- kupoli
- kupli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je
- kupli
kupola kupoma kupovati kurbarija kuretina kurišče kurjak kurjek kurji kurz küstenklima kuševanje kuševati kušniti kuštrav kutina kutinov kuža kužen kvartopirec kvas kvašenje kvatre kvatrn k_večen kvečjemu kvinteljc kvišku kvocient kvocientov kyrie
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je |
| Blagomir puščavnik (1853): | mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji |
| Divica Orleanska (1848): | vem povedati kak ta Merčes mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz Orleana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se branil ga jesti, in zakaj bi ga ne kupovali tudi, ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | marsikaj na zbero, in da nam ne bo trebadomačega kupovati, ako je slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo železnica |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veder vina, in misli kakih 200 veder nakupiti. Tudi češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí in mu jih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi veliko medú in dober panj. Kdor pa za podiranje kupuje, tak, pa se tako vé, da mora le na vosek |
| Moč ljubezni (1865): | to zapeljivo in pogubljivo moč, da se le po mestih kupuje ljubezen, ne pa drugod; toda ni tako, tudi med priprostimi |
| Kupčija in obrtnija (1872): | da-si-ravno v komisijonu kupčuje, vendar zmerom le v svojem imenu kupuje in prodaja, nikoli v imenu tistega trgovca, ki mu je |
| Ali nam je potreba domačih pis... (1878): | potrebni. Oni sami se pritožujejo, da jim občinstvo knjig ne kupuje. Na mnogo strani dela občinstvo prav. Zakaj mu podajajo neprimérnega |
| Ljubljanske slike (1879): | je pôl, tem veči je račun. Kdor tako piše, ne kupuje papirja sam. Kedar se vrata odpro, pač vse pogleda po |
| Ljubljanske slike (1879): | prejšnjim sesalkam te vrste le toliko podoben, da prodaja in kupuje, v drugem pa čisto nič; je že bolj tako kakor |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | vendar dobil to? « nadaljuje začudeno žena. »»Saj véš, kje se kupuje meso. Ali misliš mari, da sva si s tistim v |
| Lisjakova hči (1892): | se ukvarjate s tem zastarelim tiskanjem, ko že nihče ne kupuje vaših podob? Vse zastonj, z dunajskim in švicarskim blagom se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí |
| Biblia (1584): | nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka |
| Ta male katechismus (1768): | Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki gobez na kviško molí in vóha; večerno petje petelínov; kuretina v prahu berzkajoča; mačke ki se snažijo; lástovke, ki nizko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zdej nar hujši, ker že mlade imajo, obvarovati. Da bo kuretina rada nesla, naj se ji ječmen in oves daja, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vse ljudstva ljubijo in rabijo razun judov in mahomedanov. 11. Kuretina. Med kuretino štejemo vso domačo perutnino: kokoši, gosí, race, purane |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mladi ne stradajo in v rašči ne zastanejo. Tudi začne kuretina zdaj že na gorkem nesti, in včasi tudi že leči |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | ljudstvom v živež. Pa tudi med ptiči je človek razločeval: kuretina, race in golobje so se ljudem po svojem življenju najprej |
| Marjetica (1877): | k živali. Koze so jo poznale kar po hoji, in kuretina je kakor piš prihitela k njej. Saj je imela pa |
| Marjetica (1877): | imel. A to ni istina. Bradati kozi in celo hišna kuretina mu je bila vso ljubo jesen v mislih. Za prvi |
| Marjetica (1877): | čez ramo po prijaznih živalicah. Ko stopijo na vrt, zapazi kuretina svojo gospodinjo. Kakor veter prisopiha k njej, se jej zaganja |
| Strte peruti (1894): | ni dehtečih vrtov, ampak le kupi gnoja, kjer brska domača kuretina. Na oknih okrog hiš vise cunje, katere so oprale domače |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | os. Mihelu že kaj mesarju dati ali pa domá zaklati. Kuretine zdaj ni puščati valiti, ker zdaj izvaleno slabo raste in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kobilice pobirajo, pa tudi veliko pohodijo. Pri vinogradih ni nič kuretine imeti, ker grojzdje oberó. Kopúni, gosi in purani se pitajo |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | na kolenih, da podeliš drugim ljudem še veliko več konj, kuretine in drugih dobrot, kakor pa si jih sami žele. Bog |
| Dóra (1885): | Zato je bila naša hiša vedno polna vsega. Žita, vina, kuretine, drv, svinjine, tega nam nikoli ni trebalo kupovati. Odslej naprej |
| Grajski pisár (1889): | Tukaj si, potepuh! « se je zajezil. »V Kržišah si zberačil kuretine in masla in obetal, da greš na božjo pot v |
| Obljuba (1894): | Imela bode lepo hišo, krasen vrt in vinograde, brez števila kuretine, dobro rejene buše v hlevu —« »Tedaj samó zató? « ustavi jo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ljubijo in rabijo razun judov in mahomedanov. 11. Kuretina. Med kuretino štejemo vso domačo perutnino: kokoši, gosí, race, purane i. t. |
| Sosedov sin (1868): | zjutraj je prišla v Smrekarjevo hišo stara žena, prekupčeválka s kúretino, ki je iz mesta prinesla veselo, preveselo novico, da je |
| Cvet in sad (1877): | velika za njeno premoženje, zakaj do denašnjega dné je Barba kuretino večidel za svoj žep prodajala. To ženica pomisli in vpraša |
| Cyclamen (1883): | tem, da je po bližnjih vaseh prekupovala maslo, jajca in kuretino, nabirala jagode ter potem te in jednake tvarine kot po |
| Dóra (1885): | menoj, ko letim iz sobe. Na dvorišču naletim na zbrano kuretino, ki je zobala svoj obed, da se prestrašena in glasno |
| Od pluga do krone (1891): | bode pobirala drobtine in muhe,« pravi mati in odide med kuretino, ki leti od vseh stranij skupaj, Jurče pa stopi v |
| Zlata Vas (1848): | ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perilo, naj bo še tako vmazano, prav Hčno oprati, kakor kurjek. K temu cilu in koncu se po primeri nekaj kurjeka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se žnec in mlateč veselita. S. Nekaj za hišne gospodinje. (Kurjek za perilo. ) Po večletnih skušnjah peric v Meklenburgu na Nemškim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſeme ſejati, na tako semlo, katęra je v' Jeſsen s'kurjekami pognojena, inu reskopena bla, aku smersuje, toku s'ſuhimi kurjekami |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kurjekami pognojena, inu reskopena bla, aku smersuje, toku s'ſuhimi kurjekami poſtupej. Kader Meſez doli jemle, al pa ob mladimo ſęj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hruške, ki so bile rumene kakor zlató in debele kot kurja jajca. Žal mu je bilo, da ni mogel še več |
| Pripovedke za mladino (1887): | so se zvečer pri ognji povesti pripovedovale, pri katerih človeka kurja polt obhaja, djali so včasih poslušalci: „Oh, kar mrazi me |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem je 18. t. m. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zjutraj in zvečer bolno oko, pri kterem mazanju se lahko kurjega peresa poslužiš. Ako je po vgrizu kos tako poškodovan, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se bo posušila in odlušila. Mokre bradovice so včasi polovici kurjega jajca podobne so, kervovidne in pod kožo z mesom zarašene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobil sovereignov? 13. Na dunajski borzi je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali zlate rente (obrestij po 4 % v zlatu), ako je kurz prve 73 in druge 88 in ima zlato nasproti papirnatemu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Na dunajski borzi je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih koliko je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih koliko je veljalo 158 vsacih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bode moral svojemu trgovskemu prijatelju na korist zapisati, ako je kurz v Marseille 46.15? 35.* Nekdo kupi sukna, m po 5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vrednostni papirji imajo premenljivo vrednost; ta premenljiva vrednost zove se kurz ter ni le od nominalne vrednosti zavisna nego tudi od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kar nam je pisemce Vaše obljubilo. „Novice” so že adresirane. Kursi na Dunaji 31. decembra 1859 Deržavni zajemi ali posojila. Obligacije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | žali, da se večkrat ž njim prav do hudega sprè. Kursi na Dunaji 31. decembra 1860 Deržavni zajemi ali posojila. 5% |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Dalje prihodnjič. ) V Ljubljani 26. decembra 1864. Dr. Jer. Zupanec. Kursi na Dunaji 3. januarja. 5 % metaliki 72 fl. — kr. Narodno |
| Fizika (1869): | Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne in reče eni: »Vsedi se na Elizino glavo, kedar pride |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sa naprej bom vędila tvoj navuk dopolniti. Baron. (ji roko kuſhne. ) Ta donaſhni dan je sa me en dober navuk — Luba |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Zhe ozheſh, bova ta ſhpaſs naprej gnala, (ji roko kuſhne. ) Baron. (ſe okoli oberne, inu męni Goſpó vidit. ) Moja shena |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtran. ) Sté ga vidili! Baron. Inu ti le perſtizi. — (roko kuſhne. ) Goſpá. Tok je tedej lubęsen — Baron. Lubęsen — je ena ſabula |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpa diktirali. Baron. Tok ſim nję odgovor dolshan. (Goſpe roko kuſhne. ) Goſpá. Vſakimu to ſvoje! (da eno moſhno dnarjov inu en |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | puſtíte, de leta novi Judas njega ta sàdnikrat objame, inu kuſhne. O koliku je takih lakomnikov, inu vohernikov! Ali bódo ohy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu ſtorí, mu tezhe naproti, ſe ga oklene, ino ga kuſhne. ˛Sin je sazhel: „Ozhe! greſhil ſim v' nebo ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bersh tezhe povedat ozhetu. Laban mu hiti naproti, ga objáme, kuſhne, ino pélje na dom. Jakop je vezh let per njem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino joka, ino tudi Benjamin ſe jóka. Ino vſe brate kuſhne, ino jóka. Otrozi! kdo tukaj ne bo ſ' ſolsnimi ozhmi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Orſa ſe sadnjizh da pogovoriti, vsame od taſhe ſlovo, jo kuſhne, ino ſe verne. Ruta pa oſtane. Noema ji rezhe: „Glej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je; nje |
| Genovefa (1841): | mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh; „O Boleſlav! ko boſh sdaj med ljudí priſhel in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere |
| Kuharske Bukve (1799): | voda kakor Shampanſko vino. 229. Zitron rosolia. 230. Rosolia od kútin. 231. Vinſki jeſih. 232. Volovi jeſih. XX. Sadje hraniti, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | She drugazhi. Umniſhi visha je ta vsami 5 liber vkuhaneh kútin, 3 libre v' zukri hraneneh lemon lupkov, 18 lot vkúhaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | majhene ſtaklęnze, samaſhi, inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj sręle ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi |
| Kuharske Bukve (1799): | lupkam sręsanim. Odvagaj na eno libro kútin tri unzhe zukra, perſtavi zuker s' enem shlizami vode od |
| Kuharske Bukve (1799): | unzhe zukra, perſtavi zuker s' enem shlizami vode od kuhaneh kútin, ga kuhaj inu peni, dokler ſe vlęzhe, takrat deni kutine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne |
| Kuharske Bukve (1799): | lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup |
| Kuharske Bukve (1799): | s' zhaſam zuker rędek poſtal, snaſh ſpęt enkrat vkuhati. 234. Kútine v' zukri hrànene. Olupi inu ſkarhlaj kútine na zheterti, ſkuhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | inu kìſati. (Einmachen. ) 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. 234. Kútine v' zukri hranene. 235. Maręlze hraniti v' zukri. 236. Kútine |
| Kuharske Bukve (1799): | nabudlan. 118. Meſo od ovz inu jágnet. XII. Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. |
| Kuharske Bukve (1799): | kútin, ga kuhaj inu peni, dokler ſe vlęzhe, takrat deni kutine notri, de ſkup enkrat savró. Hrani kutine ven pobrane v' |
| Kuharske Bukve (1799): | enkrat vkuhati. 234. Kútine v' zukri hrànene. Olupi inu ſkarhlaj kútine na zheterti, ſkuhaj na vodi, ohladi, inu natakni s' nagelshbizami |
| Kuharske Bukve (1799): | plohe kamen, de jeh doli tiſhí. Kader ozheſh tę hránene kútine potrębovat, jeh perſtavi s' zukram inu vinam v' pokriti kosi |
| Kuharske Bukve (1799): | 236. Kútine sa poleti hraniti. Olupi kútine, per pezli isręshi pezhhne predále ven, na muhi naj oſtanejo |
| Kuharske Bukve (1799): | zuker prevezh vodęn, ga ſhe enkrat prekuhaj, inu ſpęt na kutine slí. 235. Marelze hraniti v' zukri. Olupi dvę libre nepresręleh |
| Kuharske Bukve (1799): | 236. Kútine sa poleti hraniti. Olupi kútine, per pezli isręshi pezhhne predále |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | debele limone, potresi za to perpravljeni model s cukram, deni kutnarce vanj, stresi jih potem na lep popir in posuši jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na lep popir in posuši jih v pohlajeni peči. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na štiri kose zreži, očisti potem cuker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na kerhlje zreži, drobno zmečkaj in enkrat ali dvakrat skozi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in posuši jih v pohlajeni peči. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na štiri kose zreži, očisti potem cuker takole zavri ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga z nekoliko vodo, perdeni raztepenih beljakov, poberi pene, položi kutnarce v vreli cuker, de v njim zavrejo, vunder ne smejo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na kerhlje zreži, drobno zmečkaj in enkrat |
| Kuharske Bukve (1799): | sadnizh lupke od ene lemone. Potle sręshi tri ali ſhtir kutne na dvoje, odberi pezhke, puſti poſębej na vodi ſkuhati, pa |
| Kuharske Bukve (1799): | ręsane mandelne, ali pa piſtazie. Sholzo zhęſvlì, ſhe popręd, pręden kutne s' tim obloshíſh. 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì |
| Kuharske Bukve (1799): | odtęka, inu kashe, de sholznaſt. Ga prezędi ſkusi ruto; zhes kutne naloshi podolgaſto ręsane mandelne, ali pa piſtazie. Sholzo zhęſvlì, ſhe |
| Kuharske Bukve (1799): | kotlizh, kuhaj, vezhkrat męſhaj med kuhanjam. Potle ſe hranio. 186. Kutne v' sholzi. Kuhaj eno unzho zukra na en ſrakel vode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kmalo porabiti, ker sicer rade mehke postanejo. Kutnarski sir. Zrele kutnje olupi, na četerti razdeli, na vodi prav mehko skuhaj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi kuhaj, pa ne premehko, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vli nanj pol maselca tiste vode, v kteri so se kutnje kuhale, ter ga vreti pusti, dokler ni lepo čist, deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se še nekoliko vsuši, nanje zli. Kutnjina solata. Zlo zrele kutnje olupi, na kerhlje zreži in z vinam, vodo in veliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cuker zadosti gost ni, ga se bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nad slabo žerjavco tako dolgo kuhaj, de težko kaplja, perdeni kutnje, stolčene sladke skorje, dišečih žbic in drobno zrezaniga limonoviga in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mandelnoviga olja in zaveži steklenice nad zamaškam še z mehurjem. Kutnjini sok. Deset ali dvanajst kutenj zreži na kerhlje, kteri pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi kuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dišeče žbice, zloži jih v steklenice in vli sok nanje. Kutnjini kerhlji, drugači. |
| Čas je zlato (1864): | od psa ločiti, – pridi potlej k meni ti bom druzega kužeta dal od ravno tistega plemena, – časa ga učiti imaš dovolj |
| Čas je zlato (1864): | ne, temveč uren, prebrisan dečko je, in če svitli kralj kužeta viditi blagovolijo – zares prav čedna živalica je – morebiti ...« »Zares, pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človeka za več let ali včasih tudi za celo življenje kužne kozne bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kužne kozne bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | per vas, moj Ljubi! se to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je |
| Ferdinand (1884): | grad ter šla v glavno mesto, da se ne naleze kužne bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Gotovo je, da je sitno in težavno, kar je o kužnih časih kmetovavcam storiti treba; vendar to natančno in zvesto ravnanje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se je ona dotaknila. 9. Sosebno se je o nevarnih kužnih časih tistih izgovorov bati, po kterih se eno ali drugo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | poje slavo, češ, da vkljub „finančnega poloma, slabe letine in kužnih bolezen se more prištevati za Avstrijo srečnejšim. ” — O presrečna Avstrija |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta zhlovek vſe ſkusi per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za sto druzih. Ne véš, ali si boš zamogel vselej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | godí. Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo |
| Kemija (1869): | 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist |
| Kuharske Bukve (1799): | sazhnè, ſe pokashe ſkusi ſmrad; ni sdravo, ima shę hud kvaſ v' ſebi sa naſhe telô k' gnilobi napenati. Rajſhí lakoto |
| Kuharske Bukve (1799): | bela majn, kûhana ſol narmajn; tę je treba vezh djati. Kvaſ napenja ſtvart, v' katire ga dęnemo, ſkusi to napenanje |
| Kuharske Bukve (1799): | dalaj, poſtane kiſlóba; inu kader predalezh pride, je gniloba. Narbolſhí kvaſ je, kader je on ſam na narbolſhi ſtopni ſvojga notrajniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | s cukrom; kvasa in meda je več verst. Kozarec prostega kvasa in meda, ki se po ulicah prodaja, veljâ 1 — 2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | pijača, kakor limonada brez cukra, med pa tudi s cukrom; kvasa in meda je več verst. Kozarec prostega kvasa in meda |
| Kemija (1869): | v vodi in v vinskem cvetu topé ter vsled pridetega kvasa zavró razklavši se v vinski cvet in ogljenčeve kislino. Slador |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in |
| Tine in Jerica (1852): | za peko rabiš. Za vkvasenje vzemi manj vode in ojstrejšiga kvasu. Zoper červe v zelju ali vohrotu. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se morajo živini dajati. Za to je dobra voda od kvasu, jesih z vodo, zelnica, zmečkano kislo sadje, nezrelo sadje; še |
| Kemija (1869): | 4/10 odstotka žveplene kisline. Tej mešanici se potem še pridene kvasú, da začne vreti. Novi kvas, ki se začne sedaj delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega ni, ſe pa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on je djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. 13. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | niſim od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili |
| Biblia (1584): | de on nej djal, de bi ſe iméli varovati pred Qvaſsom tiga Kruha, temuzh pred Vukom téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. KAdar |
| Biblia (1584): | vam jeſt nepravim od Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on |
| Biblia (1584): | pak je rekàl k'nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla, inu ga je ſkrila med |
| Biblia (1584): | je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela, inu ga je oméſsila mej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | * V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sapovedan prasnik is'andohtjo S.Masho ſliſhati. 3.Ta shtirdeſsętdanske poſt, te shtir Qvatre, inu druge sapovędane poſtne dny dershati: tudi ob Pętkeh inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | te sapovedane poſtne dny dershati, koker taſhtirideſsętdanſki poſt, te ſhtiri qvatre, inu druge sapovedane poſte, tudi ob Petkih, inu Sabbótah meſsne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | je vse nedelje in praznike vozaril, še pred smrtjo je kvaterno nedeljo ženi obetal, če mu mesa ne skuha, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | sklepu starega leta za božične praznike še žalostnišo prigodbo naznaniti. Kvaterno nedeljo zjutraj k fari gredé k sv. maši ugledajo ljudje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tam venzhno vesele inv isvelizhanje inv anv vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rane gobozhe oh te krije mvezh oh grenkveſt pomai mene kvenzhnomi lebne inv isvelizhanji priti? stori mene vse moje grieshe pokont |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | saſuje. inu nezh vezh sunej semle puſtiti, koker en, al h' vezhem dva ozheſa. To drugu Lętu bodeſh taku grojsdje dobru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | bile menjice, dolžna pisma in zapisnik dolžnikov, tega ne razumem. K večemu napoti pri begu. " „Vam se nič ne dozdeva, kdo |
| Ljubljanske slike (1879): | svet že tako globoko pogreznil se, da za „plemski diplom“ k večemu kak ušivi jud še kaj dá, ne posodi pa |
| Ljubljanske slike (1879): | je bolj darežljiv, kakor njegov gospod, ki si tako reč k večemu ogledat pride! Kar je posebno hvale vredno, je to |
| Ljubljanske slike (1879): | ob slabem vremenu – študira in piše; posebnih priprav ni treba, k večemu če se pogrne miza, da je potem ni treba |
| Ljubljanske slike (1879): | bil tačas, ko je začel živeti na državne stroške, 30, k večemu 35 let star – telesno nepoškodovan, a vendar že za |
| Ljubljanske slike (1879): | dá še skubiti, se že v svetišče ne pusti; pride k večemu do koncipijenta, pri kterem kmalu opravi kaj ali nič |
| Ljubljanske slike (1879): | nemški jezik tu pri nas rodi, ne bogati nobenega slovstva, k večemu polni lačne prostore časnikov. 2. Odgojevalka ali „governanta“ (praeceptor |
| Ljubljanske slike (1879): | odjenjavati v ceni, ker ima povsod že trdno nastavljene cene; k večemu k vagi lahko kaj pridá ali odvzame, kar pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu ometána; na drugim koncu naj bodo vrata šest čevljev |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zavri vode v mesingastim kotliči, deni jagode vanjo in jih k večimu dvakrat zavri, potem vodo skozi sito precedi, deni en |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Če prisad ni hud, tudi vročnice (Fieber) ni, in žila k večimu v eni minuti 10krat hitrejši vdarja kakor v zdravim |
| Od pluga do krone (1891): | vražje seme» zarobní Janoš. «Kaj hočeš več, česa potrebuješ še? Kvečjemu vešal, če hočeš! » Ciganka pobere kvarte in odide proti šatoru |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ne da bi bil koga kaj zahvalil za njegovo prijaznost. Kvečjemu, da je malo z glavo pokimal, ko je postavil prazen |
| Dušne borbe (1896): | vaju muditi,« odvrne Franjo mirno, a brez prejšnje živahnosti. »Jutri, kvečjemu pojutrnjem moram odriniti. Moje potovanje je še precej obširno. Tudi |
| Kotanjska elita (1898): | imel za golo obrekovanje; kajti sam ni bil opazil ničesar, kvečjemu kak žareč pogled med Matildo in nadporočnikom, kak slučajen dotikljaj |
| Gojko Knafeljc (1899): | rad hitro izgubil od njega. Polagoma so ga zapustili vsi, kvečjemu se je kdo oglasil vsakih osem dni. V bolezni ga |
| Gojko Knafeljc (1899): | ti vrnem! « »Upam, da ne bo treba! « je dejala Neža – »kvečjemu drugo jutro po vaši – ženitnini«, je pristavila hudomušno. »Kaj ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vali, ter pride na to visho vſaki dan pol, ali kvezhimu eno uro daljezh. V Benaresu je popred ſtanoval in ſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kiſselzno, usake dva lotha. Maſtix, kadila, inu mire, usakiga en quintelz, vſse to ſtovzi h' prov drobnimu prahu, inu skuhei na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zaiti te kuge po perloshnoſti, inu premoshenju. I Rec. I. Quintelz dujiga zheſna h' prahu ſtolzhenga, inu v'èni vinski shupi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko moke in vode in daj to velíki shivini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlushiti, ktera ſe is polizha vode in is 1 — 2 kvinteljnov hudizheviga olja naredi; 3 — 4 krat na dán ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se dosti branili. Če jih k hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa je tiha, serce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in na vse straní veliko |
| Divica Orleanska (1848): | proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sopet na svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na jezeru, ko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta reč „je taka, ko bi se začudil, bi še |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako čist, tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico |
| Zoologija (1875): | žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup |
| Ferdinand (1884): | Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa na meču, reče mu grof tako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko |
| Zlatorog (1886): | Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. ) |
| Gozdovnik (1898): | sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V |
| Fizika (1869): | kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo, ko se je to dogodilo, posodo hitro |
| Genovefa (1841): | roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe mi ſhe eden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de, kadar na ſvoje lize pade , oba konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c, z m razdeljena, celo število k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res z m razdelna. 2.) Ako imata dve |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dividend. Vzemimo, da dobimo, a z b razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk + r, in da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številom razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelni, in da dá a, z b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je najlažje iz načina, kakó postane dividend iz divizorja in kvocijenta ter kakšen je odnošaj med divizorjevimi in kvocijentovimi členi v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in takisto ravnaj z vsakim naslednjim kvocijentom, dokler ne dobiš kvocijenta, ki je sam praštevilo. Drug za drugim uporabljeni divizorji in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | log N + log P. N. pr. enačbe. 2.) Logaritem ulomka (kvocijenta) je jednak logaritmu števca, zmanjšanemu za logaritem imenovalca. Dokaz. Vzemimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ne izvzemši prejšnjega praštevila, in takisto ravnaj z vsakim naslednjim kvocijentom, dokler ne dobiš kvocijenta, ki je sam praštevilo. Drug za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številom, ako vsak njegov člen s številom razdelimo ter posamičnim kvocijentom znake dividendovih členov damo. Resničnost tega izreka dokažeš, uporabljajoč večkrat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | celim številom, ako ga razdelimo kakor celo število ter v kvocijentu decimalno točko postavimo, predno vzamemo prvo dividendovo decimalko v račun |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Iz prejšnjega je jasno, da je zavisna številčna vrsta v kvocijentu le od številčne vrste v dividendu in divizorji; zaporedne kvocijentove |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | divizor pod prvi delski dividend zapisan misliti; prva številka v kvocijentu ima prav tisto mestno vrednost, katero ima nad jednicami divizorjevimi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ta ima vrednost stotnin; tedaj ima vrednost stotnin tudi prva kvocijentova številka 4. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1, katera pomenja stotice; vsled tega pomenja stotice tudi prva kvocijentova številka 2. Pri b) stojé divizorjeve jednice (3) pod dividendovo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številka v dividendu; ako je pa določena mestna vrednost prve kvocijentove številke, določena je tudi mestna vrednost vseh druzih. N. pr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvocijentu le od številčne vrste v dividendu in divizorji; zaporedne kvocijentove številke dobimo tedaj, izvršivši delitev, ne oziraje se na decimalni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | piedi. L'uno tiengli ferma ſul diſegnato foro la mano, l' altro appuntatovi un groſſo chiodo lungiſſimo leva a tutta ſorza |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſul petto; chi lo trae con funi per i piedi. L'uno tiengli ferma ſul diſegnato foro la mano, l' altro |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Elza! Elza (strmí préd-se). Ah ne! — —da, tod! labod, labod! Tam po valovih z ladjo semkaj pluje . . . Pozval si ga |
| Lohengrin (1898): | približuje! Lohengrin. Elza! Elza (strmí préd-se). Ah ne! — —da, tod! labod, labod! Tam po valovih z ladjo semkaj pluje . . . Pozval si |
| Lohengrin (1898): | pazno poslušajoč. ) Veš li, kdo ta je mož, ki sèm Labod pripeljal ga je k nam? Miroslav. Ne! Ortruda. Kaj dal |
| Lohengrin (1898): | velikega zavzetja. ) Kdo on je, ki ga je na valih Labod pripeljal divji k nam? Ki v takih moč ima živalih |
| Razne dela (1870): | hipno skerb in kvar: Je ognja novi samolet? Al je labud pobede vnet? In gromno vriska vsih plati: Pobožnih Bog ne |
| Razne dela (1870): | priplava Blizo brega naš labud, Gleda pazno kneza tud. "O labud, ponosna slika, Reče knez, me iti mika, Gledati očetov dom |
| Razne dela (1870): | čmer n in clo bezglasen? Le odkrito mi povej! " Tak labud mu reče zdej. Knez v odgovor dá mu tako: "Zelja |
| Razne dela (1870): | očesa ne oberne, Verh valov šumečih tud Se primaja naš labud. "Zdravstvuj, knez ti mladokrasen Reče mu, zakaj neglasen? Spet žaluješ |
| Razne dela (1870): | napada, Tako de občutja spor Serce mi razdene skor". Koj labud na to mu reče: "Samo to le? Ta ti steče |
| Razne dela (1870): | tera, Ker zabave misli de Meni zlo potreba je. " Koj labud perute dvigne, Breg obrizga krog in krog, Kneza z njim |
| Razne dela (1870): | Tak zlatovja krog in krog Silno velik je oblog. " Koj labud na to mu skaže: "Istina, in glas ne laže, Slišal |
| Razne dela (1870): | se čudi jako, Ter izreče hvalo tako: "Slava tebi, moj labud, Za izide, skerb in trud. Plačaj Bog ti vse zaslužbe |
| Razne dela (1870): | morje de iz rok Samostrel mu, žali Bog! Vraga krog labud obširno Plava zdaj ponosno mirno, Včasih bliža ze mu vmah |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je sovražna. Rada bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala precej |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | 9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri |
| Zlatorog (1886): | od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté |
| Zoologija (1875): | Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal |
| Sacrum promptuarium (1695): | na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve |
| Tine in Jerica (1852): | Tine nadalje, kdo je tisti, ki je rekel: Sim bil lačen in ste me nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bil bi tud jez tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj |
| Zlatorog (1886): | komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo |
| Gozdovnik (1898): | zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja, da mi vlada izplačuje |
| Gozdovnik (1898): | po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec, postopač. Če |
| Biblia (1584): | djal: Néſte li brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty, kir ſo shnym bily? Koku je on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djal: Ali niſte brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhèn bil on, inu ty, katęri ſo s'njim bily: 4. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha. Ko je toliko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe o Gospved Jesvs Kriſtvs sakai nisi ti biv vazhen inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer piti iozha pi? natu bojo oni jedli noi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nova prikazen; milovaje jej reče: „Zakaj se jočeš? Si li lačna? Glej tu imaš kruha in jabolk, jej in utolaži se |
| Pripovedke za mladino (1887): | Vetrič pihlja, Otrok iz neba,” ter mirno naprej jesta, ker lačna sta zelo. Janezek hudo poškoduje streho, Jerica pa si ulomi |
| Pripovedke za mladino (1887): | do mraka, toda iz gojzda ne prideta in grozno sta lačna, ker druzega nimata jesti, kakor nekoliko jagod, ki v gojzdu |
| Revček Andrejček (1891): | Lačna ne bodeš — toliko že imam (Prepričevalno. ) Kadar grem prosit, prav |
| Gozdovnik (1898): | priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje |
| Genovefa (1841): | od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino mu porekó tudi oni: Goſpod! kedáj ſmo te vídili lazhniga, de bi te bili naſitili; kedáj shejniga, de bi te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | reſhili. — ˛Stermé porekó pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sim djal — kam bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dné do dné huje godilo; marsikak večer so se mogli lačni vléči; zakaj oče si niso mogli, desiravno so se po |
| Roza Jelodvorska (1855): | masla. »Vem draga gospodična, de ste počitka potrebni, de ste lačni; postrezite si s to malenkostjo, in povejte mi kaj, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | smo lačni” — pravijo — vedno silniše — „dajte nam jesti”. „Če ste lačni”, odvrne vratar, „pojdite v gostilnico, mi vam ne moremo za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | nima konvent kaj dati, da naj pridejo drugikrat. „Mi smo lačni” — pravijo — vedno silniše — „dajte nam jesti”. „Če ste lačni”, odvrne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da meri poželenje neposrednje na kak vnanji predmet, da torej lačni človek želi kruha, žejni vode, lakomni denarja. A pri natančnejšem |
| Biblia (1584): | ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce: sledeče štiri korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp. dr. |
| Tiun - Lin (1891): | mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel |
| Tiun - Lin (1891): | nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov. — To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske |
| Viljem Tell (1862): | Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu |
| Tiun - Lin (1891): | čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli |
| Tiun - Lin (1891): | precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi naša ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti večeru pride Tiun-Lin prvič |
| Tiun - Lin (1891): | vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič. |
| Robinson mlajši (1849): | 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim |
| Viljem Tell (1862): | Ribarček (kaže na levo). Ah, oče, od Pečí se ziblje ladja. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom |
| Tiun - Lin (1891): | imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode |
| Zoologija (1875): | navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus |
| Zoologija (1875): | zarad krožca na plošnati glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi |
| Tiun - Lin (1891): | morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé |
| Robinson mlajši (1849): | potrebnejše zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vnelo še posebno razpertje, zato ker so Rusi na angležki ladii „Kosak” pomorili majhno množico angležkih mornarjev, kteri so se, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pravi, da kralj že več nočí spí na neki španjski ladii, ki stojí pred Gaeto; zjutraj pa gré vsaki dan v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz |
| Robinson mlajši (1849): | zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega ni bilo |
| Tiun - Lin (1891): | Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so |
| Tiun - Lin (1891): | ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so v obče, kakor |
| Tiun - Lin (1891): | lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se |
| Tiun - Lin (1891): | videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor da |
| Tiun - Lin (1891): | da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter vstavimo ladijo. Še malo časa in bili bi hudo obtičali. Odvezali smo |
| Fizika (1869): | druzega, ali pa od vršela (Mastkorb) na jadrani doli v ladjo. Ako se govori na enem koncu v tako cev, gredó |
| Gozdovnik (1898): | je bil sovjet v krvavi bitki s francozkim kutrom (brzo ladjo). Neki mornar, ki je bil brez dvoma njegov oče, in |
| Lohengrin (1898): | Ah ne! — —da, tod! labod, labod! Tam po valovih z ladjo semkaj pluje . . . Pozval si ga, — že bliža se, glej, tod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti |
| Tiun - Lin (1891): | oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je |
| Robinson mlajši (1849): | najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze |
| Tiun - Lin (1891): | bolj in bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov |
| Tiun - Lin (1891): | po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem |
| Robinson mlajši (1849): | sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo valove prevalili Mati |
| Robinson mlajši (1849): | kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke |
| Robinson mlajši (1849): | ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke skoro tako, kakor pervle Petek, žalosten bil. Mislil je na |
| Robinson mlajši (1849): | pak dolgo nič zmisliti ni mogel. Da bi si drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da |
| Robinson mlajši (1849): | bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg |
| Robinson mlajši (1849): | sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem |
| Tiun - Lin (1891): | pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči moj |
| Robinson mlajši (1849): | vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški |
| Sacrum promptuarium (1695): | Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque |
| Zlata Vas (1848): | starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in jim pripoveduje svoje poti. De se jim je debelo lagal, kar je mogel, se že tako vé. Med tem pride |
| Občno vzgojeslovje (1887): | resničnost in ne bode mu prišlo na um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba |
| Tiun - Lin (1891): | po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta pogled |
| Zlato pa sir (1860): | iskanje zlate rude, nekaj po resnici, nekaj je pa tako legal, da sem se čudil njegovi pameti. Pa kmalo so se |
| Razne dela (1870): | njem! (Don Manvelu. ) Strupeni gad! Je to ljubezen tvoja? Zató legal si spravo mi kovarno? Nebeški glas je bil moj serd |
| Žalost in veselje (1870): | Nu, kaj pa da je resnična, čemu se bom pa legal. " Stari Jaka pa menda ni dosti zaupal ptujemu gostu. Naslonil |
| Marjetica (1877): | Črevljarček prebrisana pretekana glava je imel hvale polna usta, in legal in pripovedoval jo kakor, da bi otavo kosil, in vse |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | svojo; ako ne znaš, stopi sam, de te poveževa, ker legal si in v prelazovanji ogleduješ za vrage našo zemljo. Reci |
| Prvi sneg (1886): | zadregi. Predober je še, da bi se mi v obraz legal, priznati pa tudi ni hotel, da pojde. Rekel je, da |
| Gojko Knafeljc (1899): | Kdo bi si bil mislil, da vaju najdem tukaj! « je legal Gojko. »Ali se vama smem pridružiti? « »Kakor vam drago,« odgovori |
| Gojko Knafeljc (1899): | res? Jaz jamčim za svoje besede, in še nikdar nisem legal ali pretiraval! Kje bi dobili boljšega podpredsednika čitalnici, kakor je |
| Razne dela (1870): | in časa ni imela, De blagor bi prinesla bratam bila. Legala ta in una je beseda, Vse hlap je kar preroštvo |
| Razne dela (1870): | Na Černavko vstrašeno. "Gerda baba, goljufala Ti si mene, se legala, In pa kako, in pa v čem, Zlodja hujši si |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | izpraševanji odgovorila, da nima nobenega otroka. Zakaj se mi je legala, če je ta „baron" njen sin? Čemu je prikrivala, da |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | šla k ostalim gôstom. In danes sem vesela, četudi sem legála ... Morda pa tudi — ne ... Dné 30. prosinca leta 1885. Ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti |
| Genovefa (1841): | radi, in ſe vunder ne morejo terpéti. To ſe pravi lagáti. ” „Ali ſe pa more to? ” je vpraſhal fantek. „To bi |
| Genovefa (1841): | more. Ljudjé ſo jim tako lagáli. ” „Kaj je pa to, lagáti? ” je rekel ſantek. „Téga ne umém. ” „To je,” pravi Genovefa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se |
| Lohengrin (1898): | takó mi smel, Ni tvoje mi pretitve mar, Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom s teboj, In zmagal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne |
| Revček Andrejček (1891): | zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči ne lažejo. Komarje bi podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to |
| Divica Orleanska (1848): | po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V |
| Viljem Tell (1862): | priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in |
| Kemija (1869): | v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta pravopis izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tolovajev; vtonjenca iz vode potegne; izkoplje zmerznjenca izpod snega; vleče lahek voz, goni ražnik; od svojega gospodarja zgubljene reči poiše in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | podoba zemlje, že zdaj napravljena, da bo poduk čedalje bolj lahek in bolj vspešen. — Upam, da bodo tudi gg. učitelji našega |
| Zoologija (1875): | sesavcev. Skelet ima tudi neke posebnosti. V razmeri je jako lahek, kajti so vse kosti tenke, otle in zrakom napolnjene, kar |
| Oče naš (1885): | od tod, naj velja karkoli. Popisovanje mi je dalo tako lahek kakor gotov pomoček v roko, spraviti ga od sebe. Zatožil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in ta pert |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest |
| Biblia (1584): | duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ker ji je vsaka zemlja dobra, naj je težka ali lahka; živina jo kaj rada je, in ji tudi prav dobro |
| Kemija (1869): | pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena |
| Robinson mlajši (1849): | obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali |
| Fizika (1869): | ako se kteri del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v |
| Stelja in gnoj (1875): | rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da |
| Revček Andrejček (1891): | lepo pegast, varoval sem ga. Upregal sem ga le v lahke vozove in pa v nedeljo smo se v cerkev vozili |
| Valenštajn (1866): | Vpiját je bil i nékamo lehké krví, V jezi je svojega skoro slugo zadavil, I norimberšká |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne |
| Botanika (1875): | gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa |
| Revček Andrejček (1891): | torej delam? Pavel. Brbljali bi že kaj v hiši, kaj lahkega. Neža (s komičnim afektom). O ti spridena kri, ti! Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamo savoljo njegoviga obrasa in njegove lizhnoſti, ampak tudi savoljo lahkiga nauzhenja in rasſhirjenja. In kdo bi ne poterdil pravizhne in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudje, kmetje, veliko denarjev dobili, zhe bi hoteli tega tako lahkiga perdelka lotiti ſe, in veliko jih je, ki bi lahko |
| Pomladanski vetrovi (1881): | bode lov imel. Svest si je bil, da pri tem lahkem delu si ne bo nihče vratú ulomil; to mu je |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je globoko dolgo jezero, po katerem so ja vozili v lahkem čolniči prekrasni labudi. Po zimi je dala zajezena voda gladko |
| Cyclamen (1883): | kakor bi se ž njo ne mogel sukati v onem lahkem površnjem besedovanji, kakor je to navada v družbah, kjer se |
| Agitator (1885): | smeje se Milica. A malo potem je postala resnejša. — V lahkem pogovoru so jim tekle ure, in ker je bilo vreme |
| Kotanjska elita (1898): | sedela v dolgem, belkastem, s čipkami črez in črez posutem lahkem zjutranjem krilu, ji ne bi bil nihče prisodil petdesetih let |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nasiti svoja poželenja. Vedno je skušal, da bi prav po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to toliko bolj, ker se lahko zapopade, da v prav lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se |
| Viljem Tell (1862): | našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem času lahki čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih |
| Rudninoslovje (1867): | okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na vse strani obdaja. Take |
| Valenštajn (1866): | sreče stanovitne Nam ne rodé. Postavi v naglici Iz platna lehki šator si vojak, Prične gibanije i hrum se v hipu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kalilo čistoto tvojega hrepenenja, če tudi le za malo, kakor lehki dihljej skali čisto, ravno jeklo. In ker sem želel, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá |
| Divica Orleanska (1848): | serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse |
| Žalost in veselje (1870): | jih je vedno veliko število skupaj in se na svojih lehkih čolnih, ki jih imenujejo "džunke" naglo umaknejo v zatišje, ako |
| Cyclamen (1883): | silo ter ne podere in ne razruši vseh močnih in lehkih spon, v katere nas je že poznejša uklenila. Taka se |
| Cyclamen (1883): | pritisnil k telesu, ter tako klobuk pred se moleč stopal lehkih nog proti zrcalu. Pred njim pak se je elegantno priklonil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vſe le to s njo dobro sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo nameſhaj, ako je kaj take pod njo. Ker na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré |
| Mlinar in njegova hči (1867): | potrpi, vse se more še na bolje obrniti, nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Lahko noč! Govorite z očetom! Kregajo naj me, to sem zaslužila |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi pa o tem ni nič povedal, ampak otroka |
| Ferdinand (1884): | kar mu je zaukazal grof; potem pa mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC |
| Ferdinand (1884): | delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno. |
| Ta male katechismus (1768): | virlu varvati, inu vednu vogibati. Povej meni tudi ſdej eno lohko viſho te pravovirne od Krivovirneh Kristianov ſpoſnati? Ta je le |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſpravlati, te perenzhaſtne Nive s'brano dobru prevlezhi, Ovſs s' lohko brano prevlezhi, Pſhenizo, ku je velika, obshęti v' simskim shitu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shupanovo Mizko nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash. (tezhe k' misi , inu eno flaſho |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſva narasen — Tulp. Ampak — moj ſtriz — Shternf. Ima vſe svędit — Lohko nozh, Ozha — Shupan , — Mizka — lohko nozh — dobru ſe imęjte — kader |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash. (tezhe k' misi , inu eno flaſho pod plajſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtriz — Shternf. Ima vſe svędit — Lohko nozh, Ozha — Shupan , — Mizka — lohko nozh — dobru ſe imęjte — kader bo poroka , mi bote puſtili |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | razori nekoliko spolniti, da bo povsod enaka rast in košnja lajši. 4. Zeljstvo. Da je zelno, ali kolerabno, ali pesno, ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nekter lajši, nekter težji. Lipa, verba, topol, jagnje, smreka je lajši od gabra, hrasta i. t. d. Za nektere dela je |
| Rudninoslovje (1867): | iz teh dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov je naša rudnina laža ali teža od vode. |
| Rudninoslovje (1867): | potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter iz teh dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bosnjaški in nekteri horvaski, niso tolikanj za ježo, ampak za lajši tovore po ozkih potih v hribih in po škalovji, tudi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali veja. Teži in bolj okleno zernje pada v kot, lajši opremik bliže ostane, pleve pa na sredi tako, da se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa zemlja lahka, tudi 2 pluga in 4 brane, pa lajši. Posestvo več od 5 oralov (johov) potrebuje že dvéh vozov |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | namreč apnjnik žgè, se po ognji ogelnokislic izžene, ostane apno lajši od poprejšnjega apnjenka, in sicer toliko lajši, kolikor teži gaz |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | z obravnanjem v rešetih, iz kterih prah na tla gré, lajši rečí pa naverh pridejo, se odgrabijo in na zadnje posebe |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | izžene, ostane apno lajši od poprejšnjega apnjenka, in sicer toliko lajši, kolikor teži gaz, ki ga je zgubil. Apno tako se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kadar apno zgó, izžene oginj iz njega ogelnokislino in postane lajši toliko, kolikor teží ogelnokislina, ki jo je zgubil. Potlej pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jermeni in povezi. Za težko vožnjo dobre komate, za lahko lajši, ali pa široke persne jermene. Konj je zlo služljiva stvar |
| Rudninoslovje (1867): | najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 129. Lažje naloge je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši in obveže, ker v času, kterega nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 25 goldinarjev zenjene, ſe ne vsamejo v savarvanje. 27. Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25 goldinarjev zeniti, tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teshejſhi ſorte po 5 in 5 in pol kr. funt. „ loshejſhi „ po 4 in 4 in pol kr. funt. Oznanilo. ☞ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ljubi oče! to ni nikakor mogoče. “ „Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico |
| Kemija (1869): | Povprek se more reči, da je sveteči plin za polovico laglji od zraka, zato v novejšem času samo z njim polnijo |
| Kemija (1869): | dočim se je popreje rabil vodenec, ki je sicer mnogo laglji ali mnogo draži. Koristno je pri destilivanji zadnje pline, ki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drugim, in v njihovo rast pomaga; 4. ker je veliko lajši od vsih druzih gazov in od navadnega zraka, gré nakviško |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | i. t. d. c) Kar težo lesa tiče, je nekter lajši, nekter težji. Lipa, verba, topol, jagnje, smreka je lajši od |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se ne veže; je brez duha in slaja, in malo lajši od kislogaza. Koristi tega gaza so: 1) služi v zraku |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | majhnih. Vsi naj bodo dobro shranjeni in snažni, in če lajši, boljši; b) več zbic, da se matice va-nje zapirajo, kar |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | njem dihati; vsako živo stvar kmalo zaduši; 3) je veliko lajši, zlo štirnajstkrat od navadnega zraka, in nar lajši med vsimi |
| Ljubljanske slike (1879): | ima le redkokrat opraviti. Zato pa njegov posel ni nič lajši, marveč še težji od onega, čeravno ni treba „glihati“ ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čisto obsekati da, kadar je suh. Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt; čez 2 centa pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do zdaj le malo moke narediti moglo. Naj noviji, in nar ložji skušnja pa uči tako le is pozemljic moko delati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 3) je veliko lajši, zlo štirnajstkrat od navadnega zraka, in nar lajši med vsimi gazi, in gre torej, hitro kviško; 4 |
| Žalost in veselje (1870): | varhu. Proti polnoči je nekoliko zadremal, kmalo pa ga prebudí lahen šum, kot bi se natihoma kdo bližal. Pri oknu, ki |
| Gostačeva hči (1891): | meglice po celem obzorju, kakor bele ovčice po prostrani livadi. Lahen vetrič pihlja čez opustošeno ravan ter hladi vročo glavo Korenovega |
| V krvi (1896): | šumelo in šušnjalo kakor v gozdu, kadar vrši skozi vrhove lahen veter. Drsajoči koraki so odmevali po belem tlaku, vmes pa |
| Slučaji usode (1897): | katero mu je ona bila ponudila v znamenje sporazumljenja, in lahen a iskren njegov pritisk jej je svedočil, da ga je |
| Vinjete (1899): | na bogvé koga; uvenela roža, na kateri je še ostal lahen duh prejšnjega vonja. Tako je pred mano razstrt oddelek mojega |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | so hodili. Dve reči se pri vsih Čerkesih najdete: urna, lahna hoja in moško obnašanje, ki se njim prostim sinovom gora |
| Antonio Gleđević (1873): | in prav srce se ji je smejalo, kadar je zavela lahna sapa, da so se cveti pričeli gibati, majati pisane bunčice |
| Viženčar (1881): | kakor jo nosijo navadni lovci, obstoji ta pri tem pogledu, lahna bledina mu spreleti zagorelo čelo, in ko si popravi kodraste |
| Roka in srce (1883): | tebe. Eden srčen pogled, eden nepričakovan trepet njegovega glasú, ena lahna mimogredoča rudečica na njegovem lici — so prikazni ljubezni pri izobraženih |
| Mačeha (1883): | prikaže se majhen rudeč pikljaj, okoli kterega se je vzdigovala lahna oteklina. — Eufemija jo tolaži in zagotavlja, da se bode rana |
| Arabela (1885): | streči možu in sinu. »Prosil bi vas,« nadaljuje on in lahna rudečica se proti njegovej volji vlije po resnem njegovem lici |
| Hudi časi (1894): | sta jezdila Apert in Birk čez kapiteljski grič proti Bršlinu. Lahna meglica se je prijemala pisane goščave ob potu. Vse je |
| Gospa s pristave (1894): | je zasvetilo v njeno dušo, njeno srce je dihalo prosteje, lahna rdečica ji je oblila obličje. Grof je bil zadovoljen, in |
| Prve hiše (1896): | strehe ukradenega zajca. In ko se je v mraku vzdigovala lahna meglica iznad zemlje, kadilo se je tudi v Prvinovi koči |
| Mlada leta (1875): | sem pričel prebirati vtopivši se v divno poezijo. Prebude me lahne stopinje in šumenje svilnate obleke. Povzdignem glavo: pred menoj je |
| Povestnik v sili (1883): | očmi — bila, je veličastvena prikazen. Visoke rasti, oblečena vedno najokusnejše, lahne a vendar ponosne hoje, z ljubeznivim obnašanjem, v kterem pa |
| Povestnik v sili (1883): | rudeče nebo se je žarilo in obsevalo z ognjenim svitom lahne oblačke. Listje je trepetalo o večernej sapi; ptički, skakljaje z |
| Iz arhiva (1890): | se mu ni hotela izpolniti želja, napósled je vendar začul lahne stopinje na hodniku. Zadrhtel je od koprnenja. V tem so |
| Roman starega samca (1895): | navadno čakala na-me, niti poslušal na stopnicah, da-li čujem nje lahne stopinje. Kot hudodelnik sem smuknil sedaj skozi duri svoje sobe |
| Jarem pregrehe (1895): | snežene kepe. Kar se začuje žvenketanje kraguljčkov. Po cesti pridrče lahne sanke in ustavijo se pred Rokovo krčmo. Bliskoma skoči prišlec |
| Zunaj (1896): | fronte gorenjskih velikanov; od strmega vrhovja Kamniških planin so pihljale lahne sape preko ljubljanskega polja sem proti pokopališču pri svetem Krištofu |
| Najmlajši mojster (1896): | se napravljala, Po nevestno se nar'di — tedaj začuje po stopnicah lahne korake. Brzo zagrabi po knjigah na stoléh ter jih dene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen, verviza |
| Žalost in veselje (1870): | nič nemogoče. Nekega dne se pripelje po cesti za Savo lahni voziček in v njem so sedele tri osebe. Po poti |
| Agitator (1885): | da se je zibal čolnič sam, kakor ga je zaganjal lahni vétrič. Mladi mož je bil v zadregi in ni védel |
| Jara gospoda (1893): | pobožnost in v pokoro grehov svojih, ni se menila za lahni šum, ki je nastal po cerkvi. Ko je odšel župnik |
| Gospa s pristave (1894): | gospic. Med vsemi se je odlikovala Virida: bila je v lahni, toda dolgi svilnati obleki; na glavi je imela blesteč dijadem |
| Zunaj (1896): | in os in mušic, sapljanje vetrca, šum drevja — vsi ti lahni glasovi narave se strinjajo v tiho simfonijo, katero moti le |
| V krvi (1896): | majski sen, kakor velik cvet je bila videti Tončka v lahni, vonjivi obleki. Krilo se je tesno prilegalo krasnemu oprsju ter |
| Slučaji usode (1897): | je in bode odslej moj edini posel, odvrne Malvina, in lahni vzdihljaj se jej pri tem ukrade iz prs. — Delo je |
| Žalost in veselje (1870): | so najprederznejši in najgrozovitnejši med vsemi morskimi tolovaji. V svojih lahnih ladijah, imenovanih "džunke," obsujejo ptujo ladijo ter jo priklenejo z |
| Žalost in veselje (1870): | moral Peter prepeljavati, pridružil se mu je vselej tudi Aleš. Lahnih korakov, kot bi bil rojen na vodi, stopal je po |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | po globokem snegu. Ali ta ga ni zadržaval. Kakor skoči lahnih korakov štirinogata živalica preko majhnih potokov in slutnja in bol |
| Arabela (1885): | proganja nočno tmino, ko se vse stvarjenje počasi vzdiguje iz lahnih meglic in se vedno jasneje prikazuje očem. Ta čas nas |
| Križ na poti (1891): | Kakor temno-modra planota se razprostira pred njima morje, samó krožci lahnih valov se bliščé v svetlem solnci. Ladje na jadra in |
| Vinjete (1899): | od stropa do tal. Kakor sanjaje so se zibali v lahnih valovih njeni bleščeči, mehki udje in temni lasjé so padali |
| Antonio Gleđević (1873): | ga je prehitel Fernando Gozze, vzel bakreni kotlič in z lahnim smehljajem in globokim poklonom ga podal Baziliji. Dekle je zardelo |
| Arabela (1885): | stal poleg nje na zadnjih nogah oglašujoč se z zaporednim lahnim lajanjem. A jedva je njemu ponudila košček premočno pečene gosje |
| Vesela vožnja (1889): | To zopet ni hotelo Kreménu v glavo. »»Glej,«« pravi z lahnim nasmehom, »»nobenih saníj še nisva srečala. Meni se to vsekako |
| Vinjete (1899): | simpatije več do temnih diamantov. Lase je imela temnorjave z lahnim zlatim bleskom, in padali so ji globoko na čelo, skoro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze |
| Robinson mlajši (1849): | debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili |
| Robinson mlajši (1849): | da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po- |
| Robinson mlajši (1849): | tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku |
| Genovefa (1841): | tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo, brez da bi |
| Tine in Jerica (1852): | pošlje. Ni mi treba povedati, ktera ženska je, sej si lahko sama mislim, sej vem, kdo je v vasi bolan. |
| Stric Tomaž (1853): | ne mogla preterpeti, ako bi jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi hudo serce |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s križa stopiti, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mesta, in jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čedne storilo, in, če bodo ceste dobre, poti lepe, kako lahko bote potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina teče, koliko več se lahko brez |
| Sacrum promptuarium (1695): | magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria |
| Sacrum promptuarium (1695): | shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | še le jih prenesi na novo lese. Tudi to se lehke dela s pripomočjo luknjičastega papirja, ali z mrežami ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na svetu. Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nič prav prileglo ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih |
| Robinson mlajši (1849): | to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je |
| Robinson mlajši (1849): | Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli. |
| Robinson mlajši (1849): | z naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako bi ravno lehko boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor |
| Robinson mlajši (1849): | orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke |
| Valenštajn (1866): | bo. Sam sebi sem uže očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al na laſh , al |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 63. KAPITL. Spet an druji. Gantuarh da vehku dnarje dobish. Povoshi an srabern dnar navetar napuſtni den poudenje |
| Biblia (1584): | ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi |
| Biblia (1584): | dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus |
| Biblia (1584): | riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga. |
| Rudninoslovje (1867): | topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi jih je poſodila , ſim jih tudi sapravil. Nizh ſe loshe ne posabi , koker sapravleni dnar. Smeſhnava. Poſodila ſub conditione expreſsa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku ſkùſhtráni. Nęshka. (popravla. ) Nizh ne dę, ga bodo ſhe loshé kręgali. Gospá. (samiſhlena. ) Kaj ſi rekla, Nęshka? |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę ſodbe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej na dan tę ſodbe kakòr vam. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami |
| Fizika (1869): | ure na valj zamorejo narediti prav ploščnate, zavolj česar so lože nositi in zavolj česar se že od zunaj ločijo od |
| Stelja in gnoj (1875): | se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se ima rabiti |
| Stelja in gnoj (1875): | iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde |
| Roza Jelodvorska (1855): | tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In |
| Gozdovnik (1898): | v Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik. |
| Razne dela (1870): | glas: Bi bil se dob primernih trudil, Te biserce bi lajši grudil, Ki zaničuje malo stvar, Obrača v manjši trud in |
| Kemija (1869): | pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | toljk zapustili — res žalostno je to, pa vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam povém, ˛Sódomſkimu ino Gomórſkimu meſtu bo ob dnevu ſodbe loshe, kakor takim ljudém, kteri vaſ nozhejo ſprejeti“. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in plevél satérati. Per kmetovanju je veliko dela s plétevjo. Losheji vunder je saſejan plevél satreti, kakor pa she mozhnó sakoreninjeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premogam (Steinkohlen) , pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo! Veliko lože bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi |
| Zlata Vas (1848): | otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in še lože so se skoraj pri njem učilí, kakor pri Ožbetu. Ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od konca tedna od doma gré, kakor zadnje dní, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi ravnanje z vinom, kar so ceste, da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še |
| Tine in Jerica (1852): | je šla k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potem veseli, ko bote s svojo živino vred manj terpeli, ložej več nalagali in brez nevarnosti domú vozili. Vaša živina bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in najde |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kedar so konji seno pojedli, jim malo vode dati, da ložeje in rajše zobljejo. In kedar so vso svojo kermo požerli |
| Oče naš (1885): | nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se kar nič brigal, kar se po svetu godi. Vendar ložje je kamen omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso |
| Rudninoslovje (1867): | kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru |
| Roza Jelodvorska (1855): | je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam prostost zopet podariti. « |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nas, stori, da si svoj „jaz“ vedno le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se da naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beſedami povédal, de je on pravi Odreſhenik. Odkritoſerzhne duſhe pridejo naj loshe k' ſposnanju reſnize. Jesuſ je ſhe ſ' ˛Samarijanko govoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jése v' ozhetovi hiſhi ni mogel terpéti. Vidite, otrozi! ' ſovrashnike naj loshe ſ' ponishnoſtjo ino ljubesnijo potolashimo. Jakop gré sdaj s' |
| Mineralogija in geognozija (1871): | menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake. Najlože se menda najdejo v Idriji (na Zemlji), med druzimi tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce. R. Kaj bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti |
| Slate jabelka (1844): | is Siene na snanje dal, de zhlovek ſi mir ſerza nar loshej perdobí in ohrani, zhe premiſli in terdno veruje, de |
| Slate jabelka (1844): | vedno iſkali, ker ſo vedili, de po tej poti ſe nar loshej in nar préd k’ pravi ponishnoſti pride. « — Tako uzhi |
| Slate jabelka (1844): | prejeli in preſtali; sakaj to ſo tiſti dnarji, s’ kterimi nar loshej poplazhamo dolgove, ki ſmo jih per Bogu s’ ſvojimi |
| Slate jabelka (1844): | sheleti; tudi bolj vé, kakor mi, po kteri poti bomo nar loshej k’ svelizhanju priſhli. Vſe poti ſo v’ boshjih rokah |
| Slate jabelka (1844): | je ſprizhuval is ſvoje laſtne ſkuſhnje, de je s’ tem nar loshej s-hajal, ko je vſako rezh tako povedal, kakor je |
| Slate jabelka (1844): | s’ prijasnoſtjo, s’ ljubesnivoſtjo, s’ ponishnoſtjo. S’ temi zhednoſtmi ſi nar loshej perdobimò ſerza ljudi, in jih nar papred h’ kaki |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju |
| Slučaji usode (1897): | se mi rogal, češ, da večina mladeničev je pred zakonom lehkomiselna, iz česar pa ne sledi, da bi ne postali po |
| Slučaji usode (1897): | radi kaj natanje vedeli o njej, ne samó da je lehkomiselna in koketna, kolikor je lepa in gizdava. Toda grajščakinja, ki |
| Slučaji usode (1897): | da sem se nehoté morala vznemirjati. Avrelija je znana kot lehkomiselna, kot — — — Recite rajši kot pohotna, nevarna ženska, kakoršna tudi je |
| Slučaji usode (1897): | da jo črnite kot nekako pogubonosno pošast? Ker je koketna, lehkomiselna, gizdava, nečimerna, pretirana? — A take so dandanes vsaj vse moderne |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to |
| Mačeha (1883): | odgovor? reče obotavljaje se Elza, kajti vest jej je očitala lahkomiselno laž, da bi ne bila že prej slutila Pibrovega resnega |
| Očetov greh (1894): | taka razlika tem močneje na značaje, kakeršen je Kačonov. Za lahkomiselno ljubkovanje z mladim dekletom ni bil ustvarjen; zato se tudi |
| Roman starega samca (1895): | jeziku rezko opazko, s katero sem hotel gospej očitati nje lahkomiselno ravnanje, ko me Hortenzija prehiti. »Mama je pač skrbna po |
| Mara Rendića (1897): | in inovercih ne najde ljudi, ki bi se zanimali za »lahkomiselno deklino«, kakor so jo najmilejše imenovali, inače pa ji robatejša |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se varuje svojih čeravno malih, vendar nevarnih napak, da odloži lehkomišljenost, ktera se je večkrat pokazala na njem in da naj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vidim tvojo dušno bolest; vendar dobro pomni, kaj stori nepokorščina, lehkomišljenost in razuzdano veselje. Dokler bomo na svetu, ne bomo imeli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je |
| Arov in Zman (1850): | barigel vodnjašnice po griču spusli. Berš sklenejo oni, se te lahkomiselnosti poslužiti. Šli so proti gradu in so skor tik zidovja |
| Blagodejna zvezdica (1881): | povrne. — Siten, nestrpljiv! ponavlja Bruno. Ker si ti vsled svoje lahkomiselnosti vedno pri dobrej volji, dozdevajo se ti ljudje, ki nimajo |
| Dóra (1885): | zdaj, združeni živeli. Kako prevzetna je človeška domišljija! V svojej lahkomiselnosti dela človek sklepe, postavlja si gradove in se že naprej |
| Domačija nad vse! (1889): | tako bi jo Vi, njen oče, vsled svoje prenapetosti in lahkomiselnosti še drugikrat vrgli v smrtno nevarnost. « »In zdaj sem Vam |
| Lisjakova hči (1892): | dnij potem je iz nova poskusil ženo odvrniti od prevelike lahkomiselnosti. »Draga Klotilda moja! « reče ji kolikor mogoče ljubeznivo in jo |
| Roman starega samca (1895): | kakeršna sem jaz, poštenje vse imetje? In vi, v svoji lahkomiselnosti mi hočete vzeti še ta jedini zaklad? « »Ali, Hermina! « vzkliknem |
| Dóra (1885): | kapunu, da mrzel ni takó okusen, kakor topel in o lehkomiselnosti mladih ljudij. Jaz pa jokam toliko in takó dolgo, da |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Ako se mu to ni posrečilo, plačati je moral zavoljo lehkomiselnosti svoje in prevzetnosti dvajset tolarjev globe. Jednake denárne kazni so |
| Slučaji usode (1897): | do dna svoje čiste duše po izkustvu možke krutosti in lehkomiselnosti ne bi nikoli več hotela iskati sreče v novem zakonu |
| Slučaji usode (1897): | popačenosti? Ali, če se je tudi on v svoji neodpustljivi lehkomiselnosti grozno pregrešil proti človeški družbi, a še bolj proti tebi |
| Tiun - Lin (1891): | ter sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen |
| Zlatorog (1886): | hči, Ko poleg matere stojí. In ko iz sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo |
| Materino srce (1896): | filister, ki ume modrovati o repi in krompirju in hipotekah. « Lajtenant Spiess je zopet široko zazeval. Potem je odložil smodko in |
| Materino srce (1896): | v salonski obleki najnovejšega kroja. »No ... no! — Kaj? « je vprašal lajtenant in privzdignil sabljo, igrajoč se. »Meni se zdi, meni se |
| Materino srce (1896): | No, no, no, no! « mu je hipno segel v besedo lajtenant, mahajoč z roko kakor v obrambo in cincajoč na svojem |
| Materino srce (1896): | se je v zadregi zasmejal in se obrnil nekoliko strani. Lajtenant je grozničavo zamižal, prisiljeno zazeval in hitro mignil mlademu markerčku |
| Valenštajn (1866): | vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | strast po svobodi, pri možeh slavoljubje in vladoljubje, pri starčkih lakomnost in skopost. Prava omika in resna vaja voljine moči zabrani |
| Zeleni listi (1896): | ni bila poštena in pravična, nego lakomna in sleparska. Njena lakomnost je bila tolika, da niti ubogim svojim ptičkom ni privoščila |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | le satí dnarje, de jih imata. To ſe pak pravi lakomnoſt, inu ohernija, te je on en gerd gręh. Ti ſam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | bo ſam narbol golfan. Hudo ſe nima s'hudin povarshati. Lakomnoſt je vſiga hudiga korenina. Sa eniga bębaſtiga zhlovęka nèzhè nemara |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsętnoſt, jęso, lakomnoſt, nezhiſtoſt, katęre zhes mene goſpodario, inu vſmili ſe zhes mene |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | med nję ràsdęjlena biti. To je dobru. Pak ny bila lakomnoſt ta hudoba, katęra je tebe poſędla? Jeſt męjnim, de ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dershę. Posnaſh ti letiga tvojga ſovrashnika? On ſe imenuje ohernia, lakomnoſt, letá te grise, letá je tvoj trynog, letá te ſlejpy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſpomnite ſe jih o pravim zhaſu. Zhe vaſ, poſtavim, lakomnoſt, jesa, ſladnoſt k' hudimu vlezhejo; miſlite ſi: „Blagor ubogim v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſne ſrezhe. Take zhednoſti, ktere ne kalí ne ſamopridnoſt, ne lakomnoſt prasne zhaſti, zhaka neſtrohljiva krona v' nebeſih. — Ino ker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo vezhi del nemarni. Sdaj ſte ſe nemarnoſt paſtirjev in lakomnoſt paſhnikov takó pomnoshile, de ſo ſami deleshniki takih paſhinj jeli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gnjusobnih hudobij, zavoljo zatiranja in nepravice, zavoljo tvoje ošabnosti in lakomnosti te je obsodil Bog in kmalo te bo zadela njegova |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Marcel. Bogatini in učenjaki imajo silno veliko skušnjav zavoljo svoje lakomnosti in prevzetnosti. Kar je pa z nami in z našo |
| Revček Andrejček (1891): | ni tako poreden, kakor pa ta, ki mi iz gole lakomnosti skuša srce zastrupiti. Grešnik. Kar sem sam videl, mora res |
| Genovefa (1841): | ubógim vezh dobriga ſtorila! Ôh nikóli niſim ſkuſila, kakó teshkó lakot dé! O koliko ubósih bi bila lahkó s majhnimi tróſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da Tud' méſtam ljubi kruh; ſ'zer bi Povſót le lakot b'la ! De vreden je, naj vſak ſposna, ,Stán kmétov vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih vdov na Israelſkim; pa le k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati. Toraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | k ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi |
| Sacrum promptuarium (1695): | perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita |
| Genovefa (1841): | golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel |
| Sacrum promptuarium (1695): | ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krepost? Kdor moc pràv oberne, K' še vroča kipi, Si lakot odverne , Star v sréči živí. Pod téžo kdor stóka. Ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je več luč, v veliko krajih sto in sto lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu |
| Genovefa (1841): | kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure tekó! ” Pa sopet je |
| Genovefa (1841): | Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko |
| Zlata Vas (1848): | in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ječmen, pšenica z deteljo; 3. léto: detelja; 4. léto: pšenica (lanú nisim sejal) ječmen, ajda; 5. léto: ajda, oves. V nekterih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | na Dolenskem rade rastejo in kmetje jih raji sejejo od lanú, ker bolj plenjajo, to je, več dobička dajo; in so |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in hraniti, bo pri tacih posameznih rastlinah govorjenje, postavim, od lanú, konopelj, sočivja, od korenstva, zelja i. t. d. 40. Od |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pobere, predin zorí. Skušnja učí, da v prosu in v lanu je rado nar več plevela. Pa sej, kjer plevel rad |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | seje in kmalo po ajdi ruje. Pripovedujejo tudi od večnega lanú, kteri enkrat vsejan potlej vedno iz korenin raste, kakor trava |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ga po novih znajdbah napravljajo. Nar lepši predivo je iz lanú, in se da iz njega nar lepši in nar drajši |
| Razne dela (1870): | na trati, v gozdu jelki Dojde brez besed zahtevanja. Plod lanú, konopniga prediva, Lišpa polj široko cvetni plan, Žitnica bogata tik |
| Očetov greh (1894): | samo tri stebre, tiči še nekoliko detelje in nekaj snopov lanu, v peščenem bregu se pase pet ovac, in mati Jerica |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Bika med Krave puſtiti. Preſhizhe varvati, de nizh od lenu na jedo, sakaj to je sa nje ſtrup. Shebęta sgodej |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu dobru ſtolzhen h'Prahu preshene na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe, katęre Flanzam ſo ſhkodlive, s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de polega, zhe pa bode po Lęti ſuhu, bode malu Lenú, inu Konopel, to drugu pa dobru rata. Simska Sétov. Nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker se živina po njih ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Nar boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes |
| Kemija (1869): | prihaja iz Indije v jasnorumenih kosovih. Raztaljen in v vročem lanenem olji raztopljen dá kopalov póvlak (pokost), ki je med vsemi |
| Kemija (1869): | in hlapnih oljih prav malo, topi se pa v vročem lanenem in trpentinovem olji, največ pa v ogljenčevem žveplecu, iz kterega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da živina več tednov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de se ga pràv napijó. Vari |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | enačih delov žvepla in solitarja, iz ktere štupe se z lanenim oljem redka maža napravi, ktera se na garje vriba. Nar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmival, prenehaj z zdravilom 3 dni, in maži oteklino z lanenim oljem ali s salom; potlej zopet s poprejšnim zdravilom zmivaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi malo ponujali; cena je 6 do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej nobeden prašal; vagan veljá 4 gold. in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti |
| Sacrum promptuarium (1695): | kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete dan pisal, de je še po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodju nemških šol v Celji. Ravno tisti rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lani Novíc poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gotovo njegova skladba češkega jezika, ktere 1. del je prišel lani na svetlo, 2. del pa pride kmali. Sliši se tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na „Novíce”. Ko se pervi list v hiši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mogli prestati; pa Bog je pomagal, in tisti, ki je vlani pomagal, bo še letos, in zaupljivo in serčno koračimo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih prerezali, pa prepričali smo se, de imajo vso podobo lanjske bolezni, ali trohljivosti. Per majhnih zernih je še le znotraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | prevdarjeni. Ker ima mestna kasa še 2000 gold. n. d. lanskega dolgá zaubožnico v karlovškem predmestji plačati in ker je odbor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | postava za rokodelstva in obertništva (Gewerbeordnung) je prišla zadnje dni lanskega leta na dan. Cesarski patent od 20. dec., kteri oklicuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Francozkega. Iz Pariza. Kar je prišel v zadnjem našem listu lanskega leta omenjeni spis „Papež pa kongres” na dan, kteri s |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in ta jim je odgovoril: »To je Gruden, stari mož lanskega lata. Ni še umrl, kakor pratika kaže, on je le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | podpiran od Slovencev, Avstrijo rešili pogube! Popravek : V zadnjem listu lanskega leta na 451. strani v 18. vrsti odzgoraj namesti: v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega leta 1. dne julija od Vas slovó jemal, ponosen Vaše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ustavoverske” in je kraljevala toliko let v Avstriji, je koncem lanskega leta vničila sama sebe, — zmaju, ki je neprenehoma sejal nemir |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Zore”, znani izvrstni pisatelj Todor Stefanovic Vilovski, izdal je koncem lanskega leta tudi knjižico: „Wanderungen durch Montenegro”, v kateri v 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | otéli, ko bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v téh novizah, (v 15., 16., 17 in 18. liſtu lanſkiga léta) od velikiga koriſta imenovane drushbe sa vſakiga hiſhniga goſpodarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta je v naſhih Novizah dvanajſtero bravzov z. k. kmetijſko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so |
| Maria Stuart (1861): | Ki dal je zakon, sam razsoja reč! Tajite, lord, da lanski zakon ta Nalašč izmišljen ni v pogubo mojo? Burleigh. |
| Maria Stuart (1861): | in štirdesetimi sodniki Je štirdeset glasov, da ste grešili Na lanski zakon in zapadli kazni. Ukazano je bilo lansko leto: „Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in dalje; od hitro rastečega drevja govorili smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bil M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhubert, z. k. uzhenik kmetijſtva, ſkuſhnje rasloshil, ki jih je lanſko léto na Polanſkim dvoru naredik Z. k. kmetijſka drushba ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kantonih ſe kmetovavzi prav slo persadevajo, to ſhkodljivo shival pokonzhati. Lanſko léto ſo v devetih ſoſeſkah 114,304 bokalov (pintov) ali po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in sim jih prosil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Terst in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje pridši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto. Korún nam je res skorej povsod zlo vzélo: je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | olja, pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod veliko repe : lanjſko leto jo je pa le malo kdo kaj imel. Goſp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imel. Goſp. Banizh mi odgovori: Jeſt ſim jo pa tudi lanjſko leto veliko imel, vezh ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih |
| Divica Orleanska (1848): | pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika |
| Rudninoslovje (1867): | časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti |
| Gozdovnik (1898): | skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in |
| Gozdovnik (1898): | ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi! Ne poznam človeka, ki bi bil toli vreden |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſkerbite; bres volje vaſhiga Ozheta v' nebeſih vam le laſ ne bo s' glave preſhel. ˛S' ſtanovitno poterpeshljivoſtjo boſte ſvoje |
| Genovefa (1841): | je Genovefa s groſam Vojnomiram porózhil, pobóshen, zhaſtitIjiv ſtarzhek bélih laſ pa ſhe rudezbe-zvetezhih liz priſtópil in roké na nju poloshivſhi |
| Genovefa (1841): | te téga tvôji ſtarſhi uzhili, in ne omahni ne sa laſ ne na déſno ne na lévo is njegove poti; potlej |
| Genovefa (1841): | miloſt mi pokáshi! Soper Tvôjo voljo mi ne móre ne laſ sakrivljen biti. ” Po téj molitvi je bila slo potoláshena. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | srajtati in smeriti, de ni kje kaj pomankljiviga; ne sa laſ ne ſme nizh naſkrish priditi, zhe ne taka maſhina koj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bogati — zhe pridno delajo in hranijo. ” „Otrokam pred ſedmémi letmi láſ ne ſtrisi, ſizer jim pamet odſtrisheſh — ktéra v laſéh tizhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hlevu dober zhevelj globôko, in kar med prekopanjem koſti, parkljev, láſ, lupín in drugiga merzheſa dobiſh, vkup ſpravi in kjè v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše |
| Gozdovnik (1898): | prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek |
| Gozdovnik (1898): | mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęri ſo pod tem Planętam rojeni, ſo lępi, imajo kravshaſte laſsé, mozhni, brumni, korashni, spremiſhliozhi, pohleuni, veliki, zhaſtitlivi, dolgu shivijo, sraviga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lajo, pomejni rasbojniske ludí, poſebnu, kateri eijave laſse imajo' nemovzheozhe, sapravlene Rav' berje. Zelu Letu vkupej vsetu. Je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kito ſpléſti. (ſplęta. ) Ti beſhtiza, kaj imáſh sa ene lepe laſsę — Goſpà. Le hitru jih vkup spravi. Toko bo vshę dobru |
| Sacrum promptuarium (1695): | gre k' ny, vidi de po tleh ſe vala, inu laſy s' glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat |
| Valenštajn (1866): | stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor |
| Sveti večer (1866): | Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je gledal |
| Revček Andrejček (1891): | Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To |
| Genovefa (1841): | priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne bó padèl na sęmlo bres vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gospodíčkam pod svojo streho iméti“. Tirolka, prijazna ženíca s sivimi lási in rudéčima licama, je pred durmi stala. Bila je čedno |
| Zlata Vas (1848): | bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in zdravje je vsim iz očí sijalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na noge. Ko je to vidila, jih otira ſ' ſvojimi laſmí ino kuſhúje. V alabáſtrovi poſódi je bila drasiga masila perneſla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil per misi, noge s' njim, jih otira ſ' ſvojimi laſmí, ino na sadnje mu islije vſo diſhavo po glavi. Diſhave |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa mi je ſ' ſolsami noge mozhila, ino ſ' ſvojimi laſmí otirala. Niſi me kuſhnil v' posdravje; ona mi pa ni |
| Genovefa (1841): | Fant ſe osre in ga pogléda. S ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani, velikimi ozhmí, lepo sakrivljenim nóſam in s lépimi |
| Genovefa (1841): | sa-nje ſkerbel. Gnjésdizhe je snotraj mêhko in goſto s mehkimi laſmí vloshêno, de na mehkim in na gôrkim leshijo. Lepo okroglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſelje; njene ſprelepe ozhí in glava s na prézho raszheſanimi laſmi je proti nebu obernjena ; in zela podoba in vſe Mariino |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rudi. Poke, ki jim tudi poti pravijo, so od mere lasú do eniga, tudi 4 ali 6, malo kdaj do 50 |
| Sacrum promptuarium (1695): | Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Jaz razgrinjam svilnate kodre po temenu mladenča, in razsevam sive lasce po glavi starega moža. Sladki nasmehljaj na moje povelje obdaje |
| Pomladanski vetrovi (1881): | bi si mlada deva z njeno živobojno krasoto dičila črne lasce. Zapuščena žaluje na holmu pričakujoč, da jo umori zima in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Sočutno jo tolaži Vinko, gladi ji lice in jej popravlja lasce, ki so v neredu padali po čelu. »Blagor mu, kdor |
| Pomladanski vetrovi (1881): | otrokom, ki so se k njej stiskali, lice gladi in lasce ravna. „Moja hčerka je vzela nekega vojaškega zdravnika, dobrega moža |
| Pogreb na morju (1894): | belega platna, roke so mu bili sklenili, pogladili mu redke lasce ter ga oblekli v novo obleko, ktero mu je bil |
| Gojko Knafeljc (1899): | jo poljubila na čelo. S prozorno desnico ji je pogladila lasce raz čelo ter jo posadila na stol zraven sebe. Pavlina |
| Gozdovnik (1898): | reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno |
| Gozdovnik (1898): | Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V |
| Gozdovnik (1898): | Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa |
| Gozdovnik (1898): | dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral |
| Gozdovnik (1898): | pritegljivostjo. Teh malo divjakov, ki so živali gonili z visokovihtečimi lasi, so mislili taborci, da se jih ni bati. Nasprotno pa |
| Gozdovnik (1898): | četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj |
| Gozdovnik (1898): | ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko |
| Gozdovnik (1898): | deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z |
| Gozdovnik (1898): | ležal nekaj minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil |
| Gozdovnik (1898): | drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti |
| Gozdovnik (1898): | zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo |
| Gozdovnik (1898): | iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj |
| Tiun - Lin (1891): | zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in to mi je bilo po godu. Vprašal |
| Gozdovnik (1898): | in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno |
| Gozdovnik (1898): | Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam pri vas |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti pod krisham s'tvojo nesmaſno bolezhine saſlushila, inu v' laſt dobila — per tebi ſtojí, o luba Mati, de nam ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu poglęj to deshelo Chanaan, katęro bom Israelſkim otrokam v'laſt dal — poglęj jo, inu vmri na letęj gorri. (V. Mojs |
| Pozhétki gramatike (1811): | son chapeau, njegov klobuk, to je, bukve ktira ſo moja laſt, konj kir je vam laſten, klobuk ktir je njegov, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor mon livre, moje bukve, votre cheval, vaſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | réko Jordan. Ví pa pojdete zhes-njo, ino prejéli boſte v' laſt dobro deshèlo. Oh, oſtanite sveſtí Goſpodu, ſvojimu Bogu, kteri je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je obogátel, ino zele zhéde ovz ino kos v' láſt dobíl. Oshenil ſe je, ino je imel veliko hlapzov ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji lasti imeli. Ako bi se to po celoj deželi zgodilo, bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsa premičnina in neprimičnina, ki jo ima kdo v svoji lasti, nego tudi vse iz te posesti izvirajoče, še ne izpolnjene |
| Divica Orleanska (1848): | cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate še živeti. – Spomnite |
| Pozhétki gramatike (1811): | konj kir je vam laſten, klobuk ktir je njegov, ali laſten njemu. |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, bukve ktira ſo moja laſt, konj kir je vam laſten, klobuk ktir je njegov, ali laſten njemu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je tedej tudi, ali je bik enimu in ravno tiſtimu laſten, ali je is laſti ali poſeſtva eniga v poſéſtvo drusiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in če je bila misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga tako brati primora. — Na ta svèt me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad, gród in gorod. Velí se tudi Kâlangara |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo |
| Biblia (1584): | Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna drushina. Kateri Ozheta inu Mater vezh lubi kakòr mene, ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik pokladala. Luka. Ktere |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pavel, livre, bukve, chapeau, klobuk. Imena ſo dvojne: narezhivne ino laſtne. Narezhivno ime je, ktiro ſe perleshe vezh oſebam ali ſtvarem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča |
| Maria Stuart (1861): | da sem v tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s |
| Čas je zlato (1864): | ta ukazal, dobí pismeno dovoljenje prosto v šolo hoditi od lastne roke kralja podpisano in hití vesel domú. Po vsem svetu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsaki dan diši. ” „Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi |
| Fizika (1869): | ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé da, so stvari, ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | proſimo. Doſtikret ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni sapelani sa takſhne rezhy proſimo, sa katirih volo ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu napokoju drugim ludem. Sdei enu hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bo na ſvojo ſlabo pamet saneſſu, inu po napelaveinu ſvoje laſtne vole vyshou. Sam Boshji spomin je, katiri namore sapelan |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei tvoju meſſu, taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en maihen isgovor imeu. Taku pa, kyr je on is laſtne vole, ſam od ſebe, od obeniga proſhen, od obeniga galufnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bil bôl shaloſtèn sa volo tvoje, kakôr sa volo ſvoje laſtne, aku lih velike britkoſti; ja kęr je on miſlil, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de je on sa nję vmèrl, on je sa ſvoje làſtne rabelne inu trynoge molil. Lubiſh ti taku tvoje ſovrashnike? Vbogi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | noge, inu ſkusi mezhe, ſulze, oroshje, sholnirſke trume predręti, ſvoje laſtne perſsi na męſti vſe brambe sa Şyna poſtaviti, tó krivizo |
| Kuharske Bukve (1799): | te bukve drugizh natiſkvale. Sledna vmepnoſt ima ſvoje laſtne beſede; tudi vę imate ſvojo visho kuhinſke ſtvarí prav imenvati |
| Ta male katechismus (1768): | Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | biti koker Bogovi, inu so nameſt naumerjo zhnoſte skus svjetuvanje leſtne lubeſne nad enem jabukam sami ſa sebe, inu ſa uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be se mogli tudi is hudo inu vojstrustjo te leſtne lubeſne ſnebiti, inu potem ke so jejnali nje suſhni biti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Uſſega hudega korenina, inu vèrdevanje je ta narshkodlivshe oppravk leſtne lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza svjete poshlusha, bo skorej Kriſtusovo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu is njim terdobe terpy, ta same nabo od leſtne lubeſne ſapellan. Uſſellej sturè ti nakriſhem moj Syn! karkol tebi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lęs, inu kamen prejęm, zhe meni le kedu pomaga; is leſtne poſhreſhnoſte pak se nigdar nobene ſtvareze nalôtem. Ena ſhâga. Pogledash |
| Robinson mlajši (1849): | ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj |
| Botanika (1875): | red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega reda rastline, vlastne tropičnimi deželam s tem, da stoje po vnanji podobi na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zapisujejo v armado; za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo |
| Viljem Tell (1862): | puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata, ali pa da se jej je ločiti od človeka |
| Zoologija (1875): | so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nerodno. Narodno jenekaj lepiga, kar je jednimu ali drugimu narodu lastniga, zato se reče národnost: Nationalität. Nerodno je pa nekaj malovredniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tim bolj potrebujemo, čim hujši moč ptuje slovstvo do našiga lastniga dobiva. “ „Take bukve pa, ko bi enkrat pripravljene bile, bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | želje bélodane, Bodi dans nam pomočnica, Počastiti učenika V pesmi lastniga jezika! Z rajskim sladam naše žile Naj napolni tvoja lira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se prave? Dovelj je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika, Novice lastniga jezika; Ne bód'mo domorodni lenci! — To ne! vsi terdno obljubímo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druge se narode , Lej ! sledniga pred drugim mika Le govor lastniga jezika, Le domorodne šege, zgode. — Zatorej, bratje! se med prave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prepeljanji iz čolna v silni potok padla, z nevarnostjo svojiga lastniga življenja smerti rešil. Verli mož zasluži v zlatih bukvah Novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. |
| Zlata Vas (1848): | je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega je bilo včasi celò malo in strah in |
| Zoologija (1875): | more tudi premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri |
| Robinson mlajši (1849): | za me pripravil, ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mora zmirej gospóska k temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in |
| Divica Orleanska (1848): | Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drusiga ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober |
| Valenštajn (1866): | Grofinja. Nikar o lastnej ne obupaj moči. Srcé je tvoje dosti krepko, lehko Oživlja |
| Botanika (1875): | galunove delke, ki so v kapljini in ki so njegovej lastnej tvarini že popolnoma enaki, in da jih naloži na-se od |
| Ferdinand (1884): | živi več prav častitljivih móž; odmrli so popolnoma svetu in lastnej ljubezni ter služijo s pobožnim srcem jedino le Bogu. Če |
| Tine in Jerica (1852): | vem, kako bi jim boljši bilo, ko bi tudi moji lastni otroci bili. Tine. Naj tedaj ljudje govorijo, kar hočejo. |
| Stric Tomaž (1853): | moj brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat! Jaz sim bila, ko je še on otrok bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sili hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker blago je dobro in toliko vredno, kakor vsako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj |
| Gozdovnik (1898): | Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas. »Fabij . . . , to ime bo, to je pač res. Še |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boleſni, inu karkol britkega ta svejt ima, tu uſſe je leſtni lubeſni tu narhujshe strashilu. Ta lubeſn nave ſa to pravo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar telesu dopade, ter kashtegej tvoj ſhivot, de nabo leſtni lubeſni sluſhil. Hodi ſa mano. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njemu ne dali v preiskovanje in bi tako marsikaj njegovih lastnih namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit |
| Čas je zlato (1864): | in nekak ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſmo ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas ſim, jas |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega |
| Robinson mlajši (1849): | brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja |
| Roza Jelodvorska (1855): | druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko sim z lastnimi očmi vidila, kako težko je ona, ker je nam enaciga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Očenašu, in kdor ne verjame, naj gré, da se z lastnimi očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico |
| Divica Orleanska (1848): | Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan je napravilo slovensko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ako se na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé |
| Valenštajn (1866): | hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše |
| Botanika (1875): | 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to, kar hoče drugi, — če le tuja volja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa treba blagohotnosti, vsled katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na tem ſvetu, de ga bomo ondi |
| Ta male katechismus (1768): | se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. |
| Ta male katechismus (1768): | ptuju, inu nam nashlishe, se nasme neli po svojemu dapadajenju lestnu sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes pravizo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſtalla, aku be zhiſtoſt, inu Divishtvu pred drugem meni narbel lestnu nablu. Al tudi jeſt be rajshi nabla othla to veliko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhbe. Katire leſtno lubeſn enkrat prov ſbendeſhâ, nabo nekol v' navarnoſt pershl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katirimu ſe bo supergovorilu: Inu en mezh pojde ſkus tvojo leſtno duſho, de bodo doſtireh ſerz miſle resodete. Ondi je bla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus koslovo, ali tellezhjo kry, temuzh on je ſkus ſvojo leſtno kry enkrat v' to ſvetu noterſhov, ter je vezhnu odreſhenje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Pripoviſt Salomona Krayla na 8. Poſtavi. Goſpud je mene sa leſtno imov v' sazhetku ſvojih pot: predn je on kaj ſturuv |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali sluſhbi, katira od Boga napride, ampak katira je le leſtnu iskanje, inu nadleſhnu nagajnanje, inu moledvanje ſadobilu. Ti nabosh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de je prov, inu dobru, ter sem tuiſtu sama sebi leſtnu sturiîa. Te tugente , katire so se v'meni svejtile, niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe pa svedilo in moglo ſprizhati. de je kak hiſhni laſtnik ſvoje pohiſhtvo is hudo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſarnizi te drushbe dobivajo. Dr. Bleiweis. Jezhmenova rodovitnoſt. Goſpod Şhparoviz laſtnik, tudi prodajavez zeſarſkiga tobaka in ſhtempeljnov v Viſhnji gori, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali vezh drusih preſhel. Şposnano darilo prejme vſelej ſam sadnji laſtnik. 11) Ko pa nobeno poſébno lepo shivinzhe ne bo perpeljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa bike. (Konez. ) 10) Tudi na to, ali je ſedajni laſtnik bika ſam sredil, ali ne, ſe ne bo veliko gledalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil, préden je veſ ukasan namen dopolnil, nima ne prejſhnji laſtnik, ne kupez pravize do darila, ako ni tudi novi laſtnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | laſtnik, ne kupez pravize do darila, ako ni tudi novi laſtnik bika neprenéhama sa brejatel prepuſtil in ſizer v ravno tiſti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve |
| Najdenček (1860): | nisim mogel nič nič najti, iz česar bi bil mogel lastnika najti. — Sklenil sim tadaj po mogočnosti previdno ravnati in najdene |
| Najdenček (1860): | po tihim in previdno sim popraševal, ker sim sklenil, ga lastnika samemu v roko dati, da bi tako gotovo v prave |
| Kupčija in obrtnija (1872): | se je že večkrat zgodilo. Kakor že vemo, so vsi lastniki akcij akcijino društvo. Ta družba se vsako leto vsaj enkrat |
| Kupčija in obrtnija (1872): | ker ti so že v dividendi. Če podvzetje spodleti, niso lastniki poedinih akcij za zgubo s celim svojim premoženjem odgovorni, ampak |
| Ljubljanske slike (1879): | moram tudi jaz začeti s hišami ali marveč z njihovimi lastniki, ker so važni v trojnem obziru: 1. plačujejo hišni davek |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | mnozih fužin za drag denar; drugi, ki smo še ostali lastniki, dozidavali smo, naročevali si najnovejših strojev in se gotovo nadejali |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | o množini posestnikov, imelo je svoje pravo, kajti gospodarji in lastniki te veliké graščine z več tisoč orali gozda in poljá |
| Na krivih potih (1893): | sorodnike zaprtih mož. Omenili smo že, da so bili prejšnji lastniki rudnikov sami postavili koče za svoje rudarje. Tako delajo povsod |
| Gospa s pristave (1894): | vse te razdelili med sebi zveste viteze. Ti so bili lastniki gradú in okolice in imeli so tlako in desetino. Vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ob, shivljenje ſpravljajo. — O de bi pazh vſi vertni vlaſtniki in goſpodarji ſadniga drévja k ſposnanju priſhli h kakoſhnimu pridu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakó je moje ſtanovitno napeljevanje prasne isgovore premagalo. In vſi vlaſtniki ſo ſe po rasdeljenju prav dobro hvalili. Potem ſo vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kako ſe mozhirje koriſtno obdeljuje, in de bi tudi drugi vlaſtniki na mahu vidili in isurili ſe, kako ga gré obdelovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati) temuč de se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiču za čevlje. 30. Gosp. V. in D. Moli e, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani, za parno mašino. 31. Gosp. J. Nikel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žimnatih sit v Krajnju. 10. Gosp. W. in D. Moline, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani. 11. Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. J. Königu , mizarju v Gradcu. 8. Gosp. H. Lampelnu, lastniku kamnotiskarije v Gradcu. 9. Gosp. M. Lehnerju, pilarju iz Štajerja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | si je po teh svojo lastno fabriko napravil; tudi sedajnimu lastniku hvala gré, de z časam naprej hiti, kolikor je mogoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Šteigerju, nožarju v Gradcu. 14. Gosp. J. grof Thurnu, lastniku fužin v Černim Potoku na Koróškim, 15. Gosp. B. Vivatu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. Kajet. Dašu, puškarju v Gradcu. 2. Gosp. Baron Ditrihu lastniku pilarske fabrike v Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fužin v Černim Potoku na Koróškim, 15. Gosp. B. Vivatu, lastniku steklenic (glažut) na Štajerskim. 16. Gosp. Al. Ceitlingerju, fužinarju iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bila 21. dan p. m. presojna gosposka ali apelacija obsodila; lastniku časnika „Correspondant” Douniolu je odpustil ječo, globe ali dnarne kazni |
| Najdenček (1860): | dnarjev veliko plačilo dal. Spomnil sim se dolžnosti, dnarje pravemu lastniku odrajtati, in spoznal sim, da to ni bilo tako lahko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kadar mineta dva meseca, dolžán je Kos po meničnem pravu lastniku te menice na njej imenovano vsoto izplačati. Za lastno menico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je ſhe perdjano, de morajo per biku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo veliko gledalo. Darilo ſe namrezh shivinzhetovimu redniku ali ſedajnimu laſtniku nakloni, de le bik ukasane laſtnoſti ima. Vſe eno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vezhimu po 6 krajzarjev jemati. Vezhi plazhilo térjati je shivinzhetovimu laſtniku pod sgubo ſposnaniga darila, in ſhe drugo kasen (ſhtraſingo) prepovédano |
| Genovefa (1841): | tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sté se tega še tóliko veselile, ker jima je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za |
| Ferdinand (1884): | Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi ne ostane toliko, kar bi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Hema. In ker bo gospodična Hema to grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | posvečena poslopja si podiral in oskrunjeval oltarje pa prisvojeval si lastnino revežev: za vse to in zavoljo tvojih lastnih pregreh, zavoljo |
| Kemija (1869): | s kterim brazdimo zemljo, železen je meč, ki nam brani lastnino. Zgodovina nam pripoveduje o narodih, ki so v obilji zlata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vméde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3 — 4 mesce ali clo celo leto, kér ima to lastnost, de od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez |
| Kemija (1869): | in v fotografiji. (glej §. 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in |
| Fizika (1869): | spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen, in mu to lastnost spet odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od |
| Botanika (1875): | iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine skoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | snano, de ga je miézhnata krava povergla, kér ta koriſtna laſtnoſt po ſkuſhnji vſih rednikov shivine je ſoſébno plemeniva ali po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil ko mertev; s dergnenjem pa ſe je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vlaſtnoſti naverhne njivne perſti mozh semlje ſodil, ne gledezh na vlaſtnoſt ſpodne perſti in osrazhja, bi ſe marſikadaj smotiti vtegnil. Bolje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu |
| Zlata Vas (1848): | če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo prišel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa je tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi |
| Kemija (1869): | spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität |
| Kemija (1869): | te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da so alkalične in da se s kislinami spajajo v |
| Kemija (1869): | dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | raznih deželah najti raznih skladov, ki imajo dostikrat prav lokalne lastnosti, zato so tudi dobili jako različna imena, tako da ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da jih štejejo že na 700. K sreči so druge lastnosti kalcitove take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma |
| Na Žerinjah (1876): | primerjali z Circo! " „Da, grofica, v prvem delu njenih dobrih lastnostij gotovo in brez ugovora ..." „Ne ugovarjajte mu, grofica! Umetnikove, slikarjeve |
| Na Žerinjah (1876): | imel je doktor Rakec, ki je bil poleg druzih lepili lastnostij tudi mnogojedež, in je sedel tudi mej povabljenimi, jako dobro |
| Pomladanski vetrovi (1881): | z mehkimi brkicami pod nosom. Vsakdo bi mislil, da gledé lastnostij in nazorov Binčetu bolj pristoji Lina nego pa njena sestra |
| Povestnik v sili (1883): | bila skopa, to je res, a imela je tudi dobrih lastnostij. " „Dovolj o tem! pustimo mrtve pri miru! " pravi resno najstarejša |
| Zvezdana (1883): | več stopinj za njo, kot za kakovo drugo brez enakih lastnostij. Vendar zdaj pijte, pol skrbi iz glave in meni glavno |
| Domačija nad vse! (1889): | ni dovolj izučila! Skoda možá, kteri ima sicer tudi dobrih lastnostij. Strast, strast, kdor tebe takoj v začetku kot jedva vidljivo |
| Vaška pravda (1892): | ženska, ki je imela prva dekliška leta že za seboj. Lastnostij njenih niso grajali, pa tudi hvalili ne. Pa saj dobi |
| Slučaji usode (1897): | ne čudim se več, da je Leopold poleg drugih nečastnih lastnostij, katerih je imel v obilnosti, postal tudi slepar. Saj je |
| Slučaji usode (1897): | na njem, kar bi le količkaj spominjalo razbrzdanosti in trmoglavosti, lastnostij, katere je grajščakinja prištevala glavnim hibam njegovega značaja. Pa, seve |
| Pozhétki gramatike (1811): | vidimo laſnoſti glagola davniga ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al eno ſtvar, to je nji |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſedi, Deleshje. Deléshje je beſeda, ktira ima v' ſebi nékaj laſtnóſt glágolovih nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje dati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhetku pa slaſti po trebuhu in po perſih. Savolj téh vlaſtnoſt je ta bolésin tudi vezh imén dobila; nar vezhkrat jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po tem, kako semlja viſi. Kmet, ki bi ſamo po vlaſtnoſti naverhne njivne perſti mozh semlje ſodil, ne gledezh na vlaſtnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | merhe ali mertve trupla shivin ſilno urno gnijó: vſe té vlaſtnóſti ima ſamo vranzhni priſad. Zhe vranzhni priſad preſhizhe popade, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deſéti numeri sazhne, bomo tako sveſtili. Podúk. 1. Kako ſe vlaſtnoſti semlje posnavati samorejo. 2. Od rasdelovanja novín , ledín. 3. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sna miſliti, prav dobro ve, de ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih delov (talov), njene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali manj zložnih delov, ki se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska |
| Kemija (1869): | je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi |
| Kemija (1869): | Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta. |
| Kemija (1869): | ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali pa večkrat tudi čisto nove rečí z njih posebnimi lastnostimi dobiva, ktere niso še popred na svetu bile. Takó so |
| Kemija (1869): | strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | da se prevzame; to je, v kakošnem stanu, s kakošnimi lastnostmi; b) kakošne pogodbe so postavljene, če jih bo moč izpolnovati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zložiti, pa niso vsi enako dobri. Če se bolj z lastnostmi vsake rastline soznanimo, lože bomo pravo verstenje vbrali. Vsaka rastlina |
| Milko Vogrin (1883): | stal v domišljiji pred njo nadporočnik Robert z vsemi slabimi lastnostmi, ktere je ona zadnji čas na njem opazovala. Predočevala si |
| Luteranci (1883): | po svojej popačenosti in razkošji na svoje tovariše, kot z lastnostmi pravega duhovnika na neomikano ljudstvo. Prežal je dalje neprestano krvoločni |
| Dušne borbe (1896): | štela let. Toda velika dota se redkokdaj druži z dragocenimi lastnostmi, katerih si vsaki ženin želi pri svoji nevesti; tako se |
| Na stricovem domu (1860): | rajnce hčere; ko je pa prišla na drugo pomlad spet lastovica od juga, je sicer našla staro pohištvo, našla je tudi |
| Žalost in veselje (1870): | se je bliščalo belo zidovje — mesto Kalkuta. Tjekaj je jadrala "Lastovica" urnih perot in kmalo se je odperla mornarjem velika barkostaja |
| Žalost in veselje (1870): | soprogo. Ker se ladiji niste hoteli ločiti, zavila je tudi "Lastovica" proti onej reki, ki je na iztočji tako močna, da |
| Iz arhiva (1890): | tjà. »Dovôlite, takoj se vrnem,« in odpršela je lahno kakor lastovica. Lovro je gledal za njó. »Pajkov se ne boji in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | 9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je stanoval kralj, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako mesto, zoper |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in grozdje pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako |
| Kuharske Bukve (1799): | olivke, po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | očaki Slovani zató Krajn imenovali, kér na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj |
| Kuharske Bukve (1799): | al kapar, al brinja, inu najn poliè. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. Pezi jerebizo na rashni tako, de bo mehka inu |
| Kuharske Bukve (1799): | Divji petelin v' polivki, in der Sauce. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. 32. Sajez al jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta |
| Kuharske Bukve (1799): | visha per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi, popari, potle obari, na drobno rasſękaj, v' ſrovim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan |
| Botanika (1875): | rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | knižico živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaplodila. Zato je tudi v naše kraje nismo dobili iz Laškega, ampak iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na G e rško, odtod pa na Laško in iz Laškega so se razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | da bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos po mnogih krajih Laškiga in Francoskiga prikazala, od ktere se je pa kmalo po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti vodo napeljujejo in na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil na Laškem in se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem |
| Čas je zlato (1864): | čaka in upa zastonj. Kraljevič potuje po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu ni mar za ubozega Lenčeta. Tega je pač |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno taka tudi v raznih deželah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potem po 6 gold. prodajali. Pri vsim tem vojska na Laškim še morebiti dolgo ne bo pri koncu, ako ne bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | popravljena smukavnica je prišla v létu 1838 v Florenc na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da je začela snažiti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Sirije in Egipta na G e rško, odtod pa na Laško in iz Laškega so se razširile naprej po svetu. Rimci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | času po svojih opravilih iti, vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni noi shebrei to ozhitno |
| Genovefa (1841): | vrata odperl, je ljudi grôsa ſpreletéla, in ko je s latérno v jézho poſvétil in ko ſo Gôla saglédali, ſo ſe |
| Genovefa (1841): | Golovi jézhi snate pa podóbo gréha in hudobije glédati. ” S latérno in teshkim sveskam kljuzhev je ſhel po voskih kamnitnih ſtopnjizah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo in koristno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé |
| Valenštajn (1866): | spodaj svoje. Maks (bere). «Ingratis servire nefas.« Izolan. To bo latinska prislovica. Brat! Kako pa to se pravi po slovenski? Trčka |
| Astronomija (1869): | črko C; zato so ga nekdaj imenovali lažnjivca (luna mendax) Latinska beseda Decrescit pomeni namreč, da pojéma, pa mesec takrat, kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter jih nemſhke ino latinſke beſede vuzhijo, ino sa viſhi ſhole priprávljajo. Tiſtimu fajmoſhtru te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridniga duſhniga paſtirja opravljal, ſo ga she uzhenika v Ljubljanſke latinſke ſhole poklizali, kjer je vezh lét s velikim veſéljem, prisadevanjem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | besedi konstitucíja ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | VII Žalostne matere Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor kri. — Ker pelikan kakor oſel giga, ſo ga v Latinſkim p elicanus onocrotalus imenovali. Savoljo velikiga mehurja pod klunam, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava |
| Vetrogončič (1860): | dolgo s petjem ukvarjal, ko se mu približa dijak viših latinskih šol. Bil je domá iz vasí pri gradu, včasih tudi |
| Kelmorajn (1864): | ki pa še ni belega sveta zagledala, ker moji rojaci latinskih bukev malokdaj beró, slovenski pa jih nečem na svitlo dati |
| Anton Janežič (1870): | očitna. Janežič si je pridobil precej iz pervega 92 poslušalcev latinskih šol, ktere je učil vsaki teden v 5 urah; zraven |
| Anton Janežič (1870): | napredoval. Antonu Janežiču je bil učitelj v pervih štirih razredih latinskih šol prezgodaj zamerli P. Franc Ksaver Kienreich, mož natančen in |
| Veliki grof (1885): | Klaro in pregovoril Marka Murna. Ohranjenih je še nekaj temnih latinskih stihov magistra Petacija, katere pisatelj teh vrstic tako tolmači, da |
| Vesela vožnja (1889): | Krêmen, kateremu je igral satirski nasmeh okoli usten, povédal nekoliko latinskih besedij, udal se je in to resnično smešno sánkanje se |
| Vesela vožnja (1889): | bilo nekdaj pri nas, našel je v nji pač mnogo latinskih, nemških, francoskih, angleških, laških in še celó španjskih del, v |
| Od pluga do krone (1891): | hotel odgnati nadležno muho in pravi: «Ali se káj bojiš latinskih šol? Pravijo da so silno hudé. » «Prav nič se jih |
| Pozhétki gramatike (1811): | na konzu v' beſedah. Venus, Romulus, Titus, ino laſtnih imenih latinſkih. Bresglaſene e je vſelej kratek, tui kadar ima per ſebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol ilirſkiga poglavarſtva, knesoſhkofijſki ſvetovavez in vodja knesoſhkofijſke piſarnize, ud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljanſkih ſholah veliko preobernilo, in naſh Vodnik poſtane vodja latinſkih ſhol, kmalo po tem mora tudi uzhilnizo umetnikov in rokodélzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Supanzhizh v némſhki jesik preſtavil. Potém, ki ſo bili v latinſkih ſholah po zelim zeſarſtvi sa vſako ſholo poſébni uzheniki poterjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od 1770 do 1775, poſluſham per Jesuitarjih v Lublani ſheſt latinſkih ſhol. Tiga léta me shenejo muhe v kloſhter k Franziſhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmali je ſtal prav lep deſet zhevljev viſok ſteber s latinſkim napiſam, ki ſhe dan danaſhen ſtoji. Drevó pa, s kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Sajovec, so te: Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko odgovorili, da se Oni sami s Slovenci vred radujejo, in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ga je dal tá posebej rajtati in pisati in clo latinsko učiti, in je imel še voljo ga več učiti dati |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tako pridobiti, de ga je uni, kadar je čas imel, latinsko in druge védnosti učil. Tako je Peter vedno v kreposti |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | izgovoril, kaj bi bilo? Brez dvoma bi vsi trikrat po latinsko zavpili vivat ali po rusko hurrá na zdravje kralju. Te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je poznal helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina |
| Sacrum promptuarium (1695): | dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi |
| Žalost in veselje (1870): | sluga. "Jaz sem Abu Karef, kupčevalec iz Mekke," odverne resno Lavrencij, "in ta mladeneč je moj zet Ahmed Teleben. Mojo ladijo |
| Žalost in veselje (1870): | užila s teboj kruha in solí pod tvojo streho," ugovarja Lavrencij. "Dokler se to ne zgodí, ne poslužim se tvojega spremstva |
| Žalost in veselje (1870): | znano, kam derží ta mostovž. "Perva potreba sedaj je," pravi Lavrencij Alešu, ko sta ležala na terdih tleh in si eden |
| Žalost in veselje (1870): | Alešem in Lavrencijem zderčali so za njim. — "Hudobnež! " kričal je Lavrencij serdito, "je-li to pot proti Algiru? Ti si prelomil zvestobo |
| Žalost in veselje (1870): | iz Mekke, kakor ti je morda že sporočil sluga," pristavi Lavrencij pozdravivši gospodarja po arabski šegi. Ta se je pri teh |
| Žalost in veselje (1870): | bi skupaj uživali to veselje! Potem sta si Alfonzo in Lavrencij razodela vsa hudobna djanja njunih sovražnikov, ki so se ženi |
| Žalost in veselje (1870): | tukaj ni tako, kot v Evropi. Zvečer sta se sprehajala Lavrencij in Aleš po ladiji in mladeneč je pripovedoval starcu svoje |
| Ivan Slavelj (1876): | sta si bila postavila mizo pred hišo Jakope Jermenovec in Lavrencij Žolna in pila sta za mizo. Ivan Slavelj pa je |
| Ivan Slavelj (1876): | je bilo stalo in na stalu zagrnjena slikarija. »Štefan«, reče Lavrencij skrivnostno ter odloži svoja bremena. Učitelj Deska pa sede na |
| Žalost in veselje (1870): | na dan. "Zakaj ste si izmislili to zvijačo? " praša Aleš Lavrencija, ko sta bila sama. "Ker se mi je zdelo potrebno |
| Žalost in veselje (1870): | Sklenil je oprostiti se, naj veljá kar hoče, poiskati potem Lavrencija in potlej iti po svetu poiskat tudi starišev, ako še |
| Žalost in veselje (1870): | kacega belega sužnja, ker nima nobenega. Osoda je zadela ravno Lavrencija, ker ga bej ni ravno neogibno potreboval, razun tega pa |
| Žalost in veselje (1870): | k počitku, če tudi so take skerbí včasih čisto nepotrebne. — Lavrencija je gotovo skerbelo, čeravno tega ni pokazal Alešu; kajti še |
| Žalost in veselje (1870): | jezno oberne stran. Štirje sužni zamorci so odpeljali Aleša in Lavrencija v majheno, štirivoglato sobo, ki je imela samo eno okno |
| Žalost in veselje (1870): | oddirjali zopet proti onej strani, odkoder so prišli, Aleša in Lavrencija pa so odgnali v mesto v sužnost k ondotnemu knezu |
| Žalost in veselje (1870): | z morjem vred, zavile so se sedaj bolj proti jugu. Lavrenciju se je zdel ta kraj znan, morski tolovaji so imeli |
| Žalost in veselje (1870): | dolgočasno za mladega človeka, polnega življenja, kot je bil Aleš. Lavrenciju, ki je bil že star in preokoren za strežaja, dal |
| Žalost in veselje (1870): | ceno, ker je bil žlahtnega arabskega plemena. Terdno je priporočil Lavrenciju, da ga mora dobro gleštati ter ga privajati pohlevnosti, ker |
| Žalost in veselje (1870): | Sužnji so prignali berzonoge konje arabskega plemena in poglavar zapové Lavrenciju in Alešu urno zasesti vsak enega, rekoč da je pot |
| Žalost in veselje (1870): | se zahteva za-nju. Aleš bil mu je koj všeč, pri Lavrenciju pa je nekako zaničljivo zmajal z glavo. Potem stopi k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od mertvih vſtal. “ Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | izverstno pisal in tudi vse narodne pesmi, ki slavnega cara Lazara tičejo, krasno ponemčil, je prejel od ruskega cara, dragocen brilantin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako, da si mestjani ne upajo na deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil M. V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je potrebno: beſedo boshjo poſluſhati, ino po njej shiveti. 35. Lazarja obuditev. Lazar, kteri je s' Marijo ino Marto, ſvojima ſeſtrama |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sashene rekozh: „Oh, ozhe Abraham, uſmili ſe me! Pòſhlji mi Lazarja, de konez perſta v' vodo pomozhi, ino mi jesik ohladí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | velízih mukah ſe nakviſhko osrè, sagleda od delezh Abrahama, ino Lazarja v' njegovim narozhji. Bersh glaſ sashene rekozh: „Oh, ozhe Abraham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Konstantina; tri od silniga cesarja Štefana (Dušana), pet od kneza Lazarja, deset od Kraljeviča Marka i. t. d. od različnih starašin |
| Jela (1859): | stopiti, se mu oči hudo zasvetijo, in jezno pogleduje za Lazarjem. „Kuga nate, uhati zajec! rentači z zobmi škripaje in verta |
| Nevera (1878): | od tebe govoré. Zakaj mi skrivaš? Kaj sta imela z Lazarjem? « poprašuje moža in serce jej urneje bije. »I, kje? po |
| Nevera (1878): | ker drugače ... in prišlo mu je v spomin ravnanje z Lazarjem, ter prisega. »Nič sam grem! « Šel je zopet po ternjevej |
| Nevera (1878): | v svojem černem sercu, da se hoče maščevati posebno nad Lazarjem. Marijo je že davno odzvonilo, a on le še tava |
| Veliki grof (1885): | moglo pol tako lepo naslikati, kakor fantazija ljubeznivih bralk. Za Lazarjem je pretočil solza največ magister Petacij. Cahej pa se je |
| Slovenske večernice (1865): | branijo. Jednoč zapustí Uroš dvor Volkašinov in gré h knezu Lazarju, misleč, da bode tamkaj mogel mirneje živeti; toda zastonj, za |
| Nevera (1878): | a doletela ga je zaslužena kazen, kar je on naredil Lazarju, to mu je zdaj naredil Blaže, ravnaje se po čisto |
| Nevera (1878): | njimi. V imenu Janezovem je opazoval, kaj se godi pri Lazarju, zato se je tudi zdaj vril v druščino. Vsi ga |
| Nevera (1878): | sam največi? Tožiš me? Varuj se, varuj, da jaz o Lazarju kaj ne povem! « Kaj tacega se Janez ni nadjal, jeze |
| Nevera (1878): | v enem dnevu, kadar mi je šlo najslabše. Temu vražjemu Lazarju bi škodoval, ako bi se le dalo! « »Prav imaš! Zob |
| Nevera (1878): | terpi, odkar ga je vse zapustilo in se obernilo k Lazarju. »Ha, — si misli — danes te naviham, da ne boš vedel |
| Nevera (1878): | norčuje iz nas v svojej učenosti. Zahajati so jeli k Lazarju, môžu srednje starosti, kteri se je z lastno pridnostjo dokopal |
| Nevera (1878): | tudi ne kaj miren biti od čaša, od kar je Lazarju omenjeno tožbo natvezel, — toda začeto je, nazaj se ne more |
| Gorski potoki (1895): | jezika, ali kakor pravijo: jezik mora imeti na mokrem; a Lazarju se je zdelo, da ima več misli v glavi, nego |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati |
| Valenštajn (1866): | Trobár. Pazite dobro, to spét je vohonski pes; Za vojvodoj lazi, podoben je vès. Stražnji glavár. Nu, vidiš? Vére nejmajo v |
| Revček Andrejček (1891): | se ga ogibam, cigan pa še v sanjah za menoj lazi. (Uleže se zopet. ) Cigan tak — ciga—nast. (Speč. ) Ciganski cigan |
| Gozdovnik (1898): | tem. ležali za svojo ogradino, čakajoči kaj pride. »Ali ne lazi tamle nekdo na vrbo? « vpraša Pepo, »Da,« odgovori Fabij, »tako |
| Genovefa (1841): | Ti tudi zhervizhkov ne posábiſh, ki tukaj po ſkalnati ſténi lasijo, in jim daſh tudi po simi mervizo seleniga mahú najti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | torej tudi ne morejo letati, temozh od tla na drevje lasijo. To vediti , mu je treba, kdor ſe hozhe goſenz varovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odpraviti. Môli ſo dvojni, eni ſo béli, eni zherni; eni lasijo, drugi letajo. Nektéri ljudje menijo, de moli is shita poſtanejo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se pa male gosenčice v mešičke spremené, so sila nepokojne, lazijo sèmtertjè, in ker med tem niti predejo, zapredejo precej na |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | so le polovičarice. Njih čudna postava, njih gibanje, da zdaj lazijo in se plazijo, zdaj poskakujejo, vse to je krivo, da |
| Slovenske večernice (1865): | po postelji in celó po steni in med tem, ko lazijo okoli, iztresajo iz-se jajčka. Kako lahko se torej zgodi, da |
| Bolna ljubezen (1874): | pritekel v pogorski čvrstosti! Pripoveduje pa se, da v pogorjih lazijo kače ter iščejo studencev, v katerih si kopljejo vitka luskinjasta |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Ali nisem sam vedno v večji nevarnosti nego oni? Vedno lazijo okoli moje hiše ogleduhi, opazujejo vsako najmanjšo stvar, gledajo na |
| Viženčar (1881): | bajè ne bode kmalu več, akoravno še vedno lovci radi lazijo po v nebo kipečej strmini, osobito na severnovzhodnej strani, od |
| Pomladanski vetrovi (1881): | sicer verjetno, ali vendar zmirom kaki sumljivi ljudje okoli nas lazijo in to me vznemirja. Zalezujejo nas. Moja uboga žena! Ni |
| Grajski pisár (1889): | katerimi v tej pokrajini navadno preprostejše ljudstvo zabada ribe, če lazijo za pašo po čisti strugi. Odgovoril sem spodobno in ponižno |
| Abadon (1893): | ti bije v odlikovanih prsih in kako podle misli ti lazijo v ponosni glavi. Sosebno redovi so izvrstna iznajdba vpričo starih |
| Iz življenja učenca (1854): | pospé, pridemo za Jadrotov stog, i jaz bom krog hiše lazil i pazil, kdaj se bo približal, vas urno poklical, vi |
| Iz življenja učenca (1854): | de bo zopet, kakor vlani le po noči k nji lazil. Ravno to pa mi daje up. Juter večer, kadar ljudje |
| Žalost in veselje (1870): | bal pomendrati s svojo težo kacega červička, ki je počasi lazil prek pota, — pušil portoriško smodko takó umetno, da mu je |
| Kobiljekar (1878): | ni gospod, še pisati ne zna! Njegov oče pa je lazil še strgan po vasi, dokler ni bil nekje tam doli |
| Dóra (1885): | ali ženská: takó čudno je bil oblečen. Po tleh je lazil in pobiral hosto. Mama, ali vidiš zdaj pošast? opozori me |
| Najmlajši mojster (1896): | nekaj pikrih opazek. Ko pa je Mihajlo Deutsch ves popoldan lazil okrog ter preprečeval zakon med Žlebnikom in Tramterico, sedel je |
| Kotanjska elita (1898): | ampak tudi strastna, koketna in črez mero živa. Saj je lazil za njo v še gospod Stipko, predno je vzela sedanjega |
| Vrt, vrt! (1899): | pa le ni bil za nič. Kakor jesenska megla je lazil okrog oglov, dokler je mogel. Potem je legel, in zdravnik |
| Gojko Knafeljc (1899): | soproga dobro ve, kako – kakor da bi bil jaz kdaj lazil okoli ženskih. Te Tvoje hudobne laži so mi napravile veliko |
| Tihotapec (1855): | ni bil Ivan daleč od svoje ljube. Pod gradom sta lazila z Matičetom in prilazila do vertnih vrat. Enajst ura bila |
| Nemški valpet (1867): | Pumpreht. Ves božji dan skoro sva vsak z eno puško lazila po hosti in ves ta čas mi je sitni Pumpreht |
| Sosedov sin (1868): | zahajala stara ženica, ki je brez gotovega domovja ob palici lazila, in povsod znana, preživela nekaj dni v tej, nekaj dni |
| Svetinova Metka (1868): | jej niso upali nikoli nagajati ali jo zasmehovati, ko je lazila ob palici sključena od vrtiča do oreha in odtod zopet |
| Bolna ljubezen (1874): | da mi je bilo? Spominjaj se naših gora! Kolikokrat sva lazila v sladkem miru po teh gozdovih, motila tu prebivajoče pevke |
| 4000 (1891): | župe vendarle ni bilo všeč, ako mu je drobna žena lazila za vikarijem Luko. « »Kakó se je potem godilo vikariju? « sem |
| Spletke (1894): | v sosedno vas kakor dvajsetletno dekle, dasi je sicer komaj lazila od hiše do hiše. Potem pa še kdo reci, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čebelice ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile in od cveta do cveta rodovitniga prahú ne prenašale. Per |
| Valenštajn (1866): | Zakaj potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas |
| Zlata Vas (1848): | so bili v zlatnarski zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube |
| Oče naš (1854): | mora zdaj noč služiti in ponoči moram k svoji čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró, ko |
| Valenštajn (1866): | je! Ne morem več boječe I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slišati je per nas, de se je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kar je tukej čez mene govoril, sama gola in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vidovino, to je, za človeka, kteri vse zna, celó leseno laž napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj Matjaš je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Če bi že vse drugo, kar pravite, ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ti sicer govoriš zmiraj resnico, a zdaj si hotel mojo laž narediti smešno. Prav je, da si tako naredil, kajti Kdor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moshá domu. Ko mosh domu pride, mu pravi vſe te lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od kraja do konza perpoveduje, ne |
| Divica Orleanska (1848): | priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati |
| Tine in Jerica (1852): | storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali ni |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zgodi? Luka. Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da si tako naredil, kajti Kdor samga sebe z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja |
| Tine in Jerica (1852): | sinov se po nepripušenih potih vojašini odtegniti skuša — ali z lažmi ali z zmišljenimi zgovori. Pa nemara bo nekdaj zoper take |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | pokopa skoraj gotovo kak liberalni pisač v „Tagblattu” z navadnimi lažmí oglasil, zato sem vso to dogodbo obširneje popisal, naj še |
| Maria Stuart (1861): | da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | List 1. Glosa za novo leto. O lažnivi pratikarji, Vi lažnivi zvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vsi pojte rakam žvižgat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | 1. januarja 1853. List 1. Glosa za novo leto. O lažnivi pratikarji, Vi lažnivi zvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vsi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Vprek in križem vse ravnajo. Ne bodite več čenčarji, O lažnivi pratikárji! Razumejo modrijáni : Kaj obraz neba oznani, Kaj prinašajo planeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pravo, Za življenje imá veljavo. Slovo dajte svoji zmedi, Vi lažnivi zvezdogledi! Vreme vedeži sledijo, Vse naprej od njega učijo; Dajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali jim boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi |
| Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina |
| Maria Stuart (1861): | je teza, Da je govoril, česar sam ni vedil! Z lažnjivo pričo mislil se oteti Ter ne veliko škodovati meni. Burleigh |
| Maria Stuart (1861): | sovražnika — Mortimer (poklekne ji pred noge). Kraljica odpustite, nosil lice Lažnjivo s težkim sercem sem; al ono Mi je odperlo pot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | In zakaj? Zato, ker ona stranka, ki si je prilastila lažnjivo imé „ustavoverske” in je kraljevala toliko let v Avstriji, je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič svoj strup proti meni obernil, in zato bom na trojno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V groba dno tišalo , K truplu dokopalo, Britko. zajokalo: »Ah l' en glasik pusti Mama z sladkih usti. « »»Milčik, nisim vstani |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te. Baron. O rezi, le sa me! — Al vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | II. Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na |
| Tine in Jerica (1852): | Pri večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | prične zopet žena, a videlo se je, da se je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem |
| Biblia (1584): | inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby |
| Biblia (1584): | ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kateri vas |
| Biblia (1584): | ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj leben sguby |
| Biblia (1584): | ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj leben sguby sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kaj bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhno vesele inv isvelizhanje inv anv vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes † Mihael |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gobozhe oh te krije mvezh oh grenkveſt pomai mene kvenzhnomi lebne inv isvelizhanji priti? stori mene vse moje grieshe pokont odpvſtije |
| Botanika (1875): | posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Spomladanska Şetov. Vſse dobru rata. Je en jezhmenovu Lętu, Ovſs, Lęzha, inu druga Sozhiva more v'ſejana biti na tako semlo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pred roshnim Zvętam je malu ſtanovitne gorkúte. Shozhiva: koker graſheza, lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga Shozhiva jima na puſte grunte |
| Kemija (1869): | Iz sočivne moke, na pr. iz leče, graha, boba i. t. d. se ne dá kruh peči |
| Fizika (1869): | in sicer taka sè zakrivljenimi ploskvami. Taka stekla se imenujejo leče, ker imajo deloma temu imenu primérno podobo. Leče so imenitne |
| Fizika (1869): | križata se v a, kjer se očesu, ki je onkraj leče, vidi točka A. Temu primérno je tudi s točko B |
| Fizika (1869): | se imenujejo leče, ker imajo deloma temu imenu primérno podobo. Leče so imenitne zato, ker služijo v sostavo daljnogledov in jako |
| Fizika (1869): | jako povečalnega orodja. 170 Enako kakor zrcala se ločijo tudi leče na take, ki svetlobne trakove zbirajo, in na take, ki |
| Fizika (1869): | krog pomanjšal v točko bleščeče svetlobe, držimo ga v žarišči leče. Na tem mestu so združeni tudi trakovi (žarki) toplotni, na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da je nazadnje centrifugalna moč prevladala ob kraji te plinove leče ter zunanji del odločila v podobi oboda. Ta pas dalje |
| Botanika (1875): | podoba 34.): škrob, dobljen iz sočivja, kakor iz graha, iz leče, iz grašice in iz boba, se pa na tem spozná |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | več zraka, kakor drugih tvarin n. pr. v grahu in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar |
| Fizika (1869): | dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in |
| Fizika (1869): | stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako |
| Fizika (1869): | oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava |
| Zoologija (1875): | Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se tudi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kje da je in kaj dela. Pervi vstane in zadnji leč gré, in skliče družino moliti, potlej pa delati, kar je |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | trati senco dela, in gresta v njeno senco na travo leč in počivat. Zdaj se pogovarjata, na lipo se ozreta, in |
| Cvet in sad (1877): | zdaj tenko desko. Torej jo ustavi in gre na travo — leč. Založi pest tobaka v usta in ležéč gleda v oblake |
| Izza mladih let (1882): | vender le pohajala po Kamenicah, po njegovem mnenji pa šla leč proti Ostremu Vrhu, kakor ima že navado. Napotili smo se |
| Izza mladih let (1882): | je zdolaj po senožetih pasla, potem pa šla na Kamenice leč, bil je skrajni čas zgovoriti se, kako zastati in kako |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | roki. Položil jo je tedaj na mizo in se podal leč. Čudno, niti svoje navadne večerne molitve ni mogel popolnoma opraviti |
| Roman starega samca (1895): | z naročilom, naj je čim preje izroči gospodični Hortenziji. Greni leč in prosim, da se me ne bi motilo, če bi |
| Slučaji usode (1897): | In zdravnik, še predno je preiskal otroka, je poslal Malvino leč. V dveh dneh je bila Malvina zopet po koncu, a |
| Slučaji usode (1897): | zato občutna utrujenost. Ni hotela počakati večerje, temveč takoj šla leč. Malvino in Otmarja izlet ni posebno utrudil. Mladini, čilim ljudem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui. MOLITVA. O sguerna Sviesda kar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shegen na ano srie dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu mena krei noi meſto pokashate noi jemnujata: natu jedi leizh noi saspi bosh use vidou noi use vedou. TA 47. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Al Ozhash uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perſti noi perpotkou koren inu dei obueine podguavo kader ti leizh poidash host vidou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ALPA OZHASH dergazhi pa shebrei novuzharertevazhar, kader shie usi ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi tekai obomari pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju |
| Gozdovnik (1898): | Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui. MOLITVA. O sguerna Sviesda kar tero se svietesh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe priedi stali: inu kader bosh narvezh to molitou frihtou lesi dovi noi kna spi al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokropise is shegnano vodo noi frihtei sbeſtu tvoje molitve potam lesi dovi napravi puev inu teſto perſt dei podta prave veshe |
| Spomini (1860): | se spravim v omenjeno izbico, kjer je sestra spavala. Ko ležem, kmalo zaspim, in ne vem, kako dolgo sem spal, kar |
| Žalost in veselje (1870): | in prišel na Kranjsko, skrijem tobak v germovje, potem pa ležem v senco, da bi si odpočil. Kmalo na to priderdra |
| Gospa Amalija (1875): | ne stopil nanjo, saj je ona cvetje tako srčno ljubila. Ležem v travo, poslušam bobnečo reko in zrem v modrojasno nebo |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | sem se tega malo naveličal, sedem ali prav za prav ležem v senco za grmovje, vzamem v roke knjižico, katero sem |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | utaborimo — in ko nam je smeti vsakemu po svojih opravkih — léžem jaz na malem, po jutranjem solnci prijetno ogrétem holmci. Sluga |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | prinese polno skledico riža in mesá. Hlastno pojém in potem léžem na gola tla zadaj za svojo stotnijo. Nad menoj iz |
| Roman starega samca (1895): | sobi sem po stari navadi pušil lulico dragocenega tobaka, predno ležem k počitku. A nocoj nisem v tem našel nobene slasti |
| Gojko Knafeljc (1899): | je videlo potrebno, da vsaj nekomu odprem svoje srce, predno ležem pod hladno rušo, kar se zgodi itak kmalu! « »Ne govori |
| Gozdovnik (1898): | tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj, zhe ſe takrat metuljkam po shivljenju ſtrèshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka meſza liſtopada naprej. To je tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nizh ne jé, kar je metulj. Ona pa ſéme sazhne lezhi na popir ali na platno , kamur je djana, podobno makovimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kaj neki te kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo |
| Zoologija (1875): | ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hišic, je vsa . poveršna pèrst, večkrat še clo sneg^ in léd, je vse zračje, so vse morja in druge vode, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak |
| Fizika (1869): | se živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto, do |
| Fizika (1869): | stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri |
| Fizika (1869): | Ako se tako pripravljena cev zdaj potopi v led, ki se ravno taja, zniža se steber živega srebra do |
| Zlatorog (1886): | vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in z brinovimi ali pa smrekovimi véjami ali snegom ali ledom ali blatom korenine pokrijejo, se razcvetenje zaderži tudi skorej toliko |
| Antonio Gleđević (1873): | ponosom govoril o moči naših rodov. Kjer je obdan z ledom severni pol, ondi gospodujemo mi; kjer vro vroči studenci zemlji |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | pred večjimi kolikor mogoče h kraju pomaknejo in tičijo pod ledom v mahu in travulji. Fantiči si napravijo trde bunke največ |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | zabave mi je delalo gledati fantiče, kadar so ribe pod ledom izbijali. To se godi, kadar je jezero zamrzneno. Manjše ribice |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | je voda ondu gorkejša nego niže po strugi in pod ledom. V čolnu smo imeli osti in gledali smo za ribami |
| Domačija nad vse! (1889): | ledeno skorjo in vrvi na njej so bile pokrite z ledom dva palca debelim. Toda tudi ta nevarni pot so bili |
| Moja hoja na Triglav (1897): | na Triglavu, in ob svoji izvirnosti Črtomira krstil s Triglavovim ledom ter na tak način prekosil Blejca Prešerna vsaj za dvajset |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost podajal s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmerznjeno, naj še eno uro postoji; potem ga pa kakor ledene čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene |
| Sveti večer (1866): | Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo |
| Sveti večer (1866): | blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter |
| Fizika (1869): | zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na |
| Razne dela (1870): | v deželi šla Zavita v černe barve vsa, Naznanvala v ledeni čas Grenejši zlo, še hujši mraz. Grozil povsot je vražtva |
| Razne dela (1870): | ti grud In serce tvoje sta iz jekla, Občutkov dno ledeni stud. V objemu tvojim uživala Sim malo radostnih nočí, Osoda |
| Marjetica (1877): | borovci. Zelena smreka se je šibila, breza je trepetala v ledeni odeji, hrast je razmršen in resno stal tam v zatišju |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | In vender sem morala iz gorke postelje, morala vèn v ledeni zimski dan. Oh, skoro sem tačas zavidala bogate dame, ki |
| Očetov greh (1894): | prespale take sanje in se zopet vzbudile v bridki, megleni ledeni realnosti, bile so ji še preživo v spominu. »Profesor! Profesorjeva |
| Gospa s pristave (1894): | se je bila umaknila hudi nevolji, kakor se gorkota umakne ledeni zimi. Dalje časa ni dobila Virida pisma od sinov, dasi |
| Roman starega samca (1895): | me je tedaj zvesta moja sobica vsak dan vzprejela v ledeni svoj naročaj. Da bi šel spat, bilo mi je prerano |
| Moja hoja na Triglav (1897): | hvaležno sprejel moj denar in molče sva korakala dalje po ledeni, polzki cesti. Stopiva v gostilno in sedeva, jaz za mizo |
| Moja hoja na Triglav (1897): | je, da me podi sam Cvajarček z gorjačo v koščeni, ledeni roki. Pešal sem, a vest mi je vnovič očitala umor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli |
| Sveti večer (1866): | poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | spet prime. Da vunanji zrak zamore do žita priti pod ledeno sneženo skorjo, je kaj dobro že bolj konec zime konje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne terpé škode, dobe pod snegom, če ni poverh v ledeno skorjo se sterdil, tudi še toliko potrebnega zraka, da ne |
| Domen (1864): | in rakite, rastoče ob malem potočiču, ki je tekel pod ledeno skorjo v svoji stružiei, ni za čarobni odsev njegove luči |
| Razne dela (1870): | Natore zmoto to pomeni težko! Mi ne dopade serce, ko ledéno In ojstro se zaprè ob letih čuta. Remon. Ne dalej |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | čuti sape njene goreče ljubezni. Vse je bilo mrzlo in ledeno. In to spoznavši, zgrudi se na prsi mrtvej ženi, in |
| Domačija nad vse! (1889): | noč močno snežilo in zmrzovalo, imela je vjutro naša ladija ledeno skorjo in vrvi na njej so bile pokrite z ledom |
| Grajski pisár (1889): | postrežbe! « se je zasmejal Jerom ter zopet vteknil nogo v ledeno vodo. »Ti se mi smeješ, Kržišnik! Pa ni bilo zmerom |
| 4000 (1891): | neomoženega ženskega spola. »Torej,« me vpraša ponosno, »tudi v vašo ledeno Sibirijo je že zaslul ta zavod, ki nam jamči, da |
| Obljuba (1894): | bila mrtva, krči se mu srce, kakor bi kdo z ledeno roko grabil po njem. Zgrudi se tudi on poleg zveste |
| Kuharske Bukve (1799): | enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi unajno meſo na lęvim ſtegni, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | lozhi od krisha tam, ker herbtovi ſklepki inu nadbederne ali ledjiſke koſtí ſkup pridejo. 9) Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno |
| Sacrum promptuarium (1695): | nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Nate, ino zhudite ſe! Ako bom ſhe sa naprej navadnim ledinzhizam tako lepo ſtregla, ſhe bom ſtotero nar lepſhih roshiz ſpodredila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſo podobne shameti, rezhejo mati; satorej tem popravlenim, shlahnim ledinzhizam po nekaterih krajih tudi shámetnize pravijo. Vidiſh, kako ſe navadne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus ſvojim Jogram rekuv: vaſhe ledja imajo biti oppaſſane, inu gorezhe ſvi- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ona en nograd saſadila. Ona je s' mozhjo ſvoje ledja oppaſſala, inu je terdno ſturila ſvojo ramo. Ona je pokuſſila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar oteklina na plečeh, na spodnjem delu sprednje noge, na ledici, ali na spodnjem delu zadnje noge sedi, konj navadno šanta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | benceljnovem členu razširjene, in kost močno otekla: se konju na ledici trak zavleče ali usnje pod koto vtakne in sledeče čistilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | revmatizma, ali v ledicah šanta. Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | veže noče zarasti. Dostavek. Včasi konj zavolj revmatizma, ali v ledicah šanta. Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poškodovano, in potem se zapazi vnetje v trebuhu. Pri vnetih ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu dergneš ali stiskaš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno uro vreti in precedi jo na opečene žemlje in ledice. Malo dobre smetene to župo še perjetniši stori. Ponarejena goveja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Skuhaj v toliko slani vodi, kolikor je jesiha, karpove ledice, vzemi jih potlej iz piskra in perli tej župi toliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s cunjo, ktera je s kafro |
| Zoologija (1875): | gramov. Obistna odvodnica vodi kri na svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | leſsá, vſaki 4. zolle; enu od teh ſe poloshilaa lęvo ledvizo, sgor lakotenze, naſprej proti ſprednimu truplu, to drugu pak od |
| Kuharske Bukve (1799): | pezi pozhaſi, potręſi s' znkram. 102. Ledvizhno kuhanje. Eno telęzhjo ledvizo rasręshi, sraven deni sa en krajzer v' mlęki namozhene inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napravi, kadar je vse skupej dobro zavrelo, na opečene žemlje. Ledična župa. Skuhaj v toliko slani vodi, kolikor je jesiha, karpove |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 132. Ledična župa. Špinačeve klobasice. Grah s suho zlatenko. Pečena jegulja. 133. |
| Zoologija (1875): | posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki |
| Zoologija (1875): | temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo |
| Zoologija (1875): | katerega se odcepijo živci za roke. Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k, kateri oddaja živce za noge. b |
| Kuharske Bukve (1799): | od rajsha. 100. Kuhanje od rakov. 101. Jęternô kuhanje. 102. Ledvizhno kuhanje. 103. Jabelzhno kuhanje. 104. Raspęneno kuhanje. 105. Jabelzhno kuhanje |
| Kuharske Bukve (1799): | putram, vlì notri kuhanje, pezi pozhaſi, potręſi s' znkram. 102. Ledvizhno kuhanje. Eno telęzhjo ledvizo rasręshi, sraven deni sa en krajzer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur, Kunst, v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Janeza Klennerja iz Ljubljane, je bila lično izdelana. — Anton Ploj, lekár iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4. Papirnica v Vevčah pod Ljubljano. 5. Gosp. Lud. Ploj, lekar v gornim Estrajhu. 6. Fabrika serkalov (špeglov) pri s. Vincencu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Polhoviga Gradca, za velike gosli. 43. Gosp. J. Ricinger, lekar v Ljubljani, za umetno pozlačenje in za pocinjenje razne posode |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru |
| Viljem Tell (1862): | pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled mu je na vse strani |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto bom tebe mlatila dokler te bom vbila |
| Roza Jelodvorska (1855): | večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki. O kako koristno ti je zdaj, da so te |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni, da se še kake četertinke ure po kamenje in pesek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je bla pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu, inu namarnu ſhivel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu, inu namarnu ſhivel, inu ta je ta narhujshe smert teh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro. Ako konji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se tudi od njih pridnosti učí. Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu pa smejajo. Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar se je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen, lep konj nogo zlomi, za kteriga ni druge pomoči, kakor de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mogli pogoreti, in na svoje stare dni bi bil imel lep in gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ma nasnati. Usemi anu shegnsno kadivo noi shuopou inu an liep bin stuk vseka pa use |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obomar inu ano vero je skushno. TA 36. KAPITL. An liep Shegen na ano srie dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PERPAULENIE. Perpravi van liep zimer al vano lapo ispo nate sveti vezhier ano lapo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nate sveti vezhier ano lapo miso: inu nato miso: an liep bieu pertezh prastri? nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejtih Vduva je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona |
| Genovefa (1841): | materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in |
| Genovefa (1841): | je in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na pomladajnim nébu. Réſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bila vsa v lepim vremenu vsjana, ter je pràv lépa. Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa |
| Revček Andrejček (1891): | in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša živina je, zato pa tudi kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | blizo Dunaja smo vidili tako ravnanje; krave so bile kaj lepe in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo |
| Zlata Vas (1848): | poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dalje se pa ne smejo kuhati, ker bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe v razstavi ; večja je memo tiroljske, in to morebiti zato |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Naj ti tedaj na kratko povem: Kdor se ne bojí lepe vesele prihodnosti, do ktere se dá le po krivični roki |
| Stric Tomaž (1853): | je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega sadja je zdaj na Slovenskem, na Štajerskem in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči, Afra, če mi ne veš več |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šla memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave so |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa, ki se je deržal kviško, je prazen |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | otrok! “ zavpijejo, „ali me si tako ubogala? Glej, ravno tega lepega ptička v škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem |
| Oče naš (1885): | Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zasmeje se logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega moža imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Şrovo prejo, de bo bella, sraven perpravi en zheber, inu lepga, preſejaniga bukovga pepęlla, noter déni, potler kropa nali, puſti v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga tempeljna ſhe ni bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato piſanim oblazhili |
| Genovefa (1841): | osdravel in ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stanu permerjene dam. Res je, de ste duhovni gospodje dosti lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico loša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pride v dve versti les noter. Kdor hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale |
| Zlata Vas (1848): | sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave |
| Zlatorog (1886): | A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem. |
| Genovefa (1841): | lépim, prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | opravilu nar več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so |
| Roza Jelodvorska (1855): | usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | je poskusil ob enem priti k skerbni ženici in precej lepemu premoženju. Bil je sicer kakih pet let mlajši kakor nevesta |
| Sosedov sin (1868): | vozu stal v delavnej obleki Smrekar ter se veselo smijal lepemu dvoletnemu dečku, ki ga je bil posadil na sedež, in |
| Prvi sneg (1886): | izhaja v svetu tisti, ki se je za rana privadil lepemu in olikanemu kretanju, za pogovor pa se naučil obilo praznih |
| Prvi sneg (1886): | nekoliko seznanil tudi z žensko gospôdo, da bi se privadil lepemu in okretnemu ponašanju ter bi časih duh svoj mogel malo |
| Pegam in Lambergar (1891): | tja v brezmejno daljavo in zamislila se. Videlo se je lepemu obrazu, da so misli otožne. Hišna jej naznani, da želi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveta Krisha praliv? da se ti peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi bras vsa hrupa perkashash. CITATIO 3tia. 1. Jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perkashash v'lapei zhovieshzhei podvebi? ZITA TIO! 2. da. I. Jas N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pousdignit, ali v' Prezeſiah okuli noſſiti vidimo? kie je ta leipi nauk, inu exempel te ponishnoſti per naſhi molitvi, katiriga nam |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | s'pitjam postrezh Te nage tudi oblezh, Te popotne erpergvati, Leipi trosht Jetnikam dati. 8. Te bounike obiskati, Je tudi Kristus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni. |
| Roza Jelodvorska (1855): | stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o d v o r. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delal. Da bi saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina teče, koliko več se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro bi ljudje potem pozabili trud |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | moje dete! « prosi mati jokaje. Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker |
| Zoologija (1875): | bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sgol zhudesha tę gnade, tiga ajfra, tę ſerzhnoſti, inu vſęh lejpih zhędnoſt. Popręj ſe niſo vupali na dan pokasati, tèrplęnje inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ena smęſhana ręzh od dobriga inu hudiga, od pregreſhenja, inu lejpih zhędnoſt. Njegova duſha, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | redil, ſakaj on je naj Rejnik, inu preskerbnik bil. Veliku lepeh zhednoſt je moj Joshef nad sabo imel, ter se nad |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dela. Skus perludnoſt ſe nobedn neshali: le neperludnoſt ſovrasknike dęla. Lepeh gvantov nepremore vſak imęt: zhedn pak sna vſak biti. Nikar |
| Kuharske Bukve (1799): | męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso popred vidili, in ki jih tudi |
| Divica Orleanska (1848): | čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih pripóved govorila, in je mater vùn in vùn opraševala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodili še tù in tam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospod: „Štiri in devetdeset in pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je ravno skozi okno gledal in berž veselo zavpije: ,,Tako lepih barv še nikoli nisem videl! Kako čudno se tam pri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svitlo prišel. Ravno ta gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nam naše mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo |
| Kemija (1869): | toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje |
| Genovefa (1841): | Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona je bil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PERPAULENIE. Perpravi van liep zimer al vano lapo ispo nate sveti vezhier ano lapo miso: inu nato miso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | liep zimer al vano lapo ispo nate sveti vezhier ano lapo miso: inu nato miso: an liep bieu pertezh prastri? nasried |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | darovali. Naſhe dęla ſkusi brumnoſt poſvezhene, bódo s'molitujo to lejpú diſhęzhe kadilu, katęru pred tvoje oblizhje gori pojde, inu ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi njo vsel ?” „Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj, to bi ne bilo lepo! Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Danes in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimir pa ves preplašen kakor kamen ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko v serce seglo, ravno tako, in še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar posebno to, kar je povedal o našem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po luži, po blatu domú hodijo, kakor da bi si lepo in dobro pot napravili. Po takih močvirnih krajih se poti |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo lepša in zališa. Nekdaj je bila goveja živina pri nas zlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | brez nevarnosti domú vozili. Vaša živina bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati |
| Deborah (1883): | je prav taka, kakor na ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se dalo to popraviti povsod, pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na |
| Deborah (1883): | počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše krave tako redé. Rozka |
| Zeleni listi (1896): | se jim ni divil. Vendar so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kje drugod, iskali. In res je, de ima živina veliko lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob |
| Zlata Vas (1848): | v mestu lahko spoznali, zakaj de imajo Zlatovasčani vsako léto lepši sadje in vsako léto več, za ktero so v dobrih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na enim dreveſu, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po slovensko govoriti. Ako bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma ne more biti, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko |
| Ferdinand (1884): | obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v |
| Roza Jelodvorska (1855): | Častimir, mi je naj sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico |
| Pozhétki gramatike (1811): | paſhamo. Poſtavim. Quoi de plus beau que la vertu? Kaj lépſhiga ko zhednoſt? 6. Podpizhje (!) pomeni sazhudenje al saupitje na konzu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je v' ſhtiri bíſtre reke rastekal, ga je ſhe lepſhiga delal. V' ta lepi vert pelje Bog Adama, de ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetiga piſma v' ſamozhiſtih sgledih poboshnoſt uzhile. Kjé hozhete kaj lepſhiga nauka? Beríte tedaj, ljubi otrozi, mladenzhi ino deklízhi! radi ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | opiſan venez na popirji smalanih roshiz pokasat, ki ga ni lépſhiga smiiiiti. „Venez bove lehko vgotovile, je Shofka djala: ſamo morla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bi ogenj iz nje švigal. Toraj je Elmov ogenj toliko lepši in toliko veči plamen kolikor več elektrike je v zraku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in lepši prišli bodo, ako Bog dá, in nam ohrani našega vladarja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je še le 14 dni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | »Kdo je lepši od vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tega? Kje so tvoje velike obljube in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej mi, ali v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj potreba? (Konec. ) „Pred drugim je pa izdelanje boljih in lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim pri vsih slavjanskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so namreč podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor |
| Genovefa (1841): | v nebéſih. Ta me bo tudi nameſti téga teléſa s lépſhim, kraſnejim oblékel. O, gôri v nebeſih ſe mi bo dôbro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj z lepšo dostavlja odpadek se ta! Učitelj. Veliko že tudi drugač je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pasel krave v gozdu. Vsaka krava je imela zvonec, a najlepša krava je imela najlepši zvonec. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | odpushanje , kader je moj Syn, njemu paradish oblubil. 2. Ta narlepshe zhaſt, inu pourazhilu bo tebi moj Syn! ta hvalleſhnoſt, ſakaj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe |
| Rudninoslovje (1867): | potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se |
| Astronomija (1869): | njih večini znaša čez 1000 let, in ravno najimenitniše in najlepše repatice, kakor ona od l. 1680. in 1811. itd. še |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | niso nič vredne. “ Anica pa reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “ |
| Botanika (1875): | naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih je duhoven povedal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada boſhja je te dushe narlepshe ogrinanje. XXVIII. Poſt. Vunajneh pozhutkov samapashnoſt je te dushe gvishnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kola lôme, inu ſhel ſne urata prewye. Kaj je tu narlepshe med ſtvarmy? Ta svejt: ſemla, inu nebu. Kaj tu narmodrejshe |
| Tine in Jerica (1852): | šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj — ne jedli? Če nas bo dragína tako |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele, ino ga hlapcu da. Urno ga mora perpraviti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | eden pravi , Jaka , vi ſte en mosh, vi imate to nar lępſhi ſhito, per vaſs ſe en dober glashek vina pjé |
| Pozhétki gramatike (1811): | al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor |
| Genovefa (1841): | rékel grôf ganjen, „ljubi, ſtari, svéſti vojâſhki tovareſh in vsamite naj lépſhiga kônja in sberíte ſi dvanejſt naj hrabrejſhih môjih konjnikov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De bi se pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je nar lepšiga v mestu, je velki terg sred mesta. Farna cerkev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pride sa 10 tolarjev 1000 „mil daljezh. Shivina vſake ſorte nar lépſhiga „plemena ſe v téh deshelah v velikim ſhtevilu „vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drazhja, ali oblanzov ali ſlame; kteri pa ſhe jedó, tiſtim nar lepſhiga perja pokladaj. V 3. In pol dnéh ſe zhervi |
| Moč ljubezni (1865): | ona bila. « »Dozdeva se mi, da sem se sprehajal po najlepšem raju, iz kterega sem zdaj pahnjen. O kako sladko upanje |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | mnogo opravila, ker mi je moj prednik pustil vse v najlepšem neredu. Služba me je vezala skoro ves dan na pisarnico |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | v kateri je bilo — tega sem se prepričal — vse v najlepšem redu. " „Kako pa ste prišli na sled hudodelstva? " „Po naključji |
| Ljubljanske slike (1879): | le v računstvu. Ker stanuje s svojo rodovino sam v najlepšem oddelku svojega poslopja, je on sam najgorši kinč hiše. Ime |
| Izza mladih let (1882): | in zmerom menj proti dolini. Razjasnilo se je, in o najlepšem sobici smo dospeli v Zalo. Zopet smo bili z veseljem |
| Mačeha (1883): | sredi sadnega farovškega vrta, čegar drevje je bilo ravno v najlepšem cvetu, sedi Eufemija vsa uspehana. Danes je bilo prvikrat, da |
| Vanda (1888): | bili zmeraj dobri sosedje, a meni ste bili priča v najlepšem trenutku življenja mojega. « »To je vse res, ali jednaki le |
| 4000 (1891): | prvič? Piši, Evlalija, piši! Potem pa spravita denar, in v najlepšem redu bo vse, akotudi vama povem, da je nabornina preklicano |
| V krvi (1896): | od tedaj burno življenje. Z Jeklerjem si je poiskala na najlepšem trgu »Srbskega mesta« v lepi hiši sijajno stanovanje, katero je |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v Mariborski trtnici in se še sedaj tam dobè v naj lepšem razvitku, če prav so trte že 15 let stare |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pridite k' meni, ne mudíte ſe. V' naj lepſhim kraji deshele boſte prebivali; blis mène boſte vi ino |
| Avguštin Océpek (1860): | ki je znabiti veča in ki stoji sredi mesta na nar lepšem kraju. Posebno zato sem tako rada tukaj so djali |
| Čas je zlato (1864): | naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar lepšem lovskem času, in ker ni kralj lova le s |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vsaka krava je imela zvonec, a najlepša krava je imela najlepši zvonec. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko so še v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kakó je v ti reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj lepſhi dar je ta Bogu! V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite |
| Genovefa (1841): | puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam nizh ne pomagali. Toréj ne terpinzhite |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt na letu samu mirkala, de be ta moj narlepshe hment, ali is ſlatam shivanu krilu is nobenem tudi narmajnshem |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Zato ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od kterih bi zmerni včasi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Gosp. Hradecki sicer ne potrebujejo naše hvale: njih dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor Cesarjev nar lépši konj, ako bi ravno toliko lét živel. Drevó okopati |
| Sacrum promptuarium (1695): | bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. Veronike: Leta bogaboyezha, inu Sveta Gospa |
| Kemija (1869): | CH, brez kisleca. S kalijumom se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih ino naj ljubesnjivſhih ena. Nekdo, je djal Jesuſ, je |
| Genovefa (1841): | in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata |
| Genovefa (1841): | veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko ſvôjih naj lépſhih prilik is tazih rezhí jemal , ktére ſo jo tudi |
| Genovefa (1841): | vſih shená in devíz obhajale. Vſe ſo bile v ſvôjih naj lépſhih oblékah napravljene, kakor o velikih prasnikih, in naj ſpredej |
| Genovefa (1841): | rêkla Genovefa, „to ſo rudézhe jagode. ” Pozhepnila je in nekolíko naj lépſhih naterga in pravi: „Le sini sdaj in pokuſi êno |
| Genovefa (1841): | naj ſpredej je lépa deviza vſa belo oblézhena s vervizo naj lépſhih biſerov okrog vratú ſtala in je Genovefi vénez s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vzdignili; ravno tako tudi visokím deželnim stanovam, ki so dvoje nar lepših shramb v Reduti brez vsiga plačila za obertnisko razstavo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Dine se na dilice naložé. da prej zorijo, in od nar lepših naj se seme hrani. Tudi jagodne rastlinčice se naj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sprede. Kadar kokone iz slame, dračja, oblanc oberamo, odločimo nekaj nar lepših, to je, nar čverstejsih za pleme, ter enako število |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sadišča bom, 1. ne vsih, ampak nekaj nar boljših in nar lepših hrušk tukaj imenoval, z imenom kakor jih tam imenujejo |
| Spomini (1860): | roki pod glavo denem in nebeške zvezde gledam. Čez eno nar lepših, ki je ravno nad mano blisketala, pa se prikrade |
| Razne dela (1870): | skaži, Kakor res je, ter ne laži, Sim al ne nar lepših lic, Rajska krona vsih cvetíc? Koj zerkalce ji odziva |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhedami na pot. Na Kananſko pride. Ta deshela je bila nar lepſhih deshel na semlji. V' prigovoru ſo jo le imenovali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtaroſti je enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa naprej navadnim ledinzhizam tako lepo ſtregla, ſhe bom ſtotero nar lepſhih roshiz ſpodredila; tako jes miſlim. ” |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ko ſneg. Vſih pa je bilo od dalezh viditi, kakor nar lepſhih vertniz alj gartrosh. Eno jutro jih Mariza vgleda, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je shito ſejáno, ampak tudi marſiktere Krajnjize. Saj v eni nar lepſhih ſtrani Dolenſkiga je viditi, kako vſako leto plevejo pſhenizi |
| Slate jabelka (1844): | ſ. Avguſhtin. Sveto piſmo ſploh, poſebno pa pſalmi, ſo polni nar lepſhih naukov od boshje miloſti in ljubesni do naſ, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naredile, per ſtebli glatko istrébi. Glej, de boſh is med nar lepſhih in ravnih véj, le take odbral, ktere niſo na |
| Slate jabelka (1844): | ljubesin do njega; in to je edin nar vezhih in nar lepſhih darov, ki jih boshja dobrota zhloveku dati samore. « — Pravi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne in reče eni |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se je vesel preselil v naj lepši domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom pripravil, — v |
| Tiun - Lin (1891): | visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojo misl naprebernesh, inu od tugente naodſtopesh, katiroseti v'svojo narlepshe ſdruſhbo goriuſel. Sturè terdne svoje perse is mozhjo, s'katiro |
| Divica Orleanska (1848): | se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar hujši |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njegove ſvęte Sapovdi dershati, dobri, brumni, bogabojęzhi biti? O kaku lejpu bi bilu viditi med vami! aku bi bil v' zhaſsi |
| Genovefa (1841): | vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo bilo lepo viditi, in ker smo imeli nekterekrat dež, je bila košata |
| Revček Andrejček (1891): | je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo pauperi terram |
| Sacrum promptuarium (1695): | ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od velike slatkusti je bila nje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de ni lepú. Matizh. Pak je v' zhaſsih dobru. Jęrza. Jeſt ſim le |
| Biblia (1584): | GOSPVD, pomagaj meni. On je pak odguvoril inu djal: Nej lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se! |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zdravnik. Lepó je za domovino umreti, če je treba; še lepši pa za nje korist živeti. Tudi vi učitelji ji zamorete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 40 kraje. Ta naprava, s ktero se da sadje veliko lepši in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sreči gré, in poravná, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad |
| Divica Orleanska (1848): | je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja in sveti se lepši. To pa še niso vsi prikazki, ki jih hudo vreme |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 9. Res prav lepo je, drugim blaz'ga kaj storiti, Še lepši, jim storit' in ne jezičen biti. 10. Kdor stori sovražnikam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſigavédnoſt, ſvetoſt, pravizhnoſt ino previdnoſt ſposnávali; pa nikoli nikjér ne lepſhe ino zhiſtejſhe, kakor nad Jesuſam Kriſtuſam ino tiſtim, kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | délo Ne bi hotel kaj ſtorit'? In komu b' ſe lepſhe sdélo Rákov ſmeſhno pot ſledit' ? Le kar s zhaſam ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev |
| Zvestoba do smrti (1851): | biti in z božjo pomočjo silnoga vraga premagati, ali pa naj lepše smerti hrabroga vojaka umreti. Krepko nagovori toraj Zrinji svoje |
| Povodni mož (1855): | pa je bila Študenčeva Poloca: Bile ste po sodbi vsih naj lepše dake cele fare. Razloček med njima je bil ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' preganjanji, ki ſo ga verni terpeli, ſo ſvojo zhednoſt naj lepſhe pokasali. ˛Shtefan, poln ſvetiga Duha, je velike zhudeshe ino |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Takšnih je treba ali iz svoje čede zbirati, ali nakupovati. Nar lepše praseta, ki od takšnih roditeljev spomlad pridejo, je treba |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa tudi perje neki červi ali kukci ranijo, da izkipé. Nar lepši pridejo iz Perzije. Za kurjavo je mlad hrast boljši |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | srovo grojzdje več dobička dá kakor vino, bi se zreli nar lepši grojzdi potergali in v mesto na prodaj nosili. Tako |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mesca žanje in pri nas v kozolce vozi, kjer se nar lepši posuší. Zelno perje, in repna in koreninina cima naj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dreves nič ne varje; b) izbirajo se tudi za kurjavo nar lepši in še rašče drevesa; za ostarčine, kljukaste in zavite |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | primejo, ko se koli posadé; v vlažni ne močirni zemlji nar lepši rastejo. Če se sajenke sadé, to je, mlado drevesca |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi druga klaja in druge rečí, posebno ajda v kozolcih nar lepši posušé, in se dvojic (Doppelharfe) za nar boljši shrambo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drevesa dá, bomo bolj pri semenu ostali, iz kterega se nar lepši, nar zdraviši, nar močnejši in nar terpečiši drevesa izredé |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa 2 do 11 funtov, če se le dvakrat strižejo. Nar lepši, manj lepa, in nar manj lepa ima vsaka svoj |
| Razne dela (1870): | svetu tem Še Slovencam nekaj peti. Vitez Paris. Paris je nar lepši vitez, Serca vse mu spejo v rop, Z vedle |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nam Marija, Joshef, ˛Simeon ino Ana; alj isgled vſih isgledov nar lepſhi ſvetiga shivlenja nam je Jesuſ ſam, od kateriga denaſhen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' ſveto voljo boshjo pdda. To nam shivlenje pravih kriſtjanov nar lepſhi pokashe. Bil je na Nemſhkim poſhten kmet, Pavl po |
| Življenja srečen pot (1837): | ſlushevnim ſtani ſveto shivel, je bil vſim torarſham bogabojezhiga shivlenja nar lepſhi isglèd; sa ſvojiga apata alj poglavarja ſo ga svolili |
| Življenja srečen pot (1837): | ino prihodniga. “ Tim. 4, 8. „Brumnoſti hod je med vſemi nar lepſhi pot. “ ˛Sv. Gregor. 5. ˛Sv. Avguſhtin. Isglèd praviga poboljſhanja |
| Življenja srečen pot (1837): | ſhe toljko lepa prídiga, ino Bogu ravno tak dopade, kakor nar lepſhi molitva. Goſpodarja ſo beſede njegove shene sa Jesuſa ſpet |
| Življenja srečen pot (1837): | pravizhne volje, kakor tezhe le ena kerv po njihovih shilah; nar lepſhi je pa sa brate, ako jih ne raslozhi terplenje |
| Življenja srečen pot (1837): | ino jih mladi orli sa potokam poshrô. “ Prip. 30, 17. „Nar lepſhi je mladina, ki ſe Boga bojí; nar vezhi zhaſt |
| Slate jabelka (1844): | s’ tem nar bolj Jesuſu Kriſtuſu podobni poſtanemo, kteri je nar lepſhi sgled vſih pravih zhednoſt. « — ˛S. Franziſhk ˛Salesi. ˛Sveti ſlushabnik |
| Slate jabelka (1844): | vpraſhan, od kod to pride, de je njegovo polje smiram nar lepſhi. In je odgovoril: Miſlim, de to pride is tega |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | apnica pa jim zlo hasne in sladke in prijetne in lepodišeče na taki apnéni zemlji, kjer je malo ilovne, vertne parsti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tacih malin ali samih ali pa z druzimi rečmi pomešanimi lepodišeče žganje žgati, ker te žlahne maline svoj lepi duh vedno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | čern, Perlentraube in druge, posebno ktere imajo bolj mesnate, sladke, lepodišeče jagode, ki so tudi za žlahno vino dobre. To je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | moštu preden vrè, ali pa tudi v starem vinu naredí lepodišeče vino. Ravno takó se dá iz tacih malin ali samih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni podrobiti. Kdor déla in blaga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal |
| Tine in Jerica (1852): | napuh in nečimernost zapeljan. Pa materi reči, naj otroka z lepotičenjem ne razvadi, bi bilo toliko, kolikor ji v oči skočiti |
| Genovefa (1841): | je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni poroki, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svoje hiše in stanja in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če ti je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se sme pa le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ravno po ti podobi veči, de pride v dve versti les noter. Kdor hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1 |
| Robinson mlajši (1849): | Ni se mu pak zdelo, da bi k tomu vsaki les dober bil; zato si je izbral, kteri bi terd ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se po tem, da ima večje in sercu podobno perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les belega gloga |
| Genovefa (1841): | podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila |
| Genovefa (1841): | Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta léſ v môji roki poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo, kar ti bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter dene ino piha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leſnike. Tode zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali de bi delo prevezh persadevalo, je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih, kjer shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V'sadnim Firtelzu per lepimu zhiſtimu vremęnu leſs sa zimprat ſękati, toku dalje terpi, inu ga zherv ne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sadnimu Meſzi obrozhe ſękati, toku veliku dalej na ſodeh terpijo. Leſs pa sa derve ſękati, kader Meſez gori jemle, toku to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de naši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni olupnik veljá 40 kraje. Ta naprava |
| Zlata Vas (1848): | dobro. Kadar so v gojzdu mesto zadeli, ki je premalo lesá imelo, so toliko iz druziga vzeli, kolikor je uni premalo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od več straní |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat sem dobil odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | druga pot očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v |
| Robinson mlajši (1849): | naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi |
| Robinson mlajši (1849): | le igračka zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino |
| Robinson mlajši (1849): | maraje, je le ročno tekel, da bi si za — nj lesu poiskal. Ni se mu pak zdelo, da bi k tomu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko, kakor lok, napéta, tako de je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je nar bol napęt: al ſhe saſtopniſhi: ſe vsamęta dva leſsá, vſaki 4. zolle; enu od teh ſe poloshilaa lęvo ledvizo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | konza tiga herbtá, glih na sdol; kjer tedej te dva leſsa, en glih ogèl ſturę, inu vkup sadęneta, na konzu obęh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goſtokrat prasnovali, ſo ſe od ſtariga vojſhaka navuzhili is domázhiga leſu mnogotere sa domazhijo potrebne rezhi ſami narediti. Kolovrati, leſene ſklede |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dela alj drakſlarije prav dobro navadil. Bersh poſkuſi is tákiga leſú kokolovrate, torila, pipe, ſhkatle, shlize, zhedne palize ino drugo domazhe |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | Zraven pa pazi, da boš enakočasnu preloženim gosencam odločil druge lese, nego gosencam, ki se 12—16 ur pozneje izbudé. Ako |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | mladike, i ko bodo zlezle nánje, prenesi jih na take lese, na kterih so gosence, ki tudi še niso za spanje |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | stare kožice; i potom še le jih prenesi na novo lese. Tudi to se lehke dela s pripomočjo luknjičastega papirja, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan |
| Gozdovnik (1898): | Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je omahnil in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v |
| Kemija (1869): | v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji in v lesu ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gojsdov v kakim kraji, toliko mènj ſe poſameſnim gojsdam na leſu posná. Vſakdo ve, de ne prineſe dobizhka, zhe med drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do sadnjiga ſhtora in zveka pohlaſtájo. — Per grajſkih gojsdih in leſih ſizer borſhtnarji drevéſa odkasújejo, ki ſo poſekati, pa ti niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſebój potégne, vſe s tém vred kupzu gré. — Kjer v leſih oglje kuhajo, poſébno najeti leſarji (holzarji) vſe radi potratijo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perpravno, ali kjer ſe je léſ ſam slo opuſtil, novih leſóv saſejati, kakor ſe je ſem ter tje na Gorenſkim in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kakó pomagati. Reſ, de ſo ſem ter tje ogledniki leſóv (hoſtnikarji, borſhtnarji); ali do sdaj je to ſhe malo pomagalo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho pride, ino ſe me lóti. Jàs pa savpijem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih takih lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali na peči, ali na sapi in na soncu. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugim koncu naj bodo vrata šest čevljev široke, de se lese vun in noter devajo, pa se mora takó zapreti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nič ne kadi, kér sadje ne sme po dimu smerdéti. Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge in široke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali 10 zhevljev, in de ima ſtrop, zhe tudi is léſe, pa ometan. Potlej pa ob ſteni léſe kakor polize is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe lahko saporedama pozhedijo , ko zhervi na drugo slesejo. Te leſe leshé po 2 zhevlja ena nad drugo per ſteni na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kozbo puſhati. Ko ſe vſi zhervi vpredejo, je treba leſe in dilize, na kterih ſo bili, vseli in lepó poſnashiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe tudi is léſe, pa ometan. Potlej pa ob ſteni léſe kakor polize is térſta ali pa is leſenih palizhiz takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | palizhiz takó narejene, de zhervi lahko od ſpodej nanjo slesejo. Léſe ſe tadaj takó naredé, de ſe tèrſt ali pa leſéne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mehki poſtanejo, nehájo jeſti, sazhno vratove nakviſhko vsdigovati, po robi leſe leſti, kakor de bi nekaj iſkali in bi radi nakviſhko |
| Revček Andrejček (1891): | vežnim vratom, potrka in pokliče. ) Jeklen! Jeklen! (Zbeži tudi skozi leso. ) Andrejček (v polspanju, skloni se). Zdi se mi, da sem |
| Revček Andrejček (1891): | na tleh). Dobro se je izvršilo. (Izgine na zadaj skozi leso. ) Grešnik (gre k vežnim vratom, potrka in pokliče. ) Jeklen! Jeklen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi ſhe vezhkrat vmeſ, to je, drugo isbo ali prebivaljſhe, léſo ali mresho jim s perjem naloshiti, de nanjo slesejo; ſtaro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali mresho jim s perjem naloshiti, de nanjo slesejo; ſtaro leſo pa vseti, poſnashiti in poſuſhiti, jim ne prevelike ne premajhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo per ſteni na ſtebréh ali pa saporedama. Na drugo léſo pa slesejo zhervi. Kadar ſe jim paſha perneſe na novi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | poslopje, ko bo vse dodelano; tode delo počasi napredje. Od Lesic proti jezeru delajo čez Savo nov most, kar je prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ga zna Sava v kratkem vzeti. Po nevarnim klancu od Lesic še zmiraj ni na strani ograje, in kakor se kaže |
| Zlatorog (1886): | druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In tam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Pri kraju vode je bil lesén stopáj, na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali |
| Fizika (1869): | Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu ometána; na drugim koncu naj bodo vrata |
| Robinson mlajši (1849): | okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor sim vam ravno popred povédal. Nar slabéji so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Niso ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj v mlakah, kot na suhem; preden so dobili vojaki lesene hiše (in še zdaj jih ni za vse dosta), so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se sterdi in raste. Od mladega taka rastlina še nič lesenega nima, ampak pozneje se korenine in bili sterdijo in zlesenijo |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | pocepalo v jarek. Avgust, ki je gledal zmirom z visokega lesenega stolpa, da napraviti nov, četerti most. Ali ne upajo mu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tanko pomažejo, poverhu pa se s prahom iz 6 delov lesenega pepéla in 1 dela sožganih kostí ali pa krajde zmešanim |
| Zlato pa sir (1860): | pečinah, da se bom komaj mogla ločiti od ovác in lesenega stanú. Zadovoljna sem, nadlog se več ne bojim, pa upam |
| Kupčija in obrtnija (1872): | gore do podstrešja. Te bele niti prepredejo vse, kar je lesenega, v hiši od zunaj in od znotraj, še celo skoz |
| Najmlajši mojster (1896): | glavice. Pred hišnimi stopnicami sta stali dve palmi in z lesenega pomola je stegal zeleni bršljin svoje vejice navzdol. Čedno pobeljena |
| Žalost in veselje (1870): | rokah imela je patanošter ter opravljala svojo večerno molitev. Na lesenem stalcu je berlela leščerba, na steni viselo je razpelo in |
| Žalost in veselje (1870): | ktere je Indijan znal prav dobro speči verteč jih na lesenem ražnju nad žerjavico, nekaj kruha in steklenica vina, to vse |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Spomnil se je, da se je pred nekimi leti na lesenem konji sedéč v krogu vozil pod veliko, iz platna narejeno |
| Cyclamen (1883): | njega, skoro dotikajoča se ga. On je slonel ob debelem, lesenem stebru ter neprestano in molčé gledal ven; kam: ali v |
| Cyclamen (1883): | katerega je davkarski sluga umetno pri kresnem ognji na dolgem lesenem drogu pekel; vsi skupaj pa so zložili novce ter kupili |
| Iz arhiva (1890): | več so govorili njuni pogledi. Bila sta že skoro pri lesenem križu, ko ju je ustavil neki šum. Kakih deset korakov |
| Očetov greh (1894): | vstopi mati ter prinese hleb črnega kruha in na majhnem lesenem krožniku kupec lepih jabolk. »Letos jih je bilo nekaj, tu |
| Najmlajši mojster (1896): | zakon med Žlebnikom in Tramterico, sedel je najmlajši mojster na lesenem pomolu, njemu nasproti pa hišna gospodinja. »Sedaj so zavore odstranjene |
| Gojko Knafeljc (1899): | in zaždel. Po sobi je bilo tiho, pusto, dolgočasno. Na lesenem pultu, ki mu je služil za pisanje, je dremala mala |
| Obljubljena (1881): | let. Jaz sem se rodil, to ti je znano, v lesenej oglarskej koči visoko gori na planini, ktero je odnesel, ko |
| Luteranci (1883): | krik se razlega v globini in kletev nekoliko višje ob lesenej brvi, ki vodi prek Kokrske globine. „Ali si utihotapil enega |
| Zvezdana (1883): | krst in slobodo zlatno« med polmesecem in jugoslovanskimi junaki. V lesenej koči je sedel v istem času proti večeru črnogorski častnik |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | tare glad. Zatorej mu prinese kakor beraču nekaj jedi v lesenej skledici. Z neizmerno slastjo použije Branko slabo večerjo; kajti dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni olupnik veljá 40 kraje. Ta naprava, s ktero se da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein |
| Genovefa (1841): | ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v rokah dershala, ji je bil |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob ſteni léſe kakor polize is térſta ali pa is leſenih palizhiz takó narejene, de zhervi lahko od ſpodej nanjo slesejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske |
| Robinson mlajši (1849): | železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego li z leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna in s strani, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na srednji ogenj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je dobra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za vidovino, to je, za človeka, kteri vse zna, celó leseno laž napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj Matjaš je |
| Kemija (1869): | imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina |
| Kemija (1869): | delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče |
| Kemija (1869): | Holzgas, plin iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina |
| Kemija (1869): | iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še več govorice na koncu |
| Kemija (1869): | fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510. |
| Botanika (1875): | iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del, ki je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi |
| Botanika (1875): | les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi |
| Botanika (1875): | cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo |
| Kemija (1869): | izkopane rude se v ta namen razdrobé in pomešane z lesnim ali kamenim ogljem sipljejo v plavež, pod. 54. Predno se |
| Botanika (1875): | povezkih, zato vidimo v dveletnem deblu stržen obdan z dvojnim lesnim in z dvojnim ličjim kolobarom, med kterima, je tvorilno staničje |
| Robinson mlajši (1849): | da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku |
| Bolna ljubezen (1874): | je pustil — dva cekina, rumena, okrogla in tako vabilno se lesketajoča. Kako se mi je užgal srd v duši! Pograbil sem |
| V krvi (1896): | okna pl. Jekler, da je zarožljala kakor čisto srebro se lesketajoča sablja, ter dejal: »Gospica, nevesta prihaja! « Vse je pohitelo iz |
| Vinjete (1899): | zavladalo med njima od prvega hipa. Kakor da pelje vsenaokrog lesketajoča se megla; nikjer jasnejšega mesta in trdnih oblik. Ali nekdo |
| Vinjete (1899): | vrag vedi, – odkar sem videl ta dva čudovita siva bisera, lesketajoča se v rosni luči, – nimam nobene simpatije več do temnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 |
| Revček Andrejček (1891): | proti ozadju na levo. ) Andrejček (sprejme od Jerice citre, katere leskečih oči ogleduje, ne da bi se za vse drugo kaj |
| Gozdovnik (1898): | Morala sta prav blizu mimo Pepota, ki je prišleca prebadal leskečih očij trepetaje iznenadenja. Grof je moral to ostro pogledovanje opaziti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z |
| Genovefa (1841): | ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in podolgovate, iz kterih se čez tri dní beli z leskečo mokroto obdani červiči naredé. V manjši hišice deva matica zalego |
| Razne dela (1870): | pripaše, Skit si pripravi blešeč ugodne širjave in teže, Dene leskečo potem čelado na glavo ponosno, Žima jo kinča vse krog |
| Ljubljanske slike (1879): | pravi temu „gosli kazati“) in da dobi koža pravo, nježno, leskečo barvo ter potrebno voljnost, se rabijo razne pomade, šminke, dišeče |
| Obljubljena (1881): | imenovali ljudje« pristavi Pavlina in povesi obraz, da bi zakrila leskečo solzo v očesu. »Imenovali so naju obljubljenca« nadaljuje z mehkim |
| Gozdovnik (1898): | bilo vzdignolo že zdavnaj ter je s svojo jasno in leskečo lučjo razsvetljevalo krajino, da jo je bilo daleč razločevati. Brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bela, Ko sestrica nas vesela Od kraljev'ga solnca dana: Glej! leskeče se v blišavi Vse v dolini in višavi! Zdaj zvestó |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | noč, grom in burja razkačenost vojščakov še povečuje. Strašno se leskeče o bliskanju orožje. Po junaštvu, umetnosti in sreči je premagal |
| Kranjska nevesta (1864): | Glej, kako ti je vodica mirna in pokojna, in se leskeče v solnčnem žaru, ko se je malo popred penila in |
| Razne dela (1870): | ona ozrè, ugleda nebeški zatilnik. Nedrija rajskiga kras, očesi pohota leskeče, Vida zavzeta ji koj izusti te krilate slova: K čemu |
| Marjetica (1877): | Cilja in pokaže Marjetici novo srebrno dvajsetico, ki se tako leskeče pri ognju, da človeku kar vid jemlje. "Torej je res |
| Abadon (1893): | nego njih hvala, onda si tudi lahko pomagaš. Dočim se leskečeš v visokosti in v odlikah, čuti se narod samega sebe |
| Tihotapec (1855): | Mu na licu bledem sije, Kot u jutranji naravi Rosa lesketa na travi. Milo strune kmal donijo, Kmalo divje zaveršijo, Milo |
| Ljubljanske slike (1879): | ali „komísar“, kakor mu priprosti ljudje pravijo). To se ti lesketa, bliska, škriplje in kadi za njim, nihče drugi se ne |
| Prvi sneg (1886): | narodov in vseh stanov vsega svetá. In kako se vse lesketa od samega sijaja! Tù vidiš gospodično, ki se je preoblekla |
| Postillion d'amour (1887): | prednjem krovu. Drugi dan solnce pripeka na brodič, Čankiang se lesketa in jemlje vid, izgubil je svojo moč, zlil se je |
| Blagomir puščavnik (1853): | po žilah. Zdaj se udariva. Škiti se o solnčnem svitu lesketajo; od njih odletajo zagnane sulice nazaj. Konjiča razgetata; bilje vroč |
| Roza Jelodvorska (1855): | tamne megle se gubijo in zvezde se ena pri drugi lesketajo. Ko juternja zarja napoči, zleze žalostna, nesrečna deklica iz goščave |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | naročje in se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot |
| Slovenske večernice (1865): | ki jo je poklical iz zemlje; od sihmal se je lesketal poprej sovraženi križ mogočno po cerkvah, na hišah, po mestih |
| Bolna ljubezen (1874): | je polno naročje dragocenega nakita, kateri se je čudno sivo lesketal. Strah me je bilo tega bleska! Avrelija pa je počasi |
| Cyclamen (1883): | dan je bil. Sneg, ki je na debelo pokrival zemljo, lesketal se je, da je jemal vid očem, in raz drevje |
| Pogreb na morju (1894): | žarko na vzhodnjem nebu. Dolg, srebrn, tresoč pas se je lesketal po morju, a na skrajni meji tega traka je zapazilo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | natura je tukaj pred njim razprostrena ležala in se je lesketala v jutranjim soncu. Tu so bili zeleni travniki, tam travnati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mili njegov obraz, obernjen proti mladenčema, in lepo se je lesketala v zlatu in biserji bogata njegova vojaška oprava. Bralo se |
| Stric Tomaž (1853): | vijo okoli okroglih lic; njegove černe oči so se tičas lesketale izpod gostih in dolgih obervi. Lepo oblačilo, rudeče ko škerlat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvezde blizo nje kar skrivale in le dalnje so se lesketale na čistem temnem nebu; razlivala je pa tudi svojo svitlobo |
| Ferdinand (1884): | vzdihne žalostno. »Kje so njene svitle oči, ki so se lesketale lepše od zvezd! kje njena zala rudeča lica, krasnejša od |
| Ferdinand (1884): | je ozrla proti nebu in debele solze so se jej lesketale v očeh. Hotel sem se izgovarjati ter jo prositi odpuščenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je več luč, v veliko krajih sto in sto lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ravno tako jabelka, češnje, grojzdje; in imenujemo divje, hostne jabelka lesnike; češnje samorašnice, tičnice; divje grojzdje viniko. In je še veliko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | češplje, breskve, hruške, ter slabe hruške in jabelka, nar bolji lesnike. Zrele pa ne še ugojene, se za vino lahko obernejo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | plemena je nektero lepši in boljši; ker vemo, da nektere lesnike, divje hruške so lepši in boljši od druzih. Posebno velja |
| Domen (1864): | Špilkin Jožek je kobacal od veje do veje dol z lesnike. Večkrat pa je postal in poslušal, ali so res odšli |
| Domen (1864): | popred, predno je svoje suhe kosti na najviši rogovili vejate lesnike posadil. Komaj pa se je, dobro vsedel in jel razgledavati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ |
| Domen (1864): | krojača. „V domačih krajih si, Domen, na travniku grajskem pod lesniko. " Oba molčita. Čepé gleda Jožek nekaj časa v obledelo lice |
| Domen (1864): | je dedje niso zastonj posadili. Še le ko Špilkin Jožek lesniko dotiplje pred svojim nosom, razbere si v svoji razmišljeni pameti |
| Domen (1864): | tudi ne grem domú, primojduha da ne grem, tukaj-le pod lesniko bom spal. " Za vzglavje si prinese precej veliko pest merve |
| Domen (1864): | je Jožek dobro slišal, da je nekdo pod njim, pod lesniko. „O Jezus, pomagaj! " ječal je zopet nekdo. „Ahá, ta ima |
| Turški Pavliha (1864): | in koristna da je? " —„Pa, res", rеčе vertnar in kupi lestev. Ali na vertnarjevi strani je moralo biti kaj lepo, ker |
| Turški Pavliha (1864): | ravno tako visok kakor Khojeva lestev. Enega due je stala lestev pri zidu ne na Khojevi, ampak na sosedovi strani, zraven |
| Turški Pavliha (1864): | Bil je med vertoma zid, ravno tako visok kakor Khojeva lestev. Enega due je stala lestev pri zidu ne na Khojevi |
| Turški Pavliha (1864): | O", odgovori Khoja z nedolžnim obrazom, „hotel sem ti le lestev ponuditi na prodaj. " — „Prav, prav", reče vertnar, „ali zakaj pa |
| Tiun - Lin (1891): | Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo |
| Turški Pavliha (1864): | na moj vert, in kakó si jo pa izdelal brez lestve? " Zadnjih besed bi ne bil smel reči, ker Khoja se |
| Turški Pavliha (1864): | biti kaj lepo, ker vidimo ga, čeravno ni imel več lestve, vendar že drngi dan zopet na sosedovem vertu. Danes pa |
| Razne dela (1870): | sled zgubimo, V igro klam le vid obračamo, Čednosti ko lestve zapustimo, Spolnimo telesu voljo vso. Vsmili se, takrat Gospod ljubezni |
| Ljubljanske slike (1879): | ker ženska še dandanes ne more splezati na drevo brez lestve; o lestvi pa še v sv. pismu na tem kraji |
| Izza mladih let (1882): | švigal. Skočim nazaj, dopovem s silnim glasom, kako je in lestve so bile v hipu na tej strehi. Jaz pa silno |
| Izza mladih let (1882): | sebe za vodjo pri gašenji postaviti. Prvo povelje je bilo, lestve nastaviti ob hišno streho na nasprotnem kraji ceste. Bil je |
| Pegam in Lambergar (1891): | so baklje in razsvetlile silnega Ostrovrharja, ki je stal vrh lestve in pripravljal se, da se popne čez predprsje. Za njim |
| Od pluga do krone (1891): | vseh krajih. Gôri dospevši, oklene se Janez z nogami dobro lestve in pričnè s sekirinimi ušesi takó silno tolči po trdnem |
| Pegam in Lambergar (1891): | ukazal pripraviti, kar je bilo za naskok potrebnega, butare in lestve; in zaviti v temno noč bližali so se napadovalci varno |
| Tihotapec (1855): | objem. I Ana od neznane moči gnana, se spusti po lestvi, ki jo Ivan derži in Matiče jo vjame v naročje |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | jaz. Stražnik gleda še bolj pozorno, potem pa zleze po lestvi doli in reče meni in komisarju na tihem, da ljudstvo |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | vse je tiho. Na to zleze eden mestnih stražnikov po lestvi do okna, odpre s silo otvornice ter pogleda v sobo |
| Ljubljanske slike (1879): | še dandanes ne more splezati na drevo brez lestve; o lestvi pa še v sv. pismu na tem kraji prav nič |
| Ljubljanske slike (1879): | in se je nadjati od njega, da bo po službeni lestvi nagleje kviško plezal, se mu pripeti nepričakovana čast, da ga |
| Ljubljanske slike (1879): | vselej sam kriv. Tudi pisač se je bil namenil na lestvi življenja splezati do vrha, ali – – spodletelo mu je na nji |
| Luteranci (1883): | pride v roko razjarjenemu sovražniku luteranstva. Zaradi tega spleže po lestvi pod slamnato ostrešje, pretrga si ondi slabi krov in skoči |
| Veliki grof (1885): | Holzerjem Viljem; brez vspeha je lezel od druge strani po lestvi k njima Cahej. Klin za klinom se mu je lomil |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | se mi je, kakor miši nad izbo, kadar maček po lestvi skakóma stopa,« reče jeden starejših. »Meni se zdi, da jih |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | in mečile, da je začinjal po času iz divjačnosti ga lesti, živino si rediti in zemljo obdelovati. Vse najpotrebnejše in koristnejše |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | izvaljeni, kar se večidel čez 8 dni zjutraj zgodí, začno lesti, in hočejo precej jesti, se jim dá zrezanega murbnega mehkega |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | katero so skriti moravski Sloveni. »Koliko je istine in koliko lesti v tem, kar si govoril? « vpraša Svetopolk, ko sta bila |
| Gojko Knafeljc (1899): | To mu utegne postati usodno! V Bratičevo srce je začelo lesti kesanje. In ni ga hotel odpraviti iz njega; v kratkem |
| Gojko Knafeljc (1899): | se mu je izvil globok vzdihljaj, in začel je skupaj lesti. Grahorica je viknila ter ga hotela udržati, a v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo |
| Botanika (1875): | mnogo časa potrebnega, preden se z njimi nasiti voda, ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v'sigujejo, kadér ſe ſol taja, inu raki na travo lęsejo. Pijavke v'glash dęni' vſaki dan jim ſrishino vodo dej |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſebe is dimnika doli padajo, kader zhervizi is senile ven lęsejo, aku Sonze al Meſsez je teman, al meglan, kader Sonze |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | goved drugi z rogom trebuh razpara, da čreva skoz rano lezejo: se mora ranjeno živinče na tla vreči, čreva se mu |
| Gozdovnik (1898): | ko bi ne imeli drugih namer! « »Le pustita jih, naj lezejo gori. Bodo že še tudi doli prišli! « Z največjo opreznostjo |
| Robinson mlajši (1849): | je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali |
| Robinson mlajši (1849): | ko bi to bilo, bi prederzno ravnal, ko bi ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej lezel, in Hafed ga pri tej priložnosti vpraša, kedaj da je |
| Zeleni listi (1896): | S povešeno glavo, kakor pravi grešnik, lezel je proti hiši. Bogdan, kateri ni vedel, kaj se bo |
| Domen (1864): | jej! O Ježiš! " tožila in molila je mati. Precej je lezla v hišo po palico in potem je švedrala naglo, kolikor |
| Slovenske večernice (1865): | pri sercu. Veselé se otroško svojega junaštva, pela je in lezla zmirom bolj na dno. Zdolej je bilo ravno. Po strani |
| Slovenske večernice (1865): | pol zmešane pameti. Od skale do skale se je spenjala, lezla od germa do germa, iskaje ravnih prekel za natič. Zašla |
| Cyclamen (1883): | družba je šla počasi za njim. Večina gonjačev pa je lezla globoko pod grebenom po ozkem jarku proti dolini. Hipoma zaženo |
| Žgánjar (1890): | pokušal pijačo in se smejal na tihem, mešetarju pa je lezla glava pdd mizo. Pri Vodopivcu doma pa se je že |
| Od pluga do krone (1891): | vodó. Vehovec se še vedno ni zavedal. Kri mu je lezla po obrazu. Duhovnik pokliče Vehovko in Mihevca v hišo in |
| Gojko Knafeljc (1899): | ki je komaj še poznal Gojka. Glava mu je že lezla nizdoli, male brke so bile vse mokre in slinaste, oči |
| Gojko Knafeljc (1899): | doli. Roke so se mu tresle, in glava mu je lezla na prsi. »Nad kom? « je dejal hripavo in se ustavil |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | proti ogrenjenim čbelam in čbele bodo vsaka k svoji matici lezle in se tako same razdelile; če še hrume, se večkrat |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | škropi in prazni panj jim nastavi, in ko bodo va-nj lezle, glej da matice vse dobiš in jih vsako posebej v |
| Domen (1864): | pak se mu je vedno gerbančilo in obervi so mu lezle vkup. Ko so hlapci in dekla videli, da mu nekaj |
| Roman starega samca (1895): | počitek, niso zadostovale upehanemu duhu in životu. Oči so mi lezle vkup, po životu sem pa imel čut, kakor da so |
| Kotanjska elita (1898): | je premagala nenavadna utrujenost in zaspanost, in oči so mu lezle skupaj. Skoro je zadremal na naslanjaču; knjiga mu je zdrknila |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | tjè svoje gorne ali divje rodovine spomnivši prederzno poskoči, bomo lezli. “ To je taka zmes, da človek še skoraj ne vé |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | nemška; ali vender bilo bi dosti umevneje vsaj tako le: „Lezli bomo poleg tega jezljivega serditeža, ki danes le bolj tiho |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | in se je deržal, kot bi mu červi iz nosa lezli, in kmalo ozko luknjo, kmalo svoj trebušček pogleduje. Šnakšnepskovski se |
| Potovanje krog Triglava (1860): | mislil, da bo tako dobro šlo! Se vé, da smo lezli večidel po mačje, in da so bili persti kmalu vsi |
| Potovanje krog Triglava (1860): | vročina razkosala nakopičeno plazovje v veče ali manje kupčke, in lezli smo le čez ostro kamnje, kterega rujavo obličje je kazalo |
| Žalost in veselje (1870): | oserčji, toraj tudi naši zakladi. Čeravno komaj na pol živi lezli smo vendar dalje iskaje obljubljene dežele. Neko noč smo počivali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bolj živ biti in de se manj časa pečejo. Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih potegni in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna pečenka s solato. Maslena |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lešterke v skledo in poli jih s polivko (zosam). Pečene lešterke s smeteno. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s čebulovo polivko in zelenim hrenam. Nadevani ohrovt. Pečene lešterke. Tirolski štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s solato. Jabelčna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in jajčnic v kozi z drobljancam putra pari, položi pečene lešterke v skledo in poli jih s polivko (zosam). Pečene lešterke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | živ biti in de se manj časa pečejo. Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih potegni in kolešček |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s krompirjevim hrenam. Višnjevo zelje z jesiham. Lešterke v žolci. 48. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kafre primešane, in ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje |
| Zeleni listi (1896): | je mislila deti v kavo, pregriznila je poprej. Orehe in lešnike, katere je kje dobila, strla bi bila lehko s kladivom |
| Zeleni listi (1896): | slabo navado, da je vedno z zobmi grizla sladkor, orehe, lešnike in druge take trde reči. Vsak košček sladkorja, kateri je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno semlo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zlo ljubijo in iščejo, prej ne pojedó. Ravno tako tudi lešnjiki. Pri obrezovanji se orehom ne smé verh nikoli odrezati in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | In je še veliko druzega sadja, postavim, dren, rudeči maljnici, lešnjiki, orehi, kostanj i. t. d. ki jih pustimo rastí brez |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | enake lastnosti, samo da so mraza neobčutljivi, in nekteri žlahni lešnjiki, rudeči in podolgovati in drugi okrogli, debeli so prijetna jéd |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | boljši memo suhih. Zorijo ob ajdovi žetvi. Orehom podobni so lešnjiki, ki imajo z orehi red enake lastnosti, samo da so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krajih (goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V zavisnih stavkih |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Kdor nej z meno, le-tá je zoper mene. Kakó imajo tenko vest! Če se Skoz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so |
| Ferdinand (1884): | ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način dobiti strupa da ne bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz A drug kurir za njim, po koliko milj mora le-tá na dan prehoditi, da bode dohitel prvega v 4 dneh |
| Valenštajn (1866): | če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko |
| Valenštajn (1866): | tej bliskoti sme le kralj stopiti. Tekla. O, tiho o le-tem zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani |
| Sacrum promptuarium (1695): | Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele |
| Sacrum promptuarium (1695): | petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum |
| Biblia (1584): | Inu vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri je poprej ſturil, potle |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | takú de ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr, inu Andręj njegóv brat. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio |
| Sacrum promptuarium (1695): | noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | določitev treh ali več neznank je treba prav toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med seboj v nikakem nasprotji in druga |
| Sacrum promptuarium (1695): | Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ispuſtil. Judje pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 gl. treba |
| Biblia (1584): | Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen |
| Biblia (1584): | s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 15. Sakaj ſèrzę letiga ludſtva je otèrpnęlu, inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali |
| Biblia (1584): | od Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi njega ferratal. LEte dvanajſt je Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl: Nehodite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv ſkus Synu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak imate s' Svetim Duham kerſteni biti , ne dolgu po leteh dneh. Ti tedej , katiri ſo bli ſkupperſhli, ſo njega upraſhali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu jo shę snaſh grobiti, koker te ſtare, v'treh Lęteh imaſh aku ozheſh, v'tvojmu uogradu ſam Mushkat, Roſoshki al |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | notrajnim veſsęlam napolnio. Ali kadar premiſlim, de vękſhi dęjl od letęh ludy, kumaj is Zęrkve pride, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nevumni ravnu taku, kakôr ti nar bol vuzheni brati. V' leteh bukvah bi jeſt hotèl, de bi ſe vy navuzhili, kakú |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vmeri, inu ne boſh vezh shivel (Isai. 38. I.) Per letęh beſsędah ſe ta Krajl k'sydu oberne, sazhne moliti inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſorte nadloge preterpęti, katęre bó Bogu dapadlu vam poſlati. V' letęh bukvah bi jeſt hotel, de bi le vy navuzhili krotkoſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręh v' tvojim ſerzi. Kar ſi ſam po rieſr'ezhi v' letęh rezhęh ſkulsil, bó tebi veliku vezh; kakor moje beſsęde, povędalu |
| Biblia (1584): | Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode napoji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prejęl. 42. Inu katęri koli bó pyti dal enimu is letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rezhy vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó |
| Sacrum promptuarium (1695): | Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pravimo, da je z druzim številom razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji Jogri, aku bote med |
| Biblia (1584): | kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo |
| Biblia (1584): | djal: Vam je danu, de vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tukaj. 42. Krajliza od Juga bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató kęr je priſhla od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | govoril supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na |
| Biblia (1584): | tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn |
| Biblia (1584): | hujſhe poſtane, kakòr je poprej bilu. Taku ſe bo tudi letimu hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali |
| Ta male katechismus (1768): | odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost |
| Ta male katechismus (1768): | Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu tu bras |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki ima v sebi 8 do 9 procentov oglokislega apna. Le-ti minerali se rabijo tam, kjer delajo stroncijanove preparate (kemije § |
| Občno vzgojeslovje (1887): | občute, na ta način pridobljene, in predno se jih zavé. Le-ti občuti so prva vsebina otroške duše. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | se, na kar je poklical svoje otroke. Ko so se le-ti opravili, pokleknili so vsi skupaj in Ivan molil jim je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi |
| Biblia (1584): | Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od |
| Sacrum promptuarium (1695): | millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njega sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega in mokrotnega zraka pride |
| Fizika (1869): | malo vé, pred oči postaviti njegovo razdelitev; saj vsak zamore le to jasno pregledati, kar dobro tudi na drobno pozna. Ako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sekund od tedaj, ko se je začelo drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 |
| Biblia (1584): | Seſtre, néſo li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu vſe njemu pride? Inu ſo ſe nad nym blasnili. Iesus |
| Biblia (1584): | mej try Polovnike moke, dokler ſe je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu pruti njemu ſe iskasala, kakor de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal |
| Sacrum promptuarium (1695): | bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam |
| Sacrum promptuarium (1695): | Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello |
| Sacrum promptuarium (1695): | metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli |
| Lohengrin (1898): | na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod jo iti! Ha, kak krasán je in čist |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je? ino ti mi tega |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ujeti in ga zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se ne da ujeti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | da bi jo poslala zvedet, kako je njenemu ljubčeku. »Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Potem je naredila s paličico muho, in jo podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore k Ratiboru, deželnemu knezu, in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je naredila s paličico muho, in jo podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore k Ratiboru, deželnemu knezu, in pošepni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bučelo, da bi jo poslala zvedet, kako je njenemu ljubčeku. »Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več |
| Zoologija (1875): | sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali v vodi. K |
| Zoologija (1875): | ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko ter so zato večidel v zraku |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ße nauzhiti. Polde je enkrat na vertu ſa enim matulam lejtal, kader je ſa njim poußod lejtal, inu ni nezh pod |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vertu ſa enim matulam lejtal, kader je ſa njim poußod lejtal, inu ni nezh pod ße gledal je on med tem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je letal zel teden dan na dan v' hoſto gledat, zhe bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil |
| Zlata Vas (1848): | Nihče ni vedil, kaj de počnè. Zdej je po polji letal, zdej je bil cele dni v gojzdih, zdej zopet v |
| Sosedov sin (1868): | far ljudje več let govorili. Mati Smrekarica je okoli hiše letala in jokala na ves glas, ko je to slišala. Mislila |
| Razne dela (1870): | meje, "Pozor! " kričí pazliv kozak. Epilog. Do Azije je tak letala Perutnih tenj modrica tje, Na Kavkazu cvetlic nabrala, V ta |
| Antonio Gleđević (1873): | to njeno življenje! Ves ljubi dan je sedela v domu, letala sedaj sem, sedaj tja, iz prvega nadstropja v drugo; pela |
| Bolna ljubezen (1874): | časi so zame prešli! Bili so pač tedaj, ko sva letala brez prave zavesti okrog naših hiš ter zvečer sedala na |
| Kobiljekar (1878): | okna v hišo, ter smo že posedavali okrog peči, je letala Maruša Repulja (ki je tačas »sladke reči« prodajala po sejmovih |
| Kobiljekar (1878): | belim peskom posuto in dva pava sta postopala tod okrog, letala po strehah in grdo kričala. Časih sta pa tudi takisto |
| Milko Vogrin (1883): | In našel jo je. Igrala je zdaj s cvetlicami, zdaj letala po vonjivem jezerskem obrežji, zdaj govorila z žuborečimi valčeki, zdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sernja na pot padlo. Pohodijo ga; pa tudi ptize ſo letale, ino ga posobljejo. Nekoliko ga je na kamnito padlo, kjer |
| Oče naš (1854): | in smo imeli en sam vodnjak. Noč in dan so letali žejni k njemu. Straže so mogli k njemu postaviti, da |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ki so šumeli nad njo — bratje so bili spet spremenjeni. Letali so v velikih krogih in nazadnje daleč proč. Ali eden |
| Zoologija (1875): | okoli nosa neizrečeno občutljive. Oslepljeni, ali v popolnoma temnih prostorih letali so urno in spretno okoli, ne da bi bil kateri |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi letati, ino je bil ſhe bolj veſél, kér ni plaha bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | on? On je rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo |
| Stric Tomaž (1853): | To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj njen jok |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in noter letati morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dolenſkiga ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50 fl. letnega plačila, da smejo na borso hoditi; kdor plača 50 fl. |
| Fizika (1869): | lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in istega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tako neſrezhen, de pogori, sa tiſto leto le pol letniga plazhila plazha. 51. Ko bi ſe permerilo, de bi pogorelz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je aſekuriral, drushbi sa mnoge potroſhke poſébej plazhati. Od prejetiga létniga plazhila, ki ſe konez vſaziga meſza na obreſt v Dunajſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | savarvani pridélki ſhe na tiſtim meſtu, kjer ſo priraſtli. Rasun létniga plazhila mora vſaki kmetovavez petnajſt krajzerjev od ſtó, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she v pervih dveh tednih ſtoriti imel. Drugi pa ni létniga pla- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odlegil in ki je bil nasproti še živa paša 150 letniga prepíra, ki vam je veliko denarja požerl. Glejte, ljubi prijatli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na visoko ležečih travnikih rastlo, dajati. Ako konj o tistem letnem času zboli, kedar je dovolj trave, se mora s travo |
| Fizika (1869): | ta zveza bolj jasno vidi, kakor po leti; v poslednjem letnem času dodá, vodna para, ktere je v veliki vročini več |
| Zoologija (1875): | vseh ujedah menja se perje jako po spolu, starosti in letnem času. Čudovita, po dolzih krakih močvirnikom podobna ujeda južne Afrike |
| Genovefa (1841): | ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je prav hudo medlo in véter vlékel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je prišlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po |
| Fizika (1869): | dežuje, in ravno tako je na Nemškem, kjer izmed 80 letnih deževnih dni jih pride 42 na poletje in 38 na |
| Fizika (1869): | enega in istega kraja pod prav raznimi koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno v več druzih krajih cesarstva na pol več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | 9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je stanoval kralj |
| Čas je zlato (1864): | bo vse pri kraji! « Urno se vsi vzdignejo in pomagat leté. Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je bil |
| Zlatorog (1886): | Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško |
| Ferdinand (1884): | med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu nasaj letela, ino on je tak poſhten, de njo ſpet tebi odrajta |
| Gozdovnik (1898): | je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je |
| Zlato pa sir (1860): | dobro pretegnem, zagledam štirnajst divjih koz, ki so od Stoga letele ravno proti meni. Veselje je bilo gledati, kako so preskakovale |
| Domen (1864): | tako prekanil, in potem pustil. Ko so mi tako solze letele z lica med persti v krilo, prijel me je nekdo |
| Žalost in veselje (1870): | potem pa zopet derli z groznim vpitjem nasproti. Puščice so letele že sem pa tam v germovje, pa nobena ni zadela |
| Razne dela (1870): | Drugo pokrito je vse, ko zgosti se studna odeja: Tako letele so zdaj na trume pušice in kamnja, Ki so Trojanci |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je tod gora. Bukve, ki so jih posekali na vrhu, letele so sem doli z vejami vred pol ure daleč. Zdaj |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | vedno več, kakor listja in trave, od zadaj pak so letele pušice in sekire nemški vojski v hrbet od upornih Slovenov |
| Naši vaščanje (1891): | bolj. Brusil je nož in rezal les, da so rezíne letele na desno in levo stran, in je bil sam ves |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da se je iz njih kadilo sneg je škripal in |
| Spomini (1860): | znano. Toliko se spominjam, da sem poleno, ko je že letelo, nazaj želel. Prepozno je bilo. Strah me je spreletel, ko |
| Kranjska nevesta (1864): | upiti, pa so godci zagodli, da je vse skoz ušesa letelo. Uganjal je še mnogo druzih burk. Ko je vidil, da |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je začel na prste žvižgati, da je kar skoz ušesa letelo. Moralo se je priznati, da je to pastirsko umetnost odlično |
| Cyclamen (1883): | in doli po svedrovem ušesu, da je Hrastu po kosteh letelo. »So li zopet tujci tamkaj? « vpraša le-ta. »So, so! « »Lahi |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | se je začula godba, glasna, da je vse skozi ušesa letelo. »Dudlebi, Dudlebi,« vskliknejo sosebno mlajši in vse skoči na noge |
| Očetov greh (1894): | ni na levo, ampak klal poleno za polenom, da je letelo vse vprek. »Pot tukaj je vsakomur prosta! « pravi dekle in |
| Trojka (1897): | klobuk na stran, zamahnil z bičem in zdrdral, da je letelo kamenje na obe strani in so se ljudje od daleč |
| Vzgoja (1899): | bo zopet vrišč in hrup, da bo vse na kup letelo. Ravno tako je razsajal, ko je bila pri nas par |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Aku ni ſnęga, inu lepu vreme, bres vetra, zhebelle puſti letęti, de ſe s'luftajo. Bajerjam, ali virtam ta, inu ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tijo, kader zhebelle notó is painjov leteti; kader ſe raze al druge povodne tize koplejo, kokuſhi pa |
| Genovefa (1841): | lépi! — Gléj, ſlépi ſo ſhe in nizh pérjizha ſhe nimajo. Letéti ſhe ne snájo in tudi ne ſhe is gnjésdizha ſkozhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kopazhevo hiſho vſédel. Ko ſo ljudje to perkasen prezèj viſoko leteti vidili, ſe niſo mogli urno sbrihtati, kaj de tó poméni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ptizha od ljubljanſkiga mahú ali moroſta proti gojsdu „na brini” letèti vidili, ki ſe je omagan na viſoko ſmereko nad Kopazhevo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spoznate, kakošni bedaki de ste. Norci ostanete vsi; toliko znam leteti, kolikor vi”. S temi besedami zapusti mestno hišo in pusti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ne perut ne perja, brez kterih vender nihče ne more letéti. Zdaj mende sami spoznate, kakošni bedaki de ste. Norci ostanete |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku; pak spet dolipade, inu, ke se ſa pirneze vaga |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ina pousod obſtati. Enu ſa pisanje ureſanu perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí Gijezi sa njim, ino mu rezhe: „Moj goſpod me poſhlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v eni uri ſhtir, pet, ſheſt, do deſet mil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | berž je bila vsa vas z lopatami na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur |
| Maria Stuart (1861): | Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer. Al |
| Viljem Tell (1862): | Hedviga. Mili Bog! Viljem (leti iz veže). Ah, oče! Valter (zunaj). Domá si zopet! Viljem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ako čbele z glasnim šumom v okrog čedalje bolj vkup letijo, imajo matico pri sebi in se bodo kmalo vsedle. Če |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Metulčani sovražnika, kako lomasti po napeljanem mostu proti novemu zidu, letijo mu serčno naproti, in dokler se kopa meščanov Rimljanom ustavlja |
| Živali popotnice (1860): | objedati. Ko so se štirikrat levile, dobijo perutnice in potem letijo naprej, če so na enem kraji vse pojedle. Vselaj se |
| Živali popotnice (1860): | zvečer jih ni na kviško spraviti. Ko so se vzdignile, letijo naprej kot neurni oblak, in gorje krajem, kamor se spusté |
| Živali popotnice (1860): | ti vsi se pa ondi le nekoliko pomudijo, potem pa letijo v jutrove dežele. Ker je ravno od preselovanja tičev govorjenje |
| Razne dela (1870): | podere se v notri zidovje, Vrata prekolejo se žvižgaj e letijo zagojzde, Krepke opore zidú pocepajo v desno i levo. Nagloma |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | neizmerne trope rac komaj čakajo mraka, da se povzdignejo in letijo proti severu v mirnejša močvirja in jezera. Ali pomlad je |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | saboj kragulja, vendar race ob krajih gori in proti meni letijo in — kaj pa je to? Resnično! Še jeden je prišel |
| Luteranci (1883): | tovariši pri teh besedah pogumne ženske. Dobro so vedeli, kam letijo te strupene puščice. Knafelj pa je zbledel, a rekel črez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadnjizh dobro goditi. “ 21. Joshefovi bratje v' jézhi. ˛Sedem rodovitnih létin sdaj pride, kakor je Joshef prerokoval. Joshef gre, ino ſpravlja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shitnize; neisrezheno obilno ga je bilo. Pa tudi ſedem hudih létin je naſtopilo, kakor je prerokoval. Velika lakota perhaja po vſih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ-hujſhanih krav pa ino ſedem ſnetnjávih klaſov poméni ſedem nerodovítnih létin, ktere bodo sa rodovítnimi priſhle, ino njih obilnoſt pojédle. ˛Straſhna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tedaj umniga ino neutrujeniga mosha poiſhe, kteri bo obilnoſt bogatih létin v' shitnize ſpravljal, de bo ob dragini kaj jéſti. “ To |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sedem debélih krav ino ſedem polnih klaſóv poméni ſedem rodovitnih létin; ſedem ſ-hujſhanih krav pa ino ſedem ſnetnjávih klaſov poméni ſedem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Sedem debelih krav ino sedem polnih klasov pomeni sedem rodovitnih letin; sedem shujšanih krav pa ino sedem snetnjavih klasov pomeni sedem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | shujšanih krav pa ino sedem snetnjavih klasov pomeni sedem nerodovitnih letin, ktere bodo za rodovitnimi prišle, ino njih obilnost pojedle. Strašna |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tedaj umniga ino neutrujeniga moža, poise, kteri bo obilnost bogatih letin v žitnice spravljal, de bo ob dragini kaj jesti. “ To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | desetina odpravljena, — odkupljenje desetine in tlake, — povišani davki, — mnogo slabih letin, — tú in tam po železnicah prikrajšani ali popolnoma vničeni zaslužek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na Irskim je bilo pa hudo leto, posebno za korún |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno taka tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa toliko jabelk, de ljudje v nekterih krajih ne |
| Robinson mlajši (1849): | vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr v časeh huda létina potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le lepo gorko vreme saj ta mesec; po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolj bojé, ker je v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jezik popolnoma znan. Iz Pole v Istri 20. junija. K. *). Letina kaže, da ne bo preslaba; mraz smo imeli dolgo časa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nam še to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim se ena druga nesreča čez reveže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških |
| Tine in Jerica (1852): | za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži čez terpljenje, Če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je še precej naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od leta 1794 ne pomnijo v teh krajih tako zgodnje letine. — Iz več dežel našega cesarstva se sliši, da okoli 19. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po tej hudi letni pa je Bog semlji tako rodovitnoſt dal, de je shito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sená bo na kupe. Tudi sadne drevesa nam večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih krajih tega cesarstva, korún |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izpolnjenja moje obljube opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sida, meni sida. Kajsha je ſtala vshę ſto inu dvęjſset lęit; pak bi jo bil ſhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhe ne bol. O terjazeh je bo raven trideſset lęit, de ſva na gobovim gradi vkup ſiushila, jeſt sa ſhribarja |
| Sacrum promptuarium (1695): | omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima |
| Sacrum promptuarium (1695): | vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | verbum tuum in pace. Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je imela vumrejti leto lepo pejſsem je bila sapajla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let ali včasih tudi za celo življenje kužne kozne bolezni ; 2 |
| Robinson mlajši (1849): | nič ni védel. Pri nas še je le blizo devetdeset lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez dvé |
| Roza Jelodvorska (1855): | pa je bil ta dan tako vesel, kakor že veliko let ni bil. Sam je to poterdil rekoč: »Tako vesel, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev |
| Zeleni listi (1896): | 4. Priljuden deček. Mirko je bil komaj šest let star in zeló ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je prišel |
| Sacrum promptuarium (1695): | NA NOVIGA LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy |
| Sacrum promptuarium (1695): | veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nobena beseda odšla ni, zdaj pravi: „Že več ko štér leta sim bil po ptujim, ino silno sim se nadjal, spet |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga življenja dosegle. Za domovíno , za občni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi dva imava nekej poſębniga govorit. — Ti ſi pred tremi lejti doli pod novim Męſtam na gobovim gradi ſlushil. Je ręſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | snali? Jeſt imam vupanje de sdaj vezh kakor pred nekaterimi lęjtmi, ali jeſt ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti tę |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti bi jo bili za copernico na germadi sežgali. Zraven nje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svetu lahko pošilja. Morel Tatio in Verdeil sta pred 5 leti to znajdla na Francozkem in Angležkem, in v veliki razstavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še pred malimi leti mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri besedi „Allemand”! Učili se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | staro , ker se opira na to, kar je pred malo leti še novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi leti na potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za svojega |
| Deborah (1883): | prosveti za stoletje pred vsemi druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja do Terſta, od Zelóvza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa hribam, kaj ne? tudi veſte, de je pred malo létmi zlo malo shita perdeloval; doſtikrat ga je mogel ſhe perkupiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo sidarji pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popred vedilo ni. Tisti, ki so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | kol Ofru sneſhlu Per shvini, no drugmu vezh v'Starih Leitah, vſe je preſhlu, Nam ni blo h'pomozhi nezh. JESUSA |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ter je vſakdan ravnu toku na modroſti gorijmal, koker na leitah , de je po tem Bogu k'zhaſti, inu ſvojim ſtarſham |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila Firshtna Felix á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de kdorkoli s njimi naprej ne hiti, ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah, pa vonder vesel ni; kaj nek mu veselje kali? Predobriga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt v 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tistih bukev in časopisov, ktere so bile v poslednjih dveh letih od kmetijske družbe ali pa od njenih udov za podučenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in povzdignili takó, de še dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tode ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih je je armada v Krimu v enem letu 70.000 centov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Koliko obrestij dá a) 350 gl. po 4 % v 3 letih? b) 375 gl. po 6 % v 2 letih? c) 780 |
| Sacrum promptuarium (1695): | ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir |
| Sacrum promptuarium (1695): | eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej vishi enu dobru lejtu bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka Abacuca |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan |
| Sacrum promptuarium (1695): | po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora |
| Sacrum promptuarium (1695): | della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. |
| Genovefa (1841): | kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Goſp. Banizh mi odgovori: Jeſt ſim jo pa tudi lanjſko leto veliko imel, vezh ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim: Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljubljenih Novicah v Ljubljani. Se bo z božjo pomočjo prihodnje leto zgodilo, kar letaš nisim mogel storiti. De sim tedej zopet |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zna gotovo eden ali več brati. Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je dandanašnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Dostavek. V Novicah, leto 1849, stran 89, se bere: Če posteljca 24 po tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati — „pa še ga ne poznaš, kaj pa se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili, in ste nam zopet v Novicah priobčili, kako de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obilo dajejo deteljša; — žito za žitom se je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle |
| Mlinar in njegova hči (1867): | njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom umreti. Janko. Ali se pa tudi res tako zgodi? Luka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | čez 7 ali 8 let. Premlada je krava pod dvéma letoma, kobila pod tremi, junec in žrebec pod dvéma letoma. Prestare |
| Jela (1859): | Zdaj me menijo dalječ na Nemškem, odkoder je pred dvema letoma poprosil za mojo vernitev edini moj žlahtnik, ki vé za |
| Slovenske večernice (1865): | nadloge, dokler se zderžé sirovega mesá. Še le pred dvema letoma je dokazal Leuckert, da ikra te trakulje živí v govedi |
| Rokovnjači (1881): | komaj 28 let star. On je bil stoprav pred dvema letoma pri Francu grofu Hohenwartu v službo stopil, ko je bil |
| Rokovnjači (1881): | slišati, da jih je šestdeset hišo obstopilo, a pred dvema letoma je bila govorica, da jih je bilo celò tri sto |
| Milko Vogrin (1883): | potém v glavno njegovo mesto Celovec. Ondi je pred dvema letoma služboval naš koroški rojak, Milko Vogrin, Bilo je dne 13. |
| Jara gospoda (1893): | potok v globoki strugi, in kakor óno noč pred dvema letoma, ko so praznovali Vrbanojevo poroko, takó se penijo danes tam |
| Kotanjska elita (1898): | zadovoljen in nikdar se ni pokesal zaradi tega. — Pred dvema letoma je bil umrl stari Traven, a zdaj se je ponesrečil |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | kjer so tako junaško in srečno odbili Turke pred dvema letoma. Ženske, otroke in starce so poslali največ visoko gori na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de Figaro par M. de Beaumarchais. Stiſkana v' Lublani v' lejti 1790 per Ignazi od Kleinmayerja. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako tretje je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudstvo na božjo pot hodilo. Ta cerkev je bila v leti 1211 sv. Francišku podarena, tù se je začel red sv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | čestíli, in ki so ga sicer le kake tedne v léti vidili, je grozno veselilo, de ga imajo zdej vedno med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſúſhi bolj brani; ne tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Urno, kaj je noviga? (Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor v létu 1841. Na Koróſhkim jih je pa v letu 1842 — 525 menj umerlo, kakor v letu 1841 ; na (˛Shtajerſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je torej v letu 1842 — 222 vezh kakor v létu 1841. Na Koróſhkim jih je pa v letu 1842 — 525 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zemljo padel, je 8 liber, uni pa per Kremsu v létu 1719 6 liber tehtal; in tajisti per Pocdamu v létu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender vémo, de bodo nekaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | NOVICAM k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi |
| Zlata Vas (1848): | rekel: Od vaših krav imate malo prida. Krava mora v létu nar menj petdesét do sto goldinarjev dobička dati. Ako me |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tergestejo”, ki stojí na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Štiri nadstropja ima in je posebno krasno na štiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besedah storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti; če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | to reč domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veliko časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani. Se bo z božjo pomočjo prihodnje leto zgodilo, kar letaš nisim mogel storiti. De sim tedej zopet v Ljubljani, oznanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga ſo nam piſali, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod veliko repe : lanjſko leto jo je pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imajo zlo močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala; čeravno je ni veliko bilo, smo jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos po mnogih krajih Laškiga in Francoskiga prikazala, od ktere se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tiho vreme; če pak je treba, to delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vé, kakošno sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srečata nekega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Giovanni de Rubertis” se imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da so pokazali, da jim je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se je povsod le po malem piče za živino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se nam od nobene strani ne oznani, kako se je letos pri nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | iz Mosenthalove poslovenjena po Ogrincu, se po pravici more najbolja letošnja predstava dramatičnega društva imenovati. V vseh prostorih prepolno gledališče je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Pa pustimo samo besede in lotimo se kar naravnost stvarí. Letošnja huda zima nas je menda še bolj kot druga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa pisali, de bo volja našiga milostljiviga Cesarja popolnama spolnjena. (Letašno vino) ne bo nikjer klet preveč polnilo. V nemških novicah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ja clo sedem funtov težke. Tudi zimski krompir se mi letašno léto bolji obnaša, kakor lansko. Ker obilno krompirja imam, bodem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vasi ni poškodovala? Jes mislim in sim se lansko in letašno leto tega prepričal, de je dim iz dimnikov bližnje nograde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhe: devetnajſt tavshent let in nekoliko dni! J. N. Sméſ. (Letaſhno léto je rodovitno — otrók. ) Ne ſamo na Ogerſkim v Tolnájſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tém toláshi, de sna prihodno leto dobro ſtoriti, kar je létaſhno vsélo. 7. „Drevje ſenzo déla in trava v ſenzi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dvé novici se moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je pa kmalo po več druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih krajih pravijo namreč, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na 1840; vreme prihod„niga leta bo zlo drugači od letašniga; žito in „vsi drugi sadeži bodo takó sgodno zreli, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de nas je tako milostljivo slane in toče obvaroval in letašniga leta ni k 1544, 1644 in 1744 pridružil, v kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli. Tisti, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali niso, naj ga prinesejo ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zvezde prirodilo. V vinskih krajih pravijo namreč, da je vino letošnjega leta 1857 vino leta 1811 in leta 1846 skupaj; ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ali predsednik ali pa Matičarji, na občnem zboru zbrani? „Pri letošnjem občnem zboru hoče predsednik predlagati, naj si Matica omisli lastno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | dec. (Cedilo. ) Čuden napis! — porečete; al cedila nam je po letošnjem zboru Kranjskem treba. Nek dopisnik iz Kranjsko-tržiškološkega okraja v 51. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 88 gold. — Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za to leto ne more nobeden več vzeti. So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v Ljubljani in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gnjiloba se nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Nemškim dajé, ktére namen je, domače vino poboljšati inpožlahtniti. Letašno spomlad je imenovana družba zopet 966335 sajenic žlahtniga plemena, brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 13 kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na léto že lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot. Kér je letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro |
| Biblia (1584): | je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta nezhiſti Duh od Zhloveka |
| Biblia (1584): | vſakimu po njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga |
| Biblia (1584): | pak ſo njegovi Iogri k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od |
| Biblia (1584): | Sakaj ony ſo pokuro ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila |
| Ta male katechismus (1768): | Is desno. Pokaj is desno? Ke je imenitnejshe, koker ta lèva; ſa zhast boſhjo pak se more uſſellej tu bulshe nuzat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako daljezh zerkve od fare ſtojé. Druge kvatre pride gorénſka leva ſtran konzhána, in tako dalje vſake kvatre 4 liſti, kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | desna večji pravico, kakor leva? Zakaj otrokam pravimo, de je leva roka ta ger da roka? Ali bi ne bilo pametno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | noge? Kje stoji zapisano, de ima desna večji pravico, kakor leva? Zakaj otrokam pravimo, de je leva roka ta ger da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to je potreba več serca , kot |
| Zoologija (1875): | ujasní. Prvo opravilo imenuje se veliki, drugo pa mali obtok. Leva srčna plat opravlja veliki obtok. Kakor se namreč srce skrči |
| Zoologija (1875): | hrbtanci spenja v prsi ter se vprav ondi, kjer se leva vratna dovodnica pridruži ključni dovodnici, izliva v žile in se |
| Lohengrin (1898): | provod se zopet vredí; možje odidejo skozi desna, žene skozi leva vrata. ) |
| Zoologija (1875): | pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste |
| Astronomija (1869): | zvezde imenujemo hiade ali deževnice. Zvezda prvega reda na vrhu levega kraka je Aldebaran. Na hrbtu bikovem vidimo pa plejade ali |
| Zoologija (1875): | Kakor se namreč srce skrči, stopi jasno rudeča kri iz levega prekata v veliko odvodnico v. od pod. 42 ter se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | te kdo po deſnim lizu udari, pomòli mu raji ſhe leviga, kakor de bi s' njim gerdo delal. Zhe ſe kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v skok, iz leve druj. Konj desniga je srebroraven, Konj leviga ko plam žerjaven. Kdo konjka dva bi bila mar? Sej |
| Blagomir puščavnik (1853): | se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena |
| Valenštajn (1866): | mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti zadnjemu koncu, še dve drugi mizi, za vsako |
| Astronomija (1869): | desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire |
| Deborah (1883): | za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure |
| Blagomir puščavnik (1853): | čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vodo pride , ali pa je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga |
| Viljem Tell (1862): | zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali |
| Revček Andrejček (1891): | katerega Matija za vrat držeč spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija |
| Gozdovnik (1898): | Opazoval nas je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali |
| Robinson mlajši (1849): | da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel |
| Rudninoslovje (1867): | dve ste pa stranski i stojite ena med desno i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi vaše roke delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič. ) Kje si bila? Micka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se postavi po konci, daljša naj teče pred nami na levo ino desno, kot velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik |
| Deborah (1883): | spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó na desno stran. Najvažnejši skontrovniki so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se zapisujejo oni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števili. Pri vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja |
| Zeleni listi (1896): | nogama, gledala zdaj na nebo, zdaj na obleko, zdaj na levo, zdaj na desno ter kričala na vse pretege. »Čemu neki |
| Sosedov sin (1868): | nosil po konci, klobuk se mu je bil nazaj pomeknil, levica je držala srebrom okovano pipo, a v desnici je imel |
| Izza mladih let (1882): | v podporo veliki pipi, ampak jo je v tem nadomestovala levica, tedaj je pa Janez z njo agiral; živahen kakor je |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | kaj je obetal nje gospod, razsrdila se je kakor obstreljena levica, in konec vsemu je bil ta, da je Rokec slovesno |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Otrokove bistre oči pol zvedavo, pol nezaupno vame uprte, moja levica lahno in skrbno ovita okoli bele rute, v kateri nemirno |
| Kotanjska elita (1898): | na tla, desnica mu je omahnila nizdolu ob naslanjaču, a levica je podpirala glavo ... Med tem so se bila dvakrat odprla |
| Gojko Knafeljc (1899): | so se mešali med črnimi, vlažno se svetlečimi, gostimi lasmi; levica pa ji je ležala nepremično v naročju. – Nemo je zrla |
| Gojko Knafeljc (1899): | podpirala ob desnico, ki je tiščala med prsti premočeni robec. Levica ji je visela trda in mrtva nizdoli … Na nizkem predalniku |
| Viljem Tell (1862): | Firšt. Ni varno tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. Mattheush na 13. inu 25. poſtavi. O |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik |
| Gozdovnik (1898): | porine rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | v začetku vzreje zapazi neenakost gosenc, koja je pri vsakem levenji razvidnejša, ako še zapažiš poleg tega na gosencah posebno na |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | 16 ur pozneje izbudé. Ako se to opazuje pri vsakem levenji, dosežemo s tem, da združimo gosence popolnoma enakega razvijanja vedno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj dęlaſh tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj Angeli poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si boš nágnil vést, To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov |
| Zoologija (1875): | zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral temen smrekov gojzd, in za njim sta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro |
| Genovefa (1841): | Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim ležal, zdaj pa žé nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi |
| Robinson mlajši (1849): | Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da se je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | godi, ko bi nič več ne delal, ko bi tu ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi se več ne gibale |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli pri nekom videl, tako |
| Gozdovnik (1898): | vendar pa je dobro videl neki zganjen papir, ki je ležal na tleh, in ki je mogel že biti v kakem |
| Gozdovnik (1898): | more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico telesa na mizi; nobeden |
| Gozdovnik (1898): | legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako je ležal nekaj minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso |
| Genovefa (1841): | lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama |
| Genovefa (1841): | ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila, se ve de ni vedila |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se prebudi. Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ni pomoči več. Tako mi je, kakor bi mi skala ležala na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven me |
| Astronomija (1869): | istej ravni, kar bi bilo tedaj, ko bi mesečeva draga ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in |
| Gozdovnik (1898): | se bil še daleč priplazil, ko zagleda ona dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči obrnjene |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | af windisch? (Kakó se imenuje to po slovensko ?) ― ― Enkrat so ležale grablje pred njim na tleh znak, da so moleli zoblje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morebiti celo leto ali še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | solata. Potem ko so sardelje eno uro v hladni vodi ležale, košice iz njih poberi in napravi jih čedno na taljar |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | smeti, ker ta dan so se ljudje selili. Tu so ležale črepinje od taljerjev, kosci gipsovih podob, cunje in stari klobuki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so pa ležale kocke. Fulvij mladenču napija, potem kakor v mislili vzame kocke |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako so zlate besede ležale na njenem sercu, ktero je bilo zdaj mirno in pokojno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prazne zibeli; rožice, s kterimi je Marjeta rada kinčala zibelj , ležale so raztresene in pohojene po tleh. V tej zmešnjavi se |
| Gozdovnik (1898): | plapolali so človeški lasje v lahnem vetriču; človeške lobanje so ležale v kupih ali pa raztresene po tleh, in zlomkov raztolčenih |
| Robinson mlajši (1849): | nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel grozno veselje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zdaj zakuri. V mirni vésti bote spali, Okol peči spet ležali! Iz Karlopaga. S. G. Ogerſhizhna preſha dôbra klaja sa shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čakal, tam na mostovži, na mizi so neki listi Siona ležali, in sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga sim |
| Zlata Vas (1850): | mislil: Čimu bodo ti denarji mertvi in brez dobička tu ležali? Če bodo pa vsako leto obresti dajali, bi ubogim ljudém |
| Oče naš (1854): | pogledovaje zdaj svojega sinčka zdaj cekine, ki so pred njo ležali, — „Ménart, rečem ti, če bi mi bil še stokrat več |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sta sem ter tje po nekih ozkih ulicah, kjer so ležali celi kupi slame, pepela in smeti, ker ta dan so |
| Sveti večer (1866): | djal, ‚bodo umerli'. Mati in jaz sva hitela k njim. Ležali so pod drevesom, pri njih je pa klečal neki star |
| Gozdovnik (1898): | mladičjem in zelenim vrbovjem. Za tem robom kakor zastorom so ležali trije možje. Dva sta spala, a starešina, nabito puško zmeraj |
| Gozdovnik (1898): | podobe imeti za človeške postave. Lovci pa so med tem. ležali za svojo ogradino, čakajoči kaj pride. »Ali ne lazi tamle |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | dalje, dokler jih ni premagala nezmernost in zaspanec. Nazadnje so ležali in smrčali vsi, deloma pod milim nebom krog tlečega ognja |
| Genovefa (1841): | ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo |
| Genovefa (1841): | ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo, je na pol zgorelo. Kakó strašno je moglo biti terpljenje |
| Zlata Vas (1848): | grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev je dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polji, so kar ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razmetal. Jez ga nisem še nikoli vidil; poznajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad njo pokopališče. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poznej pa zavoljo bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | paſti inv panani noi otrpneni lashati letv pomai mena tv britko terplenje noi nadovshna smert Jesvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Povoshi an srabern dnar navetar napuſtni den poudenje: inu naji lashati noi jedi mouka inu naredi an rink okveli sabe al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boga sina noi v' jemeni boga svetiga Duha inu naji lashati perzalei S. Mashi noi prosi svetiga Duha da on tabei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi |
| Genovefa (1841): | omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se |
| Robinson mlajši (1849): | mesti ostal niti se ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ” |
| Kratkozhasne uganke (1788): | węke, ali verbove vęje notri pometshi, ter njeh puſti notri leſhati, doklej usa voda ſélê na rata. Tedęj poshkropi s' to |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rose, ſamaſhi luknezo is voskam; puſti lupino pod ſrej nebesam leſhati, inu, ke sonze gori gre, bo to lupino gori naqvishku |
| Kratkozhasne uganke (1788): | En pishkav leshnek, zhe luknezo v' njemu videsh, tok njega leſhati puſtish. Zhe meni vezh prezhuſamesh, vezhe ratam: zhe meni vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dél vidi, de dolge polena pod kotlam in pri piſkrih leshé, bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe pregoré |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa ſhe dalje; obras ſe mu pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga |
| Robinson mlajši (1849): | bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čuda, če se pomisli, da že veliko tednov stojí in leží bolj v mlakah, kot na suhem; preden so dobili vojaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že na cesti, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le |
| Astronomija (1869): | I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem |
| Botanika (1875): | so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad debelo. Teh |
| Zoologija (1875): | kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter |
| Zlatorog (1886): | plán, Prišèl pač Janez ne bode več, On v brezdnu leží in cvet rudèč Drži v rokàh premrlih. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeshkimi shegnami od sgur: s'shegnami tega prepada, katiri sdul leſhy; s'shegnami teh perſs, inu materniga trupla; shegni tvojga Ozheta |
| Kratkozhasne uganke (1788): | med enem kojnedirzam? Mesar prave: kje ſhivina ſtojy? kojnedirz: kje leſhy. Kaj je ſen reſlozhk med eno farovshko kuharzo, inu med |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu doliulezhe: v' poſteli pirneza leſhy, inu vonder naspy. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku; pak spet dolipade, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. tabei Sarothim o Duh dati mene skashi zhei lasho ti dnarji noi tabei permoram skues S Kiliana Geordius noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mvezh inv obvaſt: al oni grado bel sado stojo bel lasho jas je svesham stiemi svetemi shtrizhami inv stiemë gorkraſtnemi besiedami |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomeni, de poletu bode ſuhu, inu gorku, zhe pa ti leshijo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomeni veliku snegá. Kader shabne jaize ſpomlad globoku v'vodi leshijo, pomeni, de poletu bode ſuhu, inu gorku, zhe pa ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati |
| Astronomija (1869): | prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur |
| Fizika (1869): | ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri teže. In res ako se kteri del |
| Astronomija (1869): | da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči |
| Astronomija (1869): | vé da, tedaj voda vselej znižati na tistih mestih, ki ležé med tema krajema, t. j., tú mora nastopiti oseka. Iz |
| Astronomija (1869): | in je za nas posebno važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v § |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pod njimi zdaj med njimi, pa tudi nad njimi leže včasi prav na debelo. Med plošami tega apnenca se je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da delajo velikanske klade, ali |
| Zlatorog (1886): | plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | pred očmi. O Adelops! ali si še cel, ali zdrobljen ležiš v Judendorfskem prahu. Bolje bi bilo zame, da bi te |
| Domen (1864): | in zavpije: „Hoj! Stara, tukaj je merzla postelja, vstani! Kaj ležiš na zobeh? Djal bodem, da si sneg in točo delala |
| Razne dela (1870): | kora. (Manfred. ) Dajte besedo skeleči britkosti! — Krasni mladeneč Ti mertev ležiš, Kruto presunjen si v cvetju mladosti, Strahu izročen nečutne nočí |
| Razne dela (1870): | bilo bi prav, odbiti zaprosbe enake, Ker ti na sercu ležiš visokiga boga Kronida. Rekši iz nedra podá ji krasni pojas |
| Rokovnjači (1881): | zabíl? Ti si tudi suh, dasi lehko doma za pečjo ležiš po zimi, in kruh ješ, ki so ga drugi pridelali |
| Luteranci (1883): | da ob belem dnevu tri leta brez dela na trebuhu ležiš, če hočeš. " "Ali bi ga ti izdal Kriškar, ko bi |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | minula leta? Čemu se vzdiguješ iz groba, v katerem pozabljen ležiš morda brez vsakega spominka? Ti nisi bil naše gore list |
| Ta male katechismus (1768): | itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr. |
| Astronomija (1869): | 2. podobi zmirom dva in dva kota, ki si nasproti ležita, enaka, in taka nasproti ležeča kota imenujemo ovršna kota. Nadalje |
| Astronomija (1869): | ki je veči, top ali tumpast kot. Okoli točke m ležita toraj dva ostra kota a'm'c' in d'm'b' in pa dva |
| Mineralogija in geognozija (1871): | navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P |
| Robinson mlajši (1849): | so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže za roke |
| Kemija (1869): | je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica |
| Gozdovnik (1898): | je hotel odgovor dobiti na svoje vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se |
| Zoologija (1875): | skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v |
| Gozdovnik (1898): | nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vkraden ? Matizh. Ne drugazhi , vaſha Gnada! — Na meni je veliku leshęzhe; ſizer bi me obeden ne bil vkradel — inu to snaminje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lubęsen sashihral, na katęrim je njim toku malu leshęzhe ( da perſtan Anshetu) Tulp. Oh ! Shternf. Sdej ſe tudi ſhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tudi vidim, de je tebi na timu deklętu veliku vezh leshęzhe, koker na meni. Baron. (jęsen. ) Tolkajn mi je na nję |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koker na meni. Baron. (jęsen. ) Tolkajn mi je na nję leshezhe, de jo ozhem sdej k'malu vidit. Goſpa. O ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravnitela alj rektorja. Ozhetu je bilo na zhaſti ſilo veliko leshezhe, ino ravno sa tega del ſe s' ſvojim ſinam ſpraviti |
| Genovefa (1841): | ſhe lé na-ſe smiſlila. Sopet je ſhlà is votline okrog leshézhe buzhe nabirat in slomivſhi vſako v dva enaka koſa jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusiga selſha pripravna ali ne, je tudi na tem veliko leshézhe, kako ſe imajo semljiſha (njive in travniki) eno proti drusimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi bilo vredno, sa-ſe poſebno ſnovavnizo imeti. De je velíko leshezhe, lepo, gladko in enako shido vſo iméti, zhe jo hozheſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče. Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po stari navadi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Le tisti, ki imajo zlo močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | noge spraviti. Pri ti reči pa ni samo na tém ležeče, de se zna kmetovavec z obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem je Angležem zato veliko ležeče, da ne ostane v oblasti Perzijanov, ker stoji na poti |
| Rudninoslovje (1867): | likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med |
| Fizika (1869): | opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče, da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v žilah |
| Fizika (1869): | 83.), med tem ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se |
| Kemija (1869): | imenovana rja, ki se napravi na železu, na vlažnem zraku ležečem, je hidrat železnega okisa. Razžaren izgubi hidratno vodo in čist |
| Fizika (1869): | je mogoče osem uteži daljega dela v njih pri p ležečem središču združiti brez premembe učinka. Zdaj vidimo na drogu dve |
| Fizika (1869): | toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda |
| Fizika (1869): | je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake |
| Astronomija (1869): | ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja torej tako |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že se svetlika na nebu. “ Zopet so korakali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in |
| Astronomija (1869): | kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na |
| Gozdovnik (1898): | španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar |
| Bore mladost (1862): | se odpre pogled na vas, v dolini okrog reke Mostnice ležečo. Tam sta Gregor in Mirko pod obilnim dežjem stojé in |
| Moj sin! (1880): | svojega zakona slabšo polovico v jarku ali pa sredi pota ležečo. Vaški otročaji pa so kriče hrumeli krog nje. Ali potrpežljivo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | ki mu je nemirno kri potolažilo in ukrotilo. Na njivo, ležečo ob cesti, posejal je kopriv, ki so hitro vzrasle in |
| Izza mladih let (1882): | njo in našel jo kakih sto korakov više pri kladi ležečo. »Kakor je že navada in vselej prav«, da jej je |
| Cyclamen (1883): | Ti vražji lisjak! « kolne Megla ter brcne jezno na tleh ležečo žival. Med glasnim smehom in veseljem druzih poiskal je adjunkt |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | priskočiti. Motižirov konj se tudi preplaši in preskoči na tleh ležečo dvojico, a pri tem skoku udari s kopitom zadnje noge |
| Od pluga do krone (1891): | mladenič še jedenkrát ter zajedno zgrabi že spisano, na mizi ležečo razsodbo, pretrga jo na pol in vrže sodnikom pred noge |
| Mineralogija in geognozija (1871): | členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam potem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrotnoſt gnoja popije, de ima shivina mehko, ſnashno, in sdravo leshiſhe, in de ſe vezh gnoja napravi. Şlama je nar bolji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to, de bo tvoja shivina iméla mehko, ſnashno in sdravo leshiſhe. Poſébno v tém méſzu, ker shivina selene ali ſrove klaje |
| Pripovedke za mladino (1887): | ostaneva in stanujeva. ” Srnici napravi iz listja in mahu mehko ležišče, in vsako jutro si gre izkat koreninic, jagod in orehov |
| Gozdovnik (1898): | koči, v kteri je stanoval s svojimi zdaj umrlimi »stariši«. Ležišče od kož, siromašna mrežna postelj, konjska lobanja, ki je služila |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 1. Čisto železo, ki se le malokedaj najde v plitvih ležiščih, ali pa vtrošeno v podobi zrn in listkov. Znamenito je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je mnogo dobili na Uralu, kjer se nahaja po naplavnih ležiščih, večidel v obrušenem serpentinovem kamenji. Zadeli so tam na 10 |
| Zlatorog (1886): | gozdu Moral ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in |
| Stric Tomaž (1853): | je že bilo. Tomaž se kremži neznanih bolečin na slabem ležišču in na celem životu kervavi. Zeló ga žeja in nikogar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pri Miasku v Aleksandrovski so leta 1842 v tamošnjem peščenem ležišču našli kos, ki je tehtal 86 funtov. Kosi po 24 |
| Robinson mlajši (1849): | je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in kakor sitno in težavno je bilo sovražnika v oterjenem ležišču napasti, vender, kakor je vsakdo previdil, ni drugač kazalo si |
| Divica Orleanska (1848): | Klicár. ima eniga le kralja, In ta živí v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | vriska, Iz tisuč pers Ti poje slave glas, Iz tisuč lic ljubezni plamen bliska, Kreposti vse oberne Tebi v kras; In |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | to prav počasu zgoditi, de ne repa ne korenje svojih lic ne zgubité. Preden na mizo daš, deni repo vso skupej |
| Tine in Jerica (1852): | z nebes zanjo pade. Če ji le med tem rudečica lic ne mine! … Smole: Desetkrat lepši bo zmiram ostala, kakor una |
| Blagomir puščavnik (1853): | Neži? reče Ljudomil smehljaje se, ter si debelo solzo z lic obriše; moja Neža me je zapustila. Zmiram sicer je govorila |
| Stric Tomaž (1853): | posebne lepote. Njegovi černi lasci se mu vijo okoli okroglih lic; njegove černe oči so se tičas lesketale izpod gostih in |
| Roza Jelodvorska (1855): | XII. Roza zlajšuje nesrečo svojiga očeta. Roza zopet rujavkastih lic, drugi dan komaj z vratarico in otročičima k mizi sede |
| Maria Stuart (1861): | bom živ na svetu, jokal bom, Nič več ne bode lic mi jamčal smeh. Obleke černe nikdar več ne slečem! Vse |
| Valenštajn (1866): | zadržuje). Nič? Al ne vidim, da Iz vaših je mrtvaškobledih lic Izginola vsa kri, da brat celo Se promaguje strah zakrivati |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | brez matere. Bila je pobožnega a zraven veselega serca, cvetečih lic in ljubeznjivega obnašanja. Zavoljo teh lastnosti jo je sprejela grofica |
| Genovefa (1841): | príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato |
| Divica Orleanska (1848): | (Vsi so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim |
| Blagomir puščavnik (1853): | jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil vedre |
| Blagomir puščavnik (1853): | lica še enkrat čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé vidivši ga, kako je vès zamišljen po vodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v |
| Valenštajn (1866): | ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi |
| Ferdinand (1884): | brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič |
| Genovefa (1841): | zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih še |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej premagal |
| Divica Orleanska (1848): | oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam |
| Divica Orleanska (1848): | razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá |
| Rudninoslovje (1867): | se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati, nekteri le v |
| Kemija (1869): | nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake |
| Kemija (1869): | cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se |
| Kemija (1869): | 69, potem se vé da bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne |
| Zlatorog (1886): | plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je kaj sadélo; zhe ne ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je navesana, proti rozhniku kriva, in de, kadar na ſvoje lize pade , oba konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On |
| Valenštajn (1866): | vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte |
| Genovefa (1841): | priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi |
| Genovefa (1841): | je vsel ſantka na roko, in ga je v obé lizi kuſhnil ter rékel: „Bog te ſprimi, milo déte! Ti ſi |
| Oče naš (1854): | Barbi so debele solze po licah tekle. „Ja Gospod! “ je molila, „skaži nam vsim Tvoje usmiljenje |
| Oče naš (1854): | pri obedi sedeli in je vsim veselje in sreča na licah sijala, je prašal Ménart svojo blago ženo: „Barba, ali Tvoje |
| Bore mladost (1862): | s pogledom pomena polnim, lahka rudečica je zaigrala na njenih licih in ustnice so se ji zganile, kot bi nekaj šeptala |
| Svetinova Metka (1868): | ki jih je dolgo zadrževala, se ji ulije po bledih licih. »Moj Bog, moj Bog,« zdihuje, »le enega samega pogleda ni |
| Žalost in veselje (1870): | letih . . . . ." beseda je zastala obema, solze so se udirale po licih na sklenjeni roki in druzega ni bilo čuti po sobi |
| Zvezdana (1883): | zakrije obraz, in potok svetlih solz se jej vlije po licih. Zastonj se trudi Skovir potem izdramljen iz nesramnega vedenja in |
| Senanus (1892): | Pavel še vedno smeje, da mu kàr solze tekó po licih. »Jaz nisem zakrivila ničesar,« reče mu ljubeznivo; »da bi le |
| Vinjete (1899): | plavali nad njim, prihajali so bliže in ga božali po licih z mehkimi, toplimi rokami ... To je bila preponižna in pretiha |
| Gojko Knafeljc (1899): | šele zdaj zapazil na njenem obrazu sledove solza po nagubanih licih. »Ne. Le hitro povejte! « je dejal hripavo in v nekaki |
| Gojko Knafeljc (1899): | Glej te prozorne roke, glej to uvelo kožo na mojih licih, te prazne žile, to trhlo telo – glej, vse to je |
| Vinjete (1899): | Mehka, bela polt, – nikdar živahnejše nianse na teh hladnih, žametnih licih; oči velike in jasne, a brez vsakega izraza; če bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhiſta drúshi. Kak téshka, brítka ura je ſlovéſa! Ştojé po lizah jima káplje vrózhe, Objéta ſta, ko ki bi blá 's |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Goſpodinji, ktéra reſheto sa ſatje dershi, ſo ſe ſolse po lizah s zurkama vljile, ki jih je od gladu poginjene vidila |
| Genovefa (1841): | je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem |
| Genovefa (1841): | na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh |
| Rudninoslovje (1867): | demant i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 |
| Zoologija (1875): | premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad zob, ki so v njih vsajeni |
| Ferdinand (1884): | prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle solze blaženega veselja, kakor še nikdar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še ostane! Pa tudi gorke solze so nam têkle po licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli |
| Divica Orleanska (1848): | je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka |
| Roza Jelodvorska (1855): | poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po licu polile. — To je bilo dobro, de je ječar odšel; zakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik |
| Gozdovnik (1898): | vem, od kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sahvale kralju roko poljubi, ino ſolse veſelja ſe mu pa lizi vdirajo. ˛Skokama tezhe ozhetu veſelje pravit. Kmalo prideta ozhe ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki ſo ali po lizu ali po rokah raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino |
| Pozhétki gramatike (1811): | pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori |
| Pozhétki gramatike (1811): | eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo |
| Pozhétki gramatike (1811): | je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori |
| Pozhétki gramatike (1811): | Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá |
| Blagomir puščavnik (1853): | poslednjo noč zraven nekterih druzih vrednosti otéla. Na klobuku maha ličen šopek ptičjijh peres. Bližnji sosedi, ki so prišli od njega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Toplo tedaj priporočamo „Vertec” vsem ljubiteljem slov. mladine, ki tudi ličen v svoji vnanji podobi za celo leto veljá le 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vé delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | eno. — Al tudi zuanja oblika vseh sešitkov je j ako lična. — Na prodaj se dobijo te pesmi pri g. Giontini-u; cena |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 3. decembra 1890 na Dunaji, da se ima priskrbeti taka lična izdaja društvenega spisa. Visoki spodnje-avstrijski deželni odbor pa je naklonil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in |
| Zlata Vas (1848): | so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni |
| Blagomir puščavnik (1853): | za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne |
| Botanika (1875): | pod. 61.). Ti cevni povezki narejajo na prerezu nekterih praprot lične podobe; tako so n. pr. na prerezu stebla orlove praproti |
| Zoologija (1875): | štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naših novic natisnjene, zraven tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za oba pretečena tečaja našim bravcam v roke podali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naših novic natisnjene, zraven tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za oba pretečena tečaja našim bravcam v roke podali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Visokočastljivi vstanovnik teh toplic, knez Wikenburg, so namreč velik in lični hlev — Švajcarija imenovan — dali zidati, v kterim več krav redijo |
| Razne dela (1870): | pustim oproda zad, Povém potrebno, in se ločim, Zasedem konja ličnih vad, In Bogu dušo priporočim. " "V planavi komaj sim, ko |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | čvrsti, širokopléči in visoke rastí. Imoviti so in bivajo v ličnih, večinoma od kamenja in opeke zidanih poslopjih, dočim stanujejo prebivalci |
| Lisjakova hči (1892): | in po kolodvorih. « Sla je z doma in si nakupila ličnih kovčegov po najnovejši šegi, da bi že le-ti pričali o |
| Slučaji usode (1897): | niso sedeli na enem kupu, temveč v posameznih skupinah na ličnih naslonjačih in blazinah, ki so bili razpostavljeni po sobani. In |
| Zoologija (1875): | kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize |
| Pozhétki gramatike (1811): | Si perlisuje, ali ſe radigva ſebi. Sva dalje dve beſedi lizhnih nameſtimenov preva je En, ktira pomeni: od njega, od nje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potrebnim pa veliko dobriga prineſle. Marſkatéri bolnik je savolj teh lizhnih zvetliz sdrave kuhe, kupizo dobriga vina, alj dnarja dobil, kateriga |
| Botanika (1875): | v kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to |
| Robinson mlajši (1849): | pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre prebirati znal, de se mu je v zamaknenim posluhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano dnarjo liker jeh bosh ti gerou. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 5 10 al 20 bel 30 taushent rainish morash prositi liker |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac |
| Kemija (1869): | cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more |
| Kemija (1869): | stopiti na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. |
| Kemija (1869): | pod. 67, ni nobenega razloga, da bi se moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil pa novi atom veči, pod. 68 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall |
| Rudninoslovje (1867): | si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so |
| Rudninoslovje (1867): | okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki |
| Rudninoslovje (1867): | liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to splošno znamenje, da so v treh meréh, od |
| Rudninoslovje (1867): | s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih |
| Rudninoslovje (1867): | ki so enako dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige |
| Rudninoslovje (1867): | 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri |
| Rudninoslovje (1867): | Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako se trije ali še |
| Rudninoslovje (1867): | V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri razne osi, od kterih samo dve — zovete se |
| Rudninoslovje (1867): | pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida |
| Rudninoslovje (1867): | kako so razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka |
| Rudninoslovje (1867): | 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve |
| Razne dela (1870): | povzemkami hrane v obedih, Bogama slično oba v deželi domači Likejski? Najno posestvo zakaj razširjeno tak o Ksantu, Polno vinogradov, niv |
| Razne dela (1870): | de slave bo mnogo dosegel, Glasno v sledeči mu trop Likejski gledaje zakliče: Čisto pozabite vi, Likejci, veljave naskoka! Samimu meni |
| Razne dela (1870): | bilo dovolj, nezmernoma truda i znoja. Niso poderli sicer junaki Likejski zidovja, Ceste otvorili ne do brodov o bregu pomorskim; Unim |
| Razne dela (1870): | te dobe Trojanci, Verli Enej, Polidam, junak plemeniti Agenor, Tudi Likejski vladar Sarpedon, i Glavkos izverstni; Druzih ne malo o njem |
| Razne dela (1870): | gotovo; Tuki začela se bo moritva okrutna, in kmalo, Tropi Likejski že tam pritiskajo, kteri vsečasno Spričajo silno krepost prestrašni v |
| Razne dela (1870): | boritva grozí, mu bliža okrutni poboj se. Šiloma vrejo nasprot Likejski vojaki, ki vedno Čversto napadajo bran v razločbi kervavi prepira |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | quae inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju |
| Rastlinske svatbe (1877): | prašniku nit, vrečico in cvetni prah v njej. Ako potergamo liliji venec in vse prašnike, ostane nam od vseh cvetnih delov |
| Rastlinske svatbe (1877): | kakor hitro se venec razcvete. Pa vernimo se zopet k liliji! Njen venec ima šest kakor sneg belih listov, in zaradi |
| Rastlinske svatbe (1877): | namen vsacega organa bolj jasen in bolje razumljiv. Ako na liliji iščete onih štirih delov, katere smo popreje našli na roži |
| Rastlinske svatbe (1877): | utergajte si še en cvet, namreč belo, nedolžno lilijo. V liliji so razplodni organi bolj razločni, zato menim, da nam bo |
| Rastlinske svatbe (1877): | razmeri z brazdo. Ako bi ravnokar razcvelemu cvetu, na pr. liliji, postrigli vse prašnike, ter bi ob enem za to skerbeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Štajerskem in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek |
| Kuharske Bukve (1799): | sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor per |
| Kuharske Bukve (1799): | goſtiga notri nebode. Tri libre preſjániga zukra inu od 12 limón tanko vręsani rumeni lupek, kir je na podolgaſte ręsíne preręsan |
| Kuharske Bukve (1799): | ga zukra, od ſhęſt limón naſtergani lup, od ene limone ſok. To vſe meſhaj ſkup |
| Kuharske Bukve (1799): | ohladi, inu deni smersnit. XIX. Piazhe. 219. Lemonáda. Istlazhi 48 limón, dado per eni glihi en bokal ſoka, prezędi ga ſkusi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | merzlo vodo, popari jih s kropam, vzemi na vsak funt limon poldrugi funt cukra, deni ga polovico s pičlim maselcam vode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skledo in sok iz podolgaste ponve nanjo zli. Perdeni ali limon ali zelene polivke (poglej jo). Višnjeva jegulja. Jeguljo odpri in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Z njim se žolce farbajo. Limonov sok. Iztlači sok več limon, odergni lupine na eni unči cukra, deni osterganje, drugi cuker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vina, žverkljaj vedno, obribaj na velikim kosu cukra rumeno štirih limon in perdeni ga z limonovim sokam in eno trešico cele |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami. |
| Kuharske Bukve (1799): | s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena |
| Kuharske Bukve (1799): | Lemónovo mleko. En bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino ene limone, eno unčo cukra in eno žlico janeža perdeni in z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam |
| Kuharske Bukve (1799): | odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon lupka, sręsaniga muſkatzvęta |
| Kuharske Bukve (1799): | de bęle oſtanejo; ręshi jih v' tanke podolgaſte ręsine, s' lemono obribaniga zukra, gori natręſi, portugeskiga ſoka ali shofta perdaj, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri |
| Kuharske Bukve (1799): | XIX. Piázhe. 219. Lemonáda. 220. Mandelnovo mlęko. 221. Silipup. 222. Sok rudęzhiga grosdizha. 223. |
| Kuharske Bukve (1799): | oboje v' goſto; ohladi, inu deni smersnit. XIX. Piazhe. 219. Lemonáda. Istlazhi 48 limón, dado per eni glihi en bokal ſoka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok v steklenice nadevaj. - Posebno dobro služi ta sok bolnikam. Limonov sok brez cukra. Iztlači sok v porceljanasto posodo, precedi, ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in spravi ga v steklenice. - Z njim se žolce farbajo. Limonov sok. Iztlači sok več limon, odergni lupine na eni unči |
| Kuharske Bukve (1799): | inu smiraj premefhuj. Kader je gofto, ohladi, deni smersovàt. 209. Lemónova smerslina. Savri 4 bokale dobriga mlęka; notri deni eno libro |
| Kuharske Bukve (1799): | 168. Shodò. 169. Pomoranzhna sholza. 170. Sholza rudęzhiga grosdizha. 171. Lemonova sholza. 172. Bísenovi mehúr raspuſtiti. Dauſenblatter. 173. Vinſka sholza. Weinſulze |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta. Španski vetrovi. 182. Rumena župa z zelenimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in na ledu pridno verti in mešaj, dokler ne zmerzne. Limonova zmerzlina. En maselc srove smetene skuhaj, pohladi, z osmimi rumenjaki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na rumeni župi. Meso s kaparno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz njega izverne in ker svitlo skorjo po verhu dobi. Limonova pa mandelnova torta. Mešaj osemnajst rumenjakov s tremi unčami cukra |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn |
| Kuharske Bukve (1799): | rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skadi, kar ga je preveč. Pervzemi, če hočeš, jesiha ali limonovega soka (žofta) in na za na mizo pripravljeno jed deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beljaki, perdeni pol funta nar lepši moke in drobno zrezaniga limonovega lupka in namaži to testo na štirivoglato zrezane oblate. Ob |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol ure |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | toliko moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se |
| Kuharske Bukve (1799): | Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa |
| Kuharske Bukve (1799): | sraven, zukra kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja |
| Kuharske Bukve (1799): | notri 16 jajz, sraven tiga 12 lotov zukra. inu sręsanih lemonovih lupkov; narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi |
| Kuharske Bukve (1799): | ako imaſh, deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędi rahlo; permęſhaj eno unzho oluplenih drobno ſtolzhenih mandelnov, sręsanih lemonovih lupkov, deſęt rumenakov dobro rastepenih. Od pęt vsami bęlak, ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol maselcu vina in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj |
| Kuharske Bukve (1799): | 200. Lemónovo mleko. En bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezanih mandelnov in delaj sicer kakor je per suharji rečeno. Limonovo ocvertje. Štiri lote olušenih in drobno stolčenih mandelnov s šestimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pretlačenih jabelk očisti tri unče cukra, perdeni jabelka, pa ostergano limonovo lupino, kuhaj vedno mešaje tako dolgo, dokler kaplja, na taljar |
| Botanika (1875): | pred sabo. Vsa zelišča tega reda spadajo v 15. razred Linné-ove sostave, ker cveti vseh imajo štiri daljše (pod. 217, b |
| Botanika (1875): | kukovlce (Orchideae). Vse rastline tega reda spadajo v 20. razred Linné-ove sostave, ker imajo cvete, kterih prašnice so soraščene s pestičem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mešana linska torta. Zmešaj pot funta do rahliga vmeteniga sroviga masla s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž na precejeni župi. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nadevaj v s putram pomazan tortni pleh ter počasi peci. Linska torta. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Lincu, za bronastó podobó. 47. Gosp. Ant. Steinhauer, motožar iz Linca, za cesarskiga orla svojiga rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavo dala, so bili sreberne svetinje vredni. — Euricha, bukvotiskavca iz Linca sta z vlitimi čerkami in drugimi izdelki za bukvotisarije slavno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | knezo-škofa Labudskega posvetili. Pričijoči so bili vladika Lincinski (škof iz Linca) gosp. Gregor Tomaž Ciegler, in posvečeni vladika v Solnogradu, vladika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za nogovlce in čepice. ” 46. Gosp. J. Stadler, medar v Lincu, za bronastó podobó. 47. Gosp. Ant. Steinhauer, motožar iz Linca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4. Fužini gosp. grofa F. E g er j a |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. J. Grilmajer, fabrikant v Lincu, za pavolnato blagó. 5. Gosp. A. Heindel, nožar iz Štajerjavgornim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nožar iz Štajerjavgornim Estrajhu. 6. Gosp. F. Honaver, fabricant v Lincu sa volnatosto blago. 7. Gosp. J. Horak, rokovičar v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in za platnice. 15. Gosp. A. K. Haferl, fabrikant v Lincu, za porhante in piketaste odevala. 16. Gospa Kat. Hahn, lastnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi |
| Valenštajn (1866): | Ali Pri vašem je gospodu Altringar? Čul sem, da v Lincu je bolan obležal. Kornet. Pri generalu je v Globokem že |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naravi pisateljev sin, Karol Goethe, c. k. gozdarski pristav v Lincu. Odbor društva za varstvo avstrijske vinoreje je sklenil v svojej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo zlató in srebró pravo ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v gobcu, ne na koži černih ali rjujavih ali rumenih lis imeti. Zakaj lise naznanujejo, da je ovna lisasta ovca storila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mleko višnjevo. Včasi se na smetani manj ali več višnjevih lis zapazi, ktere se večkrat razširijo, in celo smetano pokrijejo; tudi |
| Kupčija in obrtnija (1872): | pa prvi dež barvo z njega spere, pokaže se bela lisa, in on vidi, da ga je prodajalec prav po cigansko |
| Postillion d'amour (1887): | Malamoccu in se utáplja v laguni. Vidi se le črna lisa na vodi in dolga poteza dima nad njim. »Kaj pa |
| Testament (1887): | kdo nabije ali vsaj udari, da se ti pokaže črna lisa ob koži ali pa malo krvi, potem greš k padarju |
| Gojko Knafeljc (1899): | Po bližnjih holmih se je že zablisnila tuintam podolgovata, temnozelena lisa izmed drugih še rjavih travnikov. A polagoma so se te |
| Zoologija (1875): | prebiva tudi ozelot (Felis pardalis) rumenkasto siva mačka z rijastimi lisami, ki se po bokih strinjajo v povprečne proge, in pa |
| Zoologija (1875): | Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo počrkana. Samec ima spredaj |
| Zoologija (1875): | ivanjska ptičica (Zygaena trifolii) bila prednja krila črna z rudečimi lisami, zadnja krila pa rudeča. Pogosto se nahaja po travnikih. Sklenokrilci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo z nohtam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od tod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | stran; lahko je tedaj mogoče, da so se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ampak kadar je ſenza, ſe nam pokashejo tamázhne liſe, próge. Liſe ali proge v luni ſo nekadaj she dajale priloshnoſt vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s gôlimi ozhmi, ker v luni smirej vidimo ravno tiſte liſe ali maroge. Proge ali liſe v luni niſo nizh drujiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | luni smirej vidimo ravno tiſte liſe ali maroge. Proge ali liſe v luni niſo nizh drujiga , kakor ſenza , ktero viſoke gore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugih vrash in prasnih vér ſe najde med ljudmi, kar liſe v luni sadeva ; ker ljudjé ne vedo, de to ſtori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne pokashe, ampak kadar je ſenza, ſe nam pokashejo tamázhne liſe, próge. Liſe ali proge v luni ſo nekadaj she dajale |
| Tine in Jerica (1852): | so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno zagledaš |
| Tine in Jerica (1852): | drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po 10 goldinarjev; „Szkólka niedzielna” (nedeljſka ſhola), hodi tudi v Liſi she ſédem lét na ſvétlo, in velja sa zelo léto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rolniczo przemyslowy” (rokodélſko — kmetijſki voditelj), hodi she ſédem lét v Liſi na ſvélto, in ſe prejema sa zelo léto po 2 |
| Gozdovnik (1898): | je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem lisecu. Ta edinec je bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane lisec moj, tukaj so priče! ” |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge |
| Jerica (1859): | znamenje, lesica je zajca vjedla; in tako bom jaz učitelj — lesica zajca — zdravnika pobožal, ako bo prišel na moje polje. « In |
| Jerica (1859): | vleče na ušesa, in veselo pravi: »To je dobro znamenje, lesica je zajca vjedla; in tako bom jaz učitelj — lesica zajca |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | pokaže pred nami ozko luknjo, skoz ktero bi se komaj lesica splaziti mogla. »Kaj! to je vhod? To ni mogoče. Človek |
| Domen (1864): | kaj povedajočo pesem peti: Hejo-hoj! Hoj! Volk ima loj! Zvita lesica Ima meščico! Kaj je hotel povedati s tem, tega ni |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi |
| Sacrum promptuarium (1695): | prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | 17. Seršeni Zložil F. Preieren. Puščičarjem. Ni, bratec, vsaka ž'val lisica, In epigram ne vsak puščica. Pravljičarjem. Pravljica po Ezop' od |
| Nemški valpet (1867): | še eno vidno, namreč polno čutaro vina, katero sva — kakor lisica in lisjak v narodni pesmi — oba vkup pila. Tudi pol |
| Rokovnjači (1881): | Rokovnjača uže pol ure daleč dišim kakor Rokovnjač biriča in lisica past. « »Pij, a ne delaj zabave, Blaž. Spet bi se |
| Ponkerčêv oča (1882): | pravili lovci, kar po cesti, bodisi od desne ali leve; lisica priplazi in privleče se po ozki spodnji stezi, in nje |
| Povestnik v sili (1883): | končuje z bolj tihim glasom Teodozij. Družba se zasmeji. „Stara lisica! kako jo je ugonila," opomni Evstahij. „Pa kako se je |
| Cyclamen (1883): | druzih poiskal je adjunkt zopet svojo puško in svoj klobuk. »Lisica nerada naleti tako, kakor je ta storila! To je bilo |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | stezi navzdol iz gošče je prihajal previdno in oprezno kakor lisica mal človek in šel naravnost proti kamenju, ki je bilo |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | pred vojno sodišče. Mogoče, mislim si, da je starec zvita lisica, a res je tudi, da nam je v hudi žeji |
| Vaški pohajač (1893): | Mnoga kokoš ali petelin, ki ga je imela na vesti lisica, zadavljen je bil v Pusti Dragi, ali je pa od |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu |
| Sacrum promptuarium (1695): | shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde |
| Sacrum promptuarium (1695): | pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi |
| Sacrum promptuarium (1695): | je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel |
| Stric Tomaž (1853): | morejo, naj počnó, vse je zastonj. Polovili jih bomo, kot lesice v luknjak. Tedaj, kaj čakate? “ „Lahko po nas streljajo, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Steklina. Pasja steklina, na kteri psi, značke, volkovi in lesice zbolejo, je neka posebna smertna bolezin, ktere natoro še ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je v ſerze vidil, toraj mu na njegove miſli odgovori: „Leſize imajo ſvoje luknje, ptize ſvoje gnjesda; ſin zhlovekov pa ſhe |
| Genovefa (1841): | natürliche) toplota sveſte koſhute ni vezh samôgla ſtraſhniga mrása preganjati. Leſíze ſo v mrasu lajale in po nôzhi ſo volkovi ſtraſhno |
| Razne dela (1870): | vitezam, Dirja vsak posamši tam, Strela zajce, šoje, utke, Tud lisice, divje putke, Če mu pride v pest Tatar, Je ko |
| Kupčija in obrtnija (1872): | komote obešajo. — Nadalje spadajo med kožuhovne zverine: vidre, medvedi in lisice. Lisic je več sort. V severnih krajih so črne, sive |
| Cvet in sad (1877): | prizor videl, pa čul otlo ukanje sov nad žago, lajanje lisice z bližnjega Suhega broda, koža bi se mu bila zježila |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | in veli: Zdaj mi ne bo treba več prežati na lisice in zajce, živel bom brez dela in skrbi kakor grof |
| Izza mladih let (1882): | tem lovcem sta hodila gospoda pod goro na zajce in lisice. Oča moj so bili čevljar in tudi jaz sem bil |
| Luteranci (1883): | voditelj, Katarina Stobe, nam je zadnjo nedeljo pridigoval, da imajo lisice svoje luknje, vrabci svoja gnezda; jaz Lutor apostel pa bi |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | ognji sedela že blizu cilja, »peče me, da moramo kakor lisice potajno delati in nemoško govoriti neresnico«. »Nemoško je govoriti neresnico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena |
| Sacrum promptuarium (1695): | inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter |
| Čas je zlato (1864): | kmali zacelila. Dajte mi lesico nazaj in potlej greva. « »Tudi lesico hočeš nesti? nak roka roko umije, ti neseš orla in |
| Čas je zlato (1864): | roka roko umije, ti neseš orla in jest bom nesel lesico. nar prej pa zaveživa rano, glej kri ti hudo teče |
| Čas je zlato (1864): | ne skerbi, majhina rana se bo kmali zacelila. Dajte mi lesico nazaj in potlej greva. « »Tudi lesico hočeš nesti? nak roka |
| Sacrum promptuarium (1695): | bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | prodaj, ali čisto črn ni, na križu ima malo belo lisico. Kaj stori? On gre, pa belo liso s črno barvo |
| Cvet in sad (1877): | je rezal nekedaj bičevnik, skala ona, kjer je oče njegov lisico iz luknje izganjal, steza, koder je še kot ubog dijak |
| Ljubljanske slike (1879): | tudi tu vrine nemški jež tako v rodovino, da domačo lisico popolnoma prežene. V javnem in političnem življenji sta morebiti oba |
| Moja hoja na Triglav (1897): | si je priredil ob našem strošku gosposko večerjo zase, za lisico in za nadobudno deco. Nisem šel v hlev, ker me |
| Sacrum promptuarium (1695): | hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je |
| Botanika (1875): | in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne |
| Botanika (1875): | kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene |
| Botanika (1875): | ali okroglo ploščo. Rodovi pravih gob so: Agaricus (platnica), Cantharellus (lesičica), Polyporus (trod ali kresilna goba), Boletus (goban), Hydnum (ježek) in |
| Botanika (1875): | škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica (Agaricus ruber), Rumena lesičica (Cantharellus cibarius) je pa tudi dobro jelo. Gobani (Boletus) so |
| Kratkozhasne uganke (1788): | aku be bla njega nevęſta ſa druga uſęla. Tega ni Lisjak perpuſtil; ke baroko nose, inu is njo svoje roſhizhe ſakryva |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ta ſtare Koſl, inu ta mlade Mazhk na goslah godeta: Lisjak na zitre wye: Bik, inu Merjasz trôbeta: Jaſbez piska. Jeſt |
| Zlatorog (1886): | koza brez skrbí se, »Možíčka zajec smelo mi pred nosom, »Lisják lagôtno šeta pred menój. »Samó še drozgom sem nevaren zdaj |
| Zlatorog (1886): | ropar, oh jastreb je tó, – Zdaj skrijte se ptiči ubogi! Lisják po hósti se plazi zvit, Prihúljen na drévu ždí bistrovíd |
| Genovefa (1841): | V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko |
| Deborah (1883): | je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem |
| Marjetica (1877): | pomeni to, da je njihova gospodinja tako praznična danes. Mlajša liska pa se je vspela celo sprednjima nogama po Marjetici, kakor |
| Kuharske Bukve (1799): | lemone gori; puſti ſhe en zhaſ vręti, daj na ſklędo liſko inu polivanje. — Kir ozhe, sna tudi perdjati kuhan krompir, isluſhene |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe, ali druge na njo, naj savrè. Po tim vsami liſko ven v' drugo koso, prezędi na njo ſok, inu ſilazhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi vidili, je nekako to le: Če se mu pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto pogleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in ktero vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 51. V Ljubljani v sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu |
| Sveti večer (1866): | ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list je bil narejen po vojaškem duhovniku |
| Sveti večer (1866): | Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list je bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le pojdi! ” mu rezhejo |
| Botanika (1875): | krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. |
| Botanika (1875): | le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj ozhitne zherke narediti, de bode tudi sadna ſtran vſakiga liſta sa ſlabſhi ozhi lagleji sa brati. Tiſtim pa, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drusiga koriſtniga vezh beremo is njih. V numeri 23. liſta, ſo Oni toshili: Sakaj ſim ter tje Ijudjé tako malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dela poterdili. Sa vaſ, ljubi kmetji! ſmo vézhji del tega liſta odlozhili, v kterim snati shelimo vaſ poduzhiti , kar je od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Saſtran tega ſe bo more biti vezhkrat na konzu eniga liſta, v ſredi eniga ſtavka prejenjati moglo, zhe ſe lih takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leto dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnevnike berete, ali bi vas pa ne mikalo brati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo dá, in te zastavne liste, ki bojo kakor dnar, bo imel potem on spečati naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas |
| Sveti večer (1866): | O pač! ” reče Tonček in vzame iz culice listnico. „Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 190 plazhilo jemlje. Ker med tem nekteri morebiti shelé, tudi liſte tekozhiga pol leta dobiti, ſo povabljeni, ſe ſkoraj sa té |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim vas čakal, tam na mostovži, na mizi so neki listi Siona ležali, in sim jih za kratek čas bral. Dosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni listi noter do 100 gold. narejeni, tedaj se bo tudi skerbelo |
| Sveti večer (1866): | varovati in jih ne dati iz rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni |
| Botanika (1875): | Plodovi listi ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet |
| Botanika (1875): | plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le deloma |
| Botanika (1875): | je bil naredil s tem, da so se bili plodovi listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja |
| Botanika (1875): | so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega |
| Botanika (1875): | rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum), od kterega se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | liſti popiſſali, toku , de bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pristavijo mati, „je pa nauk, ki stoji zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se |
| Botanika (1875): | jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | beseda kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim listam previdene pred nas peršle, ter jim ne bo smel nihče |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stala v kmetovi hiši ter se je igrala s zelenim listom, druge igrače ni imela. V list je zbodla ljuknico in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | kdor ni ud ali kdor nima posebnega spričevanja z vstopnim listom. — V nedeljo je veselica v čitavnici. Začne se s petjem |
| Botanika (1875): | razvitev in opravek pravih listov. 2. Luske brstovne so shujšane, listom podobne tvorine, kterih namen je ta, da varujejo mladi začetek |
| Botanika (1875): | prašnike; tudi pestič postane pri razvitji plodu mnogokrat prav podoben listom, ali se časih celó res spremeni v prave liste. Göethe-ova |
| Botanika (1875): | Čaša (calix) 61 Čašni listi so še precej podobni steblovim listom, ker so tudi zeleni in krepni. Pri mnogih rastlinah ima |
| Botanika (1875): | listi, posebno pri dozorévanji plodu, prav očitno podobni pravim steblovim listom. Prav pogostoma se pa najde sredi cveta le en sam |
| Botanika (1875): | od steblovih delov, ker so take rastline, ki imajo ploščnate, listom podobne veje, in spot take, ki imajo valjaste liste, prav |
| Botanika (1875): | krog v cvetu so prašnični listi, ki so pa navadnim listom tako malo podobni, da se imenujejo nitke. In res so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ponosno meriti, kar se tiče slik, z vsakim nemškim ilustrovanim listom. Pisan je ta list v čisti srbščini in mi ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſluſhati. ˛Sam ſvoje ſenze (tenje) ſe ſtraſhi, ino pred ſuhim liſtam beshi. Kamorkolj pogleda, ſvojo ſtorjeno krivizo sagleda; neprenéhama ſe plaſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Noviz goſp. J. Blasniku sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove maſhine: naj bo to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ternov plot ſaditi, in rediti ga? (Na dalje s perlognim liſtam. ) Ker ſèm ter tje ljudje ſhe niſo popolnama previshani *), de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verstic ima; on bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je |
| Botanika (1875): | conus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega |
| Botanika (1875): | nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta |
| Botanika (1875): | z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem |
| Botanika (1875): | stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je pa od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali |
| Botanika (1875): | ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſta naga. Rudezha jih ſprehaja od ſramote, is figovih liſtov ſi krila ſpleteta, ino ſe pokrijeta s' njimi. Vſa plaſhna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe jim je godilo. ˛Sveti Pavel je vernim kriſtjanam vezh liſtov piſal. Do naſ jih je ſhtirnajſt priſhlo. Eniga je piſal |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lehko rastergale. Koj drugi dan Jurek pride, rekozh: „Pervih ſheſt liſtov vam vſako ſtran, ktiro hozhete, bres ſpotike preberem. ” Kraljevizh mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hvala gre. ) Niſo ſame Kraſhovke, kakor je v enim teh liſtov rezhêno, tako pridne, de plevejo njive, kjer je shito ſejáno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvèt shenam — bodemo natiſnili. Sadaj ſhe eno beſédizo ! Zhe nekteri liſtov poredama ne dobivajo, mi tega niſmo krivi; vſelaj jih na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | téh novizah poterdi, de ni konza ne kraja. ˛Skosi pet liſtov eno gode. On pravi: „Zhe ravno ni dokonzhano, de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to, de bi bilo dobro , de bi se v pervim listu vsakiga pol leta na pervi strani spodej kratko opomnilo, kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic ste popisali veselo obhajanje druge poroke v Kamnigorici. Ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana 10. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče , moram na to odgovoriti , de na zboru ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zato bom na trojno zaničevanje ob enim odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de naj bi eniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to |
| Genovefa (1841): | ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6 je bilo brati: Per meni „ v Loblani'' i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Gorenke Pemce, de je veselje gledati. ” — To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo ravno sto. — Povejte mi, koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dreves zató, ker smreka in jelka se ne obrastete, ampak listovci: gabri, jelše, verbe, hrasti, in vse manjši lesovje: leska, psikovna |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pri nas ne rastejo, ne bomo govorili. 15. Listovci. II. Listovci. Listovci so tisti, kteri nimajo bodekov, ampak listje po vejah |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ciprese, ki pri nas ne rastejo, ne bomo govorili. 15. Listovci. II. Listovci. Listovci so tisti, kteri nimajo bodekov, ampak listje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od manj smolnatega; zatorej greje stara smreka bolj od mlade. Listovci dajo v srednji starosti nar boljši derva, hrast pa mlad |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | namenjene. 4. Lesovje za oglje in za kurjavo, bodekovje in listovci, nar boljši od kraja vse, da se potlej nov zarod |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nas ne rastejo, ne bomo govorili. 15. Listovci. II. Listovci. Listovci so tisti, kteri nimajo bodekov, ampak listje po vejah. Pri |
| Revček Andrejček (1891): | pisanega, kakor pa kaj priseženega. Zapišite mi torej na kak listek, da me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela |
| Rudninoslovje (1867): | eno mer, i to v tenke, gibke, toda ne prožne listke. Dasitudi imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza |
| Zeleni listi (1896): | obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj rasloshiti, ſizer te nizh ne rasumem. Şin (nareshe majhne liſtike papirja, vsame pezhatni voſek, ga dershí proti liſtikam , pa nobeden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tla padati, in pravi :) Ali veſte, sakaj sdaj voſek te liſtike na-ſe vlezhe? O. Kakó bi to vedil, ſaj mi ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ſe je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike, perjizhe, terſhizhize i. t. d. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | starej verbi iz visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da |
| Botanika (1875): | trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. |
| Zeleni listi (1896): | Tako lepa sem«, reče, »pa me nihče ne vidi! Moji listki so tako nežni in blesteči, pa me nihče ne občuduje |
| Rudninoslovje (1867): | rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nareshe majhne liſtike papirja, vsame pezhatni voſek, ga dershí proti liſtikam , pa nobeden ſe nizh ne gane ; potlej ga dergne s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s ſuknéno zapizo, de ga ogreje, ga ſpet dershi proti liſtikam, kteri ſe sazhnejo vsdigovati, ſe ga dotikovati, pa ſpet na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v plitvih ležiščih, ali pa vtrošeno v podobi zrn in listkov. Znamenito je posebno meteorsko železo, to so kosovi čistega železa |
| Botanika (1875): | tla; bčele dobé v vresji mnogo medú. Iz strohljenelih iglastih listkov se naredi prst, ktero vrtnarji jako cenijo, ker dobro pospeševa |
| Botanika (1875): | izdolbeno itd. Golo se imenuje cvetišče, če nima nikakoršnih plevnih listkov. Na obsegu cvetišča stoječi cveti se imenujejo kolobarjevi cveti, ki |
| Trtna uš (1881): | in brez posebne uplojitve veliko jajčic na spodnji strani trsovih listkov, to pa med listova rebra. Jajčica ali gnjide krilatih ušij |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela, od kterega Muhar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú |
| Botanika (1875): | visokost. 5. Betva (scapus), se imenuje tisto steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča: |
| Botanika (1875): | Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili |
| Genovefa (1841): | kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je |
| Stelja in gnoj (1875): | se navadno te-le reči rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. |
| Botanika (1875): | iz njega kislec in ga odpravi iz sebe skoz svoje listje; kar ostane, to pa porabi za sebe. Zato govori |
| Botanika (1875): | njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi |
| Stelja in gnoj (1875): | težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | majal, in sam pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov |
| Zlatorog (1886): | ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo |
| Botanika (1875): | kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar vódi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in s ſlamo okrili, verh tega |
| Genovefa (1841): | in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo |
| Zoologija (1875): | živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | za tri tedne valiti, Nahajamo takih jajec v gnoju, v listju, v žagovini ali v rahli persti, kjer toplota gnjijočih stvari |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | svilo. 11. Rimska murba z okroglim, na verhu svitlim, tertnemu listju enako zarezanim perjem, ima sad rudečkasto siv. Naglo raste. 12. |
| Nemški valpet (1867): | ne poboljša. Saj veste, da je star pes pozimi v listju ležal za hlevom in se od mraza tresel. Tačas je |
| Razne dela (1870): | kipeča vlaga, In kaki konj še zarestd, Nakrat je v listju zašumelo, V somraku bel ferkljá zavoj, Šumot se bliža, se |
| Razne dela (1870): | Nakrat zbudí ga šum, gonitve znak, Sedlon teptá bežeč po listju dalej, In — puške tresk! — ta zverne se na tlak. Osupnjen |
| Marjetica (1877): | klopoče v gorskem zatišji in hišni čuvaj se oglaša v listju ali na vežnem pragu. V takem času je poiskal Štefan |
| Iz arhiva (1890): | prisego, pomemben ... Zamislil se je. Hreščeči koraki po pesku in listju so ga vzdramili. Bližal se mu je Kodràn. Pavel je |
| Na krivih potih (1893): | trudne oči. Prijeten vetriček je pihljal in se zigraval po listju dreves in grmičevja. To šumenje ga je zazibalo v začetku |
| Slučaji usode (1897): | poljublja vsako peerjice spavajočih ptičkov, vsako rosno kapljico, trepetajočo na listju in travah, vsako cvetko, vsako biljko okrog! Kako praznično je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo, sato , ker ſe tudi rasſekana drobna hoſta vmeſ isgnoji. Liſtnat gnoj ſe v semlji tako naglo ne vmedí, kakor ſlamnat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perdelanja s liſtnim gnojem debeleji pognojen biti; tudi dalje dershi liſtnat, ko ſlamnat gnoj. 2. Bizhje, lozhje in terſtje je dobra |
| Botanika (1875): | še te samo takrat, če so prav nove. II. razred: Listnate tajnocvetke; Cryptogamae foliosae. 135 Bolj razvite rastline s koreninami, stebli |
| Botanika (1875): | listnih brstov ali lesnih popkov, ki imajo v sebi zarodek listnate vejice, kakor se to vidi na postranskih dveh brstih naše |
| Botanika (1875): | spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke |
| Mineralogija in geognozija (1871): | palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſneg sapade, inu akulih poprej v' Kimovzi smersuje, je vender Liſtovgnoj vezhi tal gorák. Sima. Je vezhi tal mersla, inu vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | hude vremena; kader poloviza Kimovza pretezhe, ſe sazhné velki mras, Liſtovgnoj je moker inu gorák. Sima. Se sazhné ta 21. dan |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi nam v Kropi en dan pozneje, to je 26. Listopada perpetila. 50 let je preteklo, kar Jakob in Marija Vidic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst šel, de jih je zmenjal za cesarske denarje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj je noviga? (Velik pelikan na Krajnſkim. ) V tvork 7. liſtopada ſo v vaſi Radna v Bresovſki fari, 2 uri od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 21. V ſrédo 22. liſtopada. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevéſ in drusih, ktere revno raſtejo in malokadaj rodé, meſiza liſtopada dva dobra zhevlja semljo do korenin od koplje, potém pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivljenju ſtrèshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka meſza liſtopada naprej. To je tako ſtoriti: Is ſlame ſe omela naredé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 19. V ſrédo 8. liſtopada. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | namenili, mestne okolšine ogledati. (Dalje sledí. ) Kmetijfke opravila v meſzu Liſtopada. Zhe je ſhe kaj répe, kapuſa, korenja ali péſe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 47. V ſrédo 20. Liſtopada. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 45. V ſrédo 6. Liſtopada. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Anglijanov, pervo hitro natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezheno, zhe mu je njegovo drevje ljubo. — Glejte, ſhe v liſtopadu in grudnu ſe samorejo te goſenze tako nar bolj satérati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prézhize po tankim shivotu. Şamez ali metulj mandeljz v meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe v meſzu grudnu svezher |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şpomlad, préden berſt pogánja, ali tudi v poprejſhni jeſéni po Liſtopádu perréshi, ali odshágaj vſe ſadíke prékaſto, od pol drugiga — do |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izvira, in ktera se sme repni lušaj imenovati. Zakaj leta lušaj je ravno tako zatrosljiv, kakor ta pravi, in vsi konji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravi, iz ktere krasta izvira, in ktera se sme repni lušaj imenovati. Zakaj leta lušaj je ravno tako zatrosljiv, kakor ta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsi konji v štali ga kmalo nalezejo. Ozdravlja se ta lušaj s tistim zdravilom, ktero je v XXXIX. poglavju zoper garje |
| Botanika (1875): | brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse |
| Botanika (1875): | rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se |
| Zlatorog (1886): | smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije |
| Divica Orleanska (1848): | v Sendení sim prišel. Parizani So bili kot za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vlada in jih k sreči vozi. Zató se pri vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj in zvunaj toliko ljudi, de |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Litanije: Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu |