nepremislek nepremožen neprenehen neprenehoma ne_preobrniti ne_prepirati_se ne_prestrašiti nepretrgljiv nepretrgoma ne_preudarjati ne_prevrniti nepridno neprijatelj neprijazen neprijaznost neprijeten nepriljuden nepriljudnost ne_prinesti nepripraven ne_pripravljati ne_pripustiti ne_pristavljati ne_priti ne_pustiti neranjen ne_ratati ne_razglasiti ne_razglašati ne_razodeti ne_raztresati ne_razumeti ne_razvezati ne_reči neroden nerodnost nescio nesegnit neselitev ne_siniti nesit nesklad ne_skladati neskladen neskončen neskončno neskrben ne_skrbeti neskrbno ne_slišati neslovenski ne_smeti nesmrten ne_snesti nesoč nespamet nespameten nespametno ne_spati nespodoba nespodoben ne_spodobiti nespodobno ne_spomniti ne_spoštovati ne_spoznati ne_spravljati nespremenljiv nespremenjen ne_spreobrniti nesramen nesramnež nesramnost nesrčen nesreča nesrečen nesrečnica nesrečno nestanoviten nestanovitnost nesti nesti_on ne_storiti nestorjen ne_togotiti_se ne_tožiti netragljivo netresk ne_trpeti ne_ubogati neučljivost ne_udariti neukroten neumen neumit ne_umivati neumnost neumrjoč neumrjočnost neumrljiv ne_upati neusahljiv neusmiljen neusmiljeno neustrašen neutruden neutrudljiv neutrudljivo neutrudno nevaren nevarno nevarnost nevarščina nevede nevedeč ne_vedeti ne_vedeti_li nevednost ne_vedoč ne_veljati nevera neveren ne_verjeti nevernik nevesta nevesten nevestin nevezan neviden ne_videti nevidno nevolja nevoljen ne_voščiti nevoščljiv nevoščljivost nevreden nevsakdanji ne_vtikovati nevtralen ne_vzdigniti ne_vzeti ne_zadeti ne_zameriti nezamrznjen ne_zanucati ne_zapopasti ne_zapustiti nezastopen ne_zastopiti nezaupen_sovražen nezavzeten nezdrav nezmasa nezmasen nezmasno nezmeren nezmožen nezmožnost neznan neznano ne_znati nezrel ne_zvedeti nezvest nezvestnik nezvestoba Neža nežen ne_živeti Nežka nežlahten nežno nič nič_kaj ničvreden nihče nikak nikakor nikakršen nikamor nikar nikdar nikelj nikjer nikljev Nikolaj nikoli nineviterski ninivski niobij nisi ništer
| Roza Jelodvorska (1855): | je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naprenehana ſahvalla. Pred uſſem pak sem se jeſt ſa zhaſt Matere |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' tvojeh mladeh lejtah k'pomuzhi; ſakaj tu je tvoja naprenehana dolſhnuſt, de ti ſa te dobrute, katire se od njeh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ |
| Genovefa (1841): | mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago tako isdelati, de tiſti, ki ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſhe dalje; obras ſe mu pa mora med tém neprenehama s vodo polivati. 5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó priſtudi, de mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa po nobeni zeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj skozi pljuča neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista, vedra in hladna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s |
| Robinson mlajši (1849): | kakor do sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podučuje v dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hudi šoli bil pri svoji ženi, in da sem se neprenehoma prepričoval, da je ona navado imela po svoji termi vsako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki živijo na njem. Kolo to |
| Fizika (1869): | bežati para, ki se nareja, takrat se povečava toplina vode neprenehoma, in s tem vred dobiva zaprta para tudi vedno večo |
| Kemija (1869): | Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se |
| Botanika (1875): | žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe, pa pridelek žita ostane |
| Botanika (1875): | tem, ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S tem |
| Tiun - Lin (1891): | rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna je najina pot |
| Biblia (1584): | inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bres katiriga bi mi namogli od pekla reiſheini biti. Ali napreſtraſhimo ſe, lubesnive duſhe! naſh Odreſhenik nas nozhe sapuſtiti, nas nozhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | velikih naſhih grehu noter do peklenskih vrat pogresneni, ſe vunder napreſtraſhimo? boy ſe Chriſtus, katiri je ta vezhna nadoshnoſt; inu ſe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni |
| Pripovedke za mladino (1887): | ga nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj pak ta druga: Ti nimash boſhje imé napridnu v' usta uſeti? Ona prepovèe uſſh hudo navado, inu nashposhtuvanje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sravn mene imeti. 2. Ti nimaſh imęna Goſpuda tvojga Boga napridnu v' uſta useti. 3. Spomini ſe, de Boshji prasnik poſvetzhujesh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sraven mene imeti. 2. Ti nimaſh imęna Goſpoda ſvojega Boga napridnu v' uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh |
| Robinson mlajši (1849): | mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo |
| Genovefa (1841): | do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de bi lé mogla. ” Kadar je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok |
| Robinson mlajši (1849): | potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz |
| Ta male katechismus (1768): | meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj |
| Zoologija (1875): | prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhati, ker bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in zatorej me je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu |
| Blagodejna zvezdica (1881): | da se v Adinej duši nekaj vrši, in sicer nekaj neprijetnega, ker je bila Ada odslej bolj tiha in vedno raztresena |
| Cyclamen (1883): | Petnajsto poglavje. Sredi novembra je že bilo, neprijetnega mračnega dne, kakor nam jih pošilja le pozna jesen. Dalnje |
| Cyclamen (1883): | še mlad, komaj tri in dvajset leten mož, ne ravno neprijetnega, pa prav navadnega obraza, srednje postave, slok, a vender koščen |
| Prvi sneg (1886): | dolgočasi in da bi rada kar najhitreje ušla iz tega neprijetnega zapora, zlasti ker niti ni imela kam sesti. Toda bilo |
| Vanda (1888): | je čudil zvijači svoji, s katero ga tako zlahka izpodrinil neprijetnega tekmeca. Gospá Glovacka je še tisti dan izkušala moč usodnega |
| Vanda (1888): | da je po društvenih pravilih bila obsojena poslušati neslano dobríkanje neprijetnega gôsta. Maček je to zapazil, pa je hitro zopet izpregovoril |
| Vesela vožnja (1889): | znóva. Tudi Krêmen je pozabljal, čimbolj sta se bližala Bobovemu, neprijetnega pretresa in ker ga že jezik ni bolel, odpustil je |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ves dan komaj čakal, da bi se že skoro iznebil neprijetnega posla, kteri ga je čakal, postajalo mu je vendar tesno |
| Roman starega samca (1895): | poskušano zločinstvo? Ko bi jo ovadil sodišču, bi nastalo mnogo neprijetnega za grajski par in za-me: pričanje, obravnave — a jaz nisem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so bile od tod žalostni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | al ene preuſetne, al ene ojſtre, al ene nausmilene, inu naperludne misle, temuzh resproſtè veſſello jasnoſt po zelemu obraſu, de bosh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh, use pomerjé. Ogn. En naperludne goſt tirja od mene en dolg, kar sem njemu dolſhn |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſam ſebi teshku shivlenje dela. Skus perludnoſt nobeden ny shalen: neperludnoſt ſovrasbnike dęla. Lepe oblazhila ne premore uſak imęti: zheden pak |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſebi teſhku shivsenje dela. Skus perludnoſt ſe nobedn neshali: le neperludnoſt ſovrasknike dęla. Lepeh gvantov nepremore vſak imęt: zhedn pak sna |
| Ta male katechismus (1768): | inu tu dobru dapernashat, ſakaj ſſaku dervu; katiru pridnega sadu naperneſſe, bode posekanu, inu v' ogen verſhenu. Matth. 7. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | namore dobriga ſadu perneſti. Uſſaku dervu, katiru dobriga ſadu naperneſſe, bo poſekanu, inu v' ogn vershenu. Torej njeh imate vi |
| Biblia (1584): | ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sna dopovedati, kako naj mu kaj naredi, bo vezhi del nepripravno orodje imel pri hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj moja pamet je preslaba, inu moji oppravki meni tega naperpuſte. Prosi Boga, inu on bo tebe ressvitlil, inu tebi pomagal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le na tvoje naprejpoſtavlene ahtengo, zhe falerje imajo, ke tebi naperpuſte, kar ſhellish ? ſakaj aku be bli po tvojemu napezhnemu dapadajenju |
| Pozhétki gramatike (1811): | Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe ludy zhaka is velikem poterplenjam. On klizhe, inu nobeden napride; on vabe, inu malu njeh je, katiri se uredni ſturę |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | otshe biti v'eni zhaſti, ali sluſhbi, katira od Boga napride, ampak katira je le leſtnu iskanje, inu nadleſhnu nagajnanje, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od te teshe tiſte rezhy, katira je bila h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odlozheno obdershati, inu v' tvoju kraleſtvu, v'katiru nezh omadeshaniga napride, ſrezhnu ſpravit, Amen. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi ti, nabil povablen od njega, inu de ki ta napride, katiri je tebe, inu njega povabuv, inu k' tebi rezhe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | posodo is irham, ali ſhlęmam dobru ſavęſhi, de luft notri napride: ter deni to posodo v' perſt. Kader zhes 8. dny |
| Sacrum promptuarium (1695): | sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan mu nej savupat, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſturiſh, toku ti shivn ogle na njegovo glavo skupſpravlaſh. Napuſti ſe od hudiga premagati, temuzh premagej tu hudu is dobrem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſlushabniki tega Goſpuda plakali , inu poreko: saneſi tvojmu folku , inu napuſti tvoje irbeſhne k'ſramoti biti, de bi Ajdji zhes nje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sebi ſapopade. Taiſte ima enu preprizhanje prave obstanovitnoſte, katire se napuſty ne skus lubeſn tega ſhivlenja, ne skus ſtrah te smerte |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | podvuzhy, uſſe tu dobru. Nekar ſe namotite: Bog ſe mamiti napuſty. Sakaj , kar bo zhlovek ſejal, tu bo on tudi shel |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | volan. Ti moresh tedej uſſellej na vahti stati, de se napuſtish pod oblaſt svojeh pozhutkov perpraviti, temuzh gledej, de bosh uſſellej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | is rok spuſtish, kaj otshem tebi is rok uſęti, tok napuſtish, kaj otshe tu ſena besęda biti? Perſt, po dvojni ſaſtopnoſti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vodó, se guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'mojih nadlugah . katire jeſt sa volo vaſs terpim, othoshni naratejte: kar je vam ena zhaſt· Sa te rezhy volo perklonim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rezhy naposhellimo, koker ſo njeh uni (Judji) poſhellelli. Nekar malikuvavzi naratejte , koker eni ſmed njeh: koker ſtojy piſſanu : ta folk je |
| Biblia (1584): | nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je govorjenu ſkusi Iesaja Preroka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi |
| Biblia (1584): | ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega |
| Biblia (1584): | je rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pak gre kmalu na dnu koker tu narteſhejshe ſlatu. Nekar narezi: jeſt namorem, jeſt naſnam premishluvati, ſakaj moja pamet je preslaba |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dajanja spraſnena. Zhe nauterpish kaj dati, daj saj dobro beſſedo. Narezi temu uwogemu ſerſhmajhtne beſſede, de njemu njegovo revo she teſhejshe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu zhednoſtitem perdruſhil. Nobenemu prehitru v'roke naseſhi, lira nobenemu narezi: ti se moj tovarsh, inu druſhé, predn ſares vęsh, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perjaſnive. Buh krona to notrejno dobruto, kjer odſvunej premornoſte nanajde. Narezi nobedn: jeſt nezh nimam: Lubeſn se is arſhata nadejly, temuzh |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu |
| Sosedov sin (1868): | podkrižal na ženitovanjsko pismo, bil je že po navadi malo neroden v vedênji in v govoru; ali denes, ko se mu |
| Rokovnjači (1881): | katera je najbrž namen imela, sovražnike strahovati, pograbi Blaž Mozol neroden in težak stolec od črešnjevega lesa izza mize in se |
| Cyclamen (1883): | Elzi; drugi je bil menda namenjen hišni gospodinji. »Okoren in neroden človek to! « mislil si je Hrast; »zdaj nosi šopke; neprilično |
| Od pluga do krone (1891): | kakor bi bil od železa. Pošepati ga more le silno neroden človek, petâ razbiti mu ni môči, ker so nizke, široke |
| Lisjakova hči (1892): | je prvikrat poleg žene pokazal v loži, bil je kaj neroden; vedel ni, kako bi sedel, ne kakó bi se držal |
| Jara gospoda (1893): | moškega, resnega vedenja in vender v vsem svojem gibanji nekoliko neroden. Iz prva ni védel, komu bi najprej segel v roke |
| Roman starega samca (1895): | naznanil, visečih na hišnih vratih. Poleg tega sem bil silno neroden, če se je bilo treba izogniti. Nevajen hoje po obljudenih |
| Pod streho (1897): | Tonetu, da te nabije. Zinka. « Dela je v zavitek, napisala neroden naslov, ki ga je bilo težko citati, ter je poslala |
| Slučaji usode (1897): | tega je veletržec z žitom in vinom, pa, kakor je neroden v svoji zunajnosti, takó je bistroumen za ta svoj posel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej |
| Zlata Vas (1850): | ali če je enimu ali druzimu svojih sosedov zapravljivost in nerodnost očital, je dobil kisle obraze v hvalo. Eni so djali |
| Zeleni listi (1896): | je zakrivil vedno le Milan. Milan si je zmislil kako nerodnost ter pregovoril potem tudi Bogdana, da mu je pomagal. Pri |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | na se, kakšen si, kakšne lastnosti, kakšne dušne napake ali nerodnosti imaš na sebi, bodi si po kervi, ali po zlem |
| Jerica (1859): | imajo pa tako uborne hiše, in se tako terdno starih nerodnosti deržé, tudi v njih revšini tičí; kako bo kdo vtegnil |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | bankovca polastila popotovajočega po tem narobe-svetu, kjer se vidi toliko nerodnosti in hudobije. Bankovčevo čelo ni bilo več jasno in gladko |
| Nevera (1878): | eden ne zapoveduje, drugi pa ne ubogajo, morajo se goditi nerodnosti! « Dobro, vsi možje so njegove misli, to se jim bere |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | so nastopili zdaj za katoliško cerkev. Vstale so v njej nerodnosti in zmešnjave, kakeršnih svet še nikoli ni videl. Novi papež |
| Gospod Janez (1884): | v zadregi. »Ah, vi mislite, da še enkrat izgubim po nerodnosti svoje reči,« nasmeje se deklica veselo. »Ah, ne! Pa če |
| Lisjakova hči (1892): | je zavedala, da je gospa. Rada je spregledala možu male nerodnosti in celo prav ljubezniva je bila ž njim in se |
| Lisjakova hči (1892): | bilo druge zabave, smijal se je človek igri sami in nerodnosti igralcev. Tudi trgovec iz Ljubljane se je smijal, ali zdajci |
| Jara gospoda (1893): | privesti na pravi prostor takó, da nihče ni zapazil nje nerodnosti; pol ure pozneje pa je védel to v Grobljah vsakdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu pade! kai je ta sa ena beſeda o Peter! Neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Jes na posnam tiga zhloveka, od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Taku govory dalei od Petra S. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te beſſede, katire je reku h'tim pet norim divizam: Neſcio vos. Jes vas na posnam, kai bomo sazheli? kam bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ptizhe ſhtêje. Od rajnziga barona Sig. Zoisa je bil véliki neſit, velakin, vodni bik ali pelikan imenovan. Shivi pa v jushnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno poshreſhen ptizh (neſit) ; savolj tega ga v Indii ribe loviti navadijo. De pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe ne ſklada s' de la ville, temozh je en neſklad. Skuſhnnja in vada. sa mladénzhe, de svémo, zhe sapopádejo te |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ta zhlovek je koriſten in lublen par ſvojih. To je neſklàd, ino tako ne ſmemo rezhi, ker utile ſe neſklada s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | la ville. Ta vojár je meſto popádel in vsél. Isgledi neſklada med perlogmii, al med glagolmi s' iménam. Cet homme est |
| Pozhétki gramatike (1811): | je neſklàd, ino tako ne ſmemo rezhi, ker utile ſe neſklada s' de sa ſamille. Cet officier attaqua, etse rendit maître |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se |
| Blagomir puščavnik (1853): | jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je tvoja dobrota! O da bi te mogel zadostno častiti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolj povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice |
| Blagomir puščavnik (1853): | ptičic veselo pesem Stvarniku prepevalo, in pokazala sta mu dela neskončne modrosti in vsegamogočnosti božje, ki iz nič toliko reci vstvarja |
| Blagomir puščavnik (1853): | Učila ga je tudi več pobožnih pesmic: od božje vsegamogočnosti, neskončne ljubezni do ljudi, od stanovitnosti v terpljenji, od večnega življenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | in nevernim nemškim pesnikom v navadi, kteri brez zaupanja do neskončne modrosti božje po svetu ne vidijo druzega, neg bolečine, trohljivost |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove neſkonzhne mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | da spolnim ta svoj sklep! Za to te prosim po neskončnem zasluženju tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Izveličarja Jezusa Kristusa |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | smrti, pridi tej veliki revščini na pomoč. Prosim te po neskončnem tvojem hrepenenju, da bi se izveličali vsi ljudje, in po |
| Blagomir puščavnik (1853): | ter pravi: »Glej, dragi Milko, brezštevilnih in nezmernih svetov, ktere Neskončni po svoji modrosti in vsegamogocnosti vlada! — Kakor zvezde na nebu |
| Astronomija (1869): | zrno, in solnce kot kegljiščno oblo. Kdo si more misliti neskončni prostor svetá z nebrojnimi telesi, ki se v njem premikujejo |
| Oče naš (1885): | njih priti? Pripovedoval bi jim o Jezusu in o njegovi neskončni ljubezni. Prosil bi jih, naj svoje malike zapusté in pravega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | semlji sa rasglèd dal, pa nam tudi v' tej podobi neſkonzhno vſmilenje nar boljſhiga Ozheta v' nebesih pokasal. J. F. O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v jaſni nozhi pod milim nebam kviſhko ozhi povsdignemo, saglédamo neſkonzhno ſhtevilo svésd, ktére na podnébji kakor ſvitle luzhize migljajo. Şhe |
| Tine in Jerica (1852): | poslal. S hvaležnim sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga prejela; zato sta tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala |
| Blagomir puščavnik (1853): | večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški |
| Oče naš (1885): | ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena, ki je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sa ta greh ga Bog ni puſtil v' obljubljeno deshelo. Neſkonzhno ſvetimu Bogu ſe ſtúdi nad vſakim ſhe tako majhnim gréham |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bres ſhtrafnige; ſej je ſhe drugo shivljenje, ino Bog je neſkonzhno pravizhen. 28. Jesuſ boshji prijatel otrók. Jesuſ je , kakor po |
| Genovefa (1841): | v nebó pogledajôzh rekla: „Réſ je, o Bog! Ti ſi neſkonzhno bogat v daréh in véſh zhlovéſhkimu ſerzu v êni uri |
| Genovefa (1841): | ki v Té saupajo. Tí ſi mene in moje déte — neſkonzhno bódi sa tó sahvaljen, — is zhlovéſhkih rók réſhil. Ti ne |
| Genovefa (1841): | Bóg, ſrézha, de moram s tabo hoditi, je vunder le neſkônzhno ſlajſhi, od hôje s ljudmí! ako ſmo ravno daljezh od |
| Genovefa (1841): | in poſlédnjizh je ganjen rékel: „Bog vſe zhudno obrazha in neſkônzhno bogat je v ſredſtvih (Mittel), ſvôje ljudi otéti. O, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmet, ki sna miſliti, prav dobro ve, de ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih delov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesca je v vasi Pš. blizo V. na Dolenskim pustila neskerbna mati svojiga 2 leti in pol stariga zaliga fantiča h |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvetih obhaylah, samiſhleni per Boshji beſedi, reſtroſheni per ſvetih Maſhah, naskerbni per spraſhuvainu naſhe veſti, naobzhutlivi per obudeinu te svezhirske grevinge |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu isvelizheine, sa katiru je on kry, inu shiuleine dau, naskerbni, ſhe sdei greh delat na nehamo. Kyr pa mi sdei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dvé kravi zgorele. Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa |
| Biblia (1584): | zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | opravilah teh dobrih del. Koku malu kedei, inu ſhe tiſtokret naſkerbnu, sasehanu, inu trudnu mi naſho doshnoſt pruti Bogu, inu sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rinou. O koku retku pa mi, inu ſhe tedei koku naſkerbnu na ſmert smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe |
| Biblia (1584): | de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſhelęsne vrata prewye. Po ſturjęnimu dęlu je dobru pozhivati. Katęri neſliſhi, ſe more basniti. Hudi exempelni pokasę dobru sadershanje Katęri veliku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | govorit , kolker ſe jim polubi. SmeſImava. Sva ſama ? Naj obeden neſliſhi ? |
| Biblia (1584): | Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da”, čast Bogu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je na anei vësi ogin vëna, da jomi sapoviesh dadel knasmie; taku rezi te besiede † LIGA † LEVI † GOLGOT. TA 3. KAPITL |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poklizov Amen? Konz An tak zhvovak, katheri roti al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov doro svata? odtah dnar- |
| Ta male katechismus (1768): | sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tudi mi ſe tebi pruti zele damo, inu isrozhimo. Nezh naſmei poſihmalu biti v'naſhimu ſpominu, nezh v' naſhi pámeti, nezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Katiru pa od naſhiga nar lubesniviſhiga Odreſhenika namore, inu naſmei rezhenu biti, od katiriga je v' timu 18. Davidovimu Pſalmu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | prau , sturiti vſelei, Sh'nio delat, pogon dopouniti, Nie se superſtavit naſmei. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vęjm ! Al gori poględat, Jèn to ji povedat, Jeſt ręveſh neſmęjm. Nęshka. Tonzhe, Tonzhe, ſi poręden. Gospá. ( Tonzhek. Odpuſhanje, zhe ſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bil raven ſręzhal. Baron. (s' jęso. ) Sręzhal ? — (na ſtran) Se neſmęjm jęsiti, ſizer ne bom nizh svędel. Matizh. (na ſtran. ) Bom |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu proſhne, katire pred Bogam doli poloshimo, dobre sdijo, vunder naſmemo tiſtim dergazhi savupat, koker de na volo Boshjo pogledamo, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | hvalit vekumei. Shesta Peiſem. Te dve Sapovedi te Lubesni. 1. Naſmemo s'miſli mi spustiti, Kar sapoved Boshía vuzhy , De smo |
| Ta male katechismus (1768): | inu ob velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh zhaseh, koker v' Adventu, inu velkemu postu svatovshne |
| Ta male katechismus (1768): | permoran perjeti, viner nasmesh ti ſatu nohenega ſanezhuvati, ali po naurednem prejeti, ali kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tolkajn Angelzov v' vezhni zhaſti pouſdignenega videl! Nad njegovo pomozhjo nasmesh ti zviblati, aku se le pomujash k'njemu uſſellej eno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo |
| Divica Orleanska (1848): | skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem, de las brez Boga ne izpade |
| Sacrum promptuarium (1695): | hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ta saſtopnoſt, inu modroſt tiga ſveita je ena noroſt, inu naſpamet per Bogu. Samu tiſti ſo prou saſtopni, prou modri, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pregovarjeine, inu tu sapelavaine navarne perloshnoſti v'eno takſhno podſtopnoſt, naſpamet, inu hudobo sapelali, de bi mi enkret vezh naſho duſho |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker ti ozheſh, vſelei sgodilu. Sakai naſha vola je ena naſpamet, naſha vola je enu sapellaine, naſha vola je en greh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji |
| Zlata Vas (1850): | uno hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu |
| Sacrum promptuarium (1695): | en dan kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu |
| Gozdovnik (1898): | iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za ta nespametni korak, s kterim je izdal vso namero, zakaj se je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ſe od vſih krajev vidil. Pa Bog jim ovrè neſpametni pozhetik. Do ſih mal ſo ljudje na semlji le en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med kterimi ſo Judje v' ſushnoſti shiveli, ſo bili tako neſpametni, de ſo mertve podobe ino divje sverí molili. V' ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivljenje povrazha proti temu, kar mu dadò. Tako tudi vi neſpametni Rimljani (govori modri Rimez) miſlite vſak ſam ſvoj biti; bóte |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Boga prejete gnade spominesh, tolkukrat ſanezhuj to nezhemerno zhaſt, inu naspametnu napihuvanje. Misli uſſeskuſi, odkod se ti taiſte ſadobil, inu de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli mož. Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor sim danes, svoje dni še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj sladkeji veselje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogu en perjetne duh na uſſeh krajeh. Ta andla prov naspametnu, katire svojem pozhutkam perpuſty, kar poſhellę, iuu njim ſadoſtisturiti se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deleshniki takih paſhinj jeli premiſhljevati, kako de bi ſe mogla neſpodoba in kriviza porovnati. Pregovor je ta: de kadar ſe hudoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moshje ſo ſe pertoshili in ſo proſili, de bi ſe neſpodoba in pomota v paſhnjah porovnala. Na to je modra goſpoſka |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v herbet pihata! ” — „Fej te bodi! ” so rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako |
| Ta male katechismus (1768): | ali skus tatvino, ropanje, ohernio, krivizhne dobizhek, hudobno golſio, ali naspodobne pogodbe: v' glih viſhi tudi skus druge kupzhie, spremène, ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſamirkal, o! odſheni takrat delezh od mojega serza uſſe hude naspodobne misle, inu rezhy. Obudi v'meni spomin te vezhnoſtze, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te rozhe naherbte Krishama inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokvsov, oh odpvſti mene tv velko prevomlenje moiga hvdiga inv naspodobniga jesika Amen. Ozha zhesh. TV 9 TERPLENJE. Oni so mene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne pogleda nizh nepoſhteniga, ne govorí ino ne ſtorí nizh neſpodobniga, je zhiſtiga ſerza. Tak she na semlji Boga bolj ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | morejo, de bi gerdo ravnanje s shivino kaj napzhniga , kaj neſpodobniga in boshjim namenam naſprotniga bilo ; satorej ſe vſakimu le poſmehujejo |
| Ta male katechismus (1768): | boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem |
| Sacrum promptuarium (1695): | lonze pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj, jeſt bom en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo naſhe pertóshbe : Şakaj nam pravite goſénze (ſnedenze)? To je neſpodobno imé sa naſ! dajte ga tiſtim zhervam, ktéri vam ſadno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Farji pak ſo useli te ſrebernike, inu ſo djali: ſe naſpodobi , de bi mi njeh v'Zirkovno skrino , ali ladizo s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak temu poſlednimu dati ravnu, koker tebi. Ali ſe meni naſpodobi s'tem ſvojem ſturiti, kar ozhem? Jele tvoje oku satu |
| Biblia (1584): | ſo djali k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar ſe neſpodobi ob Sobboti delati. On je pak k'nym djal: Néſte |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada ? Baron. Pervizh ſe neſpodobi. Matizh. Sakaj neki ne! — kar njim dopade, ſe tudi ſpodobi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pol leta pa jo zupet zapustiti moram, ker so me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temu ali unimu vſhezh ali po godu niſo, ako le neſpodobno niſo rezhene. Le takrat, kader eden drusiga poduzhimo, gremo po |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku |
| Biblia (1584): | de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe, mej te pet taushent, inu |
| Biblia (1584): | ſe gody, de nihzhe vezh ſvojga Ozheta inu ſvoje Matere nepoſhtuje, inu ſte taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader is njim natihem od |
| Biblia (1584): | mano, ta je supèr mene: Inu kateri s'mano vkup neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje |
| Astronomija (1869): | za njo številko 0.7, t. j. tangenta OB je 7/10 nespremenljive (črte) AO. 1/10 od 430 je pa ravno 43, toraj |
| Astronomija (1869): | 0,5 to je: za ta kot je sinus polovica cele nespremenljive črte. Iz tega se vidi, kako se iz dane velikosti |
| Kemija (1869): | sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se |
| Kemija (1869): | na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako k jednemu nje sumandu katero koli število prištejemo in |
| Fizika (1869): | nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in |
| Fizika (1869): | pomisli prostornosti, in kako se ona méri. Raztego v enej nepremenjenej méri imenujemo ravno črto, in pripomoček, s kterim se ona |
| Fizika (1869): | n. pr. proti številu 60, gre njegov zgornji del v nepremenjenej meri tje, spodnji njegov del, ki stopi v vodo, se |
| Fizika (1869): | po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz |
| Botanika (1875): | §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove |
| Divica Orleanska (1848): | mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol |
| Pozhétki gramatike (1811): | proſtor, escadre, en ſklad bárk, ame, duſha, infame, nepoſhten, ſramen, neſramen, ſramóten, ogerden; les manes, duhovi mertvih, la baine, ſovráshenje, ſovrashtvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovim nauku ni doſti, le nezhiſtoſti ne delati; on she neſramen pogled, she nezhiſte shelje v' ſerzu ravno takò prepové, kakor |
| Genovefa (1841): | ſe je njegova predersnoſt naraſhala in poſlédnjizh je bil takó neſrámen, de jo je narneſramniſhih rezhi nagovarjal, ktérih ſe poſhtêna shêna |
| Mlinar in njegova hči (1867): | služit? Mlinarja Črnota edina hči; pa dekla? O ti spačena, nesramna stvar! Da, šla boš, šla, pa ne služit! Poberi svoje |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Črnot. Službo? Ti nesramna stvar ti! Kaj moja hči bo hodila služit? Mlinarja Črnota |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shiuleine, inu naſpodobnu diaine dobijo. Ni obeniga taku grosniga, inu naſramniga greha, v'katiriga bi te Judeshove beſſede: vultis mihi dare |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sapertu, kar bi en slati kluzhna odperu, ni nezh taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | našla lepega mesta, ampak storila ga je še le prav nesramnega. Termasto odgovori: „O tako daleč še ni prišlo, akoravno bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pretekle praznike s prižnice grajati brezkončno obrekovanje katoliških cerkvenih obredov nesramnega „Tagblatta”, ki res ne zasluži druzega, nego da vsak, kdor |
| Divica Orleanska (1848): | si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil |
| Maria Stuart (1861): | dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti prizhi, vunkej is graſhine pobrati; de ſi ti en neſramni goluf, en sapeliviz ; de bom jeſt letó nedolshnoſt is tvojih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to sa en lep' perſtan. ( na ſtrani) o ti goluf neſramni! Miz. Naj mi ga dajo! kaj jim am grę ? — Shternf. |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu |
| Divica Orleanska (1848): | pomoč, Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod |
| Genovefa (1841): | Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi njeno serce se je skoraj kar nevedoma meni naklonilo. ” „Nesramnež! ” zavpije Fabíola „da si upate od nje tukaj govoriti; tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno |
| Maria Stuart (1861): | Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta |
| Viljem Tell (1862): | je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam |
| Ta male katechismus (1768): | naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali |
| Maria Stuart (1861): | derzna zloba moževa Je zmagala boječnost vašo, derzno Nosili ste nesramnost na ogled. Morivec, kterega je klelo ljudstvo, Je nosil v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | svojo ženo in sam sebe, in spoznal je svojo veliko nesramnost in ničevost. Sramoval se je svojih lastnih čutov. |
| Zlata Vas (1848): | je mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj |
| Genovefa (1841): | bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh nêzhem malovérna in nizh vezh neſèrzhna biti, in ako ravno sdaj ne morem ne préſti in |
| Botanika (1875): | Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker |
| Botanika (1875): | tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so se pri nabiranji pastinakovih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in te miſli dal, na tako lahko visho ſe velikih neſrezh obvarovati. — Mi ſmo pa tudi dolshni ſe po pameti ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno táka neſrezha doſhlá, nobene pomozhi perzhakovati; kdor je enakih neſrezh she vidil vezh, — bo gotovo s hvaleshnim ſerzam drushbe ſlavil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka arza noi saki shaz noi ukradane rezhi bosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po |
| Robinson mlajši (1849): | bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Peter se podá zopet na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. ) |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le |
| Stric Tomaž (1853): | bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas vjamejo. Strašna vam bo pela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči |
| Zeleni listi (1896): | a ptičic ni bilo več nazaj. Ali ni bila ta nesreča kazen za njeno trdosrčnost? — |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo |
| Genovefa (1841): | in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja ſtópi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere mu vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha odſhla, je vshe druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je |
| Tine in Jerica (1852): | Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog |
| Rudninoslovje (1867): | jako lehko vname, razpokne ter je takisto mnogokrat vzrok velikim nesrečam. Rudarji ga zato imenujejo „tréskava sapa”. |
| Kemija (1869): | tej sapi storilo nesrečno smrt. Vse hvale vredna želja, tolikim nesrečam priti v okom, napotila je glasovitega angleškega učenjaka Humpry Dawy-a |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sromazhe, kateri so blisik per svojah shishah inu vender skues nasrezhe unotah tezho: tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spozná in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste ga Tuhincam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta |
| Zlata Vas (1848): | znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se |
| Divica Orleanska (1848): | V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De |
| Tine in Jerica (1852): | škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni |
| Oče naš (1854): | udje so ga boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je le on |
| Zlatorog (1886): | Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let je dobrih štirindvajset »Že od tega, kar so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ali lóſajo, de bi svédili , kdo jim je kriv te neſrezhe. Predersno je bilo to; pa Bog je tako obernil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svetosti in resnice Vselej sam pred njimi hodi; Ki v nesreči in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | uči, z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lahko v prid in korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen, lep konj nogo |
| Stric Tomaž (1853): | preganjanemu biti, med tem ko otroci sveta v hudobijah, v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju |
| Stric Tomaž (1853): | ni iz tega stanu, temuč da je prisiljeno in po nesreči prodano bilo. Ime mu je bilo Kasi; njeno življenje pride |
| Roza Jelodvorska (1855): | on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nesreča. Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | porabiti ali za poškropljenje po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah |
| Valenštajn (1866): | da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te ſromáke, de jih je 16 v |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes ſuſho, zhes narodovitnoſt te semle, zhes bolesni, zhes naſrezho, zhes teshave, zhes dauke, zhes novize, inu druge rezhy sadoſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isdavaina. De pa oben s' med nas v'eno takſhno naſrezho, koker Judesh, na pade, taku pokleknimo pred naſhiga od Judesha |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe pohlevnu, de ti mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe pohlevnu, de ti mene dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško v stran postavi, ter se za njim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je bil, kadar se mu je dobro godilo, za vsako nesrečo pripravljen. Tudi vi otroci! bodite taki; potem bote vsako nesréčo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | nesrečo pripravljen. Tudi vi otroci! bodite taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter |
| Stric Tomaž (1853): | se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | take nemarneže saj nesreča drugih spametovala, da bi sami v nesrečo ne prišli, in tako sebi in svoji družini revšine ne |
| Oče naš (1885): | da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je bila resnično žalostna in je vroče solze |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako bratovſhino ſvetiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo hude ure bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika |
| Genovefa (1841): | têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih ljudi! ” — in njegov svéſti Volk, ki je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de bo she vezh danu, inu de njeh podejlenje napreneha. Nasrezhn je taiſte, katire je ſgubil bistruſt teh ozhy, de navide |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bistruſt teh ozhy, de navide; al une je she bel nasrezhn, katire je obzhutnoſt teh dobrut ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | z očes otere, terdo za roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim na vselj alj saj na dolgo časa. De so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dobili, ſo tiſto vkradli, inu sa volo tatvine obeſheni bly. Naſrezhna je tudi tiſta saſtopnoſt, katira ſe na hudu oberne, sakai |
| Tine in Jerica (1852): | Martin prestregel, ker dobro je vedel, kako ji je njegova nesrečna smert v serce segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko |
| Blagomir puščavnik (1853): | je večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo |
| Blagomir puščavnik (1853): | djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo vse |
| Maria Stuart (1861): | najprej, kakó je to, Da tako je na sercu vam nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna in zdaj pa hočeš drugo mater ravno tako nesrečno storiti |
| Valenštajn (1866): | i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Nesrečna gospa si je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor |
| Revček Andrejček (1891): | vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna. Jeklen. Kako? |
| Revček Andrejček (1891): | da bi že tukaj srečna postala — na — pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po |
| Genovefa (1841): | mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je bres krivíze |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perſhu? ja on je perſhu, sapelan, inu oſslepen od te naſrezhne ohernije- O kai ſturio! o koku veliku premorejo per enimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o perſsi poune pregrehe, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhimi grehi nihdar vezh ta kervavi put na spreſhali. O naſrezhne naſhe ſerze, aku na bodo ta glas te ſvete krivy |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je |
| Zlata Vas (1848): | in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih |
| Stric Tomaž (1853): | ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ |
| Stric Tomaž (1853): | peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka; že so skor obupali ga najti — kar ga najdejo |
| Ferdinand (1884): | sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime. Sedaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó dolgo, de njegovo serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kak je bil še v stan le zmisliti na hčer nesrečniga človeka, ki ni le na kant bil prišel, temuč si |
| Zlata Vas (1848): | pri Bogu in pri vsim, kar je svetiga, ga ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal |
| Tiun - Lin (1891): | zgorel tudi jaz? Ali se je to zgodilo samo po nesrečnem naključji, ki bi naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda |
| Robinson mlajši (1849): | ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti pak moj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bila vsa vas z lopatami na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | teh armad, inu veliku vezh hudiga, inu shkodliviga je ta naſrezhni kup teh Judeshovih beſed: Quid vultis mihi dare? Kai ozhte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tulkukret per naſhimu naprei vsetju, per naſhimu delu, inu opravilu naſrezhni, kyr bi ſizer ſrezhni bly, ko bi to molitu na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei zhaſnu, inu tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima teka |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sposnati pred mojim Ozhetam, katiri je v' Nebeſih. Reuni, inu naſrezhni ſmo mi, aku le ſamu s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trepetaine bi nas moglu obtyti, kader kuli mi na ta naſrezhni konz, inu ſtranu szageine Judesha lshkarjota smiſlimo! Judesh je biu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče so bili tako nesrečni. Tud oni so si z nesrečno pijo dušo ino telo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga |
| Robinson mlajši (1849): | so na poti ali nesrečni bili — morebiti na to strugo prišli — ali pak je je |
| Robinson mlajši (1849): | terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | I. Tisti nesrečni čas Francostva, ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen |
| Ferdinand (1884): | mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam smiraj ſtudi nad greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa ſposnal, gre ino pové Judam: „Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Za ta del pa hočeš mene zapustiti, Mina? O koljko nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav čudnega. Ali veste, da je bil eden izmed tistih nesrečnih kristijanov? ” „Lepo te prosim, molči no in ne klobuštraj reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ljudem shivljenje vsame. In vunder je komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Kako so se na pristavi vsi vstrašili, ko so z nesrečnim prišli, kteriga so koj gospoda Jeličnika, svojiga gospodarja, spoznali. O |
| Stric Tomaž (1853): | dihati začeli, pozvedó za pripraven kraj in ljudi, ki so nesrečnim koj na pomoč. Pridejo tudi k tistemu duhovnu, ki je |
| Stric Tomaž (1853): | delati? Mislim, da bi vas težko stalo, se s tem nesrečnim stanom zadovoljiti, marveč bi jo pri pervi priložnosti utekli in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | star pregovor — al tukaj veljá še drug blag namen: sila nesrečnim ljudem, bližnim našim, ki so zgubili pamet, al kterim je |
| Oče naš (1885): | pobožni gospodje imajo usmiljenje z njimi in gredo k tem nesrečnim ljudem. Čez morje se prepeljavajo, čez hribe hodijo, gojzde premérijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v reſnizi bratovſhnja, ki nima drusiga namena, kakor pomagati. Neſrezhnim pogorelzam pa tudi gotovo pomaga. Sa tó je pa ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Accienda assicuratrice, ktera she zhes dvajſet lét pogorelzam in drugim neſrezhnim pomaguje! — Şhe enkrat Vaſ proſim vſe ſkupaj , ki naſhe novize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | I. TVIE mvezh boshja o Gospved Jesvs Kriſtvs Skves tvoje nasrazheno terplenje ozhash mene N. gnadlovo obdershati inv obvarvati prad vsiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mivoſtlivo agnje Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim skves tvojo nasrazheno martro vsmili se ti zhries mene inv odpvſti mene karsim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oče so bili tako nesrečni. Tud oni so si z nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de |
| Divica Orleanska (1848): | gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo |
| Valenštajn (1866): | O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi per |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jerusalem vględal, per letim poględi ſolsę tiga vſmilenja zhes letó neſręzhnu meſtu tozhil. Enu taku puntarſku, krivizhnu krajlęſtvu, katęru nedolshno kry |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na njemu taku dobru to grosovitnu nevſmilenjetih Judov, kakôr to neſręzhnu dęlu naſhih gręhov ſposnali. Poglęjte ga, inu povsdignite gori vaſhe |
| Divica Orleanska (1848): | in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila |
| Genovefa (1841): | mezh ſégel. „In zhe mi ſhe eden lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje, sdêrem ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en ſyn vezhniga pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou Apoſtel taku naſrezhnu padiu, ob kulkain pravizhneſhi ſe mormo mi bati, de bi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogwbleine ſpraviſh? navarnu je tiſtu vedet, katiru to veſt rani. naſrezhnu je tiſtu saſtopit, katiru to duſho vmory. Vedeu je tiſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ob kulkain pravizhneſhi ſe mormo mi bati, de bi taku naſrezhnu na padli, kyr posnamo naſho ſlaboſt, de Je tiſta ſiunu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | si nesrečna in zdaj pa hočeš drugo mater ravno tako nesrečno storiti? « »Drugo mater! « ponavlja žalostna mati in spusti cvetlici. »Tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſmirej nasovraſhe? Tu je enu ſnamene bres zvibla, de en naſtanovitne zhlovek v' brumnoſte nalubnoſt, inu nadapadlivoſt najde, ter v'porednemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſe kraleſtve tiga ſveita sh'nyh bogaſtvam. lepoto, inu zhaſtjo ſo naſtanovitne, zhaſsne, inu obene vreidnoſti nimajo. To volo nebeſhkiga Ozheta dopouniti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloveshki ſpomin je taku slab, naſhe miſli, inu shelie taku naſtanovitne, de mi tudi zhes naſho volo od videina teh poſvetnih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo pod tem rojeni, ſo neſtanovitni, kateri radi rajshajo, inu'ſo neſtanovitni v'shivlenji. Zelu Létu v'kup vsetu. Je vezhkrat bol |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu gorak, ludje, kateri ſo pod tem rojeni, ſo neſtanovitni, kateri radi rajshajo, inu'ſo neſtanovitni v'shivlenji. Zelu Létu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | druge udy preberneni. Ony niſo vezh ti bojęzhi, zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga ajfra, tę ſerzhnoſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so k'ti narvezhe viſſokuſti te popolnemaſte pershle. Mejsèz, katire naſtanovitnoſt pomęne, je bil pod mojeme nogame, inu nobedn ni mene |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' ſmertjo rinat. Ali ta naobzhutik naſhiga terdiga ſerza, ta naſtanovitnoſt naſhih miſli, inu tu na vſe rezhy samiſhleine naſhiga ſpomina |
| Robinson mlajši (1849): | čaka, ino je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega znal, mu je pripálo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli |
| Valenštajn (1866): | jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih |
| Revček Andrejček (1891): | in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica |
| Gozdovnik (1898): | po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudem kaj taziga povedal, ſo meni rekli, de jim ne neſe po simi zhbele rediti, ker one ob tem zhaſu vezh |
| Biblia (1584): | Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus lete Priglihe bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse |
| Sacrum promptuarium (1695): | neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga |
| Zlata Vas (1850): | Zdej zakličejo vsi zvonovi glasno v cerkev. Otróka h kerstu nesejo nar naprej, za njim gresta stari oči in mati, za |
| Oče naš (1854): | svojih starših živel, kar ga enkrat veliki opravki v Dižon nesejo. Ko jih je opravil, se je hotel proti večeru dam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vidil na jezeru, ko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta reč „je taka, ko bi se začudil, bi |
| Valenštajn (1866): | Šveda. Ilo. Še to prepozno je. Preveč vedó. Le glavo nesel bi na smrtni panj. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa diavo knemu ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | opomenam k' si ti ta usmilana Jesusa na tvojah ramah nesov: noi shniem zhries te potak jordan shov: k' si k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je prerok Habakuk napravil na polje, de bi ſvojim shnjizam neſel kruha. Pa angelj boshji mu rezhe: „Neſi to júshino Danielu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih Isaku, ſvojimu ſinu, na ramo sadéne. On pa je neſel ogenj v' rokah ino nosh. Tako greſta v' góro. Po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je Juda sdajáviz ſvoje pregrehe keſàl. Duhovnam nasaj je neſel trideſet ſrebernikov, plazhilo ſvojiga sdajanja, ino je savpil: „Greſhil ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidijo , kakor de bi mosh ſtal in butaro na herbtu néſel. Tudi per naſ na Krajnſkim ſe je ſhe ohranila vrasha |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o moj Bog, inu ſpęt tvojo miloſt inu dobroto napręj nęſsel, jeſt ſim mojo ſhtimo povsdignil, inu tvoje povęle ſpolnil. Ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ludy, pohujſhanje, inu krivizo. Jeſt ſim jim njih hudobo napręj nęſsèl, jeſt ſim jim shugal s'tęmi saſlushènimi ſhtrafingami, doſtikrat ſim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | san von dau k' jas taba zhries te potak jordan nasam: Jesus je pa kniemu diav jas bom tabe na usah |
| Oče naš (1885): | je prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “ |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | le iti ni mogel; dva korenjaka ga tedaj nabašeta in neseta v bližnjo vas , kjer je v malo dneh spet tako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 18. KAPITL. Alti kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano peſt? noi teſto perſt dei vano novo haderzo: noi nesi teſto perſt movka: pamerkei dase ti is golemi perſtmi perſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bi svojim žnjicam nesel kruha. Pa angelj božji mu reče: „Nesi to južno Danielu, ki je v Babilonu v levnjaku! “ Habakuk |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | reče, „mojo misel si zadela. Le skusiti sim te hotla. Nêsi golobčika v svojo stanico, in mu daj piče. Nesrečnih, ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | reši ga vseh teh rev! Vzemi ga raje in ga nesi proč, nesi ga v božje kraljestvo! Pozabi na moje solze |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vseh teh rev! Vzemi ga raje in ga nesi proč, nesi ga v božje kraljestvo! Pozabi na moje solze, pozabi na |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Nesi golobčeka v svojo izbo in daj mu jesti. Nadložnim, ki |
| Oče naš (1885): | že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti! in kedar se zvija, zdi se mi, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa vsemite ſehoj, kar raſte nar boljſhiga v' desheli, ino neſite v' dar moshu. ˛She toliko denárjev vsemite ſeboj, ino pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vodo. “ Nalili ſo jih do verha. Jesuſ rezhe: „Natozhite, ino neſite ſtaraſhínu. “ Natozhijo, ino neſo. ˛Staraſhina pokuſi v' vino ſpremenjeno vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodite! V roke ſnopke ljub' uzhénz'! — Bog vaſ shivi! in neſite ˛Starſham' dam ſvoj ſholſki vén'z. O ! pa kaj ? — ſhe nekaj |
| Divica Orleanska (1848): | Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana, naša sestra bila. Luíza. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka je bila ravno tak dobriga ſerza, ko on |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli |
| Divica Orleanska (1848): | hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je enkrat v malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji |
| Zoologija (1875): | kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v take zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje |
| Zlata Vas (1848): | in si ni nikoli več na ramo naložil, kakor je nêsti zamogel. Pač lahko bi si bil kdo mislil, de je |
| Oče naš (1885): | ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta krish koli krivizhen; ali on ga ny hotèl ſam neſti. Şręzhen ſi bil ti Simon od Cyrene, katęri ſi bil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bil koli ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti morash um vade |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dejo vano novo skledo sano novo skliedo pa pokrijo inu nesijo na an zhatertek ia vezhiera noi pokoplijo zhier sta 2 |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu |
| Ta male katechismus (1768): | greh temuistemu, katire tu dobru ve, inu spoſna, inu vonder nastury. Jak. 4. Kaj dobrega ima tedej en Kristian sturiti? V |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu vonder uſſeh taiſteh ſazhetek, inu korenina je namarnoſt. Nobedn nastury hujshega, koker katire nezh nadella. Rajmno ta perve Ozha teh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli, de bi |
| Biblia (1584): | inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h' |
| Biblia (1584): | njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury |
| Biblia (1584): | zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je |
| Sacrum promptuarium (1695): | nam pravi, de bulshi bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo |
| Genovefa (1841): | bi rad perſt ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno délo neſtorjeno ſtoriti mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder |
| Sacrum promptuarium (1695): | honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | modru ona pomuja ſe . Ter pridnu s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga nje ſhivlenja mujo; Ima doſt' drev' oppravit' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga shivlenja trude; Ima doſt' dny opravit', ̶ |
| Botanika (1875): | najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enugubne, inu pravizhne zhlovek je lubeſne ureden. En hinavske pak naterpy dolgu, temuzh bo na beſſedi ujet, inu potem nobeden vezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poprej od tvoje misle, de le zhaſt boſhja nezh ſraven naterpy, inu se s'tem drugem astopi, koker pak de be |
| Kratkozhasne uganke (1788): | shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh, use |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih |
| Pozhétki gramatike (1811): | mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | noſſili , de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj neumna zabavljica, da se „ne derži”! Tù pač resnično veljá stari |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na Elizino glavo, kedar pride v kopel da bo tako neumna kot si ti! « Drugi reče: »Usedi se ji na čelo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan je |
| Pripovedke za mladino (1887): | ne pa dva. ” Ko pride do vode, zavpije nad njimi: „Neumna žival, ali ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva |
| Pripovedke za mladino (1887): | ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zató bi se mi britko zdélo , če bi vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le |
| Stric Tomaž (1853): | kaj govoriš; tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati, ker si je svojih napak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | piſsanu v' bukvah tę modroſti (Sap. 5,4, 5.) o naſs nevumne! my ſmo njih shivlenje sa eno noróſt dershali, inu njih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdaj, kdó je prav imęl, vy, ali ony? O naſs nevumne, porezhete vy ta zhaſs, kakor ſtojí piſsanu v' bukvah tę |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki vam je izročil premoženje. Ali me imate za tako neumnega, da bi verjel, da cesar komu kak vinar dá brez |
| Revček Andrejček (1891): | Domen. Mojo ženo? Jeklen (ustane). Če mi je že radi neumnega konja tolikanj na svoji časti, mislita si lahko, da mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | si moč sama, na tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili! " Na to pa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 16. On pak je rękal: Ali ſte ſhe tudi vy nevumni? |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres glave , od béle shene in kar je ſhe takih neumnih rezhi vezh, je Tone vſe v ſvoje bukve sapiſoval, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſméſhno sdélo. V ſvojih bukvih je imel ſilno veliko neumnih rezhi sapiſanih. ktere ſo mu bile soper njegovo pamet. Tukaj |
| Zlata Vas (1850): | jéze jokala, je rekla Brenceljnovki: »Molčite in ne govorite tako neumnih reči, ker ne veste nič. Ožbe bi lahko Brenceljna in |
| Zlata Vas (1850): | učil, de ni copernic, temuč de so to samo vraže neumnih in zabitih ljudi: so že rékli v vasi, de ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ena polovica za to, da se napravi deželska norišnica (bolnišnica neumnih ali norih) za Štajarsko, Krajnsko in Koroško, in da se |
| Revček Andrejček (1891): | za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi tacih podukov prav zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ali nas nima sram biti, de nas mora gospóska kakor neumno živino k temu siliti in priganjati, kar je nam dobro |
| Robinson mlajši (1849): | Drake ji je iz Amerike prinesel; — To pak je le neumno bilo, da ga Robinson ni poznal. Oča. Kako pak ji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kriv Fulvij, ki se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu kadar je Jęsus |
| Biblia (1584): | Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod |
| Biblia (1584): | ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril inu k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost in vraža stori, de je človek sebi in drugim, ktérim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta tukaj povédana žalostna pergodba je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le |
| Ferdinand (1884): | bila mar čast le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rodú do rodú naprej, pod ktérim mojſtri Şkase ſvojo vrazhiteljſko neumnoſt ſkrivajo. Jes tedaj pravim: Vovzhizh Je nizh ! Teshko bi bilo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pervizh vęjditi, kaj jeſt ſkusi nevumnoſt, ali nevęjdnoſt saſtopim. Skusi nevumnoſt ali nevęjdnoſt saſtopim jeſt, kadar eden tęga ne vęj, kar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali nevęjdnoſti. Vy morete tèdaj pervizh vęjditi, kaj jeſt ſkusi nevumnoſt, ali nevęjdnoſt saſtopim. Skusi nevumnoſt ali nevęjdnoſt saſtopim jeſt, kadar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdaj, sadoſti je! pojdite kje doli v'Pekel leto vaſho nevumnoſt na vęzhnu objokat. Inu tukaj ſe bó s'grosovitnim hruſhanjam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moji, ta falſh vęjſt, katęro ſi eden vekſhi dęjl is nevumnoſti ſam naredy, je more biti vezh duſh pogubila, kakor vſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo te vshę tavshentkrat reshalili. Stariſhi jih puſtę v' eni nevumnoſti ali nevęjdnoſti. plęſnuvati, katęra nevęjdnoſt jih v' vſe ſorte gręhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sazhnem, perpravite ſe. I. Premiſhluvanje. Ena falſh vęjſt pride is nevumnoſti ali nevęjdnoſti. Vy morete tèdaj pervizh vęjditi, kaj jeſt ſkusi |
| Divica Orleanska (1848): | Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš |
| Robinson mlajši (1849): | tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni bilo ne lepo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu bile soper njegovo pamet. Tukaj imate eno péſt tazih neumnoſt is Tonetove b ahovne moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vezhen; tudi zhlovekova duſha bo vekomej shivela. Bog je neumerjozh; tudi zhlovekova duſha ne bo nikedar umerla. Bog je povſod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | groba. Ino Jesuſ Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove mozhí. Vojaki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſmeſh jeſti. Zhe od tega jeſh, ne boſh vezh neumerjozh, temuzh moraſh umreti. “ ˛S' tem je hotel Bog njuno pokorſhino |
| Divica Orleanska (1848): | kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej |
| Divica Orleanska (1848): | bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | konza terdnu vojſkovali! Jeſt vam jo voſhim, lubi Farmani, leto nevmerjozho krono v' imęni Ozhęta, inu Şynu, inu ſvętiga Duhá. Amen |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nevmerjozho duſho, ali je ena prava isvelizhanſka vęra, ali je ena |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni druge pomoči, kakor de se konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stori, de je človek sebi in drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu |
| Blagomir puščavnik (1853): | je vse čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
| Ferdinand (1884): | dečku ter se posloviti od njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je |
| Ferdinand (1884): | je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal |
| Jela (1859): | obraz in ti pospehuješ njene korake. Jela, Jela, ti si neusmiljena, tvoje serce je kamen, ti ne čutiš ljubezni zame; tirjaj |
| Potovanje krog Triglava (1860): | lep mlad gozd, kjer se ni poznala na vsakem deblu neusmiljena sekira, in kjer ni stopil človek z vsako stopinjo na |
| Na stricovem domu (1860): | sedemnajst krajcarjev, kramarica jih je htela pa dvajset. Bila je neusmiljena, terdovratna žena, nobena prošnja ni mogla omečiti njenega kamnitega serca |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | Jaz sem stareja od tebe, skusila sem zakon in nisem neusmiljena, ako te s to pogodbo obvarujem nesrečnega zakona. — Dalj bi |
| Sosedov sin (1868): | Če nikoli več ne bodem videla praga, kterega prestopaš ti neusmiljena zver, ki svojega rojenega otroka nečeš poznati ..." „Pojdi naglo, pojdi |
| Mlada leta (1875): | ležal še vedno v pesku, kamor ga je bila vrgla neusmiljena ročica. Torej tudi komtese še ni bilo tukaj. Iztegnil sem |
| Cvet in sad (1877): | bil slišal kedaj in zakaj. Ali če je bila Barba neusmiljena proti drugim ljudém, nij bila proti Matijcu. Ljudje so govorili |
| In vendar —! (1878): | svojih persih, trepetajočo in kopernečo. Ali bila je igra, samo neusmiljena igra! V duši pa sem občutil bolest do tedaj še |
| Ljubljanske slike (1879): | od njega, in kedar imá kje rubiti, je gola, suha, neusmiljena postava. Kedar pride, človeka kar mrzlica prime, tako gre naravnost |
| Sacrum promptuarium (1695): | Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so ſnamena al ene preuſetne, al ene ojſtre, al ene nausmilene, inu naperludne misle, temuzh resproſtè veſſello jasnoſt po zelemu obraſu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rane, inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku od nausmilene groſovitnoſte te pregrehe videl. Kaj imash ti po enemu smertnemu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ko so od meseniga živeli, bolj krepki, bolj terdiga in neusmiljeniga serca, bolj togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mojih bratov storili, ste meni storili. — Po téh terdih besédah neusmiljeniga pristavca je Peter svoje oči v tla obernil, in molčé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajcerja za njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga |
| Stric Tomaž (1853): | posebno za ogleduhe ne, ker ti so mogli sirovi in neusmiljeni biti; bolj če so bili, bolje so mu dopadli. Ker |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni |
| Sacrum promptuarium (1695): | neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit |
| Genovefa (1841): | déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in Zveličarja, in sicer v strašni vojski, ob silnem preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika! Berite tedaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da bi ga morda njegova umnost v pletenji rešila rok neusmiljenih černih ljudí. Hitro potegne svoj nožič iz žepa, nareže si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti polterpeshlivo agnje Jesvs Kriſtvs jes prosim tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kier si ti takv navsmilano Savol mene shgan biv oh odpvſti menei kar sim se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so mene an shetrk na nveje sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | supet do Pilatusha vlezhen biti. Ta duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan, inu resmeſsarjen, s'ternam kronan, krishan, inu umorjen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiru ſo ti hudobni judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi taku navſmilenu s'shlafernzi luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo ſlyno sapluvali |
| Sacrum promptuarium (1695): | bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko |
| Revček Andrejček (1891): | imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica. Oh prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa tęiſte od Nebęſs proſsil, katęri ſo s'njim taku nevſmilenu dęlali. Tudi na tebe, o Goſpa , ny on pèr vſej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſodnimi ſtoli deshęlſkih oblaſtnikov saględali, saſramuvaniga, sapluvaniga, inu od shlakov nevſmilenu ràstepeniga. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na tim drugim puſtili, inu vſe njegove prebivavze, inu otroke nevſmilenu pomorili. Ny bilú tèdaj sabſtojn, o dobrótlivi Jęsus! de ſi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | namerjal v njo planiti, pa ona je stala nepremakljivo in nevstrašena, in videti je bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno |
| Bore mladost (1862): | slabosti kmalu otrese. Da, tudi tvojo slabost sem ljubila, tvojo neustrašeno serčnost in prederznost, ker bila je silna, nepremagljiva, tebe vredna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zahvaliti se imamo potovanju neprimerljivega preiskovalca Aleksandra pl. Humboldta in neutrudljivega Leopolda pl. Buch-a. Da kamenje dobro spoznamo, treba ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prizorov, se je pod vodstvom vrlega in v svojem poslu neutrudljivega g. kapelnika Schantelna vršil skoz in skoz hvale vredno; v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaplodili še tù in tam na Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem prizadevanji omenjeni gosp. fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k poſhtah ſe snajo dobiti. Pesem v setvi. Pridno in neutrudljívo Orjemo vsak svôjo njivo, S petjem gor' in dol' gredé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico |
| Blagomir puščavnik (1853): | leži, hodi njeni sin Milko take nesreče nar menj pripričakovaje neutrudljivo od grada do grada, da bi sokole spečal. Kamor koli |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se sinova poverneta zopet nazaj k svojej ubogej materi ter neutrudljivo delata jerbase in najlepše slamnike, in vso to blagó oddajeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sopet poredama nazaj pošiljali, in vse te dela natanjko in nevtrudljivo dopcrnesli, kterim moramo za to njih, vse hvale vredno prizadevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. |
| Trtna uš (1881): | tudi k nam v naše avstrijsko-ogerske dežele. Tako je ta najnevarnejši škodljivec vinskej trti zatepen v vse večje vinorejske dežele. Pri |
| Trtna uš (1881): | razlaganje o tem kakšne lastnosti ima in kako živi ovi najnevarnejši sovražnik vinske trte in kaj moramo storiti v obrambo zoper |
| Ferdinand (1884): | slepo srečo, nakopale so mu mnogo mogočnih sovražnikov. Najhujši in najnevarnejši med vsemi pa je še bil grof Alfonz zavoljo svoje |
| Divica Orleanska (1848): | druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas hudobni tovarſhi s'ſaboi vabio, kader ſe nam ta navarna perloshnoſt ponuja, tedei dobru premiſlimo, kai ima s tiga priti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navarna tovarſhija h'pianzhveinu, h'sapelavainu, h'ponozhnimu vlazheinu, h'nadleshnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poti grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktermi sim veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod |
| Kemija (1869): | kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se jako razgreje, zato se sme |
| Oče naš (1885): | „Njegova smrt bi nam utegnila nevarna biti,“ je rekel Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo ta |
| Tiun - Lin (1891): | vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot |
| Kuharske Bukve (1799): | je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju |
| Botanika (1875): | mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoji voli nasavupou, inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | smota hudobnih tovaiſhu, drugih Judy greſhnu pregovarjeine, inu tu sapelavaine navarne perloshnoſti v'eno takſhno podſtopnoſt, naſpamet, inu hudobo sapelali, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč |
| Valenštajn (1866): | pogleda zopet v pisanije). Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš |
| Blagomir puščavnik (1853): | v povesti pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | naj se vsaki dan nova bata na rano položí. — Ni nevarniši rečí pozimi, kakor s žerjavico ali živim ogljem izbe in |
| Blagomir puščavnik (1853): | je bila svojemu sinu pisala, se je merzlica strašneji in nevarniši od drugikrat poprijela, s pobožnim in Bogu vdanim duhem pričakuje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile |
| Gozdovnik (1898): | človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da bi dobili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Ushęzh je moja shpendija: sladkè je sad mojega dela, al navarnu je moje mashtuvanje Povęj meni: kedu je ta, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jih bila še otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še |
| Robinson mlajši (1849): | selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne izide po sreči; verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za |
| Tiun - Lin (1891): | Lastavica« vsaj ne bila tako blizu. To je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem jako mirnega ter se s |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kulkain ludy ti, koker Judesha, v'tu vezhnu pogwbleine ſpraviſh? navarnu je tiſtu vedet, katiru to veſt rani. naſrezhnu je tiſtu |
| Genovefa (1841): | délu ſe ni nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim |
| Ferdinand (1884): | pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico, ki sicer ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | plazhilu na nebu prejeti. Nagledej na tu, kar tvoji zhistoſti navarnoſt della, ja boj se govoriti, kar per drugeh pohujshanje ſtury |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | proshno tega svetega Ozheta obdaruval, koker lih tudi zhes tolkajn navarnoſt na dushi, inu na telesu, pred katireme sem bila jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Katire leſtno lubeſn enkrat prov ſbendeſhâ, nabo nekol v' navarnoſt pershl, dokler on se zhes te lakomnoſte tega ſhivota, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Dohtar Minderer pravi c. 4. kader je luft giſten, inu navarnoſt te kuge, toku sjutrej smi tvoj obraſs, uſta, uſslieſsa s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel škodo; nevarnost je bila, de bi se ne vžgala kerma, ki je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mrazu in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj se je rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi se je pa tudi, da v vsem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prebrésti. Slišal sem memo mnogih druzih nevarnost tudi od nekega moža, ki je ravno tiste dní, gredé |
| Tiun - Lin (1891): | rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene |
| Gozdovnik (1898): | je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna |
| Ta male katechismus (1768): | eden se v' enemu smertnemu grehu, inu v' eni smertni navarnoste na enkrat se ſneshl, inu he spovdnika naimel, koku le |
| Ta male katechismus (1768): | temu revnemu ſhivlenju she enu drugu, uſſe dergazhe, resnizhanu, bres navarnoste, inu enu vezhnu ſhivlenje na nas zhaka, katiru je taistem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katireh je is mojo zhaſtjo tudi moje dushe ſvelizhanje v'navarnoſti ſtallu, inu s'takem mojem pridam, inu mizam sem billa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sluſhabnekov edn. Jeſt bodem tebi pomagalla v' taiſti toku groſni navarnoſti, ter bom tebe na taiſte dan potroshtala, kader bo tebe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nazhiſtoſtjo omadeſhuvati, ampak, kader bosh mene v' skushnavi, inu pregreshni navarnoſti ſamirkal, o! odſheni takrat delezh od mojega serza uſſe hude |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svoje sosede serčno rad, ino mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj lotil, zato mi tudi ni |
| Robinson mlajši (1849): | tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v vsem kraji ni ne enega človeka, ki bi take nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki |
| Viljem Tell (1862): | Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za poti in ceste skerben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako bi vedil za nje. In pa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pride, tudi v serce ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil zaprežen od vsih strani. Komu bi v takim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh na pademo. Pogledei na nas, kader v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu pobolſheine odlagat do ſmerti, inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | in illo peribit. Katiri to navarſhno lubi, tiſti bo v' navarſhni pogublen. Accenſo autem igne in medio atrii, quia frigus erat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tiſte v' naposhteine sprauli, ſvojo, inu tiſtih duſho v' navarshno vezhniga pogubleina poſtauli, inu, aku ſo ony bres pokure vmerli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | semlo padu, koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod s' navarshno, inu potrebshno obdani, kader ſami sa ſebe molimo? kai sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti moreſh saki dan ali to hudobo premagat, ali v' navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Eccli 3. Qui amat periculum, in illo peribit. Katiri to navarſhno lubi, tiſti bo v' navarſhni pogublen. Accenſo autem igne in |
| Robinson mlajši (1849): | gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson bojazni |
| Genovefa (1841): | ſo ſe pa ſhe téga veſelile, de ſo vſe tako nevédama ſkùp priſhle, in de tudi edine niſo pogréſhile. Ta dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novim pravopiſam takó lahko brati, kakor s ſtarim in bodo nevedama brati snali, bres de bi ſe savedili, kdaj ali kako |
| Stric Tomaž (1853): | Jurjevih ust, ki popustivši svoja neizrečeno žalostna, se domu verne, nevedé ali ju bo še kdaj v tem življenji zamogel viditi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obraz — tako navdušene je ni še videl. Molčé in skoraj nevede je pokleknil pred njo: saj je bila njegov zvesti angelj |
| Robinson mlajši (1849): | bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje serce, pa tudi njeno serce se je skoraj kar nevedoma meni naklonilo. ” „Nesramnež! ” zavpije Fabíola „da si upate od nje |
| Zoologija (1875): | nij imela dosti apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je en S. ſakrament? Je enu videjozhe ſnamene te navidejozhe gnade boſhje k' nashemu ſvelizhanju od Kristusa noterpostavlenu; ſakaj nekaj |
| Ta male katechismus (1768): | ni dana, de vſhivajo 'ga O bodi itdr. XV. O navidejozhe ti prave Buh nash: * Podnevi ponozhi bod' zhesen vsak zhas |
| Ta male katechismus (1768): | preteshku sturiti, katire je nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on taiste stvaril |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lepimi zhednoſtami napolni: myr inu sdravje nam dadejli, videjozhe, inu navidejozhe ſovrashnike odverni: vſe hude shele odsheni, sdravu vreme, inu dobro |
| Ta male katechismus (1768): | gmajn popolnema grevenga zhes uſſe sploh grehe, katire ve, inu nave, toku bode njemu tudi ta na tako viſho poſablene greh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be njeh viſhal; rajmno taka je nadluga tega zhloveka, katire navę, inu naſna svoje nagnenja viſhati is vojnèkam te zhednoſte, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' boſhjemu myru skupſveſujejo. Ena nadolſhna dusha, inu poniſhnu serze nave, kaj je kreh, prepir, ali ſabavlanje. Ti napuhneni, mu oſertni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu uſſe je leſtni lubeſni tu narhujshe strashilu. Ta lubeſn nave ſa to pravo pot, po katiri zhlovek v' nebesa pride |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tebi! svojo mozh pokaſhem. En drug mene veliku naobrajta, ke navę, kajſene velike dęla jeſt delam. Mejſtu, inu use hishe morejo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu v' hishi oſtane; ſakaj zhe she ſa to vadlo navę, tok bo, koker hitru ti v' hisho naſaj notriſtopesh, na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhi grehi grivajo, naſhu ſerze pa vunder sa eno shaloſt navei: inu s' tiga pride, de mi taku lehku, inu hitru |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta ſmert povei. Kedai pa mormo vmreti, Sa tu oben navei K'dir na veisti svoji Prau perpraulen stoji, Tisti ſ |
| Sacrum promptuarium (1695): | perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | pruti njemu ſe iskasala, kakor de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teshki, inu naprenesni, inu she tudi drugeh teſhavneki gratajo, inu navędo nezh od perpomuzhe enega troshta. Ti nimash szer bres ſbiranja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bil. JEsus pak je rekuv : Ozha odpuſti nym, sakaj ony navędo , kaj delajo. Inu Pilatush je piſſal enu piſmu odsgorej koker |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu svitlobo zhutila, inu raglati ſazhęla: inu, katiri ſa tu navedô, bo. do menili, de ta malana ſhaba raglá. III. Naréditi |
| Sacrum promptuarium (1695): | je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel navem koku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej |
| Genovefa (1841): | bi kônj imel perote, kakor tiſti, ki ſim ga nékdej, nevém shé kjé, isobrasheniga vidil, in ki ſe mi je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svoje potroške storiti, ali so pa besedi zvesti ostali, tega nevem. Gotovo bi dobro in koristno bilo, de bi se ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus ſvojim Jogram rekuv: zhujte, ke navęſte, ob kajsaeni uri ima vaſh Goſpud pridti. Tu pak imate |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | napuſtuv ſvojo hiſho podkopati. Satorej bodite tudi vi perpravleni, dokler navęſte, ob kajseni uri ima Syn tiga zhloveka pridti. Kedu męnesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da njegov jakan**) in njegove strele |
| Genovefa (1841): | miſlili. '' „In po tém ti imam ſhe nekaj povédati, zhéſar nevéſh. Kakor imáſh ozhéta in mater na sêmlji, tako imám tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in na vezher naj ne nehá tvoja roka: sakaj ti nevéſh, ktéro bo bolj pognalo, to ali uno, in zhe bo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se nam ne bo treba bati, de bi Nemci našo nevednost zasmehovali. Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo je, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſede isrezi kakor nj, poſtavim; digne, vréden, magnanime, vélkoſerzhen, ignorance, nevédnoſt, beri: dinje, manjanime, injoranſe; isjémaj: stagnation, sapovódnja, saſiala voda, saſtáloſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bili hudobni vſi od krája. Ljudſtvo je léslo v' nevednoſt, v' grehe ino hudobije. Smiram je manj práviga zheſhenja boshjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſi v ſholo hodil. Ş. Kaj takiga verovati, je velika nevednoſt in vrasha. O. Od kod pa pride bliſk, grom in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Stariſhi jih puſtę v' eni nevumnoſti ali nevęjdnoſti. plęſnuvati, katęra nevęjdnoſt jih v' vſe ſorte gręhe saplede, katęrih bi ſe bily |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj jeſt ſkusi nevumnoſt, ali nevęjdnoſt saſtopim. Skusi nevumnoſt ali nevęjdnoſt saſtopim jeſt, kadar eden tęga ne vęj, kar njegovu isvelizhanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vy morete tèdaj pervizh vęjditi, kaj jeſt ſkusi nevumnoſt, ali nevęjdnoſt saſtopim. Skusi nevumnoſt ali nevęjdnoſt saſtopim jeſt, kadar eden tęga |
| Zlata Vas (1848): | Ožbetu priti. In dovolil jim je; zakaj zavoljo njih velíke nevednosti so se mu smilili. Učil jih je mnogih rečí, in |
| Zlata Vas (1850): | ima skerb za vsako glavo. Ljudje so nevedni in po nevednosti vse narobe delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vshę tavshentkrat reshalili. Stariſhi jih puſtę v' eni nevumnoſti ali nevęjdnoſti. plęſnuvati, katęra nevęjdnoſt jih v' vſe ſorte gręhe saplede, katęrih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes boſhje rezhy. Ta stury v'nareſlozheneh ſerbeſhne, inu v' navędejozheh rezhęh prenagle ludy. Res je, inu zhe ni nezh res |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobruto reshalel namrezh: Savolo teh inu vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov , inu me |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobruto reshalel namrezh.. Savolo teh, inu vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobruto reshalel, namrezh Savolo teh, inn vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra |
| Ta male katechismus (1768): | potèem be se tudi naspovedal, al mordej taka spovd nezh navellá? Aku ima eno gmajn popolnema grevenga zhes uſſe sploh grehe |
| Ta male katechismus (1768): | obtoſhiti. Aku be pak vednu ſamovzhal? Takrat zela spovd nezh navellá, inu stury en nov smertne greh, inu she en vezhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de ta druge v' bogabojezhnoſti gorijemle. Uſſe drugu tovarshtvu nezh navella, inu je enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega se ozhitnu doliuſame, de vira per ludeh ſhe nezh navella. O nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | greha v'sakon ſtopiti: eni pak ſturę, de sakon nezh navellá, inu ſe more resdreti. Dvoji ſo taki sadershiki. Eni, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblubijo, inu ali poprej, ali potler preſhuſtvu doperneſeta. 6. Nezh navella sakon ene Kriſtiane s' enim Turkam , Judam, ali najovirnikam, katiri |
| Biblia (1584): | Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svezati), — klesar Steinmetz, — podmerati untertauchen, — podmerač Taucher, — čoka, kloka Kirchenluster, — nevera Sturm, neverin Sturmwind, — huntati durch die Nase reden, — huntalo der |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabiohno ali priterjatev; dvomljivosti pa ni nikoli kazala — modrijanstvo pa nevera se je v njej umaknila veri. Ali zdaj se je |
| Biblia (1584): | desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod |
| Robinson mlajši (1849): | je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Duh Amen. Per tam kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne dushe kna posabi” puazhui S. S. meshe sanje obiuno: noi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svetuſté od sebe dajati. 3. Nekar navirjemi moj Syn! nekar navirjemi, kader se leta leſhniva , inu ſapelliva lubeſn perliſuje. Ti imash |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prov svitle ſnamena te svetuſté od sebe dajati. 3. Nekar navirjemi moj Syn! nekar navirjemi, kader se leta leſhniva , inu ſapelliva |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu pèrpelan en obſędeni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim, inu nevęrnikam. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi |
| Sveti večer (1866): | pa ste bili danes z menoj zadnjikrat na lovu. Z nevernikom nočem več opravka imeli. Še sedeti nočem ž njim za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Ogleja (Akvileje), sam je hodil okrog in opravljal besedo božjo nevernikom po okolici in tudi v mestu, ki tačas je bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim |
| Divica Orleanska (1848): | zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem de bi ona Livia |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka, kaj pomeni, namrezh zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi |
| Divica Orleanska (1848): | meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pojdi! Vsaj pomisli, kaj je Fabíola? ” „To dobro vem, najbogatejša nevesta je v Rimu. ” „Pa tudi tako visoka in merzla, da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi |
| Zlata Vas (1848): | sin iz druge vasí je prišel v Zlato Vas si nevéste poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na sravle — ( pije , inu glash s' jęso kjè |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sdej ſe tudi ſhe ſpodobi , de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Kaj ſe to pravi shęnena ſovrashit, kader ſe ozhe nevęjſti dobru ſturiti ? |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. De tedej vedò : ti ludję ſo meni inu moji nevęjſti na zhaſt v'kupej. Dones bomo ſklenili; sa jutri jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon |
| Deborah (1883): | gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo |
| Ta male katechismus (1768): | IV. Maria je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno nevésto. |
| Divica Orleanska (1848): | Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar |
| Biblia (1584): | resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu Hzher supèr ſvojo Mater, inu Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovęka zhes ſvojga ozhęta, inu hzhęr zhes ſvojo mater, inu nevęſto zhes ſvojo taſho: 36. Inu tiga zhlovęka ſovrashniki bódo njegóvi |
| Genovefa (1841): | imâſh, ljubo déte, plazhilo sa ſvôje svéſte, ſomiloſtljive ſolsé. Môja nevéſhka lepotija ſo bili in ſkôraj od tiſtiga zhaſa, kar ſim |
| Genovefa (1841): | rók ſvôjiga goſpóda prejéla, ſo bili okróg môjiga vratú. Tvôja nevéſhka lepotíja imajo sdaj biti. Vezh ko jesero goldinarjev veljájo. Ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z jamajskim rumam napolni, zažgi in urno na mizo daj. Nevestno župo (šodo) pa v posebni skledici daj. Podnevni in ponočni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro razžverkljaj. Deni cmok iz pertiča v globoko skledo in nevestno župo (šodo) nanj. Mandelnov angleški cmok (puding). Se ravno tako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj, zažgi in tako plamečiga na mizo daj. Tudi lahko nevestno župo (šodo) nanj deneš. Masleno testo (putertajg). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zverni v skledo, na žebljičke zrezane mandelne vanj vsadi, z nevestno župo (šodo) ga poli, ali pa to župo v posebni |
| Divica Orleanska (1848): | Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | in nedosegliva ljubezen mu žalostno serce napravlja; de je še nezavezan, mi je že vedeti dal. — Nekiga dne ker skupej v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled |
| Gozdovnik (1898): | v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | Ker vendar pa treba je včasi kloftati, Zdaj ukažem : „mašina nevidna naj bo, Ki znala bo včasi koga naklepati, |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v njenem sercu — to je čutila sama in neka neznana, nevidna moč jo je vedno vlekla k sužnji. Ni čuda — saj |
| Astronomija (1869): | da je vsaka reč, ki je pod obzorom, človeškemu očesu nevidna. 30 Dozdevno pomikovanje nebeskih teles. Če se hitro na pr. |
| Zlatorog (1886): | in solnce zrè svetló in jasno! Enkrat bitja le svaré nevídna, Enkrat le in – tega so svarila. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S roshenfarbara kri ta bodi savse moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi al natelesi shegneitame |
| Astronomija (1869): | opazovalcem — takó da vse druge zvezde neba otemni, in toraj nevidne stori. — Ta čas imenujemo, kakor je vsem znano, dan, in |
| Astronomija (1869): | je še mnogo več takih, ki so golim našim očém nevidne. Toraj je natanko opazovanje nebeskih prikazni pač le mogoče s |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je |
| Biblia (1584): | inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi, ni mo- |
| Biblia (1584): | k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' tvojiga ozheſa usamem : katiri bruna v'ſam ſvojimu ozheſu navidesh ? Hinavz ſpravi poprej brun is tvojiga ozheſa: inu tedej gledej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | praſnem veselam mâmem: is praſnem ſtraham ſtrashem tedej, kader mene navidesh, ampak de le ſameſhish. Sajne. Drugazhi. Sem ſdej tu, ſdej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 5. perſtov. Zhe njega videsh, tok njega napoberesh zhe njega navidesh, tok njega poberesh. Kaj je tu? En pishkav leshnek, zhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto |
| Genovefa (1841): | majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija |
| Robinson mlajši (1849): | domu vernola. Robinson ino Petek sta se po teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek |
| Robinson mlajši (1849): | ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Ali vkanili so se vsi trije; ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nam ſhkoduva. Napotratuj tok' vſe shive dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojga ſtanú opravke, Ter k'pridu ſtur' ſi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nam ſhkoduva. Ne potratuj tvoje uſe dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojiga ſtanú opravke, Ter k' pridu ſtur ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost in vraža stori, de je človek sebi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pot dobro storil. Ali sila jo je le v veliko nevoljo in v še véči nepôkoj perpravila, de se je z |
| Viljem Tell (1862): | spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le z nevoljo trpiš, boš |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le z nevoljo trpiš, boš moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | h'kriſhu mojega Synu prov persilen, inu je taiſtèga ves navolen neſti pomagal. Kader se bosh enkrat navadl urnu, inu is |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine, inu ſmert isdau. Sdei je pa on tih ſreberniku navolen gratou, je tiſte nasaiperneſſu, inu kader ti viſhi Farji niſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | varvou, h' tiſtim je ſvoju ſerze obernou, je mermrou, inu navolen biu, kader je bilu od tiſtih kei vun danu, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino |
| Genovefa (1841): | dôbro je od Genovefe ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe |
| Oče naš (1885): | krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so |
| Oče naš (1854): | je naravnost povedal, da je s Kabrere ušel. General je nevoljin svoje čelo zgerbančil; pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ni druzega mislil, kakor de je hlapec tudi zaspal. Ves nevoljin je tedaj rekel: „Ti nepokojneži mi preveč nepokoja prizadenejo s |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in slaba pot, in vender ga ni nič druzega čakalo. Nevoljin gré skozi celo vas in je bil že skoraj na |
| Tine in Jerica (1852): | v pogovoru zamišljena bila. Ko Liza domu pride, zaloputne vsa nevoljna z vratmi in dalj časa ni besedice spregovorila. Nihče ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | vse su gore, Pomoć jim se već nemore. Oj nevoljna grišna dušo! Čo si smrtno sogrišila, I Boga si uvridila |
| Zlatorog (1886): | krog belih kron Noč tèmna na Triglavu gôri; Sedaj pa nevóljna zapúšča svoj tron In zvezde trepéčejo v zôri. Ognjeno čez |
| Tine in Jerica (1852): | je očetu, in ko sim jim vse povedal, so bili nevoljni rekoč: ,Jez že poznam tvojiga očeta. Jez ne grem. Nočem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | katero je popred zakrival, kandidaturo zoper grofa Hohenwarta sprejel, so nevoljni in razžaljeni svoje že dane podpise nezaupnice vnovič potrdili, nekateri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 16. oktobra, ko je bilo večidel volilcev v Kranji, so nevoljni z glavami majali, rekoč: „de te! de te! da se |
| Ta male katechismus (1768): | lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku |
| Ta male katechismus (1768): | resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lep — naj mi dajo perſtan nasaj — Shternf. Ti ſi prov nevoſhliva — puſti mi ga en malu ględat — kok ſe lepu ſvęti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſęm tęm ręvſhinam, katęre naſs poaishajo; ali ta ſtara kazha, nevoſhliva sa vólo ſręzhe naſhiga perviga Ozhęta, ga je ſturila v' |
| Zlata Vas (1848): | bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | več pregrešno, Svet apostelj nas uči. Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži; Naj se vsak pred njim poniža, Kter'ga prihod |
| Viljem Tell (1862): | stara še prebiva, Kjer naselilo se še ni hinavstvo, Tu nevošljivost sreče ne spodriva, Tu domovala bova v sreči jasnej, Tu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en sapravleniz; mene ne lomi ne jesa, ne nézhiſtoſt, ne névoſhlivoſt. Zhe ſim na tę malopridne ludy hud, taku je to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga vikſhiga Farja ſedel. Njegovu nar gerſhi nagnenje je bila nevoſhlivoſt. Poglęjte, kaj je is tęga vùn priſhlu. Peter grę s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi |
| Ta male katechismus (1768): | vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga le is nevoſhljivoſti perpeljali. Toraj ga ſpred njih ſeboj v' hiſho pelje, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pogledati, Veſ bled je bil v' obras, ino od ſame nevoſhljivoſti ſo mu liza vpadale. Bog je Kajna ſhe ſvaril, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v hiſhi ne saredé, tudi oni zherve moré, kakor is nevoſhljivoſti, de snajo ti zhervi lepſhi in terdnejſhi shido preſti , kakor |
| Robinson mlajši (1849): | pripravil, ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene |
| Divica Orleanska (1848): | Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta izpušen, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vina, pa ne za tega voljo, da bi mu po nevrednem hvalo prepevale, ampak da dajo le „čast komur čast gré |
| Ta male katechismus (1768): | JEſu roſſi nam, Té prosemo Gnade, 'nu pridi k' nam, navredni smo, Té prosemo. Obvarvej vseller nas ſvelizhar nash! Inu ostan' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grehi obdani; moli Bog teh Nebeſs, inu nozhmo moliti mi navredni prah te semle; moli ta Odreſhenik, debi negovu naprei ſtojezhu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Naperpusti ſe lozhiti Naſs od tebe ti nihdar, Aku lih navredni priti Smo pret tvoi ſveti Oltar s'Drugmi brumnimi kristiaui |
| Divica Orleanska (1848): | stric, za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni stric! Lahir. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' prepot, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas moglu biti, de ſi mi h' opravilu prasnih, inu navreidnih rezhy tulkain zhaſſa vsamemo, debi pa tu terpleine naſhiga Odreſhenika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtimu veliku ur, inu zhaſſa nikar ſamu v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na |
| Divica Orleanska (1848): | biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de |
| Gozdovnik (1898): | videl na prvi pogled, Komanč in prisojati mu je bilo ne vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en |
| Kemija (1869): | okus. Da li je kaka spojina kisla ali osnovna ali neutralna, poskušamo z modrim vijoličnim, ali peruničnim ali lakmovim sokom. Vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | neutralna, ako Rusija začne boj s Turčijo, in da ostane neutralna tudi o tem slučaji, ako bi Rusija provela svojo armado |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | N. Pressi” kažejo, da je za Avstrijo najbolje, da ostane neutralna, ako Rusija začne boj s Turčijo, in da ostane neutralna |
| Kemija (1869): | se s kislinami spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo |
| Kemija (1869): | tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in |
| Biblia (1584): | Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu |
| Biblia (1584): | ta nej mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish na ſe nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj |
| Sacrum promptuarium (1695): | she taku ſtara, inu garda de bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę povędala. (Matizhek grę. ) SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron. Nęshka. Naj nesamerijo. Baron. Kaj je, Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompir v vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | mi srote, Ti v'naſhi smertni britkusti O Mati! naſs nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe hvalit vekumei. Shesta Peiſem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vuk' S'tvojo gnado ti o Bog! No naſs nihdar nasapusti Dei pomozh terdnu dershati V le* tiste svete Rezhy K' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne viſokusti , Ti naſs nihdar nasapusti, Tu ponishnu proſmo mi. s'Peitjam mi tebe zhastimo, Tvoje |
| Biblia (1584): | Iesus pak je rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na |
| Biblia (1584): | Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta hudi, inu vsame prozh, kar je v' njegóvim |
| Biblia (1584): | videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy |
| Biblia (1584): | s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti |
| Biblia (1584): | Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje, temuzh kar je Zhlovezhku. TEdaj je |
| Tiun - Lin (1891): | mi zdelo vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se |
| Gozdovnik (1898): | praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | navajen ni, ino več ko je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj škodljiva, kolikor več ljudí v tesnobi živí. Še huji nezdrava sapa je v hiši, v kteri živina z ljudmí prebiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | tistimi edinih misel, ki pravijo, de žganje je vsacimu človeku nezdrava pijača; žganje za bolj stariga delavniga človeka mérno povžito je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | porabi. Zakaj zelena kerma visoko nakopičena se kmalo sogreje in nezdrava postane. Koristno je posušeno detelo s slamo vred rezati in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Paše, na kterih voda dostikrat in dalj časa stoji, so nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zraku prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bliže dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar več vidil! Kakošna nezmerna žalost bi bila za mene in tvojo mater! Kri bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridelali, in ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni oravez beſede shivini rekel, ſhe mènj pak jo k nesmerni hitroſti s kletvijo in udrihanjem perganjal. — Rad bi ſhe tukaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | drevés vesele čede pasle, in zadej je zginil pogled v nezmernih, bogatih njivah. Ta pogled je nepovoljno Petra ganil, in zderžati |
| Blagomir puščavnik (1853): | dečeka na dvorišče, ter pravi: »Glej, dragi Milko, brezštevilnih in nezmernih svetov, ktere Neskončni po svoji modrosti in vsegamogocnosti vlada! — Kakor |
| Astronomija (1869): | trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni prebivalec nezmernih štep pozornije opazoval nebo in nebeške prikazni, kakor prebivalci |
| Tine in Jerica (1852): | Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri |
| Blagomir puščavnik (1853): | te navarne poti nastopiti, ker bi sicer gotovo, sam že nezmožen, serditim zverim ali razbojnikom zapadal ali pa v grad pridšega |
| Najdenček (1860): | je zdaj pri sercu bilo, ne morem povedati. Molčé in nezmožen sim se vsedel poleg njegovega trupla in popolnoma sim nad |
| Najdenček (1860): | je volk vidil, da je prost in da sim jez nezmožen je hlastnil serdito na mene. Če bi zvestega in serčnega |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim bila. Vedite, častitljivi oče! tako sim še slaba in nezmožna, da mi pri nar manjšem delu roke in noge pešajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | se je ustavoverska stranka na vse strani osramotila in vladanja nezmožna skazala, nova pot mu odprta, to je, pot, katera pelje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti |
| Valenštajn (1866): | v posadi? Gordon. Sto In osemdeset je za službo dobrih, Nezmožni, nerabljivi so vsi drugi. Valenštajn. I v Jahimovu? Gordon. Samostrelnikov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | bilo grško cesarstvo jako oslabelo. Notranje vojske, cerkveni prepiri in nezmožni cesarji, to so bili vzroki, da so Osmani ali Turki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal |
| Zlata Vas (1848): | sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne in velíke postave je bil in |
| Blagomir puščavnik (1853): | svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s Siro so jo pač vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se tudi sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne od Boga Sina, ki je zavoljo ljudi človek postal. Neznana jej je bila še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo |
| Genovefa (1841): | rezhi je vunder Bog vſtvaril, ki ſo mi bilo zhiſto nesnane! ” Ni ga malo veſelilo, ko je ſvôjo mater in vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kráje osnanvàt jo príde; Ker ſo vaſi okróg mu blé nesnáne, S menój iti sheli, ker nózh poſtáne. ” „Domá ozhétu, mêni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah, ktere, kakor pravi, so mu neznane, jih še nikoli vidil ni i. t. d. Kar pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih |
| Gozdovnik (1898): | slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te |
| Blagomir puščavnik (1853): | otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo |
| Ferdinand (1884): | sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano |
| Divica Orleanska (1848): | časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih |
| Blagomir puščavnik (1853): | oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo kjé kaj dobriga na dan prineſli, kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali tam navadno. Dosti je, de jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sladko îmé! ktero v nobeniga praviga Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 13, tedaj število samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z x, potem je njega petina x/5. Ker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V tvôji rôki, rôka njé oſtáne Sadèrshana ji od mozhí nesnáne. Naj péviz drúg vam ſrézho popiſúje , Ki zélo léto je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Hunci naskakovali. Bil je sklep obupnosti. Napadli so sovražnike z neznanim krikom in z orožjem, ki so ga na tleh okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj diha; druga sopet je na pol konja in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ mu odgovorí: „Povém ti, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je ręſs, inu ſe vender na to ne miſli. Kaku nesnanu je to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli |
| Stric Tomaž (1853): | mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje dal. “ „Oh! če je res tako, bi jih |
| Blagomir puščavnik (1853): | in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje, to je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib je neznano veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih notri do |
| Mineralogija in geognozija (1871): | segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko rastlin in tako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper |
| Biblia (1584): | Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le |
| Biblia (1584): | Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekar de bi hude shelle terpelli, koker Ajdji, katiri Boga naſnajo; inu de nobedn predelezh naſęshe, inu v' dolguvaaju ſvojiga brata |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Eni, katiri tega prahu delati naſnajo, na bero gosenze v' en velik piskr, katirega is vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno |
| Biblia (1584): | inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu |
| Botanika (1875): | vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okiſati; zhe pa tega ni, ſe pa nekoliko kiſliga in nesreliga ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno |
| Zeleni listi (1896): | reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk. Veš tudi, da sem ti to še pred kratkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | voda od kvasu, jesih z vodo, zelnica, zmečkano kislo sadje, nezrelo sadje; še bolje je pa hudičovo olje, kterega se nektere |
| Zeleni listi (1896): | za jabelkom, kajti ni vedel, da je velika porednost, trgati nezrelo sadje. Nakrat pa zaslišita od okna dol resen glas: »Milan |
| Biblia (1584): | bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v'temmi, tu vy pravite na |
| Robinson mlajši (1849): | Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin. Vsej |
| Robinson mlajši (1849): | dobro me razumej Dragotin! da mu podtika, ko bi Petek nezvést bil, mu za zlo |
| Ferdinand (1884): | pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perjatl natihama ſaupa, nekar ozhitnu nareſlagaj, ſakaj toku dellajo ti naſveſti; koku se bosh ti shellej pregrešni! , kader serza issaksebi reſdkarash |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je leta spremenitnoſt! Peter je gratou s' eniga ſveſtiga en naſveſti, s' eniga vshganiga en smersli, s' eniga reſnizhniga en leshnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' tej pa nè. Herodiáda pa (tako je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do Sinajske gore. Mozes gre |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga sapuſtili, ino |
| Sacrum promptuarium (1695): | je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera |
| Divica Orleanska (1848): | v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še |
| Divica Orleanska (1848): | krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. ) |
| Blagomir puščavnik (1853): | vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena hči; Neža ji še enkrat roko poda, in ji jokâje reče: ”Ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da naj ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je Neža sama obstala, da me ima rada. ” Fabíola se je čutila |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški |
| Revček Andrejček (1891): | Pavel. Da se vam le ljubi spati ves božji dan? Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa naj torej delam? Pavel. Brbljali |
| Revček Andrejček (1891): | delam? Pavel. Brbljali bi že kaj v hiši, kaj lahkega. Neža (s komičnim afektom). O ti spridena kri, ti! Ti, malopridnež |
| Revček Andrejček (1891): | huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da, priden je že — in prav |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 5. zedelzeh ſapisaneh zherk toku koker otshesh imę imeti. Je Neſha? tok A to pervo zherko poſtave, inu E to ſadno |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Neſha, inu tvojega brata Anſhe pishe; al naredi meni, de Neſha bo Anſhe: inu Anſhe Neſha. AEHNS. Tolkajn, tuje: 5. zhèrk |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pishe; al naredi meni, de Neſha bo Anſhe: inu Anſhe Neſha. AEHNS. Tolkajn, tuje: 5. zhèrk ima obeh imę; tedej preſtavi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' VIII. Neſha v' I. Shtej v' ti povedani tabli odſgor od desne |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tok ſad vonkej shine. Enu situ. Tvoje seſtre ime se Neſha, inu tvojega brata Anſhe pishe; al naredi meni, de Neſha |
| Kratkozhasne uganke (1788): | to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak z. Poprashash njeh, kje usakega ręzh v' ſgorneh tablezah |
| Kratkozhasne uganke (1788): | to ſadno, tok bo Anſhe; je pak Anſhe, inu otshesh Neſha naredi ti, tok A to ſadno, E pak to drugo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tablezah ſtojy, tok povę tebi Anſhe, de v' ti pervi: Neſha pak v' ti VIII. Tedej ſhe vęsh, de Anſhetova rezh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji porok vaš oče, ki me je sam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi se bila mogla imenovati kristijano? V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam |
| Blagomir puščavnik (1853): | in povzdigne zaupljivo oči proti nebesih. Ko je pa s Nežo sam, odmajava s glavo rekoč: ”Bojim, bojim se, da bo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | božji blagoslòv (ali žegen) pràv vídama nad Teobaldam, Otílijo in Nežo. Desiravno so veliko razdelili, so vender vsiga dovólj imeli, ker |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | šla v černi obleki obiskat svoje prijatelje in prijateljice — najprej Nežo. VI. Izdajavec. Vernimo se k Torkvatu. Ko se zbudi zjutraj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bogato obdarovali jetničarje. „Kaj pa pomeni vse to? ” praša Fabiola Nežo, ko ste se prijateljsko objele. „Pred nekaj urami so me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dobrote delila, — potlej pa je šla po svoje plačilo za Nežo in Miriam! |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pazil tisti večer, kako željno ste pogledovali na mojo tetico Nežo. ” Fulvij ga nekako čudé se pogleda in pravi čez malo |
| Ferdinand (1884): | pa celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab pa vendar ni, kakor menite; vsaj jaz |
| Valenštajn (1866): | je trud poplatil? Svoje vam Poplatil je veselije. Menitev Vam nežna pristova, spodobno je Šurjaku mojemu, da vede vselej, Povsod se |
| Zlatorog (1886): | breznu sneg in led, »Tá srdíto páli nežni cvet! »Mehka, nežna kakor cvetka mila »Ljúbav lovca trentskega je bila; »Cvetke pa |
| Divica Orleanska (1848): | kar ima slaba hiša. Voglarica. Zakaj je pa v orožju nježna diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In z |
| Botanika (1875): | Boletus (goban), Hydnum (ježek) in Merulius (drvojedka). Platnice (Agaricus) imajo nežne listke na spodnjej strani; med nje spadajo karželj (Agaricus caesareus |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | solze se ji vderó po obledelih licih. Tudi otroka povzdigneta nežne ročice in kmalu je nastal grozen jok. Toda vse je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | s tem združena prememba gorkote in mraza, verjeti, da bolj nježne rastline v enem dnevu ali v enem poletji dorasejo. Na |
| Roza Jelodvorska (1855): | se je prijazno vil po zeleni dolinici, in ljubo napajal nježne cvetice. Visoko skalovje in stare drevesa, ki so obdajale milo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri drug živini v čutnicah iskati, ki so popačene in nježne. Leta bolezin je ali prirojena, ali po kakih škodljivostih pridobljena |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njenih prebivalcev. “ „Ne, ne“ — ustavi jo Fulvij — „jaz menim tistega nežnega vladarja, ki svojo milobo kaže vsem, ki se mu bližati |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | svojega očesa. Bilo je pa tudi dete lepe rasti in nežnega obraza. Blagi grof se je veselil že dneva, ko ga |
| Zeleni listi (1896): | reče, »pa me nihče ne vidi! Moji listki so tako nežni in blesteči, pa me nihče ne občuduje! « |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mati! « odgovori ona. In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in |
| Zoologija (1875): | pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot |
| Stric Tomaž (1853): | Večkrat se jim tudi približa, in njih verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ki se v rajskih barvah svojih Veličavno lesketá ; Mlado cvétje nježno klico V čistih nedrijih redí, Ki se v leti al' |
| Roza Jelodvorska (1855): | tankonoge koze po skalovju obiraje tu in tam zelene germičke. Nježno hišico je prijeten vert, kinčan z raznim sadonosnim drevcem, in |
| Roza Jelodvorska (1855): | kaj de je v njej; in mala Lenčika stegne svojo nježno ročico po rožicah, ktere je Roza za slamnikom imela. Roza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | serčice mlado duší, Brez Vas mi ostati ni varno! “ — „„Déte nježno, sinček mili! Krepko stoj, razmotri se; — Iti moram, tek me |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti verjęla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k' Matizheku. ) Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Koker ozheſh. Matizh. Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt niſim toku vuzhéna, koker ti; imam le eno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | slo lubiſh ? Nęshka. Inu koku slo ! Matizh. To ni veliku. Nęshka. No ! |
| Najdenček (1860): | zdravnika sta prišla; Mignon je zdrav, zdaj moraš ti zboleti! ” Nežka je bogala. Z zdihljejem je padla v sedež in se |
| Najdenček (1860): | samo za se. Pozneje mi je Bernard povédal, da je Nežka z neprevidno besedo svojoljubnost žlahtne gospé razžalila in razjezila; gospa |
| Najdenček (1860): | ni zapustila. V stanico je stekla nazaj, kjer je imela Nežka, njena hišna, še nekaj povezovati. „Za božjo voljo! Nežka,” je |
| Najdenček (1860): | Nežka se je hotla izgovarjati. Pa gospa jo je še vedno |
| Najdenček (1860): | pelje. Pošlatala sta ji žilo in dišave pod nos deržala. Nežka je nazadnje za dobro spoznala, se iz omedlevce prebuditi in |
| Najdenček (1860): | poslovila in nazaj peljala. — Ko sta gospoda odšla, se je Nežka spet pokazala. Pa žlahtni gospej se je za malo zdelo |
| Najdenček (1860): | Oh! Nežka” je rekla gospa jokaje, ”uméra! moj Mignonček umera. Nežka, jez ne bom smerti svojega ljubčka preživela! ” „Žlahtna gospa! ali |
| Najdenček (1860): | ktero bi mogla piti. Na vso moč se je branila Nežka in nikakor ni hotla piti. Zdravnika sta ji prav pametno |
| Najdenček (1860): | če kaplic ne vzamete, pa morate saj bobke (pilne) vzéti! ” Nežka se je zastonj branila; mogla je bobke vzéti. Gospa sama |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Zhe ne bo dote, inu shęnena, tudi ne bo Nęshke sa vaſho Gnado. Baron. (na ſtran. ) Dobru ſe je odręsala |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ni dobru. Baron. Pozhakej en malu , saj sa volo tvoje Nęshke ; ſzer bom męnil, de ſi jęsna. Goſpá. Sej vshę pridejo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Al ta nar bòl vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli ſo me ! (Matizhek, Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tih nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ovce se redé na paši in v hlevu, žlahne in nežlahne enako. Poleti naj se pasejo zunaj po bregih, kjer je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | spet nektere ovcé lepši in žlahniši volno od druzih. b) Nežlahne ovcé. To so mnoge ovcé v mnozih krajih, nektere kodraste |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jabelka in mnozega pokusa in za mnogo rabo, žlahne in nežlahne, sladke in kisle in kislikaste i. t. d. Nektere se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne molzejo, misleč, da bi bilo volne manj in slabše. Nežlahne ovce pa in posebno veči molzejo v nekterih krajih, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | druga k drugi po 1 ½ do 3 funte volne. Nežlahne pa 2 do 11 funtov, če se le dvakrat strižejo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | žlahne sadnje drevesa se zredile, in potlej od tacih druge nežlahne tolikanj hitrejši požlahnjene bile. 2. Z obdelovanjem sadnjega drevja; če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | več plemena. Žlahne imenujemo tiste, ktere imajo tanko, svilnato volno; nežlahne pa tiste, ktere imajo bolj debelo in terdo volno. a |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | In potlej žlahne spet v popolnoma in nepopolnoma žlahne; in nežlahne v več plemena. Žlahne imenujemo tiste, ktere imajo tanko, svilnato |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zavoljo volne, ki je tanka, lepa in draga. Pa tudi nežlahne ovce dajo nektere plemena lepo in dobro desiravno od unih |
| Zlatorog (1886): | Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej |
| Tiun - Lin (1891): | ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni lahko spoznati; pa mati natora je svoje detice tako nježno oblekla, de ga je milo pogledati. Tako olepšanje natornih del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti v nizh pride, |
| Sacrum promptuarium (1695): | prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh ſebe v' samero per |
| Sacrum promptuarium (1695): | de je ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala |
| Sacrum promptuarium (1695): | gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi |
| Ta male katechismus (1768): | be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh |
| Ta male katechismus (1768): | je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor je tista |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne, ker nima nič v sebi za tek, temuč |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino |
| Zlata Vas (1848): | rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride |
| Robinson mlajši (1849): | pri vsem tem stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu |
| Stric Tomaž (1853): | je le malo razumel, in mu niso bile druge reči nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje |
| Sveti večer (1866): | svojega dobrega rednika', mi reče, ‚in recite mu, naj ga nič ne skerbi'. „Kako prosto ste vendar s knezom govorili', reče |
| Oče naš (1885): | popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od |
| Gozdovnik (1898): | vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 26. Vy ſe jih tèdaj nimate bati. Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen |
| Genovefa (1841): | od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno |
| Genovefa (1841): | vojſká in terden grad. Kdor ſe Boga boji, ſe nima nizh drusiga báti. Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti imash |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | kláverna mati svoji hčeri, „ako ti na tem svéti s ničémur več ne morem postrèči, ako bi s tem, ko bi |
| Najdenček (1860): | in piti sim imel čez ostanke; z eno besedo, v ničemur bi se mi ne bilo pritožiti, če bi ne bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe |
| Deborah (1883): | človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod |
| Gozdovnik (1898): | toli vreden, biti vam prijatelj, kakor je on. On nima ničesa skupnega s človečeti, ki jih mi preganjamo, in ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem več ničesar od nje ni zvediti mogel. Zdaj, ko mi od njega |
| Divica Orleanska (1848): | je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt. »Pa ljubi Bog premore |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti |
| Valenštajn (1866): | na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar ne vém. “ |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za |
| Gozdovnik (1898): | prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las |
| Gozdovnik (1898): | izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega |
| Ta male katechismus (1768): | katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della |
| Ta male katechismus (1768): | nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv: de bi ſe dapolnilu, kar je govorjenu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera na svoje odrešenje nič več mislila ni; zato so jo le z velikim perzadjanjem |
| Stric Tomaž (1853): | mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih |
| Maria Stuart (1861): | Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni prav nič rada imela. To so že prvi dan lehko videli. V |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj grem ali ne. Ali to |
| Revček Andrejček (1891): | Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader mi eden |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah tiga |
| Genovefa (1841): | nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj od nje ne vedo, ki je niſo vidili, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko ljudi na ſvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga |
| Zlata Vas (1850): | je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil. Kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne veljá, kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe |
| Ta male katechismus (1768): | pak virvat, aku nabodo poshlushalli? aku njeh nabo nehzhe poduzhil? Tu je (pravem jest she enkrat) tu je teh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le enu, inu tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru vedeli |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mene shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | morejo meni pod mojo oblaſtjo ſtati. Bres mene namore nehzhe ne von, ne notri pridti. Boſhjo vêſho varijem jeſt tudi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ampak le hujshi delash. Jeſt si vôshem, de be mene nehzhé napoſnal, ſatorej si obras is enem na posvojo uſętem flôram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shegnano svizho na miso: inu mash biti govo sam danema neshzhier satu vedeti inu kader mash use taku napraulano poklekni dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar † |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei pashi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ludmi bel vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier napo vidov: al tu merkei da Nekvemr napoviesh kai sbebrash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi, da bi iz tega |
| Robinson mlajši (1849): | d. Da se k temu obilno priložnosti naleza, ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest |
| Zlata Vas (1848): | sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila pri njih prazna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató |
| Zlata Vas (1848): | je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor |
| Zlata Vas (1850): | poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de ni nihče več na goljufijo mislil; če ne bi bil ob vse |
| Stric Tomaž (1853): | matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo gluho, nihče se je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo obnašo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsa četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali na drevo, pred |
| Oče naš (1885): | Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel. Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z |
| Zeleni listi (1896): | na solnce, k cesti. »Tako lepa sem«, reče, »pa me nihče ne vidi! Moji listki so tako nežni in blesteči, pa |
| Gozdovnik (1898): | ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene |
| Biblia (1584): | On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu |
| Biblia (1584): | dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ |
| Genovefa (1841): | sjókati mogel, in de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki ſta jo bila |
| Genovefa (1841): | bila v ſmert peljala, ſta kmalo po tem sginila in nihzhè ju vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa pét zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar nikdo ne vé, kakošno sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more za nama. Mostú pa nobenega ni na daleč |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Žalostna je šla od tod, ter zdihovala po otrocih, kajti nikdo ji ni vedel povedati, kam da so prešli. Ljudje so |
| Tiun - Lin (1891): | nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so |
| Tiun - Lin (1891): | spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno smeje se otišel |
| Zeleni listi (1896): | svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se jim ni divil. Vendar so bile vesele in mnogo |
| Zeleni listi (1896): | gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se |
| Zeleni listi (1896): | Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se jim ni divil. Vendar so |
| Lohengrin (1898): | kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú ne bó, Svobódnik |
| Robinson mlajši (1849): | Kako pak da ne! kajti toistokrat od njega pri nas niše nič ni védel. Pri nas še je le blizo devetdeset |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar slišal, de bi se bil nad tem pritožil. Meni se |
| Maria Stuart (1861): | Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je jelo skerbeti. Ure so |
| Zlatorog (1886): | Menèč, da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z |
| Gozdovnik (1898): | menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln |
| Gozdovnik (1898): | Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za |
| Gozdovnik (1898): | drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lepimu, inu zhednim sadershanju. Boga ſe boj, delei poſhtenu, pred nekomer tebe grósa nebodi Nemarnoſt je vſe pregrehe zazhetk. Gliha ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſa nimajo nekol v' tvojeh persah tizhati, inu v' mashtuvanju nekomer naposhkoduvaj. 3. En krotak zhlovek je sam sebi ushezh, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prov govoril. On pak je nym prepovędal, de bi naimelli nekomer povędati: Sa kolkajn vezh pak je on nym prepovęduval, sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 12. Poſtavi. Bratje! Naderſhite ſe ſami ſebe sa modre: nekomer hudiga sa hudu napourazhujte : previdite ſe is dobrem, nekar le |
| Biblia (1584): | resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus, ta Criſtus. Od tiga zhaſsa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur ne pravite, dokler ſin zhlovekov ne bo od ſmerti vſtal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za to nikomur razun svoji vésti ni odgovora dolžán. To je, kakor skušnja |
| Zlata Vas (1848): | in njih žene zoper njega šuntali. — Ožbè pa tudi k nikomur ni šel; samo k mlinarjevim je po svoji navadi zahajal |
| Čas je zlato (1864): | moj biti? « »Presvitli kralj! tako ne gré! « odgovorí Lenček prijazno, »Nikomur ga ne smem dati! « »Ali ga mar hočem zastonj imeti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je jagnje ukradeno, in roko ste mi dali, de tega nikomur ne bote povedali; kadar na svoj dom pridete štejte svoje |
| Mlinar in njegova hči (1867): | hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenam vred, sdaj bres imena ſame, kakor nul. nulle, nihzhe, nikak nikaka noben, nobena, aucun, aucune, nék, neko, neka; l'un |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | List 41. Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo sve davat domovini, — Ova mati nas |
| Robinson mlajši (1849): | ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti |
| Robinson mlajši (1849): | mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar nikdo ne vé, kakošno |
| Robinson mlajši (1849): | temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov |
| Robinson mlajši (1849): | zžerlo bi te gotovo, pak bi ubogi Petek ne imel nikákega gospoda! Robinson ga je uprašal, se smejê če ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zares že molitvico pričel; kar se spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da ni ničesar razun naključja. Jokal je tako dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še le prav domá. Na krasni jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako da se ne bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prav toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med seboj v nikakem nasprotji in druga mora biti od druge po polnem nezavisna |
| Robinson mlajši (1849): | Petek ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | biti druga volitev. Iz Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Iz Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček, in obdrži prstan, Franica ne bo imela zaradi tega nikakih sitnosti. Saj ti ga privoščim, prav nobene žale besede ji |
| Revček Andrejček (1891): | maram ga ne! — zarad take malenkosti naj bolna revica nima nikakih sitnosti! Grešnik (zase). Ti prekanjeni slepar, ti! Jeklen. Le nikar |
| Gozdovnik (1898): | »Tisti Areljanos, je-li skrivnost le vam odkril? Ni-li imel nikakih sorodnikov? Morda žene? »Ravno včeraj na potu sem izvedel, da |
| Robinson mlajši (1849): | oba déla poprijêla. Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje |
| Stric Tomaž (1853): | žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za ogleduhe ne, ker ti so mogli |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | de je grof miſlil, de ſe je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na |
| Botanika (1875): | Iz doslej povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi |
| Ferdinand (1884): | sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi se ljudje v eni družini |
| Gozdovnik (1898): | storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je pahnil svoj nož skozi razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Na vprašanje kerčmarice, kakošen rokodélec je, ji odgovori, de ni nikakoršen rokodélec, ampak de vselej resnico govori, „Take ljudi prenočim rada |
| Botanika (1875): | iz cveta poprej, kakor so se razprezale, se ne razvije nikakoršen plod. Umetno se oprašé cveti tako, da so jim vzamó |
| Oče naš (1885): | Nacek je pa tudi sam po hiši nebeškega očeta hrepenel. Nikakoršen mraz in nikakoršen led ni mogel fantka zadržati doma, ko |
| Oče naš (1885): | tudi sam po hiši nebeškega očeta hrepenel. Nikakoršen mraz in nikakoršen led ni mogel fantka zadržati doma, ko je začel dobro |
| Gozdovnik (1898): | je mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | po nesreči taka, da nas opominja tiste ljubezni, ki nima nikakoršne pesniške lepote. Naj tukaj nekoliko o ljubovnem pesništvu sploh spregovorimo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jutro zvedel sam o vaši milosti, ki nisem imel gotovo nikakoršne pravice do nje. ” „Ne vem, kaj mislite” odgovori Fabiola. „Hočem |
| Fizika (1869): | ubije ljudi in živali. Navadno se na teh ne vidijo nikakoršne rane. Pri tem razširja neki poseben zadúšen žveplenast duh, ki |
| Astronomija (1869): | čez nekoliko časa tako navadimo, da ne bi mogli zgrešiti nikakoršne premembe v njih. Komaj solnce zaide za hribe, že se |
| Zoologija (1875): | se nam oblične prvine, to je drobci, na katerih nij nikakoršne sestave iz manjših delov opaziti. Ti drobci so torej temeljni |
| Zoologija (1875): | je pa s stanovitimi organi tako napolnjena, da, nij nikjer nikakoršne praznine. Vse te organe sploh zovemo drob. Močna koža, prepona |
| Botanika (1875): | tako bitno organska telesa od neorganskih. Saj rudnina ne sprejéma nikakoršne hrane v-se, in ne raste, in če govorimo o rasti |
| Zoologija (1875): | uspeha. Ali pri vsem tem Nemška ne izdeluje tako rekoč nikakoršne svile, temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati od drugod |
| Gozdovnik (1898): | bi si odgovoril na to vprašanje. Samemu sebi ni videl nikakoršne nevarnosti, in torej sklene, da poprej dalje ne potuje, preden |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo. |
| Robinson mlajši (1849): | korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte |
| Robinson mlajši (1849): | dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin. Vsej pak bi lehko resno bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel |
| Rudninoslovje (1867): | kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri |
| Zoologija (1875): | zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokroto povsele. 5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | puſtę to okno sadęlat. To je ena ręzh , de ní nikamer. Vſe ſorte ręzhy doli męzhejo. Naj ſpremiſlijo, ſdej ſo zlo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Se nimam nikamer ſkriti — pazh, tukej sa ſtolam — glej , de ga ſkorej ſpraviſh |
| Genovefa (1841): | ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu. Njegova naj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le ona, temuzh tudi mi ſami; katiri imamo pervine |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri je njo |
| Biblia (1584): | te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne imel, ktera zelo leto sa naſ tak pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj več povem. Tissot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začetku bolezni, pa tudi pozneje, če je bolezin hujši postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa me prime za roko in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva |
| Zlata Vas (1848): | ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo, gospod fajmošter, če rečem, de Oní |
| Divica Orleanska (1848): | se. Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj |
| Roza Jelodvorska (1855): | varuje. « »Res je,« pravi vratar Rozi, »ti si premehkiga serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kar ti je drago, drugače prepričal me ne boš. Le nikari ne misli, da je moj sin morda tako zabit, kakor |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | VIII. Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira |
| Revček Andrejček (1891): | trka. Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne korači. Ali si morda že pozabila, zakaj da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Kaj ſe rękel? Matizh. Jeſt nizh. Bàron. Per Nęshki, niker drugé. Matizh. Ja, to! — svunej me je eden praſhal , kję |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | eden praſhal , kję ſim bil — ſim pak rękel; per Nęshki , nikér drugé. Baron. Per Nęshki! — vlazhugar! sakaj pak toku dolgu ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Jeſt ne vęjm ; al jiti moreſh. Tonzhek. Kader pak nikér vùn nemorem ? Nęshka. Pomiſli, kaj bo s'tabo , zhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Potler bomo vidili , kję ſe bo shénil — Matizh. Per Nęshki, nikér drugé. Baron. (ſe okoli oberné, inu ga sagſęda. ) He! kaj |
| Ta male katechismus (1768): | Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de pa vender vé povedati kaj, kar je |
| Robinson mlajši (1849): | da bi se s svojo modrostjo ino s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav. Ne jezite se na me |
| Robinson mlajši (1849): | bili boljše naprávili, kor on. Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne bil videl, niti keda slišal, kako se za jéd |
| Biblia (1584): | nym blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' |
| Sacrum promptuarium (1695): | shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit |
| Sacrum promptuarium (1695): | lubil is ſerza; sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper |
| Sacrum promptuarium (1695): | troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte |
| Razne dela (1870): | členki života. Kalhu obenie nakrat grozivniga gleda besedo: Kvaražugon! ki nikda mi še prijetne ni rekel, Šteta te le veselí, ti |
| Razne dela (1870): | smo stroge, tužne, Značaj nam je britki stok, Včasih ojstre, nikda kužne, Vas ne žali zdih in jok. Naš roditelj, tertosadnik |
| Razne dela (1870): | objemu Toti al uni bogov, in drugim oznanil bi djanje? Nikda ne mogla bi več verniti se v tvoje poslopje, Tako |
| Razne dela (1870): | nevoljniga serca: Oče Kronid, i ti si udan človeštva prevaram! Nikda ne bil bi verjel, kardela junakov Majskih Sili de naših |
| Razne dela (1870): | Zdaj te objeti želím, se družiti s tabo v ljubezni. Nikda me tako še ni ne boginja vnela ne žena, Serca |
| Razne dela (1870): | Ahilej, Strašno o tem se jezí na jaderni svoji barkadi. Nikda v sovete ne gré, ne v zbore možake častivne, Nikada |
| Razne dela (1870): | herbtam, Sklepati tajni namen, in sklenjeno muto speljati, Tako de nikda ne vem, kaj misliš in kam de namerjaš. Odgovorí ji |
| Razne dela (1870): | nakanjaš, Ki so spoznali mi ga za slavne prisluge Ahajci! Nikda ne dojde mi dar, ki tvojemu bil bi priličen, Kadar |
| Razne dela (1870): | v zanjke! Vsedi mu sama se tik, zapusti nebeško življenje, Nikda ne verni se več v Olimpa sijavne višave, Bodi pridružena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor je tista, ki nam jo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje peljati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi |
| Revček Andrejček (1891): | izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega |
| Gozdovnik (1898): | Vse drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato |
| Marjetica (1877): | bilo morda bolje za-nj, ko bi je ne bil videl nikedar. Brez skrbi je živel, fantovska druščina ga je veselila, oče |
| Marjetica (1877): | mu oviti roki okoli vratu ter ga ne pustiti več, nikedar več od sebe. O zakaj ga je pustila tudi zdaj |
| Marjetica (1877): | težava z mladimi ljudmi! Stori jim, kar hočeš in moreš, nikedar jim ni prav. Luna se ravno skrije za oblake, ko |
| Marjetica (1877): | ž njimi? Kedaj se vrne pomlad? Morda njej, njenemu cvetju -- nikedar, nikedar več. V tacih mislih se jej užali srce in |
| Marjetica (1877): | plavica ob robu pšenične njive? Ona ni bila ponosna sicer nikedar, vseljevala se je najraje med bodeči osat. Sebični, slabotni oslak |
| Marjetica (1877): | sta Marjetica in -- Mlinarjev Štefan. Tako še Marjetica ni hodila nikedar raz gore, niti vedela ni, da je krajši pot, če |
| Marjetica (1877): | vse, kar ti velim. Tako so namreč ranjca mati in nikedar ni bilo nesreče pri hiši, nikedar ni treščilo v naše |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | drugi pisatelji. Le ti si predstavljajo deržave in vladarje, katerih nikedar ni bilo in jih ne bode. On pa se bode |
| Obljubljena (1881): | sem dejal, boljše je, da je ne zvé prezgodaj ali nikedar. Zdaj je uničeno vse. Minolost se mora pozabiti, le ker |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ni S2 + Ni As2, je svinčeno-sivega kovinskega leska. Dalje se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo antimonov nikel, Ni2Sb |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo antimonov nikel, Ni2Sb, niklo-antimonov lesketač, Ni S2 + NiSb, niklo-bismutov lesketač in železo-niklovi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel, 55. Nižanje, Senkung, 139. Nižina, Niederung. Nosorog, Rhinoceros |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov cvet |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kiz, ker dela lasem ali iglam podobne kristale; rdeči arsenati nikel, NiAs, imenovan tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj kristalizuje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 3 do 5; gostota do 7,7. Spomina vredni so: Žveplenati nikel, Ni As, ali lasasti kiz, ker dela lasem ali iglam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristale; rdeči arsenati nikel, NiAs, imenovan tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj kristalizuje, ampak se objavlja le bolj v brezličnih |
| Kemija (1869): | se ne spromeni, magnet ga privlači. Nikljeve soli so zelene. Nikelj se potrebuje največ za izdelovanje tako imenovanega novega srebra ali |
| Kemija (1869): | 433. Nič beli, weisses Nichts, 429. Niederschlag, oborina. Niedersehlagen, oboriti. Nikelj, Nickel, 429. Nikotin, 477. Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati benzol |
| Kemija (1869): | 25. Nikelj. Znak: Ni = 29; gostota = 8,8. Kar se tiče dobivanja niklja |
| Kemija (1869): | tiče dobivanja niklja iz nikljevnatih rud, zavračamo na poprejšnji paragraf. Nikelj se prodaja v majhnih kockah belosivkaste barve. Trd je, jako |
| Kemija (1869): | Nikelj. Znak: Ni = 29; gostota = 8,8. Kar se tiče dobivanja niklja iz nikljevnatih rud, zavračamo na poprejšnji paragraf. Nikelj se prodaja |
| Kemija (1869): | Novo srebro ali argentan obstoji iz dveh delov bakra, 1 niklja in 1 cinka. 7. Srebro in zlato v novcih (denarjih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer |
| Valenštajn (1866): | nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gradcu snidili; mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje |
| Zlata Vas (1848): | in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer ga ni bilo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kar le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mati so mislili, de je šel domú, ker ga niso nikjer najti mogli. Tisto noč pa prideta dva tatova, ki sta |
| Fizika (1869): | najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče, da pokažemo, kako se mora |
| Mineralogija in geognozija (1871): | moramo, da s samim popisom, če je še tako dober, nikjer manj ne storimo za spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nikelovi cvet, 55. Nickelerz gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder weisses Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | leska kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli nikelov oksid ter se večidel kaže kot prstena, kakor jabelko zelena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli nikelov oksid ter se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zelena skorja po nikelovih rudah, redkokedaj v nakopičenih iglastih kristali : Nikelov lesketač ali bela nikelova ruda Ni S2 + Ni As2, je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 28. Skupina nikelova. Minerali te skupine se ne najdejo bolj pogostoma nego prejšnji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rudah, redkokedaj v nakopičenih iglastih kristali : Nikelov lesketač ali bela nikelova ruda Ni S2 + Ni As2, je svinčeno-sivega kovinskega leska. Dalje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder weisses Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores |
| Blagomir puščavnik (1853): | vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja |
| Blagomir puščavnik (1853): | mi je bilo takrat pri serci, si znate misliti, ljubi Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen |
| Blagomir puščavnik (1853): | ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi |
| Blagomir puščavnik (1853): | le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden na |
| Blagomir puščavnik (1853): | na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese |
| Blagomir puščavnik (1853): | se Reziki lepo zahvali, ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako vam je ljubo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili |
| Blagomir puščavnik (1853): | v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju; |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi napoide dajo li pravadash? KAKV IMASH STORITI da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mienijo dale skues hudizha se dnarji dobojo: tu ti nekoli navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boga ozheta boga sina boga svetiga Duha Amen nekoli narezi pashe tu samerkei kader bodash nabritofe dati morash nai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hudizha se dnarji dobojo: tu ti nekoli navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu leto kader boda pa leto ven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav radi zdrobe. Ljudem, kteri se s tem oljem niso nekoli pečali, moramo perporočiti, de naj se ga ja nikar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol’ brez kvara. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo sdan. Bolje bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro storil: pa brez mére in pameti persiljena reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vpričo in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno |
| Zlata Vas (1850): | je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo pri vsih hišah |
| Blagomir puščavnik (1853): | jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih nikoli ! Vtisni si globoko v serce, kar sim ti povedal, in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj meni vedno pravijo: „Spomni ſe! ” Ne bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč napili, le bolj veseli so bili po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od |
| Oče naš (1854): | na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojim življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca |
| Oče naš (1885): | na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca |
| Sacrum promptuarium (1695): | is ſerza rad, de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin |
| Biblia (1584): | tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto shlahto |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga |
| Kemija (1869): | 429. Niederschlag, oborina. Niedersehlagen, oboriti. Nikelj, Nickel, 429. Nikotin, 477. Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati benzol. O. Obliž, Pflaster, 466. Oboriti |
| Kemija (1869): | Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum, Iridijum, Itrijum, Kadmijum, Lantan, Litijum, Molibden, Niobijum, Ozmijum, Paladijum, Rodijum, Rubidijum, Rutenijum, Selén, Talijum, Tantal, Telur, Terbijum |
| Sacrum promptuarium (1695): | rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor |
| Biblia (1584): | ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe, mej te pet |
| Biblia (1584): | ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga |
| Biblia (1584): | ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k' |
| Biblia (1584): | nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v' |