Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 28

▶ obrnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrnjen

obernen
Robinson mlajši (1849): skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva

obernjen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje
Divica Orleanska (1848):	položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne

obrnen
Tiun - Lin (1891): pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem na stol. Vsi
obrnjen
Botanika (1875): iz cevi narejeni lesni del, ki je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali

obrnjena

obernena

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker de na iglo tiga magneta pogledajo, kam je tiſta obernena: taku tudi, aku ſe lih nam naſhe shelie, inu proſhne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na veiſte, kai proſſite. Stratene ſo naſhe shelie, na hudu obernena naſha vola, sapelivi naſhi pozhutki, kratka naſha prevideozhnoſt, ſlaba ta

obernene
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): da, de ſo naſhe ſerze delezh od Boshje vole prozh obernene, de niſmo gor vseli ta nauk naſhiga Moiſtra Chriſtuſa, de

obernjena

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	enkrat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so na tisti strani grozda, ki je od terte proč obernjena. Ta stran je bolj na soncu, kot una stran; lahko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na to znotrajno stran, ki je pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	votlina v zidu, v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo

obernjene
Divica Orleanska (1848): in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d

obrnena

Zoologija (1875):	pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in
Zoologija (1875):	za plezanje, dva prsta namreč sta naprej, dva pa nazaj obrnena. Prebivajo večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno

obrnjena

Astronomija (1869):	vzpóredna ostane. Očitno je, da je vselej le proti solncu obrnjena stran zemlje razsvitljena in greta, in krog, potegnjen okoli in
Astronomija (1869):	mlaji vsa od solnca razsvitljena zemeljska poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem času
Astronomija (1869):	solnce in pa zemljo, ki je s severnim tečajem N obrnjena proti solncu, kakor je res dne 21. junija; pri tem
Astronomija (1869):	s položajem v T", kjer se nam kaže proti nam obrnjena nerazsvitljena ali nočna stran zemlje. Ko pa zemlja stori četrti

obrnjene

obernene

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu hiti sa nym; sakaj ozhy te- ga Goſpuda ſo obernene na te pravizhne, inu nje gove usheſa sa nyh molituv
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhe ozhy k'njemu obèrnili, kakor jih on k' nam obernene imá, my na drugiga ne gledamo, kakôr na ſtvary, katęrih
Kuharske Bukve (1799):	veliko ponvo ali koso, ga sbęli, pokladaj krofe notri okoli obernene; pa ne prevezh na enkrat, de ſo na proſlori, puſti

obernjene

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bele, nekaj je je rastlo, da so bile korenine gori obernjene; vse verste so bile križem zmešane; in v obče je

obrnjene
Gozdovnik (1898): Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je ločil od

obrnjenih

obernjenih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſhirokiga in kodIjátiga ; rogov ne predolsih, ampak saſtavnih in prav obernjenih, to je , ne nasaj obernjenih, ampak s konzama na ſtran
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	predolsih, ampak saſtavnih in prav obernjenih, to je , ne nasaj obernjenih, ampak s konzama na ſtran saſukanih; tudi mora bik velizih

obrnjeno

oberneno
Robinson mlajši (1849): ga pak vemdar tako da je imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi

obernenu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na ſveitu reſsnize, vſe je bilu savertu, inu na golufijo obernenu. Vezh, ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei
Abecedika ali Plateltof (1789):	sa odreſhenje teh vbogeh virneh duſh is viz namęnenu, inu obernenu biti. Ena ſveta molitov, kader ſe svezher ſpat grę. Odobrutlov

obernjeno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in

obrnjeno

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	vrh drugega od treh strani so se privlekli, kot navzdol obrnjeno okamnelo morje so se nižali gozdu, v kterem je, ko
Fizika (1869):	vseh drugih točkah predmeta, in tako dobimo povečano, ali narobe obrnjeno podobo pred zrcalom v zraku. Lahko se dá pokazati, da

▶ obrobica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

obrobice
- obrobce
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. takó izdelati, de dolgo dolgo svoje

▶ obroč samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obroč

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	obroč s putram, deni vse vanj, peci počasi, odloči potem obroč; kuhanje pa s cukram potresi, in na mizo daj. Jabelčno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peči počasi peci. Ko jo iz nje vzameš, odloči popirni obroč od nje, deni jo v skledo ter jo z drobnim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se spenijo. Potem perdeni drobno zrezano lupino ene limone, pomaži obroč s putram, deni vse vanj, peci počasi, odloči potem obroč
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unim rečem perdeni in eno uro prav dobro mešaj. Potem obroč s putram pomaži, kuhanje vanj deni in počasi peni. Malinčno
Astronomija (1869):	se to ravno potrebuje, razna stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A
Astronomija (1869):	ki ga obdaja skoro čisto v polutnikovej ravni ploščat okrogel obroč, ki se tudi vrti okrog njega. Ta obroč je pa
Astronomija (1869):	Kugel, 238. Obratišče, (solstitium), kres, 256. — poletno, Sommersolstitium. — zimsko, Wintersolstitium. Obroč, Limbus, 236. Obseg, Umfang, 238. Obzor, Horizont, 252. — pravi, wahrer
Astronomija (1869):	ploščat okrogel obroč, ki se tudi vrti okrog njega. Ta obroč je pa le oboroženemu očesu, in sicer v zeló raznih
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je šel Kanarček tudi ž njimi. Privezali so kletko na obroč strehe in ptiček jih je kratkočasil ponavljaje svojo ljubeznjivo pesmico

obroče

obrozhe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne ję. V temo inu perhodnimo Meſzu, v' sadnimu Meſzi obrozhe ſękati, toku veliku dalej na ſodeh terpijo. Leſs pa sa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	raejn 5. ozhes puſtiti, is eno viterzo, koker Pintarji sa obrozhe nuzajo, mozhnu povesati, is dobru. perpravleno illovko obloshiti, de po

obročem

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	narede, prepleti, z ubitimi jajci pomaži, na plehu s popirnim obročem preveži in v pohlajeni peči počasi peci. Ko jo iz
Fizika (1869):	se razjasni zgorej povedano, in poimence se s prožnim mednim obročem ab dá dokazati vzrok, zakaj da je zemlja oplošnjena (primerjaj

obročev

Astronomija (1869):	ima 8 lun, in — ker nima nobena druga premičnica, — nekoliko obročev, in sicer 5 ali 6; kterih sta dva temna, drugi
Astronomija (1869):	obroč, ki pri tanjšem opazovanji kaže, da obstoji iz 2 obročev, **) je, kakor tvarina premičnice same, trdo telo

obrozhov

Kuharske Bukve (1799):	Visha zukreni ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade
Kuharske Bukve (1799):	129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa torte. Ti obodi ſo dobri sa vſe

obroču

obroči
Zoologija (1875): mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se

obroču

Astronomija (1869):	okoli svoje osi. Poldnevnik sloni v pripravnih zarezah na vodoravnem obroču stojala in na njegovem podnožji, ki pripuščajo dati globusu, kakor
Astronomija (1869):	dveh stoglah, ki ste na oblinih tečajih PP' v mednem obroču M, ki predstavlja poldnevnik opazovalčev, in ki je od oble

▶ obroditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrodi

Genovefa (1841):	grojsdje in s oſata ne fige nabirati. Vſako dôbro drevo obrodi dôbro, sanikerno pa sanikerno ſadje. Dôbro drevó zhem tedaj biti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gotovo, leto na leto rajtajmo, na léto 3 mirnike ſadja obrodi. Rajtajmo pa tudi sdaj ſeno po 24 — 48 krajzarjev, 3
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	In kjer kaka ſorta ne tékne, pa druga toliko bólj obrodi. 9. „Jeſt ne vém kjé ſadniga drévja sa rejo dobiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po bolj dolgi ſkuſhnji prav ſoditi more; sakaj tiſta semlja obrodi v ſuſih in mokrih letih v zhaſih vſe drugazh, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rojáki v pridnoſti in „kupzhii ſkuſha in ſilno rodovitna semlja obrodí „is serna 40 — 60 sernov in vezh lét je ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera ſétvi veliko rodovitnoſt obrodí, s nekimi ſemenjemi, poſebno s ſozhivnim ſemenam smeſhati ne ſme
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni nadjati sadja; še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rada pada, in pa kér po Koroškim res tnršica zlo obrodí, kakor je to tudi po gorenski strani krajnske dežele nad
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od cveta na cvet prenašajo, takó storijo de ajda obilno obrodí. Treba je, de bi kmetovavci bolj čislali in več špogali

obrodijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in

obrodila

Genovefa (1841):	s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih

obrodile

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nimajo ſvitlobe, tudi ne toliko mokrote, bodo tudi obilniſhi ſad obrodile. Vſe take rezhi je ljudi le dolga ſkuſhnja nauzhila ; naj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice po njih

obrodilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme

▶ obrozdati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

umazati; Pleteršnik

obrozdati
- obrosdati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je

▶ obrt samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrt

Fizika (1869):	samostanih in v zidovju mogočnih mest znanost in , trgovina in obrt našle pribežališče in se hitro razcvetale. Ljudje so zdaj bolj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je bilo imenja takrat, ko se je začela trgovina ali obrt. K imenju v širjem zmislu spada ne le vsa premičnina
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	se porablja nekaj za to, da goni motorje za malo obrt, nekaj pa za napajanje električnih svetilnic po cestah in hišah

obrteh
- obrtih
  Kemija (1869): stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še

▶ obrtnija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrt; SSKJ

obrtnij
- obertnij
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): morebiti že pride to leto. Sedaj se veljavne postave zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima

obrtnija

Kupčija in obrtnija (1872):	vpeljati, brez kterega kupčija danes ne more več shajati. Vsa obrtnija in vsa kupčija bi danes obstala, če bi od tistega
Kupčija in obrtnija (1872):	naredil. Dasiravno tudi rokodelca med obrtnike štejemo, vendar je prava obrtnija le v tovarnicah (fabrikah) doma. Rokodelec izdeluje blago bolj v
Kupčija in obrtnija (1872):	tkanin iz Evrope v vzhodno Indijo. Na Angleškem je bombažna obrtnija komaj kakih 200 let stara, pa kako se je v
Kupčija in obrtnija (1872):	Koroškem precej veliko domače obrtnije. Na Švicarskem se je domača obrtnija lotila celo sestavljanja ur iz tistih posameznih urinih delcev, ki
Kupčija in obrtnija (1872):	leta 1706. iznašel. Od tistihmal do danes se je ta obrtnija po celej Evropi razširila. Porcelan se dela iz tako imenovane
Kupčija in obrtnija (1872):	enega otroka 2200 prejinih niti presti! Najbolj je pa bombažna obrtnija napredovala, ko so se predilne in tkalne mašine začele s
Kupčija in obrtnija (1872):	XXII. Stroji (mašine) in fabrike. Obrtnija je začela bolj in bolj iz ročnega dela prehajati na
Kupčija in obrtnija (1872):	se je kupčija više vzdignila; da so se železnice, kterim obrtnija največ vože daje, na vse strani razpeljale. Fabrike so vzdignile
Kupčija in obrtnija (1872):	delcev, ki se po fabrikah izdelujejo. Strah, da bo domača obrtnija po fabrikah prej ko slej potlačena, je prazen strah. Kmet

obrtnijah

Kemija (1869):	preimenitna, ona je edino vrelo za klor, ki je v obrtnijah prevažen, ona ima v sebi glavno sostavino za sodo (gl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	onim, ki rabijo otroke pod 18 leti pri vlačugajočih se obrtnijah (pri vrvoplescih, muzikantih, izstavljalcih, zvirivi, slepivcih itd.) — Ako se zapazijo

obrtnije

obertnije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne

obrtniji
Botanika (1875): le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku

▶ obrtnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrtnik

obertnik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	do 25. tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se te reči v Arabii
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore z besedo ali pismeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	leti še novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne bo in ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	toliko živine, kolikor je sedaj potrebuješ za svoje potrebe? ti obertnik in rokodelec: ali bota še kresala dan današnji ogen s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu

obrtnika

Aritmetika za učiteljišča (1885):	imenje pa imenujemo vse, kar imajo drugi od trgovca ali obrtnika terjati. Semkaj spadajo menični in drugi dolgovi, katere ima poplačati
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razločevati, kdo je dolžnik, kdo upnik. Vsak, ki od trgovca (obrtnika) kaj prejme, ne da bi mu zato kaj dal, postane

obrtnike

obertnike

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki ima priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja

obrtniki

obertniki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	si veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine

obrtniki

Kemija (1869):	tako rekoč natura sama destilovala. Zato jo rabijo zlasti nekteri obrtniki, ki čiste vode potrebujejo, na pr. barvarji, perice i. dr.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dodatek. O jednostavnem knjigovodstvu. Občna pojasnila. §1. Trgovci in obrtniki morajo vse dogodke, ki se tičejo njih trgovskega imenja in

obrtnikih
- obertnikih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pride ta postava na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over

obrtnikom

obertnikam
Kmetijske in rokodelske novice (1848): na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató

obertnikom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno naši časi

obrtnikov

obertnikov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to

obrtniku

obertniku

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne da od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kolikor je mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo

▶ obrtniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrtniška
- obertniška
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz

obrtniške

obertnijske

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar so prevzeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske. Tečaj XV. List 101. izhajajo vsako sredo in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti Jaka iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske Tečaj XV. List 1. Izhajajo vsako sredo in

obertniske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno

obrtniške

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	List 1. Tečaj NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	List 1. Tečaj XXXVII. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	List 1. Tečaj XXXVIII. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	List 1. Tečaj XXXIX. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	List 1. Tečaj XL. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v

obrtniškega

obertniskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zlate, sreberne ali bronaste svetinje in pohvalne pisma podarilo. Vodstvo obertniskiga družtva je svetinje na Dunaj poslalo, de bodo tamkej imena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razdeljenih, kterih imena z tem oznanilam razglasimo. Preden pa vodstvo obertniskiga družtva iména, z svetinjami ovenčanih ali z pohvalnimi pismi obdarenih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imena tistih fabrikantov, fužinarjev in rokodélčov priložene, kterim je vodstvo obertniskiga družtva za v Ljubljansko razstavo poslane izdelke, zlate, sreberne ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za obertnisko razstavo V Ljubljani 1844. Po sklepu velkiga zbora obertniskiga družtva v Gradcu 17. dan Kozoperska je bilo 6 zlatih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posebno zadovoljnost presvitliga nadvojvoda Joana oznanití ; poslednjič se pa vodstvo obertniskiga družtva tudi vsim tistim gosp. mestnikam prav lepo zahvali, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih

obrtniški
- obertnijski
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje
- obertniski
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in popoldan s Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in

obrtniških

obertnijskih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za

obertniskih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo čast zgodila, svoje izdelke v cesarsko naberko poslati. Veliko obertniskih rečí smo k temu namenu dozdaj še tukaj v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji

obrtniškim
- obertnijskim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane

obrtniško

obertnisko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó dopadla, de so

▶ obrtništvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrtništev
- obertnistev
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali

obrtništvo

obertnijstvo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar biti za nove
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tukaj na dolgo in široko popisovati, kako je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo tisto stopnjo

obertništvo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji

obrtništvu

obertnijstvu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prižigati kakor nekdaj, — to je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	s časom napredovali, lahko vozili svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu pa se pričakuje še druga velika prememba ; morebiti že pride
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš list vsem ob

▶ obrtnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrt; [sskj]

obrtnost

obertnoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſme slaſti naſha deshela od notrajno — avſtrijanſke drushbe sa obertnoſt nadjati? Nihzhe nemore tajíti, de ſte ſe v poſlédnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſte ſe v poſlédnih letih ſrezhniga miru kupzhija in obertnoſt (Industrie) tako povsdignile, de ſte nam shivesh in delavnoſt dale
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſ bode prav poduzhilo. (Dalje ſledi. ) Koga ſo drushbe sa obertnoſt *)? Kaj je njih namen ſploh in koliko dobriga ſe ſme
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Teresije, kteri je 19 dan velikiga Şerpana 1769, de bi obertnoſt narodov, pridnoſt kmetovavzov v obzhinſki drushbi vnel, in oshivil, lih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vredniga, de bi jim pokasali: kaj pridnoſt, zhlovéſhki um in obertnoſt ſtoriti samore. Sakaj Amerika, tiſti veliki del ſvetá, v kterim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſta tam umetna pridnoſt in zhlo„veſhki um kmetijo in obertnoſt v tako kratkim „zhaſu povsdignila. Ako mi ravno ni mogozhe

obrtnost

Kemija (1869):	ki so si z železom odprli pravi vir bogastva, namreč obrtnost in trgovino. V mineralogičnem delu bodemo natanko opisali mnogovrstne rude
Kemija (1869):	more fabrikacija dognati in kako z rastočo porabo kake robé obrtnost najde sredstva in pote, po kterih cenejšo in boljšo robo

obrtnosti
Kemija (1869): niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden

▶ obrušen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrušena
- obruſhena
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi

▶ obrv samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrvi

obervi

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	pokrita z velikimi ščiti; tudi nad očmi imajo ščitke namesto obervi. Ravno tako jim zakrivajo ščitki ves vamp, spodnjo stran repa
Jerica (1859):	iz sobe. Zdravniku pa se lica rudečijo in se kerčijo obervi, pa zopet se ne sme iztogotiti, kakor bi se hotel
Vetrogončič (1860):	je izpraševala, in kako sramožljivo mu je včasi pogledala pod obervi. Ni ji zameriti, da ga ljubi, ker lep gospod je
Domen (1864):	nič odgovarjal; čelo pak se mu je vedno gerbančilo in obervi so mu lezle vkup. Ko so hlapci in dekla videli
Domen (1864):	ki ga ni mogel videti, da ne bi bil zvlekel obervi in zgerbančil čela. Enake misli so blodile ubogemu Domnu po
Razne dela (1870):	para ni bilo, Ilionéja je tem supruga edinca rodila. Tikam obervi predre korenínico oka mu tako, Zenica steče de koj in
Razne dela (1870):	ga ljudstvu če Pokazati v obhodu dičnim, Zdaj ojstro knez obervi pnè, In molk ukaže govoričnim. In reče: Zmaja, ki ta
Razne dela (1870):	stanice do stanice podí. Tak se mu za miglej stisnene obervi v hujši britkosti zopet odprejo, in komaj zor prihodnjiga dneva
Razne dela (1870):	O djanju tim se Sava ne zbudí, Le strese se, obervi v lok zavihne, In "Jezus Jezus" dvakrat milo zdihne. Devica

obrvi

Svetinova Metka (1868):	žarek. Velike črne oči so se čudno odlikovale od belili obrvi in od belih gostih las, ki so ji gledali iznod
Antonio Gleđević (1873):	je oblila bledota čez in čez obraz do temnih las, obrvi so se mu zožile in povzdignil je srdito roko. »To
Gospod Janez (1884):	A lice njegovo ni bilo bledo in izpod gostih črnih obrvi je zrlo dvoje prijaznih, sivih oči. Na glavi je nosil
Križ na poti (1891):	njih vzroke, pri čemer óni časih prikima, nateza in gubanči obrvi, češ, da je s tem zadovoljen, z ónim pa ne
Od pluga do krone (1891):	vino v želodci, že se mu tudi spanec obesi na obrvi, ki bodo vedno težje in težje. Vpričo tebe ga bode
Na krivih potih (1893):	še le sedaj natančneje v obraz. Opazujoč jo, stisne hipoma obrvi skupaj, kakor bi se hotela česa domisliti. Zdela se ji
Dušne borbe (1896):	oči, ki so se tako prijazno vanjo ozirale izpod gostih obrvi in visokega duhovitega čela. Ker je bil Franjo silno podoben
Vinjete (1899):	otroško hudomušen izràz ... A v hipu so se mu skrčile obrvi, pogladil se je po laséh in sèl mirno na svoj
Vinjete (1899):	ti dam najlepšo rožo iz svojega vrta. « Pera je povzdignil obrvi, popraskal se pod nosom ter privolil. »Vrag védi, – lomil sem

obrvmi

Moč ljubezni (1865):	pekočih srčnih ran. Tudi v lepem črnem očesu pod gostimi obrvmi razodeva plamteči ogenj, ki žge v njegovim notranjem, se razodeva
Antonio Gleđević (1873):	pogledal na svojega prijatelja, je bil ta ginjen ; proga med obrvmi se je mu bila izgubila, in bliščeče so se mu
Ljubljanske slike (1879):	z vso umetnostjo oblačenja, s tujimi zobmi, barvanimi lasmi in obrvmi in gladko kožo, kar jo vsak dan veliko dela stane
Stari dolg (1897):	ugajalo. A še veliko manj Reclju. Možiček je strigel z obrvmi, če ga je le srečala usiljenka z Jelovega Vrha. Nobene
Stari dolg (1897):	je pa živa nesreča, verjemi. « Zopet je Recelj blisketal z obrvmi kar najspretneje. Mladi Prašnik je molčal in začel premišljati... Huda
Stari dolg (1897):	Tako je! « Recelj je nehal in dvakrat trikrat pomignil z obrvmi. »Toda oče, veste-li, kaj je ljubezen? « vpraša ga Andrej mehko
Vinjete (1899):	kaftan, in njegove drobne vodene oči so zamežikale pod sivimi obrvmi. »In ti Rado, jo ljubiš ... Ne laži, kristjan! « »»Kakó bi
Vinjete (1899):	prsih? – ali v kakega Rinaldinija s tragičnim pogledom pod gostimi obrvmi in krvavim jataganom ob pasu? – v južnega pevca s sentimentalnimi
Kvišku (1899):	lice v resne poteze, s silo nagrbančila gladko čelo nad obrvmi, malo pomolčala, potem se zopet razvedrila in malomarno odgovorila: »Tako

▶ obsecrationibus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

obsecrationibus

obſecrationibus

Sacrum promptuarium (1695):	ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac die. Druge prave Vduve ſo, katere ſa
Sacrum promptuarium (1695):	Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. Bug vam bò enu dobru

▶ obseči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obsegla

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	od Drine do Keravnskih gor v greško. Divjaška Ilirija je obsegla Japidijo ali Zapudje ali po današnje reči Goriško, Teržaško, notrajnje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ali najširjim pomenu. Ilirija v drugim ali širjim pomenu je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Serbijo, Krajnsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	svojo željo, da bi radi imeli kako knjižico, ki bi obsegla kratek, pa prav razumljiv poduk o marsikterih bolj važnih rečeh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	snopičev, za ktere znese naročnina šestdeset soldov. Vsa knjiga bo obsegla po tem takem 490 strani. — Naj objavijo te moje vrstice

obseže

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko, Koroško in Krajnsko deželo; v Tersti pa ste
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje, na kteri prebiva 35 milijonov in
Blagomir puščavnik (1853):	dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se

obſeshe

Pozhétki gramatike (1811):	priſhel na miſel ta navuk, ktir vender zlo veliko slogov obſéshe. Po ti vpravi je a kratek v' moderation, sm˙ernoſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino zhednoſti pridemo. „Blagor shaloſtnim, oveſeljeni hodo. “ Ta Jesuſova beſeda obſeshe ſizer vſe, kteri voljno terpé, slaſti pa tiſte dobre duſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pripravna. Ta drushba, ktera je od naſhiga ſvetliga zeſarja poterjena, obſeshe tri deshele; namrezh Shtajerſko, Krajnſko in Koroſhko. V Gradzu je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	savoljo tega bi mogla ta obzhina, ki okoli 50 oralov obſeshe, 100 krav ſkosi zelo leto, ali pa 200 ſkosi pol
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	planjava, ki ſe pred nama rasgrinja je obzhinſka paſha, in obſéshe okoli 50 oralov. Imam pa jeſt ſenoshet, ktera v dolgoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene : Perva verſta obſeshe: klajo sa shivino. Druga „ „ shito, oljſke seliſha in ſozhivje. Tretja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti, de gmajna, na ktéri ſe snajdeva, okoli 50 oralov obſéshe. Jeſt:

▶ obsedati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obsedali
- obſedali
  Sveta grofinja Genofefa (1857): ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od

▶ obseden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obseden
- obſeden
  Biblia (1584): bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri je bil od Sludia obſeden, ta je bil ſlép inu mutaſt. Inu on je njega
obsedeni
- obſedeni
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu pèrpelan en obſędeni, katęri je bil ſlęjp, inu mutaſt: inu on ga je

▶ obsejan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obsejan

obſjan

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bilo seleno, ino veſ travnik s' pervim' ſpomladanſkimi zvetlizami preſivno obſján. „Kako lepo jaſno vreme je doneſ! sazhne Mariza rezhi; in
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kako lepo je naſh selen travnik s'belim, majhnimi zvetlizami obſján; nizh drugazhi, kakor s' svesdami ponozhno nebó, ga je veſelo

obsejana
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral
obsejane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše
obsejanim
- obsijanem
  Zoologija (1875): Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora
obsejano
- oſjano
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s

▶ obsejati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obsej

oſej

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dolinah , jarino pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s osimino bolj sgodno, kakor rahlo in gorko semljo. 3.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	simſka mokrina v semlji ſétvo koj oshivi. 4. Şenzhno njivo oſéj v jeſéni poprej, ſpomladi pa posneji, sato ki ſe ſenzhna

obsejala
Robinson mlajši (1849): kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med
obsejati
- obsejati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo
- obſjati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro

obseje

obseje
Robinson mlajši (1849): umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje imel
obseva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako

obſeje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	denar v najém jemljejo: ſe koſ semlje s to detelo obſeje, in prilaſta bo dovolj bres vſe potrate zhaſa. Pa ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nemſhke detele, vſaj kak majhin koſ semlje s njenim ſemenam ) obſeje*, in rad ſi jo bo drugo leto toliko naſijal, de

▶ obsenčiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obsenči
- obſenzhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin

▶ obsesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obsedel
- obsedel
  Zlata Vas (1848): vsi na glavo padli? “ je rekel. „Kakošin zlodi jih je obsédel. To ne more tako ostati. Pri tem ne more noben
- obſedel
  Sacrum promptuarium (1695): vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku mozhnu mart-
obsedi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo

▶ obsijati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obsije
- obſije
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe

▶ obskrbništvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oskrba; kontekst

obskrbništvo
- obskerbništvo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor

▶ obsoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obsodi

obſodi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kaj ſtury on tèdaj? Njegovu vſmilenje ga ſtury nevſmileniga. On obſódi Jęsuſa k' enimu nevſmilenimu gajshlanju. Ena zhudna ſodba? zhe je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hotel proſtiga ispuſtiti? zhe je nedólshen, sakaj ga k' ſhtraſingi obſódi? O
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pred try ſodne ſtole: 1.) Pred Kajphesov, kęr ga nevoshlivoſt obſodi. 2.) Pred Herodeshov, kęr ga hudobia sanizhuje:
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino véliki sbor ga ſpet tudi, kakor ſnozhi, k' ſmerti obſodi. Vſi vſtanejo, kolikor jih je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika
Genovefa (1841):	naklonil. ” „Pa vunder Bogá savolj ſvôjiga prenagljênja odpuſhanja prôſi. Ne obſódi nikogar vezh, de bi ga ne bil ſam saſliſhal. Naj

obsodil

Arov in Zman (1850):	Gotovo bi ga bil k bolj počasni in hujši kazni obsodil, ako bi mu ne bila s smertjo Kabdala ena tiha
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	jih je bil ta kralj zavoljo velikega hudodelstva k smerti obsodil, je kraljica rabeljnu skrivaj otela in jih smerti rešila. Nekega
Dragojila (1864):	čez mesec dni vklanjam, pa zastonj. Alah me je menda obsodil, da mi serce za-njo kervavi, leka pa mi ni ustvaril
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Turjaškega od deželnega glavarstva poklical ga pred sodbo ter ga obsodil k smrti. A leta 1423. ga je zopet pomilostil, ker
Cigani (1890):	mirú! « Po drugi pripovesti pa trdijo, da jih je papež obsodil na sedemletno potovanje, ker so se pravi krščanski veri izneverili
4000 (1891):	obrambo časti mašnikov – sacrum officium defendendae dignitatis sacerdotum – ga je obsodil gledé na njega mladost in očitno globoko kesanje – samó na
Od pluga do krone (1891):	Fricu se blede! » Angleški poslanec na dunajskem dvoru ga je obsodil takó-le: «Knez, ki bi se vsaj količkaj oziral na čast
4000 (1891):	peccatis. – gledé na to, da si tujec, bi te bil obsodil ta urad vsaj na dvanajst let v ‘kazemate’ na Gólavec
Slučaji usode (1897):	povoda. Malvina zmaje z glavo. — Pa ko bi se sam obsodil? ko bi sprevidel svoje hudodelstvo in bi si v strahu

obſodil
Genovefa (1841): glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki ſi jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh

obsodila
- obſodila
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt

obsodili

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Sveti križev pot. Pervi štación. Krivo so Te obsodili, Jezus moj! in umorili, Judje so želeli tó! Daj, nikogar
Maria Stuart (1861):	Marija. Je pravda dokončana, sir? Paulet. Ne vém. Marija. So obsodili me ?
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	tem pesmam bila razuzdana misel, zakaj vse take bi mi obsodili brez milosti, ko umetnosti skrumbo in sramoto; le to hočemo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in nazadnje je bilo še gospodom žal, de so ga obsodili, in radi bi bili Pavlihu še življenje pustili, pa kar
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tat in zato mora viseti, zato so ga na kol obsodili. Ko tedaj dan pride, ko bi bil imel Pavliha h
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na njegovem sodnijskem stolu. Se vé da bi te bili obsodili in tudi terpel bi bil za Kristusa, pa ne zató
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor druge vernike; ko sem videl, da so te zato obsodili, ker si kristijan in zavolj nič druzega — takrat je bila

obſodili

Biblia (1584):	miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	miloſt, inu ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily obſodili tę nedólshne. 8. Sakaj Şyn tiga zhlovęka je tudi Goſpód

obsoditi

Pripovedke za mladino (1887):	je kraljica pojedla, in kraljevi svetovalci zahtevajo, da se mora obsoditi. Kralj pa jo tako ljubi, da ne more in noče
Gozdovnik (1898):	Tiburcio, to bi se reklo tukaj v travani ju vendar-le obsoditi na smrt«. »Kako to mislite, dragec? « »Orožja potrebujeta, da se

obſoditi
Genovefa (1841): je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti

▶ obsojanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obsojanje
- obſojenje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo

▶ obsojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obsojen

Divica Orleanska (1848):	Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na smert obsojen itd.; od 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice
Spisi Krištofa Šmida (1883):	v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino, ali

obſojen
Svetu pismu noviga testamenta (1784): beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh

obsojena

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dobil, de je Vaša gospa krivo obdolžena, in v smert obsojena, sim se simkaj podal, s svojo kervjo in s svojim
Maria Stuart (1861):	hoče jo osrečiti kraljica, Se njeni milosti upreté vi? Burleigh. Obsojena je! Pod sekiro njena Se trese glava. Oskrunila krono Bi

obſojena

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je saſlushil! “ — Tedaj je bila gola preſveta nedolshnoſt k' ſmerti obſojena, in od koga? od ſlabih, ſpridenih, sanizhljivih ljudí.
Genovefa (1841):	pred ſôdnim ſtôlam bôshjim ſtala. Kakor hudodélniza ſim v ſmêrt obſojena. Pa Bog vé, de nekrivizhna umerjèm. To ti pred njegovim

obsojenemu
- obſojenimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu velil
obsojeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala

▶ obstati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obstal

Robinson mlajši (1849):	k diri vernol, ino je pred njo z nabito puško obstal. „Za vse na sveti! kaj le to more biti,“ si
Robinson mlajši (1849):	grozno veselje, ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je
Robinson mlajši (1849):	vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prepovedano véro učit in ljudstvo zapeljavat. On je vse sam obstal; njegovo hudodelstvo je tedaj dokazano; zato se ima ob glavo
Gozdovnik (1898):	v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest si je bil

obstau
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): na sheli, Kar bojo drugi imeli, De bosh pred menoi obstau.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): ma h'tebi lubesen pravo, Bo v'ti drugi lehku obstau.

obſtal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je s' viſhkiga priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj
Genovefa (1841):	vam ozhí prineſêva! ” je rékel Kunez, ki je pri vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih
Genovefa (1841):	viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je ta

obſtav
Branja, inu evangeliumi (1777): upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je

obstala

Robinson mlajši (1849):	oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo valove prevalili Mati. Rada
Zlata Vas (1850):	sim. rekla, de se nečem možiti in sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pozneje ne. 4) Gospá Dorotea K. je že v predpreiskavi obstala, da je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje redníce
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je Neža sama obstala, da me ima rada. ” Fabíola se je čutila nekako ponižano
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Gospodičina je obstala in tiho čudeč se gledala, ker ni vedela, ali bi

obſtala
Svetu pismu noviga testamenta (1784): męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam

obstali

obstali
Tine in Jerica (1852): otrok posebno tirjala, de so vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo

obſtali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pred ſolnzhnim sahodam is tempeljna vsdignil, ſo njegovi uzhenzi sunaj obſtali, ino pregledujejo tempeljna lepó poſlopje. „Uzhenik,“ mu njih eden rezhe
Genovefa (1841):	ſopſti in dálje iti upali, temuzh de ſo pri vratih obſtáli. Moshjé s ſvôjimi kapami pod pasdiho ſo tako pobóshno kakor

obstalo
- obſtalu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm
obstane
- obstane
  Gozdovnik (1898): je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti
- obſtane
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla je

obstanejo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pretepal s polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte
Gozdovnik (1898):	prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don Estevan. »Pa ne, da

obstati

Zlata Vas (1848):	more tako ostati. Pri tem ne more noben pošten človek obstati. Vse mora drugače biti, ker to je od sile. “ Župan
Roza Jelodvorska (1855):	kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	se je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa

obſtati

Biblia (1584):	ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je
Biblia (1584):	ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam
Branja, inu evangeliumi (1777):	mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu
Genovefa (1841):	in hudobij nasaj dam, in v ſvôji ſôdbi pred Teboj obſtáti morem. Dolgo je sdaj ſhe tiho molíla, in potem verzh

obstoji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne ali zložne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold. kupi, kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bikih, še večkrat pa pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze.
Maria Stuart (1861):	proti vratom, skoz ktere je šla Marija, na sredi pota obstoji. )
Mlinar in njegova hči (1867):	vleče. (Urno vzame piščalko s stene ter hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne privoši nikomur veselja in groza
Kemija (1869):	skoz in skoz enake moči, temveč da z večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina

obſtoji

Biblia (1584):	vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta bo isvelizhan.
Genovefa (1841):	sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi takó govori : „Lej

obstojijo

obstoje

Kemija (1869):	1. Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini
Zoologija (1875):	v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč le
Botanika (1875):	pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo gliv je, ki obstojé le iz ene ali iz več kakor v vrvco nabranih
Zoologija (1875):	Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod.
Zoologija (1875):	da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in

obstojijo
Zeleni listi (1896): na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso

obstojita
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na mesto obstojita. Ljudje, ki to od daleč vidijo, berž pridejo na pomoč

▶ obstopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obstopi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): Čez tri dni, ko bo zapela trobenta, naj vse ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi

obstopijo

Blagomir puščavnik (1853):	milemu Bogu nikoli bolj prijetna, kot danes. ” Žene in deklice obstopijo prijazno Bogomilo in jo pozdravijo kot svojo novo soseljanko v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ter začne prav urno spletati majhne, lične košarice. Berž ga obstopijo černi možje, žene in otroci, ter radovedni v njega zijajo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	jako slovečih toplic. Kmalu je bil tukaj. Prijazno in veselo obstopijo gospoda doktorja uljudno pozdravljaje ga in očitaje mu rekoč: »Mislile

oſtopijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pred ſeboj. Na viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi

obstopila
- obstopila
  Tiun - Lin (1891): zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv
- oſtopila
  Branja, inu evangeliumi (1777): tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu

obstopili

oſtopili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	in ſe po konzu poſtavili; vaſhi ſnopi pa ſo moje oſtopili, ino ſe jim perklanjali. “ Bratje ſo té ſanje bersh tako
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga kamnjat vlezhejo. Na moríſhi ſo ˛Shtefana okrog in okrog oſtopili, oblazhila ſ' ſebe djali, ino ga kamnjajo. Od vſih ſtraní

▶ obsut pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obsut
- obſut
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila

▶ obsuti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obsulo
- obſullu
  Branja, inu evangeliumi (1777): Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg

obsuti

obſuti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	iſtaineh ſaje obtergat, ſteuzhet, inu okoli ſtareh, al mladeh derveſs obſuti. V'em Meſzi sazhné merslu perhajat, inu ta zhlovek ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nad korrenino semlo oſſnat, luft dati, inu s'drugo perſtjó obſúti. Suhu dręvje, al od vetra polomanu damu ſpravit. Koſtruna med

▶ obsvetiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obsvetila

obſvitila

Branja, inu evangeliumi (1777):	perblishuvov : inu na tegama je njega ena luzh od neba obſvitila. Inu on je paduv nasemlo, ter je shliſhov en glaſs
Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpuda je poleg njeh ſtopuv, inu ſvitloba Boshja je njeh obſvitila, inu ony ſo ſe sballi is prevelikim ſtraham. Inu ta

▶ obširno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obširnejeprislov, splošni, primernik

obširneje
Aritmetika za učiteljišča (1885): kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno
obširnejše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): po tej postavi, one nositi ne morejo. Dr. Bleiweis govorí obširnejše proti vladnemu zagovoru. On pravi, da je vlada s to

obširniše

Kemija (1869):	znane pod imenom: berlinsko modrilo. O onej spojini bodemo pozneje obširniše govorili, imenujemo jo cijan (Cyan). Koščeni ogelj (Knchenkohle) ali koščeno
Zoologija (1875):	opuščamo, ker bode pozneje najlepša prilika o teh dveh tvorinah obširniše govoriti, ko bodemo obravnavali mišice in živce. Razdelitev telesa. Ker

obširniši
Zoologija (1875): vezéh (syndesmologia). Mi pa tu o tej stvari ne moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo

obširnoprislov, splošni, nedoločeno

obširno

Roza Jelodvorska (1855):	v vodnjak padel, in Roza ga rešila. Ona je vse obširno in tako živo pripovedovala, de je viteza groza bila. »Tako
Stelja in gnoj (1875):	3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat

▶ obširnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obširnosti
- obſhirnoſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni

▶ obtežiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obteži
- obteshi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi
obtežila
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): naglo k njemu stopila, in njegovo serce bi mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj

▶ obtičati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obtičal

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	mi vidva ne ušla in bi jaz v ti luknji obtičal, kar se bo mende tudi zgodilo, vsaj zdravih udov ne
Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860):	se trudila; še čolna nista nikjer zapazila, da bi bil obtičal, ker voda je bila velika, in je na večer še
Bore mladost (1862):	na obrazu, kaj ga skerbi, in uprašal, kje je konj obtičal? — „V verbji pod jezerom", odgovori Gregor žalostno, „se je vjel
Ljubljanske slike (1879):	prihodnost na tej poti proti postavljenemu cilju in on je obtičal tam, kjer je zdaj – sploh: skoro ne enega ne dobiš
Grogov Matijče (1881):	Ko se je po svoji novi poti hotel umekniti, je obtičal v luknji, da ni mogel niti naprej, niti nazaj. Polni
Prvi sneg (1886):	v dvorano, je kar strmel in pri vratih bi bil obtičal, da ga niso drugi porivali dalje. Imel pa je tudi
Grajski pisár (1889):	stari obrazi izmed starih, okajenih okvirov. Z globokim poklonom je obtičal pri vratih. Mlada njegova spremljevavka pa je veselo vzkliknila: »Tu
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	mogel popolnoma opraviti. Začel je večkrat, a vedno je zopet obtičal. Misli na to, kar je danes doživel, rojile so mu
Gojko Knafeljc (1899):	male sosednje sobe, mu je nehote pogled ušel vanjo ter obtičal na – Ivanki, ki je še vedno sedela nepremično na divanu

obtičala
Tiun - Lin (1891): miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi naša ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti večeru pride Tiun-Lin prvič k
obtičali
Tiun - Lin (1891): ter vstavimo ladijo. Še malo časa in bili bi hudo obtičali. Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci
obtičati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): živina voziti. Človek, kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó
obtiči
- obtezhi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim nosh v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta
obtičimo
Tiun - Lin (1891): pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino

▶ obtolčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obtolčeno
- obtolzheno
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih

▶ obtoženec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obtoženec

zatoženec

Šaljivi Slovenec (1884):	posestvo pri teh malih vratih noter! « Čez mero opral Vsak zatoženec pri krvavi sodniji dobi svojega zagovornika. Nekokrat se je prigodilo
Šaljivi Slovenec (1884):	da postane mehak! « (Dan pozneje. ) Sodnik: »No, poznaš sedaj uro? « Zatoženec: »Da, gospod sodnik! « Sodnik: »No, tako je prav, da si
Šaljivi Slovenec (1884):	Sodnik: »No, tako je prav, da si se vendar spametoval! « Zatoženec: »No ja, gospod sodnik! Kako bi neki te ure ne
Šaljivi Slovenec (1884):	Vi imate sicer prav rudeč nos, pa o vas ni zatoženec ničesar rekel! Kaj pa mislite! Ge misli kdo kaj vkrasti
Šaljivi Slovenec (1884):	nočeš poznati te ure, ktero smo v tvoji skrinji našli? « Zatoženec: »Ne, gospod sodnik! « Sodnik: »Žandarm! peljite zatoženca zopet v nječo
Šaljivi Slovenec (1884):	tako! vi ne razumete vprašanja; gospod sodnik méni, je li zatoženec rekel: jaz sem pijan! « Priča: »Vas še niti ne pozna
Očetov greh (1894):	pisarju. »Stopi semkaj! Sem pred križ in poglej na Križanega! « Zatoženec stori tako. »Oh, gospod, gospod sodnik — za grunt mu je
Očetov greh (1894):	Zadnje besede prevpije krik otrokov. »Sedaj pa podpiši! « veli sodnik. Zatoženec okorno nariše črke svojega priimka pod zapisnik, ne da bi
Očetov greh (1894):	veli sodnik zatožencu. »Svojega otroka se boj, ne pa tujega! « Zatoženec stoji za trenutek kakor okamenel, potem pa stopi bliže, prime

▶ obtožiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obtoži
- obtoſhi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha
obtožili
- obtoshili
  Sacrum promptuarium (1695): hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga volo s'

obtožim

obtoshem

Abecedika ali Plateltof (1789):	moj greh! moj greh! moj narvezhi greh! sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih
Abecedika ali Plateltof (1789):	moj greh! moj greh! moj narvezhi greh! sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnaiſt dny, ali shtirih
Abecedika ali Plateltof (1789):	moj greh! moj greh! moj narvezhi greh! sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih

▶ obubožati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obubožala
- božala
  Zlata Vas (1848): boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude

obubožali

obožali

Zlata Vas (1848):	vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali
Zlata Vas (1848):	poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali.

▶ obuditev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obuditev
- obudo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6

▶ obuditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obudi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zraku, ker se je po tem več v električnih truplih obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja
Roza Jelodvorska (1855):	se staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo
Čas je zlato (1864):	besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir mu podá roko, rekoč: »Kdo Vam je to
Občno vzgojeslovje (1887):	od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali

obudil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	boš dal večno življenje, Ti me boš spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi
Sveta grofinja Genofefa (1857):	v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti

obudiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ludy grehe na ſebe vſeu, inu zhes tiſte to shaIoſt obudiu. Kader bi biu ti o nar lubesniviſhi JESUS! le zhes
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun isgnau, mertve h'shiuleinu obudiu, tulkain na hribah, inu dolinah, v' tempelnu,

obuduv
Branja, inu evangeliumi (1777): je on od ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S.

obudili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ljudje urno pridejo iz onega konca hiše, Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je

obudilo
Občno vzgojeslovje (1887): Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar

obudite

Svetu pismu noviga testamenta (1784):

De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli

obuditi

Ta male katechismus (1768):	upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve
Blagomir puščavnik (1853):	in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave pobesijo, vsi so žalostni. Ne more jim v

▶ obujati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obuja

obuda
Kmetijske in rokodelske novice (1845): okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej kopali in iskali; morebiti

obuja

Občno vzgojeslovje (1887):	ne ugaja le gledé kake svrhe; lepo in grdo pa obuja brezpogojno dopadajenje ali nedopadajenje.
Občno vzgojeslovje (1887):	z vzgledom in z občevanjem se mu uri okus in obuja čut za lepo vedenje. V tej dobi doseže domišljija vrhunec

▶ obupan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obupan
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu, stal je
obupana
- obupna
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem

▶ obupano prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obupano
- obupno
  Divica Orleanska (1848): Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke

▶ obupen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obupni

Človek toliko velja, kar plača (1861):	temi besedami Matevža, pa daleč proč je bil, in v obupni žalosti je stopal po ulicah vesele Ljubljane.
Razne dela (1870):	pa ko vidijo moč Trojansko napadati zide, Krogoma javk zadoní, obupni hropot i razbuka. Udrita una naprej, se bijeta zunej uhoda
Razne dela (1870):	jih ni, Mladosti sladonosni dnevi, Življenja sončni migleji Minuli so obupni revi! Kaj gledati neplodni vres? Njej nima svet ničesa dati
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	domu. Zdaj velja! Hitiva in upajva, da ni še prepozno. " Obupni mladeneč, kateremu se je pri mojih besedah zopet zabliskala iskrica
Pomladanski vetrovi (1881):	da bi se znebil verig na nogah. Sliši se kakor obupni jok matere, ki išče svoje izgubljeno dete. Pogubonosna nevihta je
Pomladanski vetrovi (1881):	mojem sinku ni bilo nobenega sledú. Nato so prišli za-me obupni dnevi in dolge, dolge noči brez spanja. In vse to
Luteranci (1883):	vé, ali je govoril z njim in mu razjasnil naš obupni stan. " "In kaj mu naj naznanim jaz, če je tako
Žrtva ljubosumnosti (1884):	kakor smrt, ves krvav in razbit stoji pred menaj. In obupni glas, s kterim je klical smrtno zadet na pomoč, doni
Slučaji usode (1897):	da je Avrelija iz celega grla zaupila na pomoč. Nje obupni klic je zadonel in odmeval v nočni tišini, kakor bučanje

obupno
- obupni
  Razne dela (1870): Se vklanjajo kolena moje, Povrati mi moj mir, pokoj, Odprí obupni serce svoje! Te ne dolžim de kriva si, Sprositi le

▶ obvarovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obvarovan

obarvan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvsa vnja pra sveto roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi vso
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grihtijo noi hosposhzhno inv bosh obarvan prad nagvo smertijo inv te knana velzhah nadlvejah tezhati tv

obvarvan

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi na biu obvarvan od tiſtiga, od katiriga je ſtvaren en ſakitiri zhlovek. Taku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	katęri to selſhe Sobnik na vrati noſsi, je od kuge obvarvan. 4. Monocenſis ANONYMUS pravi: katęri eno kroto, ali kazhji kamen
Abecedika ali Plateltof (1789):	mogl prov sadershati, Bogu prov slushiti, inu pred vſimi grehi obvarvan biti. O moj lubi S. Angel Varh! ſtoj ti meni

obvarovana
- obvarovana
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri
- obvarvana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in tako bote to, kar bote sa ſól dali, dobro

obvarovani

obvarvani

Ta male katechismus (1768):	ſarinejo; potler skushnave, katire nas, zhe naborno skus boſhjo pomuzh obvarvani, skus svoje shuntan je v' greh ulezhejo; ſadnezh: uſſe druge
Ta male katechismus (1768):	ſhjo pomuzh poterdeni, inu pred svejtam, mèſſam, inu hudizham obvarvani bli, de be na nobeno viſho v' eno skushnavo napershli
Branja, inu evangeliumi (1777):	bolesen, inu nagle ſmerti odreſheni, inu tudi pred vezhnim pogublenjam obvarvani ſkus tebe o JESU Chriſte, katiri ſi Odreſhenik tiga ſvejta

obvarovano

obvarvano

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vertih v dôbro pognojeno shivo perſt, de bo pred mrasam obvarvano, in de samore sa preſad naglo odraſti. Kadar ſo poſadike
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v dobro ſ-hrambo ali shitnizo ſpravi, kjer bo mnoge ſhkode obvarvano. Kadar ſe shito v mokri shitnizi hrani, ne velja ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ozidje ima podobo tábora in de bi proti ropanju divjakov obvarvano bilo , je brez óken in samo z špranjami prevideno, zato
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ograditi, de bi bilo vſe obdelano polje pred shivinſkim poſhkodovanjem obvarváno. Ali malo kje ſe ſoſeſke po sápovedi ravnajo. One ne

▶ obvarovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obvarovanje

obarvenje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar mozhneishi obarvenje svetiga duha: † Amen. Jas vas sarotim noi isbodram vi duhovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga Krisha katieri je biv skves tvoje

▶ obvarovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obvaroval

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ko 20 let ſtari, na tanko ſposnal, in ſe tako obvaroval,
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží. Obvaroval boš pa les vse te škode, če ga boš umno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pasjo steklino. Skozi 44 let je že 160 popadenih ljudí obvaroval stekline po tem zdravilu. Bog daj, da bi res bilo

obvaruval

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	damu pershl, ſahvalli se, de je Buh tebe pred navarnoſtjo obvaruval. Kolkerkrat se odjędl, ali ispyî, ſahvalli Boga, de tebe redy
Abecedika ali Plateltof (1789):	vſso shkodo inu na varnoſtjo na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene tons ta
Abecedika ali Plateltof (1789):	dans ta dan koker en lubesnivi Ozha pred uſſem hudem obvaruval. Jeſt tebe ponishnu proſem, de ti meni uſſe moje grehe
Abecedika ali Plateltof (1789):	pred vſso shkodo inu navarnaſtjo na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dons ta
Abecedika ali Plateltof (1789):	pred vſo shkodo, inu navarnoſtj na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dans ta
Abecedika ali Plateltof (1789):	dans ta dan koker en lubesnivi Ozha pred vſem hudem obvaruval. Jeſt tebe poniſhnu proſem, de ti meni vſe moje grehe

ovaroval
Tine in Jerica (1852): je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi

obvarovali

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Orfejevo so obrazili našega Gospoda Zveličarja, da bi ga lože obvarovali oskrunjevanja nejevercev. Tukaj-le zraven vidite Gospoda v drugačni podobi. ” „Pastirja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	še danes se kadí. Ljudjé so hitro privreli, da so obvarovali še večo nesrečo, ker je več hiš blizo skupaj. Ubogi

obvarovati

Genovefa (1841):	sdivjàl, in ſim ſe hôtel maſhevati pa tudi ſvôje shivljênje obvarovati. Bal ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel les razprezanja clo popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v lupji sušiti, kar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še
Oče naš (1854):	čez ktere je v noči padel. Sam Bog ga je obvarovati mogel, da se ni razdrobil. Pervo kar je Nace storil

obvarvati

Ta male katechismus (1768):	Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas obvarvati. Usmili se zhes nas o Gospud! usmili se zhes nas
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar vezhi dar boshji perhraniti, in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste ga Tuhincam dali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv

obvaruj

obari
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To

obvari

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oznanim ), moj ljubi Janez, in iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari*, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kako drugo leto kaj takiga slišalo. Bog ga na zemlji obvari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo
Blagomir puščavnik (1853):	na tistega očeta, ki je v nebesih. — Zdaj tedaj Bogomila! obvari te Bog! To vse sim ti moral povedati, da boš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zmanjkalo? Ali vsakokrat sem dobil odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog obvari! ne bo šla rakove poti, ga še bodemo zmiraj vozili

obvaruj

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu Kristusu
Maria Stuart (1861):	hitro in strahoma ji v besedo seže). Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj
Revček Andrejček (1891):	govorili. (Andréjčka prav presrčno za roke prijemši. ) Andrejček, Bog te obvaruj! (Počasi odide na desno. ) Andrejček (gleda za njo). Bog te
Revček Andrejček (1891):	Počasi odide na desno. ) Andrejček (gleda za njo). Bog te obvaruj, Franica! (Kruh spravi v svoj košek). Franica ima pa Pavleta
Revček Andrejček (1891):	jaz. Kajti četudi bi se zgodilo – kar pa večni Bog obvaruj, da bi moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega

obvarvej
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni

obvary

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu veſs Chriſtianski folk pred vſo nadlugo, inu vſim hudim obvary, inu tvoj ſveti shegen pridi is nebeſs ſem doli k'
Branja, inu evangeliumi (1777):	lakote, inu vojske: od ogna, od potreſſa, od prevelike vode obvary, inu vſim virnim kershenikam shivim , inu mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu

obvaruje

ob vari(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad

obvarje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vretenam vred od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku

obvaruje

Zoologija (1875):	strahoma obletuje in ja s tem vedenjem prej izdá nego obvaruje. Jajca so okusna, zato ljudje iščejo gnjezda in pobirajo iz
Oče naš (1885):	nama najino največje bogastvo na zemlji, najinega otroka pusti in obvaruje! “ „Prav imaš, Barba, to je najino bogastvo“, je rekel Ménart

obvarujejo

obvarjejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jim koze stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let ali včasih tudi za celo življenje

obvaruješ

obvaruvaſh

Abecedika ali Plateltof (1789):	ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu vſſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu vſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu , inu vſſe

▶ obvarovati jaz glagol, glavni, dovršni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

obvaruj mene

obareime

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi kri prad vsiem kvanjam inv bodeniam noi beram; noi obareime prad ravbarji inu merdrarji inv prad poti noi brizhi inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obari me: te zhaſtitluvi titl J. N. R. I. noi obareime Bueg Abraham Isak Jakob Amen. Tv dovi donkenje je pa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Duh Amen. O Jesu od Nazaretha an Kral tah jvdov obareime prad vsiem hvdiem Amen. Ta sveta deviza maria je rodiva
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg noi vsi nia svetnizhi noi lvbi Anjovzi inv vsi

▶ obveljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obvelja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ob kratkim zapišejo, ker je govorniku, naj že njegova misel obveljá ali ne, včasih za prihodnji čas dosti nad tem le
Maria Stuart (1861):	živo jezo). Odlašaj, čakaj, mudi, da deržava Stoji v plamenu, obvelja poslednjič Sovražnici namenjena moritev. Ohranil Bog je trikrat tvojo glavo
Valenštajn (1866):	Zgodi Naj torej se, kar mora se zgoditi. Osodi vselej obveljá pravica, Ker srce jo oblastno izvršuje. (Trčki. ) Pripelji precej mi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	napravi novo tiskarnico? Da se ta važna stvar resno prevdari, obveljá nasvet: naj se po listkih voli odsek treh odbornikov, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	zbora, posebno pa vsi udje akcijskega društva, da kje ne obveljá sklep, v slojih posledicah zeló škodljiv”. — Komu — vprašamo — škodljiv? Ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	stavbe dovoli 122% priklad na zemljiški in hišnorazredni davek. — Potem obvelja od deželnega odbora načrtani zakon o cestni policiji javnih nedržavnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	postavno moč zadobijo in potem v dejanje stopijo. Ta predlog obveljá brez posebne debate. Le Kramarič pri tej priliki predlaga, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	država primerno povrne vrednost poslopij in inventarialnega orodja; ta predlog obvelja in še tudi nasvet dr. Suppana, da naj deželni odbor
Občno vzgojeslovje (1887):	razumnostjo mu postaja tudi vrednost tacega uživanja vedno jasnejša. Ako obvelja naposled pametno mišljenje, tedaj se vrednost poželenih predmetov meri še

obveljal

Maria Stuart (1861):	ne odbijate? Povedal mi je Talbot, moj poprejšnji Čuvaj, da obveljal je pod to vlado Deržaven sklep, da ima pričati Tožnik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	da po postavni poti odpravi posilno legalizovanje. Zarnikov predlog je obveljal; zoper ta predlog je glasoval edini baron Apfaltrern. — Dr. Bleiweis

obveljala

Astronomija (1869):	zemlja na miru stoji, in dosti je trebalo, da je obveljala prava pomisel o tej zadevi.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	celó brez vse vrednosti. Saj tako njihova ne bo nikdar obveljala, pomočnikom se bo pa vendar zamerilo, da se vmes vtikajo

obveljalo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	hiše, le iz nobene sosednih deržav ne. Ali jim bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki bi bila na obé strani prava, dosedaj ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo

oveljalo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina v 2 létih, in sicer v

obveljati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Naprej! ta glas po vsih krajih gré, Nazaj! pri nas obveljati ne smé. Zdaj treba je, da se kmetuje drugač, In

▶ obveza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obvezo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej lezel

ovezo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): 10 gold. in pol; levitni plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš za večernice i. t. d.

▶ obvezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obvezala
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ali imaš kako lepo prepasnico ali tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer
obvezati
- ovezati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Zamaži rano dobro, in če je treba, jo znaš tudi ovezati z ličjem ali kako drugo rečjo, in zagerni vse skupaj

obveže

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši in obveže, ker v času, kterega nam je treba za eno cepljenje

obvežeš

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	terpentinovega olja primešaš, in z zmesjo vsaki dan enkrat nogo obvežeš. Dostikrat se primeri, da kovači na ravno in ne votlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v rano vgnjezdijo. Lete moraš iztrebiti, preden rano z mazilom obvežeš. Kedar je pa rana z mazilom že obvezana, se ne

obveži

oveži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Olupi limone na okroglo kakor jabelka, de bodo lupki dolgi, oveži jih trikrat ali štirikrat z nitjo, de ne razpadejo, polagaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ozdravijo. Vzemi terdno in ovoskano nit, in z njo dobro oveži bradovico, ki se bo posušila in odlušila. Mokre bradovice so

▶ obvladanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obvladanja
- obladanja
  Biblia (1584): kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil

▶ obzidje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obzidja

ozidja

Zvestoba do smrti (1851):	je zastonj s svojo majhno trumico nečloveškiga vraga s terdnjavskoga ozidja podil in podil, zastonj je končano življenje nekteroga junaka. Hujši
Dragojila (1864):	po Slavini. Ker Vás nima brambovcev več in ker gola ozidja niso dovolj močna, da, bi se mogel kdo vanje zapreti
Razne dela (1870):	obhajanju je prišla, Je tvoja hči, — ker glas enak presili Ozidja bran in samostana red, — Nenehama in živo me prosila, De
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	hiša stoji na mestnih tleh ter pomagati pri popravljanji mestnega ozidja, pri kopanji jarkov, in pri stavljenji mostov ter pri oskrbovanji
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	za to, za kar je namenjen, namreč za vzdrževanje mestnega ozidja, mostóv in vodnjakov. Vzdržavati in popravljati je imelo mesto takrat
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	takoj zbežé na drugi stráni po rébri dôli do mestnega ozidja, mi pa njim za petámi. Mesto Livno broji okoli 4000
4000 (1891):	Kovač Miha sem,« odgovori vprašanec, »in svojo kovačnico imam tik ozidja ženskega oddelka! « »Kakšen je óni tvoj zadržek? « se oglasi župnik
4000 (1891):	Prule. Bile so sedaj obzidane okrog in okrog, in izza ozidja je šumelo, kakor šume čebele v panju. »Kaj se godi
4000 (1891):	vendar nisem počenjal ničesar pregrešnega? « »Govôri torej! « »Kovačnico imam tik ozidja ženskega oddelka. Tam kujem. Ambrozija pa je zahajala na ozidje

obzidje
- ozidje
  Divica Orleanska (1848): pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim

obzidjem

ozidjem

Moč ljubezni (1865):	rečjo, pa vse je zastonj. Pretesno se ji zdi med ozidjem hiše domače, zbeži toraj na vrt, kjer se je tolikrat
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ramenih meščanov. Plemiči so živeli sicer takisto za varnim mestnim ozidjem, mestne straže so pazile sicer res tudi njim v korist
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	tega še dobrih dvesto let. Leta 1416. pak so z ozidjem oklopili tudi "Novi trg". Ljubljana se je s tem za
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	most, pod vrati v mesto. Kolikor je bilo Ljubljane z ozidjem zaprte, nazivala se je mesto, vse drugo pak predmestja. Da
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pravi Valvasor, zgodilo se je to že leta 1200. Z ozidjem pa vendar še niso takoj zaklenili "Novega mesta", preteklo je
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Teh smo pobili mnogo. Naskakovali smo tudi nasipe pred trdnjavinim ozidjem in kule, toda brez uspeha. Vselej so nas odbili vstaši
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	vzdvigujejo se strme Črvenice stene, zvezane s širokim in visokim ozidjem, katero na vzhodu, jugu in zahodu mejí staro mesto. Na
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	gremo. Prvi bataljon Kuhnovcev poséde górenjo stran mesta notri za ozidjem. Tu dénemo puške v piramide, pošljemo v mesto po živež
Od pluga do krone (1891):	mosta pod vrati v mesto. Kolikor je bilo Ljubljane z ozidjem zaprte, nazivala se je mesto, vse drugo pak predmestja. Takšna

obzidju
- ozidju
  Divica Orleanska (1848): se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske

▶ obzorje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obzorja
Gozdovnik (1898): živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal

obzorje

Astronomija (1869):	imenovali v §. 32. poldnevnik. Kakor sta tečajna visokost in obzorje za vsak kraj, za vsako mesto zemeljskega površja drugačna, tako
Astronomija (1869):	solnce, ko je v o vzšlo, v loku, kterega reže obzorje v ostrem kotu A o H (pod. 29.) in kteri
Gozdovnik (1898):	jim niti na pamet ni hodilo ter niso gledali na obzorje. Uropani in skrbno zvezani konji so se pasli blizu njih

obzorju
- obzorji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak

▶ obžalovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obžaloval

Stric Tomaž (1853):	milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za
Izidor, pobožni kmet (1887):	pa vendar še ni doživel. Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do

obžalovala
Blagomir puščavnik (1853): samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila, da bi naju tolažil, in nama, ako

obžalovali

obshaluvali

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi na tvoju terpleine smiſlili? inu tebe s' terpleinam oblosheniga obshaluvali, inu objokali? bodi delezh od nas ena taku velika nahvaleshnoſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Odreſhenika ſaki dan le skus en kratki zhas premislili, inu obshaluvali, inu tiſtu h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga zhaſſa na

obžalovati

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mojim očém, de noč in dan svojih in ptujih grehov obžalovati in objokovati nehal ne bom. Križani Jezus, Smili Se mene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	ta oddelek zapusti, bode Primorska duhovščina imela vzrok, to premembo obžalovati. Še bi znal kaj povedati o g. Winklerji, kaj je

obžaluj
Mlinar in njegova hči (1867): spoznaš, da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko? Janko
obžaluje
Blagomir puščavnik (1853): černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč in dan in obžaluje svojo zmoto. „O da bi mogla k svojim staršem nazaj
obžalujejo
- obžaljujejo
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): otroci, sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek

obžalujem

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	grehe spoznati; potem mi pa daj pomoč, de v resnici obžalujem, ker sim Tebe, moj Oče, ki si mi tako dober
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	uradnikov, njim kakor tudi niži duhovščini treba zvišati plačo. — Britko obžalujem, da en del državljanov noče nastopiti edini pot, na kterem

obžaluješ
Mlinar in njegova hči (1867): prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko? Janko. Oh, Micka, ko bi mogel najti besed, da

▶ obžeti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obžeti

obsheti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s' Antimonium s'laxirat. Pſhenizo, aku je goſta, inu velka, obsheti, inu kravam dati, bode veliku mleka. Koker hitru ſe Murba
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	prevlezhi, Ovſs s' lohko brano prevlezhi, Pſhenizo, ku je velika, obshęti v' simskim shitu ne vezh pleti, zhebulovu, inu korejnovu ſęme

▶ ocveteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ocveto
- ozveto
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj meni vedno pravijo: „Spomni ſe! ” Ne bom te sdaj

▶ ocvreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ocvre
- ozre
  Kuharske Bukve (1799): s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito
ocvri
- ocri
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni

▶ ocvrt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ocvrta
- ocverta
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je

ocvrte

ocverte

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko iz šalotne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	popra in pusti dobro zavreti. Zdaj pa perdeni v putru ocverte žemljeve drobtince in pusti še enkrat zavreti. Rakova župa. Skuhaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverte pražole. Dobro tolčene, vsih košic očišene in osoljene pražole povaljaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z jajci. Goveje meso s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno uro dobro vreti, precedi skozi sitice na opečene ali ocverte narezane žemlje in daj na mizo. Če hočeš, tudi nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bokal mesne župe in precedi, dobro prevreto, skozi sito na ocverte ali opečene žemlje. Precejena župa (ži).
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna

ocvrtega
- ocvertiga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): lahko v cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri
ocvrti
- ocvert'
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b'
- ocverti
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): deni in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih

ocvrtim

ocvertim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vina vzemi vola, in vode ni treba. Grahova župa z ocvertim graham. Na en bokal župe kuhaj en maselc suhiga graha
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmoki. Meso z gorčico in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški

ocvrtimi

ocvertimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zelišnata župa. Meso s sardeljino polivko. Višnjev cvetni ohrovt z ocvertimi gosjimi jetri. Telečja obistna pečenka. Kreša z jesiham in oljem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Torta iz cukreniga kruha. Očalni krafelci. 179. Rumena župa z ocvertimi žemljevimi cmoki. Meso s kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z ocvertimi telečjimi nogami in suhim jezikam. Obarjena šuka z zeleno polivko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslo. 100. Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s solato. Maslena torta. Cevni krofi. 165. Možganova župa z ocvertimi žemljami. Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	puran s solato. Jabelčna torta. Mandelnovi loki. 181. Župa z ocvertimi žemljami. Meso s sardeljino polivko in krompirjevim hrenam. Zelen fižol

ocvrto
- ocverto
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno šuko vzemi in potem z

▶ oča samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oče; [sskj]

oča

ozha

Biblia (1584):	zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril
Biblia (1584):	Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir je v'nebeſsih. Inu jeſt tudi tebi povem: Ti
Sacrum promptuarium (1695):	ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio
Sacrum promptuarium (1695):	kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu
Sacrum promptuarium (1695):	je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu
Ta male katechismus (1768):	ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn
Ta male katechismus (1768):	naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj je pak le en
Branja, inu evangeliumi (1777):	Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. 5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim

▶ očak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očak

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vzel, češčeno bodi Gospodovo ime. Še veči bridkosti je imel očak Abraham, ki je mogel z lastnim rokami sina Gospodu darovati
Valenštajn (1866):	dala sina, ki bi mojega Imena, moje sreče dedič bil, Očák ponosno vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi živenije. Krivičen

očaki

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki Slovani zató Krajn imenovali, kér na kraji, na meji laške
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slovenski jezik. ” Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce rujno vince natakali
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez

ozhakami
Branja, inu evangeliumi (1777): inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k'

očakom

ozhakam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil je, kakor je naſhim ozhakam obljubil, Abrahamu in njega saródu, do vekomej miloſt. “ Kako zhiſta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki naſ zhertijo, reſhil is rok; De bo ponovil naſhim ozhakam obljubljeno miloſt, ˛Spomnil ſe ſvoje ſvete savése, ˛Spolnil perſego, ktero
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki mi ga je shiveti ſhe, in preden ſe k ozhakam na pot podam, hozhem vſe ſvoje ſkrivnoſti — majhine rezhí ſo

očakov

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):

bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic

ozhakov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti

▶ oče samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oče

oča

Robinson mlajši (1849):	Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô
Robinson mlajši (1849):	straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino
Robinson mlajši (1849):	jezite se na me, mili otče, tega vêč ne učinim. Oča. Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem ino
Robinson mlajši (1849):	prišel. Vsi. Ah! to je prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati
Robinson mlajši (1849):	je užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga
Robinson mlajši (1849):	na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti, da bi
Robinson mlajši (1849):	Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še ga nikoli ni videl, niti jédel. Stanislav
Robinson mlajši (1849):	somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés da bi si s
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	so se vsuli iz mesta rešenim naprot, in mož, žena, oča, sin, mati, hči, vsi so se objemali in veselja jokali

oče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo s tem razžalil, de
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in da je njen oče res v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	goré. 82. Dobri sin. Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	tako s teboj ravna? « Ona: »Zakaj pa ne? Ali ni oče mojim otrokom? Vse bodo poravnali in nama pomagali, kadar bodo
Revček Andrejček (1891):	korači. Ali si morda že pozabila, zakaj da so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa
Zeleni listi (1896):	Čemu neki kričiš, Zorica? «, vpraša jo njen oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče
Zeleni listi (1896):	na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj vem, kje je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj
Gozdovnik (1898):	Kaj storimo, Fabij? « praša Rdoles. »Grof nam ne sme oditi, oče. « »To je gotovo«, pritrjuje Pepo. »Pokazati mu hočem danes, kaj

otče

Robinson mlajši (1849):	svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak boš nam zdaj pripovedal? „Od Robinsona! “ je otec
Robinson mlajši (1849):	mi k temu pomoči dodeliš. O podeli mi moči, moj Otče! — to je vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti
Robinson mlajši (1849):	druge ne poviševal. Stanislav. Ne jezite se na me, mili otče, tega vêč ne učinim. Oča. Odtoda je šel Robinson dalje
Robinson mlajši (1849):	je kor izdávec zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi
Robinson mlajši (1849):	répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš
Robinson mlajši (1849):	tako močno razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol
Robinson mlajši (1849):	veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor

otec

Robinson mlajši (1849):	Otče, kaj pak boš nam zdaj pripovedal? „Od Robinsona! “ je otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej
Robinson mlajši (1849):	a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z meno
Robinson mlajši (1849):	česar so se tičas naučili bili, ino ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	di me”. Salmo XXVI v 10; po slovensko: „Me moj otec je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je

ozhe

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	govóril. 21. Bóde pak isdajal k' ſmèrti brat brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Po tęm pak, de bi on kakôr en dober hiſhni Ozhe tudi v' tim mórji ſvojih holezhín nizh od tega ne
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Pr. Kdo bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr.
Pozhétki gramatike (1811):	sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je djal Jesuſ, je imel dva ſinóva. Mlaji ſin rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je
Genovefa (1841):	va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo ſhli sdaj sopet is votlíne — in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pride, Kar krivizhno ni in kar ne bó. Kruh vſakdanji, Ozhe. nam dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne

očeta

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči roda našega, da po
Blagomir puščavnik (1853):	svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne
Roza Jelodvorska (1855):	gospodična Roza ne bila tvojiga sina rešila, nje ljubezen do očeta že bi mogla te prisiliti se ž nje očetom spraviti
Valenštajn (1866):	Nikar več ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne znadeš vsega še, moj sin! Se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se jej prikažejo v očéh. Tudi to je kri tvojega očeta, jaz sama sem jo ulovila iz smertne rane, ko je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da ti povem, kdo sem. ” „Ali nisi zvesti služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem
Zeleni listi (1896):	Jožek pred njo ter se veselil svoje krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta

ozheta

Biblia (1584):	je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite
Ta male katechismus (1768):	svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu ſa svojega Ozhe ta imel. „Matth. 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	is tihiſtih edèn ne bó padèl na sęmlo bres vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti. 31.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo
Genovefa (1841):	botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako
Genovefa (1841):	ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja

ozhetha

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha da se zhes mene vsmili Amen. Ozha zheshzha. TV 5.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz Konz
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina † Svetiga Duha Amen tu so ludi svo velko barte
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Duh da skashi ti menei te podiane dnarje: skues Boga ozhetha † noi Boga sina † inu Boga Svetiga Duha † Amen inu skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi skues te Kruh mash jeti uto kazho viemeni Boga ozhetha † ujemen Boga Sina † ujemeni boga Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu vas duhove Vriel inu Samuel! is to mozhjo Boga ozhetha † inu per tei: guauti Boga sina † inu pertei resnizi noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uto nai svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar mozhneishi obarvenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	krei noi pershijo! inu rezi jas tabe sapoviem ujemeni Boga Ozhetha † inu Sina † inu Bog Svetiga Duha † Dati menei sad pernasash

očete

Divica Orleanska (1848):	me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske
Oče naš (1854):	čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je naše očete varovala. Prosimo ga vsaki dan; ali nas bo zapustil? Naša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je, žalibog, večidel še navada pri nas. Obdelovavci

očetje
- očetje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje
- ozhetje
  Pozhétki gramatike (1811): pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de ime je moshko

očetom

očetam

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	k sebi vzél in preživil; in ker si s svojim očétam pred par léti pri njem bil, ti bo tudi pót

očetom

Roza Jelodvorska (1855):	do očeta že bi mogla te prisiliti se ž nje očetom spraviti. «
Roza Jelodvorska (1855):	vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi
Mlinar in njegova hči (1867):	Lahko noč! Govorite z očetom! Kregajo naj me, to sem zaslužila; samo v mesto k
Deborah (1883):	mi prinesel iz Ljubljane, ko si bil prvikrat z svojim očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben
Izidor, pobožni kmet (1887):	Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal in svoje

ozhetam

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſposnal pred ludmy, tęga bóm jeſt tudi ſposnal pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 33. Katęri pak bó mene pred
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu
Genovefa (1841):	ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki

ozhetom

Biblia (1584):	ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi
Biblia (1584):	pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na

očetov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nebeški mir. 2. Lepo je, de imamo eno vero svojih očetov, in jo spoštujemo. 3. Lepo je , de se duhovni in
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se oba

ozhetov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko

očetu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	podati, kjer mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki
Zlata Vas (1850):	pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca. In zató je danes v naši hiši taka
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	so njéni starši v boljšim kraju, de so pri dobrim očetu, kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora v
Tine in Jerica (1852):	že detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti, pa oče so ravno tako povedali. Nekaj dni po
Roza Jelodvorska (1855):	otrok, rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in on bo na stare dni v tebi le
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	celim svetu, Božji Sin se bo imenval, In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija
Mlinar in njegova hči (1867):	Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne maraj
Revček Andrejček (1891):	evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški
Zeleni listi (1896):	Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter prileze tak k očetu. Oče ga vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata

ozbetu

Genovefa (1841):	ljudem prideſh, popraſhaj po grofu Vojnomiru. Tako je imé tvôjimu ozbétu. Proſi ljudi, de te k njêmu popeljejo, pa nobenimu ne
Genovefa (1841):	biti, kakor je ôn, zhe hozhemo njemu in njegovimu nebéſhkimu ozbétu dopaſti in v nebéſa priti. In v tem, de bomo

ozheti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	K' ozhetu ſe podáj! Nar boljſhe je shiveti Per dobrimu ozheti. Nar boljſhiga Ozheta V' nebeſih 'mamo vſi; Oh, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in têbi bóm oſtála svéſta, V nebéſih zhákala bóm per ozhéti Zhes májhin zhaſ devíſhka te nevéſta, Doklèr shalújejo po teb'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmèrti tam pregánja smót obláke. — Domú je Bogomila ſhla k ozhéti, Nizh vèzh ſe niſta vídila na ſvéti. — KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na

ozhetu

Biblia (1584):	ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je offram, taku je tebi tu
Sacrum promptuarium (1695):	docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro
Ta male katechismus (1768):	dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſmèrti vmręti. 5. Vy pak pravite: Katęri koli bó rékàl ozhętu, ali materi, kar koli sa eni dar jeſt óffram, bó
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo kaj od sgubléniga ſina povédati
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá
Genovefa (1841):	beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé

▶ očediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očedi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo špansko čebulo, potem očedi dve veliki slanici (grenka), poberi iz njih košice, zreži jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in špargelni. Jagnjičevo meso na kose razsekaj, dobro namoči in očedi, ter s prav malo vrelim kropam, koščikam putra in solijo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pohladi, jesiha in olja nanj deni. Špargelnova solata. Lepe špargelne očedi, v slani vodi skuhaj, v skledo položi in pohlajene z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polže iz lupin vzemi, v hladni vodi umi in lepo očedi, z vodo pa solijo se enkrat zavri in spet v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	bolnih. Kadar je bolezen pri kraji, naj se dobro dobro očedi celi hlev. Tako naj se ravná pridno in marljivo v

ozhedi

Kuharske Bukve (1799):	v' kruhni pezhi, de ſe olupit puſtí; rapunzel ſe ſkuha, ozhędi; pęſo inu rapunzel sręshi na koleſza, oſóli s' ojlam inu
Kuharske Bukve (1799):	ſtokfiſh. 159. Polshi nadévani. Kuhane polshe ven potęgni, otrębi, inu ozhędi. Potle deni ſroviga maſla v' koso, raſtopi ga, ribaniga kruha
Kuharske Bukve (1799):	poſnęto polivko. 110. Skrito meſo, ali mulpret. Goveje ſkrito meſo ozhędi, ga na ręsine sręshi, tolzi kakor karmenadelze, potręſi ſolio, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	panjih. Najdeſh pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je sdrava klaja sa shivino. — Na ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhervi ſkosi ſpranje na sgorno slesejo , ſpodnja ſe vsame in ozhedi. To ſe mora vezhkrat, in sadnje tednje nar manj vſak
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne sbolí. Ovzé, prédin jih boſh ſtrigel, dobro okopaj, in ozhédi, de lépſhi volno dobiſh. — Ptize, poſtavim: ſnize, berklese, taſhize, pénize

očedite
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vzamete, prav dobro v merzli vodi zmijete in na tanjko očedite, de ne bo kaplice mleka v njemu več; potém ga

očediti

Zlata Vas (1850):	so imeli blatne čevlje, so jih mogli poprej s slamo očediti, in podplate na železu pred vratimi dobro odergniti, de bi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	visijo. Ako čreva niso raztergane, se morajo, ako so vmazane, očediti in potlej v vamp nazaj spraviti. Potem se rana sošije

▶ očen. okrajšava ↘ IMP

očen.

ozhen.

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ali saj po shtivilu teh dny v'tednu uſakdan en Ozhen. inu zheshen. moliti, inu po zheshen. te beſſede sravn perſtaviti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ali seſtre, ali tudi drugeh merlizhov gredó. 5. Kolkerkrat 5. Ozhen. inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu Seſtro te
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire je on is JEſusam, inu MArio imel: uſſakdan 7. Ozhen. inu 7. Ave Marij, ali saj po shtivilu teh dny

▶ očenaš samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očenaš

očenaš
Ljubite svoje sovražnike! (1899): kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je

ozhanash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu spet to molitov prei noi potle inu spet govo Ozhanash inu ta tretko uro mei ti od treiah doshtirah noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te moje shale skues tvoiga tegniela dobriga Duha shebrei te ozhanash noi to vero inu te 34 psalm iudiea domine nekentez
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna posabi noi spet govo Ozhanash noi raku dougo da sunze douta poida inu tu morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu pouni spet shebrei priedi to molitou potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti od adeneſteh dodbaneſteh inu spet to
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	duha (merkei da Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje tvoiga zhlovieſtva Amen. Ozhanash zheshzbana.

ozhenash
Ta male katechismus (1768): viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro je Kristus nash

očenaša

Tine in Jerica (1852):	ki bi me mogla vtolažiti in oserčiti. Tine. Ne znaš „Očenaša? ” Sej imenujemo Boga svojiga očeta. Pravimo: Tvoja, ne naša volja
Izidor, pobožni kmet (1887):	to? « »Vedna molitev, oče Marcel, ne obstoji v vednem ponavljanji »očenaša« ali »češčene Marije«. Kdor tako misli, ta ne misli prav

očenaše

ozhanashe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usresnizi kbuegi inu kniegovei lubei mathare pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	use tho poſtise obkruhi noi obvodi: tapruevi den shebrei govo Ozhanashe

ozha nashe(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Ozha † Bueg sin † Bueg sveti Duh † Amen natu shebrei 3 Ozha nashe noi tu shebranje morash ti 3 bart mad shishnemi

ozhenashe

Ta male katechismus (1768):	na desnizi tvojega Ozheta uſſegamogozhnega na vekumej, Amen. Moli 3. Ozhenashe, inu 3. Ave Marie de 40. dny odpustekov, katire je
Ta male katechismus (1768):	katire ſhivy, inu Krayluje od vekumej, da vekumej, Amen. 3. Ozhenashe, inu 3. Ave Marie, inu eno viro. Viſha ſa Spovd

očenašev

ozhanashou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sabe al mash pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei 13 Ozhanashou noi 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ano muado nedelo spuevedi noi kobhaili jedi noi tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taku napraulano poklekni dovi kmisi noi shebrei is andohtjo 75 ozhanashou inu 75 obomari inu 3 vere k' jeshushavei Kroni: inu

ozhanashov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka potam shebrei 5 ozhanashov noi 5 obomari noi ano vero potam rezi nate Kruh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi nuezh vozhva pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potak noi hodi ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi

očenašu
- očenašu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu, in kdor ne verjame, naj gré, da se z lastnimi
- ozhenaſhi
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): godilu, kokor ſmo proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian, Parochus Runnensis.

▶ očesce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očesci

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in še huje joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne
Oče naš (1885):	ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in prijazno svoje očesci v njega obračal. „Barba“, je dalje govoril in otročička na

očescu
- očesci
  Zlatorog (1886): je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več.

▶ očesenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

cepljenje s popkom; Pleteršnik, kontekst

očesenjem
- ozheſenjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni

▶ očeten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očetne

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	in kako malo je ljudem mogoče storiti, če Bog svoje očetne roke ne odpre in nam ne da, česar potrebujemo.
Valenštajn (1866):	Najbrunka. Se jeze ne bojite Očetne? Tekla. Jeze ne bojim se več Nobenega človeka. Najbrunka. I

ozhetne
Genovefa (1841): Bog ! Tvoje ſolnze mi je lépa podóba Tvoje prijasnoſti, in ozhétne ljubésni. Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti

▶ očetistvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

očetovina; kontekst

očetistvu
- ozhetiſtvu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar

▶ očetno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očetno
- ozhetno
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro

▶ očetov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očetova

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo
Izidor, pobožni kmet (1887):	bil še deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo je bilo
Revček Andrejček (1891):	tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna

očetove

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Jožef. Šestnajst let je bil ravno zdaj star, ino je očetove čede z brati pasel. Njegovi bratje so nekaj prav hudiga
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mogli hiše zapustiti. Ker je bila pa šola predalječ od očetove hiše, kakor de bi bil mogel o poldné dam iti
Oče naš (1854):	tem pogledu serce močneje bilo. Da bi grad in lego očetove hiše bolj natanjko vidil, je svoje očí bolj močno odperl
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	udanosti. Fabíola je morala tudi vse zamotana opravila in račune očetove uravnati in v red spraviti, in kaj težko jej je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ga s solznimi očmi prosi, da bi jej od njene očetove dedovine le toliko persti vzeti dovolil, kolikor bi je v
Oče naš (1885):	tem pogledu srce močneje bilo. Da bi grad in lego očetove hiše bolj natanjko videl, je svoje oči bolj močno odprl

ozhetove

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	paſtirzhik David, kteri je nékedaj ravno na teh planjavah paſel ozhétove ovze.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Is deshele mi idi smed ſorodovíne ali shlahte in od ozhetove hiſhe v' deshelo, ktero ti bom pokasal. Ozheta te bom
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Joshef. ˛Sheſtnajſt lét je bil ravno sdaj ſtar, ino je ozhetove zhede s' brati paſel. Njegovi bratje ſo nekaj prav hudiga

očetovega

Mlinar in njegova hči (1867):	očetov blagoslov otrokom zida hiše. Midva nikakor ne moreva doseči očetovega blagoslova. Gotovo nečeš da grešim na božjo zapoved; ločiti se
Mlinar in njegova hči (1867):	bi ne bila smela priti; pa ker sem se bala očetovega groženja, prišla sem vendar. Janko (izpusti njeno roko). Oh, Micka
Občno vzgojeslovje (1887):	biti. Semkaj spada pred vsem sloga med roditelji, harmonično delovanje očetovega ugleda in materine ljubezni, skrbno nadzorovanje bratov in sester, kadar

očetoviga
Divica Orleanska (1848): ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta

očetovem

Kelmorajn (1864):	hčerke. " „Ta romar, odslej priden tergovec in moj preded po očetovem kolenu, ta je iz male kramarije našo hišo povzdignil v
Žalost in veselje (1870):	in Lavrencij. — — Nekaj trenutkov potem vidimo že obadva sinova v očetovem in materinem naročji. Solzé veselja se vdirajo po materinih licih
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	gold., nazaj. Zavarovan je bil ta znesek po vsem posestvu očetovem, na katerem je bil sodnijsko vknjižen. Zato se je odvetniku
Zvezdana (1883):	pravi naposled, ko prisede k sestri, sedanjej mladej gospodinji na očetovem domu. »Vse mi je tuje, sam sebe bi kmalu več
Iz arhiva (1890):	pride nenadoma pismo – od dóma. Sosed domačim mu piše v očetovem imeni, naj kar najhitreje pride domóv, ker mu oče leži
Lisjakova hči (1892):	o katerih nikdar niti sanjala ni v samostanu in na očetovem domu. Ali še ji ni vse jasno, zato vpraša: »Kaj
Jara gospoda (1893):	katera bi se zvršila drugi dan; Minče pa je po očetovem in žéninovem naročilu točil vino zastonj, kolikor ga je hotela
Obljuba (1894):	vračal domov s težkega vsakdanjega dela! Le malokdaj je na očetovem obrazu družina ugledala óna znamenja, ki bi bila lahko takisto
Obljuba (1894):	vzraslo je brhko, živahno, sedemnajstletno deklè. Živela je presrečna na očetovem domu, in misel, da bode kdàj morala iti iz hiše

ozhetovim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jok ino ſhkripanje s' sobmí. Pravizhni pa ſe bodo v' Ozhetovim kraljeſtvu ſvetili kakor ſolnze. “ Na sadnje je Jesuſ perdjal: „Kdor
Genovefa (1841):	maternih perſih; tako sadovoljno in ſrézhno bi, tako rekózh, na ozhétovim ſerzu bôshjim pozhiváli. ” Mnogokrat ſe ji je shíva shêlja vnéla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hzheri. Ştarejſhi ſin, ozha sgorej imenovaniga ſleporójenza, je bil na ozhetovim dômu, in je imel petéro otrok, smed kterih je bilo

očetovemu
- očetovimu
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): imel po moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla

očetovi

očetovej
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): ta prepir v svojo korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček
očetovi
Mlinar in njegova hči (1867): Bog, kaj mu hočem reči? Županja. Mislim, da storiš po očetovi volji.

ozhetovi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	déla. Vſak Israelſk goſpodar mora, kakor je Bog po ſvoji ozhetovi ſkerbi ukasal, jagnje sakláti, ino ga ſpèzhi, de ſe na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pervénſtvo daſh sa-njo. “ Perveniz je namrezh ſkorej vſe bogaſtvo po ozhetovi ſmerti dobil. Esav rezhe: „Koliko mi je pa ſhe shivéti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	potolashil Esava, ſvojiga brata, kteri ga popred is jése v' ozhetovi hiſhi ni mogel terpéti. Vidite, otrozi! ' ſovrashnike naj loshe ſ'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo ozhetovi ino materni nauki; shal ji je bilo, vrozhe ſolse je
Genovefa (1841):	Grof Vojnomir je vſe obljubil in s Genovefo je pokleknil, ozhetovi in materni blagoſlov prejéti. Sdaj je Hidolp, ſhkof, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſebno vediti, de ta ſin, ki vidi, ni bil v ozhetovi, ali dedovi hiſhi rojen, temuzh v ptuji, ker ſtariſhi niſo

očetovih
Valenštajn (1866): vedno ste veseli, Nikoli ne potrti. Maks. Našli ste V očetovih se rokah v novem svetu, Ki vam udan je, ki

očetovim

Tine in Jerica (1852):	ga je ganilo, de je, po svojim nagnjenju in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko
Sveti večer (1866):	večkrat. Nekega dne pa prijaha konjik v našo vas z očetovim konjem in nam pové, da so nam oče hudo ranjeni

očetovo

očetovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bode morebiti kdo vprašal. O ne! al poznali smo vsi očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo

ozhetovo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo

▶ očetovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očetovske
Oče naš (1885): fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in prijazno svoje

očetovski

Blagomir puščavnik (1853):	vse svoje žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj
Blagomir puščavnik (1853):	preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam očetovski blagoslov dam. ”

otčevski
Robinson mlajši (1849): na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino

očetovsko

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen Kromacij in zdelo se je Fabíoli, da
Ferdinand (1884):	vzel je zaporedoma v svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše dete, ki

▶ očetovsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očetovsko
- ozhetovſko
  Genovefa (1841): je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa

▶ oči samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očeh

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh rekla: „Gospod moj! tukaj imate svojiga sina. “ Več ni zamogla
Tine in Jerica (1852):	nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti, pa oče so
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu ne jeze
Blagomir puščavnik (1853):	na levi pak Jovana in Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke
Oče naš (1854):	pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali so še cele. Dolgo časa je deržal roke na očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda Vidil tacega še kdaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to je kri tvojega očeta, jaz sama sem jo

ozheh

Genovefa (1841):	in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo
Genovefa (1841):	sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni

očem

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	morji čez 15 milj oddaljeno , se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo
Botanika (1875):	vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na
Gozdovnik (1898):	minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje

ozhem

Biblia (1584):	nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam
Genovefa (1841):	Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro
Genovefa (1841):	gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo

očes
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): vera zacelta. ” In on — objokan ves goreče solze si z očes otere, terdo za roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim

oči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in ta pert polij večkrat na dan z merzlo vodó
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez de bi oči na drevo obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ve de ni vedila, kje je. Ko je pa trudne oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla
Stric Tomaž (1853):	in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč
Blagomir puščavnik (1853):	cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš
Gozdovnik (1898):	iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je ločil

očij
Valenštajn (1866): materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno

ozhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla je ura
Genovefa (1841):	rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet
Genovefa (1841):	ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta
Genovefa (1841):	ſvôji ſôbi ſedel s na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj vam ozhí prineſêva! ” je rékel Kunez, ki je pri vratih obſtal in
Genovefa (1841):	vezh vréden, de me sêmlja nóſi! Jes ne ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu
Genovefa (1841):	je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa

ozhy

Sacrum promptuarium (1695):	hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran
Ta male katechismus (1768):	naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poprej nehalla, dokler sem jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela. Od brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako lępo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	njega prejęti, taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali

očmi

Zlata Vas (1848):	Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano pred očmí. Upal je še, de se bo Ožbè tudi branil župan
Divica Orleanska (1848):	in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim
Stric Tomaž (1853):	reči nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne more
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se
Sveti večer (1866):	je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam
Oče naš (1885):	ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič

ozhima

Biblia (1584):	jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu
Biblia (1584):	bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce
Biblia (1584):	ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu
Biblia (1584):	je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi

ozhmi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	veſelje, de ga je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino
Genovefa (1841):	le bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj vaſ ne posnám. O Bóg! o Bóg
Genovefa (1841):	in rékel: „Ona shiví! Gotovo je tako. S témi ſvôjimi ozhmi ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni
Genovefa (1841):	je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi ozhmí v
Genovefa (1841):	poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti
Genovefa (1841):	ljudém pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta nama
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vreteno in perutnize. Vſe je prav per rokah in pred ozhmi, de ſe lahkó vidi, ko bi ſe imela preja podſuti

ozhmy

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v'

▶ očin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očini
- ozhini
  Biblia (1584): nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh

▶ očistiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čisti

vzhiſti

Kuharske Bukve (1799):	potle ſpęt kuhaj, inu deni v' pomít ſodzhek; kader ſe vzhiſti inu na dno vershe, ga nalì v' ſtaklęnze. 226. Lemonovo
Kuharske Bukve (1799):	tolikaj nagelshebiz v' enim pertnenim arsheti. Kader ſe na ſonzi vzhiſti, vsami arshete ven, prezędi, inu v' ſtaklęnzah hrani.
Kuharske Bukve (1799):	ruto, puſti ſok ſkusi en ſukneni blek tezhi, de ſe vzhiſti. Dvę libre zukra deni v' en bokal tiga ſoka, puſti
Kuharske Bukve (1799):	rastopleniga; nalì ſodez s' vinam, ga puſti ſtati, de ſe vzhiſti, deni ga v' ſtaklęnze. 227. Diſhavno vino. Oſem bokalov vina

očisti

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih
Kemija (1869):	se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Jezus. 38. — Križ je znamenje našega izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v tem življenju s križem in trpljenjem

ozhiſti

Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi vſo naſho ſhlahto, inu perjatle, od hudobe , inu grehov ozhiſti, s' lepimi zhednoſtami napolni: myr inu sdravje nam dadejli, videjozhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	o Duh tę zhiſtoſti, inu ſvetóſti; omy vſe naſhe madeshe, ozhiſti naſho vęjſt ſkusi ta ſvęti ogjin, katęri s'tabo grę

očistil

Divica Orleanska (1848):	zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo, ki me očistil bo. Ki zdaj so me sodili in zavergli, Pomoto svojo
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v nemški Tirolski

ozhiſtil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſkasati. V' hiſhi ˛Simona, kteriga je bil Jesuſ od gob ozhiſtil, ſo is prijasnoſti njemu ino njegovim uzhenzam vezhérjo naprávili. Lazar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sima in mras predélata, takó boſh njivo od saſejániga plevela ozhiſtil. 3. Zhe je njiva s plevélnimi koreninami preprédena, takó jo

očistile
- ozhiſtile
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pridne shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje goſenz ozhiſtile. Vunder je pa pri vſim tem ſhe prav veliko ljudi

očistili

ozhiſtili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moramo v verte, de nam bodo bolj drevje od goſenz ozhiſtili.. Hvaliti moramo Boga, ker je nam take pridne shivalize vſtvaril
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pevzi ſami po tvojim vertu vſe ſadno drévje goſénzhnih saleg ozhiſtili in potrébili; ampak tudj ſam ſi persadevaj ozhiſtiti ga, kolikor

očistiti

Oče naš (1854):	zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo
Oče naš (1854):	pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti

ozhiſtiti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vodo kerſtil, v' snamnje, de ſe morajo snotrej od grehov ozhiſtiti. — Le ſamo takim, kteri ſe reſnizhno shelé poboljſhati, ſo tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krivi posdévki; ſi bo persadevala, kmete od take le poblodbe ozhiſtiti: in sadnizh, ko le ti drushbi vikſhi goſpoſke saupajo, njo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſénzhnih saleg ozhiſtili in potrébili; ampak tudj ſam ſi persadevaj ozhiſtiti ga, kolikor moreſh , ne bodi sadovoljen, zhe ſi meſhizhke is

▶ očiščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očiščen
- očiščen
  Kemija (1869): krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa
- ozhiſhen
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni

očiščena

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se lépša ne vidi
Kemija (1869):	pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in

očiščene

očistjene
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu

očišene

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zosi). Sardeljina polivka. Štiri dobro oprane, košic in lusk dobro očišene sardelje zreži na prav majhne kočnike (burfelce) in jih zmešaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverte pražole. Dobro tolčene, vsih košic očišene in osoljene pražole povaljaj v vbitih jajcih, dobro jih z

očiščenega
- očiščenega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 1 funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno stvar votati, naj se
- očišeniga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih tako

očiščeni

ozhiſheni

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she

očiščenih

očišenih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jesiha, perdeni štiri ali šest dobro opranih košic in lusk očišenih in na drobno zrezanih sardelj in toliko jesiha in vode
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	možgan, malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih ostrig, zopet nekoliko limonoviga soka in masla in potem zopet

očiščenim

očišenim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukru ohrani, zgorej poglej), vedno v skledo napravi in z očišenim cukram poli. Gorčica (ženof).
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Duhá, de ti bomo s čistim telesam služili, in z očišenim sercam dopadli. O Bog! Stvarnik in Odrešenik vsih vernih, dodeli

očiščeno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	in zboljšuje se na Angležkem in Francozkem. Rabi se tako očiščeno olje sicer pri nas brez nevarnosti v svetilnicah (lampah) nalašč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	za nj. Zdaj še le se dene zmleto in pecljev očiščeno grozdje v veliko kad. Zdaj je treba dobro paziti, kdaj

▶ očiščenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očiščenju
- ozhiſhenju
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali

▶ očiščevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očiščujte

ozhiſhujte

Svetu pismu noviga testamenta (1784):

Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9.

ozhiſzhujte
Biblia (1584): recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte

▶ očitanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očitanja

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	sabo bojeval, in ni vedil, kaj bi storil alj rekel. Očitanja pekoče vesti mu niso skoraj nič in svoje cele hiše
Tine in Jerica (1852):	tak terdo? Sej sva ti in jaz eno”. Kladvo. „Pusti očitanja merzeče”! Kladvo zdaj železu reče, „Sej pri men krivice ni

očitanje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče , moram na to odgovoriti , de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de
Tine in Jerica (1852):	pa še premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil

ozhitanje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſmęhvanje, inu ozhitanje preneſti? Si ſpomnite, kaku ſte jih vy saſhpotovali, kęr ony
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik tih ludy, klętu, ozhitanje, saſhpotuvanje, inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę zhuti

očitanjem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): de še do zdaj v zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno

▶ očitati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očita

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gosp. Rotar sam pravi, de nič ne govorim, kér mi očita de še do zdaj v zboru nisim govoril. S tem
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila

ozhita
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): njej hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro-

očital

Zlata Vas (1850):	Že Ožbé jim je velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je pa zmirej po poti peklo, ter sam sebi je očital: K nje bi bil mogel iti, še enkrat jo viditi
Valenštajn (1866):	da hudo svét me sodil bo. Sam sebi sem uže očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne

ozhital
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga

očitala

Tine in Jerica (1852):	Jerica ga je slišala priti, pa pijanimu ni nikolj nič očitala. Drugi dan je šel Tine na polje, kjer je Peter
Najdenček (1860):	je tekla k mojim ljudém, jim je njih ravnanje ojstro očitala in jih prosila, zavoljo presvete kervi Kristusove me ne zapustiti
Maria Stuart (1861):	ste veseli, vi Ste mene tolažili, le objest Sem vam očitala, ne tožnosti. Marija. Kervava senca kralja Darnleja Dviguje jezno se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je pa branila in pa še zraven je oštela in očitala jim njih neusmiljenje do kristijanov. Napadu so jo siroveži s

očitali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	novi nauk po njegovih prijatlih zvedili, ter so ga krivoverca očitali, opiraje se na besedo svetega pisma, ki pravi, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	prevdarite. Ako to storite, vverjen sem, da mi ne boste očitali, da zahtevam kaj, kar ni mogoče. Kako neki moglo bi
Gozdovnik (1898):	ostro oko Indijanov in pri toliki pazljivosti, ki so jo očitali, pač ni bilo mogoče zmotiti vajene čute.

očitalo

Zlata Vas (1850):	De se je srejnskim možém tako očitalo, ni Ožbalta kar nič žalilo, temuč veselilo ga je še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	razvnet od vina pa tudi ker mu je serce toliko očitalo in ga pekla vest, ni mogel terpeti počasnih korakov vtrudenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	dr. r., ali — bojim se, da ne bi se mi očitalo, da že preveč znane reči ponavljam in pa — kaj bi

očitam
Deborah (1883): da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate tako vero! Moj Bog, o
očitaš
- očitaš
  Valenštajn (1866): svét me sodil bo. Sam sebi sem uže očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne skrajnega, če
- ozhitaſh
  Genovefa (1841): le komaj upal, jo poglédati. „Kaj? ti mi nizh ne ozhítaſh! ” ji je rékel: „In ſhe shal beſéde mi né rezheſh

očitati

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi nar srečnejši človek
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si mi
Ferdinand (1884):	posvetil le godbi in petju. Ni se mu sicer mogla očitati druga napaka, nego da je bil jako lahkomišljen; njegovo največe

ozhitati

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat je on sazhęl ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne

▶ očiten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očiten

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de
Stric Tomaž (1853):	kakor je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi bil očiten punt zoper domovino. “! „Zoper mojo? mislite. Vi jo imate res

ozhiten
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vezh ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana

očitna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje
Kemija (1869):	v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in
Kemija (1869):	omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost

ozhitna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ima ſhe bolj kakor kaki drugi pravizo tirjati, de ſe ozhitna smota tudi ozhitno popravi, slaſti sa to, ki je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shivino na obzhinſko paſho (gmajno) paſti gonil: ali to je ozhitna ſhkoda. Ko bi bile ſoſeſke modre, vſaka bi ſvoje obzhine

očitne
- očitne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako očitne, da jih vsak lahko z roko potipa; zato ni zapopasti
- ozhitne
  Ta male katechismus (1768): Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia
očitnega
- ozhitnega
  Ta male katechismus (1768): ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater

očitni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe

ozhitni

Branja, inu evangeliumi (1777):	v' tempel moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en ozhitni greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu je toku ſam per ſebi
Branja, inu evangeliumi (1777):	tednu poſtim : jeſt dajem deſſetino od uſſiga , kar imam. Ta ozhitni greſhnik pak je od delezh ſtal, ter ni othuv ne
Branja, inu evangeliumi (1777):	koker drugi ludje : reswojniki, krivizhni, presheshniki, koker lih tudi ta ozhitni greshnik. Jeſt ſe dvakrat v' tednu poſtim : jeſt dajem deſſetino

očitnih

ozhitnih

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enim isvelizhanſkim ſtraham, inu s'poterplęnjam. I. Dęjl. Od vſęh ozhitnih ſodbâ ſe meni obena hujſhi ne sdy, kakor una, katero
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na njega vſelej poſtaviti, inu slaſti sdaj ob zhaſsi tęh ozhitnih molitu, katęre ſe po zęlim kerſhanſkim ſvęjti dershę? Naſha dolshnóſt

očitno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in po godu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tedej bo tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je šlo od rok do rok, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer

očito

Razne dela (1870):	serdito, Stisnjena pest je pripravljena v boj, Glavo Meduzino gledam očito, Vražnika svôga priskuten roj. Ali dovoljim besede mu slavo? Komaj
Razne dela (1870):	Izid ti bo enak nespametnik, In praznih del plačilo vsim očito. Prejemi to, in hodi um ti tik! Mi drugi pak
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	A nič ni tako prikrito, da bi ne bilo kdaj očito! Ta prislovica je obveljala tudi tu. Dober mesec dni pozneje
Dva adjunkta (1888):	bo v nedeljo po — Vašem mnenji — že vse jasno, vse očito? « »V nedeljo — dà, a danes, jutri se mora molčati! « »Dobro
Rošlin in Vrjanko (1889):	Kakó pa je mislil o Bógu — to smo že čuli. Očito je tudi, da mu je oni fatalistični materija lizem, ki
Od pluga do krone (1891):	kosilu drugega, kaj pri večerji in kaj pri zajutrku, nego očito zbadanje, ki se je kazalo povsod, kjer je bilo količkaj
Abadon (1893):	daljši, nego se tukaj čita, ker je Samorad na to očito priporočanje kosmatega materijalizma in golega egojizma trdil marsikatero nasprotno misel
Zadnji gospod Kamenski (1898):	Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito. Moj oče je takrat slonel pri bližnjem potoku in slišal
Zadnji gospod Kamenski (1898):	IX. Nič ni tako skrito, Da bi kedaj ne bilo očito. Nar. pregovor. Leta 1474. je bila slaba letina. Kobilice so

▶ očiten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

javen; SSKJ

očitna
- ozhitna
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſklenjeno, de ſe bo vſako léto meſza Kimovza v Ljubljani ozhitna rasſtava sa domazhe ſadje napravIjala; od ktere bomo v ſvojim
očitne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo

očitno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki

▶ očitno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najočitnejeprislov, splošni, presežnik
- najočitneje
  Občno vzgojeslovje (1887): Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v
očitnejeprislov, splošni, primernik
- očitniše
  Stelja in gnoj (1875): ni treba za gnojenje travnikov. Resnica teh besed se toliko očitniše razodeva, kolikor više iz gorke globočine na mrzlejše greš. Kolikor

očitnoprislov, splošni, nedoločeno

očitno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ima nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gré”. Rajni fajmošter Vertovc so se za njegovo čast že očitno potegnili, pa še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dní spis na svetlo dal— se vé pa da ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dá spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj druga pot očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva
Oče naš (1885):	žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor

očito

Nemški valpet (1867):	je vendar, da ne bi Blaž Pumpreht zvedel, kaj se očito o njem piše. Blaž Pumpreht pak je preveč realen mož
Razne dela (1870):	naglo zaperla je past? Zdavnej že v duhu sim vidil očito Bližati zgodbo se to grozovito, Studa prevzetno, kervavo pošast. Vonder
Cvet in sad (1877):	z dobrotno prizanašljivostjo hodi za nami. Sicer pa se moramo očito izpovedati, da mi zasebno ne verujemo niti prvi niti drugi
Žrtva ljubosumnosti (1884):	prihaja črna, in ves život je trd. Tukaj se pač očito vidi, kako deluje strah na otroke. Bog jo reši muke
Dva adjunkta (1888):	v ozadji je bil zazrl znano lice iz stolnega mesta, očito dobrega prijatelja, in hitel je tja. »Oj, gospod Rus, Vi
Abadon (1893):	da sem bil tisti usodni večer najprej skrivaj in potlej očito pri ženitovanji, dasi ni v preiskavi čisto nič pojasnjeno, kako
Očetov greh (1894):	komaj petnajst ali šestnajst let in je na prvi pogled očito hčerka gospodova; druga pa je morda za polovico starejša in
Lepi Tonček (1895):	je Marjetica sodila, da je sestra Tončkova ali vsaj sorodnica. Očito ji je bilo précej, da ima za »svetnikom« največ oblasti
Slučaji usode (1897):	kadar je silila prilika, da bi občevali med seboj, nista očito pokazali te mejsobne nenaklonjenosti. A danes jo je Malvina že

ozhitno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim. “ — Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla, ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér

ozhitnu

Ta male katechismus (1768):	she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred
Ta male katechismus (1768):	nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh

▶ očividen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očiten; [sskj]

očividna
- očevidna
  Blagomir puščavnik (1853): za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških

▶ očividno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očividno

očevidno

Robinson mlajši (1849):	ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi
Fizika (1869):	je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in
Fizika (1869):	in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne

očividno

Aritmetika za učiteljišča (1885):	čez nekaj časa plačati, takój izplača; v tem slučaji mu očividno ne bode treba plačati vsega, kar je dolžan, nego plačal
Tiun - Lin (1891):	otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj

▶ očka samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očka

očka
Blagomir puščavnik (1853): odmerlo na zemlji, od kar ni mojega Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na

ozhka

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je vshę ręſs, — Jak. Sakaj tedej ozhejo odlaſhati ? Glash. Nesamerite ozhka; meni ſe sdy, de ſmo ſe malu sirali , kar imę
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Glash. Ozhka, bolſhi bi blo, kè bi ſe obluba po dnęvi naprej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jeſt bom po vaſho mamko piſal.Al ozhem? Nęshka. ( Le , le, ozhka! Matizh. ( Shush. Jeſt jo bom k'meni vsęl — jo bom

▶ očrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

očrnil
- pozhernil
  Genovefa (1841): vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam

▶ od okrajšava ↘ goo300k, IMP

od.

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr. Amen
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr. Amen ? Od. De bi le nam taku godilu, kokor ſmo proſsili Pr.
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Pr. Kdo bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja ! ne
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi bi
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od.

▶ odbegniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odbegnil
- odbegnol
  Robinson mlajši (1849): polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od radosti kakor brez sebe mu je okoli vratu

▶ odbit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odbitem
- odbitim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno

▶ odborništvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odborništva
- odborstva
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori

▶ odborstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odbor; kontekst

odborsto

odborstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje

▶ odbran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odbrane
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen
odbranih
- odbraneh
  Kuharske Bukve (1799): kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj

▶ odcediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odcedi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en dan na pomarančno cvetje deni; potlej ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poliču vode tako dolgo, da voda žlezasta postane, potem vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X.
Zoologija (1875):	se iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01

odzedi
Kuharske Bukve (1799): zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke

ozedi

Kuharske Bukve (1799):	perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh
Kuharske Bukve (1799):	vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe

odcediti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mu mora iz vratne žile pušati, in dober maselc kervi odcediti. Potem se 2 pesti gamilc v poliču vode prekuhate, kuhovina
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je narprej treba vratno žilo narezati in pol libre kervi odcediti; potem se bolni kozi vsake dve uri enkrat en lot
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora konju na vratu pušati in mu 2 libri kervi odcediti. Potlej je treba oteklino naglo ognojiti in predreti. Ognoji se

odzediti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu korejnovu ſęme v'gnojenzo namozhiti, inu kader kav poshene, odzediti, v'luſtni ſenzi
Kuharske Bukve (1799):	napne inu bęle pęne ſturí, ſe na ſito dęne sa odzędíti. Sa polivanje ſe dęne v' kosi na sherjavzo kiſla ſmętana

▶ odcveteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odcvetela
- odzvetla
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v'

▶ oddahniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oddahne

Stric Tomaž (1853):	tudi naglo eno za drugo zverne in si potem nekoliko oddahne, se zahvali in reče: „Bog ti poplati, draga gospodična! “ „Ne
Roza Jelodvorska (1855):	in jutri bo prišlo mnogo gostov«. Zdaj se Roza zopet oddahne. Strašimir jo je vidil vso prestrašeno, pa mislil si je
Valenštajn (1866):	stope v polkrog. ) Tovarši, vrzimo na konja brzdó, Naj srce oddáhne se v bôji! Šumí živénije, vre še gorkó, Na noge
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kaj pa Sira? Vsa spehana priteče v sobo, se malo oddahne in seree si okrepča s kratko molitvijo ter zopet k

oddahnejo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se malo oddáhnejo. Ko se spočíjejo, jo Rikard, ki svojiga gospoda tudi v

oddahnil

Jerica (1859):	rečí le po verhu opomnili. Učitelj si je pa veselo oddahnil, ko je zopet farno poslopje za petami imel. Tega in
Vetrogončič (1860):	ker konec je dolgih popisov. Preden si je pa Janez oddahnil, in komaj je konjem ovsa podsul in jim podkve pogledal
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	še bolj, tako drago prodal. Pavliha si je pa sedaj oddahnil; več se mu ni bilo kukca bati. Samega veselja ni
Gostačeva hči (1891):	misli so se mu podile po glavi. Globoko se je oddahnil, ko je stopila v sobo žena, vrnivša se od pogreba
Gospa s pristave (1894):	da bi smel priti Ambrosio domov. Barnaba se je vidno oddahnil, ko je videl, da je vitez Bernardo pisal jako previdno
Dve svatbi (1895):	in se mu je najstarejši sin vrnil domov od vojakov, oddahnil se je Možina, rekoč: »No, hvala Bogu, sedaj me bo
Kotanjska elita (1898):	solnčni žarek v sobo skoz droben presledek temnega zastora. In oddahnil se je. Odprl je vrata v Pavlovičevo sobo; tedaj pa
Kotanjska elita (1898):	poštenih in nepopačenost Slovencev varujočih listov! « Gospod Juri se je oddahnil in pogledal po strani brhko natakarico, ki je bila ravno
Gojko Knafeljc (1899):	pepel! .. Potem se je bil vrnil v prvo sobo, se oddahnil, slekel ter legel na divan, ugasivši luč. Dolgo ni mogel

oddahnila
- odahnila
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Komaj sta se, v Ljubljano pridši, nekoliko od dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem
- oddahnila
  Tiun - Lin (1891): odseval požar in mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel
oddahniti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſtopila ; ni bilo mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob

▶ oddaljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oddaljen

Blagomir puščavnik (1853):	zemlji živeti, bi rad v molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav in Bogomila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne smé za
Astronomija (1869):	premerov. Ker je pa mesec le za 30 zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence v tej
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pride. Logar je bil še kakih 50 korakov od njih oddaljen in je šel naravnost proti njih skrivališču. Tone je logarja

oddaljena

Astronomija (1869):	enem koncu osi, kjer je 21,030.055 geografijskih milj od solnca oddaljena, to se zgodi dne 2. julija. To mesto imenujemo toraj
Astronomija (1869):	proti večeru, se zove na levo od večera za 90° oddaljena obzorova točka H poldan ali jug, točka H' tej nasprotna
Astronomija (1869):	ker je ta dan le za 20,334.825 milj od solnca oddaljena. Iz obeh teh daljav najdena srednja solnčna daljava je toraj

oddaljene

Astronomija (1869):	Visokost stolpa je premajhena in je brez upliva na zeló oddaljene reči — ona nam ne širi našega obzora. Da je pa
Astronomija (1869):	To isto velja o zemlji gledé na neizmerno od nje oddaljene zvezde. Polomér zemeljski oc v pod. 26. je v priméru

oddaljenem
Fizika (1869): elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno

oddaljeni

Fizika (1869):	so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni
Občno vzgojeslovje (1887):	tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči se ob

udaljeni
Fizika (1869): ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti

oddaljenih
- oddaljenih
  Gozdovnik (1898): je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel kar nič razznati. Vse drugače pa
- oddalnjih
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega tega bogastva, je bil

oddaljeno

Astronomija (1869):	ravno nasprotnej strani obzora, t. j. za 180" od vzhodišča oddaljeno, pa, večer ali zahodišče. Če obrnemo oko od jutra proti
Astronomija (1869):	To mesto je od severnega tečaja skoro za 40 stopinj oddaljeno, t.j. skoro v tistej legi, kakor kraj okrog Franko-Broda in
Fizika (1869):	na njenem površju je tedaj od središča privlačnosti toliko oddaljeno, kolik je polomér zemlje r in se tam privlači z
Gozdovnik (1898):	na desni od njega in jaz na levi, dva čevlja oddaljeno, prav pri tleh in jaz stavim kaj, da poležuha zadenemo
Lohengrin (1898):	desni stolp na pomolih z odprtim oknom. Petje, s prva oddaljeno, se bliža. Sredi pesni se vrata odpro, na desni vnidejo

▶ oddaljiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oddalji

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	mu je odvalila raz dušo in serce, ko se logar oddalji iz usodepolnega mesta, in urnih korakov zgine v grmovji, iz
Gozdovnik (1898):	na Bivoljezeru, da z njim skupaj trči. « Ko se Mešanik oddalji, reče Antilopi: »Črnotič je ranjen; ne more jahati. Peljal pa
Lohengrin (1898):	uprši na Ortrudo, ki pred njim ostrmi). Strahotna žena ti, oddalji se! Ne zmagaš tu nikdár! — (prijazno Elzi) Jaz prašam te

oddaljil
Gozdovnik (1898): korak, s kterim je izdal vso namero, zakaj se je oddaljil od tabora. Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa
oddaljimo
- oddaljimo
  Fizika (1869): tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno zmožnost, s ktero
- udaljimo
  Fizika (1869): moč teže pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so

oddaljiti

udaliti

Fizika (1869):	tedaj taka telesa, kterih delki si prizadevajo vedno bolj dalječ udaliti se eden od drugega. Ta njihova lastnost pripisuje se posebnej
Fizika (1869):	na puški vetrovki. Zavolj prizadevanja zračnih delov, vedno bolj daleč udaliti se drug od drugega, raztrosil bi se zrak v brezkončni
Fizika (1869):	bi se dotikali. Tem več pokazujejo prizadevanje, se vedno dalje udaliti eden od drugega, kakor to zaznamujejo strele v Pod. 98.

▶ oddelek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oddelek
- oddelk
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so pred veliko leti osnovali

oddelkih

Fizika (1869):	kakemu telesu podeliti popolnoma enakošno gibanje, tako da v enakih oddelkih časa prehodi enake prostore, zamore nam to gibanje opravljati imenitno
Mineralogija in geognozija (1871):	razmeri z druzimi. Minerali se nam tedaj kažejo v dveh oddelkih ali skupkih, ki se med seboj dobro ločita. Nekoliko jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	uprave od zdolej do zgorej, mi daje priliko, o vseh oddelkih politične uprave in o dotičnih razmerah govoriti. Te pravice po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	je čestito vredništvo „Slov. učitelja” v svojem listu v posamesnih oddelkih priobčevano „občno zgodovino” v posebni knjižici, 6 pol obsegajoči, na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	leta tudi knjižico: „Wanderungen durch Montenegro”, v kateri v 6 oddelkih na 97 stranéh prav mično opisuje deželo in narod v

oddelkom
Roza Jelodvorska (1855): Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice

▶ oddeliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oddeliti
- odeliti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2

▶ oddihovati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oddihoval

odihvov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	so she zhalesne zhele okveli mene nabili dasemse jes kvma odihvov.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv mene sveshajo takv terdv da sem se jas kvmei odihvov noi mene takv svesana

▶ oddržati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

odvračati; nemško-slovenski slovar

oddržati

oddershati

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	erznuvati, ne kopati bres velike ſile, od nezhiſtoſti, velikiga ſpaina oddershati. Velkeh ſkerbi, inu globokeh miſel ſe varvati, kir Sonze v'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gorku dershati, inu od obilnu teſtine, inu piazhe (koker vſselej) oddershati: poſębnu ſo ſhkodlive mersle ſpishe: koker ribe, mlęku; pa nuzne

▶ odebeleti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odebeli
- odebeli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bolje, ker se živina po njih ne le dobro spita (odebelí), temuč tudi dobro molze. Vendar ni vse eno: koliko naj
- udebeli
  Botanika (1875): podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom še bolj udebeli in mnogo močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od

▶ odetelj samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oblačilo; Pleteršnik

odetelj
Robinson mlajši (1849): volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude
odetelji
- odeteli
  Robinson mlajši (1849): so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero

▶ odgnati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odgnala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo

odgnali
Kmetijske in rokodelske novice (1844): žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni

odgnalo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele popke
Zlata Vas (1850):	ne bilo zgodilo. Sicer se je hudo vreme z zvonjenjem odgnalo, zdej je pa to prepovedano, ker velika gospoda nima clo
Sveti večer (1866):	hiši bila, tako je bilo sedaj veselje. Nepričakovano veselje je odgnalo otožnost, kakor prežene vzhajajoče solnce nočno temoto. Še le zdaj

odgnati

Genovefa (1841):	po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de ſo jo sa nekoliko zhaſa k nji ſpuſtili. Pa
Viljem Tell (1862):	hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo.

odžene

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ure va-nj puhtí. Ta napeto vime sčasama omečí in prisad odžene. Razun tega je tudi prav dobro, če se v to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ozheta ! — J. Demſher. Toča in copernice. (Konec. ) Streljanje pa gotovo odžene točo? — Naš cerkovnik hude ure nikdar ne zgreši, temuč serčno

odženeš
- odsheneſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo

odženi

odsheni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ipſum. Premagei ſam ſebe, Premagei tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od ſebe tu ponozhnu obyskaine, odlozhi ſe delezh od greſhne
Branja, inu evangeliumi (1777):	nam dadejli, videjozhe, inu navidejozhe ſovrashnike odverni: vſe hude shele odsheni, sdravu vreme, inu dobro lejtno nam dej: naſhim perjatlam, inu

odſheni

Ta male katechismus (1768):	Gospud! letu prebivanje, ter uſſe ſaleſe tega sovraſhneka delezh prezh odſheni; tvoji sveti Angelzi imajo tukej prebivati, katiri nas
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader bosh mene v' skushnavi, inu pregreshni navarnoſti ſamirkal, o! odſheni takrat delezh od mojega serza uſſe hude naspodobne misle, inu

▶ odgojitelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgojitelj; [sskj]

odgojitelja
- odgojitela
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): so? Otroci se jočejo, kér so zgubili svojiga očeta in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika

▶ odgojiteljica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgojiteljica; [sskj]

odgojiteljico
- odgojivnico
  Stric Tomaž (1853): za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar hočeš odgojivnico napraviti“, jo vpraša šaljivo mati, „jih pa saj tudi ne

▶ odgovor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odgovor

Ta male katechismus (1768):	okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — —
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	župan in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nami z našimi otroci? Kaj početi vendar v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo zemljo siliti, da več rodí
Tiun - Lin (1891):	odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in čoln zdrči v
Gozdovnik (1898):	hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih
Gozdovnik (1898):	nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti na svoje vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je

odgovora

odgovor
Fizika (1869): in odkod vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo

odgovora

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe ſpet h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tako sicer, de za to nikomur razun svoji vésti ni odgovora dolžán. To je, kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca po druzih gledala
Deborah (1883):	duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je? Nobenega odgovora. O ti moj Bog, mislil sem in z glavo odkimal
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa
Občno vzgojeslovje (1887):	Vprašanje po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej
Tiun - Lin (1891):	preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro

odgovori

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad. Kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam

odgovorom

odgovoram

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na njegovo govorjenje, vſak ſe zhudi njegovi modroſti ino njegovim odgovoram. Njegova mati, ki je bila savoljo njega v' veliki ſkerbi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Daj mi piti! “ Shena ſe je savsela nad tem prijasnim odgovoram. „Od kod je to,“ mu rezhe, „de me tí piti

odgovorom
Ferdinand (1884): kar veš in znaš; mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem

odgovoru

Napake slovenskega pisanja (1858):	in če je krajši rodivnik, bolj se nekaj pogreša v odgovoru. V tacih primerah se govorí na dva načina: deva se
Sosedov sin (1868):	Štefanu veselo upanje, ki se mu je po tem dekličinem odgovoru zasvetilo, izpodrine druga temna misel, m pozábeljši sam sebe s
Mahmud (1870):	Allah«in njegov prorok Mohamed. « Vse se je smijalo dovtipnemu odgovoru. »Rad bi vendar zvedel za tvoj rojstni kraj,« povzame oče
In vendar —! (1878):	pozneje. »In vendar, vendar se oženiš«! Tako berem v tvojem odgovoru in prav gorko čutim ironijo tvojih besed. Tvoj list mi
Milko Vogrin (1883):	dobra moč brez službe državne. Gospod minister se je umikal odgovoru, — hočem Vani odkrito govoriti,“ opazi pri teh besedah grofinja, — „a
Mačeha (1883):	Toda bilo je zastonj. Elza je ostala pri svojem prvem odgovoru, da se namreč še noče omožiti, češ, da je premlada
Najmlajši mojster (1896):	svojo hišo na hrbtu. « Mlada žena se je nasmejala duhovitemu odgovoru in vstajaje s stola podala jetniku roko, rekoč: »Hôdi za
Slučaji usode (1897):	mojega odgovora na svoje pismo? Kaj vam nisem v tem odgovoru dosti jasno povedal svoje mnenje? — Ki je bilo čisto krivo
Kotanjska elita (1898):	bil tako prej ali pozneje zapustil, sodeč po neusmiljenem brzojavnem odgovoru. »Hvaležen mi bode, ker sem mu prihitela naproti! — Bog ve

▶ odgovoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odgovori

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako
Zlata Vas (1850):	stanuje nek gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker sim s svojimi očmi vidil, zamorem le z besedo
Stric Tomaž (1853):	Enega dne jo tudi vpraša, kako ji je ime? „Evangelina“, odgovori „akoravno me ata in vsi drugi le Eva kličejo. Kako
Stric Tomaž (1853):	maram, ni za nobeno rabo več, za mene posebno ne“, odgovori Halaj krohotaje se. „Tedaj je res nočete? “ „Za noben groš
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	darovom za življenje. « »Tù je, tù v tej sveti uri«, odgovori angelj in pokaže v kot. In ondi, kjer je med
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne dá igrati s seboj. ” „O kar se tega tiče,” odgovori stražar, „sva pa oba v eni zanj ki. (Korvin obledí
Mlinar in njegova hči (1867):	bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič. ) Kje si bila? Micka. Saj ste mi rekli, ker

odgovorij
Sacrum promptuarium (1695): karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla

odgovorj

Sacrum promptuarium (1695):	ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik
Sacrum promptuarium (1695):	eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore ſam
Sacrum promptuarium (1695):	bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu
Sacrum promptuarium (1695):	almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak
Sacrum promptuarium (1695):	petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu

odgovory

Kratkozhasne uganke (1788):	sonze sęje; pak desk gre. Môsh nji is eno drugo odgovory: Malen męle bres vode. Zhe nimash, tok ſhelish: zhe imash
Abecedika ali Plateltof (1789):	k' Bogu molili, je praſhal, pokaj to delajo? njemu ſe odgovory: dokler Bug je Stvarnik, inu ohrauik vſih rezhy. To ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ta hudoba, katęra je tebe poſędla? Jeſt męjnim, de ne, odgovory ta bolnik. Jeſt ſim gledal na moj dobizhik, kakor en
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ta bolni ne ſliſhi. Kaj to pomęjni, ſe jim odgovory, taku tedaj bolnik ne vęj, de s'njim taku nevarnu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	podoba, inu muſhter tiga sadershanja tvojih Farmanov? Ah Bog hotel, odgovory eden ſkoraj sa vſe tę druge duhovne paſtirje, Bóg hotel

odgovorijo

odgovore

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam
Zlata Vas (1848):	in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi
Zlata Vas (1850):	in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi
Zeleni listi (1896):	boste videli in slišali kako se bo Ljuboslava veselila«. »Ne«, odgovore otroci, »naši stariši so rekli, da moramo takoj oditi, da

odgovorijo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Namest mene mu zdaj častitlivi gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod! Znano mi je, de malo kje tako

odgovoril

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril, inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rekli: Sakaj v' pèrglihah k' njim govoriſh? 11. On je odgovóril, inu je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	imá priti, ali eniga drugiga zhakamo? 4. Inu Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu je djal k' njemu: Isloshi nam letó pèrgliho. 16.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi mi pomagal v' jesero
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo
Genovefa (1841):	in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko zhaſa bolna
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je, Šilo? « ga poprašata oba. »Ne vém! « jima je kratko odgovoril. »Prišel je Meziborčan in prinesel pismo od kralja. Kaj bo

odgovoriu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	meum non eſt de hoc mundo. Joan. 18. JESUS je odgovoriu: moju kraleſtvu ni od tiga ſveita. Chriſtus je biu obdoushen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtuſa praſhou, ali je on en kral? je Chriſtus nemu odgovoriu: ti ja govoriſh, de ſim jes en kral, inu je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Pilatush poun sazhudeina perſilen biu nega opominat, de bi ſe odgovoriu, kyr je h nemu reku: Non reſpondes quidquam ad ea
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	le ti en Kral tih Judou? on pa je nemu odgovoriu: ti ja govoriſh. Marc. 15. Na leta Chriſtuſou odgovor je

odgovoruv

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv
Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu Simon Petrus: Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler
Branja, inu evangeliumi (1777):	jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej
Branja, inu evangeliumi (1777):	djal k' JEsuſu: Odkod ſi ti ? JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli
Branja, inu evangeliumi (1777):	oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi

odgovuril
Sacrum promptuarium (1695): zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum

odguvoril

Biblia (1584):	Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu je djal: GOSPVD, Aku ſi ti, taku vkashi, de
Biblia (1584):	djali: Sakaj ti k'nym govoriſh ſkusi priglihe? On je odguvoril inu je djal: Vam je danu, de vy tiga Krajleſtva
Biblia (1584):	Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril inu je k'nym djal: Tiga Zhloveka Syn je ta
Biblia (1584):	Vy pak, kaj pravite, gdu ſim jeſt? Simon Peter je odguvoril, inu je djal: Ti ſi Criſtus, tiga shiviga Boga ſyn
Biblia (1584):	Ti ſi Criſtus, tiga shiviga Boga ſyn. Inu Iesus je odguvoril inu je djal k'njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou
Biblia (1584):	bi en zajhen od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal: Svezhera pravite vy: Bo en lép dan, sakaj
Biblia (1584):	Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal: Isloshi nam leto prigliho. Iesus
Biblia (1584):	padla, inu je djala: GOSPVD, pomagaj meni. On je pak odguvoril inu djal: Nej lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame
Biblia (1584):	teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej: O Shena, tvoja Vera

odgovorila

Genovefa (1841):	to obléko dobili? ” — „Ljubi Bóg mi jo je dal! ” je odgovorila Genovefa. ” „Jelite, ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja
Genovefa (1841):	O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila
Oče naš (1854):	ne more pustiti. “ „Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila tako zdrava
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in da je njen oče res v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da je moj dragi oče v tem bil
Oče naš (1885):	doživela. Barba, kakó ti je pri srcu? “ „Dobro, Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem
Oče naš (1885):	ne more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila tako zdrava

odgovorili

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu saminje viditi. 39.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko odgovorili, da se Oni sami s Slovenci vred radujejo, in le
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	z drugim prijatelami domovine se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri bi vam kvasal, ako v soseski ogenj vidi: Jez
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	to imate pa pràv”” — so nekteri bolj umni izmed njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér so jih
Oče naš (1854):	upati! Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo

odguvorili
Biblia (1584): ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od

odgovorilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker se mu je odgovorilo po njegovi veri, njima pove, kaj ga je spravilo pod

odgovorim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na to vprašanje Vam odgovorim, da se je pri nas krompirja obilno perdelalo, in to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	splazil. — Na njegovo vprašanje : ali sim volján noter iti? mu odgovorim: zakaj ne, skoz velke vrata. On pa me prime za
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Vse to vam prav dam”, mu odgovorim; „saj sam nikoljko takih poznam. Zato pa pravim, kakor per
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje odgovorim, de je vse, kar je tukej čez mene govoril, sama

odgovorimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kantonske zaloge ne znese več, ko 50 goldinarjev. Na to odgovorimo: Večidel po vsih soseskih, naj bodo še takó revne, se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	to reč razlaga? bo morebiti kdo vprašal. Na to vprašanje odgovorimo letó: Kakor se kaže, bojo letas Novíce veliko novih prejemnikov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar

odgovoriš

odgovoriš
Kmetijske in rokodelske novice (1844): de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim

odgovoriſh

Pozhétki gramatike (1811):	najdem, praſham: qui est-ce qui est sage? Kdo je vumen? Odgovoriſh, otrok; glej ta je imenváven glagola est, je. Le lièvre
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſtane, ſtopi v' ſredo, ino rezhe Jesuſu: „Kaj nizh ne odgovoriſh k' vſimu temu? “ Jesuſ je le molzhal. Véliki duhoven ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ali ne ſliſhiſh, kaj vſiga te toshijo? Kaj nizh ne odgovoriſh? “ Jesuſ pa je le molzhal, de ſe je ſodnik ſam

odgovorita

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	I zakaj pa ravno vsakemu 10 gld.? “ vpraša kmet. „Glejte,“ odgovorita mladenča: „Imava doma še enega mlajšega brata, ki je že

odgovoriti

odgovorit
Sacrum promptuarium (1695): ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta

odgovoriti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki jo je v serci občutil. Na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče , moram na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih učenih glav, ampak tudi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	velike storjene krivice popravim? “ „Na to vprašanje je zdaj lahko odgovoriti“, reče Bertrand, „ker ljubi Bog je že vse dobro naredil
Stric Tomaž (1853):	bil nad temi besedami videzno osupnjen in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno
Botanika (1875):	se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko. V §. 211. kemije je

▶ odgristi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odgrizli
- odgrisli
  Sacrum promptuarium (1695): podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio

▶ odgrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odgrne

Moč ljubezni (1865):	prsi mladenčeve, da se v novo raduje svojega življenja. Ljubezen odgrne gosto mreno, s ktero ga je obdal surovi svet, in
Cvet in sad (1877):	v hišo in prepričavši se, da skope snahe nij blizu, odgrne iz prta na mizi ležeči hleb in ga silen kos
Žrtva ljubosumnosti (1884):	odklene duri ter stopi v sobo. A tú se jej odgrne strašen prizor: Na postelji leži Vida — mrtva in vsa okrvavljena
Žrtva ljubosumnosti (1884):	kjer jo bila Grozdanka nocój ubila šipo na oknu. Tú odgrne zastor, in glej strašno prikazen: Vekoslav je sedel pri mizi
Šaljivi Slovenec (1884):	cela vas vé to. « — »Pa poglejte sem! « velí cesar in odgrne svojo zgornjo suknjo, »pogledite ta trak in te rede na
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	Naj živi, dokler mu se od druge straní kedaj ne odgrne žalostná resnica, v njegovem spominu neomadeževana podoba očetova. Vse svoje
Slovenski svetec in učitelj (1886):	in jo dene precèj visoko nad ogenj, s katerega prej odgrne vse utrinke in večje nezgorelo oglje, tako da je bila
Vinjete (1899):	vsaka poteza premišljena in skrbno izklesana ... A tu vam kdo odgrne svojo nepokojno, razkosano dušo, in pred vami se premikajo črne
Vinjete (1899):	neprestano v njem: – »Odkod je prišlo to? Kedaj se zastor odgrne? « O nji sami pa ni zinil besedice. Razmotrival je zagonetno

odgrnili
- odgernili
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ni bilo goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob kratkim odgernili, in sraſtla je, de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh

▶ odhod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odhod

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo bila, temuzh en odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu
Oče naš (1854):	Ménart in Barba sta se urno za odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel in ju je prijazno pozdravil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod pride ravno neki gospodar naproti, ter jima začne hvaliti in
Ferdinand (1884):	precej skupaj odriniti. Saj si pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand res zboli za kozami, bi li ne
Oče naš (1885):	tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova sinova sta imela do večera hišo varovati in

odhoda

Blagomir puščavnik (1853):	skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko
Ferdinand (1884):	Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu

odhodom
- odhodam
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v kazini, ktériga so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino
- odhodom
  Stric Tomaž (1853): jo pelje k Ivanu, da bi se ž njim pred odhodom še zadnjikrat poslovila.
  Ferdinand (1884): Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter.
odhodu
Sveta grofinja Genofefa (1857): je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan ſtregel

▶ odid samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odhod; kontekst

odidom

odidam

Divica Orleanska (1848):	Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel
Divica Orleanska (1848):	odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne po kneževsko, Previdil še

▶ oditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odide

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino kmalo se
Divica Orleanska (1848):	naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni
Divica Orleanska (1848):	zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za ljubezen dolgo! (Odíde. )
Viljem Tell (1862):	naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo trka
Viljem Tell (1862):	utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride
Čas je zlato (1864):	meni v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda stermo za njim.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in kaj, da mi na zadnje brez vsega slovesa ne odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni je mlad človek, ki je namenjen
Revček Andrejček (1891):	jaz mislim, da tako, kakor je sedaj, mora prav biti! (Odide na desno. ) Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi
Revček Andrejček (1891):	Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide po sredi. ) Ti strela ti, kako sem ga držal! Matija

otide

Deborah (1883):	otide. ) Žena (se vrne). Ne vidim je, kde je? Deborah! (Otide v pregrajo, iz katere stopi Abraham. ) Štirnajsti prizor. Prejšnji. Abraham
Deborah (1883):	vrne). Spi! (Solze skriva. ) Srcé, ne pokaj! Dragi! vzemi me! (Otide. Veter zabuči. ) Dvanajsti prizor. Učitelj. Berič. Jakob. Dva kmeta s
Deborah (1883):	in težav je z otroki. Bog jim zdravje ohrani! (Deček otide. ) Lej nu, naš sosed – in tako nališpan! Drugi prizor. Prejšnja
Deborah (1883):	verovali. Srčnost velja! Kdor se sam ne izgubí, ni izgubljen! (Otide. ) Petnajsti prizor. Promemba. (Polje, stara lipa, zadaj zid z vrati
Deborah (1883):	Oče kliče, z Bogom, ljubi prijatelji! (Zakliče. ) Takoj, takoj, oče! (Otide na desno. )
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	II. Urnih korakov, otide Tone do Volbenkovih. Res je bila stara Reza še pokonci
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	In s temi besedami otide klepetulja, berzih korakov dalje, nezapazivši, da se je Katarina bleda
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ne smemo ne trenotka zamuditi! " Katarina pa med tem, ko otide sodnik, da pripravi voz in stražnike, da se urno odpeljejo
Tiun - Lin (1891):	se zahvali, zajedno pa namigne svojemu sinu, ki koj nato otide. Gostilničar odpre malo izbo in mi dva stopiva noter. Bila

odidejo

Divica Orleanska (1848):	Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti
Stric Tomaž (1853):	žganja kolikor ga piti hoče! “ Z velikim vpitjem in vrišem odidejo preganjavci na lov. Kasi in Emelina, ki ste že med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In
Valenštajn (1866):	živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan
Revček Andrejček (1891):	svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje

otido

Deborah (1883):	kaj bo z nami! Abraham. To je v blagost. (Vsi otidó razen učitelja. ) Učitelj (plašno se po koteh ozira, roké pred
Deborah (1883):	Da rod ubežni na zahod odnese. (Vsi vstanejo in počasi otido; Deborah ostane. ) Ruben. Deborah, pojdi! Al ne pojdeš? Čutim, Ah

odidem

Zeleni listi (1896):	pobožna mati, »ljubi Bogek je tu in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek moj, ljubi Bogek ostane pri tebi«. S
Gozdovnik (1898):	res, to nisem todi varen ni trenotka več. Dovolite, da odidem! « Rekši odpre duri, preden mu je mogla braniti ter izgine

odidemo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kaj boljiga *), proſimo ga, naj nam pové, de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v

odideta

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gre s' njim Abel nedólshni. Kedar she doſti od ſtarſhev odideta, pa sgrábi Kajn Abelna, ſvojiga brata, ino ga ubije. — Vidite
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča
Stric Tomaž (1853):	prelomiti. „Sovražim ga! “ pravi Legre sam pri sebi, ko ponj odideta, „s celega serca ga sovražim, pa zavolj česa? zato ker
Viljem Tell (1862):	Tell. Jaz ne. Prav lovec si pomaga sam. (Dečka odideta. ) Hedviga. Začela rano streljati sta dečka. Tell. Učí se rano
Valenštajn (1866):	Sicer bi stari sumil — Grofinja. Prazna skrb! (Ilo i Trčka odideta. ) Tretiji nastop. Grofinja Trčkina. Maks Pikolomini. Maks (bojazljivo pogleda v
Valenštajn (1866):	nameri slepej, temno vládnej. Ilo. Poslušaj ga sedaj, potem provdari. (Odideta). Četrti nastop. Valenštajn (govori sam s seboj). Je-li mogoče? Najman
Ultra! (1867):	hribe in doline. Pojdi, sestra, tebi imam še nekaj povedati. (odideta. ) Deveti nastop. Zalka. Vilko. Zalka. Hvala Bogu! Gospod še čaka
Pripovedke za mladino (1887):	bi si midva enkrat ne privoščila prav veselega dneva! ” Skupaj odideta na goro, in ker je jasen dan, ostaneta tam do

odideti
Valenštajn (1866): pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj

oditi

Divica Orleanska (1848):	žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice
Mlinar in njegova hči (1867):	Ven me vleče. (Urno vzame piščalko s stene ter hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne privoši nikomur veselja
Revček Andrejček (1891):	ne zamerite, tast, midva imava še daleč, domu in kar oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata
Revček Andrejček (1891):	drevo pred viharjem, sicer pojde vse na drobno. (Hoče polagoma oditi. )
Zeleni listi (1896):	Ne«, odgovore otroci, »naši stariši so rekli, da moramo takoj oditi, da bi kdo ne mislil, da bi radi kakega povračila
Zeleni listi (1896):	sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati zastopi pot in mu reče: »Kam
Gozdovnik (1898):	»Kaj storimo, Fabij? « praša Rdoles. »Grof nam ne sme oditi, oče. « »To je gotovo«, pritrjuje Pepo. »Pokazati mu hočem danes

odšel

odišel

Gozdovnik (1898):	ko bote vzdigali vaš zaklad. « »Je-li govoril z vami? « »Ni. Odišel je, zasel konja, pa odjezdil. « Srditost nad novim begom Kučilovim
Gozdovnik (1898):	je dobil povelje, naj se udeležuje branitnega boja. Preden je odišel k armadi, spravil je v grad Elančovski donno Luiso, svojo
Gozdovnik (1898):	in široko, in če ga hočeš imeti, ti ne bode odišel. Je-li veš, kaj pismo pravi oko za oko, zob za

odšel

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bo Gospod k sebi poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel
Roza Jelodvorska (1855):	po licu polile. — To je bilo dobro, de je ječar odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne pijače, da se ta reč malo pozabi. ” Vojak je odšel in tako storil. „Preden je šel Korvin z fora, je
Revček Andrejček (1891):	veš kaj novega ? Pavle je že ob dveh ponoči ustal, odšel in še ga ni. Nihče ne vé zanj. (Godci godejo

odſhel

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nikolj kuhala ni; ino po tem odjide. Kedar je mosh odſhel, njo ſhe vezhi ſtrah obhaja. „Vendér niſim prav ſtorila, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	míle, Kjér bi ljubjózhe ſèrza ſe ſkleníle. ” „Te míſli, ko odſhèl ſi v hude bôje, Mirú mi níſo dale vezh ſiróti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na meſtu sgorí, ſin je pa komej ognju is hleva odſhel, ali neisrezheno opezhen, je zhes dve uri potém shaloſtno umerl

otišel
Tiun - Lin (1891): nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo

odšla

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bilo, kakor ste povedali”! In Moric, ki mu nobena beseda odšla ni, zdaj pravi: „Že več ko štér leta sim bil
Spisi Krištofa Šmida (1883):	mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je
Zeleni listi (1896):	napravila dobro kupčijo«, reče Marina sama pri sebi, ko je odšla uboga žena. »Ptič je med brati vreden tri krone! Dà

odſhla

Biblia (1584):	kateri ſe nad mano nepohujſha. Kadar ſta pak ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó nad mano pohujſhal. 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha odſhla, je vshe druga

odšle
- odſhle
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle

odšli

odišli
Gozdovnik (1898): toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde k

odšli

Revček Andrejček (1891):	se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta
Revček Andrejček (1891):	gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in
Zeleni listi (1896):	ne mislil, da bi radi kakega povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni
Zeleni listi (1896):	spusti zopet domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete ostati tu

odſhli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odrinejo ſ' ſvojimi oſli proti domu. Komej ſo od meſta odſhli, ukashe Josbef hiſbniku sa njimi hitéti, ino jih savoljo kupe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mi potlej ſvojiga mladiga brata; ino vam bom verjel, in odſhli ſte ſmerti. “ Vdajo ſe v' to, ino ſi pravijo med
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa Jesuſ ſe jim ſpraviti ojſtro sapové. Ko ſo vſi odſhli, gré Jesuſ v' ſtanizo, ki je bil merlizh v' njej

▶ odjenjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ Pleteršnik

odjenjuje

odjenuje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vedno z merzlo vodo poliva. Ako drugi dan bolezin ne odjenuje, se mora iz druge vratne žile zopet en polič kervi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tudi nagleje prihaja. Kedar se število žilobitja manjša, tudi bolezin odjenuje; torej iz žilobitja spoznaš, ali bolezin raste ali odjenuje. Ako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolezin odjenuje; torej iz žilobitja spoznaš, ali bolezin raste ali odjenuje. Ako pa žilobitje nevredjeno postaja in nektere bitja izpadajo, to

▶ od jesenovje predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ IMP

od jesenovja

odjasenovja

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	furt dora je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Sapiknjano an skushan mitel. Usemi jasenouje al per je odjasenovja noi stliezeta teſtte perje svo mehku no seſt venka spreshati

▶ odjezditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odjezdi

Gozdovnik (1898):	išče. « »Konji mojega brata so mladi in čvrsti; ako zdaj odjezdi, bo tamkaj, preden se solnce drugič poniža. Rio Gila se
Gozdovnik (1898):	skoči na konja, prime tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi. Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi. Antilopa je bil

odjezdil

odjesdil
Genovefa (1841): je tedaj koj na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri

odjezdil

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka opomnilo
Gozdovnik (1898):	nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le

odjezdili
Gozdovnik (1898): boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno

▶ odkar veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkar

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ker mu je bil enkrat stric pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo po zaroki povedala, da me je snubil

od kar(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik te družbe. Gosp. Hradecki sicer ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	povzdigniti, je ni, de bi bila v poslednih 60 letih — od kar so namreč podnebja zrak in vodo v več pervin
Blagomir puščavnik (1853):	svetu nimava nič več. Vse nama je odmerlo na zemlji, od kar ni mojega Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je

▶ odklonski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odklonski

odklonji

Fizika (1869):	Brechungswinkel, 137. Kot naklonjen, schiefer W. Kot odbojni, Reflexionswinkel. Kot odklonji, Ablenkungswinkel. Kot oster, spitzer W. Kot ovršni, Scheitelwinkel. Kot pravi
Fizika (1869):	večerni žar. Ableitungsrohr, odvodna cev. Ablenken, odkloniti. Ablenkung, odklon. Ablenkungswinkel, odklonji kot. Abnahme, pojémanje. Absorbiren, vsrkati, sprejeti v se, vpiti. Absorption

▶ odkod zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkod
- od kod(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): kašljati začne, in brez de bi kmet vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz

▶ odkod prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkod

Branja, inu evangeliumi (1777):	hiſho, inu je djal k' JEsuſu: Odkod ſi ti ? JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne
Blagomir puščavnik (1853):	eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel, odkod in kdo da mora biti v svoji krasni vitežki opravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je prišel k nam ta in uni sad, kterega mislimo
Fizika (1869):	ki jih vsak vé, pa ako se poprašamo, zakaj in odkod vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj
Lohengrin (1898):	mi moraš to: Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (polglasno, skoraj
Lohengrin (1898):	me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje

od kod(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo pa grajšinam škoda za njih pravice poverníla

odkodi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhe ſe popraſha : Kako ſe je tu ali tam vnélo ? Od kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer kralj

▶ odkoder veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkoder

odkodar

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa je tako veliko, da ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v

odkoder

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo
Tiun - Lin (1891):	ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu rečem

▶ odkopati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkoplje

od koplje(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

malokadaj rodé, meſiza liſtopada dva dobra zhevlja semljo do korenin od koplje, potém pa k vſazimu drevéſu ſhajtergo zhlovéſhkiga gnoja perpelje

odkopljejo
- odkopajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj
odkoplji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo

▶ odkrhniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkrhne
Ljubite svoje sovražnike! (1899): svetlika na nebu. “ Zopet so korakali čez strmino, kar se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj
odkrhni
- odkerhni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste

▶ odkriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkrij

odkri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši, potem

odkrij

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	si moje Le tiho se vé, — togotil se molčé; Naravnost odkrij zdaj vse želje mi svoje, Kar koli tišalo je kdaj
Lohengrin (1898):	blagi mi! Čuj! kaj te čèm vprašáti! Zdaj mi imé odkrij!

odkrije
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): se mi pa pràv čudno zdi! “ pravi oče, ter se odkrije. „Ljubi Bog, mislim, de mi zopet hočeš dati mojo ženo

odkrijejo

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to
Lohengrin (1898):	rotim te zdaj, Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo

odkrijte

Maria Stuart (1861):	va-nje hudodelnike deržavne Lovite. — Zdaj je vam ugoden čas, Milord! Odkrijte strašno hudodelstvo; Skrivnost še krije hudodelnike. Preiskovavna sodba se odpre
Viljem Tell (1862):	Kaj več o meni bodo kmalo čuli. Ribič. Kaj mislite? Odkrijte brez ovinkov. Tell. Ko bom dovršil, vstane govorica. (Odide. ) Ribič

odkrite
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): bi vi nar srečnejši človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez vas ozdravim. ”

odkril
Gozdovnik (1898): se je bil pri meni človek, ki je ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo
odkrila
Zoologija (1875): dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali
odkrili
Gozdovnik (1898): »Ko bi bili vi zlatovišče odkrili, mogli bi se z vami dogovarjati; ker pa ta pripad

odkriti

Roza Jelodvorska (1855):	mogla dalje zderžati svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in

▶ odkritosrčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkritosrčen
Valenštajn (1866): njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi ti odkritosrčen bil, Do tega ne bi nikdar prišlo bilo, Drugače bi

odkritosrčna

Svetinova Metka (1868):	premisleka sreče, katero ti je sam Bog naklonil. Ti nisi odkritosrčna, prikrivaš mi nekaj, kar pa moram vedeti. Bog ne daj
Milko Vogrin (1883):	več, a da tudi ljubezen do njega ni bila nikdar — odkritosrčna! S to boljo v srci bil je Vogrin potrt, tih
Roka in srce (1883):	pretrgani; obnašanje prisiljeno. Kam je zbežal nekdanji blaženi mir in odkritosrčna, medsebojna zaupnost te rodbine? Še le marquisov prihod je prinesel
Roka in srce (1883):	bi bilo vsako nezaupanje, ktero bi se mu skazalo. Bodi odkritosrčna, Melita, ali se ti dozdeva, da bi tvoj ženin ugodnejši
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Vekoslavova! A povrh se mu je še dozdevalo, da ni odkritosrčna proti njemu njegova lastna žena. Domišljeval si je, da vé
Grajski pisár (1889):	vrsti; zatorej jo vam dam, če jo le hočete! « »Taka odkritosrčna beseda mi je všeč,« je odgovoril pisar. »Nekaj ji boste
Križ na poti (1891):	ostal pri vas za vse življenje! Toda čemú? Bodiva si odkritosrčna. Znano vam je, kakó vas ljubim ...« »Nikar! Ne govorite dalje
Lisjakova hči (1892):	ji poreče on, kateremu je odkrila dušo svojo. Kratka, ali odkritosrčna izpoved ljubljene žene je segla bolniku globoko v srce. Zopet
Signor Giannino (1892):	dobro kuhala in gospodinjila. Nje Simona Jenka je okapljala marsikatera odkritosrčna solza, posvečena speminu nevrednega Italijana. Glasbo je visoko cenila: Minka

odkritosrčni

Občno vzgojeslovje (1887):	je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega
Občno vzgojeslovje (1887):	dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica

odkritosrčnim
Gozdovnik (1898): jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo
odkritosrčno
- odkritoserčno
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja.

▶ odkritosrčno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkritosrčno

odkritoserčno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de ste v 18.
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga
Tine in Jerica (1852):	od otrok posebno tirjala, de so vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila
Stric Tomaž (1853):	čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno lepo in odkritoserčno ravnati znajo. Tako je že tudi večkrat od strani Tomaža
Čas je zlato (1864):	Plačati? Nak milostni kralj, ta tudi ne gré! « reče Lenček, odkritoserčno. »Nar prej je treba, de ga kraljevič Vladimir vidijo, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč

odkritosrčno
Revček Andrejček (1891): Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me prav odkritosrčno ljubi.

▶ odkritosrčnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkritosrčnost

odkritoserčnost

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lepe lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Vendar povem vam, da mi je še prijetniša vaša družba. Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti

▶ odkrušiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkruši
Blagomir puščavnik (1853): varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in

odkrušijo

odkruſhijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov

▶ odlagati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlaga
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta

odlagal

odlagou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ima sapiſſanu, ta Prerok Habacuc cap. 2. Aku bo on odlagou, pozhakei ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	quia veniens veniet, & non tardahit. Habac. 2. Aku bode Bog odlagou (tebi dati, kar nega proſſiſh) zhakei na nega, sakai on

▶ odlarček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

orel; kontekst

odlarčki
- odlarzhki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive

▶ odlašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlaša
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro. Ako konji mokri v hlev

odlašaj

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Pojdi z besedami k délu: Iz ljubezni do Bogá! Ne odlašaj nikoli, kar ti je storiti.
Maria Stuart (1861):	v sercu Potihne. Čakaj ure mirneje. Burleigh (s živo jezo). Odlašaj, čakaj, mudi, da deržava Stoji v plamenu, obvelja poslednjič Sovražnici
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je odločeni dan Tvojega prihoda, preljubeznjivi Izveličar, nikar dalje ne odlašaj! Dovolj si že pokazal na meni svojo moč tistim, ki

odlašati
- odlaſhati
  Genovefa (1841): Pa sdaj shé dobro previdim, de ſe kaj dôbriga nima odlaſhati. — Pripovédovala ſim ti shé ſizer, de imá nebéſhki ôzhe tudi

▶ odlesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlezi
- odlazi
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): če ga ta za kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu
odlezla
- odlesla
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je

▶ odleženje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

tolažba, uteha, pomiritev; izvirnik, Latinsko-slovenski slovar

odleženje

odleſhenje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XIV. Poſt. Tu uwoshtvu v' Duhu je te dushe popolnema odleſhenje. XV. Poſt. Teh gnad ſanezhuvanje je tega ſvelizhanja brambanje. XVI
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XIV. POSTAVA. Tu uwoshtvu v' duhu je te dushe popOlnema odleſhenje. 1 Moj Syn! aku be bla jeſt uſſe shaze tega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja dushe poplnema odleſhenje. XIV. Poſt. Tu uwoshtvu v' Duhu je te dushe popolnema

▶ odliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlij
- odli
  Kuharske Bukve (1799): kuhana, odli, deni s' enmalo tę shupe na ſklędo, sabęli, snaſh
  Kuharske Bukve (1799): ure v' mlazhni vodi, de ſol venpotęgne, mlazhno vodo vezhkrat odli inu
- odlij
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega

▶ odloček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

usoda; Pleteršnik

odloček

odlozhik

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vadili odlózhik tih ponishnih, de bodo od tih vikſhih sanizhovani. Modroſt je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tebe dragu koſhtalu. Şkerby, nepokoj, trud inu shaloſt bó tvoj odlózhik. V' teshavi bóſh ti tvoje otroke rodil. Vy ſe sazhudite

▶ odločen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odločen

Oče naš (1854):	rečéh kmetijstva popolnama obdélati. Že je bil čas za odhod odločen. Pa Bog je drugače sklenil.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je kopito porezano in mertev rog od dile in strele odločen, se mora še popiliti. Potem naj kovač dobro prevdari, ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	sv. Marka, drugi pravijo, da celó od prvaka sv. aposteljnov odločen za pastirja v Oglej, je od tam na vso moč
Aritmetika za učiteljišča (1885):	trgovskega imenja in njegovih izprememb, zapisavati v knjige, v to odločen, in to zaradi tega, da vsak čas natanko vedó, kakó
Aritmetika za učiteljišča (1885):	O dnevniku. § 9. Dnevnik je v to odločen, da se vánj najprej jasno in natančno zapisujejo vsi oni

odlozhen
Genovefa (1841): ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko shé véſh, de je

odločena

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	kakih 100 pôl. Na prvi razdelek tega dela je predplača odločena na 6 gold. 50 kr., na drugi razdelek pa podpisek
Čas je zlato (1864):	okrepčanje duha in telesa skerbel. Nedelja je bila v pokoj odločena. Ta dan je praznoval in se ni bukev dotaknil. Zjutrej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	že ostro jeklo konec storilo. Kaj pa, ali je že odločena njena osoda? In kako je z nasledki? ” „Osoda je gotova

odlozhena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dva ſpôla: ſamez in ſamiza. Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni poſebej in sa-ſe shivi. Tudi pri nekterih raſtljinah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	snano. — Şo druge raſtljine, pri kterih ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa vender oba, ſamez in ſamiza, ſe snajdeta na enimu

odločene

Blagomir puščavnik (1853):	na vsako četertinko ure in nič težji ne čakajo, kakor odločene ure. Merzel veterc podpihuje in jih ne ostraši le enkrat
Oče naš (1854):	in unanjih dežel obiskati. Dve léti ste bile za to odločene in Nace bi bil imel priložnost dobiti, se v vsih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri pripeti, ali pa istovrstne skupaj v oddelke za to odločene. Knjigo, v katero se zapisujejo najprej vsi oni poslovni dogodki
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	statuta učiteljišč se omenja pouk v gospodinjstvu, dasi zanj niso odločene posebne ure, ker se ima gradivo obravnavati pri posameznih predmetih

odločenem

Čas je zlato (1864):	preteklo. Enega dné po poldanskem počitku se hoče spet na odločenem mestu samokolnice lotiti, kar vidi, de je na kolnici (železni
Fizika (1869):	meri, ampak tudi dolgost pota, ki ga telo prehodi v odločenem času. Črte dajejo tedaj prav dobro podobo sil. Enake sile
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je lahko plačal svoj dolg. Pripravil je denarje in v odločenem dnevu vstal je zjutraj zgodaj, poklical svojo ženo in vse

odločenim
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila

odločeni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in zopet dobro ovito ruto en trenutek in vzemi gotovo odločeni model preč. Bela žolca, drugačna. Skuhaj telečjo nogo v enim
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	izgubé službo, hitro so bili pripravljeni, ko je odločeni čas minol, in od tedaj uradujejo do današnjega dne v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je sklenil svoje roke in glasno molil: „Danes, danes je odločeni dan Tvojega prihoda, preljubeznjivi Izveličar, nikar dalje ne odlašaj! Dovolj
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	sobe pogastoma, ker pomisli, da je gosenci že od narave odločeni kraj v čistem zračji i pomisli dalje da se čisti

odlozheni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku

odločenih

odločenih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ako ravno bi le po 10 goldinarjev na 500 duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga

odlozhenih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	One ſe neprenéhama vertijo v nam nesnanih od Bogá njim odlozhenih krogih. Vſak vé, de vſaka ſhe lako velika rézh, dalej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jim obéti , Jih osnanvàt pojdí v ſlovénſke méſta. Kar dní odlózhenih mi bó na ſvéti, Bogú in têbi bóm oſtála svéſta

odločeno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	privezali na drevo, pred njega pa so se vstopili na odločeno mesto izbrani strelci. Pervi zamorec nategne
Mineralogija in geognozija (1871):	skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako

odlozheno
Branja, inu evangeliumi (1777): inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je

▶ odločenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ločitev; kontekst

odločenju

odlozheinu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſho potrebshno skerbeli, temuzh le to skerb zhes nas Boshjimu odlozheinu zhes dali, obiuniſhi bomo oskerbleni. Bog ſe bo zhes nas
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta lubesen pa h' ſtanovitnoſti, ta ſtrah te ſmerti h' odlozheinu od terpleina, ta lubesen pa h' ſveseinu s' shtriki, inu

▶ odločevaje prislov, deležje(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ločevaje; kontekst

odločevaje
- odločvaje
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od

▶ odločilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odločilna

Občno vzgojeslovje (1887):	poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi v zavesti v popolni jasnosti, t.j. da se
Občno vzgojeslovje (1887):	ono, česar še nima; mrzost pa teži po tem, da odločilna predstava povsem oslabi in potemni, t.j. da se odstrani nekaj

odločilni

odločilni
Občno vzgojeslovje (1887): odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti

odločni

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	In posamezni, naj je imeniten ali siromak, vsak ima svoj odločni dan; temu je razsodni dan dan volitve stanú, unemu dan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	imeniten za vse njegovo naslednje življenje, to je razsodni ali odločni dan, ki večidel spremeni vse naslednje. Ravno taka je v

▶ odločiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odloči

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odsojuje človek sam svoje smerti. ampak preljubeznjivi Bog mu jo odloči. Ali povej mi, kako ti je pri sercu danes pred
Gozdovnik (1898):	radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za njimi, na vsaki način. « Bilo je še dosti

odlozhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe

odločijo
- odločijo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše odločijo, v kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših kmetijskih
- odlozhijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera

odločil

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna in
Valenštajn (1866):	kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom je i dušoj tvoj, kar si Poplačal
Zeleni listi (1896):	s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to
Gozdovnik (1898):	lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil
Gozdovnik (1898):	Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla
Gozdovnik (1898):	bi bežal. Le iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za ta nespametni korak, s kterim je izdal vso namero

odlozhil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal
odlozhiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): sa ſvoiga nameſtnika isvoliu, inu te kluzhe tih Nebeſs dati odlozhiu. Ta je, katiri je tebe ſebi enakiga ſturiu, kader je

odločila

Pastirski list (1852):	nebeskoga! Da pa toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila štirdeset šest dnevov, da se u tačaju totih dostojno k
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	svojim mestu tako obstati, kakor mu ga je Božja modrost odločila. Človek, ki ne vidi eno ped delječ, ne porajta vsiga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njej — kaj, ko bi bila te dragocenosti za kaj višega odločila? Menda jo neka skerb budí in drami iz tihih misli
Mineralogija in geognozija (1871):	moč prevladala ob kraji te plinove leče ter zunanji del odločila v podobi oboda. Ta pas dalje se vrteč po prejšnji
Zeleni listi (1896):	in mraza. Danes pa, ko je zopet zadnji krajcar pošel, odločila sem se, prodati tudi to ljubo živalico, edino veselje mojih
Gozdovnik (1898):	našel svojo smrt. « »In ta pravica,« prideva Dormiljon, »mu je odločila pasti prvemu v boju, ki ga je sam zasnoval. « Zdaj

odločili

Oče naš (1854):	popravili in vjetnikom, kakor je bilo mogoče, vsakemu svoje opravila odločili. Ta odbor je terjal od gosposke v Palmi duhovna, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pa tudi menim, da tega dneva, kterega so domoljubi Andriju odločili na slavo, in kterega se tolika slavna gospôda udeležuje, ne
Botanika (1875):	n. pr. male pravilne kristale, ki so se iz kapljine odločili, ali pa okrogla zrnca, v kterej podobi se škrob (močec
Gozdovnik (1898):	mene samega, in odkar so me ti Angleži od njega odločili, nimam druge želje ko izvedeti, je-li še živi ali je

odlozhili

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſpet po teh opomnizah pomniti jeli. Bolj prevshitek ſo mu odlozhili ino bres odloga zhiſto plazhvali. Vſe to ſo ſtorile potozhnize
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poterdili. Sa vaſ, ljubi kmetji! ſmo vézhji del tega liſta odlozhili, v kterim snati shelimo vaſ poduzhiti , kar je od perviga

odločimo
Gozdovnik (1898): ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z

▶ odločiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmakniti; kontekst

odločil
- odlozhiu
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): je tudi tamkei sa en luzhai delezh od ſvojih Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na

▶ odlomljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlomljeni
- odlomljenej
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): tičnico vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi

▶ odložiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odloži

Maria Stuart (1861):	To dade nam odlog. Na vašo službo Kervavo se zanaša, odloži Se sodba ino nam ostane čas — Mortimer (nepoterpežljivo). Ne, nam
Sveti večer (1866):	zebe, da komaj govoriš, in lačen in truden si gotovo. Odloži culo in sedi; prinesla ti bom gorke juhe in kar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	naj se varuje svojih čeravno malih, vendar nevarnih napak, da odloži lehkomišljenost, ktera se je večkrat pokazala na njem in da
Revček Andrejček (1891):	ali se je neumni krčmar v mesto odpeljal, ali ne. (Odloži puško in gre k durim na desno. ) Franica (pride od
Revček Andrejček (1891):	križu, kjer poklekne). Andrejček (hoče naprej, ugleda Franico, zase). Franica! (Odloži svoj koš ter Franici pot ž njim zastavi, katera k
Revček Andrejček (1891):	si dá prav veliko opraviti. ) Pavel me je semkaj poslal. (Odloži palico. ) Stotisočkrat te pozdravlja in ti poroča (imenitno, tajno), da
Revček Andrejček (1891):	sredi odide). Franica. Na Andrejček, napij in najej se; koš odloži in usedi se! Andrejček. (Imenitno, na pol glasno, ter si
Revček Andrejček (1891):	več uiti. Pok (prinese puško in Grešnikove strunaste zanjke, vse odloži). Z njegovimi lastnimi strunami ga bom zvezal — tega zverinskega tatú
Revček Andrejček (1891):	in ti poroča (imenitno, tajno), da tvojo sestro nesreča zalezuje. (Odloži koš in se k mizi usede. ) Franica (prestrašena). Ano? (Usede

odložijo
- odlože
  Gozdovnik (1898): plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po
- odložijo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj

odložil

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Prav je” in začne šivati. Mojster je to pot nekoliko odložil od doma iti in je hotel viditi, kaj bo Pavliha
Sveti večer (1866):	oče in vi ljuba mati! vse vam bom natanko povedal. ” Odložil je plašč in še nekaj stolov pristavil. Veseli starši so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Prvo je bilo, ko sem prišel na brod, da sem odložil svojo prtljago na varen kraj; potem pa sem hitel, poiskati
Gozdovnik (1898):	se okrene, ko ustopi pobrežni stražnik. »Čemu puške nisi zunaj odložil? « »Ker nisem uverjen, da je morem tukaj pogrešati,« odgovori Pepo

odložila

Mlada leta (1875):	torej malo roko, pokazala smejaje se celo vrsto snežnobelih zob, odložila knjigo, iz katere je čitala, ter rekla: »A, to je
Pomladanski vetrovi (1881):	na vrtu spomladne cvetice zalivala, a svojega soproga ugledavši, posodo odložila in s prostrtimi rokami in veselja bliščečim obličjem mu nasproti
Gospod Janez (1884):	sedite vendar,« opomni Helena, katera je bila v sosedni sobici odložila plašček in klobuk. Kmalu se je vnel razgovor in, ko
Očetov greh (1894):	In ta tretji se je oglasil: devetdesetletna babica na peči. Odložila je dolgo slamnato kito in sklenila koščene roke. »Poslušajta, zaradi
Obljuba (1894):	skrivnost, vselej jo je izpreletela neumevna tesnoba, da je brž odložila izpoved na ugodnejše čase. Tudi Gašper je bil mož beseda
Spletke (1894):	odpela obramnice, na katerih je nosila beraško vrečico, ter jo odložila na stopnice, vodeče pod streho. Potem pa je sedla na
Pod streho (1897):	sebe veliko ruto, tradicijonalno ogrinjalo tržaških delavk, druga pa je odložila temno, lahko mantiljo ter mali klobuček, in obe sta sedli
Kotanjska elita (1898):	mokrih oči ter zalila semtertja poteze posameznih črk. Ko je odložila pero, je prijela list ter ga vnovič prebrala; slovel je
Kvišku (1899):	si je že snemala mehke rokavice in jih pod lipo odložila z belo, tanko roko, dolgih, prav aristokratskih prstov na mizo

odložili
Gozdovnik (1898): delati kupčij, ker se je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili

odložite

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vedeli ko drugi ljudje, ki so boljši od njih. Kalpurnij! odložite knjigo in povejte vi nam, ali je to mogoče, kar
Gozdovnik (1898):	glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite
Gozdovnik (1898):	To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na

odložiti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	okoljšine (punt v nekterih rimskih deželah) so sv. očeta primorale odložiti konsistorij noter do tistega časa, da se bo kongres v
Ultra! (1867):	včeraj prišli. Oče so nekaj oboleli in morali smo popotovanje odložiti do denes. Je li Vilko že prišel? Ljudmila. Ni ga

▶ odluščiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlušči
- odluši
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato

▶ odmiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmiti, očistiti; Pleteršnik

odmij

odmi

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	zročujemu O Bog, skoz njega sveto kri Vse grehe nam odmi Vse nam — od — mi, Vse grehe nam odmi! Gloria. Čast
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	grehe nam odmi Vse nam — od — mi, Vse grehe nam odmi! Gloria. Čast bodi na visokosti Bogu na vekomej In mir

▶ odmreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmrlo
- odmerlo
  Blagomir puščavnik (1853): okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama je odmerlo na zemlji, od kar ni mojega Miroslava in tvojega očka

▶ odnašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odnaša
- odnaſha
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je

▶ odnehati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odnehajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in tega ne storé, kar bi storiti môgli in mógli
odnehali
- odnehale
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo pa grajšinam škoda za

▶ odnesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odnese

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem
Botanika (1875):	poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi
Gozdovnik (1898):	tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel

odneſse
Sacrum promptuarium (1695): ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu

odnesejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ljudje največ raznih opravkov in tako gredoč vendar kako pismo odnesejo in prinesejo. Dotični poštar tega in unega pozdravlja s hribovci
Gozdovnik (1898):	se mi kar zavrtava pred očmi. Naj-li ti ljudje res odnesejo vse zlato, sennor Fabij? « »Nikakor. Gledajoči ga, naj se upijanijo

odnesel

Blagomir puščavnik (1853):	pripomogla. ” — Nato pripoveduje, kako mu je sokol podobo iz okna odnesel, kamor jo je bil v težkih mislih zamaknjen, položil; kako
Viljem Tell (1862):	Melhtal. Tam za gorami. Jaz nisem kriv, da je odnesel zdrave Očí, ker mi oslepil je očeta. Za njim sem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	a ene je pa víla bolezen vendar prav hudo. Jaz odnesel sem tudi tabart zdravo kožo, to je, zdrav sem ostal
Gozdovnik (1898):	je pričalo, po kteri poti je hudodelec ulomil, vse dragocenosti odnesel. Na balustradi viseča motozna lestev je izpolnjevala podobo, ki se
Gozdovnik (1898):	hitro dotekli, in če jo je v temni noči kteri odnesel, gotovo mu je drugi dan svetil k smrti.
Gozdovnik (1898):	da je otok izginol in da jim jo je Treskavec odnesel črez gore! « Taborišče. Odprava don Estevana de Arečiza se je
Gozdovnik (1898):	sam s trte zvil, v to porabil, da je pete odnesel. Kam bi jo bil neki potegnil, kaj mislite, sennor Oročej

odneſil
Sacrum promptuarium (1695): shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni

odnesla

Zeleni listi (1896):	je nima, nego ona. Skrivaj si jo je vzela in odnesla. Fej, to je grdó !« Ne da bi bila kaj drugega
Gozdovnik (1898):	konjem, a razbojnika od todi proč ter sta jo tako odnesla. Šestorica Apačev, ostavših za čuvaje pri konjih, sedela je molčeča

odnesti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	moč otéti jih. Domačih ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede
Robinson mlajši (1849):	plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi jima
Robinson mlajši (1849):	Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov odnesti, ko bi se pak ti ljudje našli je bil dolžen

od nesti(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): bilo; ino kaj bi le tude v plavanji bila mogla od nesti? Dragotin. Jaz vem, kar bi bil učinil. Oča. A

▶ od on predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

od njega
- odniega
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim
od njih
- odnieh
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu

▶ odondod prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

od tam; [sskj]

odondod

od ondod(združena oblika)

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu kadar je Jęsus od ondód vùn ſhàl, ſe je vgànil v' tę kraje Tyra
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl od ondód. 54. Inu kadar je priſhàl v' ſvoj kraj, jih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2.
Od pluga do krone (1891):	platnom podložene. Krojač mu jih je pomeril le do kolena; od ondod so mu pokrivale meča višnjeve nogovice; kvedrasti čevlji, z
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	pa obrnili nad Novo mesto in črez Cirknico v Postojno. Od ondod so vdrli črez; Kras v Vipavsko dolino proti Gorici
Gospa s pristave (1894):	s svojim oddelkom nazaj čez mejo na avstrijsko zemljo in od ondod začel obravnavati s Švicarji zaradi vojvoda in drugih padlih
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	planili v Medjimurje, kjer so se v Čakovcu utaborili in od ondod na dve strani ropat hodili. Jedna četa je plenila
Roman starega samca (1895):	Rešitev iz tega neprijetnega položaja je prišla nenadoma in sicer od ondod, od koder sem je najmenj pričakoval. »Mama, ne vnemajte
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	pripeljem eno z dežnikom? ! « »Kaj? — Ti meni? — Ti suha jerhovina! Od ondod, ti štorklja ti štorkljasta! « je pihal razkačeni Abdul Slovožok

od ondot(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in oljnatiga gnoja duh je goſenzam sopern in jih odganja od ondot, kjer repa raſte, de je ne poſhkodjejo. *) — Koliko ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	že pred Kristusovim rojstvom na Laško prinesli, ki so se od ondot počasi po vsi Europi zaplodile in se povsod takó
Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854):	zibel človeškega rodu; nar stareji pesmi junaške so celi čas od ondot donele in v sedanjim casu so se spet omladile
Razne dela (1870):	našiga Lamprina hoja pripeljati imela, kjer komaj' tri dobre lučaje od ondot je bil tistiga časa strašen cesarski zverinjak. Po prejeti
Žalost in veselje (1870):	Aleša zapreti v temno sobo. Skozi majhino linico je videl od ondot Aleš, kako so se še vedno prikazovale radovedne glave
Žalost in veselje (1870):	je ravno dal znamenje "Lastavico" napasti, ko nakrat zagermé topovi od ondot in dve tolovajski ladiji zajamete vodó; potem pa se
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	smo na bratski hrvaški zemlji. Peljemo se do Zagreba in od ondot do Siska. Na tjà došle vlije se velika ploha
Iz življenja mlade umetnice (1890):	kmalu doktor tù, a čakala nisem, še prav hitela sem od ondot. Dné 12. svečana leta 1885. »Blagor njim, ki so

od unad(združena oblika)
Ta male katechismus (1768): Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan

odunod

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhov v' nebeſſa: ſedy na deſnizi Boga Ozheta vſigamogozhniga. 7. Odunod ima pridti ſoditi te shive, inu te mertve. 8. Jeſt
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga Ozhęta uſegamogozhnega. 7. Odunod ima pridti ſoditi te shive, inu mertve. 8. Jeſt virijem

▶ odpadnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odpadnica
- odpadnjenka
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja

▶ odpadnik samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpadniki

odpadnici

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	Moja gospôda! posebno odpadnici so, ki v tem oziru delajo velike zmešnjave; ki sodijo
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	druzega ne priča, nego da vedo sami za svojo nepoštenost; odpadnici, ki zmirom na pomoč kličejo nemško izobraženost, ki v njenem

▶ odpasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpade

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v zhíftim, v vézhnim bo plaméni, Sdaj , in ki mi odpáde trúpla pésa ; V sakóni vùnder bráni ſad mi njéni Vshiváti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pozno obleti, huda zima sledi. — Pred ko v Kozopersku listje odpade, rodovitneji bo prihodno leto. — Konec Kozoperska dež, rodovitno leto. — Mnogo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nje, ktera tudi nekaj kože odje. Ako razjedena koža ne odpade sama od sebe, jo je treba z ojstrim nožom odrezati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rano je treba z razbeljenim železom žgati, in kedar krasta odpade, enkrat na dan s živim apnom poštupati, da se rana
Sveti večer (1866):	angelj v slabem mesu in kervi. Kedar ta slaba obleka odpade — je angelj popolnoma, če le človek na zemlji svoj namen
Stelja in gnoj (1875):	vzrokov, ki se stavijo za silno množino stelje, tedaj čisto odpade. §. 18. Hlev z jaslimi.
Zoologija (1875):	je do 70 črevljev dolg velikan, a od te dolgosti odpade tretjina na glavo, v kateri se nahaja neko tekočno olje
Botanika (1875):	Fuchsiji, lepo škrlatno rudečo. Mnogokrat ni čaše ali pa kmali odpade; n. pr. od makovega cveta in od cveta vinskega trsa
Botanika (1875):	n. pr. od makovega cveta in od cveta vinskega trsa odpade čaša koj pri razcvetanji.. Taka čaša se imenuje odpadna. Če

odpadejo

Zoologija (1875):	Opilio) z jako dolzimi in tencimi nogami, ki mu lehko odpadejo in odpale še nekoliko časa gibljejo. Matija dela prelaz k
Botanika (1875):	začetek (zarodek) debla in cveta pred zimskim mrazom, in ki odpadejo, ko so dosegle ta namen. 3. Stebelni listi, ńajnavadnija in

odpadla
- odpala
  Zoologija (1875): rojé po zraku, samice se pa potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave
odpadli
Ta male katechismus (1768): ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl

▶ od paverščen predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo)(zastarela beseda) ↘ goo300k

praznoveren (pavera = praznoverje); Pleteršnik

od paverščnih
- odpavershzhah
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga

▶ odpehati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

odgnati; kontekst

odpehati
- odpahati
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko

▶ odpeljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpeljal
Ljubite svoje sovražnike! (1899): voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske
odpeljala
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na

odpeljali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	plačani vsaki dan po 3 fl. — al komaj so se odpeljali — tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero otrok

odpeljalo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): na naglo 4 kompanije ponoči na železnici se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so

odpeljati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	zdaj ni bilo nič več spraviti iz njega, ga dam odpeljati zopet v zapor, kamor gré ves pobit in tarnajoč za
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ki mu nalága viteza takoj prijeti in v meško jetnišnico odpeljati. Tožen je vitez, da je kraljev priverženec in sovražnik svobode

odpelje

odpele
Branja, inu evangeliumi (1777): enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel
odpelja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da

odpelje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer iz mesta A, katero je za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	50. Ob 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj

odpeljejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa ne is kóshe dévati, dokler ſe vſa ne Is
odpeljeta
Viljem Tell (1862): to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi

▶ odpeljevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

voziti; kontekst

odpeljevati
- odpeljavati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo

▶ odpirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpira

odpera
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d.

odpira

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim
Zoologija (1875):	iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in
Zlatorog (1886):	Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da

odpirajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naprej povsod. Kar samo ne gré, se pospeši od drugod; Odpirajo že se zakladi pri nas, Ki jih zanemarjal je prejšni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali kaj, ker je toliko beračev, da eden drugemu vrata odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro serce se usmililo naših revežev
Zoologija (1875):	zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi
Gozdovnik (1898):	to je pač res. Še vidim njene ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim tako razločno, kakor

odpiral

Na Žerinjah (1876):	Hotela je sesti tu, ker se je s tega mesta odpiral krasen razgled v dolino. — A precej začuje za soboj trdo
Gospod Janez (1884):	sta na klop pod košatim orehom, od koder se je odpiral diven razgled na široko, v dolini pod njima tekočo reko
Iz arhiva (1890):	dogodka. Namenila sta se na vrh hriba, odkoder se je odpiral lep razgled na Lesnice. Stopala sta po mehkem mahovju in
Od pluga do krone (1891):	in Golovcem svet najvišji. Jako lep razgled se mu je odpiral pred sabo na Prule, dalje po strugi ljubljaničini, ki se
Lisjakova hči (1892):	in mu vrgel nekoliko drobiža; drugi pa je tudi že odpiral mošnjo, ali ker je bil nekoliko vinjen in dobre volje
Najmlajši mojster (1896):	novi sodi bi čepeli v mestni dvorani, mestni pisar bi odpiral pipe, in ne bi metal gosjih peres po papirju. Vicedomski
Trojka (1897):	konjih, psih in dekletih. »Papa, tarok? « pozdravil je Edvard in odpiral miznico s kartami. »Spat pojdi! « odzdravil je gospod Majer. »Takoj
Zadnji gospod Kamenski (1898):	z nami! « Vrata zaškripljejo, toda komaj je Matijec — ta je odpiral — močni hrastov zapah odrinil, že ga zgrabi za goltanec močna
Vinjete (1899):	je našel kravjo deklo, oni mestno vlačugo. Svet pa je odpiral usta, čudil se in padal pred njo na kolena ... Kako

odpirala

odperale
Oče naš (1854): odpró, ko so se mi sicer podnevi vse vrata veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali

odpirala

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod! nebesa jim odpirala. Slavenski ves rod ljubila, za vse Slavene molita; Oj sveti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Ciril i Metod! slavenska dva apostola. Slavene podučavala, nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod! nebesa jim odpirala. Slavenski ves

odpirat

Marjetica (1877):	je pala med molitvijo na tla ter gre vežne duri odpirat.
Blagodejna zvezdica (1881):	pozneje potrka nekdo na vrata Oskarjeve sobe. Ko pride sluga odpirat, vstopi Bruno. S tihim glasom takoj slugi ukaže, da naj
Luteranci (1883):	sobo. "Stobe je," dejal je potem nekako skrivnostno gospodar in odpirat je tekel vežne duri. Zasopljena in v temen plašč zavita
Žrtva ljubosumnosti (1884):	domá? Odpri, Branko, odpri! " Čakajóč pa, da jej pride kdo odpirat, govori sama sebój: „Zakaj me le ni počakal, da bi
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Vido, menéč, da se bode vsaj vzbudila ter jej prišla odpirat. Napósled se odtvori okno, in neznana roka jej podá ključ
Žrtva ljubosumnosti (1884):	mu je le lak mudilo nocój? ! " Ali nikdo no pride odpirat, in tedaj premišljuje Jera, kako lepo je bilo nocój pri
Testament (1887):	globoko, a potem vendar skočil naglo raz postelj ter šel odpirat duri. A te so bile zaklenjene. Miklavž je bil moža
Lepi Tonček (1895):	ko potrka ob jednajstih Marjetica na duri, gre ji hipoma odpirat. Oh, kako se prestraši vse premočene in premrazene hčerke, ki
Vrt, vrt! (1899):	bili so ravno pri drugi desetinki rožnega venca. Potem gre odpirat, in v sobo stopi kmalu na to Košček, pa kakšen

odpirata
- odpirate
  Zoologija (1875): zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še vzajemni zobci in jamice, ki

▶ odpočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpočije
- opozhije
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): rabo. Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de
odpočiti
- odpozhiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſtopila ; ni bilo mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila

▶ odpotiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odstraniti, odpraviti; Pleteršnik

odpoti
- odpotovaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja

▶ odpovedovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpovedovala
- odpovedovale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje

▶ odpraviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpravi

Fizika (1869):	Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej popolnoma, iz posode, v kterej je
Botanika (1875):	odkisujoče, t. j. ona izloči iz njega kislec in ga odpravi iz sebe skoz svoje listje; kar ostane, to pa porabi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga neznanka in to se ponavlja, dokler ne dobimo
Občno vzgojeslovje (1887):	nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni
Pripovedke za mladino (1887):	vas bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da

odpravijo
Zoologija (1875): sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo, zopet iz telesa odpravijo.

odpravil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gobe odpravil! “ Kedar Naman to své, ſe pélje do Eliseja, ino vsame
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se ne
Gozdovnik (1898):	sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset

odpravila

Nevera (1878):	bi se po svetu godile čudne komedije, ko bi se odpravila vera. « »Res je tako, kakor ti praviš, ko bi vsi
Pomladanski vetrovi (1881):	uničil vse nade. Koliko žalosti za ubogo ženo! Zaliko je odpravila spat, sama pa se je sklonila nad posteljico svojega deteta
Pomladanski vetrovi (1881):	se je že dolgo časa zastonj prizadevala, da bi mu odpravila to nelepo navado. Albin Rojár — kteremu so pa ljudje sploh
Od pluga do krone (1891):	te je kdaj ,stara baba' snubila, katero si s košem odpravila. Jaz ga rešim, če ga le kdo, razven Bogá! » «Ti
Jara gospoda (1893):	mladi gospodar se je oženil, in nova gospodinja me je odpravila z dóma. Služit sem šla s tem, kar sem znala
Na krivih potih (1893):	skrijeva se v goščavi, in nikdo naju ne zapazi! « In odpravila sta se zopet dalje. Ivan se ni mogel prečuditi, s
Strte peruti (1894):	je imela malo in že večjih deklic. Kadar jih je odpravila, čakala jo je prijetna družba nje tovarišice, s katero sta
Prve hiše (1896):	je Meta dostikrat doma skuhala, pomolzla in z otroki živino odpravila. Petičnikova dekla pa je vozila za oboje, za Petičnikove in
Trojka (1897):	se nič ne bilo zgodilo. Gospa je hitro pregledala položaj, odpravila Edvarda in dekli in jela tiho oštevati moža in barona

odpravlja
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno vshalilo

odpravili

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar
Viljem Tell (1862):	Al mene, vašega poslanca so Zavrnoli na svetovavce, ti pa Odpravili so s prazno me tolažbo: „Zdaj cesar ne utegne misliti
Oče naš (1885):	obravnati, sem že na svojo stran dobil. Vas smo koj odpravili. Preiskali smo vsa njegova pisma in našli smo tudi po

odpravim

Bore mladost (1862):	zgubim morebiti obé. " "Prinesi tedaj, kar je treba, da te odpravim. " Globoko se Gregor priklone, in urno prinese peró in papir
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	bila vzela, prosim vas, bogastvo pri teh malih obrestih! " Jaz odpravim zoperno starko in jamem vse, kar sem zvedel, sestavljati si
Izza mladih let (1882):	pove, da imajo tri medvede obsledene in da čakajo mene. Odpravim ga rekoč, da takoj nikakor ne morem oditi, da prej
Od pluga do krone (1891):	kar se je dalo. Neko poletno noč me zmaga spanec. Odpravim se nekoliko od topov, kjer je stala poštena ograja. Ondu
Spletke (1894):	zato vas je pa to zadelo. No, pa to že odpravim. Rovnico in kako sekirico mi prinesite, da malo pregledam. To
Roman starega samca (1895):	svojo staro kuharico na jeden mesec, zaklenem hišo ter se odpravim z nadepolnim srcem na pot. Posestvo je bilo tri ure
Roman starega samca (1895):	bila že noč, ali ni še bilo pozno; torej se odpravim pogledat h grajščakinji. Ko stopim v nje sobo, mi hiti
Kotanjska elita (1898):	Toda za vami pridem — morda črez kaki dve uri, ko odpravim vse. Tudi jaz bi si rad še enkrat ogledal vaše
Gojko Knafeljc (1899):	vami v »hotel! «« je dejal nato. »A takoj jutri se odpravim k staremu Grahorju ter zasnubim! « »Bravo, tako je prav«, mu

odpravimo

Čas je zlato (1864):	zdaj hitro k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na noge! orodje v roke! Eni sèm! drugi
Deborah (1883):	nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj ste rekli, na Češko? Učitelj. In popotnine

odpraviš
Valenštajn (1866): Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi

odpraviti

Zoologija (1875):	trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako:
Ferdinand (1884):	zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	treba le jednačbo takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da stoji
Oče naš (1885):	ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati
Občno vzgojeslovje (1887):	se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in
Zeleni listi (1896):	Mati se je sicer branila, toda sodnik se ni dal odpraviti. Šel je zraven.

▶ odpravništvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpravništvu
- odpravilstvu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero nam je

▶ odpreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpre

Sacrum promptuarium (1695):	tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ter se mu na persi vleže. Ako se pa dušnik odprè, se pozimi takó hitro izhladijo, de ljudjé lehko ozébejo, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mesta prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim
Divica Orleanska (1848):	blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti
Zlata Vas (1850):	v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva
Viljem Tell (1862):	skoro je, da bi imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu
Deborah (1883):	v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti, moj Jožef? Lovre. Kdo je tu

odprejo

Kuharske Bukve (1799):	s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh
Zlata Vas (1850):	dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me si

odpro
Zeleni listi (1896): še drug ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so

odprem

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zdajci k oknu ter reče: „Nikar ne terkajte, nobenemu ne odprem; hišni gospodar mi je obljubil, de bom sam tukaj, ker
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zapahnila, potem golobček ne more vun, dokler mu jaz ne odprem. ” „Ne stori tega,” pravi mati; „uči se raji od golobčeka
Deborah (1883):	roke. ) Amen! Amen! Kdor koli je! Pogledam lehko, vratca Skrivaj odprem, nikdo ne bo me videl, (Tava proti cerkvi, posluša, odpre

odpremo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	listu „Novic” stan kmetijstva v celem našem cesarstvu in jim odpremo pogled v velikost zemljiš, število hiš in družin, množino domače
Viljem Tell (1862):	Umirite se! Vse močí napnemo, Da vrata temne ječe mu odpremo. Hedviga. Kaj morete brez njega? Dokler bil Je Tell svoboden

odpreš
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): oči teče, ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati

odpreta

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	kakor po sréči dva žalostna skupej, de si svoje serca odpreta, svoje nadloge potožita in se potolažiti moreta. Tako pride tolažba
Blagomir puščavnik (1853):	koj spremeni. Priljudno mu rečeta: ”le noter! le noter! ” in odpreta duri. Milko stopi noter, se nizko prikloni in pokaže perstan

odpreti

Biblia (1584):	dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka me
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se odpreti ne dajo, za toliko bolj škodljiva, kolikor več ljudí v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni
Divica Orleanska (1848):	jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zapreti in še le ob 6. zjutraj se smejo spet odpreti; tudi 3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to

odpri

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste

odprite

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste
Oče naš (1885):	Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še

odprl

odperel
Robinson mlajši (1849): je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh

odperl

Ta male katechismus (1768):	tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl.
Ta male katechismus (1768):	tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki blišči naše
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	za obe roki. „Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki

odperu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	neſhli, ni nezh taku sapertu, kar bi en slati kluzhna odperu, ni nezh taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je na krishu sa naſs umeru, De nam je Nebeſe odperu. 3. Popreit pa ta vezhir je biu On s'jogri
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	naſs vmeru, Inu v'vezhnu shiuleine Nam vſem ta pot odperu. 7. Ta vuk v'serzu obdershi Ti verni Kristian, Druge
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sa naſs vmeru, No vſem v'vezhnu shiuleine Veſeli pot odperu. 2. JESUS! tvoi vuk je mozhen To pregreho pregnat', Tist'

odprl

Zeleni listi (1896):	je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar je odprl vrata, imel je že svoj klobuček v roki, in v
Gozdovnik (1898):	umorjen je bil po zločinski roki nekega človeka, kteremu je odprl vso svojo zaupljivost. «

odprla

odperla

Sacrum promptuarium (1695):	ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10 ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov

odperle
Divica Orleanska (1848): se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V

odprla

Viljem Tell (1862):	nama bile srečno in veselo; Zaprta, srečna ta dolina naj Odprla nama bi nebeški raj! Berta. Sedaj si tak, kakoršnega mi
Fizika (1869):	zasledoval, vodila je do brezkončne vrste skušenj in resnic, in odprla popolnoma novo obsežno polje fiziki.
Pripovedke za mladino (1887):	Ako hočeš resnico povedati in priznati, da si prepovedana vrata odprla, odpreti ti hočem usta in zopet dati glas, ako ostaneš
Pripovedke za mladino (1887):	da more odgovoriti, toda ostane trdovratna ter pravi. „Ne, nisem odprla prepovedanih vrat,” in Devica Marija jej vzame dete iz naročja
Pripovedke za mladino (1887):	tudi tega novorojenčka s seboj. ” Kraljica zopet pravi: „Ne, nisem odprla prepovedanih vrat,” in Devica jej vzame dete iz naročja in
Pripovedke za mladino (1887):	k nji, rekoč: „Ako hočeš priznati, da si prepovedana vrata odprla, dala ti bodem otroka nazaj, ako ostaneš pa v pregrehi
Tiun - Lin (1891):	prišel noben služabnik. Vrata so bila od zunaj zapahnena. Pa odprla so se mi končno vender le.

odprle
- odperle
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo
- odprle
  Izidor, pobožni kmet (1887): te dve reči zvesto spolnovali, se Vam bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži

odprli

odperli

Genovefa (1841):	davno mertvo miſlili, tak bliso, kolikor je bilo mogózhe, viditi. Odperli ſo tedaj noſilo, ktéro ſta dva mesgà nêſla, de ſo
Genovefa (1841):	ſhe dalje terpéli! ” Vzhaſih je ljudí koj, ko ſo vrata odperli, ſtermo poglédal, ſe je po tem ſtraſhno poſmejal in djal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudſtvo ſe je sopet v meſto vernilo. ˛Shtazune ſo sopet odperli; rokodelzi in drugi delovzi ſo sopet pri ſvojim délu iu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in stanovnikam za majhno plačilo pot do sadu domače literature odperli. Potreba branja se je očitno pokazala na Českim, Moravskim, gornjim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zadosti vode ni moglo privírati, so pretêklo zimo drugi vrelec odperli, in per ti priložnosti na stari rimski vodnjak zadéli, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	so se hotli v šoli siliti; al preden so šolo odperli, je prišla od policije prepoved, da tudi tù ne smejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se v podporo kmetijstva posebne kmetijske zaloge ustanovile, bi ne odperli samo kmetijstvu lepšo prihodnost, temoč tudi bogastvo cele deržave bi

odprli

Verske bajke na Dolenjskem (1881):	zaklenili. Zastonj je trkal in jih prosil, da bi mu odprli in ga spet sprejeli za svojega kralja. Hudiči so mu
Cyclamen (1883):	jej tudi v mrzli uri dali slovo ter novi ljubezni odprli dušek, katera ono izključuje; bodimo tudi še tako srečni, naj
Testament (1887):	in čakal, kaj bo iz tega. »Če so te zaprli, odprli ti bodo gotovo! « je dejal in kmalu bi bil vnovič
Zádruga (1890):	so ta dan prnjavorski gospodarji, prav kakor stari Sloveni, gostoljubno odprli vrata doma svojega, in dobro jim je došel vsakdo, ki
Pegam in Lambergar (1891):	se je zanesti nanje? Ali ne bodo v brezvestni zvedavosti odprli lista, in ko zvedo strašno skrivnost, skušali okoristiti se in
Pegam in Lambergar (1891):	strani na oklopnike in razpršili jih v trenotji. Cesarju so odprli pot in razvrstili se, da so mu zaslonili hrbet in
Lisjakova hči (1892):	praznikih so prišli angleški jahači in so ob Latermanovem drevoredu odprli nekakšen cirkus, kamor so sleharn večer privabili toliko ljudij, da
Roman starega samca (1895):	hčerko. « »Da ste sedaj, v takó važnem in usodnem času odprli svojo hišo dolgotrajni gostoljubnosti, nikakor ni bilo prav,« opomnim v
Kvišku (1899):	bila Margita več otrok. Ti meseci v zakonu so ji odprli marsikatero stran svetske filozofije, odgrnill marsikak pajčolan, ki je visel

odprlo

odperlo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dalo; iſhite, ino boſte naſhli; terkajte, ino ſe vam bo odperlo. “
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično

odperlu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu je kar je S. Paul v' timu pervimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi JEsus kerſten, inu ke je molil, ſe je nebu odperlu: inu Sveti Duh je v'eni teleſni podobi, ko-

odpro

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite, nikár ſe ne bojte! “ Odpró ozhi, pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel v' podobi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	potolažil. Zdaj, ko njega doma ni bilo, se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je
Oče naš (1854):	čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró, ko so se mi sicer podnevi vse vrata veselo odperale
Viljem Tell (1862):	smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh
Izidor, pobožni kmet (1887):	kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo
Gozdovnik (1898):	ne se zadušim! « sili Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika.

odprti
Tiun - Lin (1891): se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé

▶ odprt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odprt
- odpert
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): treba po prostem zraku prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo.
- odprt
  Viljem Tell (1862): reke tiho se valé; Razgled mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je

odprta

odperta

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in naši vinorejci so hitro svoje vino procej drago pospešili

odperte

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Kérnu je imel svoj prestol. Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost

odprta

Valenštajn (1866):	Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi
Valenštajn (1866):	Silo moram Al rabiti, al pa trpeti. Tako Je to. Odprta druga pot mi nej.
Gozdovnik (1898):	pred mano stala ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko
Gozdovnik (1898):	ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del Venado vam stoji odprta vsaki čas in za vsako pomoč. To le dobro znajte

odprte

odperte

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za umno mladost je zdaj to. Da šole povsod so odperte za njo; In kar je Vodnik od sebe le pel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne bo in ne spal, ampak vedno bo imel oči odperte na to , kar svet novega na dan prinaša, da poskusi

odprte
Revček Andrejček (1891): Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji

odprtega
- odpertega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): notranjske strani, in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo
odprtem
Viljem Tell (1862): pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra

odprti

odperti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti. Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nič ne da; Jemlje vsak kar le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih

odprtej
Fizika (1869): vré voda že pri 90° C. Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo

odprtih

odpertih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila

odprtih

Ljubljanske slike (1879):	štacuna je godlja vseh prijetnih in neprijetnih dišav in navlečena odprtih zabojev, kakor da bi bili nalašč nastavljeni kupovalcem pod nos
Pomladanski vetrovi (1881):	dalje pehala, gledala in zijala. Le malo prodajalnic je bilo odprtih, gostilničarji so prav previdno tržili z jedjo in pijačo, okoli
Postillion d'amour (1887):	XI. Jang'tz'. Potovati dandanes po kitajskih deželah, razven mest, odprtih evropski trgovini po državnih pogodbah, ni Bog vé kaj, kadar
Beatin dnevnik (1887):	dr. Kosec razgovarjajoč se, jaz sedeča s svojim delom pri odprtih vratih in pazèč od tamkaj na dvojki, ki sta se
Jara gospoda (1893):	je,« reče trpko. Pavel se ne zgane, pisar pa obsedi odprtih ust in pozabi pisati dalje. Strmèč pogleda sodnika, ali morda
Najmlajši mojster (1896):	da je prijatelj Matije Žlebnika. Celó poslušal je poprej pri odprtih vratih sprednje sobe in slišal marsikaj, kar mu je srce
Zunaj (1896):	širni potoki svetlih isker na križe in kamene, in preko odprtih grobov veje burneje in burneje dušeč veter, zdihuje ob zidovju
Zunaj (1896):	so se ljudje jeli ustavljati. Tudi ob vhodih in po odprtih oknih so se zbirali radovedni gledalci in poslušalci. Otrokom pa
Zadnji gospod Kamenski (1898):	pisar začel izprasevati Martina, poslušale so pa od daleč pri odprtih dverih. »Nihče drugi, mogočni gospod pisar, kakor grajščak Friderik, in

odprtim

odpertim

Tine in Jerica (1852):	ni dovolj posušeno. Moko iz taciga zernja shrani na kakim odpertim (zračnim) kraju, in jo na peči dobro presuši, predin jo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v kuhinjo in hoče luč prižgati. Ko pa volka z odpertim gobcem zagleda, se ga tako vstraši, de ji luč z

odprtimi

odpertimi

Sveti večer (1866):	Tonček je še vedno stal med odpertimi vratmi, derže z eno roko za kljuko, v drugi pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Cecilijo sedeti pri nogah nebeškega Ženina, ko smehljaje in z odpertimi očmi sipi je šopek cvetlic doli na glavo spokornikovo — ko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Nek mladi človek se je tako plašno odmikal in z odpertimi ustmi zerl v kristijana, kakor bi bil stal pred živo

odprtimi
Zoologija (1875): ter so zato večidel v zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo

odprto

odperto

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno
Blagomir puščavnik (1853):	vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga

odprto

Občno vzgojeslovje (1887):	da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne
Občno vzgojeslovje (1887):	Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo
Gozdovnik (1898):	ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še

▶ odpustek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpustek
- odpuſtek
  Genovefa (1841): ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala
odpustke
- odpusteke
  Ta male katechismus (1768): v' vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus odpusteke, SS.

odpustkov

odpustekov

Ta male katechismus (1768):	Moli 3. Ozhenashe, inu 3. Ave Marie de 40. dny odpustekov, katire je Klemen XI. Papesh ſatu podejlil, ſadobish. Kratke ſapopadek
Ta male katechismus (1768):	m äny odpustekov, kader vi vashe 'mlade otroke v' viri poduzhete. Napustite se

odpustkov

Valenštajn (1866):	mogla bo deva veliko Povedati, ker mnogo nama da Zató odpustkov. Četrti strežaj. Na uho bom vlekel Za stolom Ilovim, kar
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	da mi boš skazal to veliko milost, da se udeležim odpustkov. Darujem ti vse, kar sem storil za pridobitev tega zaklada

odpuſtekov

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	drugi Cirqvi svoje soseske to andoht oppraviti, inu teh SS. Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ony ſa usakebart posebej is Rimske Apoſtolske darovitnoſte 60. dny odpuſtekov. Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te tolkajn gnad polne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	po naurnem taiſte ſamudy, ali vonspuſty, namore teh SS. odpuſtekov , duhovneh gnad, inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu

▶ odpustiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpuste
- opuſte
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil en malu nepoſajen , al sa naprej bodo

odpusti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in
Oče naš (1854):	prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa!
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga
Roza Jelodvorska (1855):	uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej
Deborah (1883):	guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate tako vero! Moj Bog
Ferdinand (1884):	tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček, — kar sem
Ferdinand (1884):	le sedaj kot soproga Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam

odpuſti

Sacrum promptuarium (1695):	ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo
Genovefa (1841):	ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne

odpuſty
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe

odpvſti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jes tabe prosim skvs to velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti mene tv velko prevomlenje moiga hvdiga inv naspodobniga jesika Amen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE. Oni nieh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ka preterpov oh odpvſti mene vse moje vidiozhe inv navidizhe shkodlive besiede, skateremi sim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sapvshzhenje noi grenko bolazhino tvojah pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas tv doro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kier si ti takv navsmilano Savol mene shgan biv oh odpvſti menei kar sim se zhries te 10. sapvevedi pragrieshov Amen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves tvojo velko poterpeshlivoſt vsmilise zhries mojo nazhedno dvshizo noi odpvſti mene vse moje nazhedne besiede noi nazhiſte misli: vkaterah sim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	milise zhries mene inv odpvſti mena kar sim se jas zhries te 7. nagvavne grieshe

odpustijo

odpuſtijo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pobóljſhala, sa to ji ſhtrafo, ktiro ſo ji bili sashúgali, odpuſtijo, ter vidijo, de nje sdaj potreba ni. Sa reſ je
Genovefa (1841):	vam dajo véditi, de ſo bili nedolshni in de vam odpuſtijo. V nebeſih vaſ upajo sopet viditi, kér to na sêmlji

odpustil

ispuſtil

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize, inu je priſhàl v' hiſho: inu njegóvi Jógri ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mósh bres shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar je mnóshizo ispuſtil, je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v' kraje

odpustil

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mu za bogato darilo in ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro sta zapustila oče

odpuſlu
Praemium sa male otrozhizhke (1810): grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja ! zhe

odpuſtil

Abecedika ali Plateltof (1789):	imam: tok savupam, ti boſh meni lete pomankanja, inu samude odpuſtil, katęre ſe ozhem jeſt poſehmal ſkerbnu varuvati. Resſvitli Goſpod! ſhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jokaj! ſej jeſt le govorim, vidiſh! — jeſt ſim tęj vshę odpuſtil — — ti ſi vunder le moja Mizka — — Shol bi meni bilu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njih ſpodtike odpuſtitè, vam bo tudi nebeſhki Ozhe vaſhe grehe odpuſtil; zhe pa ljudem njih ſpodtik ne odpuſtitè, vam pa tudi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ker ni nobeden imel ſ' zhém plazhati, je obéma dolg odpuſtil. Kaj méniſh, kteri tih dveh ga bo bolj ljubil? “ ˛Simon
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	porſhnjo ſe ga je goſpod uſmílil, ino mu veſ dolg odpuſtil. Od goſpoda gredé ſrezha ta hlapez ſvojiga ſóhlapza, kteri mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino mu rezhe: „Hudobni hlapez! veſ tvoj dolg sim ti odpuſtil ino isbriſal, ker ſi me proſil. Ali bi ne bil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa tudi vaſh ozhe v' nebeſih vaſhih grehov ne bo odpuſtil. “
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	„Jas bi rekel, komur je vezh odpuſtil. “ Jesuſ je djal:„ Pràv ſi rasſodil. “ Farisej ſhe ni védil
Genovefa (1841):	je po ſerzhni proſhnji ſvôje pobóshne goſpé ſmertno kasen (ſhtraſingo) odpuſtil. Pa od vêzhne jézhe ga reſhiti ni bilo v grôfovi

odpustila

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Alj niste slišali, kako odkritoserčno in popolnoma Vam je Hirlanda odpustila? Ako so pa slabi ljudje tako usmiljeni, in tako velikodušno
Maria Stuart (1861):	hudega Duhá. Oprali djanje ste z večletnim Kesanjem in terpljenjem. Odpustila Je cerkev vam, ki veže in odpušča, Nebeški raj odperla
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Kaznujte me po zasluženji, samo odpustite mi! ” Grofica ji je odpustila, vendar ji reče: „Glej Marjeta, zakaj si zanemarila moja naročila
Deborah (1883):	je ne vidita). Ana (priteče). Deborah? Jožef. Bila je in odpustila! (Poklekne, molek pritisne na ustnice. Ana odvede dete in položi

odpuſtila
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O

odpustili
- odpustili
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): smela tega storiti. Nò, morebiti da mi bojo starši vendar odpustili mojo dobroserčnost, a Bog nas lehko tudi drugače za to
- odpuſtili
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali, ſo jim
- odpuſtli
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja ! zhe tudi mi bomo odpuſtli. Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu

odpustim

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	on tako hotel , zgodi se njegova volja. Vsim iz serca odpustim, ki so krivi moje smerti, in prosim Boga za usmiljenje
Blagomir puščavnik (1853):	ne vedela, da boš jutre drugači govoril, ti nikoli ne odpustim. Sokolar ostane tukaj v izbi. Tukaj je gorkejši in postljala
Oče naš (1854):	zdaj! Še le potem, ko boš vse zvedel, izgovori besede: „Odpustim Vama! “ Kar sva v tisti gostovnici nepravičnega, sovražnega čez Mêljarda
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Glej Marjeta, zakaj si zanemarila moja naročila? Jaz ti sicer odpustim, ker vidim tvojo dušno bolest; vendar dobro pomni, kaj stori
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in molil zanje, hočem poskusiti, da ti z njegovo pomočjo odpustim. “

odpuſtim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu biti
Genovefa (1841):	enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno

odpustiš

Tine in Jerica (1852):	bo odtegnil. Ali koga sovražiš? Jerica. Jez ne. Tine. Ali odpustiš vsim, ki so naji razžalili? Jerica. Rada. Tine. Tedaj bo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	V dan sodbe! Mi grešniki! De nam zaneseš! De nam odpustiš! De nas k pravi pokori pripelješ! De svojo sveto cerkev

odpuſtish

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	stosheine tebe proſſimo, de nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish. Naſhe ſerze ſo doſtikret saſpane v' tvoji ſlushbi, ſo vtraglive
Abecedika ali Plateltof (1789):	tebe poniſhnu proſem, de ti meni vſe moje grehe miloſftvu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshelil (kader ſim N
Abecedika ali Plateltof (1789):	tebe ponishnu proſem, de ti meni uſſe moje grehe miloſtnu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshalil (kader ſim NN.

odpuſtiſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti lubiſh? Ta togotni odgovo-

odpustite

Robinson mlajši (1849):	ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju
Robinson mlajši (1849):	naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil
Roza Jelodvorska (1855):	skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost, ktero ste njemu dolžni, očitno
Roza Jelodvorska (1855):	ste njemu dolžni, očitno pokazati, ako objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet dobrotljivo za njo skerbite. «
Maria Stuart (1861):	In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh
Gozdovnik (1898):	Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene

odpuſtite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ozhe vaſhe grehe odpuſtil; zhe pa ljudem njih ſpodtik ne odpuſtitè, vam pa tudi vaſh ozhe v' nebeſih vaſhih grehov ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſkuſhnjavo, temuzh reſhi naſ od slega“. „Zhe ljudém njih ſpodtike odpuſtitè, vam bo tudi nebeſhki Ozhe vaſhe grehe odpuſtil; zhe pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſakterimu vaſ ſtoril, zhe vſak ſvojimu bratu is ſerza ne odpuſtitè.

odpustiti

ispuſtiti
Svetu pismu noviga testamenta (1784): oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó

odpustit'

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Vunder si ti Goſpod taisti, K'dir nam sna grehe odpustit'. Rezhi le eno beſedo , Tak naſha Duſha sdrava bo. 4.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ofer svete Maſhe O Bog! sa grehe naſhe Tiste nam odpustit'. Ta kry, inu Meſo Tvoiga Synu je to

odpustiti

Ta male katechismus (1768):	nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo v' glih viſhi perpravleni odpustiti, kar so se drugi zhes nas pregreshili. Kaj pak v'
Ta male katechismus (1768):	Kr vizo volnu terpeti. VI. Tem, katiri nas isſhallejo, radi odpustiti. VII. ſa ſvelizhanje svojega bliſhnega moliti. S' katiro miro boste
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Duſhe vſeh. Trosht shalostnim ſerzam dat' , Krivizo volnu prestati. ' Surashnikam odpustiti, Da gnado Boshio dobiti. 10. K'dir ozhe she vezh
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Ako so pa slabi ljudje tako usmiljeni, in tako velikodušno odpustiti zamorejo; kaj ne bo Bog, narmilostivši, narboljši oče odpustil? Kaj
Oče naš (1854):	v Tvojim sercu ni jeze in da mi hočeš res odpustiti. Oh, ali smem upati, da boš tudi mojemu nesrečnemu sinu
Oče naš (1854):	Ker sim jo jez prosil, je pripravljena Ti zavoljo Jezusa odpustiti ona, s ktero si deset lét neusmiljeno ravnal, kteri si
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mi hočemo z druzimi ljudmi prav dobri biti, hočemo vsim odpustiti, ki so nam kej hudiga storili, ali nam bodo kdej
Oče naš (1885):	veliko bolečino in težavo na postelji vsedel. „Kako mi moreš odpustiti? Ali veš, kaj sem ti storil? Ali poznaš vso velikost
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Gospod Flint je kleče govoril: „Gospod O'Niel, ali mi morete odpustiti? Prosim vas v imenu Križanega, katerega sem oni dan zasramoval

odpuſtiti

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo
Genovefa (1841):	ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim

▶ odpuščanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpuščanja

odpušanja
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim

odpuščanja

Sveti večer (1866):	Stari gospod Zelenko je sam do kneza potoval ter prosil odpuščanja. Knez odgovori: „Po postavi bi moral gospodič v ječo, pomilostiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	božjo nad seboj, ki me je pripeljala do pokore in odpuščanja. ” „Tako se zgodi zmeraj,” končala je Fabiola. Zgled našega Gospoda
Mlinar in njegova hči (1867):	ne morem videti. Senco njeno sem videl ter jo vsega odpuščanja prosil in jej rekel: z Bogom! Črnot (ne mogoč dalje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fabij je tako gerbančil obraz, kakor bi hotel svoje goste odpuščanja prositi, ker je je pripeljal v tako slabo druščino. Kalpurnij
Deborah (1883):	in kliče: »oče«, zdaj mu lehko roke ljubi ter ga odpuščanja prosi; prepozno je! Nisem zavidal mu pogleda v svarilen vzgled

od puščanja(združena oblika)
Ultra! (1867): Ljudmila. Tu ni od puščanja treba. Kar se mene tiče, jaz sem z vašo

odpuščenja

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	znabiti prašal, kako človek, ki veruje vse to, pride do odpuščenja grehov? Zgodi se v kerstu, ko je človek prerojen v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Spreoberni se, brezbožnik, dokler je še čas in prosi Boga odpuščenja v imenu križanega Jezusa, kterega si doslej preganjal! ” Vse je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	utolažiti. Vergla se je k nogam grofice ter milo prosila odpuščenja. „Oh”, djala je, „rada dam svoje življenje, rada dam zadnjo
Ferdinand (1884):	lesketale v očeh. Hotel sem se izgovarjati ter jo prositi odpuščenja. Ali plemenito in jezno me pogleda ter reče: »Poberi se

odpuſhanja
Genovefa (1841): ſta po tem pred grôfa pokléknila in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad
odpuſhenja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): greſhil! Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi

odpuščanje

odpushanje

Ta male katechismus (1768):	Ezeh. 18. Inu ta majhene, odpustlive greh, katiremu se Iohka odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti
Ta male katechismus (1768):	Duha. 9. Eno sveto katholsko zirkuv, gmajno teh svetnikov. 10. Odpushanje teh grehov. 11. Goriustajanje tega meſſá. 13. Jnu tu vezhnu
Ta male katechismus (1768):	v' ti pèti: Inu odpusti nam nashe dolge? Prosemo ſa odpushanje nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo v' glih viſhi perpravleni
Ta male katechismus (1768):	Efeſ. 6. Mark. 16. Rimi. 12. Kaj pak ta desete: Odpushanje teh grehov? Ta ponuja gnado boſhjo, katira je uſſem greshnekam
Ta male katechismus (1768):	volo gorivofral, inu ke se tudi skus vofer S. Mashe odpushanje, inu ſmajnshanje svojeh grehov ſadoby, kader se greshnek prov spokory
Ta male katechismus (1768):	je toku mogozhna, de se skus taisto bres spovde ſna odpushanje svojeh grehov ſadobiti. Aku ti tedej popolnema grevenga obudish, na
Ta male katechismus (1768):	se po S. Kerstu teshku pregreshili, v' katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Egyptovsko duſhello rajſhali, sem pokuro sprosila, inu njegoveh hudobneh del odpushanje , kader je moj Syn, njemu paradish oblubil. 2. Ta narlepshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	leti zhaſtiti Bratovshni S. Joſhefa. POPOLNEMA ODPUSTEK. Tu je : popolnema odpushanje uſſe pokure, inu shirafènge, s' katiro be imel kedu, ali

odpušanje
Divica Orleanska (1848): Zahvala vsim, ki so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje vsim; Bog milost mi je skazal, in beseda Kraljeva moja
odpuščanje
Gozdovnik (1898): da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli

odpuščenje

Oče naš (1885):	Zaupajte se duhovnu in iščite pri njem pomoči, tolažbe in odpuščenje svojih grehov“. „K tebi, Ménart, me žene zbujena vest. Tebi
Oče naš (1885):	in obljubil mu je tudi v Nacetovem in Barbinem imenu odpuščenje. – Pri tem se je Ménart še bolj k bolniku pripognil

odpušenje

Robinson mlajši (1849):	ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	sveta ločili, po prošnjah vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu

odpuſhaine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	delamo, kie ſmo: kai ſmemo savupat od Boga sadobiti? ali odpuſhaine naſhih grehu? ali to gnado tiga pobulſhaina? ali ta ſakdaini
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	negovim Boshjim sapovedam super poſtavlu, inu tulkain velikih grehu doperneſlu, odpuſhaine sproſila. Ti vpyeſh s' tiga verta Gethſemani, inu jes ſliſhim
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih grehu odpuſhaine , Tega meſa gor vstajaine, No tu vezhnu shiuleine. Ena inu

odpuſhanje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene

odpuſhenje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ktera bo sa vaſ ino sa njih veliko prelita v' odpuſhenje grehov. To ſtoríte, kolikorkrat boſte délali, meni v' ſpominj. “ Ta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtoríte, ino ſlehern ſe daj kerſtiti v' ime Jesuſovo, v' odpuſhenje grehov; potlej boſte tudi ví prejeli ſvetiga Duha. Ta obljuba

odpuſzhajne
Sacrum promptuarium (1695): je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus

odpuščanju

odpuſhanju

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh ęrehov. Letu ſturſſe , kolkerkrat bote vi pyli, k' mojimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Teſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh grehov. Letu ſturite , kolkerkrat bote vi pyli, kInu v'

▶ odpuščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpuščajo
- odpuſhajo
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę

odpuščam

Valenštajn (1866):	veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče
Gozdovnik (1898):	Kar je učinil meni in moji materi tudi njemu to odpuščam. Toda on je tudi morilec Marka Areljana in zavoljo tega

odpuščamo

odpuſhamo

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſh vſakdanji kruh; odpuſti nam naſhe dolgé, kakor tudi mi odpuſhamo ſvojim dolshnikam; ino ne vpelji naſ v' ſkuſhnjavo, temuzh reſhi

odpuščati

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	greha, pa da bi bila vedoč grešila, ne vem. Njemu odpuščati, kterega ste vi omenili, mi ni bilo treba, ker ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čas. „ Novacijan je učil, da cerkev ne more vseh grehov odpuščati ter da so nekteri preveliki, da bi je Bog odpustil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	teh pregreh so rekli Novacijanje, da jih cerkev ne more odpuščati, ali ona je ljubeznjiva mati, ki ima naročje vedno odperto
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	zastonj tvoje trpljenje in tvoja smrt. Ti, ki imaš oblast odpuščati grehe, očisti me vsakega grešnega madeža, da bom mogel stopiti

▶ odpuščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpuščen

odpushen

Ta male katechismus (1768):	toku bode njemu tudi ta na tako viſho poſablene greh odpushen. Kader se pak en takè potlej na ta spoſablene greh
Ta male katechismus (1768):	svejt pernesemo, inu nam bode v' Kristusu skus S. Kerst odpushen. Kaj je lestne greh? Kar se govory, stury, ali poſhelly

odpuščeni

odpusheni

Ta male katechismus (1768):	ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je
Ta male katechismus (1768):	na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti

odpuſheni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je

odpuščeno

odpuſhenu

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri bó pak govoril supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó eno beſsędo rękàl supèr Şynú tiga zhlovęka, bó njemu odpuſhenu: katęri bó pak govoril supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó eno beſsędo rękàl supèr Şynú
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kedej odpuſtim , tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu biti. Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje

odpuſzhenu

Biblia (1584):	bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo
Biblia (1584):	odpuſzhenu: Kateri pak kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru
Biblia (1584):	Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo odpuſzhenu: Kateri pak kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu
Biblia (1584):	Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri

▶ odrajtovilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dajatev; Pleteršnik

odrajtovilo
- odrajtvilo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): porok za tistega, ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije

▶ odrasel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrasel

odrasel
Zoologija (1875): so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo

odraſhen

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vaſ posnala vezh. Bili ſte lizhen ſtrelzhek, sdaj pa ſte odraſhen verli mosh, ino kakor vidim, vaſ je Bog s' vſim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhlovekam preden odraſte. Naj bo otrok ſhe tako dobro isrejen, odraſhen mladenzh ſhe tako ſkerbno poduzhen,

odrasla
- odraſhena
  Genovefa (1841): malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe

odrasle

odraſhene

Genovefa (1841):	ktériga je pila, kasal; pripovédoval jim je Genovefino sgodbo, in odraſhene in mlade je opominjal, ſe po njénim lépim isgledu ravnati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pod mlade derveſza, ki ſe potreſti dajo, rjuhe pogerniti, de odraſhene goſenze na-nje popadajo in ſe tako pomoré. To ſe da
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	salege va-njo naredili, in drevje bo sdravo. 2. Pobeli vſe odraſhene dreveſa s apnam , ktero bo vſo goſenzhno salego po deblu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo kose letaſ na Kranjſkim) sopet prav pogoſtama otroke in odraſhene ljudi napadale, in smiraj bolj vſakdanje ſkuſhnje uzhé, de ſtavljene

odrasli
- odrašeni
  Zlata Vas (1848): Ko so to odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah

odraslih

Sveti večer (1866):	Bog vas ohrani nedolžne in dobre! ” — „Joj”, oberne se do odraslih, „veselje naše grené pogostoma skerbi in nadloge, hrepenenje po posvetni
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	je le težko rešiti, če se pa pokaže bolezen pri odraslih pomaga so jim še lehko toliko, da dospejo do vpredenja
Občno vzgojeslovje (1887):	je njegovo poželenje še nestalno in neredno; naprave in uredbe odraslih moglo bi vsak hip motiti in otroškemu blagru samemu škodovati

odraſhenih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri nji opraviti en moshak in pet shenſkih, ali pa odraſhenih otrok, ki na shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ta: pri paſhnih zhredah je tréba velikiga ſhtevila majhnih in odraſhenih paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mazhjiga rèpa (Thimothäusgras) funt po 30 krajzerjev. Tudi imam nekoliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlahtnim perjam po 15 krajzerjev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in bi bili vunder h kakſhnimu pridu ; bi bili per odraſhenih ljudeh, in bi ſe modroſti uzhili: tam na paſhi pa

odraslim

odraſhenim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sató je z. k. poglavarſtvo vſim sdraviteljem priporozhilo, ne ſamo odraſhenim otrokam ampak tudi drugim ſtarejſhim ljudem kose v drugizh ſtaviti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſzhaſama smanjſha. Ravno sató je vezhkrat prav potrebno, de ſe odraſhenim vdrugizh ſtavijo, poſébno pa takrat, kadar kose v kakim kraju
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo ravno otrokam kosè (oſépenze) ſtavljene, naj ſe jim tudi odraſhenim zhes kake leta sopet ſt avijo ; sato, ker ſkuſhnje osnanujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljanſkih ſhol; do ſedaj ſo jih okoli 500 otrokam in odraſhenim v Ljubljani poſtavili. Kmetijske opravila v méſezu Maliſerpanu. V temu

▶ odraslek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrasleke

odrastelke

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olušeniga kostanja, de se dobro skuha. Špargelnov ohrovt (sprosenkol). Mehke odrastelke debelejih peres osnaži, operi, v slani vodi kuhaj in odcedi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke v srovo maslo potresi, z mesno župo zali, ali odrastelke z njo dobro prekuhaj. Dušene (dinstane) kolerabe.

▶ odrasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrasli
- odrastli
  Ferdinand (1884): česa naj potem živimo. Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo

odraste

Stric Tomaž (1853):	spekel. “ „Vam verjamem. Ali opraviti je veliko, preden tako otroče odraste. “ „E, kaj hočeva dalje besedovati. Vem, da bo že dober
Sveti večer (1866):	svet pride, da mora mnogo prestati, mnogo terpeti, dokler ne odraste in da potem v kratkem kakor roža vene in zvene

odrastel
- odraſtel
  Genovefa (1841): zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém pràv odraſtel in je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé
- odraſtil
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto
odrastla
- odraſtla
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer odraſtla od tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' naſh

▶ odraščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odraščen

odrašen

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	4 leta star biti, ker je v leti starosti že odrašen in k plodenju že goden. Zraven tega mora pa tudi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	konja vendar ne smeš poprej vpregati, kakor da je popolnoma odrašen in dovolj močan za težko delo.

odraščene

odrašene

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	De, Ti si naš naj bolji prijatel! Za otroke in odrašene, za vse ljudi si Ti umerl. — Kdor Tebe posluša, kdor

odraščeni
- odraščeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo pa truditi za njo. Tù se pravi: Te
- odraſheni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva
odraščenih
- odrašenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim

▶ odreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrečejo

odreko

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mirno, moj mladi prijatelj! le mirno. Misliva si, da ti odrekó tvojo pravico. ” — „Potlej sem zgubljen! Druzega pota ni, da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	ki državi hočejo podvezati žile obstanka s tem, da vladi odrekó pobiranje državnih dohodkov, in na ta način se drznila skruniti

odreči

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	na vprašanje: ako se smé upati, nje roko dobiti, ni odreči mogla. Hirlanda mu dalje razodene, de ona v svojih sadanjih
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	do svoje gospe imel, de ji nobene prošnje ni mogel odreči, zato je bila s prošnjo gospe tudi vsaka krivica prestrežena
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pravico do njega, terdo pridobljeno pravico! Nikakor mi ne morejo odreči! ” „Le mirno, moj mladi prijatelj! le mirno. Misliva si, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	seboj. ” „Naj tedaj bo, no, saj tebi ne morem ničesar odreči; pa kaj bove barantali — le jutri koga k meni

odrekel

Oče naš (1885):	bi z svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je bilo bati najhujega
Gozdovnik (1898):	Konja popustiti? To je, kakor bi že naprej se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne

odrekla
Lohengrin (1898): bode brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj

odrekli

Blagomir puščavnik (1853):	Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi tega odrekli ne boste, za kar vas prosim. — Tam na uni strani
Roza Jelodvorska (1855):	se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste odrekli.

odreklo
Tiun - Lin (1891): katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še

▶ odrekanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrekanja
- odrečenja
  Divica Orleanska (1848): Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja!

▶ odrešenik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrešenik

Oče naš (1854):	je in njegov Sin nas je odrešil. “ „Jezus Kristus, naš Odrešenik, bodi hvaljen in češen od veka do veka! “ sta molila
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	iz groba vstal. O de bi enkrat s Teboj, moj Odrešenik, k večnimu življenju vstal! Amen.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	služili, in z očišenim sercam dopadli. O Bog! Stvarnik in Odrešenik vsih vernih, dodeli dušam Svojih služabnikov in služabnic odpušenje vsih
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	križem zaznamvaj, ter rêci: Bog Oče v nebésih †, Bog Sin †, Odrešenik svetá, Bog sveti Duh †, požegnaj mene, moje starše, moje prijatle
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	siromak, o Bog! hiti k meni. Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog, nikar se ne mudi. Čast bodi Očetu i.t.d.
Občno vzgojeslovje (1887):	svojih otrok. Imenoval jih je jaslice, ker je tudi naš Odrešenik, največji prijatelj otrok in siromakov, ležal v jaslicah. 2. Čuvališča
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	moral za te umreti, nočem te zatajiti. Verujem, da moj Odrešenik živi in bom poslednji dan vstal iz zemlje in gledal
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	se nas! Kriste, sliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus

odreſhenik

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú
Genovefa (1841):	pa na krish je poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene na krishu umerl, to

odrešenika

odreshenika
Sacrum promptuarium (1695): inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer

odrešenika

Stric Tomaž (1853):	pameti! Ne poznajo dobrotljivega Boga, ki jih je vstvaril, ne Odrešenika, ki jih je odrešil, in tudi zanje svojo drago kri
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica nar modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	presvéta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našiga stvarnika, Mati našiga odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vrédna, Devica mogočna, Devica
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	silnem preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika! Berite tedaj od teh junakov, opazujte je v njih djanji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Prizadevajte si tedaj našega božjega Odrešenika prav spoznati in njegove svete nauke natanko spolnovati; pa vas
Oče naš (1885):	Niso vsi,“ mu odgovori oče. „Ne verujejo vsi v Jezusa, Odrešenika svetá. Mnogo jih je, kteri nič ne véjo o njem

odreſhenika

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de ga je pred

odrešeniku

odreſheniku

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Hitimo mi tiſto pobrati, de skus naſho vtraglivoſt naſhimu shaloſtnimu Odreſheniku novo shaloſt na napravimo, de ſe on na bo s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hvaleshnoſti, inu naſhe ſerze h' eni pravi lubesni pruti naſhimu Odreſheniku. Kyr pa mi tebe, o vſmileni Odreſhenik! na timu ſveitu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tædere, stoshiti, ozhe nasnaine dati, koker debi ſe bilu naſhimu Odreſheniku stoshilu sa nas terpeti. Katiru pa od naſhiga nar lubesniviſhiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhimu taku dobrotlivimu, taku gnadlivimu, taku lubesnivimu, inu taku uſmilenimu Odreſheniku! inu aku je v' timu enu veliku skasaine ene nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Odreſheniku, napuſtimo oben dan tiga ſvetiga poſta pretezhi, debi mi na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Leta je ta ſmerti vredna nahvaleshnoſt teh ludy pruti ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio, inu nega sapuſtijo. Videlu je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na semlo padu, inu je molu. Glih koker naſhimu vſmilenimu Odreſheniku ni obena druga rezh taku mozhnu per ſerzu bila, koker
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nagnil, ino umerl. — — — Hvala, molitev ino vezhna zhaſt bodi naſhimu Odreſheniku! On je sa naſ vſe terpel, ſvojo kri prelil, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil. Toraj je ſerzhno hrepenel po Israelſkim veſelji, po Odreſheniku ſvetá. ˛Sveti Duh, ki je bil v' njem, mu je

▶ odrešenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrešenja

odreshenja

Ta male katechismus (1768):	pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti
Ta male katechismus (1768):	na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil

odrešenja

Blagomir puščavnik (1853):	zgodi volja božja! Poterpeti hočeva in čakati na božji klic odrešenja. Žalovala pa bova v Gospodu, dokler se cvetje najnega živlenja
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ktero so angeli pri hlevu, v kterim si bil rojen, odrešenja potrebnim ljudem oznanovali, tudi moje serce napolnilo, in de neskončno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v s moji nevednosti ne sprevidim — torej čudovite resnice od odrešenja človekovega prav ne zapopadem. ” „Draga Fabíola! ” odgovorila je Miriam „modrejši

odreſheina

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ta nar drasheſhi kry Synu Boshjiga ena saſtava naſhiga odreſheina, bomo tudi nar vezhi skerb imeli tiſto vkuppobrati, inu sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	on tudi tu nar vezhi, inu nar tesheſhi opravilu naſhiga odreſheina taku skerbnu sazheu, koker debi nezh drusiga opravit, inu na

odreſhenja

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi

odrešenje

odrešenje
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera na svoje odrešenje nič več mislila ni; zato so jo le z velikim

odreſheine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' vſim tiſtimu, kar je on po tim sa naſhu odreſheine terpeu, inu preſtau, skus Boshio mozh prevarvan. Tukei ozhmo mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar mainſhi rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biti, ozhmo na Chriſtuſa, na negovu terpleine, inu na naſhu odreſheine posabiti? bodi delezh od nas ena taku velika vtraglivoſt sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	obena druga rezh taku mozhnu per ſerzu bila, koker naſhu odreſheine, tatu je pa on tudi tu nar vezhi, inu nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſpodobnſhi, debi mi Chriſtuſovu terpleine, katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila ena ſama nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi tiſta nikar ſamu sa naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno ſamo

odreſhenje

Branja, inu evangeliumi (1777):	leſtno kry enkrat v' to ſvetu noterſhov, ter je vezhnu odreſhenje neſhuv. Sakaj aku teh volov , inu koslov kry, inu ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	je govorila od njega pruti uſſem, katiri ſo na Israelsku odreſhenje zhakali. Inu kader ſo ony bli uſſe po poſtavi tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekozh: hvalen bodi Bog Israel; sakaj on je vbiskov, inu odreſhenje ſturuv ſvojimu folku. Na dan Ss. Joanneſa inu Paula Marternikov
Abecedika ali Plateltof (1789):	k vezhi zhaſti Boshji, Marie Divize mojeh ſveteh Patronov, sa odreſhenje teh vbogeh virneh duſh is viz namęnenu, inu obernenu biti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je perblisheval, ko je Jesuſ Kriſtuſ ozhitno imel uzhiti, in odreſhenje zhloveſhkiga rodú perzheti. Janes je imel ljudí na Odreſhenikov prihod
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod, Israelov Bog. De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo perpravlja svelizhanja nam
Genovefa (1841):	po tém, ko ſe je Bogú ſhe enkrat sa zhudno odreſhenje sahvalila in le nekoliko ſhe s Drakovo vdovo in njenimi

odrešenju
- odreſhenji
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je
- odreſhenju
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſami v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu

▶ odrešiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odreši

odreſhi

Branja, inu evangeliumi (1777):	verjamemo. On je v'Boga savupal: nej ta njega sdej odreſhi, aku ozhe. Sakaj on je djal: Jeſt ſim Boshje Syn
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bog, naſh edyni Isvelizhar, sa tvojiga S. Imęna zhaſty volo, odreſhi naſs,

odrešil
- odreshil
  Ta male katechismus (1768): sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj
- odrešil
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Bertrand, „ker ljubi Bog je že vse dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim
- odreſhil
  Biblia (1584): Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga

odrešiš

odreſhesh

Branja, inu evangeliumi (1777):	temuzh ſhe tudi od ſhtraſeng, katire ſi ſkus taiſte saſlushimo, odreſhesh. Bog! katiri boſh ſkus grehe reshalen , ſkus pokuro potolashen , pogledej
Kratkozhasne uganke (1788):	vonder od mesa rojenu. Nima nosa, ne ozhy, ne usęsh. Odręſhesh njemu glavo, inu njemu pyti dash, ter njega po eni

▶ odreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oderem
Gozdovnik (1898): Vi ste bili, ki ste —? Povejte nam! « »Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime

oderi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa, de je mehak, ne prestariga zajca dobro operi in oderi, čedno s špeham natakni, potem z vrelim jesiham in kropam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njih izleci in z nekoliko juho poli. Pečeno koštrunovo stegno. Oderi ga, kolikor se da, natakni ga s špeham, polivaj ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Obarjeni šilj. Iztrebljeniga skuhaj na slani vodi ter ga oderi. Potem eno unčo putra v kozi razbeli, perdeni malo drobno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni. Pečena jegulja. Jegulji glavo in rep odsekaj, potem jo oderi, odpri, iztrebi, na štiri perste dolge kose zreži, dobro operi

odrl
- oderl
  Sacrum promptuarium (1695): tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal

▶ odrevenel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrevenel
- odrevenet
  Robinson mlajši (1849): vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec

▶ odrezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrezal

odresal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ham je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne bodo

odrezal

Na stricovem domu (1860):	sanjalo. Enako menda poje labod svojo smertno pesem. Kot bi odrezal, je godba nehala; še enkrat potem so strune zabrenknile, pa
Izza mladih let (1882):	Kaj boš krota povprašavalo, ki se ga še mrtvega bojiš! « odrezal se je mlinar in šla sva skupaj dalje za vlakom
Dva adjunkta (1888):	adjunkt; »vsak — polovico! « pristavil je osorno. »To bi bil têpec! « odrezal se je sodni adjunkt. »Tožite me, če hočete! « »Ste li
Naši vaščanje (1891):	čopič. Zadovoljno se nasmiha, ko brusi nož, da bi hitreje odrezal grčo. Potegne po lesu, toda grča ne odleti. Potegne drugič
Gostačeva hči (1891):	v eno mér godrnja nad svojim gostačem. Naenkrat, kakor bi odrezal, omolkne Koren pa plaho pogleda okoli sebe. Soparen veterc je
Od pluga do krone (1891):	te briga moj top! ' «Vidite, takó sem se mu bil odrezal, in kakor se mi je zdelo, bil mu je odgovor
Zmota in povrat (1892):	je še to napačno ukrenil, ker je od doma šel,« odrezal se je Matevž na kratko in jo zavil v gozd
Prve hiše (1896):	so oče? « povpraša otroka. »Mislim, da so zgoraj v sobi«, odrezal se je ta in hitel trgati češnje. »Tam jih že
Stari dolg (1897):	si je bil, da tako dobro se ni že davno odrezal. »Pa ono tam gori? « vpraša Andrej boječe. »Pusti — uredim jaz

odrezali
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel

odrezati

odresati
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide

odrezati

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz

odreže

odreshe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s

odreže

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	okoli sebe, če ga kdo razun Vsegavedočega ne vidi in odreže gerdoba verv in se hitro splazi v hišo. Že na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki iz rane teče, se mora čisto zmivati in

odrežejo

odreshejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v semlji korenine narede in ſe drugo leto od debla odreshejo in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe

odrežejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de nov zdrav lés zrase in de se

odrežeta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar je pa jagnje že 6 tednov staro, se mora
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se jajca posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta.

odrežeš
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti

odreži

odreshi
Kuharske Bukve (1799): vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte

odreži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad zemljo; prevezi

▶ odrgniti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrgni

odergni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njih potegniti ne da, položi jih potem v hladno vodo, odergni kufreno ponev dobro s solijo in jesiham, deni breskve vanjo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	počasi peci. Cokoladna torta. Eno unčo mandelnov s pertičem dobro odergni ter jih s krivim nožem na drobno zreži. Potem jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njim se žolce farbajo. Limonov sok. Iztlači sok več limon, odergni lupine na eni unči cukra, deni osterganje, drugi cuker in

▶ odrgnjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP

odrgnjujejo
- odergujejo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): obsedi, in kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče

▶ odriniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrine

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih
Divica Orleanska (1848):	zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada pak ostane v rokah mojih. Jovana

odrinejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Hiſhnik ſtorí tako, ino drugo jutro, ko ſe dan sasna, odrinejo ſ' ſvojimi oſli proti domu. Komej ſo od meſta odſhli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivesha sa po poti dati. Potlej otovórijo ſvoje òſle, in odrinejo domú. Doma povedó ozhetu vſe, kar ſe jim je permérilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she popréj ſklenil déte na ſkrivnim poiſkati ino umoriti. Modri odrinejo v' Betlehem, kteri je bil le kake dvé uri od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za kratik čas po morji vòzil. Ko malo od primorja odrinejo, vstane velik vihar, kteri jih je v tako neznano deželo
Stric Tomaž (1853):	reči pripravijo in potem z božjo pomočjo v svobodno deželo odrinejo, kamor so zdravi in veseli v občno radovanje svojih sodeželanov
Blagomir puščavnik (1853):	k serčnosti budijo. Na to da vitez znaminje, da naj odrinejo. Vsa truma se ziblje iz dvoriša; — pred vratami ga počakajo

odrinemo

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	obložil s svojim tovorom. Kratko se poslovimo pri Češnovarju in odrinemo. Boštjan je šel naprej, mislim zato, ker je vedil, da
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	mislila, ste našli, znabiti da enega zasledite. Jutri ob sedmih odrinemo. Prosim, ne pridite prepozno. « »Se bom pospešil, zdaj pa zdravi
Izza mladih let (1882):	jaz ž njim. Pri zajuterku že smo sklenili, da popoludne odrinemo na Pasuralm, in to se je tudi zgodilo. Veit in
Testament (1887):	semkaj. Sedaj bomo pa pisali — da ni nič! In potem odrinemo, danes vas je preveč, in mi vas ne smemo motiti
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	in stranske straže v tabor. Ko se čete vse zberó, odrinemo, okrepčavši se s toplo juho, dalje proti Banjiluki prav do
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ponôčnih dogodkih stopim na svoje mesto pri četrti stotniji. Hkratu odrinemo iz tabora, dobro vedóči, da se nam bode boriti s
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	prikaže več iz njega. Ob 1. uri tiho in hitro odrinemo iz Travnika ter mesto za hrbtom se napotimo po ozki
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	vzdigne se vojaška četa in poséde vozove. Točno ob šestih odrinemo proti vzhodu. Bilo nas je pa skupaj le šest stotnij
Od pluga do krone (1891):	čas. ' Spotoma se nama pridruži še nekaj móž, in skupno odrinemo v gozd. Že smo si ogledali, kar smo hoteli, ko

odrineta
Blagomir puščavnik (1853): polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas, da jo odrineta. Še enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama

odrineva

Blagomir puščavnik (1853):	moraš vsemu svetu pokazati, kaj si se naučil. Jutre jo odrineva na cesarjev dvor. Svojega nar bolj iskrenega konjička ti bom
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	imam namreč z vitezom mnogo opravka, toraj kar jutri zgodaj odrineva na Sokolovo. Mati in hčerka ste naročile, Vladimirove preserčno pozdraviti

odrinil

odrinel
Branja, inu evangeliumi (1777): je njega proſſuv, de bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je

odrinil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Drugi dan je vitez Oliven z odbrano družino proti Normandii odrinil, spremljalo ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi
Tiun - Lin (1891):	Nismo jadrili še dobro uro, kar zapazimo čoln, ki je odrinil od kraja, bržkone z namenom, da bi se nam približal

odrinila
Kmetijske in rokodelske novice (1844): iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški cesti proti Terstu odrinila. Bog Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli
odrinili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je
odrinilo
Zlata Vas (1848): Vsih dva in trideset je odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice

odriniti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nasede, in potem ni drugega storiti, kakor z drogmi ga odriniti, da sopet v globokejo vodo pride , ali pa je treba
Ferdinand (1884):	soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj
Ferdinand (1884):	brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj si pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 28 →

← ↑ →

Divica Orleanska (1848):	smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši
Roza Jelodvorska (1855):	veseli družbi, ko se tako redko na beli dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že

Mlinar in njegova hči (1867):	satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne).
Gozdovnik (1898):	smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	na sheli, Kar bojo drugi imeli, De bosh pred menoi obstau.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ma h'tebi lubesen pravo, Bo v'ti drugi lehku obstau.

Stric Tomaž (1853):	jo pelje k Ivanu, da bi se ž njim pred odhodom še zadnjikrat poslovila.
Ferdinand (1884):	Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter.

Kuharske Bukve (1799):	kuhana, odli, deni s' enmalo tę shupe na ſklędo, sabęli, snaſh
Kuharske Bukve (1799):	ure v' mlazhni vodi, de ſol venpotęgne, mlazhno vodo vezhkrat odli inu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Vojvodini so oprostene poštnine za pisma v županijskih opravilih. — Zoper odertijo ali vohernijo bo prišla nova ojstra postava ; dotistihmal ostanejo v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kaj težko jej je bilo, ko je zapazila goljufijo in odertijo v zadevah možaka, kterega je čislal ves svet za najbolj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	denarni zadregi denarja na posojilo dobili, ni čuda, da padajo odrtnikom v pesti. Reči smemo, da prav zatega del, ker nimamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	volja trditi, da ne bi bilo treba ostre postave, katera odrtnikom na noge stopa, — dá! mi celó želimo prav ostre postave

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da ti hude duhove pragnati samorash res an shaz alpa odrude: teſti den kader bodash hude duhove praganjov morjo tiſti zahni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	menka ni treba kože potegniti; le glavo in rep mu odsekaj in zreži ga na kose; to pa otrebljene z nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Škerjanci nad rošem pečeni. Škerjance čisto oskubi, glave odsekaj, čeve varno iz njih poberi, de se mast z njimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skledo djano ribo deni. Pečena jegulja. Jegulji glavo in rep odsekaj, potem jo oderi, odpri, iztrebi, na štiri perste dolge kose

Najdenček (1860):	mestom Kahiro ravno konju, kteremu je nék Egipčan desno uho odsékal, rano zavezati, ko francozk lovec visocega konja pripelje. Kako stm
Ferdinand (1884):	po nedolžnem ob glavo. Če pa se zvé moj zločin, odsekal bo tudi meni rabelj glavo,« misli sam pri sebi.

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	isrováti, ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó
Genovefa (1841):	je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo je takó. Sama ſim ſliſhala, ko ſe je Golo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih

Zlata Vas (1848):	dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je
Zlata Vas (1850):	Zlatnarska zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Herodiáda pa (tako je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze,“ jim

Stric Tomaž (1853):	pri sercu, žalost in veselje ž njimi delivši — ali moram odsle zana-
Astronomija (1869):	vrhovišče (Cu1minationspunkt), in čas, ob kterem se to zgodi, poldan. Odslé pa vidimo, da se solnce v mér druge puščice skozi
Astronomija (1869):	polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni dnevni obloki
Kemija (1869):	moč iz telesa, razsujejo se tudi njegove sostavine, ki so odslé pokorne samo splošnim zakonom kemične sorodnosti. Oni sostavljeni molekuli ne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite, pa malo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik tega verta. On bo skerbel, de se bo zamòglo
Blagomir puščavnik (1853):	nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Te vzdignem in prosim, stori s Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že tudi drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi tud jez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo, da na starega leta dan lahko to
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize v’ ſpomin.
Genovefa (1841):	graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu
Genovefa (1841):	leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto
Genovefa (1841):	je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 28 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —