Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 94

▶ umen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umenpridevnik, splošni, nedoločeno

umen

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen in poſhten mosh, kakor ſte vi, ki ſizer radi vbogate
Zlata Vas (1848):	Kar so tvoj oče umerli, ki so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo slabo godí. Otroci se le za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prestopu iz starega v novo leto in vsak dober in umen človek pri začetku novega leta se rad še enkrat nazaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je pred malo leti še novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne

vumen

Pozhétki gramatike (1811):	ti pokashe imenvávniga, poſtavim: l'enſant est sage, otrok je vumen: de imenvavmga najdem, praſham: qui est-ce qui est sage? Kdo
Pozhétki gramatike (1811):	imenvavmga najdem, praſham: qui est-ce qui est sage? Kdo je vumen? Odgovoriſh, otrok; glej ta je imenváven glagola est, je. Le

umnapridevnik, splošni, nedoločeno

umna

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dober gospodár in njegova hiša raste. K temu pomaga njegova umna žena in vsa družina. Kar dober gospodár v zunanjih večih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	delu, kako je dobro in prav. Kar bolj pa je umna rednost poglavitna reč pri delu in pri gospodarstvu, brez ktere
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zelenike, beró tudi vsako posebe, in posebe hranijo. To je umna tergatev in pametno ravnanje z grojzdjem. g) Od naprave vina
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mero živini in ljudém, ali pa z njegovo vednostjo njegova umna žena. i) Dober gospodár ne dela dolgov razun v sili
Človek toliko velja, kar plača (1861):	da le vi dovolite. Ako bi jo vidili, kako je umna, kako je pametna, mlada in berhka je, in tudi revna
Domen (1864):	mraza, ko je na pol tekel za hitro stopajočim Domnom. „Umna deklica! " klatil je dalje berač. „Ako ti Bog sreče dá
Razne dela (1870):	vsih sedaj. Diva tam živí mogočna, Kakor prav'jo, silna, ročna, Umna, mlada, lil'je cvet, Kdor jo vidi, koj je vnet. Primeta
Razne dela (1870):	Pantosa tik, Timetej, Klitios in Lampos, Modri Antenor junak, Ukalegon, umna obadva; Bili naj starji so ti, naj modriši vsiga naroda
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	Belica: bila je bolj bela nego sneg, ob jednem pa umna, spretna, živa, vesela, ognjevita, krepka in obilna. Oduševljen jo prime

umne
Kuharske Bukve (1799): premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi

umnepridevnik, splošni, nedoločeno

umne

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se

umnegapridevnik, splošni, nedoločeno

umnega

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	plemena ne dajo ne dobrega sadú, ne dobrega vina brez umnega ravnanja in pravega kraja, ker imamo poterjeno skušnjo, da ne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	véje, ali véja terkne, ali pa z dolgim omelom omede. Umnega čbelarja pamet in skušnja učí, kako gre v tacih raznih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in veči dobiček dá, ker skušnja in pamet umnega, rečem, umnega kmetovavca naj bolj učí, kako naj se to ali uno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	manjši meri pa so ne ne neprecenljive zdravila v rokah umnega, zučenega zdravnika, ampak tudi za mnogo drugo rabo, za obertništvo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	od narejencev, in od orodja pri rojih, in od potlejšnjega umnega ravnanja z roji. 1. Od znamnja rojev. a) Kadar ste
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pridnostjo lepa obilnost in vesel blagostan zadobiti? Te bukve od umnega kmetovanja in gospodarstva, ki jih zdaj našim slovenskim kmetovavcem podam
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vroči hiši. Na lepo snažnost povsod glej. 5. Dnevni red umnega in dobrega gospodarja. Vsak umen človek vé, da brez pametnega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	neskerbnost za novo zaredbo lesa v izsekanih gojzdih, in zanemarjenje umnega oskerbovanja gojzdov. Vse to in drugo pomaga les in gojzde
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	tu. Daleč, daleč zre okó in ne zapazi niti sledú umnega kmetijstva, a kaj kmetijstva, niti človeka ne, ki bi le

umniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shé gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	storil. « Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	S pomočjo umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim

umnejšipridevnik, splošni, primernik

umniši

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa ne moremo tajiti

umnejšihpridevnik, splošni, primernik
- umnejših
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): v šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se
umnempridevnik, splošni, nedoločeno
- umnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh

umnemupridevnik, splošni, nedoločeno

umnimu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	več ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Vertovca. Namen naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de

umnipridevnik, splošni, nedoločeno

umni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je takó ſlabo isdelal. In, zhe bi jo bil ravno umni rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to tako in ne drugači
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in koristno? ” — — „„Saj to imate pa pràv”” — so nekteri bolj umni izmed njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa pokazal, ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in

umnihpridevnik, splošni, nedoločeno

umnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin prejél. S to pomózhjo , sa ktero
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže

umnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- umnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih

umnimipridevnik, splošni, nedoločeno

umnimi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah
Najdenček (1860):	mojo roko in me je milo gledal s svojimi zvestimi umnimi očmi, kakor če bi se bil hotel za večerjo zahvaliti
Najdenček (1860):	spoznal, da si ne morem sam juhe prinesti. S svojimi umnimi očmi je kakor prašaje gledal. Na vrata sim pokazal in

umnopridevnik, splošni, nedoločeno

umno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nas, Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča za umno mladost je zdaj to. Da šole povsod so odperte za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje” na 307. strani in dalje; od hitro rastečega drevja

▶ umerjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umerjeni
Fizika (1869): srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo

▶ umesiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umesi
- vmeſi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor ſizer. To ſe tako

▶ umesten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umestno
Občno vzgojeslovje (1887): ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je

▶ umesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umeti
- vmeti
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane

▶ umestiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umesti
- vmeſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej

▶ umešati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

umešaj

vmeſhaj

Kuharske Bukve (1799):	na ſklędo dęvati, rastepi tri rumenake, notri med tę dobro vmęſhaj en koſ ſroviga maſla, muſkatzvęta inu ſoka od lemón; potle
Kuharske Bukve (1799):	inu ſpezi v' obodi. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. V' ſklędi vmęſhaj dobro poldrugo unzho ſroviga maſla, potle vbì notri 14 rumenakov
Kuharske Bukve (1799):	enmalo meſne shupe Poſębej rasbęli obilno ſhpeha, al maſla, vmęſhaj bęle moke, inn sabęli sęle, tudi ga oſoli. Puſti sęle
Kuharske Bukve (1799):	rastolzi dva lota ſladke ſkorie, inu en lot nagelshebíz nepredrobno, vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne na ſonzi
Kuharske Bukve (1799):	tim rastepi belák od jajz na pęne, inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe
Kuharske Bukve (1799):	zvęta, 16 dobro rastepenih jajz, to vſe dobro v' maſlo vmęſhaj. Potle vsami eno ręzh Iępeh zhęſhin, kar ſe tebi prav
Kuharske Bukve (1799):	dobro vmęſhaj; v' to deni ribanga kruha, ſhkaplęta, ſhtupe, inu ſoli; vſe

▶ umeščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

umeščam
- umestujem
  Sveti večer (1866): Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem hotel torej precej

▶ umeščenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

umeščenju
- vmestjenji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): III. V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske

▶ umetelen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umetelni

umetalni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in srebern natis. 10. Gosp, J. Fancoj (sin), kukalnikar in umetalni rokodelec v Celovcu, za kukalo. 11. Gosp. M. Ferlan, duhovnik
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imé naj v lepi vélki oltar naſh rojak in ſlovézhi umetalni sobrasnikar, Matevsh Langus, podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja po ſvoji

umetelno
- umeteljno
  Zoologija (1875): pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda

▶ umeten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umeten

Genovefa (1841):	nekoliko rasveſeliti hôtli. Ta je pripravil velíko obéd in kak uméten ſtrunar je mogel sabrenkati in tolashne péſmi péti. Drugi je
Genovefa (1841):	Bóg! ” je rékel ſantizhek; „ta je pazh prav dóber in uméten! ” in Genovefa ſe je ſmehIjala savoljo té nedolshne proſtoſti. „Pazh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zoperniz pride. Glejte to ſo ſtare vrashe, kterih ſe vſak uméten zhlovek in dober kriſtjan ſramuje. Dr. B. Vganjka. Nr. 1.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V Teržiču umeten mojster svojiga rokodélstva, so nam lično farbani višnjevi pavolniki (Cottone
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v razstavo dal, z kterim je očitno pokazal, de je umeten mojster tega rokodelstva. — (Dalje sledí. ) Oznanilo obertniske razstave na Dunaju
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so bili lepo izdelani. Od tega časa, kar je neki umeten rokodelec na Krajnskim mašino , imenovane kolesčike strugati, iznajdel, se veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manjkalo, ki se bodo oslepariti dali. — Visoke časti je zares umeten in pošten zdravitelj vreden: če pa zdravnik brez vse vesti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vljiti. Včasi je treba, tudi živinčetu pušati, kar pa le umeten zdravitelj zamore razsoditi, brez ktériga v takih okoljšinah ne morete
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolji ſredſtva soper mole; savoljo tega je, ni davnej neki umeten kmetovavez na Franzoskim take shitnize napraviti ſvetoval, ktére ſe kakor

umetna
Fizika (1869): ne vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih

umetne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit
Kemija (1869):	kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §
Mineralogija in geognozija (1871):	redu, tako da bi kdo mislil, da so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato

umetnega
- umetnega
  Gozdovnik (1898): telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi
- umetniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Bog v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan
umetni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil
umetnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje
umetnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od

umetno

Zlata Vas (1848):	veliko sira in masla narediti, to je bilo prav res umetno! Te umetnosti se je Ožbè v neki vasi učil, ko
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu

▶ umeti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ume

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če pa vedit' Kaj je ljubezen? Mene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž njim — ne ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti

umeje
Revček Andrejček (1891): da le samo mene ljubite! Zvitorog. To se že tako umeje. Franica. Prav lepo vas prosim! Zvitorog. No, naj bo! (Bere
umejem
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): videl. “ Filipa je bilo sram in reče: „Zdaj še le umejem tvoje besede. Ti sicer govoriš zmiraj resnico, a zdaj si
umeješ
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš

umejete

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je delala, niti kože, iz kterih sem jih delal. Vsaj umejete, gospod, da usnjata mošnja vselej denarje bolj hrani, kakor svilnata
Revček Andrejček (1891):	spaka? spaka? No, vi me še ne bodete tako nazivali; umejete li, vi že še ne! Grešnik (ne izpustivši Andrejčka iz

umejo

umeje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): de ne znate nič učiti, kér vas nemških otroci ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de

umejo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede zdej tudi umejo. Po vsim tem se je tedej — Bog naj bo zahvaljen
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gospodov izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in
Zlata Vas (1850):	so nevedni in po nevednosti vse narobe delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in svoje gospodarstvo popraviti. Oj, kako veliko

umel

Robinson mlajši (1849):	da bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti
Valenštajn (1866):	Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi” mu je bilo vse
Ferdinand (1884):	se je šalil z drugimi ter jih za bebca imel. Umel pa je to jako dobro.
Ferdinand (1884):	čisto izgovarjal, da so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj tudi, kako obsojam prelomitev dane besede jaz in

umela

Zlata Vas (1848):	prijazno va-nj skakal; potém nad keršenco, ki ga ni koj umela, ko je kozarček žganja hotel iméti, potem nad ženo, ko
Zlata Vas (1848):	je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile

umeli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili, ki so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki niso spisa Navratilovega in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh
Ferdinand (1884):	vsako besedo, vsaki zlog čisto izgovarjal, da so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo
Gozdovnik (1898):	Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik.

umem

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča dobil? “
Ferdinand (1884):	se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le

umeš
- umeš
  Zlata Vas (1850): njim govoriti hotel in ga potem izpraševati začel: ,,Ožbe, ti umeš zlato delati; vsa vas vé to. Uči tudi mene to
- umiš
  Robinson mlajši (1849): Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak
umeta
- umejeta
  Valenštajn (1866): Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to

umete

Zeleni listi (1896):	ne znate. Zakaj? Ker ne umete mislili. In zakaj ne umete misliti? Ker nimate uma. V našem telesu prebiva um. Zato
Zeleni listi (1896):	Lovro, »še tako lahkega računa ne znate. Zakaj? Ker ne umete mislili. In zakaj ne umete misliti? Ker nimate uma. V

umeti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu
Valenštajn (1866):	Maks. Jaz ne bi denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel Srcé za
Izidor, pobožni kmet (1887):	družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi se ljudje v eni družini tako sovražili

umi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne úmi, ſe mu v nji morebiti po volji tudi vmedlo ne

▶ umetnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umetnica
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo

▶ umetnija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umetnije

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	so bile ravno od Adama do Noeta marsiktere rokodelstva in umetnije v povzdigo prijetnišiga življenja znajdene, so se bile mendevender ob
Kemija (1869):	malec imenujemo alabaster, ki se izdeluje za različne lepoče in umetnije, ker je tako mehak, da ga je moči skoro z

▶ umetnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umetnik

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov
Valenštajn (1866):	rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da

umetnika

Sveti večer (1866):	mi je misel, terdno misel vdihnil, da naj Toneta za umetnika naredim. Njegova dela, ki jih je doslej naredil, so mi
Sveti večer (1866):	in jaz ne bom pred nehal, da iz njega storim umetnika. ” Tone je veselja skoraj skakal. Ko se je pa do

umetnike
Ferdinand (1884): ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je
umetniki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž
umetnikom
- umetnikam
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): prav všeč in po godu. Velika slava in hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano
umetnikov
- umetalnikov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu
umetniku
Kmetijske in rokodelske novice (1848): in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev

▶ umetnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umetnine

Kemija (1869):	in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali mesinga, bronza, novega srebra
Kemija (1869):	iz ktere so sosebno stari narodi izdelovali razno orodje in umetnine, obstoji iz 85 do 97 delov bakra in iz 15
Kemija (1869):	ploče za ognjišča, razna posoda, pa tudi spominki in druge umetnine. Na prelomu je to železo zrnasto, trdo in sosebno krhko

▶ umetniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umetniških
- umetnijskih
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar

▶ umetno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umetno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktéra Jim je tudi takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, da je sozidan iz živega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za sveti večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa

vmetno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkupej priſhlo, ſo pod milim nebam leſeno poſlópje napravili, ga vmetno snotrej in svunej olépſhali in ſtreho s zinkam pokrili. Ştraſhen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bodemo ſholo dobili, v kteri bodo Şlovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhidel she po vſih imenitniſhih natiſkarijah. — Zhe bi kdo to vmetno isdelano natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp

▶ umetnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umetnost

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	namreč bukve v roke vzame in jih nekoliko prebira). Svojo umetnost je v več krajih našiga mesta skazoval. Kolikor smo mi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetijskih bukev — je ena nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave
Zlata Vas (1850):	zlato delati; vsa vas vé to. Uči tudi mene to umetnost. Če se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim

umetnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki
vmetnost
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold. kupi

umetnosti

Zlata Vas (1848):	in masla narediti, to je bilo prav res umetno! Te umetnosti se je Ožbè v neki vasi učil, ko je na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku.
Valenštajn (1866):	tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma, naména, umetnosti.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	iz Kaldeje; v tej deželi je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere svoje umetnosti, kakoršne še nihče ni vidil. Ko knez v njegovo prošnjo
Zeleni listi (1896):	polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa je nalašč
Zeleni listi (1896):	je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se

umetnoſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	№ 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh,

umetnostih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pripravne in voljne, v čudadelnim drevesu, to je, v lepih umetnostih se izobraziti; tode pota k njemu ne véjo in zató
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za-njo ! Okra. Mesca Kozoperska 1846. Misli v krasnih ali lepih umetnostih ) (Vvod za naše krasoslovje *) U prídnosti ti čbéla kós zna

umetnoſtih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi

umetnostjo

Najdenček (1860):	visoka gora Svetega Bernarda. Pot gré po vozki, težavno z umétnostjo nadelani césti čez hribe. Na tej gori leži, 7500 čevljev
Sveti večer (1866):	všeč odkritoserčna pohvala dečkova, še bolj pa njegovo veselje nad umetnostjo. Smehljaje se spregovori: „Ti si torej, kakor vidim, tudi mal

▶ umevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razumevati, dojemati; [sskj]

umeva
Občno vzgojeslovje (1887): zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v
umevati
Genovefa (1841): je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is

▶ umeven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umevno

Astronomija (1869):	a3b3, kolikokrat je oa4 veča od oa3 itd. To lahko umevno resnico pa porabimo sedaj ne le pri merjenji navpičnih daljav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	velikih narodov markantno pred oči stavil z zgovorno in lahko umevno svojo besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo
Občno vzgojeslovje (1887):	tudi se govori z navadno hitrostjo. Samo ob sebi je umevno, da je pri tem gluhonemcu vse jedno, se li govori

▶ umevno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umevnejšeprislov, splošni, primernik
- umevniſhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi vtiſnite
umevnoprislov, splošni, nedoločeno
- umevno
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tem je takó omagala, de že ni môgla več beséde umévno izreči; kar le z glavo je zmajevala blebetáje, in hudó

▶ umikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umika

Revček Andrejček (1891):	je na odru polumrak, kateri se pa vedno večji temi umika, tako da je popolnoma noč, ko Andrejček nastopi. Prvi prizor
Revček Andrejček (1891):	pokazal, (zapreti mu s prstom), kaj da norec vse zna! (Umika se proti ozadju. ) Jerica (kliče za njim). Anže, Anže, oj

umikajo
- umikajo
  Viljem Tell (1862): klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku
- vmičejo
  Zlatorog (1886): podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom

▶ umirajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umirajoča
- umerajozha
  Genovefa (1841): laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj

umirajoče

Tine in Jerica (1852):	narveči zaklad vašiga spola. Oh, nikdar ne pozabite besedi ljubijoče — umirajoče matere Jerica umerje. Zadnji dan velikonočnih praznikov popoldne so prišli
Roza Jelodvorska (1855):	Zadnji z Bogam sta slišala Častimir in Roza od svoje umirajoče. V Bogu je sladko zaspála. Stermó gledata oče in hči
Oče naš (1885):	oni pridejo po mene, kadar je treba otroke krstiti ali umirajoče tolažiti; tukaj imajo sveto mašo, tukaj prejemajo svete zakramente“. Zdaj

umirajozhe
Genovefa (1841): in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu

umirajočega

Trtna uš (1881):	mu ni dobro pognojilo. Naposled se ves trs posuši. Kakor umirajočega človeka, tako zapustijo tudi trtne uši trs še poprej, kakor
Ferdinand (1884):	novih obodov z nožem. Njegovo obličje je bilo bledo kakor umirajočega; kri pa mu je tekla iz treh ran ter močila

umirajočiga

Tine in Jerica (1852):	Med tem je Urša umirajočiga tolažila, in si vse perzadjala, ga vsaj k obžalovanju grehov
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	nar manjši krivice ne bo storil. “ Spolnite zdej té beséde umirajòčiga. I kaj čèm počéti, če ob vso svojo lastino pridem

vmerajozhiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa

umirajočemu

umerajočemu

Oče naš (1854):	serce naredil, ter rekel: „Menrat, ti imaš serce kristjana in umerajočemu ne boš tolažbe odrekel. Povem Ti Menart, da mi ni
Oče naš (1854):	misliš! Pa bojim se, da ti ne bo noben duhovin umerajočemu pomagal se bojevati, kadar se bo smertni angel bližal. “ Sleparja

umirajoči
- vmirajozhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ

umirajočim

Gozdovnik (1898):	žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá
Gozdovnik (1898):	dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu

▶ umirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umira

umera

Oče naš (1854):	reči; pa ne zgubljaj časa. Hiti k svoji ženi, ktera umera. Zavoljo nje sim šel v nevarnost svojega življenja. Teci k
Najdenček (1860):	Glasneje je bilo pogovarjanje: „Oh! Nežka” je rekla gospa jokaje, ”uméra! moj Mignonček umera. Nežka, jez ne bom smerti svojega ljubčka
Najdenček (1860):	pogovarjanje: „Oh! Nežka” je rekla gospa jokaje, ”uméra! moj Mignonček umera. Nežka, jez ne bom smerti svojega ljubčka preživela! ” „Žlahtna gospa

umira

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſa, pade bersh pred-nj, ino ga milo próſi: „Moja hzhi umira! Pojdi k' meni na dóm, de deneſh roke na-njo, shivela
Genovefa (1841):	na ſvôjo mater, ki sdaj s tém krishem v rokah umira! Skleni vſelej, poboshno in dôbro, zhiſto in nedolsnno shivéti, ljudí
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zibki nadahnila. De, ko vdari Tvoja lira, Vsaka druga slast umira V njene glase vtópljena? Slavski govor — ktera Vila Te v
Maria Stuart (1861):	Kako bi Imeti mogla take sanje ona, Ki tu zazidana umira živa, Do ktere ne predre tolažni glas, In ne odmev
Mlinar in njegova hči (1867):	Kaj pa je? Kdo kliče? Janko. Andrej — — pojdi sèm, pojdi! Umira! Hlapec. Kdo, mlinar? in tukaj? (Oba pristopita ter Črnotu pomagata
Mlinar in njegova hči (1867):	levo. ) Pomagajte! Pomagajte! — Kako je sèm prišel? V rokah mi umira! (Najde vreči z denarjem. ) Denar? Bog nebeški! Denar je hotel
Gozdovnik (1898):	podaje le roko, da ga vede k velikemu Manitovu«. »Hrabri umira v boju, a ne pod suvaji bivola. «

umiral
- vmiral
  Ta male katechismus (1768): bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej
umirala
Gozdovnik (1898): je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi je bil prepičlo odmerjen, moral sem brž

▶ umiriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umiri

Robinson mlajši (1849):	bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se
Maria Stuart (1861):	veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to

umirili
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so se uže umirili, da so kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove

umirite

Viljem Tell (1862):	Staufaher. Umirite se! Vse močí napnemo, Da vrata temne ječe mu odpremo
Viljem Tell (1862):	Zvedrimo uro mu poslednjo žarkom Vesele, lepe nade! — Plemeniti Gospod! Umirite srcé! Ne, nismo Še zapuščeni, nismo še zgubljeni. Atinghausen. Kdo

▶ umisel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

namen; kontekst

umislom
Robinson mlajši (1849): ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino

▶ umisliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umisli
- vmisli
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): 8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z
umislila
- vmislila
  Roza Jelodvorska (1855): storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna dogodba v svarilo, in gotovo ne bo

▶ umislivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

umislivši
Občno vzgojeslovje (1887): gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni

▶ umit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umita
- umite
  Zlata Vas (1848): in snažne od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska

umito

omito

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito inu doro pomatano perpravi na miso shegnano vodo noi sveto
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi kadivo

▶ umiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umije
- umije
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k'
- vmije
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je kaj sadélo; zhe ne

umil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj

umit

Zlata Vas (1850):	je mogel poprej k vodnjaku iti, si obraz in roke umit. Kdor ni imel las čedno sčesanih, ga je domu nazaj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	njene duše. « Vilovec je šel zdaj vun svoje objokano obličje umit; potem je postlal Petru pod ispo posteljo in potem, ko

umiti

omiti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): mora vselej, kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti.

umiti

Zlata Vas (1850):	dolgo z nesčesanimi lasmi, polnimi prahú ali perja; se pozabijo umiti, kadar se vmažejo, in mislijo, de se to ženi lepo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	zgodaj, poklical svojo ženo in vse otroke, velel jim je, umiti in sčesati se in jih praznično obleči. On sam pa

▶ umiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zanimati se; Pleteršnik

umim
Kmetijske in rokodelske novice (1845): bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih

▶ umivanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umivanje
- omivanje
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se
umivanju
- vmivanju
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode

▶ umivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umivaj
- omivaj
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi
umivajo
- omivajo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo
- vmyvajo
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Jógri preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar krùh jèdó. 3. On pak je odgovóril

umival

umyvov

Branja, inu evangeliumi (1777):	Peter k'njemu: nigdar nekol naboſh ti meni nog umyvov. JEsus je njemu odgovoruv: aku nabom tebe umyvov, tok na
Branja, inu evangeliumi (1777):	meni nog umyvov. JEsus je njemu odgovoruv: aku nabom tebe umyvov, tok naboſh dejla s' mano imov. Rezhe k'njemu

vmivou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou, inu sa ſvoiga perjatla imenovou, ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tem, kader je maihinu poprei Chriſtus nemu negove greſhne noge vmivou, en maihinu poprei s' ſvojim ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	skasou, ti ſi ſe h'negovim nogam ponishou, inu tiſte vmivou, ſi nega s' tvojim ſvetim Reſhnim teleſsam shpishou, inu s'

umivali
Zlata Vas (1848): de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò

umivati

omivati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ktere konj dergne, pervič z žajfnico in potem čisto vodo omivati. Ako serbečica poleti pride, in ako je priložnost konja kopati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je treba, posebno v pervih dneh, z merzlo vodo pridno omivati, da se vnetju in oteklini v okom pride, in da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	štupe je treba garjeve mesta z nasvetovanim mazilom mazati in omivati, kakor je bilo zgorej rečeno. Ako so garje zastarane, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zapazi, jo treba trikrat na dan z mjilo in žganjem omivati. Dobro je tudi jo večkrat z merzlo vodo pomočiti. Ako

umivati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi? “ Pa njegov ſlushabnik ga

▶ umljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razumljiv; [sskj]

umljivo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani

▶ umljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umljivo
Genovefa (1841): zhutíla, ko je ſladko imé „mati” pervi krat lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je

▶ umno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne bo hvalil. Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Obvaroval boš pa les vse te škode, če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ampak tudi v več krajih se je začel svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša

▶ umnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umnost

Maria Stuart (1861):	Da spolni se nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison (hitro in strahoma ji v besedo seže
Maria Stuart (1861):	v besedo seže). Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme

umnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki

umnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave umnosti in vednosti treba, takó mora tudi kmetovavec prebrisane glave biti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja
Divica Orleanska (1848):	Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka

umnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga

umnostjo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	časih! Gosp. Winkler je dika uradnistva, on vzdržuje sè svojo umnostjo in delavnostjo tri vogle namestnistva Tržaškega; njegova ponižnost in potrpežljivost
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	rekla, da ni nič res, in je ugnala s svojo umnostjo v kozji rog nekega gospoda, ki je imel samo jezik

umnostmi
Robinson mlajši (1849): zadosti pak si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če le k delu hot — voljo

▶ umolkniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umolkne
- pomolkne
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): tem sim ga nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa
- umolkne
  Zlatorog (1886): velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul

umolknil

Razne dela (1870):	in ljudoljubja tudi Pri druzih žertvah meča svojiga? Zakaj je umolknil, ko mladenč je nježni, Vališki vitez, prosil za življenje? Hinavsko
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	na Gorenjskem pri Kranji. Po tem kratkem branji je mrlič umolknil, ker v črnih bukvah ni bila nobena skrivnost več zabelježena
Postillion d'amour (1887):	jemal slovó od fantov, chianti nas je razgrel. Res, kar umolknil je potem, nervoznost mu ni pustila več iz ust besede
Lisjakova hči (1892):	Tudi trgovec iz Ljubljane se je smijal, ali zdajci je umolknil in ostrmel. Njega oči so se ujele na odru s
Jara gospoda (1893):	je hotel še več. »Kje ste bili zadnja leta, odkar —?« Umolknil je nehoté. »Od kdaj? « »No — odkar ste se ločili od
Hudi časi (1894):	razstreljati. Kako sem prepričan o tem, to bodete videli danes. « Umolknil je in se vtopil v svoje misli. Zdelo se mu
Usoda ka-li (1895):	večerni hlad. V tem je pa že oni na cesti umolknil, in tiho in mirno je bilo zopet po samotni cesti
Vinjete (1899):	od hrepenenja bi padale solze iz tvojih oči ...« Marko je umolknil. Gospa Koprivnikova je vzdihnila in njen obrazek se je zdel
Vinjete (1899):	imej kakšnih neumnih misli, tu ni ničesar záte. « Danijel je umolknil. A takoj v trenotku, ko jo je ugledal vrh stopnic

umolknila

Na stricovem domu (1860):	njenih ust, še le ko sem vidil, da je popolnoma umolknila, sem jo htel poprašati bolj natanjko za to in uno
Rokovnjači (1881):	nekaj strašnega in od tedaj svojega Ferdinanda nisem več videla. « Umolknila je pri teh besedah ter obraz zakrila z rokama. Tudi
Gospod Janez (1884):	ona ter sela v naslanjač v Iopi; »včerajšnji izlet menda — —« Umolknila je, ker se Peter ni ganil s svojega mesta pred
Iz arhiva (1890):	pač mislili? – Še otrok se nisem bala pajkov, a danes ...« Umolknila je in povesila oči na dróbno nožico, katero je gizdavo
Strte peruti (1894):	običaji. — Sedela sva nekega večera s Sternom drug pri drugem. Umolknila sva, in on je vzel album z mize ter pregledaval
Materino srce (1896):	bi to vedela! To ni nič! Nič, nič ...« Zopet je umolknila, in pozneje mu ni dala nobenega odgovora. — »Irma, ti si
Gojko Knafeljc (1899):	načrte za bodočnost, si zrla v oči, za hipec semtertja umolknila, a vedno in vedno se poljubovala … Ločiti se je bilo
Gojko Knafeljc (1899):	raztreseno je odgovarjal svoji sosedi, dokler ni ta nekako razžaljena umolknila, ko je uvidela, kaj ga muči. Weber je razumel, da
Vinjete (1899):	Potrkal je z nožem na kozarec; vsa družba je hipoma umolknila. Gradar je vstal ter se odkašljal; njegove oči so gledale

vmolknula
Divica Orleanska (1848): Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono

umolknili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v'

▶ umor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umor
Gozdovnik (1898): baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje

umora

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ako je djanje k le tim uzrokom priliko dalo. Verste umora so: 1. Zavratni ali skrivni umor, ki se s strupom
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	njegova ali druzega človeka smert prišla, se zakrivi s hudodelstvom umora, če je tudi ti izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kaznuje s težko ječo od 1 do 5 let. Od umora. Kdor zoper človeka, z namenom ga usmertiti, tako ravna, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	ga gre tožit in 17. decembra je sodnija Laha, dvojnega umora krivega, in pa babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra „Na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	3. jan. — Domači časniki so prinesli natančniše okolščine tistega strašnega umora (25. dec. 1. 1.), o katerem sem Vam pisal zadnji
Ferdinand (1884):	je veselilo Alfonza, da Ferdinand ne sumniči njega, — svojega strica, — umora. Tudi Antonu je bilo jako ljubo, da ga Ferdinand več

umoru
Gozdovnik (1898): dolina« pa je tvoja last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva

▶ umoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umore
- vmore
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku vezh

umori

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3 tednih, večidel pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in na poti ostane. Koliko starih konj pa tudi stradanje umorí, kér se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje
Maria Stuart (1861):	sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine strah. Potem pa naj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v uni če tudi manjši je pa hud strup, ki umori v malo trenutkih — kar pride moj mož, in loti se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	me je začel pretepavati in mi je žugal, da me umori. Vendar hvala Bogu! za silo sem se že seznanila s

umory

Branja, inu evangeliumi (1777):	imate bati: bojte ſe tega, katiri po tem, kader she umory, ima tudi oblaſt v' pekl urezhi. Toku vam jeſt povęm
Kratkozhasne uganke (1788):	kaj ſnâm. Vam sluſnem jeſt dobru; al mene moja kunsht umory.

vmori

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne vmori le sebe; temuč še po smerti svojim zapušenim mir, veselje

vmory

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	to veſt rani. naſrezhnu je tiſtu saſtopit, katiru to duſho vmory. Vedeu je tiſti mladenzh, katiriga je Chriſtus per timu meſtu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſtopnoſt to duſho vmory. Na hudu obernejo ſvojo saſtopnoſt, katiri ſe na golufijo, na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lę en ſam ſmertni gręh ſturili, sakaj en ſmertni gręh vmory duſho, inu krisha Jęsuſa Chriſtuſa. Akù bi ſe takú otrokam

umorijo

umore

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegove pòſle! Pa ne bojte ſe jih, kteri le teló umoré, duſhe pa ne morejo umoriti; bojte ſe le tiſtiga, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtrél, ker imajo vrasho, de zopernize shivali vſterlé in tako umoré, i. t. d. Némez to bolésin imenuje Milzbrand. Nar vezhkrat
Valenštajn (1866):	tega Bog! (Teče ven,) Prvi služabnik. Bežite! Bežite! Vse nas umore! Drugi Služabnik (nese srebrno posodo). Tu doli! Vojaki so posedli
Zoologija (1875):	Vsi pajki so roparji, ki vrebajo na žuželke, jih pograbé, umoré in izsesajo. V pod. 197 vidimo pajkova usta jako povečana
Ferdinand (1884):	dni v temno ječo ali pa v ječi na tihem umore, kar v takratnih razmerah ni bilo nič nenavadnega na Španjskem

vmore
Biblia (1584): predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred

vmorijo

Genovefa (1841):	lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri

umoril

Genovefa (1841):	shêna — kaj ti je moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je
Sveta grofinja Genofefa (1857):	drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril.
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka. Ne, tega ne mislim reči; to
Gozdovnik (1898):	zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega

vmoril
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se
vmuril
Biblia (1584): de ti njo imaſh. Inu on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa

umorila
- umorila
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Jaz bom rekel, da te je cela derhal napadla in umorila. Le pripri se za nekaj dni v svoje stanovanje, ne
- vmorila
  Genovefa (1841): bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe

umorili

Sacrum promptuarium (1695):	ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo
Branja, inu evangeliumi (1777):	sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she otepli, bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo. V' treh dneh pa bo ſpet od ſmerti
Genovefa (1841):	Bal ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil
Gozdovnik (1898):	de Mediana. Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali

vmorili

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni od vſih sa mojga imęna
Genovefa (1841):	kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali

vmurili
Biblia (1584): inu ſo dèrshali en ſvit zhes njega, koku bi ga vmurili. Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod

umorilo
- vmorilo
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): „Kaj? tudi tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo

umorimo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Juda tedaj rezhe ſvojim bratam: „Kák dobizhek imamo, zhe brata umorimò? Bolje ga je prodati. ˛Sej je vender le naſh brat
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi mu jo puſtili bolj na tanjko pogledati, preden jo umorimo. Zhudno ſe mi sdi, de moj ſtari zhbelar ſhe matizo

umorita

Genovefa (1841):	proſèzh vajne koléna objemam. Ako ſim vaju lé kdaj rasshalila, umorita me! Ako ſim ſe kaj pregreſhila, umorita me! Pa ſej
Genovefa (1841):	déte umoriti ? Kaj ſe je pa pregreſhilo? Koga je rasshalílo? Umorita mene, ſej rada umerjem! Gléjta tu moj goli vrat! Lé
Genovefa (1841):	lé kdaj rasshalila, umorita me! Ako ſim ſe kaj pregreſhila, umorita me! Pa ſej véſta, de ſim nekrivizhna. O gotovo ſe

umorite
- vmorite
  Valenštajn (1866): Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu

umoriti

omoriti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več ko

umoriti

Genovefa (1841):	trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne
Genovefa (1841):	Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen
Ferdinand (1884):	gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z
Ferdinand (1884):	imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja
Gozdovnik (1898):	ustane Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre
Gozdovnik (1898):	grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj da

vmoriti

Biblia (1584):	NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ny pèrpuſhenu njó imęti. 5. Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe je bal pred mnóshizo: Sakaj ony ſo njega kakòr
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho
Genovefa (1841):	sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá, ki ſta te iméla vmoriti — ki ſta pa Bogú bolj kakor ljudém pokorna bila. Jelita
Maria Stuart (1861):	sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju

▶ umorjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umorjen

umorjen
Gozdovnik (1898): Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po zločinski roki nekega človeka, kteremu je odprl

vmorjen

Biblia (1584):	veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet gori vſtati.

umorjena

Maria Stuart (1861):	Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer
Maria Stuart (1861):	Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni res; bledenje je vročinsko, Ki

vmorjena

Genovefa (1841):	de je bila Genovefa s ſvôjim otrôkam ſkrivno v gojsdu vmorjena, kakor je bil grôſ ukasal. Dobrimu grôfu ſe ni drugazhe
Genovefa (1841):	She ne véjo, de ſhe shivivà. Miſlijo, de ſva obá vmorjena. Oni miſlijo, de ſim naj bolj hudobna mati, ki ſe

umorjenih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje

▶ umorjenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umorjenca
Gozdovnik (1898): rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg

▶ umorstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

umor; kontekst

umorstvo

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	čudil, da tako mala stvarca, kakor je košček palice, grozovitno umorstvo odkriti more. Večkrat strašne hudobije Kakšna majhna reč odkrije. 74.
Gozdovnik (1898):	dokazovala, da sta se bojevala, in da se je doprineslo umorstvo. « »Ubijalec je hotel skrivnost pač le za-sé imeti. « »Tako je

▶ umovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umovanjem
Aritmetika za učiteljišča (1885): ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena

▶ umreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umre

umerje

Branja, inu evangeliumi (1777):	sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost in vraža stori, de je človek sebi in drugim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med
Roza Jelodvorska (1855):	se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In to je poslednič vender
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo

umre

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v svojem življenji vganjal. Pa kakor je živel, tako tudi umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal

umrje

Ferdinand (1884):	in se ne da predrugačiti, vendar le je bolje, da umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi
Ferdinand (1884):	bližnje smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko
Oče naš (1885):	fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in ne pride k Bogu in svetnikom, temuč
Oče naš (1885):	začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v

vmerje

Pozhétki gramatike (1811):	son avis, tako je ménil; ainsi mourut ce prince, tako vmerje ta ſamoblaſtnik. 4. Tudi ta nelizhnimi glagolmi: il eſt arrivé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Şhiſhki na Jami, ime ſeboj perneſe v leti 1730, vmerje 1774, ſtar oſemdeſét in pet let. Je rad delal in

umrejo

umerjejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivé, ino pomni, koliko ſo savoljo tebe preſtali. Kedar ti umerjejo, jih sraven mene pokòplji. “ „Boga imej pred ozhmi vſe ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mu ſvéte piſma próſte smóte vſáke, Poſtáne maſhnik, v perſih umerjejo Nekdájni úpi; med ſvoje rojáke Şlovénze gre, in dálej zhes

umrem

umerjem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	„Glej! jàs umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo
Blagomir puščavnik (1853):	svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in

umrjem
Oče naš (1885): se hoče, da bo le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo
vmerjem
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): dni lehko ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj vmerjem, kér naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos

umremo
- umerjemo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Pa naj ſtarji brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj

umreti

umrejti
Sacrum promptuarium (1695): de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter
umret'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je

umreti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bogu v' dar dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ
Genovefa (1841):	in nekoliko shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina
Divica Orleanska (1848):	Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v
Divica Orleanska (1848):	so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko je! Jovana.
Stric Tomaž (1853):	mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi to storil! “ odgovori terdoserčni Halaj, ter
Sveti večer (1866):	je strašno! Moj Bog, daj mi v moji rojstni hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je tresla, kakor
Mlinar in njegova hči (1867):	cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom umreti. Janko. Ali se pa tudi res tako zgodi? Luka. Ali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še
Oče naš (1885):	nosil, trpel in umrl? Za očeta in mater bi mogel umréti, zakaj bi tudi ne mogel za svojega Gospoda in Zveličarja

vmreti

Biblia (1584):	poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mater: inu tá kir Ozhęta, ali mater kólne, imá ſmèrti vmręti. 5. Vy pak pravite: Katęri koli bó rékàl ozhętu, ali
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi

vmrieti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi te bovnik tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je use dergazhi: noi vse doro pravi

vumrejti
Sacrum promptuarium (1695): Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je imela vumrejti leto lepo pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam

umreva
- umerjeva
  Genovefa (1841): Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres

umri

Divica Orleanska (1848):	stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na kolena pade. ) Nikar moriti
Oče naš (1854):	največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri
Oče naš (1885):	največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo! Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri

umrite

Genovefa (1841):	je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne
Genovefa (1841):	mati! O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni

umrje

vmerje

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Kai she en Katholshki Kristian vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te gnade Boshie, inu to doushnost s'tisto
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Chriſtus, kadar je enkrat od mertvih gori vſtal, vezh ne vmerjé, ſmert ne bó dalej vezh zhes njega goſpodarila. Rimlan. VI.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kadar je enkrat od ſmèrti gori vſtal, ûizh vezh ne vmerjé, de vy tèdaj kakôr ſtè enkrat s' Chriſtuſam gori vſtali

umrješ

umerješ

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa hočeš vse to boljše vedeti, ko tvoja gospá? Če umerješ ali če te bodo do smerti stepli, in če potem
Mlinar in njegova hči (1867):	Ne, ne! Samo po ljubej tetki si mi sporočila, da umerješ, ako ga ne dobil. Nikar ne umri, ljuba moja jarčka

umrjeta

umerjeta

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	že bili v tej deželi. Elimelek umerje. Deset lét pozneje umerjeta tudi sinova, pa oženila sta se bila per Moabljankah. Noema
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Rimu, ker sta v Rimu imela več upanja, da kmalo umerjeta za Kristusa. Prišlo je pisanje od papeža, da naj gré

umrl

umerel

Robinson mlajši (1849):	sebi prišel. Vsi. Ah! to je prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda
Robinson mlajši (1849):	poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi; pak predse
Robinson mlajši (1849):	obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor
Robinson mlajši (1849):	vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako

umerl

Branja, inu evangeliumi (1777):	jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kteriga niſo mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo, de bo umerl, rok
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa!
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	že ljubil, predin sim bil rojen, si bil že záme umerl. — O Jezus! Tebi izročim vse svoje serce. Le pri Tebi
Avguštin Océpek (1860):	potem večkrat take slabosti obhajale, da je mislil, da bo umerl. Za gradom in ob cesarskem grabnu bi marsikak gorat vedel
Zlato pa sir (1860):	zlatarjem. Mož je bogat, veliko mi bo pripisal, kmalu bo umerl, jaz pa kot bogata udova bom imela visocih ženinov na
Domen (1864):	bi jaz možiti se s Tihovim Matijem — zdaj je že umerl, ti ga nisi poznal — o da bi se bila, nekterih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pripovedala, kar nas je Jezus Kristus učil, ki je res umerl za nas; Njegove besede, kot besede nepremotljivega Boga, naj so

umeruv

Branja, inu evangeliumi (1777):	na 2. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je biv Herodesh umeruv, polej! tedej ſe je Angel tega Goſpuda Joshefu v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	rojen is Marie Divize. 4. Terpov pod Ponziam Pilatusham , krishan, umeruv, inu v'grob poloshen. 5. Doli je ſhov pred pekov

umrl

Ferdinand (1884):	sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela
Ferdinand (1884):	je dobil tri rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako
Oče naš (1885):	je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je Marton
Oče naš (1885):	njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, trpel in umrl? Za očeta in mater bi mogel umréti, zakaj bi tudi
Oče naš (1885):	oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu
Gozdovnik (1898):	obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi sem bil poklican
Gozdovnik (1898):	je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po
Gozdovnik (1898):	zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po zločinski roki nekega človeka, kteremu je

vmerel
Robinson mlajši (1849): ino za se ni nič več vedel. Če je popravici vmerel, ali je le v medlobah bil, še se ni moglo

vmerl

Sacrum promptuarium (1695):	mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	na dolgo časa. De so mi oče vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno je to, pa

vmeru

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' nebeſih perſhu, je sa tebe terpeu, inu sa tebe vmeru tvoi Odreſhenik, tvoi nar vezhi lublenik. O kai je ta
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je tega spomin , De je sa grehe naſhé Na krishu vmeru Bog ſyn. 3. Ti naſhe grehe sbriſhi JESUS! skus tvojo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	s'Nebeſs. Nar vezhi je terpleine Prestau, no sa naſs vmeru, Inu v'vezhnu shiuleine Nam vſem ta pot odperu. 7.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dau, K'dir nar vezhi terpleine Prestau , no sa naſs vmeru, No vſem v'vezhnu shiuleine Veſeli pot odperu. 2. JESUS

vmerv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shkodvati kaker an tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv inv pepir gratov tv pomai mene Bveg Ozha † Bveg sin
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv inv pepiev gratov tv pomai mene Bveg te S. mosh

vumerl

Sacrum promptuarium (1695):	taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi
Sacrum promptuarium (1695):	te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi
Sacrum promptuarium (1695):	ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi leta vumerl, vam dam beſsedo, de vaſs bom vſela. Ali kakor una

umrla

umerla

Genovefa (1841):	li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je pa to? Svoj
Genovefa (1841):	Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je pa to? Svoj shivi dan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zato ji je móglo prav biti, ako bi mati kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Frančiški Kaban pravila, da je tisti dan, ko je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in kako ti je zdaj. Dober mož je stric. Gotovo
Stric Tomaž (1853):	je počasi kašljati in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se zanjo nihče ni
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je tudi umerla njegova žena, Anže pa, ki je obogatel, je kupil jirharjevo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji, pa zdaj v upanji

umrla

Zlatorog (1886):	še nisem videl Barbe. »Pa vender ni mi v tem umrla že? «
Gozdovnik (1898):	pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in kdaj? « »To vam povem

umrle
- umerle
  Sacrum promptuarium (1695): tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem

umrli

odmerli

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſpet is vojſke damo priſhel, ſo mu she bili ſtariſhi odmerli, ino mu niſo drúgiga sapuſtili, kakor ſtaro bajtizo (kozho), pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mi ime Poſhtenovizh dali. Deſet let je she, kar ſo odmerli, alj ſpomin ino ſlava njihova ne bota vmerla. Moja hvala

umerli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več volov
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke
Zlata Vas (1848):	ga vpraša Ožbè. Mlinar mu odgovorí: „Kar so tvoj oče umerli, ki so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	so pri dobrim očetu, kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora v vojsko iti.
Roza Jelodvorska (1855):	Morebiti so tebi, ljubo dete, v kratkim oče ali mati umerli, de tako milo jokaš? « — Jokajoča Roza komaj odgovori: »Mati so
Roza Jelodvorska (1855):	jokaš? « — Jokajoča Roza komaj odgovori: »Mati so mi že zdavnej umerli, oče še živé; ali godi se jim prav slabo«. »No

umrli
Revček Andrejček (1891): pa večni Bog obvaruj, da bi moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega dovoljenja ne bodeva nikdar mož in žena
vmerli
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): vselj alj saj na dolgo časa. De so mi oče vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno

umrlo

umerlo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tem zhetertiga, ino tako jih je en dan vſih ſedem umerlo. Boga ſo ſe vſi ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Na Koróſhkim jih je pa v letu 1842 — 525 menj umerlo, kakor v letu 1841 ; na (˛Shtajerſkim 1,444; — rodilo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih je 200 tavshent 589 vezh rodilo, kakor jih je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih je vezh, kakor v letu 1841 — 522 , rojenih je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki

umrlo
Zoologija (1875): 500 ljudi na trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez

▶ umrjoč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umrljiv; [sskj]

umrjoči
- umerjoči
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih

▶ umrl pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umrlih

Mineralogija in geognozija (1871):	se je ogenj. V starih časih so tako žgali trupla umrlih bogatinov zavita v tako tkanino, da se njih pepel ni
Ferdinand (1884):	sè sočutjem. Solze ga oblijó, ko sliši imenovati imena svojih umrlih otrôk in ljube mu soproge. Ko je pa Ferdinand omenil

▶ un samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

un
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de

▶ unča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

unčami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mandelnov s šestimi beljaki dobro zmešaj, potem pa s tremi unčami drobno stolčeniga cukra, ob kterim se je limona odergnila, nad
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobi. Limonova pa mandelnova torta. Mešaj osemnajst rumenjakov s tremi unčami cukra eno uro do rahliga, potem tri ali štiri limone

unče

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane, deni slive
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to

unzhe

Kuharske Bukve (1799):	vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, ſhe enmalo męſhaj, inu prezej pęzh deni v' obodi
Kuharske Bukve (1799):	nepresręleh marelz, inu zheſ pol preręshi, koſtí versi prozh. Tri unzhe preſjaniga zukra inu en polizh jęſiha kuhaj poſębej pol ure
Kuharske Bukve (1799):	v' proſtorno koso, poloshi notri hlębze, inu jih savrì; pol unzhe ſroviga maſla rasbęli, inu jih polì; potle pokrì, daj sherjavze
Kuharske Bukve (1799):	inu istlazhene ſredíze bęliga kruha; potle męſhaj prav rahlo pol unzhe putra, vbì notri en zęlo jajze inu dva rumenaka, sręsane
Kuharske Bukve (1799):	bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro pretlazheneh maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim maſelzi vode, dokler sazhne
Kuharske Bukve (1799):	preshmi ſkusi ſito; potle vsami lemonove sholze eno libro, tri unzhe zukra v' meſingaſti kotlizh, perlì en frakel vode, de ſe
Kuharske Bukve (1799):	lupkam sręsanim. Odvagaj na eno libro kútin tri unzhe zukra, perſtavi zuker s' enem shlizami vode od kuhaneh kútin
Kuharske Bukve (1799):	ogni, de ſe raspuſtí, potle deni hladít: poſębej meſhaj pol unzhe putra v' rahlo, notri vbì dva zęla jajza inu deſęt
Kuharske Bukve (1799):	de ſe vſiri. Potle odzędi ſiradko. Męſhaj v' ſklędi pol unzhe ſroviga maſla na prav rahlo, permęſhaj dva zęla jajza, dva

unči
- unzhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je doſti. Po tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro

unčo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	K temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Domači suhar. K temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa

unzho

Kuharske Bukve (1799):	V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo
Kuharske Bukve (1799):	na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt
Kuharske Bukve (1799):	inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito
Kuharske Bukve (1799):	namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt
Kuharske Bukve (1799):	nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt
Kuharske Bukve (1799):	moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì

▶ uničevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uničevati
Fizika (1869): kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali, telo

uničuje

Fizika (1869):	nas tlači od vseh strani, in se tako poravnava in uničuje sam, deloma pa zato ne, ker razpenjavost zraku noter v
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	izdelovanja žganja in drugih alkoholičnih pijač. Na ta način se uničuje velika množina najpotrebnejših živil. Dr. Bode je v svojem spisu

uničujejo

vničujejo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kaj človeškiga obleči. De taki narodi, ki se sami vzajemno vničujejo, se ne morejo zlo množiti, je lahko verjeti. Divjost človeštvo
Kemija (1869):	ravno tako kakor se pri soštevanji pozitivne in negativne vrednote vničujejo. Zato osnova po kislini pordečeno modro barvo spet povrne. Ravno
Kemija (1869):	in osnove, spajajoče se v soli, si medsobno slabé in vničujejo lastnosti, zato so soli neutralne in zato tudi kažejo malo

▶ uničiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uniči
Gozdovnik (1898): knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti! « »Apač ga

uničijo

Fizika (1869):	Na polih zbrane protivne elektrike se, ko se srečajo, medsebojno uničijo, in morala bi se, kakor pri izpraznjenej Lejdenskej steklenici, izgubiti
Gozdovnik (1898):	drugi možje, kakor oni podkupljivi hlapci pravice, ki poštenega čuvaja uničijo, da pokrijejo hudodelstvo grofovsko. « Nadaljevanje v II. zvezku.

uničil
Gozdovnik (1898): če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom

uničila

vničila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	ta stranka tudi zadnje dni preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso dosedanjo veljavo, ves dosedanji nimbus lojalitete tako, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	je kraljevala toliko let v Avstriji, je koncem lanskega leta vničila sama sebe, — zmaju, ki je neprenehoma sejal nemir in razpor

uničiti

uničiti
Ljubite svoje sovražnike! (1899): dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo

vničiti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu čast! — Kdo si
Stric Tomaž (1853):	in tako ves spomin na uno kakor z mahlejem vničiti. Dozdaj tih in miren oddaljen od svetnih veselic, hoče zanaprej
Valenštajn (1866):	Da izvršite voljo carjevo? Povejte ga! Podreti hočem ga, Ne vničiti. Gordon. O Bog, kar mora biti, To vidim tako dobro

▶ uniforma samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uniformi
Revček Andrejček (1891): Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen. Nosán (na pol v uniformi, na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih

▶ univ. okrajšava ↘ goo300k, IMP

univ.
Kmetijske in rokodelske novice (1846): navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih

▶ univerza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

univerzi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	ne omenjamo političnih sporočil, se večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in časopisov; še več
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	čita iz Čehije. Morda bode kdo rekel: „Nu, o kaki univerzi ali akademiji moremo mi Slovenci pisati? ” Al, gospôda! Saksonski Lužičani

▶ up samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Stric Tomaž (1853):	in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel
Valenštajn (1866):	ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Prejel sem vsled naročila od N. Finka v Brnu na up: 1 sod cukra, nečiste teže 435 kg, tare 24 kg
Aritmetika za učiteljišča (1885):	410 gl. na M. Turka v dan 10. julija, na up pa je prejel: 200 kg Java-kave po 180, 350 kg
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v Kamniku 600 gl. v gotovini ter mu prodal na up: 100 kg Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47
Tiun - Lin (1891):	zgodilo samo po nesrečnem naključji, ki bi naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda naj je bil vzrok ognja ta ali
Lohengrin (1898):	Zató boril se bom s teboj, In zmagal bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi

upe
Valenštajn (1866): Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo
upom
- upam
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj po

▶ upadati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upadaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel

▶ upajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

upajoči
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ga je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz

▶ upanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upanja

Ta male katechismus (1768):	on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Bog daj, da bi res bilo! — pa mi imamo malo upanja. — V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da
Mlinar in njegova hči (1867):	Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti; upati hočem

vupajna
Sacrum promptuarium (1695): satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v'
vupanja
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga

upanje

Ta male katechismus (1768):	Bogu ſa svojega Ozheta imel. „Matth. 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh
Divica Orleanska (1848):	Peti nastop. Lahir. Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	steklo. ” „Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje zginilo. Vendar čas je prišel, da ti povem, kdo sem
Mlinar in njegova hči (1867):	Zdaj je vsega konec, vsega konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba je izgubljena! Za me ni pomoči več. Tako
Oče naš (1885):	živega v naših srcih, še živi v nas vera in upanje! “
Izidor, pobožni kmet (1887):	lahko na Boga misli in na njegovo plačilo, ter tako upanje v sebi goji, enkrat v nebesa priti.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje

vupanje

Branja, inu evangeliumi (1777):	vole, temuzh sa tega volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od vaſs sneſhlu, katęri bi letę rezhy snali? Jeſt imam vupanje de sdaj vezh kakor pred nekaterimi lęjtmi, ali jeſt ſe

vupauje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe

upanjem
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki ga je včasi z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil

upanju

upanji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji, pa zdaj v upanji!

upanju
Oče naš (1885): smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še živi

▶ upasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upade

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Komu bi v takim ne upadlo sercé? Le Davidu ne upade; zakaj v Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor
Valenštajn (1866):	še oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi

upadejo

vpadejo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naraša, vli župo precej v župno skledo, de pene ne vpadejo. Župa iz slabe moke. Vzemi rumenjak, nekoliko moke, vode, sroviga
Zoologija (1875):	takem jako zračen organ, in ako iz živali vzeta tudi vpadejo, tekoj se zopet napihnejo, ako skozi sapnik va-nje dihamo. Pri

upadlo
- upadlo
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): bil zaprežen od vsih strani. Komu bi v takim ne upadlo sercé? Le Davidu ne upade; zakaj v Boga je zaupal
- vpadlo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno

▶ upati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upa

Branja, inu evangeliumi (1777):	v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe ſhe takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag
Čas je zlato (1864):	dobil. Lenček čaka in čaka kraljeviča – tode le čaka in upa zastonj. Kraljevič potuje po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu

vupa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o

upaj

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v'
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne
Mlinar in njegova hči (1867):	stopi nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom

upajmo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Sonce se je povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje

upajo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Petrovo ſerzhnoſtjo, ino is ſtrahu pred ljudmí ſi jima ne upajo nizh shaliga ſtoriti. Le saterdijo jima, de ne vezh od
Genovefa (1841):	ſo bili nedolshni in de vam odpuſtijo. V nebeſih vaſ upajo sopet viditi, kér to na sêmlji ni bilo vezh mogozhe
Tine in Jerica (1852):	clo svatovšino za pečjo obhajati. Naj se perkažejo če se upajo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ferari se klatijo roparske drhali, tako, da si mestjani ne upajo na deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil M. V.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	zbegano in tako prestrašeno, da se k ranim mašam ne upajo. Za onim pobijalcem pa se čuje le en glas: „Česar
Gozdovnik (1898):	Mož je bil pač eden onih angležkih posebnežev, ki si upajo, zanašajoči se na moč njihne vlade, s svojo otožnostjo (slabovoljnostjo
Gozdovnik (1898):	radi bi imeli naše oglavine, pa si prav še ne upajo,« pripomni Pepo, zdehljaj od dolgega časa pritajivši. »Santa Laureta, meni

upajte
Valenštajn (1866): licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel

upal

Genovefa (1841):	te sopet vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le komaj upal, jo poglédati. „Kaj? ti mi nizh ne ozhítaſh! ” ji je
Zlata Vas (1848):	Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano pred očmí. Upal je še, de se bo Ožbè tudi branil župan biti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem upal iz hiše, so mi ljuba mati rekli: „Glej, da te
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal, kaj tazega govoriti. Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje
Sveti večer (1866):	sicer, da bom med vami mirno svoje stare dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani
Deborah (1883):	nemaš več zaupanja do mene? Jožef. Jaz ne bi tebi upal? Ali ne vem, kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini v oči, sramoval se jo je
Tiun - Lin (1891):	tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi
Gozdovnik (1898):	je bilo ne vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se

vupal
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj

upala

Tine in Jerica (1852):	mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo
Roza Jelodvorska (1855):	razodeti, de mi je njen stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala precej, ker kralj je hotel videti svojo hčer. V jutro
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	tiho čudeč se gledala, ker ni vedela, ali bi si upala stopiti v ta lepi kraj ali bežala. Ker je bila

upali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele
Zlata Vas (1850):	bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil. Kadar je
Zlata Vas (1850):	celo uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči, da bi si upali jo iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro upali najti. Kakor je bilo vse njegovo življenje narobe, tako je

vupali

Biblia (1584):	Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri je bil
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu pèrpelan en obſędeni, katęri

upam

Branja, inu evangeliumi (1777):	kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér ſe naſh jesik
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	prideš k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej mi boš tudi večno življenje
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	o Jezus! se popolnama izročim. — V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga verujem, v kteriga upam, kteriga čez vse ljubim. Po tem se Oče naš moli
Viljem Tell (1862):	ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se
Ultra! (1867):	kar jih prepeljavajo fijakarji po Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	nekoliko korakov in djal: „Tu čez se pa že ne upam, ker se mi rado v glavi zverti. ” Stari pa reče

vupam

Abecedika ali Plateltof (1789):	obras Na enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	moja vęjſt nizh naprej ne męzhe, taku ſe troſhtam, inu vupam moje isvelizhanje od letę miloſti doſęzhi. Jeſt objamem ta krish

upamo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	per preroku od njega piſano: kaj lahko od njega vſe upamo? Ino pa gotovo, pràv on je tiſti, ker ſe nam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim je ſhe ni shelesne zeſte; upamo pa, de jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſki zepez , ki mu v roko pride, dobro pogleda; in upamo, de bo beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v kratkih sostavkih od časa do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse domorodne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje

upaš

upash
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se

upaš

Divica Orleanska (1848):	britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči
Divica Orleanska (1848):	de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v njenih besedah je bila prošnja in obup. »Ali se upaš iti z menoj? « vpraša podoba, »jaz sem smrt. « In mati

vpash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	i taka prei da bosh sazheu shebrati: te dnarje katere vpash dobiti: je morash obernit na 3 kraje h' pruomi bogu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti mena sadesezhi sakar jas prosim. K'TRVIOMU alti tu vpash dershati oblubi inu rezi jas oblubim h' zbeſti tei pra.

vupaſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt

upate

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	skoraj kar nevedoma meni naklonilo. ” „Nesramnež! ” zavpije Fabíola „da si upate od nje tukaj govoriti; tudi ni res, kar blebetate od

upati

upat
Ta male katechismus (1768): inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro

upati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na telesi tako zdravi in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po
Divica Orleanska (1848):	Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po
Čas je zlato (1864):	neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar si ni nikoli upati mogel in zraven tega še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe
Mlinar in njegova hči (1867):	vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti; upati hočem vsemu svetu vkljub! Kako bi sicer mogel le en
Mineralogija in geognozija (1871):	dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere, v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji

vupat'

Abecedika ali Plateltof (1789):	dny. S' fliſam, in' dolshnoſtam ſe shesdat' Bogú : vęzhno ſręzho vupat' : To je k'myrnimu shivlenju pôt. Goſpod! to pôt mé
Abecedika ali Plateltof (1789):	S' fliſam, in' dolshnoſtmi ſe zhes dat' Bogu: vęzhno ſrezho vupat': To je k' mirnimu shivlenju pôt: Goſpod! to pôt me

▶ upati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaupati; [sskj]

upam
Maria Stuart (1861): Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram

▶ upehan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upehan

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	in ko se je napil, čutil je, da je jako upehan in lačen. Pa druzega ni bilo jesti, kakor nekaj kruha
Deborah (1883):	Gospod učitelj, hitite, hitite! Četrti prizor. Prejšnji. Učitelj. Učitelj. Ves upehan sem. Krojač. Od kod pa ste prišli? Učitelj. Imenitna ovadba

▶ upen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krediten; Pleteršnik

upni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je za 644 mil. 666.000 gold. akcij podpisalo

▶ upenjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napenjati se; [sskj]

upenjala
- upinala
  Robinson mlajši (1849): to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko

▶ upepeliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upepeli
- zpepeli
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo

▶ uperivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

uperivši
- uperše
  Robinson mlajši (1849): prišla na pogodno vodo ino kolikor sta le mogla se uperše, sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je

▶ upihati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upihati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je

▶ upirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upira

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo
Zlatorog (1886):	In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja

upirajo
- vpirajo
  Zlatorog (1886): se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja

upiral

Valenštajn (1866):	vse bilo! Groznega Bi on nikdar ne storil bil koraka. Upiral bi se na možé krepostne, Zločinom v mrežo padel bi
Gozdovnik (1898):	in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na nož, ki si ga je bil pripravil in pa

upirala
- upirala
  Gozdovnik (1898): vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del
- vpirala
  Tiun - Lin (1891): vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola

▶ upnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upnik
Aritmetika za učiteljišča (1885): zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da iz knjig ni le razvidno, koliko je

upnika

Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaznamenujemo v knjigovodstvu z »debet« ali »ima dati« (debet, Soll), upnika pa s »credit« ali »ima dobiti« (credit, Haben). Koga za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kaj v dolg zapisati (ihn debitieren, ihn belasten); koga za upnika zapisati, pravi se tudi: mu kaj na korist (v imetek

upnike
Valenštajn (1866): Ilo. Telesom je i dušoj tvoj, kar si Poplačal zopet upnike njegove. Valenštajn. Kaj pa Kolalto pravi? Ali sta Na strani
upniki
Ferdinand (1884): zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od
upniku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri

▶ upodobiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upodobiti
- upodobiti
  Zoologija (1875): hrana privedene snovi tako spreminja, da jih more telo sebi upodobiti (asimilirati), to je rabiti jih za tvorbo svojih novih delov
- vpodobiti
  Astronomija (1869): izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti, dalo bi se to storiti z mnogimi obodi, ki bi

▶ upodobljajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

upodobljajoča
Botanika (1875): Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles

▶ upodobljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

upodobljene
- vpodobljene
  Valenštajn (1866): To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim

▶ upogniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upogne

Zeleni listi (1896):	kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter prileze tak k očetu. Oče ga
Zeleni listi (1896):	bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo ter mu našteje šest gorkih. Nepremično je stal

▶ upognjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upognjen
- vpognjen
  Zoologija (1875): in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih
upognjena
- vpognjena
  Kemija (1869): izmislil, glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena
upognjeni
- vpognjeni
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to

▶ upokojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upokojen

upokojen
Genovefa (1841): tako hudo — hudo rasshalil! ” Genovefa je rêkla: „Bodi shé vunder upokojen, Vojnomir! miſli ſi, de je vſe Bog tako naklonil. On

vpokojen

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je šel Peter dam, in viditi, de je volján in vpokojen, so tudi mati iz njegovih priprosto pobožnih pogovorov svojiga maliga
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	da in dušo povzdigne, je tudi Peter precej volján in vpokojen cerkev zapustil. Misel, de je sicer svojiga ljubiga očeta zgubil

upokojeno

vpokojeno

Oče naš (1854):	je vstal. Težko skušnjavo je premagal. Njegovo serce je bilo vpokojeno in terdno. Počasi in ne brez skerbi, kako bo Pavle
Oče naš (1885):	je vstal. Težko skušnjavo je premagal. Njegovo srce je bilo vpokojeno in trdno. Počasi in ne brez skrbi, kako bo Pavle

▶ upokojiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umiriti; [sskj]

upokoji

Robinson mlajši (1849):	prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zapusti svojo žertvo in gré h Korvinu, da ga popolnoma upokoji s tem, da mu obljubi pozvedeti stanovanje učenika Kasijana, do
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tolkel? ” Korvin razkačen kviško plane, pa z enim pogledom ga upokoji Fulvij, rekoč: „Kasijan, Kasijan — o to je izversten učenik; kje

vpokoji
Oče naš (1885): domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko

upokojil

vpokojil

Blagomir puščavnik (1853):	nadjal se je, da se bo Bric popolnoma spreobernil in vpokojil. Pa zmotil se je. Bric je dan na dan tuhtal
Oče naš (1854):	da je svoje omamljeno, od žalosti in gnusenja pobito serce vpokojil. Z vso močjo svoje ljubezni je Martona tolažil, kteri ga

▶ upokončiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

postaviti pokonci; [sskj]

upokončiti
Gozdovnik (1898): omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le počasi upokončiti in v tem sta v v dolgih skokih priskakala tudi

▶ upor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upor
- upor
  Fizika (1869): da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata največo vodilnost
- vpor
  Valenštajn (1866): v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se
upora
- opora
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno
uporom
Fizika (1869): se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete

▶ uporaba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uporaba
Aritmetika za učiteljišča (1885): a + m) + (b — m), a + b = (a – m) + (b + m). Uporaba pri računanji na pamet. N. pr. 37 + 45 = 40 + 42
uporabo
Aritmetika za učiteljišča (1885): III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani

▶ uporabiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uporabi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 gl. treba med
Občno vzgojeslovje (1887):	izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke

uporabiti

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ali imenovalec razdelimo. Dokaz Drugi način je môči le tedaj uporabiti, kadar je ulomkov imenovalec s celim številom razdelen. Dokaži ta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Takisto dokažeš tudi 2.) Prvi način je môči le tedaj uporabiti, kadar je ulomkov števec s celim številom razdelen. Dokaži ta

▶ uporabivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

uporabivši
Zoologija (1875): vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi

▶ uporabljaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

uporabljaje
- vporabljevaje
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo

▶ uporabljajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

uporabljajoč
Aritmetika za učiteljišča (1885): Pri nalogi, katero smo razrešili v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid.

▶ uporabljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uporablja

Aritmetika za učiteljišča (1885):	diskont nad sto (Hoffmann-ov način). V resnici pa se navadno uporablja ne takó natančni, a pripravnejši Carpsow-ov način, kateremu je podstava
Občno vzgojeslovje (1887):	odlikujejo po svoji jednostavnosti. Razen tega se tu in tam uporablja tudi Braille -jeva pisava s točkami. Pri tej je abeceda
Občno vzgojeslovje (1887):	razumna, ako izbira vedno svrhi primerna sredstva ter ista prav uporablja. Izbirajoč in uporabljajoč vzgojna sredstva se je ozirati na sledeče

uporabljajo
- uporabljajo
  Aritmetika za učiteljišča (1885): razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev
- upotrebljavajo
  Zoologija (1875): s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme
- vporabljajo
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): kmalu lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila

uporabljali

vporabljali

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5 vporabljali smo pa tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so

uporabljati

Aritmetika za učiteljišča (1885):	2. Kakó je jednačbe uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in
Občno vzgojeslovje (1887):	jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je móči lehko in natančno

▶ uporabljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

uporabljiv
Občno vzgojeslovje (1887): je, da deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje

▶ uporen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uporna
Revček Andrejček (1891): No in ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete
upornim
Zlatorog (1886): v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu

▶ upotiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napotiti; [sskj]

upotita
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da

▶ upotrebiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uporabiti; [sskj]

upotrebil
Gozdovnik (1898): sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in

▶ upotrebovan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

uporabljen; kontekst

upotrebovano
- vpotrebovano
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi

▶ upotrebovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

uporaba; splet

upotrebovanje
- vpotrebovanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih

▶ uprava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uprava

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	nasvetu dr. Bleiweisa sklenil, vlado prositi, da naj se politična uprava prestroji. Govor Hermanov se je glasil tako-le: Kot člen odseka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	enaka, da tako ne gré naprej in da se politična uprava presukati mora. Zavolj tega pa bode vsakemu, ki reči ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	bralci, da tudi drugod ne gré tako naprej, da politična uprava mora se sploh prestrojiti. Govor je tem bolj zanimiv, ker

uprave

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	obilo sadú. — Kolikor razmere poljskega kraljestva zahtevajo posebnega postavodavstva in uprave, rada bode vlada pomagala, da se tem željam na ustavnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	zdolej do zgorej, mi daje priliko, o vseh oddelkih politične uprave in o dotičnih razmerah govoriti. Te pravice po- služil se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	malo ; vsaj pa po tem, da preuredbo namerava vse politične uprave od zdolej do zgorej, mi daje priliko, o vseh oddelkih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	krajno policijstvo, katero je zraven druzega policijstva kot oddelka politične uprave država vedno sama opravljala in sicer do leta 1850 po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	matere Slovenije po izneverjenih sinovih njenih. O potrebi prestrojenja politične uprave in prenaredbe občinske postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem

upravo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	državnega denarja, je z novim letom vlada vzela v svojo upravo. Iz Zagreba. — Nj. veličanstvo je potrdilo novo izvolitev preč. kanonika
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgoji. Ker ta formalna razlika ne vpliva bistveno na notranjo upravo vzgoje, treba se ni ozirati nanjo. 42. Domača vzgoja. Prvotna

vpravo

Ultra! (1867):	Ljudmila. Da, da ultra. Ne vem sicer, kaj ta beseda vpravo pomenja, in tudi moj gospod brat bi mi to težko
Ultra! (1867):	prišel? Zalka. Da, da, mili oče, ali ima — ima — ali vpravo on nima — Kotílek. Nu, kaj ima in kaj nima? Na

▶ uprava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravilo; kontekst

uprava
- vprava
  Pozhétki gramatike (1811): Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu

uprave

vprave

Pozhétki gramatike (1811):	praſhan, je rékel, de ta slog je kratek. Isjéte iste vprave ſo: 1. accabler, sabrer, delabrer, se cabrer, obloshiti, lablati, rasdjati
Pozhétki gramatike (1811):	misa okrogla i. t. d. Per timu ni druge ne vprave ne vodivnize, rasun ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti
Pozhétki gramatike (1811):	popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino dershiſh sgor dane vprave od isobrásenja zhaſov, ne oſtane tebi noben glagol, ktirga bi
Pozhétki gramatike (1811):	po ti verſti, v' ktiro ſo. Pokashemo isgled, kako ſe vprave obrázhajo na naſhe prav govorjenje. Poſtavim naj bo sa ſkuſhnjo
Pozhétki gramatike (1811):	rasun ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti od njih vprave. Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno

upravi

vpravi

Pozhétki gramatike (1811):	Nevprávni Glágoli. Nevpravne imenujemo, ktiri ne gredo vedno po ſploh vpravi ali po vprégah. Doſti tih glagolov nima nektirih zhaſov, al
Pozhétki gramatike (1811):	ta navuk, ktir vender zlo veliko slogov obſéshe. Po ti vpravi je a kratek v' moderation, sm˙ernoſt, méra, conservation, ohránenje
Pozhétki gramatike (1811):	ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje je po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla drugo al s' zhlenam al

▶ upravljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

upravljanje

vpravlanje

Pozhétki gramatike (1811):	ino slaſti od njih vprave. Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu
Pozhétki gramatike (1811):	lublen. Deléshna je glágol, ker ima njega pomén in ſkladno vprávlanje, kakor aimant Dieu, lubiózh Boga, aimé de Dieu, Bogu lub
Pozhétki gramatike (1811):	aime....quoi? Kaj? O. L'étude: sa to je tudi étude vpravlanje ali vprávlan padesh glagol aime. Ako Vſaki dati tako vadiſh

▶ upravljati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upravlja

vpravla

Pozhétki gramatike (1811):	Odgovor. L'écolier, ta je imenvan padesh ali podbſébik, ki vpravla glagol aime. P. Kako posnáſh imé, da je imenvaven, al
Pozhétki gramatike (1811):	ludem, kader kól more, ta obligeant je deléſhje, ktiro ſe vpravla in ſklàda s' tout le monde. Preteklo deleshje ſe vpravla
Pozhétki gramatike (1811):	obligeante poſtréshliv zhlovek, poſtréshliva shena: obligeant tukaj ni deleshje, ktiro vpravla, ampak, perlòg, ktirga ſklanjamo ino ſkládamo s' iménam: al kader
Pozhétki gramatike (1811):	vojſko. Ime récompense vpravla beſeda digne s' zhlenam de: guerre vpravla propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take
Pozhétki gramatike (1811):	vpravla in ſklàda s' tout le monde. Preteklo deleshje ſe vpravla al s' ſvojim imenvavnim al s' ſvojim ſkládam. Perva vprava
Pozhétki gramatike (1811):	padeshu: drugo vśanje je po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla drugo al s' zhlenam al s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja
Pozhétki gramatike (1811):	vprava. Preteklo deleshje ſe vſelej ſklada s' padesham, ktir naravnoſt vpravla to deleshje, kadar ta padesh predhája pred deleshjam. Isglédi. La
Pozhétki gramatike (1811):	ſe je kainov sarod namnóshil. Vidiſh, de padesh, ktir deleshje vpravla in predhaja je vezhidél nameſtime que, me, te, se, je
Pozhétki gramatike (1811):	à la guerre, roden ali dober sa vojſko. Ime récompense vpravla beſeda digne s' zhlenam de: guerre vpravla propre s' zhlenam

▶ upreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upre

upre
Lohengrin (1898): te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák

uprši

Lohengrin (1898):	hiti k Lohengrinu). Lohengrin (vzdignivšise). Miroslav Ortruda (mrki pogled ostro uprši na Lohengrina) Kralj, možje in žene. (v največjem navdušenju) Zbor
Lohengrin (1898):	preveč zaupam ti! Lohengrin (pogled ostro in z bajno silo uprši na Ortrudo, ki pred njim ostrmi). Strahotna žena ti, oddalji

uprl

uperl
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): imel storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal

uprl

Ivan Slavelj (1876):	rojstvene koče. Še je stala tu, ali čas se je uprl vanjo s težko svojo roko. Nagnjena je bila prej na
Grogov Matijče (1881):	po licu. V prijateljski ljubezni sem mu prihitel na pomoč, uprl se v desko ter je odtrgal velik kos, da je
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	križ za to rabo ni zdel dovolj krepak. Potem je uprl oči v povodnega moža in ga začel držeč se z
Veliki grof (1885):	mestni svetovalci in med njimi stari Eizinger. Grof Ureh je uprl svoje oči v Ladislava, ki se je bled in prestrašen
Dóra (1885):	eden trenotek odprl je še oči in jih žalostne na-me uprl. Njegov život se je pri tem stresel, prsa so se
4000 (1891):	kar je vikarija Luko takó užalilo, da se je očitno uprl višjemu pastirju svojemu. Na trgu sv. Jakopa je zasadil v
Lisjakova hči (1892):	in glasno menila in smijala. On je črne svoje oči uprl v njo, kakor bi jo hotel prebosti, ona pa je
Gojko Knafeljc (1899):	se je videla samo njih belina. Hipoma pa se je uprl v roke, se sklonil napol z životom naprej ter odprl
Vinjete (1899):	izginili. Brat in sestra sta odšla. Starec je odprl oči, uprl se s komolci ob blazino in se s trudom dvignil

uprla

Obljubljena (1881):	razpelom z olkovim zelenjem okinčanim, naslonila se je zaupljivo ná-nj, uprla svoj veselja moker pogled v njegove oči in dejala: »Oče
Ponkerčêv oča (1882):	ker ona ga je že bolj zanimala, nego zajec. Zdaj uprla je tudi deklica pogled svoj v lovca. Zarudela je malo
Gospod Janez (1884):	Včeraj ste bili v kopeli! « dejala je in za trenutek uprla pogled v Vrana, kateri ni umaknil svojih oči z njenega
4000 (1891):	se vikarij Luka menda ni mogel popolnoma opravičiti, se mu uprla je kohorta ‘starih devic’, z vihrajočim praporom prekoračila Gradaščico in
Pegam in Lambergar (1891):	da bi opozorili še svetovalce, Ungnada in škofa Urha: a uprla sta se Lambergar in Hohenwart. Cesar je ogrnil siv plašč
Gospa s pristave (1894):	pa od nikoder ji ni sijalo upanje. Da bi se uprla in s tem grofa prisilila odstopiti, to ni kazalo, zakaj
Pod streho (1897):	stas je bil v slikoviti noši še divnejši. Roza je uprla daljnogled vanjo in jo gledala dolgo in nepremično; natanko jo
Trojka (1897):	vrata belo krilo; vstopila je živahno mlada deklica in bistro uprla črne oči v gosta. Lovro je skočil po koncu in
Mara Rendića (1897):	ali me imaš kaj rada? « Dekle mu ni nič odgovorilo. Uprla je oči v tla, z levo roko pa, katero je

uprlo

uperlo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	iz rok cerkve; zoper to se je po svoji dolžnosti uperlo 24 piemonteških škofov in vsi Savojski. — Na Angleškim bojo volitve
Čas je zlato (1864):	poprašuje za vzrok in zvé, de se je zemljomercem delo uperlo tako, de ne morejo naprej. Hitro pustí on svojo samokolnico

▶ uprt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uprte

vperte

Genovefa (1841):	s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo
Genovefa (1841):	go v njéno s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere

uprtim
- vpertim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika

uprtimi

opertim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ter si obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano

vprtimi

Fizika (1869):	rdečega papirja na belo podlogo, in naj gledamo va-njo z vprtimi očmi nekoliko časa, in obrnimo potem oči proti belemu zidu
Fizika (1869):	križ v oknu proti jasnemu nebu nekoliko časa gledamo z vprtimi očmi in ako potem ali oči zapremo ali pa pogledamo

▶ ura samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pustni krofi. En funt lepe moke deni nekoliko ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po
Astronomija (1869):	vidimo dan na dan na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj
Fizika (1869):	potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur na vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná
Astronomija (1869):	v 24 urah na vsakem kraji dvakrat, vselej čez 12 ur, in da se takrat, kedar n. pr. nastopi plima pri
Astronomija (1869):	pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne z nova vzdigovati

ura

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla je ura. Dodélal ſim delo, ktero ſi mi ukasal. Toraj povelizhaj me
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo
Zlata Vas (1848):	V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in
Zlata Vas (1850):	hišo, kakor jim je ukazal. Ko je v cerkvi enajsta ura odbila, Ožbé vsaciga, ki je prišel, molče v . hišo pelje
Zlata Vas (1850):	molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	poslednji pot, de mu bo v par dnéh že smertna ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in ponižno, de nas smert
Oče naš (1854):	zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega

urah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo nameſt v 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Gerard je šel povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je že prišel vitez, se k Artu podal, in mu
Fizika (1869):	stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med tem ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve
Fizika (1869):	prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah.
Zoologija (1875):	petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna
Aritmetika za učiteljišča (1885):	km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve

urami

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	praša Fabiola Nežo, ko ste se prijateljsko objele. „Pred nekaj urami so me semkaj pripeljali. ” „Ali je mar Fulvij tako bedast
Tiun - Lin (1891):	naš, nego kitajski, sličen onemu, ki se je pred nekoliko urami poveznil na morji. V njem je sedelo šest Kitajcev, dva

ure

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena od tęiſte ure. 29. Inu kadar je Jęsus od ondód dalej ſhàl, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je tréba dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati. II. Kako ſe
Divica Orleanska (1848):	sploh iz temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne ure, kadaj vas bo Gospod k sebi poklical. « Ko je Antonovec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem
Fizika (1869):	ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe Norinberška jajca. Gotovo je pa
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili v domači vasi. Urno se napotijo, logar
Gozdovnik (1898):	pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako so bile proste in polajšane po navadi in po

uri

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro

uri

ur
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je v 72. letu ſvojga shivljenja umerl. Pokopali
ure
Kuharske Bukve (1799): dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od

uri

Biblia (1584):	kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl naprej, inu je
Biblia (1584):	koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite
Genovefa (1841):	njéno dolino obdajalo in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto uro; nar prej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo
Fizika (1869):	vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b, in to vselej, kader
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se!
Aritmetika za učiteljišča (1885):	skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec

urri
Sacrum promptuarium (1695): tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero

vuri

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pershli ob sheſtei vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ute vinshzhi grad sa davouze: kateri so pershli ob sheſtei vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bogu dopadou. H' pervomi morash sjutra prad sunzan ob petei vuri sazheti od sedmaeh do sedmeh do osmeh mei ti uro

uro

Kuharske Bukve (1799):	zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	let na urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On veruje v Boga in se ne peča
Ultra! (1867):	Zug." Ker sem vedel, o čem je govor, pogledam na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro
Aritmetika za učiteljišča (1885):	B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer
Zeleni listi (1896):	še nisi nikdar razžalila«. »No, tedaj vam povem! — Pred eno uro napravili ste mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje

urro

Sacrum promptuarium (1695):	dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak
Sacrum promptuarium (1695):	bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve
Sacrum promptuarium (1695):	shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine
Sacrum promptuarium (1695):	Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v'

▶ urad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urad

Ljubljanske slike (1879):	poznajo. Takrat je on „mi“, to je vsa kancelija, ves urad skup in utegne biti prav tako milostljiv ali osoren z
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	zadruga iz svoje volje 181 gld. najemščine, ker pa okrožni urad ni bil s tem zadovoljen, razpisati je moral magistrat novo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	višji uradi zboljšati denarno stanje mestne blagajnice, ukazal je okrožni urad 21. dné oktobra 1769. leta, naj da mesto po dražbi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	stražnike svoje, ker brez njih vendar ne more biti. Okrožni urad je odgovoril, naj se daje toliko časa, da dospe odlok
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	mestni dohodki. Da se odpravijo, ti neredi, izdal je okrožni urad gori omenjeni ukaz. Ob jednem se je pristojbina od vage
Domačija nad vse! (1889):	bengaličnimi ognji, rudečimi in modrimi, naznanja prihod svoj telegrafskemu uradu. Urad je nató brž brzojavil iz Nju-Jorka v Haver, da je
4000 (1891):	na to, da si tujec, bi te bil obsodil ta urad vsaj na dvanajst let v ‘kazemate’ na Gólavec. Tvoj imetek
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	sicer ubogal, kar se mu je ukazalo, vendar naj okrožni urad pomisli: 1.) da brodarjenju veščih kmetov od neveščih ni ločiti
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	izgubo v zaslužku nadomestiti z vzvišano vozno ceno. A okrožni urad jih je poklical na odgovor, jim ukazal ostati pri stari

uradih

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	je bilo in je še zdaj samo nemški po vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	po okrajnih glavarstvih, od leta 1854 do 1864 po okrajnih uradih. Politične gosposke so v tem obziru skrbeti morale za javno

uradu

uradi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): več ne občuti. Dokler Slovenca jezik v šoli in pri uradi (v kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen

uradu

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ceni se ravna cena žita, ki ga pošiljajo trgovci cesarskemu uradu v Idrijo. Ob jednem se je obrnil tudi magistrat do
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je bila tako stara, da se magistrat, pozvan po ukrožnem uradu ni mogel izkazati, kateri dežélni knez mu jo je podaril
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	bil v največji zadregi. Tako, kakor poprej, poročal je okrožnemu uradu, ni mogel čiščenja več oskrbovati, in sicer zato ne, ker
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	magistrat natančen račun do leta 1747. vicedomu, pozneje pa okrožnemu uradu. O troških se je ohranil le jeden račun in sicer
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	čas, mi li dopušča vse potrebno preskrbeti za vojno? V uradu nasledniku izročiti poslovanje pravilno? Posloviti se pri sorodnikih in znancih
Rošlin in Vrjanko (1889):	Mrtev! « ponovil je sedaj skoro takó, kakor bi bil v úradu, in otrkaval prah s kolén, ker je bil pokleknil na
Domačija nad vse! (1889):	z bengaličnimi ognji, rudečimi in modrimi, naznanja prihod svoj telegrafskemu uradu. Urad je nató brž brzojavil iz Nju-Jorka v Haver, da
Od pluga do krone (1891):	in srečno živim, morda bolje, nego bi bil kje v uradu ali na graščini. Kaj hočem? Za nogo, katero sem daroval
Slučaji usode (1897):	s tujim denarjem, kateri je brž ko ne poneveril svojemu uradu. Preiskava razjasni to temno zadevo. Baron N. je zapustil mlado

▶ uraden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uraden

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	in slovstvu, od kar so neustrašeno svoj govor povzdignili za uraden jezik. In ker so južnim Slovanom okolnosti po priméri mnogo
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	moglo govoriti s trdimi Slovenci? Pa tudi ustni pogovor ni uraden jezik, in sicer za to ne, ker uradniki nikoli slovenskega

uradnega
- vradniga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami

uradni

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	rečém, kakoršne so zares. Pritegnilo se je tukaj, da je uradni jezik nemški jezik, in opirali so se na ministersko naredbo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Naposled prebledí in razodene resnico, da je namreč vedel, da uradni listonós mnogo denarjev seboj nese, in želja po denarjih ga

vradni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam

uradno
- uradsko
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in

▶ uradnija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urad; [sskj]

uradnija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zlate Prage v večni Rim potoval, kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod: „Štiri in devetdeset in pol”. Akoravno je
uradnijah
- vradijah
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): se bo moralo po njih v vsih razglasih in pri vradijah tako ravnati”. Iz Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da
uradnijam
- vradnijam
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še

▶ uradnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uradnik

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nismo puntarji”. Sreča je bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja
Tiun - Lin (1891):	do tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam

vradnik

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	oblačil in bukev. Antonovec je bil v pisarnici ondašne sodnije vradnik (peomtar), in Peter, ki je znal lepo in ročno pisati
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ker je vidil, de bi vtégnil Peter enkrat vgoden deržavni vradnik biti. Ali vidili smo že, de je tudi veliko ljudí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	dopisujejo v njegovem jeziku, ker le po tej poti more vradnik vse ljudém tako dopovedati, kakor je treba. Napačna in vzajemni

uradnika

Cvet in sad (1877):	in pozabivši svoje grofovske rodovine, v zakon vzela nekega višjega uradnika z navadnim neplemenitim imenom: Retelj. S tem važnim korakom, storjenim
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	bili Aretino, Poggio inScala. Gosposka je znala ceniti nadarjenega mladega uradnika, kajti ne le da je svojo službo opravljal, skoro vse
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	mnogo kedó bogastva nakopičil, kaže se tako nesebičnega in zvestega uradnika, da celó lastno premoženje žertvuje ter naposled, ko ga nesreča
Ljubljanske slike (1879):	ker ima država dosti denarja. Penzijonist se naredi iz državnega uradnika raznih strok in iz vojaškega častnika. Vzroki za tako spremembo
Roka in srce (1883):	bode tudi najbrž enako ostalo. Bila je edini otrok nizkega uradnika. Uživala je najnežnejšo ljubezen svojih roditeljev. Bila je zató razvajen
Šaljivi Slovenec (1884):	prišla nestala poroka. »Dva franka,« dobila je odgovor od dotičnega uradnika (ondi je namreč uvedena civilna poroka). — »Toliko tedaj to velja
Roman starega samca (1895):	gospema. Bili sta njegova svakinja, vdova njegovega polubrata, nekega višjega uradnika, in nje hči. Jaz se uljudno poklonim tujima damama in
Najmlajši mojster (1896):	bom skrival? Pravi, da bi se zglasil pri magistratu za uradnika. Ne vem, kdo ji je to vtepel v glavo. « Kapelan
Slučaji usode (1897):	ker se mi moje poslovanje označi z naslovom c. k. uradnika, postaja mi moje delo v čast in slavo. Drugače pa

uradnike
Kmetijske in rokodelske novice (1848): prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in uradnike sim sicer od Vas v 18. listu zdrezal; ali kaj

uradniki

Divica Orleanska (1848):	vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko
Ferdinand (1884):	do njega. Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu

vradniki

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se 30. p. m. v „Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	400 fl. bojo dobili 15 fl. namečka za vsacih sto, vradniki od 400 do 800 fl. pa 10 fl. od vsacih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako, da vradniki do 400 fl. bojo dobili 15 fl. namečka za vsacih

uradnikom
- uradnikam
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Skušnja učí. Kako potrebna je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej
- vradnikam
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič
- vradnikom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da presvitli cesar so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto, od

uradnikov

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	razvežite svoje butarice! ” ) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov*. Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor pred njimi

vradnikov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	postav, pri kterih se je tudi ljudstvo vdeležilo, de, kdor vradnikov ne spoštuje, sam sebe in ljudstva ne spoštuje, ki se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zavoljo ktere so na svoje mesto postavljene. Od teh novih vradnikov je pričakovati, de si bojo vedno svojiga poklica zvesti, de

uradniku
Kmetijske in rokodelske novice (1848): vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za to veselje, ki ga je

▶ uradovati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uradujejo

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	bili pripravljeni, ko je odločeni čas minol, in od tedaj uradujejo do današnjega dne v maternem jeziku. Hrvatje in Slovenci so
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	V tej naredbi je vedno le govorjenje, naj sodstva slovenski uradujejo samo, če je mogoče; sodba, ali je mogoče ali ne

▶ uran samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uran
Kemija (1869): Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345.

▶ uranov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

uranovi

Astronomija (1869):	manj razsvitluje kot zemljo. Dandanes za gotovo le dve luni Uranovi poznamo, pa brž ko ne jih ima več, morda 4.
Mineralogija in geognozija (1871):	okoli svoje osi vrté v tisti kraj kakor solnce, samo Uranovi trabanti ne.

▶ uraščenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zmanjšanje, okrnitev; izvirnik

uraščenja
- uraſhenja
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu

▶ uravnan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uravnane

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	akoravno občine niso bile zato niti pripravljene, niti izurjene in uravnane, vsi pomočki za taka opravila pa
Občno vzgojeslovje (1887):	onih premen, katere izvirajo iz dejanja in katere so tako uravnane, da se zadovolji hotenju. Da se vrši dejanje ali čin

uravnani
Zoologija (1875): ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih tudi pri
uravnano
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da

▶ uravnati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uravnala
- vravnala
  Stelja in gnoj (1875): od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim, mora tudi za steljo dobra biti. Tako je tudi
uravnati
- uravnati
  Gozdovnik (1898): Kako neki bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel
- vravnati
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): bili pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti

▶ uravnava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uravnavi
Šola v boju proti pijančevanju (1898): Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem, kako naj se ravna z
uravnavo
- vravnavo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša

▶ uravnavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uravnava
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel

▶ uraza samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

rana, škoda; kontekst, Pleteršnik

uraze
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva

▶ urbar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urbar
Kmetijske in rokodelske novice (1844): hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo

▶ urbas samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urbasov
Kmetijske in rokodelske novice (1848): namazati, de se ga pràv napijó. Vari se pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér potem radi pókajo in se

▶ uredba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uredbe
Zoologija (1875): avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda
uredbi
Zoologija (1875): v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil
uredbo
- vredbo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni

▶ urediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uredi

Razne dela (1870):	zavetni v pristan široko šumečiga morja, Plahte zavije v povoj, uredi na krovu vse lično, Jambor učversti okrog, pripogne ga kar
Marjetica (1877):	skačejo plameni visoko proti nebu, odide Srakar, da naloži in uredi panjače. Marjetica pa se stisne k ognju, steguje vanj premrli
Rokovnjači (1881):	vlada nam misli pomagati, precej ko najpotrebnejše druge upravne stvari uredi. Počakajmo in potrpimo morda še nekaj mesecev, če smo morali
Viženčar (1881):	baronom po planinah, vzame jermenje in vrvi lovcu iz rok, uredi jih sam, kakor se mu dozdeva prav, potem pa zgrabi
Zvezdana (1883):	in sto rok se je gibalo, da se popravi in uredi, kar se ni storilo prej. Tu se je delala in
Luteranci (1883):	pri volji izdati ga. Zaradi toga vrže šivanje pod klop, uredi nekoliko svoje orožje, skrivaje pa utakne svoj nož krivec, s
Vanda (1888):	je kar takoj prevzel ter pregledal, kako si na njem uredí svoj dom. Na vrhu mlina so bile prostorne sobe, katere
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	zadrego so ga Kranjci spravili, in naj sploh vse potrebno uredi, zlasti pa spiše oporoko. Zvečer pred onim dnevom, ko se
Kmetska smrt (1890):	kaj – ko bi po može poslal? Dobro je, če človek uredi, kar je treba. « Starec se je ozrl z medlim očesom

vredi
Lohengrin (1898): zmagal bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu

uredijo

vredijo

Blagomir puščavnik (1853):	jezero, noben noče zadnji, ampak vsak pervi biti. Zdaj se vredijo. V pervem čolniču se peljajo. Bric, njegova žena in hči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	se nadaljujejo in dovršé dela za civilno in kazensko pravo, vredijo sodnije in državne pravdnije, ter ustanovi upravna sodni j a.

uredil

Mineralogija in geognozija (1871):	niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta 1853 *) razločil
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse

vredil
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): kron premogel, bilo bi mi pomagano, da bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate

uredila
Občno vzgojeslovje (1887): v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu.

uredili

vredili

Tine in Jerica (1852):	potjo je Liza 1000 reči omenila, kako bodo zdaj vse vredili.
Mineralogija in geognozija (1871):	Weiss, Mohs, Rose, Naumann in Hausmann so kristalografijo še bolj vredili. Sedaj radi rabijo sledeči Naumannov sistem. *) Pregled kristalnih sistemov. A.

urediti

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani
Občno vzgojeslovje (1887):	človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam. Na svetu je le malo predmetov

vredit
Tine in Jerica (1852): Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti

vrediti

Fizika (1869):	v prirodo. Takrat so se morale pred vsem države osnovati, vrediti in ohraniti, in komaj so se te začele opomagati in
Fizika (1869):	v starodavnih časih. Takrat je bilo toliko treba pridobiti in vrediti, da je le malokdaj kteri posamezni imel toliko časa, da

▶ urednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urednik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	se: Redaktion der „Srbska Zora” in Wien, VII. Burggasse 24. Urednik „Srbske Zore”, znani izvrstni pisatelj Todor Stefanovic Vilovski, izdal je
Zeleni listi (1896):	za mladino. USTANOVILA »ZAVEZA SLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV« Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega meseca v trdo vezanih

vrednik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge klavne živine na znanje dali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	saboto pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je resnično
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi dober kup; vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik.

urednike
- vrednike
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je napisal poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri

uredniki

vredniki

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	deželne vladne jezike iz Dunaja pošiljale, bojo nek Dunajski gosp. vredniki v svojih opravilih ostali. — Na Dunaji so ljudje toliko starih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	vsi dekani na Slovenskem, 2) vsi predsedniki čitalnic, 3) vsi vredniki slovenskih časnikov in 4) drugi imenitni domorodci, na pr. Dav

▶ uredništvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uredništva

vredništva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Melkschafe, — ovce sterple gelte Schafe, ovce jerušice junge Schafe. Pogovori vredništva. Gosp. Podgrivarskimu: Radi bi po Vaši prošnji naznanili kako s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	V jabolku pa troje zlatih kamnov, Obiležje Milici deklini. Pogovori vredništva. Gosp. J. P. v Gr.: Spis bomo vzeli. Odgovorni vrednik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Tadanji junaški doberški fajmošter so se zvali Franc Perkan. Pogovori vredništva. Gosp. dr. R. v G: Česar ste želeli, smo Vam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	bo v moji moči — zaupanje in mir svetu dati”. Pogovori vredništva. Gosp. Jak. Saj. v Kl: Prejeli vse in oddali. — Gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	prišlo na beraško palico in je sindik izgubil službo. Listnica vredništva. Gosp. α + β = 50. — Gosp. B. Rog. v Celji: Le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dve vrsti: v vrsto ustavovercev in vrsto federalistov, tako-le: Listnica vredništva. Gosp. Lor. S. v Primiš: Še 20 soldov manjka. Loterijine

vredniſhtva

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktermu mi to le odgovorimo: Nepriſtranoſt (Unpartheilichkeit) je perva vódba vredniſhtva „Noviz. ” Po temu vodilu ſe bojo vſelej reſnize rasglaſile, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo potrebno, naſhe ravnanje enkrat bravzam rasloshiti, de bodo vodilo vredniſhtva svedili, ktero je in smiraj bo: vſim bravzam vſtrezhi, kolikor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 15 goldinarjev zent. Pogovori vredniſhtva. Sopet ſe je toliko ſpiſkov sa naſhe novize nabralo, de

uredništvo

uzhredniſhtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo.

vredništvo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolj poredkama slišijo po Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih

vredniſhtvo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gremo”, kar bo gotovo vſak moder in prevdarljiv Şlavjan poterdil. Vredniſhtvo vſakiga zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s védnim obsiram na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to, ki je bil od vezh ſtrani tega ſtoriti naproſhen. Vredniſhtvo Karniolije ſe je she vezhkrat preprizhati snalo, de naſ perloga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tako”! Novo pinjo, ktéro mije z. k. kmetijſka drushba is Vredniſhtvo.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko naſhih bravzov je, ki po njih she davnej hrepené ! — Vredniſhtvo. Bolesen v gobzu in na parklih. (Maul- und Klauenweh). Kdor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bravzov rezheno, preden jim imenovani podúk vinoréje v roke podamo. Vredniſhtvo. Danaſhnimu liſtu je pervi del vinoréje perdjan.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s perlogo kmetijſkih noſh obogateti hozhe! Miſlili ſmo, de bo vredniſhtvo „Karniolije“ Premzam vashno dokasalo, de niſo njih popravki reſnizhni; tode
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	raskazhil, nam je shal, ker ni tako hudo miſljen, kakor vredniſhtvo meni. Vſaka rezh ſe puſti raslizhno rasloshiti. Pazh niſo „ſoſeſkini

uredništvom

vredništvom

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	na svitlo prise! drugi zvezek „arkiva za povestnicu jugoslavensku” pod vredništvom g. Ivana Kukuljeviča. K temu zvezku, ki obseže zbirko listin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	dokaj zajcov poginilo. — Najnovejši vezek češkega, vsacih 5 tednov pod vredništvom gospoda Belak-a izhajočega časnika „Posel z Pratiy” je v prepoved
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	obštutu zemedêlstvu. Tako zove se nov list, ki je pod vredništvom gosp. Leopolda Kosilkova v Vingi na Ogerskem jel izhajati za

uredništvu

vredništvu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena

vredniſhtvu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je toliko ſpiſkov sa naſhe novize nabralo, de je vredniſhtvu nemogozhe, vſakimu goſpodu piſatlu poſebej odgovor dati. Torej naj bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bomo vſe radi ſkasali, in povedali. Tudi obljubim, de bomo vredniſhtvu teh Noviz v Ljubljano enako pinjo poſlali , kér jo bo

▶ uredovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

uredovani
- vredovani
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno

▶ uredoven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ureditven; SSKJ

uredovne
Viljem Tell (1862): bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to je

▶ urejati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ureja

Občno vzgojeslovje (1887):	ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se
Občno vzgojeslovje (1887):	vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno

urejajo
Občno vzgojeslovje (1887): najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med

▶ urejen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urejen
- urejen
  Aritmetika za učiteljišča (1885): m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila 10. N. pr. 6547 = 6000 + 500
- vredjen
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert za zelenjad itd. in

urejene

Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.
Občno vzgojeslovje (1887):	Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno

vredjene

Fizika (1869):	Kitajci in Egipčanje, ki so že zgodej imeli precej dobro vredjene države, so prvi, pri kterih nahajamo veliko število umetnij in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	vse, kar mu je treba, kajti še danes niso popolno vredjene take naprave , pri katerih bi tudi tak gospodar v potrebi

urejenega

Aritmetika za učiteljišča (1885):	v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi

urejeni
- vredjeni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50 fl.
urejenih
Občno vzgojeslovje (1887): Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko

▶ urejevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urejuje

Občno vzgojeslovje (1887):	med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek
Občno vzgojeslovje (1887):	razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno
Občno vzgojeslovje (1887):	Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo

▶ uren pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urenpridevnik, splošni, nedoločeno
- uren
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno

urnapridevnik, splošni, nedoločeno

urna

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kjér je nekaj ſtarih hraſtov ſtalo, veverzo vgleda. Zhedna ino urna shivalza je sa Ivanza kaj poſebniga bila. V' Seleniſhkih hoſtah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa prav urna prediza bila. Ko ſim ji zheſki kolovrat podal, je s

urnepridevnik, splošni, nedoločeno

urne

Genovefa (1841):	mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà
Divica Orleanska (1848):	in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame

urnegapridevnik, splošni, nedoločeno

urnega

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	v svojem maternem jeziku s pismenkovanja in slovkanja pride do urnega branja, z urnega branja do pravega branja, to je, da
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	jeziku s pismenkovanja in slovkanja pride do urnega branja, z urnega branja do pravega branja, to je, da umeje, kar bere
Astronomija (1869):	pride do druge številke 12. (pri tem kazavnik preteče polovico urnega krožca); tako imajó vsa ozvezdja na globusu tako lego, kakoršno
Astronomija (1869):	Kazavnik urnega krožca postavimo zdaj na število 12, in zavrtimo globus tako

urnejšapridevnik, splošni, primernik
- urnejſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe
urnempridevnik, splošni, nedoločeno
- urnem
  Pripovedke za mladino (1887): natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem teku hiti proti domu, da bi jih prej prinesla svoji

urnipridevnik, splošni, nedoločeno

urni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu

urnihpridevnik, splošni, nedoločeno

urnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je

urnopridevnik, splošni, nedoločeno
- urno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe

▶ uresničiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uresniči
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To
uresničil
- vresničil
  Občno vzgojeslovje (1887): s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je

uresničila

Gozdovnik (1898):	da sem videl belo obličje. « Ta menitev se je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno
Gozdovnik (1898):	potem jih lahko najdeva,« govori starejši. Njegova meritev se je uresničila. Kratkemu mraku je sledil hitro večer. Izgubljajoča sledove, opazita v

uresničilo
- vresničilo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): le sladko upanje — in vendar je res, kmalo se bo vresničilo,” reče navdušeno in prime Boštjana za obe roki. „Pred ljudmi

uresničiti

vresničiti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	storila: grof Taaffe je še zmerom „Fabius cunctator”. Ravnopravnost narodov vresničiti, to je prvo, s čem bi vlada pokazala, da jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	države, pa vlado le táko podpira, katero je resna volja vresničiti vse to, kar je po prestolnem govoru sama narodom obljubila

▶ urez samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urezi
Gozdovnik (1898): z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu.

▶ urezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ureže

Čas je zlato (1864):	je res! « pravi spet enkrat sam seboj, ko si peró ureže neko težko nalogo končati, »jà, jà! Čas je
Mineralogija in geognozija (1871):	tako po vrsti, da vsaki rani svojega prednika, njega pa ureže oni, ki pride za njim. Od najmečega minerala, lojevca, do

vreže
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): se tedaj”, mu reče Pavliha, in ga še v drugo vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel

▶ urin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urinem

urinim

Astronomija (1869):	nekaj več kot enkrat okrog priti, da stoji zopet nad urinim kazalcem, ker ta se je med tem za nekoliko v
Astronomija (1869):	kazalu na uri, ki mora, če je prej ravno nad urinim kazalcem stalo, na to nekaj več kot enkrat okrog priti

▶ uriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uri

Občno vzgojeslovje (1887):	in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v
Občno vzgojeslovje (1887):	Najbolj se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom

▶ urjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urjen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v

▶ urlavb samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dopust; splet

urlavbu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she vezh let na urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin

▶ urno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urnejeprislov, splošni, primernik

urneje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	žlahtnega vina, ali spet ga plaši duhovnov obraz. — Urneje in urneje je šlo, da pred dospe do vsega tega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in ognjenega žlahtnega vina, ali spet ga plaši duhovnov obraz. — Urneje in urneje je šlo, da pred dospe do vsega tega
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Tedaj je deklica kar padla na kolena, sercé ji je urneje bilo, roke je proti nebu povzdignila in takole govorila: O
Tiun - Lin (1891):	z menoj? « Pa nihče ne dá nobenega odgovora, le vedno urneje so veslali. Začel sem slutiti, da so me prekanili in

urniši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne

urnejšeprislov, splošni, primernik
- urniſhi
  Kuharske Bukve (1799): is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj

urnoprislov, splošni, nedoločeno

urno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po volji
Divica Orleanska (1848):	k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop
Robinson mlajši (1849):	da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v roko
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati
Spisi Krištofa Šmida (1883):	djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec
Tiun - Lin (1891):	mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó in urno sva stopala po mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem

urnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	taiſtèga ves navolen neſti pomagal. Kader se bosh enkrat navadl urnu, inu is veſſellam wugati, bosh ti eno naiſrezheno sladkuſt obzhutil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu pomozhniki bli. Ti seja bral v' S. Evangeliumu, koku urnu sem jeſt zhes hribe inu gorrę; v' tu mejstu Juda

▶ urnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urnost

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno
Robinson mlajši (1849):	s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon
Stric Tomaž (1853):	Ivan. Velé mu, da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte

urnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga
Robinson mlajši (1849):	samoti, ino pak ta radost mu je toliko moči ino urnosti dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj
Robinson mlajši (1849):	nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko urnosti došel, da se mu je to le igračka zdelo. Izmislil
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de narazen ne teče in tako svoje posebne podobe

▶ urnski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ki je povezan s kantonom Uri v Švici; kontekst

urnski

Viljem Tell (1862):	Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj sem. Kaj je? Ruodi. Hitite v goro
Viljem Tell (1862):	ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj sem. Kaj je? Ruodi. Hitite v goro, zatrobite
Viljem Tell (1862):	Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan Paricida, vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji in tlačani. Javni
Viljem Tell (1862):	krvjó oskrunili! Otroci (tekajo z odrovimi podrtinami mimo). Prostost! Svoboda! (Urnski rog krepko poje. ) Valter Firšt. Kak je vesél ta dan
Viljem Tell (1862):	jeka po pečinah se budí, Gorjance naglo v dole skliče! (Urnski Bik odide. ) Valter Firšt (pride). Stojte, Prijatli! Stojte! Nemamo novic

▶ uropati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uropali
Gozdovnik (1898): govoriti, gospod grof Antonio de Mediana. Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi
uropaš
Valenštajn (1866): prevaril! Prosim te, Nikar več ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne znadeš vsega še

▶ uržah samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vzrok; nemško-slovenski slovar

uržah

urshah

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſte vy s' Chriſtuſam reſnizhnu gorivſtali, imam jeſt en velik, urshah vam h' tęmu ſrezho voſhiti. Ali sraven tęga imam jeſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is nję eno falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty. Kaj ſe ne ſtury sa vólo navade
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sató, kęr ſim jeſt en gręſhnik. Leta je ta pèrvi urshah moji lubi Farmani, is katęriga móremo my naſhe dęlu inu

urſhoh

Ta male katechismus (1768):	v' potrebneh stukeh Katholshke vire poduzhiti, sizer so le oni urſhoh, ke bres vire namorejo Bogu dapasti, ne svoje dushe ſvelizhanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni ta gorezha lubeſn pruti mojemu Jeſusu svjetvala. Tu je urſhoh , de sem jeſt toku ſlo per myru, inu pokoju ſhivella

uržahi
- urshahi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 3 dni terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri

uržahov

urshahov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vsamejo leta ſtan gori, kakor is sgol kerſhanſkih inu pravizhnih urshahov; de ſe v' njemu ſvętu sadershę, de bo njih savęsa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi ſe is ſvoje dolshnoſti vùn smusnil, tudi ne ſlabih urshahov, de bi ſe lęjp dęlal, kadar faly. Inu tó je

▶ uržoh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vzrok; nemško-slovenski slovar

uržoh

urshoh

Sacrum promptuarium (1695):	inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje
Sacrum promptuarium (1695):	sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr
Sacrum promptuarium (1695):	yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize
Sacrum promptuarium (1695):	ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh ima mutast biti

uržoha

urshoha

Sacrum promptuarium (1695):	autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v'

urſhoha

Ta male katechismus (1768):	kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha, de be nezh ne is ust, ne is serza vonnashlu
Ta male katechismus (1768):	sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi

uržohov
- urſhohov
  Ta male katechismus (1768): Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti

▶ usaditi glagol, glavni, dovršni

usadi

vſadi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	obſejem, s' zhemor hozhem? ” „Sakaj pa ne, mati odgovorijo; le vſadi jih, ſaj ſo tudi sa vſe to dobre. Seleno perje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semljo déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir, ko je do tréh pavzov odraſtil

▶ usahel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usahli
- vſahneni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo

▶ usahniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usahne

vsahne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Oni lepó drevje oskerbujejo; pa vunder tù in tam eno vsahne, kakó je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz

usahnile
- vſahnile
  Genovefa (1841): vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji

usahnilo

vſahnilu

Biblia (1584):	ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu.

▶ usedati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

useda
- vseda
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša

▶ usedši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

usedši
- vsedši
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta grad, in

▶ usekan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

usekanih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih, moglo se je do nje.

▶ usekati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

useka
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): gospodična Lena grésta za njim. Proti gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log imenovalo. V.

▶ usesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usede

Roza Jelodvorska (1855):	Jakob, pelje zdaj gospodično v kočico, in potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim
Kemija (1869):	rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob

uſede

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino jim je persaneſel. Jona gre is meſta, ino ſe uſede v' ſenzo pod klòſhzhevino, de bi vidil, kakoſhna bo s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	radi ſliſhali. Kedar tedaj na oljſko goro pridejo, ſe Jesuſ uſede, ino uzhenzi okrog njega. Od tod ſta ſe ravno meſto
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nékedaj Jakop iskopal. Od pota truden ſe Jesuſ per vodnjaku uſéde. Njegovi uzhenzi ſo med tem ſhli v' meſto shivesha kupovat

vsede

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa spet bara: „Kako se ji je v tem
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo
Zlata Vas (1848):	iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in papir, se vsede in zapiše, kar mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa
Botanika (1875):	naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a mož stopi k oknu in nasloni

vſede

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa v'prahu, kader jaſtrob viſoku lęta, al na poli vſęde, kader shabe sutrej, drevne pana vezher vekajo, kader glaſtovze niſku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtolam doli pozhęne , ſe Tonzhek okoli ſtola ſplasi, ſe noter vſęde , inu nogę na ſe potęgne. Nęshka tiſti gvant , katęriga je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	DEŞSETI NASTOP. Baron , Shushek, Smeſhnava , Budalo, rihtni hlapez. (Baron ſe vſęde ; sraven njęga na dęſni plati Shushek , na ti lęvi Budalo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne dá mudíti. Rebeka ſe ſ' ſvojimi deklami na velbljúde vſéde, gré, ino je bila Isakova shena. Ne bogaſtvo, ampak nedolshnoſt
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shenoj dalej govori, ter ſtol perſtavi, ino ſe sa miso vſede, ſvoji sheni pa rezhe, naj mu polizhek ova prineſe. Sdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sabavljivzi ſo, ko polétne muhe, kamur ſe ta marzheſ le vſéde, vſelej sapuſti zherne pike sa ſabo, in ti druge ſhkode
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rók ismákne ſe pozháſi, In blíso ſe na pèrvi kámen vſéde, In v tèrdnim, ali vùnder mílim gláſi Mladénzhu vnét'mu rêzhe

usedejo

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se malo oddáhnejo. Ko se spočíjejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da naj z njimi zajame. Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih drugo jéd pred seboj
Mlinar in njegova hči (1867):	Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo).

vsedejo

Tine in Jerica (1852):	Gotovo ne, odgovori Tine, k nam nej se k mizi vsedejo, kakor svoje otroke jih moramo v hiši imeti. Se živina
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	položi na kamen. Zjutraj postavijo krajači klop na noge, se vsedejo in šivajo. Ko je svinski čednik zatrobil, pridirjajo prešiči tudi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sliši, skoči berž raz osla in pusti, da se oče vsedejo na-nj.

vſedejo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe ſpet h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek

usedel

sedel
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan

usedel

Zlata Vas (1850):	pa toliko časa v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober postal. Vsak je mogel tisti dan, ko je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo

uſedel

Genovefa (1841):	jo okrog glave savíla; po tém ſe je narasgernjene plahte uſedel. Vſi vitesi, ki ſo jo ſhe posnâli, ſo priſhli po
Genovefa (1841):	je bilo vſa njena ſprava, preglédoval in ſe sraven Genovefe uſédel in ſantizhka na roko vsél, in ko je tudi is

vsedel
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): našega jezika še zdaj ni popolnoma naučil. « Saksonec se je vsedel k ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo

vſedel

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki ſe je omagan na viſoko ſmereko nad Kopazhevo hiſho vſédel. Ko ſo ljudje to perkasen prezèj viſoko leteti vidili, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam

usedem

vsedem

Najdenček (1860):	pridem do mesta Lipovo (Lindau); tu grém v gostivnico kosit. Vsedem se za mizo ter jém in pijem. Gostivnica se je
Pripovedke za mladino (1887):	nisva zmenila. Kočijaž bi bil pač rad ter se že vsedem na sedalo, da bi pa sam vlekel, tega pa ne

usedemo
- vsedemo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter

usedi

usedi
Kitica Andersenovih pravljic (1863): kopel da bo tako neumna kot si ti! « Drugi reče: »Usedi se ji na čelo, da bo grda, kot si ti

vsedi

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne in reče eni: »Vsedi se na Elizino glavo, kedar pride v kopel da bo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih

vſedi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moj Bog ! Baron (k' Shusheku. ) Deklé ſe je preſtraſhilu ; Nęshka, vſedi ſe tukej doli. (jo ozhe na ſtol poſadit. ) Neshka. (ga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſi daj opravit, noſsi, vęshi, popravlej. Po tim ſe gori vſędi, inu dirjej doli do borſhta; tam kobilo na ta pervi

usedite

Roza Jelodvorska (1855):	vidite: hoje, smreke in drugo lesovje so moja družba. Pojte! usedite se na klop tukaj, scer ni tako mehka, kot so
Revček Andrejček (1891):	tukaj. (Požene se z vozičkom Grešniku pod noge in zakliče. ) Usedite se! Grešnik (pade v znak na kimpež, prime se z

vsedite

Blagomir puščavnik (1853):	verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj
Čas je zlato (1864):	predsednik mi je že zastran Vas vse naročil. Dobro. Le vsedite se sèm, k tej mizi in tole pismo prepišite. «

usediva
- vſedva
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od

usedla

uſedla

Genovefa (1841):	poſtavila. Ko je vſe dokonzhala, ſe je trudna v votlíni uſédla. Hvojove vêje, ktére ſo vrátiza kako zhernoselêno sagrinjalo sakrivále, ſo
Genovefa (1841):	je ſtara ptíza priletela, in ſe je na kraj gnjésda uſédla. Vſi ptizhki ſo glaſno zvilezh glavize kviſhko vsdígnili, kljunzhke ſhiroko
Genovefa (1841):	bilo Genovefi bolj pripravno in s Boleſlavam ſe je na-nj uſédla. Kmalo, ko ſo is gôjsda priſhli, jim je shé mnoshiza
Genovefa (1841):	klanzu viſoke gore, na ktéro je hôtla iti, ſe je uſédla, ſe pozhit in ſe s mlékam pokrepzhat. Straſhán volk pride

vsedla
Tine in Jerica (1852): nebez podreti. Jerica se je v sredi izbe k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa

vſedla

Genovefa (1841):	tó! Pojdite! ” Genovefa ſe je na s maham poraſheno ſkalo vſédla v ſénzo dvéh mladih bukovih drevéſ, vsa-
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bomo lepſhi platno dobili! ” S nevoljo ſe je k njemu vſedla in preſti sazhela. En dan je predla. „Kakó gré, Zilika

usedli
- vsedli
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k vojaški
usesti
- vsesti
  Tine in Jerica (1852): starši dobri. Pri kosilu se je hotla Marička k materi vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka

▶ usidran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

usidranemu
Tiun - Lin (1891): čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje

▶ uslišan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uslišan

ushlishan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shivlenja: vervi stanovitno noi fain inu shivi svetu, teda bosh ushlishan tushebranje je saprov is naidano bu: inu aprabirt al skushano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jezbi alpa v' velzham bueshtui: te shebreitu Shebranje taku bosh ushlishan prei da bosh tu ferihtuvou: morash ti ano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prou alsi leti prou noi pravizhen: bosh po tuojemu pegerenji ushlishan: teite 3 dni morash ti zhift biti noi se varvati

uslišana

ushlishana

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	77 raitarjov sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dora Riezh. TA 34. KAPITL. Da tuoja proshenja pervisuezhah Gospvedah ushlishana bo? shriebei le te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	udrujei alpa utrezhiei nozhi: potam kaker ba tvoja molitua a ushlishana: inu tabe bo potalava karsi ti pegerou inu tu morash

uſliſhana

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſlushahnik je ſtoril tako, ino proſhnja dobriga Daniela je bila uſliſhana. Ino glej, ko je tiſtih deſet dni preteklo, ſo bile
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	opade. Angelj ga prijasno ogovorí rekozh: „Ne uſtraſhi ſe, Zaharija! Uſliſhana je tvoja molitev. Tvoja shena Elisabeta bo ſinú rodila, Janesa

uslišani

uſliſhani

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kakor neverniki, kteri menijo, de bodo savoljo ſvojiga veliziga blebetanja uſliſhani. Ne ravnajte ſe po njih. ˛Sej vaſh Ozhe dobro vé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe lomi! Ravno tako upamo per naſ vzhakati, zhe bomo uſliſhani, kar proſimo, de bi deshelſke goſpoſke s njih mozhno roko

▶ uslišati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uslišal

Blagomir puščavnik (1853):	še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med vami. Predenj
Roza Jelodvorska (1855):	od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu
Ferdinand (1884):	precej nastopil svojo novo službo. Čez nekoliko let je cesar uslišal večkratno prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo domovino

uſliſhal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	molil, ter k' Bogu sa reſhenje sdihoval. Bog ga je uſliſhal. Tretji dan ga da riba ſpet shiviga is ſebe na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ozheta, ki je ſkrivèj prizhujozh, in on bo tvojo molitev uſliſhal. — Kedar molite; ne delajte veliko beſedi, kakor neverniki, kteri menijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' ſebi poklizhe, ino ji rezhe: „Pròſi me, kar hozheſh; uſliſhal te bom, ko bi tudi polovízo mojiga kraljeſtva proſila. “ Ino

vſliſhal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): gamogozhni, ſim jeſt tebe vſliſhal; inu na dan tiga isvelizhanja ſim jeſt tebi pomagal (II.

uslišala
- uslišala
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi bila uslišala mojo prošnjo in bi bila zaročena, gotovo bi bil živel
- vſliſhala
  Genovefa (1841): bil hudoba, ki jo je hôtla sapeljati. Kér me ni vſliſhala, ſim sdivjàl, in ſim ſe hôtel maſhevati pa tudi ſvôje

uslišati

vſliſhati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte

usliši

ushlishi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti pomozhnik
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas tabe prosim skues tvojo nasapopadano visokveſt, ushlishi ti mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga

usliši

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki gréhe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod!
Oče naš (1885):	tvojo milost prinesel! Ta čas bo zopet prišel. Potem pa usliši, o usmiljeni Jezus! našo prošnjo, da tí, ki smo čas
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili

uſhliſhi
Branja, inu evangeliumi (1777): Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs

uſliſhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga sakoljejo, ino klizhejo od jutra do poldne neprenéhama,: „Bal, uſliſhi naſ! “ Ino kolena upogujejo, ter ſkazhejo okoli altarja med vpitjem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	altar, ino je molil: „Goſpod, Abrahamov, Isakov ino Jakopov Bog! uſliſhi me, ino pokashi danſ, de ſi tí Bog po Israelſkim

vsliši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tebi hvala! Kar je bilo , saj da več ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ljudje Te naj spoznajo; Vse stvari Ti hvalo dajo, Oče, vsliši glas otrok!
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	društva rudarskih akademikov v Ljubnu za podpornino se pa ne vsliši. Naši dopisi. Iz Gorenskega 4. jan. (Pojasnilo nezaupnice Gorenjskih volilcev

vſliſhi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Oltarju ſe sa shpisho Tem vernim kristjanam dau. 4. Gospod vſliſhi proſhno naſho, No poglei na sveto Maſho, Kai Maſhnik tamkei
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ti naſho proſhno vſliſhi, No pred nami na skry Tvoju oblizhje ſvetu , Temuzh o
Abecedika ali Plateltof (1789):	perhodnik lejtah Bogabogezh, in' ſrezhn? Zhe ne? ̶ O tok vſliſhi mene Inu to otrozhno proſhno : Ter me puſti k' zhaſti

uslišijo

vſliſhijo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gorim od lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o

uslišiš
- vſhliſhhiſh
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen,

▶ uslužbenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

uslužbenca
Šola v boju proti pijančevanju (1898): vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah
uslužbencev
Šola v boju proti pijančevanju (1898): grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti

▶ usmiliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmili

smili

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob položé.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na križ pribijejo.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O

usmili

Ta male katechismus (1768):	pred greham nas obvarvati. Usmili se zhes nas o Gospud! usmili se zhes nas.
Branja, inu evangeliumi (1777):	Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega
Divica Orleanska (1848):	njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih
Divica Orleanska (1848):	se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te!
Divica Orleanska (1848):	Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane
Roza Jelodvorska (1855):	jim prav slabo«. »No,« reče Častimir, »Bog naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si prav mehkiga serca, Bog naj
Sveti večer (1866):	objela svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Litanije: Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Gospod usmili se nas! Kriste, usmili

uſmile
Branja, inu evangeliumi (1777): bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov

uſmili

Branja, inu evangeliumi (1777):	Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz
Branja, inu evangeliumi (1777):	reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes
Genovefa (1841):	ſhe s ſolsnimi ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi sa-njo in njeno ubogo déte! Zhe bi ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina

vsmili

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha da se zhes mene vsmili Amen. Ozha zheshzha. TV 5. TERPLENJE. Oui so spledli an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	agnje Jesvs Kriſtvs jes prosim tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bli. SHEBRANJE. Skves tv nai vezhi sapvshenje O Mivoſtlivi Jesvs vsmili se zhes mojo bogo dvsho, kader bo ona vtam shliednjam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim skves tvojo nasrazheno martro vsmili se ti zhries mene inv odpvſti mene karsim jas zhries

vſmili

Biblia (1584):	je vpila sa nym, rekozh: ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy
Sacrum promptuarium (1695):	inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi de po tleh ſe vala, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je is tihiſtih krajov priſhla, je vpyla sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino

usmilijo

Stric Tomaž (1853):	ji herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož, ki je
Blagomir puščavnik (1853):	serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In

usmilil

usmilil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe
uſmilil
Genovefa (1841): shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil, ſe je po mêni, bres de bi bil védel, nad

vſmiliu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lubesnio ſim jes vas lubiu, inu ſim ſe zhes vas vſmíliu. Tiſti je nas lubiu, pruti katirimu ſmo ſe mi v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tudi on bo v' ti britkuſti naſhe ſmerti zhes nas vſmiliu, inu nas potroshtou. Satorei pokleknimo pred nega doli, inu rezimo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar vezhi britkuſt h' ſerzu ſhla, debt ſe zhes tebe vſmiliu, tebe obyskou, inu potroshtou. Lubi JEsus! ali ſe ſmemo mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	JESUS ni neiſhu obeniga, katiri bi ſe biu zhes nega vſmiliu, inu ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi

usmilila

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	smémo sognati. Veselilo jih je, de sim se uboge živalice usmilila. In ta le ljubeznjiva gospodična in njena mati sté vender
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je tudi postala mirneja. Vendar vsakemu se je v serce usmilila, ker je bila bleda ko zid in je okrog hodevala

uſmilila
Genovefa (1841): je: „Niſim védil, de ſta ſe môje shêne in otrôka uſmilila in de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe

usmililo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): drugemu vrata odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro serce se usmililo naših revežev, ki jih ni na sto, ampak na tavžente

usmiliš

Divica Orleanska (1848):	pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo te milo, De svojiga usmiliš mesta se, V odlogu takim pošleš mu pomoč, Ko ne
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš

vsmilesh
Ta male katechismus (1768): neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred

usmilite
Roza Jelodvorska (1855): solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi vi druzih! On je vam, ljubeznjivo dete

usmiliti

Stric Tomaž (1853):	ga še trinog poslušati noče, še menj pa se ga usmiliti. „Res“, pravi oskerbnik nazadnje, „res je, da mi ne gre
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	tvojim duham. Molimo. O Bog! kterimu je lastno, se vselej usmiliti in perzanesti, sprejmi naše pohlevne prošnje, de nas in vse

▶ usmiliti se glagol, glavni, dovršni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

usmili se

vsmilise

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti zhiſti Jesvs jes taba prosim skves tvojo velko poterpeshlivoſt vsmilise zhries mojo nazhedno dvshizo noi odpvſti mene vse moje nazhedne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Dvh Amen. O Gospved Jesvs Kriſtvs ti shivi sin boshji vsmilise zhries me N: inv nai tvoje grenko terplenje noi smert

▶ usmiljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmiljen

usmilen
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat obzhutesh, kader
usmiljen
Divica Orleanska (1848): žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo

uſmiljen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe me, kedar v' ſvoje kraljeſtvo prideſh. “ Ino Jesuſ veſ uſmiljen ſe je va-nj obernil, ino mu rekel: „Gotovo, ti povém
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje
Genovefa (1841):	sa-njo in njeno ubogo déte! Zhe bi ne bil bolj uſmiljen, kakor ljudje, bi ne bilo pràv. ” Ko ſta v grad
Genovefa (1841):	bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne

vsmilan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so mene pervesali
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zheshzha. TV 4. TERPLENIE. Oni so mene isovkli

vſmilen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila

usmiljena

usmilena
Ta male katechismus (1768): X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je

usmiljena

Stric Tomaž (1853):	in razidejo. Dva od njih sta bila vender še tako usmiljena in gresta po Lokarji gledat. Dobita ga čez dolgo še
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Devica nar modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica usmiljena! Devica verna! Podoba pravice! Sedež modrosti božje! Začetek našiga veselja
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vrédna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našiga veselja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Nežine dojke; ker jej je mati umerla, vzela jo je usmiljena sorejenka k sebi, da bi jo dala podučiti in kerstiti

vſmilena
Sacrum promptuarium (1695): prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite

usmiljene
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): sim popred rekla. Če le v Boga zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za

usmiljenega

usmilana

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O S. Krishtof jas taba opomenam k' si ti ta usmilana Jesusa na tvojah ramah nesov: noi shniem zhries te potak
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	urokali dershi? pershua je kniemu Mathi Boshja? je pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka

usmiljenega
Oče naš (1885): bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo usmiljenega duhovnega očeta našla, in zgodi naj se potem, kar se

usmiljeniga

Zlata Vas (1850):	vreme, akoravno dostikrat ljudem veliko škode napravi, je tudi dar usmiljeniga Bogá za dežele, ker zrak čisti, bolezni odvrača in zemlji
Roza Jelodvorska (1855):	cvetka, ktera ne more iz korenine samopridnosti pricveteti, ampak iz usmiljeniga, iz dobriga serca. Ta ljubezen je žarek tiste nebeške ljubezni

uſmiljeniga
Genovefa (1841): me hozhe is té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti

usmiljeni

usmileni

Ta male katechismus (1768):	obyskati. VII. Mertve pokopati. Od teh prave Kristus: ſvelizhani ti usmileni, ſakaj oni bodo uſmilenje dasegli. Matth. 5. Kolkajn je dushne
Ta male katechismus (1768):	ſhejni pravize, ſakaj oni bodo nasiteni. V. ſvelizhani so ti usmileni, ſakaj oni bodo usmilenje dasegli. VI. ſvelizhani so, katiri so

usmiljeni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do
Oče naš (1854):	hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo s tem razžalil
Maria Stuart (1861):	stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	koj imeti? ” „O vaj, o vaj! ” je kričal Jud. „Bodite usmiljeni, gospod, le ne tako hudo”. „Vlezi se tedaj”, mu reče
Oče naš (1885):	prinesel! Ta čas bo zopet prišel. Potem pa usliši, o usmiljeni Jezus! našo prošnjo, da tí, ki smo čas revščine in
Oče naš (1885):	hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega

uſmiljeni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	neprijasno ſ' ſvojim blishnjim kakor ta brat, temuzh mili ino uſmiljeni bodite kakor ta ozhe; rezhem ſhe vezh, kakor naſh Ozhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mozh ſi tedaj persadevajte Bogu podobni biti. Bodite popolnama, umni, uſmiljeni, prijasni, ljubesnjivi, delavni ino ſveti, kakor je Bog ſvet. Podobo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſposnanju svelizhanja Ijudſtvo njegovo perpeljat, Odpuſhánje grehov mu napovedat Po uſmiljeni miloſti naſhiga Bóga, Po kteri obiſhe naſ Odreſhenik, De jih

vsmilani

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene satvoje miloſti volo? oh ti svadzhi Gospved Jesvs Kriſtvs vsmilani odreshenik Amen. TA 24. KAPITL. Htver te besiede persab nosi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt tabe o vsmilani Gospved Je-

vſmilen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj

vſmileni

Sacrum promptuarium (1695):	bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni, ob
Sacrum promptuarium (1695):	Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od

usmiljenih
Stric Tomaž (1853): je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za ogleduhe ne, ker
usmiljenim
- vſmilenim
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo

usmiljeno

Viljem Tell (1862):	vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida
Valenštajn (1866):	ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti jeze
Gozdovnik (1898):	naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih

▶ usmiljeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmiljeno
- uſmiljeno
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté

▶ usmiljenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmiljenost
Oče naš (1885): videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k

▶ usmiljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmiljenja

usmilenja

Ta male katechismus (1768):	dobruta, s' katiro mi enega drugega revi, inu potrebi s' usmilenja perskozhemo.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imęnu J. M.J. irpergujejo, inu pod ſtreho goriufamejo , ali is usmilenja wugejme dado, ali kaj dobrega ſturę. 3. Kolkerkrat ali sami

usmiljenja

Divica Orleanska (1848):	de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	černe bukve v Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže
Roza Jelodvorska (1855):	se je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno
Ferdinand (1884):	njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez
Oče naš (1885):	bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa

uſmilenja

Branja, inu evangeliumi (1777):	sakaj on je en dobrutliv, inu miloſtiv , poterpeshliv , inu velikiga uſmilenja, inu dolgu persaneſſe hudobiji. Kedu vę , aku ſe oberne, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	shivine. O Bog te miloſti, Bog te dobrute, Bog tiga uſmilenja, katiri ſi ſe uſmiluv zhes nadlugo tiga folka, inu ſi

uſmiljenja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz

vsmilenja
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam

vſmilenja

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kadar ſi enkrat Jerusalem vględal, per letim poględi ſolsę tiga vſmilenja zhes letó neſręzhnu meſtu tozhil. Enu taku puntarſku, krivizhnu krajlęſtvu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	morem sdershati, de bi gori ne savpil: Vbogi Chriſtjani, kakú vſmilenja vręjdni ſte vy! Zhe Jęsus Chriſtus ny per vaſhim shenitovanji
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	do vaſhiga bſishniga! kakú bóte vy mogli eno ſolsizo tiga vſmilenja vaſhimu Jęsuſu doli vdariti, katęrimu ſe pred letim ſódnim ſtolam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhiga Bogá, katęri je vſe ſhaze ſvoje mogózhnoſti inu ſvojga vſmilenja k' isvelizhanju tiga zhlovękà odpèrl! Mózh Bogá Ozhęta ſe je

usmiljenje

sumilenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega

usmilenje

Ta male katechismus (1768):	bodo nasiteni. V. ſvelizhani so ti usmileni, ſakaj oni bodo usmilenje dasegli. VI. ſvelizhani so, katiri so enega zhistega serza, ſakaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lubila, ke sem is mojem Synam enu uwohnu ſhivlenje pellalla. Usmilenje sem jeſt od

usmiljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stradanje umorí, kér se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje
Roza Jelodvorska (1855):	prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi vi druzih! On je vam
Maria Stuart (1861):	delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen

uſmilenje

Ta male katechismus (1768):	Od teh prave Kristus: ſvelizhani ti usmileni, ſakaj oni bodo uſmilenje dasegli. Matth. 5. Kolkajn je dushne miloste del? Tudi sedem
Branja, inu evangeliumi (1777):	sa naſhih grehov volo pravizhnu ſmo poſhtrafani, ſkus tvojo dobruto uſmilenje daſeſhemo, inu obzhutimo. Skus JEsuſa Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri

uſmiljenje

Genovefa (1841):	in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj
Genovefa (1841):	nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj

vſmilenje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj

ſmilenje

Pozhétki gramatike (1811):	e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e ſe isrezhe s' bol odpertmi vuſtmi ino s'
Pozhétki gramatike (1811):	góſha, passif, terpíven, casser, vbiti, fossé, graben, poisson, riba, compassion, ſmilenje, graïsser, másati, poisser, ſmóliti, crosser (ena jegra:) caissier, kafsir, professer

usmiljenjem

Oče naš (1854):	prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav
Oče naš (1885):	prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav

usmiljenju
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo

▶ usmrčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmrčen
- usmrtjen
  Gozdovnik (1898): bil čas uiti, toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob
usmrčenega
- usmertenega
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): truplo izročilo, in dva sužnja naj bi zunaj čakala na usmertenega brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je bil prepričan
usmrčeni
- vsmerteni
  Spisi Krištofa Šmida (1883): tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo tudi ime viteza Topolovskega. Gospá

▶ usmrtiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmrtijo
- usmrte
  Gozdovnik (1898): stopi k trgovcu. »Ali hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor na

usmrtil

usmertil
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je

usmrtil

Ferdinand (1884):	misel v glavo: »Takov morivec sem tudi jaz; tako sem usmrtil zalega nedolžnega dečka. « Brzo obrne oči na drugo stran dvorane
Gozdovnik (1898):	nepravična? « »Preostra je,« odgovori Kučilo, »kajti jaz sem Marka Areljana usmrtil v boju; in ko bi sam ne bil o činu
Gozdovnik (1898):	To naprej! imeti ga moram! « »Sokoljeoko je v desetih minutah usmrtil pet Apačev,« reče še Wilson ter hiti za Angležem. Komanči

usmrtili
- usmertili
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči, Afra
usmrtite
Ferdinand (1884): vendar le je bolje, da umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš
usmrtiti
Gozdovnik (1898): pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne

▶ usnažen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

okrašen; Pleteršnik

usnaženo
- vſnasheno
  Biblia (1584): ſhàl. Inu kadar pride, taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge

▶ usnjar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usnjar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mally, usnjar v Teržiču, za usnje. 28. Gosp. V. Mally, usnjar v Teržiču, za usnje. 29. Gosp. J. Megušar, ževljar v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lastnik jeklarije na Koróškim, za jeklo. 27. Gosp. L. Mally, usnjar v Teržiču, za usnje. 28. Gosp. V. Mally, usnjar v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mesengaste in železne mreže in síta. 15. Gosp. V. Polak, usnjar v Teržicu, za mnogoverstno usnje. 16. Gosp. K. Šedel, žícar

▶ usnjast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usnjen; [sskj]

usnjasti
Botanika (1875): vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je

▶ usnjat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usnjat

Blagomir puščavnik (1853):	rumene hlačice iz jelenove kože posebno prilezejo. Okoli sebe ima usnjat opasnik z jekleno zaklepnico. Na glavi čem s zlatim trakom
Gozdovnik (1898):	indijanskih posvetih veliko imenitnost, je krožila od enega do drugega. Usnjat ščit, čigar kraj je obrobljen z gostim perjem, dolga sulica

usnjate

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli
Botanika (1875):	pola in ki zraste 500 do 1000 čevljev dolga. Nektere usnjate haluge so za jed; tudi so prebivališče in živež brezštevilnih
Gozdovnik (1898):	na florentinski bron. Eni so skoraj goli, eni imajo kratke usnjate predpase, vsi pa vihrajoče čope iz orlovega perja; lica so

usnjatem
- usnjatim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje

▶ usnje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usnja
Botanika (1875): Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina.

usnje

usnje
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne

uſnje

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mu nove, ſilo lepe bukvize pokashe, ki ſo v' rudezho uſnje alj ledar povite, ino s' slatam vpiſane bile. „Hozhem ti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to bi bilo tkavzam vſtresheno, platno goſto, tanjko in kakor uſnje mozhno. ” 6) „Vretenza ſo, zhe ne premajhne, ſaj prekratke, kér

▶ usoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usoda

osoda

Divica Orleanska (1848):	Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil
Divica Orleanska (1848):	O, brez družbe nisim. Si slišal grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred
Maria Stuart (1861):	kakó je to, Da tako je na sercu vam nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord, povem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo

usoda
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali ni bila njegova usoda britka? In vunder ni zgubil svojiga serca; zakaj vselej je

usode

osode

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj
Divica Orleanska (1848):	boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na
Divica Orleanska (1848):	ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo, ki me očistil bo. Ki zdaj so

usode

Občno vzgojeslovje (1887):	dejanje, ali mu hoče veselo solnce sijati ali oblaki nemile usode njegove pote pokrivati “. (Slomšek. ) V katerih razmerah in okoliščinah so
Tiun - Lin (1891):	tudi zadostil želodčevim potrebam, bil sem vender v stiski zaradi usode svoje. Pa minol je precejšen del jutra, ne da bi
Lohengrin (1898):	tu spet te gledam, Ki enkrat dičil te je sjaj! Usode komaj se zavedam, Kakó ponižana si zdaj. — Ustáj! ne dalje

usodi

osodi

Valenštajn (1866):	več nazaj. Zgodi Naj torej se, kar mora se zgoditi. Osodi vselej obveljá pravica, Ker srce jo oblastno izvršuje. (Trčki. ) Pripelji
Valenštajn (1866):	Prvi lovec. Trepét, skrbi odvrže na strán, Bojáznim prsi zakléne; Osodi jezdi naproti drzán, Če denes ne, jutri zadéne; Če jutri
Valenštajn (1866):	vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi živenije. Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško cvetlo glavo položim Vojaškega života krasni

usodo

osodo

Divica Orleanska (1848):	junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu
Valenštajn (1866):	vara. Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Govoril je tudi s Patricijem O'Nielom, čigar osodo je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih bi

usodo

Bolna ljubezen (1874):	tako sladak in tako poln bolečine! Pozabil sem srd na usodo. Iz srca mi je vrelo stotero želj, stotero blagoslovov. Bodi
Ivan Slavelj (1876):	Ali zvonovi so peli, peli! ... Ivan Slavelj je imel bridko usodo, da mu je bilo brez upa zapustiti domačo vas! Kdo
Vanda (1888):	ji drugi notranji glas, »če si doslej junaško nosila težko usodo svojo, nosi jo do kraja! Pravičen je Bog na nebu
Lisjakova hči (1892):	pobožnostjo. Ne, ne, obupati nečem; še bodem poskusil omečiti trdo usodo; morda mi vender ne bode zmiraj sovražna. Delal bodem, da
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	Mušiča ne izvije več, zato se je udal v svojo usodo, kakor tisti, ki se potaplja in ne vidi nobene rešilve
Usoda ka-li (1895):	Poljakovi, »ste res taki, da se ne hudujete nikdar nad usodo, ki naju je ločila tako bridko ter naju tako onesrečila
Usoda ka-li (1895):	verjela, bi bila jaz prva, ki bi se hudovala nad usodo, in Bog ve, kaj bi še storila! Ali jaz upam
Moja hoja na Triglav (1897):	Naslonil sem glavo v dlani in s solznimi očmi premišljeval usodo svojega slavospeva. Erjavec je pa odvezoval jermenje na torbici, da
Kvišku (1899):	več je zaigral, tem strastneje je igral in hotel prisiliti usodo, da se vendar jedenkrat ozre milostno nanj in mu nakloni

▶ usoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usodna

osodna

Valenštajn (1866):	je I vzdignola, zaprla mu je rešnja Vsa pota. Boginja osodna pravi: Do semkaj, Fridolanec, dalje ne! Z dežele češke vzdignol
Valenštajn (1866):	sreča vzradovati me, Ko zabolela me je ta nezgoda. Nasičena osodna je zavist, Za žizen vzela žizen je, na ljubo Odvrnola
Valenštajn (1866):	se vzraduje. ) Nikar se ne raduj! Sumljiva, temna je oblast osodna, V pravice sega radost jej prezgodna; Izročamo jej seme, svoje
Valenštajn (1866):	Srečnemu Bojazen naj krog glave fofotá, Ker nikdar ne stoji osodna vaga. Valenštajn (se smeje). Spet čujem starega Gordona jezik. — Vem
Valenštajn (1866):	blagi pogled! Vendar, zdaj se le Zadela srečno skupaj je osodna Trojica; srečni zvezdi, Jupiter I Venera zvijaškega zajeli Mej sé

▶ usodepoln pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

usoden; [sskj]

usodepolnem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku.

usodepolni

osodepolni

Ferdinand (1884):	ima tako blago srce. Popraša toraj za svèt o tej osodepolni zadevi svojega gospoda. Grof in grofinja sta odobrila njegovo misel
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pogled je spoznal Irec poglavarja Te-Vaturu, kateremu je stregel oni osodepolni večer. Nehote je začudeno vzkliknil. Maori je uprl oko vanj

▶ usovrševanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izpopolnjevanje; Pleteršnik

usovrševanja
- usovršavanja
  Občno vzgojeslovje (1887): delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je

▶ usovrševati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izpopolnevati; Pleteršnik

usovrševati
- usovršavati
  Občno vzgojeslovje (1887): priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in

▶ usovršiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izpopolniti; Pleteršnik

usovršil
Občno vzgojeslovje (1887): znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je

▶ uspeh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uspeh

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	v vsaki okolici kak domoljub, ki mu je mar za uspeh čitavnice, kar se priporoča sosebno prečastiti duhovščini naši. V Celji
Gozdovnik (1898):	Je-li njegove iskave nikdar niso bile uspešne? « »Da je imel uspeh, gotovo bi bilo moje dedovine več ko bambusinova koča. Pridružite

vspeh

Občno vzgojeslovje (1887):	vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se

uspeha

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane brez uspeha. Kako se kamen v mehurju operira, je težko jasno razložiti
Čas je zlato (1864):	osnovano je bilo prav dobro in gotov bi bil narboljega uspeha, de bi bil le še Lenčeta na svojo roko dobil
Zoologija (1875):	se je poskušalo gojiti to gosenico, in sicer ne brez uspeha. Ali pri vsem tem Nemška ne izdeluje tako rekoč nikakoršne

vspeha

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč
Občno vzgojeslovje (1887):	za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je

uspehe

vspehe

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	ako se prav in o primernem času rabita, dajata dobre vspehe, ako je način prav izbran z ozirom na lastnosti poganjkov
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	4 in 5 prijelo se je vseh deset. Primerjaje te vspehe z onimi, ktere smo dosegli, ko smo pri cepljenji drvenih

uspehi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker

uspehom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in naši vinorejci
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake

vspehom

Botanika (1875):	imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100 pijači udanih se jih 30 do 35

uspehu
- vspehu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): je, kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k njih vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic

▶ uspešen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uspešen

vspešen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	zdaj napravljena, da bo poduk čedalje bolj lahek in bolj vspešen. — Upam, da bodo tudi gg. učitelji našega naroda po njej
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	le na nekatere nasvete z namenom, da bi bil bolj vspešen boj, katerega naj šola vojuje proti alkoholizmu. 1. Deželna šolska

uspešno

vspešno

Občno vzgojeslovje (1887):	bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno.
Občno vzgojeslovje (1887):	uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po

▶ uspešno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uspešno
- spešno
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske
- vspešno
  Občno vzgojeslovje (1887): Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in

▶ usposobiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usposobi
Občno vzgojeslovje (1887): teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo
usposobiti
Občno vzgojeslovje (1887): razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti se

▶ usta samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ust

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v ljubezni mu očí; Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi
Roza Jelodvorska (1855):	njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nekoliko drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta beseda iz vaših ust se mi zdi kakor kletev — jaz pa sem dobro vedela
Zoologija (1875):	razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na
Zlatorog (1886):	divjačine je tak, A jutri bo kesal gotóvo se! Od ust do ust gré vrč, vsakdó pohvali Pijačo, bolj pa njega
Pripovedke za mladino (1887):	gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe
Pripovedke za mladino (1887):	vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela, in pri
Gozdovnik (1898):	Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima temen obraz, pa je z mano

uſt

Biblia (1584):	uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je
Branja, inu evangeliumi (1777):	nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi
Genovefa (1841):	isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj

vuſt

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre, tó is ſèrza vùn pride, inu tóiſtu ognuſsi

vſt

Sacrum promptuarium (1695):	taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri
Sacrum promptuarium (1695):	najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor
Sacrum promptuarium (1695):	sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra

usta

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost
Zlata Vas (1850):	in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kazale le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes po redu; na drugi strani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je
Zoologija (1875):	se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so usta, a v njih je neko posebno, iz pet zob sestavljeno
Zoologija (1875):	razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli
Pripovedke za mladino (1887):	dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri
Gozdovnik (1898):	tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj

uſta

Biblia (1584):	je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka
Biblia (1584):	inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt
Biblia (1584):	v'trebuh, inu bo osdolaj vun vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga
Biblia (1584):	tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh, inu bo osdolaj vun
Sacrum promptuarium (1695):	grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v' per-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkropiti. 2. Bersh ko je mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju

vuſta

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga ſhaza tó dobru
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	17. Ali ne saſtópite, de vſe kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn

vſta
Sacrum promptuarium (1695): ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj

vſte

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gvava Kriſtvsa tv serze elija te ozhi jsaka inv te vſte davida inv te drveb noi jasek Salamona noi serze Danijela

usti

ustame

Ta male katechismus (1768):	nash Gospud, inu Iſvelizhar sam s' svojeme presveteme ustame uzhil, inu moliti ſaukaſal. Kolkajn proshna, ali dejl ima ta
Ta male katechismus (1768):	ſapopadek teh dvanaist artikelnov? Jest is serza virjem, inu s' ustame spoſnam, de je le en sam Buh v' svoji naturi

ustmi

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so mu tedaj z ustmi in z rokami. Potem stopi na gred in reče glasno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred ustmi. Živ in vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila

ustmy

Ta male katechismus (1768):	hvalte uſſellej. Folk. Rezh Ave Maria s' serzam, 'nu s' ustmy, poj Salve Regina vse ure, vse dny. II. Mario zhastiti
Ta male katechismus (1768):	be imelli Bogu to pravo, inu zhisto sluſhbo s' serzam, ustmy, inu dijanjam ſvestu skaſati katiru zhe se ſgody, oku se

uſti
Biblia (1584): inu djal: Leta folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je

uſtmi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtuſa sposnamo, s' diainam pa nega satajimo. Nikar ſamu s'uſtmi, temuzh tudi s' diainam mormo nega sposnati. Saturei opomina Chriſtus
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	uſtmi Chriſtuſa sposnamo, s' diainam pa nega satajimo. Nikar ſamu s'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	komędijo. Nęshka. (luſhtno. ) Inu jeſt , vaſha Gnada? Goſpá. (ruto pręd uſtmi dershy , de ſe vkup ſpravi , inu nizh ne rezhe. ) Baron
Kuharske Bukve (1799):	malo ſmrada nategnílo. Zhemú nam je ſizer noſ ravno nad uſtmi? Jed, katira savrè, je al prezej mehka, to je, kuhana

uſtmy

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu zhe nisem mogla perstopiti v'dijanju, sem saj is uſtmy, inu is serzam sturila, kar sem mogla.
Kratkozhasne uganke (1788):	be blu tebi tręba pipk, v' uſta uſęti, inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru

vuſtmi

Pozhétki gramatike (1811):	sa to ki je treba, de vſak med noſam in vuſtmi enmalo pohohnjá. Je nékaj slogov, ktire bi lahko klizhali
Pozhétki gramatike (1811):	dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e ſe isrezhe s' bol odpertmi vuſtmi ino s' potégnenim glaſam, poſtavim procès, pravda, acces, perſtòp. succes
Pozhétki gramatike (1811):	homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e ſe isrezhe s'

ustih

ustah
Ta male katechismus (1768): tega kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha, de be
usteh
Robinson mlajši (1849): na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni v usteh imél; ino zato se tude dočakati nesta mogla, da bi

ustih

Stric Tomaž (1853):	tu mirno, z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo
Stric Tomaž (1853):	H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v

uſtah
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant

uſtih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga ne. Pipizo v uſtih pa v roki novize ob nedélih po poldne; — tako bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	To je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo

ustom
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): za svojega Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se

▶ ustanova samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustanove

Ferdinand (1884):	vse reveže po okolici. Neizrečeno je bilo ljudstvo veselo te ustanove; solze prisrčnega veselja so jim tekle iz oči. Še večja
Aritmetika za učiteljišča (1885):	178, 12 Palffy-jevih sreček po 42 in 15 sreček Rudolfove ustanove po 19? 3. Koliko je vrednih dne 18. avgusta 2500

▶ ustanoven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustanovnih
- vstanovnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d.

▶ ustanovitelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustanoviteljev

vstanovnikov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tem pa se bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej

▶ ustanoviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustanovi

Kemija (1869):	solnčno svetlobo je vzel v last, z njo ulovi in ustanovi podobe v temnej kamri (camera obscura) ter izdeluje tako imenovane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	civilno in kazensko pravo, vredijo sodnije in državne pravdnije, ter ustanovi upravna sodni j a. — Da se povzdigne vojna moč, napeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	poslanci leto za letom v deželnem zboru predlagajo, naj se ustanovi kmetijska šola. Potrpimo toraj še in pričakujmo boljših časov. Spominjati
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	hiti kolikor moč po tihem na levo. Čez nekoliko se ustanovi in zre po logarju; logar je bil kakih 200 korakov

ustanovijo
- ustanove
  Zoologija (1875): meče iz sebe trepavičaste kali, ki se črez nekaj časa ustanové in v spužve razvijajo. So pa tudi take spužve, ki

ustanovil

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do veka, in ji
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom
Občno vzgojeslovje (1887):	abbé de l'Epée. On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je
Občno vzgojeslovje (1887):	katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	Prvi zavod za alkoholikarje je ustanovil Turner leta 1854. v Mainu v Ameriki, a leta 1857.

ustanovila
Valenštajn (1866): nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me

ustanovile

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	kapitalov. Če bi se v podporo kmetijstva posebne kmetijske zaloge ustanovile, bi ne odperli samo kmetijstvu lepšo prihodnost, temoč tudi bogastvo
Občno vzgojeslovje (1887):	vzela vzgojo v svoje varstvo. V ta namen so se ustanovile primerne naprave. Večja ali manjša sovršenost tacih naprav najjasneje priča

ustanovili

Kemija (1869):	Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih
Občno vzgojeslovje (1887):	obstanek“ ). Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči

vstanovili
Fizika (1869): so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj

ustanoviti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	že sedaj obstoječe naprave, kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je

vstanoviti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	slovenskiga glediša, v kterim se imajo postave in začetek glediša vstanoviti. Vsi gosp. deležniki so tedaj povabljeni na stréliše (Schiessstadt) gotovo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	domovíni, je — zaupanje med vlado in ljudstvam. To vzajemno zaupanje vstanoviti, je imenitna naloga, ktero ima vladarstvo kakor ljudstvo v novim
Stelja in gnoj (1875):	kakoršne je brez tega za vse razne primerljeje komaj moč vstanoviti. Ni prepovedano zmérno grabljenje sploh, kedar gospodar ima to skrb

▶ ustanovljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustanovljen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je ustanovljen na 35 milijonov gold., in da ta kapital se bo
ustanovljena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun

▶ ustanovljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

ustanovljenje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	lotil, vidši, da od dné do dne boljša prihaja. Za ustanovljenje tacih poddružnic kmetijskih družb morejo pa najbolj duhovni gospodje pripomožni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	prvi njegovi „besedi” je sam vipavski gosp. dekan Jurij Grabrijan ustanovljenje te sokolovske družbe kakor lep zavod za omiko in olikovanje

ustanovljenju
- vstanovljenju
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz

▶ ustaš samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustaši

vstaši

Postillion d'amour (1887):	katerega grozovita Taiping'ska vojska ni razdjala. V mestu so pa vstaši prizanesli le obširnemu tempeljnu Buddhe s slovečo pagodo; vse drugo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	mi ta-le ukaz: »Po došlih poročilih napravili in zaseli so vstaši tam-le zgoraj« — pokaže mi visoki vrh na severo-zahodni stráni — »dve
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	se nas pozdravijo za nasipi čepeči in po kulah skriti vstaši z gostim streljánjem. Mi jim nismo dosti odgovarjali, kajti bila
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	še dalje ter stražili, da nam po nôči ne uidejo vstaši iz mesta. Pošlje se nam v podkrepljenje prva stotnija. O
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	izpustili. Ob 4. uri popóludne, baš ko so jeli zbegani vstaši ostavljati bojišče, ko nastane velika gnéča ubežnikov na cesti proti
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ozidjem in kule, toda brez uspeha. Vselej so nas odbili vstaši. Stotnik Str... vcepil si je v glavo, véliko kulo, takozvano
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Allah-il-Allah«. Nas je bilo blizu 18.000 móž z 32 topovi. Vstaši v trdnjavi so imeli 24 topov. Koliko pa je bilo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	gomile in primeren spomeník. Po porazu na Rogeljnem sedlu so vstaši bojišče v lepem rédu zapustivši izginili po ovinkih, kakor sem
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	se podpirali med seboj vzajemno. Naši nasprotniki so bili turški vstaši, ki so po nasvetu znanega Hadži Loje hoteli nam zabraniti

▶ ustati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbistriti se; [sskj]

ustojijo
- ustoje
  Stelja in gnoj (1875): pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi

▶ ustava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustava

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ali una réč v glavo ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Poljec. Al mi ne spoznavamo svobode samo v ustavi, kajti ustava je le oblika (form). Mi ne stavimo narodnosti ne nad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	vsem javnem življenji. Delala bode na to, da se vkorenini ustava ter v vednem napredovanji rodí obilo sadú. — Kolikor razmere poljskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	tem obziru absolutizem bolji nego je sedanja avtonomija občin in ustava dežel. In od kod vzeti 73 zdravnikov in takih, ki

vstava

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zgubiti. Torej le pošteno in pravično zgorej in spodej, kakor vstava zapové, in odkritoserčno. Iz poštene odkritoserčnosti, in iz nepremakljiviga deržanja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ljudstva na ministre, de jim bo od cesarja ljudstvu podeljena vstava sveta reč, zoper ktero se nikjer ne smejo pregrešiti, scer

ustave

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	v novo najetih prostorih čitalnice Mariborske v Šramel-evi hiši. Vsled ustave od 15. nov. 1865, podpisane od dr. Vogrina, Jož. Jedličke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	hrbet. — Književstvo slovansko. — Ustavoverci se čedalje bolj odkrivajo za nasprotnike ustave. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Česa naj se

vstave

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	so tedaj prevzeli imenitno nalogo, se v vsim po postavah vstave ali konstitucíje zveste ravnati, in nikjer, tudi v nar manjši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ljudstva razumele imenitni klíc noviga leta, v kterim ima beseda vstave še le mesó postati! Opomíni zdravnika o zimskim času. Mi

ustavo
- vstavo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče

▶ ustavak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prijatelj ustave; Pleteršnik

ustavak
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu

▶ ustaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustavne

vstavne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zgorej in spodej, izvira zaupanje, ki je nar terdniši podlaga vstavne vlade. Zaupanje pelje na ravnost k občni sreči; po rakovo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zmešati, de se v eni ali drugi reči pregrešé zoper vstavne postave; — in takó se začne majati zaupanje vladarstva do ljudstva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pa deželne zbore, in vstanovitev novih srenj, ktere so korenina vstavne vlade. Nove politiške vrade v vstavnim duhu iz poprejšnjih kantonskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	prekucíjah in vojskah — ni môglo dozoriti v létu 1848 vsajene vstavne svobode. Ministri brez deržavniga zbora so mógli v tacih okoljšinah

ustavnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	zbornice poslancev in zbornice gosposke. Obširni prestolni govor, kterega po ustavnem običaji osnova ministerstvo, je med drugim obsegal sledeče točke: Moji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	edini pot, na kterem je moč porazumeti se. Ker po ustavnem običaji je prestolni govor le izraz odgovornega ministerstva; tedaj je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	uprave, rada bode vlada pomagala, da se tem željam na ustavnem potu vstreže, kolikor bode pripustila edinost in moč vesoljne države

ustavno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	govorov vsake baze, vendar skor vsi se poganjajo za zdravo ustavno življenje in najkrepkejše med vsemi je govoril gosp. Šuselka, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	brez daljnega odlašanja storila zato, ker ima v §. 19 ustavno naslombo. Naj pogumno preseka ta gordiški vozel ne gledé na

▶ ustaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustavi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo
Čas je zlato (1864):	Tudi Lenče hoče na svoje mesto iti, ali nadinženir ga ustavi in tako le ž njim govorí. »Vaš svèt je bil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jaz, kteri preljubo dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta beseda iz vaših ust
Mineralogija in geognozija (1871):	znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari
Gozdovnik (1898):	ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj
Gozdovnik (1898):	da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega, da je

vstavi

Divica Orleanska (1848):	ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica

vſtavi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu

ustavijo

ustavijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice

vstavijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	dan po 20 do 40 vojakov z oficirjem, da se vstavijo okoli vasí in ne pusté nobene živine ven, nobene noter
Gozdovnik (1898):	legotno pacavanje po vodi pretokovi in štirje temni predmeti se vstavijo pod drevesi, drugi za drugim. Bili so čolni Apačev. Temne

ustavil

ustavil
Gozdovnik (1898): svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še
vstavil
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa sta jezdica z njega bila, je veselo zarestal

vſtavil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ozheta! “ ˛Strah je vſe opadel. Vſe beshi, nihzhe ſe ni vſtavil, véliki proſtor je bil gredozh isprasnjen, ino ſpet je ſveta
Genovefa (1841):	zepove ſo na kljuke obeſili in vſak kolovrat ſe je vſtavil. Zéle vaſi ſo bile prasne in nihzhè ni hôtel domá

ustavila

Žalost in veselje (1870):	pogovore, da ni slišala spodej derdrajoče kočije, ki se je ustavila na dvorišču. Štirje možje, eden že prileten, drugi trijé pa
Milko Vogrin (1883):	sva med častilci ranjkoga rodoljuba. Z veselim srcem sva se ustavila pred rojstnim domom našega Antona. Tú sva se ozirala po
Luteranci (1883):	po mestnem tlaku na ravnost proti Mekínjam. Ondi se je ustavila pred samostanskimi vrati, in iz nje je stopila rumenolasa mlada
Vanda (1888):	Deževálo je, ko se je pozno popóludne pred Glovackovo hišo ustavila zaprta kočija. Brzi kočijaž skoči raz kôzla in odprè vratca
Križ na poti (1891):	po zapadnem nebu. Vrneta se proti sêlu, kjer sta se ustavila za nekoliko dnij, da bi narisala najlepše morske pokrájine. Rihard
V krvi (1896):	je počasi tipaje dalje pomikal. Za notarjevo pa se je ustavila kočija doktorja Juga, ki je dvignil iz nje svojo staro
Pod streho (1897):	na glavi in gostim tenjem na obrazu, Zinkina polusestra Roza. Ustavila se je za trenotek, potem pa se umaknila v stran
Gojko Knafeljc (1899):	vprašala Pavlina hipoma svojega spremljevavca, pretrgavši neki povsem navadni razgovor. Ustavila se je sredi vrtne poti, mu zrla naravnost v oko
Kvišku (1899):	mladi neznanec sta prav tedaj dospela mimo lipe. Prednica je ustavila oskrbnika ter vprašala zaradi nekih stvarij, na kar je on

vstavila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim
zastavila
Robinson mlajši (1849): tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi

ustavili

ustavili
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu

vstavili

Najdenček (1860):	ko so se Turki na mestu od Palmovega drevja obsenčenim vstavili in jesti in piti začeli. Odvezali so me. Zdaj sim
Najdenček (1860):	moji sovražniki zagrabiti mislili. Zavzeli in začudili so se ter vstavili. Nobeden njih si ni upal graben preskočiti. S pištolami so

ustaviti

Stric Tomaž (1853):	Pod mojo oblastjo je, kdo se mi zamore v tem ustaviti? “ Reče in komej pričakuje, da bi se spet maševati zamogel
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	beseda se mi ne more vzeti. Prvosednik: Razgovor se more ustaviti, seja more nehati, govor pa ne; govornika samo prvosednik lehko
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Pred stermo sotesko je Vid ukazal ustaviti voz ter je šel s svojimi ljudmi z voza hlapcu

vstaviti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in mudi: je treba bencelj terdo prevezati in tako kervotok vstaviti. Kdor operira, mora paziti, da zgornje kopitne strani preveč ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tako oliko, kakoršno imajo prav stari korporali pri vojacih, pevce vstaviti hotela. Ko zavpije „holt”, Češ, da je pesmica pohujšljiva, zagrmí

▶ ustavljač samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riba prilep; kontekst

ustavljač
Zoologija (1875): pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na plošnati glavi

▶ ustavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustavlja

Divica Orleanska (1848):	nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste
Valenštajn (1866):	treba nej — Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi je korak.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z neko drugo rečjó, kteri se tudi serce dolgo ne ustavlja. ” „S čim? ” „Z zlatom! ” „Pa kako do njega priti? to

ustavljajo

Divica Orleanska (1848):	različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo
Fizika (1869):	vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor

ustavljal

Vetrogončič (1860):	Vetrogončič spredaj stanovati. Vetrogončič se je temu z vso zgovornostjo ustavljal, pa kaj pomaga med njegove govorice proti volji mogočne gospé
Avguštin Océpek (1860):	svojo staro mater preveč v čisli, da bi se bil ustavljal njihovim mislim, tega me Bog vari; ali včasih se mi
Svetinova Metka (1868):	se mi je hotelo zdeti, kakor bi se mu malo ustavljal glas. Hipoma zapre bukve, gre k oknu, kakor bi mu
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	po nekem drogu hudo ranjen. Parobrod pa se je vrlo ustavljal valovom, da-si so mu neprenehoma rebra pokala. Zato je kapitan
Spletke (1894):	in ne izpodleti ti; oče se gotovo tudi ne bo ustavljal obema. « »Kaj je pa rekla? « pozvedovala je Lenka. »Da si
Gospa s pristave (1894):	jedni uri pridejo pred Sursee. Nikdo se ni branil ali ustavljal, vse mesto je bilo mirno; vojvodu so se poklonili, izročili
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	vse to ga ni zadrževalo, da bi je ne bil ustavljal in ogovarjal, kjerkoli jo je srečal, meneč, da se sčasoma
Očetov greh (1894):	Mato. Čudno je le bilo, da se Kačon ni dolgo ustavljal tej sinovi nameri; mati Jerica pa je pač imela več
Gospa s pristave (1894):	bi jo prosil njene roke in bi se ji ne ustavljal nihče. « »Prav to je. Povem ti odkrito, da se bo

ustavljali

vſtavljali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe vſtavljate ſvetimu Duhu. Kakor ſo ſe mu vaſhi ozhetje vſtavljali, takó ſe mu ví! Oni ſo morili preroke, ki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perpeljejo, de bo poglèd sadóbil; pa tudi oni ſo ſe vſtavljali. Kir me je pa sdravnik sagotovil, de samore to délo

ustavljati
Občno vzgojeslovje (1887): v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam

▶ ustavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ustavljeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Terstu

▶ ustavoverec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristaš ustave; [sskj]

ustavovercem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	prenaredba davkov. Češko. — Mladočeski deklarantje, ki so na veliko veselje ustavovercem zoper voditeljestaročeske se uprli, so v uporu svojem žalosten konec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	prinesli zadnji dnevi decembra meseca preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave. Če je grof Taaffe dozdaj

ustavovercev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	listov državne poslance, razdelivši jih v dve vrsti: v vrsto ustavovercev in vrsto federalistov, tako-le: Listnica vredništva. Gosp. Lor. S. v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	vsem svojem dejanji „mit Sack und Pack” pobegnili v tabor „ustavovercev”, po našem prepričanji pa ta tabor pelje v germanizacijo, centralizem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	dozdaj tako postopal, da v bojazni, da ne bi vznemiril ustavovercev, po svojih lastnih besedah ni nobene politike delal, je zdaj

▶ usten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustna
Zoologija (1875): več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško
ustni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah
ustnih
Zoologija (1875): 84, je deset palcev dolg, rudečkasto rumen, spodaj črn. V ustnih mošnjicah znaša velike žitne zaloge v svoj podzemeljski stan, ki

ustno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se je to junaštvo móglo pred letam 1330 zgoditi, kér ustno izročilo pravi, de tačas še niso streljali, ménim, de se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	brez dacije iz Hrovaškiga perpeljati. Teško je vganiti, ktero vojsko ustno izročilo od Petra Klepca v misli jemlje? Kdo so bili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rešijo. To se je zgodilo leta 1242. Permerimo zdaj še ustno izročilo z letémi zgodbami. — Tukaj je strašna vojska na svéti
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	branja, slovnice in pravopisa, in váje, da vedó svoje misli ustno in pismeno pripovedovati. Moja gospôda! če je res, da je
Zoologija (1875):	jedila, jih potem požira in tudi pomaga uravnati in spreminjati ustno otlino, kar je neobhodno potrebno za izgovor nekih glasov. Pokriva

▶ ustje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustja
Astronomija (1869): pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih

ustje

Zoologija (1875):	pomatia), ki je jako okusna in tečna jed; jeseni zapre ustje z apnenim pokrovcem, in ob tem času ga ljudje pobirajo
Zoologija (1875):	je do 45 c. m. dolga in ima lepo rujno ustje. Vretenar (Fusus) in perutar (Strombus), podoba 211. Ž njim obkladajo

▶ ustna samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustnice; [sskj]

usten
Zlatorog (1886): Krog usten Anki prikáže se jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg

ustne

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so vsi kakor
Zlatorog (1886):	Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske

ustni

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko jej je zastal glas, premikovale so se le še ustni in se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bom mogla več govoriti, prinesi znamenje križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je

ustnih
Valenštajn (1866): Ne še. Valenštajn. Premila hčerka, sedi k meni! Na tvojih ustnih ziblje duh se blag, Umetnost mati je hvalila tvojo, Premil

▶ ustnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustnic

Gozdovnik (1898):	oči, vender se premaga, in zaničljiv nasmehljaj mu šine okolu ustnic. »No, pojdiva! « čuje se hladno in ostro; na to gresta
Gozdovnik (1898):	dama? « »Od kar je zaklana! « prisili se beseda s trebetajočih ustnic starega moža. »Zaklana? Virgen santa! Je-li ste videli to natanko

ustnicah

Razne dela (1870):	dalej nosi. — Beseda, ki se v jezi le izreče, Na ustnicah ne žene korenin; Prestrežena pa v sluh sumljivosti Neskončno kakor
Zvezdana (1883):	beli roki okoli njegovega vratú in glas jej zamrè na ustnicah. »Zvezdana, jaz grem, tajiti nočem več. Iti moram in celó
Od pluga do krone (1891):	in šegavost, katera se mu je časih kazala tudi na ustnicah. Opravljen je bil po stari domači noši. Nosil je lepo
Senanus (1892):	padata po ramenih, in ljubezniv nasmeh se ji ziblje na ustnicah! ... Gospod Gregorij se siloma premaguje, da ne vzdihne na glas
Roman starega samca (1895):	leti, neprijetna prikazen; vedno se ji je nasmeh zibal na ustnicah, a pri tem je imela zopern pogled. »Dovolite, milostljiva gospa
Jarem pregrehe (1895):	reče Agata in nekak zasmeh se ji nabere na višnjevih ustnicah. »Ne bom ne! Saj vem, kaj hočejo. Tistega Čadnikovega pusteža
V krvi (1896):	svojem samskem stanovanju. Hudoben nasmeh mu je trepetal na tankih ustnicah, ko je mrmral v svoje brke: »Izborno sem igral svojo
Vinjete (1899):	to mehko kožo kaplja krvi; že se prikazujejo na tvojih ustnicah sledovi uvenelosti, in le časih zatrepeče na teh krasnih volutah
Vinjete (1899):	ogoljene. Od občudovanja in svetega strahú jim zastanejo besede na ustnicah. V večni lepoti vidijo samo večno lepoto, za Venerinim obrazom

uſtnizah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé ga imajo, shénſke

ustnicam
- uſtnizam
  Genovefa (1841): pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi
ustnicami
- uſtnizami
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér

ustnice

Divica Orleanska (1848):	gospod! Govoril nisim, Dokler pomoč je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se
Mineralogija in geognozija (1871):	prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med njima je špranja, včasi polna druzega kamenja. Na
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt
Gozdovnik (1898):	to ime bo, to je pač res. Še vidim njene ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim

uſtnize
Genovefa (1841): Ali hozhete piti, mati! Takó vam je vrózhe in vaſhe uſtnize ſo vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel

ustnici

Zoologija (1875):	Koža jim je največ gola, samo nekatere imajo na gornji ustnici redke dlake ali ščetine. Živé samo v vodi, zlasti v
Ferdinand (1884):	njena zala rudeča lica, krasnejša od vrtnic! kje njeni rudeči ustnici, ki so z ljubkim smehom očarale slehernega! Oj, vse, vse
Zeleni listi (1896):	z obema rokama očeta za brado ter pritisne svoji mali ustnici v poljub na očetovi ustnici. »Lehko noč, sinče«, reče oče
Zeleni listi (1896):	brado ter pritisne svoji mali ustnici v poljub na očetovi ustnici. »Lehko noč, sinče«, reče oče, »spij dobro! « Ko ga je

uſtnizi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa le moshjé ga imajo, shénſke ne. Le na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani. Ker

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	bila židane volje, ko se je staro leto že dolgo umaknilo mlademu. — Novo leto se je začelo z trdo zimo. Snega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	in sostavil je mini- sterstvo „ničel”, katero se je kmalu umaknilo sedanjemu ministerstvu. Gambetta, srdit sovražnik katoliške cerkve in vere, občudovan

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 94 →

← ↑ →

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Rezhe mu: „Ker to proſiſh; glej, tako modroſt ino tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja ni bi-
Zlata Vas (1848):	bi si Oní hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter
Zlata Vas (1850):	Zakaj serca teh ljudi so obdivjále, ker je njih um zatamnil. Ako bi si Oni hotli šolo v mar vzéti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski
Oče naš (1885):	je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro srce, bister um. Ako je mož tako bogat, zakaj naji hoče ubožna narediti
Oče naš (1885):	je imel vést, da ima samo dobre namene in bistrejši um, ni mogel lahko trpeti, da bi mu bil kdo njegovih
Občno vzgojeslovje (1887):	otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž

Pozhétki gramatike (1811):	slogov govor ſhkripIe po vſnéſih, kar poſ uſhávzam duh in vum shali. Boileau je shé davno lépo méro perporózhal. (* Dvanajſta Stava
Pozhétki gramatike (1811):	snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na dû

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga
Robinson mlajši (1849):	tvojem, kakor bi ti rad, bi se jas imel svojega uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po
Roza Jelodvorska (1855):	so le v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem se pride naj dalje po svetu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim umam spozná in se takó visoko do Stvarnika povzdigne, je v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden z umam, s kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi enkrat pred

Viljem Tell (1862):	imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga
Valenštajn (1866):	ne more biti. (Oktavij spusti njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi ti odkritosrčen bil, Do tega ne bi
Mineralogija in geognozija (1871):	j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki se prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj z
Deborah (1883):	Ti, Jožef, ti me znaš! (Mu naproti steče. ) Jožef (se umakne). O znam te, znam! O, oče, Ana, sem na moje
Gozdovnik (1898):	naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni

Valenštajn (1866):	Zdaj ima ta-le sam ukazovati. (Deverú i Makdonald se spoštljivo umekneta; vsi tiho odidejo, le Butlar, Oktavij i Gordon ostanejo. ) Oktavij
Valenštajn (1866):	tabornik. Deverú. Naše geslo? Butlar. Bog Ohrani carja! Oba (se umekneta. ) Kaj? Butlar. Ohrani hišo Avstrijsko! Deveru. Al zvestobe Fridolancu Prisegli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ondi veliko ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo
Čas je zlato (1864):	Lenče se noče umakniti, stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi

Roza Jelodvorska (1855):	je bila kakor pav; ali o delovnikih je bila tako vmazana, kakor bi se bila vedno v gnojnici kopala. Za nobeno
Kemija (1869):	skrkne in plava z drugimi neraztopnimi stvarmi na vrhu kakor vmazana pena, ki se sproti posnema. Ko se je potem tekočina

Roza Jelodvorska (1855):	prosi za zamero, da je njeno lepo belo roko tako omazal. Začuden Rozo samo viditi in tako pozno na večer, pravi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je kak stekel človek vgriznil ali s slinami in penami omazal; ali ker se ga je bil sicer kako na ravnost

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vmeſ isgnoji. Liſtnat gnoj ſe v semlji tako naglo ne vmedí, kakor ſlamnat; satorej pa mora proſtor sa enako mero perdelanja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potrebujejo, ga v velike kupe nalo- shijo, de ſe dobro vmedi, in ſperſteni; potem kupe po njivah rastroſijo. 4. Praprot je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je sa ſlamo nar bolji ſtelja, v gnoju ſe hitro vmedi. 5. Şuſhik je vezhdel le sa kurjavo, vender ga per

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 94 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —