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je 14 dni terpel, je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	časom naprej, bo mogel zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo

kupzi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od

kupcu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno poverne, kar
Stric Tomaž (1853):	da mati v mesto leti, gre po dete ter ga kupcu zroči, rekoč: „Varite se ga zbuditi, sicer bi začelo vekati
Stric Tomaž (1853):	dobro vveriženo nek sužnji iz sobe, ter jo ravno pridšemu kupcu zroči, ki jo je mende koj na somnji prodál. Od
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Če je sila, da se mora kakošno govedo prodati, pelji kupcu živino na dvorišče, da jo tam ogleda, brez da bi
Najdenček (1860):	sim ga daj! kje si ga našel? ” Osupnjen sim gledal kupcu v obraz. Kar mi je že večkrat nekaj reklo, se
Najdenček (1860):	kaj bi prihodnje začél, še nisim dobro prevdaril. Rékel sim kupcu, da bom z božjo pomočjo pomislil in se Bogu sérčno
Zlatorog (1886):	pač me Jerica. »Ne, ubožec! Glej, odhajajóč »Njo pri vlaškem kúpcu sem pustíla, »Koji lanček dal jej je in prsten. « Lovec

kupzu

Biblia (1584):	je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil en
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj

kupec

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa žita precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo
Ferdinand (1884):	svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode težko pogrešal; vendar pa mu
Tiun - Lin (1891):	Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal

kupez

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi

▶ kupica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da je les bogastvo te okrajine slovenskega

kupica

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Z. Grauer Kurzstiel. 508. Damazon Z. Reinette von Damason. 509. Kupica sivo rudeča Z. Rothgraue Kelchreinette. 510. Zlati barček J. Goldartiger
Na stricovem domu (1860):	ravno na vsak groš, in da se pri njem marsikaka kupica vina dobi. »Kako pa to, da ni strica? « poprašam Antona
Žalost in veselje (1870):	tudi v osenčje pod skalo, kjer se je gnjetla ona kupica. O groza, ta pogled! Viljem in Tomaž sta kar ostermela
Kupčija in obrtnija (1872):	porabljenega papirja se še da, kakor n. pr. nova steklena kupica iz steklenih črepin, spet novi papir narediti. Tenši so cunje
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in koraka dalje. Pride do druzega studenca in zajame vode. Kupica se zakrvavi. Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje. Pride
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in koraka dalje. Pride do tretjega studenca in zajame vode. Kupica se zasveti in zacvete. Na vodi naredi se rudeč nagelj
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in gre na Gorjance. Pride do studenca in zajame vode. Kupica se počrni. Gospa izlije strupeno vodo in koraka dalje. Pride
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	našli umirajočega, zraven njega na mizi pa je stala izpraznena kupica. Pil je ciankali. ″ „Ciankali! ″ ponavlja France z zamolklim glasom; „lehka
Hudi časi (1894):	imeli svoje pogovore. V kotu je stal sodček vina in kupica je krožila od ust do ust; velik hleb črnega kruha

kupici

kupice
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih

kupici

Arov in Zman (1850):	v nadstropje, kjer se je Kabdal z mnogimi drugimi pri kupici razveseljeval. Tudi tam so že glave zmedene in noge slabe
Žalost in veselje (1870):	pa je ondi-le? " pravi potihoma Viljem Tomažu; "tam-le pri onej kupici, kjer Indijani tako divje kričé. " Tomaž je napenjal oči — pa
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	dati poljubca, da jim obetaš zanj tudi graščino. Pri polni kupici se mladina šali in kdaj celo objemlje ali ta prijaznost
Zvezdana (1883):	višjim močem. Tako je trdil in zabičeval marsikteri kmetič pri kupici žganja, da gospod Kolovski ni takov človek, kot so drugi
Zvezdana (1883):	je sedel v istem času proti večeru črnogorski častnik pri kupici črnega vina. Oziral se je pogosto skozi malo okno po
Žrtva ljubosumnosti (1884):	zdravje in na srečno nocójšnjo rešitev Vekoslavovo — izpraznita, obádva polni kupici. Predno pa preteče par minut, čuti že Vida v sebi
Vesela vožnja (1889):	bi bil, kakor je bila to že njegova navada, pri kupici rujnega vinca — in takega je bilo na izbero na Bobóvem
Moja hoja na Triglav (1897):	Bohinjec in sloveči Dolinec, prerano umrli župnik Simon Robič, pri kupici vina, ki ni bil cviček. Ponosno sta poudarjala veselemu omizju
Gojko Knafeljc (1899):	mizi je bilo še nekaj špargljevih ostankov, a v Gojkovi kupici še nekoliko vina. »Hm, kaj bi to zametala? « si je

kupico

Blagomir puščavnik (1853):	čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride
Deborah (1883):	I na jutro, ko je prišel k nam berič na kupico žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta je kaplja

kupizo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h'

▶ kupiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kupi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii zapazi
Stric Tomaž (1853):	herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož, ki je zavolj
Stric Tomaž (1853):	stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare ne maram, ni za
Stric Tomaž (1853):	ko je še on otrok bil, v južne kraje prodana. Kupi me dobroserčni mož, ki me je kakor svojo hčer imel
Aritmetika za učiteljišča (1885):	le 94 gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec kupi m sukna po 4 gl. 80 kr.; po čem mora
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mora kg prodati, da bode 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna ter plača za vsake 4 2/5 m po 15
Aritmetika za učiteljišča (1885):	drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero se doma kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični
Aritmetika za učiteljišča (1885):	12. Trgovec kupi 600 kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev pa
Revček Andrejček (1891):	tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa

kupijo

kupijo
Aritmetika za učiteljišča (1885): 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A dá 50 kr., B dá 1 gl., C

kupio

Biblia (1584):	od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti kupio. Iesus pak je djal k'nym: Nej potreba, de tjakaj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti kupio. 16. Ali Jęsus je k' njim rękal: Njim ny potręba

kupil

Biblia (1584):	imèl, inu je predal vſe kar je imèl, inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu je predal vſe, kar je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lahko kdo konja kupil in ga precej v mesnico dal; pa vém tudi dobro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	izmed vas zdaj misli: čmu sem si kupil mertvaško trugo? Kupil sem si jo, bratje moji, ker sem bil popolnoma prepričan
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De bi
Oče naš (1885):	najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je tudi Ménart več krav kupil in je začel z veseljem svojo kmetijo. Saj je imel
Aritmetika za učiteljišča (1885):	naredbi S. Čeha v dan 9. julija s 6 % diskonta. Kupil sem od K. Bregarja tukaj proti svojemu akceptu v dan
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg cukra po 47 in 200 kg cukra po 43. Kupil sem menico za 1000 gl. na A. Simona v Brnu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	hl vina 9 gl. ali 25 % dobička; po čem je kupil hl? 12. Trgovec dobi 1400 kg blaga, po 12 gl.

kupuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu je vſſe predav, kar je imov , inu je njega kupuv. Supet je nebeſhku krayleſtvu podobnu eni v' murje versheni mreshi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu ta drugi je djau : jeſt ſim pęt parov volov kupuv, inu sdej grem jeſt njeh skushati: proſſem tebe, imej mene
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ta pervi je k' njemu djal: jeſt ſim eno priſtavo kupuv, tok morem jeſt vonkej jiti, inu njo ogledati : proſſem tebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	Joshefu tu telu dalu. Joshef pak je kupuv eno zhiſto tenzhizo, inu je tu telu doliſnel, inu je

kupila
Stric Tomaž (1853): priči; s tem denarjem bi pa potem kje kak kraj kupila in tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za

kupili

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi kravzo kupili, ino v' ſvoji ſili pomagali. ”
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bukve s podobami, ki so jih bili za pol kraljestva kupili. Otrokom se je res prav dobro godilo, ali kaj, ko

kupilo
Aritmetika za učiteljišča (1885): 52 kr. 2.) Blago, katero se je za 725 gl. kupilo, moralo se je za 674 gl. 25 kr. prodati; koliko

kupim

Sveti večer (1866):	na očetov prestol stopiti. Naročil mi je torej, naj podobe kupim in skerbim, da mu je nepoškodovane izročim. Določil je, koliko
Valenštajn (1866):	Kde si to grivno ukradel, Hrvat? Čemú je tebi ? Jaz kupim jo rad; Zánjo ta dva samokrésa ti dam. Hrvat. Odlazi
Zeleni listi (1896):	saj ste jih že veliko pokupili! « »Res! A zdaj ne kupim nobene več. Imam jih že preveč! « »Prosim, kupite vsaj še

kupiš

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in čbel. Če tedaj kupuješ čbele za rejo, glej, da kupiš dober panj, ki je boljši od 4 ali 5 slabih
Iz življenja učenca (1854):	manj pol prihraniš, če jih od mene namest kakega druzega kupiš« — Jih že kupim rečem potem, ko sva kup ustanovila, to
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	satji veliko zalege. Če si tedaj spomladi panj za pleme kupiš in ima take lastnosti, bo, ker je dobra matica, v
Na stricovem domu (1860):	zdaj en polič skup! Vem, da si ga lahko sam kupiš, če si ga potreben, ali mene tudi ne bo preveč
Sosedov sin (1868):	in na svoj prid obračati. „Koliko jarmov volov pa denes kupiš? " vpraša Brašnar Antona. „Kakšnih pet jarmov pravim da bi jih
Ljubljanske slike (1879):	nemškutar ali nič, spoštoval te bo, če le njem kaj kupiš. Ker ima veliko opraviti z revščino, je proti nji že

kupit
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): zaželjena in bo tistim, ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato
kupita
Svetu pismu noviga testamenta (1784): duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa en bèlizh, inu is tihiſtih edèn ne

kupite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de jo bomo na kruh masali. Jes, Ako mi zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo
Stric Tomaž (1853):	ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo
Stric Tomaž (1853):	obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kmalu bote toliko novcev imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi

kupiti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jez v Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je
Stric Tomaž (1853):	kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših“, odgovori Halaj moško. „Tako pa že ne
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in
Gozdovnik (1898):	takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 18 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 18 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —