ništermanj nit niti niti_eden nitka nizek nizko nižati nižjost n-kratnik no noben nocoj nocojšnji noč nočen noč_in_dan noga nogalnica nogavica nogavičar noht nor norčevanje norčija norec norica norost norski nos noseč nosilo nositi nosnica noster nostra nostri nostris noša nošnja not noter noterdajanje noter_iti noter_pasti noterpeljanje noterpostavljen noter_puščen noter_ulit notervzeti Notranjec notranji Notranjsko notranjsko-avstrijski notri nov novica novič novičar novissimo novo novo_izbran novonapravljen novonastopen novo_posvečen nož nožek nožev Nožice nožnica npr. nuc nucati nucen nudelj numera Numidčan nunski Nurnberg nürnberški Nürnberžan njegov njen njihov njiva njun
| Ta male katechismus (1768): | nauk ſapopaden. Te vam niso mordej toku ſlo potrebne? al nishtermejn imam upanje, de vam bodo ſa vashe, inu teh vasheh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Syn boſhje je bil meni szer koker eni Materi podloſhne, nishtermejn vonder sem jeſt njegovo volo v'uſſemu taiſtemu ſturila, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v sapni shrambi ali pod |
| Fizika (1869): | bi se ona vodoravno dalje, da je ne bi držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno |
| Botanika (1875): | posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva predála. Ali nektere |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi skup in privéže na vsak konec |
| Kuharske Bukve (1799): | sloshi na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar si si prihranil, je gotovo. Blagó gré gori po niti, doli po vervi. 8. Nikdar ne terpi, de bi se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | po dve v sredi skup in privéže na vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in |
| Fizika (1869): | da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila kroglo m vedno proti c. |
| Fizika (1869): | zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m, visečo na niti (Pod. 61.) gibala bi se ona vodoravno dalje, da je |
| Botanika (1875): | se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobnimi klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj pečatnik na-nj. Ker zdaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na rezance (nudelne) zrezanim špeham, natakni jih na raženj, z nitmi jih poveži, polivaj jih s smeteno, putram in dobro župo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni, dobro premešaj in puranov krof s tem nadevaj, z nitmi dobro zaveži in peci ga potem še nekoliko bolj počasi |
| Valenštajn (1866): | hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija |
| Valenštajn (1866): | ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v |
| Valenštajn (1866): | Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica |
| Valenštajn (1866): | kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti |
| Valenštajn (1866): | sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski |
| Ferdinand (1884): | li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj se jih |
| Tiun - Lin (1891): | Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo |
| Robinson mlajši (1849): | se besede tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti |
| Rudninoslovje (1867): | ločijo v tem, da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko |
| Kemija (1869): | skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi |
| Kemija (1869): | bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti na zraku niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum |
| Kemija (1869): | samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o |
| Ferdinand (1884): | v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi |
| Ferdinand (1884): | kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote |
| Ferdinand (1884): | preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter |
| Gozdovnik (1898): | prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih pomehčic |
| Zoologija (1875): | živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | še boljši, olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v sapnih shrambah, in če je moč, na sončnih krajih |
| Botanika (1875): | cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal |
| Botanika (1875): | potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev |
| Zoologija (1875): | pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad za bivanje na morji ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1.) Dekadno število je z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stopinje. Duševno življenje je v vsej tej dobi omejeno na najnižje psihično delovanje. Predstavljanje, čustvovanje in poželevanje ima v tem času |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda |
| Zoologija (1875): | Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | slovenski; ali to ni bilo všeč nekim laškim fantom iz najnižih stanov. Letale so zabavljice že pri Brandt-u na Slovence ; kar |
| Zoologija (1875): | mišice nepopolnoma razvite, ali brez njih vendar niso, skoro pri najnižih živali se dadó še mišice zasledovati. Mišice obdajajo in pokrivajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Verhnike do Ljubljane celó malo visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj niske, vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | zaupanjem, da prejmejo izvrsten časopis, kteremu je tudi cena celó nizka, ker naročnina za vsako četrt leta znaša le 2 gold. |
| Rudninoslovje (1867): | zgoraj i zdolaj pokrita s kvadratom i ako je jako nizka, zove se pločica. 3. Klin ali sfenoid (Sphenoid) (sl. 47 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | 3) navadna namizna vina, ki se prodajajo na vedra, — 4) nizka vina, kakor so po navadi naša vina. Kdor hoče pridelati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | neko prijetnost in dopadljivost, ki se ne nahaja povsod. Že nizke strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nikoli vidil; nasproti pa mu bodo na nebu proti jugu nizke, znane zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | scheintodter). Vzlasti smešnih priimkov je dovolj: „gaziblato (smešen priimek kacega nizkega vradnika, ki se šopiri); izderilijeska“ (kerngesunder kerl, dem der haslinger |
| Moč ljubezni (1865): | drugačna, strma, divja in kamnita pa je druga stran. Izmed nizkega drevja štrlé robate skale, ki se pogosto izluščijo iz prhljive |
| Kobiljekar (1878): | teden pijančeval za tisti denar in strašno neumno gledal izpod nizkega čela, če smo ga povpraševali, kje je dobil denar, da |
| Beatin dnevnik (1887): | in od P. do K. in od todi celó do nizkega drevoreda in lipovega grmovja in tukaj pri pogledi graščine se |
| Lisjakova hči (1892): | lastovke žvrgole in zijejo iz gnezda, takó je na okenci nizkega podstrešja tičalo troje otrok in veselo so žvrgoleli, smijali se |
| Roman starega samca (1895): | svojega stališča. Rajše naročim služkinji, da priredi obed. « In z nizkega stolička, kjer je prej ves čas nemo sedela in gladila |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | tisti hišici, majhen tolmun, v katerem so lovile deževnico. Iznad nizkega zida pred hišo je bil zrastel bohoten bezeg ter je |
| V krvi (1896): | s svojimi pičlimi pristaši na shod. Moško je sedel blizu nizkega govorniškega podija, se z zaničljivim smehom oziral po narodu ter |
| Gojko Knafeljc (1899): | komu prijazno besedo, a zrl je veličastno in mogočno izpod nizkega polcilindra na čudovito hitro rastoče »delo svojih rok«. In prišli |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vpitajo. Če se kopúni, gosí ali purani pitajo, se v nizkem kurniku in malo temnem kraji to berž in bolj dogotoví |
| Na Žerinjah (1876): | gorenjem, severnem koncu vasi Radovlje kake četrt ure oddaljen, na nizkem holmu, kateri se naslanja na gore, zadaj polagoma vzrastajoče, stoji |
| Cyclamen (1883): | pred njim na desni se je pokazalo izza ovinka na nizkem holmu posestvo Boletovo: grad Drenovo. V dolini kraj dokaj močnega |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je stala nekoliko oddaljena od drugih hiš zunaj vaši na nizkem holmcu. Take na samem stoječe hiše pa so pri ljudeh |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vendar solnce nenavadno vroče z jasnega neba. V bližnji, na nizkem, a prijaznem holmcu stoječi župnijski cerkvi je zvonilo ravnokar k |
| Materino srce (1896): | nekoliko ozrla po sobi. Mladega, elegantnega obiskovalca tam na okroglem nizkem taburetu ni pogledala niti edenkrat ne ... kakor da ga ne |
| Kotanjska elita (1898): | dokler nista dospela v sobo Severičino. Ta je ležala na nizkem divanu in se ni genila. Med prsti je tiščala zmečkan |
| Gojko Knafeljc (1899): | robec. Levica ji je visela trda in mrtva nizdoli … Na nizkem predalniku je tudi sedaj še brlela nočna svetiljka, a plavala |
| Gojko Knafeljc (1899): | odbila deset. V mali stranski sobi Bratičevega stanovanja je na nizkem predalniku brlela nočna svetiljka. Skozi rdečkasto steklo se je motno |
| Čas je zlato (1864): | Postal je deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri |
| Deborah (1883): | Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo |
| Valenštajn (1866): | slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malo zhervov, jih lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji hiſhi imaſh in rediſh. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 14 dni — tudi tri tédne prej, kakor po ravninah in niskih dolinah , jarino pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ravno tako je nevarno bití ali še clo zaspati v nizkih, podzemeljskih zapertih kletih posebno v tihem vremenu, kjer veliko mošta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kjer zavolj mraza že smreka ne storí; pa tudi v nizkih gorah, še clo v ravnem. Ljubi globok suh in pust |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | seboj potegniti in pod roj podstaviti, in ravnati kakor pri nizkih drevescih. Včasi se dá na dolgem kolu s panjem do |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | novih hišah ali v novo pobeljenih stanicah ali v navdihanin nizkih prebivališah zlo dobro in hasno. 4. Vodenogaz (gaz hydrogenium, Wasserstoffgas |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drugim težaven; b) je zaničován, in poln lakomnosti, nevoščljivosti, poln nizkih, zivinskih, včasi krivičnih, tatinskih želj; in c) je nemiren, in |
| Razne dela (1870): | svojiga naroda, Prevzetnost le zamore ga podreti. In glej! Iz nizkih bajt, ki zdaj ti dale So rešnika, unukam krivde gnusnim |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | in opeke zidanih poslopjih, dočim stanujejo prebivalci drugih krajev v nizkih kočah, narejenih od desák in tramóv do srede ometánih s |
| Gojko Knafeljc (1899): | podolgasto-okroglo mizo, okoli katere je zdelo nekoliko divanu enako preoblečenih nizkih foteljev. Ob oknih so viseli dolgi, novi, krasni džutovi zastori |
| Gojko Knafeljc (1899): | še nekako resna in tiha. Od daleč so izza oglov nizkih, zunaj od deževja izpranih hiš iztezavali Velepoljci svoje vratove ter |
| Roza Jelodvorska (1855): | let pri njemu ostati, ja celo svoje živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | verh tega je bila v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko |
| Genovefa (1841): | ni môgla vezh na ſnégu preſtati. Pripognjen je grôf v nisko votlíno ſtópil, in ko je v nji zherno ſténo in |
| Kemija (1869): | stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo |
| Stelja in gnoj (1875): | steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je 6krat 78? 6krat 70 je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi, ki ſo s perſtjo smeſhane, po njeni viſheji ali nisheji legi, — proſti ali bolj sakriti, — po rasproſtenju hribov in dolin |
| Kemija (1869): | povedano, se vidi, da se voda ne strdi samo v nižej toploti, temuč tudi vsled kemične priteznosti. Toda vsaka sol nima |
| Kemija (1869): | pa moder. Razgreti okisi navadno izgubé hidratno vodo, nekteri pri nižej, drugi pri višej toploti. Kalijev hidrat KOHO in natronov hidrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Predmet posebne pazljivosti bode denarni stan uradnikov, njim kakor tudi niži duhovščini treba zvišati plačo. — Britko obžalujem, da en del državljanov |
| Zoologija (1875): | organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje |
| Zoologija (1875): | šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil imenujemo številni sistem (Zahlensystem), in število, katero kaže, koliko nižjih jednot daje vselej višjo jednoto, osnovno število (Grundzahl) številnega sistema |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | znaki pismeno izraževati. V ta namen smatramo vselej določeno število nižjih jednot za novo višjo jednoto, za jednoto naslednjega višjega reda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Janezov studenc imenovan, Njih Visokosti Nadvojvodu Janezu posvečen, ima nekoliko nižeji moč od kisle vode per Rogatcu; ozdravlja bolezni na drobu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega |
| Kemija (1869): | razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi |
| Botanika (1875): | pa prašnik, in pod temi cvetna pokrivala, namreč venec in najnižje čaša. To pravilo ima pa mnogo izjemkov. Mnogokrat se dolnji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sagleda tri ptuje moshe priti. Naproti jim gre, ſe jim nisko perklóne, ino rezhe nar imenitniſhimu med njimi: „Goſpod! zhe me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kdor bi se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini |
| Maria Stuart (1861): | ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof, smilite se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kojih važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš |
| Revček Andrejček (1891): | in jaz? Ana. S svojim ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na desno zdaj na levo, vzdignejo se više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke ali pokice bile; tudi se |
| Genovefa (1841): | koſhâte hvojeve vêje, ki ſo nad vratmi votline viſéle, ſhe nisheji pripognila, de bi votlino ſhe bólj vetrovam sadélala. Pod hvojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in tudi nemška pridnost ne, da Slovanom ostajajo povsod le niža opravila in tudi manjša imetnost, njim, ki ne da bi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Norweškega obrežja iznad morja, pri Skaniji pa se čedalje bolj niža. Prav na debelem ali visoko nad morjem niso aluvialne tvorbe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | precej vemo, da je kvarčeva. Sploh je lahko pomniti, da niža številka pomeni manjo, viša večo trdoto. Tudi si hočemo zapomniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila četrtino |
| Genovefa (1841): | vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel: „Pite no, draga mati! dôbro je in ravno sdaj ſim ga namolsil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popil! Takó vpregovati še nisim vidil, kar sim živ. Jez. No — kakó bi to šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj vender kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar |
| Stric Tomaž (1853): | rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim |
| Valenštajn (1866): | bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili |
| Pripovedke za mladino (1887): | sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav: trije |
| Gozdovnik (1898): | poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dal, de bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav |
| Biblia (1584): | inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri, nu pravi sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo |
| Divica Orleanska (1848): | Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč sili. ) Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona vsih visocih žen |
| Divica Orleanska (1848): | izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju |
| Robinson mlajši (1849): | jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi |
| Valenštajn (1866): | Nu, ali pa vidi se, ali se zná, Da vojska od |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava. I nù, vse je mogoče. Jaz sem pa enkrat izdelával kotel, ki |
| Deborah (1883): | Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas sem ter tja |
| Deborah (1883): | na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas sem ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne pride nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti |
| Zlata Vas (1848): | trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj de tako delajo, pa nobeden ni nič razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in 6 kmetovavcov), da se za to leto ne more nobeden več vzeti. So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno kot beli dan. Ako pa |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je to, ali nobeden od teh ni vedel kaj povedati, ker od njih rodú |
| Valenštajn (1866): | krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zopet drugi delajo po vertih, pa s tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | perčakovati, ker je že od nekdaj to pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | beſſedi sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega |
| Biblia (1584): | ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi taku jeſt: Ona prezei rezhe. Ah Bug hotel? Si |
| Sacrum promptuarium (1695): | non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati |
| Robinson mlajši (1849): | pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni v usteh imél; ino zato |
| Zoologija (1875): | iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 gold. in pol do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je 6 do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej nobeden prašal; vagan veljá 4 gold. in pol do 4 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skupej prišlo; tode ko se je dražba začela, se ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter jim ne bo smel nihče zabavljati. Saj vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nekteri bolj umni izmed njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela — pa tudi noben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti |
| Zlata Vas (1848): | tak strah med ljudmí v vasi naredile, de si ni noben več ponoči blizo Ožbetove hiše upal. On pa je bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši je domá; težko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní |
| Deborah (1883): | očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben človek ga več ne sname. To je uže pet let |
| Gozdovnik (1898): | se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne pride. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Is — hladi. Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de |
| Biblia (1584): | vam povém, mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta |
| Biblia (1584): | hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu |
| Biblia (1584): | prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leto pa 24 krajc. za odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | res ne bilo, kakor ste povedali”! In Moric, ki mu nobena beseda odšla ni, zdaj pravi: „Že več ko štér leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle |
| Divica Orleanska (1848): | Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala |
| Oče naš (1885): | Ko se je zopet zavedel, ste dve deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara, pri njem stali in ga |
| Gozdovnik (1898): | belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so |
| Sacrum promptuarium (1695): | perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| Genovefa (1841): | tu prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi Tvoj tempelj. Nobene prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa |
| Oče naš (1854): | so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se ti ne *) Kako je to, da se nam od nobene strani ne oznani, kako se je letos pri nas ta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna in zdaj |
| Deborah (1883): | nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne ure ne bi imeli! Ves božji dan bi morali |
| Tiun - Lin (1891): | kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se |
| Sacrum promptuarium (1695): | nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od |
| Robinson mlajši (1849): | toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega sina izgubili |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prikleniti ali v kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | let. Po vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo |
| Viljem Tell (1862): | snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se pokloni mu. Sicer je tukaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kadar na svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha |
| Zoologija (1875): | nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar |
| Deborah (1883): | le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli je učitelj? on |
| Deborah (1883): | i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli je |
| Tiun - Lin (1891): | svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa, inu |
| Genovefa (1841): | prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa shé gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le povedo: „Dolgo ſo Gorenzi menili, de ni per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to |
| Zlata Vas (1848): | obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in zdravje je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil zavoljo tega grajal; pa ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta |
| Sacrum promptuarium (1695): | bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu drugiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe |
| Kemija (1869): | moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje |
| Valenštajn (1866): | Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, Drže ozbiljno po navadi se. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo, ino vonder nobenimu na misel ne pride se z njim nalivati. Kakor pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tega se vsi skupej vzeli in tó storili, kar bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E |
| Zlata Vas (1848): | zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati, de je on Jęsus Chriſtus. 21. Inu tèdaj je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | od kota do kota, in se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu. Vęditi je tukej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gospodarili, ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je, ki po nobeni ceni slišati ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ogleji, da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila razdrta. Človek tedaj stopi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo lazhni ino shejni pravize; naſiteni hodo. “ Bog nam ni nobenih goljúfnih nagibov v' ſerze djal. ˛Stvaril je lakoto ino shejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so? ti moram zopet reči, da jih ne najdeš v nobenih bukvah; pa poprašaj kako Slovenko, da ti pové lepo počasno |
| Blagomir puščavnik (1853): | spet vidil, tam ne bo nobene ločitve več, nobenega terpljenja, nobenih bolečin. Bogomila, Bogomila, kako se veselim in hrepenim, te tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme ne tirja nobenih stroškov, ampak le dela in truda. Ako se zelene in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | njegovi rodovini dedno podelila, ne bo menda, kakor se kaže, nobenih ovér delala postavnim pravicam skupščine serbske ter bode poterdila, kar |
| Fizika (1869): | orodjem morejo določiti strane sveta v okolščinah, kjer ni zato nobenih drugih pripomočkov, kakor na morji, v sredi velikih gozdov, v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Kaj še,“ odgovorí sosed, „vi se le šalite, vsaj nimate nobenih dolgov, pa tudi za nobeno vašo glavnico (kapital) ne vém |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | štiri hruške razdelili med pet osob takó, da v številbi nobenih drobcev ne bode. “ |
| Gozdovnik (1898): | sennor. Odkar vem, da bonansa ne gre nam, ne poznam nobenih obveznosti, ki zadevajo zlato. Vse eno mi je, kaj počenjate |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjſt imenujem jeſt to vęjſt eniga Chriſtjana katęri ne ſhe obenih isgovorov, de bi ſe is ſvoje dolshnoſti vùn smusnil, tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjditi, Goſpód, de ſim moje premoshenje ohranil, jeſt ne sapuſtím obenih dolgov, moj teſtament je narejen, sa vbóge je ena prezej |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Drugič: Se z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posvetilo se mi je pred očmí, kakor luč. Zares, z nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela — pa tudi noben narod se ne izobrazi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izbije, ali ga še clo tako poškodje, de ni za nobeno rabo več, in ne vé kam z njim. Mladi konji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó , kaj de bi počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila. — Kaj pa je te dní novega od vojske |
| Zoologija (1875): | dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave |
| Ta male katechismus (1768): | se nasme neli po svojemu dapadajenju lestnu sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes pravizo ſadobiti, ampak uſſake s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brumna perprostnoſt stare njegovo pregnanoſt. Nasputè se is njim v'nobenu pogovarjanje, kader zhes viro skushnavo imash, ampak derſhè se beſſede |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó obenu snaminje danu, kakòr tó saminje Jónasa Preróka. Inu on jih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu |
| Katarina (1854): | kakor de bi se bila v vroči sobi parila. Tudi necoj je prišla Katarina, ko se je družba razšla, na stneo |
| Katarina (1854): | ljubi Kazimir," reče Katarina, tudi jaz imam nepopisljive občutke, pa necoj me je tako strah, zmiraj se bojim, de bi kdo |
| Povodni mož (1855): | očetov pogled obstal na berhki hčerki, ktera se jim je necoj še veliko bolj zala zdela; imeli pa so jo tudi |
| Žalost in veselje (1870): | da beži od obrežja koj, ko doboš to pismo, ker necoj morda obsuje te že veliko silneja moč, nego oni večer |
| Žalost in veselje (1870): | bila to že njegova navada, da ni dosti govoril, ali necoj pa se mu je tudi lice zamračilo, kot bi oznanjalo |
| Žalost in veselje (1870): | terpeti. Vedno smo ju zalezovali, pa ju nismo mogli zasačiti. Necoj se prikradeta med čredo mojih najboljših konj, in že sta |
| Žalost in veselje (1870): | pozno v noči ter si zapali smodko, "nekako soparno je necoj, nemara bomo imeli jutri gerdo vreme; več nego desetkrat sem |
| Žalost in veselje (1870): | tu sem, da bi ti oznanil svoj namen. — Ali dovelj necoj, iti ti moram, da me ne zapazijo, sicer bi bila |
| Žalost in veselje (1870): | si dal odreči; največe veselje mu je bilo iskati čudozgodov. — Necoj sredi temnega gozda v nepoznanih krajih pravi nakrat Tomažu: "Prijatelj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsus je k'njemu rekuv: Sa reſnizo jeſt tebi povęm, nezoj v' leti nozhi predn bo petelen dvakrat sapejl, boſh ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nezh ſe ti napezhej s' letem pravizhnem, sakaj jeſt ſim nezoj v'ſajnah veliku terpela sa njegovo volo. Bil je pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rekuv: Reſnizhnu, reſnizhnu jeſt tebi povęm Peter! petelen nabo nezoj poprej sapejl, predn ti mene trikrat satajiſh. Inu kader ſo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſso shkodo inu navarnaſtjo na duſhi inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebno: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſo shkodo, inu navarnoſtj na duſhi inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſso shkodo inu na varnoſtjo na duſhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi je pre nevumen — Raji ſlushbó popuſtim, raji gręm ſhe nezoj med zigáne ! — s' Baronam! — al je kej bolſhi , koker jeſt |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tedaj, reče on, ako vam ni pot na Blagomirov dom nocoj predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mu- pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka |
| Sveti večer (1866): | to ste meni storili”, rekel je On, ki je bil nocoj rojen. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti je drago! ” „Le malo poterpi! Denar je ves |
| Gozdovnik (1898): | nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Dober večer! Meta. Nu, oče Luka, od kod pa vi nocojšnji večer ? Luka. Moja gospodinja, smrt ne vpraša nič za večer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | jez. — Od ital. strani sem slišal, da se ima pri nocojšnji besedi storiti po časnikih že razpravljana zveza italijanskoslovenska proti tukajšnjemu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je bil |
| Robinson mlajši (1849): | prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to |
| Blagomir puščavnik (1853): | ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je dozdaj veljala, in pa ta, nova, postava ste kakor noč in dan, in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo |
| Roza Jelodvorska (1855): | utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bojte se me; sem pošten mož ; iščem samo za to noč stanišča pri vas v Boga ime”. Po marni se mu |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ji je serce kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že v noč. Kam naj bi se obernila, kje prenočila? |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je bil! " "Žena |
| Revček Andrejček (1891): | ljudjé In vender je še dan na dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica! |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na |
| Kuharske Bukve (1799): | proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' dolini. Nozh je shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj |
| Genovefa (1841): | s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna |
| Genovefa (1841): | Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ je v tamni votlíni vezh |
| Genovefa (1841): | hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih novizah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash ti is velko andohjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sate vedou sazhni glih teda k' se bo de noi nuezh vozhva pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasha Gospueda Jesusa Krſtusa, da vi mena N. N. to nuezh resnizo povieſta, kar jas ozham vedeti inu vidati inu mena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasapopadano visokveſt, ushlishi ti mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas imeti prov ana sbasta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa |
| Biblia (1584): | k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal |
| Sacrum promptuarium (1695): | obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi |
| Najdenček (1860): | životom sta me gréla, sicer bi bil v merzlih zimskih nočéh zmerznil. Še bolje mi je pa moj zvesti pes Sultan |
| Zoologija (1875): | pod. 125. Lové skoro samo o mraku in v svetlih nočéh, in sicer največ miši, zato so jako koristne ptice. Po |
| Zoologija (1875): | sveti se lepo na zadku in leta v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli, samica pa, tako imenovana ivanščica, nema |
| Genovefa (1841): | molzhé molila. Boleſlav je zél dan in v dolsih posimſkih nozhéh bres luzhi védno sraven njé ſedel in dobri ſante ni |
| Genovefa (1841): | je v grosovitnih jeſénſkih nozhéh mersla luna viſôko pod obnébjem plavala in v ſamôlno ſkalovito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v |
| Blagomir puščavnik (1853): | smert. Ali, dragi moj, to so bile težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal |
| Oče naš (1854): | boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati so mislili, de je šel domú, ker ga |
| Sveti večer (1866): | še več storiti? Glej! danes je sveta noč. Praznujemo spomin noči, v kteri je bilo rojeno dete, ki je prišlo, da |
| Tiun - Lin (1891): | prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako je obledel |
| Gozdovnik (1898): | pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uk ſe perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' tej ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam |
| Biblia (1584): | Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka |
| Biblia (1584): | trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę nozhy pak je Jęsus k' njim priſhàl vèrh morjá gredózh. 26. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle |
| Gozdovnik (1898): | okolnost: »Antilopa želi, naj se bledoličnikov glavarja vrneta še pred nočjo, sicer ne more ž njima govoriti, ker ne morejo zapaliti |
| Gozdovnik (1898): | Če odrinemo, preden nazori, smo drevi že v taborišču. « »Pred nočjo se nam Indijanov pač ni bati,« pristavi Diaz odhajaje, da |
| Astronomija (1869): | T", kjer se nam kaže proti nam obrnjena nerazsvitljena ali nočna stran zemlje. Ko pa zemlja stori četrti del svoje poti |
| Zoologija (1875): | Nyctipithecus) odlikuje se z velicimi očmi in živi skoro kakor nočna zver; svilaš ali ujstiti (Hapale Jacchus) in levič (H. rosalia |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | Lebeški vasi ne vidiš ne ene luči. Nič ne moti nočne tihote. Še Županov pes nocoj ne laja. Tudi v gradu |
| Žalost in veselje (1870): | vém le iz knjig, posebno me pa mika videti njihove nočne veselice. " Hoaksla je nagubančil čelo in zmajal z ramama, kot |
| Razne dela (1870): | pa — clo na teš. Sin zbudi se, tre očesa, Muhe nočne z glave stresa, Gleda lep in vidno mlad Pred seboj |
| Pomladanski vetrovi (1881): | potočjemu pobrežju, kjer so sive vrbe, iz temne megle kakor nočne pošasti komaj še vidljive, rahlo upogibale svoje veje. Ali ni |
| Pomladanski vetrovi (1881): | noč je bila zakrila zemljo s svojim temnim krilom. Hladne nočne sapice so se igrale s plapolečimi plameni stražnih ognjev, kteri |
| Zvezdana (1883): | se čujejo posamezni polumevni sanjski glasovi spečih ujetnikov in koraki nočne straže zvunaj pred durmi. Tudi stari častnik podprè glavo v |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | leti na vso sapo, kakor da bi ga gonile strašne nočne pošasti. Branko ni bil nocój pri celej božjej službi. Prišedšemu |
| Jarem pregrehe (1895): | bile vse drugačne kakor moževe. Takoj drugi dan je pripovedovala nočne dogodke svoji sosedi, ki je dejala, da je čula neki |
| Moja hoja na Triglav (1897): | drugih znanih in neznanih velikanov, ki so zaporedoma sneli meglene nočne čepice in si umili gubate glave v zlati zori, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | čas bival je in učil v Rojani in okolici. Po nočnem času in ko mu je pretila nevarnost, da ga ne |
| Gozdovnik (1898): | biti ko lovec, čigar ime bi se glasilo pri vsakem nočnem ognju. O vas se pač tudi pripoveduje, kaj ne Tiburcio |
| Gozdovnik (1898): | sem že preiskaval Drži tjakaj v gozd. Sedel je pri nočnem ognju. Pa je v najboljšem zavetju, ki ga je mogel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato |
| Biblia (1584): | od Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi pak je Iesus k'nym priſhàl, inu je ſhàl |
| Stric Tomaž (1853): | in pri pokoji, potem odpre vrata, zbeži iz dvorišča v nočno tmino z drago butarco. Bila je še zima in precej |
| Valenštajn (1866): | bož'ja roka, ona Zakrije milo svojim ščitom carsko Pobožno hišo, nočno delo stré. Služabnikov še zvestih ima car, I v taborji |
| Sveti večer (1866): | veselje. Nepričakovano veselje je odgnalo otožnost, kakor prežene vzhajajoče solnce nočno temoto. Še le zdaj začne stara mati tako besediti: „O |
| Zoologija (1875): | pod. 126. Visoka je črez dva črevlja, a njeno neprijetno nočno ukanje z grozo navdaja samotnega potnika v gorskem gozdu. To |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nameſt trynoga ſtojy, ter tebi, njemu tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud napokoj dela, inu naposled zhes se, inu zhes tebe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ne von, ne notri pridti. Boſhjo vêſho varijem jeſt tudi nozhindan; ſatorej pak tudi mene meſhnar skerbnu varije, de mene naſguby |
| Kratkozhasne uganke (1788): | primk. Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan tizhim; al |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tu drugu imam le eno nogo. Dremota mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu |
| Zoologija (1875): | Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij |
| Gozdovnik (1898): | ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin |
| Gozdovnik (1898): | ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s |
| Biblia (1584): | is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu |
| Genovefa (1841): | doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Žgani strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da bi bil prej šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli |
| Zoologija (1875): | plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga se imenuje roka, ako se na njej en prst, namreč |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak |
| Genovefa (1841): | koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | precej rejenega ali duše je bil vedre in vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate in čez |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj na nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pomoč klicat; berž je bila vsa vas z lopatami na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je |
| Biblia (1584): | kadar je folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl k'nogam is Meſt. Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl, inu to |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim nogam, inu on jih je osdravil. 31. Takú de ſo ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraja, zhes ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se mi je obilno po tleh valila, in je bila nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo |
| Gozdovnik (1898): | s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan. |
| Zeleni listi (1896): | Kaj je bilo? Zorica je cepetala z nogama, gledala zdaj na nebo, zdaj na obleko, zdaj na levo |
| Ta male katechismus (1768): | ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva |
| Stric Tomaž (1853): | blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z nogami teptajo! “ „Pa saj tudi ne delajo tako pogostoma in splošno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dve na vsaki strani, in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in |
| Zoologija (1875): | s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano |
| Zlatorog (1886): | Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne |
| Gozdovnik (1898): | ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih s perstam po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez |
| Divica Orleanska (1848): | kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno |
| Stric Tomaž (1853): | in Tomaž sta imela oči in ušesa, oba roke in noge in občutke kakor drugi ljudje; v zunanjem je bil sicer |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | biti serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spvvi ti S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kri; noi skves koſti inv mvesk noi skves rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves gvavo noi serze |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. 3. Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri |
| Biblia (1584): | Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge metali. Inu on je nje osdravlal, de ſe je ta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi ga bolęlo. ) Gaſhper. Sna biti — Zhe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez da bi bil prej šantal. V tem primerleju se |
| Zeleni listi (1896): | z očmi dohajali; naposled pa se postavi še na zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſtolam narejen, pa toliko vùn moli, de ſe lahko s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njem čudno zdelo, bilo je to, da je imel eno nogo daljšo od druge; na eni ni bilo kolena, na drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od |
| Maria Stuart (1861): | Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom, skoz ktere je šla Marija, na sredi pota |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pred cesarja; ta pa ga je tako bacnil z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | za senico; drugače bi si še lehko zlomil roko ali nogo. “ „Nič ne dé,“ reče Lovre smejaje se, „zato vendar še |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen, pa toliko vùn moli, de ſe |
| Najdenček (1860): | zaslužil, na to obernil, da sim svoji učenici par volnatih nogovic za zimo kupil. Kmalo potem me je Kristina zapustila. Eden |
| Pripovedke za mladino (1887): | srnica, saj te ne bom nikdar zapustila. ” Sname si raz nogovic zlat trak ter ga jej priveže krog vratu, potem natrga |
| Revček Andrejček (1891): | v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški postaviti). Tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé |
| Blagomir puščavnik (1853): | ženske dela potrebnega. Po dokončanih hišnih opravkih je šivala, prédla, nogovice pletla. . . . . . Mislila si je namreč, kadar spomlad pricveti, zamorem to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | velikih mestih Rusije veljâ par čevljev 6 do 10 rubeljnov, nogovice so po 8 do 10, suknje po 28 do 40 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabeji shida ſe ali poſebej prodá, ali pa ſe sa nogovize ali sa drugo obleko ſpréde, ali sa dobre, mehke, lahke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krompír v Europo perpelali. „ 255 „ je sazhel Anglijan V. Lee nogovize tkati. „ 254 „ ſo jeli kúkala (perſpektive) narejáti. „ 246 „ ſmo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſebej hrani, in tudi poſebej ali proda, ali pa rokovize, nogovize ali druga lepa obleka is nje ſprede, ali pa sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože. 12. Gosp. F. Napret, nogovičar v Teržicu, za rokovice, nogovice in čepice. 13. Gosp. Ig. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Dolenje Vasi, za leseno róbo. 45. Gosp. Fr. Sarabon, nogovičar v Teržiču, za nogovlce in čepice. ” 46. Gosp. J. Stadler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Černiga Potoka na Koroškim, v razstavo poslal. — Fr. Šarabon, nogovičar iz Teržiča, se je z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici |
| Divica Orleanska (1848): | Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel les razprezanja clo popolnama obvarovati |
| Zoologija (1875): | Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je čas |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku nori, inu nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | rekel: „Kjer gre za čast vojvoda, Vašiga brata, tam nima norčevanje mesta. Le to mu znate zdaj povedati, ako pa želi |
| Najdenček (1860): | psiček je imel poterpljenja in ljubézni dosti, v igranju in norčevanje rečí prenesti, kakoršne psi sicer le prav neradi in večdél |
| Najdenček (1860): | in z glavami majala. Pa težko jo je stalo to norčevanje. Pervi zdravnik je ukazal iz kočije skrinjico z zdravili prinesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kam z njim. Mladi konji, polni življenja se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star |
| Roza Jelodvorska (1855): | sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naredijo. Kar ſami igráje, ali s kakim resálam, ali is norzhije nepokonzhajo , pa ſhe paſhna shivina omólſa in polomi; tako per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do konza. Sopet bode jedla — kakor hitro bode lazhna. ” Take norzhije, kar vſe nizh ni, in ſhe vezh drusih vrash, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bahovno moſbnjo imenoval. Kadar mu je dolgzhaſ bilo, je te norzhije prebéral ter ſvoje kako, sakaj in kzhemu prevdarjal. Najdel je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca imela? — Kako lepih reči si mi obetala, pa koga imam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imel kedu podstopiti Boga inu skus greh is Boga se norza dellati? Aku be blu mogozhe, de be se mogl Buh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | To ny mogozhe! — Naj me puſtę — Kaj ſe is mene norza dęlajo — Shternf On je vshę eni drugi oblublen — — Miz. To |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſam , gon inu doli hodi, v' miſlih. Ni drugazhi ! sa Norza me imajo — Tukej eden mi da enu piſmu, v' katęrim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jak. Şhlahtni Goſpodje! jeſt ſim le en kmét — ampak sa norza ſe ne puſtim dersháti , de bi vi ſhe taki Goſpodje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpodje bili — obluba more ſhe dones dokonzhana biti ! Ansh. Sa Norza vam ne bomo! oblubem, de ne! Goſpod Shribar, ony naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gori poſtavili — s' Goſpod Shönhejmam — (pokashe , koker de bi ſe norza dęlala, na Tulpenheima ) Tulp. Gnadliva Goſpa ! ( hozhe na kolęna paſti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | poterpę, saj do jutriga. Smeſhn. Fantalin, ti ſe s' mene norza dęlaſh. Le zhakej , jeſt ti jo bom saſolil per seleni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęzhna modroſt, od tę nar porędniſhi dèrhali tih Judov sa norza dèrshàn. Danàs gręmo v'naſhim premiſhluvanji ſhe vſelej dalej, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvoje nar imenitniſhi dolshnóſti opuſtiti. On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó Maſhnikam poſmęhval, tęiſte fershmaguval, inu opravlal |
| Sacrum promptuarium (1695): | nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 150 in na celem Pruskem l. 1885. je bilo 8163 norcev, kateri so le vsled neizmernega vživanja alkohola prišli v ta |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | blaznost največkrat le konečna posledica neizmernega vživanja alkohola. Največ odstotkov norcev, osobito moških — na Spod. Avstrijskem 40% — pripada žganjarjem. V zavod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli |
| Zlata Vas (1848): | čez teden storiti in popraviti. Ki so bili poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki so |
| Revček Andrejček (1891): | nego Bog oče? Ne! Oh ti ljudje! Ljudje? — Kaj ljudje? — Norci so to — prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica |
| Divica Orleanska (1848): | ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kerví ne vzame. b) Znamnja tihe norosti ali tišavke. Tih norc stojí večidel na enim mestu, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor prej. Dostikrat pa za zmirej vtihne in postane tih norc. Huda divja norost terpí včasih le 12 do 18 ur |
| Gozdovnik (1898): | gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | porezhe: Raka: ta bo tiga kupeisbiralſha kriv. Katiri pak poreze , norz: ta bo kriv peklenskiga ogna. Kader ti tedej tvoj dar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo ſkorej konz, ti bom damu sdirjal! Tulp. Ne bodi norz — ti bi meni pravo bęrſo napravil — — Jeſt ſim s' deklętam |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kup s'haja; ludję ſe dręnajo, ſujejo, shokajo ; jeſt niſim norz, de bi med nję hodil. Baron, (na ſtran. ) Ni mo |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa za zmirej vtihne in postane tih norc. Huda divja norost terpí včasih le 12 do 18 ur in mertúd (božji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oratar! J. Koseski. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost ali tišavka. (Konec. ) §. 2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bolj mogoče, da bom zgubil, kakor da bom dobil. Celo norost je pa, če se kdo na dobitvo iz kakšine velike |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha mu odgovori z modrim obrazom: „To mi ni nikakoršna norost; celo noč sem tukaj stal in rokave v suknjo metal |
| Zlatorog (1886): | Drugod, kot gori na čarôbnem vrtu? « Smejí se Špela. »To noróst verjameš? »Premnogo lovci védo ti na sveti; »Zakaj pa ne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | apud Deum. Ta saſtopnoſt, inu modroſt tiga ſveita je ena noroſt, inu naſpamet per Bogu. Samu tiſti ſo prou saſtopni, prou |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 5.) o naſs nevumne! my ſmo njih shivlenje sa eno noróſt dershali, inu njih konez bres zhaſty: Pole! kaku ſo ony |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2 do 3 bokalov kerví ne vzame. b) Znamnja tihe norosti ali tišavke. Tih norc stojí večidel na enim mestu, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje norosti. Konj v divji norosti (rasender KoIIer) je silno nepokojen in vès plašen; bije krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali tišavka. (Konec. ) §. 2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje norosti. Konj v divji norosti (rasender KoIIer) je silno nepokojen in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vstane, pride, ga gleda in mu reče: „Kaj počneš te norosti? ” Pavliha mu odgovori z modrim obrazom: „To mi ni nikakoršna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | živa, globoko zbujena domišljija ga je pritirala do nevarne moralične norosti. Pogleda ga v oko in mu mirno, kolikor jej je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po |
| Sacrum promptuarium (1695): | utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naprej strašili), de bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegova, ima debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj |
| Zlata Vas (1850): | Ko si še z ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes po redu; na drugi strani sta |
| Gozdovnik (1898): | prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu nos, da bo zopet slišal, kar se mu govori. Roka rdečih |
| Pozhétki gramatike (1811): | mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½ minute zhaſa, tadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam ali pa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je |
| Deborah (1883): | ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi |
| Zlata Vas (1848): | je gledal, in na čelu je imel veliko prasko, pod nósam so se mu pa dolge bèrke vihale, de so vsi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | košček roke bi vam še lehko dal, cel obraz z nosom vred bi se pa menda že ne dobil več. ” Fabíola |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | rekel je pošastni kočijaž s plašnim glasom, »kakor vidite, za nosom! « »Prav! « reče mu konjik; »bratec, pokaži, kje imaš nos? « Potem |
| Zlatorog (1886): | pase koza brez skrbí se, »Možíčka zajec smelo mi pred nosom, »Lisják lagôtno šeta pred menój. »Samó še drozgom sem nevaren |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Mogoče, da je bil tam. “ „Dolg, suh človek s špicastim nosom in rdečo brado? “ „Da, tak je bil. “ „Ni prikupljive postave |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bodo obſodili , kir nam ſami vſe te mlade punzhke pred noſam prozh jemlejo. Baron. Jeſt te ne bom ſodil; ampak praviza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo doſti shol , kader bo vidil, de mo deklęta pred nôſam prozh vſameſh. Ansh. Ha — ha — ta bo debęlu ględal — Jak. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ni kratek, sa to ki je treba, de vſak med noſam in vuſtmi enmalo pohohnjá. Je nékaj slogov, ktire bi |
| Genovefa (1841): | ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani, velikimi ozhmí, lepo sakrivljenim nóſam in s lépimi uſtmi je bil shiva grôſova podoba. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prediza bila. Ko ſim ji zheſki kolovrat podal, je s noſam pomerdala in rekla: sakaj pa ne naſhiga navadniga? „Sa tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stran, kjer ministri sedé, ne na tisto, kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro |
| Pozhétki gramatike (1811): | fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' |
| Zoologija (1875): | v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JosheFu sarozhena, predn ſta skupperſhla, ſe je od ſvetiga Duha noshezha sneshla. Joshef nje mosh pak , satu ke je pravizhen bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti naporodna , katira narodiſh ! prederi naprej , inu upy , katira niſſi noshezha : Sakaj ta sapuſhena ima velikuvezh otrok, koker ta, katira mosha |
| Botanika (1875): | ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem |
| Genovefa (1841): | sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem 24 gold. i. t. d. Se vé, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba obernila k vsim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če se mu po poti |
| Zlatorog (1886): | nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti |
| Revček Andrejček (1891): | upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le ſam ſebi perpiſati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoji Mini, ki ſe je bila vſa pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi sdaj te perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila |
| Genovefa (1841): | va-njo perpravljena. O, jes niſim vezh vréden, de me sêmlja nóſi! Jes ne ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti, temuzh de ſte v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | vezh imeti. Grè k' enimu karsnariu, temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò |
| Zoologija (1875): | želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili; med Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | našim ženskam, ki vsak dan mléko na glavi v mesto nosijo, takó težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga |
| Zlatorog (1886): | cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva |
| Zlatorog (1886): | Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po |
| Biblia (1584): | eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy vunkaj hodili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nar več polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate |
| Oče naš (1854): | Ali jez bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, terpel in umerl? Za očeta in mater bi mogel umréti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej lezel, in |
| Oče naš (1885): | Ali jaz bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, trpel in umrl? Za očeta in mater bi mogel umréti |
| Tiun - Lin (1891): | drugi pa meč. Bil je že precej postaren in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po |
| Gozdovnik (1898): | pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraje ob réki Jordanu, kamor ſo ljudje she bolj sahajali. Noſil je ojſtro oblazhilo is vebljudjih dlak, ino uſnjat paſ okoli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav dobro sdelo, de je ſantizh bukvize vedno per ſebi noſil, ino jih prav ſkerbno bral. „Lepo ſi véſh kratek zhaſ |
| Genovefa (1841): | klezhati vidila. „Vſtani Genovefa — je rékel tiſti, ki je mezh nôſil in ki ji je imel glavo odſékati, s niskim glaſam |
| Sacrum promptuarium (1695): | De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | moje ime pred Ajde, inu pred Krayle, inu Israelske otroke noſſuv. Sakaj jeſt ozhem njemu pokasati , kolku bo on moguv sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ne v'enimu drugimu Sakaj uſſaki bo ſvojo butaro noſſuv. Podejli pak tudi ta, katiri bo s'beſſedo podvuzhen , temu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu kriſh na njega naloshili, de bi ga sa JEsuſam noſſuv. Sa nym pak je ſhla ena velika tropa ludy , inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | delo vklonjeno imelo. De se je ravno na pol kmetiško nosila, kar se ji nič prav prileglo ni, se je vonder |
| Divica Orleanska (1848): | bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana |
| Roza Jelodvorska (1855): | je ona, ker je nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de |
| Viljem Tell (1862): | ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji Staufaher v roko seže. ) |
| Oče naš (1885): | stariši. On in Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da |
| Genovefa (1841): | ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki |
| Sacrum promptuarium (1695): | shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Male miši so tekale po tleh, k nogam so ji nosile koprive, da bi vsaj nekoliko pomagale. Drozek se je pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dni u. l. zbor ministerski; vojaške zadeve so neki zvonec nosile v tem zboru. HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bi le sto rok imela, ki bi vas vzdigovale in nosile ter za vas delale, preljubi otročički! « Duh : »Tako! ali mož |
| Gozdovnik (1898): | njegove preperele kosti so držale še okrasja, ktera so poprej nosile. Odlomki nekakega sedla so obdajali prozorne strani ogrodnega konja. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domačih izdelkov, in ni bilo vse na kupičku |
| Viljem Tell (1862): | delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bratje so bili kraljiči in ko so hodili v šolo, nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih |
| Gozdovnik (1898): | Razun naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej |
| Genovefa (1841): | kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſvojem Angelam sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam zopet v Novicah priobčili, kako de se je vreme nosilo. Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je k'njemu rekla: ſvelizhanu telu ! katiru je tebe noſilu, inu te perse, katire ſi ti ſeſſov. On pak je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je k' njemu rekla: ſvelizhanu telu! katiru je tebe noſilu, inu te perſi, katire ſi ti ſeſov. On pak je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali |
| Sacrum promptuarium (1695): | kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe |
| Viljem Tell (1862): | Te ne poznadem! V svili se bahaš, Napuhnjen za klobukom nosiš pavje Pero in čez ramé škerlatni plašč; Na kmeta zaničljivo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ličarja. Spominjaj se tudi tistega, čegar dragoceni ostanek nosiš na svojem vratu. ” „Le nekoliko še poterpi, ljuba mati! in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje |
| Gozdovnik (1898): | dva človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | peruti jo nosite. Z drevesa sname prepasnieo in jeznega obličja odleti mimo Fulvija |
| Botanika (1875): | listni pecelj na koncu razdeljen na dve glavni veji, ki nosite več različnih listov, kakor pri telohu, pod 101., se imenu |
| Oče naš (1885): | opominjal starček. „Iščite moči pri Zveličarju, kterega podobo na srcu nosite. “ Ponižno je poljubil Nace križ na vernici in rekel: „O |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri se ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride, de se večkrat sliši : Ta in uni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za |
| Blagomir puščavnik (1853): | ste dolgo strašno terpeti in težek kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi |
| Zlatorog (1886): | dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me |
| Gozdovnik (1898): | v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi mogli konji nositi. Zlato so bili natovorili konjem in don Estevan je pripravljen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ječmenam. Če konja kašelj zlo nadlegva in mu žleza iz nosníc teče — pa brez pljučniga prisada — takrat naj se mu da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | bolezin obstojí v prisadu sápnika, po kterim začnè žleza iz nosníc têči. Zraven téh znaminj so poglavitniši téle: Konj pokašljuje; — če |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | nosníci. Zakljiček mora zató precej dolg biti, de si konj nosníc ne prismodí z vročim kuhanim ječmenam. Če konja kašelj zlo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki je belkasta ali zelenkasta, in se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi. Živinče škriplje z zobmi, kedar leži |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oči in gobec vlečejo, z zobmi škripljejo, iz gobca in nosnic pene tišijo, blato in scavnico izpušajo, se po vsem životu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov, ki svoje jajčika v nosnice zaležejo, iz kterih po sopenju v čelne votline pridejo in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lahko prepriča, kdor glavo mertvega živinčeta razreže, in senčne votline, nosnice in rogove pregleduje. Leta bolezin se ložeje zavarova, kakor ozdravlja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kedar ovčji brencelj ovce nar bolj nadleguje, se jim morajo nosnice zjutraj, preden na pašo gredo, s kako smerdljivo rečjo namazati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Smerkelj pri konjih. Ako konju vlečljiva materia iz ene nosnice teče; ako se pod čeljustjo te strani ena ali več |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar steklost psa raste, takrat ima gobec penast, rudečovišnjeve farbe, nosnice smerkove, oko mu gleda plašno tje in sem, pozneje postaja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s smolnjakom, kteri smerad brenceljne odganja, da ne silijo v nosnice. Takšno ravnanje je o dolgo suhem in vročem vremenu nar |
| Zoologija (1875): | dolgi kljun, na čegar korenu se odpirajo ozke, razpokami podobne nosnice. Sljuka se kakor ptica selivka pri nas prikaže vsacega leta |
| Zoologija (1875): | je užitno. Pri pliskavkah ali delfinih in pri kitih so nosnice na temenu in služijo ob enem tudi za štrcaljke, iz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ob zaiti te kuge noſnize, ozhi, uſheſa, ſenez, inu shile varvati. Dohtar Minderer pravi c. |
| Kuharske Bukve (1799): | levízi, pertiſni s' noshovim ploſkam na herbet, vilze sabodi ſkusi noſníze, odręshi glavo, deni jo na taler, preręshi kosho na obęh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gobec ž njo. Dergniti se ne sme. Če ste pa nosníci zlo zatékle, in če se veliko žleze iz nju cedí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nosníci. Zakljiček mora zató precej dolg biti, de si konj nosníc |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | in mu takó skozi pol ure ječmenov vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nosníci. Zakljiček mora zató |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | 2 trakéh takó konju okoli glave privežeš, de derží obé nosnici v njem , in mu takó skozi pol ure ječmenov vodeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Gospodár naj pa konju — posebno če bolezin dolgočasna postane — v nosníci večkrat pogleda: ali ste čisti in ali se ne delajo |
| Zoologija (1875): | pa noge, nadalje večidel trd jezik, brezzobe rožene čeljusti, dve nosnici in na ven odprto uho brez vnanjega uhlja. Ptičeve rožene |
| Gozdovnik (1898): | pa don Estevan. Prvi gre za svojim gospodarjem ter napne nosnici, videvši češ ranjenca. Zadnji pa je bil že prej opazil |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on Matth. 6. moliti vuzhy: Sic ergo vos orabitis: Pater noſter, qui es in cælis. Taku bote vi molili: Ozhe naſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gebat vero Celſiſſimus Noſter Archipræful, & pro innata ſua benignitate tergiverſantem me hortabatur, ut juniori |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | piſſou: Deus totius conſolationis, qui conſolatur nos in omni tribulatione noſtra. On je en Bog tiga zeliga troshta, katiri nas potroshta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dershati, ampak, koker en ſveti Augustin opomina: Corrigenda eſt voluntas noſtra ad voluntatem Dei. Mi mormo naſho volo spremeniti, inu tiſto |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi mi nar nahvaleshniſhi videli, inu sposnali: Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 53 Vulneratus eſt propter iniquitates noſtras, attritus eſt propter ſcelera noſtra. On je biu ranen sa volo naſhe hudobe, reſtepen, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtih krishu, katire nam on poſhle, nega resveſelili. Paſſio Domini noſtri JEſu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga JEsuſa Chriſtuſa, katiru nam sdei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker tebe hvaliti, tebe zhaſtiti, inu tebe lubiti. Paſſio Domini noſtri JEsu Chriſti, Terpleine Goſpuda naſhigaJEsuſa Chriſtuſa, per katirimu ozhmo dalei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Paſſio Domini Noſtri JESU Chriſti. Terpleine Goſpuda nashiga JEsuſa Chriſtuſa. L Lubesnive duſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ob zhaſu te nadluge per nemu gnado naidemo. Paſſio Domini noſtri JEsu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga JEsuſa Chriſtuſa. Premiſlimo, kdu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niſo „ſoſeſkini moshje” nikoli menili, de „Karniolija” s perlogo kmetijſkih noſh obogateti hozhe! Miſlili ſmo, de bo vredniſhtvo „Karniolije“ Premzam vashno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je she vezhkrat preprizhati snalo, de naſ perloga krajnſkih nóſh ſerzhno veſeli, in kakor pervima dvema obrasama, ſmo tudi Zhizhu |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakoršno so tistihmal sokolarji navadno nosili. Mladenču se čudna noša prav lepo poda. Zelena suknjiča, rudeči škornici se mu na |
| Ultra! (1867): | je to prinesel iz Ljubljane. To je — bajè — tam — najnovejša noša — toda meni ni po godi. Jaz si je nikoli ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | najęmniki obilnu kruha imęli, shlahtnu oblazhilu je bilu njegova navadna nóſha, en lubęsnivi ozhe je bil krona tę hiſhe, inu njega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtan bilu. Noſha, govorjenje, tovarſhtvu, dęla, kratki zhaſsi, inu zélu sadèrshanje, vſe more |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | g. Leopoldu Kremsharju , bukovesu pod Tranzho v Ljubljani. (Podóbe ilirſke nóſhe. )Ljubljanſkimu zhaſopiſu, v nemſhkimu jesiku piſanimu, ki ſe mu „Carniolia |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jesiku piſanimu, ki ſe mu „Carniolia” (Krajnſhniza) pravi, ſo jeli nóſhe Ilirzov in Ilirjank perkladati. Od noviga léta ſmo jih dobili |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | ni bil prost nekakega napuha, ki se je razodeval v noši in govorjenji, je bil vendar obče čislan in dopadlo je |
| Kranjska nevesta (1864): | še sprehajala. Giulio je vedel mnogo zanimivega novega povedati o noši in mestnih navadah, in pojasniti z lepimi črtkami. „Mnogo mikavnega |
| Ljubljanske slike (1879): | para v zgovornosti, njegovo blago je vselej najlepše, najbolj primerno noši in času, njegova obleka se ga prijema kakor bi bil |
| Ljubljanske slike (1879): | še niži stan govori slovenski; „gospa“ pa, kakor se po noši odlikuje in postavlja nad te, se hoče postavljati tudi po |
| Ljubljanske slike (1879): | Od navadnega človeka, tudi gosposkega, je različen že po svoji noši. Ni še dolgo tega, kar se je odlikoval po strogo |
| Ljubljanske slike (1879): | tudi za delavnike; odslej ga vidiš vedno le po najnovejši noši oblečenega in počesanega, kakor da bi ga bil polž oblezel |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | leži priprosta vas imenom Rateče. Ljudstvo ima svoje posebnosti v noši in govorici. Če tudi tako blizo drugih Slovencev proti jugu |
| Od pluga do krone (1891): | kazala tudi na ustnicah. Opravljen je bil po stari domači noši. Nosil je lepo belo pražnjo srajco, nad katero se je |
| Pod streho (1897): | dozorela breskev. Njen vitki, divni stas je bil v slikoviti noši še divnejši. Roza je uprla daljnogled vanjo in jo gledala |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj tudi mi le po pameti oblazhili, ino v' lepi noſhi méro ljubili. Glej! te roshize imajo le malo romenklaſtih, nekoljko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe moshaki in shênſke v teh krajih noſijo. Po taki noſhi ſe Krajnz she od delezh ſposna! Ako ravno ni morebiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terpínzhi. “ Toraj ſmemo tudi mi imeti jih sa vòshnjo in nóſho, jeſti njih meſo, ino njih koshe ſebi v' prid oberniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | noſijo. Namen teh podób pa ni drugi, kakor obléko ali noſho terdiga Krajnza pokasati in sa prihodne zhaſe ohraniti, ne pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari |
| Zlata Vas (1850): | je vés napuh v obléki prepovedala in vsaki starosti svojo nošnjo zapovedala. Kvartanje in sploh vsaka igra za denarje, pijanost, opravljanje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mai tvojem raven potrebnam sousedam noi jem veka is nota pomai pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is ta moiga velzha nota inu bveshtva, poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je kei mene ta srezha savpana tàku odrieshi mene odmoiga nota o Gospved Jesvs Kriſtvs is tvojo mozhno roko takv bom |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues to velko martro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu dodieli sa mojo potriebo: jas taba prosim skues ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje note porounou inu moje shale dopounov Amen. SHEBRANJE. O Gospued Jesu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hpomezhi jas bom tabe spet prosov inv bom tabe moje note toshov al je kei mene ta srezha savpana tàku odrieshi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetiga Duha da on tabei satu potrebno shiulenje noi satuoje note da: noi ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jezhe noi shaliesja inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas taba pomai: mena N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Deviza noi marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas taba prosim skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bernharda? SHEBRANJE Te S. Bernhard je an S. pomozhnik v' note: sate kateri so v jezbi alpa v' velzham bueshtui: te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naſtrane: vmoimv note noi ubueshvi inu usah potashavah: jas tabe prosim N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krije prizhe jas tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam shiulenje! jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti pomozhnik |
| Biblia (1584): | pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta |
| Biblia (1584): | ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna |
| Biblia (1584): | Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je |
| Biblia (1584): | bil, inu ty, kir ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja |
| Sacrum promptuarium (1695): | lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava. Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt pravim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in ta pert polij večkrat na dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer |
| Blagomir puščavnik (1853): | mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V |
| Ta male katechismus (1768): | viſh bo zhlovek v' greh ſapellân? Na tri: I. Skus noterdajanje, ali shuntanje. II. Skus reslushtanje. III. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsàmi leto otèrpnu ſèrzę od naſs prozh, katęru tvoje ſvętu noterdajanje ne poſluſha, inu nam daj enu volnú bóglivu ſèrzę, katęru |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi |
| Ta male katechismus (1768): | S. Duha imenuje? Taiste della, katire ti brumni, ke po noterdajanju S. Duhá ſhivèe, dapernashajo, inu skus katire se ti duhovni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Svete Duh koker eno neveſto. Jeſt nisem nekol nobenemu boſhjemu noterdajanju odvolila, temuzh uſſellej sem toku sturila, koker je mene boſhja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni enega Svetnika, katiri be bil bres potérplenja v' nebesa notershl. Moj Syn, inu jeſt sma uſſem en prigled dalla uſſè |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhnu terplenje della. Buh nabo v'serze tega zhloveka, notershl, katiru je polnu poſemelskega nagnenje, koker namore v' taiſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader je bil JEsus v' hiſho eniga vikſhiga tih Fariſęrjov noterſhov na eno Sabbato kruh jęſti, ſo ſe ony na njega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu miſe ſo ble napolnene is goſtmy. Krayl pak je noterſhov, de bi goſty ogledov , inu je tamkej sagledov eniga zhloveka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dan ſe je she nagnuv. Inu on je s'nyma noterſhov : kader je pak s'nyma per miſi ſedel, ſe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on je ſkus ſvojo leſtno kry enkrat v' to ſvetu noterſhov, ter je vezhnu odreſhenje neſhuv. Sakaj aku teh volov , inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom ſhé ſpodbodil, jeſt ! Baron. Lubi moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho |
| Ta male katechismus (1768): | hitru en prov ſhegnane mashnek te svete, inu od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes Kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. Matth. |
| Ta male katechismus (1768): | koker hitru en prave ſhegnane mashnek te svete od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. |
| Ta male katechismus (1768): | so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli |
| Ta male katechismus (1768): | Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader |
| Ta male katechismus (1768): | Matth. 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in de me bo Gorenez tako lahko, kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Očesne bolezni. Lete izvirajo iz znotrajnih in zunajnih vzrokov. Znotrajni vzroki so: Razgretje in neka sočnost trupla; zunajni vzroki so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglo in močno ohladi, in merzla voda pa želodec in znotrajni život ohladi. Torej se krave ne smejo precej, kedar so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno |
| Botanika (1875): | z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se |
| Zoologija (1875): | dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših |
| Ferdinand (1884): | črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé |
| Ta male katechismus (1768): | navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem |
| Stric Tomaž (1853): | Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podobi turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna |
| Zoologija (1875): | črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem |
| Stelja in gnoj (1875): | trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave |
| Revček Andrejček (1891): | nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče, pustite me pri miru s Pavletom! Jaz že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | firbezhne je, katire drugeh ſhivlenje, inu ſaderſhanje sleduje, sam svoje notrejnu ushafanje pak napoahta. Katire sam na sebe gleda, inu is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Is nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ker se kri po tem ravnanju ne zboljša. Zraven imenovanega notrajnega zdravila rabi tudi sledeče zunajno: Vzemi 1 libro loja, ga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konji v ti bolezni radi zobljejo, jim ne smeš nobenega notrajnega zdravila dati. Zakaj sama natura žene bolezin po vgnjidah iz |
| Kemija (1869): | se pri vseh galunih njihovi najmanjši delci glede velikosti in notranjega sklada tako strinjajo, da se pri kristalizovanji prav nič ne |
| Kemija (1869): | Zersetzungsprodukte). No poslopje se ne ruši samo zarad onega umetnega notranjega sklada, mnogo pomaga pri tem tudi voda v zraku in |
| Kemija (1869): | veje dáh življenja, ki s svojo oživljajočo močjo brani hišo notranjega razpada in proti vnanjemu vetru in viharju. Ali od onega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je sedaj lože naraščala, ker je bil odstranjen neposrednji vpliv notranjega žara, da so se mogle kot pari v parokrogu bivajoče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so: zračni kislec, ogel, na kojega smo deli probo, plini notranjega dela pihavnikovega plamena, oglokisli natron, boraks, fosforokisli natron-amonijak in ciankalijum |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | vladno krmilo, da državo in ljudstva njena pripelje v luko notranjega in vnanjega stanovitnega mirú. Rane, ki jih je državi vsekala |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | videlo se jej je, da bojuje hud boj v svojem notranjem. "Dva goldinarja? " reče tiho. "Dobro, Tone, denar boš dobil. " "Kako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se |
| Fizika (1869): | zunaj z močjo od 200 funtov pritiskati, da bi držala notranjemu tlaku ravnotežje. Iz tega se razloži, zakaj da morajo stene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | nova pot mu odprta, to je, pot, katera pelje k notranjemu miru med 21 milijoni avstrijskega ljudstva in do moči in |
| Genovefa (1841): | mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati |
| Astronomija (1869): | vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do vira ali |
| Botanika (1875): | mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej |
| Zoologija (1875): | je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Boga in vere, češ, saj ni večnosti, ne pekla. Neki notranji glas mi je rekel, da je Bog, ki hudo kaznuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do zdaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki |
| Botanika (1875): | se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki |
| Ferdinand (1884): | se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. Ni davnej kar je nekdo iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od takega vertinca, ki so ga vidli pri Logatcu na Notrajnskem. Ljudjé, ki so bili na polji, so kar ostermeli. Žito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti skusheno. Zhier sta 2 pueshtaba taku N. N poſtaulana notra vmolituah tamo prosi 5 10 al 20 bel 30 taushent |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. besiede bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvsa Kriſtvsa vnja pra sveto roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse notra gibla? stori vse moje fainte bojezhe dase bojo mene bati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jutra je spet tekai notra al bosh popotriebi nuzou ta druje je ana rinzhza kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov |
| Blagomir puščavnik (1853): | vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in se bliža |
| Biblia (1584): | enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar |
| Kuharske Bukve (1799): | inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri |
| Kuharske Bukve (1799): | s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od |
| Kuharske Bukve (1799): | sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe |
| Rudninoslovje (1867): | 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer ali ven ali notri, i tako pločast kristal je lehko lečast, prizmasti kristal je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot |
| Botanika (1875): | sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak se |
| Revček Andrejček (1891): | I — menda že! Zvitorog (pokaže si na čelo, zase). Tu notri ni Bog vé ravno koliko, prav res ne. (Na glas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Douniolu je odpustil ječo, globe ali dnarne kazni pa ne. Najnovejše novice iz Pariza pa pravijo, da grof še ne da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fulvij je ostal trezen. Po raznih pogovorih so prišli na najnovejše novice iz Jutra. Potem ko so bili v Nikomediji kristijanom |
| Astronomija (1869): | omembe vrednega. Na koncu dostavkov hočem pa v kratkem obrisu najnovejše skušnje po spektralnej analizi priobčiti. Omenil sem že, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | sklenjeno, moramo toraj toliko bolj s pohvalo omeniti in pozdraviti najnovejše muzikalne izdelke mnogozasluženega narod- nega učenika in župana g. . And. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | najraji trde Nemce postavljali za učitelje. Kar se je v najnovejših časih poboljšalo, to se je največ zahvaliti kacemu uljudnemu katehetu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | takombe vse zapuščene in skoraj pozabljene, da so se v najnovejših časih jeli učeni bolj pečati ž njimi. Sosebno sedanji papež |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obrazovanje samostojno nadaljevati in s svojimi bližnjimi popolnem občevati. Po najnovejših statističnih podatkih je v Avstriji (brez Ogrske) 30.000 gluhonemcev. Največ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družbe močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de bi se ga več pridelovati zamôglo in takó kmetovavcam nov dobiček naklonil. Drugo pot bomo tedej kaj več od tega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne bode drugi, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta |
| Zeleni listi (1896): | biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se |
| Valenštajn (1866): | ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam je nov. Tekla. Da, res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in |
| Tine in Jerica (1852): | se bo” odgovori Tine, „pred je drugo drevo vsajeno, kakor nova hiša sozidana. ” |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ljubljani v sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje |
| Kemija (1869): | kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se ne more vzdržati. S čim več predstavami pa se nova predstava združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je k temu gré, nove imena dati, sato, ker ſo vſe te tudi nove rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dokončale s planêti vred na kup vreči, de iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas |
| Zlata Vas (1850): | so stare pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo |
| Fizika (1869): | čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija 1. 18.. Dne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | biti in ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novo leto in vsak dober in umen človek pri začetku novega leta se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tù pa tam v bukvah in časopisih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit |
| Čas je zlato (1864): | in ga ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane še 20. Koliko orehov je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | NA NOVIGA LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime |
| Sacrum promptuarium (1695): | meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je |
| Genovefa (1841): | védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic ste popisali veselo obhajanje druge poroke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pri tem, kar se da skopati, ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in |
| Kemija (1869): | kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz in |
| Zoologija (1875): | same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa novejše novíce pravijo, da to ni res. — Važniše rečí kakor ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo |
| Ultra! (1867): | nemškutar, ali kakor sam sebe imenuje "echter Krainer," in ta novejši slovenski duh se ne more sprijazniti z njegovimi možgani. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | V. Novejši načini požlahtnjevanja na zeleno. V spisu, kterega smo pred omenili |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth |
| Botanika (1875): | stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem |
| Zoologija (1875): | okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pruska vlada; gotovo je zdaj le nek to, da ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v dobiček in čast. Zato kliče naš list vsem ob novem letu: Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi |
| Valenštajn (1866): | ne potrti. Maks. Našli ste V očetovih se rokah v novem svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po nemško pisati ſch, tſch z tremi ali četvermi. Po novim je pa kakor ima biti: jeden glas in jedna pismenka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kratko opomnilo, kakó se po starim in kakó se po novim bere. Novice se bodo zmirej še dalej razširale, vsakiga pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz Amerike domú. Kmalo po novim létu se misli spet nazaj v Ameriko podati, kjer mu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | leta dan je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v svojim novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prejemati mislijo. Ako ravno upamo, de nobeniga naših prijatlov ob novimu letu zgubili ne bomo, in tudi vémo, de nam ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki se ne nahaja povsod. Že |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | mormo zhast sapet' Svetimo Sacramentu, Od tistiga gnade prejet' v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo kry preliu Sa ta sveit , debi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhih pregręh k' enimu novimu shivlenju gori vſtali, imam vupanje, de ſamy dobru vęjſté. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prejemati mislijo. Ako ravno upamo, de nobeniga naših prijatlov ob novimu letu zgubili ne bomo, in tudi vémo, de nam ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo jih vezh natiſniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | NOVICAM k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | IV. V srédo 7. Prosénca. 1846. List 1. Sreča k novimu letu! kMetV VošIIo noVICe zDraVo nIegoVo žIVInCo, obILno kLaIe, žIta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ljubljane v Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz |
| Viljem Tell (1862): | pod nami In težko dihajo v soparnih mestih, Prisézimo zavezi novej! Bratje, Bodimo složen narod, naj nobena Nevarnost nas i sila |
| Ferdinand (1884): | da je prvi župnik nastopil službo. O tej priliki je novej župniji priredil ljudsko veselico. Po dokončanej službi božjej je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere reči, iz katerih se žganje dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim |
| Kemija (1869): | bi se moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali pa manji, pod. 69, potem |
| Zoologija (1875): | imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se ljudstvo v več létih komej navadi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vprašanje odgovorimo letó: Kakor se kaže, bojo letas Novíce veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudi je, ki po nobeni ceni slišati ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in da smo na boljšem. 4. Vinogradi. Ne le veliko novih vinogradov in clo novih vinogoric je v tem stoletju na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljubezin do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je treba saj kratko povedati: kdo de je Slovenec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi ni treba zametovati vsega svojega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vode se pri Verhniki zopet prikazujejo na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj, — to je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba |
| Zoologija (1875): | po tej poti v telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono |
| Sacrum promptuarium (1695): | Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. |
| Genovefa (1841): | ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali, ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj dobriga na dan prineſli, kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v Zlati vasi. ) Župan. Že novo leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in |
| Biblia (1584): | kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je |
| Sacrum promptuarium (1695): | premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko bi bila Vaša pratika v naše kraje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 12 krajc., za celo leto pa 24 krajc. za odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo, je začel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V 51. listu Novíc smo povedali, de se je 10 poslancov iz Ljubljane v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih krajev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perhraniti, in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Artu zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot le govorica, ker rusovska vlada je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski |
| Pozhétki gramatike (1811): | kol; certain, nékak, nekako, certaine. nekaka, poſtavim: quelque nouvelle, neka noviza ali novinka; chaque coup, vſaki krat; un habit quelconque, kakorſhna |
| Pozhétki gramatike (1811): | kasati réd. Avant. La nouvelle est arrivé avant le courrier, novíza (:novína:) je priſhla pred pótam. Entre. Tenir un enfans entre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | posnal, ali je v premoshnoſti ali v pomankanji. (Dalje ſledi. ) Noviza is ſhol na kmetih. Ljubi ˛Slovenzi ! vam bo gotovo veſelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jez, ki sim ptujic bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali, izpustil. 4. Gospod Poženčan skoraj celò hoče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu v čast priobči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi ſe v naſhih novizah kaj vezh od tega govorilo ; pervizh : ker ſe je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih novizah 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in upamo, de nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker krajnſhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne vedó, kaj bi ž njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12 let farno šolo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte mi enkrat prav po potu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | želil. Jez. Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam pišete, pišite jim še to, de bi bilo dobro , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | NOVICAM k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov v tem prijatelskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Viſhnjagorz. Eno je potrébno! „Viſoko zhaſtitljivi goſpodje! Vſo hvalo Njih novizam; lépih naukov ſe uzhímo in drusiga koriſtniga vezh beremo is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Goſp. M. Vert. : „Od mnoshenja novih ſadnih ſort” ſe bode novizam prav prav prileglo. — Goſp. J. Njih dopiſi nam dopadejo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno; nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dopiſ is Zerklanſke fare. Şhe tó le naj k naſhim „Novizam” pridenejo, kar ljudje sa zopernijo imajo, pa ni. Zhe ima |
| Divica Orleanska (1848): | gnječa bila je: beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bili lahko smerti otéli, ko bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v listu 87. tega leta; ako ni kaj prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | № 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bode rasveſelil, in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushbe. № 13. V ſrédo 27. kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 13. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | № 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | komisar v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | popolnoma zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči upal. Pa še veliko več, kakor je pričakoval, je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biti. Med tem delom reče: „Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav |
| Ferdinand (1884): | v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naprej poſhljejo. Kteri jih pa shelé v prihodnim letu na novizh dobiti, naj s plazhilam tudi ſvoje imena in ſtanovanja blishni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo plazhilam vred ſvoje imé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo, in s plazhilam vred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smerti drugač delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je 6. dan t. m. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija. „Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila |
| Sacrum promptuarium (1695): | tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj pràv debelo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj |
| Botanika (1875): | mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenci vred radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim nosh v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos |
| Valenštajn (1866): | dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim |
| Valenštajn (1866): | prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar |
| Tiun - Lin (1891): | da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa |
| Gozdovnik (1898): | hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu nos, da bo zopet slišal, kar se |
| Gozdovnik (1898): | Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles |
| Gozdovnik (1898): | in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim |
| Gozdovnik (1898): | da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na nož, ki si ga je bil pripravil in pa na kraj |
| Gozdovnik (1898): | se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru |
| Kelmorajn (1864): | prav rahlo hišne duri, in za mizo zagledam starega serega noža, z velikimi očali na nosu, ki je ravno ráznoverstno perje |
| Slovenske večernice (1865): | v kteri smo hranili ikravo meso, kako lahko se prime noža, s kterim smo tako meso rezali! Iz posode ali z |
| Slovenske večernice (1865): | s kterim smo tako meso rezali! Iz posode ali z noža pride na druge stvari, postavim na kruh, ki smo ga |
| Razne dela (1870): | napolnita vinske posode, Kraljev cveteče roké poškropita z vodo studenčno. Noža ostrino potem Agamemnon iz nožnice zdere, Ktera mu visi vse |
| Ljubljanske slike (1879): | ali še ceneje, in to kar v skledici brez vilic, noža in obrisalnice na goli mizi. Pijača ni zapoved, le če |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | vihtéč zločincu zagnal globoko v prsi. „Ali tega ne! Svojega noža ne oskrunim s krvjo takega zlobneža. Temveč on naj pogine |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | vajeni. Orožje so imeli vsi. Nobeden ni bil brez dolgega noža ob stráni, ali ga je imel v usnjati ali celó |
| Od pluga do krone (1891): | so zataknjeni noži in vilice, vzame štiri vilice in dva noža, ter razdelí prve po mizi, pred vsakega po jedne; jeden |
| Gojko Knafeljc (1899): | tiščala privihani rdeči nosek. Bratič pa je mečkal s koncem noža rumene hlebčke ter že naprej cmakal z jezikom. Ko so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa tudi ſkosi in ſkosi, nameſt navadnih sob ali shebljev, noshe ima, de s njimi per vlazhenju ruſhovno, ali druge debélſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | domazhinih ima ta brana tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe, tako de pol navsdol, pol navprek molézhi semljo preresujejo. De |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar |
| Oče naš (1885): | noči. Vedno véka in zvija se, kakor da bi imel nože v životu. Ménart, rečem ti, da to pride od tod |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku |
| Robinson mlajši (1849): | k nebu gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima |
| Robinson mlajši (1849): | orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z |
| Kemija (1869): | in je tako mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do |
| Zlatorog (1886): | z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kdor ima ročnost na bolni peti z ojstrim in špičastim nožom tri zareze od zgorej navzdol tako globoko napraviti, da kri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nadkopitnih vgnjidah velike zrasti najdejo. Te je treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim nožom se pečati, naj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sedijo, je pri operacii paziti, da se členovi vezki z nožom ne poškodovajo. XXXVII. Poglavje. Otekline iz zunajnih vzrokov. Po , vdarku |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar se kaj takega zapazi, je treba vgnjide popolnoma z nožom izrezati in rano z razbeljenim železom žgati. Po tem ravnanju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na oteklini zapazi, jo je tukaj treba z ojstrim, špičastim nožom predreti, in gnoj iz nje iztisniti. Oteklina se mora tako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in pod kožo z mesom zarašene. Takošne je treba z nožom čisto izlušiti, rano je treba z razbeljenim železom žgati, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | osnažiti in potem kauterizirati, to je poleg repa z ojstrim nožom plitve zareze v kožo eno zraven druge narejati. Kedar kri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne odpade sama od sebe, jo je treba z ojstrim nožom odrezati. Rana se vsaki dan namaže z mazilom, ki sim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim nožom se pečati, naj navadnega vzame, ino naj si razbeljeno železo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | potèrditi, de bódo v' ſrędi plemęnov pęjli, na ojſtróſt tih noshov, mezhov, inu ſekir, kakor na róshne poſtele ſe vlęgli, preterganje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po navadni šegi in brez vse škode opere. (Rjò iz nožev, škarij in druge železnine in jekline spraviti. ) Če ni rja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini |
| Robinson mlajši (1849): | dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki |
| Kemija (1869): | začnó kože »potiti«, potem se na stružniku strgajo s topimi nožmi. Dlaka in tolšča se pa odpravi tudi z živim apnom |
| Gozdovnik (1898): | grm. Ne bo vama težko, tja se priplaziti in z nožmi si jermena razrešiti. « To rekši, zapusti kraj, kteri bi bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup smęſhaj; inu s' tim pomashi svalano teſtó sa en noshov rob debęlo; potle preręshi teſto krisham na ſhtir dęle, vſaki |
| Kuharske Bukve (1799): | ſladkiga mlęka; naredi teſtô, ga svalaj, de bo sa en noshov rob debęlo; na svalano teſto naſtavi kupzhike od tiga Nr. |
| Kuharske Bukve (1799): | rumenak, rashverklaj ga v' ti vodi, sraven tudi deni en noshov ojſt bęle moke, eno shlizo roshne vode, zhe jo imaſh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani |
| Kuharske Bukve (1799): | ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo |
| Kemija (1869): | ali plave barve. Ako čisto in svetlo železo, n. pr. noževo rez vtakneš v bakrovnato tekočino, prevleče se hitro z rdečo |
| Gozdovnik (1898): | razbojnikov je visel na tem kosu, kterega sta razrezala z noževo ostrino. « Jermen je bil prečvrsto zabit v skalo in Mešanik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki |
| Zoologija (1875): | s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo |
| Lohengrin (1898): | ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli |
| Lohengrin (1898): | v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč v nóžnico poprej ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer |
| Sveti večer (1866): | preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih |
| Astronomija (1869): | kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak tudi solnce |
| Astronomija (1869): | dvakrat, vselej čez 12 ur, in da se takrat, kedar n. pr. nastopi plima pri nas, vzdigne morje tudi pri naših |
| Astronomija (1869): | dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez |
| Fizika (1869): | postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka |
| Sacrum promptuarium (1695): | qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove |
| Ta male katechismus (1768): | katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno inu venzhno potriebo Amen. MOLITVA. Oh ti moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju |
| Sacrum promptuarium (1695): | ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludeh, kolku sveteh ſhellâ, kolku hlepenja po tugentah, al kaj nuzajo uſſe bres napreſtavnoſte? Doſti njeh je, katiri v'tekovni ograji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 5. ozhes puſtiti, is eno viterzo, koker Pintarji sa obrozhe nuzajo, mozhnu povesati, is dobru. perpravleno illovko obloshiti, de po nobenim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | biti. Şadje. Rata dobru, Hrushke, Zheshple obilnu. Hmęl. Kir ga nuzajo, ga je malu, pa dober. |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite |
| Sacrum promptuarium (1695): | de en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti |
| Sacrum promptuarium (1695): | veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens |
| Sacrum promptuarium (1695): | bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi |
| Ta male katechismus (1768): | ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati: kar naofart: ponishen noi usmilan pruet sazhomi uresnizi potrebnoui: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is teſtemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ga seshje te kunshtni shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu dabi is tiem te svolone zhaſtiu noi hvalov: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jov mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besedi boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti kader je shlog? dase tedei ferihta. O Gospved Jejvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni |
| Sacrum promptuarium (1695): | Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti |
| Kuharske Bukve (1799): | eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj |
| Kuharske Bukve (1799): | rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih |
| Kuharske Bukve (1799): | svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko |
| Kuharske Bukve (1799): | jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni |
| Kuharske Bukve (1799): | iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho |
| Kuharske Bukve (1799): | Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napovéjo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhni numeri 195 bliso Brega; tudi natiſkovavez Josheſ Blasnik na Bregu Nr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe po verſti. Şholo le to, ktera v perhodni deſéti numeri sazhne, bomo tako sveſtili. Podúk. 1. Kako ſe vlaſtnoſti semlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe uzhímo in drusiga koriſtniga vezh beremo is njih. V numeri 23. liſta, ſo Oni toshili: Sakaj ſim ter tje Ijudjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v hiſhni numeri 190 na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v hiſhni numeri 190 na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bravzam prav. S novim letam pa bodemo novize sopet s numero 1 sazheli, ker je bolj pripravno in tudi pri drusih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri drusih novizah navadno, pervi liſt v novim letu s numero 1 sazheti. Konez leta 1844 bodemo kasalo vſih rezí pridjali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sneſe. 28. Vſako pohiſhtvo, zhe je tudi pod eno ſamo numero, pa vender poſebej ſtoji, mora tudi poſebej popiſano in zenjeno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po herbtu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | navadi. Evrota je šel naravnost v palačo, kjer so stanovali Numidčanje, in prašal po Jubali. Prišla je in mu prinesla dve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor tamné, deſiravno jih zhedijo in bélijo, kar je mogozhe. Nunſka zerkev ni ravno velíka, pa po perméri viſoka in nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | štejejo, pohvalne pisma darili. — (Konec sledí. ) Podoba Marije v Loki. Nunſka zerkev v Loki je bila ſizer smirej nar ſnashniſhi vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi sgodilo. Imenovani Matevsh Langus je sa vélki oltar, loſhke nunſke zerkve isobrasil v Ljubljani podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja; ſami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | danſ, ki je péti dan Grudna, v vélki oltar loſhke nunſke zerkve poſtavljena. Şhel ſim jo glédat, prav bliso podobe ſim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj in zvunaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liti. „ 480 „ ſo jeli piſtole delati. „ 454 „ ſo bile v Nirnbergu nar perve papirenze. „ 440 „ ſo jeli opék ali zegel delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kolomb novi ſvét (Ameriko) snajdel. „ 344 „ je Peter Hele v Nirnbergu pervo varshetno uro naredil. „ 329 „ ſo sazheli zhaſopiſe natiſkovati. „ 327 |
| Fizika (1869): | Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe Norinberška jajca. Gotovo je pa, da je potrebno natančnost v teku |
| Fizika (1869): | iznašel ure z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti sdei nega trikret sataji. Pervizh on taji, de ni negou Joger, de nega na posna, inu de na vei, kai |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eſt ſudor ejus, ſicut guttæ ſauguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker kervave kaple tekozhe na semlo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na savupamo, koker negovi otrozi? sakai ſe mi nemu, koker negou vezhni Syn Chriſtus, v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eſt ſudor ejus ſicut guttæ ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker hervave kaple tekozhe na semlo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | infirma. Ta duh je volen, ali tu meſſu je ſlabu. Negou Duh je biu volen od judesha s' kuſhvainam isdan, od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eſt ſudor ejus ſicut guttae ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu koker kervave kaple tekozhe na semlo |
| Biblia (1584): | Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou |
| Biblia (1584): | je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh |
| Biblia (1584): | dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu |
| Biblia (1584): | ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl |
| Biblia (1584): | ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal dobro pomagati, tako de je |
| Čas je zlato (1864): | ker bi rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v svojem delu nič menj goreč ne |
| Oče naš (1885): | Naceta, to vam zagotovim, imel ga bo kot svojega sina. Njegov stan in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil |
| Robinson mlajši (1849): | kèr v časeh huda létina potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla |
| Robinson mlajši (1849): | ohrani, če nama je to k dobremu. Zgodi se volja jegova! “ Pak je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta |
| Robinson mlajši (1849): | boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina |
| Robinson mlajši (1849): | vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri bo mene isdau , ta je blisu. Vezhi je bila negova od te lubesni vshgana ſerzhnoſt, koker vſe tiſtu, kar je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h'nie sahajou, inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſklepeine tih viſhih Farju shi k'ſmerti obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogledeimo, koku negova nar vezhi lubesen s' zeliga shivota to ſveto kry vun |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pozhutke te duſhe v' molitvi vkup na vsame, na bo negova pamet s' timi vezhnimi Boshjimi reſsnizi reſvetlena, tudi nikar tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de on more ta kelh tiga terpleina, inu ſmerti piti, negova zhloveshka natura pa ſe je tiſtiga piti preſtraſhila, inu sgrosila |
| Biblia (1584): | tje poſlal, inu je Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici |
| Biblia (1584): | Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali, ty ſo hotéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo |
| Tine in Jerica (1852): | Tine se je zgovarjal, de ni bila njegova živina. Paljčar. Še tajil boš? Hočeš, de ti še pričo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra |
| Kemija (1869): | Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zakonov in reda. Poslavil ga je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov človek postal |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba skues tvojega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim skues niegove S. S. Rane skues mesu noi kri skues muesk norkoſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter vto mvezh niegove nasgrvntane mivoſti Amen. Ozha nash Ave Maria. Ta drvga Kolzhenza |
| Sacrum promptuarium (1695): | nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóvi Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre, ali ni ſo vſe pèr naſs? Od kód imá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli, de posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen njegove poti in kako stoji z njegovo prihodnostjo. Peter ji je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne |
| Ferdinand (1884): | izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidorjevo vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu iti pa le |
| Robinson mlajši (1849): | družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski |
| Blagomir puščavnik (1853): | sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še večkrat na tistega očeta, ki je v |
| Oče naš (1854): | še nikolj v svojim življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika pa gosp. prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali |
| Ferdinand (1884): | od veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali |
| Oče naš (1885): | še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mkratniku nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4kratnik? 3.* Katerega števila 3kratnik je za 42 manjši od njegovega 5kratnika? 4.* Ako pomnožim neko število s 3, dobim prav |
| Gozdovnik (1898): | takrat v Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen |
| Gozdovnik (1898): | Tudi to ne. En sam ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali |
| Biblia (1584): | Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah, ktere, kakor pravi, so mu neznane |
| Zlata Vas (1848): | ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu snamine moje dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so |
| Fizika (1869): | na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vremenom začel je godernjati, da mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo vreme pošlje. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le ono, kar mu prija in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z mrzostjo vse ono, kar koli se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi. Varujmo se pa tudi, da sami ne bomo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden |
| Gozdovnik (1898): | preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne bil tako |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli |
| Genovefa (1841): | in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino vpili, živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se |
| Roza Jelodvorska (1855): | še hujši se staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki |
| Robinson mlajši (1849): | tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti veliko bolje se je božja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terdnu premaga. Oben zhlovek ni, zhes katiriga bi ſe per negovimu pohishtvu kei superniga, inu hudiga na vsdignilu. Sdei pride jesa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu teptamo? Tiga Stvarnika Nebeſs, inu semle na semli na negovimu Boshjimu oblyzhiu leshati vidimo, inu mi v' naſhi molitvi ſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ſamu tiſtu delou, inu dopouniu, kar je dopadlivu bilu negovimu Ozhetu v' Nebeſih. O koku delezh je od tiga odiozhena |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | britku, na vſe kervavu, inu ſmertnu terpleine, taku na bomo negovimu per obenimu drugimu glihe neishli. Koker on ſam govory v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te ſiune britkuſti, katiro je nemu ta grenki spomin v' negovimu ſerzu sbudiu, vmreti, aku bi na biu h' vſim tiſtimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je nasnaine dau, inu nas podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu exempelnu resgledali, koku potroshtan je od nebeſs tiſti, katiri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš |
| Mlinar in njegova hči (1867): | videl. Luka. Kakor se je enkrat zgodilo nekemu fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom |
| Oče naš (1885): | jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati mu nij. bilo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje |
| Gozdovnik (1898): | pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal ga je, kar ga je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nemu naſhu savupeine? sakai mi na nega na savupamo, koker negovi otrozi? sakai ſe mi nemu, koker negou vezhni Syn Chriſtus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveteiſhi med vſimi Svetimi. Terpeu je tiſti, katiriga ſo tudi negovi ſourashniki, inu judouski berizhi sa Synu Boshjiga ſposnali, kyr ſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mokru ſturila? ali bo en Angel ſvoiga vſigamogozhniga Boga v' negovi ſlabuſti s'mozhjo poterdiu? je! taku ſe je sgodilu. Apparuit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ima, h'tim nogam tiga boshniga JESUſa poloshi, inu h'negovi zhaſty oberne, ali pa v'te roke tih bogih gor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu neveſto ſuper ſvojo tasho: inu ſovrashniki tega zhloveka to negovi domazhi. Katiri ſvojiga ozheta, ali mater vezh lubi, koker mene |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | se Tam sedi na deſnizi Ozhetu, govori sa vſe, Per negovi pravizi. 6. s'Nebeſs bo perſhou on supet , Kokar Sodnik |
| Fizika (1869): | ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti |
| Biblia (1584): | puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med |
| Genovefa (1841): | ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje |
| Oče naš (1854): | časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila |
| Čas je zlato (1864): | kralj lova le s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem |
| Robinson mlajši (1849): | prav. „Nesem li otrok božji? je pomislil,“ nesem li delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino |
| Ta male katechismus (1768): | pravize ohraniti. Natu poshlushajte, kaj je Buh uſſegamogozhne, Moyſesu v' njegoveh peteh buqvah na 4. p. 9. inu 10. shtetvi ſapovedal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | preskerbnik bil) ſnal ſapoveduvati, toku tudi v' nebesah po uſſeh njegoveh proshnah ſtury, inu pervoly. Lih tu so tudi nekatere druge |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader smo v'Egyptovsko duſhello rajſhali, sem pokuro sprosila, inu njegoveh hudobneh del odpushanje , kader je moj Syn, njemu paradish oblubil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | videli. On pak je k' nym rekuv: aku nabom v'njegoveh rokah prewodenje teh sheblov viduv, inu aku mojega perſta v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker shegni njegoveh Ozhakov, dokler bi perſhlu poshellenje vezhneh hribzov ; nej poſtanejo na |
| Biblia (1584): | on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila |
| Genovefa (1841): | pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah |
| Oče naš (1854): | Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme |
| Sveti večer (1866): | ne dati iz rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta |
| Deborah (1883): | si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših |
| Gozdovnik (1898): | me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nafletnimu, inu ſmerdlivimu shivotu, katiru ſe je tulkuhret Bogu, inu negovim Boshjim sapovedam super poſtavlu, inu tulkain velikih grehu doperneſlu, odpuſhaine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bres shteveina veliku drugih dobrot skasou, ti ſi ſe h'negovim nogam ponishou, inu tiſte vmivou, ſi nega s' tvojim ſvetim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je |
| Genovefa (1841): | glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo |
| Genovefa (1841): | njegova rôka je, ki naſ vedno pred njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi najbolj kervaviga boja v taki varnoſti |
| Roza Jelodvorska (1855): | veliko let pri njemu ostati, ja celo svoje živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | do predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči |
| Gozdovnik (1898): | sicer bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki |
| Robinson mlajši (1849): | morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je nov človek postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim |
| Robinson mlajši (1849): | si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na |
| Robinson mlajši (1849): | njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sakai ſe mi nemu, koker negou vezhni Syn Chriſtus, v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi vezh sashihrani, kader mi naſhe shelie, inu proſhno na negovo volo spuſtimo, koker en otrok, katiri ſe poda na tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſt ponovijo, inu to britkuſt gmyrajo, katiri nikar ſamu na negovo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſha ſkerb, inu muja, de mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado sadobimo; sakai bres Boga obena gnada, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſu to shalolſt ponovili, inu to britkuſt gmyrali? debi na negovo nar vezhi dobroto posabili, inu negovo kry skus naſhe grehe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto taku malu saneſemo? sakai vezh na ludy, koker na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nalagajo, ob tolku vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno britkuſt obshalvati, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | britkuſt gmyrali? debi na negovo nar vezhi dobroto posabili, inu negovo kry skus naſhe grehe nahvaleshnu teptali? O Bog nas vari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slavno vredništvo, de bi Ono po kmetijskih in rokodelskih novicah negovo podvzetje našim enonarodnim bratam Krajncam, Korošcam, Štajercam i. t. d. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſim ludem k' isvelizheinu doſhla, inu nozhmo moliti mi, debi negovu terpleine, inu ſmert na bila na nami sgublena; moli ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vi negovu preklineine saſliſheli, kai ſe vam sdv? Qui omnes condemnaverunt euni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | teleſſu ſvoje Matere Marie biu na ſebe vseu, inu zhes negovu shiuleine, terpleine, inu ſmert ta slushba, inu skerb zhes dana |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on, koker en vſiga veideozhi Bog naprei videu, de bode negovu terpleine, inu ſmert nikar ſamu per tulkain najovernikah, ampak tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | moliti mi navredni prah te semle; moli ta Odreſhenik, debi negovu naprei ſtojezhu terpleine, inu ſmert vſim ludem k' isvelizheinu doſhla |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaluvati na neha naſh nar dobrotliviſhi Isvelizhar, kyr mi na negovu britku terpleine nasmishleni, inu sa naſhu isvelizheine, sa katiru je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' ti Nebeshki vezhnoſti sapiſſanu biti, ozhmo na Chriſtuſa, na negovu terpleine, inu na naſhu odreſheine posabiti? bodi delezh od nas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaluje, vſse je v'nemu ſmeiſhanu, on ſe na snaide, negovu od tiga snotreiſhniga napokoja, inu spekline obdiujanu ſerze nega h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per nas taku malu vela, debi mi na nega, inu negovu britku terpleine smiſlit ſe vreidni na ſturíli? Timu malerju Apelles |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se mora gorei ajn anja une sgoditi? naiprai sbarei ti niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v' jemeni tvojega lubega sina Jesusa Kriſtusa to Molitvo inu niegovo grenko terplenje noi smert skues to sveto devizo Korono. Dabi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anja une sgoditi? naiprai sbarei ti niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei povedov: potam rezi? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta un- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues zelu nia terplenje inu smert: jas tabe prosim skues niegovo gorei uſtajenje noi uniebo hojenje: jas tabe prosim shues poshielenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mvezh noi obvaſt ta vniebo hojenje Jesusa Kriſtusa inu skues niegovo edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svsa Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | List 1. Sreča k novimu letu! kMetV VošIIo noVICe zDraVo nIegoVo žIVInCo, obILno kLaIe, žIta In VIna. Čuk. Vošila Novic ob |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko |
| Biblia (1584): | koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú in pervín njegovo teló obstojí, od ktere jo obdelovaje živí, in na kteri |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati |
| Stric Tomaž (1853): | jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen |
| Valenštajn (1866): | pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij spusti njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi ti odkritosrčen |
| Ferdinand (1884): | v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je |
| Gozdovnik (1898): | Indijanec ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je |
| Biblia (1584): | pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota |
| Biblia (1584): | Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu |
| Biblia (1584): | dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri |
| Biblia (1584): | mora on ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvoji materi pèrneſla. 12. Inu njegóvi Jógri ſo priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam |
| Genovefa (1841): | je nasáj tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne |
| Stric Tomaž (1853): | ne bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so jej deržali pred ustmi. Živ in vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko do čela, jo nesla na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in da je njen oče res v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da |
| Botanika (1875): | temu tako ali tako, vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči iz njega kislec in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa |
| Gozdovnik (1898): | smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav |
| Genovefa (1841): | priljudno veſêlje zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém pràv odraſtel in je bil |
| Genovefa (1841): | ozhmi ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in po celi poti nista imela |
| Tine in Jerica (1852): | voljo prosi, de bi ji le toliko časa, dokler se njeni mož ozdravi, šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v |
| Roza Jelodvorska (1855): | Res je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z |
| Maria Stuart (1861): | pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec |
| Botanika (1875): | rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje |
| Botanika (1875): | da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de |
| Tine in Jerica (1852): | naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka. |
| Maria Stuart (1861): | je to, Da tako je na sercu vam nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord, povem Vam |
| Valenštajn (1866): | poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili |
| Kemija (1869): | v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost = 1,848 in pri 326° C. stoprv vre. Da-si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Človek tedaj stopi na zemljo še le potem, ko je njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja |
| Deborah (1883): | deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno |
| Genovefa (1841): | ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe |
| Stric Tomaž (1853): | sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe |
| Genovefa (1841): | rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo |
| Maria Stuart (1861): | da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le izmislila, ko je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila kri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi. Čez leto in dan so si še enkrat |
| Botanika (1875): | na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam |
| Zoologija (1875): | pictorum), zato tako imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka v vodo. |
| Stric Tomaž (1853): | živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega sina so bili že vsi drugi prodani. Dva od teh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik |
| Fizika (1869): | vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § 11. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne da od njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali |
| Divica Orleanska (1848): | čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna |
| Tine in Jerica (1852): | de ravno zdaj toliko dnarja pri roki nima, in de njeniga moža doma ni, naj bi tedaj jutri prišla. Pa mati |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od |
| Roza Jelodvorska (1855): | blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga očeta tako presunile, de se milo razjoka in komaj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del |
| Zoologija (1875): | prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote |
| Genovefa (1841): | pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej premagal; skorej bi |
| Divica Orleanska (1848): | samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je |
| Roza Jelodvorska (1855): | reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem |
| Fizika (1869): | tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo |
| Genovefa (1841): | mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje |
| Divica Orleanska (1848): | sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride |
| Fizika (1869): | lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj |
| Fizika (1869): | na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni |
| Divica Orleanska (1848): | ga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam – Na enkrat vidim jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje, in ali je zemlja zató, de bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo |
| Viljem Tell (1862): | cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo |
| Zeleni listi (1896): | Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila, inu konza, de bi |
| Genovefa (1841): | lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mene kerſhena, mi je na to praſhanje dopovedala, de v njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tem za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je bilo za 229 mil. in 263730 gold. |
| Tine in Jerica (1852): | nekaj taciga. Eniga dne je prišla k Jerici Lucija, ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo neka ženska, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so na grob. »Ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jo je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist |
| Genovefa (1841): | odreſhenje sahvalila in le nekoliko ſhe s Drakovo vdovo in njenimi ſirotami ſe pogovarjala, in jim ſvôjo miloſt sagotovila, ſe je |
| Genovefa (1841): | dajale. Ljubſhi od pomladanſkiga ſolnza, bolj veſél, kot pomlád s njénimi zvetlízami in ptizami, bolj poln poduzhênja od vſiga,-kar je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bukev ven ter so se pogovarjali z Elizo in ž njenimi brati. Ali če so bratje obrnili list, poskakali so ljudje |
| Zoologija (1875): | jako podobne. Z obzirom na te razmere med žuželkami in njenimi mladiči delimo ne baš mnogobrojne vrste tega razreda na dvoje |
| Genovefa (1841): | ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra |
| Genovefa (1841): | v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa |
| Divica Orleanska (1848): | prirojeniga! Imenu svetga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora |
| Oče naš (1854): | kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nevstrašena, in videti je bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali |
| Oče naš (1885): | tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali |
| Zoologija (1875): | Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen |
| Botanika (1875): | sredi med palmami in med praprotmi, med tem ko je njihov les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Čez dolgo se zopet vračajo v svojo domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši |
| Rudninoslovje (1867): | se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1•0 .... 5•5) pa ni velika. Mnogi |
| Rudninoslovje (1867): | Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno |
| Rudninoslovje (1867): | nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti |
| Kemija (1869): | C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser |
| Zoologija (1875): | podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi: |
| Zoologija (1875): | rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na razne stvari. Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na |
| Zoologija (1875): | Vsi organi, kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti |
| Zoologija (1875): | lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| Maria Stuart (1861): | naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. To je pa že prav lépo |
| Kemija (1869): | železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino |
| Kemija (1869): | No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih |
| Botanika (1875): | oddelek socvetek in imajo svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami |
| Zoologija (1875): | Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so |
| Zoologija (1875): | in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz |
| Zoologija (1875): | s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je |
| Zoologija (1875): | spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel |
| Botanika (1875): | rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo |
| Zoologija (1875): | mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah |
| Revček Andrejček (1891): | obvaruj, da bi moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega dovoljenja ne bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep |
| Fizika (1869): | s kterih pomočjo so s toploto solnčnih trakov, nabranih v njihovem žarišču, stopili in zažgali take stvari, kterih sicer niso nikakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | mar po logičnih pravilih, ker tudi nektere Kočevarje zastopate, v njihovem imenu kakor Kromer glasovali proti adresi? Ste mar že pozabili |
| Botanika (1875): | občno botaniko, ktera obsega nauk o rastlinskih organih in o njihovem delovanji, in B. na posebno botaniko (rastlinopis), ktera popisuje posamne |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel storiti, in dejanje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene |
| Fizika (1869): | na telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako |
| Fizika (1869): | mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader več sil |
| Kemija (1869): | Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé |
| Oče naš (1854): | nesrečo pretečene nočí, in prosil pomoči in ga v hišo njihnih staršev ali znancov vzeti. „Upam,“ je rekla stareja pastarica,“ da |
| Gozdovnik (1898): | vzemi deset mojih bojevnikov ter naj tlači s podplati po njihnih sledeh. Ob Bivoljezeru ga bo čakal Črnotič. « Ko je spretni |
| Fizika (1869): | Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo |
| Zoologija (1875): | In Bog je rekel: »Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah |
| Zoologija (1875): | po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz. I. 24. Zoologija |
| Botanika (1875): | on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi |
| Botanika (1875): | ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v prid. Na ta način bi dobile že sedaj |
| Kemija (1869): | izpustita. Tudi s solmi se spaja voda ter se z njihovimi delki strjuje v kristale, zato se tudi kristalna voda (Krystallwasser |
| Kemija (1869): | bode koristno stoprv takrat, kedar se s kemičnimi prvinami in njihovimi spojinami bolje soznanimo. Da toraj ne bodemo preobširni, končamo vvod |
| Fizika (1869): | eden od drugega. Ta njihova lastnost pripisuje se posebnej, med njihovimi delki delajočej sili, ki se odbojnost (repulsio) imenuje. 96 Ta |
| Kemija (1869): | stoprv takrat mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami in njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti pa moramo, da pri večih kemičnih preiskavah |
| Oče naš (1854): | in ena največjih novic je bila, da je Renata v njihno hišo prišla. Povedale ste mu, da je kaj dobra ženska |
| Gozdovnik (1898): | Komančeva neustrašenost je ljudem ugajala, pa si je hitro pridobil njihno naklonjenost. Krili so ga proti razjarjenima človekoma, ki bi ga |
| Maria Stuart (1861): | Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil bil. |
| Rudninoslovje (1867): | da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati, nekteri le |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje. Vsaki reče: „Ljubi oče! to ni nikakor mogoče. “ „Pa |
| Zoologija (1875): | dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode |
| Zoologija (1875): | naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in |
| Botanika (1875): | pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih |
| Botanika (1875): | t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z |
| Botanika (1875): | in za razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na njihovo število, dolgost in kako so postavljeni, kakor tudi na to |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na |
| Genovefa (1841): | veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje |
| Robinson mlajši (1849): | bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof mu je, kolikor je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi v več krajih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna |
| Botanika (1875): | pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je po njeh jesiku tu imę dobila : Halceldama , tu je: niva te kryvy. Sakaj v' bukvah teh Pſalmov ſtojy sapiſſanu : njeh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vędejozhe poſtalu uſſem v'Jerusalemu prebivajozhem, toku, de je taiſta niva v' njeh jesiku imęnuvana Haceldama , tu je: ena niva te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | taiſta niva v' njeh jesiku imęnuvana Haceldama , tu je: ena niva te kryvy, noter da danaſhniga dneva. Tedej je dopounenu , kar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | blu med uſſimi , katiri v' Jerusalemu ſtanujejo , toku , de taiſta niva je po njeh jesiku tu imę dobila : Halceldama , tu je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | niva beſhtja! perlisneni Shushek ! tebe bom jeſt — koga? — Matizhek, dobru premiſli |
| Biblia (1584): | djal: Tiga Zhloveka Syn je ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Taiſti katęri dobru ſęme ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt. Tó dobru ſęme pak ſo otrozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | celó po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 |
| Botanika (1875): | razloži iz tega, da zrak in voda med tem, ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata |
| Botanika (1875): | se z njimi nasiti voda, ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na polji, so kar ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razmetal. Jez ga nisem še nikoli vidil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na senožeti vodo napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila. Zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | žitom se je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so |
| Stelja in gnoj (1875): | še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije kakor na druzih, kjer včasi prav |
| Stelja in gnoj (1875): | krajih, toliko boljše pa so te reči za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37. On pak je odgovóril, inu rezhe k' njim: Taiſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ |
| Zlata Vas (1848): | ženah in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in se posvetovat, kaj bi bilo čez teden storiti |
| Robinson mlajši (1849): | vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha |
| Oče naš (1854): | se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa |
| Biblia (1584): | poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu |
| Biblia (1584): | inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril inu je k'nym djal: Tiga Zhloveka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zvest naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd |
| Stelja in gnoj (1875): | 5. Stelja mora poslednjič prst na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči je stelja? V |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik |
| Biblia (1584): | je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik |
| Biblia (1584): | je predal vſe kar je imèl, inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre |
| Biblia (1584): | djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod tedaj ima Lulko? On je rekàl k'nym |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá tèdaj lulko? 28. On pak rezhe k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tó grę, inu predá vſe, kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal |
| Botanika (1875): | se tedaj tri leta za poredoma repa seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa ni |
| Robinson mlajši (1849): | tej strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce |
| Gozdovnik (1898): | grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna |
| Dragojila (1864): | njima več ne živi, temuč Davroslav, ki bode svoje dni njun nasprotnik. „Svojemu predobremu očetu, Davroslav! Ne moreš in ne smeš |
| Žalost in veselje (1870): | Obadva sta spoznala, da so to Kitajci, ki so zasledili njun beg ter jo za njima vderli; spoznala sta nevarnost ter |
| Žalost in veselje (1870): | ga je, ker je vedno mislil, da bodo nemara zapazili njun beg. Slednjič se je približal zaželjeni trenutek in njegov tovariš |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | da ga zakriva grmovje. Ni ga volja sicer paziti na njun pogovor, ki je bil jako glasen, a vdari mu na |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ampak sam si jo tako razložil. Pa saj je maire njun oklic pismeno na deski razglasil. „Ali se nista že bila |
| Milko Vogrin (1883): | z očmi, smejaje se, ter s tem izrazila, da se njun načrt menda le uresniči. Upala in nadejala se je, da |
| Arabela (1885): | podajala se je namreč še vsako nedeljo v crkev molit. Njun sin, profesor Walter Waldek, bil je v tridesetem letu svoje |
| Stari dolg (1897): | ker sta sestri nekaj napravljali v veži. Tedaj je slišala njun pogovor: »Kaj se mu ta ponuja? « »Čaka, da jo zapode |
| Gojko Knafeljc (1899): | udobno, ako bi Bratič postal zopet stari Bratič, a Gojko njun prijatelj! – V. Dnevi so potekali hitro. Izza vrtnih plotov so |
| Gozdovnik (1898): | njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino nizh |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva gospá, in njuna otroka, Karl in Lenka, sta bila žive podobi svojih staršev |
| Blagomir puščavnik (1853): | jima bil morebiti sovražnik zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto |
| Gozdovnik (1898): | grofico, in malega don Fabija ugrabil, da se zdaj polasti njijune imovine. Zdaj se bom iznebil muke, ki mi jo vest |
| Gozdovnik (1898): | Njijuni glavi se ne maknete niti za las široko, in njijune oči so ostale na pol zaprte, kakor bi jima bila |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in de bo, kakor hitro bo mogoče, sam prišel se njune sreče vdeležit, kjer bo tudi vse dvome od sebe odbiti |
| Astronomija (1869): | vsak kraj točno naprej določiti, kar je jako koristno zarad njunega važnega upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima |
| Blagomir puščavnik (1853): | začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | deržala, in kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala |
| Genovefa (1841): | proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta |
| Stric Tomaž (1853): | černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost, |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Mirno je teklo njuno življenje. Mati je vedno mislila na svojega soproga in na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le še samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine |
| Fizika (1869): | 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na |
| Zoologija (1875): | v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da |
| Ferdinand (1884): | tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Pasini v Trstu mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38 kg |
| Zlatorog (1886): | kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem, kako naj se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je |
| Gozdovnik (1898): | prišli, sem skoraj mislil, da vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite, da je zavetnik potujočim, ali pa da se |
| Fizika (1869): | manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred oči postaviti |
| Genovefa (1841): | Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v Ljubljani in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi za to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa |
| Divica Orleanska (1848): | nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vendar za gotovo velja, da mora konj svojo kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma |
| Astronomija (1869): | torej mrak mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh vozlov ali vsaj blizo |
| Biblia (1584): | shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup |
| Biblia (1584): | lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji materi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sicer žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim naznanim, da je bil 3. dan tega mesca sklep |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja |
| Astronomija (1869): | kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega |
| Biblia (1584): | inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij bila več za rabo. |
| Gozdovnik (1898): | ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo |
| Biblia (1584): | Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem |
| Roza Jelodvorska (1855): | po rožicah, ktere je Roza za slamnikom imela. Roza je obedva obdarila z lepimi hruškami, ktere so bile prav zgodnje; in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | strani skoknega člena (Hasenhacke), ne pipe (Piphacke), ne lupine (Schale). Obedva jajca se morata dobro viditi. Lete lastnosti mora celak imeti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem, ker delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more |
| Kemija (1869): | dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in |
| Rudninoslovje (1867): | vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo |
| Robinson mlajši (1849): | v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega se je trava |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potreseniga, z razbeljenim putram politiga in s pol limonami obloženiga. Obarjeni viz. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Obarjeni šilj. Iztrebljeniga skuhaj na slani vodi ter ga oderi. Potem |
| Kemija (1869): | sprominja se malo na plavkasto; jako je grenka ; čreslovina jo obara. Najbolji lek proti mrzlici je žveplenokisli kinin; 1 funt tega |
| Kemija (1869): | prejo ali tkanino namočimo v raztopino, iz ktere se glinica obara (stroj z glinico), se ta glinica jako čvrsto zveže z |
| Kemija (1869): | kislini, da se kuha z živalskim ogljem ter se zopet obara tako dolgo, da je brez vse barve. Časih se oborjeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v skledo deni, s polivko poli in na mizo daj. Obarjena šuka. |
| Kuharske Bukve (1799): | 263. Shalbel s' ribamí. Kader ſo ribe v' oſoleni vodi obarjene, ſe dęne v' koso maſlo topít, enmalo moke, doſti |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo ingverja, mlęka, inu ribje shupe, v' tim ſe obarjene ribe popolnim savrò. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kosi s' putram v' saparzi kuhaj; med tim pa obarjeno telęzhje meſo rasſękaj, tudi zhebula inu peterſhila. To ſekanje smęſhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla, inu obarjeniga telęzhjiga meſa, pokri, na sherjavzi pári. Drugazhi: Obarjeno ſpinazho, odzędi, rasſękaj, v' kosi s' putram v' saparzi kuhaj |
| Zlata Vas (1848): | od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po vertih obvarvane, zhe bi ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile! Tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko |
| Tiun - Lin (1891): | na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so v obče, kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge klavne živine na znanje dali. Ko bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov |
| Marjetica (1877): | bila takova navada na kmetih. Saj dovoljeno jej je bilo občevanje s Ciljo, in ta uboga, ta starikava ženica se jej |
| Pomladanski vetrovi (1881): | junija. Čudno, kako nas blaži, kako blagodejno na nas upliva občevanje z naobraženo žensko, koja kaže povse plemenitost, ne samo v |
| Jara gospoda (1893): | Vrbanojeva malone vsak dan pri Valentinovi soprogi, in to pogosto občevanje z mirno, izobraženo ženo ji je bilo najboljša šola. Prav |
| Očetov greh (1894): | ob misli: »Ta študent, ta mladi študent! « Ali to dveurno občevanje ž njim je tudi v nji pustilo svoj sled. »Torej |
| Očetov greh (1894): | sedaj pa, v teh kratkih urah, ko mu je mejsebojno občevanje le spopolnjevalo sliko, katero si je ustvarjal o svojem vzoru |
| Roman starega samca (1895): | cele mesece vladala ta neskladnost mišljenja in to napeto prisiljeno občevanje med gospema, tega ne odobrujem. V treh mesecih poteče ravno |
| Dušne borbe (1896): | prihajal od nje mamljive osebe. Franjo je držal besedo. Njegovo občevanje s Feodoro je bilo poslej še spoštljivejše, nego kdaj. Sploh |
| Slučaji usode (1897): | se ne zatre nikoli popolnoma. Lepi vzgledi, vspodbudljive besede, blago občevanje, razumno prigovarjanje, to vse, tega sem prepričana, bi njega prerodilo |
| Slučaji usode (1897): | je bilo njemu, kot bi se čutil na varnem pobrežju, občevanje ž njo se mu je zdelo, da ga tolaži in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in vstrajno vplivajo na otroško srce. Tudi v življenji, v občevanji, v gibanji in kretanji telesa, tako tudi v govorjenji podajaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je kot podloga značaju potrebna; h) ker je v svojem občevanji omejen, vzgoji se kaj lehko jednostransko; največkrat mu nedostaje potrebne |
| Luteranci (1883): | pripeljalo na ta sramotni oder, pa da on ni nikdar občeval s temi novoverci, ki so mu gnus in pomilovanja vredni |
| Cyclamen (1883): | je bilo tudi vse. Ker je z gospo Boletovo najrajši občeval, hoteli so mu hudobni jeziki tu nekaj podvreči, ali tudi |
| Gospa s pristave (1894): | le malokdaj, le ob večjih sprejemih, in še tedaj je občeval z dvorjani le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno. Sedaj |
| Roman starega samca (1895): | najfinejših oblekah, jedel najukusniša jedila, stopal po gladkih salonskih tleh, občeval z grofovskimi in knežjimi dostojanstveniki. Ta brza, nepričakovana izprememba mojega |
| Roman starega samca (1895): | kretal, in s katero sem prvi čas z nekim češčenjem občeval, se mi je ognusila. Hrepenel sem po nekdanji revni sobici |
| Slučaji usode (1897): | in razburjenega njej nasproti, kakor je bil prvekrati, ko je občeval ž njo. Miren, hladen do preziranja, dasi vedno uljuden, je |
| Slučaji usode (1897): | ž njo. Miren, hladen do preziranja, dasi vedno uljuden, je občeval ž njo; ni se je izogibal, a tudi ne iskal |
| Stari dolg (1897): | Ta gostoljubnost je Andreju Prašniku jako ugajala. Z Minko je občeval čimdalje bolj po domače, čeprav se mu je v srcu |
| Kvišku (1899): | na letovišču, a vendar ni bila družba, s katero je občeval, v njegovem srcu brez odmeva. Ukresala se mu je neznatna |
| Gozdovnik (1898): | je imel častni don Arečiza, da je tako z vami občil. « »To je naglo storjeno. Moj oče je našel izredno bogato |
| Milko Vogrin (1883): | a temu je zdaj drugače. Več ko seru z njim občevala ter ga spoznavala, tem bolj se mi je odkrivala njegova |
| Milko Vogrin (1883): | dà celó njo samo je ošteval, kor je z njim občevala. „Najbolj pa me je užalilo,“ nadaljuje odločno deklica, „in mi |
| Domačija nad vse! (1889): | toliko pomenljiva, a z njim je komaj le nekaj mesecev občevala! « Toda pozneje je začel vsled tega postajati vedno bolj nemiren |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | stare umazane tržaške hiše. Mati moja je z ljudmí malo občevala in tudi mene ni puščala med otroke na ulice. Živeli |
| Lisjakova hči (1892): | ni. Saj veste, ne oče, ne mož moj nista nikdar občevala, z nikomer; mati mi je umrla; drugega rodu v Ljubljani |
| Strte peruti (1894): | od mesta in v vasi ni bilo ljudij, da bi občevala ž njimi, ne blizu železniške postaje, da bi se s |
| Spletke (1894): | zgodilo, da sta Metka in Štefan že v mladih letih občevala in se sprijateljila. Ko je pa Metka nehala pasti krave |
| Obljuba (1894): | drugimi ljudmí. Cilki ni bilo poznati nobene izpremembe, kadar je občevala z Jurijčkom; govorila je ž njim prosto, prijazno kakor z |
| Strte peruti (1894): | bil gost v Finsterjevi hiši, in vsak večer sem največ občevala ž njim. Ugajala mi je njega preprostost takó kakor njegova |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi” mu je bilo vse jedno. Vendar se |
| Gozdovnik (1898): | Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gori obernjene; vse verste so bile križem zmešane; in v obče je bilo to kaj mučno gledati. Stopita v saden vert |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2, v obče z 2 m, kjer pomenja m katero koli celo število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 100krat, 1000krat, ... toliko. N. pr. 376.10 = 3760, 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število prištejemo in od druzega sumanda isto število odštejemo. V obče: a + b = (a + m) + (b — m), a + b = (a – m |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | to, da smo se tako prijatelsko in tako naglo navadili občega pravopisa. Pred nekoliko leti je bil med nami še po |
| Tiun - Lin (1891): | ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da sem zgorel tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | bil v tem obziru absolutizem bolji nego je sedanja avtonomija občin in ustava dežel. In od kod vzeti 73 zdravnikov in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | zadev v občinah vladni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih občin in po dogovoru z c. k. deželno vlado za deželnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pri kateri ste po našem nasvetu vsi trije okraji slovenskih občin, pa tudi nemških v Kočevji, enoglasno volili princa Ernesta Windischgrätza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zelo leto dobro prerediti. Lej takó le pridem is rasdeljenja obzhin na domazho réjo. Jeſt: Sdaj ſo ſe mi pazh ozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepo sdravo , ravno drevo najti. Dalej morajo mejazhi, ki okoli obzhin polje imajo, ga vſako léto mozhno ograditi, zhe hozhejo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto |
| Revček Andrejček (1891): | Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj, kaj ne? Janez. Kje drugje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | povzamemo sledeče: Naselíti se morejo kmetovavci ali v celih novih občinah ali soseskah ali pa posamno; da se nova naselbina more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v občinah in predlaga, da naj deželni zbor ne sprejme te postave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nalaga, da z ozirom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev v občinah vladni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih občin in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preraſhene, sa ktere nobeno shivinzhe ne mara. Ako na takih obzhinah drevja ni, hozhejo po léti muhe in obadi shivino vjeſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | detela vſih teh popak pervarje. Nameſto otroke in shivino po obzhinah in gojsdih goniti; nameſto, de po dvoje in troje ljudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | debate. Le Kramarič pri tej priliki predlaga, da naj se občinam, katere imajo vojake zavoljo živinske kuge vkvartirane, obilni stroški povrnejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | vlada ne skrbí za zmanjšanje davka; davek vedno ostane isti, občinam pa se nalaga butara za butaro; ni čuda, da ljudstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru v potrjenje — Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh se vsled šolske stavbe dovoli 122% |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in grof Thurn dokazujeta, da novega bremena, ki bi došlo občinam po tej postavi, one nositi ne morejo. Dr. Bleiweis govorí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | so se vsa navedena od političnih gosposk oskrbovana opravila mahoma občinam pod naslovom „samouprave” ali „avtonomije”, akoravno občine niso bile zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem rekel, da dobili bodemo mnenja, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo ſe po rasdeljenju prav dobro hvalili. Potem ſo vſe obzhine po zeli ſoſéſki rasdelili, in vſi ſo ſe prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojih njiv. Jeſt: Vſe prav, kakó pa prideſh is delitve obzhine na domazhe pitanje? On. Prav lahko, ena rezh is-haja is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſako léto mozhno ograditi, zhe hozhejo, de bi shivina is obzhine na-nj ne vhajala, in jim vſe ne pokonzhala. Koliko troſhkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ozhitna ſhkoda. Ko bi bile ſoſeſke modre, vſaka bi ſvoje obzhine (gmajne) med ſeboj rasdelila, in vſak bi toliko semlje s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semlje s némſhko detelo obſijal, kolikor mu jo je od obzhine padlo, in vſak bi bil na dobizhku *). Obzhina sa paſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ga tam déla, ſpridi, de ſe ji perſkuti: take obzhine ſzhaſama ob vſe shlahtne ſorte seliſh pridejo, in ſo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je pràv, da bi se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako slabo skerbí dobre poti imeti in ohraniti v svoji občini! Opominjam torej vse, ki bi imeli hoditi po tej cesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | muhe in obadi shivino vjeſti; ako je ‚pa drevje po obzhini, ga shivina slo poſhkoduje: mlade ſadeshe omaja, mlade deblize pogrise |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | proti podersa: in tako ſe shivina po pol dné po obzhini goni, in pride bolj isſtradana v hlév, kakor je is |
| Zlata Vas (1848): | še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v |
| Genovefa (1841): | je vſe prizhujozhe miſel na prihodnje poſébno nakljuzhje ſpreletéla in obzhinſka miloſerzhnoſt ſe je v molzhézho, upanja polno molitev k Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kako velik, in kje de je. Po tem takim ſlabí obzhinſka semlja, ne vershe tohko, kakor bi ſkup vergla, ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rasdelijo? in kako bi ſe ti nar bolj odverniti dali? *) Obzhinſka semlja ali gmajna, nikdar toliko ne obrodí, kakor bi obrodila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta le velika planjava, ki ſe pred nama rasgrinja je obzhinſka paſha, in obſéshe okoli 50 oralov. Imam pa jeſt ſenoshet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in jih vezhkrat popolnama popazhijo. Kako pa bi ſe mogla obzhinſka paſhnja deliti, de bi vſak po pravizi ſvoj del (part |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terdijo terdovratno njih pravizo v paſhnji; drugi toshijo, de njim obzhinſka zhreda na mejah poljſke perdelke ſpaſuje ; ſhe drugi ſpet sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pred obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali, potem so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel |
| Zlata Vas (1848): | bil in Ožbè mu je dal stanovanje in živež iz občinske kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nas se je vršila 30. nov, u. l. volitev novega občinskega zastopa; voljeni so bili: Posestnik Franca Podbregar iz Podbrega za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nedolžnega ne spozna. *) Iz Suhadolj 4. jan. — Pri volitvi novega občinskega zastopa voljen je bil posestnik Matija Janežič iz Suhadolj za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O zadevah občinskega lova. — Krompirjeva voda zdravilo zoper revmatizem. — Krščanstvo pri Slovencih do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v slovenskem jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na |
| Revček Andrejček (1891): | ne bo nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen. Nosán (na pol |
| Genovefa (1841): | edine niſo pogréſhile. Ta dan ſo prasnik shénſke krepoſti in obzhinſki prasnik poſhtenoſti in veſelja vſih shená in devíz obhajale. Vſe |
| Genovefa (1841): | prasniſhke oblazhila oblékli in ſo hitéli ſvôjo blago grôſinjo glédat. Obzhinſki prasnik je bil v zéli deshéli. Kolikor ſe je Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velikiga Şerpana 1769, de bi obertnoſt narodov, pridnoſt kmetovavzov v obzhinſki drushbi vnel, in oshivil, lih na temu meſtu drevó vladal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko bi po ſvoji natori bolj umetno obdelana bila. V obzhinſki semlji torej veliko sakopaniga bogaſtva leshí, ki nikomur koriſtno ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim bilo tudi to savarſtvo. In s tém ſe je obzhinſki sbor konzhal, v ktérmu je bilo sopet vezh prav koriſtniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ki bi občine zadeli, ako se postavi tako ogromno število občinskih zdravnikov, kakor jih zahteva vlada. Z davki in prikladi preobložene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | in uredbe. Dalje so politične gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih postavah. Opravila ta izvrševale so deloma neposredno, deloma po posebnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | deželni zbor — ne vedoč kaj storiti — svoje delo gledé preuredbe občinskih zadev v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa zdej več ni. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grad, in kdo v njem prebiva ? Odgovori mi; de je občinsko poslopje in de v njem dve stvarí živete, kteri ste |
| Zlata Vas (1848): | tó, veliko ne. Ožbè gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do ſedaj s tem pomagati, de ſi ſvojo shivino na obzhinſko paſho (gmajno) paſti gonil: ali to je ozhitna ſhkoda. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in sraven ſhe narozhila, de naj bi ſi sdrusheni ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj skoraj več ne občuti. Dokler Slovenca jezik v šoli in pri uradi (v kancelijah |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kardinalam na znanje dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na |
| Robinson mlajši (1849): | jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki jo je v serci občutil. Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | šel, se je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de bom Tvoje in Tvoje matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal. |
| Ferdinand (1884): | k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh stvary odtergati, bo ſdajzi lubeſn tega stvarneka v'sebi obzhutil. Naprashaj, koku be jeſt mogl ſauſſe per Bogu se ſahvalliti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | urnu, inu is veſſellam wugati, bosh ti eno naiſrezheno sladkuſt obzhutil, inu bosh na dan te sodbe enu veliku upanje imel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſake, katire k' meni rezhe: Gospa! Gospa! bo mojo gnado obzhutil, samuzh le taiſte, katire se je namenil pravo pokuro delalati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njegovo smert premislesh , bosh ti to narvezhe sladkuſt, inu trosht obzhutil. Moj Syn, inu jeſt sma per njemu bla, dokler se |
| Robinson mlajši (1849): | prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero je cela dežela občutila, ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bilo veselo in radostno. Še veči veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube starše |
| Stric Tomaž (1853): | sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti |
| Genovefa (1841): | dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi |
| Robinson mlajši (1849): | obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim skues vse tvoje matharne bolazhine katere si ti pozhutva k' je tvoi sin vmartro shov: jas tabe prosim skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sgubiva: jas taba prosim skues tu vesele katere si ti pozhutva k'si tvojega nai svateishiga inu nai lubeshega sina spet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si ti pozhutva k' si tvojega nai svateishiga sina v' jerusaleme sgubiva: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues use te bolazhine katere si ti utvojemu Matharnomi serzi pozhutva k' si ti podtiem Kriesham stava on pa gorei visoti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | napravljena. Kdo pa zamore veselje popisati, ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z |
| Blagomir puščavnik (1853): | velja kot vse terpljenja in britkosti, ki jih bote tačas občutili, ko mene ne bo. Potolažile, upokojite se, blaga mati! priporočite |
| Roza Jelodvorska (1855): | se je vse po sreči izteklo, so vsi serčno veselje občutili, in se veseli proti domu vernili, Ko v zalo dolinico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | okolico velika nesreča, ker gotovo jo bodo naši potomci žalovaje občutili. Želeti bi bilo toraj, da bi nam slavna vlada v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma |
| Zlata Vas (1850): | počiti. Naji sinček mi veliko veselje déla; pa véči veselje občutim, kadar našo vas pogledam. Res je, de judjé niso tako |
| Čas je zlato (1864): | radovoljno svoj jopič, »nič nisem podoblekel! Tepenje današnje ravno tako občutim, kakor sicer – pa zato nič ne tožim, ker je poslednje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Aku tudi terpimo supernoſti, inu teshave na naſhimu shivotu, ali obzhutimo sapuſheine na naſhi duſhi, na puſtimo ſe premagat, na yſhimo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | volo pravizhnu ſmo poſhtrafani, ſkus tvojo dobruto uſmilenje daſeſhemo, inu obzhutimo. Skus JEsuſa Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri s'tabo, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam |
| Genovefa (1841): | Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vender Jezus in Marija, ki sta se tako serčno ljubila, občutiti! In kdo drugi jima jih je napravil, kot jest, ki |
| Zeleni listi (1896): | dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | po imeni, kteriga je natora s poštenim sercam, odkritoserčnimi slavnimi občutljeji in z blagim hvale vrednim obnašanjem obdarila, in kterimu tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | te rešitve; prašam vas! ali bi se ne omečili njegovi občutljeji, kakor o spomladanskim vetru ledene klade? — Kaj je popolnama nemogoče |
| Valenštajn (1866): | govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne znadeš vsega še, moj sin! Se imam Ti nekaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de navide; al une je she bel nasrezhn, katire je obzhutnoſt teh dobrut ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt namorem tebi moj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kriſhanega Kriſtusa. Utisni meni v' mojo veli o S. Joſhef! obzhutnoſt boſhjega ſtrahu. Uſhgi lubeſn boſhjo v' mojemu serzu, de bom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu |
| Blagomir puščavnik (1853): | dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni. Tam ni nikoli slišati |
| Botanika (1875): | todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi turna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi |
| Astronomija (1869): | je solnčno telo samo po sebi sviteče jedro, ki je obdano s plamenastim ozračjem. Dá, mnogo vzrokov imamo k tej misli |
| Astronomija (1869): | preiskovalcev je té misli, da je solnce temno telo, ki, obdano s posebnim ozračjem, po silnej hitrosti vrtenja sili ozračje, da |
| Botanika (1875): | pa le 32 funtov dušca. Dasi je listje rastlinsko vedno obdano s tistim dušcem, ki znaša štiri petine zraku, ga vendar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hitreje. ” „Kako mi je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj serce me boli, ker mi preljuba mati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | denarje najde, vedel je koj, kdo ga je tako bogato obdaroval. — Ko drugo jutro kralj iz svoje sobe pride, pade Davorin |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s'katireme je mene Buh skus proshno tega svetega Ozheta obdaruval, koker lih tudi zhes tolkajn navarnoſt na dushi, inu na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poniſhnem serzam ſahvallila, katire je mene s'to narvezhe susebnoſtjo obdaruval, ter sem ſmirej nove gnade dobivala, katire so v' meni |
| Genovefa (1841): | po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala in jih tako obilno obdarovala, de ſe je vſe veſelílo. Ko je pa ſhe verh |
| Roza Jelodvorska (1855): | Jakob, vaš gospod za vašo zvestobo in miloserčnost po vrednosti obdarovali. Očitno in po vrednosti vas tudi jez pohvalim, in de |
| Najdenček (1860): | da sim ondi usmiljene ljudi našel, ki so me tako obdarovali, da sim imel po dolgim času zopet en dober dan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dali Neži zavoljo njenega rodú, in ker so starši bogato obdarovali jetničarje. „Kaj pa pomeni vse to? ” praša Fabiola Nežo, ko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o dabi ti teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | boljša, in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na Slovenskem ne le veliko več žita |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa še svojega |
| Kuharske Bukve (1799): | kiſlo ſmętano, ſemterkje poloshi drobtíne putra, potreſi s' ribanim kruham, obdeni s' plehovim obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhanjam, savì, poloshi naokroglo v' eno s' maſlam masano ſklędo, obdeni obod, polì s' vręlim |
| Blagomir puščavnik (1853): | joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se |
| Blagomir puščavnik (1853): | storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami obdal, jaz sim bil s svojimi v gradu obležen. Poslal sim |
| Divica Orleanska (1848): | svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni |
| Genovefa (1841): | na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očete, in kakor je, žalibog, večidel še navada pri nas. Obdelovavci zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih rastljín in sadežev. Če bo le |
| Robinson mlajši (1849): | kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje. ) Kdor je zerkve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in zdelam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot samostojen del |
| Botanika (1875): | prahe, pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ni samo na tém ležeče, de se zna kmetovavec z obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | primeri, da se kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila, kedar jo boſh obdeloval. Na ſvetu ne boſh imel domu; v' bégu boſh, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perviga zhloveka je Bog v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | zemlje še zanemarjene leži! če bi se le polovica tega obdelovala, za koliko milionov bi se pomnožili pridelki! — Gojzdov je 35 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spominjali. — Toda v veliki delalnici prirode ni samo kemiška privlačnost obdelovala elemente, ter jih prisilila sprijeti se, ampak veliko druzih moči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le nekaj po svojem domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga zhloveka je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol menj delovcov potréba, in vidili |
| Zlata Vas (1848): | d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je iz svojiga sveta dobička |
| Zlata Vas (1848): | siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi v več krajih se je začel svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši |
| Kemija (1869): | fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prekopluj krompir, ko je do tréh pavzov odraſtil; ravno tako obdeluj tudi drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih preoraj, vſako leto s drugim ſadam po verſti jih obdeluj, kakor je v kraju dôbra navada. Zhiſto ſeme vſe ſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravnanju ſvojo njivo bolj gnojiti, kakor jo po navadi gnojiſh, obdeluj in gnoji jo po ſtari navadi; na táko visho bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nje vrednost na pol zmanjša. 3. Ljubiš svoje otroke, pridno obdeluj svoje polje. 4. Pri ženitvi glej pred vsim na dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kupiti, de bi kmetijſka drushba kasala, kako ſe mozhirje koriſtno obdeljuje, in de bi tudi drugi vlaſtniki na mahu vidili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil po zelim mahu nar ſlabejſhi, kolikor ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar ſo ukasali nálaſh nar ſlabejſhi kraj na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Le v miru rodíjo vednosti bogat sad; le v miru obdeljuje kmetovavec veselo svoje polje in pričakuje z lahkim sercam gotovih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 10 do 23 funtov težke kose. Kako se čisti in obdeljuje glej kemije §. 119. V. Red. Organične spojine. 39. Skupina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | delal. V' ta lepi vert pelje Bog Adama, de ga obdeluje ino varuje. Tako prijasen ino dober je Bog ljudem. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mikalo od tega drévja na tanko svediti, kakó naj ſe obdeluje, de bo verlo raſtlo in obilno ſadú prineſlo. Popiſovanja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | cesarstvu je še veliko rodovitnega sveta, kteri pa se slabo obdeluje ali celó neobdelan leží, ker manjka kapitalov. Če bi se |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | se jej moralo: kaj je čaka na svetu; kako se obdeluje zemlja; kako se redí živina; kako se umno gospodari; kaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | arsenikovim kizom, živca malo ali nič. Ker se granit težko obdeluje, ni dober za zidanje, za nasip pa je jako dober |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to |
| Zlata Vas (1850): | vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in |
| Viljem Tell (1862): | Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | več se pa otave, nakosí. Po ti šegi sadim in obdelujem svoje drevesca že več lét; one rastejo veliko hitreje in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Kako le, prosim Vam razložite mi to? Kedar jaz zemljo obdelujem, pod milim Bogom na nič druzega ne mislim, kakor to |
| Kemija (1869): | je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in |
| Blagomir puščavnik (1853): | iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa bolest |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt. Zhistoſt je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | VI. POSTAVA. Zhiſtoſt je te Svetuſte obderſhanje. 1 Jeſt sem Krayliza te zhiſtoſte, inu tu imę je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na mesto obstojita. Ljudje, ki to od daleč |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Komej sim ga z vso močjo obderžal, de mi ni vbežal. „Tak počaj no”! sim rekel; naj |
| Zlata Vas (1848): | svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je iz svojiga sveta dobička dobil, tako de je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku, pa obderžal se ne bo, padel bo na glavo in v nadlogah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi |
| Botanika (1875): | kakor edini pripomoček, če hočejo, da se bo njihov rod obdržal in da no bodo beli ljudje še bolj dalječ se |
| Oče naš (1885): | rad bi bil imel, da bi bil Bog to dalje obdržal in nebeški blagoslov za obresti dal! “ |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej računati le na nehôtno pazljivost. Takšno bode vzbudil in obdržal, ako skrbí, da ugladi pot apercepciji in ako slednjo tudi |
| Gozdovnik (1898): | hoče povse od nas odločiti, da bi zlato sam zá-se obdržal, ali pa misli, del zlata kam spraviti, preden nam bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imel, de bi ta kniga najboljši dela raznih verst pesmeništva obderžala; tako hoče pokazat različnost mere slogov, ktere so se naši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | d. Od vsih teh pesmenikov bo naša kniga nekoliko pesem obderžala, in naberavec je zato nar veči skerb imel, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kniga bo samo naj ſtaršij pesmenike 15. in 16ga veka obderžala. V ti dobi je naše stihotvorstvo vsake versti pesem rodilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam |
| Astronomija (1869): | ga tudi protestanti sprejeli. Le na Ruskem so Julijev koledar obdržali, zato so s štetjem časa zdaj za 12 dni za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | onem razpoloženji duše, v katerem mu je móči vsprejeti in obdržali dojme. Mnogo je ležeče tudi na prvih vtisih, katere je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | imeli tiſto zhiſto, na omadeshano, inu od vſe naſletnoſti odlozheno obdershati, inu v' tvoju kraleſtvu, v'katiru nezh omadeshaniga napride, ſrezhnu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'shulo prit', Inu skerbnu se vuzhit', Ta vuk terdnu obdershati. Tebi zhast , no hvalo dati. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſsez. Kokuſ ham nepuſti vezh valiti. Kurje jajza dolgu ſriſinie obdershati, dęni jih v'mersel pepęl, proſsó, al erſh. Povshe v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhlovek ſebe dobru ahtat, od hizhneh riht, inu pijazhe ſe obdershati, pa vſe lohke rihte s' maſso, koker vſelej jęſti. Ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je takih, katéri bi to ſvetlóſt njih Nebęſhke otrózhnoſti snali obdershati? Kaku malu jih je, de bi rekli ſamy k' ſebi |
| Stric Tomaž (1853): | vam moram svoje mnenje“, reče Halaj, „da sim otroka sam obderžati sklenil, in ga bom še le čez kake dve leti |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Mojster, vi ste spustili, in jaz sam nisim mogel ploščo obderžati«, sé zdej oglasi gori na zidovju eden jirharjevih pomagačev. »Vidiš |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ima vreči. O tem času je treba prasico v svinjaku obderžati, in dobro paziti, kdaj da verže. Kedar prasica verže, se |
| Najdenček (1860): | Zvestoserčni planinec ga je lepo tolažil in mu obljubil, ga obderžati in dobro rediti. „Pa jeli, kužek,” je dalje govoril; „tebe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prej ko ne rekel, da ga je volja, vse-premoženje za-se obderžati. Če bi pa jaz cesarju povedal kak dober in očividen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | andohtlive, eno posebno andoht pruti njemu imeti, inu v' serzu obderſhati; ſakaj jeli namorem ſapopaſti, koku be kedu mogl na KrayIizo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | divishtvu ſapopadl, koku ſlo be se ti pomujal nje hvallo obderſhati. Vonder nimash ti nekol sam svojem mozhnuſtam prevezh upati: ſakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | V. v K: Istrske povesti, prosimo, da jih še smemo obdržati; znabiti da se rabi pri nas narodna zbirka. — Gosp. Oz. |
| Oče naš (1885): | se je Menart vse prizadeval, Barbo in Nacka pri sebi obdržati in z njima do svoje hiše priti. Motanje, bojevanje in |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nam vſem ta pot odperu. 7. Ta vuk v'serzu obdershi Ti verni Kristian, Druge smote savershi No pusti yh na |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Tvoji gnadi naſs obdershi Zhistu ſerze stvari nam. 4. Mi tebi na pruti gremo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti dopade Mizka — Miz. Tudi klobuka na tri deshęle nezhem — obdèrshi ti tvojo kioſèrsho , koker je ſama na ſebi — Ansh. Sej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre flvs gakvo inv shaleso obdershi tvojo mvezh kaker maria svojo devizhnoſt: shbert inv kamn obdershi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre flvs gakvo inv shaleso obdershi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obdershi tvojo mvezh kaker maria svojo devizhnoſt: shbert inv kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme jaſt poſtavem pradte to |
| Genovefa (1841): | ſin, vsêmi jo tedaj. Najdrasheji saklad je. Têbe je vrédna. Obdershi jo ljubo in bódi ji — ôzhe in mati! ” Grof Vojnomir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni. ” „Kadar merlizh s enim ozheſam pomiſhkuje ali oblizhje mehko obdershi,~po eniga od tega doma pride — préden petdeſet lét pretêzhe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi se drevó ohranilo; véja se sicer še nekoliko časa obderží, pa poprej ali pozneje vunder konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v ptuje dežele. Gosp. minister je pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to , kar svet novega na dan prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | brž spoznali, da se tak studenec lahko v tekočem stanu obdrži. Dve leti pozneje našli so izvirek 70 čevljev globok v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | zaveže, da jo najmanj dve leti za pleme v deželi obdrží, zato se k tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci. Kdor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali kak tuj v ta namen poklican vzgojitelj. Ako se obdrži ta oblika do konca vzgoje, toliko časa, da postane otrok |
| Revček Andrejček (1891): | S poti se mi spravi! (Prijazno Andrejčku. ) Na, Andrejček, le obdrži ga! |
| Revček Andrejček (1891): | slepar, ti! Jeklen. Le nikar se ne jezi, Andrejček, in obdrži prstan, Franica ne bo imela zaradi tega nikakih sitnosti. Saj |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bode vſem, K'diri milost pruti tem Bogim v'Serzu obdershijo, Inu tiste oskerbijo. 6. K'diri ſo na Serzu zhisti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Zhe ti 4. Tali tega lęta ſvojiga praviga zaita ne obdershijó, koker imajo biti, namerzh ſuha sima, mokru, inu vetrovnu polętu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomęni. Kader vſsi 4. Tali ſkus Lętu ſvoj pravi zait obdershijó. Kader ſnęg shitu v'pravem zaitu pokrije, inu le od |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh |
| Valenštajn (1866): | gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Galilejze povabi na obédo. Med jedjó ptide Herodiádina hzhi v' obédnizo, pleſhe vprizho vſih, ino vſim dopade. Herod ne vé kaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vkàshejo ſanta saklizati. Jurek perdirja, pa oſtermi, kedar v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino vèrliga, imenitniga goſpoda, s' ſvetlim' svesdami na perſih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v |
| Sacrum promptuarium (1695): | je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai |
| Gospod Janez (1884): | nego mirno, na ravno in skoro veselo; ozrl se je obenem v prijatelja. »Da, Peter, zadovoljen sem! —česa mi je pogrešati |
| 4000 (1891): | pa zapoveduje grof Nerva, papežev maršal, kardinal in partibus infidelium, obenem papežev generalissimus za to provincijo. Ker bo njega eminenca skoro |
| Gorski potoki (1895): | se nahaja pod božjim solncem, dokler naposled izmučeni in razteptani, obenem pa tudi utrjeni ne prijadramo v naročje ironije, tiste svete |
| Dušne borbe (1896): | hči je bila videti, ne žena. Občudoval jo je in obenem pomiloval. Je-li srečna z njim ? — Po videzu sodeč, bi bil |
| Moja hoja na Triglav (1897): | toliko razvajeni, da zahtevajo od pisateljskih del lepote in resnice, obenem držeč se načela: nil admirari! Takim visokim bralcem se moramo |
| Napoleonov samovar (1898): | Ljudmila (se prikloni in odide na levi). Vernik (ji namezikne). } (Obenem. ) Drenovec. Tukaj imam redke dragocenosti. Vse pristno! (Odpre kaseto, bere |
| Kotanjska elita (1898): | okrasje bralne sobe ... Kotanjski kaplan, gospod Juri, ki je bil obenem glasovit kritik, je prvi odložil iz roke nemško »Reichspost«, prijel |
| Gojko Knafeljc (1899): | hoditi v šolo k našemu staremu učitelju, ki je bil obenem tudi mežnar. Pri njem sem se navadil čitati in pisati |
| Gojko Knafeljc (1899): | sobo takoj za njo ter se nama predstavila ter predstavila obenem njo. Sedli smo. In ko je tako sedela z glavo |
| Kemija (1869): | Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt |
| Zoologija (1875): | organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti |
| Zoologija (1875): | govorili o tacih delih in jih imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje |
| Zoologija (1875): | potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so |
| Zoologija (1875): | zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do |
| Gozdovnik (1898): | usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem |
| Gozdovnik (1898): | Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | strup proti meni obernil, in zato bom na trojno zaničevanje ob enim odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zmanjša se vsota za prav toliko. Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je odšteti dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota. N. pr. (628 – 48) – 52 = 628 – (48 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod »credit« druzega konta, takó da sta si »debet |
| Občno vzgojeslovje (1887): | način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim |
| Revček Andrejček (1891): | imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno ljubim. Franica. O moj |
| Fizika (1869): | Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken |
| Fizika (1869): | Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje |
| Oče naš (1854): | Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med temi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog vrata, rekoč: „Če se bo zopet kdaj namočila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhiſti vodi ſperi, zhes nozh v' vodi puſti, sadnizh ven obeſsi, de prov stnersnejo, zhe bol smersnejo, belleiſhi bodo. Inu kir |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nesbolijo. Nabodi eno kroto, puſti jo zerknit, inu po tem obeſsi jo na ſtrop v'Svinsko ſtallo, vlęzhe veſs giſt haſse |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | boſh, nizh nemarej. Vsemi ſlovó od vſih; plajſh na ramo obęſsi; tvoje buqve, gvante , perilu, inu kar imaſh, v'kup ſpravi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Njegova shena ? Nęshka. Njegova shena. Matizh. O Matizhek , Matizhek ! obęſsi ſe ! To ti ni noter padlu ! — O ſhęntane shenę ! ſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v sapnih shrambah, in če je moč, na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jih v sapni shrambi ali pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi se jabelka brez peči posuše, in so |
| Zlata Vas (1850): | imeti in ljudém križ in težave zato pustiti. Zlatiga angelja obesijo pred hišo; pa hud angelj je, ki novince lovi za |
| Zlata Vas (1850): | živé od premoženja in kervi soseske. Zlat križ nad vrata obesijo, ker hočejo zlatá imeti in ljudém križ in težave zato |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ktero si spridil, če ne, še mene s tabo vred obesijo”. Pavliha mu odgovori: „Strojar zna še drugo usnje delati”, vstane |
| Stric Tomaž (1853): | zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan |
| Lohengrin (1898): | ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato |
| Lohengrin (1898): | vas, naj tu vrší se sod ? Kralj (ki je svečano obesil ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | denárje v' tempelj sagnal, ino ſhel, vsel verv, ino ſe obéſil. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo bolje, de bi ſe mu mlinſk kamen na vrat obeſil, ino de bi bil v' globozhino morja potopljen. Gorjé zhloveku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſhov kje, inu ſe je s'eno vervjo ſarn obeſuv. Inu ſe je poſredi na dvoje reſpozhuv , inu uſſe njegovu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | to nivo od krivizhniga plazhila, inu ke ſe je bil obeſuv , ſe je zhes pol reſpuzhuv, inu uſſe njegove oſerzhia , inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſiten: Laqueo ſe ſuſplendit. Je sa en shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | predav, naſai perneſsu, po tem je szagou, je sam ſebe obeſſiu, inu v' to ſmert, v'katiro je biu Synu Boshjiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ſhou takei, inu ſe je na en verbo ſam obeſſiu. Lubesnive duſhe! kai sa en nasnani ſtrah, inu trepetaine bi |
| Sveti večer (1866): | prinesla staro svetilnico, s kakoršno se v hlevih sveti in obesila jo je na gredo. To je bilo vse, kar je |
| Deborah (1883): | je to razodel starej Lizi, in ona je vse to obesila na véliki zvon. Kde je pa zdaj? Tržinar. Šel je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri so mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu |
| Zlata Vas (1850): | bil obris izdelan, so ga v srejnski hiši na steno obesili. Sleherni dan so kmetje prišli in ga ogledovaje so se |
| Gozdovnik (1898): | na moji progi čop, ki gleda čez grme? « pripazuje Pepo. »Obesili so ga na vejo, a zdaj pričakujejo, da vanj strelimo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino vſe ſe je po islági sgodilo. Véliziga péka ſo obeſili; véliki tozhaj pa je bil ſpét v' ſlushbo vsét. Pa |
| Genovefa (1841): | krajih rasſhirila. Kmétje ſo délo popuſtili; zepove ſo na kljuke obeſili in vſak kolovrat ſe je vſtavil. Zéle vaſi ſo bile |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vém, de bi pot nášel. Torej golobu písemce na vrat obésimo, in gotovo ga bo kmal na Sokólovo pernesel. “ „Bog ga |
| Fizika (1869): | Tvarine ali težkote dveh teles zamorejo se primérjati, ako telesi obesimo na konce enakoramnega vóda. Ako ta ostane v ravnotežji, ste |
| Fizika (1869): | popolnoma uniči težkoto tega telesa, in to s tem, da obesimo valj z nitjo na prečko vage. Vaga ne izgubi ravnotežja |
| Fizika (1869): | ostane vodoravna lega drogova nepremenjena. Ravno tisto se zgodi, ako obesimo obe uteži eno pod drugo v središči, Pod. 24. Pod. |
| Fizika (1869): | zakon bomo tudi našli potrjen, kakor v Pod. 25., ako obesimo več uteži na drog, in sicer vedno po dve in |
| Fizika (1869): | Dve uteží obesimo kjerkoli na drog, samo tako, da so enako dalječ od |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | star vojak; drugi je koj pristavil: „Kar na jadrenik ga obesimo! “ Te-Vaturu pri teh pogovorih navzočih ni izpremenil obraza; gledal je |
| Čas je zlato (1864): | ni druge misli, kakor de bo moral šolo na kol obesiti. Žalosti ne vé kaj početi. nar raje bi se bil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ali ti nisem svoje dežele prepovedal, če ne — te pustim obesiti? ” Pavliha mu odgovorí: „Milostljivi gospod! jez nisem v vaši deželi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pred oči, če ne, te pustim s konjem in vozom obesiti”. Nato poréže Pavliha štrange pri konji, se zažene na-nj in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi macedonski kralj Mardohej dal na petdeset čevljev visoke vislice obesiti, kakor mu je svetovala njegova sestra Judit. Ko sta tedaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi, inu v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je dobro jajze v kako moſhnjo djati ter v dimnek obéſti — tako ſe bode o kadilo. ” „Ako ima tvoja krava viſhnjevo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kamro ali v hram in ga na kak drat obeſti in gledati, de miſhi, podgane, ki jih grosno rade ſnedó |
| Oče naš (1854): | pokaže Naceta, „govori prav dobro naš jezik; pa ta ima obéšen biti. “ „Za to je še časa dosti; le nam ga |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride, ko bi bil imel Pavliha h kolu peljan in obešen biti, je vse mesto na nogah bilo, nekteri peš, nekteri |
| Oče naš (1885): | kantoni ostro prepovedali, zoper Francoze služiti. “ „Bedasti človek, ali hočeš obešen biti? pomisli! Pomisli svojo mladost, svoje stariše. Mnogo tvojih rojakov |
| Sacrum promptuarium (1695): | vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | devetero dobiti zamogel. (Dalje sledí. ) ˛Stare povéſti is ljubljane. (Veliko obhajílo v zerkvi ſ. Marije Devize pred moſtam v letu 1798 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugih ſ. opravil vezh. Vodnikove „Novize“ od leta 1798 to obhajilo takó le popiſhejo: „To „nedelo ſo v zerkvi ſ. Marie |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Pokrajne cele zemlje Po Njemu mir dobé. (dvakrat. ) Obhajilo. Gospod! jest nisim vredin. Deb' Tebe dans zavžil. (dvakrat. ) Al' |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sami tega iskali, kar jim nad menoj ne dopade. Svéto obhajilo. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da so smeli pervi kristijanje, zlasti ob času preganjanja sv. obhajilo s seboj domu jemati; in sicer zavili so sv. hostije |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sobi daritev sv. maše, med ktero jej je podal sv. obhajilo kot zadnjo popotnico, potlej pa jo mazili! s sv. oljem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi kdo, ki je kristijan postal in že tudi sv. obhajilo prejel, odpadel od vere, v pregrehe se vtopil in — in |
| Revček Andrejček (1891): | Kaaj — ti boš mene peti učil — ti, ki še za obhajilo nisi opravil. (Kar se da, hitro vije. ) Jerica. Sedaj se |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Bogokletje v besedi in djanji? Preklinjevanje? Božji rop? Nevredno sv. obhajilo? Prisega? Obljube? — 3a zapoved: Božja služba ob nedeljah in praznikih |
| Ta male katechismus (1768): | bres kryvy biti. Kaj je pak tuistu, kar se po Obhailu pyti daje? Enu pravu, naturalsku vinu, inu ne Kristusova Kry |
| Ta male katechismus (1768): | jedi: v' Zirkvi per S. Mashe: pred, inu po S. Obhailu: ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony |
| Ta male katechismus (1768): | vezhe greh, aku se podstope v' smertnemu grehu k' S. Obhailu jet, inu G. Boga prejéti. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Po svetim Obhajilu. Zdej je Jezus pri meni! Tudi meni je dal Svoje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ali pa veš, kaj se pravi iti k prvemu sv. obhajilu? « Lipe molči. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ena no trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si otlu naſhe grehe |
| Kuharske Bukve (1799): | kashe. Rep ſe na verh v' ſklędi dęne, okoli pa obherbtne ręsíne. 248. Rasresanje maliga praſza. Glavo pezheniga preſizhka oberni proti |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędo. Dalaj odręshi na obęh krajih herbtanza farſhke ali obherbtne resíne, ako je sajez velik, per majhenimu ſe pa lę |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | osemnajst Albanskih žensk. Ti barbari, Albanci in Črnogorci, imajo ta običaj, ta predsodek, da ne varujó le ženskih, temuč da nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | orožji; na mizi nista imela nikakoršne jestvine; takov je Črnogorski običaj. Jaz sem brezi vsakojakega odloga začel motriti oba Črnogorca. Jeden |
| Ferdinand (1884): | ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | Tatenbah njo in sina zadnji čas še bolj zanemarjal nego običajno, — nij bilo nenaravno, da ga je prišla sama obiskat. Da |
| Gospod Janez (1884): | Pa Vran je bil že poleg nje. »Dovolite,« dejal je običajno, »da vas spremim; morda se vam še — —« pristavil je v |
| Dve svatbi (1895): | imela je poleg tega tudi dobro srce. Seveda po tem običajno ne povprašujejo gospodarji, ki potrebujejo močnih poslov. A Lenčku to |
| Gojko Knafeljc (1899): | deklo, ko je zaslišala glas drobnega navčka, s katerim so običajno zvonili »zadnjo uro«. »Ne vem. « je dejala dekla, kateri je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo raſtle prelepe dreveſa, polne prelepiga ſadja. Právimo mu raj. Obilen ſtudeniz, kteri ſe je v' ſhtiri bíſtre reke rastekal, ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetoſti nam Jesuſ s' malo beſedami tukaj popiſhe! Kako obilen ſtudeniz zhiſte ſrezhe nam odpre v' naſhim laſtnim ſerzu! Tak |
| Genovefa (1841): | plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neſrezha nè tako. Taka shaloſt napovedúje prihodnje veſelje. Kakor sjutrej obilna roſa po roshah lep dan osnanuje; ravno tako je okó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ ozhitno ſtoril. Kako lepó ſvetita is njega njegova obilna dobrotljivoſt ino njegovo boshje velizhaſtvo! 15. Jesuſ v' tempeljnu. Velikonozhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kosaperſka. ) Hvala Bogu! V nekterih krajih je letaſ vindima (terganje) obilna, — v nekterih ſredna, v nekterih malo vezh ko nizh. Nekteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v tistih nogradih, ki okoli hiš in po bregih leže, obilna, po polju je pa 6. dan Velkitravna slana grozdje zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna biti, de se sadje ne izbuhne, in sok iz njega |
| Zoologija (1875): | po konci in hodé se težko zibljejo. Gosto perje in obilna tolšča, ki jo ima patagonski pingvin (Aptenodytes), je za prebivalce |
| Botanika (1875): | tudi prsti. Tedaj imajo tla, v kterih je dobra in obilna prst, vselej mnogo ogljenčeve kisline v sebi, in voda, ki |
| Zoologija (1875): | zeleno travo, in videl se bo vsred odra, na katerem obilna množica, zastopana tako rekoč po raznih stanovih počenši od priproste |
| Genovefa (1841): | vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerpana v Poſtojni pred zerkvijo prizho vezh blishnih duhovnov in obilniga sbraniga poboshniga ljudſtva shegnali, ktere poſebne zhaſti in ſilno veliziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sa kmeta prava slata jama; sakaj bres dobriga in obilniga gnoja ſe ne dajo ne rodovitne njive ne obilne shetve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam bodo že vinoredniki oznanili. — Zelje pa le malo kje obilniga pridelka obéta. — Hvala bodi Bogu, de nas je tako milostljivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nimamo se zdaj več hude lakote bati, dokler nam krompir obilniga živeža da. Naj bi se pač vsi tisti, ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér nič ali le malo gnoja potrebuje, in kér večidel obilniga sadú pernese. Ajda da po nekterih bolj pešenih njivah dvanajsterno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lačna. Jutrajna rôsa je škodljivši od večerne, zató, kér je obilniši in bolj merzla. — Ravno takó škodljiva je tudi premerzla pijača |
| Genovefa (1841): | ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potrebujemo kakor je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tmó, Prijazno solnce sreče vodi Sušit solze, ki še tekó. Obilnej lomi kruh mem lani, Kjer lica glada še medlé; Svoj |
| Fizika (1869): | pripomočke, kako bi se jej izvili njeni zakladi v bolj obilnej množini. Pa tudi drugi vzroki so pospešévali prirodoznanstvo. Iznajdba tiskarstva |
| Botanika (1875): | privlačiti in jo v sebi pridržati, in to v bolj obilnej meri, kakor kterakoli druga navadna sostavina tlá, razun ilovice. Zato |
| Botanika (1875): | raznih podob in prikazni, kterih nam rastlinstvo daje v tako obilnej meri. Zavoljo lažega pregleda razdelimo naše znanstvo na dva dela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' |
| Genovefa (1841): | komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém |
| Divica Orleanska (1848): | Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves |
| Zoologija (1875): | treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi. |
| Zlatorog (1886): | namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti |
| Kemija (1869): | se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime |
| Valenštajn (1866): | sreča. Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju- |
| Stelja in gnoj (1875): | so te reči za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo |
| Gozdovnik (1898): | Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | videli, inu sposnali: Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila |
| Zoologija (1875): | v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | te bom modrimu vinogradniku, kteri svoje terte obrezuje, de bi obilniši rodile: zakaj tvoja dobrotljiva roka nam dostikrat terpljenje pošilja, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei jemeti, prei da- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te boje noi zerkvam noi savierne Dushe naita meshe brati obieuno panase knamata posobiti taku bota vi srezho jimeli noi dnarjou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila, in je bila nogam zoperna, in kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v šolstvu pridobila in ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj serce me |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje |
| Botanika (1875): | ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se |
| Biblia (1584): | nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl: Kateri pak néma, od tiga bo tudi tu vsetu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kry naſhiga ESUſa, katiro je on v' timu vertu taku obiunu, inu dobrotlivu sa nas preliu, inu nas ſram bodi, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kletviza snaiti. Tiſta nadoshna kry, katira s' negoviga zeliga shivota obiunu tezhe, h' nam vpye, debi mi s' tiga ſvetiga Chriſtuſouiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ena kapla putu, ena ſama ſousa pruti tvoji taku obiunu sa nas preliti krivy? napremoshni ſmo mi to naisrezheno dobroto |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturou ſkus umivanje tega perrojenja, inu ponoulenja Svetiga Duha : katiriga obiunu je on zhes naſs islyv, ſkus JEsuſa Chriſtuſa naſhiga Isvelizharja |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 5. Lazhne , sheine te pravize , Obiunu naſitu bo Ta Gospod vezhne reſnize, Kader pridejo v'Nebo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | danu. 12. Sakaj katęrikoli imà, tęmu bó danu, inu bó obylnu imel: katęri pak nima, od tęga bó tudi tó vsętu |
| Ferdinand (1884): | do tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noterpernesl. Polej! tu je bla pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Temu pak, katiri premore uſſe rezhy ſturiti zhes uſſo vezhi obilnoſt, koker proſſimo, ali saſtopimo, po ti mozhi, katira noter v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhloveka, nadella pravize Boshje. Sategavolo poloshite doli uſſo nazhiſtoſt, inu obilnoſt te hudobie, inu usemite gori to noter v'vaſs uſejano |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kralj naj tedaj umniga ino neutrujeniga mosha poiſhe, kteri bo obilnoſt bogatih létin v' shitnize ſpravljal, de bo ob dragini kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſedem nerodovítnih létin, ktere bodo sa rodovítnimi priſhle, ino njih obilnoſt pojédle. ˛Straſhna dragína bo vſo deshèlo ſtiſkala. Bog bo gotovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſédeshev premogozhne poſaja, Ino ponishne na njé povsdiguje; ˛Stradavzam daje obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi to ſiunoſt, inu obiunoſt ſvoiga perhodniga terpleina skasou, katiru je taku veliku bilu, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveita kraleſtvi! te poſvetne kraleſtve ſi voshjo, inu shelijo to obiunoſt tiga slata, tu bogaſtvu tiga ſrebra, vehke ſhaze, mu vſo |
| Divica Orleanska (1848): | prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med |
| Divica Orleanska (1848): | Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tega rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od ene same |
| Stelja in gnoj (1875): | močno namešana. Vse take reči so po nekateríh krajih v obílnosti in se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor vſi drugi. Vſi uni ſo le is obilnoſti v' dar dali, ona pa je vſe dala, kar je |
| Genovefa (1841): | hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga |
| Deborah (1883): | ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode |
| Robinson mlajši (1849): | delje se je s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | repi, inu h' selli gledat, aku ſo goſenze gori, tiſte obirat. , H' simſkimu ſhitu v' treke Praho orati. Rorouje sa ſode |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | KIMOVZA OPRAVILA. Na poli sęle, inu repo, aku ſo goſsenze, obirat, blatu kupej ſtergat, inu na verte, nive, al traunike vositi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. ) |
| Robinson mlajši (1849): | pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vaſhe dobre della vidijo , inu Boga zhaſte na dan tega obyskanja. Bodite tedej podloshni uſſi zhloveshki ſtvari savol Boga : bodi ſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | verh kamena puſtili: satu , ke niſſi ſposnallu ta zhaſs tvojiga obyskanja. On pak je noter ſhov v'tempel, ter je sazhev |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od ſebe tu ponozhnu obyskaine, odlozhi ſe delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navuka , inu druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda perlosh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 1. Katirega ſi ti Diviza spozhela. 2. Katirega ſi v' obyskanju k' Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gosp. Laner, odbornik ravno te družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko |
| Zlata Vas (1850): | malo čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel in ga potem izpraševati začel |
| Zlata Vas (1850): | vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zares povabilno pismo do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je |
| Oče naš (1885): | nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo |
| Genovefa (1841): | dotakniti. ” Sa nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe obiſkal. Naméſti jajzhik ſo sdaj shé mladi ptízhki v njêm bili |
| Genovefa (1841): | v jézhi prebila. V tém dolgim zhaſu je ni jiihzhe obiſkal, kakor Golo, ki je ſvôje nemarne ponudbe bres prenehanja vganjal |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | is vſih, katire ſi ti taku perſerzhnu lubiu, debi tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | britkuſt h' ſerzu ſhla, debt ſe zhes tebe vſmiliu, tebe obyskou, inu potroshtou. Lubi JEsus! ali ſe ſmemo mi h'timu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti |
| Tine in Jerica (1852): | in vtolažiti. Terpljenja, ji enkrat reče, ki so naji dozdaj obiskale, so le temni oblaki, iz kterih koristni dež izvira. Tudi |
| Najdenček (1860): | ktere je majhin nizek oboj od mene ločil, so me obiskale, mi obraz in roke lizale. Milo so meketale, kakor če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velki zbor obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je gosp. vodja proti |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je France izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel in bled. „Moj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu |
| Oče naš (1885): | Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si |
| Pozhétki gramatike (1811): | venez me voir auparavant, ne odidi prenaglo, pridi me popréd obiſkat. 3. Sad sa au travers, ſrédi, ſkos, poſréd; predlog de |
| Genovefa (1841): | je prav dohro. Ravno ſim ſe bil pripravil, shaloſtne ſtarſhe obiſkat, kamor me tudi moj opravek klizhe. Skup zhemo tedaj iti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v miſlih, kakó ſe le unimu ſvojoglavniku godí, ga grem obiſkat. Ali tukaj je bilo shaloſtno pogledati, prava podoba mertviſha, — komaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati, nisim mislil, de bom proti koncu svojiga popotvanja na Dunaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čast serčno zahvalil, de so nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero |
| Zlata Vas (1850): | oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelje |
| Zlata Vas (1850): | pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi sin ga hoče obiskati. « Tako reče in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo |
| Roza Jelodvorska (1855): | iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji |
| Oče naš (1885): | Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde priſhel. Zelo pot |
| Ta male katechismus (1768): | inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ręvnim pomagati? Ali ſe manka bolnikov, katęre bi ti snal obyſkati, shaloſtnih, katęre bi snal potróſhtati? smęſhánih andlov, katęre bi snal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſa, kęr ga hozhemo k' naſhimu premiſhluvanju ſpęt danàs tęjden obyſkati, v' tim zhaſsi pak na naſhih kolęnih ſkusi leta Sakrament |
| Blagomir puščavnik (1853): | celo s blazima gospama govoriti. Med tem, ko čuvaj jetnike obišče in gospodinja se pri hišnih opravilih mudi, se Milko s |
| Blagomir puščavnik (1853): | poslovit in ga poslednjega blagoslova prosit. Tudi Nikolaja in Rezo obišče. Oba jokata preserčno, ko se od nju poslovi. — Tretji jesenski |
| Blagomir puščavnik (1853): | oče Blagomir jo zdaj, ko s skale doli more, večkrat obišče. Nikoli ga pa nismo vidili tako veselega priti, kot ravno |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | veliko škode naredil. Ko Pavliha zopet v tisto mesto pride, obišče tega čevljarja in ga pomiluje zavoljo njegove takratne zgube. Rekel |
| Gozdovnik (1898): | se je k svoji ženi, da se pripravi, ter drugič obišče bonanso. Ženi je vse zaupal ter ji zapustil celo načrt |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | misijonske postaje Papakana ob izlivu Hokianga. Sklenil je, da vendar obišče očeta Servanta pred svojo vrnitvijo v kavrovo sotesko. Kako se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender vémo, de bodo nekaki kraji od te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetiga Duha rezhe Zaharija: „Hvaljen bodi Goſpod, Israelov Bog. De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo perpravlja svelizhanja nam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grehov mu napovedat Po uſmiljeni miloſti naſhiga Bóga, Po kteri obiſhe naſ Odreſhenik, De jih rasſvetli, ki v' temi in ſmertini |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kod ta zhaſt ino ſrezha, de me mati mojiga Goſpoda obiſhe? O ſrezhna, ki ſi vérovala! Kar ti je Goſpod obljubil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Zagreba. Povedka. (Ohernika), ki je na ſmertni poſtelji leshal, obiſhe ſtar prijatel in ga vpraſha: „kakó ſe kaj v hiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno |
| Bore mladost (1862): | me vedno k sebi vlekle s čarobno močjo; naj jih obiščem tudi nocoj v stari prijaznosti. Tam v zatišji med skalami |
| Slovenske večernice (1865): | svojo veliko žalost nisem več našel v življenji, da jih obiščem saj na grobu. — Memo cerkve sv. Jakopa gori vodi nas |
| Anton Janežič (1870): | se dá prepeljati v mesto. Ko ga jeseni leta 1868 obiščem, najdem ga še na postelji. Bil je zelo slab, tako |
| Mahmud (1870): | tačasnim vezirom. Prosil me je, da naj ga še mnogokrat obiščem in nasledek mojega obiskovanja je bil, da sem ga pripeljal |
| Usoda ka-li (1895): | že mnogo slišala o meni, ter upa, da jo gotovo obiščem v mestu. Pogovor je vodila sedaj le ona. Pripovedovala je |
| V krvi (1896): | jo ljubkujoče stiskala. »Da, hvala ti, dragec! O priliki te obiščem, da si ogledam vnovič Josipovo sliko. « »Skoro bode zvršena. « Notar |
| Najmlajši mojster (1896): | vrati ter sedaje začne: »Ne zamerite, spoštovana gospa, da vas obiščem. Kakor vam ni neznano, vložila sta črevljarski mojster Matija Žlebnik |
| Moja hoja na Triglav (1897): | prelazim hrib in dol, da vidim kaj novega ali pa obiščem nepozabne kraje, ki so mi hranili toliko spominov na neskaljeno |
| Kotanjska elita (1898): | dobre volje. »Jaz pojdem za nekoliko časa v mesto; tam obiščem dr. Lovrina, a zatem se zglasim v čitalnici. Ali greste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poznejši v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so šli k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne |
| Gozdovnik (1898): | in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tobija v' Ninivah. Vjete Israelze, ſvoje brate po veri, je obiſkoval, jih opominjal ino tolashil, ino jim od ſvojiga premoshenja delil |
| Genovefa (1841): | beſédize od téga povédal in je tudi ne v puſhavi obiſkoval. Kunez jo je sdaj |
| Genovefa (1841): | pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | nad otroci vživala in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na sadne noshize pertiſne. Na eni poti is panja sleté obiſkuje zhebéliza le eniga plemena zvétje, in ſe vede, kakor de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popiſúje , Ki zélo léto je zvedla obéma: Kak Zhertomir oſrédik obiſkúje, Kak ôzha omladí med njíma dvéma, Ki ni, ko mêni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi |
| Zlata Vas (1850): | mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz enega namena prišli. In |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah, obraz si zakrije z rokami in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nję lepota je moje ſerze ranila; al en ſtrah me objide , kader smiſlim , de jo lubim. Nęshka. Toko! sa to ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nję lepota je moje ſerzę ranila; al en ſtrah me objide , kader smiſlim , de jo lubim. Goſpá. Al ręſs toku ſtraſhnu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Lenarta je kar mraz obšel pri teh besedah, zaostal je nekoliko korakov in djal: „Tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njega dal njegovi materi. Inu uſſe je en ſtrah obſhov, inu ſo zhaſtili Boga rekozhi: de en velik Prerok je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je Boga zhaſtiv. Inu en ſtrah je uſſe njeh ſoſeſede obſhov: inu po uſſih gorah Judęe ſo ſe te beſſede resglaſſile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri |
| Genovefa (1841): | Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si jih v |
| Viljem Tell (1862): | in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam potem, kakor da bi se |
| Dragotin (1864): | Kedaj, kedaj bom zopet zagledal svojo domovino, kedaj bom zopet objemal predrago svojo mamico? ! « — Sirota je bil, pred enim mescem so |
| Razne dela (1870): | poslužbo. Bistre zatisni očí Kronidove v spanje oterpno, Koj ker objemal me bo, in družil se z mano v ljubezni. V |
| Razne dela (1870): | nadlogi, Morde poročil ta bo, al saj te ko sužno objemal! Jaz pa do njega ne grem, to clo nespodobno bi |
| Razne dela (1870): | čigava ostane Helena? Tisti ki zmaga jo bo zaročnico svojo objemal, Drugi prisežemo pa vzajemno prijaznost i zvezo, K delu podamo |
| Cvet in sad (1877): | v strop zrl in nazaj položeno glavo z obema rokama objemal si. Leonu je bilo baš prav, da ga profesor ni |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | a suha, v beloplatnene breguše ali hlače zavita svoja kolena objemal, a pri vseh svojih govorih in odgovorih okoli stoječim in |
| Beatin dnevnik (1887): | moj! « predrznila sem se šepetati in on me je novič objemal in poljubljal kakor bi me hotel zadušiti ter izginil za |
| Gojko Knafeljc (1899): | kakor prvi dan. In ko jo je danes tako burno objemal in poljubljal, se ji je razrahljalo srce, in vzklilo je |
| Gojko Knafeljc (1899): | mogel raztolmačiti niti sam. Pustila mu je, da jo je objemal in poljuboval. – Počasi so se vračali gostje zopet v sobano |
| Genovefa (1841): | In obá, ôzhe in mati ſta dolgo jokala in jo objemala. Po tém ſta miliga ſantka sagledala in obá ob ênim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glavi, Laske m' okervavi; V i ste me česala, Sladko objemala. K' mi nožice mije, Me ob mivnik bije; Vi ste |
| Blagomir puščavnik (1853): | posijalo, jo bote tukej na skali v tem cvetličnem šotoru objemali. ” — ”Kako? kaj? |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in mož, žena, oča, sin, mati, hči, vsi so se objemali in veselja jokali. Tudi mož od Tirčka rešene žene je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sperli, so se spravili in revni in bogati so se objemali in bratili; in zvonovi so veselo in slovesno peli in |
| Zeleni listi (1896): | videli svojega sina v taki časti! Kako prisrčno so ga objemali in poljubovali! Metod je sedaj eden najslavniših generalov. Njegov vladar |
| Sacrum promptuarium (1695): | en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel taisto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de |
| Divica Orleanska (1848): | Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je |
| Divica Orleanska (1848): | ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje |
| Divica Orleanska (1848): | priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. ) |
| Blagomir puščavnik (1853): | Deček glasno joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba ga |
| Valenštajn (1866): | tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. ) |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor bi |
| Deborah (1883): | sem na moje srce! Da ne očara divni me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem od |
| Ferdinand (1884): | ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hite naproti. Od veselja zaženeta jok oče ino mati, ino objameta ino kušujeta svojiga sina. Boga hvalijo zdaj vsi za srečni |
| Blagomir puščavnik (1853): | njivi pobirali, kak par snopov dati; s serčnim veseljem ga objameta, mu s stotero radostjo v prošnjo dovolita. — En drugikrat, ko |
| Roza Jelodvorska (1855): | po viteški návadi v roko sežeta, in s serčno prijaznostjo objameta. Vsa jeza in sovraštvo med njima je minulo, in le |
| Revček Andrejček (1891): | navdušen usklikne). Franica! Franica (razpne roki). O ti moj Pavle! (Objameta se. ) (Godci godejo refrén Andrejčkove pesni. ) Zastor hitro pade. |
| Genovefa (1841): | in ravno sdaj ſim ga namolsil. Po tém jo je objél in ihtijozh rékel: „O mati, o draga mati, o ko |
| Genovefa (1841): | ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O mati |
| Zlata Vas (1848): | pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in |
| Genovefa (1841): | sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh; „O Boleſlav! ko boſh sdaj med ljudí |
| Sveti večer (1866): | objela svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu |
| Genovefa (1841): | ſkôraj v ſolsah vtopila. Zhaſtitljivi ôzhe ſo jo ſhe enkrat objeli, s ſolsami oblili ter djáli: „Idi tedaj, draga hzhí! Jes |
| Genovefa (1841): | mirno umerjêva! ” Po tem ſo jo mati s ſlabimi rokami objéli, in od joka in ihtênja ſo komaj té beſéde rêzhî |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh ! Shush. Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga |
| Divica Orleanska (1848): | čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje |
| Genovefa (1841): | védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te sopet vidim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó učeniga, de bi zamogel vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvoju terpleine smiſlili? inu tebe s' terpleinam oblosheniga obshaluvali, inu objokali? bodi delezh od nas ena taku velika nahvaleshnoſt! Ti ſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę gręhe doperneſti, katęre ſte poprej takú rèſhizhnu, takú ſèrzhnu objokali, savèrgli, inu ſovrashili? Rezhimo veliku vezh, de enu taku ſovrashtvu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | edini urshoh tigaiſtiga, to je, naſhe krivize s' grenkimi ſolsami objokali. Perpravimo ſe. Po tęm kadar je uaſh vjęti Odreſhenik po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno britkuſt obshalvati, inu objokat de ſe tudi on bo v' ti britkuſti naſhe ſmerti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhi skerb imeti, naſhu ſhiuleine pobolſhat, naſhe grehe obshaluvati, inu objokat. Kader naſh Bog sa volo naſhih grehu shaluje, koku bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pojdite kje doli v'Pekel leto vaſho nevumnoſt na vęzhnu objokat. Inu tukaj ſe bó s'grosovitnim hruſhanjam ta peklęnſki bręsèn |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne kali, kjer zamorem v tihi samoti rajncega ljubega očka objokovati noč in dan. O kdo bi bil pred dvema urama |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de noč in dan svojih in ptujih grehov obžalovati in objokovati nehal ne bom. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Té, in vse, kterih sim se deležniga storil, mi veliš objokovati. De, moj Jezus! grešil sim, in sim tudi druge v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Petra, de mi naſhe grehe v' eni pravi pokuri milu objokamo, inu tu vezhnu isvelizheine sadobimo. Amen. De accuſatione Chriſti, in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtimu na vmerjemo, temuzh de s'ſvetim Petram tiſtiga milu objokamo, spokorimo, mu per tebi supet v' gnado pridemo Amen. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor krona okrožene na glavi, katero je dekle vedno v svoje delo vklonjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov), ki ne prodá samó na Dunaji veliko blagá, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se ljudje zjutraj k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in |
| Robinson mlajši (1849): | kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hišo, ino mu ponudi drazih daril, zlata, srebra ino lepih oblačil. Elizej pa reče : „Kakor živi Bog, vpričo kteriga stojim, kar |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | storili. 12. Peter si napravi s posébej zasluženimi denarji potrebnih oblačil in bukev. Antonovec je bil v pisarnici ondašne sodnije vradnik |
| Stric Tomaž (1853): | pismice, ga zloži in na mizo dene. Potem spravi nekaj oblačil za se in za otroka skupej, jih zveže in okoli |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Ali nisim svojih ali ptujih oblačil ali bukev prederzno tergal ali umazal? — Ali nisim nikoli kradel |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | črešenj. Na mizi in po oknih je bilo vse polno oblačil. Sabinka postavi črešnje na stol, ki je bil z modro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi tista, ki si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do |
| Zlata Vas (1848): | polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali na drevo, pred njega pa so se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu ſo njega proſsili, de bi ſe lę kraja njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih |
| Tine in Jerica (1852): | so stali vsi posli, zunaj ene same dekle v prazničnih oblačilih pred vratmi, so Jerici iz serca srečo vošili, ter veliko |
| Tine in Jerica (1852): | po željah, drugim dopasti. Hči. Menite ničemurnost in ošabnost v oblačilih. Mat. Tudi, pa ne samo te. Sej po svojim stanu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje |
| Genovefa (1841): | podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu |
| Robinson mlajši (1849): | se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo |
| Tine in Jerica (1852): | goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko dnarja |
| Stric Tomaž (1853): | da v spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič |
| Ultra! (1867): | kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prashnje oblazhílo, Benjaminu pa tri ſto ſrebernikov ino petéro prashnje oblazhilo. Ravno toliko denárjev ino preblék je ozhetu poſlal, ino verhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bratov shene in otroke, Joshef da ſhe vſakimu dvoje prashnje oblazhílo, Benjaminu pa tri ſto ſrebernikov ino petéro prashnje oblazhilo. Ravno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je djal: „Jas ſim! “ Na to preterga véliki duhoven oblazhilo na ſebi, ino savpije: „Boga je klel! Ví vſi ſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga bolj oponaſhajo ino saſramujejo, ga rezhe v' belo kraljévo oblazhilo oblezhi, ino taziga nasaj k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezh ljudi na semlji. Kdo bi ſizer narejal obuvalo ino oblazhilo; kje bi dobili prebivaliſhe, kruh ino drugi shivesh, ko bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu piti ponudijo. Ga pokuſi, pa ne pije. Sdaj mu oblazhilo s' rastepeniga shivota potegnejo, ter ga sa roke ino noge |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prijeli, mu ſlézhejo ſhkerlataſti plajſh, ino ga v' njegovo laſtno oblazhilo oblézhejo. Ino ſ' krishem na rami, ki ga bodo na-nj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jordanu, kamor ſo ljudje she bolj sahajali. Noſil je ojſtro oblazhilo is vebljudjih dlak, ino uſnjat paſ okoli ledja. Jedel je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Marija, Boshja Mati in vſelej Deviza, je zhudesh bôshje vſigamogozhnoſti. — Oblazhilo Marije je bélo s rudezhim páſzam prepaſano: kar je podoba |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glavé u zrak molete, Vi snežnični stópi, Kriti z sivim oblačilam U gluhosti tópi? Sladkoglasne ptice, kam so Vaše pésmi mile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | samo koristno, ampak ona je koristnost povsod tudi z lepim oblačilam obdala. Poglejmo le cvet na travniku; koristnost njegovih barv nam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in |
| Divica Orleanska (1848): | sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop |
| Divica Orleanska (1848): | Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo |
| Divica Orleanska (1848): | klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèr vaſs godile, taku bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato piſanim oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe |
| Genovefa (1841): | jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je |
| Maria Stuart (1861): | jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi |
| Viljem Tell (1862): | ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí |
| Genovefa (1841): | ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju tako lépo oblazhi, ali ne bo vaſ ſhe bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh |
| Ferdinand (1884): | ker sta imela najboljših jedi na izbiranje in se krasno oblačila; ne, ker so ju ljudje bolj čislali in častili nego |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eniga, ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar |
| Divica Orleanska (1848): | meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potem postane strašna nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni |
| Deborah (1883): | moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja. Kristijanov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | planilo v' morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vkanili so se vsi trije; ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega voljo bom |
| Blagomir puščavnik (1853): | skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | k meni in me pomoči prosi. Pravi, da so hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra |
| Viljem Tell (1862): | vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da zdaj neprenehoma vre iz nje? Kdo ima v oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi |
| Gozdovnik (1898): | močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na |
| Genovefa (1841): | sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | noči ali zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske |
| Fizika (1869): | Sneg se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni |
| Maria Stuart (1861): | pragu mi je še Pripravljena nebeška sreča! Kakor Nebeščan na oblacih zlatih se Na zemljo spušča, kakor nekdaj je Apostelna iz |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in kakor Mozes na gori je zginil Gruden v meglenih oblacih. Pravljica o letu je pri koncu. »To je vse prav |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Saj ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so |
| Divica Orleanska (1848): | zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži |
| Divica Orleanska (1848): | kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ako naši vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati |
| Stric Tomaž (1853): | m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih potrebno oblast dobé. |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil |
| Valenštajn (1866): | zdaj se mora, Ker zdaj je v mojih rokah še oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi |
| Oče naš (1885): | dve sto Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli, kjer so jih |
| Biblia (1584): | je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skues muezh inu obvaſt ta gorei v' stajenja Jesusa Kriſtusa. 5. Jas N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. Trojizo noi skues ta obvaſtna Boga kateri ima obvaſt unabesih noi nasemli skues ta jas taba sapoviem dase ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. tabe sarotim noi s' bodram skues mvezh noi obvaſt ta vniebo hojenje Jesusa Kriſtusa inu skues niegovo edino obvaſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel sado stojo bel lasho jas je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obvaſt ta vniebo hojenje Jesusa Kriſtusa inu skues niegovo edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued Boga: inu obvaſt zhries use posvatno shaze sadobiva: jas tabei prosim v' jemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg bodi s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti an dober Duh: jas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni vredno govora. — To more le samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | višji kakor blago samo. Treba bi bilo, da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterem je Angležem zato veliko ležeče, da ne ostane v oblasti Perzijanov, ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | skalo, da zdaj neprenehoma vre iz nje? Kdo ima v oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep |
| Gozdovnik (1898): | Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od sgorej doli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta |
| Genovefa (1841): | rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezhi, kateri si sam an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Buegi inu per tam zhovieshzham mesijasi inu per vsei niegovei obvaſti noi mozhi? inu per nia shivlenji noi terplenji inu smerti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v |
| Valenštajn (1866): | Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nedelam jvtram an zhaſti vriedrii Bveg je tabe posvetov an obvaſtni Bveg jetabe shegnov ti si ziv sviet an luzh inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha zheshzha. Ta sedma Kolzhenza. 7. O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim |
| Kupčija in obrtnija (1872): | prodaj ponuja. Vsak, kdor hoče po hišah kupčevati, mora imeti oblastno dovoljenje za to. Pri nas imajo Kočevarji in Brici, na |
| Stari dolg (1897): | materi, dasi bi jo bil najrajši spravil izpred očij. Njeno oblastno vedenje, kakor da je že leta in leta ona gospodinja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhna beſeda tvojga Nebeſhkiga Ozheta! katiriga beſede ta prausetni deſheuski oblaſtnik Pilatus ni ſliſhet oteu, inu tudi veliku drugi ludje ſliſhet |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Quid eſt veritas? Kai je ta praviza? ti ſi en oblaſtnik eniga kraleviga meſta, ti ſi en ſodnik zeſarske ſodbe, v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsuſa. JEsus pak je ſtav pred deshevskim Oblaſtnikam, inu deshevſki Oblaſtnik je njega upraſhal, inu je djal: Seli ti Judovſki Krayl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Petnajſtimu lejtu Zeſſarſtva Tiberija Zeſſarja, kader je Ponzius Pilatuſh deshelſki Oblaſtnik v'Judęji biv, Herodeſh pak Glavar v'Galileji, inu Filip |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dati, inu potler ispuſtiti. K' temu prasniku pak je deshevski Oblaſtnik imov navado Judam eniga jetnika ispuſtiti, sa kogerkoli ſo ony |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | popiſſov. Letu popiſſuvanje ſe je tu pervu godiluo d Cyrina Oblaſtnika v'Syrii. Inu uſſi ſo ſhli, de bi ſe k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | h' Pilatusu poſlan, inu sdaj pred ſódni ſtol letiga deshęlſkiga Oblaſtnika vſtavlen. Poglęjmo pèrvizh, kaj je bil Pilatus sa en zhlovek |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obſodi. Vſi vſtanejo, kolikor jih je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika, Ponzja Pilata, peljejo Jesuſa. Pilat je priſhel na viſòko meſto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tazhaſ naj mozhnejſhi národ na semlji, Judovſke deshele polaſtili. Deshélniga oblaſtnika ſo va-njo poſlali. Ptujiz, Herod po imenu, je s' njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali, kar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moj Radislav ! Nič ni na svetu takó žlahtnega, kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in domovine |
| Oče naš (1854): | Predsédnik in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kajfesha v' ſodno hiſho, inu ſo ga Ponziu Pilatushu Deshevskimu Oblaſtniku zhes dali. Kader je she Judesh, katiri je njega bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na jutru sgudej , kader ſo JEsuſa k'Ponziu Pilatushu Desheushkimu Oblaſtniku perpellali, niſo ony ſhli noter v'ſodno hiſho, de bi |
| Zlata Vas (1848): | postave je bil in kakih tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi suknji, na strani je imel veliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe |
| Genovefa (1841): | tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo oblézhen, kakor êna ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in rudéčima licama, je pred durmi stala. Bila je čedno oblečena, in ker je ravno iz kúhinje peršla, si otrè z |
| Maria Stuart (1861): | Bodite serčni! Sem gre! Šesti nastop. Prejšnji. Marija, belo, pražnje oblečena, za vratom ima verižico, na kteri visi Jagnje božje, za |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tako dobrem kraji, kakor sem jaz, in je prav slabo oblečena. Bila bi pač žalostna, ko bi vidila, da imam le |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dobrotniku prav nič ne zahvalijo. Samo Francika, revno pa čedno oblečena deklica, ki je še zmiraj stala na strani, gre zdaj |
| Ta male katechismus (1768): | zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu |
| Blagomir puščavnik (1853): | splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov |
| Divica Orleanska (1848): | Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima |
| Zlata Vas (1848): | na vertih so bili vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' |
| Genovefa (1841): | mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kjé ſte lé to obléko dobili? ” — „Ljubi Bóg |
| Genovefa (1841): | kako me veſelí! Pa vunder povéjte mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kjé ſte |
| Bore mladost (1862): | so odmevali zvonovi samostanske cerkve od zelenih goric. Množica praznično oblečenih je vrela v cerkev; pridruži se jim Mirko in stopi |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | se odpró stranske duri in vun prihrumi krdelce na pol oblečenih hlapcev. Ljut boj se vname. Oskrbnik preplašen med svoje stopi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | se zopet vrata odpró in v sobo stopi pet francosko oblečenih vojakov. Vstopivši veli prvi med vojaki s strogim glasom v |
| Hudi časi (1894): | francoskemu oblastvu. Po trgu se je šetala velika množica praznično oblečenih ljudij, ki so prišli poslušat godbo. Menili so se o |
| Gospa s pristave (1894): | in šalila, pride k njima v slovesnem sprevodu vrsta krasno oblečenih dečkov, in jeden ju povabi, naj gresta ž njimi. Dečki |
| Gospa s pristave (1894): | je bilo zbranih mnogo milanskih odličnjakov in velika vrsta bogato oblečenih milanskih gospej in gospic. Med vsemi se je odlikovala Virida |
| Pod streho (1897): | ti ne morem povedati. In koliko je bilo takih tako oblečenih, tudi stare, grde so bile, a na odru so se |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nad vasjo, neso črno odeto krsto in velika množica praznično oblečenih faranov stopa počasi za njo. Mino, blago družico mojih detinskih |
| Kvišku (1899): | cigarete na beli pesek. Počasi pride proti njemu dvojica črno oblečenih dam. Starica, mati, se je naslanjala na roko krepke hčerke |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas od tega, kar se je v |
| Stric Tomaž (1853): | sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred |
| Roza Jelodvorska (1855): | le pred enim tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtelah , inu v'nazhiſtoſti, nekar v' kregu, inu navoſhlivoſti: temuzh oblezite Goſpuda JESUSA Chriſtuſa. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' ſvojim hlapzam: Hitru pèrneſíte tó narbólſhi oblazhilu, inu ga oblęzíte, inu dajte njemu en pèrſtan na njęgóvo rokó: Inu zhęvle |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sname kralj svoj perstan, ino ga Jožefu na roko natakne; obleče ga v drago belo tenčico, obesi mu zlato verigico ali |
| Stric Tomaž (1853): | tabo pobegnila, da naju terdi človek ne vzame. “ To govoreča obleče skerbna mati ljubeznjivega sinka, vedno mu migaje, da naj bo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jih ne posluša. Neko nedeljo popoldne se Sabinka lepo pražnje obleče in iz doma odpravlja. Kar naenkrat jej prinese soseda polno |
| Pripovedke za mladino (1887): | ni pa nič druzega ko žveplo in smola; ako jo obleče, zažgala ga bo do kosti in mozga. ” Tretji vpraša : „Ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem |
| Ultra! (1867): | ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko suknjo obléčete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor tlaka |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti |
| Pripovedke za mladino (1887): | miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči, ter jej da na na pot obilo maslenega kruha in |
| Ta male katechismus (1768): | miloste? Sedem. I. Lakotne nasitit. II. ſhejne napojiti. III. Nage oblezhi. IV. Jetnike reshiti. V. Popotneke pod streho goriuſeti. VI. Bolne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koku te bomo naſhęmili ? Ti moreſh en gvant od mene oblęzhi. Tonzhek. Vshę vęjm , Neshka. Goſpà. Jeſt ſe bojim, de mo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolj oponaſhajo ino saſramujejo, ga rezhe v' belo kraljévo oblazhilo oblezhi, ino taziga nasaj k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | isgledi evangeljſkiga ozheta tudi on vkashe ſina po ſvojim ſtani oblezhi, ino de bi ſe ta prigodba ravno tak, ko ſe |
| Robinson mlajši (1849): | posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse le |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | redil. On vaſs je s'tim shlahtnim oblazhilam tę nedolshnoſti oblęjkèl, on vaſs je po tęm k' ſvoji mysi poſadil, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę nedolshnoſti, s' katęrim ſim tebe v' kopęli ſvętiga kèrſta oblęjkèl, daj rajtingo od tvoje vęre, katęro ſi meni perſęgel; rajtingo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa |
| Genovefa (1841): | ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pražnje napravi. “ Zgodilo se je to. Vsi so se snažno oblekli, kakor v dan velik ino svet. Tretji dan pride. Jutro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | al komaj so se odpeljali — tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojimi trumami obdal, jaz sim bil s svojimi v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa eno petizo dati, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſaku lejtu na treto nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa derſhy. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vratam se ji je znala rudečica, ki njo je bila obletela. Čez nekaj časa še le dalej pravi: „Kakor drugi ljudje |
| Genovefa (1841): | na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam |
| Blagomir puščavnik (1853): | ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | luna: lepo vinsko, terganje. — Če v Kozopersku drevesa rade ne obleté, se vertnarji prihodno leto veliko gosenic bojé. — Če drevje pozno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | narediti namerzh navelzhi petek pa tu merkei da kader bodesh oblete te dnar usignov da sakobart ano S. mesho puazhou bodash |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma ne more biti, pa pri |
| Viljem Tell (1862): | bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja? |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapustil in za Kristusa še nič storil, jutri že od obličja do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za Kristusa še nič storil, jutri že od obličja do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mi ſkus en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov |
| Valenštajn (1866): | drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general — Prišel sem — Valenštajn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi enkrat pred Njegovo obličje priti. Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sabo ne zbrišeš — v svoje svete stanovanja, in pred svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti |
| Divica Orleanska (1848): | sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje |
| Zlata Vas (1848): | oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z |
| Oče naš (1854): | pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi |
| Oče naš (1885): | starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil, rekoč: „Gotovo |
| Oče naš (1885): | naše dete krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji |
| Oče naš (1885): | dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoiga svetiga Duha daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA. O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | desnomi shaharji odpvſtov kier je tabe tvoja S. Crij zhries obliezhje dovta takva. Kpetomi barti jas tebe prosim o Gospved Jesvs |
| Sacrum promptuarium (1695): | namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu |
| Sacrum promptuarium (1695): | premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Procidit in faciem ſuam orans. Matth. 26. Je na ſvojo oblizhie na semlo padu, inu je molu. Glih koker naſhimu vſmilenimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu je moliu. Moliu je s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na tem ſvetu, de ga bomo ondi v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetu, de ga bomo ondi v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ |
| Genovefa (1841): | vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtus, kader je sa naſs moliti sazheu, je na ſvoju oblyzhie na semlo padu, koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kolene doli pokleknou, ampak je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo doli padu, inu je moliu. O kai sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi ſi od tebe saſhli, m ſkry pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
| Sacrum promptuarium (1695): | krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo. 11. Rèſnizhnu vam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po Israelſkim pred ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor je imel ſam priti, ſ' takim |
| Genovefa (1841): | sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla, pa |
| Genovefa (1841): | ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bly. Taku pa, kyr mi s' prausetno glavo, s' povsdignenim oblyzhiam, s' povſod okuli gledeozhimi ozhmy, s' respreshenimi nogami, s' naſlonenmi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | saſhli. Mi Adamovi otrozi, kader greh ſturimo, ſe ozhmo pred oblyzhiam tvoje jese skriti. Ti pa o Goſpud! pogledei na nas |
| Zoologija (1875): | V obličji je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni |
| Divica Orleanska (1848): | Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja |
| Divica Orleanska (1848): | boste, Karol. Na potu slave sam pred vami pojdem, V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na semli v' ſvoji ſveti krivy na ſvojmu Bosh imu oblyzhiu leshy? |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Tiga Stvarnika Nebeſs, inu semle na semli na negovimu Boshjimu oblyzhiu leshati vidimo, inu mi v' naſhi molitvi ſhe doli pokleknit |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe meni nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe |
| Revček Andrejček (1891): | ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana, prosim te |
| Gozdovnik (1898): | v njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika. |
| Sveti večer (1866): | govorili. ,Pa moj Bog', reče Tonček, in solzé mu lice oblijó, tako dobre matere ne dobom nikoli več. „Gledali so”, pripoveduje |
| Ferdinand (1884): | poslušal Ferdinandovo pripovedovanje jako pazljivo in sè sočutjem. Solze ga oblijó, ko sliši imenovati imena svojih umrlih otrôk in ljube mu |
| Ferdinand (1884): | Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v svojem življenji mu še ni bilo tako tesno |
| Tihotapec (1855): | roparje, ki bežijo dneva luč. In res večkrat ga je oblila misel, ali niso roparji, ali saj tatje. Tode iz njih |
| Na stricovem domu (1860): | jo hotel predreti s svojimi očmi; Maričko je zdaj rudečica oblila, zdaj jo je bledica spreletela, njene oči so bile zalite |
| Kranjska nevesta (1864): | njenega obličja, bila bi vidila strežnica, da jo je rudečica oblila. „Tomaž, grofičev sluga. " „Oj za. Boga! " zavpila je deklica. „Je |
| Antonio Gleđević (1873): | usta, migali si z očmi in rokami, Gledjeviću pa je oblila bledota čez in čez obraz do temnih las, obrvi so |
| Mešana gospôda (1881): | Justin zamaknen v slovnico ni zapazil, da je hčerko rudečica oblila. Odgovorila je bolj tiho in počasi: — Ata, razloček tiči morebiti |
| Iz arhiva (1890): | ter zamolklo odgovorila: »Jaz gotovo ne – nikdar! « Rdečica ji je oblila lici. Nekatere ženske zardé, kadar hočejo. – Prijel jo je za |
| Gospa s pristave (1894): | dušo, njeno srce je dihalo prosteje, lahna rdečica ji je oblila obličje. Grof je bil zadovoljen, in ker sta se mudila |
| Mara Rendića (1897): | pripovedoval, in kadar so se oči njiju ujele, ji je oblila rdečica lice ter je povesila oči — najboljše znamenje, da ji |
| Gojko Knafeljc (1899): | drugim zdaj, ko je vendar že v letih, ga je oblila zona. Stresel se je ter potegnil odejo črez kolena nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | porodu še toliko živ, da so ga zamogli za silo obliti. Novičar iz raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki ima |
| Žalost in veselje (1870): | okrog ter djal: "kje pa sem? " "V duhovnikovej hiši, v obližji svojega žlahtnika Tomaža. Matevž, ali me več ne poznaš? " reče |
| Žalost in veselje (1870): | na svojega mlajšega tovarša, ki je pognal korenine v njegovem obližji. — Ali pa mu je že čisto oglodal časov zob razpočeno |
| Viženčar (1881): | mislita, da je odšel princ na kakovo drugo stališče v obližji, zaradi tega preiščeta trobéč in kličóč okolico, a zastonj. Vrneta |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kteri je cesto od obeh stranij obdajal. Nikak šum v obližji ni dramil potnikov iz mirnega spanja, ne brigajoč se za |
| Luteranci (1883): | Ne boj se, nevarnosti ni! Mnogo je kužnih bolnikov v obližji. Sumljiv ni moj pot. Celó mestni stražnik se ni mnogo |
| Luteranci (1883): | v gozdnem zatišji, vstane velika črnolasa ženska, ki je v obližji sedela na deblu. Nató stopi h Gogali ter mu nekaj |
| Milko Vogrin (1883): | se je že do dobra okrepčalo. Lahko je hodil v obližji na kratke sprehode. Sploh pa se je smelo po vsem |
| Zvezdana (1883): | da ste grajski pisar in ta beznica zacestna krčma v obližji Pasjaka, dejal bi, da sem zašel v hudodelsko gnezdo med |
| Tiun - Lin (1891): | spustili mačka (sidro). Prihodnjega dné jadrali smo dalje vedno v obližji obali. Nismo jadrili še dobro uro, kar zapazimo čoln, ki |
| Divica Orleanska (1848): | Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele vojske so, Ne |
| Zlata Vas (1848): | jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét |
| Zlata Vas (1848): | pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati . Čez šest lét in pol bom imel obilo denarjev |
| Genovefa (1841): | Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima |
| Zlata Vas (1848): | kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne več dolgov delati. Ne smem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu kraja. Al |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obljubo ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi |
| Zlata Vas (1848): | laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa koga imam od vsega tega? Kje so tvoje velike obljube in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej mi, ali v resnici veruješ v moje copernije in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost |
| Ta male katechismus (1768): | uſſaki rèzhi napotrebnu pertikuvati: inu katire svoje Bogu sturjene oblube nadabolne. Kajſen dan je bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nasamire eniga zhloveka s' Petram Chriſtuſa sataymo, inu od naſhe oblube nega nihdar sapuſtiti, odſtopimo. Ja kar kul greha ſturimo, kar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je le en ſam. Tok je tedej poſtava super Boshje oblube? delezh od tega. Sakaj, aku bi bla poſtava dana, katira |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bratje! Svetniki ſo ſkus viro Krayliſtva premagali, ſo pravizo dellali, oblube ſo daſegli, levam ſo gobze samaſhili, ſilo tega ogua ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ima. Mi pak lubi Bratje! ſmo po Isaaku otrozi te oblube. Al raunu koker |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 2. Poſtavi. Bratje ! Abrahama , inu njegovimu ſęmenu ſo te oblube povedane. On napravi: inu ſęmenam, koker v'njeh veliku: ampak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku je irbishna is poſtave , tok she ni vezh is oblube, Abrahamu pak je Bog ſkus oblubo ſhenkov. K'zhemu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sem bil popolnoma prepričan, da je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter ſe je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | goldinarjev k pomoči vašiga zidanja. ” V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu |
| Blagomir puščavnik (1853): | nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | gred in reče glasno: „Mogočni gospodje! Zanesem se v vašo obljubo in prosim tedaj, de, kadar, me bote res iz tega |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ona prezei rezhe. Ah Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njegovo delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe takó le pripoveduje: Ni ga imel naſh popotnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub |
| Zlata Vas (1848): | je bilo kaj. Temu dve stó goldinarjev plačíla na léto obljubi; zató bi si mogel pa luč, sukno in pomivavne cunje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v teh mestih, ju ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič |
| Sacrum promptuarium (1695): | lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada |
| Stric Tomaž (1853): | jo gotovo, ako velike darila za njih glave naznanijo in obljubijo, kar gotovo ne priča dobrega serca, z ozirom na dobiček |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | brez kake zapreke. Prinesejo mu tudi sladkega sadja ter mu obljubijo, da ga hočejo z vsem potrebnim oskerbljevati. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard obljubil, živela. Iz tega se vidi, de sta tudi ta dva |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej |
| Stric Tomaž (1853): | hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite |
| Oče naš (1854): | in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si mi prijetno življenje, čast in bogastvo, zdaj bom pa |
| Ferdinand (1884): | dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi |
| Oče naš (1885): | in po svoji sveti katoliški cerkvi vedno oznanuje! “ „Da,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem |
| Revček Andrejček (1891): | sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed Franico obljubil? |
| Biblia (1584): | Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila. Inu |
| Ta male katechismus (1768): | na ti drugi pak teh drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nada, kar je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Sategavólo je on njęj s' eno pèrſęgo oblubil njęj dati, kar bi koli proſsila od njega. 8. Ona |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | meni dobro naloshéni. Inu po tim — kè bi bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gnad. Petite, & accipietis. Molite, inu proſſite, taku bote prejeli, je oblubiu ſam Chriſtus Joan. 16. de bode vaſhu veſelie popounima. Si |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader je on poprei ſvojo duſho sa ſvoiga Moiſtra poſtavit oblubiu, inu ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym, v'jezho, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi nega isdau, na tihim, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu nih zhaſt pokasou, inutiſte nemu dati oblubiu. Chriſtus je pa nega od ſebe sagnau: Vade Sathana! Matth. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv |
| Genovefa (1841): | Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu obljubila; pa vunder bi ne bilo pràv, ko bi ji ne |
| Robinson mlajši (1849): | je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in merzla, da je ni kmalo ganiti. ” „Saj si mi obljubila, da mi s svojimi copernijami in pijačami nakloniš njeno serce |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | te poprej hotla, ako me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zató pa bom ptička dobremu |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval v Meran, da bi se |
| Zeleni listi (1896): | premalo! « »Še preveč je. Dà, res, zakaj sem pač toliko obljubila! Gotovo bom imela pri njem izgubo«. »Dajte mi vsaj eno |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in |
| Stric Tomaž (1853): | ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so mu tedaj z ustmi in z rokami. Potem stopi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | so rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesh, predali? kolkukret nam je naſhe grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shęnena ! — Nęshka. Zhe pak Smrękarzo plazham! — ſej ſo mi doto oblubili — Baron. Jeſt , praviſh , ſim ti doto oblubil ? Nęshka. (ozhy k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſhi duſhi vmoriti ſkusi sapelanje k' novim gręham, katere ſte oblubili ne vezh ſturiti. Zhujte tędaj v'molitvi, inu varujte ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | de bi veselejši bilo od pretekliga! Léto 1848 je veliko obljubilo, léto 1849 je malo tega spolnilo, Bog daj! de bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pisali splošno živinozdravništvo za kmetovavce po njegovem načertju, in je obljubilo 25 zlatov od Miroslava tistemu, kterega delo bo za nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | serčno veselilo, ako, bote spolnili, kar nam je pisemce Vaše obljubilo. „Novice” so že adresirane. Kursi na Dunaji 31. decembra 1859 |
| Genovefa (1841): | zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo v tem délu pravopis, kakor so mi naj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sim hudiga storil! K Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam bom dober kakor ta pervi: Ona ga lubeſnju |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak toku: jeſt oblubim, de jih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo — jih — Ni mogozhe brati — je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak toku: jeſt oblubim, de jih bom vsel, to ſe rezhe , tę dnarje. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lastniga jezika; Ne bód'mo domorodni lenci! — To ne! vsi terdno obljubímo: Domači jezik gladko znati, Rečí slovenske prej čmo brati. In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zamogli, pa tudi tega — kakor smo že večkrat rekli — ne obljubimo, de bi smeli iz semena vselej le zdravih pridelkov pričakovati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſtojy ſgorej v' 5. poſtavi) ke szer kmalu, inu lohka oblubemo , de otshemo puſtiti edn ſa drugega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | permire, de na besedi, s' katiro mi edn drugemu kaj oblubemo, naobſtojemo. Toku se narpoprej ſgody per najemanju SS. Mash (koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tebe o Goſpud! taku naisrezhenu shaloſtniga vidimo, taku mi terdnu oblubimo obene nove shaloſti nihdar vezh tebi naloshiti. Per timu pa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa volo naſhih grehov pravizhnu poſhtrafani, tebi o miloſtvi Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim shivlenjam ſlushiti, katiru daſezhi mi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje |
| Stric Tomaž (1853): | le od smerti mi nikar ne govori“, jo prosi oče. „Obljubite mi tudi, ata! da bote Tomaža sprostili, kadar“ — obmolči in |
| Maria Stuart (1861): | žive dni za njo bom žaloval; Al dans bom stanoviten. Obljubite Mi tudi vi, da bolečine boste Krotili — in če vsi |
| Sacrum promptuarium (1695): | kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti, de ostane per njem, ino Jetro mu pa svojo hčer |
| Zlata Vas (1850): | z Brenceljnam vse poravnala in danes bi se imela žennu obljubiti. Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in sim |
| Blagomir puščavnik (1853): | prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem |
| Lohengrin (1898): | ščitim ti močnó, Da nič od tebe me ne odvrati, Obljúbiti mi moraš to: Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje povernil. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zimpermanu, ki je bil veſ bogabojezh, je bila v' sakon obljubljena. Pa kakor uboga zhaſniga blaga, tako je bila bogata lepih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegoviga kraljeſtva ne bo konza. “ Bogabojezha deviza, deſiravno she Joshefu obljubljena, ſhe ni miſlila v' nobeno poroko. S' deviſhko ſramoshljivoſtjo rezhe |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pripóved govorila, in je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de ga je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo ravno tako navpičlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa |
| Divica Orleanska (1848): | otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko jih Josve pelje va-njo med zhudeshi ino snamnji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe lózhi pravizhni od tega ſvetá. 36. Israelzi gredó v' obljubljeno deshelo. Zhaſ ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na-njo udaril. Sa ta greh ga Bog ni puſtil v' obljubljeno deshelo. Neſkonzhno ſvetimu Bogu ſe ſtúdi nad vſakim ſhe tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſ zhertijo, reſhil is rok; De bo ponovil naſhim ozhakam obljubljeno miloſt, ˛Spomnil ſe ſvoje ſvete savése, ˛Spolnil perſego, ktero je |
| Genovefa (1841): | Golam niſta ſvôjiga shivljênja ſveſta bila, in de ſta v obljubljeno deshêlo romala; de ſta ſe od ondi ſhe le undán |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je ura njegove smerti. Tudi njemu ni dano priti v obljubljeno deželo. Enkrat le ni prav terdno v Boga zaupal, kedar |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | preſheſhtnika. „Ti nesveſtniza ti, ſe grosi, tako neſramno ſi tadej obljubljeno sveſtobo prelomila? O ti krivoperſeshna babulja, ki ſi ſe pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v G: Hvala lepa za poslano; prosimo po priliki za obljubljeno. ― Gosp. J. Išk. v Fr: Ker je treba o Vaši |
| Gozdovnik (1898): | osvobojenjem ujetnikovem, pa so utihnili, čuvši, koliko odkupilo je zanj obljubljeno. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | spravit koker to s' greham oblosheno veſt. Ta s' greham obloshena veſt je. koker tu od vetru napihnenu murje, glih koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezh je, de ta s tulkam leshnivim, inu krivizhnim toshvainam obloshena nadoshnoſt taku terdu mouzhy. Mi pa nar dosneſhi ſmo sa |
| Valenštajn (1866): | Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv, ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi |
| Blagomir puščavnik (1853): | rog in konja spodbode. Zdaj se vlečejo z ropanim blagom obloženi vozovi za njim. Od obeh strani jahajo obroženi junaki. Za |
| Fizika (1869): | še porušila. Senéni voz se laže zvrne kakor s kamenjem obloženi. Živali in ljudje, ki gibajo z udi, premenjajo zatorej vsak |
| Gozdovnik (1898): | haziendi in prav v bližini so bili ljudje z delom obloženi. To pa teh dveh roparjev nikakor ni motilo, ali prav |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s srovim maslam pomazano in z na koleščike zrezano čebulo obloženo kozo, osoli, deni od zgorej in od spodej žerjavce in |
| Blagomir puščavnik (1853): | mladi so se sošli na grajšinski vert, kjer jih je obloženo omizje čakalo. Vitez in vitezinja sta jih prav prijazno spre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so |
| Biblia (1584): | resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 28. Pridite k' meni vſi, katęri ſe trudite, inu ſte oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe |
| Zoologija (1875): | črnim križem na hrbtu in zraven še po navadi težko obložen, je živa podoba skromnosti in zmernosti, in da si ima |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | kronan, Jezus, na sramotno smrt obsojen, Jezus, s težkim križem obložen, Jezus, vse obleke oropan, Jezus, z žeblji na križ pribit |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se je spoznalo, kdo so bili ti s težkimi bremeni obloženi možje. Ne Hunci, ampak rojaki, Saksonci, ki so nesli težke |
| Oče naš (1885): | nji priti? Ali vam ne kliče: „Ako ste trudni in obloženi, pridite k meni jaz vas bom oživel! “ „Svetujete mi, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo delo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al |
| Kuharske Bukve (1799): | poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi |
| Kuharske Bukve (1799): | ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo |
| Kuharske Bukve (1799): | Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno |
| Kuharske Bukve (1799): | dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pintarji sa obrozhe nuzajo, mozhnu povesati, is dobru. perpravleno illovko obloshiti, de po nobenim platu ta mokrota ven tezhi nemore |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | potem resgrinati, bode belliſhé predivo. To drevje s'ſriſhnim vasham obloshíti, de vrozhíno, inu ſuſho loshej terpijo. Te ſlabe derveſsa s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo saliti, inu s'vasham obloshiti. Goſenze , kader ſo shę slęsle, s'gorezho ſlamo pomoriti, Dreveſsam |
| Kuharske Bukve (1799): | na trinog nad sharjavko. Ob kraj ſklęde snaſh kuhane rake obloshiti, al pa rakovo polivko zhęſ naredíti. 268. Kíſlizhna shupa. Narkrajſhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isjéte iste vprave ſo: 1. accabler, sabrer, delabrer, se cabrer, obloshiti, lablati, rasdjati, ſe ſpénjatí, bacler, rcler, cadrer, rafler, gagner, satvóriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slo terda in ruſhaſta, in de jo je vzhaſih tudi obloshiti treba, de na verh ne v-ide, ſe ſamo kashe. — Per |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | škodo, da se niti ljudjé niti živina ne sme preveč obložiti. “ Kdor že preveč na seb’ imá, Težina majhna ga konča |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | še svoja dela brez godernanja, in morala se bo še obložiti s težkim jerbasom. To se pravi drago plačevati veselje ljubezni |
| Blagomir puščavnik (1853): | tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse pripravljena. Ostani z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite, pa malo imenitniga storite; vi |
| Blagomir puščavnik (1853): | kar ni mojega Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas |
| Mlinar in njegova hči (1867): | se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi bratje! in vém, da vsak izmed vas zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izmed te bratovšine na oder in začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo |
| Stric Tomaž (1853): | delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da je že veliko terpeti in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojiga življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več biti, kakor pravi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem in |
| Oče naš (1885): | zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | klicali so me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je |
| Maria Stuart (1861): | vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zom in obnašanjem koj pridobila moje serce, pa tudi njeno serce se je |
| Sveti večer (1866): | bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | več obstati. Namenila sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in tvojega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premerzlo; de se turšica le v toplih krajih popolnama dobro obnaša in rada rodí. Tudi to je nekoliko res, pa je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | malo škodje, in ona se skorej po vsih krajih dobro obnaša. Mende de bi ne bilo napčino, ko bi tudi na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pripravna, se vunder le vsako sadje povsod enako dobro ne obnaša; treba je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga gospodar pričakuje; to ga zmoti, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko |
| Stric Tomaž (1853): | pride na versto Ivan. Velé mu, da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od |
| Sveti večer (1866): | razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in slišati, kar po poti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven pa tudi kako modro se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré |
| Kemija (1869): | jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka |
| Zlata Vas (1848): | Čeravno je bil njih učitelj in sodnik, se je vunder obnašal, kakor de bi bil zmiraj še njih enak. Hvaležno so |
| Blagomir puščavnik (1853): | obnašal. „Vi ste, reče, svoje službe začasno odstavljeni, dokler se ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | začel prepir, ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in divjaka zagotovil, da mu nikoli več ne bo prišel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fulvij, ki se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se je |
| Tine in Jerica (1852): | Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne oznani, kako se je letos pri nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo bilo lepo viditi, in ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | težek; kér pa smo se od početka složno in krepko obnašali, tudi za naprej nam ne bode moči in sile k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | neki ti, o človek! ki se takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | biti, in se pri kmetovanju po vsi pridnosti in vednosti obnašati, de njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | razviti, da se on v vsih prigodkih svojiga življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to obnašanje veže sreča za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | postavljeni. Takó ena roka drugo umiva; takó se imamo vsi obnašati, de eden druziga spoštujemo, dokler smo spoštovanja vredni. Tega pa |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaž nar pridniši delavec in se zmed vsih nar bolje obnašati ve. To je res pomagalo. Legre se je potolažil začasno |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | veselim, prijaznim obrazam naproti pride. Se po naše komú perljudno obnašati. V to se ni nič zvédil; koga víkati, mu je |
| Blagomir puščavnik (1853): | meče kvisko vzdignejo, in prisežejo enoglasno, da se hočejo junaško obnašati. Zdaj si kupice nalijejo , in pijejo na zdravje svojega gospoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | nič prav ne vé. Naši študeutje se znajo veliko spodobniše obnašati kakor nemški študentje na Dunaji in v Gradcu, kteri so |
| Viljem Tell (1862): | naučila! Tell. Vsega morata Učiti se. Kdor hoče se junaško Obnašati v življenji, mora se Ubadati in pa upirati. Hedviga. Domá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Francel iz Ljubljane se je z svojim fizikalnim orodjem dobro obnesel. — Od žebljev J. Peternela, od omár Ljubljanskiga mizarja Matevža Novaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici raznih farb pràv obnesel. — Barkarski žeblji Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili dôbro blago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | an i se je z sedli in kernirji prav dobro obnesel. — Blaž Osebik, ključar na Vranskim si je z decimalnimi tehtnicami |
| Najdenček (1860): | mene milostljivo zadéle: „Anže,” je rekla, „ti si se dobro obnésel; pri meni ostaneš. Skerbela bom za tebe, če se boš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | bil leta 1870., sicer pa se je kot državnik slabo obnesel. Močneja roka pristrigla je njegove častilakomne namene po naši sodbi |
| Gozdovnik (1898): | teh krajih nekaj prav navadnega, se je tudi blizu taborišča obnesel s svojo pritegljivostjo. Teh malo divjakov, ki so živali gonili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih krajih tega cesarstva, korún je zdrav, pa so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató kér smo ga malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bila slaba; že o pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi je pa skorej prav nič ni bilo. Zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | povsod le po malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da so pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro obneslo, slame je na kupe. Le tisti, ki imajo zlo močirne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sploh vsiga obilno. Drugač se je pa naslednje leto 1187 obneslo. Zima je bila takó huda in dolga, de je o |
| Pripovedke za mladino (1887): | na mojo orehovo goro? Čakajta, to se vama bo slabo obneslo! ” in rekši se zakadi v petelinčka. Ta pa, ne bodi |
| Gozdovnik (1898): | krenil od smeri, držeče h konjem. To sredstvo se je obneslo. Sokoljeoko je hitel v smeri proti konjem, a razbojnika od |
| Čas je zlato (1864): | in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi |
| Kuharske Bukve (1799): | Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi |
| Astronomija (1869): | ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki |
| Astronomija (1869): | zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V koliko minutah bosta |
| Astronomija (1869): | naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj |
| Astronomija (1869): | ta prostor vpodobiti, dalo bi se to storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni |
| Kuharske Bukve (1799): | poloshi drobtíne putra, potreſi s' ribanim kruham, obdeni s' plehovim obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo sapezi |
| Kuharske Bukve (1799): | vkup nepade. Pa ſe sna tudi na plęhi med plehovim obodam narediti; vſelej ſe po verhi dęnejo majheni koſzheki ſroviga maſla |
| Botanika (1875): | razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega |
| Kuharske Bukve (1799): | 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa torte. Ti obodi ſo dobri |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhanja. 128. Visha zukreni ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | t, a, b? 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jirharjem je tudi umerla njegova žena, Anže pa, ki je obogatel, je kupil jirharjevo hišo, kjer je celó do konca življenja |
| Zlata Vas (1848): | krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vsi vošijo dôbro jutro, ga pozdravivši. Kdor hoče od drevesa obogatěti, mora ali sam orati, ali pa vsaj priganjati. Z očěsam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſoſeſkini moshje” nikoli menili, de „Karniolija” s perlogo kmetijſkih noſh obogateti hozhe! Miſlili ſmo, de bo vredniſhtvo „Karniolije“ Premzam vashno dokasalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | morete biti. (Konez sledi. ) Kaj je bolji, pozháſi ali náglo obogateti? Blagor ſtarſhem, ktéri imajo lepo premoshenje! Njim ſe ni bati |
| Valenštajn (1866): | Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore z besedo ali pismeno na zapisnik (protokol) povedati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je oboje ena skrivnost, kar pa ne previdim. ” „Res je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z ljubeznijo skerbeti za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naglici pošiljaš v Kampanijo; rekel si mi pa, da je oboje ena skrivnost, kar pa ne previdim. ” „Res je oboje eno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo ter nadaljuje: »Ali te je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugi romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem |
| Pozhétki gramatike (1811): | biti tiſt tretji glaſ, ktirga klizhejo s' imenam dvagláſnik, ampak obojiga poſebej sa ſe isrezhejo, takrat ſtavio dve piki nad i |
| Pozhétki gramatike (1811): | tvoji. les tiennes, tvoje. Les siens, njegovi, les siennes, njene. Obojiga ſpola. Les nôtres, naſhi, naſhe. Les vôtre, vaſhi, vaſhe. Les |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux |
| Pozhétki gramatike (1811): | personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka |
| Robinson mlajši (1849): | so li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake. Najlože se menda najdejo v Idriji (na Zemlji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se lahko na dvojno razlagali. V radovednosti in v vražah obojniga ljudstva so našli zadnjič še drugi pópi svoj vſakdanji kruh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Evropi samo tù najde; zdravi bledico, tudi drugač oslabljene ljudí obojniga spôla *) Zraven teh treh zdravilnih vrelcov se še četerta zdravilna |
| Zoologija (1875): | Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem še |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kar potem zdravje neprenehama kalí, ravno tak od vinskiga duha; obojno je živi strup. ” — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali široke ogone, takó jih prek sredi višam, jih na oblok naredim, de se deževnica polegama po njih v razore cedí |
| Astronomija (1869): | ki ga solnce ta dan preteče, veliko veči, nego ponočni oblok, toraj tudi dan veliko daljši od noči. 21. junija imamo |
| Astronomija (1869): | WQO, kterega med tem solnce preteče pod obzorom, imenujemo ponočni oblok. V Q doseže solnce, svoje najniže stališče ali svoje spodnje |
| Astronomija (1869): | 272. Bielatova repatica, 311, 327. Bik, Stier, 271. Bogen, lok, oblok, 234, 238. Bootes, 271. Breite, geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche |
| Astronomija (1869): | predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi predstavljala nebeski oblok, in na kterej bi bile zaznamovane potrebne črte in zvezde |
| Razne dela (1870): | v stari grad Fjerboaj. Na mirodvoru svete Katarine Je poln oblok železniga orodja, Nekdanjih vojsk obilne soderge. Med njo je meč |
| Razne dela (1870): | obhodši krog, Korakov merjenih počasno Zgubijo zad se v skrit oblok. Je res alj sanj grozenje tako, Treptaje praša serce vsako |
| Razne dela (1870): | In prostora krog in krog Zid peljan je v siv oblok. Vse zlatá, srebrá se bliska, Ljudstva taka tma pritiska, Vmes |
| Razne dela (1870): | pervotni dar iz neba. Gazdar približa k ognju klop v oblok, Previdi berž s pijačo mizo čedno, In s hranami mesenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, da je sozidan |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | teka po nebu? Kdo je stavil ta visok in velikansk obok nad nami, kdo ga je lepo višnjevo pobarval? Kdo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahkim kamnam so,zidana, zgorej lepó obokana (velbana); iz pod obóka na križ stoji tak kinč (Verzierung), ki v naših starih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete |
| Astronomija (1869): | Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni dnevni obloki postajajo zmirom manjši, tako, da 21. decembra solnce pride v |
| Astronomija (1869): | kresu ali poletni solstitium. Od tega dne naprej se pa obloki, od solnca pretečeni, bolj in bolj bližajo polutniku, in. 23. |
| Rudninoslovje (1867): | se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti |
| Astronomija (1869): | kmalu pride noč, ki pokrije zemljo s temo, na nebeskem obloku se pa prikažó zvezde, kterim se dostikrat pridruži tudi mesec |
| Astronomija (1869): | ob enem, ker si lehko več zvezd mislimo na enem obloku HAZP. Pod. 35. V pod. 35. je poldnevnik edini izmed |
| Gojko Knafeljc (1899): | odprl vezna vrata, se je mehanski ozrl kvišku proti nebesnemu obloku. Tam je medlelo brezštevilno srebrnih lučk, a med njimi je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei 13 Ozhanashou noi 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda pershou andober Duh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is andohtjo noi isterdniem saupanjam naboga 15. obomari noiano vero potam sazbni tu rotenje katiere bo sdei shribano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Svetiga Duha † Amen. Prei da ti spat gresh shebrei 5 obomari noi ano vero: ofrei gori kaker je prei meudano tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi tekai obomari pa prad sazhiem ozhanasham te S. S. 7 besiede morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pertam jemeni ta zhoveka potam shebrei 5 ozhanashov noi 5 obomari noi ano vero potam rezi nate Kruh pomai Bueg Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovi kmisi noi shebrei is andohtjo 75 ozhanashou inu 75 obomari inu 3 vere k' jeshushavei Kroni: inu kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi 3 obomar inu ano vero je skushno. TA 36. KAPITL. An liep |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti frihtati noi k' sazhei barti 4 ezhanashe noi 3 obomarje inu 3 vere shebrati! noi tu morash ti obanei ponozhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha noi 3 obomarje inu ano vero. Kader bosh 3 barti poshebrov te 6 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik perjeu noi potegnou tedei shitroo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi perſti usemash inu she tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash |
| Kemija (1869): | način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija |
| Kemija (1869): | hidrat železnega okisa dobimo, ako razproščen železni klorec z amonijakom oborimo; tudi tako imenovana rja, ki se napravi na železu, na |
| Kemija (1869): | ni znan. Njegov hidrat, FeO.HO, dobimo, ako žveplenokisli železni okisec oborimo s kalijem. Oborina je s prva bela, kmalu pa pozeleni |
| Kemija (1869): | Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati benzol. O. Obliž, Pflaster, 466. Oboriti, niedersehlagen. Oborina, Niederschlag. Ocedina, Filtrat. Ocet, Essig. Ocet lesni, Holzessig |
| Kemija (1869): | srebro, 433. Nič beli, weisses Nichts, 429. Niederschlag, oborina. Niedersehlagen, oboriti. Nikelj, Nickel, 429. Nikotin, 477. Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati |
| Katarina (1854): | zadregi, kaj rekel ali storil, kakor če bi bil ves oborožen Kozak pred njim stal. Na zadnje le reče: Preljuba gospodična |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | je terda plošča jeklena. Kakor boginja Minerva sem doraščen in oborožen zagledal beli svet; in precej po porodu sem spoznal sam |
| Kranjska nevesta (1864): | je priklonil in šel. Pol ure čez polnoč stal je oborožen vojak pred vratmi v visoki palači. Noč je bila črna |
| Kranjska nevesta (1864): | v šotor. Robert Recenati je stal pri svetlo švigajočem ognju oborožen od glave do nog. Odprti vezir je kazal njegovo obličje |
| Žalost in veselje (1870): | je delj časa ogledoval svoj plen. Tomaž je bil preslabo oborožen, ni bilo upati dobrega vspeha s tako nevarnim in kervoločnim |
| Razne dela (1870): | In proti svetu polnim golufije, Zvijač in svad je dvojno oborožen. Kor. (Kajetan. ) Misli vladarke so dične in knežke, Moram jih |
| Rokovnjači (1881): | nož izza visocih črevljev izvlekla; starejši je bil gotovo tudi oborožen. In konjski mešetar Obloški Tone ž njimi! Štirje proti jednemu |
| Veliki grof (1885): | grad in ravno v veži srečal grofa Urha, ki je oborožen od vrha do tal hitel h kralju. „Vaša milost! " dejal |
| Gospa s pristave (1894): | so mu napravili na Dunaju potrebna pisma, in ž njimi oborožen je šel grof Herman s precejšnjim spremstvom čez sneženi Semernik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | da je bil vès, prav do zob, nenavadno in dično orožen. Nemec. Das ist enorm! Francoz. Ko sem gledal vse to |
| Blagomir puščavnik (1853): | grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati |
| Zoologija (1875): | europaea), pod. 63, čegar široke, rokam podobne, z močnimi kremplji oborožene predne šapice ga delajo spretnega grebača, ruje pod zemljo ter |
| Gozdovnik (1898): | na hribovje, a s tega zopet na platno, bile so oborožene z velikim, okroglosteklenim, zlatim lornjonom, a desnica, osvobojena sive glasé-rokavice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov |
| Blagomir puščavnik (1853): | divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem gradu oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da so oboroženi |
| Blagomir puščavnik (1853): | oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | duše, katere vlada tisti, ki ima le malo oblasti, kopo oboroženih ljudij, nij se baš mnogo brigal za mariborsko prebivalstvo. Pridobil |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | v Čakavci samo 2000 mož, Spankau pa črez 6000 dobro oboroženih in izurjenih vojakov, bil je boj težek. Grad Čakavec nij |
| Ljubljanske slike (1879): | večkrat teči skoz šibe radovednih, s palčicami in raznimi očali oboroženih starih in mladih gizdalinov, kar jej je prej všeč ko |
| Pomladanski vetrovi (1881): | osodo. Okoli gorečih grmad so pohajale visoke postave, do pet oboroženih mož; po gorskih brdih in po nižavah so se oklicavale |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | da se je odprla zemlja in bruhnila iz sebe druhal oboroženih kmetov in ranjkega grofa. Baron se je zakrohotal: Ta šala |
| Veliki grof (1885): | nasprotnikov, zbirali so se nad njegovo glavo grozeči oblaki. Krdela oboroženih mož so prihajala tiho in verno iz vseh ulic in |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | v svesti, da je v oblasti in v sredi sedmih oboroženih mož sáma in brez pomoči. »Mi jezdimo naravnost k tvojemu |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | kterem je bil carinski urad, vzamejo ga in umorijo 50 oboroženih mitničarjev. Potem so udarili nad slovenski Štajer. Kamor so pridrli |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Pridružilo pa se jim je še več mož in mladeničev, oboroženih po svoje z debelimi gorjačami in velikimi sekirami. Bridko je |
| Astronomija (1869): | očém vidijo kot svitle meglice (meglici podobna sozvezdja), vidijo se oboroženim t. j. skoz daljnogled kot gomile nebrojnih zvezd; in tako |
| Zoologija (1875): | so večidel neizmerno majhne in da jih je moči samo oboroženim očesom natanko razločiti; nadalje je njihovo telo iz prozorne mehke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči |
| Viljem Tell (1862): | Kuoni (napije Rudencu). Mladenič, vam na zdravlje! (Rudenc se obotavlja kupo vzeti. ) Pijte! Gre Iz ene kupe, enega srcá. Atinghausen |
| Valenštajn (1866): | Tekla mu pomigne, naj ide, ter ga zapusti. Stotnik se obotavlja i hoče govoriti. Najbrunška gospica ponovi znamenije. On odide. ) Enajsti |
| Deborah (1883): | Lovre. Še zdaj ljubiš judinjo? Jožef (se obotavlja). Še zdaj! (Premolk. ) Lovre (prav mirno). Ti vidiš, jaz nisem |
| Ferdinand (1884): | sede v sredo med njega in redovnika. Ferdinand se nekoliko obotavlja; potem pa sede ter reče: »Iz Španjskega toraj ste! |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh, ino ne opotavljaj ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor na mléko gredó. — Če je pa krava bolna, ne obotavljajte se, ampak umniga zdravitelja poišite, ki bolezen pozná in jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo druge, ravno take koriſtne bratovſhnje ſ. Florjana odperte. Ne obotavljajte ſe, k eni ali drugi perſtopiti; poſtavim k Tershaſhki drushbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na pot |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nar več moč, izvolijo. Taki previdni možjé se ne bodo obotavljali, koristno drevje po svojih zemljiših zasajati, in tudi sosede k |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kmečki divjaki so, in nekteri starejih bi se gotovo ne obotavljali, če bi jim kdo rekel, naj me ubijejo. Kar nič |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó dobra, kér se vertilo v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil, de človek le obrača, Bog pa oberne! Zdej sim pa vesel, de sim spet |
| Genovefa (1841): | sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu obrazha, kér na semljo ſtôpim, kté- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. |
| Valenštajn (1866): | angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se |
| Kuharske Bukve (1799): | golobam kreſe. Poloshi jih v' koso, pokrij, puſti jih pezhi; obrazhaj, dokler ſe rumeno sapezhejo. Potle perlij goveje shupe, potręſi muſkat |
| Kuharske Bukve (1799): | nad sharjavzo, kader ſe oſuſhę, jeh mashi ſrovim maſlam, inu obrazhaj, dokler ſo osharjene. |
| Kuharske Bukve (1799): | pezhi, deni gori pokrov, inu najn sherjavze. Vezhkrat odkrì, pezhęnko obrazhaj inu polivaj. Na to visho poſtane pezhenje ſoknato, inu bolſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | jih ſkup savì, saſhpíli, na tizhji rashin natakni, per ognu obrazhaj, pezi, inu s' putram inu jęſiham polivaj. Pezhene sloshi v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſih ſtvari, toraj tudi vſih shival; v' ſvoj prid jih obrazhaj, pa nikar jih ne terpínzhi. “ Toraj ſmemo tudi mi imeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne seIené in préden mushevni ratajo. V ſuhim urno semljo obrazhaj, bodi s drevéſam, ali s kopalam, ſej oveſ in drugo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blo, ke bi bil v' en brésen padel. Baron. Le obrazhej , ie obrazhej beſsędo. Govorjénje ni blo od nevarnoſti; ampak jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi bil v' en brésen padel. Baron. Le obrazhej , ie obrazhej beſsędo. Govorjénje ni blo od nevarnoſti; ampak jeſt le praſham |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rastejo, in jih v nekterih deželah tudi ze za predivo obračajo, in iz tacega prediva lepo in terdno platno delajo, ki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mesca orje in seje; na travnike pa naj se vodé obračajo. Živinoreja. Ta mesec že teletijo krave in kobile žrebetijo, tudi |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | v delavnem naklonu; se vé da se učeni poprijemljejo terpivnega, obračajo se po ptujcih. Vedno bi se moralo našim južnim bratom |
| Dragojila (1864): | boj z narodom, na kterega turški cari zastonj vso pozornost obračajo in toliko junaške kervi žertvujejo, da bi kdaj polomescu hlapčeval |
| Žalost in veselje (1870): | je dal Jaka svojim mornarjem potrebna povelja, kako naj se obračajo, da ne bi zadeli v plitvini na pesek, ko se |
| Mahmud (1870): | več. Rajše poslušajo koran, kot sveto pismo in rajše se obračajo proti Meki in Medini, nego proti Jeruzalemu, kajti od tamo |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | mnogo vojakov. Opazil je, da se vse oči na njega obračajo. Pristopi k eni gruči, kjer je stalo več njegovih znancev |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | naredi, to je, vodo nekoliko zmoti. Za ribo in kaližem obračajo in obrnejo se vsi in vsak maha, a ne vselej |
| Slučaji usode (1897): | vidi, kakó jej trepečejo ustnice, kakó se nje mrkle oči obračajo k tlom, da bi njemu zakrila svojo presunjenost. Vse to |
| Pozhétki gramatike (1811): | ti verſti, v' ktiro ſo. Pokashemo isgled, kako ſe vprave obrázhajo na naſhe prav govorjenje. Poſtavim naj bo sa ſkuſhnjo ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bogaſtvo ne tvesejo ſerza, temuzh ga le v' dobre dela obrazhajo, ino ſo ga, ako je boshja volja, vſak zhaſ perpravljeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koleſa teko, kakor per navadnih voséh. Hitrej, zhe ſe vinte obrazhajo, toliko hitrej ſe vosi, to je, huje, zhe ſe pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sveſti gojitelji in voditelji ljudſtva , ki ga k vſimu dobrimu obrazhajo in vabijo, in v vſim sa njegov zhaſni in vezhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſlie Novize pridno berejo, in njih nauke k ſvojimu pridu obrazhajo. Prizha tega je, de ſkorej vſaki teden kak kmetovavez k |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo more biti |
| Deborah (1883): | zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka |
| Oče naš (1885): | otroka, ki je tiho in prijazno svoje očesci v njega obračal. „Barba“, je dalje govoril in otročička na roko vzel, „tako |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kje je. Ko je pa trudne oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | besjeda'', v kteri se, kakor program pravi, bo posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi navadni |
| Valenštajn (1866): | je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka obračali. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | rogovilstva za volitvene dobe. Zdaj pa se tudi Slovenci milovaje obračamo od Vas. Nekdaj navdušen borilec za pravo Slovencev in iskren |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | kmetiških gospodarjev, ki imajo gozde, in kmetov in učiteljev čbelorejcev obračamo na današnji „Oglasnik”, v kterem naj beró oklic družbe kmetijske |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samohôtni pazljivosti in v refleksiji, t.j. kadar svojo pazljivost navlašč obračamo na kak določen predmet mišljenja. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vi, ki se z veliko domačijo hvalite, pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dan ga je treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi |
| Kuharske Bukve (1799): | njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi |
| Robinson mlajši (1849): | keda drugoč prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih nikoli ! Vtisni |
| Tiun - Lin (1891): | sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! « |
| Robinson mlajši (1849): | popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko je užè predse časa ležal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil |
| Viljem Tell (1862): | trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki |
| Fizika (1869): | tujih surovcev in stvarjale so se spet velike države v obrambo ljudi. In akoravno je bilo tudi, zdaj še mnogo vojská |
| Trtna uš (1881): | ovi najnevarnejši sovražnik vinske trte in kaj moramo storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | hiše pariške za francosko republiko in začasno vlado za narodno obrambo, v kateri je sam prevzel ministerstvo notranjih zadev. Pa čez |
| Gozdovnik (1898): | manj silovit napad. Don Estevan pogleduje, misleč na svojo osebne obrambo zakaj v takem slučaju se mora vodja tleči kakor prostak |
| Robinson mlajši (1849): | poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d. ino se je s svojimi prijatelji v |
| Zoologija (1875): | le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge |
| Tiun - Lin (1891): | Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko |
| Zoologija (1875): | za prav živi del spužve. Na površini ima mnogobrojne, trepavicami obraščene drobne luknjice, po katerih voda vteka in zopet odteka, in |
| Ferdinand (1884): | z vozom počasi in po mnogih težavah zopet na vrhunec obraščene gore, zagleda slednjič skozi gojzdno odprtino v sinji daljavi oni |
| Roza Jelodvorska (1855): | švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi |
| Roza Jelodvorska (1855): | dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o d v |
| Ferdinand (1884): | Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo |
| Ferdinand (1884): | vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega |
| Ferdinand (1884): | trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino ga molili. Jesuſ ſtopi potlej k' njim, jih |
| Genovefa (1841): | ſe nizh vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza bódi! ” ji je grôf rékel. „Bres bôshje |
| Genovefa (1841): | poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil |
| Genovefa (1841): | s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo |
| Genovefa (1841): | shé bliso saglédali, ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa ſhe dalje; obras ſe mu pa mora med tém neprenehama s vodo polivati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Smem jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod čepico ženi v obraz. Obraz je bil resen, pa je vendar v človeku zbujal |
| Valenštajn (1866): | čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le |
| Zlatorog (1886): | danes bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj si, Anka, obràz rosán, Prišèl pač Janez ne bó na plán, Prišèl pač |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo je ta gospod Flint, in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli |
| Pozhétki gramatike (1811): | okráshale. Sizer ſhe niſo med ſeboj ene miſli m eniga obrasa: sa to bi ſe lahko sdela pomóta per enih to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar vſakim' k pridu je; Veſelje mu je tó. V obrása pótu kmet vdobi ,Svoj shivesh ino da Tud' méſtam ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Naj bo no, kadar mora biti! '' mi odgovori bolj prijasniga obrasa. Kaj pa ſe je tretji dan sgodilo ? me bojo moje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in nar bolj koriſtniga ſposnati moram, ne ſamo savoljo njegoviga obrasa in njegove lizhnoſti, ampak tudi savoljo lahkiga nauzhenja in rasſhirjenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin |
| Divica Orleanska (1848): | take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno |
| Stric Tomaž (1853): | ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da je že |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest |
| Blagomir puščavnik (1853): | ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje |
| Roza Jelodvorska (1855): | je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča nam |
| Ferdinand (1884): | sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Is mojeme rokamae sem jeſt njemu njegov smertne put is obraſa brisala, inu moj Jeſus je njemu njegove ozhy ſatisnel, ter |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 14. dnęh usem glih pomaga. XXX. Bradovize is rok, ali obraſa odpraveti. Kader se goridijane, inu ſhe ossolene shuke kuhajo, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu 1717 per Namiru na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere — kér ſo bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so imeli vsi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | OŞSEMNAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni. Nęshka, veternizo pred obrasam dershy. Baron. Ha, tukej je le! (jo popade sa roko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mi ſe sèmla napaja: on leshy s' obrasam na semli v' ſvoji kryvi s' ràspętmi rokami, kakôr de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | teshave Jesuſa. Vdrugizh gre, ino na kolena do tal s' obrasam ſe vershe, ino ſhe perſerzhniſhi je molil: „Ozhe, ljubi Ozhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njem ſtojità ozhe ino mati shaloſtna ino s' vdertim bledim obrasam ino s' objokanimi ozhmi. Sdaj ji ſtrah, sdaj upanje ſprehaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dimnika. ” „Ako imaſh glivo (gobo) na vratu, ſe vſtopi s obrasam proti luni, vsemi kamen, ki pred tabo leshí, pritiſni ga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke |
| Stric Tomaž (1853): | obrazom vsem dopadla. Ni bilo dne, da bi je ne bilo |
| Čas je zlato (1864): | dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor bi jo bil videl |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno delala; v jutro sta perva vstala |
| Ferdinand (1884): | Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne z žalostnim obrazom od njega. »O nikdar več, nikdar več ne na tem |
| Ferdinand (1884): | Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega |
| Ferdinand (1884): | mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof izbral |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sem žégnane (blagodarjene) vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó škropile ; to ji je pa takó hudo storilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pred dvema tednama umerl. Vidilo se Jim je tudi na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder |
| Robinson mlajši (1849): | bili. Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | baba, blizo 60 let stara, kteri se je že na obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Po kervi? ” „Jaz sem se seznanila z nekom, ki po obrazu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je še prijetniša vaša družba. Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor vidite, so |
| Gozdovnik (1898): | tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je |
| Gozdovnik (1898): | poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k |
| Gozdovnik (1898): | je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe boſh ranil, to je tu blesseras toi: vzhaſi pak obrasio neravni ſklad, kakor v' tih isglédih, je me fais me |
| Pozhétki gramatike (1811): | se forment l'esprit en lisant des bons livres. mladenzhi obrásio ſvoj duh beréjózh dobre bukve (: s' branjam dobrih búkev:) Glejmo |
| Pozhétki gramatike (1811): | se, nous, vous, ktire ſo v' ſkladu s' povrativnim glagolam, obrasio v' zhali ravni ſklad, kakor je me flatte, ſi perlisujem |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſturim: étant, que je sois. V. Od pretekliga deleshja ſe obrasio vſi slosheni zhaſi (slosheni is dveh beſéd:) perſtávlama zhaſe dveh |
| Rudninoslovje (1867): | imenujemo trdotno lestvico (Härteskala). Vsaka rudnina v tej lestvici more obraziti vse druge pred sebó v lestvici stoječe, ali nobene za |
| Rudninoslovje (1867): | lestvici stoječe, ali nobene za sebó. Živec n. pr. more obraziti vseh 5 rudnin pred sebó, toda nobene za sebó. Ako |
| Rudninoslovje (1867): | četrte stopinje jeklena ost. Rudnino pete stopinje more le pila obraziti, toda z jeklom ne dá iskre; šeste stopinje rudnino obrazi |
| Rudninoslovje (1867): | rudnine, moramo poskušati, koliko rudnin v lestvici moremo z njo obraziti a ktere obrazijo njo. Ako n. pr. vidimo, da ta |
| Rudninoslovje (1867): | sedme stopinje se tudi z najtršo pilo le težko dá obraziti, ali z jeklom dáje obilo isker. Rudnine v treh najviših |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojen; 2. da je gojenec sposoben za vzgojo, t.j. za obrazovanje; 3. da vzgojitelj prav umeva ono človeško sovršenost, po kateri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spretnosti imenitneji, nego polnočutnemu; usposobite ga, da more svoje duševno obrazovanje samostojno nadaljevati in s svojimi bližnjimi popolnem občevati. Po najnovejših |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najbolj čutno lastnost. Delovanje predstav meri na čutno zaznavanje, na obrazovanje nazorov, obnavljanje in sestavljanje taistih. Kar se ne nahaja v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga |
| Zlata Vas (1848): | tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo. Župani |
| Zlata Vas (1848): | Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v koliko letih dá kapital po 3 1/2 % prav tiste obresti? 6. A ponuja za neko hišo 8850 gl. v gotovini |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | času 90 gl. obrestij; po koliko % je drugi kapital na obresti naložen? 21. Po koliko % treba 9110 gl. na obresti naložiti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a) po 4 %, b) po 5 %, c) po 6 % prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo jednostavne obresti a) v 20, b) v 25, c) v 33 1/3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. 23 kr. obrestij? 22. Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo jednostavne obresti a) v 20, b) v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dolžan, nego plačal bode le oni iznesek, kateri dá, za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 145. Recimo, da kdo kako vsoto, katero ima brez obrestij še le čez nekaj časa plačati, takój izplača; v tem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4260 gl. kapitala v 3 letih 4 mesecih 710 gl. obrestij? 20. Neki kapital dá v 3 letih po 4 1/2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá v 3 letih po 4 1/2 % 60 3/4 gl. obrestij, drug, za 150 gl. večji kapital pa dá v istem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. večji kapital pa dá v istem času 90 gl. obrestij; po koliko % je drugi kapital na obresti naložen? 21. Po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5krat ulomki; b) b) 8krat ulomki je koliko? 3.* Koliko obrestij dá a) 350 gl. po 4 % v 3 letih? b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá a) 400 gl. kap. v 2 let. 28 gl. obrestij? b) 700 gl. kap. v 4 let. 140 gl. obrestij |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. maja do dne 15. oktobra 205 gl. 23 kr. obrestij? 22. Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na leto? 5.* Neki kapital dá po 4 % 321 gl. obrestij na leto; v koliko letih dá kapital po 3 1/2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3. Kateri kapital narase v 5 letih s 5% prostimi obrestimi na 2000 gl.? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ko se mu je denar povrnil, iznašal je kapital z obrestimi vred 1619 3/4 gl.; kedaj se mu je kapital povrnil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | judih? ” „Dve sto sestércij,*) po petdeset od sto in z obrestmi od obresti — brezvestnemu oderuhu Efraimu. ” „Kakšno varščino si mu dal |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | današnji dan mi je rekel priti in mu posojilo z obrestmi verniti. Ali veste zdaj, kdo je tisti gospod? Gospod gore |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | najde, en, al tudi 2. zhevla globoku, tiſto odshagati, lepu obresati, inu resklati, koker per pevzainu tega drusiga ſadú, Jabuk, Hruſhek |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa ene ſorte ozhe pevzat, more ſe koker ena sagojsda obresati, inu nar to raejn 5. ozhes puſtiti, is eno viterzo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 3. dni pred novim, ali 3. dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod |
| Kuharske Bukve (1799): | kìſati. 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. Rumeni lupek tanko obręshi dol is pomoranzh, ga prav mehko ſkuhaj, prezędi na ſitzi |
| Kuharske Bukve (1799): | namashi vkuhanja ali ſalsna, inu pokri s' drugim svalanim podplatam, obręshi okoli; samashi s' belakam, inu tudi s' belakam po verhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom |
| Fizika (1869): | gotovo ni tako daleč, kakor je od niže ležečega morskega obrežja. Zračni slop, ki tlači na tlakomer, je tedaj tim krajši |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vidimo, kako se neznano počasi vzdiguje del Schwedskega in Norweškega obrežja iznad morja, pri Skaniji pa se čedalje bolj niža. Prav |
| Tiun - Lin (1891): | Pripisovali smo njihovo bojazen sovraštvu, katero goji večina prebivalcev celega obrežja onega velikega póluotoka, ki sega do Singapore, proti Evropejcem in |
| Gozdovnik (1898): | dokler pride prokurator, kteremu sporočim, kakor hitro se povrnem z obrežja. « Alkald povabi navzočne, naj sobo zapuste; zaklenivši jo, uzame ključ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki |
| Tiun - Lin (1891): | No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj |
| Botanika (1875): | in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje |
| Tiun - Lin (1891): | je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni |
| Tiun - Lin (1891): | na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu |
| Gozdovnik (1898): | da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v kteri se |
| Tine in Jerica (1852): | sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Gnoj, ki iz rane teče, je treba večkrat čez dan obrisati in rano čediti, da se bolj naglo celi. Kedar gnoj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem se mora pa s slamo otreti ali do suhega obrisati. To se mora vsake 2 uri zgoditi in tudi še |
| Zoologija (1875): | so pokrita s predrobnimi luskami, ki se dadó kakor prah obrisati. Na glavi sedé velike mrežaste oči, zatem tipalnice različne podobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje |
| Rudninoslovje (1867): | izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo i z rudnino še enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest |
| Sacrum promptuarium (1695): | poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in petdeset le na pol zrelih renklodiških sliv z ruto obriši in skozi in skozi z iglo nabodi; potem jih tri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kumare okisane. Kumare z ruto dobro obriši, potem v steklene posode deni, perdeni pa bera, višnjeviga perja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo |
| Oče naš (1885): | Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih, še |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dostikrat sim se spomnil, de človek le obrača, Bog pa oberne! Zdej sim pa vesel, de sim spet zdrav in pri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka |
| Robinson mlajši (1849): | ve li naj boljše, kaj mi je dobro, ino ne oberne li z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko |
| Maria Stuart (1861): | kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico mojo |
| Viljem Tell (1862): | na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena, Gertruda, obrne se k njemu ter ga nekaj časa molče gleda. ) Gertruda |
| Ferdinand (1884): | zdihovati in reče: »Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne z žalostnim obrazom od njega. »O nikdar več, nikdar več |
| Zlatorog (1886): | Vidiva se, toda kdaj, – ne vem. « S pikrim smehom se obrne urno In za čelo on se prime burno. Stisne pest |
| Zlatorog (1886): | skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V |
| Revček Andrejček (1891): | povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav gorko. ) Reci mu tudi še to |
| Gozdovnik (1898): | bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K |
| Gozdovnik (1898): | ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz |
| Gozdovnik (1898): | sme storiti, kar je rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun se obrne ter izgine v megli. Megla se je bila tako zgostila |
| Gozdovnik (1898): | ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih še nekoliko |
| Svetinova Metka (1868): | malo svoje Metke! Z bogom Dorko! — Še enkrat se jej obrnejo oči v nekdanjega ljubčeka potem se za vselej zapró. — Imela |
| Svetinova Metka (1868): | Molčé te bodo poslušali, z glavo majali, a potem se obrnejo v stran ter pojdejo dalje po svojih opravkih. A jaz |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | je, vodo nekoliko zmoti. Za ribo in kaližem obračajo in obrnejo se vsi in vsak maha, a ne vselej po ribi |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | ne li? « Zdajci se oči vseh poslušalcev od pripovedovalca Lisa obrnejo z jarka v dòl k mestu, ker od tam se |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | popadalo več nemških jezdecev raz kónj, drugi z Engiskalkom se obrnejo in ubegnejo v tabor nazaj, kjer se začne vrišč, vpitje |
| Senanus (1892): | iskati drage déklice, dokler je ne najde ... Hipoma se mu obrnejo misli drugam. Kakó strašno je dolgočasno v tej pisárni! To |
| Obljuba (1894): | Vrata zaškripljejo, težki koraki se zaslišijo v veži. Vsi se obrnejo proti durim, in kakor iz jednega grla zazveni veseli vzklik |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | ondod vihrajo v Planino in dalje do Šmarja, potem se obrnejo črez Lemberg v Rogatec in pokončavši za seboj vse, razlijejo |
| Svatba na Selih (1894): | radovednost. Hlapec izpreže konje in jih odvede v hlev, drugi obrnejo sani in jih zapeljejo prav pred vežo. Na smrekovih vršičkih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša |
| Spomini (1860): | besedo in pravim: "Ravno tista ciganka (pri teh besedah se obrnem k Janezu) ga je napeljala k ubitju. Vedela ga je |
| Nemški valpet (1867): | da ne bi jaz umora na vesti imel! Potem se obrnem proti vasi. Hotel sem še svojega očeta prositi, naj mi |
| Nemški valpet (1867): | ni mi dalo stopinje več storiti, nisem se upal potrkati. Obrnem se proti sosedu. Tam potrkam na njeno okno, da bi |
| Šaljivi Slovenec (1884): | na enkrat zaslišim z nekega okna: Phisk! — a kho se obrnem, spet drugje: Phisk! — in kho se obrnem tje, spet od |
| Dóra (1885): | svojimi zvestimi, pametnimi očmi in mi liže roko. Potem se obrnem in se počasi napotim proti domu. Vari ni veselo poskakoval |
| Sama svoja (1895): | prvi dan, da ne maram vajine družbe, in da se obrnem do papa že sama, kadar mi bo kaj potrebno. « — Ker |
| Roman starega samca (1895): | presunjeno. Bila je videti kakor podoba angelja tolažbe. Hlastno se obrnem od nje in metem žličico po kozarcu, kamor sem bil |
| Roman starega samca (1895): | jaz ji ne pustim. »Tam so vrata,« rečem in se obrnem od nje. Jeden trenotek, in ni je bilo v sobi |
| Slučaji usode (1897): | nekaj pomišlja. Dà, John je prava oseba; do njega se obrnem, pravi si potem natihoma. Poskusimo, najlepša prilika mi je dana |
| Pozhétki gramatike (1811): | viſoko rojen, vunder nimafh pravizo druge sahizhovati. 11. Celui-là, celui-ci obernemo tako: perviga sa kasati zhlovéka, od kogar ſmo préd govorili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preroki. Ti ſo vrédni de ſhe sdaj poſebno va-nje ozhi obernemo. Bog ſe je po njih zhaſtitiga rasodéval, ino ſoſebno s' |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 100 = 528. § 24. Ako jednačbo 2.) v § 23. obrnemo, dobimo a – (b + c) = (a – b) – c, 13 – (4 + 5 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja |
| Robinson mlajši (1849): | izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s paličko, in, kadar so tudi na drugi strani rumeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova, jo z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih, ko so na eni strani rumeni, de se tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši, potem jo v |
| Viljem Tell (1862): | Tell. Ne prašaj, in ko pojde, Od njega preč očí obrni, da Ne vidiš, kam ga pelje pot njegova! Paricída stopi |
| Gozdovnik (1898): | in beli možje dajo ime Rdečih vilic. Moj brat se obrni vodi nasproti na Bivoljezero. Štel bo veliko otokov in kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe nima tó sgoditi. 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje kraljeſtvo prideſh. “ Ino Jesuſ veſ uſmiljen ſe je va-nj obernil, ino mu rekel: „Gotovo, ti povém, ſhe danſ boſh per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | te neſrezhe. Predersno je bilo to; pa Bog je tako obernil, de je Jona sadelo. Jona pové brodnikam ſvo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in se jih nasiti, brez de bi oči na drevo obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | glavo ter pravijo: „Kamor bi bil M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | neki večer, ko je vojvoda pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | moža, kteri se je spet k častju starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako |
| Robinson mlajši (1849): | kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali pak je tude smel s teh reči vzeti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odlozheni, tiſte je skerbnu varvou, h' tiſtim je ſvoju ſerze obernou, je mermrou, inu navolen biu, kader je bilu od tiſtih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | iskati. Pruti Nebeſam h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu ſe je tudi obernou Chriſtus, sagviſhan, inu sashihran, de ta nebeſhki Ozhe na bo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greha ſvojga satajeina, skus katiriga ſe je biu od tebe obernou, pogublen na biu, temuzh de bi on tebe, inu ſebe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi bilu sa tebe, de bi ſe ti k' Bogu obernila, njega sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe |
| Genovefa (1841): | in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rahlo izrekla, ino v tem se od nas proti okni obernila; pa za vratam se ji je znala rudečica, ki njo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to |
| Maria Stuart (1861): | topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Pozno je bilo že v noč. Kam naj bi se obernila, kje prenočila? |
| Svetinova Metka (1868): | na jug. Nisem imela ne brata ne sestre, zato sta obrnila roditelja name vso ljubezen. Imela sem obilo vsega, česar mi |
| Gospod Janez (1884): | onimi! « dejala je vznemirjena. A pri izhodu lope se je obrnila zopet nazaj k sodniku in mu burno ponudila majhno roko |
| Gospa s pristave (1894): | zato sem izkušala od druge strani pripraviti očeta za pomoč. Obrnila sem se tudi do bratranca Giovannija v Pavijo. Vedela sem |
| Trojka (1897): | zgenila je knjigo ob kazavcu, prikrila zehanje z roko in obrnila se vprašaje, kaj da pomeni pohod. Gospod Majer si je |
| Ženitna ponudba (1897): | tedaj ga je hipoma spoznala. Bil je nekdanji Rožičev knjigovodja. Obrnila se je v stran in zbežala je naglo po stopnicah |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | kamniškimi planinami, že sta mlada grajska jahača jezdila z dvorišča. Obrnila sta se najprej po dolini in za samostanom izginila v |
| Kotanjska elita (1898): | skoro jezno pogledal Travnovko, ki je bila v istem hipu obrnila oči k njemu. Takoj je zapazila, kaj se godi v |
| Gojko Knafeljc (1899): | kmalu pri vozu. Videti je bilo, kako se je gospodična obrnila, iztegnila roko proti njemu, kako jo je ta takoj nesel |
| Kvišku (1899): | ozrl radoveden šetavec ali predrzna gospica vanj, pa se pomilovaje obrnila proč in stopila bliže svojega spremljevavca, kot bi hotela reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugo klavno živino zaklali, in tako meso domá v prid obernili ? Če stare krave kolemo, zakaj bi pa starih in sicer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vreden je čas našiga življenja, posebno če smo ga lepó obernili po poklicu svojiga stanú. To se zamore popravici rêči od |
| Tiun - Lin (1891): | ko smo objadrali predgorje Bojador, severozapadni konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin |
| Zlata Vas (1848): | očmí k Bogu molila, de bi se vse na dobro obernilo. Ko se ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj |
| Sosedov sin (1868): | pri srci in se je vendar pozneje vse na dobro obrnilo, in tako se je starka tolažila, če tudi se jej |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | prvo uro hoda sva potrebovali poltretjo uro. Potem se je obrnilo na bolje. Ko sva prišli do srede hriba, so mi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | videl ali ne videti hotel. Do leta 1747. se je obrnilo to na bolje, kajti mestni očetje so položili lehko do |
| Od pluga do krone (1891): | ni res tako! Ali se nam ni v cesarstvu vse obrnilo na bolje, odkar je zavladala Marija Terezija po svojem očetu |
| Od pluga do krone (1891): | me je k sebi in tedaj se mi je mahoma obrnilo na bolje. Ko sem že okolo štiri leta nosil rjavo |
| Na krivih potih (1893): | za njo ter premišljal, kako se mu bode sedaj morda obrnilo na bolje. Malki pa je bilo neizrečeno hudo pri srcu |
| Gospa s pristave (1894): | in podpirali drug drugega. Virida je opazila, da se je obrnilo mnogo na slabše, zlasti pri gospodih, kateri so bili mnogo |
| Stari dolg (1897): | zunaj in potegnil za seboj: »Poslušaj, dekle: slabo se je obrnilo. Udaj se v voljo božjo! « »Oh, da bi le ozdravel |
| Gojko Knafeljc (1899): | navadno vodi zopet v – gostilnico! Koliko bi se prihranilo in obrnilo po potrebnejših potih, ako bi se znal človek ubraniti izkušnjave |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na to molitu naſhiga Odreſhenika, inu ſe ſveſteſhi sa tiſto obernimo, Hæc vox capitis ſanitas corporis t govory en ſveti Papesh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu s' eno nar ſveteiſhi volo ſvoiga ſerza. Lubesnive duſhe! obernimo mi tukei naſhe ozhy na naſhiga v' molitvi na ſvoimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vplodita, De v nji zèrno se vmnoži! Oko v zemljo obernímo; Ž njo se dôbro soznanímo , Ona naj nam mila bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k dežobranam potrebno blano v domačii izdelovali? Jest mislim de! — Obernimo se po teh opómbah zopet k naši obertniski razstavi, ktera |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino pravite: „Z vami grève k vašim ljudem. “ Noema reče: „Obernite se, hčeri! čimu pojdete z menoj? Sej vama ne morem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' nam vpye: Averte oculos tuos, ne videant vanitatem. Prozh obernite vaſhe ozhy, de na bodo videle to sanizhemernoſt, inu prasne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtjani vam ſe milu ſtury pèr saſliſhanju letę Evangęlſke perglihe, oberníte jo sdaj ſamy na ſę. Vy ſte leta v'hiſhi |
| Oče naš (1854): | pomagaš tudi mojo dušo otéti in ji mirú ne daš. “ „Obernite se k Bogu; samo on Vam zamore dušo oteti, samo |
| Lohengrin (1898): | Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú ne bó, Svobódnik z |
| Sacrum promptuarium (1695): | de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi delo prevezh persadevalo, je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa lepe ſode in druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravo meso, ki bi se lahko v prid in korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poravná, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zernji, temuč vse, kar od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti. Toča ji malo škodje, in ona se skorej po vsih |
| Sveti večer (1866): | veselje spremenil. Ko je terpljenje največe, mora se na bolje oberniti. Saj so djali naši stari: Kjer je največa sila, tam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zda beseda. Le potrpi, vse se more še na bolje obrniti, nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko |
| Ferdinand (1884): | Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi vrata |