Oseminšestdeset svetih pesmi
več avtorjev
1800
Digitalna knjižnica IMP. Signatura WIKI00004-1800 [Kolofon] [Faksimile] [XML]

Kazalo po straneh

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 242 243 244 245 246 247

Kazalo


[Stran 1]
[1]

OSEM,

INU

SHESTDESET

SVETEH

PESM,

KATIRE SO NA PROSHNJE, INU
POSHELENJE VEZH BRUMNEH
DUSCH SKERBNU SKUP SBRANE,
POBULSHANE, INU POGMIRANE, K’
VEZHE-ZHASTE BOSHJE, TEMU BLISH-
NEMU PAK K’ DUHOBNEMU TROSH-
TU, INU PODVUZHENJU NA
SVITLOBO DANE.

_____________

Is perpushenjam vikshe Gosposke.

_____________

Na novizh vun – dane.

_____________

V’ LUBLANI

Se najdejo per Marii Anni Raab,

1800.


[Stran 2]
[2]

Nej prebiva beseda Chriſtusova
obilnu med vame, uzhite, inu
opominvaite sami sebe v’ vse medruſte,
– – – inu v’ duhovneh
pesmah, inu poite Bogu s’ hvaleſhnolijo
v’ vasheh serzah. Toku
S. Pavl na Coloſſenſerje cap. 3. v. 16.


[Stran 3]
[3]

PREDGOVOR

NA USE BRUMNE, INU
ANDOHTLIVE PEVZE,
INU PEVKE.

Hvalite Gospuda; ſakaj hvalna Pesm je
dobra: bodi veſsella, inu zhedna hvalla
nashemu Bogu. Pſal. 146.

Shlishte Kraynsky Pevzi, inu Pevke!
koku vas David ta kronane
Pevz k’ petju vabe: koku vas k’ temu
pergajna. On ima dobr urſhoh ſatu.
Kaj ſa en urſhoh? med drugemi morebit
rajmno leta urſhoh, s’ katirega so
lete Pesme v’ lete bukve spisane ble:
namrezh de be se teiſte ſalublene, gerde,
od pregreshneh rezhy (katireh

A2


[Stran 4]
[4]

S. Pavl Efes. 5. 3. napuſty nekar v’
misle uſeti) skupſloſhene popevke, katire
so eni dadusehmal doſtikrat sami
sebi, inu drugem k’ pohuishanju
pejli, posehmal usem is pote, inu is
glave spravele, Pokaj be vam blu treba
na poredne pesme misliti, ke se vam
sveteh mankalu nabo?

V’ teh bukvah imate vi pesm dovęl.
Se vam ena nalube? ſapojte to
drugo. Slehernega andohti, inu ſhellam
je s’ tem, kar je blu mogozhe, nalash
poſtreſhenu. Pojte tedej, koker
se spodobe na Chriſtiane; pojte, koker
v’ skriv. reſoden, 14. 5. tehiſteh ſtu,
shtir, inu shtirdeset tavshent, de boſte
pousod, koker pred boſhjem tronam
bres madeſha, bres greha Bogu na prizho
pejli.

Te Pesme pojete vi ſhiher. S’ teme
si naboſte hudeh skushnav delalli:
le pregainali si njeh boſte; s’ teme na
boſte vi hudizhu vesella, Bogu, inu
Angelzu Varhu joku, ne ran vashi
dushi dellali: ampak vasha dusha se
bo koker ti boſhji neveſti v’ visok.


[Stran 5]
[5]

Pesm. 5. 6. topila, kadar boſte Chriſtusu
k’ zhaſti pejli: kadar vam bo on
k’ serzu govoril.

Pojte njeh tedej sami sebi, inu
drugim k’ vesellu, troshtu, inu
dushe ſvelizhanju. Se v’ ſhalloſti, v’
zvibleh, v’ zagovitneh mislah, v’ ene,
al’ druge skushnave? ſapoj si eno, katira
se teb’ bode k’ temo zil’, inu konzo
bulshe ſdela. Toku ſnash tudi drugem
dobro ſturiti. Enemu, katire se
je v’ greshno perloſhnoſt namęnil, ſapoj
eno, de v’ se gre, inu se na
bulshe pomisle: enemu trdovratnemu
greshneku ſapoj od zhasne pokure, od
groſe vezhne shtrafenge. Tudi Pesme
so ſhe skalle ſa sabo, potegnile, terde
serza omehzhalle, de so solſe te pokure
ked ſtudente od sebe dalle; ſakaj
koker se ta perjetne glas duhovneh
Pesm ſashlishe (poterdi tu en S. Iſidor
l. 3. de Summ. bon. c. 7.
) se dusha k’
nagnenju te brumnoſte omehzhy S. Augushtin
si je sam tu skusel, de na glas
teh hvalneh, inu duhovskeh Pesm so
njegove ozhy solſe te grevenge tozhile,
inu meni je blu dobru per njeh, prizhuje
sam l. 9. Confeſſ. c. 6.


[Stran 6]
[6]

Pojte mladi, inu ſtari, moſhje inu
ſhene, ledeg, inu ſakonski, ob nedelah,
ob praſnekeh, ob dellovnekeh:
v’ zirkvi, na boſhji poti, per prezesji,
na pojlu, doma, ſlaſti na preji, de se
nikdar vezh taiſte ſtrupene glas teh
drajn pod ſtename, ali na vasi: ampak
vsellej ta Bogu perjetna shtima
teh Ss. Pesm da neba reſlega. Se morebit’
pak kedu sramuje take Pesme
pojti? tok gvishnu she navę: de David
ta mlade Paſtir (koker S. Hilarius
in orinc. expoſit. Pſal.
prizhuje) je tudi
na pashi: Moyſesova seſtra v’ puſhavi,
Juditha na vojski: Zacharias doma,
Mate boſhja na gorrah, ke je svojo
teto Elizabeth obyskalla, toku ſo drugi
Ss. Ludji po useh krajeh na ſemli
pejli. Kaj? de she tudi Angelzi boſhji
nozh, inu dan bres prenehanja toiſto
zhaſtito Pesm: Svete! Svet! Svete! v’
nebasah pojo, inu Boga hvalejo. Samu
v’ peklu je jokanje inu shkripanje
teh ſob.

S’ teh, inu drugeh urſhohov so
lete Pesme skupſbrane, pobulshane,
inu med ludy dane: pobulshane so:
dokler verſta, viſha, reſdejlki, besede,


[Stran 7]
[7]

ja! zel saſtopnoſt je bla per nekatereh
toku sprebernena, de nekatere so
ſhe niſo vezh poſnalle, toku so ble
ti pervezh ſloſheni pesmi napodobne.
Ti ſmejshnavi se je ſhe tudi ſa perhodnu
previdelu skus tu: ke so na konzu
nekatereh bukuv viſhe teh Pesm poſtavlene,
de bi tjiſti, katjri ſe na viſhne
zherke, ali note saſtopejo, drugem
te pesme po njeh pravi viſhi naprej
pejlli, dokler se njeh nanauzhe.

Tukej videte ſdej Chriſtianski Pevzi,
inu Pevke! s’ kajſenega urſhoha,
inu s’ kajſnem perſadetjam so leto bukve
k’ vashemu perloſhnemu shpoganju
popisane ble. S’ tega zila inu konza njeh
nuzajte, inu ſte uso mujo ſa tu dellu
plazhalli. Torej, kader se skupsnidete,
dershite se navka S. Pavla Efes. 5. katire
vas toku oppomina: govorite nad sabo
v’ Psalmah, inu hvalneh Pesneh, inu
v’ duhovnemu pejtju, ter pojte, inu prepevaje
Gospudu v’ vasheh serzah, inu
useskuſi ſa use ſahvalite Boga, inu Ozheta
v’ imeni Gospuda nashega JEſusa Chriſtusa.

Na tako viſho hvallite Boga, inu
David bo od vas daſegl, kar si ſkus te s’
pervega konza poſtavlene besede voshe.


[Stran 8]
[8]

Na tako viſho se boſte vi navadli,
inu perpravni ſturili k’ temu pejtju v’
nebeshkemu Jerusalemu, kjer boſte (koker
S. Peter v’ I. liſtu I. 8 pishe) G.
Bogu pejlli, ter se boſte veſsellili is enim
naisrezhenem, inu zhaſtitem veſselam,
inu konz vashe vire boſte vi odnesli, ſvelizhanje
vasheh dush.
Katiru nam Buh
dej! Amen.


[Stran 9]
[9]

PESM
K' SVETI MASHI.

1. Pred tabo na kolenah
O Bog, my molimo,
Jen polni od ognenih
Shela sdihujemo!
Ta Offer ſvete Maſhe
Daj teb’ o Bog dopaſt!
Jen sdihuvanje naſhe
Povikſhat’ tvojo zhaſt!
2. Kir Jesus ſe je lozhuv
Je per vezherji tam
Prelomov on, jen srozhuv
Ta kruh Perjatelam.
Poshegnov je tu vino,
Ter ga je Jogram dav,
Tu k’ mojmu Spomyno
Sturite: sraven djav.

[Stran 10]
[10]
3. Meſu je tu, vsemyte,
Meſu jen moja Kry;
Nigdar ne posabyte,
Kaj Jesus vam ſtury:
Sa vaſs on ozhe vmreti,
O zhlovk, premiſli to!
De bode moguv sh’veti.
Kater’ ga vęrvov bo.
4. Tu naſhe Offervanje
Vsvem’ gori, Bog, od naſs
Ter vſliſhi tu Sdihvanje,
Jen’ naſhe Proſhne Glaſs!
Teleta ſo Ozhaki
Dajali nekedej,
Naſh Offer ni enaki,
Ta je ſam Kriſtus sdej.

H' Gloria.

1. Zhaſt hvala, jen hvaleshnoſt
Je tvoja bla, jen bo,
Nepokoj, jen boleshnoſt,
O Bog, odverni to!
Daj nam miru, jen gmaha
Le vednu dershat ſe,
De bodemo bres ſtraha,
Gospod! zhaſtili te.
2. Sa naſbe hudobije
Si ti ſpokoruv ſe,

[Stran 11]
De naſs ta gręh nevbije,
Dodejli vſmilenje!
Bod’ hvala, jen zheſhenje
Tud’ Duhu ſvętimu.
Kir on nam poterplenje
Daje v preganjanju.

Pred Evangeljam.

1. S’ vuſt Boshjih vunkaj gręde
Svęt Evangelium,
Njegove ſo beſsęde,
Jen ſlab jé, ſlab naſh vum,
Bog ſarn vuzhy, Bog vęzhni,
Jeu Bog legat’ nevę,
O ſreshni, trikrat ſrezhni,
Katęr ſe ga dershę!
2. Beſsede Boshje Vęrá,
Nam kashe, naſs vuzhy
To ſrezhno pot, katęra
K’ Nebęſsam gor’ dershi,
Ohrani tu Povelje,
Jen navuk tvoj per naſs,
Jen daj nam tu veſselje
S’ teboj na vezhni zhaſs.

H' Credo

1.Bog Ozhe, my ſposnamo
De vſe je tvoja ſtvar,

[Stran 12]
Kar je, jen kar imamo,
Dobrote tvoje dar.
Od tebe vunkej jide
Syn rojſtva vezhniga,
Spozhętje njega pride
Od Duha Svętiga.
2. Maria je rodila
Tu Boshje Dęteze,
Diviſhtvu ny sgubila
Ne pred, tud’ potler ne.
Naſh gręh je njega vmoruv,
Sa gręh je biv predan,
Ter koker je govoruv,
Je vſtav na treti dan.
3. Na dęſintni t’ga Ozhęta,
Tam gori je on sdaj.
She pride, tu obeta.
Pa my nevęmo, kdaj.
Pa vonder pręd’n odjide
She le en kraki zhaſs,
Tok vemo de on pride,
Jen bode ſoduv naſs.
4. Ta ſklep tih kerſhenikov,
To Zerkuv vęrjemo,
Tud’ gmajno tih Svetnikov,
Kar je oblubleno,
Tih gręhov odpuſhanje
Na tęmu ſvejtu sdej.

[Stran 13]
˛Shivotnu gor’ vſtajanje,
Po tęm pa ſvęti Rej.

K' Offruvanju.

1. Bog Ozhe, puſti tebi
Dopaſt, kar offramo,
Szer kruh je ſam na ſebi,
Jen vinu le ſamo.
Pa s’ kruha, inu s’ vina.
Bo kmalu, kar sdej ny,
Edynga tvojga ,Syna
Meſu, jen prava Kry.
2. Tu naſhe Offruvanje
O Bog, ne sversi to,
Vſe miſli, inu djanje
My tebi offramo.
O daj, de bomo svęſti
My tebi v’ naſhih dneh,
Odsem’ od naſhe veſti
To tęsho tih pregręh.
3. Vſe naſhe premoshenje,
Ta Shivesh, jen Telo,
Jen tudi tu Shivlenje
Vſe tu nej tvoje bo!
Daj nam po tvoji volji
Sdej desh, ſonzhni ſvęt,
Pokash na shitnim Polji
Dobrote tvoje Zvęt.

[Stran 14]
[14]

K’ Sanctus.

1. Povsdignimo Kriſtjani,
My naſho Peſm sdej,
Sapojmo, skupej sbrani.
˛Svęt, ˛Svęt, na, vekomej!
V’ Nebeſsih, jen na ſvęti
Se vidi njega mozh!
Nevernikam reſvetli,
O Bog! njih vuma nozh!
2. De ony Luzh, katęro
Sa sdej ne vidijo.
Sposnajo, jen nih Vęro
S’ naſho ſklęnejo.
Zhaſtimo skupej tęga.
K’ nam prideozhiga:
Zhaſt njemu ſe resięga
Jen hvala Angelska.

Po Povsdigvanji.

1. Molymo klezheozhi
Boga sakritiga,
oku ga nereslozhi,
Pa vęra snanje da.
Mi tukej bres poględa
O Bog, te vidimo,
Sadoſti je Beſseda,
De tebe vęrjemo.

[Stran 15]
2. Na lęſsu tęga Krisha
Je Bog sagernen bil,
Sdej Vera naſs pręvisha,
Je zhlovek tud’ ſe skril.
Ta dar dobrote tvoje.
Ta kruh tih Angelzov,
Previsha miſli moje,
O Bog, deſ’ sa me’ vmrov,
3. Nej ſpere duſho mojo
O Jęsus, tvoja Kry,
Dodejli Miloſt tvojo,
Morję, vſę Miloſti!
Kar tebe nam sagerne,
Nej prozh beshy od naſs,
nej ſkorej nam odgerne
Svetloba tvoj obras.

K’ Obhaylu.

1. En zhudesh ſe nam kashe,
En zhudesh ſe gody,
Goſpod je tu, jen naſhe
Oku ga vidlu ny,
Pod Shtavtjo tega Vina,
Jen Kruha je on ſam;
Ne le sa vol’ ſpomyna,
Meſu, jen Kry je tam:
2. O ſrezhen kdor verjame
De tukej Jagne je,

[Stran 16]
Katęro nam odsame
Tih gręhov buttare.
Lęta je Kruh, ta Vera
Naſs svęſtu podvuzhy,
Leta je jed, katęra
To duſho nam redy.
3. Zhe my na konz Shivlenja.
Ga vrędni vshijemo,
Te ſmerti obzhutenja
Se bal’ ne bodemo
Teshave; jen britkoſti
Se ta ne bode bav,
Katęrmu v’ ti ſlaboſti
Bo Bog na pomozh ſtav.
4. O Jęsus, zhaſt, jen hvala,
Nej tebi vęzhna bo,
Lubęsen nam je dala,
Lubęsen tvoja to,
Ta vshitik tvojga Męſa;
Jen tudi tę kervy,
Shivlenje, jen Nebęſsa,
Veſsęſje, v’ vezhnoſti,
5. Daj tega nam shelęti:
Goręti od Shela!
Daj tęga nam prejeti
Na dan t’ga lozhenja,

[Stran 17]
De bodemo s’ taiſtim
Na pot ſe vsdignili.
Jen tak is’ ſerzam zhiſtim
V’ Nebęſsa noter ſhli.

K’ Ite Miſſaeſt.

1. Kir my to ſveto Maſho
Vſi skup ſmo ſhliſhali,
Tok zhaſt, jen hvalo naſho
Sapoimo s’ Angelzi,
De njemu naſhe djanje
Dopadeozhe bo,
De on per naſs oſtane
S’ njegovo miloſtjo.
3. Tedej pomózhi Boshje
Se terdnu dershimo.
Leta nam tu oroshje
Pred vſo hudobo bo,
De s’ grehami obdani
Na ta nevarni dan
Ne bomo, ampak sbrani
Na njega dęſno ſtran.

B


[Stran 18]
[18]

DRUGA PESEM
PER
SVETI MASHI
.

Kyrie.

1.

Pred ſtolam tvoje miloſti
Toj vęrni Fólk klezhy:
In’ tebe, Bog! v’ ponishnoſti
Svojga ſerzà zhaſty,
˛Stur’ miloſt tęm; katęr shelę,
V’ ſolsah oprati njih dolge:
Odpuſti, Ozhe, greſhnikam;
In’ ſkashi ſe dobrótliv nam,
Dobrót — liv — nam,
Dobrotliv ſkashi nam!

2.

Ob dary tvoje ſmo priſhli,
Kakor sgubleni ſyn;
In’ kakór ovze ſmo saſhli,
Sgubili ſvoj ſpomin.
Al Ozhe vſęga vſmilenja
Na ſerza polne sgręvanja,
S, dopadajenjam dol’ poglej,

[Stran 19]
In’ tvojo gnado supet dej,
In’ gna — do dej.
In’ gnado súpet dej.

3.

My ſmo ja dęlu tvojeh ròk
In’ tvoja laſtná ſtvar:
Opri ſlaboſti tih otrók
Nar Vikſhi Goſpodar!
Sa ſpravo sdaj darujemo,
Tvojga ˛Synu offrujemo,
O Bog ſkus njega ſvęto Kry
Vſe naſhe gręhe prozh omy.
Vſe prozh — o my!
Vſe gręhe prozh omy!

Gloria,

Zhaſt bódi na v’ ſokoſti
Bogu na vękomej
In myr po ſhirokoſti
Na semle dód’ vſelej.
V’ ponishnoſti pojemo
Teb’ hvalo Trójni Bog!
Od tebe my prejmemo
(Rèſhenje is nadlóg),

rep.

Evangelium.

Is tvojih vuſt vún pride
Svęt Evangelium:

B2


[Stran 20]
Na grunt letá ſe ſnide
Od naſs Chriſtjanov vum;
(Modróſt naſs ſama visha,
Rèſniza naſs vuzhy:
Kdòr ſe pod njó poniſha,
(Ta ſręzhnu prav ſhivy.)

Credo.

Goſpod pted tabo s’ trępetanjam
Te tvoja ręvna ſtvar ſposná!
In’ vęrje s’ shivim ſpoſhtuvanjam
Na tebe pravga nje Bogá.
Tud vęrje v’ tvojga lub’ga ˛Syna
’Spozhet’ ga od ſvetiga Duha,
Katerga Jeſse korenina
(V’ diviſhkim zvętji je ſzvedlá.)

2.

De je priſhal is sgol lubęsni
De b’ naſs on ſpravil ſpęt s’ tabo:
De je vsęl gor’ naſs vſęh bolęsni
Prelyl na krishi kry ſvojo.
De je gor’ vſtal. Pékél premagal,
Na dęſnim tebi sdaj ſędy:
De naſs bó enkrat vſe prevagal
(’Sodnik pravizhni vſęh ſtvary

3.

De ſvęti Duh to Zerku visha,
De bo do konza vędnu s’ njó:

[Stran 21]
De kdór ſe k’ njem v’ ſolsah perblisha,
Od gręhov ſpęt ozhiſhen bó.
De supet enkrat bómo vſtali,
Vſih ſvętih drushba ſproſsi nam:
De bómo vkupej tam vshivali
(Shivlenje vezhnu s’ Jesuſam.)

Offruvanje.

1.

Tvoj Maſhnik sdaj offruje
Goſpod letę dary,
S’ njim tud’ tvoj tolk sdihuje,
In’ s’ ſerzam gor’ páhty,
Zhiſt kruh je inu vinu
Sa gręhe naſhe dar,
K’ tvojga Synu ſpominu
(Je obloshen Altar.)

rep,

2.

Vsam’ gor leto dar’vanje,
Dobròtliv Ozhe naſh:
Omezhi to sdihvanje,
De nam ſpęt gnado daſh;
Ta ſmért ’nu kry preſveta
Tvojga lub’ga ’Syno
Nam da troſht, de bó vsęta
(Ta proſhnja gór v’ Nebú.)

rep,

Sanctus.

1.

Foj ſvęti, ſvęti, ſvęti
Je Bog in’ naſh Goſpod

[Stran 22]
˛S Angelzi pojte: ſvęti
˛Si ti Bòg Sabaoth,
V ’Nebesih in’ na semli
Vſo hvalo, zhaſt vſelej
Od ſtvary tvojih jemli
(Sdaj in’ na vękomej.)

rep.

2.

Veſsęli vkup pojemo
Is ſerza zęhga,
In tega my ſprejmemo
Kéd naſhiga Boga,
Katęr’ v’ imęni pride,
Goſpoda naſhiga,
Zęl ſvęjt ſe h’ zhaſti ſnide
(Synu njegóviga)

Po Povsdigvanji.

1.

Pvglej o Ozhe s’ Viſsokóſti
Gnadlivu pol’ na ta Altar;
My perneſsemo po dolshnoſti
En tebi dopadlivi dar:
Ta dar je ſam tvoj Syn edyni.
Is sgol lubęsni daruván:
Kater’ enaki eni shvini
(Je ſtraſhnu bil sa naſs saklan)

2.

On vſe ſlabóſti naſhe noſsi,
Deb’ naſs perpravil v’ ſvęti Raj:

[Stran 23]
On per Ozhęti sa naſs proſsi,
Deb’ my shivęli vękomaj
Nej te lubęsen ta ognena
˛Skus proſhnjo, Jesus omezhy,
De ſe od tvoje ſmerti zęna
(Nad nami nigdar ne sguby.)

rep.

Agnus Dei.

Pogleite Boshje Jagne,
Kak’ tozhi ſvoje Kry,
Kaku on glavo nagne,
In’ sa naſs omędly.
On gręhe prozh odjemle,
On noſsi vſe dolgę;
Pokrajne zęle semle
(Skus njega) myr dobę.

Duhovnu Obhailu.

(Gospod jeſt niſim vrejdén.)
Deb’ tebe danas vshil
(Al rezi, de bóm vręjdén.)

rep.

In bòdem supet shiv.
(v’ duhu tebe prejęti)
Is ſerza jeſt shelym,
(Daj Shenin naſh preſvęti)
(De gnado sa-dobym,

[Stran 24]
[24]

Per konzi ſvete Maſhe.

Naſh Offer ſmo konzhali
Ta dar je, Bòg, tvoj ˛Syn:
(My ſmo vſi ſkup) ſposnali
(Od tvojih gnad ſpomin.
˛Skus njega ſmo prejeli
Déſhenje s’ naſheh svęs.
Sdaj ’sadnizh nam dodęli
(Tvoj shęgen is Nębeſs.

rep.

K’ Shegnu.

1.

Sdej ſpodobnu pozhaſtimo
En tak velik ˛Sakrament:
Tęga nov’ga my terdimo,
Ne ta ſtari Teſtament.
Kar ne primemo s’ rokami,
Tud nę vględamo s’ ozhmy,
(Vidimo ſkus vęro my.

2.

Bòdi zhaſt Bogu Ozhętu
Stvarniku Nebęſkimu,
In’ njegovimu Detętu,
Poglavarju naſhimu,
Tudi tebi, kter is — hajaſh
Od obęh enaki Bug.
(Bodi zhaſt o ſvęti Duh.)

[Stran 25]
[25]

TA PERVA PESM.

Od Svete Trojize.

1. Semla, nebu pomagej nam zhaſtiti
Boga edinega, Pershone tri hvaliti.
Boga edinega, Pershone tri hvalliti.
Svete svete, svete, svete zhes vse svete!
Bug Ozha! Syn, inu svete Duh,
Tri Pershone, en sam Bug!
2. Ti Angeli, Troni, ’nu Cherubini
Pred njim se tresjo, zhaſtę vsi Seraſini.
Pred njim she enkrat. Svete itdr. koker
ta perve krat.
3. Apoſtelni, Preroki, ’nu Divize,
Vse zhaſt pojo Bogu, Sodniku te pravizé,
Vse. Svete! itdr. koker ta perve krat.
4. Marterneki so is kryvjo spoſnalli
Sa Krayla vse zhaſty ke so ſhivlenje dali
Sa Krayla. Svete itdr.
5. Hvall’jo njega Rodovi Iſraelſki:
Tud’ vsi iſvoleni, ’nu Svetniki nebeshki.
Tud’ vsi. Svete itdr.

[Stran 26]
[26]
6. Sonze, ſveſde, tega morja valovi.
Tud’ dajo zhaſt Bogu, kjer njemu so
pokorni.
Tud’ dajo. Svete itdr.
7. Dervesa, vse gorre, inu doline
Sposnajo Stvarneka, vse pojle, ’nu
planine.
Spoſnajo. Svete itdr.
8. Satu tudi mi vsi skup s’ eno shtimo.
S’ jesikam, ’nu s’ serzam Boga vselej
hvalimo.
S’ jesikam. Svete itdr.

II. PESM:

Dusha vabe use ſtvary JEſusa lubiti, katire
nas je toku ſlo lubil.

1. Zhaſt, jen’ hvalo vsi skup dejmo
Bogu vsegamogozhnemu;
Is serzo toiſto pojmo
Iſvelizharju nashemu.
2. Bug nas je tok mozhnu lubil,
Deslih smo navredni bli:
De je svoj’ga Synu pervolil
K’ smerti dat’ de b’ ſhiveli mi.
3. Ta nas je od smerte vezhne
Skus svojo smert odreshil:

[Stran 27]
[27]
Dal svojo kry, ’nu ſhivlenje,
Da b’ nas ſgublene neshl.
4. Oh! kolkajn se je on trudel,
Kolkajn terpel, ’nu preſtal:
Kaj ſa nas greshneke ſturil,
De b’ nam spet ſhivlenje dal.
5. S’ lubeſne prut’ nam je hodil
Trudn, jen’ vezhkrat potan:
Uzhil, troshtal, svaril, molil,
Vsem dobru ſturit’ volan.
6. Terde poſte, ſhejo sivno,
Mras, vrozhino je preſtal:
Golu vwoshtvu, inu revsh’no
Sa wogaſtvu si je ſbral,
7. Shpot, sramoto, ſanezhuvanje,
Sovrashtvu tega svejta,
Navoshlivoſt, pregajnanje
Prevsel rad is serza.
8. Britkuſt, ſhalloſt, ino teshave
Da kryvavega potu
Gaiſhle, ſhlake, ’nu kryvave
Dane ſa nas preterpel.
9. S’ oiſtrem, ’nu wodęzhem ternjam
Kronan, norzhavu zheshen,

[Stran 28]
[28]
S’ velkem smeham, inu shpotam
Sapluvan, inu tepen.
10. Obloſhen s’ tem teshkem kriſham
Na hrib vlezhen, inu gnan,
Na krish verſhen, s’ groſnem’ ſheblam’
Prewoden, inu kriſhan.
11. Tok’ to grenko, inu teshko
Smert t’ga kriſha je preſtal;
Tok’ je nam krona nebeshko,
Jen’ vezhnu ſhivlenje dal.
12. O dobruta, l’ beſn, miloſt!
K’ du te’ doſt’ more spoſnat’?
Oh kje je nasha hvalleſhnoſt?
K’ daj t’b’mo mogli hvallo dat’?
13. Oh! vsi lesem pertezite,
Karkol je na svejt’ ludy!
K’tir’ kol mor’te skupej pridte,
Vonkej vſet nobedn ni.
14. Tukej ozh’mo skupſtopiti,
Ozh’mo naſhega Boga
Prov is vesellam zhaſtiti,
Is serza andoht polnega.
15. Tud’ vas prosmo pomagajte,
Vi zel’ga svejta ſtvary!
S’ nami zhaſt, ’nu hvallo pojte,
Kolker premorete vi.

[Stran 29]
[29]
16. Vi tize, ribe, ſverine,
Kar se gible, ’nu ſhivy!
Sej tud’ glas naumne ſh’vine
Boga hvalle, ’nu zhaſty.
17. Tud’ potoki, ’nu ſtudenzi,
Morje, inu vse vode,
Vse gorre, ’nu ſeleni hribzi,
Doline, inu pojle.
18. Narvezh kar na ſirmamentu
Boga hvalle nuzh, ’nu dan:
Sonze, luna, ’nu vse tuiſtu.
Kar mi vid’mo gor’ nad nam.
19. Nej tedej is svojo shtimo.
Boga hvall’jo vse ſtvary!
Kej posebn’ga pak mi ſt’rimo;
K’ smo posebnu vezh dolſhni.
20. Zheshen, hvallen bodi Ozha
Vezhne, in’ miloſtve Bug!
K’ tir’ se ti dal tvoj’ga Syna
Reshit’ nas vezhneh nadlug.
21. Zheshen, hvallen tud’ Syn Boshji
Bod’ is svetem Duham v’red,
K’ tir’ s’ othl po miloſti tvoji
Ves nash dolg sam na se vſet’.

[Stran 30]
[30]
22. K’tir’ s’ othl taiſt’ga plazhat’
Is tvojo leſtno kryvjo:
Sa nashe dushe ſvelizhat’,
Se dal tud’ dusho tvojo.
23. Sdej na nas miloſtvu poglej,
Nas revne nasaverſhi:
Jeſus! tvojo gnad nam dej,
V’ taiſti nas obdershi.
24. Tu te ’pros’mo she poniſhnu
O JEſus! danashne dan:
Toku nas vse skup poſhegnej,
De bosh od vseh prov ſpoſnan.
25. De b’mo v’ tem’ sposnanju tukej
Te’ lubil’ s’ zel’ga zerza,
Jen’ skus tu b’mo vredni tamkej.
Te’ tud’ lubit’ bres konza.

III. PESM.
SVETEGA AUGUSHTINA.

Od Lubeſn Boshje.

1. O Bug lubeſnive! nej spoſnam tebe.
O Bug pravi ſhive! nej spoſnam sebe.
De nezh nabom ſhellel, koker le tebe.
De bom tebe lubil, sovraſhil sebe.

[Stran 31]
[31]
2. Nej vse, kar bom dellal; bo ſavle tebe.
De jeſt nabom iskal nigdar sam sebe.
Nej jeſt povikshujem, nej zhaſtim tebe.
Nasprut’ ſanezhujem, ſatajim sebe.
3. O Bug! nej jeſt mislem samu na tebe.
Vse drug’ nej poſabem, tud’ zel sam sebe
Nej se k’ teb’ povſdignem, nej ſhivim v’
tebi.
Nej sebe ſatarem, odmerjem sebi.
4. Karkoli bo pershlu hud’ga zhes mene,
Nej mislem, de o Bug! od tebe.
Nej se jeſt vojskujem serzhnu zhes sebe.
Nej te’ toku ishem, de najdem tebe.
5. Nej b’do moje shelle yskati tebe,
Nej bo vse veselle sapuſtit’ sebe,
Nej wejſhim nej gredem delezh od sebe:
De k’ tebi bliſu pridem, objamem tebe.
6. Obvar’ pred vsem hudem o Bug! ti mene,
V’ nebesah de najdem, jen’ videm tebe,
Dej, de naſaupam nigdar na sebe:
Ampak de le imam upanje v’ tebe.
7. Nej vsem bom pokorn ſavolo tebe,
Nej vsem kolker morem, podvershem sebe
Nej nobena ſtvar naſveselly mene,
Nej serze ſhelly samu lubit’ tebe.

[Stran 32]
[32]
8. Verſh’ tvoj lubeſnive pogled na mene,
Ponozi, ’nu podnevi de lubem tebe,
K’ sebi o Bog! miloſtvu poklizh’ mene:
De bodem na vezhnu tam vſhival tebe.

VI. PESM.
S. IGNAZIUSA.

Od Lubeſn Boshje.

I. O Bug! jeſ te’ lubem[?][lubèm], kjer se ti popred
Mene lubil, predn je she bil ta svejt;
Jeſt mojo frej volo zhiſtu ſapuſtim,
De v’ lubeſni vjetega se tebi ſt’rim.
2. Meni moj spomin nima nezh noterdat’,
Koker de ’mam tvojo zhaſt vsellej yskat’,
Tud’ ſaſtopnoſt ima drug’ga ſapopaſt’,
Koker tebe sam’ ga, inu tvojo zhaſt.
3. O Bug! moja vola nezh nima ſhellet’,
Karkol tvoja sveta vola nozhe imet’,
Kar o Bug! ti nozhesh, tudi jeſt nozhem,
Nasprut’ kar ti ozhesh, tudi jeſt ozhem.
4. Karkoli je moje s’ dobrote tvoje,
Vse tu nej bo tvoje s’ dolſhnuſte moje:
Prejel sem od tebe, kar sem, kar imam,
Naſaj ſrozhim tebi, jen’ t’i vse zhesdam.

[Stran 33]
[33]
5. Povej m’i Goſpud ti, in’ m’i ſapovej,
Kar ’mam s’ darmy tvojmi ſt’rit ſdej,
’nu vsellej;
S’letemi, jen’ s’ mano ſturi, oberni,
Karozh’, sej vem, de bode vse s’ lubeſni.
6. Oh! tvojo lubeſn samo meni dej,
Is serza de lubil bom tebe vsellej,
Kadar bodem zhull, jen’ kader bom spal,
O Bug! zhe m’i ta dash, m’i bosh s’
tem vse dal.

V. PESM.

Klaguvanje JEſuſovu zhes dusho, ke
njega prou nalube.

I. Shalloſtnu lubit’ je lubit’ ſabſtojn.
O dusha! kaj sem sa te’
Preterpel ſene martre;
Vender o dusha! ti me’ nalubesh.
2.Shalloſtnu lubit’ je lubit’ ſabſtojn.
Poglej tu moje tellu
Sa te vse restepenu
Vender itdr, koker ta perve bart.
8. Shaloſtna lubit’ je lubit’ ſabſtojn.
Od nog noter da glave
Videsh rane kryvave, Vender itdar.

C


[Stran 34]
[34]
4. Shalloſtnu lubit’ je lubit’ sabſtojn.
Glej! moje ſapluvane
Liza, in’ ſhnable plave. Vender itdr.
5. Shalloſtnu lubit’ je lubit’ ſabſtojn.
Sa te sem s’ ternjam kronan.
Sanezhuvan, nu’ ſashpot’van. Vend. itdr.
Shalloſtnu lubit’ je lubit’ ſabſtojn.
Teshke krish sem jeſt nesl,
De b’te’ od pekla reshil. Vender itdr.
7. Shalloſtnu lubit’ je lubit’ ſabſtojn.
Na kriſh sem jeſt vmerl,
De b’t’i nebu odperl. Vender itdr.
8. Shalloſtnu lubit’ je lubit’ ſabſtojn,
Jeſt sem vezhna dobruta;
Ti se pak greshna sruta. Vender itdr.

Dusha se ſgreva.

9. Vsmile se zhes me’ o JEsus moj Bug!
Spoſnam de sem greshila,
K’ tebe nisem lubila.
Vsmili se zhes me’ o JEsus moj Bug!
10. Vsmili se zhes me’ o JEsus moj Bug!
Satu moje ſhalluje
Serze, inu ſdihuje. Vsmili se itdr.

[Stran 35]
[35]
11. Vsmili se zhes me’, o JEſus moj Bug!
Sdej te’ ozhem lubiti,
Vse drugu ſapuſtiti, Vsmili itdr.
12. Vsmili se zhes me’, o JEſus moj Bug!
JEſus nebeshke ſhęnen!
Sam bosh moja lubeſn. Vsmili itdr.

VI. PESM.

Od ſalublene Neveſte Boshje.

1. Kje je JEſus moje ſhelle:
Moj vse ſavupanje?
S’ njim je prishlu vse veselle,
’Nu moje potroshtanje.
Jeſt ’ga ’zhem flisik iskati,
Tok dolgu, de ga dobim,
’Nu ’ga ’zhem mozhnu derſhati,
De njega vezh naſgubim.
2. Tukej v’ ſhalloſti prebivam,
Moje serze se topy,
’Nu solſa ſabſtojn prelivam;
Ke taiſt’ga ſnajdti ni:
K’tirga moje ſveſtu serze
Vezh k’ samu sebe lubi.
Nu s’ plemęnam sve gorezhe,
Tudi vmreti is njim ſhelly.

C 3


[Stran 36]
[36]
3. Jeſt ’ga ishem, ’nu ’ga klizhem
Po vsem’ mejſt Jeruſalem,
Al oh! ſhalloſt! ga nashlishem,
K’tir’ga vidit’ jeſt ſhellim.
O’ vi breſni, ’nu globozhine!
Povęjte m’i, kje ga dobim?
O vi hribi, inu doline!
Dejte m’i k’tir’ga lubim.
4. Vi Jeruſalemske hzhyre!
Jeſt vas mozhnu ſarotim,
Zhe ſte mojga lub’ga vid’le,
Povęjte ’mu, de k’ njemu hitim:
De mozhnu k’ njemu ſdihujem,
Ob lubeſne bolna leſhim,
Od ſhalloſti omagujem,
Ke njega tok’ ſlo ſhellim.
5. Nar tu lepshe od te ſemle
Je moj JEſus, ’nu njega zhaſt,
Njega lepu oblizhje jemle
Vsi lepoti to oblaſti;
On je erdęzhe; ’nu delle koſhe,
Njega glava je ked ſlatu,
Njega ſhnabli so koker roſhe,
Nu per njemu je vse svetu.
6. JEſus! ti vesęlle moje,
’Nu ſhivlenje mojga ſęrza.
Oh! pokaſh’ m’i oblizhje tvoje,
Naskrivej m’i’ga bres konza.

[Stran 37]
[37]
Od ſhalloſte ja morem vmreti,
Zhe me’ti naſvesellish,
V’ britkuſti se morem utopiti,
Zhe se m’ vidit’ napuſtish.
7. Oh! ſdej sem JEſusa neshla,
Od vesella se naſavęm:
Jeſt sem njega vidit’ ſhellella,
Zel objet’ ’ga ſupet smem.
Sdej sem s’ troshtam, ’no s’ vesellam,
Zhes, ’nu zhes napolnena,
St’ril se je doſt’ mojem ſhellam,
S’ mojem lubem sem sklenena.
8. Mojo serze poskakuje,
Kadar ſazhnem misliti,
Kaj men’ JEſus oblubu je,
Zhe ’ga na neham lubiti:
En ſlat perſtan men’ obeta,
Zhiſte vezhne lubeſne,
Bom neveſta ne t’ga svejta,
Ampak zele vezhnoſte.
9. On bo tamkej mene krona!
S’ krono te navmerjezhnoſte.
’Nu bo mene tam polonal
Savol moje ſveſtoſte,
Kjer jeſt njęgova neveſta
Sem ’ga serzhenu lubila,
Sem bla njemu vsellej ſveſta,
Njega sam’ga objella.

[Stran 38]
[38]
10. Kjer’ ga v’ſhalloſt, ’nu britkuſti,
Nisem lubit’ jejnala,
Tud’ v’ vesellu, ’nu v’ sladkuſti
Vezhnu ga bom vſhivala;
K’tir’ s’ njim v’ ſhalloſti prebiva,
Se bo tud’ s’ njim vesellil:
K’ tir’ grenkuſt ſajn tukej uſhiva,
Bo sladkuſt tamkej dobil.

VII. PESM.

Od sladkega Imena JEſus.

1. Karkol se v’ nebesah ſnajde,
Vse se reſveselly:
Vsa peklenska mozh se ſgnane,
Preſtrashe, oſtermy;
K’ se shlishe ſgovoriti
JEſus tu sladku Imę:
Tudi se perkloniti
Mor’jo kolena vse.
2. K’ du more pak popisati
Muzh Imęna JEſusa?
K’dur si skuse, ſna sprizhati,
Kaj tuiſtu v’ seb’ ima;

[Stran 39]
[39]
Potroshta v’ vseh teſhavah,
Teiſte lohke ſt’ry,
Pomaga v’ vseh skushnavah,
Teiſte premojſtry.
3. O zhlov’k! zhe na tem’ svejtu
Pregainanje terpish:
Moresh ſhiveti v’uwoshtvu,
Dolgu bolan leſhish;
Spomni se le pogoſtu
Na Imę JEſusovu,
T’bo poſtallu perjetnu,
Kar je blu ſupernu,
4. Skushnave so vęlike,
V’ katireh ti ſhiviſh;
Misle hude, ’nu teshke,
Premagat’ njeh ſhellish?
Poklizh’ v’ serzu le prezej
Tu presvetu Imę.
Sdaiz bo tud’ pomuzh tukej,
Frej bo tvoje serze.
5. Deshlih ta smert je grenka
Sadna voiska ſtrashna:
Smert bo poſtalla sladka,
Ta voiska bo srezhna;
Nabo se nam nezh bati,
Vse b’mo gremagale.
Zhe le b’mo prov ſnal klizati
Na JEſusovu Imę.

[Stran 40]
[40]
6. Bodi tedej zheshenu
Imę JEſusovu!
V’ smerti, inu ſhivlenju
Prid nam vsellej k’ troshtu;
Na tebe b’ mo klizali
Is vsem ſavupanjam,
Vsellej te b’mo zhaſtili
S’ jeſikam, ’nu s’ serzam.

VIII. PESM.

Dusha bo k’ lubeſni pruti JEſusu obudena.

1. Serze! Dusha! kaj ſhelish? * var’ dobru,
de na ſallish. Tvoje ſhelle, * ’nu veselle
* preglej, v’katirem’ ti ſhivish; *
kaj je t’ſtu, kar serze * vlezhe k’ sebi,
’nu ſhelle? * kom’ oblubesh. * de’ ga
lubesh? * kok’ ’mu je imę?
2. Jeſt szer mislem, de letu * med usem
be narbulshe blu, * kar ſturiti, kar lubiti
* be nekol nablu hudu; * d’ eno rezh
si ſberesh ti, zhesh katiro nezh lepshe
ni, t’iſto lubit’ * imash oblubit’ * s’ zele mozhy.

[Stran 41]
[41]
3. Letu pravem jeſttedej * pamet (prosem)
ti imej, * komu dati * si ozh’ ſorati * ser-
ze, dusho prov poglej, *de je vredn, k’-
tirjga ti * lubesh is zele mozhy; * dobru
varij, * prov prevdari, de t’i nafally.
4. Temu ſhihr serze dash, * Katir’ je pred
lubil nas, * t’ga objemi! * men’ virjemi.*
de nezh lepshega nimash. * JEſus nej bo
ſhenen tvoj; * temu ti rezi, ’nu poj* jeſt
oblubem, de te’ lubem, * s’serza se moj.
5. Kaj ozhesh bulsh’ga ſhellet? lepshega
nezh nima svejt; * ſnash prashati, ſnash
vskati, * zhe ozh’, skus’ v’ nebu lejtet’.*
Kaj tam najdesh lepshega, * koker nash’-
ga JEſusa? * jeſt ſhe rezhem: * drug’ga
nezhem, koker le njega.
6. Prezh tedej nej gre ta svejt, * nozhem
nezh od njega imet’! * te norzhie * nej
le vſhye, * k’tir’ ozhe vezhnu terpet’.
* Sej be ja norzhavu blu, * ke be jeſt
lubila tu * kar vmoriti,* pogubiti * me
ſna vezhnu.
7. Nej se’ svejtam veselly, k’tir’ pogublen
bit’ shelly! * hudem ſhellam, * vsim ve-
sellam * nej on shroko pot ſtury; bode
sze’ se vesellil; * al dokler le bode ſhiv,
more biti,* de ima pridti * smert, k’
bode kriv.

[Stran 42]
[42]
8. Koku temu svejt smerdy,* k’tir’ le JEſu-
sa ſhelly, * ta od sebe * o svejt! tebe *
pahne is zele mozhy; * nezh nozhe tega
imet’,* kar ponuja golſivi svejt * ſakaj
ſnajde, * de lohka ſaj’de * v’ pregreho
spet.
9. Kje greshnek pamet imash? * dusho, telu
hudizhu dash: * sluſhesh svejtu * zelu
lejtu; * ſa kak’shne lon? sam spoſnash: *
teshka vęſt, shpot, sramota * tebe peſa,
’nu martra * tu na svejtu, tam bo pre-
kletu * telu, dusha.
10. Ozhem sklenit’, inu rezh’: * drugu vse
ſavershem prezh; en’ga vſamem * tega
objamem, * se nalozhem od njega vezh. *
Ta je JEſus, katir’ je ſdej * ſhenen moj,
bo tud’ vekumej; * tega lubit'; * temu
slushit’ * ozhem vsellej.

IX. PESM.

S. Bernarda od sladkega Imena JESUSA.

I. Moje ſerze se ſveselly,
Kadar na JEſusa ſmisli;
Al vso sladkuſt skupej vſhiva,
Kader njega prizhnoſt ima.

[Stran 43]
[43]
2. Nezh se napoje slaishega,
Nezh se nashlishe lubshega,
Vse moje misle, ’nu spomin
Sveselly JEſus boshji Syn.
3. JEſus! kok’ vsmilen se prut’ tem,
K’te’ pros’jo s’ serzam spokornem:
Kok’ s’ dob’r tem, k’ te’ ishejo!
Oh! kaj se tem, k’ te’ najdejo?
4. O JEſus! nasheh serz sladkuſt,
Shiv ſtudenz, ’nu vseh dush svitluſt!
Ti premagash vse veselle:
Preseſhesh vse naſhe ſhele.
5. Jeſik namore sprizhati,
Perje namore spisati,
Sam ta, k’tir’ si je skusel ſna,
Kaj se prav’: lubit’ JEſusa,
6. Skerbno bom iskal JEſusa,
Shparal nabom moj’ga flisa:
Doma, ſnotrej mojga serza,
Sunej, na zeſt’, po sred’ plaza.
7. Sgudej bom s’ Magdaleno ſhal
H’ grobu, tam bom njega iskal.
Ne szer s’ ozhmy tega trupla,
Ampak s’ ozhmy tega serza.

[Stran 44]
[44]
8. Zhes grob bodem solſe prelyl,
S’ klaguvanjam bom vse napolnil,
JEs’su se bom vergl k’ nogam,
Objel’ ga bom s’ obęm’ rokam’.
9. JEſus! ti kraylujesh zhudnu,
JEſus! ti premagash serzhnu,
Tvoje sladkuſte ni isrezh’:
Tebe mi ſhel’mo vezh’, ’nu vezh.
10. Gospud! ti per nas oſtani,
Is ſvitlobo nas napolni:
Preſhen’ temoto is serza,
K’tir’ se ta luzh tega svejta.
11. JEſus! k’der ti v’ serze pridesh,
Reſnizo ſdaiz reſodenesh:
Svejt bo sposnan, ’nu ſanezhuvan,
Zhlov’k bo v’ tvoji lubeſni vſhgan.
12. O lubeſn JEſusova!
Sa resnizo zhes vse sladka,
Vezh k’ tavſhentkrat se slaishe ti,
Koker iſrezh ſamor’mo mi.
13. Tu njega martra govory,
Sprizha prelita sveta kry,
K’tira nam odreshenje da,
Da tud’ vezhnu gledat’ Boga.

[Stran 45]
[45]
14. Vsi, vsi! JEſusa spoſnajte!
Njega lubeſn ſhellite!
Ishite JEſusa ſhelnu!
V’ iskajn’ se vnemejte mozhnu!
15. T’ga, k’tir’ vas lube, lubite!
Lubeſn s’ lubeſnjo vernite!
Pejdte ſa njegovem duham!
Dejte ſhelle nasprut ſhellam!
16. JEſus ſazhetk t’ga vsmilenja!
Vpanje vs’ga ſvelizhanja,
St’denz vse sladkuſte, ’nu gnade!
Nasheh serz pravu veselle!
17. O JEſus! vſhivat’ dej meni
Obilnoſt tvoje lubeſni!
Dadejl’ men’ tud’ tvojo prizhnoſt
Vidit’, tvojo zhaſt, ’nu svitloſt.
18. Vrednu namorem govorit’;
Al tud’ namorem tihu bit’;
Serzhnega me’ lubeſn ſt’ry,
K’tira me’ sama veselly.
19. Oh JEſus! lubeſn tvoja,
Nasheh dush shpiſha zel sladka
Lakoto ſhmahtnu vtolaſhy,
K’ jedi spet nove ſhelle ſtry.

[Stran 46]
[46]
20. K’tir te’ pokuse, vezh shelly,
K’tir’ pye, vezhe lusht doby;
Sam’ga tebe ſhelleti ſna;
Kjer te’ sam’ga ſa lubima,
21. K’tir’ga upyan’ lubeſn ta,
vę, kaj JEſus ſen ſhmah ima.
Srezhn, k’ tir’ bo nasiten s’ tem!
Kaj b’on dalej ſhellel? navęm.
22. JEſus! veselle Angelsku!
V’ ushesah petje presladku!
En zhudn męd se ti v’ uſtah:
En ſhmah nebeshke se v’ serzah.
23. Tavſhent ſdih’vanja k’ tebi ſt’rim,
Oh JEſus! k’ daj te’ ſadobim?
K’ daj me’ bosh ti reſvesellil?
S'tabo ſadoſti naſitel?
24. Kjer k’ tebi vednu ſdihujem,
Vednu v’ sebi omagujem;
Al ta bo lon o JEſus! moj:
Shivu bom vezhnu, vezhnu tvoj.
25. O JEſus! ti vsa dobruta!
Zhudna sladkuſt moj’ga serza!
Teb’ vjet’ga me’ lubeſn ſt’ry,
’Nu s’ tabo sklenen’ga derſhy.

[Stran 47]
[47]
26. Dobru m’je tebe lubiti,
Nezh ſvunej tebe ſhelleti,
Dobru m’je sam’ sebi od’mret’,
De b’ mogl le tebi ſhivet’.
27. O JEſus! JEſus narslaishi!
Kok’ s’ dobr moj ſhelni dushi’
Kjer te’ ishem, teko solſe:
Mozhnu ſdihuje tu serze,
28. Kjerkol bom, koder bom hodil,
Rad b’ JEſusa per seb’ imel!
Kok’ sem vesel, ke’ ga dobim!
Kok’ srezhn, kader ’ga derſhim.
29. Takrat vesel’ objemanje!
’Nu zhes męd sladku kuskuvanje!
Takrat se zhudnu sklep ſtury;
Al oh! zel majhn zhas terpy.
30. Takrat videm, kar sem iskal,
Derſhim, po k’ tirem’ sem ſdihuval.
Takrat v’ lubeſn’ bolan leſhim:
Od lete v’ serzu ves gorim.
31. Doklej bo JEſus tok’ lublen,
Ta ogu nabode ugasnen,
Naoslaby’, tud’ navmerje,
Rase, ’nu’ se she bel vname.

[Stran 48]
[48]
32. Ta lubeſn sladku gory,
Zhudna je v’ svoji sladkuſti,
Njen’ ſhmah me’ zhes vse veselly,
S’tem Vesellam srezhnega ſt’ry.
33. Ta l’beſn je s’ nebes perſhla,
M’je v’ serze globoku ſashla:
Snotrej ſaſhiga zel sladku,
Moj duh le plava v’ vesellu.
34. O presrezhnu ſaſhiganje!
O goręzhe poſhelenje!
Al tud’ reshladenje sladku
K’der JEſus luben bo toku.
35. JEſus zvet D’vize Materę!
Nashe sladku ſalublenje!
Tebi nej zhaſt, ’nu hvalla bo,
Tvoje je vezhnu krayleſtvo.
36. Pridi, pridi Krayl miloſtvi!
Ozhe naiſrezhene zhaſty!
Puſti se vidit’ bel svitlu;
K’ se vablen, klizan tok ſhelnu,
37. Sonze premagash v’ svitloſti
Ves polſam v’ ti perjetnoſti:
Slaishe se koker vsa sladkoſt,
Lublen namoresh bit’ ſadoſt.

[Stran 49]
[49]
38. Tvoj ſhmah me’ zhudnu ſveselly:
Tvoj duh perjetnu reshlady.
V’ tebi moj duh ves oslabi,
Sam si ſalublen’mu doſti.
39. Ti t’ga serza reſlushtanje!
Vse lubeſne dapolnenje!
Ti moja hvalla, moja zhaſt!
JEſus ti sam nas ſvelizhash.
40. Oh lube! vſdign’ se spet v’nebu:
V’ zhaſt’ glih Ozhetu tvojmu;
Pekl se premagal srezhnu:
Sdej krayluj v’ nebesah vezhnu.
41. Kamer gresh, ozhem s’ tabo jet’,
Nobedn m’namore tebe vſet’:
Kjer s’ m’i ti moje serze vſel,
Sdej sem ſhe tvoj jeſt ves, ’nu zel.
42. Angeli! naprut’ pertezite!
Nebeshke vrata odprite!
T’mu premag’vavzu pojte vsi!
Zheshen bod’ JEſus Krajl vezhni!
43. Krayl te mozhy! Krayl te zhaſty!
Vse serzhnu premagal se ti;
Sdej ti vsem gnade vendejlish,
Zelu nebu zhaſtitu ſt’rish.

D


[Stran 50]
[50]
44. Ti v’ tron’ te miloſte sedish;
Vse po nebesah ſvesellish:
Odvſemi nam nasho ſhalloſt,
Dadejl’ vezhne zhaſty svitloſt.
45. Nebeshk’ Chori te’ hvallijo,
Nasprut’ tvojo zhaſt pojejo,
JEſus zel svejt reſveselly,
Med nam’, ’nu Bogam myr ſtury.
46. JEſus ſdej v’ myru krayluje,
Ta myr vso ſaſtopnoſt prejde;
Tega moja dusha ſhelly:
T’ga vezhnu vſhivat’ gor’hity.
47. JEſus je gor’ k’ Ozhetu shal.
S’ njim v’ red bode vezhnu krayl’val,
Serze se m’je odlozhilu,
Sa JEſusam je gori shlu.
48. Pejmo tud’ vsi ſa JEſusam
S’ molituvjo, s’ hvallo, s’ petjam,
De nam svoje vesele da,
K’ tir’ konza noben’ga nima.

[Stran 51]
[51]

X. PESM.

V’ katiri ena dusha po exempelno te predne
pesme ſvetga Bernarda Chriſtusa mozhnu lubiti,
inu tud’ druge k’ te lubeſni obuditi se pomuja.
Je reſdejlena v’ try talle, ’nu se ſna pejti per
Prezesy S. Reſhniga Telesa, al pak, kader je
kej vezh zhasa.

I Tal

V’ katirem dusha, sebe, inu druge obudi k’
lubeſne JEſusove ſavol njegove dobrute, ſhlahtnuſte,
usokuſte inu vender ſravn zhudne,
poniſhnoſte.

1. Ah vi otrozi t’ga svejta!
Ah vi naumnega serza!
K’ du vas toku delezh slepy.
De lubt’e posvejtae rezhy?
2. Karkol ta svejt v’ sebi ima,
Kar vam obeta, kar vam da:
Vse tu je praſnu, al’ hudu,
Vse tu je golfivu, al greshnu.
3. ’Nu tu vi ozh’te lubiti?
T’mu vashe serze offrati?
Al tu vashe ſhlahtnu serze
Bulshe lubeſne vrednu ne.

D2


[Stran 52]
4. Kaj m’ate lubit’, vam povęm,
Kom’ serze dati, vas spomnem:
Lubite sam’ga JEſusa,
Tem’ dejte vse vashe serza,
5. Vredn je on vse lubeſne;
Kjer je naiskonzhn v’ dobrute.
K’tir’ to dobruto prov spoſna,
Tud’ leto lubeſa ima.
6. K’tir’ pak nalube JEſusa,
’Nu szer is zelega serza,
Ta gvishnu JEſusa naſna,
Njegove vrednoſt’ naspoſna.
7. Prov szer spoſnati JEſusa
Nobedn ſadoſt’ mozhy nima,
Tu vender, kar je mogozhe,
Mujat’ se ima, k’tir’ lub’t ozhe,
8. Kar je na svejtu lubega,
Kar je na ſemli dragega,
Kar je v’ nebu perjetnega,
K’ JEſusu se napergliha.
9. Ah kaj je v’ njem’ ſ’ena ſhlahtnuſt!
Kaj ſ’ena prezhudna svitluſt!
Kok’ naiſgruntana modroſt!
Kok’ sladku mozhna ſgovornoſt.

[Stran 53]
10. Kader m’i JEſus govory,
Skrivne rezhy mi reſloſhy:
Pride ſmotnava, ſgine nuzh,
Snotrej m’i svejte zhudna luzh.
11. Ja! kader on m’i govory,
Serze v’ meni mozhnu gory:
Vender napoſtanem pepel;
Zhe bel gorim, bel sem vesel.
12. Zhe tud’ pepel poſtat’ imam,
Vender le lublt’ naneham.
Bulsh’ je v’ ti lubeſni ſgoret’,
Koker bres nje vezhnu ſhivet’.
13. Bres te lubeſn’ vezhnu ſhivet,
Druſ’ga b’ nablu, ked vezhnu vmret’,
Ke le Krayl te mogozhnoſte
Sazhetk je srezhne vezhnoſte.
14. JEſus je Krayl te mogozhnoſti,
Zhudn pred Angejlsk’mi ozhmy.
One ’ga ſamaknen’ gledajo,
V’ tem’ vse veselle naidejo.
15. Ony ’mu prelepu pojo,
Boshio zhaſt, ’nu hvallo dajo,
O Bug! de b’ jeſt med njimi bil!
Rad bo vse zhasnu ſapuſtil.

[Stran 54]
16. Zhaſte ’ga v’ sred’ teh Angelov
Veliko tavſhent Svetnikov;
Njeh Krayliza, Mat’ njegova
’Mu tud’ vso zhaſt, ’nu hvallo da.
17. Na vezhne zhase vsi leti,
kolkerkol imajo mozhy,
JEſusa hvall’jo, ’nu zhaſtę,
Vender, kar vredn je, naſt’rę.
18. Njega v’ sokuſt je zhes nebo,
Zhaſt njega zhes mozh ſtvarjeno,
Nej bo tavſhent noveh nebes,
Njega zhaſt je she vsellej zhes.
19. JEſus sedy v’ tronu boſhjimu.
Na d’ sniz’ ozhetu svojimu:
On je sam prave ſhive Bug,
Semla ſtol njega sveteh nug.
20. Glih Ozhetu, Svet’mu Duhu
Je on ſtvaril ſemlo nebu:
On glih tem’ dvema vse ſtvary
Viſha, redy, ’nu preskerby.
21. S’ boſhjo oblaſtjo krayluje,
Inu zhes vse gospoduje,
Bres njega povęlla mozhy
Sturjena rezh nobena ni.

[Stran 55]
22. ’Nu vender, zhude se nebo!
Tok’ se ta Krayl poniſha ſlo:
Tok’ se globoku dol’ spuſty,
De se on glih zhloveku ſt’ry.
23. Ah zhudu! Bug s’frej vole rad
Poſtane zhlov’k, rata nash brat,
’Nu kjer she mi sovraſh’mo ga,
Miloſt, ’nu gnado nam on da.
24. S’ lubeſn’jo nam nasprut’ hity,
Zhudno perjaſnoſt s’ nami ſt’ry.
Mogozhnu nas obdaruje,
S’ dobrutame nas zel osspe.
25. JEſus! tebe tok vrednega,
Boga tok lubeſnivega.
K’ dur nalub’ s’ serza zelega,
Je vredn ogna vezhnega.
26. O JEſus! tebe jeſt lubim,
Vęm, de premal’; al bel ſhelim.
Dej m’ tebe serzhnu lubiti,
Na drugu vse poſabiti.
27. Ah! JEſus! nej tu ſadobim!
Tu, kar jeſt tok’ mozhnu ſhelim:
Zhes vse le tebe samega
De lubem s’ serza zelega.

[Stran 56]
28. Ah! zhe jeſt k’ dej tu ſadobim,
Kok’ se ſhe ſdej t’ga vesellim!
De pak te ſhelle dopolnem,
Mujat’ se ’zhem, kolker morem.

II. TAL.

V’ katirem ona she bel v’ te lubeſne unema
sebe, inu druge v’ premiselko te lubeſne JEſusove
pruti nam, katero nam skaſhe v’ ſvojmo zhlo-
veſhkimo poſtajenjo, ſhivlenjo, terplenjo, inu
smerti, posebnu pak v’ S. Rejhnimo teleſo.

1. Sa lubeſn JEſusovo
V’ seb’ gmirat, ozhem njegovo
Dobroto ſdej bel pred se vſet’,
Kok’ je on lubil, premislet.
2. S’ nebes je pershl na ta svejt,
Je zhes try, ’nu trideset lejt
Na svejtu ſhivel, ’nu terpel,
Se mujal, dellal, ’no trudel.
3. Po hribeh, inu dolinah,
Na vòd’, na suhem’, po mejſtah
Je hodil trudn, lazhn, ſhejn,
K’dellu, k’ terplenju nigdar len.

[Stran 57]
4. Kjerkol je bil, inu hodil.
Je oſd avlal, uzhil, molil,
Myru pozhitka nezh imel,
Vsakdan le vezh, ’nu vezh, terpel.
5. Kaj b’ pak od te ſadne martre
Vrednu ſrekl JEſusove?
Kader le mislem, oſtermim,
Ozhem govorit’ se ſgubim.
6. JEſus v’ti martri le gory,
Ogn se, o lubeſn! ti;
Martra rase, ’nu se gmira,
Ta ogn se tud’ bel vnema.
7. K’der martra ſhe h’konzu grede,
Tu se she l’ plemen prov vname.
Jeſus silno ſhejo terpy;
Al letu sam ta ogn ſt’ry.
8. Ta ſheja se napogasy,
T’mu ognu se ſadoſt’ naſt’ry,
Ampak, k’ JEſus vse preterpy,
’Nu ſa nas v’ lubeſni ſgory.
9. O JEſus! ah o JEſus moj!
Kok’ je bil velik ogn tvoj!
De b’tega l' ena iskerza
Se ſneshla v’sred’ moj’ga serza.

[Stran 58]
10. Fruht lete martre, ’nu smerti
Vſhivamo szer vsi ſadoſti:
Vender, kar jeſt od sebe vęm,
Samovzhat’ nozhem, ’nu nasmem.
11. Jeſt sem greshnek nahvalleſhn,
Le ogna vezhnega vredn;
Se v’greheh vallal, inu spal.
Pred vrat’me pekla sem ſhe ſtal.
12. Od JEſusa sem delezh bil,
Sem bil ſhe mertv, ne vezh ſhiv:
’Nu JEſus me’ je gor’ ſbudil,
K’ sebi poklizal, oſhivel.
13. Vse grehe m’i je odpuſtil,
Perjaſn’ objel, inu kushnel,
Shaz svojeh gnad m’i je odperl,
K’ svoj’ miſi me’ je posadil.
14. Kok’ ſhlahtnu me’ je tam goſtil!
Kolkajn gnad m’i je tam vdejlil!
Nekol nabom tok’ veliki
Sadoſt hvalleſhn dobruti.
15. Ozh’ tud’ tu skusit’ greshneh moj?
Prid’! sel te’ klizhe JEſus tvoj;
Pridte! Prav’ on: vsi vtrudeni,
S’ teſho, s’ greham obloſheni.

[Stran 59]
16. Jeſt vam ozhem lohku ſturit’
Butaro teshko odloſhit;
Eno lohko vam ’zhem skaſat’:
Moj sladke jarm vam podat’.
17. Tu prav’ o greshnek! JEſus tvoj,
Pejd’ tedej k’ njem, nezh se naboj,
Sej obilnoſt tvoj’ga dolga
Njega miloſt napremaga.
18. On je ſtudenz te miloſti,
Vsem se da vſhit’ po obilnoſti,
Zhe je zhas’ vezhe greshnek bil,
Vezh gnad je JEſus zhes n’ſlyl.
19. Imash serze glih skall’ terdo?
JEſus t’i’ga omehzhil bo;
Zhes gręhe bosh prelyl solſe.
JEſus ozhiſtil t’bo serze.
20. Sej vęsh, kolkajn se ’ga koshtal,
Vęsh, kok’ dragu te je plazhal,
Ves ſmartran je vso kry prelyl,
Na kriſhu grenko smert ſturil.
21. Tu dobru s’hudem s’ ’mu vernil,
On te pak she ni ſavergl,
Dej ’mu saj ſdej tvoje serze,
Vſdigni k’ njem’ vse tvoje ſhelle.

[Stran 60]
22. Te’ klizhe, t’i gnado daja,
Tud’ svojo miſo ponuja,
Vabe na svojo vezhirjo,
Kjer bo gasil tvoj ſhejo.
23. Katir’ per ti miſi sedy,
S’ Angelskem kruham se redy,
Rad b’ govoril od te jędy;
Al meni ſmanka besedy.
24. Od te jędy JEſusove
Bodo dushe ſamaknene,
K’tir’ vezh pokuse, vezh ſhelly,
S’to shpiſho spet ſhelle gasy.
25. O JEſus! ti kruh Angelske!
Kruh ene zhudne sladkuſte:
Ti se naiſgruntan v’ miloſti,
Vſhivat’ se nam dej pogoſti.
26. Tu nas darujesh prezhudnu,
Tu nas zhaſtish naiſrezhenu,
Nas ſveſhesh s’ſhlahto Angelsko,
Poſtavesh v’ drushno nebeshko.
27. Tukej spet sam s’ frej vole rad
S’nam’ ratash nove viſhe brat,
Smejshash tvojo kry, nu meso
S’nashem mesam, inu kryvjo.

[Stran 61]
28. O lubeſn JEſusova!
K’du tebe tukej gruntat’ ſna?
JEſus! kok’ tukej lubesh ſlo!
Tu dash vse tvoje wogaſtvo.
29. Dej m’ JEſus te’ nasprut’ lubit’!
Dej m’ lete ſhelle dapolnit!
Lubit’ te’ vezh, ’nu vezh ſhellim,
Tem ſhellam nigdar doſt’ naſt’rim.
30. Jeſt od lubeſne naneham,
Ak’ lih do smerte se vpeham,
V’ leti lubeſni zhe vmerjem,
Sej vęm’, de s’ JEſusam pojdem.
31. Leta lubeſn je s’ nebes,
Od svejta nezh navſame v’ mejs:
K’tir’ se v nje prov reſveselly,
Po ſemli on vezh naſhelly.
32. Pride od svetega Duha,
Se redy od Angelsk’ga kruha:
Le skus greh njo greshnek ſguby,
JEſus pak njega ſapuſty.
33. O Bug! is ſtrello tok’ ſtrashno,
Prosem, navdar’ dusho mojo,
Rajsh’ ’zhem vse martre preterpet’,
Koker bres JEſusa ſhivet’.

[Stran 62]
34. Zhe mene JEſus ſapuſty,
Moja dusha, zhe ’ga ſguby?
Oh kaj m’bo ſt’rit? kaj m’bo ſazhet’!
Od groſe, ſtrahu m’i bo umret’.
35. JEſus nej se tu naſgedy!
Ah prosem, usmil’ se zhes me’ ti!
Ti m’ tvojo mozhno gnado dej!
Jeſt s’ tabo bit’ ozhem vsellej.
36. Koderkol bodem jeſt hodil,
Ah JEſus! ti me’ bosh vodil,
K’du m’i bo vſel tu tovarshtvu,
Moje narvezhe wogatſtvu?
37. Zhe sam en’ mal’se m’i skryesh;
Zhe sam n’en zhas se m’ ottegnesh,
De le jeſt gręha naſturim,
Se tega kej ſlo nabojim.
38. Vęm, kaj skus tu m’i vędit’ dash,
De namrezh lubit’ dobru ſnash,
K’tir’ lube, ozhe lublen bit’,
P’ſty lub’ga ſa sabo hodit’,
39. Sej rad ſa tabo ’zhem hodit’,
Ja! tekat’, trudit’ se potit’,
Iskat’ te’ ’zhem po vseh krajeh:
Sa tabo tezh’ po vseh poteh.

[Stran 63]
40. Ti szer per meni bosh oſtal,
Vender jeſt tebe bom iskal:
De te bom bel, ’nu bel neshl,
Mozhnejsh’ objel, slajshi kushnel.

III. TAL.

V’ katirem ona gre, inu hode ſa svojm
lubem JEſusam od njegouga roiſtva, no,
ker do v’ nebu hojenjo, inu se pousot v’
te lubeſne ſlo muja, ’nu trude: jamra,
’nu klaguje, troshta, ’nu veselli, s’ eno
besedo ſtry, kar je nje lubeſn noter da,
inu kar taiſto she bel, ’nu bel per sebe.
inu per drugeh pogmirat’ ſamorę.

1. O JEſus! tvojo gnado ſdej,
Tvojo pomuzh, prosem, mi dej:
Sa tabo budit’, te’ iskat’,
Skus tu v’ lubeſni gor’ jemat’
2. S’jutrej ſgudej se bom podal
V’ d’shello, k’tiro se sebi ſbral,
V’k’tir se othl nam rojen bit,
Tud’ zel’ ſhivlenje tam sklenit’.
3. Ta perva pot bo v’ Bethlehem,
Najeinam, de shtal’zo najdem;
Tam bom oggledal jaselze,
S’tem’ s’bom en’ mal’ hladil serze;

[Stran 64]
4. Odtod vęm, de v’ Jeruſalem
T’ tempel se bil JEſus nesen;
Pojdem, de saj bom ſmislel tam:
Kok’ s’ offran bil pred altarjam.
5. S’ doma pregnan se s’ MArio
Wejſhal v’ d’ſhello Egyptovsko,
S’tabo pojdem, se nabom bal,
Deb’lih na pot’ ſhivlenje dal.
6. K’bom tamkej s’ jokam pregledal,
Kaj se JEſus v’ sred’ teh Ajdov
Hudega mogl terpet’, preſtat’,
Naſaj te pojdem dam’ iskat’.
7. Tam v’ trojeh krajeh, inu mejſtah,
Povsod po hishah, po gasah,
Kjer s’ JEſus hodil, ’nu vzhil,
Povsod de jeſt rad s’ tabo bil.
8. Kar vender vso dusho mojo
Sdej na se vlezhe zel mozhno,
Je ta zhes Cedron leſhęzh’ vert,
Je tvoja martra, tvoja smert.
9. O vert! o krej vse ſhalloſte!
O krej te smertne britkoſte!
Kok’ m’i ti skaſhesh JEſusa
JEſusu nezh podobnega.

[Stran 65]
10. JEſus ſhivlenje t’ga svejta!
JEſus veselle t’ga neba!
Ves spreminen na tleh leſhy,
Is smertjo rina od kryvy.
11. JEſus szer tukej smert mojſtry;
Al toku, de sam mozh nje ſt’ry
Po tem’ njega na kriſh’ mojſtrit’
O JEſus! kaj bo tam s’en shtrit!
12. K’t’mu shtritu poln’mu terplenja
Glih en’mu Risu gresh s’verta:
O JEſus! jeſt ſa tabo grem;
Dergazh’ (zhe lubem) ſt’rit’ nasmem.
13. Ozhy m’i v’ solſah plavajo,
Ke ſdej JEſusa gledajo.
Setze se m’ v’ſhalloſti topy,
Ke videm, kaj JEſus terpy.
14. S’ shtrik’mi ſlo ſveſan, naprejgnan,
S’ peſtmy, s’ drogmy tepen, suvan,
V’ fovsh sodne hishe je pellan,
Krivizhnu sojen, v’ martro dan.
15. Oh! kaj vidte moje ozhy?
K’du je leta, k’tir’ tu ſtoy?
O groſa! kok’ ſtepen, ſtergan!
Al jo en zhlov’k? komu je snan?

E


[Stran 66]
16. Oh! Krayl teh nebes je leta,
Ternova krona ’ga venda;
Sej ’majo Krayli t’ga svejta.
Krone s’ oziran’ga ſlata.
17. JEſus zhudn Krayl teh nebes!
Kok’ se ti polhn zhes, ’nu zhes,
Terplenja, shpota, ſhlakov, ran;
Koſty se vidjo: tok’ s’ reſdijan.
18. Sols naſlyvajte vezh ozhy,
Slyte potoke te kryvy;
Al n’kar! de ſhe videm naprej,
Kaj se godilu bo sedej.
19. Kumej na nogah on ſtoy,
Vender se ’mu ſdej naloſhy,
Na slabe rame teſhki krish,
Zhud’ JEſus! de pod njm ſtojish.
20. Ne pod njim ſtati, ampak vlezh’
’Ga more JEſus, ne odvrezh;
Des vezhkrat pade dol’ na tla,
Ter se ſlo rani od kamna.
21. Gor’ na gorro Kalvarjo.
S’ silo, s’ vpitjam ’ga ſlezhejo;
Ah! jeſt trepezhem od ſtrahu;
K’ ’ga verſhejo na krish s’ naku.

[Stran 67]
22. O ſtrah! ſhil’ze ſhe pokajo,
Udji saksebi ſtopajo,
K’ ’ga vlezhejo s’ shtrik’mi mozhnu,
S’ kladvami luskajo ſtrashnu.
23. S’ kriſham bo’ vſdignen na v’soku,
Dol’ verſhen s’ silo globoku:
Se ſtresejo udji, koſty,
Svet obras se ves spreminy.
24. Sdej, ſdej! plakajte se ozhy!
Nameſt vode dejte le kry!
Zhe v’ glavi doſti ni kryvy,
Nej se m’ serze tud’ v’ kry ſtopy!
25, JEſus prosne martre terpy,
Skorej bo on ſtozhil vso kry.
Moje serze v’ njemu ſhivy,
Kaj zhuda? de tud’ s’ njim terpy.
26. Ne le moje serze terpy;
Terpę tud’ naobzhutne ſtvary,
Semla se ſtrese, skalla pozh’,
Sonze ottemny, dan rata nozh.
27. Terpite, ſhallujte ſtvary!
S’ zhernem’ pokrite se plaishmy!
Vash Stvarnek ſdej v’ zugu leſhy,
Lih, lih ſdej on dusho puſty.

E2


[Stran 68]
28. Ah JEſus je glavo nagnil,
Lubeſnive ozhy ſaperl,
Bled, mertv ſhe on tu visy;
Sdej moj’ga ſhivlenja vezh ni.
29. Kaj je ſdej men’ vwog’mu ſazhet’?
O de b’ ’ga saj smel s’krjſha snet!
Nasmem: en Joſhef bo e smel;
Od ſtran’ bom jeſt na tu zhakal.
30. She pride: s’kriſha sname ’ga.
MArii 'ga v' narozhje da.
Zel prov! se srajma; Mate je;
Al mate! puſt’ tud’ ſravn mene!
31. Perp’ſty. Jeſt ſdajz ’ga klezhęozh
Kushnem, objamem, ratam vrozh;
Posebn’ oggledam teh pet ran,
Ozhy bel verſhem v’ desno ſtran.
32. Globoku njeh noter spuſtim
Do leve ſtran’, kjer shaz dobim:
En shaz, k’tir’ vse zel’ga svejta
Shaze naiskonzhnu premaga.
33. Ta shaz: serze JEſusovu,
Ran’ moje serze tok’ mozhnu,
Da, ke namorem k’ njemu pridt’
Męnem: v’ solſe s ’mam ſtopit’.

[Stran 69]
34. Serze zhudnu! naiſmirjenn!
Serze veliku! preſtornu!
Zel svejt te’ namore spolnit’,
Deslih b’ imel she vezhe bit’.
35. Tvoja lubeſn te spolne,
Ta sama sadoſt’ premire,
Lubeſn, k’tira premaga
To velikuſt zel’ga svejta.
36. Le eno iskro k’tli’ doby
Te lubeſne, oh! kok’ gory,
Al ta nej tebe hvall’, zhaſty
O JEſus! dokler dal s’mo ti.
37. Jeſt lubem, al ſadoſt’ naſtrim,
K’tir! lub’te del, vas sem ſhelim.
Prid’te! l’bite lubeſn to!
Lublena doſt’ nigdar nabo.
38. Tu prav’m, ’nu ti, k’ ga lubejo:
K’ ’ga tudi v’ rokah imajo,
’Ga v’ tenzhizho ſavijejo,
Inu s’ zhaſtjo pokoplejo.
39. Tok’ sem spet JEſusa ſgubil?
Oh! k’daj ’ga bodem spet dobil?
Sdej bo she l’ ſdih’vallu serze:
Sdej b’do she l’ prov tekle solſe.

[Stran 70]
40. Skalla terda! navsmilena!
Dej m’ ’ga! bod’ prezh odvalena!
Semla t’ga shaza vredna ni,
Srozh’ ’ga naſaj spet meni ti.
41. Jeſt imam szer dobru upanje,
De m’b’do te ſhęlle spolnene;
Al moj Bug! try dny, try nozhy!
Serze se m’ ſtaja skus ozhy.
42. Ah trosht! o trosht! o veselle!
Prezh je ves jok, vse ſhall’vanje;
H’ grobu sem shl s’ Magdaleno,
Tamkej sem rezh videl zhudno.
43. Ta, k’tir’ je lih pred mertv bil,
Sem videl de je ſupet ſhiv.
Moje serze se naſavę,
Kaj b’ ſtril’? od vesela navę,
44. Tu m’ prav’: de ’ga she imam iskat:
De ga she ſnam vidit’ vezhkrat’;
Pojdem, povsod ’ga bom iskal,
Kjer menem, de b’ ’ga vidit ſnal.
45. Dal se je tudi vidit’ Petru:
Dalej dvema tam v’ Emavsu:
Tud’ vsem Jogram, ja! vezh drugem,
Letem nej se jeſt perdruſhem.

[Stran 71]
46. Tem se perdruſhem, s’njim hodem:
S’ njim’ tudi JEſusa videm:
S’ njim’ grem, k’ njeh JEſus venpella
Na verh t’ga vojlskega hriba.
47. Tukej usem ſadne nauk da:
Tukej use ſadnezh poſhegna,
Ke pole! ſazhne se vſdigvat’:
Vi drugi oſtermeni gledat’.
48. Prid’te naprut’ vi Angeli!
S’ njim gredo gor’ ſhe Svetniki,
Skup ’ga spremlejte zel lepu,
S’ zhaſtjo, ’nu s’ pejtjam gor’ v’nebu.
49. JEſus je ſhe spred nas ſginel:
V’ ſvoj Boſhje tron je on sedl.
’Zhem jeſt ſhall’vat, al vesel bit’?
S’ lubeſne imam obdvoje ſt’rit’.
50. Ke lubem, se ja! vesellim,
K’ JEſusa v’ tak’ zhaſti vidim’,
Ke lubem, tudi ſhallujem,
K’ bres JEſusa ſdej bit’ morem.
51. Vender sem jeſt le bel vesel,
K’ je moje serze s’ sabo vſel;
Tem’ja! namore bit’ dergazh’:
Tam je serze, kjer njega shaz.

[Stran 72]
52. O JEſus shaz moj’ga serza!
Dej m’ tebe lubit’ do konza!
Tvoja lubeſn nej me’ ſhge!
Nej me’ teb’ k’ offru zel seſhge!
53. JEſus! k’ daj bom tu ſadobil?
Tok’ delezh k’ daj bodem pershl?
K’ tem’ gredo vse moje ſhelle,
Tu, tu! pros’jo vrozhe solſe.
54. Jeſt szer v’ vesellu tu ſhivim,
K’ se troshtam, de te res lubim:
Vender tud’ ſhalloſt v’ tem imam,
K’ tvoj’ga oblizhja nagledam.
55. Al bod’mo serza dobrega!
K’tir’ ſares lub’mo JEſusa,
On bo tud’ dal tu gledanje,
V’ k’tir’mu je vse ſvelizhanje.

XI. PESM.

Od JEſusa, katire je nash trosht
v’ useh nadlugah.

1. Oh mi revni! kaj je ſt’riti?
Kaj je nam vwogem ſazhet’?
Kam se ozh’mo oberniti;
Ke namor’mo vezh terpet’;

[Stran 73]
[73]
Kje be mi pomuzh iskalli?
K’du b’ mogl potroshtat’ nas’?
De be tolkajn naſhall’valli
Na tem svejtu zele zhas.
2. Oh potroshta nas samu enu:
JEſus je nash trosht, ’nu muzh,
Kader je ſhe vſe ſgublenu,
JEſus nam da to pomuzh;
JEſus nam obveſhe rane,
Szer de ſdravja nezh nablu;
JEſus nam na pomuzh vſtane:
Bres njega je vse hudu.
3. JEſus svitloba, veselle,
Kader ſtrashe temna nuzh,
JEſus ſmainsha greshne ſhelle,
JEſus naſhe pamet’ luzh:
JEſus vse hudu odſhene,
Premaga sovraſhneka,
Bres njega pomuzh’ nobene
Be nablu ſa greſhneka.
4. JEſus sam kazhe preklete
Grosno mozh premaga prov,
Vse kunshte b’do nje odvſete:
Sovraſhnek bo slab oſtal.
Kader JEſus se voiskuje,
Kjer njegov so shlishe glas,

[Stran 74]
[74]
Mi premagamo bres muje,
Aku lih je vse zhes nas.
5. Zhe ta svejt ſhelly golfati,
Pogubiti maluvarne,
Zhe naumne ſapellati
Na vse vishe on ſazhne,
Zhe mesu se perliſuje,
’Nu kej greshnega ſhelly:
De premagash tu obduje,
K’ JEſusu perweiſhi ti.
6. Zhe boleſn, ſhalloſt, kriſhi,
V woshtvu, ’nu kar teſhuje,
Tebe ſtiska po vsi viſhi,
Namoresh oddahnit’ se,
Kumej enu t’i odjide,
She tu drugu na te’ grę,
Enu ſa tem drugem pride,
JEſus ſam pomagat’ vę.
7. Vse tu hudu nej se spunta,
Kar je v’ svejtu, ’nu v’ peklu,
Kar hudobnega se ſgrunta,
Kar nasrezhnega be blu;
Lohku moresh se smejati,
Zhe per JEſusu ſtojish.
Nezh se nimash vsega bati,
Gvishnu vojsko vsem dobish.

[Stran 75]
[75]
8. Tok tedej kader terpeti,
Męnesh, de namoresh vezh,
Seupanje skusi vſeti,
Sa pomuzh k’ JEſusu tezh’
JEſus te’ bo reſvesellil,
JEſus te’ potroshtal bo,
Muzh, ’nu gnado bo dodejlil,
Jeſt oblubem t’i gvishno.
9. Zhe tudi smertne teſhave
Tebe bodo ſtiskalle,
’Nu pomuzhe nimaſh prave,
K’ JEſusu oberni se,
Rezi: JEſus! vsmilen JEſus!
JEſus! pomagej m’i spet.
Shiv’, ’nu mertv tvoj sem JEſus!
JEſus s’ tabo ozhem vmret’.

XII. PESEM.

Eno dusho, katira se potoſhe savol’ kriſhov,
rovna JEſus k’ poterpeshlivoſte.

DUSHA.

1. Ah! kedaj bosh moj JEſus pershl
Pred moje solſne ozhy?
Krishov je ſhe preveliku,
De njeh nosit’ ni mozhy:

[Stran 76]
[76]
Ah! kedaj bosh moj JEſus pershl?
Mene od terplenja reshil?
Goſpud! tebe predolga ni,
De b’ mene potroshtal ti.

JESUS.

2. Koku se moja Neveſta!
Vtoplena v’ ti ſhalloſti?
Bodi meni vsellej ſveſta,
Nonehej me’ lubit’ ti;
Lubeſn ima terplenje,
Sadoby vezhnu ſhivlenje:
K’tir’ me’ lube, s’ mano terpy,
K’tir’ nalube, kriſham wejſhy.

DUSHA.

3. Drugi nav’do ſa terplenje,
Imajo vse tu, kar ſhellę;
Jeſt pak navęm ſa veselle,
Ampak le ſa ſhaloſte:
Drugem gre dobru po sili;
Men’ pak, de se tebi vsmili!
Drugi imajo vse dobru,
Jeſt pak terpim vse hudu.

JESUS.

4. K’tirem ta posvejtna srezha
Da lushte tega svejta,

[Stran 77]
[77]
Njeh tam zhaka ena jezha
Tega ſtrashniga pekla:
Se b’do tamkej pokorili,
K’ so se tukej vesellili,
Kratk krish pelle v’ paradish;
Paradish da en kratk krish.

DUSHA.

5. K’njeh pak preveliku pride,
De njeh nosit’ ni mozhy,
Kumej sdej en krish odjide,
She drug’ga vid’jo ozhy:
Namorem tolkajn preſtati,
Treba m’i je ja! ſdih’vati
Zhes leta moj revne ſtan:
Ke terpim tolkajn vsak’ dan.

JESUS.

6. Ah! le uzh’ se bel lubiti,
K’tir’ me’ prov ſa lubu ima:
Nozhe se krisham vogniti.
Se rad temiſtem poda.
Ta zhes kriſhe naſhalluje,
Zhes terplenje naſdihuje,
She ſhelly, terpeti, vezh,
Lubeſni ni nekol prevezh.

[Stran 78]
[78]

DUSHA.

7. Jeſt imam bolęzhe rame,
Drugi ſa tu navedo;
K’ se naslajna ta krish na nje;
Drugi pak praſni gredo.
Gospud! puſt’ me ſgovoriti,
Dej tud’ drugem kej nositi;
Jeſt namorem nositi vezh,
Ke sem ſhe slaba prevezh.

JESUS.

8. Glej! kok’ dete ozheta truza!
Volnu se krisham podej!
Jeſt bel vęm, kaj tebi nuza,
Jeſt ’zhem, de ti terpiſh ſdej:
Drugeh srezhę nimash ſhelleti,
Kar jeſt ozhem, moresh terpeti.
Bodi lohku, al’ teshku;
Jeſt ozhem imet’ toku.

DUSHA.

9. Smirej v’ teh kriſheh ſhiveti,
Tu je vender preteſhku:
Bres usega troshta biti.
Je vender zelu ſtrashnu,
’Zhem puſtiti, al’ terpeti?
Al ozhem v’ teh krisheh vmreti?
Oh moj JEſus! pridi sdej!
Sturi me’ terplenja frej.

[Stran 79]
[79]

JESUS.

10. Koku dolg’ ozh’ she ſhalliti,
’Nu ranit’ moje serze?
Sakaj se me’ nozh’ zhes puſtiti?
Ke tolkajn skerbim sa te’
Puſt’ mene gospodariti,
Ak’ ozhesh ti k’ meni pridti,
Ozhesh mene lubiti ti?
Terp’ volnu, dergazi ni.

DUSHA.

11. Nej bo, ke tok’ more biti.
De jeſt te kriſhe terpim,
Ke ’zhe moj JEſus imeti,
Teiſte terpet’ ſhelim;
Veselle 'zhem ſapuſtiti,
Tebe moj JEſus lubiti;
Jeſt se tem krisham podam,
Teb’ o JEſus se zhes dam.

JESUS.

12. Ja! toku jeſt ozhem imeti,
Sdej s’ moja neveſta ti;
Tam gor’ se imash veselliti,
Tukej moj kelh serzhnu pji!
Tukej se moresh voisk’vati,
Dellat’, trudit’, tud’ jokati,
Tamkej bosh potroshtana,
S’ vezhno krono kronana.

[Stran 80]
[80]

XIII. PESM.

Sa te shtir Adventne Nedele per
slateh Mashah.

1. O nebesa dol’ rosite
Tega Iſvelizharja!
O oblaki dol’ spuſtite,
Koker desh, taiſtega!
K’tir’ga zhaſtitu oblizhje
Zela ſemla ſaſhelly;
K’tir’ga zhakajo ti Ajdje,
K’tir’ga se vse veselly.
2. Tu Jagne Gospud venspuſti,
Kir svejta greh odjemle,
De odvſame vse britkuſti
Lete ſhalloſtne ſemle.
O Gospud! taiſt’ga poshli,
Katir’ga poslat’ mislesh,
Leti dnevi so ſhe doshli,
De se ti zhes nas vsmilesh.
3. De se zhes nas Goſpud! vsmilesh,
Pershl je taiſte zhas;
Poshli ’ga koker oblubesh,
Skus tvojeh Prerokov glas’.

[Stran 81]
[81]
Oh de be nebesa prederl!
Sakaj ſe ſhe naganesh?
Oh de b’dol na ſemlo pershl!
De nadolſhnoſt povernesh.
4. Sbudi se Gospud! ’nu pridi!
Resſheni to temno nuzh!
Pridi k’nam, k’tir’ sed’mo v’temmi,
Vſtan’, pokaſh’ nam tvojo luzh!
Spomni se na tvojo miloſt:
Na to ſveſtuſt v’ oblubah.
Naſasluſh’ szer nasha vrednoſt,
Vender vsmil’ se v’potrebah.
5. O dusha bodi vesella!
Poloſhi prezh to ſhalloſt!
Kar ſhellish bosh ſdaiz prejella,
Sadobila bosh miloſt.
Sakaj nek tolkajn ſhallujesh?
Sakaj tok’ teshku zhakash?
Tok’ milu ſakaj ſdihujesh?
Sakaj sę tolkajn plakash?
6. Pole! sam tvoj Bug bo pershl,
Naſhalluj, naboj se vezh.
Sam v’ pershoni te bo reshil:
Vso ſhalloſt bo odvſel prezh.
MAria ’ga je nagnila
Skus svojo ponishnoſt,

F


[Stran 82]
[82]
Is nebes ſhe potegnila,
Ta ti bo dal to frajost.
7. MAria je ſhe spozhella,
Bo rodila JEſusa:
Zhes en’ majh’nu bosh imella
Ti tvoj’ga Meſsiasa.
Tok’ se le lepu napravi
Sa njega vrednu prejet’,
Ta ſhalloſt na ſtran poſtavi,
Shiher ſazhnesh ure shtet’.
8. Kar se tok dolgu shellela,
Vse na enkrat sadobish:
’Nu spet v’ novezh bosh prejella,
Ke ta spomin ponovish
Teiſte srezhne minute,
K’je bil JEſus na ta svejt
Sares rojen, ’nu s’ dobrute
Je pershl ta greh odvſet.
9. Sdej tebe JEſus ſahval’mo,
K’tir’ nas toku ſvesellish,
Dolſhno zhaſt, ’nu hvallo damo,
Kir nas mertre oſhivish;
Leta spomin tvojga rojſtva
Dej nam ſdravu dozhakat;
Po tęm pak tvoj’ga krayleſtva
Veselle vezhnu vſhivat.

[Stran 83]
[83]

XIV. PESM.

V’ Adventu, ali na dan vesellega Oſnanenja
Matere boſhje v’ Poſtu.

1. Na tu povelle boſhje
Angel pride na svejt
V’tu mejſtu Galilęe,
Imęnuvanu Nazareth.
2. Poslan k’ eni Divizi
Od hishe Davida,
Joſheſovi neveſti,
Imę nje je MAria.
3. Ta Angel njo poſdrave;
Zheſhena s’ MAria!
Gospud je ſt’boj, nje prave:
Med ſhenam’ se ſhegnana.
4. MAria se preſtrashe
Zhes tu govorjenje,
Inu misle pozhase:
Kij je tu s’ enu zheshenje.
5. Angel pak je k’nje rekl:
Nekar se ti naboj!
Gnado s’ neshla per Bogu,
Sa zel svejt bo porod tvoj.

F2


[Stran 84]
[84]
6. Pole! ti bosh ſpozhella,
Rodila en’ga Syna;
S’nebes ’ga bosh prejella:
JEſus imenuj njega.
7. Bo velk, ’nu t’ga narviksh’ga,
Syn bode imęnuvan,
Tron Ozheta njegov’ga
Davida ’mu bode dan.
8. Krayl’val v’ti hishi Jakob
Bode na vekumej,
’Nu njegov’ga krayleſtva
Nigdar nabo konz, ne krej.
9. MAria prav’ h’ Gabrielu:
Ke naspoſnam moſha,
Kok’ se bo tu ſgodilu?
Angel spet odgovor da.
10. Svet Duh te’ bo obsenzhil,
’Nu mozh’ narvikshiga
Te bo obshla, tok’ Synu
Bosh spozhella boſhjiga.
11. ’Nu pole! troja teta:
Kje narodovitna,
Sveta Eliſabetha
Ta sheſt’ mesz je noshezha.

[Stran 85]
[85]
12. Kjer nezh ni namogozhe,
Per Bogu nezh teshku,
De l’ ſapovę, de l’ ozhe,
S’besedo ſt’ry vse lohku.
13. MAria pak je rekla:
Pole! nej se sgody!
Gospudova sem dekla,
Men’ po tvoj’ besedi.
14. Angel, k’tir je to slushbo
Tok’ ſveſtu oppravel,
Gre spet na boſhjo ſtrehbo,
Od Marie vſame slavu.
15. Maria, Mate boshja!
Spros’ ſdej, ’nu vsake zhas,
De njega miloſt gnada
Bo ſdej, ’nu vselej per nas.

XV. PESM.

H’ konzu S. Adventa, ali Chrlſtusovega
Prihoda.

1. Zhudi se voln svejt! *glej! kaj se ima ſazhet’
* ni iſrezhi. * moresh rezhi: koku
revn se bil popred; * ſdej se teb’ letu ſgody:

[Stran 86]
[86]
* kar ſgruntat’ mogozhe ni, * kaj je ſt’riti?
* veselliti * se imamo mi.
2. Smisli, ’nu zbudi se ti, kak’shno gnado
Bug nam ſt’ry, * ne prejeti, * ne ſhelleti,
* katiro bi mogli mi: * Bug s’ nebes na ta
revne svejt * rojen bo, de b’ mogl terpet’
* ſa nas kriſte * na vse viſhe, * ja!
tudi vmret’.
3. Dalej ſmisli, kaj je tu: * na tem’ svejtu
she ni blu, * s’ naiſrezhene * Dvize ene*
na se vſel bode telo; * Bug, k’tir’ vs’ga
mogozhn je, * ratal bo slabu dete, * tok
oſnani * pot naſnani, * ke s’nebes pride.
4. K’tir’ je ſtvaril ſemlo, nebo, * k’tir’ je
vsellej bil, ’nu bo, * Krayl je veshn,*
velik, srezhn. * vse , kar je, shlishe
njemo, * vender revn bo rojen, * v’ eno
shtalo poloſhen, * ’nu s’ terplenjam, * ſanezh’vanjam
* bo napolnen.
5. Ozha svoje matere * syn bo ratal, zhudi
se! * mater ima, * ozha nima!; * tok’ Bug
zhlovek poſtane. * k’tir’ je bil od vekumej
* bo ſazel ſhiveti ſdej, * de b’ ſhivelli,
* ’nu imęili * mi svete Rej.
6. Pole! svoj’ga Stvarneka * mate bode Diviza,

[Stran 87]
[87]
* leta zhiſta * vselej ſveſta * Svet’ga
Duha neveſta * bode zhudnu rodila * svojga
Synu bres moſha: * mate bode * bres
vse shkode, * ’nu madeſha.
7. Tedej o ti moj Chriſtian! ſdej perprav’
se ſa ta dan,* zhas si vſemi, * to skerb
imej, * de vse tu denesh na ſtran: *
kar se’ namrezh ſaderſhi: * de ta veſt
prov zhiſla ni; po dolshnyſti * greh
ſapuſti, * tu ſturi ti.
8. De te’ grevalu nabo, * poflisej se le mozhno,
* szer t’i rezhem, movzhat nezhem,
* de JEſusa k’ teb’ nabo; * tedej
duſho ’nu ſerce * (koker v’ temu zhazn
gre) * l’pu ozirej, * v’ sebi gmirej *
svete ſhelle*

XVI. PESM.

Katira se poje na S. Vezher ob polnozhy.

1. Paſtirzi! al shlish’te?,
Spanje ſapuſtite!
Ura polnozhy wye,
’Nu ena shtima vpye:
Hitru gori vſtanite,
Poſt’le ſapuſtite!

[Stran 88]
[88]
2. Gvishnu sedej ta zhas
En zhlov’k naklizhe nas:
Ta bo Angelska shtima,
Noben zhlov’k take nima,
Hitru gori vſtanimo!
Vse drug’ ſapuſtimo.
3. Oh zhudu se gody?
Kjer vſe se seſvejtly,
Svitloba nozh preganja,
Doſti, nam da sposnanja,
De ſdej je taiſta nozh,
V’ k’tiri dob’mo pomozh.
4. Tihu! tihu! tovarshi!
Poshluſhajte rajshi,
Jeſt shlishem lepu pejti,
V’ luftu more ta biti,
Zhloveka nima svejt,
K’ tir’ de ſnal toku pejt’.
5. Tovarshi sem pejdte!
Nakvishku poglejte!
Angelz’ v’ luftu pojejo,
’Nu zhaſt Bogu dajejo
Skus tu imamo vedt’:
Da je Bug lpershl na svejt.
6. Kje ’ga b’mo iskalli?
Kaj ’mu bomo dali?

[Stran 89]
[89]
Tu se meni mozhnu ſdy,
De JEſus v’ ſhtal’zi leſhy?
Sakij tam je ta luzh,
K’tira svejte to nuzh.
7. Jur’! ſtopi po ovzo,
K’tira narbulshc bo:
Saden’ njo gor’ nar ramo,
Ter njo nesi ſa mano!
JEſushek, k’tir’ v’ shtal’z’ leſhy,
Nas ſdej k’ sebi ſhelly.
8. Doli vsi pokleknimo,
’Nu lepu ſahvallimo
Letu nebeſhku Dete
Sa dobrute prejete!
Deimo ’mu offr nash;
Ke toku lube nas.
9. Oh lube JEſushek nash,
De se pershl ta zhas:
Ke vse od mrasa poka,
Srezh’ namorem bres joka,
Kumej s’ pershl na svejt,
Sne kmal’ ſazhnesh terpet’
10. Kaj nam je ſdej ſazhet’?
Koku ozh’mo oggret’
Tu dete lubeſnivu?
K’ nas gleda toku milu,

[Stran 90]
[90]
Jeſt dam moje serze,
Nej on v’ tuiſtu gre.
11. Zhe je tu premerſlu,
JEſushek! prosem lepu,
De tuiſt v’ lubeſni vnamesh,
K’ prebivalshu seb’ gor’ vſamesh;
V’ k’tir’mu serzu se ti,
Tu v’ lubeſni gory.
12. Predn pak gremo prezh,
Tu pros’mo te narvezh;
Dej nam gnado, ’nu ſhegn,
K’tir’ga je vſak’ potrebn;
Tukej brumnu ſhivet’,
’Nu srezhnu enkrat vmret’

XVII. PESM.

Na svet Vezher.

1. Vi paſtirzi! al spete? * vſtan’te gori!
shlish’te me’? * Jeſt sem en Angel s’
nebes, * ſdej sem k’ vam poslan ſares, *
ja! jeſt sem gvishnu tukej, * en Angel
sem bil vsellej. * Avbe! Angel je! Angel
je! * prashajmo ga: kaj nek ’zhe?
Avbe! she enkrat.

[Stran 91]
[91]
2. Ozh’te vedit’, kaj vam’zhem, * poshlushajte,
vam povem: * niſte shlishal’ nekole,
* kar se vam sedej povę? * gnada,
miloſt, upanje, * velik trosht, ’nu veseile
* Avbe! veselle! veselle! velik
trosht, ’nu upanje Avbe itdr.
3. Tu oſnanem vsem ludem, * ſdej ponozhi
she pred dnem * Poglejte en’mal’
naprej! * bod’ te vid’li zbudu ſdej: * ena
D’viza dons rody, * tu Detetze per nje
spy. * Avbe! dons rody! dons rody* ena
D’viza! Detetze spy. Avbe itdr.
4. Tu Detetze je Bug sam, * dons on pride
na svejt k’nam, * o lubesn bres konza! *
k’er se Bug ſt’ry ſa hlapza, * rojen je od
MArie * te prezhiſte Divize. Avbe! rojen
je! rojen je! od Marie Divize. Avbe itdr.
5. Oh! ludji spremislite!* vesele obhajaite!*
Bug Syn je pershl s’ nebes, * vesellite se
ſares.*tamkej v’ shtal’zi on leſhi,*is lubeſni
k’vam hiti. * Avbe! k’ nam hity! k’nam
hity! tamkej v’shtal’zi on leſhy Avbe itdr.
6. Oslek volek ſta tud’ tam, * MAria mole
s’ Josheſam; * svoje dete ony zhaſte *
ſdej ponozh’, ke druge spę’ * JEſus nima
poſtelze, * poloshen je v’ jaselze. * Avbe!

[Stran 92]
[92]
jaselze! jaselze! * so nameſti poſtelze.
Avbe! itdr.
7. Zhakal je shtirtavshent lejt, * dons on
pride k’ vam na ta svejt; * on se je vsmilel
zhes vas,* ſatu ſhe terpy ta mras *
On bo vas odreshl vse; dal bo tu ſvelizhanje.
* Avbe! reshil bo! * dal bo
tu lepu nebo. Avbe! itdr.
8. Sdej ludji ſmislite prov! * vam ja! more
biti shov; * k’ſte ’ſhallili JEſusa, skus
greh ſgubili nebesa! * vender on vam
gnado ſt’ry, * vse grehe vam odpuſty. *
Avbe! gnado ſt’ry! gnado ſt’ry! vse
grehe nam odpuſty. Avbe itdr.
9. Njegavi ſahvallite, * njega vi pozhaſtite,
nigdar greha naſt’rite! * vselej brumnu
ſhivite; * de on s’ gnado ſdej k’vam gre,
delte’ mu vaſhę serze. * Aube! de k’
nam gre! de k’ nam gre! * deimo ’mu
nashe serze, Avbe itdr.

XVIII. PESM.

Na Boſhizhne Praſnek.

1. O Dete zartanu! * milu objokanu! *
kolkajn terpish! * ke v’ merſli shtalezi,

[Stran 93]
[93]
* na terdi slamezi * revna leſhih.
2. Mehke gneſda tizam. * inu tem lesizam
* skerbnu vdejlish; * ſa te pak tu terdu,
* wodezhe, shpizhaſtu * sam iſvolish.
3. Kje je Krayleve dvor? kje sonze, inu
sor? * kje je svitluſt? * kje je, kjer
temna nozh * njemu nada pomozh’,
vasha dolſhnuſt?
4. Ta nahvalleſhne sveit * nozhe’ga gori
vſet’, ga naspoſna; * bo tedej sam ta
vol, * inu osl spoſnal * svojga Boga?
5. Ah JEſus! o moj Bug! * kolkajn ſhe
ſdej nadlug * ti preſtojish! * tu ſt’ry
miloſt tvoja, * tu pregreha moja, * de
tolk’ terpish.
6. V’ tesneh rut’zah povyt * ſhe mislesh.
de imash bit’* mozhnu ſveſan: * mislesh,
kok’ s’ketname, * ’s shtrikmy, ’nu shibame
* bodesh gaiſhlan.
7. Mislesh: kok’ shpotlivu, * koku nevsmilenu
* bodo[?][bǫdo], Judji * v’tvoj obras pluvalli,
* tvoj ſh’vot reſtergali * bres miloſti.

[Stran 94]
[94]
8. Namisli ſdej na tu, * o Dete premladu! *
szer bosh dvakrat * persilen terpeti,*
kar be blu ſadoſti * preneſt enkrat.
9. Premehke rozhize * preslabe noſhize*
so ſa kriſh noſt’, tud’ ti groſni ſhebli*
predebelli be bli * ſa njeh prewoſt’
10. Nozhe JEſus shlishat’ * ſazhne ſhe ſdej
skushat’: kok’ bode kry, is zhasam
prelyval, * nu na kriſhu vmiral, * kaj
ſa te’ ſt’ry!
11. Aku je lih premlad, * ſhelly terpeti
rad * vezh hujſhega; * kok’ ſgudej no
ſazhne * iskati, de najde * ſgublenega.
12. Bodi JEſus hvallen ſa tak’shno lubeſn,
ſa tu rojſtvu! dej’ ’ga nam she vezh lejt
s’vesellam skupej pejt’! * dej miloſtvu!

XIX. PESM.

Na St. Vezher per S. Mashi.

1. Tihu o sivni vetrovi!
P’ſtite myrno leto nozh!
Tihu t’ga luſta valovi!
Poloſhite vasho mozh!

[Stran 95]
[95]
Sej ſhe leta oiſtra ſima
Vsmilenja noben’ga nima
Is tem Detam, k’ tu leſhy,
’Nu od mraſa nezh naspy.
2. O presvetu boſnje Dete!
Sakaj se toku merſlo?
Sej ’maſh v’ sebi doſti gorkute;
K’te od ſnotrej pezhe ſlo
Velik ogn te lubeſne,
Katir’ ſt’ry, de ti Bug vezhne!
Pridesh dol’ v’ ta revne svejt,
’Nu ſazhnesh tu kajn terpet’.
3. O Dete szer slab’, ’nu revnu!
Vender Gospud vseh rezhy!
Teb’ vse more bit’ pokornu;
Naskrivej tvoje mozhy:
Sapovęj temu, kar tebi
Nada gmaha, ſtury sebi
Eno lohko, sladko nozh;
Tu ja! ſt’riti imash mozh.
4. Spi JEſushek lubeſnivi!
Dokler imash dobr zhas,
Bodo ſhe pershli ti dnevi:
Kader bosh terpel ſa nas;
Takrat nabosh mogl spati,
Ampak hoditi, ’nu ſtati,
K’ bosh pred shtir sodbe pellan,
Sravn tepen, nu suvan.

[Stran 96]
[96]
5. Tvoje rok’ze kriſhem deni
Dete novezh rojenu!
V’spanju se veliku nageni,
Ampak spi dobru sladku!
Ti se she slabu na mozhi.
De, b’ martro terpel’ ponozhi,
Sdej she imash premal’ kryvy.
Zhakej! nej se t’ she ſredy.
6. Skusi, dokler moresh spati!
O Dete ſhlahtnu, lepu!
Od kriſha se napuſt’ sainati!
Kjer se, she ſdej premladu;
Sdej se nasmesh podſtopiti
En tok’ teshke krish nositi:
Tvoje majhene rameze
Kmal’ b’dobile raneze.
7. Spi o Krayl nebes, ’nu ſemle!
V’ teh sromashkeh jaselzah,
Dokler nazhutesh te ſheble
V’ rozhizah, ’na v’ noſhizah,
S’ k’tirem te’ bodo ranili:
Straſhnu gor’ na krish perwyli,
Kjer bosh kriſhan ſa ta svejt,
K’tir’ te’ s’greh’mi bo kriſhal spet;
8. Spi JEſushek per voll’, ’nu oslo!
Leti nej te’ grejejo!
Natoſh’ se zhes terdo poſt’lo
Shpiz seneneh polheno,

[Stran 97]
[97]
She bosh ſhellel tak’shno imeti,
K’ bosh mogl na kriſhu viseti,
Kjer nabosh tok’ dolg’ ſaspal,
De bosh dusho gori dal.
9. Predn sklenem mojo pesm,
Teb’ se nisku perklonim,
Aku lih jeſt vredn nisem,
Vender prosem s’ spomin:
K’ moje ozhy nab’do spalle,
Ampak glaſhovne poſtalle,
Takrat prid’ ti men’ k’pomuzh’:
K’ bom v’rokah derſhal to luzh.

XX. PESM.

Od lubesnivega JEſusa v’ S. Reshnemu
Telesu,

1. Povſdigni tvoje ozhy!
Chriſtianska dusha ſdej,
Nashparej tvoje mozhy,
Na Boga sem poglej!
Tukej pod shtavtjo kruha
Je Bug, ’nu zlovek skrit;
Nabodi toku gluha:
Naodlashej semkej pridit’.
2. ˛Slekla lubeſn sivna
Je njega na ta svejt

G


[Stran 98]
[98]
Savol’ nash’ga ſhivlenja,
K’ smo mertvi bli popred;
Sakaj nash Ozha pervi,
K’je nadolſhnoſt ſadijal,
Vse, k’ tir’ smo v’ njemu krivi,
V’ vezhno smert je predal.
3. Bug je ratal s’ lubeſni
En zhlov’k, koker smo mi,
De b’bli nebes dejleſhni
Mi suſhni peklenski:
Nas je reshil skus martre
Od t’ga pogublenga:
Slomil peklenske gartre,
Odperl nam nebesa.
4. On skus svoj put kryvave,
Skus ſtalloſt, ’nu britkuſt
Je nam v’ vsi nash’ teſhave
Dal trosht, odvſel grenkuſt:
Skus gaiſhlanje je othl
Rane oſdravit’ nam,
De b’ nabli vezhnu k’ shpotu
Nashem sovraſhnekam.
5. Eno ternovo krono
Je ſvolil on ſa se.
De be mi s’krono vezhno
Bli enkrat kronani,

[Stran 99]
[99]
Svoje nadolshnu truplu
Perwyt’ navsmilenu.
De b’nashe truplu dolſhnu
Na blu pogublenu.
6. Na kviſhu respet je visel,
De b’ mogl te’ objet’:
Lubeſne polna misl!
Kaj ozhe vezh pozhet’?
Prosil svoj’ga Ozheta:
De b’ te’ vſel v’ gnado spet,
De, k’ poidesh s’ tega svejta,
B’ na bil vezhnu preklet.
7. Je puſtil si odpreti
Svoje serze svetu:
Te ozhe notervſeti.
Kader t’i bo hudu;
K’jer svejt, mesu, al satan
Tebe pregajnajo,
De od teh nabosh fratan,
De nepremagajo.
8. Predn od nas je ſhellel,
Jiti s’ tega svejta,
K’t’mu vezhnemu vesellu:
Sa en spomin nam da
T’ga grenkega terplenja
Svoje svetu Tellu:

G2


[Stran 100]
[100]
Nas vezhnega ſhivlenja
Saſhihra skus letu.
9. Ak’ lih se Bug navidi,
Vender je ſhiv per nas,
O Dusha! semkej pridi,
Vſem’ si ti ſdej ta zhas.
Shiv Bug, ’nu zhlovek tudi
Pod shtavtjo kruha je,
Pravo viro obudy,
’Nu gorezhe ſhelle.
10. Dol’ na kolena padi!
Moli tvoj’ga Boga!
Zhe ozhesh biti v’ gnadi,
Pros’ Sodnika tvoj’ga,
On je tvoje ſhivlenje,
Sam te’ ſna ſveselit’,
Nej bodo tvoje ſhelle
Pogoſt’ njega ſavſhyt’.
11. Vsellej bodi hvalleſhn!
Lubi tvo’ga Boga,
Plazhej njega lubeſn
S’ serza gorezhega,
On ni vezh ſnal lubiti
Sa tvoje serze vſhgat’:
Vezh t’i ni mogl ſt’riti
Sa vezhnu ſvelizhat’.

[Stran 101]
[101]

XXI. PESM.

Od S. Reshnega Telesa, kader shtirdeset
ur venpoſtavlen ſtoy.

1. Uſdigni tvoje ozhy * Dusha ti! inu
s’ zele mozhy * tu permisli, * kar
tukej vide se, * vse naisrezhenu je, en
trosht t’i ſt’ry.
2. Srezhn naisgruntanu * je ta Christian: *
srezhn t’mu zhloveku * je leta dan, *
kjer vid’ svoj’ga Boga * tok lubeſnivega,
* v’ serz’ bo ja! vſhgan.
3. Svetu Reshnu Tellu * tukej ſtoy, * k’tir’
je na kriſhu blu, * virjemom’i, * tu ni
nobedn kruh, * ampak je prave Bug *
nash miloſtvi.
4. Ah! ke bo zhlov’k spoſnal * gnado leto,
* ſavſel be se ta prov * gvishnu sivno;
* tukej so nebese: * tukej Bug zhlovek
je * v’ tem tempelno.
5. Kaj ſt’ry nebeshke Rej? * kaj veselle? *
sagonati moresh ſrej * navk te vire: *
gledst’; v’ſhivat Boga * vsegamogozhnega;
* tukej Bug je.

[Stran 102]
[102]
6. Od Troshta sivnega * be ſjokal se, * ke
b’ ſhiva vira bla; * serze tvoje * be namoglu
obſtat’ * od tok velikih gnad,*
pozhelu be.
7. Duhovi Angelski * s’naupajo * kar zhervji
zhloveshki * reſgledajo. * Oh! oh!
vira fally. * de andoht’ prave ni * v’
serzu tvoj’mo.
8. Al ti meni povej * ( prosem ) letu: *
ſakaj ſtoy tukei * Reshnu Telu ? * zeleh
ur shthideset * nabo ozhem odvſet!*
al vesh le tu?
9. Njegova lubeſn * naiſgruntana * nasho
vso boleſn * dobru spoſna; * ve, de bres
njega mi * be bli pogubleni. * Sam se
nam da.
10. Stoy tedej tukej, * kjer on ſhelly *
vsakatir ’mu prezej * pridt’ k’ pomuzhi,*
vabe nas k’sebi on * pred svoj miloſtve
tron, zhe ozh’mo mi.
11. Vabe ne l’pravizhne; * tud’ greshneke
* aku lih navredne * ſrezhe take, *
ozhe vse gori vſet’ * v’njegovo gnado
spet, * ſbrisat’ grehe.
12. Nabojo greshnek! se * tu lesem pridt’, *

[Stran 103]
[103]
vtem dejly vmislenje, * ga ſnash dobit’ *
deslih so velike * tud’ tvoje pregrehe, *
’zhe miloſt ſt’rit’.
13. Gnado ponuja sam * ſdej slednimu,*
de b’ on is marto tam * ſashonal ’mu, *
odpuſtit’ ozhe vse * velike pregrehe, *
t’mu greshneku.
14. Tu samu on ſhelly, * de spokorish *
pregreho tvoje ti, * gnado dobish; de
v’ veſti bodesh frej, ſgrevej se, ’nu
spovej, * gle’j de prov ſt’rish.
15. Kader ſamirkash ti, * kok’ se greshil, *
pobulshanje tedej, * dokler bosh ſhiv, *
naprej si moresh vſet’, * de ’ga nozh’
ſhallit’ spet, * szer bosh vezh kriv.
16. Zhe ti ſturish tu vse, * bo ozha tvoj: *
dal ti bo doſt’ gnade, * nezh se naboj; *
ſhe ſdej ti dodejli, * kar dusha kol ſhelly,
* de l’ prosesh ti.
17. Sa shpiſho t’i bo dal * svoje telu, * de
b’se ti vezh na bal; * kar je hudu; * teb’
shenka sveto kry, * de be o greshnek
ti! pershl v’ nebu.
18. Svetu Reshnu Telu * pozhaſti ſdej! *

[Stran 104]
[104]
Vso hvalo JEſusu * ponishnu dej; * andoht
v’ tvoj’mu serzu * k’ svet’mu Sakramentu
* vsak’ dan gmirej.

XXII. PESM.

V’ katire se dusha Chriſtusu ſahvalle ſa njega
S. Reshnu Telu.

1. O ſhive Kruh! * a prave Bug! * koku
lubeſnivu viſhash! * tvoje Telu, *
kry inu mesu * meni dash, me s’ t’iſtem
shpiſhash.
2. Bres potrebe * se ſtvaril me’ * glih po podobi
tvoji: * poſtarvil se me’ * zhes ſtvaty
vse, * njeh podvergel oblaſti moji.
3. Meni ja! vse * shluſhit’ more * naſemli,
v’ vodi ’nu v’ luftu: * tize, ribe, ſverine
vſe * so m’i k’ shipſhi, ’nu k’ vesellu.
4. Al vse letu * ni doſti blu * tvoj’ veliki
dobruti, * sam sebe si * othl dat’ meni *
v’ svet’mu Sakramentu vſhyti.
5. Ne Cperubim[?][Coerubim], * ne Serafim * te’ ſamore
prejeti; * al jeſt revne * zel navredne
* smem te v’moje uſta vſeti.
6. Kok’ velik si! * kok’ veliki * so tud’ tvoji
plemeni! k’tir’ teb’ mozhno * s’ serza
gredo * is lubeſne prut’ meni.

[Stran 105]
[105]
7. Jeſt t’ ſrezhem vso * zhaſt, ’nu hvallo *
ſa tu lubu nagnenje; * ke bres dolſnoſti *
po obilnoſti * gnade ſlyvash zhes mene.
8. Jeſt te’ molem, * kolker morem, *
ſravn te’ poniſhnu prosem, leto gnado
m’dej: * de te’ jeſt vsellej * vrednu v’
mojmu serzu nosem.
9. Kruh Angelske! * v’ ſadne vojske * puſt’
se menu vrednu uſhyti: * srezhnu raiſhati
* pruti vezhnoſti, * tam tebe vezhnu
zhaſtiti.

XXIII. PESM.

Ignaziusa ſdihuvanje po S. Obhailu.

1. O Dusha presveta moj’ga JEſusa!
Odlozh’me’od svejta! ſtur me’svetega!
O Svetu Reshnu JEſusovu Telu!
Shpiſhej mene! bod’ m’i k’ iſvelizhanju!
2. Preſhlahtna kry moj’ga Iſvelizharja!
Napajej vsellej ti mene ſhejniga!
Voda, k’ se ventekla s’ njegove ſtrany,
Opper’ me od greha! zhiſt’ga ohrani.
3. Oh krish JEſusov, martra, ’nu grenka smert!
Tvoj shaz nej m’i bo (prosem) vselej odpert!
Ti mene poterdi toku slabega!
V’ terplenju, ’nu v’kriſheh ſturi mozhnega,

[Stran 106]
[106]
4. JEſus lubeſnive! oh vshlishi mene!
Uſemgor’ter me’skry v’tvoje svete rane
Gospud! nadopuſti nigdar! nigar vezh!
De b’ se ’chl lozhiti jeſt od tebe prezh.
5. Od mene weishati ſtur sovrashneka:
Stur’me srezhnu vmreti uwogga greshneka!
Oh! prosem poklizh’, ’nu vſem’ k’sebi mene!
De s’ ſvolen’mi vezhnu bom zhaſtil tebe.

XXIV. PESM.

Od Serza JEſusovega.

1. Bodi tavſhentkrat zheshenu
Od vseh nebeshkeh ſtvary:
Bodi hvalenu, lublenu
Na svejtu od vseh ludy
Serze JEſusovu
V’ svet’mu Sakramentu!
Is serzam, ’nu is shtimo bodi vsellej hvallenu.
2. Tu serze nas je lubilu,
Predn smo spoſnalli mi,
Se v’ lubeſni k’ nam nagnilu,
K’she rojeni nismo bli.
Serze JEſusovu itdr. koker ta perve bart.
3. Tu serze ſtoy odpertu;
K’ seb’ nas vabe, k’ nam hity:

[Stran 107]
[107]
Is buleſne je predertu,
Lubeſn od nas ſhelly.
Serze JEſusovu itdr.
4 K’ temu serzu tedej nagnimo
Nashe serza, ’nu v’ lubeſni
S’temiſtem se prov sklenimo
Sa vsellej, ſa vse nashe dny,
Serze JEſusovu itdr.
5. K’ temu serzu tud’ vſemimo
Vse nashe ſaupanje:
Le v’ tem’iſtem mi ishimo
Vse nashe potroshtanje.
Serze JEſusovu itdr.
6. V’ temu serzu vselej ſnaide
Se ves trosht, ’nu veselle,
K’durkol ozhe, ta ga najde,
’Nu dopoln’ svoje ſhelle.
Serze JEſusovu itdr.
7. Od letega serza dojde
Vsa sladkuſt tem svetnikam:
Tud’ od tega semkej pride
Vsa pomozh tem greshnikam.
Serze JEſusovu itdr.
8. V’ tu serze se ſaklenimo,
Sdej, inu nа vsake zhas,

[Stran 108]
[108]
JEſusa serznu prosimo;
De b’ se on vsmilel;
Serze JEſusovu itdr.
9. De b’ nam othl gnado dati,
V’ zaitu nashega ſhivlenga,
Vse pregrehe prov spoſnati.
S’ k’tir’mi smo shallil’ njega.
Serze JEſusovu itdr.
10. Po jęm se prov s’ serza ſgrevat’,
Spovedniku vse reſodet’:
Vsemu grehu se odpovedat’:
Ponovit’ noben’ga spet.
Serze JEſusovu itdr.
11. De b’ oppran’ na naſhi veſti
Skus njega presveto kry
Sa naprej bli njemu ſveſti,
Njen’ sluſhil’ vse nashe dny.
Serze JEſusovu itdr.
12. De b’ vsellej vrednu prejelli
Njega svetu Reshnu Tellu:
Lubeſnivu ga objelli,
Ter ſhivel vsellej v’ njemu.
Serze JEſusovu itdr.
13. Slaſt’ k’ b’mo mogli slavu vſeti
Od svejta , ’nu vseh ſtvary:

[Stran 109]
[109]
K’b’mo mogli vse ſapuſtiti,
De nas takrat naſapuſty.
Serze JEſusovu itdr.
14. De takrat pod ſtreho pride
Nash’ga slabega ſh’vota,
S’nam oſtane, de se snide
Srezhnu ta ſadna vojska.
Serze JEſusovu itdr.
15. Po tem de srezhne, veselle
S’tega revnega svejta
Nas is sabo gorri spelle:
Kjer je krej vsega vesella,
Serze JEſusovu itdr.
16. Sdej she enkrat skup’ rezimo
Is uſtmy, ’nu s’jeſikam,
Vezh is serzam, koker s’ shtimo:
O JEſus! dej gnado nam!
Serze JEſusovu itdr.

XXV. PESM.

JEſus, katirega so nashi grehi k’ ſtebru
pervesali, klizhe nasho dusho k’sebi,
njega lubiti.

1. Pole! greshnek to lubeſn,
K’tira v’ JEſusu gory,
Vdej se (ak’ nise ſheleſm)
Temu, kar t’i govory,

[Stran 110]
[110]
Per temu ſtebru oſtani;
Kam ti od njega weiſhish?
Kar prose ti se na brani,
Ozhe, de m’ odgovorish.
2. Vesh, kaj s’ eno bolezhino.
Takrat sem mogl preneſt’,
Kadar v’ martr globozhino.
Pershl sem, ’nu Judam v’ peſt:
Koker ti lazhni vovkovi
So se v’me ſagainali:
Koker ti ſtekli pesovi
Sem ter kje so tergali.
3. Jeſt pak sem, ked enu Jagn[e],
Zel krotak, inu volan
Movzhal, k’ sem prejemal rane:
K’ sem bil tepen, ’nu suvan.
K’der so me’ s’shtrikmy veſalli,
Volnu sem pred njimi ſtal,
K’der so me’ k’ smerti pellallil,
Sem ſa njm’ pokorn shl.
4. S’ tak’shno silo so ſazhelli
Nad menoj jeſo ſlyvat’:
S’ tak’ shnem serdam so napelli
Vso mozh ſa mene martrat’,
Koker de b’ bil ta narhujſhe
Z l’ga svejta reſwoinek.
Koker de b’ bil ta narvezhe
Njeh vseh skupej sovoraſhnek.

[Stran 111]
[111]
5. Tu lepu oblizhje moje,
K’tir’ Angelze ſveselly,
Sdej ſhalloſt od sebe daje,
Shpot, ’nu sramoto terpy:
Od smerdliv’ga ſapluvanja
Zhloveku podobnu ni;
Ta se m’i norsku perklanja:
Un’ ſt’ry hud’ga, kar ſhelly.
6. K’ daj moj syn! se je imellu
S’ enem mainshe vsmilenje?
Al komu se je godilu
Zel takſhnu resſhallenje?
Kaj sem jeſt nek komu ſturil?
V’ zhim’ sem mogl pregreshit’?
De b’ se ſdej toku pokoril:
S’ smertjo mogl se reshit’.
7. Tigram b’ se serze genilu:
Al ne tem hudobnekam;
En’mu kamnu b’ se bil vsmilel:
Vender ne tem greshnekam!
Al tud’ si Syn lubeſnivi!
Se bres vsega vsmilenja?
Al vsi, k’tir tega ſte krivi,
M’ nadaſte potroshtanja?
8. K’daj pregreshne syn bosh nehal?
K’daj pobulshal bosh tvoj ſtan?

[Stran 112]
[112]
K’daj bo konz teh tvojeh grehov?
Kok’ dolg’ s’ nijmi bosh obdan?
Tok’ tedej nezh naporajtash
To mojo prelyto kry?
Toku ti zel nezh namarash,
De nad t’boj se poguby?
9. Morebit’ she ni ſadoſti
Sgaiſhlanu moje Telu?
Sej s’ vid’jo ſhe zel koſty:
Nezh ni ſdravu, nezh zelu;
Shlaki, ’nu ran globozhine
Od glave noter do nog:
Povsod so ſgol bolezhine
Tolkajn me koshta tvoj dolg.
10. Semla, nebo obſhalluje
JEſusa v’ svoji hryvi;
Le sam greshnek naklaguje,
Deslih JEſus ſa’n terpy.
Oh Chritiani! ſem tezite!
Objokujte JEſusa!
S’ ſgrevanem serzam rezite,
Mi vsi smo krivi tega.
11. Chriſtus JEſus! ti s’ premagal,
Mormo vsi skup spoſnat’,
Sdej nobedn se nabo upal
Tvoj’ lubeſni ſuperſtat’;

[Stran 113]
[113]
Oh kolkain smo mi ſallili!
O nasrezhni tiſte zhas!
V’ k’tir’mu nismo te lubili,
Ke tolkajn se lubil nas.
12. Sdej o JEſus lubeſnivi!
Tebe lubit’ sklenemo,
Tu, dokler bodemo ſhivl,
Sa vsellej oblubemo;
Kar smo ſtrili, nam obpuſti!
Tu ſgrevanu serze ſhelly.
Dej pomuzh nashi slabuſti!
De b’se prov pobulshali.

XXVI. PESM.

Od JEſusa na kriſhu umerjozhega.

1. Sem greshneke tezite! * poglejte JEſusa!
* roke, noge perwyte * na tram
tega kriſha! * groſovitnu je reſdjan, *
poln ſhlakov, inu ran, kite, ſhile
reſwyte; * kry je odtekla vsa.
2. Reſglejte ſdej vse glide * sivnu pretegnene,
* glih tem ſtrunam napete * vseh bolezhin
polne; * vsak udek je ranen, *
reſsekan, reſtepen. * Ak’ mor’te, shteite
ſhlake; * shteite bolezine.

H


[Stran 114]
[114]
3. Njegova sveta glava * s’ ternjam reſwodena,
* vsa slivaſta, ’nu plava * s’kryvjo
prevlezhena, * vshesa polne hryvy * tud’
ſalyte; * njega podoba prava * je
ſgin’la, vse pręjshla.
4. Od nog noter do glave * ſgol rana, inu
ſlak, * ni koshe zele, ſdrave: * zel
ſh’vot je ves enak, * Oh! je en zlov’k
leta? * K’du s’ vas njega poſna? * kar
so ozhy nam dalle: * en zlov’k she ni
bil tak.
5. Snotrej she vezh teſhava; ſgol ſhalloſt,
’nu britkoſt; * serze le v’ morju plava: *
morje je ſgol grenkoſt: * trosht je ſashpot’vanje,
smeh, ’nu preklin’vanje, *
Judam polnem sovrashtva * she vse tu
ni ſadoſt.
6. JEſusa sivnu terplenje, * ’nu vsa prelyta
kry, * vseh martr dopolnenje * tok szira,
posushy, * de’ga ſheja mozhno, ter ſnotrej
pezhe ſlo, *ſa trosht, ſa reshladenje,
* s’ jes’ham ’ga en Jud poy.
7. ’Nu ta, k’tir’ vsem ſhallaſtnem,* szer
troshte vendejly: * ja! tem bel ſapushenem
* tud’ bel k’ pomozh’ hity, * ta nebeshke
Ozha * sam’ ga svoj’ga Syna * ſapuſty,
’nu zel s’ nobenem * troshtam naſveselly.

[Stran 115]
[115]
8. Tok’ JEſus od Ozheta * bres vs’ga troshta
pushen, * od pregreshnega svejta * s’vsem
martram napolnen * na kriſhu tu visy, *
v’martrah se ves topy: * mozh na bo mar-
tram odvſeta, * de be JEſus zel vtoplen.
9. Pole! JEſus ſhe vmira, * vſokraſt, vse
mozh ſguby, * mertvashke put se ſbira, *
ſaſtalle so ozhy, * obras ves spreminen, *
bled, inu skup paden: * sapa se ſhe ſapira,
ſdej on dusho puſty.
10. Sdej greshniki sposnaimo, * kaj nasha
pregreha ſt’ry, * s’serza njo obſhalluimo,*
De b’do tud’ solſne ozhy; * koku hude
navarne * so ble nasbeh dush rane! * ſa
katire mi ſdej vid’mo, * de sam Bug tolk’
ran terpy.
11. Inu tega vse dobrute, * vse miloſt’
poln’ga Boga : * tega ſa nas tak’shne martre
* terpejozh’ga JEſusa, * na b’mo tud’
obſhall’vali? * na b’mo zhesn’ jokalli? *
b’nas ferdamale te skale, * tu nebu, ’nu
ta ſemla.
12. Skalle so se reſvallile, * ſtresla se je ſem-
la, * nebesa to ottemnile, * nozh ves dan
je pokrylla; * vse ſtvary so ſhalluvalle,*
ſtvarneka objokuvalle, * nashe serza be

H2


[Stran 116]
[116]
mein ſt’rile, * k’ so dolſhne smert’ JEſusa?
13. Oh! o JEſus lubeſnivi! * s’tvojo martro
napolni nas, * de, dokler bomo ſhivi, *
b’mo zhe te’ ſhall’vall’ vsak zhas’: * tude’
b’mo ſhall’vall’zhes sebe: * na b’mo vezh
ſhallil’ tebe, * mi smo tvoje smerty krivi.
* Oh odpuſte! vshlishi nas.
14. JEſus! tvoje terplenje, * tvoja smert
pregrenka, * k’bo naſheh dush lozhenje, *
Dej! de b’ nam k’ nuz’ pershla; * tvoja
predraga kry * nej nam to gnado ſt’ry: *
De gor’ v’ vezhnu ſhivlenje * srezhnu
nas perpella.

XXVII. PESM.

Od zelega Chriſtusovega terplenja.

1. Gori o Chriſtiani! * nabodte tok’ ſaspani!
* pogleite! kaj JEſus ſa nas terpy:
kolkajn sdihuje, * ſhalluje: * v’ britkuſti
se topy, * kryvave put puty. * K’
du ſt’ry? nash greh.
2. Doli je pokleknil, * k’ svojem Jogram je
rekl: * moja dusna do smerte je ſhalloſtna.

[Stran 117]
[117]
K’ozhet, je molil * iſvolil * vse grehe na
se vſet’: * odresht’ zel volne svejt. *
K’du ſt’ry? nash greh.
3. Kumej gori uſtane, Judesh ſhe k’ sebi
vſame * werizhe. Viksh’ Farje, ’nu,
Pisarje: on Jude viſha, * se bliſha * ter
’ga oggovory *: * ſdrav bodi moiſtr ti! *
K’du ſt’ry? nash greh.
4. Jogri so se ſoalli, * inu vsi skupſweiſ halli,
* vender Petr od delezh ſa nijm gre;
on’ga spremluje,* ſhalluje; * k’ ſadnem
se tud’ ſguby, * trikrat ga ſataij. K’ du
ſt’ry? naſh greh.
5. Judji so se ſbralli, * JEſusa ſo ſveſalli *
is’shtrikami s’ketname, inu s’ verv’my,
varnu pellali, * derſhalli. * k * en’mu
ſtebru vlekli, * inu tamkej slekli. * K’ du
ſt’ry? nash greh.
6. So ’ga ſasramuvalli, * groſnu so’ga gaiſhlali,
* od glave do nog vsega reſdijalli;
on terpy volnu, * pokornu. * de se vidjo
koſty, * zhloveku podobn ni. * K’ du
ſt’ry? nash greh.
7. K’du h’ solſe natakal,* ke b’ vseh njego
veh ſhlakov * shtivenje, ’nu groſo si prov

[Stran 118]
[118]
k’ serzu vſel? on ſgaiſhlan ſtoy, * omedly;
* ſhe krono pledejo. * na glavo denejo.
* K’du ſtry? nash greh.
8. V obras so ’ga wyli, * v’ glavo so ’mu
ſawylli * to krono shpotlivo, ’nu wodezho:
to so terdili * ranili * njega sveto
glavo; * al she konza na bo? K’du ſt'ry?
nash greh.
9. Glejte! o Chriſtiani! * kaj she ſt’re ti
Tyranni: * is shpotam, ’nu smeham plujejo
vain, od nog do glave * bres rane *
ni njega zele ſh’vot, * ſhe dellajo s’njim
shpot. * K’du ſtry? nash greh.
10. JEſus skor’ pogine * od groſne bolezhine,
* vender more ta krish na ramo vſet’,
k’tir’ga tud’ rane * ra rame * noter do
teh koſty; * al she ſadoſti ni. * K’du ſt’ry?
nash greh.
11. Vezhkrat je dol’ padl, * ’nu se je mozhnu
vdarel * vender more ta krish she
dalej vlezh; vse ſt’ry pokornu, * zel volnu,
* aku lih dobru ve, * de njemu k’
smerti gre. * K’du ſt’ry? nash greh.
12. Gor’ na hrib pervlezhen, * shpotlivu spet
ję slezhen, * ſa roke ’nu noge na krish

[Stran 119]
[119]
perwyt. Oh vsi sem peidte! * pogleite! *
ſhe je na krish respet, * pole! ſhe ſazhne
mret’ K’du ſt’ry? nash greh.
13. JEſus ſhe na hriſhi * ves ſmartran po vsi
viſ i,* vęs ranen, kryvav, bled, mertv
visy. Oh! ſdej jokajmo! * plakajmo! *
naſt’ rimo vezh greha, * ke on ſt'ry vmret’
Boga. * K’du ſtry? nash greh.

XXVIII. PESM.

Greshneku se Chriſtusovu terplenje naprei poſtavla,
de be v’ se shl, inu se spokoril.

1. Pridte semkej vsi Chriſtiani! * mozhnu
si k’ serzu vſemite! * kolkajn je
JEſus s’ lubeſni * ſa vas ſturil, reſgleite,
* Vso pregreho zel’ga svejta je othl
na se vleti, * deb’ mi ſhivelli je mogl
sam JEſus ſa nas vmreti.
2. JEſus je vsem to pravo pot * prut’ nebesam
pokasal; kar je uzhil, je on povsod *
nam k’ nauku v’ dijanju skaſal. De b’ po
njegoveh ſtopinah imelli mi hoditi * inu
njega zhes vse rezhy is serze prov lubiti.
3. JEſus naſh’ votu polhen ran: * na dushi
poln britkuſte, * njem ni pretekl ne en

[Stran 120]
[120]
dan * brez martre brez grenkuſte;* ’nu ti
pak ſhellish vſhivati veselle tega svejta?*
prevſetno ſaverſhesh letu, kar t’i JEſus
obeta.
4. JEſus na kriſhu visejozh * greshnike ksebi
vabe: * ſhe s’ smertjo rina, terpejozh,
* she na nas na poſabe; * respel
je ſhe sveje roke greshnek! tebe ob
jeti; * al męn’sh, de more JEſus she
kej vezh ſa te terpeti?
5. JEſus svoje svete ozhy * ’zhe v’ smerti
ſdej ſapreti: * ſavolo tebe njeh ſhelly * she
ſdej enkrat odpreti: * de be tebe o moj
greshnek! MArii perporozhil, * predn
ozhet’ nebeshkemu bo svojo dusho
ſrozhil.
6. MAſia pod kriſham ſtoy, * k’du bo ſhalloſt
iſmirel? * v’ grenkuſt’ se nje serze
topy: * kdu b’ ſgruntal tu jeſiru? ona*nje
soſs polne ozhy gor’ k’ JEſusu uſdiguje,*
dokler le ta je bil njen shaz, po k’tir m’
tolkajn ſhalluje.
7. Kolker je v’ serzu lubeſni: * tolk’ ſhalloſte
je tudi, * kjer se more tu ſgubiti, *kar se
is serza lubi, * o Mat’! tvoje serze zhes
vse je JEſusa lubilu: * ſa tu je tolkajn
grenkuſte tvojo dusho pokrylu.

[Stran 121]
[121]
8. Sonze, luna, zelu, nebu * is MArio ſhalluje,*
vse kryvavu, inu tęmnu* nje ſhalloſt
oſnanuje: * te skalle se respokajo
tvoje serze se nozbe, * vse ſtvary se
reſjokajo, ’nu teb’ se ni mogozhe!
9. Peidi greshnek! v’ tvoje serze, * jeinej
enkrat greshiti, * spomni, kaj je mogl
ſa te’ * JEſus sa kriſhu ſt’rili:,* tvoje
grehov polne ſhelle is serza prov ſapuſti,
* tok’ bodesh vredn uſhivati te
nebeshke sladkuſti.

XXIX. PESM.

Od Kriſhovega pota.

1. Oh lesem vse ſtvary! * glejte! kaj se
gody, * ta, k’tir’ vas vse ſhivy, *
groſne martre terpy.
2. Ves ſgaiſhlan, ſapluvan, * s’ ternjam
k’ shpotu kronan * bo pred sodbo pellan,
* nadolſhn k’ smert’ zhes dan.
3. She gre. ſhe bode gnan, * nausmilenu
suvan, * s’ teshkem kriſham obdan, * Tu
ſr’ry tvoj greshne ſtan.
4. Pole! ſhe ommaga,* pade na terde tla; *
kaj se godit’ le ſna? * pota she doſti ima.

[Stran 122]
[122]
5. Oh MAria! zhe smem: * prezh prezh s’
troshtam tvojem! * klagujesh, jokash,
vęm, * martro ’mu gmirash s’ tem.
6. JEſus namore vezh, * vsa mozh, vsa
kraft je prezh. * Simon! var’ se odrezh’ *
pomagat ’mu krish vlezh’.
7. Sam spet s’ kriſham obdan,* s’ kryvio
vęs premalam * brishe obras poln ran. *
Ta peld bo nam vsem dan.
8. O kaj ſhalloſtnega! vid’ mo v’ drugezh
Boga * s’ kryvjo prelytega, * na tla powytega,
9. K’du b’ ſhalloſtne ſhene! *s’ vam’ na-
tozhil solſe? * al on prav’: ne zhes me’:*
jokajte se zhes se.
10. Trekezh potren leſhy; * zbudu! de
she ſhivy, * mor’te le Judji vi * bit’
tok’ navſmileni?
11. S’ ſhovzam bo napajan,* slezhen bo
ſasramuvan, * poln ſhlakov, inu ran; *
poglej (zhe moresh) vajn.
12. Na krish bo ſlo respet, * ſhil’ze ſnash
vse preshtet; * poglej! kaj more spet *
JEſus ſa te terpet.

[Stran 123]
[123]
13. V’ britkuſti tu visy: * mertvashki put
putv, * ſhallujte vse ſtvary * ſdej Bug
dusho puſty.
14. Sdej Mate! k’ teh’hitim: * tvoj’ga Synu
ſhellim; * s’ vama, dokler ſhivim, *
rad jokam, ’nu terpim.
15. Tu ſa nas mertvega * molimo vsi Boga,
* tud’ poloſhimo’ga * v’ grob nashega
serzá.
16.O JEſus hvalla ſdej * bod’ teb’, inu
vsellej: * skus tvoje smert nam dej*
lubit’ te’ vekumej.

XXX. PESM.

Od sedem JEſusoveh besedy na kriſhu.

1.Vsi vi, k’tir greſte po ti zeſti. * verſhite
sem vashe ozhy! poglejte,
na letem meſti * se ſdej gode ſ’ene zhudne
rezhy; * zhe ena ſhaloſt: * zhe je ena
britkoſt koker je ta, k’tiro MAria je pre
ſtalla, * kader je tam pod kriſham ſtalla, *
vsa ſhalloſtna, inu objokana.
2. Oh! k’du je ta, k’tir’ more srezhi: * kaj
zhutila je t’iſte zhas? * njen’ serze so

[Stran 124]
[124]
derli mezhi * kje ſhliſhala ona s’ kriſha
ta glas, * JEſus na kriſhi * po zhudni viſhi
* to smert ſtury; semlo, nebu na prizho
klizhe, * k’ nebesam vſdigne tu oblizhje;
besedy sedem ſdej on govory.
3. Sdej ti greshnek semkej pertezi! * poshlushej
sedm besedy, * katire JEſus
ozhe ſrezhi, * dokler she na letem kriſhu
visy * Pervu poshlushej! * lebn pobulſhej!
* tu prose ozha! k’tir se polhn miloſti,
* tem greshnekam ti ſdej odpuſti; *
ſakaj ony navedo, kaj dellajo.
4. Druga beseda je ta bila, * k’tiro je ſrekl
JEſus tam: * veselle v’ serzu obudila,
k’je govoril s’tem desnem Shaharjam, *
zhe s’lih na kriſhu, * bosh v’ Paradiſhu *
s’ mano nezoj; tu je tvoja pokura ſt’rila,
de t’i je svet Raj ſadobila, tebi, ’nu tudi
vsak’mu greshneku.
5. Avbe ſhalloſt je prevelika, JEſus ſdej
v’ trekezh govory; * en mezh v’ MAriansku
serze vtika, * kjer Jannesa MArii
perporozhy. * Shena! ſa moj spomin *
Jannes bo ſdej tvoj syn * nu greshneki.
Maria! ti se sdej nasha mati; * mi tebe
ozh’mo vsi spoſnati * sa nasho mater,
’nu besednizo.

[Stran 125]
[125]
6. Zheterta je leta beſseda, * katiro JEſus
govory; * na tu ſemla prov poseda, *
ke njen’ odreshenik tulkajn terpy; * moj
Ozha! ’nu moj Bug! * pomagej s’ teh
nadlog * tvoj’mu synu, moj Buh! ſakaj s’
mene ſapuſtil? * ke greshnekam bosh ti
odpuſtil, * fa katire tak’shno martro terpim.
7. Studenzi vsi skup sem tezite! * vash
ſtvarnek ſdej ſhejo terpy: * kar prose,
hitru vi’ mu ſt’rite; * peto besedo ſdej
on govory; * me’ ſheja prov mozhnu,
deit m’i pyt’ rozhnu! * tu prose on; al
nameſt lete ſrishne vode * en Jud gobo
na sulzo nawode, * s’ Jes’ham, ’nu ſovzham
Jeſusa poji.
8. JEſus, ke jeseh je pokusel, * t’iſt’ga ni
othl pyti vezh, * plasno shtimo od sebe
spuſtil, * ke othl je sheſto besedo ſrezh:
vse je dopolnenu, * kar je blu pisanu * od
Prerokov; de Meſtias na svejt bo pershl:
inu nas bo vse skup odreshil * od vezhne
smerte, ’nu pogublenja.
9. Stvary vse skup se ſdaj jokajte! * JEſus
is smertjo rinal bo; ſadno besedo poshlushaite!
* ſrekl njo bo zel is shtimo
glasno; * ozha! is vse mozhy * tvoj syn
t’i porozhy * dusho svojo. JEſus letu nadolſhnu

[Stran 126]
[126]
jagne * svojo glavo na ſtran ſdej
nagne, * Ozhetu da v’ roke dusho svojo.
10. Oh vsi Chriſtiani premisluite * shaloſt
Marie Divize! * Jeſusa v’ smerti objokuite!
* K’ njemu nagnite vi vashe serze.
Shalloſtna Mati * ta nam ’zhe dati, * ſhalloſt
svojo: de tukej bomo ſhalluvali, *
tamkej bomo veselli ſtalli, * zhaſtili s’
njo Boge na vekomej.

XXXI. PESM.

Na dan ſhalloſtne Matere boſhje.

1. Oh ti ſhalloſt prevelika! * ti se namorezh
iſrezh * zel od noben’ga zloveka;
* ke se velika prevezh, * k’tiro
morem jeſt terpeti * v’ moj’mu serzu
matern’mu, * ke ſdej morem slavu vſeti
* od moj’ga lub’ga Synu.
2. Oh! ti britkuſt, ſhalloſt, teſhave * ſdej moje
serze topę, * ke od mene slavu vſame,*
inu ſhe k’ ti smerti grę; * k’tir’ga sem na
svejt rodila, * ta bo skorej k’smert pellan,
* k’tir’ga sem narvezh lubila, ta bo
od Judov kriſhan,
3. Oh! moj syn slezhen, ’nu gaiſhlan, *
s’ ternjam kronan tam ſtoy * ſa dobrute

[Stran 127]
[127]
s’ranam lonan, * de se ’mu vid’jo koſty.
Oh! h’ komu ozhem ſdih’vati * v’ti tuk’
silni nagloſli? * kje ozhem moj trosht
iskati * v’ti veliki ſhalloſti?
4. JEſus je szer spet oblezhen; al pverv’mu
podobn ni, * ſhe je s’kriſham venkej
vlezhen, * oh! koku se men’ gody! * serze
skorej ozhe pozhit’, * inu terda ratat’
kry, dusha se ſhe ozhe lozhit’, * ke moj
syn tolkajn terpy.
5. Oh! JEſus moje veselle * ſhe na kriſhu
respet viſy; * ſa tu tud’ moje ſhivlenje *
ſdej tako silo terpy; rada b’ othla s’ njim
terpeti; * al tu vola boſhja ni: * rada be
othla s’ njim vmreti; * al tu on na perpuſti.
6. Oh! prejoh! JEſus ſhe vmira, * ſhe se
vid’ ta mersl put, * k’tir’ s’ mertvashkeh
britkuſt ſvira, * men’ obſtat’ ni vezh tu
spud. *Oh! de b’ mogla k’ njemu prid’ti.
ke nima, kam b’ glavo dijal; * na pers’
b’ othla nasloniti, * na k’ tiren je vezh
krat spal.
7. Oh! JEſus moje ſhivlenje! * ſhe na kriſhu
mertv visy! * tu ſt’ry meni tak’ terplenje.
* de me’ skor’ dusha puſty. * Pole!
ſdej sem dopolnila, * kar je Simeon prero

[Stran 128]
[128]
kuval: * ke sem v’ sebi obzhutila, * de je
mhze dusho prederl.
8. Spet sem JEſusa dobila; * al dushe vezh
v’njemu ni: * is solſame ’ga bom vmila,
k’ je polhen ran, ’nu kryvy * O de be
bil saj objokan * od nahvalleſhneh ludy,
ke je ſa njeh tolkajn ſmartran, * de zhlovek’
podobn ni!
9. O Jeruſalemske hzhyre! * kaj mi ozh’mo
ſdej ſazhet’? * prezh je vse nashe veselle;
* ke je JEſus nam odvſet’. * Nozh, ’nu
dan bomo jokalli; * ke nas nezh na ſveselly,
* is solſam’ bo meishalle * nashe
pytje, ’nu jędy.
10. O vi lubeſniv’ Chriſtiani! * imam ſhe
britkuſt ſadoſt’; na bodte taki tyranni, *
de b’ m’ gmirali ſhalloſt * s’vashemi velik’mi
grehmy * s’k’tir’ mi syna kriſhate,
’nu mene v’ britkuſt, ’nu revi * s’grenkem
ſhavzham shpiſhate.
11. Oh spoſnamo Mat’ ſhalloſtna! ſhallili
smo te’ ſadoſt’; * nozh’mo vezh’ bod’ nam
miloſtva! * dejli s’ nam’ tvojo ſhalloſt!
ſravn tud’ poniſhnu pros’mo, * deb’ ti
nash trosht, ’na pomozh * v’ vseh teſhavah,
dokler ſhiv’mo * narvezh: k’pride
ſadna nozh.

[Stran 129]
[129]

XXXII. PESM.

Od ſhaloſtne Matere boſhje.

1. Kam je nek’ tvoj lube ſginel?
O lepa med ſhename!
Tvoj lube kam se je uſdignel?
S’ t’bo iskat ’ga ozh’mo mi
Ta narlepsh’ se imęnuje,
Je lep bel, ’nu erdezhkaſt;
David od njega prizhuje:
De ’ma v’uſtah gnade zhaſt.
2. Vid’li smo’ga, al zloveku
Sdej on vezh podobn ni:
Vso lepoto je on slekl:
Ni vezh t’ſti, ktir’ poprej:
Nezh ni ſdrav’ga od verh glave
Do podplat’ njegoveh nog:
Shlaki, ’nu rane kryvave,
Otoki povsod okrog.
3. Vid’li smo’ga vmirajozh’ga
V’ sredi dveh reſwoinekov:
Shlishali smo ſdihajozh’ga,
Ke na pomozh je klizal;
Zhakal je, dokler ves ſmartram
Svojo dusho je gor’ dal.
Oh! tvoj lube, ino zartan
Syn na kriſhu je saſpal!

I


[Stran 130]
[130]
4. Kaj se je ta zhas godilu
V’ tvoj’mu serzu? o Mate!
Ta zhas se je ja! spolnilu:
De ta mezh te ſhalloſte
Tvoje dusho je presunel,
(Koker Simeon govory)
Sa Kraylizo t’ je ſturil
Marternekov bres kryvy.
5. ’Nu kok’ be tebe na rani!
En toku wodezhe mezh,
K’tir’ga sam spomin je v’ ſtanu
Nas reſranit’ tok’ delezh!
Nas tolkajn globoku ſwode;
K’ smo terdi, ’nu jekleni:
Kaj v’ tvoj’ dushi ſturil bode
Tok’ mehki, ’nu vsmileni;
6. Kom’ tedej te’ bom perglihal?
Shalloſtna pred vsem’ ſhenam’!
Kok’ tvojo britkuſt popisal?
O narlepsh’ med’ Divizam’!
Koker morje je globoka
O Mate! tvoja ſhalloſt,
Silnu vel’ka, inu shroka;
K’du ſgruntat’ njo ſna ſadoſt?
7. K’du tebe more potroshtat?
Ke troshta na dopuſtish;

[Stran 131]
[131]
K’du is tega morja led g’vat’,
V’ k’tirem’ se vsa ſatopish?
O kaj ſ’ en’ ſtrashni valovi
Tu serze reſwyajo!
O kak’shni sivni vetrovi
Na vso ſtran obrazhajo!
8. Gleite o vi vsi popotni:
Ak’ se ſnaide glih britkuſt:
Ak’ vaſha ſhalloſt o srotni!
V’ seb ’ma tako grenkuſt?
Ne vezh lepo, ampak grenko
Sa naprej me imęnujte,
K’me’ napolnil je s’ grenkuſtjo
Ta Gospud objokujte!
9. Tok’ ke troshta gor’ na vſamesh,
O ti Mat’ perſhaloſtna!
Pros’mo, de tudi nas ranesh
S’ mezham tvoj’ga terplenja;
Stur’ nas tudi s’ tabo ſtati,
’Nu ſhall’vati pod kriſham:
Po tem vezhne trosht vſhivatl
S’t’boj, ’nu s’tvojm JEſusam.

XXXIII. PESM.

Od zhiſtiga spozhetja M. B. Marie D.

1. Oh! kok’ silnu ſhellim * zhiſtu spozhetje
* bres vsega * madeſha * prov pozhaſlit’!

I 2


[Stran 132]
[132]
* teshku se podſtopim ſazhet’
tu petje: * k’ se bojm, * de na ſt’rim,
kar m’i je ſtr’rit. * Al deslih moj ſhnabli
so preslabi, * dolſhnuſt me’ sile ſazhet’;
hvalleſhnoſt ſt’ry ſapejt’; tu me’ vabi.
2. Pridte hzhyre Sion! * pogledat’ venkej*
Divizo * Kraylizo, * vasho Gospo; * ſgudne
ſveſde njen’ tron * zhaſte vse skupej:
nad njo se * mejsz, sonze ſavſamejo:
vse l’pu njo oggleda, * zhude, ſhelly,
nad njo bres nehanja * vsa dershina boſhja
* se ſveselly.
3. Smert sklenena je szer, * vsem je preſtati;
greshili * k’ smo bli zhes to prepovd,
* al posebna Eſther! teb’ se ni
bati; * ke ſa vse, ne ſa te’ * je ſapovd.
Ti s’ na bosh smert’ skus’la, teb’ se ni
bat’, bliſ’ te’ na bo pershla; * k’ s’ moja
perjatelza: jeſt sem tvoj brat.
4. Ti hvalla Iſrael! * ti zhaſt Jeruſalem!
mozh tvoj’ga * se folka, de na pade.
Prizho da Gabriel * leſtnuſtam tvojem:
de s’ zhiſta, * nu svete, polna gnade * karkol
je zhednega, v’ teb se isjide: * kar je
zhaſtitliv’ga, kar je posebnega, * v’teb’
se ſnaide.

[Stran 133]
[133]
5. Svitluſt brez ſahoda * pravega sonza! * ti
luna * usell’ polna, k’na pojema ti se una
voda ſhiv’ga ſtudenza * od svete Trojize
ſaſuam’n’vana: * med ternjam lilija, ſhivu
dervu: ti vsellej se zvedla, * obilnu
pernesla * lep’ga sadu.
6. Glasu hudizhov’mu * meſta ni dalla; ke
pershla * je boſhja gnada naprej. Tok’
je poirban’mu * grehu vweiſhalla, od
svoj’ga od ptui’ga * madeſha frej: tok’
je kazhi srezhnu * glavo ſterla: toku je
groſnemu * Juditn Holoſernu mozh odvſella.
7. O barka Noesa * med gmein povudnam’
is zel’ga, ne gnil’ga * lesa usigdar, de
njo boſhja jeſa * is tem potopam ni vdarla,
teb’ hvalla * bod’ ſvelizhar! kar se
je ſraimalu, moglo, ſhallu, * letu se je
othlu, * MArii skaſallu, * ’nu ſgodilu.
8. Od greha offrajana * od greha shkode
v’ spozhetju, tud’ v’ roiſtvu, * potler
vsellej: * v’ gnadi poterdena! te’ greh
na ſwode, ſvolena, ſhegnana * na ve
kumej; ke nigdar sposnalla * nise moſha,
se tok mat’ ratala, * de s’ D’viza oſtalla
bres madeſha.

[Stran 134]
[134]
9. Krotka golobiza * v’ uſtah pernese to
vojl’ko * v’ barko, naprav’la myr, Stur’
nam zhiſta D’viza: * de Bug ſanese: de
proshen * bo vsmilen, da gnade zir;
ſavl’ tebe o svitla! bo pregledal; * k’ s’
’mu vsellej dopadla: * vsellej nadolſhna
bla, * nam bo shonal.

XXXIV. PESM.

Od Roiſtva M. B. MArie Divize.

1. Mi se vsi dons vesellimo; ke je MAria
rojena bla: * s’ serza njo vsi skup
pozhaſtimo. * k’ nam je boſhjo miloſt
pernesla. * Greshnek na boj se vezh!
Bug je ſavernil mezh, potroshtan poidesh
od letod prezh.
2. Koker ta ſjutrenja daniza * prihod t’ga
sonza napovduje: * toku ta nov rojena
D’viza * Odreshenika oſnanuje. Nej se
vse vesęlly! ’nu MArio zhaſty! * k’tira
zel svejt tok’ reſveselly.
3. Ta irbshena je bla ſgublena * skus nasho
Marter Evo popred; * nam je pak MAria
rojena k’tka nam irbsh’no ſadoby spet;
k’ je ona ſvolena * Mat Syno boſhjega,
Odreshenika zel’ga svejta.

[Stran 135]
[135]
4. O ſtarſhi tavſhentkrat presrezhne! svete
Joham, ’nu sveta Anna! skus vas je othl
ſt’rit’ Bug vezhne * ſazhetk nash’ga ſvelizhanja;
ke se ta vasha hzhy * sa tu na
svejt rody: de nam ſvelizharja dodejly.
5. Sa tu je ona v’ svoj’mu rojſtvu, * koker
perhodna Mate boſhja, * s’sabo pernesla
tak’ wogatſtvu * gnad, inu darov svet’ga
Duha: de ſhe takrat ona * del’zh je premagala
* svetluſt t’ ga narviksh'ga An-
gela.
6. S’tega je doli vſet’ ſadoſti: kok’ delezh
je MAria pershla * v’ boſhji gnadi, inu
v’ svetoſti; kolk tedej je Bogu dopadla;
dalej se sklent’ t’ puſty: * kolk’ ma ona
mozhy * od Boga sprosit’, karkol ſhelly.
7. Oh! kolkajn mi per tem imamo * serzhnega
troshta, ’nu vesella! k’ ſa nasho
mater tud’ spoſnamo * tok’ je per Bogu
tok’ mogozhna; al de tud nje miloſt
ni mainsh’, ked mogozhnoſt, v’ dijanju
nam skaſhe ona ſadoſt’
8. Ona sdej v’ nebesah prebiva, * tam gor’
ſa nas greshneke skerbi, tolaſbe nje prelub’ga
Syna, * de se on zhes nas ra resserdy.
* Gorje, ’nu vę b’ nam blu, * ke'b

[Stran 136]
[136]
nje proshne na blu! * Upanje be
blu gvishnu slabo.
9. Sdej pak, ak’ se lih greshnek narvezhi,
tavſhentkrat tud’ vredn pekla, * terdnu
upej miloſt dosezhi, * Maria t’njo bo ſa
dobila, * ona t’ sprosila bo: * de bohsodshl
peKlo, * zhe vender sluſhil nje
bosh ſveſto.
10. Al greshnek! tu je zel potrebnu, * zhe
ti pomozh MArie ſhellish: * de na upash
na njo preuſetnu: * de tud’ vso mujo sam
perloſhish, * zhe le upas na njo * le njo
prosesh skerbno, * sam se pak len: na
pridesh v’ nebo.
11. Mi tedej s’boshjo gnado ſt’rimo, * nashi
slabuſt’ kar je mogozhe: * sa pomuzh pak
k’ MArii upijmo, dat’ njo ſamore, tudi
ozhe. * Imamo ſhleht navade, * vse sorte
skushnave? * b’mo premagal’ skus Mario
vse.
12. Narvezh, kader tu zhasnu mine: * k’der
pred ozhmy bo ſtalla vezhnoſt: takrat
prosimo, de k’ nam pride * MAria, ’nu
nam skaſhe miloſt. * Na bojme se ta zhas,
zhe bo ona per nas, * bomo tud’ mi
s’njo na vezhne zhas.

[Stran 137]
[137]

XXXV. PESM.

Od Matere Boſhje, katire je Angel
Gabriel zheshenje pernesl.

1. Eno novo poshto, inu veselle
Is nebes na semlo Gabriel nese:
Zheshena MAria! vseh Diviz en zir!
Od tebe bo rojen JEſus: ta nas myr.
2. Moj Bug! kaj je tu ſ’en glas? kaj ſ’ ena luzh?
K’du ozhe pridt’ k’ men’ v’ mojo kamro to nuzh?
Saklenene vrata, ſaperte okna.
K’du m’i na da gmaha zhaſtiti Boga?
3. Maria Diviza! nekar se na boj!
Jeſt pridem vesele oſnanit’ nezoj:
Ti bodesh spozhella: rodila Syna,
Katir’ga si prose nebu, ’nu ſemla.
4. Kok’ more tu biti? na sposnam moſha,
Rajshi ozhem vmreti, ked nosit’ syna.
Jeſt sem rojena oſtanem toku.
5. Nekar se na vſtraſhi MAria tega!
Kar bodesh nosila, bo od svet’ga Duha.
Ti bodesh spozhella bres vs’ga madeſha,
Koker se rojena, oſtanes zhiſta.

[Stran 138]
[138]
6. Moja pamet namore ſgruntat’ letu.
Vender se ſdej v’roke dam moj’mu Bogu:
Jeſt sem ena dekla mojga Gospuda;
Nej bode spolnena tvoja beseda.
7. Kumje je tu ſrekla, ’nu ſdaiz JEſusa
Je ona spozhella od svet’ga Duha;
Tezite greshneki! zhaſtite Boga!
V’ maternem’ telesu Boga zhloveka.

XXXVI. PESM.

Maria morska ſvesda, al ſgodna Daniza.

1. Ave o ſgodna Daniza! * poſdravlena
bod’ Diviza’ * Mate nashega Boga!
Ave o nebeshke vrata! * skus tebe Bug
zhlovek rata, * ’nu k’ nam pride, * seb’
nas uſdigne, * odpre nam vsem nebesa
2. Kar nam Eva je ſgubila, * se ti ſupet ſadobila,
* skus tvoje pervolenje; * kjer
Angel t’i je oſnanil: * bo teb’ od Boga
danu, * de spozhella, * ’nu rodila * bosh
nashe ſvelizhanje.
3. Ta lube myr nam poverni! * selpem te
temme reſgerni! * vjete s’ jezhe ven spelli!
* odſheni od nas vse hudu * ſupernu,
inu navarnu * vse nam dobru * inu varnu
sprosi, inu dodejli.

[Stran 139]
[139]
4. Ena mate se nam skaſhi! * zhes nas jeſnega
tolaſhi * Boga Synu tvojega! * k’tir’
nam je od tebe rojen, * s’ tvojem svetem
mlekam dojen, * prosi njega, prosi tvoj’ga
Synu pervu rojenega.
5.O zhudna, posebna D’viza! * miloſtva
Pomozhniza! * krotka zhes vse gnadliva’
pred vsem hudem ti nas brani! * vsellej
per tebi ohrani * zhiſte, myrne, * zhedne,
virne * o Mate dobrutliva!
6. Dej hodit’ po prave pote, po k’tiri nas
svet Duh vode’ * de b’mo brumnoſt iskalli,
* de k’der bomo odtod prejshli,
JEſusa bomo tamkej neshli, * j er ’ga
vselej * mi vse skupej, * bomo s’ tabo
oſhivalli.
7. Zhaſt bodi Bogu Ozhetu * na nebu, inu
na svejtu, * zhaſt njegovemu Synu:
Svet’mu Duhu tud’ bod’ dana * ked vsellej
je bla skaſana: * vsem trem ena, glih
ſrezhna, * Bog troin edinemu.

XXXVII. PESM.

Salve Regina

1. Salve nebeshka krayliza! * Miloſtva Mate,
Diviza! * o ti nashe upanje! * o ti

[Stran 140]
[140]
ti nashe vse veselle! nasha sladkuſt!
naſhe ſhelle! * bod’ zheshena! * poſdravlena!
ti nashe ſaupanje.
2. K’ tebi upiemo mi reve: * ſapusheni otrozi
Eve, * k’ tebi mi ſdihujemo * V’ ti dolini
t’ga jokanja, * teh sols, inu t’ga klag’vanja,
jokajozhi, * ſdihujozhi, * k’ tebſa
pomozh klizhemo.
3. Tok’ tedej Mate Diviza! * o mogozhna
Pomozhniza! * tvoje miloſtve ozhy * ſdej
ti k’ nam revnem oberni! * od nas nje
vezh na odverni! * dej v’ vseh revah, * v
vseh teſhavah * doſti troshta nu mozhy.
4. Po letem’ revnem’ ſhivlenju * pros’mo
pak samu le enu: * tvoj’ga lub’ga JEſusa
ta svet sad tvoj’ga telesa * gledat’ spell
nas gor’ v’ nebesa * o dobrutl’va! o mi-
loſtva! * sladka D’viza MAria!
5. v. Sveta boſhja Porodniza! * sKupej Mate,
’nu Diviza! * prosi ti Boga ſa nas;
De be nas on vredne ſturil * t’ga, kar
Chriſtus je oblubil, * de b’ lubili, * ’nu
zhaſtili * njega na ves vezhne zhas.

MOLITVA.

6. O nash Bug vsegamogozhne! * bres ſazhetka,
konza vezhne! * k’tir’ s’ dusho,

[Stran 141]
[141]
’nu telu * Marie vrednu perpravel, * k’
temp’lu tvojga Synu ſtvaril, * skus nje
proshno * nas pred vezhno * smertjo obvar’
miloſtvo.

XXXVIII. PESM.

Po te prejdne Salve Regina imenvane,
posneta.

1. Zheshena si * Krayliza ti! polna sladkuſte
* polna ſhlahtnuſte, ’nu miloſti!
nashe serze tebe s’ hvallo zhaſty, * o
ſhlahtna roſha! o Mate boſhja! s’ zele
mozhy.

2. Per tebi je * ſa greshneke boſhjega vsmilenja,
* vezhnega ſhivlenja * ſaupanje.
Kader ta vwoge svejt v’ revah jezhy,
pred tebe pade, * ſa trosht, ’nu gnade
k’ tebi krizhy. *

3. Satu tudi * upijemn mi, otrozi Eve!
zhes nashe reve * se vsmili ti; nashe
ſhivlenje je polna nadlag, k’ tebi perweiſhmo,
’nu miloſt ſhell’mo * od tvojeh
rok.

4. Tvojo vsellej * pomozh nam dej! v’nasheh
skushnavah: * grenkeh teſhavah
s’ nebes pogle’j! vsmilene so tvoje svete


[Stran 142]
[142]
ozhy; * vſamesh’ ga k’ sebi, * k’tir’ se
kol tebi * perporozhy.
5. O Troshtarza * nash’ga serza! kader bo
vmreti, ti nam prejeti * dej JEſusa.
Na nash posledne zhas dej nam pomozh
terdnu voisk’vati: * srezhnu pregnati *
peklensko mozh.
6. O vsmilena! * o zartana, * sladka Diviza,
naſha pomozhniza * isvolena! po letem’
revnem’ ſhivlenju nam dej * v’ nebesa
pridti; * se veselliti * na vekumej.

XXXIX. PESM.

Od zhaſty, inu lubeſni pruti M. B.
Marji Div.

1. Skry se lepota zel’ga svejta! * ti namoresh
gliha biti; tvoja zhaſt se more
skriti, * nezh navella. Roſh’ze shtimane
s’ zvetjam obdane, * lilije, ’nu gartraſhe
le skrite se! vse lepe farbe, ſtop’te naprej:
vse tu narlepshe, * ’nu narſhlahtneishe*
se glibat’ na sme.
2. Svesde so skrile to svitlo luzh; * sonze
v’ svoji podobi: * v’ svoji narlepshi svitlobi
* glih koker nuzh. * Srebru, ’nu ſlatu
* je koker blatu, * nobena ſhlahtna

[Stran 143]
[143]
rezh * na vella nezh: * ta lepa Luna tud’
ottemuy: ja! ves zir teh nebes, * k’tir’
se svejt’ odsgor zhes, * vso luzh ſguby.
3. Maria narlepshe, narſhlahtneishe; * ſemla
’nu nebu se zhudi, * Angelzi nebeshki
tudi, * ’nu vse ſtvary; * sam Bug njo zira,
s’ lepoto gmira, * vso ſhlahtnuſt je ſkupsbral,
* MArii dal. * Krayleve zeptar v’
rokah dershy, * is sonzam gvantana, *
s’ ſvesdame kronana * v’ tronu sedy.
4. Tebi ſa Begam shishe vsa zhaſt. * Ti se
Mate, ’nu Diviza, * ſemle, ’nu nebes
krayliza, * imash vso oblaſt; * tebe mi
zhaſt’mo, * tebe mi hvall’mo, * Boga
gledat vekumej * nam MAria dej! * ti
tvojo miloſt nigdar na skry * poglej s’
nebes na nas * ſdej, inu vſake zhas,
te pros’mo mi.

XL. PESM.

Supet od zhaſty, inu lubeſhi
M. B. Marie Div.

1. Rad be othl zhaſtiti
MArio po vrednoſti:
Nje zhaſt ven reſglasiti:
Pak namorem ſadoſti.
O MAria pomagej!
Podpri mojo slabuſt!

[Stran 144]
[144]
De bom jeſt reſodet’ ſgej
Mogl tvojo v’ sokuſt.
2. Kar narlepshega v’ sebi
Ima ſemla ’nu nebo,
Nobene glihe tebi
Se snajdelu na bo;
Glih teb’ na more biti
Vsa zhednoſt t’ga svejta,
Ja! zel se more skriti
Lepota Angelska.
3. ke sè sé v’ ſatopila
Zhes vse v’ to ponishnoſt,
Je tebe isvolila
Ta boſhja previdnoſt:
De se ti pouſdignena
Zhes vse druge ſtvary,
Tebi glihe nobena
Nigdar ſtvarjena ni.
4. Ti s’ tvojo ponishnoſtjo
Se gnado dobila,
Katiro s’ prevſetnoſtjo
Je Eva ſgubila;
Pred vsem te je Bug spoſnal
Sa narponiſhneishi,
Satn te’ je povſdignel
K’ narvezhi v’ sokuſti.

[Stran 145]
[145]
5. Ti od Boga Ozheta
Sa hzhyr isvoleno,
Svet’ga Duha neveſta
Is med isbrana!
S’ gnadam’ te je obdalla
Muzh Duha svetega,
De se vredna poſtalla
Mate Syna Boſhjega.
6. Vsi Angelzi nad tvojo
Lepoto oſtermę;
K’du je (med sabo prav’jo)
Leta, k’ du gori grę?
Tvoje imę imęn’vati
Ony mozhnu shellę:
MAria! ſashlishati
Se is serza vesellę.
7. Od veselle poskakuje
Tudi moja serze,
Kader se imęnuje
MAria tvoje imę.
MAria! druge sladkuſti
Na svejtu naſhellim;
Sa tu v’ moji britkuſti
Jeſt k’ tebi perweiſhim.
8. Sa boſhjo Porodnizo
Se ti isvolena,

[Stran 146]
[146]
Sa nebes, ſemle kraylizo
Od Boga kronana;
Sdej ke se v’ take zhaſte,
Prosi sa nas uwoge
O Mate te miloſte!
Reshi nas s’ nadloge.
9. Na nasho ſadno uro,
MAria pomagej!
Spros’ nam pravo pokuro!
De b’ mo tvoji vsellej,
Skushnave premagati
O MAria! nam dej!
Boga vsellej vſhivati
S’ tabo vekumej.

XLI. PESM.

Supet od zhaſty inu lubeſne pruti’ M. B.
MAriji Div.

1. Vſhgi v’ serzu te ſhelle; k’ MArii
vsakdan pridt’: imej tvoje veselle:
* MARio vsell’ zhaſti’. * Med vsem *
je ona ſbrana, * s’ ſveſdame je obdana,
Kaj lepshe? svitleishe? * vsa l’pota se ima skrit’.
2. Nobena tok sveta, * koker ona sama,
bres greha spozheta, tud’ madesha nima.

[Stran 147]
[147]
Bogu zhes vse dopade, polna nebeshke
gnade, vsa lepa, * ſauseta, ves
zir, vso zhaſt ima.
3. Kazh glavo je ſterla, * pekl premagala,
nebu nam odperla, * ’nu vse pognadala,
kar je Eva ſgubila, * MAria ſadobila
nam Syna rodila, * Diviza oſtalla.
4. Tavſhentkrat zheshena * o Mate zartana!
v’ tebe ſalublena * je vsa dusha moja,
serze se ozhe vneti,* od lubeſne ſgoreti;
nobena, * ne ena * se s’tabo na ſgliha.
5. Angelzi, Svetniki, vse nebeshke mo-
zhy, kar je kol na svejti. * k’ tvoji
slusbi ſtoy, * mi tebe tudi zhaſt’mo,
lubit’ is serza ſhell’mo, * smo greshni,
navredni; * al ſtur’ nas vredne ti.
6. Kar smo ſdej odpejlli, nej teb’ ſa offr
bo: * k’ b’mo bulsh’ga kej imelli,* teb’
dat’ nam bo lubo; * mi tebe pak tu pros’mo,
* nej v’ serz’ te’ vsellej nos’mo!
b’mo pejli * veselli, k’ b’mo pershli k’
teb’ v’ nebo.

XLII. PESM.

S’ katiro se MAria zhaſty, inu na pomozh
klizhe.

1. MAria! MAria! ti premagash sonze
svitlo: vse sveſde, inu nebo * is

K2


[Stran 148]
[148]
tvojo lepoto. * MAria! kar je nar lepshega,
kar je nar bulshega, * se s’tabo
na ſgliha » MAria!
2. MAria! MAria! tebe vednu ſdei zhaſte *
v’ nebesah vsi Angelzi * na ſemli pаk
ludje, MAria hzhy Boga Ozheta, * Mate
Boga Syna * neveſta svet’ga Dh’a. Maria!
3. MAria! MAria! vseh Prerokov krayliza
* vseliej zhiſta Diviza * nasha Pomozhniza,
MAria! Krayliza Apoſtelnov,
* tudi Marternekov, * inu vseh
Svetnikov. MAria!
4. MAria! MAria! v’ nebesah se kronana’
s’ dvanaiſt ſveſdam’ zirana, * nar bel po
gnadana, * MAria! ſa Bogam ta perva
nebu se odperla, * hudizha poterla; MAria!
5. MAria! MAria! ke se v’ greheh ſnaidemo,
* dej, de miloſt naidemo, pokuro
prov ſt’r’mo. * MAria! de v’ greh vezh
na pademo, * v’ gnadi oſtanemo, v’
zhednoſtah rasemo. MAria!
6. MAria! MAria! prosi Boga Ozheta,
de bode gori vſeta * naſha proshna leta,
MAria! prosi Boga Synu, * k’tir’ je ſа nas

[Stran 149]
[149]
ogna, od kuge, pezhy peklenske * obvarjl
nas vsellej! * MAria pomagej! * na ſadno
uro sprosi nam, prosi nam pravo pokuro.
9. O gnadliva Gospa! Mate dveh synov!
syna Boshjega, inu teh greshnekov, *
per synu sodniku * pomagej greshneku
gor’ v’nebeshke Rej! MAria pomagej!
pomagej tedej!

XLIV. PESM.

Od Matere boſhje MArie pomuzhe.

1. Pomagej nam! pomagej nam
MAria is nadlug!
Pridi na pomuzh greshnekam,
Kader pravizhne Bug
Savle grehov se jeſy:
S’ tem’ shtraſengam’ groſy.
Pomagej nam! pomagej nam! MAria is
nadlug.
Tu se per vsakemu shtikelzu perusame.
2. Sa Mater se nam dana
Od tvoj’ga JEſusa:
Sa gmein pomozh se ſ’brana
Dushe, ’nu telesa;
Na truplu smo mi revni;
Na duſhi pаk bolni Pomagej (irdr.)

[Stran 150]
[150]
3. Ta vęſt nas mozhnu pezhe
Savle hud’ga dijanja,
Serze v’ ſtrahu trepezhe
Savle pogublenja;
Al vender je vse terdu,
K’ pokuri je merſlu. Pomagej (itrd.)
4. Bug nam szer vezhkrat poshle,
De b’ te spokorili,
Shibe ’nu ſtrashne gaiſhle,
De b’ se pobulshali;
Al vse tu na spoſnamo,
Nezh na pobulshatno. Pomagej (itdr.)
5. She vezh pak nam obeta,
Zhe se na spokor’mo:
V’ tem’ ognu un’ga svejta
Ve, inu gorje nam bo;
Vender smo vri ſaspani,
V’ greheh ſakopani. Pomagej. (itdr).
6. To luzh grehe prov spoſnat’
Sprosi nam od Boga,
Vseh se vrednu spovedat’,
Nezh vezh reshallit’ ’ga;
De mi ſveſtu oblub’mo,
Stanovitnu dersh’mo. Pomagej (itdr.)
7. Kar smo doſdej greshili.
Sprosi odpushanje:

[Stran 151]
[151]
terpel, de b’ se zhes nas vſmilel. MAria!
7.MAria! MAria! prosi Boga svet’ga Duha:
de nam vsellej gnado da, * v’ skushnavah
nas troshta, * MAria! prosi,
de nam dodejly * svojeh sedm dary, s’
njimi nas mozhne ſt’ry. MAria!
8. MAria! MAria! dej, dokler mi ſhivemo,
de JEſusa lubemo, * inu njemu
sluſhemo. * MAria! de na posledne zhas
bode ta ſadne glas * JEſus! o JEſus! ’nu
MAria.

XLIII. PESM.

Od MArie, Pomagej imenuvane.

1. V’dnalugah na zviblej Marianska dusha’
kader te teſhava ſtiska, ’nu skusha’
svolila si vsellej * MAria pomagej * ſa
tvojo pomozh * na boj se! na boj se!
bosh skush’la nje mozh.
2. O srezhna! k’ du tebi letu je zvjet’val? *
k’ tu tebe k’ MArii pomagej poslal?
kaj ne? ke si skus’la, * de ona ni puſt’la
nigdar noben’ga od sebe, od sebe na potroshtanga.

[Stran 152]
[152]
3. Prov se si ſvolila, prov ſaupanje * na njo
poloſhila, t’ dam ſagvishanje, * de ona
pred Bugam * vsem tvojem nadlugam *
narvezh pomaga; * ke prose, ke prose
Syna svojega.
4. Pole moja Mati! sam on govory; k’nje
se ti ſatezi! nje reve odpri! * kar me’
bo prosila, bode ſadobila, * dovolim nje
vse; * rad shlishem, rad vshlishem
vse njene prozhne.
5. V’ nio moresh ſaupat’; potęm de ſhelly,
ſamore pomagat’, ſna, ’nu tud’ skerby:
ſna; dokler je modra: * ozhe, ke je dobra,
inu usmilena, * ſamore, ſamore, ke je
mogozhna.
6. Ta Syn nje da modroſt, Ozha mogozhnoſt,*
Svete Duh dobruto, lubeſn miloſt.
Ah! tedej tok modra, * mogozhna, ’nu
dobra * pomagej vsem nam! oh revnem!
oh revnem, navrednem synam!
7. Spom’ni, de ſavolo tega greshnika * se
Mate poſtalla Odreshenika; * ke be nas na
bilu, kaj b’ se blu ſgodilu? * k’du vę, aku
ti * be bila ſdej boſhja Mati?
8. Od zhasne nadluge, lakote, vojske, * od ogna,

[Stran 153]
[153]
kryvjo obdana * je perva rana, * ter she
zel ſdrava ni, * druga se ſt’ry, * britkuſt
terplenja * nekol na jejna. * MAriana
(itdr.)
8. Maria pomagej! * Maria pomagej! oblaſt
t’i je dal Bng, de od nadlug * nas
ſnash reshiti, * k’ pomuzhi pridti, zhes
sodnik se groſy, * shtrafat’ ſhelly: * na
bode sila, * zhe bosh prosila, MAria (itdr.)
9. Maria pomagej, * Maria pomagej! *
pred voisko, lakoto, * ſtrashno kugo
varij nas Mati! * mi pak zh’mo dati,
kar ti od nas ſhellish * gvishnu dobish:
greh ſapuſtiti, Bogu sluſhiti. Maria (itdr.)
10. Maria pomagej! * Maria pomagej! ſtoj
nam Mate na ſtran’ * na sodne dan: *
k’ se bo smert jeſila, * oiſtru kosila; *
tud spoba bo oiſtra, * ’nu raitenga: dusha
se balla, * ’nu trepetalla. Maria (itdr.)
11. Maria pomagej! * Maria pomagej! de
dusha obſtoy * raitengo ſt’ry, * s’ revnega
svejta * de bode vſeta od teſhav
gor’ v’ nebu; * oh! ſturi tu! de b’ te
zhaſtila, * Boga lubila * Maria (itdr.)
12. Maria pomagej! * Maria pomagej!

[Stran 154]
[154]
s’ resnizo mor’mo rezh * (na zviblamo
nezh) * polna se miloſti, vęmo ſadoſti;
* pomagat’ vsem ſhellish. * Kar
pros’mo ſt’rish, * Mater spoſnamo, teb’
se zhes damo. MAria pomagej ti! * pomagej
ti!

XLVI. PESM.

Od Marie Divize Matere Dobriga svejta.

Ta Pesm je sloshena, inu ven vſeta s’ tehiſteh
nemskeh bukuv, katire je taiſte imenitne, visoku
uzhene Pisar, ta visoku zhaſtite G. P. Boshtijan
Sailer Premonſtratensarske Chorartega bellega
Ordna S Norberſa v’ Marhtallu virjetnu, inu
poterdenu popisal; inu marianiſches Drafel imenuval
I Ebell des marianiſchen Drafels Seſchichte.
koker tudi s’ tehiſteh v’ Zeiovzu ven daneh bukuvz:
Reuntdgige Undacht zu dem munderthátigen Snadenbiſb Maria vom guten Raſb’e. inu is drugeh,
katire se she po zelemu vernemu Chriſtijnſtvu
ſnajdejo.

1. Vesellite se vsi revni! * vesellite se
ſhalloſtni! * Marie troshta potrebni!
* to boſte potroshtani. Pole! troshtarzo
ſte dobili, * per k’tiri boſte sprosili
* svejt, ’nu pomuzh v’ britkoſti, veselle
v’ ſhalloſti.

[Stran 155]
[155]
Kar smo si ſasluſhili,
Miloſtvu odverne:
Kugo, lakoto , voisko
Shtrafengo peklensko Pomagej (itdr.)
8. Sa te gnado hvalliti
Oblub’mo te vsellej,
Sa pomuzh te zhaſtiti
Sdej, ’nu na vekumej;
O ubeſniva Mati!
Dokler smo na svejti,
Pomagej nam! pomagej nam! Maria is
nadlug.

XLV. PESM.

Ena druga od MAria pomagej.

1. MAria pomagej! * MAria pomagej!
vſdigni tvoje ozhy, * prosemo mi *
glej na ſapushene! * sila nas ſnene per
tebi trosht iskat’, * k’ga ſamoresh dat’.
Nas uwoge brani! * ſtoj nam na ſtrani!
MAria pomagej ti! * pomagej ti!
2. MAria pomagej! * MAria pomagej! mo-
remo revni rezh’: * terplenja mezh do
smert’ nas rane, * nobedn na brane, konz
ja! mi mor’mo vſet’; * k’ se zele svejt

[Stran 156]
[156]
zhes nas voiskuje, * ſmiram je hujſhe,
MAria pomagej. (itdr.) koker pervezh.
3. MAria pomagej! * MAria pomagej! teh
sols dolina ſt’ry * s’nashih ozhy * solſe
tozhiti; * nam ni prebiti, * kar se nam
naloſhy, mogozhe ni * vse tu preſtati, *
mor’mo spoſnati MAria pomagej! (itdr.)
4. MAria pomagej! * Maria pomagej! *
vsmili se zhes nas ti, * k’ pomuzhe ni;
ves trosht per tebi * upamo sebi, kje
de’gi[?][dergi] ’zh’mo iskat’? * k’du more dat’?
narvezh se v’ſtani, * le ti nas brani.
MAria (itdr.)
5. MAria pomagej! * MAria pomagej! Mate
se nasha ti: * otrozi mi, tezhemo k’
tebi, * uſemi nas k’sebi is serza pros’mo
te’: oh vsmili se! * teshke nadluge, * vsake
dan druge! * MAria (itdr.)
6. MAria pomagej! MAria pomagej vesella
ti ſhivish, * ter nas puſtish milu ſdih’vati,
* ’nu pomagati tok dolgu odloſhish,
Mate! kaj ſt’rish? * dej muzh terpeti, *
szer mor’mo vmreti. * MAria (itdr.)
7. MAria pomagej! MAria pomagej! glej!
kok se nam gody; * k pomuzhe ni. * S’

[Stran 157]
[157]
2. Is boſhje previdnoſte * od vekumej iſvolena
* je Mate te miloſte * nam k’ troshta
poslana, * ona je polna modruſti, pomaga
v’ vsaki britkuſti. * K’ derkol katir k’
nje perweiſhy, * dobr svjet ſadoby.
3. V’ ti duſhelli Albanski, * predn je njo
Turk je dobil, * je leta peld Marianski od
Chriſtianov zheshen bil: * v’temu mejſtu
Skutari * v’ eni zirkvi na altary je talala
po obilnoſti * trosht v’ vsaki ſhalloſti.
4. To duſhello, ke ſhe skorej * Turk je imel
noter vſet’, * sklene tud’ Maria prezej *
svoj peld ti na zhaſt’ odvſet’; * ſa tu ona
dvem ſhlahtam: * Georgi, Sklavis stroshtam
* se perkaſhe, inu svjet da s’ njo
jit’ s’tega kraya.
5. Te dve ſhlahte s’ vesellam * deſhello ſapuſte,
* prov is goręzhem’ ſhellam’ * s’
MArio raiſhate, * Ta peld od boſhje mozhy
* se od ſida odlozhi. * v’luſt se vſ digne,
grede pred njm’; * s’ troshtamt hitę
ſa njim.
6. Toku so ony hodili * ’ſa njo vezh dny,
vezh nozhy, * k’ vezh’mu troshtu so dobili
* v’ luſtu dve zhudne rezhy: en lep
oblak po dnevi * senzo della nad njimi:

[Stran 158]
[158]
en shajn njm svejte pred ozhmy v’
temmoti te nozhy.
7. Serzhnu po narhuisheh potah * raſhajo
nezh vtrudeni * tudi v’ ſapushen’h samo-
tah s’ jedjo prevideni * Po murju so hodili,
* nog se niso ſmozhili; * al pole!
k’ so v’ Rim pershli bli, * peld ſgine spred
ozhy.
8. Peld tedej bres njeh je pershl v’tu mejſtu
Genazzano; * kumej se je on tam ſneshl,
* pole! zbudu veliko! samu se je
ſgonilu; * ludy ſkupej vabilu * k’ zirkvi,
k’tiro Petruccia * je bla isſidalla.
9. Leto zirkuv si je ſbralla * Maria ſa sedesh
svoj: * boſhja mozh je pildu dalla
tu povęle: tukej ſtoj! * ta peld, ne s’
mozhy svoje, * ampak o Bug! le s’ tvoje,
v’ luſtu sam na sebi obvisy; * vsem k’
zhudeſhu ſtoy.
10. Sdajz Duhovni is vsem folkam * so zhaſtil’,
hvallil’ Boga * s’ vesell’mo, hvalleſhnem’
pesmam’. * Vse je poln’ blu vesella;
* veselle v’ leti rezhi * je ſa tolkajn
blu vezhi, k’ to t’iſt’ dve ſhlahte
tudi pershle, * ’nu zbudeſhe prav’le.

[Stran 159]
[159]
11. Prezej so tud’ tam veliki * zhudeſhi se
ſazhelli: * ſdravje dosegli bolniki, * so
poſtalli veselli. * Andoht je gor jemalla,
tud’ vędozha poſtalla * Deſhelli Pemski,
Shpanski, * Nemski, ’nu Kraynski.
12. Krayliza dobrega svejta! * spomni na
sluſhabneke! * Bug nam shtrafenga obeta
prosi ſa nas greshneke, ti serd boſhjo odverni!
* tvoj obras k’nam oberni! * o Maria
dej dobr svejt: * jeſi boſhji odjit’!
13. Ti se vselley polna gnade, * Mate boſhje
miloſti, kader zhlov’k v’ nadluge
pade. * naide svejt po obilnoſti; * ti nam
bodesh pomagalla, v’ nadlugah na ſtrani
ſtalla; * kader nas ſhe vse sapuſty, * ohrani
nas MAria ti!
14. Pertezite ſdej vsi revni! * k’ Materi te
miloſti, k’ tiri ſte troſhta potrebni! * tukej
je trosht v’ ſhalloſti. * Mate je polna
dobrote, * vſame gor’ vse revne srote,
vse gnade, k’tire ishete, * per MArii
njeh naidete.
15. Zhaſt bodi sveti Trojizi * ſdej, inu na
vekumej! * hvalla Materi Divizi! * k’tira
nas troshta vsellej. * skus Marij ’nu ſasluſhenje
* pravu, brummu ſhivlenje * na

[Stran 160]
[160]
temu svejtu Bug nam dej; * potęm pak
svete Rej.

XLVII. PESM.

Od Matere B. dobrega svejta.

1. Zhudno lepa Gospa! * Mat’ dobrega
svejta! * vezhna Krayliza ſemle ’nu
nebes! * od Boga ſvolena * nam k’ trosht’
poſtavlena * vsem, k’tire ſtiskajo reve ſares,
* ti naſha upanje! * nashſe potroshtanje!
* k’ tebi o Mati! dons klizhemo mi,
pros’mo: oberni k’ nam tvoje ozhy.
s. Zel svejt je v’ ſhaloſti: * v’ veliki britkoſti
* v’ ſtrashneh temnizah ſakoppan leſhy,
* woshtvu, pregainanje * jok, inu
jamranje, * serd ’nu fovshia povſod se
groſy. * Kaj je nam revnem ſt’rit’? kam
se zhmo obernit? * k’ tebi o Mate! mi
ſdihuemo sdej: * dobr svjet v’ tak’ ſhneh
teſhavah nam dej.
3. S’ Turshke ſemle se shla, * v’ lashko
zhudnu perſhla, * ’mejſtu Gehezzano s’
ſbrala ſa krej: * tamkej s’ velikem * zhudneme
gnadame * vsem, k’tir te prosejo,
ſtajish naprej. H’ kershenkam se pershla,

[Stran 161]
[161]
turke ſapuſtila, * de bi vsi spoſnali, de
se ti ſares * gmaine Chriſtianske troshtarza
s’ nebes.
4. Oh! kedu more ſrezh : * al’ s’ pametjo
dosezh? * koku ti ſa virne mozhnu skerbis;
* revne, ’nu ſhalloſtne, ter vse
obiokane, zaglive serza ti troshtat’ ſhellish.
* V’ teshkeh boleſnah,* v’ smertneh
teſhavah * se trosht ’nu pomuzh o Mat’
pernesla, * ja! ſaravje tud’ ſupet povernila.
5. Nej se le vſdigne frej * vsa muzh peklenska
ſdej * huda skushnava nej pride
na dan! * na te’ b’mo upali, na bomo
szagali; * dokler nam bodesh ti ſtalla na
ſtran’. * Hudizha s’ poterla, * nebu nam
odperla,* k’ dur tebe o Mate ſveſtu zhaſty,
* ta vsemu hudemu lohka vweiſhy.
6. Maria polna gnad! * na te’ ’zh’mo ſaupat’,
tvoje ozhy (pros’mo) verſi na nas. *
K’ tebi mi vpijemo * milu ſdihujemo,*
vshlishi o Mate nash jok, inu glas! * dej
spokorne solſe! * dej ſgrevanu serze!
dodejl’ nam Mate tvoj nebeshke svjet: *
boſhj’mu serdu ſa vsellej odjit’.
7. Tedej o Maria! * nebeſhka ſarija! * bod’

L


[Stran 162]
[162]
nashe upanje, nash trosht vsellej tvoj
bobr svjet nam dej * v’ nasheh revah
vsellej; * viſhej vse kershenke na vekumej:
* vſem’ nas gor’ ſa tvoje * syne, inu
hzhyre, * kader bomo vmerli, o Mate
glej! * de s’ tabo spellesh dushe v’ svete
Rej.

XLVIII. PESM.

Od Marie te dobre pomuzhe v’ skushnavah.

1. Kam se ’zhem obernit’ * v’ takeh skushnavah?
v’ dushneh teſhavah * iskat’
pomuzh? kje b’ mogl, ſadobit’ * v’ moji
slaboſti * mozhy ſadoſti, * ’nu pravo
luzh? * skushnave premagat’: sovraſhnekam
vweiſhat’, * de me’ na prehitę,
dushe na vmorę.
2. Prov svet Job govory: * zhloveshku
ſhivlenje * vednu vojsk’vanje * je na
svejtu, * Nekjer pokoja ni, v’ kloſtreh
puſhavuh, * v’ poſtneh teſhavah, kaj bo
letu? * meni je ja szagat’, ni mogozhe
vweiſhat’: * pred tem’ sovrashnek’ mi
obſtati ni.
3. Ta ſapellive svejt * s’ svojem shmaihlanjam,

[Stran 163]
[163]
s’ fovsh perlis’vanjam * vednu moti;
* ni mogozhe ſhivet’ * brumnu, poshtenu;
* v’ gorijemanju v’ti brumnoſti. Zhes
dusho se meso * povſdiguje vednu * ga
ishe ſatopit’: * s’ greham vmorit’.
4. Tu b’ se she ſashlu, * svejtu vweiſhati,
* ſhvot kashtegati b’ blu mogozhe;
ke be hujſhega na blu, * hudizh s’ kush’vanjam,
* s’ fovsh perliſ’vanjam * ſmotit’
ozhe; ta satan kokor lev * ishe, de b’
me’ poſherl, * ob vezhnu ſhivlenje perpravel
me’.
5. Tud’ zel sveti ludji, * k’tir’ od mladoſti
v’ pravi brumnoſti * so ſhivelli: D’vize,
Pushavneki, * ti Uzheniki, zel Marterneki
* golfani so bli; * ja! on se ni ſhonal,
* Chriſtusa je skushal, * iskal ’ga
ſmotiti, * ſapellati.
6. Zhe tedej ti Cedri so bli omajani, *
okuli v rſheni * od teh skushnav! kaj
bois shibzame. * k’ se p’ſtę vkreniti, od
vetra nagniti? * k’du bo obſtal? oh!
kaj bode ſa me ? * Kjer zel sveti ludji *
so bli premagani, * oggolfani.
7. Perjatl na zaguj! te’zhem pellati, * trosht
pokafati, * peidi s menoj! * hudizha se

L2


[Stran 164]
[164]
na boj; * more weiſhati, skushat’ nehati,
* pole trosht svoj * Maria Diviza
bo teb’ pomozhniza, * zhe bosh vſel k’
nje tvoje * ſaupanje.
8. She ni bil ſapellan, *k’tir’ njo zhaſtiti,
is serza lubiti * s’ je mujo vſel * na more
ta satan * ’ga oggolfati, v’ greh ſapellati,
* bodi vesel! spoſnal je nam vezh
krat, * de je mogl weiſhat’ kjer je blu
shlishat’ nje * svetu imę.
9. O Maria! tedej * tebe zhaſtiti, is serza
lubiti * si vſamen naprej, * pomagej ti
vsellej * skushnave moiſtriti, brumnu
ſhiveti; * tu nam vsem dej * Bodi ti nasha
luzh: * v’ skushnavah dej pomuzh, bod’
nasha troshtarza * o Diviza!

XLIX. PESM.

Od Svetega Josheſa.

1. Svet Joſheſ! s’ serza vsake dan
Shellim tebe zhaſtiti:
Sa Mario, ’nu JEſusam
Narvezh tebe lubiti;
K’ se vredn pred vsem’ Svetnikam’
S’ Mario, inu JEſusam
Sdruſhen, ’nu sklenen biti.

[Stran 165]
[165]
2. O ti ſveſte JEſusov!
Derſhan tud’ ſa ozheta.
Nebeshke Ozha te je ſbral
Is vseh mosh zelga svejta,
K’tir’ga je zhes svoj’ga Syna
Nash’ga vsmilen’ga JEſusa
Sturil ſa oblaſtnika.1
3. Ke te’ je namrezh MArii
Sa ſhenena iſvolil,
Te’ svet’ga Duha Neveſti
Je v’ zhiſtoſti ſarozhil.
Skus tu se ti zhes obedva:
MArio, inu JEſusa
Zhudno oblaſt ſadobil.
4. Tok’ svete ſhlahte Poglovar!
Kaj more v’sokeish ga biti?
Tak’ga pohishtva Gospodar!
T’ je mogl Bug vezh ſt’riti?
Mat’ boſhja te’ ima ſa moſha,
Bug Syn klizhe ſa Ozheta.
Nebu ima oſtermiti!
5. Ja! nebu tudi oſtermy,
Vsi Angel’ se ſazhud’jo:
De se zhlovek’ oblaſt ſtury
Zhes samo Mater Boſhjo,
Kaj she le ſt’rę, ke tud’ Boga

[Stran 166]
[166]
Namrezh JEſusa Chriſtuſa.
Pokorn’ga njemu vid’jo?
6. K’tiro more nebo spoſnat’
Sa Gospo, ’nu Kraylizo;
Teiſti pak ti ſapovd’vat’
’Mash oblaſt, ’nu pravizo:
K’tirga vse mole ſa Boga,
Ta ſa Oblaſtnika te spoſna.
K’du b’ virval to resnizo?
7. Vender je res. ’Nu to v’sokoſt
Spoſnat’ vrednu zbaſtiti
Vsa nasha pamet ni ſadoſt’,
Naumna se ima ſt’ iti;
Vsi t’ga svejta Uzheniki
Ja! zel Angel’, ’nu Svetnik!
Doſt’ ’majo se zhuditi.
8. Ti se v’ nebesah od Boga
zel v’ v’soke tron poſtavlen,
Sa tu’ mash od Zel’ga svejta
Tud v’ soku bit’ povſdignen!
Bliſu JEſusa na tronu sedish,
Is MArio se vesellish.
Bod’ zheshen, hvallen, lublen!
9. Ti se vredn vso zhaſt prejet’,
Perpuſt’ m’i letu ſrezhi!

[Stran 167]
[167]
Zhaſtit’ t’ ima ves voln svejt,
’Nu pred tvoj tron pertezhi!
Tu ima spoſnat’, k’tir’ kol ſhivy;
Saj ta, k’ter’ te’ ſares zhaſty,
Tem’ na more odrezhi.
10. Ja vsake zhlovek, ſtar, al mlad
Ima tebe hvalliti;
Per teb’ se ſnajde shaz vseh gnad,
Vsak te’ ima prositi;
Ti v’ rokak derſhish JEſusa:
Vseh gnad, vseh shazov Gospuda.
Kar ozh’, ſnash ven dejliti.
11. Thomash Angelske Uzhenik
Ni zviblal tu uzhiti;
Thereſia glih, kar ta Svetnik,
Se tud’ upa terditi:
De namrezh drugi Svetniki
Le v’ti al’ uni potrebi
Samor’jo k’ pomuzh’ pridti.
12. Tebi svet Joſheſ! pak nasprot’
De je Bug tu dodejlil,
De te je vsellej, ’nu povsod
Sa Pomozhnika ſturil;
Ni reve, kriſha, britkoſte,
Ni nadluge, navarnoſte,
V’ k’ tir’ b’ ti k’ pomozh’na pershl.

[Stran 168]
[168]
13. Nej bo boleſn’ t’ga trupla,
Al’ pak druga teſhava:
Nej bo lenoba t’ga duha,
Al pak druga skushnava:
Ak’ se poklizhe troje imę,
Sravn se ima ſaupanje!
Hudu oblaſte nima.
14. Ja! na tvoje svetu imę
Vse hudu more weiſhati;
Odſtope, ſgine, ’nu prezh grę
Shkodvat’ more nehati;
Boſhjo shibo naſaj derſhish,
Nas vdarit’, shtraſat’ napuſtish,
St’rish nas miloſt vſhivati
15. Ti v’ trojeh rokah ’mash Boga,
Prejel se ’ga v’narozhje:
Ak’ ſamirkash serditega
Videsh, de shonat nozhe,
’Ga sladku kushnesh, objamesh,
K’ sebi pertisnesh, ’nu prosesh,
Kaj t’ doli vdarit’ ozhe?
16. Ah! svet Joſheſ! ſdej prosemo.
Bod vsem nam ſa Patrona!
Sveſti teb’ bit’ oblubemo,
Sej tu na bo bres lona;
Nasha muja na bo ſabſtojn;
Al vender kaj bode ſa lon?
Sa lon bo vezhna Krona.

[Stran 169]
[169]
17. Sprizha sveta Thereſia,
She poprej imenuvana:
De k’tir’ k’ teb’ pravo andoht ’ma,
Tem’ bo gnada vdejlena!
Vseh zhednoſtah gorijemat’:
nebeshke shaze skup spravlat’;
Pot’mu je v’ nebu ſturjena.
18. Tok s’ serzam, inu s’ jeſikam
’Mash vsellej zheshen biti,
K’te je Bug pred vsem’ Svetnikm’
Othl zhaſtit’ ga ſt’riti.
Od JEſusa bosh v’ sok’ zheshen:
Od Marie pred vsem lublen;
Mein mi na smemo ſt’riti.
19. Al ne ta zhaſt posebna bo!
K’iro teb’ ſhell’mo dati:
De s’ Jesusam, ’nu Mario
Te ozh’mo imenuvati;
S’ tem’ dvema te’ je Bug ſdruſhil,
K’du te bode od njeh lozhil?
Sdej t’ zh’mo to zhaſt skaſati.
20. O narsveteish’ Perſhone tri!
JEſus! MAria! Josheſ!
Bodte zhesheni, hvalleni!
JEſus! MAria! Joſheſ!
Na vas mi revni klizhemo:

[Stran 170]
[170]
Dejte, de gor k’ vam pridemo!
JEſus! Maria! Joſheſ!

L. PESM.

Od SS. Chriſtusoveh Apoſtelnov.

1. Poj o ſemla is vesellam!
Ti nebu naſaj ſapoj!
Stur’ ſadoſt’ perserzhnem ſhellam!
Venkej spuſti zel glas tvoj!
De Apoſtelnam zhaſt, hvalla
Dons vrednu b’ se skaſalla;
Kar je ſhiv’ga v’ nebu, na ſemli,
Nej s’ nami se veselly!
2. Vi! k’tir’ koker prave luzi
Svejt’te temnemu svejtu;
Vi! k’ tirem so dani kluzhi,
Sa odpreti svet’ nebu,
Nashe temme reſvitlite,
Grehov voſle odveſhite,
Saprite vrata peklenske,
Odprite te nebeskhe!
3. Vi zhaſtiti Poglavarji
Chriſtuſov’ga krayleſtva!
Vi ſte zeli Gospodarji
T’ga njegov’ga pohishtva;

[Stran 171]
[171]
Vi ſte uni ſhlahtnl kamni
Sa ta fundament isbrani,
Na k’tire je Chriſtus ſidal
Zirkuv, ’nu gor’ poſtavel,
4. Vi ſte Vaivodi mogozhni
Chriſtuſoveh ſhovnirjov;
Mi pak slabi, maluserzhni
Zhes mozh teh sovrasnekov.
Sa tu ſte vi kry prelyli;
De be tud’ nas serzhne ſt’rilli,
Tud’ naſhe kryvy ne shparat,
Zel do smerte se voiskvat’,
5 Sa Paſtirje vas spoſnamo,
Zele zhede teh Virneh,
Vashi skerbi se zhes damo,
Ke ni varhov bel skerbneh.
Glejte? koku vovk poſhreshne
Mesu, inu svejt pregreshne
’Zhe vmorit’ nas ovze vashe
Skus te ſtrupene pashe
6. K’ vam, k’tir’ boſte dvanaiſt tronov
Sravn sodnika dobili,
Dvanaiſt Iſraelskeh Rodov
S’ Chriſtusam obsodili,
K’ vam gredo ſdej nashe proshne;
De pred dnevam sodbe ſtrashne
Spros’te nam gnade ſadoſti.
Dokler zhas je te miloſti.

[Stran 172]
[172]
7. Na vashe mozhnu povęlle
Ta sovrashnek obleſhy,
Pride ſdravje, trosht, veselle,
Vsa boleſn prezh weiſhy
Gluhi shlishijo: slepi vid’jo:
Mertvi ſhivę, krulovi, hod’jo.
Nasho bolno dusho oſdrav’te!
S’ zhednoſt’mi ozireite!
8. De, kader Chriſtus bo pershl.
V’ svoji zhaſt’ na sodne dan,
Vse perpravlene bo neshl
Sa poſtav’t na desno ſtran:
De skus vas od vezhne ſhkode
Takrat nas obvar’val bode;
S’ sabo vſel dusho, ’nu tellu
K’ t’mu nebeshk’mu vesellu.
9. Sdej se zhes nas, pros’mo vsmil’te,
’Nu k’Eirshtu teh Paſtirjov
K’ JEſusu nas perpellite.
De b’ ſa svoje nas spoſnal:
De b’ se serzhnu tu voiskvali
To viktorio obdershalli,
Vezhno krono tam doseeli
S’ vami Boga vſhivalli.

[Stran 173]
[173]

LI. PESM.

Od Chriſtianskega Nauka.

1. Pertezi otrozhizhi! * k’ timu Chriſtiansk’mu
nauku: * mladi fantji, ’nu
deklizhi! * k’tir’ je vsak’mu zhloveku *
silnu nuznu, ’nu potrebn * s’ enu brumnu
ſhivlenje, * ſadobit’ ta vezhnelebn, dushe
isvelizhanje.
2. O kok' so ludji ſhiveli! * kok’ je Bug
reſha’en bil! * ke t’ga nauka niso snalli,
de jeſt zel nabom fallil, * fovsh nauki,
kezarije * pridejo narvezh odtod: ke ti
shtuki svete vire * niso bli ſnani povsod.
3. Mashneki so res uzhili * ta Chriſtianske
navk vsellej; * al ludji niso hodili,* (koker
eni ſt’rę she ſdej) * malu so ſnalli v’
mladoſti; * ke skerby, flisa ni blu, she
mein so vęd’li v’ ſtaroſti; * k’ njim v’
glavo vezh ni shlu.
4. Kolk’ je pershlu hud’ga s’ tega! * kolku
naſnaneh grehov! * k’ta zhlov’k nauka
svet’ga * is namarnoſte ni ſnal: * Loternija,
’nu tatvina * pyanoſt, ’nu sovrashtvu.
* zhlovk je ſhivel koker ſh’vina, *
ſtrahu boſhjega ni blu.

[Stran 174]
[174]
5. Grehov so se res spoved’valli; * al Bug
vezhne vę: koku? * ke se niso k’spovdi
snalli * prov pespravit’, ’nu ſveſtu, de
so l’ na kolena padli, * povedal’ grehe
svoje, de so le na perse vdarli, * oppravlenu
je blu vse.
6. Ouwoge revne dushize! * kje se ſnaidete
vi ſdej? * te ſtraſhne pekla temnize vash
dejl bodo vekumej: * Boga na boſte vſhivalli
* v leti dolgi vezhnoſti; * ke ’ga niſte
prov spoſnalli * is greshne naumnoſti.
7. Savle tega vas otrozi! * ſveſtu oppominam
vse: de na boſte k’ vash mu konzu *
vekumej ferdamal’ se, k’ tem’ naukam
flisk hodite * k’tir’ se vam vezhkrat der’
ſhę: * boſhje rezhy se uzhite, * de
ſvelizhate dushe.

LII. PESM.

Od Svete Nedelle.

1. Svet dan je Sveta Nedella,
Sa tu se neha od della;
Leta dan je en boſhji dan,
Seb’ iſvolil ’ga Bug sam.

[Stran 175]
[175]
2. Vsak’ dan smo dolſhni zhaſtiti
Gospud Boga, njega hvalliti;
Al v’ Nedello susebnu
Zhaſtit ’ga je potrebnu.
3. Na ta dan s’ serza rezimo:
Zhaſtit’ bodi! mi ſaupimo:
Ozha, Syn, ’nu svete Duh,
Tri Pershone en sam Bug.
4. Na ta dan Boga zhaſtimo,
Sa to gnado ’ga hvallimo;
Ke je ſtvaril ſemlo, nebu,
Sej popred ja! nezh ni blu.
5. V Nedelle jutru v’tem’ verte
JEſus je gor’ vſtal od smerte:
Tudi je bil na ta dan
Svete Duh Jogram poslan;
6. Sa tu so Jogri zhaſtilli
Nedello k’ praſneku ſt’rili,
Judovsk’ Sabboth je minil,
V’ Nedelo se spreminil.
7. Na ta dan o zhlovek! misli
Na boſhjo sluſhbo, ter smisli;
Dellat nimaſh drugega,
Koker kej potrebnega.

[Stran 176]
[176]
8. Sjutrej ſgudej gori vſtani!
Skerby druge puſt’ na ſtrani!
V’ zirkuv urnu rad tezi,
Tamkej s’ serza tok rezi.
9. Zhaſt, ’nu hvalla o Bug tebi!
Sa te gnade dane meni.
Odpuſt’ m’i grehe moje:
Dodejl’ m’i gnade tvoje.
10. Dol’ poklekni v’ boſhji hishi,
Sveto Masho ſveſtu shlishi,
Zhaſti svet’ Reshnu Tellu:
De be teb’ tud k’ shpiſhi blu.
11. V’ zirkvi se ti na ſgovarjej,
Okuli sebe na gledej!
V’ prizho tukej je Bug sam,
Na altarju offran tam.
12. Pridege venkej naspushej:
Sveſtu t’iſto ti poshlushej,
Ta navk dobru ſamirkej.
Doma tudi ’ga povej!
13. Popoldan v’ sveto Nedello
Nej bo letu tvoje dello:
Ta svete Roſhenkranz rezh’,
Ali k’ Lytaniam tezh’.

[Stran 177]
[177]
14. Slaſti tez’ h’ Chriſtiansk’mu uku.
O! wugej me’ saj v’ t’mu shtuku;
Sakaj ta navednoſt ſt’ry,
De se tolk dush poguby.
15. Zhe gredesh venkej po pojli,
Dary boſhje vid’sh okoli,
Hvall’ Boga mogozhnega:
Ozheta tok’ dobrega.
16. Gle’j de se na bosh vpyanel,
Al’ s’zhem drugem Boga ſhallil,
Shleht se varij drushene,
Derſhi se te pametne.
17. S’ vezher derſhino skup sklizhi,
K’ molitvi njeh vse poklizhi,
Pust’ ſapejt’ svetega:
Ali brat’ kej brumnega.
18. Tudi Praſneke te druge,
K’tire zirkuv ſapovduje,
Na leto viſho praſnuj,
V’ boſhi sluſhbi njeh sposhtuj.
19. De, ke v’ Praſnek ſh’vot pozhiva
Dusha tvoja bodo vſhyla
Boſhjeh gnad po obilnoſti
K’ eni srezhni vezhnoſti.

M


[Stran 178]
[178]
20. Vezhne Praſnek bo t’ nebesah
Na dushah, ’nu na telesah:
Sadobit’ nam ’ga dej Bug
Ozha, Syn, ’nu Svete Duh.

LIII. PESM.

Od boſhjeh zhednoſt te Vire, Vpanja, Lubeſne,
grevenge, inu naprejuſetja.

Bug jeſt virijem, * um podverſhem, *
tud’ s’ jeſikam sprizhujem.

1. Virijem troinega v’ Pershoni * vender
enega v’ naturi, * virijem, de dobre
polonash, * te hude pak vezhnu
shtraſash. Bug jeſt virijem. (itdr.) koker
ta perve krat.
2. Virijem vseh rezhy Stvarneka, * Svelizharja,
Posvezhnika: Ozha, Syna,
Svet’ga Duha, * kar uzhy zirkuv Katholshka.
Bug jeſt virijem. (itdr.)
3. Virijem terdnu, ’nu bres zvibla; * ke
se ti vezhna resniza * vse letu nam reſodella,
* nam veruvat’ naprej poſtav’la.
Bug jeſt virijem. (itdr.)

[Stran 179]
[179]
Bug se troshtam, * pomuzh zhakam, ’ s’
serza na te’ ſaupam.
4. Upam grehov odpuſhanje, * ſa naprej
brumnu ſhivlenje * s’ tvojo gnado ſadobiti,
* enkrat tebe vſhivat’ pridti. Bug se
troshtam (itdr.)
5. Upam Bug! na tvojo miloſt, * megozhnoſt,
v’ oblubah ſveſtoſt * skus JEſusovu
terplenje, grenko smert, ’nu ſaluſhenje.
Bug se troshtam. (itdr.)
Bug te’ lubim, * tebe ſhellim, nad tabo se
ſvesellim.
6. Lubem te vezhna dobrota, * naiſgruntana
lepota; * ke se dobr sam na sebi: *
tudi, k’ se dobr prut’ meni. Bug te’ lubim.
(itdr.)
7. Lubem te’ zhes vse tu drugu, * kar koli
se ſtvarit’ mogl, * lubem vezh koker sam
sebe, * v’ useh ſtvareh lubem le tebe,
Bug te lubim. (itdr.)
8. Lubem te is zel’ga serza, * lubit’ tebe
’zhem bres konza * s’ zele dushe, uma
mozhy, * al zhujem, al spim po nozhi.
Bug te lubim (itdr.)

M2


[Stran 180]
[180]
Bug me’ greva * vsa pregreha; ke te lubem
is serza.
9. S’ lubeſne obſhallujem, * dol’ poterem,
ſanezhujem, * ves greh, ’nu ’ga k’nezh
perpravem, de se le ’is tabo spravem.
Bug me’ greva. (itdr.)
10. Sa naprej se k’ teb’ obernem * zhem,
ſhellim, ’nu terdnu sklenem, * nigdar
te vezh reſhalliti: * raishi vmret’, koker
greshiti.
Bug! tok’ virijem, * toku upam, * tok’ lubem,
* tok’ greva me’.

LIV. PESM.

Katira eno brumno dusho uzhy, v’ zhemu
be imela zhas zelega dneva doperneſti.

1. Poshlushei zhlovek, te’ zhem poduzhiti,
De bodesh lohka ti pershl v’nebo:
To oiſtro pot tebi gladko ſturiti.
Deslih k’ dobrem dellam zhasa na bo.
Bug tebe ozhe v’ nebesah imeti,
Zhe le njemu shlushil bodesh na svejti,
’Nu brumnu ſhivel po tvoj’mu ſtano.

[Stran 181]
[181]
2. Chriſtus te’ k’ sebi klizhe, inu vabi,
Noben’ga na odlozh’ od sebe prezh.
Vſem tvoj krish na se, nekar na poſabi
Vsellej taiſt’ga volnu ſa njim vlezh’,
Zhe ozhesh njega ſveſt sluſhabnek biti,
Tvojo leſtno volo mor’sh ſatajiti.
Inu njo njemu popoln’ma podvrezh’
3. Se revnega ſtanu, moresh sluſhiti?
Sa tvoje ſhivlenje doſti terpet’?
’Mash doſti della, na moresh moliti?
Vender ſamoresh ti brumnu ſhivet’
Offrej ’mu mujo, ’nu terplenje tvoje,
Rezi: moj Jeſus! nej bo dellu moje
Tebi K’ tvoji zhaſti gorj offranu spet.
4. Ja! de ti prov Bogu dopadl bodesh,
Prezej ſjutrej, kader se prebudish,
Tvoje serze k’njemu povſdignit’ moresh
Mirkej, de to manengo obudish:
Teb’ o moj Bug! ozhem dons sluſhiti,
Moje oppravila k’ tvoj’ zhaſti ſt’riti,
Prosem, de v’ greh paſti me’ na puſtish.
5. Pred vsem poſlisej se premishluvati
Tvoj’ga JEsuſa svetu ſhivlenje.
Nezh bulshega ni, koker obſhal’vati
Njega martre, ’nu britku terplenje,
Kader tvoj gvant ſazhnesh na se devati,

[Stran 182]
[182]
Smisli: kaj s’en shpot je mogl preſtati
JEſus skus ta shpotlivu gvantanje.
6. Kader se oppashesh, ’mi preveſujesh,
Spomni na shtrike, ’nu ke’ ne ta zhas:
Kader se zhevle na noge obujesh,
Smisli na pote, k’ njeh je ſturil ſa nas:
Ke so ’ga Judje sem ter kje suvalli,
Sa lase vlazhili, po ſemli vallalli,
Suni’ga! vdar’ga! so vpili na glas.
7. Terpish krivizo, inu ſanezhuvanje,
Te skus sobe vlezhejo ti ludji;
Spomni na Chriſtusovu ſashpot’vanje,
V’ obras pluvalli so ’mu ti Judji.
Al shlishesh vpitje vse sorte vekanje;
Smisli teh hudobneh Judov krizhanje:
Kriſhej’ga! kriſhej; ke je Syn boſhji.
8. Pridejo zhes te’ she druge teſhave,
Se vreſhesh, ſwodesh, al’ vdareſh
mozhnu,
Nimash pozhitka; pokoja, ’nu sprave;
Sdihni prut’ tvoj’mu Jeſusu serzhnu:
Oh ti moj JEſus! na pomuzh m’i hiti!
Ta krish ti meni pomagej nositi,
De ’ga ſa tabo bom vlekl volnu.
9. Vezhkrat ti moresh zel teshku vſdig’vati;
Per tvoj’mu dellu veliko terpish:

[Stran 183]
[183]
Moresh nositi, vallit’, nakladati;
Mirkej! de ta zhas v’ serzu primislish:
JEſusu so en hlod na ramo djalli,
Kader so ga na to gorro pellalli,
Do nag’ga slekli, perwyli na krish.
10. Kader se imash k’ pozhitku podati,
Varij se, de ti poprej na ſaspish.
Se ti greh ſturil? ’ga morsh objokati,
Mirkej! de Boga ſa gnado hvallish.
Tvoj JEſus je mogl v’ luſte vseti;
Ves ranen reſtepen na kriſhu vmreti;
Ti vender ſdrav v’ tvoji poſt’li ſaspish.
11. Tu, inu she vezh lohka premishlujesh
Per vsak dan ’mu tvojmu oppravilu:
Tvoje serze k' Bogu lohk’ povſdigujesh,
Tu dellu te na bo nezh mudilu.
Varii se greha, hude perloſhnoſte;
Shiv’ brumnu po tvoj’ga ſtanu dolſhnoſte,
Letu te’ bo vezhnu vesellilu.
12. Mater te miloſt’ tud’ imaſh zhaſtiti,
Zel mogozhna je per svoj’mu Synu;
Ona ſamore vse gnade sprositi,
De bodesh lohka ti ſhivel brumnu.
V’ tvojeh skushnavah na MArio klizhi;
Mor’jo weiſhati peklenski hudizhi:
Bodesh premagal skushnave srezhnu.

[Stran 184]
[184]
13. Narvezh kader taiſta ura pride,
V’ k’tiri bosh sklenil ſhivlenje zhasnu:
De se teb’ takrat po srezhi, vse snide,
K’ Marii klizhi, ’nu ſdihni serzhnu:
Miloſtva Mate! prezhiſta Diviza!
Nej bo ſrozhena teb’ moja dushiza!
Pelli njo s’ tabo v’ ſhivlenje vezhnu.

LV. PESM.

Od boſhje Vole.

1. Nej bo vse, koker Bug ozhe!
Njemu se volnu zhes dam;
Dopolnit’ je vse mogozhe,
Zhe njega gnado imam.
2. S’ boſhjo gnado vsellej morem
Njega volo dopolnit’,
Aku niega ſvoſtu wugam;
M’ nezh namore ſhallit’.
3. Drugega na letem’ svejtu
Me’ nima reſvesellit’;
Ked po njega voli ſhiveti,
T’iſte vsellej dopolnit’.
4. Stanovitu ’zhem oſtati
V’ kriſhu, inu v’ revsheni:

[Stran 185]
[185]
Na puſtim se ſapellati
V’ sovrashtvu, ne v’ perjaſnoſti.
5. Ne ta ſhalloſt, ne veselle
Me’ na lozhi od Boga.
On sam spoſna moje ſhelle:
Vę, de s’ serza lubem ’ga.
6. Ne to ſdravje ne boleſn
M’ ſamore odvernit’,
Vsellej ſtanovitnu ozhem
Njega hvallit’, ’nu zhaſtit’
7. Al’ v’ wogatſtvu, al’ v’ vwoshtvu
Tu meni vse glih vella:
V’ ſapushenju, al v’ troshtu,
Kar m’i on s’njega rok da.
8. Puſtim Boga gospodarit’,
Koker njemu dopade:
Nobeno rezh doli vdarit’;
On vę, kaj meni shkod’je,
9. Nej me’ poſty k’ shpotu pridti,
K’ ſanezhhvanju vseh ludy:
Al pak per vseh v’ zhaſti biti,
Tu se meni vse glih ſdy.
10. Nej puſty vse hudu pridti
Po njega voli zhes me,

[Stran 186]
[186]
Vender ’zhem vsellej zhaſtiti
Njega presvetu imę.
11. Zhe je njega svet’ povęlle,
Vse martre ’zhem preterpet’.
Samu te so moje ſhelle;
Njega lubeſn imet’.
12. Tude smert’ se nozhem bati.
De l’ po njega miloſte
M’i bo othl gnado dati
Prave ſtanovitnoſte.
13. Jeſt ozhem na letem’ svejti
S’poterplenjam vse preſtat’.
Potler tam vezhnu ſhiveti,
Njemu zhaſt, ’nu hvallo dat’
14. O Bug! ti moj Ozha bodi!
Tebi se jeſt ves zhes dam,
Kar ti ozh’, se meni ſgodi!
Moje vole vezh nimam.

LVI. PESM.

Od Divishkega ſtanu.

1. Divishki ſtan! * od Boga se dan; * zhes
vse posvejtne shaze * je en’ divishku

[Stran 187]
[187]
seze. * Divizam glih nima
zel nezh ta svejt.
2. Divishke ſtan * is nebes poslan! * k’dur
te’ tukej prov dershy, * s’ tem Angelzmi
se ſdruſhy! * Angelz v’tem mesu
je en zhiſti zhlov’k.
3. Divishke ſtan * is gnadam’ dar’van! *
noben’mu gnade vezhe * na da Gospud
Bug vezhne, koker tem, k’tir’ so zhiſtega
serza.
4. Divishke ſtan * od iſvolenih ſbran! * de
b’ tebe ohranili, kry svojo so prelyli, *
k’ tem martram so s’ vesellem serzam
shli.
5. Divishke ſtan * v’ nebesah preshtiman!
ena posebna krona * tam zhaka tega lona
vse, k’tir’ zhiſtu ſhivlenje pellejo.
6. Divishke ſtan. * ke b’ le bil spoſnan! *
ludje b’te bel lubili, vse luſhte ſapuſtili:
svoje serze Bogu gor’ offrali.
7. Divishke ſtan! * koku se ſanezh’van! *
kar JEſus narbel lube, * narmejn shtemajo
ludje. * Zel malu ſnajde se zhiſteh
Diviz.

[Stran 188]
[188]
8. Diviske ſtan! * sovrashnekov tolkajn *
imash ti na tem’ svejti, * de mozh njeh
ni preshteti, * k’tir’ tebi shkod’vat’ so
perpravleni.
9. Devishke ſtan! * na bodi ſaspan! * treba
se je voisk’vati, * she bulsh’ pak je wei
ſhati, * de to nebeshke krone na ſgubish.
10. Divishke ſtan! * zhe se enkrat sapellan,
Pokuro ſnash szer ſt’riti, v’ nebesa
ſnash tud’ pridti; * al te divishke krone
na bo vezh.

LVII. PESM.

Od Smerte.

1. Kaj dellash o zhlovek na svejti,
De se she vallash v’ pregrehi?
Po greshnem’ ſhivlenju pride
Terplenje Peklensku. Avbe!
2. Poshlushej en’ malu o zhlovek!
Bosh shlishal, kaj prave tvoj Stvarnek,
Se le ti ſtvarjen od Boga?
Al’ pak od greshnega svejta?
3. Katir’mu ti tolkaje virjamesh,
Na tvojo dusho poſabesh,

[Stran 189]
[189]
Avbe! kok’ t’bo enkrat tu ſhov;
Al tu bosh prepoſnu spoſnal.
4. En’ malu premisli ta svejt,
Koku je golufn, ’nu slep:
Lushte, veselle ti’ daję,
Sapelle te v’ greshnu dijanje.
5. Kader te ſhe v’ greh ſapella,
Inu te na shtriku ima,
Te norre, te vode slepu,
Prav’sh doſt’krat sam: kaj bo letu?
6. Ta zhlovek ja! res ni terdneji,
Koker tam kapla na veji.
En maihen veterz sprelejty,
Kapelze na veji ni.
7. Kaj ne? teh Kraylov vsa zhaſt,
Inu Zesarska oblaſt:
Tu le en maihen zhas terpy,
Se v’ prah, ’nu pepel spreminy.
8. Glih tudi ſlatu, ’nu srebru
Je ja! narlepshe blagu:
De b’ imel zel’ga svejta blago,
S’ njim v’ trugo, mu nezh na dado.
9. Sem shlishal, sem videl vezhkrat,
Kaj ’mu denejo v’ trugo takrat:
Ublanze verſhejo na dnu,
En’ malu pogernejo ’mu.

[Stran 190]
[190]
10. Ke ſazhnesh klavrn hoditi:
Mertvashke ſnam’na nositi,
Perjatli se te’ vsi boję;
Shlahta pak tebi smert ſhellę.
11. T’mu svejtu ſtreſhesh na sluſhbo,
Sa lon ’mash praſno oblubo;
Dons se ti vesel, inu ſhiv,
Jutri bosh na britofu gnil.
12. To pesm si k’ serzu vſemite,
Brumnu ſhivet’ se uzhite;
De dusha ſgublena na bo,
Ampak de bo pershla v’ nebo.

LVIII. PESM.

She ena druga od Smerte.

1. Revnu zhloveshku ſhivlenje * je en
pish, k’tir se kmal’ ſgubi; zhlov’k
se vender ſlo ſadene, * nozh, ’nu dan ſa
tu skerbi: * v’ ſtrahu, v’ troshtu se voiskuje,
* serzo vender ſadoſt’ na ſ’try’ *
kjer ſe smert skus’ perbliſhuje, * ure ona
na ſamudy. Ure ona na ſamudy.

Te ſadne besede per vsak’mu shtikelzu dvakrat
pojo.


[Stran 191]
[191]
2. Zhlov’k se sam ſhivlenje mire, * s’kratkeh
lejt vso vezhnoſt ſt’ry, * se ſanasha
v’ terdne vire * na to svojo mlado kry; *
njemu v’ serze to na pade, * koku ga
smert preminy: * koker tat ſhivlenje
vkrade, * v’ kratkmu zhaso ga umory,
v’ kratkmo. (itdr.)
3. O kam je lepota ſginla, * k’tir se je ta
svejt zhudil! * hoker roſha je vsehnila,*
je ſhellela, * mertva v’ truge ſhe leſhy; *
ta smert je njo prehitela, * sdej vsak od
nje prezh wejſhy. sdej. (itdr.)
4. Zhlov’k se svoj ſhvot s’gvantam zira,
s’ ſlatam, s’ srebram’ ga obloſhy, * vso
lepoto najn’ nabira, * na ſhlahtneh shpiſhah
’ga derſhy. * S’njim bo zherve,
kazhe spiſhal, * oglodan bo do koſty; *
kdu se bo na svejt’ ſagvishal, kjer ni
ſtanovitnoſti? kjer ni. (itdr.)
5. Zhlov’k le ishe kratke zhase, * svojga
serza reſlushtanje,* ſhlahtneh muſik, lepe
glasa,* godenje, trobentanje; oh! te
glase ’ga b’do minili, k’ seb’ ga vezh
na klizali, * ampak ſgonovi glasili, * milu
’ga objokali. milu. (itdr.)

[Stran 192]
[192]
6. Smert bode si koso mahnila, * to posledna
ſt’rila bo, * tello od dushe lozhila, * vergla
v’ ſemlo to tello; * zel mogozhneh se na
shona, * k’ tir’ se v’ teh troneh zhaſte, *
Kralli, Zesarji padejo s’ trona, * krone,
szeprte ſapuſte, krone, itdr.
7. O kam so taiſti prejshli * pred nakterme
tauſhent lejt? * v’ zherno ſemlo so njeh
ſnesli, * ſapuſtili so ta sveit: * shkrine,
moshne so polnili, * s’ tak’mi shaz’mi,
de ni ſrezh’; * v’ vezhnoſt so se preselili,
kaj so nesli s’ sabo prezh? kaj so. itdr.
8. Bloger bod’ temu zhloveku! * k’ tir’ bo
svejtu slavo dal: * koker pred to kazho
rekal, * delezh pred od njega ſtal; * svojo
dusho bo obvaruval * pred vezhno navarnoſtjo,
* Bug’ ga bo ob smerte darval *
s’ svojo gnado, miloſtjo. s’svojo idtr.
9. Sa tu zhlovek! ti sovraſhi * golfjo tega
svejta, * koker ſveſt Chriſtian se skaſhi,
lubi samu tvojga Boga : * gledej, de te
smert na prejde, * brumnu ſhivi ſa naprej,
* de dusho perprauno najde * prid’ ti
srezhno v’ svete rey, prid’ ti. idtr.

[Stran 193]
[193]

LIX. PESM.

Od Sodnega dneva.

1. Premisli greshnik! tvoj revne ſtan:
K’ serzu si vſemi ta sodne dan!
Sdej premisli prov,
De t’ na be ſhov;
De na bosh v’ vezhne ogn pershl.
2. Sodnik bode sedel v' oblakah,
Vse greshneke bo groſa, ’nu ſtrah,
’Ga b’do videli,
’Ga b’do shlishali,
K’tir’ga so s’ grehami kriſhali.
3. Ti navoshlivi, ’nu ofertni,
Ti oherni, inu poſhreshni,
K’tir’ nazhiſt’ ſhivę,
Jeſo, serd derſhę.
Inu prave pokure na ſt’rę,
4. Ti vsi b’do vid’i Sodnika tam
S’ Jeſnem, serditem oblizhjam,
Shlishal’ b’do ta glas,
S k’tir’m njen to ta zhss
Ve peki obsodil na vezhne zhaſ.

N


[Stran 194]
[194]
5. Sakaj toſhila njeh bo mozhnu
Leſtna vęſt, tude ſemla, nebu,
Vpile b’do toſhbe,
Vse bode zhes nje.
Avbe! kaj bo? ked gorje inu vę!
6. Bug? tedej njeh bo ſavergl prezh,
Vid’li na bodo ’ga nigdar vezh;
oh! bulshi bi blu:
De b’ rojen’ na blu,
Enu toku nasrezhnu telu!
7. Vsem pravizhnem leta Sodnik bo
Sklenil to sodbo zel vesello:
Pridte semkej vi
Moj’ iſvoleni!
Boſte od mene polonani.
8. Naspruti bo vsem ferdamanem
Reki s’ besedame zel ſtrashnem’:
Poberite se
Vi prekleti! kje
V’ ta vezhne ogn, martre vezhne.
9. Sdaiz b’do ſazhell’ ed’n drug’mu nasprut’
Strashnu krizhati, inu erjut’,
Prekleti smo ſdej!
Sdej, inu vsellej!
Prekleti bomo na vekumej.

[Stran 195]
[195]
10. Prekleta bod’ dusha, ’nu telu!
Vse skup: ſemla, inu nebu!
Tudi Svetniki!
Tudi vse ſtvary!
Tud’ Bug, k’ nas tolkajn terpet’ puſty.
11. Groſa, ’nu ſtrah nas tu sprelejty;
Ke na to kletvo le ſmisl’mo mi.
Oh kaj bode tam
Kjer bodo ſmiram,
Tok’ klelli s’ serzam, ’nu s’ jeſikam.
12. Kjer bo zag’vanje, grimaſt, ’nu jok,
Ogn, mras, klepetanje teh ſob:
Kjer b’do martre vte,
V’ k’tir’h trupla, dushe
Vezhno b’do vmirale, nigdar vmerle.
13. O greshnek! zhe ti dusho shtemash,
Zhe tudi vezh, kaj Boga koshtash:
Tok’ se prezej sdej
K’ pokuri podej!
De se pokoril na bosh vekumej.
14. Na posledno ſadno uro
Zait’ na bo dellat’ pokuro.
Sdej njo ſt’riti ſnash,
Gnado, zait imash,
Boj se, de k’ ſadnemu gnade nimash.

N2


[Stran 196]
[196]
15. O serze kamnitnu, ’nu terdu!
Zhe selna vdash, kjer shlishesh letu:
Tok je vse ſabſto’n,
Sa ta vezhen lon,
Na bodesh pershl v’ nebeshke tron.
16. Sdej odpri greshnek! tvoje ozhy,
Sdej se pomujej s’zele mozhy:
De te spokorish,
Greha vezh naſt’rish,
’Nu s’ dobrem’ dell’mi nebu ſadobish.

LX. PESM.

Ena druga od sodnega dneva.

1. Groſne bukve greſhne vęſty, * b’ do
naprejpoſtavlene * per ti sodbi na
tem’ meiſti * Joſafatove doline; * pred
vsem svejtam bodo brane* k’ shpotu, k’
ſtrahu greshnekam: *ſt’rile b’do vse grehe
ſnane, * ſtalle b’do pred Sodnikam.
2. Ja! tam b’do odperte ſtalle * pred serdi
tem Sodnikam: * sivno toſhbo b’do pellalle,*
na bo proſtor ſgovoram; * Sodnik
bo v’ oblakeh sedel * ſgol pravizhu, zel
ſtrashan * sodbo bode vsak'mu sklenil, *
k’ tire s’ je ſasluſhil sam.

[Stran 197]
[197]
3. Greshnek! kaj mislesh? kaj pravesh? *
kaj ſa tvojo dusho bo? * s’ tolkajn pregreh’
kaj sam sodesh? kak’shno zhakash
ti sodbo? * kar b’do bukve govorili, *
s’ t’ga bo sodba sklenena, * kar te bodo
obdolſhile, * k’tem bo dusha sodena.
4. Vse misle, besede, dijanje * b’do teb’
tamkej skaſane, * tud’ vseh dobreh del
ſamude * bodo tebi dol’ ſorane; * vseh
grehov sorto, shtivenje, * kar ſdej na
vęsh, bosh videl: ſa vse greshnu ſasluſhenje
* vredn lon bosh ſadobil.
5. Ozhy bodo svoj shpot bralle: * vse njeh
greshnu gledanje. * kok’ so serze ſapell’valle,
* v’ pregreshnu reſlushtanje; *
Chriſtus njeh bo ſtrashnu gledal: obsodil
v’ vezhno temo, * prebivat’ bo ſapovędal
* med te peklensko trumo.
6. Prebritku bode tem ushesham, * k’tire
so ble odperte * vse sorte greshnem besedam;
* tem boſhjem pak ſaperte. * Te
boſhje, sodbe germenje * njeh bo groſnu
ſtrashilu: * teh hudizhov erjuvenje njeh
bo ſtrashnu martralu.
7. Uſta, k’tire so s’ pyanstvam, s’ poſhreshnoſtjo
greshile * b’do ſvędle, de s’ goręzhem

[Stran 198]
[198]
ſhveplam * se b’do vezhnu goſtile, *
jeſik je greshnu govoril,* legal, klel,
zhaſt dol’ jemal. * Chriſtus ’mu bo sodbo
ſluril: * Vezhn ogn ’ga bo ſagal.
8. Roke so greshnu segale, * shkodo drugem
dellale, * wugejme niso dajalle: *
dnarje ſhleht ſapravlalle, ſavol’ use sorte
krivize * bodo ojſtru sojene: b’do skus
mozh boſhje pravize * tam v’ peklu per-
klenene.
9. Noge so v’navarne kraje * v’pregreshne
perloſhnoſte * hodile, ’nu odpell’valle *
druge od te brumnoſte. * Sodba bo, de
bode dijane * na dnu pekla, ’nu terdu *
vklenene, ter ſakovane; * vezhnu njim
bode hudu.
10. Serze bo smertne britkoſti, * ſtrah, ’nu
groſo preſtallu, * vid’lu bo vezh ked ſadoſſi,
* kolk’ ſtukrat je greshilu, * Boga
lubit’ nit othelu, * boſhji voli se vpiralu,
sodba bo: de bo gorellu, * ter bo vezhnu
vmiralu.
11. Greshnek! spet ſdej tebe prasham: *
kaj pozh takrat s’tabo bo? męn’m, de
pred groſo, ’nu ſtraham * na vesh obgovor’
t’ na to, * Oh! ja! zhe na ſt’rish pokore,

[Stran 199]
[199]
* bosh s’ preklet’mi vezhne zhas *
upil: o hribi! o vj gorre! * zhes nas
padte! skryte nas.
12. She vezh ſhalloſt, groſa, grimnoſt *
te, bode prepadalla; * k’ bosh videl, kok’
boſhja miloſt * te dobre bolonala. * Vesell’
poid’ jo prut nebesam * is zhaſtjo inu
s’ petjam; * ti pak pahnen s’ dusho, s’ telesam
* v’ pekl’, tam bosh vezhnu ſhgan.
13. Spisanu v’ tehiſteh bukvah * tu oſtane
greshnek moj! * koker dolgu ti v’ pregrehah
* oſtanesh, mozhnu se boj * boj
se! ’nu dokler ’mash gnado, * ſbrish’ s’
teh bukuv use leto, * kar nozh’ shlishati
pred sodbo, * tu nej teb’ s’ en navk bo:
14. Tvojo veſt ſveſtu pregledej, * zhes grehe
se prov ſgrevej, * nevezh ſt’riti vſem’
si naprej: * po tem zhiſtu se spovej, *
kar ti szer bode naloſhil * ſa pokuro tvoj
spovdnik, * glej! de bosh ſveſtu dopolnil,
* vender vęd’, de s’ she dolſhnik.
15. Glej! de s’ frejvolno pokuro, * obilnem’
dobrem’ dellam’ * ſtrish ſadoſt’ pred
smertno uro * tem skrivnem boſhjem
sodbam, * sam Bug prav: de ſavle greha.

[Stran 200]
[200]
deslih odpushenega * nimash bit’ bres
skerb’, ’nu ſtraha, * namrezh ſt’rit’ ſnash
novega.
16. Tedej v’ ſtrahu, ’nu v’ trepetu, vender
s’ dobrem upanjam’ ſhivi ſa naprej
na svejtu, * dusho zirej s’ zhednoſtjam, *
Nej s’ bo sodne dan v’ spominu, * oiſtre
rajtenge se boj! * Bogu sluſhi ſtanovitnu,
* nej bo ta oppravek tvoj.
17. Tok bodo pregrehe tvoje * s’ teh bukuv
ven ſbrisane; * nameſt teh pak della dobre
* v’ tejſte ſapisane, * tok’ bosh enkrat
pred Sodnikam * bres ſtrahu vesellu
ſtal, * Sodnik t’bo is vsem’ Svetnikam, *
sa tvoj lon nebesa dal.

LXI. PESM.

Od virneh dush v’ vizah.

1. Jeſt shlishem en’ ſdih’vanje * Kaj more
tu pomen’t? * jeſt shlishem klaguvanje;
* tu ima vsake vedt’, * de ta glas
druge ni, * k’tir’ nam v’ vshesa lety, *
koket teh dush is viz, * inu ſtrashneh
temniz.

[Stran 201]
[201]
2. Svete Gregor prizhuje: * de ogn jih taiſt’,
k’tir’ preklete shtraſuje, * tud’ v’ vizah
dushe zhiſt’ * S’ k’tir’ga je doli vſet’, *
kaj morejo terpet’ * s’ene martre ſtrashne.
* Oh! nej vsem k’ serzu grę.
3. Oh martra prevelika! ti ſe na moresh
ſrezh’ * od noben’ga zhloveka; * ke se
groſna prevezh, * k’tiro dushe terpe *
t’iſte, h’ v’ vizah gore: * vender njeh ti
ludje * v’ njeh martrah ſapuſtę.
4. Vpyejo s’ enem glasam: * vsmil’te se
zhes nas vi! * prav’jo k’ perjatlam,
ſnanzam: * glejte! terp’mo mi. * Oh!
zhe je k’tir’ Chriſtian * (vpyejo vsake
dan) * nej nam pride k’ pomuzh’ * de
vid’mo vezhno luzh.
5. Navsmileni Chriſtiani! * kje je vasha
pomozh? * vse smo s’ martram obdani!
* klizhemo dan, ’nu nozh * vsmil’te
se vi zhes nas! * ’nu molite ſe nas. *
Joh nam, inu gorje! * k’ noben’mu
k’ serz’ nagre.
6. Oh ti syn nahvalleſhne! * ozha v’ vizah
gory: * vender enkrat nain spomne! *
on k’ teh’ tok’ govory: * almoſhno ſa
me’ dej! * sej tebi ſtoy frej * vse ſapushen’
blagu, * k’tiru je moje blu.

[Stran 202]
[202]
7. O ti poſabliva hzhy! * tok’ mate govory:
* ſa te’ sem tolkajn nozhy * imella
doſt’ skerby; * ti pak nezh na skerbish,
mene v’ vizah puſtish. Oh! doſt’ she imam
plazh’vat’; * ſnash s’ Masham’ pomagat’.
8. Bratji klizhejo k’ bratam * ſeſtre k’ svojem
seſtram: * perjatli k’ tem perjatlam: * oh
pridte k’ pomozh’ nam! * al na poſnate
nas? * na svejt smo bli per vas: * tam
smo ſt’ril’ dobru vam, * ſdej povernite
nam.
9. O JEſus Iſvelizhar! * te dushe ſvelizhej!
bod’ njem en vsmilen rihtar! * ta vezhne
myr njem dej! * kry tvojeh sveteh ran *
na ta ogn perſhgan * dol’ v’ vize puſti
tezh, * de neha ogn pezh.

LXII. PESM.

Od nebes.

PERVE TAL.

Kaj ſa enu veselle se v’ nebesah ſnajde.

1. O ti Dusha! ti se srezhna!
Tebe zhaka krona vezhna,
K’ tiro bosh tam ſadobila.
Ak’ s’jo bosh tu ſasluſhila.

[Stran 203]
[203]
9. K’du more bel srezhu biti,
Koker ta k’tir’ ima pridti
V’ nebesa s’ dusho, ’nu s’ truplam
Vesellit’ se vezhnu s’ Bugam?
3. Kar se ima tam goditi,
Ni mogozhe ſgovoriti:
Oko se namore ſgledat’,
Serzu nigdar dopovędat’.
4. De b’ s’ na blu drugu veselle,
Koker zir lete dushelle;
Bulsh’ be blu vse sapuſtiti,
Koker pak nebu ſgubiti.
5. Srezhne bodo ozhy troje,
Vſhivalle veselle svoje,
Gledale bodo bres konza,
Karkol ſveselly te serza.
6. Tukej so milu jokalle
Svoje grehe obſhall’valle ,
Veliku so sols prelyle,
Vezh se bodo vesellile.
7. Kar bodo imele gledat,
Se na more dopovedat’,
Gledat’ enkrat sna, k’tir’ ozhe:
Sdej pak ſgruntat’ ni mogozhe.

[Stran 204]
[204]
8. Srezhno tudi tvoje uſta!
Nigdar nabodo bres lushta;
Ke so se tukej poſtile,
Vezhnu se bodo goſtile.
9. Uſta szer b’do bres vse shpiſhe,
Smah, ’nu sladkuſt na vse viſhe,
Vseh shpiſh vender b’do imelle:
Vsellej bodo sladku pejlle.
10. Marterneki, ’nu Divize,
Vsi Svetniki, ’nu Svetnize
Lep duh b’do od sebe dalli,
Tud’ lep duh bodo vſhivalli.
11. Nove roſheze zvedezhe,
Prelubeſnivu duſhe zhe
B’do tam gor’; al nam na svejtu,
Ka ’shne so, ni roſodetu.
12. Vse, kar je ſemla rodila:
Ves gvirz, polſom, ’nu kadila;
Vse skup en gerd duh imajo
Prut’ t’mu, kar je v’ svet’mu Rajo.
13. Kratke zhas je v’ svet’mo Rajo,
Vse sort’ museke imajo,
Nove zitre, ’nu trobente,
Orgle, ’nu Angelsku petje.

[Stran 205]
[205]
14. Srezhne ozha! srehne mate!
Srezhne ſeſtre! srezhni bratje!
Sem ſte pomagalli meni,
Tavſhentkrat bodte zhesheni!
15. Edn drug’mu pomagajmo,
Vezhno hvallo Bogu daimo;
Ke nas je tok’ mozhnu lubil:
Vse je dal, kar je oblubil.
16. Zelu truplu je terpellu,
Na ſemli martro imellu,
Zelu tudi ſdej pozhiva,
Vezhne myr, ’nu pokoj vſhiva.
17. Konz je della, konz’ je muje,
Konz terplenja, ’nu nadluge,
Konz mraſa, vrozhine, ſhganja,
Konz boleſne, ’nu jokanja,
18. Smert na grę v’ nebesa,
Vezhnu so ſdrave telesa
Slatu je njeh oblazhilu:
Bug daje njm tu plazhilu.
19. Tudi ſnotreini pozhutki
Bodo vſihivalli sladkuſti,
Kar te bo tam vesellilu,
Vezhnu bo v’ tvoj’mu spominu.

[Stran 206]
[206]
20. Saſtopnoſt bo reſsvitlena,
Zhes vse Dohtarje uzhena,
Vse bode prov ſaſtopila,
Nigdar se na bo ſmotila.
21. Vola bo vsellej poshtena,
Bo tud’ vselej dopolnena,
S’ Bogam se bode sklenila,
Zhes vse bo njega lubila,
22. Bres shtivenja je veliku
Vseh iſvoleneh Svetnikov;
Aku vezhe bo zhtivenje:
Vezhe bo reſvesellenje.
23. Svetega Raja Tovarshtvu
Nezh na vę, kaj je sovrashtvu?
Med s’boj se b’do vesellili,
Lubili, inu zhaſtili.
24. Ene misle, ene vole
Vse, kar je v’ nebesah bode.
O tovarshtvu preveselu!
Na vezhnu bode terpellu.
25. Vse veselle, vse sladkuſte,
Bres ſhalloſte, bres grenkuſte,
Vso dobruto bosh vſhivalla,
Hud’ga se na bosh vezh balla.

[Stran 207]
[207]
26. Ena srezha zhes vse srezhe
Je ſaſhihranje te srezhe;
Kaj nuza velika srezha,
Aku pak ni obſtojezha?
27. Kar bosh v’ nebesah dobila;
Nigdar na bosh vezh ſgubila,
Na bosh mogla hudu ſt’riti,
Tvoj’ga Boga vezh ſhalliti.
28. Na bosh mogla vezh greshiti,
Svet’ga Raja vezh ſgubiti:
V svet’mu Raju boſhje gnade
Nobedn vezh na ſapade.
29. Zhe vezh bosh dobrega ſt’rila,
Lepshi se bodesh svitila:
Tam gor’ bode tvoja krona,
Kjer Bug dobre della lona.
30. Vse so kronane dushize.
Vse so krayli, ’nu kraylize,
O nebu! krayleſtvu srezhnu!
Kjer se krayluje na vezhnu.
31. Vseh dush krone so velike,
Oh! prelepe, nu zhaſtite:
Narlepshe teh Marternekov,
Teh Diviz, ’nu Uzhenikov.

[Stran 208]
[208]
32. Doſti je she govorjenu,
Vender she ni nezh ſrezhenu
Od vesella v’ svet’mu Rajo,
K’tir’ga ſvolen’ tam imajo.
33. Veselle zhes vse veselle!
Bug bo dal vſhivat’ sam sebe,
’Nu vidit’ svoje oblizhje:
Tu ſamakne vse dushize.
34. Nebu be na blu vezh nebu,
Pekl be na bil vezh pekl;
Ke b’ Bug tu nebu ſapuſtil,
Ter b’se v’peklu vidit’ puſtil.
35. Vsak b’ imel rad na se vſeti
Vse martre, vse sam terpeti,
De b’le bla minuta ena
Boga gledat’ perpushena.
36. Nekar le minuta ena
Tebi bode perpushena;
Aku enkrat vmerjesh srezhnu,
Gledala bosh Boga vezhnu.
37. Vse veselle bode vezhnu,
Spomni! kaj se prave: vezhnu;
Nigdar na bo konza imellu:
Vsellej! vsellej! bo terpellu.

[Stran 209]
[209]
38. Nej t’bo v’ mislah tu veselle,
K’tem nej gredo tvoje ſhelle,
K’tem’ se trudi, terp’, ’nu dellej,
Od tega nigdar na jeinej.

DRUGE TAL.

S’ zhem se imamo mi tu veſſelle
sasluſhiti.

1. O Dusha! zhe ’mash te ſhelle
Vſhivati vezhnu veselle:
Zhe tu v’ dijan’ ozh’ ſadobiti,
Poshlushej! kaj imash ſt’riti.
2. David ſrezhe, inu prave:
Ja! sam Bug tu gor’ poſtave:
De k’tir ozhe v’ nebu pridti,
More se pred spokoriti.
3. Grehu se ima odpovedat’,
Nigdar vezh naſaj pogledat’t
Savrezh’, kar je popred lubil.
Mislit’ ima, kar je oblubil.
4. Naprej ’ma zhiſtu ſhiveti,
Pravizo lubit’, ’nu ſt’riti:
V serzu more bit’ resnizhn,
Na jeſiku ne krivizhu.

O


[Stran 210]
[210]
5. S’ fovsh serzam nezh ne obetat’,
Sveſtuſt v’ teh oblubah derſhat’,
Sa nadolſhnoſt dol’ potreti,
Nobenga daru ne vſeti.
6. Svoj’ga bliſhnega ne shkod’vat’:
Pred vsem oppravlanjam var’vat’:
S’ hudobnem ne drushne ſt’riti:
Brumne lubit’, ’nu zhaſtiti.
7, Nima dnarjov tok’ nakladat’,
De b’ othl dobizhke spravlat’
Zhes lubeſn, zhes pravizo,
De b’dellal drugem krivizo.
3. Per tem she ima vsmilen biti,
Bliſhnemu dobru ſturiti:
Is vsem’ ta lube myr imeti:
Tud’ sovraſhneke lubiti.
9. V’ serzu, ’nu v’ rokah nadolſhn,
Na dushe zhiſt, lep, ’nu snaſhn,
Frej od del greshneh, posvejtneh,
Ahtat’ se ima teh vezhneh.
10. Ta svejt ’ma on ſanezh’vati,
Njega zhaſt ſa nezh derſhati,
Sanezh’vanja se ne bati:
Sa svoj shaz poniſhnoſt ſbrati.

[Stran 211]
[211]
11. Sa blagam ne hrepeneti,
Ja! vwoshtvu ſa lub’, imeti,
Shelle t’ga trupla ſatreti,
Inu sam sebi odvmreti.
12. Toku ſa poniſhnem, revnem,
Shalloſt’, nu terplenja polnem
JEſusam imam hoditi,
Inu s’ njm sa krish nositi.
13. Tu vse, n’u kar shlishi k’temu,
Kar svet’ Duh da noter njemu,
Ima Bogu k’ lubesni ſt’riti,
Vseh rezheh Boga lubiti.
14. Ja! Boga more lubiti,
Szer na ſamore nezh ſt’riti,
Kar b’ imel’ kej ſasluſhenja
Sa lon vezhnega ſhivlenja.
15. Vezh, ’nu vezh ſasluſhit’ ozhe?
Tok tudi, kar je mogozhe,
L’beſn vezh, ’nu, vezh ’ma vnemat,
T’iſto vednu v’ serzo gmirat’,
16. Ne le v’ serzo, ampak v’ dijanju,
V’ dobreh del’ dopernaſhanju:
Savl’ Boga vse ſt’rit’, terpeti,
Sav’l Boga ſhivet’ ’nu vmreti.

O2


[Stran 212]
[212]
17. Kdor tu ſt’ry, ta bode videl
Boshje oblizhje, ter bo ſhivel
Sdej, vsellej na vezhne zhase;
Shlishal bo Angelske glase.
18. De pak ti b’ mogla tu ſt’riti,
K’ taki srezhi enkrat pridti;
Tvojo revshno dobro spoſnej,
Sama na se nezh na upej.
19. Saupej samu na Boga,
Vednu mol’ ’nu prose njega.
Tok’ bode on slaboſt tvojo
Mozhno ſturil s’ gnado svojo.
20. K’je pak tvoja proshna revna
Pred Bogam, al zel navredna,
Marji se perporozhi,
Kar s’ na upash nje iſrozhi.
21. Tud’ druge perjatle boſhje,
Svetnike, Patrone tvoje
Pros’ poniſhnu ter njeh zhaſti,
Bosh pomuzh’ dobila doſti.
22. Per tem skerbna bit’ na jeinej:
Mujej se, ’nu ſveſtu dellej
Greshneh se perloſhnoſt’ varij,
Skushnavam se serzhnu brani.

[Stran 213]
[213]
23. K’ se vender slaba, ’nu greshna,
Deh bosh vezh gnade deileſhna,
K’ spovdi se vezhkrat perbliſhej,
Ter s’ Angelskem kruham shpiſhej.
24. Shljsh’ boſhjo besedo rada,
Skus letu t’bo doshla gnada,
Svitla luzh v’ tvojeh smotnavah,
Kraſtna pomuzh v’ Vseh skushnavah.
25. Tud’ szer te vezhne resnize
Nej napoln’jo tvoje serze,
Narvezh, kar po tem’ ſhivlenju
Nam vsem skup je namęnenu;
26. Gvishna smert, sodba pravizhna,
Al nebu, al martra vezhna;
Dokler bosh tu v’ serz’ nosila,
Nigdar na bodesh greshila.
27. Pred vsem ’mash tu svet’ ſhivlenje
Grenko smert, britku terplenje
JEſusa premishluvati:
Tu ſa tvoj vsakdan’ kruh ſbrati.
28. Sa vse tu mol’, pros’ poniſhnu,
S’ rezhnu, virnu, ſtanovitnu,
Tok bodesh to gnado ſneshla,
De bosh k’ Bogu v’ nebu pershla.

[Stran 214]
[214]
29. Ja! oh dusha ti se srezhna:
Tebe zhaka krona vezhna:
De b’to enkrat ſadobila,
Kaj ne? vse tu bosh rada ſt’rila.

LXIII. PESM

Od ſadnega zil’, ’nu konza tega zhloveka.

1. Zhlovek posvejtni, naumni! ſakaj se
pershel na svejt? * ſakaj, men’sh,
ozhe Bug vezhni * de imash tukej ſhivet’?
aku k’ tvojmo zil, ’nu konzo * ti
na mislesh enkrat prid’t, * ſt’rish sam sebe
k’ velk’mo norzo; k’ ozhesh vse ſ’ en
nezh ſgubit’.
2. Tvoj zil, inu konz, h’ katirmu * se ti
ſtvarjen na ta svejt, * ni tu’ veselle posvejtnu,
al kar v’ svejtu ſnash imet’: *
tud’ ni zhaſt, inn wogaſtvu, al kar je
she tak’ga vezh; * vse tu je ſares le
vwoshtvu, * le ’golfia, * ’nu ſgol nezh.
3. Zil, ’nu konz je sam Bog vezhni. * Aku
tega ti enkrat * ſadobish, oh ti presrezhni!
* kaj ozhesh dalej iskat’? on sam je
pravu wogaſtvu, sam on zhaſt resnizhna

[Stran 215]
[215]
je: * on sam je veselle vezhnu, * kar
ſhelish, on sam je vse.
4. Kaj tedej tebi pomaga, * aku ti zel svejt
dobish. * aku lih ſa tu pak Boga * ti na
naidesh, al ſgubish? * k’ se v’ Bogu vse
ukupej ſnaide, * bres Boga vse skup’ nezh
ni; * tok’ resnizhnu ja! oſtane: * ſa en
nezh se vse ſgubi.
5. Pole! Salomon ta modre * ja! sam Bug
nam sprizhuje, * de, karkol leta svejt
lube * vse en nezh, vse praſnu je. * She
tudi ſravn perſtavi, * de vse skupej t’mo
Duho * je le k’ shkodi, ’nu k’ teſhavi. *
Dalei prav’ sveto Pismo:
6. De vse, kar je tega svejta, * kar ta sveit
ſa lub’ ima, * je offert, lusht tega ſhvota,
poſhelenje wogaſtva, * k’tir tedej leto
svejt lube, * lube tri greshne rezhi, *
skus katire on pak tude * Boga, inu vse
ſgubi.
7. Po besedah svet’ga Pisma * offert je ta
pervi greh,* je ſazhetek vsega greha,
sem od nje pride ves ſleh; * zhes Boga
se ona vſd’guje, * njemu dolſhno zhaſt
jemle: * Bug se pak nasprut’ vojskuje:
pokonzha vse prevſetne.

[Stran 216]
[216]
8. T’ga trupla greshno veselle * zhes ta
Duh voiska pela, * vse njegove dobre
ſhelle * dol potret’ se pomuja, * Ja! ti
lushta tega trupla * so zel smert tega
Duha; * katir’ kol teiſte vſhiva, * ſhe to
smert tud’ v’ seb’ ima.
9. Poſhelenje t’ga wogaſtva * (kdu teh po-
svejtneh ludy * m’i bo virval? vender
vezhna * resniza to poterdi:) je ſtrupena
korenina, * inu svirk vs’ga hudega, *
mate grehou rodovitna, * urſhah t’ga pogublenja.
10. Tok’ tedej, kar ta svejt lube, * ni l’samu
en praſne nezh, * ampak v’ sebi ima
tude * hud’ga kar se more ſrezh’ * Greshna
lubeſn tg’a svejta * k’du b’ te ſadoſt’
sovraſhil? * od Boga se ti ptekleta, * kdu
b’te she dalej lubil?
11. Vender o ti zhlov’k posvejtni! * lubesh,
ishesh vse letu, * kar lube ta svejt pregreshni:
* lushte, zhaſt, ’nu wogaſtvu.
Oh! kok’ groſnu ti sam sebe * v’ tem ſlepish,
inu golfash! * ſa nezh, ſa rezhi pregreshne
* Dusho, ’nu Boga predash.
12.Oh! norroſt, norroſt nasrezhna! * ſa
en nezh se vse ſgubi * oh! ſturi se shkoda

[Stran 217]
[217]
vezhna! * inu se ſ’ en nezh derſhi! * ja!
she ſlube se ſrav’n smejat’, * ’nu vse veselle
vſhivat’ * ke be b’lu’ potreba jokat’,
* inu solſe prelivat’.
13. Oh ! tok’ se ſhe enkrat ſbude * ti otrok
tega svejta! spreglej! to norroſt ſapuſte!
Swy ta svejt s’ tvoj’ga serza! * oh! zait
je raishe ſbal’vati, * inu tvoje pregrehe*
prov is serza objokati. * Oh! zait je ſhe
pokure.
14. Zait je, de se ta prevſetnoſt * v’ to poniſhnoſt
spremeny: * de tega blaga obilnoſt
* se v’ med vwoge reſdejly: * de se
lushte tega trupla * s’ poſtam doli tarejo:
ja! de vse pregreshne della * is dobrem
se ſmenajo.
15. Zait je ſhe o zhlov’k posvejtne! * aku
lih v’ svejtu ſhivish, * de vender ta sveit
pregreshne * ſaverſhesh, ’nu ſapuſtish’ *
de tok’ k’ tvojmo zil, ’nu konzo, k’ tir
je sam Bug ſhe enkrat * se ti ſazhnesh
v’ tvojmo serzo rounat’ inu perbliſh’vat’.
16. Leta’ zil ’nu konz ſagvishno * takrat
bodesh ſadobil, * kader bodesh ti resnizhno
* Boga zhes vse drug’ lubil. * Al
leto lubeſn boſhjo * tvoje serze na dobish,

[Stran 218]
[218]
* koker dolgo to posvejtno * v’ temiſtem
ſhivet’ puſtish.
17. Koker luzh, inu temota, * al koker
dan, inu nozh, * koker hlad, inu gorkota,
* koker luft merſel, ’nu vrozh * nigdar
skup’ na more biti,* se voiskuie, ’nu
shtrita: * toko so te dve lubeſni: * boſhja
inu posvejtna.
18. Namrezh ta lubeſn boſhja * je sveta, ’nu
poniſhnu: * nasprut’ lubeſn posvejtna * je
greshna, nu prevſetna, * ta boſhja je lepa,
zhiſta, * volna, inu vsmilena: * ta
posvejtna je nazhiſta, * terda, ’nu navsmilena.
19. Sadenzh: ta lubeſn boſhja * semkej pride
od Boga: ta lubeſn pak posvejtna * pride
sem od hudizha: * Bug tebi ponuja boſhjo,
hudizh’ pak to posvejtno: * al ze ozh’ ti
ſbrat’ posvetjno? * ah nikar! ampak
boſhjo.
20. Rezi: prezh lubeſn greshna! * prezh,
kar je tega svejta! tebe, Bog! lepota
vezhna! * dobrota naiſgruntana! * tebe
ozhem jeſt lubiti * ſa naprej s’zel’ga serza,
* v’ te lubeſni ſh’vet’, ’vu vmreti; *
k’ je moj zil, ’nu konz le ta.

[Stran 219]
[219]
21. Ja! moj zil, ’nu konz je: tebe * lubit’ is
zele mozhy: * tud’ is zele dushe moje *
zhes vse ſtvarjene rezh: * zhes vse, kar
je na tem svejtu, * tudi, kar na Nebo je; *
ke se ja! sam ti naskonzhnu * bolsh’, * ’nu
lepsh’ druga vse.
22. Tok tedej, de v’ serze tvoje * to lubeſn
ſadobish, * verſe ven poſvetne ſhelle, *
glej, de tudi vezh ſturish * dobreh del’,
inu vse sorte * teh zhednoſt dopolnenja, *
te so k’ lubeſni perprave; * al v’ teh se
obſtat’ nima:
23. Aku ti zhedndſt’ vse imash, * tude dobre
della vse; * zhe same lubeſni nimash, *
kaj b’ t’iſte pomagale? * kaj almoſhnə,
’nu molitve, * poſti, inu dol * trenje? *
ja! kaj tudi della zhudne, * perkaſni,
ſamaknenje?
24. Te rezhi bres l’beſni boſhje * so le praſne,
’nu mertve: * so koker truplo bres
dushe, * koker d’nar bres vrednoſte; *
sama lubeſn da vrednoſt, * nu ſhivlenje
zhednoſtam, * bres lubeſni tud’ vsa brumnoſt
* nima vrednoſt’ pred Bogam.
25. Vender o moj zhlov’k posvejtni! * zhe
ti s’ tega urſhaha, * de be pershl k’ te lubeſni,
* de be ſadobil Boga, dejlish almoſhne,

[Stran 220]
[220]
se poſtesh, * prosish Boga ſa
miloſt: * ſravn se tud’ greha varjesh;
seb’ dobizhka ſt’rish ſadoſt’.
26. Sakaj, zhe ti ſtanovitn * oſtanesh, ’nu
ſtrish toko: bodesh ſneshl to lubeſn, *
leto perſhlahtno dervo, * k’tiro t’ bo ta
sad perneslu * takshneh del’, inu zhednoſt’,
katere pred Bogam gvishnu * b’do
imelle vso vrednoſt.
27. Rez’ tedej, ’nu skleni s’ mano * is serzam,
’nu s’ jeſikam: o moj Bug! jeſt
ſt’rim ſdej s’tabo * pred ſemlo, ’nu Nebesam
to ſtanovitno ſaveſo, * de ozhem
ta greshni svejt * sovraſhit ’nu sveto
jeſo * vselej zhes njega imet’.
28. Tebe Bug! vezhna lepota! * s’ zelga
serza, zhem lubit’, * tebi o narvezh’ dobrota!
* vselej s’ lubeſni sluſhit’. Ti se
zil’nu konz, h’ katermo * gre’ lubeſn
moja vsa, * s’ tabo sklen’t se ozhem
vezhno: sam se lubeſn moja.
29. Ti pak moj Bug lubeſntvi, * k’tir mojo
slabuſti spoſnash! * prosem, de po tvoji
obilni * miloſti men’ gnado dash: Bres lete
ja! nezh na morem, * s’ leto pak se

[Stran 221]
[221]
upam vse: * is leto se mujat’ ozhem,
kar kol’ men’ bo mogozhe.
30. O moj Bug! jeſt s’ tvojo gnado * prejd
najenjam, na neham, ampak de lubeſn
tvojo * ſadobim, ’nu v’ serz’ imam.
Raſti ozhem v’ te lubeſni, * toku dolgo,
de tebe, * k’tir’ s’ moj zil!, ’nu konz ta
ſadni, * ſnaidem. O moj Bug, ’nu vse.

LXIV. PESM.

Greshnek bo k’ pokuri vablen.

1. Spremisli greshnek ti vsellej * tvoj revne
greshne ſtan, * v’ katir’mu se ti ſnaidesh
ſdej, * k’ s’ greh’mi se obdan; * tebe
pezhe ſdej tvoja veſt, * pozhitka na puſty;
* kjer nise bil Bogu prov ſveſt, *
k’ pokur’ te obudy.
2. Ta smert te ſtrashe nozh, inu dan, * tebi
naprej derſhy de bo pershl ta ſtrashne
dan, * predn se tebi ſdy : * de bosh mogl
ſapuſtit’ vse, * kar te’ ſdej veselly, *inu
od vsega lozhit’ se, kar ſdej telu ſhelly.
3. Ta dusha, ke s’ telesa gre, * bode poſtavlena

[Stran 222]
[222]
* pred sodbo boshjo, ’nu bode *
ſtrashnu obtoſhena * koku bosh greshnek
tresl se, * ke bosh pred Bogam ſtal. *
inu ſa tvoje grehe vse * ojſtro rajtengo dal.
4. Ta ſtrashne pekl zhaka te, * reſshirjen
ſhe ſtoy: * te terdovratne greshneke * poſhreti
vse ſhelly, * V’ teh vezhneh martrah
bosh ſdihuval, * kjer ſdej otterpnen
spish, * na vezhne zhase bodesh upil, *
pokure zhe na ſt’rish.
5. Naspruti tud’ o greshnek moj! poſtav’ si
tud’ naprej * perpravlen ſa brumne ludy *
vezhne nebeshke Rej: * ta vezhne trosht
ta vezhne myr, * obilnoſt vesella, * nebeshko
krono, vezhne zir * Bug ſa pokuro
da.
6. Tu spremishlajozh greshnek moj! * k’pokuri
se podej, * pobulſhej se, nezh se
naboj, * le terdnu ſaupej; * de b’ s’ lih
bil ſturil grehov vezh, * ked je na nebu
ſveſd: * odverne’ se od tehiſteh prezh, *
bo zhiſta tvoja veſt.
7. Vesh ſgrevan prosi Stvarneka, * de t’i
vse odpuſty * ke nozhe smerty greshneka
ampak de vezhnu ſhivy; * po tem obudi
prov ſveſtu * terdnu ſaupanje, * de bosh
dosegl miloſtvu * vezhnu ſvelizhanje.

[Stran 223]
[223]
8. JEſus ſa tvoje grehe vse * je ſluril ſadoſti:
pravizi boſhji offral se * po svoji vrednoſti;
ſa nashe, grehe velike * ſtrashnu je
martran bil, * inu ſa uwoge greshneke *
vso sveto kry prelil.
9. Maria trosht vseh greshnekov * noben’ga
na sapuſty. * ſveſt pomozh vseh kershenkov,
* k’tire njo prov zhaſly; * tud’ tebe
bo potroshtala, * de gnado ſadobish’ *
’nu miloſtvu obvar’vala, * de dustre na
ſgubish.

LXV. PESEM.

Greshnek bo podvuzhen svojeh grehov se
zhiſtu spovedati, inu prov spokoriti.

1. O greshnek se ſbudi, * katir v’ greheh
spish! * Boga vezh na trudi. * zhe
ſhivet’ ſhellish; * k’ pokuri te vabi, * Bug
s’ svojo gnado, * nekar na poſabi, * de
wugash leto.
2. Ovzhiza! te’ klizhe * tvoj lube paſtir, * on teka zhes grizhe, * te’ prose ſa myr;
pred njim ti na weiſhi * de se na ſgubish
* v’ roke ’mu perweiſhi, * de gnado
dobish.

[Stran 224]
[224]
3. Te’ ishe, te’ klizhe * tvoj JEſus na glas,
ſhelly, inu ozhe * de odgor dash; *
teb’ ſdej boſhja miloſt * nasprut’ sama
grę: * al’ ki zel serditoſt * na rata, kdu
vę?
4. O greshnek! sprevdari * tvojo greshno
veſt: * na perse se vdari. * ke se bil naſveſt.
* to ſtvar se vezh lubil, * koker
pak Boga; * ſdej vęsh, kaj se sgubil, *
ſavergl koga.
5. Narpervezh dej hvallo * ſa miloſt Bogu,*
de tebe ni kmalo on shtrafal teshku, *
K’ be bil v’ greheh smęrtneh * ſhivlenje
konzhal, * b’ na vezhnu v’ peklenskeh *
martrah bil oſtal.
6. Drugezh k’ Bogu klizhi * ſa gnado, pomuzh,
* de tvoj um- ’nu pamet reſsvitly
ta luzh: * per leti svitlobi * bosh prezej
spoſnal, * kaj s’eno hudobo * se v’ sebi
imel.
7. Sprashej se per zhislem, * spreglej tvojo
veſt; kaj se greshil, ſmisle, * de se zhiſt’
spovesh; * kaj se tud’ s’ jeſikam * govoril
hudu, * de bosh pred spovdnikam
povędal ſveſtu.

[Stran 225]
[225]
8. Ja! vse’, kar is dijanjam, * do ſdej se
greshil! * kar dobrga dijanja ſamudil * se
bil, * Pozhutke petire * spremisli, koku *
se shpogal? s’ tem’ iſt’me greshil se lohku.
9. Te bolſhje ſapovdi * si derſhi naprej, *
spregledej, ’nu spomni; * al te’ kej amgre;
* zhe bodesh ſagledal, * de se v’ leteh
kriv * tok se bosh spovędal * rekozh:
sem greshil.
10. Potem k’ se ſapovde * spremislei ſveſtu,
* predn de gresh k’spovde, * ſgrevej
se serzhnu, imej volo pravo: * greshiti
de nozh’ * t’ga greha teſhavo * premisli
rekozh:
11. Oh kaj sem jeſt ſturil, * kader sem greshil!
* nebesa ſgubil’ * pekl sem dobil,
* to dusho sem vmoril, * to gnado
ſadijal! kok’ se bom ſgovoril? * pred
Bogam obſtal?
12. Kaj sem she vezh ſturil. * kader sem greshil?
* oh ſhaloſt! o zhudu! * de oſtanem
ſhiv! * ſa it’, al utopiti * b’me
imele solſe * na dvoje ſdejliti * b’ se
imellu serze.
13. Koga sem reſhalil? greshil zhes koga?

P


[Stran 226]
[226]
oh! de sem tok’ malu spoſnal jeſt njega!
sam, sam Bug je vezhni, * vezhna lepota,
* inu vse lubeſni * vredna dobrota.
14. Nasrezhna minuta,* kader tem greshil!
teb’ vezhna dobruta! na pokorn bil; * en
suſhn sem ratal * peklenske, spoſnam:
hudizh me’ je fratal, * pervolil sem sam.
15. Vsa moja pregreha * me greva ſdej prov
ta ſhalloſt na neha, * is serza m’je ſhov,
O Bug! m’i odpuſti * vse, kar sem greshil
is moje slabuſti, spoſnam, de sem kriv.
16. Naprej si ſdej vſamen, * nekol vezh
greshit’ dolſhnik pаk oſtanem * te vsellej
zhaſtit’: te ozhem lubiti, * kar meni
je mozh: nigdar vezh ſhalliti* skus
tvojo pomozh.
17. Sovraſhneke lubem, * serza odpuſtim, *
povernit’ oblubem * kar ptuj’ga derſhim,
perloſhnoſt puſtiti * perpravlem sem ſdej,
greha se vogniti * sklenem ſa vsellej.
18. Na ta pred spovdnikam * se zhiſtu spovej,
* kar vezh, vse s’ jeſikam * ’mu nesi
naprej, ſtrah, ’nu sramoſhlivoſt * premagej
serzhnu, * gnado, inu miloſt * prejel
bosh ſa tu.

[Stran 227]
[227]
19. Sadnezh to pokuro * vſem’ gor’ poniſhnu,
* katiro se dobro * ſasluſhil gvishnu.
* Spovdnika poslushej * kar te’
bo uzhil, * vse perpomozh’ nuzej, * de
na bosh greshil.

LXVI. PESM.

En greshnek se sprebrihta, inu se k’ Bogu
oberne.

1. Lehko nozh goluſne svejt,
K’tir s’m’ motil do ſdej!
Slavu ’zhem od tebe vſet:
Dergazh’ ſhivit’ naprej;
Zait te’ je ſapuſtiti,
Bogu je zait sluſhiti;
De moje dushe na ſgubim,
Ampak vezhnu ſhivim.
2. Oh! koku sem jeſt ſhivel
V’ ti pervi mladoſti!
Otrozhje shpase vſhival,
Poln sem bil norroſti;
Al niso bli le shpasi,
Doma’, inu na pashi;
Sturil sem jeſt take grehe,
De me’ she ſdej skerbę.

P2


[Stran 228]
[228]
3. V’ teh greheh sem gor’ rasl,
Zhe ſtar’she sem jeſt bil.
Sit nisem bil teh shpasov,
Sem vezk, inu vezh greshil.
Druge sem v’ greh ſapellal,
Take rezhy sem dellal,
De, kader ſmislem ſdej na nje’,
Lasje m’ po konz’ ſtoję,
4. O nasrezhni tovarshi!
Vi ſte urshoh tega:
Od vas (k’ sem bil she mlajshi)
Nauzhil se vsega:
Vi ſte m’i pot kaſalli,
V’ te grehe ſapellali,
Toſhil vas bom na sodne dan,
De sem tok’ ſapellan.
5. Kumej se je nozh ſt’rilla,
Pod oknam ſte ſhe bli,
Vſtan’ gori klada gnila!
Peid’ s’nami, ſte rekli.
Prez’ sem poſt’lo ſapuſtil,
V’ perloſhnoſt se s’ vam’ spuſtil,
Tam’ sem jeſt vezhkrat, tu fallil,
Kar b’ szer ſturil na bil.
6. Per tem’ sem se navadel,
(Navada huda rezh!)

[Stran 229]
[229]
Vsako nozh sem ven hodil,
Sapuſtil nisem vezh;
Dnarje, ’nu ſhitu ſtarsham
Sem kradl, de b’ tovarsham
Mogl vezhrat vina kupit’:
Bratovshno s’njim terdit’.
7. Prid’garji so szer vpil,
Poſtavli’ pred ozhyi,
Spovdniki so uzhili:
Navarne so nozhy;
Al vender nisem maral,
Perloſhnoſt’ se nezh var’val:
Pred spovdjo sem ſhivel v’ grehu:
Po spovdi spet toku.
8. Spovdnike sem si ſbiral,
De b’ le odveſan bil;
S’ temiſtem se prepiral,
K’tir’ me je prov uzhil;
Al kaj so ble te ſpovde?
Ke nisem po ſapovde
Sapuſtil te navarnoſte.
Oſtal v’ perloſhnoſte.
9. Nasrezhni moji ſtarshi!
Vędli ſte vse ſa tu;
Dokler sem bil she mlajshi,
Poshtrafal’ b’ bli oiſtru:

[Stran 230]
[230]
Tok’ delezh b’ na bil ſashl,
V’ tako nasrezho pershl,
Sdej jeſt na vęm, kaj bo ſa me’,
Zhe Bug na vsmile se
10. Zait se ſhe perbliſhuje
Te oiſtre raitenge:
Vęſt m’i ſhe oſnanuje
Peklenske shtrafenge,
Zhe se na bom spokoril,
V’ peklu bom vezhnu gorel,
Ja! vredn sem tavſhent peklov
Savle mojeh grehov.
11. O Bug meni ſashonej
Po tvoji miloſti!
Nekar me’ na polonej
Po moji vrednoſti!
Sdej me’ is serza greva,
Ke sem jeſt greshna reva
S’ greh’mi tolk’krat reſhallil te
Ozha vse dobrute!
12. Nigdar nozhem vezh ſt’riti,
Kar sem ſturil do ſdej,
Vſe ozhem ſapuſtiti,
Dergazh’ ſhivet’ naprej,
Skus pomozh tvoje gnade
Objokat’ lejta mlade
Ozhem jeſt dokler bom ſhiv.
Ja! dons’ bom ſazhel.

[Stran 231]
[231]
13. Bog vas obvar’ tovarshi!
Na maram vezh ſa vas,
Sdej bo meni narslaishi
Jokat’ te vsake zhas;
K’dur lubi dusho svojo,
Pogle’j pokuro mojo!
Solſe so ſdej en velik shaz,
Tam na bo gnadi plaz.
14. Vi pak mladi otrozi!
Vſemite si sa en navk,
K’tir’ ſte sne v’ boſhji gnadi,
Koku ta revne zhlov’k,
K’tir vi take grehe ſajde,
Teshku spet gnado naide.
Pred ſhleht tovarsh’mi weiſhite!
Greha se varijte!

LXVII. PESM.

Greshnek ſe popolnama ſgreva, ’nu
ſpokory.

1. O vezhne Bug! ſdej ozhem jeſt
Vso mojo revnoſt naprejneſt’:
Ozhem spoſnat’ moj greshne ſtan,
Da bom obſtal na sodne dan.
2. Jeſt sem en ſaverſhen zhervezh,
Ja! sam od sebe nisem nezh:

[Stran 232]
[232]
Mein sem ked prah, inu pepel,
Kar ’mam, od tebe sęm prejel.
3. ’Nu sem tok’ nahvalleſhn bil,
De sem o Bug! v’ tebe greshil:
Nameſt tebe hvallit’, zhaſtit’
Se nisem bal te ſhallit’.
4. Groſa, ’nu ſtrah prepade me’,
Kader spregledam sam sebe:
Ja! ves oterpnen tu ſtojim,
K’moje ſhivlenje spremislim.
5. K’ grehu sem vsellej nagnen bil,
Veliku sem vsakdan greshil:
Na sebi dobrega na vęm,
V’ nebesa pogledat’ na smem.
6. Od podplatov do temena
Ni nezh na meni drugega,
Koker hudoba, inu greh.
Navredn sem hodit’ po tleh.
7. Te dushe vse kraſtę mozhy,
Tud’ t’ga trupla vsi pozhutki
S’ pregreho so napolneni,
K’ pregrehi so vsi nagneni.
8. Letu spoſnanje meni ſt’ry
Vel’ku ſtrahu inu skerby:

[Stran 233]
[233]
Nebu ni zhistu pred tabo;
O! kaj tedej bode s’mano?
9. Koku bodem mogl obſtat’,
Ke sem te reſhallil vezhkrat,
Kolker na glavi las imam?
Oh! kolkajn peklov sem dolſhan.
10. Bres sht’venja njeh v’ peklu gory,
K’so mein, ked jeſt pregreshili,
Oh! kaj se ’mam tedej jeſt bat’!
Kaj m’i je ſt’rit’? al ’zhem szgat’?
11. Ja! szagat’ b’ mogl, ke b’na bla
Martra, ’nu smert JEſusova,
K’tira k’ tebi ſa me’ vpye,
’Nu meni ſt’ry vse upanje.
12. Ta tvoj’ pravizi doſti ſt’ry,
Men’ gnado, miloſt ſadoby.
Leto miloſt oh! kolkukrat,
Moj Bog! s’me’ ſhe puſtil vſhivat’!
13. Ke ſmislem, is serza jokam,
Sanesl nisi Angelzam:
Meni se ſtu, ’nu tavſhentkrat;
Koku t’i ozhem hvallo dat’?
14. Ke b’te hvallil vse moje dny,
Moj Bug! vezh ja! se vredn ti.

[Stran 234]
[234]
Al oh! ſdej te’ tud’ le en dan
Na hvallem, koker sem dolſhan.
15. Kjer, ak te ’zhem vrednu hvallit,
Poprej ’mam ja! pokuro ſt’rit;
Men’ pak nad tem vsem ſmankuje;
Satu serze ſlo ſhaluje.
16. O Bug! ſtur’ me’ spokor’nega!
Stur’ tvoje gnade vrednega!
Dej men’ en’ ſgrevanu serze!
Dodjl mojem ozhęm solſe.
17. Sej dal se ſhe, de greva me’;
K’ sem tolkukrat resſhallil te’:
Al prosem vezh, ’nu vezh men’ dej!
Solſe, ſhalloſt v’ meni gmirej.
18. Ke b’jeſt: dellal (dobru spoſnam):
Da smert’ pokuro nozh, ’nu dan,
Oh! tu be vse premalo blu,
She b’ veliku zhes oſtallu.
19. O Bug! o Bug! us’gamogozhne!
Bug vseh popolnomaſt polne!
O dobruta naiſmirjena!
O lepata naiſrezhena!
20. O Bug vse lubeſne vredn!
O Bug nigdar ſadoſt’ lublen!

[Stran 235]
[235]
Tebe oh! tak’shnega tebe!
Resſhallil sem, oh greva me’,
21. Shov m’je szer tud’: k’nebu ſgubim:
Shov, k’se mozhnu pekla bojm:
Vender (męnem) je ſhalloſt vsa
Savl’ tebe zhes vse lublen’ga.
22. Spomin grenak, ’nu ſhalloſten!
Bog oh! sam Bug! je reſhallen,
Peidte glih potokam solſe!
Respozh’, reſtalej se serze!
23. Nasrezhn zait, inu ura!
Nasrezhn krej, inu drush’na!
Kjer sem tok delezh ſgubil se,
De sem greshil, ſhallil tebe.
24. Oh! ke b’ ſdej v’ moj’ oblaſti blu!
Oh! ke b’ ſdej moglu bit’ letu!
De b’ greh nekol na bil ſturjen:
De b’ ti Bug na bil resſhallen!
25. Sgubit’ b’ othl, kar je lubu:
Preterpet’, kar je kol teshku;
Othl be se tvojo gnado dat’
Shivlenje, ’nu zel smert preſtat.’
26. Al ke letu na more bit’.
Moj Bug! sej tu jeſt ozhem ſt’rit’:

[Stran 236]
[236]
De ſa naprej vse preterpim
Raishi, koker de vezh greshim.
27. Zhes tu pak, kar se je ſt’rilu,
Bo serze vednu ſhall’vallu.
Oh! de b’ jokalle tud’ ozhy
Zele dny, ’nu zele nozhy!
28. Sd’j pak men’ gvishne ure dej
K’ temu o Bug! ’nu me’ shpiſhej
S’ kruham teh sols, de bo mokra
Tud’ moja shpiſha, tud’ poſt’la.
29. Drug’ga vezh z’ mojeh uſt na bo:
Greshil sem moj Bug! pred tabo?
Vsmil se zhes me’! odpuſti m’i;
Prosem, pregrehe ſbrishi m’i.
30. O Bug! ozhiſt’ me’ vezh, ’nu vezh!
Ves greh odvſem od mene prezh!
Stvari v’ meni novu serze!
K’tir’ bo ſhivellu le v’ tebe.
31. Prezh ſdej t’ga svejta veselle!
Prezh, prezh t’ga, trupla vse ſlelle!
Sdej vsem poſemelskem lushtam
Se odpovem, ’nu slavu dam.
32. Letu moje greshnu truplu
Ima ſa naprej bit’ kriſhanu:

[Stran 237]
[237]
Uſta, jeſik, ushesa, ozhy,
Roke, noge vsi pozhutki.
33. Vse letu ozhem kashtigat’.
Doli tret’, ’nu oistru shtraf’vat’;
Dokler is vsem tem zhes Boga
Sem se vſdignel, ſhallil njega.
34. Kar pak tud’ ti m’i bosh poslal
O Bug! nadlug, inu kriſhov;
Vse ſa pokuro ozhem vſet’:
Vse s’ volnem serzam preterpet’.
35. Dej m’ le k’ temu gnado tvojo,
Podpri s’ leto slabuſt mojo;
Gnada ſt’ry lohku, ’nu sladku,
Kar je szer teshku: ’nu grenku.
36. O Bug! skus to gnado tvojo
Povſdigni k’ seb’ dusho mojo;
Szer ona le per tleh leſhy,
Ta svejt njo pod sabo derſhy.
37. Dokler ona v’ t’mu truplu je,
V’ smertni duſhell ſtanuje,
Vsellej v’ navarnoſti ſtoy;
Var’ njo, ’nu viſhej o Bug ti’.
38. Sturi njo tebi perjetno,
S’ vsem’ zhednoſtam’ ozirano;

[Stran 238]
[238]
Sturi si njo ſ’ en vredne tron,
De bosh tud’ ti nje vezhne lon
39. O MAria! Mat’ Divjza!
K’ tebi tud’ klizhem is serza:
Prosi ti tvoj’ga JEſusa
Sa mene vwog’ga greshneka.
40. De m’ on vse grehe odpuſty:
Sa naprej gnado dodejly
Ne vezh greshit’, brumno ſhivet’,
Po tęm pak vezhne lon perjet’.
41. Tud’ vi vsi lubi Svetniki
Podte moji Pomozhniki!
Sej tud’ vam k’ zhaſt’, k’ vesellu bo,
Zhe skus vas pridem gor’ v’ nebo.

LXVIII. PESM.

Greshnek sklene ſamega JEſusa ſa
naprej lubiti.

1. Kaj sem mislel zhlovek perproſte,
K’ sem lubil tolkajn ta svejt?
Oh de b’ bil ſmislel pogoſte:
K’ dur ’ga lube, bo preklet’!
Sdej’ ga ozhem ſapuſtiti,
Od njega se prezh lozhiti.
Le sam JEſus, le sam JEſus ima v’ serzu plaz.
Tu se per usakemu shtikelzu poje.

[Stran 239]
[239]
2. Oh vi moje mlade lejta!
K’ ſte minile, ’nu prejshle;
Dokler ta mladoſt prezveta,
So le moje misle ble:
Ta golſive svejt lubiti,
Sdej ’ga zhem pak sovraſhiti. Le idtr.
3. Dokler nisem prov premislel
Sapelivoſt t’ga svejta
Na veselle sem jeſi mislel
Moj’ga posvejtnega serza,
Sdej ’zhem svejtu slavu dati,
Nozhem’ ga vezh vedit’, ne ſnati. Le idtr.
4. Ke premislem hudobio
T’ga golufnega svejta:
Videm jeſt povsod fovshio,
Greh na greh ſuper Boga:
Nad tem se mozhnu preſtrashem,
Sa tu ſhe ta svejt sovraſhem. Le idtr.
5. Sapovd boſhje ſanezhnje
Hudobja t’ga svejta:
Greshne lushte m’i ponuja,
De b’ reſhallil jeſt Boga.
Od svejta ’zhem prezh weiſhati,
Ja! od delezh se ’ga bati. Le idtr.
6. Svejt sovraſhe te poshtene,
Preganja brumne ludy:

[Stran 240]
[240]
Sapelle v’ greshnu ſhivlenje,
Brumnoſt, tugent vso umory;
On ’zhe mene pogubiti:
Jeſt b’ ’ga pak othl she lubiti? Le itdr.
7. Svejt golfivzam, ’nu leſhnikam
Da zel veliko oblaſt;
Perpuſty hudem jeſikam,
De jemlo poshtenem zhaſt.
Noznem ’ga nezh vezh poshlushati,
Ja! povsod le ſuper’mu ſtati. Le itdr.
8. Svejt krivizhne ſagovarja,
Njim prov da, karkol ſturę:
Tem pravizhnem pergovarja,
De ſhleht, pregreshnu ſhivę.
O Pregreshne, inu ſhleht svejt!
K’tir’ t’ lube, ta je prov slep. Le itdr.
9. Doſtikrat leta krivizhne
Pred svejtam dobru ſtoy,
Joka se pak ta pravizhne,
K’ nobene pravize ni.
Per svejtu je vsa kriviza,:
JEſus pak je vezhna resniza. Le itdr.
10. Ta svejt ſravn pregreh svojeh
V’ reve nadluge spella,
Nameſt troshta v’ kriſheh mojeh
Se m’ smeja, ’nu nagaja.

[Stran 241]
[241]
Svejt! tebe’ zhem vezhnu prekleti;
JEſus pak serzhnu objeti. Le itdr.
11. Prezh o svejt! s’ tvojo fovshio,
S’ vsem, karkol je tvojega!
Prezh s’ vso tvojo hudobio!
Jeſt ’zhem lubit’ JEſusa;
On je othl ſa me’ terpeti.
Ja! na svet’ mu kriſhu zel vmreti. Le itdr.
12. Ah moj JEſus lubeſnive!
Vſemi mene v’ gnado spet:
Kjer ’me je ta ſapellive,
Fovsh, inu golſive svejt
Delezh pellal od tebe prezh,
Nima se ſgodit’ nekol vezh. Le itdr.
13. Ti me’ ſdej viſhej regirej,
Teb’ dam zhes dusho, telu:
S’ tvojo gnado me’ ozirej,
Vſemi me’ k’ sebi v’ nebu;
Tam gor’ ozhem tebe hvalliti:
S’ tabo se vezhnu veselliti
Le sam JEſus, le ſam Jeſus ima v’ serzu plaz.

Q


[Stran 242]
[242]

IMPRIMATUR

Riflas Rudolph

Frenherr von Raab.

Ex Commiſſione Rev. Lib.

Laibach den 27ten Tenner

1775.

NB.


[Stran 243]
[243]

NB.

Te dalshe Pesme se ſnajo s’ bukuv
brati, inu pejti, kader je kej vezh
zhasa: Koker ob nedelah, inu perloſhnoſt,
al tudi doma, kjer be se szer
ta sveti zhas s’ lenobo, s’ napotrebnem,
ja zel greshnem govarjenjam,
al dianjam Bogu kradl, inu hudizhu
offruval: al per gvishneh prezesjah:
al pak tudi per en’mu, al drugemu,
dalshemu, ſravn pokojnemu délu, susebnu
per preje, kjer se morebiti ena,
al druja Pershona ſravn ſnaide, k’tira
je szer bres dela, inu brati ſna; leta
nej tedej bukuvze v’ roke vſame, inu
nej drugem naprej bere, al poje.

Q2


[Stran 244]
[244]

SAMERKUVANJE

Vseh v’ teh bukvah ſapopadeneh
Pesm.

PESM.

Plat .

K’ sveti Mashi
9
Druga per sveti Mashi
18
I. Od svete Trojize
25
II. Dusha vabe vse ſtvary Boga lubiti. itdr.
26
III. Svet’ga Augushtina od lubeſne boſhje.
30
IV. S. Ignaziuſa: od lubeſne boſhje
32
V. Klagvanje JEſusovu zhes dusho itdr.
33
VI. Od ſalublene Neveſte boſhje.
35
VII. Od sladkega Imęna Jeſusa.
38
VIII. Dusha bo k’ lubeſni pruti Jeſusa obudena.
40
IX. S. Bernarda: od sladkega Imena JEſ.
42
X- V’ katiri ena dusha, po exempelne te predne pesme S. Bernarda, Chriſtusa mozhnu lubiti inu tud, druge k’ te lu- beſni obuditi se pomuja, Je reſdjlena v’ try tale. itdr.
51
XI. Od JEſusa, katire je nash trosht v’ vseh nadlugah.
72
XII. Eno dusho, katira se potoſhe savol’ kriſhov, rouna JEſus k’ poterpeſhlivoſte.
75

[Stran 245]
[245]
XIII. Sa te shtir Adventne nedelle per
slateh Mashah.
80
XIV. V’ Adventu, ali na dan vsellega Os-
nanenja Matere boſhje v’ poſtu.
83
XV. H’ Konzu S. Adventa, ali Chriſtu-
sovega Prihoda.
85
XVI. Katira se poje na S. Vezher ob polnozhy.
87
XVII. Na svet Vezher.
90
XVIII. Na Boſhizhne Praſnek.
93
XIX. Na S. Vezher per S. Mashi.
94
XX. Od lubeſnivega JEsus v S. Re-
shnemu Telesu.
97
XXI. Od S. Reshnega Telesa, kader
shtirdeset ur venpoſtavlenu ſtoy.
101
XXII. V’ katire se dusha Chriſtusa ſahvalle
ſa njega S. Reshnu Telu.
104
XXIII. S Ignaziusa sdihvanje po S. Obhailu.
105
XXIV. Od serza JEſusovega.
106
XXV. JEsus, katirega so nashi grehi
h’ ſtebru pervesalli, klizhe nasho dusho
k’ sebi njega lubiti.
109
XXVI. Od JEſusa na Krishu umirajozhega.
113
XXVII. Od zelega Chriſtusovega terplenja.
116
XXVIII. Greshneku se Chriſtusovu ter-
plenje naprej poſtavle, de be v’ se shl,
inu se spokoril.
119
XXIX. Od Kriſhovga pota.
121
XXX. Od sedem JEſusoveh besedy na
krishu
123
XXXI. Na dan shalloſtne Matere boshje.
126

[Stran 246]
[246]
XXXII. Od ſhalloſtne Matere boshje.
129
XXXIII. Od zhiſtega spozhetja M. B.
MArie D.
131
XXXIV. Od Roiſtva M. B. MArie Div.
134
XXXV. Od Matere boshje, katire je An-
gel Gabriel zheshenje pernesl.
137
XXXVI. MAria morska svesda, al
sgudna Daniza.
138
XXXVII. Salve Regina.
139
XXXVIII. Po te prejdne, Salve Regina
imenvane, posneta.
141
XXXIX. Od zhaſty, inu lubesne prut’ M.
B. MArji Div.
142
XL. Supet od zhaſty, inu lubesne M. B.
Marie Div.
143
XLI. Supet od zhaſty inu lubesne prut’
M. B. MArji Div.
146
XLII. S’katiro se MAria zhaſty, inu
na pomozh klizhe.
147
XLIII. Od MArie, pomagej imenuvane.
149
XLIV. Od Matere boshje MArie pomuzhe.
151
XLV. Ena druga od MArie pomagej.
153
XLVI. Od MArie Divize Matere Do-
brega svjeta.
156
XLVII. Od Matere B. dobrega svjeta.
160
XXLVIII. Od MArie te dobre pomuzhe v’
skushnavah.
162
XLIX. Od Svetega Josheſa.
164
L. Od SS. Chriſtusoveh Apoſtelnov.
170
LI. Od Chriſtianskega Nauka.
173

[Stran 247]
[247]
LII. Od Svete Nedelle.
174
LIII. Od boſhje zhednoſt te Vire, Upan-
ja, Lubesne, grevenge, inu naprejusetja.
178
LIV. Katira ena brumno dusho uzhy: v’
zhemu be imella zhas zelega dneva do-
pernesti.
180
LV. Od boshje Vole.
184
LVI. Od Divishkega ſtanu.
186
LVII. Od smerte.
188
LVIII. She ena druga od Smerte.
190
LIX. Od sodnega dneva.
193
LX. Ena druga od sodnega itdr.
196
LXI. Od virneh dush v’ vizah.
200
LXII. Od nebes, rejdejlena v’ dva tala.
202
LXIII. Od ſadnega zil’, ’nu konza tega
zhloveka.
214
LXIV. Greshnek bo k’ pokuri vablen.
221
LXV. Greshnek bo podvuzhen svojeh gre-
hov se zhiſtu spovędati, inu prov spo-
koriti.
223
LXVI. En greshnek se sprebrihta, inu
se k’ Bogu oberne.
227
LXVII. Greshnek se popolnama ſgreva,
’nu spokory.
231
LXVIII. Greshnek sklene samega JE-
ſusa ſa naprej lubiti.
238
Opombe
1
Erat ſubditus illis. Luc, c. 2. v. 5 I.
več avtorjev. Datum: 2015-11-07
Besedilo je na razpolago pod dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodna licenca.