Is perpushenjam vikshe Gosposke.
Na novizh vun – dane.
PREDGOVOR
NA USE BRUMNE, INU
ANDOHTLIVE PEVZE,
INU PEVKE.
Hvalite Gospuda; ſakaj hvalna Pesm je
dobra: bodi veſsella, inu zhedna hvalla
nashemu Bogu. Pſal. 146.
Shlishte Kraynsky Pevzi, inu Pevke!
koku vas David ta kronane
Pevz k’ petju vabe: koku vas k’ temu
pergajna. On ima dobr urſhoh ſatu.
Kaj ſa en urſhoh? med drugemi morebit
rajmno leta urſhoh, s’ katirega so
lete Pesme v’ lete bukve spisane ble:
namrezh de be se teiſte ſalublene, gerde,
od pregreshneh rezhy (katireh
A2
S. Pavl Efes. 5. 3. napuſty nekar v’
misle uſeti) skupſloſhene popevke, katire
so eni dadusehmal doſtikrat sami
sebi, inu drugem k’ pohuishanju
pejli, posehmal usem is pote, inu is
glave spravele, Pokaj be vam blu treba
na poredne pesme misliti, ke se vam
sveteh mankalu nabo?
V’ teh bukvah imate vi pesm dovęl.
Se vam ena nalube? ſapojte to
drugo. Slehernega andohti, inu ſhellam
je s’ tem, kar je blu mogozhe, nalash
poſtreſhenu. Pojte tedej, koker
se spodobe na Chriſtiane; pojte, koker
v’ skriv. reſoden, 14. 5. tehiſteh ſtu,
shtir, inu shtirdeset tavshent, de boſte
pousod, koker pred boſhjem tronam
bres madeſha, bres greha Bogu na prizho
pejli.
Te Pesme pojete vi ſhiher. S’ teme
si naboſte hudeh skushnav delalli:
le pregainali si njeh boſte; s’ teme na
boſte vi hudizhu vesella, Bogu, inu
Angelzu Varhu joku, ne ran vashi
dushi dellali: ampak vasha dusha se
bo koker ti boſhji neveſti v’ visok.
Pesm. 5. 6. topila, kadar boſte Chriſtusu
k’ zhaſti pejli: kadar vam bo on
k’ serzu govoril.
Pojte njeh tedej sami sebi, inu
drugim k’ vesellu, troshtu, inu
dushe ſvelizhanju. Se v’ ſhalloſti, v’
zvibleh, v’ zagovitneh mislah, v’ ene,
al’ druge skushnave? ſapoj si eno, katira
se teb’ bode k’ temo zil’, inu konzo
bulshe ſdela. Toku ſnash tudi drugem
dobro ſturiti. Enemu, katire se
je v’ greshno perloſhnoſt namęnil, ſapoj
eno, de v’ se gre, inu se na
bulshe pomisle: enemu trdovratnemu
greshneku ſapoj od zhasne pokure, od
groſe vezhne shtrafenge. Tudi Pesme
so ſhe skalle ſa sabo, potegnile, terde
serza omehzhalle, de so solſe te pokure
ked ſtudente od sebe dalle; ſakaj
koker se ta perjetne glas duhovneh
Pesm ſashlishe (poterdi tu en S. Iſidor
l. 3. de Summ. bon. c. 7.) se dusha k’
nagnenju te brumnoſte omehzhy S. Augushtin
si je sam tu skusel, de na glas
teh hvalneh, inu duhovskeh Pesm so
njegove ozhy solſe te grevenge tozhile,
inu meni je blu dobru per njeh, prizhuje
sam l. 9. Confeſſ. c. 6.
Pojte mladi, inu ſtari, moſhje inu
ſhene, ledeg, inu ſakonski, ob nedelah,
ob praſnekeh, ob dellovnekeh:
v’ zirkvi, na boſhji poti, per prezesji,
na pojlu, doma, ſlaſti na preji, de se
nikdar vezh taiſte ſtrupene glas teh
drajn pod ſtename, ali na vasi: ampak
vsellej ta Bogu perjetna shtima
teh Ss. Pesm da neba reſlega. Se morebit’
pak kedu sramuje take Pesme
pojti? tok gvishnu she navę: de David
ta mlade Paſtir (koker S. Hilarius
in orinc. expoſit. Pſal. prizhuje) je tudi
na pashi: Moyſesova seſtra v’ puſhavi,
Juditha na vojski: Zacharias doma,
Mate boſhja na gorrah, ke je svojo
teto Elizabeth obyskalla, toku ſo drugi
Ss. Ludji po useh krajeh na ſemli
pejli. Kaj? de she tudi Angelzi boſhji
nozh, inu dan bres prenehanja toiſto
zhaſtito Pesm: Svete! Svet! Svete! v’
nebasah pojo, inu Boga hvalejo. Samu
v’ peklu je jokanje inu shkripanje
teh ſob.
S’ teh, inu drugeh urſhohov so
lete Pesme skupſbrane, pobulshane,
inu med ludy dane: pobulshane so:
dokler verſta, viſha, reſdejlki, besede,
ja! zel saſtopnoſt je bla per nekatereh
toku sprebernena, de nekatere so
ſhe niſo vezh poſnalle, toku so ble
ti pervezh ſloſheni pesmi napodobne.
Ti ſmejshnavi se je ſhe tudi ſa perhodnu
previdelu skus tu: ke so na konzu
nekatereh bukuv viſhe teh Pesm poſtavlene,
de bi tjiſti, katjri ſe na viſhne
zherke, ali note saſtopejo, drugem
te pesme po njeh pravi viſhi naprej
pejlli, dokler se njeh nanauzhe.
Tukej videte ſdej Chriſtianski Pevzi,
inu Pevke! s’ kajſenega urſhoha,
inu s’ kajſnem perſadetjam so leto bukve
k’ vashemu perloſhnemu shpoganju
popisane ble. S’ tega zila inu konza njeh
nuzajte, inu ſte uso mujo ſa tu dellu
plazhalli. Torej, kader se skupsnidete,
dershite se navka S. Pavla Efes. 5. katire
vas toku oppomina: govorite nad sabo
v’ Psalmah, inu hvalneh Pesneh, inu
v’ duhovnemu pejtju, ter pojte, inu prepevaje
Gospudu v’ vasheh serzah, inu
useskuſi ſa use ſahvalite Boga, inu Ozheta
v’ imeni Gospuda nashega JEſusa Chriſtusa.
Na tako viſho hvallite Boga, inu
David bo od vas daſegl, kar si ſkus te s’
pervega konza poſtavlene besede voshe.
Na tako viſho se boſte vi navadli,
inu perpravni ſturili k’ temu pejtju v’
nebeshkemu Jerusalemu, kjer boſte (koker
S. Peter v’ I. liſtu I. 8 pishe) G.
Bogu pejlli, ter se boſte veſsellili is enim
naisrezhenem, inu zhaſtitem veſselam,
inu konz vashe vire boſte vi odnesli, ſvelizhanje
vasheh dush. Katiru nam Buh
dej! Amen.
II. PESM:
Dusha vabe use ſtvary JEſusa lubiti, katire
nas je toku ſlo lubil.
1. Zhaſt, jen’ hvalo vsi skup dejmo
Bogu vsegamogozhnemu;
Is serzo toiſto pojmo
Iſvelizharju nashemu.
2. Bug nas je tok mozhnu lubil,
Deslih smo navredni bli:
De je svoj’ga Synu pervolil
K’ smerti dat’ de b’ ſhiveli mi.
3. Ta nas je od smerte vezhne
Skus svojo smert odreshil:
Dal svojo kry, ’nu ſhivlenje,
Da b’ nas ſgublene neshl.
4. Oh! kolkajn se je on trudel,
Kolkajn terpel, ’nu preſtal:
Kaj ſa nas greshneke ſturil,
De b’ nam spet ſhivlenje dal.
5. S’ lubeſne prut’ nam je hodil
Trudn, jen’ vezhkrat potan:
Uzhil, troshtal, svaril, molil,
Vsem dobru ſturit’ volan.
6. Terde poſte, ſhejo sivno,
Mras, vrozhino je preſtal:
Golu vwoshtvu, inu revsh’no
Sa wogaſtvu si je ſbral,
7. Shpot, sramoto, ſanezhuvanje,
Sovrashtvu tega svejta,
Navoshlivoſt, pregajnanje
Prevsel rad is serza.
8. Britkuſt, ſhalloſt, ino teshave
Da kryvavega potu
Gaiſhle, ſhlake, ’nu kryvave
Dane ſa nas preterpel.
9. S’ oiſtrem, ’nu wodęzhem ternjam
Kronan, norzhavu zheshen,
S’ velkem smeham, inu shpotam
Sapluvan, inu tepen.
10. Obloſhen s’ tem teshkem kriſham
Na hrib vlezhen, inu gnan,
Na krish verſhen, s’ groſnem’ ſheblam’
Prewoden, inu kriſhan.
11. Tok’ to grenko, inu teshko
Smert t’ga kriſha je preſtal;
Tok’ je nam krona nebeshko,
Jen’ vezhnu ſhivlenje dal.
12. O dobruta, l’ beſn, miloſt!
K’ du te’ doſt’ more spoſnat’?
Oh kje je nasha hvalleſhnoſt?
K’ daj t’b’mo mogli hvallo dat’?
13. Oh! vsi lesem pertezite,
Karkol je na svejt’ ludy!
K’tir’ kol mor’te skupej pridte,
Vonkej vſet nobedn ni.
14. Tukej ozh’mo skupſtopiti,
Ozh’mo naſhega Boga
Prov is vesellam zhaſtiti,
Is serza andoht polnega.
15. Tud’ vas prosmo pomagajte,
Vi zel’ga svejta ſtvary!
S’ nami zhaſt, ’nu hvallo pojte,
Kolker premorete vi.
16. Vi tize, ribe, ſverine,
Kar se gible, ’nu ſhivy!
Sej tud’ glas naumne ſh’vine
Boga hvalle, ’nu zhaſty.
17. Tud’ potoki, ’nu ſtudenzi,
Morje, inu vse vode,
Vse gorre, ’nu ſeleni hribzi,
Doline, inu pojle.
18. Narvezh kar na ſirmamentu
Boga hvalle nuzh, ’nu dan:
Sonze, luna, ’nu vse tuiſtu.
Kar mi vid’mo gor’ nad nam.
19. Nej tedej is svojo shtimo.
Boga hvall’jo vse ſtvary!
Kej posebn’ga pak mi ſt’rimo;
K’ smo posebnu vezh dolſhni.
20. Zheshen, hvallen bodi Ozha
Vezhne, in’ miloſtve Bug!
K’ tir’ se ti dal tvoj’ga Syna
Reshit’ nas vezhneh nadlug.
21. Zheshen, hvallen tud’ Syn Boshji
Bod’ is svetem Duham v’red,
K’ tir’ s’ othl po miloſti tvoji
Ves nash dolg sam na se vſet’.
22. K’tir’ s’ othl taiſt’ga plazhat’
Is tvojo leſtno kryvjo:
Sa nashe dushe ſvelizhat’,
Se dal tud’ dusho tvojo.
23. Sdej na nas miloſtvu poglej,
Nas revne nasaverſhi:
Jeſus! tvojo gnad nam dej,
V’ taiſti nas obdershi.
24. Tu te ’pros’mo she poniſhnu
O JEſus! danashne dan:
Toku nas vse skup poſhegnej,
De bosh od vseh prov ſpoſnan.
25. De b’mo v’ tem’ sposnanju tukej
Te’ lubil’ s’ zel’ga zerza,
Jen’ skus tu b’mo vredni tamkej.
Te’ tud’ lubit’ bres konza.
VI. PESM.
Od ſalublene Neveſte Boshje.
1. Kje je JEſus moje ſhelle:
Moj vse ſavupanje?
S’ njim je prishlu vse veselle,
’Nu moje potroshtanje.
Jeſt ’ga ’zhem flisik iskati,
Tok dolgu, de ga dobim,
’Nu ’ga ’zhem mozhnu derſhati,
De njega vezh naſgubim.
2. Tukej v’ ſhalloſti prebivam,
Moje serze se topy,
’Nu solſa ſabſtojn prelivam;
Ke taiſt’ga ſnajdti ni:
K’tirga moje ſveſtu serze
Vezh k’ samu sebe lubi.
Nu s’ plemęnam sve gorezhe,
Tudi vmreti is njim ſhelly.
C 3
3. Jeſt ’ga ishem, ’nu ’ga klizhem
Po vsem’ mejſt Jeruſalem,
Al oh! ſhalloſt! ga nashlishem,
K’tir’ga vidit’ jeſt ſhellim.
O’ vi breſni, ’nu globozhine!
Povęjte m’i, kje ga dobim?
O vi hribi, inu doline!
Dejte m’i k’tir’ga lubim.
4. Vi Jeruſalemske hzhyre!
Jeſt vas mozhnu ſarotim,
Zhe ſte mojga lub’ga vid’le,
Povęjte ’mu, de k’ njemu hitim:
De mozhnu k’ njemu ſdihujem,
Ob lubeſne bolna leſhim,
Od ſhalloſti omagujem,
Ke njega tok’ ſlo ſhellim.
5. Nar tu lepshe od te ſemle
Je moj JEſus, ’nu njega zhaſt,
Njega lepu oblizhje jemle
Vsi lepoti to oblaſti;
On je erdęzhe; ’nu delle koſhe,
Njega glava je ked ſlatu,
Njega ſhnabli so koker roſhe,
Nu per njemu je vse svetu.
6. JEſus! ti vesęlle moje,
’Nu ſhivlenje mojga ſęrza.
Oh! pokaſh’ m’i oblizhje tvoje,
Naskrivej m’i’ga bres konza.
Od ſhalloſte ja morem vmreti,
Zhe me’ti naſvesellish,
V’ britkuſti se morem utopiti,
Zhe se m’ vidit’ napuſtish.
7. Oh! ſdej sem JEſusa neshla,
Od vesella se naſavęm:
Jeſt sem njega vidit’ ſhellella,
Zel objet’ ’ga ſupet smem.
Sdej sem s’ troshtam, ’no s’ vesellam,
Zhes, ’nu zhes napolnena,
St’ril se je doſt’ mojem ſhellam,
S’ mojem lubem sem sklenena.
8. Mojo serze poskakuje,
Kadar ſazhnem misliti,
Kaj men’ JEſus oblubu je,
Zhe ’ga na neham lubiti:
En ſlat perſtan men’ obeta,
Zhiſte vezhne lubeſne,
Bom neveſta ne t’ga svejta,
Ampak zele vezhnoſte.
9. On bo tamkej mene krona!
S’ krono te navmerjezhnoſte.
’Nu bo mene tam polonal
Savol moje ſveſtoſte,
Kjer jeſt njęgova neveſta
Sem ’ga serzhenu lubila,
Sem bla njemu vsellej ſveſta,
Njega sam’ga objella.
10. Kjer’ ga v’ſhalloſt, ’nu britkuſti,
Nisem lubit’ jejnala,
Tud’ v’ vesellu, ’nu v’ sladkuſti
Vezhnu ga bom vſhivala;
K’tir’ s’ njim v’ ſhalloſti prebiva,
Se bo tud’ s’ njim vesellil:
K’ tir’ grenkuſt ſajn tukej uſhiva,
Bo sladkuſt tamkej dobil.
VIII. PESM.
Dusha bo k’ lubeſni pruti JEſusu obudena.
1. Serze! Dusha! kaj ſhelish? * var’ dobru,
de na ſallish. Tvoje ſhelle, * ’nu veselle
* preglej, v’katirem’ ti ſhivish; *
kaj je t’ſtu, kar serze * vlezhe k’ sebi,
’nu ſhelle? * kom’ oblubesh. * de’ ga
lubesh? * kok’ ’mu je imę?
2. Jeſt szer mislem, de letu * med usem
be narbulshe blu, * kar ſturiti, kar lubiti
* be nekol nablu hudu; * d’ eno rezh
si ſberesh ti, zhesh katiro nezh lepshe
ni, t’iſto lubit’ * imash oblubit’ * s’ zele mozhy.
3. Letu pravem jeſttedej * pamet (prosem)
ti imej, * komu dati * si ozh’ ſorati * ser-
ze, dusho prov poglej, *de je vredn, k’-
tirjga ti * lubesh is zele mozhy; * dobru
varij, * prov prevdari, de t’i nafally.
4. Temu ſhihr serze dash, * Katir’ je pred
lubil nas, * t’ga objemi! * men’ virjemi.*
de nezh lepshega nimash. * JEſus nej bo
ſhenen tvoj; * temu ti rezi, ’nu poj* jeſt
oblubem, de te’ lubem, * s’serza se moj.
5. Kaj ozhesh bulsh’ga ſhellet? lepshega
nezh nima svejt; * ſnash prashati, ſnash
vskati, * zhe ozh’, skus’ v’ nebu lejtet’.*
Kaj tam najdesh lepshega, * koker nash’-
ga JEſusa? * jeſt ſhe rezhem: * drug’ga
nezhem, koker le njega.
6. Prezh tedej nej gre ta svejt, * nozhem
nezh od njega imet’! * te norzhie * nej
le vſhye, * k’tir’ ozhe vezhnu terpet’.
* Sej be ja norzhavu blu, * ke be jeſt
lubila tu * kar vmoriti,* pogubiti * me
ſna vezhnu.
7. Nej se’ svejtam veselly, k’tir’ pogublen
bit’ shelly! * hudem ſhellam, * vsim ve-
sellam * nej on shroko pot ſtury; bode
sze’ se vesellil; * al dokler le bode ſhiv,
more biti,* de ima pridti * smert, k’
bode kriv.
8. Koku temu svejt smerdy,* k’tir’ le JEſu-
sa ſhelly, * ta od sebe * o svejt! tebe *
pahne is zele mozhy; * nezh nozhe tega
imet’,* kar ponuja golſivi svejt * ſakaj
ſnajde, * de lohka ſaj’de * v’ pregreho
spet.
9. Kje greshnek pamet imash? * dusho, telu
hudizhu dash: * sluſhesh svejtu * zelu
lejtu; * ſa kak’shne lon? sam spoſnash: *
teshka vęſt, shpot, sramota * tebe peſa,
’nu martra * tu na svejtu, tam bo pre-
kletu * telu, dusha.
10. Ozhem sklenit’, inu rezh’: * drugu vse
ſavershem prezh; en’ga vſamem * tega
objamem, * se nalozhem od njega vezh. *
Ta je JEſus, katir’ je ſdej * ſhenen moj,
bo tud’ vekumej; * tega lubit'; * temu
slushit’ * ozhem vsellej.
IX. PESM.
S. Bernarda od sladkega Imena JESUSA.
I. Moje ſerze se ſveselly,
Kadar na JEſusa ſmisli;
Al vso sladkuſt skupej vſhiva,
Kader njega prizhnoſt ima.
2. Nezh se napoje slaishega,
Nezh se nashlishe lubshega,
Vse moje misle, ’nu spomin
Sveselly JEſus boshji Syn.
3. JEſus! kok’ vsmilen se prut’ tem,
K’te’ pros’jo s’ serzam spokornem:
Kok’ s’ dob’r tem, k’ te’ ishejo!
Oh! kaj se tem, k’ te’ najdejo?
4. O JEſus! nasheh serz sladkuſt,
Shiv ſtudenz, ’nu vseh dush svitluſt!
Ti premagash vse veselle:
Preseſhesh vse naſhe ſhele.
5. Jeſik namore sprizhati,
Perje namore spisati,
Sam ta, k’tir’ si je skusel ſna,
Kaj se prav’: lubit’ JEſusa,
6. Skerbno bom iskal JEſusa,
Shparal nabom moj’ga flisa:
Doma, ſnotrej mojga serza,
Sunej, na zeſt’, po sred’ plaza.
7. Sgudej bom s’ Magdaleno ſhal
H’ grobu, tam bom njega iskal.
Ne szer s’ ozhmy tega trupla,
Ampak s’ ozhmy tega serza.
8. Zhes grob bodem solſe prelyl,
S’ klaguvanjam bom vse napolnil,
JEs’su se bom vergl k’ nogam,
Objel’ ga bom s’ obęm’ rokam’.
9. JEſus! ti kraylujesh zhudnu,
JEſus! ti premagash serzhnu,
Tvoje sladkuſte ni isrezh’:
Tebe mi ſhel’mo vezh’, ’nu vezh.
10. Gospud! ti per nas oſtani,
Is ſvitlobo nas napolni:
Preſhen’ temoto is serza,
K’tir’ se ta luzh tega svejta.
11. JEſus! k’der ti v’ serze pridesh,
Reſnizo ſdaiz reſodenesh:
Svejt bo sposnan, ’nu ſanezhuvan,
Zhlov’k bo v’ tvoji lubeſni vſhgan.
12. O lubeſn JEſusova!
Sa resnizo zhes vse sladka,
Vezh k’ tavſhentkrat se slaishe ti,
Koker iſrezh ſamor’mo mi.
13. Tu njega martra govory,
Sprizha prelita sveta kry,
K’tira nam odreshenje da,
Da tud’ vezhnu gledat’ Boga.
14. Vsi, vsi! JEſusa spoſnajte!
Njega lubeſn ſhellite!
Ishite JEſusa ſhelnu!
V’ iskajn’ se vnemejte mozhnu!
15. T’ga, k’tir’ vas lube, lubite!
Lubeſn s’ lubeſnjo vernite!
Pejdte ſa njegovem duham!
Dejte ſhelle nasprut ſhellam!
16. JEſus ſazhetk t’ga vsmilenja!
Vpanje vs’ga ſvelizhanja,
St’denz vse sladkuſte, ’nu gnade!
Nasheh serz pravu veselle!
17. O JEſus! vſhivat’ dej meni
Obilnoſt tvoje lubeſni!
Dadejl’ men’ tud’ tvojo prizhnoſt
Vidit’, tvojo zhaſt, ’nu svitloſt.
18. Vrednu namorem govorit’;
Al tud’ namorem tihu bit’;
Serzhnega me’ lubeſn ſt’ry,
K’tira me’ sama veselly.
19. Oh JEſus! lubeſn tvoja,
Nasheh dush shpiſha zel sladka
Lakoto ſhmahtnu vtolaſhy,
K’ jedi spet nove ſhelle ſtry.
20. K’tir te’ pokuse, vezh shelly,
K’tir’ pye, vezhe lusht doby;
Sam’ga tebe ſhelleti ſna;
Kjer te’ sam’ga ſa lubima,
21. K’tir’ga upyan’ lubeſn ta,
vę, kaj JEſus ſen ſhmah ima.
Srezhn, k’ tir’ bo nasiten s’ tem!
Kaj b’on dalej ſhellel? navęm.
22. JEſus! veselle Angelsku!
V’ ushesah petje presladku!
En zhudn męd se ti v’ uſtah:
En ſhmah nebeshke se v’ serzah.
23. Tavſhent ſdih’vanja k’ tebi ſt’rim,
Oh JEſus! k’ daj te’ ſadobim?
K’ daj me’ bosh ti reſvesellil?
S'tabo ſadoſti naſitel?
24. Kjer k’ tebi vednu ſdihujem,
Vednu v’ sebi omagujem;
Al ta bo lon o JEſus! moj:
Shivu bom vezhnu, vezhnu tvoj.
25. O JEſus! ti vsa dobruta!
Zhudna sladkuſt moj’ga serza!
Teb’ vjet’ga me’ lubeſn ſt’ry,
’Nu s’ tabo sklenen’ga derſhy.
26. Dobru m’je tebe lubiti,
Nezh ſvunej tebe ſhelleti,
Dobru m’je sam’ sebi od’mret’,
De b’ mogl le tebi ſhivet’.
27. O JEſus! JEſus narslaishi!
Kok’ s’ dobr moj ſhelni dushi’
Kjer te’ ishem, teko solſe:
Mozhnu ſdihuje tu serze,
28. Kjerkol bom, koder bom hodil,
Rad b’ JEſusa per seb’ imel!
Kok’ sem vesel, ke’ ga dobim!
Kok’ srezhn, kader ’ga derſhim.
29. Takrat vesel’ objemanje!
’Nu zhes męd sladku kuskuvanje!
Takrat se zhudnu sklep ſtury;
Al oh! zel majhn zhas terpy.
30. Takrat videm, kar sem iskal,
Derſhim, po k’ tirem’ sem ſdihuval.
Takrat v’ lubeſn’ bolan leſhim:
Od lete v’ serzu ves gorim.
31. Doklej bo JEſus tok’ lublen,
Ta ogu nabode ugasnen,
Naoslaby’, tud’ navmerje,
Rase, ’nu’ se she bel vname.
32. Ta lubeſn sladku gory,
Zhudna je v’ svoji sladkuſti,
Njen’ ſhmah me’ zhes vse veselly,
S’tem Vesellam srezhnega ſt’ry.
33. Ta l’beſn je s’ nebes perſhla,
M’je v’ serze globoku ſashla:
Snotrej ſaſhiga zel sladku,
Moj duh le plava v’ vesellu.
34. O presrezhnu ſaſhiganje!
O goręzhe poſhelenje!
Al tud’ reshladenje sladku
K’der JEſus luben bo toku.
35. JEſus zvet D’vize Materę!
Nashe sladku ſalublenje!
Tebi nej zhaſt, ’nu hvalla bo,
Tvoje je vezhnu krayleſtvo.
36. Pridi, pridi Krayl miloſtvi!
Ozhe naiſrezhene zhaſty!
Puſti se vidit’ bel svitlu;
K’ se vablen, klizan tok ſhelnu,
37. Sonze premagash v’ svitloſti
Ves polſam v’ ti perjetnoſti:
Slaishe se koker vsa sladkoſt,
Lublen namoresh bit’ ſadoſt.
38. Tvoj ſhmah me’ zhudnu ſveselly:
Tvoj duh perjetnu reshlady.
V’ tebi moj duh ves oslabi,
Sam si ſalublen’mu doſti.
39. Ti t’ga serza reſlushtanje!
Vse lubeſne dapolnenje!
Ti moja hvalla, moja zhaſt!
JEſus ti sam nas ſvelizhash.
40. Oh lube! vſdign’ se spet v’nebu:
V’ zhaſt’ glih Ozhetu tvojmu;
Pekl se premagal srezhnu:
Sdej krayluj v’ nebesah vezhnu.
41. Kamer gresh, ozhem s’ tabo jet’,
Nobedn m’namore tebe vſet’:
Kjer s’ m’i ti moje serze vſel,
Sdej sem ſhe tvoj jeſt ves, ’nu zel.
42. Angeli! naprut’ pertezite!
Nebeshke vrata odprite!
T’mu premag’vavzu pojte vsi!
Zheshen bod’ JEſus Krajl vezhni!
43. Krayl te mozhy! Krayl te zhaſty!
Vse serzhnu premagal se ti;
Sdej ti vsem gnade vendejlish,
Zelu nebu zhaſtitu ſt’rish.
D
44. Ti v’ tron’ te miloſte sedish;
Vse po nebesah ſvesellish:
Odvſemi nam nasho ſhalloſt,
Dadejl’ vezhne zhaſty svitloſt.
45. Nebeshk’ Chori te’ hvallijo,
Nasprut’ tvojo zhaſt pojejo,
JEſus zel svejt reſveselly,
Med nam’, ’nu Bogam myr ſtury.
46. JEſus ſdej v’ myru krayluje,
Ta myr vso ſaſtopnoſt prejde;
Tega moja dusha ſhelly:
T’ga vezhnu vſhivat’ gor’hity.
47. JEſus je gor’ k’ Ozhetu shal.
S’ njim v’ red bode vezhnu krayl’val,
Serze se m’je odlozhilu,
Sa JEſusam je gori shlu.
48. Pejmo tud’ vsi ſa JEſusam
S’ molituvjo, s’ hvallo, s’ petjam,
De nam svoje vesele da,
K’ tir’ konza noben’ga nima.
XI. PESM.
Od JEſusa, katire je nash trosht
v’ useh nadlugah.
1. Oh mi revni! kaj je ſt’riti?
Kaj je nam vwogem ſazhet’?
Kam se ozh’mo oberniti;
Ke namor’mo vezh terpet’;
Kje be mi pomuzh iskalli?
K’du b’ mogl potroshtat’ nas’?
De be tolkajn naſhall’valli
Na tem svejtu zele zhas.
2. Oh potroshta nas samu enu:
JEſus je nash trosht, ’nu muzh,
Kader je ſhe vſe ſgublenu,
JEſus nam da to pomuzh;
JEſus nam obveſhe rane,
Szer de ſdravja nezh nablu;
JEſus nam na pomuzh vſtane:
Bres njega je vse hudu.
3. JEſus svitloba, veselle,
Kader ſtrashe temna nuzh,
JEſus ſmainsha greshne ſhelle,
JEſus naſhe pamet’ luzh:
JEſus vse hudu odſhene,
Premaga sovraſhneka,
Bres njega pomuzh’ nobene
Be nablu ſa greſhneka.
4. JEſus sam kazhe preklete
Grosno mozh premaga prov,
Vse kunshte b’do nje odvſete:
Sovraſhnek bo slab oſtal.
Kader JEſus se voiskuje,
Kjer njegov so shlishe glas,
Mi premagamo bres muje,
Aku lih je vse zhes nas.
5. Zhe ta svejt ſhelly golfati,
Pogubiti maluvarne,
Zhe naumne ſapellati
Na vse vishe on ſazhne,
Zhe mesu se perliſuje,
’Nu kej greshnega ſhelly:
De premagash tu obduje,
K’ JEſusu perweiſhi ti.
6. Zhe boleſn, ſhalloſt, kriſhi,
V woshtvu, ’nu kar teſhuje,
Tebe ſtiska po vsi viſhi,
Namoresh oddahnit’ se,
Kumej enu t’i odjide,
She tu drugu na te’ grę,
Enu ſa tem drugem pride,
JEſus ſam pomagat’ vę.
7. Vse tu hudu nej se spunta,
Kar je v’ svejtu, ’nu v’ peklu,
Kar hudobnega se ſgrunta,
Kar nasrezhnega be blu;
Lohku moresh se smejati,
Zhe per JEſusu ſtojish.
Nezh se nimash vsega bati,
Gvishnu vojsko vsem dobish.
8. Tok tedej kader terpeti,
Męnesh, de namoresh vezh,
Seupanje skusi vſeti,
Sa pomuzh k’ JEſusu tezh’
JEſus te’ bo reſvesellil,
JEſus te’ potroshtal bo,
Muzh, ’nu gnado bo dodejlil,
Jeſt oblubem t’i gvishno.
9. Zhe tudi smertne teſhave
Tebe bodo ſtiskalle,
’Nu pomuzhe nimaſh prave,
K’ JEſusu oberni se,
Rezi: JEſus! vsmilen JEſus!
JEſus! pomagej m’i spet.
Shiv’, ’nu mertv tvoj sem JEſus!
JEſus s’ tabo ozhem vmret’.
XII. PESEM.
Eno dusho, katira se potoſhe savol’ kriſhov,
rovna JEſus k’ poterpeshlivoſte.
DUSHA.
1. Ah! kedaj bosh moj JEſus pershl
Pred moje solſne ozhy?
Krishov je ſhe preveliku,
De njeh nosit’ ni mozhy:
Ah! kedaj bosh moj JEſus pershl?
Mene od terplenja reshil?
Goſpud! tebe predolga ni,
De b’ mene potroshtal ti.
JESUS.
2. Koku se moja Neveſta!
Vtoplena v’ ti ſhalloſti?
Bodi meni vsellej ſveſta,
Nonehej me’ lubit’ ti;
Lubeſn ima terplenje,
Sadoby vezhnu ſhivlenje:
K’tir’ me’ lube, s’ mano terpy,
K’tir’ nalube, kriſham wejſhy.
DUSHA.
3. Drugi nav’do ſa terplenje,
Imajo vse tu, kar ſhellę;
Jeſt pak navęm ſa veselle,
Ampak le ſa ſhaloſte:
Drugem gre dobru po sili;
Men’ pak, de se tebi vsmili!
Drugi imajo vse dobru,
Jeſt pak terpim vse hudu.
JESUS.
4. K’tirem ta posvejtna srezha
Da lushte tega svejta,
Njeh tam zhaka ena jezha
Tega ſtrashniga pekla:
Se b’do tamkej pokorili,
K’ so se tukej vesellili,
Kratk krish pelle v’ paradish;
Paradish da en kratk krish.
DUSHA.
5. K’njeh pak preveliku pride,
De njeh nosit’ ni mozhy,
Kumej sdej en krish odjide,
She drug’ga vid’jo ozhy:
Namorem tolkajn preſtati,
Treba m’i je ja! ſdih’vati
Zhes leta moj revne ſtan:
Ke terpim tolkajn vsak’ dan.
JESUS.
6. Ah! le uzh’ se bel lubiti,
K’tir’ me’ prov ſa lubu ima:
Nozhe se krisham vogniti.
Se rad temiſtem poda.
Ta zhes kriſhe naſhalluje,
Zhes terplenje naſdihuje,
She ſhelly, terpeti, vezh,
Lubeſni ni nekol prevezh.
DUSHA.
7. Jeſt imam bolęzhe rame,
Drugi ſa tu navedo;
K’ se naslajna ta krish na nje;
Drugi pak praſni gredo.
Gospud! puſt’ me ſgovoriti,
Dej tud’ drugem kej nositi;
Jeſt namorem nositi vezh,
Ke sem ſhe slaba prevezh.
JESUS.
8. Glej! kok’ dete ozheta truza!
Volnu se krisham podej!
Jeſt bel vęm, kaj tebi nuza,
Jeſt ’zhem, de ti terpiſh ſdej:
Drugeh srezhę nimash ſhelleti,
Kar jeſt ozhem, moresh terpeti.
Bodi lohku, al’ teshku;
Jeſt ozhem imet’ toku.
DUSHA.
9. Smirej v’ teh kriſheh ſhiveti,
Tu je vender preteſhku:
Bres usega troshta biti.
Je vender zelu ſtrashnu,
’Zhem puſtiti, al’ terpeti?
Al ozhem v’ teh krisheh vmreti?
Oh moj JEſus! pridi sdej!
Sturi me’ terplenja frej.
JESUS.
10. Koku dolg’ ozh’ she ſhalliti,
’Nu ranit’ moje serze?
Sakaj se me’ nozh’ zhes puſtiti?
Ke tolkajn skerbim sa te’
Puſt’ mene gospodariti,
Ak’ ozhesh ti k’ meni pridti,
Ozhesh mene lubiti ti?
Terp’ volnu, dergazi ni.
DUSHA.
11. Nej bo, ke tok’ more biti.
De jeſt te kriſhe terpim,
Ke ’zhe moj JEſus imeti,
Teiſte terpet’ ſhelim;
Veselle 'zhem ſapuſtiti,
Tebe moj JEſus lubiti;
Jeſt se tem krisham podam,
Teb’ o JEſus se zhes dam.
JESUS.
12. Ja! toku jeſt ozhem imeti,
Sdej s’ moja neveſta ti;
Tam gor’ se imash veselliti,
Tukej moj kelh serzhnu pji!
Tukej se moresh voisk’vati,
Dellat’, trudit’, tud’ jokati,
Tamkej bosh potroshtana,
S’ vezhno krono kronana.
XIII. PESM.
Sa te shtir Adventne Nedele per
slateh Mashah.
1. O nebesa dol’ rosite
Tega Iſvelizharja!
O oblaki dol’ spuſtite,
Koker desh, taiſtega!
K’tir’ga zhaſtitu oblizhje
Zela ſemla ſaſhelly;
K’tir’ga zhakajo ti Ajdje,
K’tir’ga se vse veselly.
2. Tu Jagne Gospud venspuſti,
Kir svejta greh odjemle,
De odvſame vse britkuſti
Lete ſhalloſtne ſemle.
O Gospud! taiſt’ga poshli,
Katir’ga poslat’ mislesh,
Leti dnevi so ſhe doshli,
De se ti zhes nas vsmilesh.
3. De se zhes nas Goſpud! vsmilesh,
Pershl je taiſte zhas;
Poshli ’ga koker oblubesh,
Skus tvojeh Prerokov glas’.
Oh de be nebesa prederl!
Sakaj ſe ſhe naganesh?
Oh de b’dol na ſemlo pershl!
De nadolſhnoſt povernesh.
4. Sbudi se Gospud! ’nu pridi!
Resſheni to temno nuzh!
Pridi k’nam, k’tir’ sed’mo v’temmi,
Vſtan’, pokaſh’ nam tvojo luzh!
Spomni se na tvojo miloſt:
Na to ſveſtuſt v’ oblubah.
Naſasluſh’ szer nasha vrednoſt,
Vender vsmil’ se v’potrebah.
5. O dusha bodi vesella!
Poloſhi prezh to ſhalloſt!
Kar ſhellish bosh ſdaiz prejella,
Sadobila bosh miloſt.
Sakaj nek tolkajn ſhallujesh?
Sakaj tok’ teshku zhakash?
Tok’ milu ſakaj ſdihujesh?
Sakaj sę tolkajn plakash?
6. Pole! sam tvoj Bug bo pershl,
Naſhalluj, naboj se vezh.
Sam v’ pershoni te bo reshil:
Vso ſhalloſt bo odvſel prezh.
MAria ’ga je nagnila
Skus svojo ponishnoſt,
F
Is nebes ſhe potegnila,
Ta ti bo dal to frajost.
7. MAria je ſhe spozhella,
Bo rodila JEſusa:
Zhes en’ majh’nu bosh imella
Ti tvoj’ga Meſsiasa.
Tok’ se le lepu napravi
Sa njega vrednu prejet’,
Ta ſhalloſt na ſtran poſtavi,
Shiher ſazhnesh ure shtet’.
8. Kar se tok dolgu shellela,
Vse na enkrat sadobish:
’Nu spet v’ novezh bosh prejella,
Ke ta spomin ponovish
Teiſte srezhne minute,
K’je bil JEſus na ta svejt
Sares rojen, ’nu s’ dobrute
Je pershl ta greh odvſet.
9. Sdej tebe JEſus ſahval’mo,
K’tir’ nas toku ſvesellish,
Dolſhno zhaſt, ’nu hvallo damo,
Kir nas mertre oſhivish;
Leta spomin tvojga rojſtva
Dej nam ſdravu dozhakat;
Po tęm pak tvoj’ga krayleſtva
Veselle vezhnu vſhivat.
XV. PESM.
H’ konzu S. Adventa, ali Chrlſtusovega
Prihoda.
1. Zhudi se voln svejt! *glej! kaj se ima ſazhet’
* ni iſrezhi. * moresh rezhi: koku
revn se bil popred; * ſdej se teb’ letu ſgody:
* kar ſgruntat’ mogozhe ni, * kaj je ſt’riti?
* veselliti * se imamo mi.
2. Smisli, ’nu zbudi se ti, kak’shno gnado
Bug nam ſt’ry, * ne prejeti, * ne ſhelleti,
* katiro bi mogli mi: * Bug s’ nebes na ta
revne svejt * rojen bo, de b’ mogl terpet’
* ſa nas kriſte * na vse viſhe, * ja!
tudi vmret’.
3. Dalej ſmisli, kaj je tu: * na tem’ svejtu
she ni blu, * s’ naiſrezhene * Dvize ene*
na se vſel bode telo; * Bug, k’tir’ vs’ga
mogozhn je, * ratal bo slabu dete, * tok
oſnani * pot naſnani, * ke s’nebes pride.
4. K’tir’ je ſtvaril ſemlo, nebo, * k’tir’ je
vsellej bil, ’nu bo, * Krayl je veshn,*
velik, srezhn. * vse , kar je, shlishe
njemo, * vender revn bo rojen, * v’ eno
shtalo poloſhen, * ’nu s’ terplenjam, * ſanezh’vanjam
* bo napolnen.
5. Ozha svoje matere * syn bo ratal, zhudi
se! * mater ima, * ozha nima!; * tok’ Bug
zhlovek poſtane. * k’tir’ je bil od vekumej
* bo ſazel ſhiveti ſdej, * de b’ ſhivelli,
* ’nu imęili * mi svete Rej.
6. Pole! svoj’ga Stvarneka * mate bode Diviza,
* leta zhiſta * vselej ſveſta * Svet’ga
Duha neveſta * bode zhudnu rodila * svojga
Synu bres moſha: * mate bode * bres
vse shkode, * ’nu madeſha.
7. Tedej o ti moj Chriſtian! ſdej perprav’
se ſa ta dan,* zhas si vſemi, * to skerb
imej, * de vse tu denesh na ſtran: *
kar se’ namrezh ſaderſhi: * de ta veſt
prov zhiſla ni; po dolshnyſti * greh
ſapuſti, * tu ſturi ti.
8. De te’ grevalu nabo, * poflisej se le mozhno,
* szer t’i rezhem, movzhat nezhem,
* de JEſusa k’ teb’ nabo; * tedej
duſho ’nu ſerce * (koker v’ temu zhazn
gre) * l’pu ozirej, * v’ sebi gmirej *
svete ſhelle*
XVII. PESM.
Na svet Vezher.
1. Vi paſtirzi! al spete? * vſtan’te gori!
shlish’te me’? * Jeſt sem en Angel s’
nebes, * ſdej sem k’ vam poslan ſares, *
ja! jeſt sem gvishnu tukej, * en Angel
sem bil vsellej. * Avbe! Angel je! Angel
je! * prashajmo ga: kaj nek ’zhe?
Avbe! she enkrat.
2. Ozh’te vedit’, kaj vam’zhem, * poshlushajte,
vam povem: * niſte shlishal’ nekole,
* kar se vam sedej povę? * gnada,
miloſt, upanje, * velik trosht, ’nu veseile
* Avbe! veselle! veselle! velik
trosht, ’nu upanje Avbe itdr.
3. Tu oſnanem vsem ludem, * ſdej ponozhi
she pred dnem * Poglejte en’mal’
naprej! * bod’ te vid’li zbudu ſdej: * ena
D’viza dons rody, * tu Detetze per nje
spy. * Avbe! dons rody! dons rody* ena
D’viza! Detetze spy. Avbe itdr.
4. Tu Detetze je Bug sam, * dons on pride
na svejt k’nam, * o lubesn bres konza! *
k’er se Bug ſt’ry ſa hlapza, * rojen je od
MArie * te prezhiſte Divize. Avbe! rojen
je! rojen je! od Marie Divize. Avbe itdr.
5. Oh! ludji spremislite!* vesele obhajaite!*
Bug Syn je pershl s’ nebes, * vesellite se
ſares.*tamkej v’ shtal’zi on leſhi,*is lubeſni
k’vam hiti. * Avbe! k’ nam hity! k’nam
hity! tamkej v’shtal’zi on leſhy Avbe itdr.
6. Oslek volek ſta tud’ tam, * MAria mole
s’ Josheſam; * svoje dete ony zhaſte *
ſdej ponozh’, ke druge spę’ * JEſus nima
poſtelze, * poloshen je v’ jaselze. * Avbe!
jaselze! jaselze! * so nameſti poſtelze.
Avbe! itdr.
7. Zhakal je shtirtavshent lejt, * dons on
pride k’ vam na ta svejt; * on se je vsmilel
zhes vas,* ſatu ſhe terpy ta mras *
On bo vas odreshl vse; dal bo tu ſvelizhanje.
* Avbe! reshil bo! * dal bo
tu lepu nebo. Avbe! itdr.
8. Sdej ludji ſmislite prov! * vam ja! more
biti shov; * k’ſte ’ſhallili JEſusa, skus
greh ſgubili nebesa! * vender on vam
gnado ſt’ry, * vse grehe vam odpuſty. *
Avbe! gnado ſt’ry! gnado ſt’ry! vse
grehe nam odpuſty. Avbe itdr.
9. Njegavi ſahvallite, * njega vi pozhaſtite,
nigdar greha naſt’rite! * vselej brumnu
ſhivite; * de on s’ gnado ſdej k’vam gre,
delte’ mu vaſhę serze. * Aube! de k’
nam gre! de k’ nam gre! * deimo ’mu
nashe serze, Avbe itdr.
XIX. PESM.
Na St. Vezher per S. Mashi.
1. Tihu o sivni vetrovi!
P’ſtite myrno leto nozh!
Tihu t’ga luſta valovi!
Poloſhite vasho mozh!
Sej ſhe leta oiſtra ſima
Vsmilenja noben’ga nima
Is tem Detam, k’ tu leſhy,
’Nu od mraſa nezh naspy.
2. O presvetu boſnje Dete!
Sakaj se toku merſlo?
Sej ’maſh v’ sebi doſti gorkute;
K’te od ſnotrej pezhe ſlo
Velik ogn te lubeſne,
Katir’ ſt’ry, de ti Bug vezhne!
Pridesh dol’ v’ ta revne svejt,
’Nu ſazhnesh tu kajn terpet’.
3. O Dete szer slab’, ’nu revnu!
Vender Gospud vseh rezhy!
Teb’ vse more bit’ pokornu;
Naskrivej tvoje mozhy:
Sapovęj temu, kar tebi
Nada gmaha, ſtury sebi
Eno lohko, sladko nozh;
Tu ja! ſt’riti imash mozh.
4. Spi JEſushek lubeſnivi!
Dokler imash dobr zhas,
Bodo ſhe pershli ti dnevi:
Kader bosh terpel ſa nas;
Takrat nabosh mogl spati,
Ampak hoditi, ’nu ſtati,
K’ bosh pred shtir sodbe pellan,
Sravn tepen, nu suvan.
5. Tvoje rok’ze kriſhem deni
Dete novezh rojenu!
V’spanju se veliku nageni,
Ampak spi dobru sladku!
Ti se she slabu na mozhi.
De, b’ martro terpel’ ponozhi,
Sdej she imash premal’ kryvy.
Zhakej! nej se t’ she ſredy.
6. Skusi, dokler moresh spati!
O Dete ſhlahtnu, lepu!
Od kriſha se napuſt’ sainati!
Kjer se, she ſdej premladu;
Sdej se nasmesh podſtopiti
En tok’ teshke krish nositi:
Tvoje majhene rameze
Kmal’ b’dobile raneze.
7. Spi o Krayl nebes, ’nu ſemle!
V’ teh sromashkeh jaselzah,
Dokler nazhutesh te ſheble
V’ rozhizah, ’na v’ noſhizah,
S’ k’tirem te’ bodo ranili:
Straſhnu gor’ na krish perwyli,
Kjer bosh kriſhan ſa ta svejt,
K’tir’ te’ s’greh’mi bo kriſhal spet;
8. Spi JEſushek per voll’, ’nu oslo!
Leti nej te’ grejejo!
Natoſh’ se zhes terdo poſt’lo
Shpiz seneneh polheno,
She bosh ſhellel tak’shno imeti,
K’ bosh mogl na kriſhu viseti,
Kjer nabosh tok’ dolg’ ſaspal,
De bosh dusho gori dal.
9. Predn sklenem mojo pesm,
Teb’ se nisku perklonim,
Aku lih jeſt vredn nisem,
Vender prosem s’ spomin:
K’ moje ozhy nab’do spalle,
Ampak glaſhovne poſtalle,
Takrat prid’ ti men’ k’pomuzh’:
K’ bom v’rokah derſhal to luzh.
XXI. PESM.
Od S. Reshnega Telesa, kader shtirdeset
ur venpoſtavlen ſtoy.
1. Uſdigni tvoje ozhy * Dusha ti! inu
s’ zele mozhy * tu permisli, * kar
tukej vide se, * vse naisrezhenu je, en
trosht t’i ſt’ry.
2. Srezhn naisgruntanu * je ta Christian: *
srezhn t’mu zhloveku * je leta dan, *
kjer vid’ svoj’ga Boga * tok lubeſnivega,
* v’ serz’ bo ja! vſhgan.
3. Svetu Reshnu Tellu * tukej ſtoy, * k’tir’
je na kriſhu blu, * virjemom’i, * tu ni
nobedn kruh, * ampak je prave Bug *
nash miloſtvi.
4. Ah! ke bo zhlov’k spoſnal * gnado leto,
* ſavſel be se ta prov * gvishnu sivno;
* tukej so nebese: * tukej Bug zhlovek
je * v’ tem tempelno.
5. Kaj ſt’ry nebeshke Rej? * kaj veselle? *
sagonati moresh ſrej * navk te vire: *
gledst’; v’ſhivat Boga * vsegamogozhnega;
* tukej Bug je.
6. Od Troshta sivnega * be ſjokal se, * ke
b’ ſhiva vira bla; * serze tvoje * be namoglu
obſtat’ * od tok velikih gnad,*
pozhelu be.
7. Duhovi Angelski * s’naupajo * kar zhervji
zhloveshki * reſgledajo. * Oh! oh!
vira fally. * de andoht’ prave ni * v’
serzu tvoj’mo.
8. Al ti meni povej * ( prosem ) letu: *
ſakaj ſtoy tukei * Reshnu Telu ? * zeleh
ur shthideset * nabo ozhem odvſet!*
al vesh le tu?
9. Njegova lubeſn * naiſgruntana * nasho
vso boleſn * dobru spoſna; * ve, de bres
njega mi * be bli pogubleni. * Sam se
nam da.
10. Stoy tedej tukej, * kjer on ſhelly *
vsakatir ’mu prezej * pridt’ k’ pomuzhi,*
vabe nas k’sebi on * pred svoj miloſtve
tron, zhe ozh’mo mi.
11. Vabe ne l’pravizhne; * tud’ greshneke
* aku lih navredne * ſrezhe take, *
ozhe vse gori vſet’ * v’njegovo gnado
spet, * ſbrisat’ grehe.
12. Nabojo greshnek! se * tu lesem pridt’, *
vtem dejly vmislenje, * ga ſnash dobit’ *
deslih so velike * tud’ tvoje pregrehe, *
’zhe miloſt ſt’rit’.
13. Gnado ponuja sam * ſdej slednimu,*
de b’ on is marto tam * ſashonal ’mu, *
odpuſtit’ ozhe vse * velike pregrehe, *
t’mu greshneku.
14. Tu samu on ſhelly, * de spokorish *
pregreho tvoje ti, * gnado dobish; de
v’ veſti bodesh frej, ſgrevej se, ’nu
spovej, * gle’j de prov ſt’rish.
15. Kader ſamirkash ti, * kok’ se greshil, *
pobulshanje tedej, * dokler bosh ſhiv, *
naprej si moresh vſet’, * de ’ga nozh’
ſhallit’ spet, * szer bosh vezh kriv.
16. Zhe ti ſturish tu vse, * bo ozha tvoj: *
dal ti bo doſt’ gnade, * nezh se naboj; *
ſhe ſdej ti dodejli, * kar dusha kol ſhelly,
* de l’ prosesh ti.
17. Sa shpiſho t’i bo dal * svoje telu, * de
b’se ti vezh na bal; * kar je hudu; * teb’
shenka sveto kry, * de be o greshnek
ti! pershl v’ nebu.
18. Svetu Reshnu Telu * pozhaſti ſdej! *
Vso hvalo JEſusu * ponishnu dej; * andoht
v’ tvoj’mu serzu * k’ svet’mu Sakramentu
* vsak’ dan gmirej.
XXV. PESM.
JEſus, katirega so nashi grehi k’ ſtebru
pervesali, klizhe nasho dusho k’sebi,
njega lubiti.
1. Pole! greshnek to lubeſn,
K’tira v’ JEſusu gory,
Vdej se (ak’ nise ſheleſm)
Temu, kar t’i govory,
Per temu ſtebru oſtani;
Kam ti od njega weiſhish?
Kar prose ti se na brani,
Ozhe, de m’ odgovorish.
2. Vesh, kaj s’ eno bolezhino.
Takrat sem mogl preneſt’,
Kadar v’ martr globozhino.
Pershl sem, ’nu Judam v’ peſt:
Koker ti lazhni vovkovi
So se v’me ſagainali:
Koker ti ſtekli pesovi
Sem ter kje so tergali.
3. Jeſt pak sem, ked enu Jagn[e],
Zel krotak, inu volan
Movzhal, k’ sem prejemal rane:
K’ sem bil tepen, ’nu suvan.
K’der so me’ s’shtrikmy veſalli,
Volnu sem pred njimi ſtal,
K’der so me’ k’ smerti pellallil,
Sem ſa njm’ pokorn shl.
4. S’ tak’shno silo so ſazhelli
Nad menoj jeſo ſlyvat’:
S’ tak’ shnem serdam so napelli
Vso mozh ſa mene martrat’,
Koker de b’ bil ta narhujſhe
Z l’ga svejta reſwoinek.
Koker de b’ bil ta narvezhe
Njeh vseh skupej sovoraſhnek.
5. Tu lepu oblizhje moje,
K’tir’ Angelze ſveselly,
Sdej ſhalloſt od sebe daje,
Shpot, ’nu sramoto terpy:
Od smerdliv’ga ſapluvanja
Zhloveku podobnu ni;
Ta se m’i norsku perklanja:
Un’ ſt’ry hud’ga, kar ſhelly.
6. K’ daj moj syn! se je imellu
S’ enem mainshe vsmilenje?
Al komu se je godilu
Zel takſhnu resſhallenje?
Kaj sem jeſt nek komu ſturil?
V’ zhim’ sem mogl pregreshit’?
De b’ se ſdej toku pokoril:
S’ smertjo mogl se reshit’.
7. Tigram b’ se serze genilu:
Al ne tem hudobnekam;
En’mu kamnu b’ se bil vsmilel:
Vender ne tem greshnekam!
Al tud’ si Syn lubeſnivi!
Se bres vsega vsmilenja?
Al vsi, k’tir tega ſte krivi,
M’ nadaſte potroshtanja?
8. K’daj pregreshne syn bosh nehal?
K’daj pobulshal bosh tvoj ſtan?
K’daj bo konz teh tvojeh grehov?
Kok’ dolg’ s’ nijmi bosh obdan?
Tok’ tedej nezh naporajtash
To mojo prelyto kry?
Toku ti zel nezh namarash,
De nad t’boj se poguby?
9. Morebit’ she ni ſadoſti
Sgaiſhlanu moje Telu?
Sej s’ vid’jo ſhe zel koſty:
Nezh ni ſdravu, nezh zelu;
Shlaki, ’nu ran globozhine
Od glave noter do nog:
Povsod so ſgol bolezhine
Tolkajn me koshta tvoj dolg.
10. Semla, nebo obſhalluje
JEſusa v’ svoji hryvi;
Le sam greshnek naklaguje,
Deslih JEſus ſa’n terpy.
Oh Chritiani! ſem tezite!
Objokujte JEſusa!
S’ ſgrevanem serzam rezite,
Mi vsi smo krivi tega.
11. Chriſtus JEſus! ti s’ premagal,
Mormo vsi skup spoſnat’,
Sdej nobedn se nabo upal
Tvoj’ lubeſni ſuperſtat’;
Oh kolkain smo mi ſallili!
O nasrezhni tiſte zhas!
V’ k’tir’mu nismo te lubili,
Ke tolkajn se lubil nas.
12. Sdej o JEſus lubeſnivi!
Tebe lubit’ sklenemo,
Tu, dokler bodemo ſhivl,
Sa vsellej oblubemo;
Kar smo ſtrili, nam obpuſti!
Tu ſgrevanu serze ſhelly.
Dej pomuzh nashi slabuſti!
De b’se prov pobulshali.
XXVI. PESM.
Od JEſusa na kriſhu umerjozhega.
1. Sem greshneke tezite! * poglejte JEſusa!
* roke, noge perwyte * na tram
tega kriſha! * groſovitnu je reſdjan, *
poln ſhlakov, inu ran, kite, ſhile
reſwyte; * kry je odtekla vsa.
2. Reſglejte ſdej vse glide * sivnu pretegnene,
* glih tem ſtrunam napete * vseh bolezhin
polne; * vsak udek je ranen, *
reſsekan, reſtepen. * Ak’ mor’te, shteite
ſhlake; * shteite bolezine.
H
3. Njegova sveta glava * s’ ternjam reſwodena,
* vsa slivaſta, ’nu plava * s’kryvjo
prevlezhena, * vshesa polne hryvy * tud’
ſalyte; * njega podoba prava * je
ſgin’la, vse pręjshla.
4. Od nog noter do glave * ſgol rana, inu
ſlak, * ni koshe zele, ſdrave: * zel
ſh’vot je ves enak, * Oh! je en zlov’k
leta? * K’du s’ vas njega poſna? * kar
so ozhy nam dalle: * en zlov’k she ni
bil tak.
5. Snotrej she vezh teſhava; ſgol ſhalloſt,
’nu britkoſt; * serze le v’ morju plava: *
morje je ſgol grenkoſt: * trosht je ſashpot’vanje,
smeh, ’nu preklin’vanje, *
Judam polnem sovrashtva * she vse tu
ni ſadoſt.
6. JEſusa sivnu terplenje, * ’nu vsa prelyta
kry, * vseh martr dopolnenje * tok szira,
posushy, * de’ga ſheja mozhno, ter ſnotrej
pezhe ſlo, *ſa trosht, ſa reshladenje,
* s’ jes’ham ’ga en Jud poy.
7. ’Nu ta, k’tir’ vsem ſhallaſtnem,* szer
troshte vendejly: * ja! tem bel ſapushenem
* tud’ bel k’ pomozh’ hity, * ta nebeshke
Ozha * sam’ ga svoj’ga Syna * ſapuſty,
’nu zel s’ nobenem * troshtam naſveselly.
8. Tok’ JEſus od Ozheta * bres vs’ga troshta
pushen, * od pregreshnega svejta * s’vsem
martram napolnen * na kriſhu tu visy, *
v’martrah se ves topy: * mozh na bo mar-
tram odvſeta, * de be JEſus zel vtoplen.
9. Pole! JEſus ſhe vmira, * vſokraſt, vse
mozh ſguby, * mertvashke put se ſbira, *
ſaſtalle so ozhy, * obras ves spreminen, *
bled, inu skup paden: * sapa se ſhe ſapira,
ſdej on dusho puſty.
10. Sdej greshniki sposnaimo, * kaj nasha
pregreha ſt’ry, * s’serza njo obſhalluimo,*
De b’do tud’ solſne ozhy; * koku hude
navarne * so ble nasbeh dush rane! * ſa
katire mi ſdej vid’mo, * de sam Bug tolk’
ran terpy.
11. Inu tega vse dobrute, * vse miloſt’
poln’ga Boga : * tega ſa nas tak’shne martre
* terpejozh’ga JEſusa, * na b’mo tud’
obſhall’vali? * na b’mo zhesn’ jokalli? *
b’nas ferdamale te skale, * tu nebu, ’nu
ta ſemla.
12. Skalle so se reſvallile, * ſtresla se je ſem-
la, * nebesa to ottemnile, * nozh ves dan
je pokrylla; * vse ſtvary so ſhalluvalle,*
ſtvarneka objokuvalle, * nashe serza be
H2
mein ſt’rile, * k’ so dolſhne smert’ JEſusa?
13. Oh! o JEſus lubeſnivi! * s’tvojo martro
napolni nas, * de, dokler bomo ſhivi, *
b’mo zhe te’ ſhall’vall’ vsak zhas’: * tude’
b’mo ſhall’vall’zhes sebe: * na b’mo vezh
ſhallil’ tebe, * mi smo tvoje smerty krivi.
* Oh odpuſte! vshlishi nas.
14. JEſus! tvoje terplenje, * tvoja smert
pregrenka, * k’bo naſheh dush lozhenje, *
Dej! de b’ nam k’ nuz’ pershla; * tvoja
predraga kry * nej nam to gnado ſt’ry: *
De gor’ v’ vezhnu ſhivlenje * srezhnu
nas perpella.
XXVII. PESM.
Od zelega Chriſtusovega terplenja.
1. Gori o Chriſtiani! * nabodte tok’ ſaspani!
* pogleite! kaj JEſus ſa nas terpy:
kolkajn sdihuje, * ſhalluje: * v’ britkuſti
se topy, * kryvave put puty. * K’
du ſt’ry? nash greh.
2. Doli je pokleknil, * k’ svojem Jogram je
rekl: * moja dusna do smerte je ſhalloſtna.
K’ozhet, je molil * iſvolil * vse grehe na
se vſet’: * odresht’ zel volne svejt. *
K’du ſt’ry? nash greh.
3. Kumej gori uſtane, Judesh ſhe k’ sebi
vſame * werizhe. Viksh’ Farje, ’nu,
Pisarje: on Jude viſha, * se bliſha * ter
’ga oggovory *: * ſdrav bodi moiſtr ti! *
K’du ſt’ry? nash greh.
4. Jogri so se ſoalli, * inu vsi skupſweiſ halli,
* vender Petr od delezh ſa nijm gre;
on’ga spremluje,* ſhalluje; * k’ ſadnem
se tud’ ſguby, * trikrat ga ſataij. K’ du
ſt’ry? naſh greh.
5. Judji so se ſbralli, * JEſusa ſo ſveſalli *
is’shtrikami s’ketname, inu s’ verv’my,
varnu pellali, * derſhalli. * k * en’mu
ſtebru vlekli, * inu tamkej slekli. * K’ du
ſt’ry? nash greh.
6. So ’ga ſasramuvalli, * groſnu so’ga gaiſhlali,
* od glave do nog vsega reſdijalli;
on terpy volnu, * pokornu. * de se vidjo
koſty, * zhloveku podobn ni. * K’ du
ſt’ry? nash greh.
7. K’du h’ solſe natakal,* ke b’ vseh njego
veh ſhlakov * shtivenje, ’nu groſo si prov
k’ serzu vſel? on ſgaiſhlan ſtoy, * omedly;
* ſhe krono pledejo. * na glavo denejo.
* K’du ſtry? nash greh.
8. V obras so ’ga wyli, * v’ glavo so ’mu
ſawylli * to krono shpotlivo, ’nu wodezho:
to so terdili * ranili * njega sveto
glavo; * al she konza na bo? K’du ſt'ry?
nash greh.
9. Glejte! o Chriſtiani! * kaj she ſt’re ti
Tyranni: * is shpotam, ’nu smeham plujejo
vain, od nog do glave * bres rane *
ni njega zele ſh’vot, * ſhe dellajo s’njim
shpot. * K’du ſtry? nash greh.
10. JEſus skor’ pogine * od groſne bolezhine,
* vender more ta krish na ramo vſet’,
k’tir’ga tud’ rane * ra rame * noter do
teh koſty; * al she ſadoſti ni. * K’du ſt’ry?
nash greh.
11. Vezhkrat je dol’ padl, * ’nu se je mozhnu
vdarel * vender more ta krish she
dalej vlezh; vse ſt’ry pokornu, * zel volnu,
* aku lih dobru ve, * de njemu k’
smerti gre. * K’du ſt’ry? nash greh.
12. Gor’ na hrib pervlezhen, * shpotlivu spet
ję slezhen, * ſa roke ’nu noge na krish
perwyt. Oh vsi sem peidte! * pogleite! *
ſhe je na krish respet, * pole! ſhe ſazhne
mret’ K’du ſt’ry? nash greh.
13. JEſus ſhe na hriſhi * ves ſmartran po vsi
viſ i,* vęs ranen, kryvav, bled, mertv
visy. Oh! ſdej jokajmo! * plakajmo! *
naſt’ rimo vezh greha, * ke on ſt'ry vmret’
Boga. * K’du ſtry? nash greh.
XXVIII. PESM.
Greshneku se Chriſtusovu terplenje naprei poſtavla,
de be v’ se shl, inu se spokoril.
1. Pridte semkej vsi Chriſtiani! * mozhnu
si k’ serzu vſemite! * kolkajn je
JEſus s’ lubeſni * ſa vas ſturil, reſgleite,
* Vso pregreho zel’ga svejta je othl
na se vleti, * deb’ mi ſhivelli je mogl
sam JEſus ſa nas vmreti.
2. JEſus je vsem to pravo pot * prut’ nebesam
pokasal; kar je uzhil, je on povsod *
nam k’ nauku v’ dijanju skaſal. De b’ po
njegoveh ſtopinah imelli mi hoditi * inu
njega zhes vse rezhy is serze prov lubiti.
3. JEſus naſh’ votu polhen ran: * na dushi
poln britkuſte, * njem ni pretekl ne en
dan * brez martre brez grenkuſte;* ’nu ti
pak ſhellish vſhivati veselle tega svejta?*
prevſetno ſaverſhesh letu, kar t’i JEſus
obeta.
4. JEſus na kriſhu visejozh * greshnike ksebi
vabe: * ſhe s’ smertjo rina, terpejozh,
* she na nas na poſabe; * respel
je ſhe sveje roke greshnek! tebe ob
jeti; * al męn’sh, de more JEſus she
kej vezh ſa te terpeti?
5. JEſus svoje svete ozhy * ’zhe v’ smerti
ſdej ſapreti: * ſavolo tebe njeh ſhelly * she
ſdej enkrat odpreti: * de be tebe o moj
greshnek! MArii perporozhil, * predn
ozhet’ nebeshkemu bo svojo dusho
ſrozhil.
6. MAſia pod kriſham ſtoy, * k’du bo ſhalloſt
iſmirel? * v’ grenkuſt’ se nje serze
topy: * kdu b’ ſgruntal tu jeſiru? ona*nje
soſs polne ozhy gor’ k’ JEſusu uſdiguje,*
dokler le ta je bil njen shaz, po k’tir m’
tolkajn ſhalluje.
7. Kolker je v’ serzu lubeſni: * tolk’ ſhalloſte
je tudi, * kjer se more tu ſgubiti, *kar se
is serza lubi, * o Mat’! tvoje serze zhes
vse je JEſusa lubilu: * ſa tu je tolkajn
grenkuſte tvojo dusho pokrylu.
8. Sonze, luna, zelu, nebu * is MArio ſhalluje,*
vse kryvavu, inu tęmnu* nje ſhalloſt
oſnanuje: * te skalle se respokajo
tvoje serze se nozbe, * vse ſtvary se
reſjokajo, ’nu teb’ se ni mogozhe!
9. Peidi greshnek! v’ tvoje serze, * jeinej
enkrat greshiti, * spomni, kaj je mogl
ſa te’ * JEſus sa kriſhu ſt’rili:,* tvoje
grehov polne ſhelle is serza prov ſapuſti,
* tok’ bodesh vredn uſhivati te
nebeshke sladkuſti.
XXX. PESM.
Od sedem JEſusoveh besedy na kriſhu.
1.Vsi vi, k’tir greſte po ti zeſti. * verſhite
sem vashe ozhy! poglejte,
na letem meſti * se ſdej gode ſ’ene zhudne
rezhy; * zhe ena ſhaloſt: * zhe je ena
britkoſt koker je ta, k’tiro MAria je pre
ſtalla, * kader je tam pod kriſham ſtalla, *
vsa ſhalloſtna, inu objokana.
2. Oh! k’du je ta, k’tir’ more srezhi: * kaj
zhutila je t’iſte zhas? * njen’ serze so
derli mezhi * kje ſhliſhala ona s’ kriſha
ta glas, * JEſus na kriſhi * po zhudni viſhi
* to smert ſtury; semlo, nebu na prizho
klizhe, * k’ nebesam vſdigne tu oblizhje;
besedy sedem ſdej on govory.
3. Sdej ti greshnek semkej pertezi! * poshlushej
sedm besedy, * katire JEſus
ozhe ſrezhi, * dokler she na letem kriſhu
visy * Pervu poshlushej! * lebn pobulſhej!
* tu prose ozha! k’tir se polhn miloſti,
* tem greshnekam ti ſdej odpuſti; *
ſakaj ony navedo, kaj dellajo.
4. Druga beseda je ta bila, * k’tiro je ſrekl
JEſus tam: * veselle v’ serzu obudila,
k’je govoril s’tem desnem Shaharjam, *
zhe s’lih na kriſhu, * bosh v’ Paradiſhu *
s’ mano nezoj; tu je tvoja pokura ſt’rila,
de t’i je svet Raj ſadobila, tebi, ’nu tudi
vsak’mu greshneku.
5. Avbe ſhalloſt je prevelika, JEſus ſdej
v’ trekezh govory; * en mezh v’ MAriansku
serze vtika, * kjer Jannesa MArii
perporozhy. * Shena! ſa moj spomin *
Jannes bo ſdej tvoj syn * nu greshneki.
Maria! ti se sdej nasha mati; * mi tebe
ozh’mo vsi spoſnati * sa nasho mater,
’nu besednizo.
6. Zheterta je leta beſseda, * katiro JEſus
govory; * na tu ſemla prov poseda, *
ke njen’ odreshenik tulkajn terpy; * moj
Ozha! ’nu moj Bug! * pomagej s’ teh
nadlog * tvoj’mu synu, moj Buh! ſakaj s’
mene ſapuſtil? * ke greshnekam bosh ti
odpuſtil, * fa katire tak’shno martro terpim.
7. Studenzi vsi skup sem tezite! * vash
ſtvarnek ſdej ſhejo terpy: * kar prose,
hitru vi’ mu ſt’rite; * peto besedo ſdej
on govory; * me’ ſheja prov mozhnu,
deit m’i pyt’ rozhnu! * tu prose on; al
nameſt lete ſrishne vode * en Jud gobo
na sulzo nawode, * s’ Jes’ham, ’nu ſovzham
Jeſusa poji.
8. JEſus, ke jeseh je pokusel, * t’iſt’ga ni
othl pyti vezh, * plasno shtimo od sebe
spuſtil, * ke othl je sheſto besedo ſrezh:
vse je dopolnenu, * kar je blu pisanu * od
Prerokov; de Meſtias na svejt bo pershl:
inu nas bo vse skup odreshil * od vezhne
smerte, ’nu pogublenja.
9. Stvary vse skup se ſdaj jokajte! * JEſus
is smertjo rinal bo; ſadno besedo poshlushaite!
* ſrekl njo bo zel is shtimo
glasno; * ozha! is vse mozhy * tvoj syn
t’i porozhy * dusho svojo. JEſus letu nadolſhnu
jagne * svojo glavo na ſtran ſdej
nagne, * Ozhetu da v’ roke dusho svojo.
10. Oh vsi Chriſtiani premisluite * shaloſt
Marie Divize! * Jeſusa v’ smerti objokuite!
* K’ njemu nagnite vi vashe serze.
Shalloſtna Mati * ta nam ’zhe dati, * ſhalloſt
svojo: de tukej bomo ſhalluvali, *
tamkej bomo veselli ſtalli, * zhaſtili s’
njo Boge na vekomej.
XXXI. PESM.
Na dan ſhalloſtne Matere boſhje.
1. Oh ti ſhalloſt prevelika! * ti se namorezh
iſrezh * zel od noben’ga zloveka;
* ke se velika prevezh, * k’tiro
morem jeſt terpeti * v’ moj’mu serzu
matern’mu, * ke ſdej morem slavu vſeti
* od moj’ga lub’ga Synu.
2. Oh! ti britkuſt, ſhalloſt, teſhave * ſdej moje
serze topę, * ke od mene slavu vſame,*
inu ſhe k’ ti smerti grę; * k’tir’ga sem na
svejt rodila, * ta bo skorej k’smert pellan,
* k’tir’ga sem narvezh lubila, ta bo
od Judov kriſhan,
3. Oh! moj syn slezhen, ’nu gaiſhlan, *
s’ ternjam kronan tam ſtoy * ſa dobrute
s’ranam lonan, * de se ’mu vid’jo koſty.
Oh! h’ komu ozhem ſdih’vati * v’ti tuk’
silni nagloſli? * kje ozhem moj trosht
iskati * v’ti veliki ſhalloſti?
4. JEſus je szer spet oblezhen; al pverv’mu
podobn ni, * ſhe je s’kriſham venkej
vlezhen, * oh! koku se men’ gody! * serze
skorej ozhe pozhit’, * inu terda ratat’
kry, dusha se ſhe ozhe lozhit’, * ke moj
syn tolkajn terpy.
5. Oh! JEſus moje veselle * ſhe na kriſhu
respet viſy; * ſa tu tud’ moje ſhivlenje *
ſdej tako silo terpy; rada b’ othla s’ njim
terpeti; * al tu vola boſhja ni: * rada be
othla s’ njim vmreti; * al tu on na perpuſti.
6. Oh! prejoh! JEſus ſhe vmira, * ſhe se
vid’ ta mersl put, * k’tir’ s’ mertvashkeh
britkuſt ſvira, * men’ obſtat’ ni vezh tu
spud. *Oh! de b’ mogla k’ njemu prid’ti.
ke nima, kam b’ glavo dijal; * na pers’
b’ othla nasloniti, * na k’ tiren je vezh
krat spal.
7. Oh! JEſus moje ſhivlenje! * ſhe na kriſhu
mertv visy! * tu ſt’ry meni tak’ terplenje.
* de me’ skor’ dusha puſty. * Pole!
ſdej sem dopolnila, * kar je Simeon prero
kuval: * ke sem v’ sebi obzhutila, * de je
mhze dusho prederl.
8. Spet sem JEſusa dobila; * al dushe vezh
v’njemu ni: * is solſame ’ga bom vmila,
k’ je polhen ran, ’nu kryvy * O de be
bil saj objokan * od nahvalleſhneh ludy,
ke je ſa njeh tolkajn ſmartran, * de zhlovek’
podobn ni!
9. O Jeruſalemske hzhyre! * kaj mi ozh’mo
ſdej ſazhet’? * prezh je vse nashe veselle;
* ke je JEſus nam odvſet’. * Nozh, ’nu
dan bomo jokalli; * ke nas nezh na ſveselly,
* is solſam’ bo meishalle * nashe
pytje, ’nu jędy.
10. O vi lubeſniv’ Chriſtiani! * imam ſhe
britkuſt ſadoſt’; na bodte taki tyranni, *
de b’ m’ gmirali ſhalloſt * s’vashemi velik’mi
grehmy * s’k’tir’ mi syna kriſhate,
’nu mene v’ britkuſt, ’nu revi * s’grenkem
ſhavzham shpiſhate.
11. Oh spoſnamo Mat’ ſhalloſtna! ſhallili
smo te’ ſadoſt’; * nozh’mo vezh’ bod’ nam
miloſtva! * dejli s’ nam’ tvojo ſhalloſt!
ſravn tud’ poniſhnu pros’mo, * deb’ ti
nash trosht, ’na pomozh * v’ vseh teſhavah,
dokler ſhiv’mo * narvezh: k’pride
ſadna nozh.
XXXII. PESM.
Od ſhaloſtne Matere boſhje.
1. Kam je nek’ tvoj lube ſginel?
O lepa med ſhename!
Tvoj lube kam se je uſdignel?
S’ t’bo iskat ’ga ozh’mo mi
Ta narlepsh’ se imęnuje,
Je lep bel, ’nu erdezhkaſt;
David od njega prizhuje:
De ’ma v’uſtah gnade zhaſt.
2. Vid’li smo’ga, al zloveku
Sdej on vezh podobn ni:
Vso lepoto je on slekl:
Ni vezh t’ſti, ktir’ poprej:
Nezh ni ſdrav’ga od verh glave
Do podplat’ njegoveh nog:
Shlaki, ’nu rane kryvave,
Otoki povsod okrog.
3. Vid’li smo’ga vmirajozh’ga
V’ sredi dveh reſwoinekov:
Shlishali smo ſdihajozh’ga,
Ke na pomozh je klizal;
Zhakal je, dokler ves ſmartram
Svojo dusho je gor’ dal.
Oh! tvoj lube, ino zartan
Syn na kriſhu je saſpal!
I
4. Kaj se je ta zhas godilu
V’ tvoj’mu serzu? o Mate!
Ta zhas se je ja! spolnilu:
De ta mezh te ſhalloſte
Tvoje dusho je presunel,
(Koker Simeon govory)
Sa Kraylizo t’ je ſturil
Marternekov bres kryvy.
5. ’Nu kok’ be tebe na rani!
En toku wodezhe mezh,
K’tir’ga sam spomin je v’ ſtanu
Nas reſranit’ tok’ delezh!
Nas tolkajn globoku ſwode;
K’ smo terdi, ’nu jekleni:
Kaj v’ tvoj’ dushi ſturil bode
Tok’ mehki, ’nu vsmileni;
6. Kom’ tedej te’ bom perglihal?
Shalloſtna pred vsem’ ſhenam’!
Kok’ tvojo britkuſt popisal?
O narlepsh’ med’ Divizam’!
Koker morje je globoka
O Mate! tvoja ſhalloſt,
Silnu vel’ka, inu shroka;
K’du ſgruntat’ njo ſna ſadoſt?
7. K’du tebe more potroshtat?
Ke troshta na dopuſtish;
K’du is tega morja led g’vat’,
V’ k’tirem’ se vsa ſatopish?
O kaj ſ’ en’ ſtrashni valovi
Tu serze reſwyajo!
O kak’shni sivni vetrovi
Na vso ſtran obrazhajo!
8. Gleite o vi vsi popotni:
Ak’ se ſnaide glih britkuſt:
Ak’ vaſha ſhalloſt o srotni!
V’ seb ’ma tako grenkuſt?
Ne vezh lepo, ampak grenko
Sa naprej me imęnujte,
K’me’ napolnil je s’ grenkuſtjo
Ta Gospud objokujte!
9. Tok’ ke troshta gor’ na vſamesh,
O ti Mat’ perſhaloſtna!
Pros’mo, de tudi nas ranesh
S’ mezham tvoj’ga terplenja;
Stur’ nas tudi s’ tabo ſtati,
’Nu ſhall’vati pod kriſham:
Po tem vezhne trosht vſhivatl
S’t’boj, ’nu s’tvojm JEſusam.
XXXIII. PESM.
Od zhiſtiga spozhetja M. B. Marie D.
1. Oh! kok’ silnu ſhellim * zhiſtu spozhetje
* bres vsega * madeſha * prov pozhaſlit’!
I
2
* teshku se podſtopim ſazhet’
tu petje: * k’ se bojm, * de na ſt’rim,
kar m’i je ſtr’rit. * Al deslih moj ſhnabli
so preslabi, * dolſhnuſt me’ sile ſazhet’;
hvalleſhnoſt ſt’ry ſapejt’; tu me’ vabi.
2. Pridte hzhyre Sion! * pogledat’ venkej*
Divizo * Kraylizo, * vasho Gospo; * ſgudne
ſveſde njen’ tron * zhaſte vse skupej:
nad njo se * mejsz, sonze ſavſamejo:
vse l’pu njo oggleda, * zhude, ſhelly,
nad njo bres nehanja * vsa dershina boſhja
* se ſveselly.
3. Smert sklenena je szer, * vsem je preſtati;
greshili * k’ smo bli zhes to prepovd,
* al posebna Eſther! teb’ se ni
bati; * ke ſa vse, ne ſa te’ * je ſapovd.
Ti s’ na bosh smert’ skus’la, teb’ se ni
bat’, bliſ’ te’ na bo pershla; * k’ s’ moja
perjatelza: jeſt sem tvoj brat.
4. Ti hvalla Iſrael! * ti zhaſt Jeruſalem!
mozh tvoj’ga * se folka, de na pade.
Prizho da Gabriel * leſtnuſtam tvojem:
de s’ zhiſta, * nu svete, polna gnade * karkol
je zhednega, v’ teb se isjide: * kar je
zhaſtitliv’ga, kar je posebnega, * v’teb’
se ſnaide.
5. Svitluſt brez ſahoda * pravega sonza! * ti
luna * usell’ polna, k’na pojema ti se una
voda ſhiv’ga ſtudenza * od svete Trojize
ſaſuam’n’vana: * med ternjam lilija, ſhivu
dervu: ti vsellej se zvedla, * obilnu
pernesla * lep’ga sadu.
6. Glasu hudizhov’mu * meſta ni dalla; ke
pershla * je boſhja gnada naprej. Tok’
je poirban’mu * grehu vweiſhalla, od
svoj’ga od ptui’ga * madeſha frej: tok’
je kazhi srezhnu * glavo ſterla: toku je
groſnemu * Juditn Holoſernu mozh odvſella.
7. O barka Noesa * med gmein povudnam’
is zel’ga, ne gnil’ga * lesa usigdar, de
njo boſhja jeſa * is tem potopam ni vdarla,
teb’ hvalla * bod’ ſvelizhar! kar se
je ſraimalu, moglo, ſhallu, * letu se je
othlu, * MArii skaſallu, * ’nu ſgodilu.
8. Od greha offrajana * od greha shkode
v’ spozhetju, tud’ v’ roiſtvu, * potler
vsellej: * v’ gnadi poterdena! te’ greh
na ſwode, ſvolena, ſhegnana * na ve
kumej; ke nigdar sposnalla * nise moſha,
se tok mat’ ratala, * de s’ D’viza oſtalla
bres madeſha.
9. Krotka golobiza * v’ uſtah pernese to
vojl’ko * v’ barko, naprav’la myr, Stur’
nam zhiſta D’viza: * de Bug ſanese: de
proshen * bo vsmilen, da gnade zir;
ſavl’ tebe o svitla! bo pregledal; * k’ s’
’mu vsellej dopadla: * vsellej nadolſhna
bla, * nam bo shonal.
XXXIV. PESM.
Od Roiſtva M. B. MArie Divize.
1. Mi se vsi dons vesellimo; ke je MAria
rojena bla: * s’ serza njo vsi skup
pozhaſtimo. * k’ nam je boſhjo miloſt
pernesla. * Greshnek na boj se vezh!
Bug je ſavernil mezh, potroshtan poidesh
od letod prezh.
2. Koker ta ſjutrenja daniza * prihod t’ga
sonza napovduje: * toku ta nov rojena
D’viza * Odreshenika oſnanuje. Nej se
vse vesęlly! ’nu MArio zhaſty! * k’tira
zel svejt tok’ reſveselly.
3. Ta irbshena je bla ſgublena * skus nasho
Marter Evo popred; * nam je pak MAria
rojena k’tka nam irbsh’no ſadoby spet;
k’ je ona ſvolena * Mat Syno boſhjega,
Odreshenika zel’ga svejta.
4. O ſtarſhi tavſhentkrat presrezhne! svete
Joham, ’nu sveta Anna! skus vas je othl
ſt’rit’ Bug vezhne * ſazhetk nash’ga ſvelizhanja;
ke se ta vasha hzhy * sa tu na
svejt rody: de nam ſvelizharja dodejly.
5. Sa tu je ona v’ svoj’mu rojſtvu, * koker
perhodna Mate boſhja, * s’sabo pernesla
tak’ wogatſtvu * gnad, inu darov svet’ga
Duha: de ſhe takrat ona * del’zh je premagala
* svetluſt t’ ga narviksh'ga An-
6. S’tega je doli vſet’ ſadoſti: kok’ delezh
je MAria pershla * v’ boſhji gnadi, inu
v’ svetoſti; kolk tedej je Bogu dopadla;
dalej se sklent’ t’ puſty: * kolk’ ma ona
mozhy * od Boga sprosit’, karkol ſhelly.
7. Oh! kolkajn mi per tem imamo * serzhnega
troshta, ’nu vesella! k’ ſa nasho
mater tud’ spoſnamo * tok’ je per Bogu
tok’ mogozhna; al de tud nje miloſt
ni mainsh’, ked mogozhnoſt, v’ dijanju
nam skaſhe ona ſadoſt’
8. Ona sdej v’ nebesah prebiva, * tam gor’
ſa nas greshneke skerbi, tolaſbe nje prelub’ga
Syna, * de se on zhes nas ra resserdy.
* Gorje, ’nu vę b’ nam blu, * ke'b
nje proshne na blu! * Upanje be
blu gvishnu slabo.
9. Sdej pak, ak’ se lih greshnek narvezhi,
tavſhentkrat tud’ vredn pekla, * terdnu
upej miloſt dosezhi, * Maria t’njo bo ſa
dobila, * ona t’ sprosila bo: * de bohsodshl
peKlo, * zhe vender sluſhil nje
bosh ſveſto.
10. Al greshnek! tu je zel potrebnu, * zhe
ti pomozh MArie ſhellish: * de na upash
na njo preuſetnu: * de tud’ vso mujo sam
perloſhish, * zhe le upas na njo * le njo
prosesh skerbno, * sam se pak len: na
pridesh v’ nebo.
11. Mi tedej s’boshjo gnado ſt’rimo, * nashi
slabuſt’ kar je mogozhe: * sa pomuzh pak
k’ MArii upijmo, dat’ njo ſamore, tudi
ozhe. * Imamo ſhleht navade, * vse sorte
skushnave? * b’mo premagal’ skus Mario
vse.
12. Narvezh, kader tu zhasnu mine: * k’der
pred ozhmy bo ſtalla vezhnoſt: takrat
prosimo, de k’ nam pride * MAria, ’nu
nam skaſhe miloſt. * Na bojme se ta zhas,
zhe bo ona per nas, * bomo tud’ mi
s’njo na vezhne zhas.
XLIII. PESM.
Od MArie, Pomagej imenuvane.
1. V’dnalugah na zviblej Marianska dusha’
kader te teſhava ſtiska, ’nu skusha’
svolila si vsellej * MAria pomagej * ſa
tvojo pomozh * na boj se! na boj se!
bosh skush’la nje mozh.
2. O srezhna! k’ du tebi letu je zvjet’val? *
k’ tu tebe k’ MArii pomagej poslal?
kaj ne? ke si skus’la, * de ona ni puſt’la
nigdar noben’ga od sebe, od sebe na potroshtanga.
3. Prov se si ſvolila, prov ſaupanje * na njo
poloſhila, t’ dam ſagvishanje, * de ona
pred Bugam * vsem tvojem nadlugam *
narvezh pomaga; * ke prose, ke prose
Syna svojega.
4. Pole moja Mati! sam on govory; k’nje
se ti ſatezi! nje reve odpri! * kar me’
bo prosila, bode ſadobila, * dovolim nje
vse; * rad shlishem, rad vshlishem
vse njene prozhne.
5. V’ nio moresh ſaupat’; potęm de ſhelly,
ſamore pomagat’, ſna, ’nu tud’ skerby:
ſna; dokler je modra: * ozhe, ke je dobra,
inu usmilena, * ſamore, ſamore, ke je
mogozhna.
6. Ta Syn nje da modroſt, Ozha mogozhnoſt,*
Svete Duh dobruto, lubeſn miloſt.
Ah! tedej tok modra, * mogozhna, ’nu
dobra * pomagej vsem nam! oh revnem!
oh revnem, navrednem synam!
7. Spom’ni, de ſavolo tega greshnika * se
Mate poſtalla Odreshenika; * ke be nas na
bilu, kaj b’ se blu ſgodilu? * k’du vę, aku
ti * be bila ſdej boſhja Mati?
8. Od zhasne nadluge, lakote, vojske, * od ogna,
kryvjo obdana * je perva rana, * ter she
zel ſdrava ni, * druga se ſt’ry, * britkuſt
terplenja * nekol na jejna. * MAriana
(itdr.)
8. Maria pomagej! * Maria pomagej! oblaſt
t’i je dal Bng, de od nadlug * nas
ſnash reshiti, * k’ pomuzhi pridti, zhes
sodnik se groſy, * shtrafat’ ſhelly: * na
bode sila, * zhe bosh prosila, MAria (itdr.)
9. Maria pomagej, * Maria pomagej! *
pred voisko, lakoto, * ſtrashno kugo
varij nas Mati! * mi pak zh’mo dati,
kar ti od nas ſhellish * gvishnu dobish:
greh ſapuſtiti, Bogu sluſhiti. Maria (itdr.)
10. Maria pomagej! * Maria pomagej! ſtoj
nam Mate na ſtran’ * na sodne dan: *
k’ se bo smert jeſila, * oiſtru kosila; *
tud spoba bo oiſtra, * ’nu raitenga: dusha
se balla, * ’nu trepetalla. Maria (itdr.)
11. Maria pomagej! * Maria pomagej! de
dusha obſtoy * raitengo ſt’ry, * s’ revnega
svejta * de bode vſeta od teſhav
gor’ v’ nebu; * oh! ſturi tu! de b’ te
zhaſtila, * Boga lubila * Maria (itdr.)
12. Maria pomagej! * Maria pomagej!
s’ resnizo mor’mo rezh * (na zviblamo
nezh) * polna se miloſti, vęmo ſadoſti;
* pomagat’ vsem ſhellish. * Kar
pros’mo ſt’rish, * Mater spoſnamo, teb’
se zhes damo. MAria pomagej ti! * pomagej
ti!
XLV. PESM.
Ena druga od MAria pomagej.
1. MAria pomagej! * MAria pomagej!
vſdigni tvoje ozhy, * prosemo mi *
glej na ſapushene! * sila nas ſnene per
tebi trosht iskat’, * k’ga ſamoresh dat’.
Nas uwoge brani! * ſtoj nam na ſtrani!
MAria pomagej ti! * pomagej ti!
2. MAria pomagej! * MAria pomagej! mo-
remo revni rezh’: * terplenja mezh do
smert’ nas rane, * nobedn na brane, konz
ja! mi mor’mo vſet’; * k’ se zele svejt
zhes nas voiskuje, * ſmiram je hujſhe,
MAria pomagej. (itdr.) koker pervezh.
3. MAria pomagej! * MAria pomagej! teh
sols dolina ſt’ry * s’nashih ozhy * solſe
tozhiti; * nam ni prebiti, * kar se nam
naloſhy, mogozhe ni * vse tu preſtati, *
mor’mo spoſnati MAria pomagej! (itdr.)
4. MAria pomagej! * Maria pomagej! *
vsmili se zhes nas ti, * k’ pomuzhe ni;
ves trosht per tebi * upamo sebi, kje
de’gi[?][dergi] ’zh’mo iskat’? * k’du more dat’?
narvezh se v’ſtani, * le ti nas brani.
MAria (itdr.)
5. MAria pomagej! * MAria pomagej! Mate
se nasha ti: * otrozi mi, tezhemo k’
tebi, * uſemi nas k’sebi is serza pros’mo
te’: oh vsmili se! * teshke nadluge, * vsake
dan druge! * MAria (itdr.)
6. MAria pomagej! MAria pomagej vesella
ti ſhivish, * ter nas puſtish milu ſdih’vati,
* ’nu pomagati tok dolgu odloſhish,
Mate! kaj ſt’rish? * dej muzh terpeti, *
szer mor’mo vmreti. * MAria (itdr.)
7. MAria pomagej! MAria pomagej! glej!
kok se nam gody; * k pomuzhe ni. * S’
2. Is boſhje previdnoſte * od vekumej iſvolena
* je Mate te miloſte * nam k’ troshta
poslana, * ona je polna modruſti, pomaga
v’ vsaki britkuſti. * K’ derkol katir k’
nje perweiſhy, * dobr svjet ſadoby.
3. V’ ti duſhelli Albanski, * predn je njo
Turk je dobil, * je leta peld Marianski od
Chriſtianov zheshen bil: * v’temu mejſtu
Skutari * v’ eni zirkvi na altary je talala
po obilnoſti * trosht v’ vsaki ſhalloſti.
4. To duſhello, ke ſhe skorej * Turk je imel
noter vſet’, * sklene tud’ Maria prezej *
svoj peld ti na zhaſt’ odvſet’; * ſa tu ona
dvem ſhlahtam: * Georgi, Sklavis stroshtam
* se perkaſhe, inu svjet da s’ njo
jit’ s’tega kraya.
5. Te dve ſhlahte s’ vesellam * deſhello ſapuſte,
* prov is goręzhem’ ſhellam’ * s’
MArio raiſhate, * Ta peld od boſhje mozhy
* se od ſida odlozhi. * v’luſt se vſ digne,
grede pred njm’; * s’ troshtamt hitę
ſa njim.
6. Toku so ony hodili * ’ſa njo vezh dny,
vezh nozhy, * k’ vezh’mu troshtu so dobili
* v’ luſtu dve zhudne rezhy: en lep
oblak po dnevi * senzo della nad njimi:
en shajn njm svejte pred ozhmy v’
temmoti te nozhy.
7. Serzhnu po narhuisheh potah * raſhajo
nezh vtrudeni * tudi v’ ſapushen’h samo-
tah s’ jedjo prevideni * Po murju so hodili,
* nog se niso ſmozhili; * al pole!
k’ so v’ Rim pershli bli, * peld ſgine spred
ozhy.
8. Peld tedej bres njeh je pershl v’tu mejſtu
Genazzano; * kumej se je on tam ſneshl,
* pole! zbudu veliko! samu se je
ſgonilu; * ludy ſkupej vabilu * k’ zirkvi,
k’tiro Petruccia * je bla isſidalla.
9. Leto zirkuv si je ſbralla * Maria ſa sedesh
svoj: * boſhja mozh je pildu dalla
tu povęle: tukej ſtoj! * ta peld, ne s’
mozhy svoje, * ampak o Bug! le s’ tvoje,
v’ luſtu sam na sebi obvisy; * vsem k’
zhudeſhu ſtoy.
10. Sdajz Duhovni is vsem folkam * so zhaſtil’,
hvallil’ Boga * s’ vesell’mo, hvalleſhnem’
pesmam’. * Vse je poln’ blu vesella;
* veselle v’ leti rezhi * je ſa tolkajn
blu vezhi, k’ to t’iſt’ dve ſhlahte
tudi pershle, * ’nu zbudeſhe prav’le.
11. Prezej so tud’ tam veliki * zhudeſhi se
ſazhelli: * ſdravje dosegli bolniki, * so
poſtalli veselli. * Andoht je gor jemalla,
tud’ vędozha poſtalla * Deſhelli Pemski,
Shpanski, * Nemski, ’nu Kraynski.
12. Krayliza dobrega svejta! * spomni na
sluſhabneke! * Bug nam shtrafenga obeta
prosi ſa nas greshneke, ti serd boſhjo odverni!
* tvoj obras k’nam oberni! * o Maria
dej dobr svejt: * jeſi boſhji odjit’!
13. Ti se vselley polna gnade, * Mate boſhje
miloſti, kader zhlov’k v’ nadluge
pade. * naide svejt po obilnoſti; * ti nam
bodesh pomagalla, v’ nadlugah na ſtrani
ſtalla; * kader nas ſhe vse sapuſty, * ohrani
nas MAria ti!
14. Pertezite ſdej vsi revni! * k’ Materi te
miloſti, k’ tiri ſte troſhta potrebni! * tukej
je trosht v’ ſhalloſti. * Mate je polna
dobrote, * vſame gor’ vse revne srote,
vse gnade, k’tire ishete, * per MArii
njeh naidete.
15. Zhaſt bodi sveti Trojizi * ſdej, inu na
vekumej! * hvalla Materi Divizi! * k’tira
nas troshta vsellej. * skus Marij ’nu ſasluſhenje
* pravu, brummu ſhivlenje * na
temu svejtu Bug nam dej; * potęm pak
svete Rej.
XLVII. PESM.
Od Matere B. dobrega svejta.
1. Zhudno lepa Gospa! * Mat’ dobrega
svejta! * vezhna Krayliza ſemle ’nu
nebes! * od Boga ſvolena * nam k’ trosht’
poſtavlena * vsem, k’tire ſtiskajo reve ſares,
* ti naſha upanje! * nashſe potroshtanje!
* k’ tebi o Mati! dons klizhemo mi,
pros’mo: oberni k’ nam tvoje ozhy.
s. Zel svejt je v’ ſhaloſti: * v’ veliki britkoſti
* v’ ſtrashneh temnizah ſakoppan leſhy,
* woshtvu, pregainanje * jok, inu
jamranje, * serd ’nu fovshia povſod se
groſy. * Kaj je nam revnem ſt’rit’? kam
se zhmo obernit? * k’ tebi o Mate! mi
ſdihuemo sdej: * dobr svjet v’ tak’ ſhneh
teſhavah nam dej.
3. S’ Turshke ſemle se shla, * v’ lashko
zhudnu perſhla, * ’mejſtu Gehezzano s’
ſbrala ſa krej: * tamkej s’ velikem * zhudneme
gnadame * vsem, k’tir te prosejo,
ſtajish naprej. H’ kershenkam se pershla,
turke ſapuſtila, * de bi vsi spoſnali, de
se ti ſares * gmaine Chriſtianske troshtarza
s’ nebes.
4. Oh! kedu more ſrezh : * al’ s’ pametjo
dosezh? * koku ti ſa virne mozhnu skerbis;
* revne, ’nu ſhalloſtne, ter vse
obiokane, zaglive serza ti troshtat’ ſhellish.
* V’ teshkeh boleſnah,* v’ smertneh
teſhavah * se trosht ’nu pomuzh o Mat’
pernesla, * ja! ſaravje tud’ ſupet povernila.
5. Nej se le vſdigne frej * vsa muzh peklenska
ſdej * huda skushnava nej pride
na dan! * na te’ b’mo upali, na bomo
szagali; * dokler nam bodesh ti ſtalla na
ſtran’. * Hudizha s’ poterla, * nebu nam
odperla,* k’ dur tebe o Mate ſveſtu zhaſty,
* ta vsemu hudemu lohka vweiſhy.
6. Maria polna gnad! * na te’ ’zh’mo ſaupat’,
tvoje ozhy (pros’mo) verſi na nas. *
K’ tebi mi vpijemo * milu ſdihujemo,*
vshlishi o Mate nash jok, inu glas! * dej
spokorne solſe! * dej ſgrevanu serze!
dodejl’ nam Mate tvoj nebeshke svjet: *
boſhj’mu serdu ſa vsellej odjit’.
7. Tedej o Maria! * nebeſhka ſarija! * bod’
L
nashe upanje, nash trosht vsellej tvoj
bobr svjet nam dej * v’ nasheh revah
vsellej; * viſhej vse kershenke na vekumej:
* vſem’ nas gor’ ſa tvoje * syne, inu
hzhyre, * kader bomo vmerli, o Mate
glej! * de s’ tabo spellesh dushe v’ svete
Rej.
XLVIII. PESM.
Od Marie te dobre pomuzhe v’ skushnavah.
1. Kam se ’zhem obernit’ * v’ takeh skushnavah?
v’ dushneh teſhavah * iskat’
pomuzh? kje b’ mogl, ſadobit’ * v’ moji
slaboſti * mozhy ſadoſti, * ’nu pravo
luzh? * skushnave premagat’: sovraſhnekam
vweiſhat’, * de me’ na prehitę,
dushe na vmorę.
2. Prov svet Job govory: * zhloveshku
ſhivlenje * vednu vojsk’vanje * je na
svejtu, * Nekjer pokoja ni, v’ kloſtreh
puſhavuh, * v’ poſtneh teſhavah, kaj bo
letu? * meni je ja szagat’, ni mogozhe
vweiſhat’: * pred tem’ sovrashnek’ mi
obſtati ni.
3. Ta ſapellive svejt * s’ svojem shmaihlanjam,
s’ fovsh perlis’vanjam * vednu moti;
* ni mogozhe ſhivet’ * brumnu, poshtenu;
* v’ gorijemanju v’ti brumnoſti. Zhes
dusho se meso * povſdiguje vednu * ga
ishe ſatopit’: * s’ greham vmorit’.
4. Tu b’ se she ſashlu, * svejtu vweiſhati,
* ſhvot kashtegati b’ blu mogozhe;
ke be hujſhega na blu, * hudizh s’ kush’vanjam,
* s’ fovsh perliſ’vanjam * ſmotit’
ozhe; ta satan kokor lev * ishe, de b’
me’ poſherl, * ob vezhnu ſhivlenje perpravel
me’.
5. Tud’ zel sveti ludji, * k’tir’ od mladoſti
v’ pravi brumnoſti * so ſhivelli: D’vize,
Pushavneki, * ti Uzheniki, zel Marterneki
* golfani so bli; * ja! on se ni ſhonal,
* Chriſtusa je skushal, * iskal ’ga
ſmotiti, * ſapellati.
6. Zhe tedej ti Cedri so bli omajani, *
okuli v rſheni * od teh skushnav! kaj
bois shibzame. * k’ se p’ſtę vkreniti, od
vetra nagniti? * k’du bo obſtal? oh!
kaj bode ſa me ? * Kjer zel sveti ludji *
so bli premagani, * oggolfani.
7. Perjatl na zaguj! te’zhem pellati, * trosht
pokafati, * peidi s menoj! * hudizha se
L2
na boj; * more weiſhati, skushat’ nehati,
* pole trosht svoj * Maria Diviza
bo teb’ pomozhniza, * zhe bosh vſel k’
nje tvoje * ſaupanje.
8. She ni bil ſapellan, *k’tir’ njo zhaſtiti,
is serza lubiti * s’ je mujo vſel * na more
ta satan * ’ga oggolfati, v’ greh ſapellati,
* bodi vesel! spoſnal je nam vezh
krat, * de je mogl weiſhat’ kjer je blu
shlishat’ nje * svetu imę.
9. O Maria! tedej * tebe zhaſtiti, is serza
lubiti * si vſamen naprej, * pomagej ti
vsellej * skushnave moiſtriti, brumnu
ſhiveti; * tu nam vsem dej * Bodi ti nasha
luzh: * v’ skushnavah dej pomuzh, bod’
nasha troshtarza * o Diviza!
XLIX. PESM.
Od Svetega Josheſa.
1. Svet Joſheſ! s’ serza vsake dan
Shellim tebe zhaſtiti:
Sa Mario, ’nu JEſusam
Narvezh tebe lubiti;
K’ se vredn pred vsem’ Svetnikam’
S’ Mario, inu JEſusam
Sdruſhen, ’nu sklenen biti.
2. O ti ſveſte JEſusov!
Derſhan tud’ ſa ozheta.
Nebeshke Ozha te je ſbral
Is vseh mosh zelga svejta,
K’tir’ga je zhes svoj’ga Syna
Nash’ga vsmilen’ga JEſusa
3. Ke te’ je namrezh MArii
Sa ſhenena iſvolil,
Te’ svet’ga Duha Neveſti
Je v’ zhiſtoſti ſarozhil.
Skus tu se ti zhes obedva:
MArio, inu JEſusa
Zhudno oblaſt ſadobil.
4. Tok’ svete ſhlahte Poglovar!
Kaj more v’sokeish ga biti?
Tak’ga pohishtva Gospodar!
T’ je mogl Bug vezh ſt’riti?
Mat’ boſhja te’ ima ſa moſha,
Bug Syn klizhe ſa Ozheta.
Nebu ima oſtermiti!
5. Ja! nebu tudi oſtermy,
Vsi Angel’ se ſazhud’jo:
De se zhlovek’ oblaſt ſtury
Zhes samo Mater Boſhjo,
Kaj she le ſt’rę, ke tud’ Boga
Namrezh JEſusa Chriſtuſa.
Pokorn’ga njemu vid’jo?
6. K’tiro more nebo spoſnat’
Sa Gospo, ’nu Kraylizo;
Teiſti pak ti ſapovd’vat’
’Mash oblaſt, ’nu pravizo:
K’tirga vse mole ſa Boga,
Ta ſa Oblaſtnika te spoſna.
K’du b’ virval to resnizo?
7. Vender je res. ’Nu to v’sokoſt
Spoſnat’ vrednu zbaſtiti
Vsa nasha pamet ni ſadoſt’,
Naumna se ima ſt’ iti;
Vsi t’ga svejta Uzheniki
Ja! zel Angel’, ’nu Svetnik!
Doſt’ ’majo se zhuditi.
8. Ti se v’ nebesah od Boga
zel v’ v’soke tron poſtavlen,
Sa tu’ mash od Zel’ga svejta
Tud v’ soku bit’ povſdignen!
Bliſu JEſusa na tronu sedish,
Is MArio se vesellish.
Bod’ zheshen, hvallen, lublen!
9. Ti se vredn vso zhaſt prejet’,
Perpuſt’ m’i letu ſrezhi!
Zhaſtit’ t’ ima ves voln svejt,
’Nu pred tvoj tron pertezhi!
Tu ima spoſnat’, k’tir’ kol ſhivy;
Saj ta, k’ter’ te’ ſares zhaſty,
Tem’ na more odrezhi.
10. Ja vsake zhlovek, ſtar, al mlad
Ima tebe hvalliti;
Per teb’ se ſnajde shaz vseh gnad,
Vsak te’ ima prositi;
Ti v’ rokak derſhish JEſusa:
Vseh gnad, vseh shazov Gospuda.
Kar ozh’, ſnash ven dejliti.
11. Thomash Angelske Uzhenik
Ni zviblal tu uzhiti;
Thereſia glih, kar ta Svetnik,
Se tud’ upa terditi:
De namrezh drugi Svetniki
Le v’ti al’ uni potrebi
Samor’jo k’ pomuzh’ pridti.
12. Tebi svet Joſheſ! pak nasprot’
De je Bug tu dodejlil,
De te je vsellej, ’nu povsod
Sa Pomozhnika ſturil;
Ni reve, kriſha, britkoſte,
Ni nadluge, navarnoſte,
V’ k’ tir’ b’ ti k’ pomozh’na pershl.
13. Nej bo boleſn’ t’ga trupla,
Al’ pak druga teſhava:
Nej bo lenoba t’ga duha,
Al pak druga skushnava:
Ak’ se poklizhe troje imę,
Sravn se ima ſaupanje!
Hudu oblaſte nima.
14. Ja! na tvoje svetu imę
Vse hudu more weiſhati;
Odſtope, ſgine, ’nu prezh grę
Shkodvat’ more nehati;
Boſhjo shibo naſaj derſhish,
Nas vdarit’, shtraſat’ napuſtish,
St’rish nas miloſt vſhivati
15. Ti v’ trojeh rokah ’mash Boga,
Prejel se ’ga v’narozhje:
Ak’ ſamirkash serditega
Videsh, de shonat nozhe,
’Ga sladku kushnesh, objamesh,
K’ sebi pertisnesh, ’nu prosesh,
Kaj t’ doli vdarit’ ozhe?
16. Ah! svet Joſheſ! ſdej prosemo.
Bod vsem nam ſa Patrona!
Sveſti teb’ bit’ oblubemo,
Sej tu na bo bres lona;
Nasha muja na bo ſabſtojn;
Al vender kaj bode ſa lon?
Sa lon bo vezhna Krona.
17. Sprizha sveta Thereſia,
She poprej imenuvana:
De k’tir’ k’ teb’ pravo andoht ’ma,
Tem’ bo gnada vdejlena!
Vseh zhednoſtah gorijemat’:
nebeshke shaze skup spravlat’;
Pot’mu je v’ nebu ſturjena.
18. Tok s’ serzam, inu s’ jeſikam
’Mash vsellej zheshen biti,
K’te je Bug pred vsem’ Svetnikm’
Othl zhaſtit’ ga ſt’riti.
Od JEſusa bosh v’ sok’ zheshen:
Od Marie pred vsem lublen;
Mein mi na smemo ſt’riti.
19. Al ne ta zhaſt posebna bo!
K’iro teb’ ſhell’mo dati:
De s’ Jesusam, ’nu Mario
Te ozh’mo imenuvati;
S’ tem’ dvema te’ je Bug ſdruſhil,
K’du te bode od njeh lozhil?
Sdej t’ zh’mo to zhaſt skaſati.
20. O narsveteish’ Perſhone tri!
JEſus! MAria! Josheſ!
Bodte zhesheni, hvalleni!
JEſus! MAria! Joſheſ!
Na vas mi revni klizhemo:
Dejte, de gor k’ vam pridemo!
JEſus! Maria! Joſheſ!
L. PESM.
Od SS. Chriſtusoveh Apoſtelnov.
1. Poj o ſemla is vesellam!
Ti nebu naſaj ſapoj!
Stur’ ſadoſt’ perserzhnem ſhellam!
Venkej spuſti zel glas tvoj!
De Apoſtelnam zhaſt, hvalla
Dons vrednu b’ se skaſalla;
Kar je ſhiv’ga v’ nebu, na ſemli,
Nej s’ nami se veselly!
2. Vi! k’tir’ koker prave luzi
Svejt’te temnemu svejtu;
Vi! k’ tirem so dani kluzhi,
Sa odpreti svet’ nebu,
Nashe temme reſvitlite,
Grehov voſle odveſhite,
Saprite vrata peklenske,
Odprite te nebeskhe!
3. Vi zhaſtiti Poglavarji
Chriſtuſov’ga krayleſtva!
Vi ſte zeli Gospodarji
T’ga njegov’ga pohishtva;
Vi ſte uni ſhlahtnl kamni
Sa ta fundament isbrani,
Na k’tire je Chriſtus ſidal
Zirkuv, ’nu gor’ poſtavel,
4. Vi ſte Vaivodi mogozhni
Chriſtuſoveh ſhovnirjov;
Mi pak slabi, maluserzhni
Zhes mozh teh sovrasnekov.
Sa tu ſte vi kry prelyli;
De be tud’ nas serzhne ſt’rilli,
Tud’ naſhe kryvy ne shparat,
Zel do smerte se voiskvat’,
5 Sa Paſtirje vas spoſnamo,
Zele zhede teh Virneh,
Vashi skerbi se zhes damo,
Ke ni varhov bel skerbneh.
Glejte? koku vovk poſhreshne
Mesu, inu svejt pregreshne
’Zhe vmorit’ nas ovze vashe
Skus te ſtrupene pashe
6. K’ vam, k’tir’ boſte dvanaiſt tronov
Sravn sodnika dobili,
Dvanaiſt Iſraelskeh Rodov
S’ Chriſtusam obsodili,
K’ vam gredo ſdej nashe proshne;
De pred dnevam sodbe ſtrashne
Spros’te nam gnade ſadoſti.
Dokler zhas je te miloſti.
7. Na vashe mozhnu povęlle
Ta sovrashnek obleſhy,
Pride ſdravje, trosht, veselle,
Vsa boleſn prezh weiſhy
Gluhi shlishijo: slepi vid’jo:
Mertvi ſhivę, krulovi, hod’jo.
Nasho bolno dusho oſdrav’te!
S’ zhednoſt’mi ozireite!
8. De, kader Chriſtus bo pershl.
V’ svoji zhaſt’ na sodne dan,
Vse perpravlene bo neshl
Sa poſtav’t na desno ſtran:
De skus vas od vezhne ſhkode
Takrat nas obvar’val bode;
S’ sabo vſel dusho, ’nu tellu
K’ t’mu nebeshk’mu vesellu.
9. Sdej se zhes nas, pros’mo vsmil’te,
’Nu k’Eirshtu teh Paſtirjov
K’ JEſusu nas perpellite.
De b’ ſa svoje nas spoſnal:
De b’ se serzhnu tu voiskvali
To viktorio obdershalli,
Vezhno krono tam doseeli
S’ vami Boga vſhivalli.
LII. PESM.
Od Svete Nedelle.
1. Svet dan je Sveta Nedella,
Sa tu se neha od della;
Leta dan je en boſhji dan,
Seb’ iſvolil ’ga Bug sam.
2. Vsak’ dan smo dolſhni zhaſtiti
Gospud Boga, njega hvalliti;
Al v’ Nedello susebnu
Zhaſtit ’ga je potrebnu.
3. Na ta dan s’ serza rezimo:
Zhaſtit’ bodi! mi ſaupimo:
Ozha, Syn, ’nu svete Duh,
Tri Pershone en sam Bug.
4. Na ta dan Boga zhaſtimo,
Sa to gnado ’ga hvallimo;
Ke je ſtvaril ſemlo, nebu,
Sej popred ja! nezh ni blu.
5. V Nedelle jutru v’tem’ verte
JEſus je gor’ vſtal od smerte:
Tudi je bil na ta dan
Svete Duh Jogram poslan;
6. Sa tu so Jogri zhaſtilli
Nedello k’ praſneku ſt’rili,
Judovsk’ Sabboth je minil,
V’ Nedelo se spreminil.
7. Na ta dan o zhlovek! misli
Na boſhjo sluſhbo, ter smisli;
Dellat nimaſh drugega,
Koker kej potrebnega.
8. Sjutrej ſgudej gori vſtani!
Skerby druge puſt’ na ſtrani!
V’ zirkuv urnu rad tezi,
Tamkej s’ serza tok rezi.
9. Zhaſt, ’nu hvalla o Bug tebi!
Sa te gnade dane meni.
Odpuſt’ m’i grehe moje:
Dodejl’ m’i gnade tvoje.
10. Dol’ poklekni v’ boſhji hishi,
Sveto Masho ſveſtu shlishi,
Zhaſti svet’ Reshnu Tellu:
De be teb’ tud k’ shpiſhi blu.
11. V’ zirkvi se ti na ſgovarjej,
Okuli sebe na gledej!
V’ prizho tukej je Bug sam,
Na altarju offran tam.
12. Pridege venkej naspushej:
Sveſtu t’iſto ti poshlushej,
Ta navk dobru ſamirkej.
Doma tudi ’ga povej!
13. Popoldan v’ sveto Nedello
Nej bo letu tvoje dello:
Ta svete Roſhenkranz rezh’,
Ali k’ Lytaniam tezh’.
14. Slaſti tez’ h’ Chriſtiansk’mu uku.
O! wugej me’ saj v’ t’mu shtuku;
Sakaj ta navednoſt ſt’ry,
De se tolk dush poguby.
15. Zhe gredesh venkej po pojli,
Dary boſhje vid’sh okoli,
Hvall’ Boga mogozhnega:
Ozheta tok’ dobrega.
16. Gle’j de se na bosh vpyanel,
Al’ s’zhem drugem Boga ſhallil,
Shleht se varij drushene,
Derſhi se te pametne.
17. S’ vezher derſhino skup sklizhi,
K’ molitvi njeh vse poklizhi,
Pust’ ſapejt’ svetega:
Ali brat’ kej brumnega.
18. Tudi Praſneke te druge,
K’tire zirkuv ſapovduje,
Na leto viſho praſnuj,
V’ boſhi sluſhbi njeh sposhtuj.
19. De, ke v’ Praſnek ſh’vot pozhiva
Dusha tvoja bodo vſhyla
Boſhjeh gnad po obilnoſti
K’ eni srezhni vezhnoſti.
M
20. Vezhne Praſnek bo t’ nebesah
Na dushah, ’nu na telesah:
Sadobit’ nam ’ga dej Bug
Ozha, Syn, ’nu Svete Duh.
LIII. PESM.
Od boſhjeh zhednoſt te Vire, Vpanja, Lubeſne,
grevenge, inu naprejuſetja.
Bug jeſt virijem, * um podverſhem, *
tud’ s’ jeſikam sprizhujem.
1. Virijem troinega v’ Pershoni * vender
enega v’ naturi, * virijem, de dobre
polonash, * te hude pak vezhnu
shtraſash. Bug jeſt virijem. (itdr.) koker
ta perve krat.
2. Virijem vseh rezhy Stvarneka, * Svelizharja,
Posvezhnika: Ozha, Syna,
Svet’ga Duha, * kar uzhy zirkuv Katholshka.
Bug jeſt virijem. (itdr.)
3. Virijem terdnu, ’nu bres zvibla; * ke
se ti vezhna resniza * vse letu nam reſodella,
* nam veruvat’ naprej poſtav’la.
Bug jeſt virijem. (itdr.)
Bug se troshtam, * pomuzh zhakam, ’ s’
serza na te’ ſaupam.
4. Upam grehov odpuſhanje, * ſa naprej
brumnu ſhivlenje * s’ tvojo gnado ſadobiti,
* enkrat tebe vſhivat’ pridti. Bug se
troshtam (itdr.)
5. Upam Bug! na tvojo miloſt, * megozhnoſt,
v’ oblubah ſveſtoſt * skus JEſusovu
terplenje, grenko smert, ’nu ſaluſhenje.
Bug se troshtam. (itdr.)
Bug te’ lubim, * tebe ſhellim, nad tabo se
ſvesellim.
6. Lubem te vezhna dobrota, * naiſgruntana
lepota; * ke se dobr sam na sebi: *
tudi, k’ se dobr prut’ meni. Bug te’ lubim.
(itdr.)
7. Lubem te’ zhes vse tu drugu, * kar koli
se ſtvarit’ mogl, * lubem vezh koker sam
sebe, * v’ useh ſtvareh lubem le tebe,
Bug te lubim. (itdr.)
8. Lubem te is zel’ga serza, * lubit’ tebe
’zhem bres konza * s’ zele dushe, uma
mozhy, * al zhujem, al spim po nozhi.
Bug te lubim (itdr.)
M2
Bug me’ greva * vsa pregreha; ke te lubem
is serza.
9. S’ lubeſne obſhallujem, * dol’ poterem,
ſanezhujem, * ves greh, ’nu ’ga k’nezh
perpravem, de se le ’is tabo spravem.
Bug me’ greva. (itdr.)
10. Sa naprej se k’ teb’ obernem * zhem,
ſhellim, ’nu terdnu sklenem, * nigdar
te vezh reſhalliti: * raishi vmret’, koker
greshiti.
Bug! tok’ virijem, * toku upam, * tok’ lubem,
* tok’ greva me’.
LIV. PESM.
Katira eno brumno dusho uzhy, v’ zhemu
be imela zhas zelega dneva doperneſti.
1. Poshlushei zhlovek, te’ zhem poduzhiti,
De bodesh lohka ti pershl v’nebo:
To oiſtro pot tebi gladko ſturiti.
Deslih k’ dobrem dellam zhasa na bo.
Bug tebe ozhe v’ nebesah imeti,
Zhe le njemu shlushil bodesh na svejti,
’Nu brumnu ſhivel po tvoj’mu ſtano.
2. Chriſtus te’ k’ sebi klizhe, inu vabi,
Noben’ga na odlozh’ od sebe prezh.
Vſem tvoj krish na se, nekar na poſabi
Vsellej taiſt’ga volnu ſa njim vlezh’,
Zhe ozhesh njega ſveſt sluſhabnek biti,
Tvojo leſtno volo mor’sh ſatajiti.
Inu njo njemu popoln’ma podvrezh’
3. Se revnega ſtanu, moresh sluſhiti?
Sa tvoje ſhivlenje doſti terpet’?
’Mash doſti della, na moresh moliti?
Vender ſamoresh ti brumnu ſhivet’
Offrej ’mu mujo, ’nu terplenje tvoje,
Rezi: moj Jeſus! nej bo dellu moje
Tebi K’ tvoji zhaſti gorj offranu spet.
4. Ja! de ti prov Bogu dopadl bodesh,
Prezej ſjutrej, kader se prebudish,
Tvoje serze k’njemu povſdignit’ moresh
Mirkej, de to manengo obudish:
Teb’ o moj Bug! ozhem dons sluſhiti,
Moje oppravila k’ tvoj’ zhaſti ſt’riti,
Prosem, de v’ greh paſti me’ na puſtish.
5. Pred vsem poſlisej se premishluvati
Tvoj’ga JEsuſa svetu ſhivlenje.
Nezh bulshega ni, koker obſhal’vati
Njega martre, ’nu britku terplenje,
Kader tvoj gvant ſazhnesh na se devati,
Smisli: kaj s’en shpot je mogl preſtati
JEſus skus ta shpotlivu gvantanje.
6. Kader se oppashesh, ’mi preveſujesh,
Spomni na shtrike, ’nu ke’ ne ta zhas:
Kader se zhevle na noge obujesh,
Smisli na pote, k’ njeh je ſturil ſa nas:
Ke so ’ga Judje sem ter kje suvalli,
Sa lase vlazhili, po ſemli vallalli,
Suni’ga! vdar’ga! so vpili na glas.
7. Terpish krivizo, inu ſanezhuvanje,
Te skus sobe vlezhejo ti ludji;
Spomni na Chriſtusovu ſashpot’vanje,
V’ obras pluvalli so ’mu ti Judji.
Al shlishesh vpitje vse sorte vekanje;
Smisli teh hudobneh Judov krizhanje:
Kriſhej’ga! kriſhej; ke je Syn boſhji.
8. Pridejo zhes te’ she druge teſhave,
Se vreſhesh, ſwodesh, al’ vdareſh
mozhnu,
Nimash pozhitka; pokoja, ’nu sprave;
Sdihni prut’ tvoj’mu Jeſusu serzhnu:
Oh ti moj JEſus! na pomuzh m’i hiti!
Ta krish ti meni pomagej nositi,
De ’ga ſa tabo bom vlekl volnu.
9. Vezhkrat ti moresh zel teshku vſdig’vati;
Per tvoj’mu dellu veliko terpish:
Moresh nositi, vallit’, nakladati;
Mirkej! de ta zhas v’ serzu primislish:
JEſusu so en hlod na ramo djalli,
Kader so ga na to gorro pellalli,
Do nag’ga slekli, perwyli na krish.
10. Kader se imash k’ pozhitku podati,
Varij se, de ti poprej na ſaspish.
Se ti greh ſturil? ’ga morsh objokati,
Mirkej! de Boga ſa gnado hvallish.
Tvoj JEſus je mogl v’ luſte vseti;
Ves ranen reſtepen na kriſhu vmreti;
Ti vender ſdrav v’ tvoji poſt’li ſaspish.
11. Tu, inu she vezh lohka premishlujesh
Per vsak dan ’mu tvojmu oppravilu:
Tvoje serze k' Bogu lohk’ povſdigujesh,
Tu dellu te na bo nezh mudilu.
Varii se greha, hude perloſhnoſte;
Shiv’ brumnu po tvoj’ga ſtanu dolſhnoſte,
Letu te’ bo vezhnu vesellilu.
12. Mater te miloſt’ tud’ imaſh zhaſtiti,
Zel mogozhna je per svoj’mu Synu;
Ona ſamore vse gnade sprositi,
De bodesh lohka ti ſhivel brumnu.
V’ tvojeh skushnavah na MArio klizhi;
Mor’jo weiſhati peklenski hudizhi:
Bodesh premagal skushnave srezhnu.
13. Narvezh kader taiſta ura pride,
V’ k’tiri bosh sklenil ſhivlenje zhasnu:
De se teb’ takrat po srezhi, vse snide,
K’ Marii klizhi, ’nu ſdihni serzhnu:
Miloſtva Mate! prezhiſta Diviza!
Nej bo ſrozhena teb’ moja dushiza!
Pelli njo s’ tabo v’ ſhivlenje vezhnu.
LVIII. PESM.
She ena druga od Smerte.
1. Revnu zhloveshku ſhivlenje * je en
pish, k’tir se kmal’ ſgubi; zhlov’k
se vender ſlo ſadene, * nozh, ’nu dan ſa
tu skerbi: * v’ ſtrahu, v’ troshtu se voiskuje,
* serzo vender ſadoſt’ na ſ’try’ *
kjer ſe smert skus’ perbliſhuje, * ure ona
na ſamudy. Ure ona na ſamudy.
Te ſadne besede per vsak’mu shtikelzu dvakrat
pojo.
2. Zhlov’k se sam ſhivlenje mire, * s’kratkeh
lejt vso vezhnoſt ſt’ry, * se ſanasha
v’ terdne vire * na to svojo mlado kry; *
njemu v’ serze to na pade, * koku ga
smert preminy: * koker tat ſhivlenje
vkrade, * v’ kratkmu zhaso ga umory,
v’ kratkmo. (itdr.)
3. O kam je lepota ſginla, * k’tir se je ta
svejt zhudil! * hoker roſha je vsehnila,*
je ſhellela, * mertva v’ truge ſhe leſhy; *
ta smert je njo prehitela, * sdej vsak od
nje prezh wejſhy. sdej. (itdr.)
4. Zhlov’k se svoj ſhvot s’gvantam zira,
s’ ſlatam, s’ srebram’ ga obloſhy, * vso
lepoto najn’ nabira, * na ſhlahtneh shpiſhah
’ga derſhy. * S’njim bo zherve,
kazhe spiſhal, * oglodan bo do koſty; *
kdu se bo na svejt’ ſagvishal, kjer ni
ſtanovitnoſti? kjer ni. (itdr.)
5. Zhlov’k le ishe kratke zhase, * svojga
serza reſlushtanje,* ſhlahtneh muſik, lepe
glasa,* godenje, trobentanje; oh! te
glase ’ga b’do minili, k’ seb’ ga vezh
na klizali, * ampak ſgonovi glasili, * milu
’ga objokali. milu. (itdr.)
6. Smert bode si koso mahnila, * to posledna
ſt’rila bo, * tello od dushe lozhila, * vergla
v’ ſemlo to tello; * zel mogozhneh se na
shona, * k’ tir’ se v’ teh troneh zhaſte, *
Kralli, Zesarji padejo s’ trona, * krone,
szeprte ſapuſte, krone, itdr.
7. O kam so taiſti prejshli * pred nakterme
tauſhent lejt? * v’ zherno ſemlo so njeh
ſnesli, * ſapuſtili so ta sveit: * shkrine,
moshne so polnili, * s’ tak’mi shaz’mi,
de ni ſrezh’; * v’ vezhnoſt so se preselili,
kaj so nesli s’ sabo prezh? kaj so. itdr.
8. Bloger bod’ temu zhloveku! * k’ tir’ bo
svejtu slavo dal: * koker pred to kazho
rekal, * delezh pred od njega ſtal; * svojo
dusho bo obvaruval * pred vezhno navarnoſtjo,
* Bug’ ga bo ob smerte darval *
s’ svojo gnado, miloſtjo. s’svojo idtr.
9. Sa tu zhlovek! ti sovraſhi * golfjo tega
svejta, * koker ſveſt Chriſtian se skaſhi,
lubi samu tvojga Boga : * gledej, de te
smert na prejde, * brumnu ſhivi ſa naprej,
* de dusho perprauno najde * prid’ ti
srezhno v’ svete rey, prid’ ti. idtr.
LIX. PESM.
Od Sodnega dneva.
1. Premisli greshnik! tvoj revne ſtan:
K’ serzu si vſemi ta sodne dan!
Sdej premisli prov,
De t’ na be ſhov;
De na bosh v’ vezhne ogn pershl.
2. Sodnik bode sedel v' oblakah,
Vse greshneke bo groſa, ’nu ſtrah,
’Ga b’do videli,
’Ga b’do shlishali,
K’tir’ga so s’ grehami kriſhali.
3. Ti navoshlivi, ’nu ofertni,
Ti oherni, inu poſhreshni,
K’tir’ nazhiſt’ ſhivę,
Jeſo, serd derſhę.
Inu prave pokure na ſt’rę,
4. Ti vsi b’do vid’i Sodnika tam
S’ Jeſnem, serditem oblizhjam,
Shlishal’ b’do ta glas,
S k’tir’m njen to ta zhss
Ve peki obsodil na vezhne zhaſ.
N
5. Sakaj toſhila njeh bo mozhnu
Leſtna vęſt, tude ſemla, nebu,
Vpile b’do toſhbe,
Vse bode zhes nje.
Avbe! kaj bo? ked gorje inu vę!
6. Bug? tedej njeh bo ſavergl prezh,
Vid’li na bodo ’ga nigdar vezh;
oh! bulshi bi blu:
De b’ rojen’ na blu,
Enu toku nasrezhnu telu!
7. Vsem pravizhnem leta Sodnik bo
Sklenil to sodbo zel vesello:
Pridte semkej vi
Moj’ iſvoleni!
Boſte od mene polonani.
8. Naspruti bo vsem ferdamanem
Reki s’ besedame zel ſtrashnem’:
Poberite se
Vi prekleti! kje
V’ ta vezhne ogn, martre vezhne.
9. Sdaiz b’do ſazhell’ ed’n drug’mu nasprut’
Strashnu krizhati, inu erjut’,
Prekleti smo ſdej!
Sdej, inu vsellej!
Prekleti bomo na vekumej.
10. Prekleta bod’ dusha, ’nu telu!
Vse skup: ſemla, inu nebu!
Tudi Svetniki!
Tudi vse ſtvary!
Tud’ Bug, k’ nas tolkajn terpet’ puſty.
11. Groſa, ’nu ſtrah nas tu sprelejty;
Ke na to kletvo le ſmisl’mo mi.
Oh kaj bode tam
Kjer bodo ſmiram,
Tok’ klelli s’ serzam, ’nu s’ jeſikam.
12. Kjer bo zag’vanje, grimaſt, ’nu jok,
Ogn, mras, klepetanje teh ſob:
Kjer b’do martre vte,
V’ k’tir’h trupla, dushe
Vezhno b’do vmirale, nigdar vmerle.
13. O greshnek! zhe ti dusho shtemash,
Zhe tudi vezh, kaj Boga koshtash:
Tok’ se prezej sdej
K’ pokuri podej!
De se pokoril na bosh vekumej.
14. Na posledno ſadno uro
Zait’ na bo dellat’ pokuro.
Sdej njo ſt’riti ſnash,
Gnado, zait imash,
Boj se, de k’ ſadnemu gnade nimash.
N2
15. O serze kamnitnu, ’nu terdu!
Zhe selna vdash, kjer shlishesh letu:
Tok je vse ſabſto’n,
Sa ta vezhen lon,
Na bodesh pershl v’ nebeshke tron.
16. Sdej odpri greshnek! tvoje ozhy,
Sdej se pomujej s’zele mozhy:
De te spokorish,
Greha vezh naſt’rish,
’Nu s’ dobrem’ dell’mi nebu ſadobish.
LX. PESM.
Ena druga od sodnega dneva.
1. Groſne bukve greſhne vęſty, * b’ do
naprejpoſtavlene * per ti sodbi na
tem’ meiſti * Joſafatove doline; * pred
vsem svejtam bodo brane* k’ shpotu, k’
ſtrahu greshnekam: *ſt’rile b’do vse grehe
ſnane, * ſtalle b’do pred Sodnikam.
2. Ja! tam b’do odperte ſtalle * pred serdi
tem Sodnikam: * sivno toſhbo b’do pellalle,*
na bo proſtor ſgovoram; * Sodnik
bo v’ oblakeh sedel * ſgol pravizhu, zel
ſtrashan * sodbo bode vsak'mu sklenil, *
k’ tire s’ je ſasluſhil sam.
3. Greshnek! kaj mislesh? kaj pravesh? *
kaj ſa tvojo dusho bo? * s’ tolkajn pregreh’
kaj sam sodesh? kak’shno zhakash
ti sodbo? * kar b’do bukve govorili, *
s’ t’ga bo sodba sklenena, * kar te bodo
obdolſhile, * k’tem bo dusha sodena.
4. Vse misle, besede, dijanje * b’do teb’
tamkej skaſane, * tud’ vseh dobreh del
ſamude * bodo tebi dol’ ſorane; * vseh
grehov sorto, shtivenje, * kar ſdej na
vęsh, bosh videl: ſa vse greshnu ſasluſhenje
* vredn lon bosh ſadobil.
5. Ozhy bodo svoj shpot bralle: * vse njeh
greshnu gledanje. * kok’ so serze ſapell’valle,
* v’ pregreshnu reſlushtanje; *
Chriſtus njeh bo ſtrashnu gledal: obsodil
v’ vezhno temo, * prebivat’ bo ſapovędal
* med te peklensko trumo.
6. Prebritku bode tem ushesham, * k’tire
so ble odperte * vse sorte greshnem besedam;
* tem boſhjem pak ſaperte. * Te
boſhje, sodbe germenje * njeh bo groſnu
ſtrashilu: * teh hudizhov erjuvenje njeh
bo ſtrashnu martralu.
7. Uſta, k’tire so s’ pyanstvam, s’ poſhreshnoſtjo
greshile * b’do ſvędle, de s’ goręzhem
ſhveplam * se b’do vezhnu goſtile, *
jeſik je greshnu govoril,* legal, klel,
zhaſt dol’ jemal. * Chriſtus ’mu bo sodbo
ſluril: * Vezhn ogn ’ga bo ſagal.
8. Roke so greshnu segale, * shkodo drugem
dellale, * wugejme niso dajalle: *
dnarje ſhleht ſapravlalle, ſavol’ use sorte
krivize * bodo ojſtru sojene: b’do skus
mozh boſhje pravize * tam v’ peklu per-
klenene.
9. Noge so v’navarne kraje * v’pregreshne
perloſhnoſte * hodile, ’nu odpell’valle *
druge od te brumnoſte. * Sodba bo, de
bode dijane * na dnu pekla, ’nu terdu *
vklenene, ter ſakovane; * vezhnu njim
bode hudu.
10. Serze bo smertne britkoſti, * ſtrah, ’nu
groſo preſtallu, * vid’lu bo vezh ked ſadoſſi,
* kolk’ ſtukrat je greshilu, * Boga
lubit’ nit othelu, * boſhji voli se vpiralu,
sodba bo: de bo gorellu, * ter bo vezhnu
vmiralu.
11. Greshnek! spet ſdej tebe prasham: *
kaj pozh takrat s’tabo bo? męn’m, de
pred groſo, ’nu ſtraham * na vesh obgovor’
t’ na to, * Oh! ja! zhe na ſt’rish pokore,
* bosh s’ preklet’mi vezhne zhas *
upil: o hribi! o vj gorre! * zhes nas
padte! skryte nas.
12. She vezh ſhalloſt, groſa, grimnoſt *
te, bode prepadalla; * k’ bosh videl, kok’
boſhja miloſt * te dobre bolonala. * Vesell’
poid’ jo prut nebesam * is zhaſtjo inu
s’ petjam; * ti pak pahnen s’ dusho, s’ telesam
* v’ pekl’, tam bosh vezhnu ſhgan.
13. Spisanu v’ tehiſteh bukvah * tu oſtane
greshnek moj! * koker dolgu ti v’ pregrehah
* oſtanesh, mozhnu se boj * boj
se! ’nu dokler ’mash gnado, * ſbrish’ s’
teh bukuv use leto, * kar nozh’ shlishati
pred sodbo, * tu nej teb’ s’ en navk bo:
14. Tvojo veſt ſveſtu pregledej, * zhes grehe
se prov ſgrevej, * nevezh ſt’riti vſem’
si naprej: * po tem zhiſtu se spovej, *
kar ti szer bode naloſhil * ſa pokuro tvoj
spovdnik, * glej! de bosh ſveſtu dopolnil,
* vender vęd’, de s’ she dolſhnik.
15. Glej! de s’ frejvolno pokuro, * obilnem’
dobrem’ dellam’ * ſtrish ſadoſt’ pred
smertno uro * tem skrivnem boſhjem
sodbam, * sam Bug prav: de ſavle greha.
deslih odpushenega * nimash bit’ bres
skerb’, ’nu ſtraha, * namrezh ſt’rit’ ſnash
novega.
16. Tedej v’ ſtrahu, ’nu v’ trepetu, vender
s’ dobrem upanjam’ ſhivi ſa naprej
na svejtu, * dusho zirej s’ zhednoſtjam, *
Nej s’ bo sodne dan v’ spominu, * oiſtre
rajtenge se boj! * Bogu sluſhi ſtanovitnu,
* nej bo ta oppravek tvoj.
17. Tok bodo pregrehe tvoje * s’ teh bukuv
ven ſbrisane; * nameſt teh pak della dobre
* v’ tejſte ſapisane, * tok’ bosh enkrat
pred Sodnikam * bres ſtrahu vesellu
ſtal, * Sodnik t’bo is vsem’ Svetnikam, *
sa tvoj lon nebesa dal.
LXII. PESM.
Od nebes.
PERVE TAL.
Kaj ſa enu veselle se v’ nebesah ſnajde.
1. O ti Dusha! ti se srezhna!
Tebe zhaka krona vezhna,
K’ tiro bosh tam ſadobila.
Ak’ s’jo bosh tu ſasluſhila.
9. K’du more bel srezhu biti,
Koker ta k’tir’ ima pridti
V’ nebesa s’ dusho, ’nu s’ truplam
Vesellit’ se vezhnu s’ Bugam?
3. Kar se ima tam goditi,
Ni mogozhe ſgovoriti:
Oko se namore ſgledat’,
Serzu nigdar dopovędat’.
4. De b’ s’ na blu drugu veselle,
Koker zir lete dushelle;
Bulsh’ be blu vse sapuſtiti,
Koker pak nebu ſgubiti.
5. Srezhne bodo ozhy troje,
Vſhivalle veselle svoje,
Gledale bodo bres konza,
Karkol ſveselly te serza.
6. Tukej so milu jokalle
Svoje grehe obſhall’valle ,
Veliku so sols prelyle,
Vezh se bodo vesellile.
7. Kar bodo imele gledat,
Se na more dopovedat’,
Gledat’ enkrat sna, k’tir’ ozhe:
Sdej pak ſgruntat’ ni mogozhe.
8. Srezhno tudi tvoje uſta!
Nigdar nabodo bres lushta;
Ke so se tukej poſtile,
Vezhnu se bodo goſtile.
9. Uſta szer b’do bres vse shpiſhe,
Smah, ’nu sladkuſt na vse viſhe,
Vseh shpiſh vender b’do imelle:
Vsellej bodo sladku pejlle.
10. Marterneki, ’nu Divize,
Vsi Svetniki, ’nu Svetnize
Lep duh b’do od sebe dalli,
Tud’ lep duh bodo vſhivalli.
11. Nove roſheze zvedezhe,
Prelubeſnivu duſhe zhe
B’do tam gor’; al nam na svejtu,
Ka ’shne so, ni roſodetu.
12. Vse, kar je ſemla rodila:
Ves gvirz, polſom, ’nu kadila;
Vse skup en gerd duh imajo
Prut’ t’mu, kar je v’ svet’mu Rajo.
13. Kratke zhas je v’ svet’mo Rajo,
Vse sort’ museke imajo,
Nove zitre, ’nu trobente,
Orgle, ’nu Angelsku petje.
14. Srezhne ozha! srehne mate!
Srezhne ſeſtre! srezhni bratje!
Sem ſte pomagalli meni,
Tavſhentkrat bodte zhesheni!
15. Edn drug’mu pomagajmo,
Vezhno hvallo Bogu daimo;
Ke nas je tok’ mozhnu lubil:
Vse je dal, kar je oblubil.
16. Zelu truplu je terpellu,
Na ſemli martro imellu,
Zelu tudi ſdej pozhiva,
Vezhne myr, ’nu pokoj vſhiva.
17. Konz je della, konz’ je muje,
Konz terplenja, ’nu nadluge,
Konz mraſa, vrozhine, ſhganja,
Konz boleſne, ’nu jokanja,
18. Smert na grę v’ nebesa,
Vezhnu so ſdrave telesa
Slatu je njeh oblazhilu:
Bug daje njm tu plazhilu.
19. Tudi ſnotreini pozhutki
Bodo vſihivalli sladkuſti,
Kar te bo tam vesellilu,
Vezhnu bo v’ tvoj’mu spominu.
20. Saſtopnoſt bo reſsvitlena,
Zhes vse Dohtarje uzhena,
Vse bode prov ſaſtopila,
Nigdar se na bo ſmotila.
21. Vola bo vsellej poshtena,
Bo tud’ vselej dopolnena,
S’ Bogam se bode sklenila,
Zhes vse bo njega lubila,
22. Bres shtivenja je veliku
Vseh iſvoleneh Svetnikov;
Aku vezhe bo zhtivenje:
Vezhe bo reſvesellenje.
23. Svetega Raja Tovarshtvu
Nezh na vę, kaj je sovrashtvu?
Med s’boj se b’do vesellili,
Lubili, inu zhaſtili.
24. Ene misle, ene vole
Vse, kar je v’ nebesah bode.
O tovarshtvu preveselu!
Na vezhnu bode terpellu.
25. Vse veselle, vse sladkuſte,
Bres ſhalloſte, bres grenkuſte,
Vso dobruto bosh vſhivalla,
Hud’ga se na bosh vezh balla.
26. Ena srezha zhes vse srezhe
Je ſaſhihranje te srezhe;
Kaj nuza velika srezha,
Aku pak ni obſtojezha?
27. Kar bosh v’ nebesah dobila;
Nigdar na bosh vezh ſgubila,
Na bosh mogla hudu ſt’riti,
Tvoj’ga Boga vezh ſhalliti.
28. Na bosh mogla vezh greshiti,
Svet’ga Raja vezh ſgubiti:
V svet’mu Raju boſhje gnade
Nobedn vezh na ſapade.
29. Zhe vezh bosh dobrega ſt’rila,
Lepshi se bodesh svitila:
Tam gor’ bode tvoja krona,
Kjer Bug dobre della lona.
30. Vse so kronane dushize.
Vse so krayli, ’nu kraylize,
O nebu! krayleſtvu srezhnu!
Kjer se krayluje na vezhnu.
31. Vseh dush krone so velike,
Oh! prelepe, nu zhaſtite:
Narlepshe teh Marternekov,
Teh Diviz, ’nu Uzhenikov.
32. Doſti je she govorjenu,
Vender she ni nezh ſrezhenu
Od vesella v’ svet’mu Rajo,
K’tir’ga ſvolen’ tam imajo.
33. Veselle zhes vse veselle!
Bug bo dal vſhivat’ sam sebe,
’Nu vidit’ svoje oblizhje:
Tu ſamakne vse dushize.
34. Nebu be na blu vezh nebu,
Pekl be na bil vezh pekl;
Ke b’ Bug tu nebu ſapuſtil,
Ter b’se v’peklu vidit’ puſtil.
35. Vsak b’ imel rad na se vſeti
Vse martre, vse sam terpeti,
De b’le bla minuta ena
Boga gledat’ perpushena.
36. Nekar le minuta ena
Tebi bode perpushena;
Aku enkrat vmerjesh srezhnu,
Gledala bosh Boga vezhnu.
37. Vse veselle bode vezhnu,
Spomni! kaj se prave: vezhnu;
Nigdar na bo konza imellu:
Vsellej! vsellej! bo terpellu.
38. Nej t’bo v’ mislah tu veselle,
K’tem nej gredo tvoje ſhelle,
K’tem’ se trudi, terp’, ’nu dellej,
Od tega nigdar na jeinej.
DRUGE TAL.
S’ zhem se imamo mi tu veſſelle
sasluſhiti.
1. O Dusha! zhe ’mash te ſhelle
Vſhivati vezhnu veselle:
Zhe tu v’ dijan’ ozh’ ſadobiti,
Poshlushej! kaj imash ſt’riti.
2. David ſrezhe, inu prave:
Ja! sam Bug tu gor’ poſtave:
De k’tir ozhe v’ nebu pridti,
More se pred spokoriti.
3. Grehu se ima odpovedat’,
Nigdar vezh naſaj pogledat’t
Savrezh’, kar je popred lubil.
Mislit’ ima, kar je oblubil.
4. Naprej ’ma zhiſtu ſhiveti,
Pravizo lubit’, ’nu ſt’riti:
V serzu more bit’ resnizhn,
Na jeſiku ne krivizhu.
O
5. S’ fovsh serzam nezh ne obetat’,
Sveſtuſt v’ teh oblubah derſhat’,
Sa nadolſhnoſt dol’ potreti,
Nobenga daru ne vſeti.
6. Svoj’ga bliſhnega ne shkod’vat’:
Pred vsem oppravlanjam var’vat’:
S’ hudobnem ne drushne ſt’riti:
Brumne lubit’, ’nu zhaſtiti.
7, Nima dnarjov tok’ nakladat’,
De b’ othl dobizhke spravlat’
Zhes lubeſn, zhes pravizo,
De b’dellal drugem krivizo.
3. Per tem she ima vsmilen biti,
Bliſhnemu dobru ſturiti:
Is vsem’ ta lube myr imeti:
Tud’ sovraſhneke lubiti.
9. V’ serzu, ’nu v’ rokah nadolſhn,
Na dushe zhiſt, lep, ’nu snaſhn,
Frej od del greshneh, posvejtneh,
Ahtat’ se ima teh vezhneh.
10. Ta svejt ’ma on ſanezh’vati,
Njega zhaſt ſa nezh derſhati,
Sanezh’vanja se ne bati:
Sa svoj shaz poniſhnoſt ſbrati.
11. Sa blagam ne hrepeneti,
Ja! vwoshtvu ſa lub’, imeti,
Shelle t’ga trupla ſatreti,
Inu sam sebi odvmreti.
12. Toku ſa poniſhnem, revnem,
Shalloſt’, nu terplenja polnem
JEſusam imam hoditi,
Inu s’ njm sa krish nositi.
13. Tu vse, n’u kar shlishi k’temu,
Kar svet’ Duh da noter njemu,
Ima Bogu k’ lubesni ſt’riti,
Vseh rezheh Boga lubiti.
14. Ja! Boga more lubiti,
Szer na ſamore nezh ſt’riti,
Kar b’ imel’ kej ſasluſhenja
Sa lon vezhnega ſhivlenja.
15. Vezh, ’nu vezh ſasluſhit’ ozhe?
Tok tudi, kar je mogozhe,
L’beſn vezh, ’nu, vezh ’ma vnemat,
T’iſto vednu v’ serzo gmirat’,
16. Ne le v’ serzo, ampak v’ dijanju,
V’ dobreh del’ dopernaſhanju:
Savl’ Boga vse ſt’rit’, terpeti,
Sav’l Boga ſhivet’ ’nu vmreti.
O2
17. Kdor tu ſt’ry, ta bode videl
Boshje oblizhje, ter bo ſhivel
Sdej, vsellej na vezhne zhase;
Shlishal bo Angelske glase.
18. De pak ti b’ mogla tu ſt’riti,
K’ taki srezhi enkrat pridti;
Tvojo revshno dobro spoſnej,
Sama na se nezh na upej.
19. Saupej samu na Boga,
Vednu mol’ ’nu prose njega.
Tok’ bode on slaboſt tvojo
Mozhno ſturil s’ gnado svojo.
20. K’je pak tvoja proshna revna
Pred Bogam, al zel navredna,
Marji se perporozhi,
Kar s’ na upash nje iſrozhi.
21. Tud’ druge perjatle boſhje,
Svetnike, Patrone tvoje
Pros’ poniſhnu ter njeh zhaſti,
Bosh pomuzh’ dobila doſti.
22. Per tem skerbna bit’ na jeinej:
Mujej se, ’nu ſveſtu dellej
Greshneh se perloſhnoſt’ varij,
Skushnavam se serzhnu brani.
23. K’ se vender slaba, ’nu greshna,
Deh bosh vezh gnade deileſhna,
K’ spovdi se vezhkrat perbliſhej,
Ter s’ Angelskem kruham shpiſhej.
24. Shljsh’ boſhjo besedo rada,
Skus letu t’bo doshla gnada,
Svitla luzh v’ tvojeh smotnavah,
Kraſtna pomuzh v’ Vseh skushnavah.
25. Tud’ szer te vezhne resnize
Nej napoln’jo tvoje serze,
Narvezh, kar po tem’ ſhivlenju
Nam vsem skup je namęnenu;
26. Gvishna smert, sodba pravizhna,
Al nebu, al martra vezhna;
Dokler bosh tu v’ serz’ nosila,
Nigdar na bodesh greshila.
27. Pred vsem ’mash tu svet’ ſhivlenje
Grenko smert, britku terplenje
JEſusa premishluvati:
Tu ſa tvoj vsakdan’ kruh ſbrati.
28. Sa vse tu mol’, pros’ poniſhnu,
S’ rezhnu, virnu, ſtanovitnu,
Tok bodesh to gnado ſneshla,
De bosh k’ Bogu v’ nebu pershla.
29. Ja! oh dusha ti se srezhna:
Tebe zhaka krona vezhna:
De b’to enkrat ſadobila,
Kaj ne? vse tu bosh rada ſt’rila.
LXIII. PESM
Od ſadnega zil’, ’nu konza tega zhloveka.
1. Zhlovek posvejtni, naumni! ſakaj se
pershel na svejt? * ſakaj, men’sh,
ozhe Bug vezhni * de imash tukej ſhivet’?
aku k’ tvojmo zil, ’nu konzo * ti
na mislesh enkrat prid’t, * ſt’rish sam sebe
k’ velk’mo norzo; k’ ozhesh vse ſ’ en
nezh ſgubit’.
2. Tvoj zil, inu konz, h’ katirmu * se ti
ſtvarjen na ta svejt, * ni tu’ veselle posvejtnu,
al kar v’ svejtu ſnash imet’: *
tud’ ni zhaſt, inn wogaſtvu, al kar je
she tak’ga vezh; * vse tu je ſares le
vwoshtvu, * le ’golfia, * ’nu ſgol nezh.
3. Zil, ’nu konz je sam Bog vezhni. * Aku
tega ti enkrat * ſadobish, oh ti presrezhni!
* kaj ozhesh dalej iskat’? on sam je
pravu wogaſtvu, sam on zhaſt resnizhna
je: * on sam je veselle vezhnu, * kar
ſhelish, on sam je vse.
4. Kaj tedej tebi pomaga, * aku ti zel svejt
dobish. * aku lih ſa tu pak Boga * ti na
naidesh, al ſgubish? * k’ se v’ Bogu vse
ukupej ſnaide, * bres Boga vse skup’ nezh
ni; * tok’ resnizhnu ja! oſtane: * ſa en
nezh se vse ſgubi.
5. Pole! Salomon ta modre * ja! sam Bug
nam sprizhuje, * de, karkol leta svejt
lube * vse en nezh, vse praſnu je. * She
tudi ſravn perſtavi, * de vse skupej t’mo
Duho * je le k’ shkodi, ’nu k’ teſhavi. *
Dalei prav’ sveto Pismo:
6. De vse, kar je tega svejta, * kar ta sveit
ſa lub’ ima, * je offert, lusht tega ſhvota,
poſhelenje wogaſtva, * k’tir tedej leto
svejt lube, * lube tri greshne rezhi, *
skus katire on pak tude * Boga, inu vse
ſgubi.
7. Po besedah svet’ga Pisma * offert je ta
pervi greh,* je ſazhetek vsega greha,
sem od nje pride ves ſleh; * zhes Boga
se ona vſd’guje, * njemu dolſhno zhaſt
jemle: * Bug se pak nasprut’ vojskuje:
pokonzha vse prevſetne.
8. T’ga trupla greshno veselle * zhes ta
Duh voiska pela, * vse njegove dobre
ſhelle * dol potret’ se pomuja, * Ja! ti
lushta tega trupla * so zel smert tega
Duha; * katir’ kol teiſte vſhiva, * ſhe to
smert tud’ v’ seb’ ima.
9. Poſhelenje t’ga wogaſtva * (kdu teh po-
svejtneh ludy * m’i bo virval? vender
vezhna * resniza to poterdi:) je ſtrupena
korenina, * inu svirk vs’ga hudega, *
mate grehou rodovitna, * urſhah t’ga pogublenja.
10. Tok’ tedej, kar ta svejt lube, * ni l’samu
en praſne nezh, * ampak v’ sebi ima
tude * hud’ga kar se more ſrezh’ * Greshna
lubeſn tg’a svejta * k’du b’ te ſadoſt’
sovraſhil? * od Boga se ti ptekleta, * kdu
b’te she dalej lubil?
11. Vender o ti zhlov’k posvejtni! * lubesh,
ishesh vse letu, * kar lube ta svejt pregreshni:
* lushte, zhaſt, ’nu wogaſtvu.
Oh! kok’ groſnu ti sam sebe * v’ tem ſlepish,
inu golfash! * ſa nezh, ſa rezhi pregreshne
* Dusho, ’nu Boga predash.
12.Oh! norroſt, norroſt nasrezhna! * ſa
en nezh se vse ſgubi * oh! ſturi se shkoda
vezhna! * inu se ſ’ en nezh derſhi! * ja!
she ſlube se ſrav’n smejat’, * ’nu vse veselle
vſhivat’ * ke be b’lu’ potreba jokat’,
* inu solſe prelivat’.
13. Oh ! tok’ se ſhe enkrat ſbude * ti otrok
tega svejta! spreglej! to norroſt ſapuſte!
Swy ta svejt s’ tvoj’ga serza! * oh! zait
je raishe ſbal’vati, * inu tvoje pregrehe*
prov is serza objokati. * Oh! zait je ſhe
pokure.
14. Zait je, de se ta prevſetnoſt * v’ to poniſhnoſt
spremeny: * de tega blaga obilnoſt
* se v’ med vwoge reſdejly: * de se
lushte tega trupla * s’ poſtam doli tarejo:
ja! de vse pregreshne della * is dobrem
se ſmenajo.
15. Zait je ſhe o zhlov’k posvejtne! * aku
lih v’ svejtu ſhivish, * de vender ta sveit
pregreshne * ſaverſhesh, ’nu ſapuſtish’ *
de tok’ k’ tvojmo zil, ’nu konzo, k’ tir
je sam Bug ſhe enkrat * se ti ſazhnesh
v’ tvojmo serzo rounat’ inu perbliſh’vat’.
16. Leta’ zil ’nu konz ſagvishno * takrat
bodesh ſadobil, * kader bodesh ti resnizhno
* Boga zhes vse drug’ lubil. * Al
leto lubeſn boſhjo * tvoje serze na dobish,
* koker dolgo to posvejtno * v’ temiſtem
ſhivet’ puſtish.
17. Koker luzh, inu temota, * al koker
dan, inu nozh, * koker hlad, inu gorkota,
* koker luft merſel, ’nu vrozh * nigdar
skup’ na more biti,* se voiskuie, ’nu
shtrita: * toko so te dve lubeſni: * boſhja
inu posvejtna.
18. Namrezh ta lubeſn boſhja * je sveta, ’nu
poniſhnu: * nasprut’ lubeſn posvejtna * je
greshna, nu prevſetna, * ta boſhja je lepa,
zhiſta, * volna, inu vsmilena: * ta
posvejtna je nazhiſta, * terda, ’nu navsmilena.
19. Sadenzh: ta lubeſn boſhja * semkej pride
od Boga: ta lubeſn pak posvejtna * pride
sem od hudizha: * Bug tebi ponuja boſhjo,
hudizh’ pak to posvejtno: * al ze ozh’ ti
ſbrat’ posvetjno? * ah nikar! ampak
boſhjo.
20. Rezi: prezh lubeſn greshna! * prezh,
kar je tega svejta! tebe, Bog! lepota
vezhna! * dobrota naiſgruntana! * tebe
ozhem jeſt lubiti * ſa naprej s’zel’ga serza,
* v’ te lubeſni ſh’vet’, ’vu vmreti; *
k’ je moj zil, ’nu konz le ta.
21. Ja! moj zil, ’nu konz je: tebe * lubit’ is
zele mozhy: * tud’ is zele dushe moje *
zhes vse ſtvarjene rezh: * zhes vse, kar
je na tem svejtu, * tudi, kar na Nebo je; *
ke se ja! sam ti naskonzhnu * bolsh’, * ’nu
lepsh’ druga vse.
22. Tok tedej, de v’ serze tvoje * to lubeſn
ſadobish, * verſe ven poſvetne ſhelle, *
glej, de tudi vezh ſturish * dobreh del’,
inu vse sorte * teh zhednoſt dopolnenja, *
te so k’ lubeſni perprave; * al v’ teh se
obſtat’ nima:
23. Aku ti zhedndſt’ vse imash, * tude dobre
della vse; * zhe same lubeſni nimash, *
kaj b’ t’iſte pomagale? * kaj almoſhnə,
’nu molitve, * poſti, inu dol * trenje? *
ja! kaj tudi della zhudne, * perkaſni,
ſamaknenje?
24. Te rezhi bres l’beſni boſhje * so le praſne,
’nu mertve: * so koker truplo bres
dushe, * koker d’nar bres vrednoſte; *
sama lubeſn da vrednoſt, * nu ſhivlenje
zhednoſtam, * bres lubeſni tud’ vsa brumnoſt
* nima vrednoſt’ pred Bogam.
25. Vender o moj zhlov’k posvejtni! * zhe
ti s’ tega urſhaha, * de be pershl k’ te lubeſni,
* de be ſadobil Boga, dejlish almoſhne,
se poſtesh, * prosish Boga ſa
miloſt: * ſravn se tud’ greha varjesh;
seb’ dobizhka ſt’rish ſadoſt’.
26. Sakaj, zhe ti ſtanovitn * oſtanesh, ’nu
ſtrish toko: bodesh ſneshl to lubeſn, *
leto perſhlahtno dervo, * k’tiro t’ bo ta
sad perneslu * takshneh del’, inu zhednoſt’,
katere pred Bogam gvishnu * b’do
imelle vso vrednoſt.
27. Rez’ tedej, ’nu skleni s’ mano * is serzam,
’nu s’ jeſikam: o moj Bug! jeſt
ſt’rim ſdej s’tabo * pred ſemlo, ’nu Nebesam
to ſtanovitno ſaveſo, * de ozhem
ta greshni svejt * sovraſhit ’nu sveto
jeſo * vselej zhes njega imet’.
28. Tebe Bug! vezhna lepota! * s’ zelga
serza, zhem lubit’, * tebi o narvezh’ dobrota!
* vselej s’ lubeſni sluſhit’. Ti se
zil’nu konz, h’ katermo * gre’ lubeſn
moja vsa, * s’ tabo sklen’t se ozhem
vezhno: sam se lubeſn moja.
29. Ti pak moj Bug lubeſntvi, * k’tir mojo
slabuſti spoſnash! * prosem, de po tvoji
obilni * miloſti men’ gnado dash: Bres lete
ja! nezh na morem, * s’ leto pak se
upam vse: * is leto se mujat’ ozhem,
kar kol’ men’ bo mogozhe.
30. O moj Bug! jeſt s’ tvojo gnado * prejd
najenjam, na neham, ampak de lubeſn
tvojo * ſadobim, ’nu v’ serz’ imam.
Raſti ozhem v’ te lubeſni, * toku dolgo,
de tebe, * k’tir’ s’ moj zil!, ’nu konz ta
ſadni, * ſnaidem. O moj Bug, ’nu vse.
LXIV. PESM.
Greshnek bo k’ pokuri vablen.
1. Spremisli greshnek ti vsellej * tvoj revne
greshne ſtan, * v’ katir’mu se ti ſnaidesh
ſdej, * k’ s’ greh’mi se obdan; * tebe
pezhe ſdej tvoja veſt, * pozhitka na puſty;
* kjer nise bil Bogu prov ſveſt, *
k’ pokur’ te obudy.
2. Ta smert te ſtrashe nozh, inu dan, * tebi
naprej derſhy de bo pershl ta ſtrashne
dan, * predn se tebi ſdy : * de bosh mogl
ſapuſtit’ vse, * kar te’ ſdej veselly, *inu
od vsega lozhit’ se, kar ſdej telu ſhelly.
3. Ta dusha, ke s’ telesa gre, * bode poſtavlena
* pred sodbo boshjo, ’nu bode *
ſtrashnu obtoſhena * koku bosh greshnek
tresl se, * ke bosh pred Bogam ſtal. *
inu ſa tvoje grehe vse * ojſtro rajtengo dal.
4. Ta ſtrashne pekl zhaka te, * reſshirjen
ſhe ſtoy: * te terdovratne greshneke * poſhreti
vse ſhelly, * V’ teh vezhneh martrah
bosh ſdihuval, * kjer ſdej otterpnen
spish, * na vezhne zhase bodesh upil, *
pokure zhe na ſt’rish.
5. Naspruti tud’ o greshnek moj! poſtav’ si
tud’ naprej * perpravlen ſa brumne ludy *
vezhne nebeshke Rej: * ta vezhne trosht
ta vezhne myr, * obilnoſt vesella, * nebeshko
krono, vezhne zir * Bug ſa pokuro
da.
6. Tu spremishlajozh greshnek moj! * k’pokuri
se podej, * pobulſhej se, nezh se
naboj, * le terdnu ſaupej; * de b’ s’ lih
bil ſturil grehov vezh, * ked je na nebu
ſveſd: * odverne’ se od tehiſteh prezh, *
bo zhiſta tvoja veſt.
7. Vesh ſgrevan prosi Stvarneka, * de t’i
vse odpuſty * ke nozhe smerty greshneka
ampak de vezhnu ſhivy; * po tem obudi
prov ſveſtu * terdnu ſaupanje, * de bosh
dosegl miloſtvu * vezhnu ſvelizhanje.
8. JEſus ſa tvoje grehe vse * je ſluril ſadoſti:
pravizi boſhji offral se * po svoji vrednoſti;
ſa nashe, grehe velike * ſtrashnu je
martran bil, * inu ſa uwoge greshneke *
vso sveto kry prelil.
9. Maria trosht vseh greshnekov * noben’ga
na sapuſty. * ſveſt pomozh vseh kershenkov,
* k’tire njo prov zhaſly; * tud’ tebe
bo potroshtala, * de gnado ſadobish’ *
’nu miloſtvu obvar’vala, * de dustre na
ſgubish.
LXV. PESEM.
Greshnek bo podvuzhen svojeh grehov se
zhiſtu spovedati, inu prov spokoriti.
1. O greshnek se ſbudi, * katir v’ greheh
spish! * Boga vezh na trudi. * zhe
ſhivet’ ſhellish; * k’ pokuri te vabi, * Bug
s’ svojo gnado, * nekar na poſabi, * de
wugash leto.
2. Ovzhiza! te’ klizhe * tvoj lube paſtir, * on teka zhes grizhe, * te’ prose ſa myr;
pred njim ti na weiſhi * de se na ſgubish
* v’ roke ’mu perweiſhi, * de gnado
dobish.
3. Te’ ishe, te’ klizhe * tvoj JEſus na glas,
ſhelly, inu ozhe * de odgor dash; *
teb’ ſdej boſhja miloſt * nasprut’ sama
grę: * al’ ki zel serditoſt * na rata, kdu
vę?
4. O greshnek! sprevdari * tvojo greshno
veſt: * na perse se vdari. * ke se bil naſveſt.
* to ſtvar se vezh lubil, * koker
pak Boga; * ſdej vęsh, kaj se sgubil, *
ſavergl koga.
5. Narpervezh dej hvallo * ſa miloſt Bogu,*
de tebe ni kmalo on shtrafal teshku, *
K’ be bil v’ greheh smęrtneh * ſhivlenje
konzhal, * b’ na vezhnu v’ peklenskeh *
martrah bil oſtal.
6. Drugezh k’ Bogu klizhi * ſa gnado, pomuzh,
* de tvoj um- ’nu pamet reſsvitly
ta luzh: * per leti svitlobi * bosh prezej
spoſnal, * kaj s’eno hudobo * se v’ sebi
imel.
7. Sprashej se per zhislem, * spreglej tvojo
veſt; kaj se greshil, ſmisle, * de se zhiſt’
spovesh; * kaj se tud’ s’ jeſikam * govoril
hudu, * de bosh pred spovdnikam
povędal ſveſtu.
8. Ja! vse’, kar is dijanjam, * do ſdej se
greshil! * kar dobrga dijanja ſamudil * se
bil, * Pozhutke petire * spremisli, koku *
se shpogal? s’ tem’ iſt’me greshil se lohku.
9. Te bolſhje ſapovdi * si derſhi naprej, *
spregledej, ’nu spomni; * al te’ kej amgre;
* zhe bodesh ſagledal, * de se v’ leteh
kriv * tok se bosh spovędal * rekozh:
sem greshil.
10. Potem k’ se ſapovde * spremislei ſveſtu,
* predn de gresh k’spovde, * ſgrevej
se serzhnu, imej volo pravo: * greshiti
de nozh’ * t’ga greha teſhavo * premisli
rekozh:
11. Oh kaj sem jeſt ſturil, * kader sem greshil!
* nebesa ſgubil’ * pekl sem dobil,
* to dusho sem vmoril, * to gnado
ſadijal! kok’ se bom ſgovoril? * pred
Bogam obſtal?
12. Kaj sem she vezh ſturil. * kader sem greshil?
* oh ſhaloſt! o zhudu! * de oſtanem
ſhiv! * ſa it’, al utopiti * b’me
imele solſe * na dvoje ſdejliti * b’ se
imellu serze.
13. Koga sem reſhalil? greshil zhes koga?
P
oh! de sem tok’ malu spoſnal jeſt njega!
sam, sam Bug je vezhni, * vezhna lepota,
* inu vse lubeſni * vredna dobrota.
14. Nasrezhna minuta,* kader tem greshil!
teb’ vezhna dobruta! na pokorn bil; * en
suſhn sem ratal * peklenske, spoſnam:
hudizh me’ je fratal, * pervolil sem sam.
15. Vsa moja pregreha * me greva ſdej prov
ta ſhalloſt na neha, * is serza m’je ſhov,
O Bug! m’i odpuſti * vse, kar sem greshil
is moje slabuſti, spoſnam, de sem kriv.
16. Naprej si ſdej vſamen, * nekol vezh
greshit’ dolſhnik pаk oſtanem * te vsellej
zhaſtit’: te ozhem lubiti, * kar meni
je mozh: nigdar vezh ſhalliti* skus
tvojo pomozh.
17. Sovraſhneke lubem, * serza odpuſtim, *
povernit’ oblubem * kar ptuj’ga derſhim,
perloſhnoſt puſtiti * perpravlem sem ſdej,
greha se vogniti * sklenem ſa vsellej.
18. Na ta pred spovdnikam * se zhiſtu spovej,
* kar vezh, vse s’ jeſikam * ’mu nesi
naprej, ſtrah, ’nu sramoſhlivoſt * premagej
serzhnu, * gnado, inu miloſt * prejel
bosh ſa tu.
19. Sadnezh to pokuro * vſem’ gor’ poniſhnu,
* katiro se dobro * ſasluſhil gvishnu.
* Spovdnika poslushej * kar te’
bo uzhil, * vse perpomozh’ nuzej, * de
na bosh greshil.
LXVI. PESM.
En greshnek se sprebrihta, inu se k’ Bogu
oberne.
1. Lehko nozh goluſne svejt,
K’tir s’m’ motil do ſdej!
Slavu ’zhem od tebe vſet:
Dergazh’ ſhivit’ naprej;
Zait te’ je ſapuſtiti,
Bogu je zait sluſhiti;
De moje dushe na ſgubim,
Ampak vezhnu ſhivim.
2. Oh! koku sem jeſt ſhivel
V’ ti pervi mladoſti!
Otrozhje shpase vſhival,
Poln sem bil norroſti;
Al niso bli le shpasi,
Doma’, inu na pashi;
Sturil sem jeſt take grehe,
De me’ she ſdej skerbę.
P2
3. V’ teh greheh sem gor’ rasl,
Zhe ſtar’she sem jeſt bil.
Sit nisem bil teh shpasov,
Sem vezk, inu vezh greshil.
Druge sem v’ greh ſapellal,
Take rezhy sem dellal,
De, kader ſmislem ſdej na nje’,
Lasje m’ po konz’ ſtoję,
4. O nasrezhni tovarshi!
Vi ſte urshoh tega:
Od vas (k’ sem bil she mlajshi)
Nauzhil se vsega:
Vi ſte m’i pot kaſalli,
V’ te grehe ſapellali,
Toſhil vas bom na sodne dan,
De sem tok’ ſapellan.
5. Kumej se je nozh ſt’rilla,
Pod oknam ſte ſhe bli,
Vſtan’ gori klada gnila!
Peid’ s’nami, ſte rekli.
Prez’ sem poſt’lo ſapuſtil,
V’ perloſhnoſt se s’ vam’ spuſtil,
Tam’ sem jeſt vezhkrat, tu fallil,
Kar b’ szer ſturil na bil.
6. Per tem’ sem se navadel,
(Navada huda rezh!)
Vsako nozh sem ven hodil,
Sapuſtil nisem vezh;
Dnarje, ’nu ſhitu ſtarsham
Sem kradl, de b’ tovarsham
Mogl vezhrat vina kupit’:
Bratovshno s’njim terdit’.
7. Prid’garji so szer vpil,
Poſtavli’ pred ozhyi,
Spovdniki so uzhili:
Navarne so nozhy;
Al vender nisem maral,
Perloſhnoſt’ se nezh var’val:
Pred spovdjo sem ſhivel v’ grehu:
Po spovdi spet toku.
8. Spovdnike sem si ſbiral,
De b’ le odveſan bil;
S’ temiſtem se prepiral,
K’tir’ me je prov uzhil;
Al kaj so ble te ſpovde?
Ke nisem po ſapovde
Sapuſtil te navarnoſte.
Oſtal v’ perloſhnoſte.
9. Nasrezhni moji ſtarshi!
Vędli ſte vse ſa tu;
Dokler sem bil she mlajshi,
Poshtrafal’ b’ bli oiſtru:
Tok’ delezh b’ na bil ſashl,
V’ tako nasrezho pershl,
Sdej jeſt na vęm, kaj bo ſa me’,
Zhe Bug na vsmile se
10. Zait se ſhe perbliſhuje
Te oiſtre raitenge:
Vęſt m’i ſhe oſnanuje
Peklenske shtrafenge,
Zhe se na bom spokoril,
V’ peklu bom vezhnu gorel,
Ja! vredn sem tavſhent peklov
Savle mojeh grehov.
11. O Bug meni ſashonej
Po tvoji miloſti!
Nekar me’ na polonej
Po moji vrednoſti!
Sdej me’ is serza greva,
Ke sem jeſt greshna reva
S’ greh’mi tolk’krat reſhallil te
Ozha vse dobrute!
12. Nigdar nozhem vezh ſt’riti,
Kar sem ſturil do ſdej,
Vſe ozhem ſapuſtiti,
Dergazh’ ſhivet’ naprej,
Skus pomozh tvoje gnade
Objokat’ lejta mlade
Ozhem jeſt dokler bom ſhiv.
Ja! dons’ bom ſazhel.
13. Bog vas obvar’ tovarshi!
Na maram vezh ſa vas,
Sdej bo meni narslaishi
Jokat’ te vsake zhas;
K’dur lubi dusho svojo,
Pogle’j pokuro mojo!
Solſe so ſdej en velik shaz,
Tam na bo gnadi plaz.
14. Vi pak mladi otrozi!
Vſemite si sa en navk,
K’tir’ ſte sne v’ boſhji gnadi,
Koku ta revne zhlov’k,
K’tir vi take grehe ſajde,
Teshku spet gnado naide.
Pred ſhleht tovarsh’mi weiſhite!
Greha se varijte!
LXVII. PESM.
Greshnek ſe popolnama ſgreva, ’nu
ſpokory.
1. O vezhne Bug! ſdej ozhem jeſt
Vso mojo revnoſt naprejneſt’:
Ozhem spoſnat’ moj greshne ſtan,
Da bom obſtal na sodne dan.
2. Jeſt sem en ſaverſhen zhervezh,
Ja! sam od sebe nisem nezh:
Mein sem ked prah, inu pepel,
Kar ’mam, od tebe sęm prejel.
3. ’Nu sem tok’ nahvalleſhn bil,
De sem o Bug! v’ tebe greshil:
Nameſt tebe hvallit’, zhaſtit’
Se nisem bal te ſhallit’.
4. Groſa, ’nu ſtrah prepade me’,
Kader spregledam sam sebe:
Ja! ves oterpnen tu ſtojim,
K’moje ſhivlenje spremislim.
5. K’ grehu sem vsellej nagnen bil,
Veliku sem vsakdan greshil:
Na sebi dobrega na vęm,
V’ nebesa pogledat’ na smem.
6. Od podplatov do temena
Ni nezh na meni drugega,
Koker hudoba, inu greh.
Navredn sem hodit’ po tleh.
7. Te dushe vse kraſtę mozhy,
Tud’ t’ga trupla vsi pozhutki
S’ pregreho so napolneni,
K’ pregrehi so vsi nagneni.
8. Letu spoſnanje meni ſt’ry
Vel’ku ſtrahu inu skerby:
Nebu ni zhistu pred tabo;
O! kaj tedej bode s’mano?
9. Koku bodem mogl obſtat’,
Ke sem te reſhallil vezhkrat,
Kolker na glavi las imam?
Oh! kolkajn peklov sem dolſhan.
10. Bres sht’venja njeh v’ peklu gory,
K’so mein, ked jeſt pregreshili,
Oh! kaj se ’mam tedej jeſt bat’!
Kaj m’i je ſt’rit’? al ’zhem szgat’?
11. Ja! szagat’ b’ mogl, ke b’na bla
Martra, ’nu smert JEſusova,
K’tira k’ tebi ſa me’ vpye,
’Nu meni ſt’ry vse upanje.
12. Ta tvoj’ pravizi doſti ſt’ry,
Men’ gnado, miloſt ſadoby.
Leto miloſt oh! kolkukrat,
Moj Bog! s’me’ ſhe puſtil vſhivat’!
13. Ke ſmislem, is serza jokam,
Sanesl nisi Angelzam:
Meni se ſtu, ’nu tavſhentkrat;
Koku t’i ozhem hvallo dat’?
14. Ke b’te hvallil vse moje dny,
Moj Bug! vezh ja! se vredn ti.
Al oh! ſdej te’ tud’ le en dan
Na hvallem, koker sem dolſhan.
15. Kjer, ak te ’zhem vrednu hvallit,
Poprej ’mam ja! pokuro ſt’rit;
Men’ pak nad tem vsem ſmankuje;
Satu serze ſlo ſhaluje.
16. O Bug! ſtur’ me’ spokor’nega!
Stur’ tvoje gnade vrednega!
Dej men’ en’ ſgrevanu serze!
Dodjl mojem ozhęm solſe.
17. Sej dal se ſhe, de greva me’;
K’ sem tolkukrat resſhallil te’:
Al prosem vezh, ’nu vezh men’ dej!
Solſe, ſhalloſt v’ meni gmirej.
18. Ke b’jeſt: dellal (dobru spoſnam):
Da smert’ pokuro nozh, ’nu dan,
Oh! tu be vse premalo blu,
She b’ veliku zhes oſtallu.
19. O Bug! o Bug! us’gamogozhne!
Bug vseh popolnomaſt polne!
O dobruta naiſmirjena!
O lepata naiſrezhena!
20. O Bug vse lubeſne vredn!
O Bug nigdar ſadoſt’ lublen!
Tebe oh! tak’shnega tebe!
Resſhallil sem, oh greva me’,
21. Shov m’je szer tud’: k’nebu ſgubim:
Shov, k’se mozhnu pekla bojm:
Vender (męnem) je ſhalloſt vsa
Savl’ tebe zhes vse lublen’ga.
22. Spomin grenak, ’nu ſhalloſten!
Bog oh! sam Bug! je reſhallen,
Peidte glih potokam solſe!
Respozh’, reſtalej se serze!
23. Nasrezhn zait, inu ura!
Nasrezhn krej, inu drush’na!
Kjer sem tok delezh ſgubil se,
De sem greshil, ſhallil tebe.
24. Oh! ke b’ ſdej v’ moj’ oblaſti blu!
Oh! ke b’ ſdej moglu bit’ letu!
De b’ greh nekol na bil ſturjen:
De b’ ti Bug na bil resſhallen!
25. Sgubit’ b’ othl, kar je lubu:
Preterpet’, kar je kol teshku;
Othl be se tvojo gnado dat’
Shivlenje, ’nu zel smert preſtat.’
26. Al ke letu na more bit’.
Moj Bug! sej tu jeſt ozhem ſt’rit’:
De ſa naprej vse preterpim
Raishi, koker de vezh greshim.
27. Zhes tu pak, kar se je ſt’rilu,
Bo serze vednu ſhall’vallu.
Oh! de b’ jokalle tud’ ozhy
Zele dny, ’nu zele nozhy!
28. Sd’j pak men’ gvishne ure dej
K’ temu o Bug! ’nu me’ shpiſhej
S’ kruham teh sols, de bo mokra
Tud’ moja shpiſha, tud’ poſt’la.
29. Drug’ga vezh z’ mojeh uſt na bo:
Greshil sem moj Bug! pred tabo?
Vsmil se zhes me’! odpuſti m’i;
Prosem, pregrehe ſbrishi m’i.
30. O Bug! ozhiſt’ me’ vezh, ’nu vezh!
Ves greh odvſem od mene prezh!
Stvari v’ meni novu serze!
K’tir’ bo ſhivellu le v’ tebe.
31. Prezh ſdej t’ga svejta veselle!
Prezh, prezh t’ga, trupla vse ſlelle!
Sdej vsem poſemelskem lushtam
Se odpovem, ’nu slavu dam.
32. Letu moje greshnu truplu
Ima ſa naprej bit’ kriſhanu:
Uſta, jeſik, ushesa, ozhy,
Roke, noge vsi pozhutki.
33. Vse letu ozhem kashtigat’.
Doli tret’, ’nu oistru shtraf’vat’;
Dokler is vsem tem zhes Boga
Sem se vſdignel, ſhallil njega.
34. Kar pak tud’ ti m’i bosh poslal
O Bug! nadlug, inu kriſhov;
Vse ſa pokuro ozhem vſet’:
Vse s’ volnem serzam preterpet’.
35. Dej m’ le k’ temu gnado tvojo,
Podpri s’ leto slabuſt mojo;
Gnada ſt’ry lohku, ’nu sladku,
Kar je szer teshku: ’nu grenku.
36. O Bug! skus to gnado tvojo
Povſdigni k’ seb’ dusho mojo;
Szer ona le per tleh leſhy,
Ta svejt njo pod sabo derſhy.
37. Dokler ona v’ t’mu truplu je,
V’ smertni duſhell ſtanuje,
Vsellej v’ navarnoſti ſtoy;
Var’ njo, ’nu viſhej o Bug ti’.
38. Sturi njo tebi perjetno,
S’ vsem’ zhednoſtam’ ozirano;
Sturi si njo ſ’ en vredne tron,
De bosh tud’ ti nje vezhne lon
39. O MAria! Mat’ Divjza!
K’ tebi tud’ klizhem is serza:
Prosi ti tvoj’ga JEſusa
Sa mene vwog’ga greshneka.
40. De m’ on vse grehe odpuſty:
Sa naprej gnado dodejly
Ne vezh greshit’, brumno ſhivet’,
Po tęm pak vezhne lon perjet’.
41. Tud’ vi vsi lubi Svetniki
Podte moji Pomozhniki!
Sej tud’ vam k’ zhaſt’, k’ vesellu bo,
Zhe skus vas pridem gor’ v’ nebo.
LXVIII. PESM.
Greshnek sklene ſamega JEſusa ſa
naprej lubiti.
1. Kaj sem mislel zhlovek perproſte,
K’ sem lubil tolkajn ta svejt?
Oh de b’ bil ſmislel pogoſte:
K’ dur ’ga lube, bo preklet’!
Sdej’ ga ozhem ſapuſtiti,
Od njega se prezh lozhiti.
Le sam JEſus, le sam JEſus ima v’ serzu plaz.
Tu se per usakemu shtikelzu poje.
2. Oh vi moje mlade lejta!
K’ ſte minile, ’nu prejshle;
Dokler ta mladoſt prezveta,
So le moje misle ble:
Ta golſive svejt lubiti,
Sdej ’ga zhem pak sovraſhiti. Le idtr.
3. Dokler nisem prov premislel
Sapelivoſt t’ga svejta
Na veselle sem jeſi mislel
Moj’ga posvejtnega serza,
Sdej ’zhem svejtu slavu dati,
Nozhem’ ga vezh vedit’, ne ſnati. Le idtr.
4. Ke premislem hudobio
T’ga golufnega svejta:
Videm jeſt povsod fovshio,
Greh na greh ſuper Boga:
Nad tem se mozhnu preſtrashem,
Sa tu ſhe ta svejt sovraſhem. Le idtr.
5. Sapovd boſhje ſanezhnje
Hudobja t’ga svejta:
Greshne lushte m’i ponuja,
De b’ reſhallil jeſt Boga.
Od svejta ’zhem prezh weiſhati,
Ja! od delezh se ’ga bati. Le idtr.
6. Svejt sovraſhe te poshtene,
Preganja brumne ludy:
Sapelle v’ greshnu ſhivlenje,
Brumnoſt, tugent vso umory;
On ’zhe mene pogubiti:
Jeſt b’ ’ga pak othl she lubiti? Le itdr.
7. Svejt golfivzam, ’nu leſhnikam
Da zel veliko oblaſt;
Perpuſty hudem jeſikam,
De jemlo poshtenem zhaſt.
Noznem ’ga nezh vezh poshlushati,
Ja! povsod le ſuper’mu ſtati. Le itdr.
8. Svejt krivizhne ſagovarja,
Njim prov da, karkol ſturę:
Tem pravizhnem pergovarja,
De ſhleht, pregreshnu ſhivę.
O Pregreshne, inu ſhleht svejt!
K’tir’ t’ lube, ta je prov slep. Le itdr.
9. Doſtikrat leta krivizhne
Pred svejtam dobru ſtoy,
Joka se pak ta pravizhne,
K’ nobene pravize ni.
Per svejtu je vsa kriviza,:
JEſus pak je vezhna resniza. Le itdr.
10. Ta svejt ſravn pregreh svojeh
V’ reve nadluge spella,
Nameſt troshta v’ kriſheh mojeh
Se m’ smeja, ’nu nagaja.
Svejt! tebe’ zhem vezhnu prekleti;
JEſus pak serzhnu objeti. Le itdr.
11. Prezh o svejt! s’ tvojo fovshio,
S’ vsem, karkol je tvojega!
Prezh s’ vso tvojo hudobio!
Jeſt ’zhem lubit’ JEſusa;
On je othl ſa me’ terpeti.
Ja! na svet’ mu kriſhu zel vmreti. Le itdr.
12. Ah moj JEſus lubeſnive!
Vſemi mene v’ gnado spet:
Kjer ’me je ta ſapellive,
Fovsh, inu golſive svejt
Delezh pellal od tebe prezh,
Nima se ſgodit’ nekol vezh. Le itdr.
13. Ti me’ ſdej viſhej regirej,
Teb’ dam zhes dusho, telu:
S’ tvojo gnado me’ ozirej,
Vſemi me’ k’ sebi v’ nebu;
Tam gor’ ozhem tebe hvalliti:
S’ tabo se vezhnu veselliti
Le sam JEſus, le ſam Jeſus ima v’ serzu plaz.
Q
IMPRIMATUR
Riflas Rudolph
Frenherr von Raab.
Ex Commiſſione Rev. Lib.
Laibach den 27ten Tenner
1775.
NB.
NB.
Te dalshe Pesme se ſnajo s’ bukuv
brati, inu pejti, kader je kej vezh
zhasa: Koker ob nedelah, inu perloſhnoſt,
al tudi doma, kjer be se szer
ta sveti zhas s’ lenobo, s’ napotrebnem,
ja zel greshnem govarjenjam,
al dianjam Bogu kradl, inu hudizhu
offruval: al per gvishneh prezesjah:
al pak tudi per en’mu, al drugemu,
dalshemu, ſravn pokojnemu délu, susebnu
per preje, kjer se morebiti ena,
al druja Pershona ſravn ſnaide, k’tira
je szer bres dela, inu brati ſna; leta
nej tedej bukuvze v’ roke vſame, inu
nej drugem naprej bere, al poje.
Q2
SAMERKUVANJE
Vseh v’ teh bukvah ſapopadeneh
Pesm.
PESM.
Plat
.
K’ sveti Mashi
9
Druga per sveti Mashi
18
I. Od svete Trojize
25
II. Dusha vabe vse ſtvary Boga lubiti. itdr.
26
III. Svet’ga Augushtina od lubeſne boſhje.
30
IV. S. Ignaziuſa: od lubeſne boſhje
32
V. Klagvanje JEſusovu zhes dusho itdr.
33
VI. Od ſalublene Neveſte boſhje.
35
VII. Od sladkega Imęna Jeſusa.
38
VIII. Dusha bo k’ lubeſni pruti Jeſusa
obudena.
40
IX. S. Bernarda: od sladkega Imena JEſ.
42
X- V’ katiri ena dusha, po exempelne te
predne pesme S. Bernarda, Chriſtusa
mozhnu lubiti inu tud, druge k’ te lu-
beſni obuditi se pomuja, Je reſdjlena
v’ try tale. itdr.
51
XI. Od JEſusa, katire je nash trosht v’
vseh nadlugah.
72
XII. Eno dusho, katira se potoſhe savol’
kriſhov, rouna JEſus k’ poterpeſhlivoſte.
75
XIII. Sa te shtir Adventne nedelle per
slateh Mashah.
80
XIV. V’ Adventu, ali na dan vsellega Os-
nanenja Matere boſhje v’ poſtu.
83
XV. H’ Konzu S. Adventa, ali Chriſtu-
sovega Prihoda.
85
XVI. Katira se poje na S. Vezher ob polnozhy.
87
XVII. Na svet Vezher.
90
XVIII. Na Boſhizhne Praſnek.
93
XIX. Na S. Vezher per S. Mashi.
94
XX. Od lubeſnivega JEsus v S. Re-
shnemu Telesu.
97
XXI. Od S. Reshnega Telesa, kader
shtirdeset ur venpoſtavlenu ſtoy.
101
XXII. V’ katire se dusha Chriſtusa ſahvalle
ſa njega S. Reshnu Telu.
104
XXIII. S Ignaziusa sdihvanje po S. Obhailu.
105
XXIV. Od serza JEſusovega.
106
XXV. JEsus, katirega so nashi grehi
h’ ſtebru pervesalli, klizhe nasho dusho
k’ sebi njega lubiti.
109
XXVI. Od JEſusa na Krishu umirajozhega.
113
XXVII. Od zelega Chriſtusovega terplenja.
116
XXVIII. Greshneku se Chriſtusovu ter-
plenje naprej poſtavle, de be v’ se shl,
inu se spokoril.
119
XXIX. Od Kriſhovga pota.
121
XXX. Od sedem JEſusoveh besedy na
krishu
123
XXXI. Na dan shalloſtne Matere boshje.
126
XXXII. Od ſhalloſtne Matere boshje.
129
XXXIII. Od zhiſtega spozhetja M. B.
MArie D.
131
XXXIV. Od Roiſtva M. B. MArie Div.
134
XXXV. Od Matere boshje, katire je An-
gel Gabriel zheshenje pernesl.
137
XXXVI. MAria morska svesda, al
sgudna Daniza.
138
XXXVII. Salve Regina.
139
XXXVIII. Po te prejdne, Salve Regina
imenvane, posneta.
141
XXXIX. Od zhaſty, inu lubesne prut’ M.
B. MArji Div.
142
XL. Supet od zhaſty, inu lubesne M. B.
Marie Div.
143
XLI. Supet od zhaſty inu lubesne prut’
M. B. MArji Div.
146
XLII. S’katiro se MAria zhaſty, inu
na pomozh klizhe.
147
XLIII. Od MArie, pomagej imenuvane.
149
XLIV. Od Matere boshje MArie pomuzhe.
151
XLV. Ena druga od MArie pomagej.
153
XLVI. Od MArie Divize Matere Do-
brega svjeta.
156
XLVII. Od Matere B. dobrega svjeta.
160
XXLVIII. Od MArie te dobre pomuzhe v’
skushnavah.
162
XLIX. Od Svetega Josheſa.
164
L. Od SS. Chriſtusoveh Apoſtelnov.
170
LI. Od Chriſtianskega Nauka.
173
LII. Od Svete Nedelle.
174
LIII. Od boſhje zhednoſt te Vire, Upan-
ja, Lubesne, grevenge, inu naprejusetja.
178
LIV. Katira ena brumno dusho uzhy: v’
zhemu be imella zhas zelega dneva do-
pernesti.
180
LV. Od boshje Vole.
184
LVI. Od Divishkega ſtanu.
186
LVII. Od smerte.
188
LVIII. She ena druga od Smerte.
190
LIX. Od sodnega dneva.
193
LX. Ena druga od sodnega itdr.
196
LXI. Od virneh dush v’ vizah.
200
LXII. Od nebes, rejdejlena v’ dva tala.
202
LXIII. Od ſadnega zil’, ’nu konza tega
zhloveka.
214
LXIV. Greshnek bo k’ pokuri vablen.
221
LXV. Greshnek bo podvuzhen svojeh gre-
hov se zhiſtu spovędati, inu prov spo-
koriti.
223
LXVI. En greshnek se sprebrihta, inu
se k’ Bogu oberne.
227
LXVII. Greshnek se popolnama ſgreva,
’nu spokory.
231
LXVIII. Greshnek sklene samega JE-
ſusa ſa naprej lubiti.
238