- ustno
- ustmeno
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez
- ustmeno
ustopiti ustrašen ustrašiti ustreči ustreliti ustreljen ustrezajoč ustrezati ustrojen ustrojti ustvariti ustvarjen uš ušafanje ušafati ušesa ušibiti ušiv ušivo uta utajiti uteči utegniti utemeljen utemeljevati uteti utež utežen utica utihniti utolažiti utoniti utopiti utopljen utopljenec utrapljen utrdba utrditi utrgan utrgati utrinek utrinjati utripajoč utripati utrjen utrjevati utrniti utruditi utrujati utrujen utvar utvara uvaževati uvel uveneti uveriti uverjen uverjenost uverjenje uvesti uvezniti uvideti uvidevnost uvidnost uvod uvrstitev uvrstiti uvrščati uvrščen uvrtati uzda uznati uzreti užaliti užaljen užgati užitečnost užitek užiten užiti uživanje uživati uživljiv užugati
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam |
| Genovefa (1841): | rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno ustraši in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhetu ! Veſ pobit oſtermí. Pa Jesuſ mu je rekel: „Ne uſtraſhi ſe; le veruj, ino reſhena bo. “ — Jesuſ pride na poglavárjev |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu Esav ſ' ſhtiri ſto moshmi naproti gré. Jakop ſe uſtraſhi, ino slo ſe bojí. Tedaj je mòlil: „Moj Bog in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | angelja. ˛Strah ga opade. Angelj ga prijasno ogovorí rekozh: „Ne uſtraſhi ſe, Zaharija! Uſliſhana je tvoja molitev. Tvoja shena Elisabeta bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkledi le mi daj prezej glavo Janesa kerſtnika. “ Herod ſe uſtraſhi, ino shaloſt ga opade. Pa savoljo perſege ino savoljo goſtóv |
| Divica Orleanska (1848): | tim! (Vitez pride, govori nekaj tiho z Bastardam, ta se vstraši. ) Dünoa. Še tega manjka! Karol. Kaj je zopet, kaj? Dünoa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | njimi se je bralo tudi ime viteza Topolovskega. Gospá se vstraši bolj, kot bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moj oblubleni Shęnèn: Miz. (Se vſtraſhi) Shterf. Nikar ſe ne vſtraſhi! — me dvę ga ozheva plazhat — on je obę golſal — Miz. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pęzho gori vsdigne. ) Ho ! ho! tizhek! ſmo tukej ? Goſpá. (ſe vſtraſhi , inu nasaj ſtopi. ) Nęshka. Nesręzhni ſant ! Baron. Toku, toku, shena |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu ta tvoj sapeliviz je moj oblubleni Shęnèn: Miz. (Se vſtraſhi) Shterf. Nikar ſe ne vſtraſhi! — me dvę ga ozheva plazhat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpà , Baron. Baron, (ſunej. ) Sakaj ſi ſe saperla? Goſpà. (ſe vſtraſhi , inu vſtane. ) Moj moſh ! — sa boshjo volo , kaj mi je |
| Na stricovem domu (1860): | danes tako neutegoma pred menó stal, sem se ga nekoliko ustrašil, ne da bi se ga bil bal; ali nekako neznano |
| Mahmud (1870): | mnogo vezirjev, kterim so odletele glave, pa on se ni ustrašil tega posla, ker čutil se je zmožnega za vezirovanje, pa |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | prazne in kalne plaže se je divji mož neki tako ustrašil, da je pobegnil. Če je ta zgodba resnična, dokazovala bi |
| Od pluga do krone (1891): | bil zunaj. ,Menim da ne, vsaj ne bolí me nič, ustrašil sem se ujete mrhe res. ' ,Kaj pa sedaj,' vpraša zopet |
| Gospa s pristave (1894): | za to moža, izkušenega in trdnega, kateri se ne bo ustrašil njenih očij in se ne dal omehčati od njenih priliznjenih |
| Usoda ka-li (1895): | vidiva tam gori, kamor pojdem jaz kmalu! « Pogledal jo je, ustrašil se sam svojega urnega pogleda ter rekel naglo: »Oh, ko |
| Prve hiše (1896): | očij«, pričel je zopet krčmar, »tako neumno sem se bil ustrašil. « »Čudno je bilo pa res, da smo bili tako črni |
| Kotanjska elita (1898): | oko, a tedaj je tudi videla, da se je Traven ustrašil. Dolgo ni mogel najti primerne besede, a naposled je dejal |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | ki je ukral življenje mojemu staremu očetu! « Grajščak je prebledel. Ustrašil seje Cuclja. Neka skrivna moč ga je ponižala, da je |
| Genovefa (1841): | s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri |
| Zlata Vas (1850): | nihče ni smel ne besede ziniti. Vsak se je hudo vstrašil, ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga |
| Genovefa (1841): | milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te ſhe oblagoſlovim, kakor ſo tudi môja |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Bog daj, da bi me bil! — Zakaj sem se pač ustrašila? Saj je dobro — kaj bi imela še početi na svetu |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zgol zlati cekini sterkljajo iz nje. Micika se je silno ustrašila, ker je mislila, da je zlato še peklensk ostanek judovega |
| Genovefa (1841): | kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla dolgo govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô |
| Maria Stuart (1861): | Marija (mirno). Sir Mortimer, osupnili me niste, Ne ustrašili. Tacega glasu Že davno pričakujem, ker poznam Sodnike. To, kar |
| Sveti večer (1866): | gotovo se bodo celo leto na-nj veselili in se gotovo ustrašili besed: „Ako ne ubogate, ne bo vam postavljeno božično drevesce |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſedí, me bo sdal. “ Apoſteljni ſo ſe tega govorjenja selò uſtraſhili, ino ſo shaloſtni. Pogledujejo ſe, ino ne gre jim v' |
| Genovefa (1841): | poſvétil in ko ſo Gôla saglédali, ſo ſe ſhe bolj uſtraſhili. Laſjé ſo mu divje in rasmerſheno zhes zhelo viſéli in |
| Zlata Vas (1850): | vso streho raztergala, in stari gospod fajmošter so se tako vstrašili, de so neke dni potem umerli. Zdej so Zlatovasčani grajali |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | so mogli tiho in mirni biti, de bi nesrečniga ne vstrašili. Zdaj je prišel zdravnik, kteri je Petra zavoljo njegovega ravnanja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Kako so se na pristavi vsi vstrašili, ko so z nesrečnim prišli, kteriga so koj gospoda Jeličnika |
| Viljem Tell (1862): | Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno |
| Najdenček (1860): | se nekoliko skloniti. Planinec in njegova žena to viditi, se vstrašita, veržeta pokrov in steceta iz hiše. Klical sim ju, pa |
| Pripovedke za mladino (1887): | odpro in prikaže se stara kruljeva žena. Otroka se silno vstrašita, da jima vse iz rok pade. Starka pa kima z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako vsak tem svojim po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še bolj pa za naprej tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca to |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči upal. Pa še veliko več, kakor je pričakoval, je Gerard |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda |
| Blagomir puščavnik (1853): | vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le |
| Čas je zlato (1864): | Koliko si je vse prizadjal njegov nauk posnemati in mu vstreči, in še mu ni všeč. Kaj hoče druzega storiti! Za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſliſhali, nektere bravze poſebno po novizah mika; tudi tém bodemo vſtrezhi ſe prisadjali in v prihodnim letu ſhe vezh noviga povedali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkoraj sa té oglaſiti, ſizer bi jim posnej ne mogli vſtrézhi. Zena oſtane pri ſtarim. Ljubljanzhani in drugi, ki jih po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmo jih od vezh iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vodilo vredniſhtva svedili, ktero je in smiraj bo: vſim bravzam vſtrezhi, kolikor je mogozhe! Dr. Bleiweiſ, vrednik. Urno, kaj je noviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmo jih od vezh iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj |
| Ultra! (1867): | in po nobeni ceni ne spremenim. Da bi vam vendar ustregel, hočem to vam tako zoperno oblačilo sléči nekaj časa, in |
| Revček Andrejček (1891): | na desno. ) Franica (ogledujoč jagode). Oh, Pavle, kako si mi ustregel ž njimi! Pavel (veselo). Ali res? Franica. Prav zarés. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtniga pleména bilo, nam je Bizjak vunder z njim zató vstregel, kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſeli, de ſim vam s' tiſtim koſzhekam potize toljko vſtregla, in' de vaſ tak ſrezhnih najdem, kar bi ne bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo s njo kmetijſka drushba vſim ſlovenſkim kmetovávzam prav slo vſtregla. Goſp. Dr. Orel je potem od obdelovánja bral, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jeruzalema in bližnih svetih krajev. Mislimo, de bomo vsim bravcam vstregli, ki jim tukaj popis Jeruzalema in več drugih s. mést |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželah po celi Evropi. Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | véri od nekdaj čertili, ne vém ali jim boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahnej pozhutke mori. Saverſhki goſpod, ki ſo ti tak ſlabo vſtregli, ſo sa drugo prav dober mosh. Alj ker ſo bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sato miſlimo tudi, de bomo prav veliko bravzam naſhih Noviz vſtregli, zhe jim zeli podúk od vinoréje v róke podamo, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | on mora gledati, da ti prijazno postreže i ti priljudno ustreže tudi s slovenščinoj. V kavarnah i gostivnicah, kamor zahajate, poskerbite |
| Gozdovnik (1898): | zadeva! Razložite nama obsežneje to stvar! « priganja Rdoles. Tiburcio jima ustreže. Dormiljonove oči pa so budile in nepremakljivo srpele v Tiburcija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | bode vlada pomagala, da se tem željam na ustavnem potu vstreže, kolikor bode pripustila edinost in moč vesoljne države, in tako |
| Oče naš (1885): | ga imeli spraševati in Nace je imel kaj opraviti, da vstreže. One ste mu pa tudi vse povedali, kar se je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | lepa izpraševati o vzroku njegove žalosti. Le nerad mu Tone vstreže, a slednjič vender z globokim vzdihom prične: "Moj poslednji up |
| Pozhétki gramatike (1811): | le mnde, quand elle peut, ta shena je dobriga naravja, vſtréshe vſim ludem, kader kól more, ta obligeant je deléſhje, ktiro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is Mekín: Kolikor vezh na sbéro, tolikor bolj ſe nam vſtréshe. ― Goſp. Viſhnjagorzu: Jih proſimo naſ vezhkrat s ſvojimi dopiſi rasveſeliti |
| Viljem Tell (1862): | po gladkih Pečinah, kjer prileplje z lastno se Krvjó, da ustrelí ubogo kozo: Jaz višo ceno pristrelím, srcé Sovražnikovo, ki me |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ležečega z nožem suval. Ko pa ta jame kričati, nekdo ustreli in učenik zbeži v goščavo. " "Da, sedaj je vsa stvar |
| Pripovedke za mladino (1887): | zgrabi, ki bo za uzdo tičala, ter ž njo konja ustreli. Pa kdo ve to! in kdor ve in mu pove |
| Pripovedke za mladino (1887): | konja, zgrabi puško, ki mu tiči za uzdo, ter ga ustreli. Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana |
| Gozdovnik (1898): | sicer brez vezi, toda smrtnega strahu trepetajočemu ter ob enem ustreli četrtega skozi oko, tako da je imel beli zdaj prostora |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | umoriti! “ in Bôb je napel puško s trdnim sklepom, da ustreli moža, ki bi vzdignil kij proti materi. ,,Proč s puško |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se |
| Čas je zlato (1864): | lovec biti! « pravi sam seboj, »Čem le viditi kaj je ustrelil! « Urno se zavertivši dirja, kakor de bi ga veter nesel |
| Gozdovnik (1898): | poročilo, da zdolaj pri vodi leži mrtvec, ki ga je ustrelil Pepo, tisti »spač«. Zraven mrliča sta dva zavoja, v kterih |
| Gozdovnik (1898): | Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek ni ramar noter na she s inv sasvzhise |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | naš narod pobuniti (spuntati) ali ga res pobuni, se ima ustreliti, če dve verjetne priči to spričate. Tacega izdajavca domovine in |
| Čas je zlato (1864): | Če bi ga ne bil ukrotil, bi ga bilo treba ustreliti in tisuči rumenih zlátov bi bili šli po vodi. In |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natielese dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg noi vsi nia svetnizhi noi lvbi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na dvor. „Kdo bi mislil, da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | on hoče to, kar hoče drugi, — če le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam. Na svetu je le malo predmetov, katere bi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | postane gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod |
| Sacrum promptuarium (1695): | dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne |
| Ta male katechismus (1768): | ſna dushe ſvelizhanje upati, inu dasezhi. Kedu je uſſe rezhy stvaril? Buh Ozha? Is koga je on uſſe stvaril? Is nezh |
| Ta male katechismus (1768): | nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on taiste stvaril, toku on tudi ohrane |
| Ta male katechismus (1768): | navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on taiste stvaril, toku on tudi ohrane, inu viſha is svojo bres konza |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe rezhy stvaril? Buh Ozha? Is koga je on uſſe stvaril? Is nezh. ſakaj je nas Buh stvaril? De be njega |
| Ta male katechismus (1768): | je on uſſe stvaril? Is nezh. ſakaj je nas Buh stvaril? De be njega spoſnalli, njemu sluſhilli, njega molili, inu enkrat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar je Buh ni temu svejtu skus roko svoje uſſegamogozhnoſte stvaril, samu tuje shkoda, de zhlovek tuiſtu k'dobremu naſanuza, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serze, de ſa stvarmy nahode, ampak taiſtega, katire je njeh stvaril, v' resnizi poſhelly. O kaj bosh ti ſeno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sturjenu, deslin ni dobru videt. Une, katire je ta svejt stvaril, se je uſſellej tu viſhanje, inu governanje ſa sebe obderſhal |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vobuaſti nahes inoi samle: inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti menei skashash inu menei ipoviesh zhei je te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bras use smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas prosim taba skues to besiedo skues katero si vse stvarov: jas prosim tabe skues tu sasu- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | samlo noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei nabosh vezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k'sazhetki: skues boga ta usiga mogozhniga: kateri je mena stvarov: noi skues boga sinu katerie je mena odrioshov; inu skus |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 1. Mi verjemo , de vſe rezhy Je Bog Nebeſhki ozhe Stvaru sh'nega vezhne mozhy , K'dirmu je vſe mogozhe. Verjemo tudi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 3. Bog vſe rezhy je stvaru, No modru visha vſe, Vſelei je gospodaru Zhes semlo, Nebeſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj brat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse |
| Revček Andrejček (1891): | ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da bi že tukaj srečna postala — na — pa ravno ne |
| Zeleni listi (1896): | ima ona med vsemi živalimi, kar jih je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktéri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav |
| Pozhétki gramatike (1811): | rekozh: Dieu qui a créé le monde, Bog ktir je ſtvaril ſvet; que ktir, ſe nanaſha na Dieu. le livre que |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je godilo. V' sazhetku je Bog nebo in semljo ſtvaril. Pa semlja je bila ſhe puſta ino prasna. Pokrita je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je isrezheno, she je bilo vſe. Poſlednjizh je Bog zhloveka ſtvaril. ˛Stvarnik pogleda vſe, kar je naredil, ino vſe je bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſte she velikokrat, de je Bog nebo ino semljo ſtvaril. Pa smiraj me miſel obhaja, de bi otrozi, kteri she |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino shejo v' naſ; pa tudi jed ino pijázho je ſtvaril. Ker je tedaj ſhe lepſhi lakoto ino shejo do reſnize |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | meni mozhno dopade; ljubi Bog je vender vſe prav lepo ſtvaril. ” Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter rezhe: „V' reſnizi, prav fletne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore človek sadunosen vert ustvariti, če ga je le prava živa volja, in da izgled |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Natora, bistroumna učiteljca naroda človeškiga, se ni nikoli zadovoljila, kaj vstvariti, kar bi bilo na svetu prebivajočim stvarém samo koristno, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tavžente med seboj in tedej po njih lastnostih razločnih rečí vstvariti. Kakó pa neki zamore kemikar to ali uno reč v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'enemu , inu taiſtemu narvishemu zilu, inu konzu vezhnega ſvelizhanja stvarjen. Vonder so med uſſemi eni, katirem se more vezhe zhaſt |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | delat. 1. Duſha ostane vezhnu shiva Je ne od Boga stvarjen duh. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | spet grešiti hotel, me spomni, de sim za večno življenje vstvarjen, in de ne smem druziga delati, kakor kar me po |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Nikoli nočem pozabiti, za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perſt, v' ſpominj njegoviga sazhetka. Zhlovek je po boshji podobi ſtvarjen. Le ſamo njegovo telo je posemeljſko; njegov duh ali duſha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad drugimi ſpoſhtujte. Tudi nar revniſhi uboshiz je po njej ſtvarjen. Bog je sa zhloveka prav lep vert saſadil. V' njem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dihne, ino zhlovek ſe ſklóne, in shiví. Tako je bil ſtvarjen pervi zhlovek. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in |
| Revček Andrejček (1891): | v svoj košek). Franica ima pa Pavleta zares rada — kar ustvarjena sta drug za drugega — škoda — da ne smeta skupaj. (Zadene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zemlji koristi, da je ona skoraj samo za zemlje voljo vstvarjena. Slavili so jo, da ona tamne noči razsvetli in mornarja |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Odmah je bil razšemljen in pokazala se je kodrasta glava vstvarjena tako, kakor sicer vsaka človeška. Ker je goljuf videl, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni in le pozemeljsko mislijoči človek! svoje |
| Zoologija (1875): | lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč sta naprej, dva pa nazaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne vidimo, in ki so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravijo, de vſe te nebeſhke krogle niſo ſamo naſ rasveſeljevati vſtvarjene , ampak de v njih tudi prebivajo shive ſtvari zhlovekam enake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne vedó, in le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo |
| Zoologija (1875): | skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga se imenuje roka, ako se na njej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati |
| Zoologija (1875): | ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš (Dichelestium); tunino uš (Penella). Peti razred: Školjkovci; Testacostraca. V tem razredu nahajamo samo |
| Zoologija (1875): | preglavica. Imenujemo jih ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš (Dichelestium); tunino uš (Penella). Peti razred: Školjkovci; Testacostraca. V tem |
| Trtna uš (1881): | je vse zastonj, ali vsaj predrago, da bi se trtna uš zatrla, posebno se takrat, kedar je treba dragih pomočkov večkrat |
| Trtna uš (1881): | uže leto ali več časa preteklo, odkar je se trtna uš ugnjezdila ter večji kos vinograda ali goric napala in se |
| Trtna uš (1881): | se da brez velikih stroškov marsikaj storiti, da se trtna uš prenaglo ne množi in se jeno širjenje kolikor mogoče zabrani |
| Trtna uš (1881): | Da v tem slučaji trtno uš uničimo, treba je hitrega in odločnega dela. Najpoprej moramo napadeni |
| Trtna uš (1881): | ta način so uže marsikde na Nemškem in Švicarskem trtno uš uničili in jej dalje širiti se zabranili, to pa se |
| Trtna uš (1881): | rigolati ali prekopati, to pa ne samo, kder smo trtno uš našli, ampak še par sežnjev dalje na okrog. Tako izruvamo |
| Trtna uš (1881): | Nekateri načini, po kojih je mogoče trs braniti zoper trtno uš. |
| Pozhétki gramatike (1811): | báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | očmi viditi ; take živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hlevom ne sme kurnjak biti, zakaj kokoši imajo navadno veliko uši, ktere lahko na koze padajo, jih mučijo, jim izpadanje dlake |
| Zoologija (1875): | sicer na ribah, katerim so velika preglavica. Imenujemo jih ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš (Dichelestium); tunino uš (Penella |
| Trtna uš (1881): | uš, kot samec in samica (Tablica II. pod. 12). Tote uši so menjše od navadnih ter imajo usta, trebuh in precej |
| Trtna uš (1881): | je pa podobno telesu nimfinemu. Vrhu tega opazujemo na krilatej uši tam, kder se peruti držijo telesa, nekoliko temnejšo barvo; oči |
| Trtna uš (1881): | pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč veliko menje trpi po trtnej uši mimo starejšega. 3. Takšno kolje, ki je spredaj pomazano s |
| Trtna uš (1881): | Naturna velikost trtne uši meri ⅓ do ½ milimetra v dolgosti. Listna uš, koje |
| Trtna uš (1881): | tam ne, kder je v okolici uže mnogo gnjezd trtne uši. Tukaj je omenjeno pregledovanje še prav nevarno, ker pregledovalci trtno |
| Trtna uš (1881): | Napadejo pa sosedne najbližnje trse. Zato vidimo, da se trtnih ušij gnjezda dalje širijo v okrogu. Izsesano trsovje uši zapuščajo in |
| Trtna uš (1881): | listkov, to pa med listova rebra. Jajčica ali gnjide krilatih ušij so podolgovate in nekoliko bolj raztegnene, kakor pri navadnej trtnej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gorniga prevertaniga lahko maſt v sdolajniga istékala. — Goſénze, mravlje, léſne uſhi, ôſe in ſerſhéne, ki radi v drevju sâlégo délajo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mladizhev loviti ali satirati. — Zhe bób, kadar zveté, rijà ali uſhí poſhkodvati hozhejo, je dobro , verhizhke potergati mu. — Ako ti muhe |
| Pozhétki gramatike (1811): | feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je, katire drugeh ſhivlenje, inu ſaderſhanje sleduje, sam svoje notrejnu ushafanje pak napoahta. Katire sam na sebe gleda, inu is Ieſtneme |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pravizhni ſvètili, kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ni z prostimi očmi viditi ; take živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | take živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj samokle in rudezhkaſtoſive , potlej rujave, potlej zhernoſive ali pa vshivo pepelnate. Petnajſt do dvajſet dni potrebujejo , de ſe takó dogotové |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko dni |
| Tine in Jerica (1852): | Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Naj le slabo govorí; Vzeti nam ne more slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije |
| Valenštajn (1866): | je navil. Več nej ga. Obral me je, pa je utékel, Pustivši mi ónega sámo lenéta! Vojaški deček (priskače). Mati! imaš-li |
| Gozdovnik (1898): | je z odpravo? « »Vsi mrtvi. Jaz sem edini, ki sem utekel. « »Santa Madonna! « klikne don Avgustin Pena prebledevši. Rozalita krikne, pa |
| Valenštajn (1866): | pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti |
| Tiun - Lin (1891): | plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokažejo; ko pa pridejo, so pa res strašni. Vsak se utegne na deželi kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati |
| Viljem Tell (1862): | težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide |
| Viljem Tell (1862): | oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod |
| Stelja in gnoj (1875): | na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča |
| Stelja in gnoj (1875): | se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Ljubi moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti |
| Tine in Jerica (1852): | Več nam utegnejo sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to „nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Obdelovavci zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so |
| Zeleni listi (1896): | vem«, odgovori oče. »Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dati, kateri ße nam ne perleſche Skus modroſt, inu zhednoſt tegnemo ſtaroſti naprejpridti: al ne s'tako ſchobo, ali ßkus narejeno |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vides dati, kateri ße nam neperleſche. Skus modroſt, inu zhednoſt v' tegnemo mi ſtaroſti naprejpridti: al ne s'eno ſchobo, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je |
| Ta male katechismus (1768): | vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lóſajo, de bi svédili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prijatli že naprej strašili), de bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell na njegovo mesto priti; kraljica ne mara več |
| Robinson mlajši (1849): | ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno |
| Genovefa (1841): | ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj |
| Genovefa (1841): | Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi ſe nizh vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza bódi! ” ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 12 kr.” — Naj se tedej sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. |
| Oče naš (1885): | „Njegova smrt bi nam utegnila nevarna biti,“ je rekel Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo |
| Pripovedke za mladino (1887): | jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje, slednjič njena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smeſhana, mu je prav dobro teknila, ſizer bi mu prehuda vtegnila biti. “ To ſo beſede v kmetiſhtvu svédeniga goſp. Malizha, ktére |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo vse svoje dni, posebno pa takrat, ko bi jim vtegnila kaka nesreča desno poškodovati. D. B. Mladoſt. De je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni knjiga od danes do jutri, ki bi pojutrišnim ostaréti vtegnila; temuč de bo v svoji važnosti in céni, kakor resnično |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vender kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko priti. — Ni tudi brez pomena, da ravno sedaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſte ſe ravno od tiga zhaſa she poſtárali, de bi vtegnili tiſta dobrotliva kuharza Rosalja biti. Prav ſim ſe hotel preprizhati |
| Genovefa (1841): | In zhe bi ſe tudi na sêmlji nizh vezh ne vtegnili vidili, ſe bomo gotovo sopet v nebéſih vidili! ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi jo s dvojnim dreveſam (s koſham) bolj obdelovati vtegnili, kakor s ſamzam. Sa zeline rasoravati, puſto, terdo in kamnito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kake lepe dobičke bi si od radovedniga ljudstva lahko pridobiti vtegnili; zatorej so drage in žlahtne darove, ktére so samo bogatinci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slo ſhkoduje, ali zhe jim ni pregorko, de bi ſe vtegnili zhervi islezhi. Zhe je treba táko ſeme delezh poſlati, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterimi naj nas milostljivi Bog obvarje, kteri bi pa vunder vtegnili priti. — č. Vesela vest. (Nadalje. ) V Solnogradu so 5. Maliga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za naše kraje prav dobro biti. Če to orodje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to bi utegnilo delati slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi dobili oni, ki se ne naročijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši prikladno biti. Dostavljamo pa še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je prišel k |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posnemanja vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in za družino, ali za živino |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ostane; ž njo ostane pa vse, kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oblike. Zadnja okolnost ima bistven vpliv na vso vzgojo in utemeljuje dvoje glavnih vzgojnih oblik, namreč a) posamično vzgojo, b) vkupno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odpira nova pota k smotru, ležečemu v nevidljivi daljini. Vzgoja utemeljuje torej mogočno prednost človeško pred drugimi bitji. Rastline in živali |
| Robinson mlajši (1849): | v lés da bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno |
| Kemija (1869): | Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj |
| Kemija (1869): | zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se |
| Kemija (1869): | po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345. |
| Fizika (1869): | Dve uteží obesimo kjerkoli na drog, samo tako, da so enako dalječ |
| Fizika (1869): | tudi našli potrjen, kakor v Pod. 25., ako obesimo več uteži na drog, in sicer vedno po dve in dve enako |
| Fizika (1869): | goni vse žepne ure in tiste viseče ure, ki nemajo uteži. 26 Trdnota. Sila, s ktero se telo ustavlja razdelitvi svojih |
| Fizika (1869): | za vsaki del najti poslednjico sil, v njem delajočih. Tri uteži krajšega dela, združene v njegovem središču q (Pod. 27.) bodo |
| Fizika (1869): | za to, da tvarine teles primérjajo in izrazujejo, imenujejo se uteži. |
| Fizika (1869): | bodo tistega učinka kakor poprej ; ravno tako je mogoče osem uteži daljega dela v njih pri p ležečem središču združiti brez |
| Fizika (1869): | lega drogova nepremenjena. Ravno tisto se zgodi, ako obesimo obe uteži eno pod drugo v središči, Pod. 24. Pod. 23. Pod. |
| Fizika (1869): | skorej gotovo tudi živel tisti, ki je iznašel ure z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500 |
| Kemija (1869): | 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent). Ako |
| Kemija (1869): | 16 utežnih delov žvepla. Tedaj je tudi očitno, v kacem utežnem razmeru se klor z drugimi prvinami spaja. Ni nam treba |
| Kemija (1869): | da se dve prvini spajate vedno v vzajemnem, nepromenljivo ustanovljenem utežnem razmeru. Daljna preiskavanja so pa pokazala, da se mnogokrat dve |
| Kemija (1869): | Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte |
| Kemija (1869): | Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345. |
| Kemija (1869): | pa izloči. Pri tej presnovi je čudno to, da 100 utežnih delov živega srebra ni nadomestilo tudi 100 utežnih delov železa |
| Kemija (1869): | da 100 utežnih delov živega srebra ni nadomestilo tudi 100 utežnih delov železa, ampak dosti jih je bilo 28 v zameno |
| Kemija (1869): | zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se v |
| Kemija (1869): | se ima razkrojiti, na pr. čistega cukra, se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO |
| Kemija (1869): | utežnih delov železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine |
| Kemija (1869): | živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28 utežnih delov železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih |
| Kemija (1869): | najdemo na pr. za svinec, da se spaja s 103 utežnimi deli, ki so tedaj ravnomočni z 28 deli železa ali |
| Roza Jelodvorska (1855): | zdaj gospodično v kočico, in potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ptiče, ki so se uže umirili, da so kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blo ! DEVĘTNAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni. Goſpá pride is tę druge utize , po tim ſantini s' goręzhimi baklami , inu godzi. Matizh. (migne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (na ſtran. ) Vſe, vſe pride na dan ! Nęshka. (blisu utize na lęvi plati. ) Prędem noter gręva, morejo en malu okoli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhakat. Baron. (na ſtrani. ) Vſi hudizhi ! Matizh. (jo pęle pruti utizi, inu pravi tihu. ) Ga ſliſhiſh, kok kone? (glaſnu. ) Tukej mi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pride is dna tiga theatra , inu grę na ravnoſt pruti utizi, katęra mo jé na dęſni plati. Matizhek, Nęshka. Baron. (ſam |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dershę. Smeſhnáva — (ga iſhe. ) Smeſhnava. Tukej — Baron. (ga pęle k' utizi na lęvi plati. ) Oni naj ſtoję pred to utizo , inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tukej najdem ? Jeſt ſim męnil , de ſi s'njim v' utizo ſhla. Nęshka. Ti ſi en trapeſh ; je blo enima drugimu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Budalo. G — Gaſhper ! Baron. Al vaſs hudizh moti ? (ozke v' utizo jiti. ) Shush. Naj mene puſtę , vaſha Gnada. Ta rezh ni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bote kej ludy zhutil, mi pridite povędat. (grędo , Gaſhper v' utizo , Budalo na ſtran v' borſht. ) TRĘKI NASTOP. Matizhek ſam. O |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moji shéni ! (ſe na zhélu vdari. ) Matizh. Pojva, v' to utizo: ſej vedó, de ne morem zhakat. Baron. (na ſtrani. ) Vſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | govori. Matizh. (hitru. ) Moja lępa , svęjſta sheniza ! — Tukej v' to utizo ſta ſe saperla. Jeſt bom ludy poklizal , jim bom puſtil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | katęro sa Nęshko dershy , inu sa Baronam. ) Tukej noter v' utizo ſta ſhla ; sdej jih imam ! — Nevumni moshję ! nekatéri druge ludy |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kaj je bla sa ena shęnſka , katęro ſi v' to utizo pélal ? Matizh. Kdaj ? Baron. Sdej, raven sdej. Matizh. Tiſtu pazh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' utizi na lęvi plati. ) Oni naj ſtoję pred to utizo , inu naj obénga vùn ne puſtę. Budalo. Ha, ha — gnadlivi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shéno. Budalo. Kaj njih G — Goſpó iſhejo? (Budalo grę v' utizo. ) ŞHTIRINAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , ſunej Budala. Baron. Bodo vidili, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' |
| Valenštajn (1866): | dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške |
| Roza Jelodvorska (1855): | v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni |
| Genovefa (1841): | ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli |
| Nemški valpet (1867): | ga nisem do smrti, mislim si, in to me nekaj utolaži. Tiho se priplazim do grada. Nihče me ni čutil. Pogledam |
| Razne dela (1870): | mogočniši zdaj, vesolna ga vboga armada. Atreič, molim te, čuj utolaži togoto v oserčju Verlim Ahilu nasprot, on bramba je celim |
| Razne dela (1870): | uro to poginul! Don Manvel. Pogum, o majka! Don Cezar. Utolaži se! Se vmiri in do konca ga poslušaj! Diego. Po |
| Obljubljena (1881): | vzklikne deklica, ulovi spremljevalca za roko, pridrži ga in pravi: »Utolaži se Valentin. Vsak, ki te pozna, te miluje in te |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | tal je treba, ni drugače, in čakati, da se vreme utolaži, in to se spomladi tudi časi tako na naglem zgodi |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | krščanski spravi in ljubezni do groba. Že jedno samo peresce utolaži zakonsko zdražbo, ako se položi razprtima zakoncema pod zglavje. Kdor |
| Milko Vogrin (1883): | veke od svoje žene. A v tej besnosti in žalosti utolaži ga zopet plemeniti baron Benda. On sam se ponudi, da |
| Postillion d'amour (1887): | k svojim ljudem, toda njegovo bolj mirno razpoloženje ga polagoma utolaži. Cetinovičev oče je bil trgovec v Mostaru. Plačal je svojo |
| Strte peruti (1894): | mislila in upala. »Soča je mirne nravi in se hitro utolaži,« dejali smo, brodeč po nji. Tudi starejša otroka Vidka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó milo, serčno in takó dolgo, de njegovo serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti |
| Divica Orleanska (1848): | Zanašaj se na meč, na drugo ne! Karol. Se ne vtolaži vojvoda serdit? Govôri! Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko |
| Divica Orleanska (1848): | Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te |
| Stric Tomaž (1853): | ga zbuditi, sicer bi začelo vekati in bi ne bilo utolažiti. “ Vse to prikima terdoserčni kupec, ter se v hipu med |
| Stric Tomaž (1853): | vsaj, dragi! če te vjamejo, kakšna nesreča za te! “ reče, utolažiti ga, skerbna žena. „Ne bodo me ne vjeli, raji umerjem |
| Stric Tomaž (1853): | en napotek s poti spravil, in si ranjeno serce nekoliko utolažiti hotel, vender pravega mirú in veselja več vživel ni. Ako |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Marjete pa ni bilo utolažiti. Vergla se je k nogam grofice ter milo prosila odpuščenja |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli, kaki je bil dar v |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je |
| Roza Jelodvorska (1855): | viteza groza bila. »Tako! « reče on zdaj, »bi bil kmalo utonil, in jez bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar več |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile |
| Sacrum promptuarium (1695): | na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je |
| Oče naš (1885): | že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih vtonilo. — |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | konji še počivati. Šel je torej, da bi svojo skerb vtopil v vinu, in se je upijanil. Naposled se je odpeljal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi sv. obhajilo prejel, odpadel od vere, v pregrehe se vtopil in — in — (glas se mu je tresel) in svoje brate |
| Genovefa (1841): | je pri vſi ſvôji Ijubésni do mosha ſkôraj v ſolsah vtopila. Zhaſtitljivi ôzhe ſo jo ſhe enkrat objeli, s ſolsami oblili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glávo ſívo, Șoſeſka je Marije ſlushbi vdána V dnu jésera vtopíla Bóg'njo Shívo. Kakó perſhlà k reſníze ſim poglédi, Moj Zhertomír |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 16 dni po tem se je v sosedni vasi B. vtopila ravno léta stara punčika. Mati gré iz hiše po opravilih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti se! Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe mi taku milu ſtury, de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti |
| Ta male katechismus (1768): | nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste |
| Oče naš (1885): | ostal nekaj časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa je vstal in s krepkim glasom |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perneſe in boshji shlak rad vdari. 3. Potlej ſe mora vtonjenez na déſno ſlran poloshiti in tako ſe móra preneſti v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nékaj kapliz vina, ali shganja , ali melíſovza. 9. Po oshivitvi vtónjenez rad is ſebe mézhe ali kosla ; to mu je sdravo |
| Robinson mlajši (1849): | žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on |
| Gozdovnik (1898): | Pokazati mu hočem danes, kaj pomeni to, če se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili |
| Maria Stuart (1861): | Osreči s tem jih še, in dan le-tá Na veke uterdi angleški blagor. Elizabeta. Milord, kaj hoče moje ljudstvo še? Burleigh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | konec: duhoven je šel s spreobernjenci, da je še bolj utèrdi v sv. veri, Boštjan pa je ostal na težavnejem mestu |
| Kemija (1869): | zato se novčnemu srebru zmerom primeša nekoliko bakra, ki ga utrdi. Razmera med bakrom in srebrom se izrazuje s tem, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | strasti še bolj vžgó in upor proti Dunaju še bolj utrdi. Zdivjali so Magjari celó tako, da Košuta, ki zdaj v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezane čebule in zeleniga peteršilja in na žemlje vli. Potlej vterdi še testo s tremi kuhavnicami moke, in ko en časek |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdevaj počasu štiri cele jajca in dve žlici merzle vode, vterdi testo z enim maselcam gresa, osoli in deni eno četert |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ter jej tako podelil zadnji zakrament, s kterim sv. cerkev vterdi svoje otroke za zadnjo pot. Fabíola in služabnici ste bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške |
| Blagomir puščavnik (1853): | tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se |
| Botanika (1875): | omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postane strašna nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne rože rastejo, Marija jih je vtergala, V svojim sercu ohranila, Perva je Bog Oče, druga Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kolovrat naglo vlézhe, ſe je nit rozhno ſkrotizhila ali pa vtergala. Sdi ſe mi zheſki kolovrat, kakor mali ſvojoglavni, oshertni otrozi |
| Sacrum promptuarium (1695): | in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu |
| Astronomija (1869): | vrtenja, 249. Unmessbar, nemérljiv, 242. Uran, 306, 327. Uranija, 302. Utrinki, Sternschnuppen, 311, 327. V. Večer, Abend, Westen, zahodišče, 255. Vega |
| Astronomija (1869): | te prikazni, ter hočejo rešiti vprašanje, od kod da so utrinki, in kako nastanejo? Gotovo je le to, da utrinkov mora |
| Astronomija (1869): | največ pa dne 8.—12. avgusta, in 12.—22. novembra. Utrinki so razne barve in tekó z zeló veliko hitrostjo, od |
| Astronomija (1869): | Gledé utrinkov moram omeniti, da zvezdoznanci prav marljivo opazujejo te prikazni, ter |
| Astronomija (1869): | so utrinki, in kako nastanejo? Gotovo je le to, da utrinkov mora velikanska množica biti, ker jih vsako noč pade veliko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in se maščevali. Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali |
| Zoologija (1875): | na hrbtu pa utripajočo glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z dušnicami ali |
| Mahmud (1870): | srcu, da jej je veselja vskipelo srce in tako glasno utripalo, da je lehko mladenič slišal. Tudi mladenič je enako čutil |
| Prvi sneg (1886): | jo je kdo skrivaj pogledal. Še bolj pa ji je utripalo srce, ko je Ilovski nekako začuden oči upiral v njo |
| Prvi sneg (1886): | rojiti po vroči glavi; mlado njeno srce je vse drugače utripalo, nego pri vstopu v bliščečo dvorano. Igranje je bilo pri |
| Vanda (1888): | še bolj osupnilo in od upa in straha ji je utripalo srce. Listič je uteknila v žep in hitela domov; ali |
| Vanda (1888): | Vanda je uživala to srečo, od katere ji je kar utripalo mlado srce njeno, a ko so se ji od čistega |
| Lisjakova hči (1892): | vse preudarila, ko se je bližala durim, zopet ji je utripalo srce in zopet so se ji šibile noge. »Kaj, ko |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | pomagati si z lažjo, to je tudi greh! Srce je utripalo ubogemu dečka, ko je premišljal o slabih nasledkih, kteri so |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ni bil navajen, bil je kar omamljen. Tudi njemu je utripalo srce, ko je videl, kako je Močeradova godba vse druge |
| Gojko Knafeljc (1899): | se mu tresle od velike razburjenosti, in srce mu je utripalo močno, da so se skoro čuli njegovi hitri, neenakomerni udarci |
| Gozdovnik (1898): | naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je uk uže dovolj napredoval, in kadar je uže zadosti utrjen, tudi nemški jezik redno podučujejo, in tako v njem vadijo |
| Gozdovnik (1898): | pogin karavani in pa meni. Počakal bom, da bo tabor utrjen, potem odprava saj ne bo vsa ugonobljena. « Skoči s konja |
| Pozhétki gramatike (1811): | Abborrer, gnúſti, charrue, plug, drevo, narrer, pravi, aguerri, na vojſki vterjen, correct, prv, práven, parrain, bóter, amarré, pervésank' bregu, corridor, móſtovsh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | okolici in tudi v mestu, ki tačas je bilo dobro utrjeno in zavarovano od poganov. V mestu je podučeval na skrivnem |
| Gozdovnik (1898): | so se najdalje drznili naprej, prepričali, da postavišče belih je utrjeno, kajti po prvem dražilnem tulenju je bilo opaziti nekako neodločnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v naſhih novizah Vſelej kaj taziga bomo vam dali, Kar vterjeno je she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po navadi, veſ dan v' prerivu med ljudmí konzhàl. Ne utrudi ſe, veſ dan je uzhil, ino bolnike sdravil. Proti vezheru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neskončno množico prebiraš, Mém lepot poljá biljk ne preziraš, Ne utrudi te snežnikov prod, ne zalézeš skal stermečih rod. V temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do leta |
| Viljem Tell (1862): | Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če |
| Zoologija (1875): | časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in Vladimirovi so rešeni. — Lenart bi gotovo šel, da ni utrujen do smerti. — Martin, ti si mlad in imaš urne noge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ni vdeležila; nisem bil dobro za rabo, pa tudi preveč utrujen. Prijazna Goričanka Marija Badalič priskrbela mi je bila na doljnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ničesar razun naključja. Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je |
| Gozdovnik (1898): | oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | raznolično, 68. Urgebirge oder Grundgebirge, pragorje ali temeljno gorovje, 99. Utvar, Gebilde. V. Valovina ali kiz, Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser |
| Mineralogija in geognozija (1871): | puhlica (§. 211), ne jak sicer, pa za rastlinstvo važen utvar najnoveje dobe. V morji polypi (korale) zidajo iz globine vedno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Karnallit, 34. Kasijanski (utvari), Kassianer (Bildungen), 119. Kassianer (Bildungen) , Kasijanski (utvari), 119. Kännelkohle, Kännel, premog, 30. Keilhaue, kramp, pik. Kepa, (-st |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Vmesnina, Gemengtheil, 72. Vodilne školjke, Leitmuscheln, 87. Vodočist, wasserhell. Vodorodi utvari ali vodni nasadi, Wasserbildungen, 101. Vogel, vogal, Ecke. Vorgeschichtlich, predzgodovinsk |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Premogovni apnenec. 9 Devonski sistem. 10 Silurski sistem. 11 Vulkanski utvari. 12 Vulkanska valovina. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvorbe. 3 Kreda. 4 Vogeški peščenec. 5 Trias. 6 Premogovni utvari. 7 Premogovni peščenec brez premogovine. 8 Premogovni apnenec. 9 Devonski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kaolin oder Porcellanerde, 43. Kapnik, Tropfstein, 84. Karnallit, 34. Kasijanski (utvari), Kassianer (Bildungen), 119. Kassianer (Bildungen) , Kasijanski (utvari), 119. Kännelkohle, Kännel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali bouteillni kamen, 45. Odpadki, Excremente. Ogljenec, Kohlenstoff, 29. Ognjerodi utvari, Feuerbildungen, 101. Ognjeno-tekočen, feuerflüssig, 65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert |
| Mineralogija in geognozija (1871): | voščeni lesk. Walfisch, kit. Walkerde, suknarski il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari ali vodni nasadi, 101. Wasserhell, vodočist. Wavellit, 41. Weichthiere, mehkužci |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Diluvialni utvari imajo često živalske ostanke v sebi in sicer take, ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za poznejše mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je |
| Biblia (1584): | globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak |
| Revček Andrejček (1891): | ni več čist! Jeklen. Kaaj? Kdo to pravi? Grešnik. Jaz! Uveril sem se in lahko govorim. (Po tihem govori jako živo |
| Gozdovnik (1898): | orožja in zopet pomeri. To pregibanje nekolikokrat poskušivši, se je uveril povsem, da so le mrliči na otoku. Mislil je, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kruha, žejni vode, lakomni denarja. A pri natančnejšem opazovanji se uverimo, da poželenje ni napérjeno na vnanji predmet sam, katerega duša |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se zdaj še ne nahaja v nji. Tako se torej uverimo, da so samó predstave predmet našemu poželenju. A nekaterim poželenjem |
| Gozdovnik (1898): | iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do |
| Gozdovnik (1898): | ne, vaše gospodstvo? « »Prav nenadoma. Prav dobro ste ga izpraševali. Uverjen sem, da niti besedice ne vé o bonansi. Markos Areljanos |
| Gozdovnik (1898): | ustopi pobrežni stražnik. »Čemu puške nisi zunaj odložil? « »Ker nisem uverjen, da je morem tukaj pogrešati,« odgovori Pepo mirno. »A! No |
| Gozdovnik (1898): | prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno |
| Robinson mlajši (1849): | kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako |
| Robinson mlajši (1849): | je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla |
| Tiun - Lin (1891): | me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter |
| Gozdovnik (1898): | razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si |
| Pomladanski vetrovi (1881): | silo, a sedaj je vse zapuščeno. " Ljudmila je pač lahko uvidela, da je župnikovo zahtevanje povse opravičeno, a od neugodnih poročil |
| Milko Vogrin (1883): | je lek zoper ljubezen! Vse to je Olgina mati dobro uvidela. Zatorej ni o zadnjem ponočnem prizoru v bčerinej spalnici druga |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | Liljana«, pravi, »stopi bliže! Pametna si zadosti, da si že uvidela sáma, da ne bodem več dolgo živel. Mirno bi se |
| Na krivih potih (1893): | nista mogla naprej. »Ostaniva pa tukaj,« reče Zorana, ko je uvidela, da ne moreta iz te gošče. »Saj sva tu dovolj |
| Kotanjska elita (1898): | je zdaj z neutrudno trmoglavostjo silila na prosto; ko je uvidela, da ne opravi ničesar, se je naposled odločila ter resolutno |
| Gojko Knafeljc (1899): | Ko je Ivanka prejela ta list, se je glasno zasmejala. Uvidela je takoj celo komedijo. A ko je čitala te vrste |
| Gojko Knafeljc (1899): | vso prevzela in zapeljala … In zdaj se je zopet zavedela. Uvidela je polagoma vso podlost Gojkovo, uvidela, da je zašla grozno |
| Gojko Knafeljc (1899): | svoji sosedi, dokler ni ta nekako razžaljena umolknila, ko je uvidela, kaj ga muči. Weber je razumel, da jo je razžalil |
| Gojko Knafeljc (1899): | da bi jo mogla zopet potegniti k sebi, sedaj je uvidela, kaj je izgubila, in megla žalosti ji je prepregla srce |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hoče, ako se za pojedino hotenje odloči šele tedaj, kadar uvidi, da se je taisto po apercepciji dovedlo v sklad s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | rabljiv ud družbe. 3. Vzgoja mora sosebno posredovati, da gojenec uvidi posebne razmere svoje domovine, da se privadi verskim, nravstvenim in |
| Gozdovnik (1898): | malo vredi? « »Velja mi več, kakor mislite. Ali pa ne uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so se dovedla načela v strog red in podredila pametni uvidnosti najvišjim načelom nravstvenosti; v tem obstoji nravstvena svoboda. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pedagogičnemu vladanju je ta, gojenčevo voljo, kateri nedostaje še pametne uvidnosti kot notranje moči, z vnanjo močjo vzdržati v redu. Táko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in zatrle vsako boljšo nagnenje; s tem bi vpliv pametne uvidnosti popolnem oslabil. S prav posebno skrbjo se mora vzgajati volja |
| Stric Tomaž (1853): | UVOD. Nobene bukve v sedanji dobi niso toliko pozornosti obudile, po |
| Fizika (1869): | UVOD. 1. Priroda (natura) imenuje se vse skup, kar zamoremo sè |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je môči najti na prav priprost način, katerega natančneje logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Uvod. § 1. Kar koli je iz istovrstnih delov sestavljeno, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pozhétki Franzoske Gramatike. Vvod. Gramatika je greſhka beſéda, po naſhimu ſe sna rezhi: Piſmena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Aug. Pio. Felice. Favente Industrije Promovendæ. To le nej bo vvod našiga prihodniga popisa od Ljubljanske obertniske razstave! (Dalje sledi. ) Şhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhtah ſe snajo dobiti. KERŞT PER ŞAVIZI. *) Sloshil Dr. Preſhérin. Vvod. Valjhún **), ſin Kajtimára, bòj kervávi She dólgo bije sa kerſhánſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Okra. Mesca Kozoperska 1846. Misli v krasnih ali lepih umetnostih **) (Vvod za naše krasoslovje ***) U prídnosti ti čbéla kós zna biti |
| Kemija (1869): | njihovimi spojinami bolje soznanimo. Da toraj ne bodemo preobširni, končamo vvod z nekterimi premišljevanji, ki so preimenitna za vesoljno spoznanje prirode |
| Trtna uš (1881): | Vvod. Naše vinogradarstvo je velike važnosti za celo deželo Štajersko. Sedaj |
| Astronomija (1869): | dostavljamo podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor smo že v vvodu opomnili, deli se vsaka stopinja na 60 minut in vsaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | soznatj vsju važnost pereživajemago nami momenta. ” Ko je po tem vvodu opisal praznovanje zmage na Hrvaškem in v Čehiji, je okončal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako dobro določiti kakor pri vodenih. Samo toliko |
| Zoologija (1875): | veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic |
| Gozdovnik (1898): | ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na |
| Valenštajn (1866): | raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj |
| Gozdovnik (1898): | trenotek je krenil konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne bo dobro godilo, ako ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko |
| Gozdovnik (1898): | Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj |
| Robinson mlajši (1849): | jih pred ne rabili, dokler jaz tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na |
| Gozdovnik (1898): | med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel. |
| Robinson mlajši (1849): | čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je predi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod! ” Jesuſ rezhe vtretjizh: ˛Simon, ali me Ijubiſh? ” Petru ſe ushali, de ga vtretjizh vpraſha, ino rezhe: „Goſpod! ſej véſh, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ugledati ga, ſe Jesuſ ſpomni njegovih prihodnjih nadlog, ſe mu usháli nad njim, ino rezhe : „Jerusalem meſto, oh, de bi pazh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ gre k' grobu, ino ſhe huje ſe mu usháli. Grob je bila jama v' ſkalo, ino je ſ' kamnam |
| Ferdinand (1884): | zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobro, moj ſin! “ mu rezhe, ino urno gré is hiſhe; ushalilo namrezh is ljubesni ſe mu je nad bratam. ˛Solse ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njega taki nezhloveſhki! “ Ali duhóvſhini ino njé ſlushabnikam ſe ni ushalilo nad njim; v' en glaſ vpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Pilat |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „To je tudi mene dostikrat vžalilo. Že takrat niso bili oče terdniga zdravja, pa kaj, ko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav odžaliti ni moglo. Glej! sim sam per sebi rekel, dosti primožen |
| Razne dela (1870): | pristavši te sladne besede: Majka, poterpi vse to, ak ravno užaljena v sercu, Gledal de zopet ne bom, ti mila mi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | zapovedovalko, svojo mlado gospodinjo. " „Le gospodinjo? " vpraša Ljudmila in se užaljena naglo obrne na stran. „Torej le po uspehu mojega gospodinjstva |
| Vesela vožnja (1889): | dohtar. Naj bi ne bil vzprejel jednega povabila — gorjé mu! Užaljena gospodinja ne bila bi več pustila dobrega lasú na njem |
| Sama svoja (1895): | sovraštvo, zaman se je ponižala na soprogovo prošnjo celo hudo užaljena profesorica, proseč jo, naj vsaj zunanje ne kaže svojega sovraštva |
| Dušne borbe (1896): | pomnoženo silo na moška čutila. « Sidonija je nato osramočena in užaljena povesila glavo. Še nikoli ji mati ni tako pogostoma očitala |
| Slučaji usode (1897): | potem po taki ženski brez kreposti? popraša druga gospa vidno užaljena, da se telesna vrednost postavljal nad nravno. — Potem? Nu da |
| Kvišku (1899): | srce, obupajoč nad vsem svetom, obupajoč nad lastno materjo, in užaljena z najbolj perečo bridkostjo je zaprašala: »Mamá, ti veš, in |
| Kvišku (1899): | karati. Ni menda žene na svetu, da ne bi bila užaljena. Kaj je rekla danes Margita? « »Nič, čisto nič. Bila je |
| Vinjete (1899): | solzá, oči pa so ostale mirne in brezizrazne ... »Čemú si užaljena, dušica moja? Ne ostavljaj me nesrečnega. « Obrnila se je do |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de bi si z lovom kratek čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po koži, de se je vil in skakal |
| Robinson mlajši (1849): | ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo, ali bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | sčasoma vse srenjske ali občinske stroške zalagati, ako bi se vžitek perja vsako leto v najem (štant) dajal. Zdaj pa prevdarite |
| Robinson mlajši (1849): | mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per myru, inu pokoju ſhivella, ſakaj mene ni ne ta uſhitek teh posvejtneh rezhy prevezh veffello sturil, ne ſhaloſtno njeh ſgubizhek |
| Ta male katechismus (1768): | koker na dushi shlishe, namrezh: jestnine, oblazhila, beſſeda boſhja, inu uſhitek teh SS. ſakramentov Katholshke Zirkve. Kaj v' ti pèti: Inu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | povsotna bo: Ljubezin nam je dala. Ljubezin tvoja to: Ta vžitek, Bog! telesa, In tvoje te kervi; Življenje in nebesa, Veselje |
| Botanika (1875): | in rudeče brusnice (Vacciniuin vitis idaea), ktera poslednja je pa vžitna le sè cukrom vkuhana; na dalje hruščice (Pyrola), mične pogozdne |
| Zoologija (1875): | Oskoruša 156. Osladje 156. Oslez 148. Ostrica papirodejna 123. Ostrica vžitna 123. Ostrožnik 147. Oves 118, 121. Oxalis 160. P. Paeonia |
| Zoologija (1875): | raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi |
| Botanika (1875): | se dale razločevati strupene gobe od drugih podobnih, ki so vžitne. Sploh so vse gobe sumljive, ktere 1. imajo neprijeten duh |
| Botanika (1875): | se pa ne zaredi, pa namakajo les v raztopini sublimatovi. Vžitne glive, izmed kterih smo omenili le najbolj znane, so ravno |
| Zoologija (1875): | Morska deva (Halicore) živi v indijskem oceanu. Obojih meso je užitno. Pri pliskavkah ali delfinih in pri kitih so nosnice na |
| Zoologija (1875): | mlade ptiče jemlje iz gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo srako (C. pica), ki je črna |
| Genovefa (1841): | tako lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | gré, in naj ker je že pozno bilo, kako pokrepčevanje vžije. Hirlanda sluša, in se poda skoz neke stranske vrata v |
| Blagomir puščavnik (1853): | začne. Že ne more po noči več spati, malo le vžije, noge se ji odpovedo, v postelj mora. Neža in Ljudomil |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | telo Jezusa Kristusa prav vžiješ. — Kdor tega svetiga telesa ne vžije prav, ali kdor ga po nevrednim vžije, temu to ne |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | svetiga telesa ne vžije prav, ali kdor ga po nevrednim vžije, temu to ne prinese življenja, ampak smert; ne blagoslova, ampak |
| Genovefa (1841): | paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót vshíl— sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhloveshki dushi perdruſhy. Nekjer dergi nisem jeſt tolkajn sIadkuſte se uſhila, koker na samem. Kumej sem bla tri lejta stara so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posledno uro mojega sladkega ſaspanja ſa eno dobru ſdano popotenzo uſhila. Taiſti so meni pred drugemi lubshe, katiri imajo to navado |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | britkuſte. Jeſt sem se szer veliku veſſella nad mojem Synam uſhila, al ſavle terplenja, katiru je njemu naprejſtaîlu, je meni ena |
| Zoologija (1875): | si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar vękſhi ſhaz, kir ſe more od naſs na semli vshiti. Ponovi na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega |
| Ta male katechismus (1768): | tolkajn kraftnejshe, inu vezhe, kolkajn bel pogostu se tu S. uſhivanje ponovy. Kaj je tedej S. Reshne Telú? Je en ſakrament |
| Ta male katechismus (1768): | ta sedma: Nekár nakrade? Ta prepovèe uſſe napravizhnu ſmikanje, inu uſhivanje ptujega blaga, koker se tudi potèeni ſgody, ali skus tatvino |
| Ta male katechismus (1768): | pozhastenje tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje tegaistega. Kaj se more od resnize tega ſakramenta derſhati? Tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | smerti mojega synu ſen druge trosht imella, koker njega pogostnu uſhivanje, kar je meni ta lube Jogr, katire je mene v' |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | pa omika človeška ravna kaj po različnosti živalske hrane, ktero uživa? Premišljujmo malo to reč, in začnimo z najnižjo živaljo. Najgnjusnejša |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | tkani veter. « Kakor od Hinda vera térja, da le rastline uživa, tako térja ravno to natora od rahlih južnih otočanov, kterim |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | sirov in terd, kakor je hrana sirova in terda, ktero uživa; ljudstva pa, ki živijo ob rastlinah, so že mehkejšega serca |
| Žalost in veselje (1870): | XV Krasno jutro je bilo, krasno, kakoršnega uživa le mornar, svobodni sin sredi morske planjave. Solnce je prilezlo |
| Zvezdana (1883): | doktorja, ki vse vé ter ljudi zdravi in veliko čast uživa. Že beseda »doktor« bila je čudno tuja bosopetim paglavcem. Zakaj |
| Arabela (1885): | Ako ga izročiš možu, ki ga ne zna pomnožiti, temveč uživa samo njegove obresti, ali pa se celo loti kapitala samega |
| Postillion d'amour (1887): | postal po znamenitostih, razvija se v njem čut važnosti njegove; uživa najprej začujenje tolmača konzulatskega, učenega moža, ko mu bo pripovedoval |
| Vanda (1888): | tarnanjem svojim materi jemal še tisto trôhico pokoja, ki ga uživa tu. « »To ni vse, kar si imel v mislih,« zavrača |
| Moja hoja na Triglav (1897): | vzor vsem zetom. Zdravnik je naredil nov hišni red: zdaj uživa mož meso in prikuho, in žena samo prikuho, in mir |
| Ta male katechismus (1768): | enaku, ampak katire je vezh dobrega sturil, vezhe veſſelle on uſhiva v' Iuzhi pogleda boſhjega. |
| Ta male katechismus (1768): | stanovitne ostane, inu taiste ſakramente na goripostavleno viſho prejema, inu uſhiva. Luk. 24. Efeſ. 18. Kaj pak ta enajste: Goriustajanje tega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gleda, inu is Ieſtneme rezhmy oppravit ima, je pokojn, inu uſhiva ta narvezhe myr. Samu taiſti so serblivi, katiri sami na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim hozhem osnanití, de kdor od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le ti dneve oſladujeſh; kdor pa ta ſvét v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je očitno, da bo ta naprava |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti |
| Zoologija (1875): | v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino več ko pijancov jih je, kteri žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo |
| Viljem Tell (1862): | i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki? |
| Robinson mlajši (1849): | ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako |
| Roza Jelodvorska (1855): | in on bo na stare dni v tebi le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko |
| Ta male katechismus (1768): | ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor |
| Genovefa (1841): | fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder tako popoln in zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes vse to vžival! ” „O srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje |
| Jela (1859): | misel, kdaj bi bila že midva dalječ za temi gorami uživala mir pred preganjavci. Pa vi niste hotli, in čas je |
| Rokovnjači (1881): | časi in molila za to, da bodeta oba moja sina uživala na tem svetu vse, kar jima sreče more Bog podeliti |
| Roka in srce (1883): | utihnejo, začenjal je Leonori čas oddiha in mirú. Ondaj je uživala nekoliko prostih uric. Pregledovala je navadno pisma, če jih je |
| Vanda (1888): | in šuma pride v lep gôrski kraj. Tudi Vanda je uživala to srečo, od katere ji je kar utripalo mlado srce |
| Grajski pisár (1889): | že dolgo počival v tesnem grobu; rumenolasa Agata pa je uživala radosti življenja v nemških solnčnatih pokrajinah. Tako je bilo, tako |
| Domačija nad vse! (1889): | odslej naprej bila njena osoda, da bi nikdar več ne uživala blaženega mirú tihega, srečnega domačega trga! A kar je največ |
| Roman starega samca (1895): | je srečna, kakor so pravili. Toda še leto dnij ni uživala svoje sreče, ko jo smrt pograbi pri prvem porodu. Usoda |
| Moja hoja na Triglav (1897): | je mož med vegetarce in jedel prikuho, dočim je žena uživala meso. Tedaj se je njegova taščica bahala, da je nje |
| Kotanjska elita (1898): | je iz roke listič in bral poluglasno: »Pri Tebi nisem uživala sreče, po kateri sem hrepenela! Oprosti tedaj, da je iščem |
| Genovefa (1841): | ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | miru živel. On in Meta sta le veselje nad otroci vživala in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar |
| Potovanje krog Triglava (1860): | kolu, ki so ga merjavci postavili, da bi počivali in uživali lepi pogled na severno in na jutranjo stran. Proti jugu |
| Žalost in veselje (1870): | objokovala mertve, o mati, zakaj niste tukaj, da bi skupaj uživali to veselje! Potem sta si Alfonzo in Lavrencij razodela vsa |
| Arabela (1885): | ugodnostim, ki jih boste vi in vaša milostljiva soproga tam uživali. Ona bi znašala ravno toliko, kolikor sem vam jaz dolžan |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kupili kako hišo, njivo, travnik itd. Dogodke teh immobilij so uživali ali najstarejši mojstri ali pa vdóve umrlih mojstrov. Prejšnji zádružniki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Ti ljudje so bili jedro vsega prebivalstva: oni sami so uživali jako obilne mestne pravice; bili so meščanje v pravem pomenu |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ga, kajti on je bil pošten mož in četudi nismo uživali od njega posebnih dobrot, čislali smo ga značajnega človeka. Potem |
| Domačija nad vse! (1889): | volja se je z njim povračala potnikom. Oni dan so uživali nov čaroben prizor. Okoli desetih vjutro, ravno ko so solnčni |
| Na krivih potih (1893): | Znano ti je, da je Turkom po njihovi veri prepovedano uživali vino in sploh opojne pijače. A te prepovedi se držijo |
| Stari dolg (1897): | trobentice, zvončki in drugi glasniki bližajoče se pomladi so slastno uživali blagodejne žarke mladega solnca; lastovke so poiskale lanska gnezda, prepodile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | do konza ſposnali, veſelja do ſitiga boſte naſhli, svelizhanje boſte vshivali, ki ga ni ſenza vſe zhaſno ſhe toliko veſelje. II. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Eva. Taki boſte ſhe dan danaſhnji nekoliko rajeve ſrezhe vshivali. 3. Pervi greh. Na vertu je bilo vſaziga mnosiga rodovitniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Že smo se bali, de ne |
| Oče naš (1854): | storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od |
| Deborah (1883): | nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo ravno tako dobre volje, kakor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | satorej ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni |
| Oče naš (1854): | v cerkev hoditi, Gospodovo besedo poslušati in presveto Telo Jezusovo vživati smela. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | tem razpisu — je, da si cesarske kancelije prizadevajo, zaupanje ljudstva vživati. To se pa drugač doseči ne more, kakor s tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | táko slavo se ne menim, ktero tukaj samo v domišljiji vživati zamorem. Prav od navadne smerti govorim, ki me zgrabi, kakor |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | strupa, poskuša mu ga pristuditi s tem, da mu veleva vživati z alkoholom napojena jedila, daje mu brom-kalija, majhne množine strihnina |
| Genovefa (1841): | kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralj, je priſhel ſ' ſtraſhno vojſko v' Israelſko kraljeſtvo, je ushugal ˛Samarijo. njegovo véliko meſto. ino vſe Israelze v' ſushnoſt gnal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meſto ſta vnovizh sidana. Persanſki kralj, Zir po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se pa sami ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan |
| Blagomir puščavnik (1853): | gane. Tine od veselja ne ve kaj in kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u serce gane. Tine od veselja ne ve kaj in kam |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse ima u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve |
| Biblia (1584): | je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej |
| Biblia (1584): | vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | le nam taku godilu, kokor ſmo proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian, Parochus Runnensis. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da, ali pa globoko v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa |
| Divica Orleanska (1848): | rekli? Lahir (nekoliko pomisli. ) Bil ravno god je kraljovenčanja, Ko v Sendení sim prišel. Parizani So bili kot za praznik lišpani |
| Zlata Vas (1848): | pri Ožbetu. Ta je včasi cele dni na polji in v vertu delal in se veselil, viditi, kako se v vasi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | si je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda Vidil tacega še |
| Občno vzgojeslovje (1887): | deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló |
| Kuharske Bukve (1799): | zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | no v' kvarte samiſhleni, jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil |
| Robinson mlajši (1849): | ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri |
| Robinson mlajši (1849): | zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga ob |
| Lohengrin (1898): | in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega |
| Ta male katechismus (1768): | S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Na svitlobo dane od c. k. kranjske kmetijske družbe. Tečaj V. V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim). Hvala Bogú! létina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kar sim o tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur, Kunst, v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani 43— 46 pisal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imé. V naši prerezi, ki smo jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857 in ki se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in 1 ‰ senzarije ter 178 mark po 100 gl. a. v. Za koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko |
| Zoologija (1875): | najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske |
| Genovefa (1841): | sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaka is velikem poterplenjam. On klizhe, inu nobeden napride; on vabe, inu malu njeh je, katiri se uredni ſturę pridti; on |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | grofovitne fallerje se ſajide. Ta ſapelle v'kri vovire. Ta vabe v' pregreshne bajſne zhes boſhje rezhy. Ta stury v'nareſlozheneh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s Teboj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi |
| Zlatorog (1886): | tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſemi, katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval |
| Maria Stuart (1861): | umorili. Marija. Pa znala sem za to. Pustila sem, Priliznjeno vabila v mrežo ga. Kenedi. Mladost krivico manjša. Tako mladi Ste |
| Viljem Tell (1862): | krona, ti boš stala, Marljivo v mojem domu se sukala, Vabila v hišo mi nebeški mir; Ko pomlad trosi cvetje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdravi nam bili Vsi , ki ste perjazno nas k sebi vabili; Dans sprimi za srečo prihodno Vas Bog! De v novim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdravi nam bili Vsi, ki ste perjazno nas k sebi vabili; Dans sprimi za srečo prihodno Vas Bog! De v novim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kjer so nejeverniki imeli svojim bogovom v čast nesramne gostarije; vabili so jo, da se udeleži, česar se je pa branila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ste pozabili to, da so se delničarji tudi s tem vabili, da mariborska tiskarnica donaša čistih 10 odstotkov? Ali bi za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | vse; mirno stopi pred-nje, vljudno in prijazno, kakor bi te vabili na gostijo. Moriturus vos salutat. *) Nemec. To menda je bila |
| Deborah (1883): | ki greh dela; ko so tu doli zvonovi k večernicam vabili, zdelo se mi je, da me nazaj kličejo! A sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in s tim moje drage Şlovenze k sloshenju, pomirenju, sjedinenju *) vabiti. De bo pa ta lepa oſnôva sheljni vſpeh doſegla, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k razlaganju ptičjiga letánja odločeni. Umili so prav dobro ptiče vabiti. Proti jutru so kazali srečo, proti večeru pa nesrečo. Lastovka |
| Viljem Tell (1862): | nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó |
| Gozdovnik (1898): | bila preenostavna in prezdrava, da bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega |
| Botanika (1875): | primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek |
| Čas je zlato (1864): | to pogodbo – de naj mu za konja skerbi in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli s teboj vsaki |
| Zlata Vas (1850): | de jih novih molitev uči, in de se otroci copernij vadijo in strašne znaminja risati učijo. Take in še druge reči |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | utrjen, tudi nemški jezik redno podučujejo, in tako v njem vadijo otroke, da se v maternem jezici dalje izobražujejo in tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli |
| Čas je zlato (1864): | Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec |
| Tine in Jerica (1852): | Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vsi starši svoje otroke ravno tako v čédnosti in bogabojéčosti vadili! 2. Péter od svoje matere v šolo pelján. Ko je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in reko Tibero. V pervih časih rimskega vladarstva so se vadili na njej mladenči vojaških reči, in možaki so se tam |
| Oče naš (1885): | so osemnajsto leto doživeli, v vojaščino poklicali, jih v orožju vadili in potem na vojsko poslali. Tudi Nace je bil v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vaš namen in kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé ta konje dobro posná, kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tako (kakor je v §. 1. rezheno) med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid za-njo, ako si dobre vertnarske bukve |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spomina; v ta namen je treba že mehanični spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | k' miſi skózhi, ter odſpod miſe gori udari, koker je vadla bla: ne doli, ampak gori na miſo udareti. X. Is |
| Kratkozhasne uganke (1788): | enemu ſhaklu ſtojy, tebe klofniti v' ſtanu nabode. Koker hitru vadla ſtojy, tok uſami en ſhakl, ter njega zhes hishne prag |
| Kratkozhasne uganke (1788): | konzu ſtojy, je rajmno taiſta, katiro je vonſmaknil VIII. Ena vadla ſa dobizhk. Ulij v' en glash polovizo vode, inu polovizo |
| Divica Orleanska (1848): | pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | stave, inu v' hishi oſtane; ſakaj zhe she ſa to vadlo navę, tok bo, koker hitru ti v' hisho naſaj notriſtopesh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | to lupino gori naqvishku k' sebi ulęklú. XXXIV. Eno drugo vadlo dobiti. Stavi, de en druge, katir s' tabo na enemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lóſajo, de bi svédili , kdo jim je kriv te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal |
| Valenštajn (1866): | Bojazen naj krog glave fofotá, Ker nikdar ne stoji osodna vaga. Valenštajn (se smeje). Spet čujem starega Gordona jezik. — Vem dobro |
| Fizika (1869): | telesa. Taka priprava za primérjanje težkot dveh teles imenuje se vaga (tehtnica). 18 Tiste posebne edinice tvarin, ki jih po raznih |
| Fizika (1869): | 41. Vzvoj, Schraubengang, 52. Vzvojnica črta, Schraubenlinie, 52. W. Wage, vaga, tehtnica. Wagbalken, prečka, gredelnica. Wägen, vagati. Wagrecht, vodoraven, horizontalen. Wägung |
| Fizika (1869): | s tem, da obesimo valj z nitjo na prečko vage. Vaga ne izgubi ravnotežja ravno tako ne, kakor ne, ko bi |
| Fizika (1869): | onega znamenja sè žvepleno kislino, in najde se, ako se vaga, da je njena težkota 1848 granov. Tedaj je 1848/1000 = 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | h koncu gré in jesen nastopi. Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan 6 kr. sa kruh v ſholi dobi. (Kruh na vago. ) Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh na tehtnizo ali vago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vago. ) Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh na tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga tudi na Parſkim sazheli tako prodajati |
| Kemija (1869): | in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se preverili; da nam je za razkrojitev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej nobeden prašal; vagan veljá 4 gold. in pol do 4 gold. in 40 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žita imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 fl. vagán rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vagán semena. Recimo pa, da se ga prihrani le en vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se ga prihrani le en vagán |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | en vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridelke in bi se po vsem cesarstvu prihranilo na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | večji biti, kakor dozdevnost zgube ; če taka ni, je vse vaganje — budalija. Budalija je torej, in velika neumnost, se na dobitek |
| Fizika (1869): | posebne edinice tvarin, ki jih po raznih deželah imajo za vaganje, t. j. za to, da tvarine teles primérjajo in izrazujejo |
| Fizika (1869): | prečka, gredelnica. Wägen, vagati. Wagrecht, vodoraven, horizontalen. Wägung, doppelte, dvakratno vaganje. Walzwerk, valjarna. Wärme, toplota. Wärme gebundene, zvezana toplota. Wärme specifische |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lejty naqvishku; pak spet dolipade, inu, ke se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu doliulezhe: v' poſteli pirneza leſhy, inu vonder naspy |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dobiti iz Dunaja. — Hajd! dragi bravci, čez loze! „Kdor ne vaga, je brez blaga” — pravi star pregovor — al tukaj veljá še |
| Čas je zlato (1864): | Lenčetovo upanje ni bilo prazno. Kdor vaga, ni brez blaga. Pràv hudó bi moglo biti, ako bi |
| Fizika (1869): | kroglo ravno 770 lotov vode. Tedaj 770 kubičnih palcev zrakú vaga toliko, kolikor l kubični palec vode. 99 Razun zrakú poznamo |
| Fizika (1869): | telo, v kapljino potopljeno, izgubi toliko od svoje težkote, kolikor vaga kapljina, ktere mesto zavzame telo. ” Nekteri prav navadni primeri služijo |
| Kemija (1869): | težino. Gostota zraka je toraj = 1, in 1 liter zrakú vaga 1,29 gramov. Najvažniše zračne lastnosti smo že opisali v fiziki |
| Kemija (1869): | enota popolnoma čistega srebra (Feinsilber). Taka enota je marka, ki vaga 16 lotov ali 233,85 gramov. Srebro se imenuje 16lotno, ako |
| Kemija (1869): | zveznih tolarjev in 112 1/2 francoskih ali švicarskih frankov. Tedaj vaga: 1 avstrijanski srebrni goldinar 12,3 grama; 1 j.-nemški srebrni goldinar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vode. Gostota svinca je 11, ker kos svinca 11krat toliko vaga kakor ravno tolik kos vode. Že tam smo opomnili, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj |
| Rudninoslovje (1867): | tako različna, kakor so rudnine same. Ako bi sádrina kocka vagala n. pr. 1 lot, mramorna bi onda vagala 1 ⅛ |
| Rudninoslovje (1867): | sádrina kocka vagala n. pr. 1 lot, mramorna bi onda vagala 1 ⅛ lota, živčeva 2½, železna 3¼ lota, svinčena |
| Rudninoslovje (1867): | Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno |
| Rudninoslovje (1867): | vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi te tri iz lojá dobljene pervíne vkup pol lóta vagati. Take rečí grejo pri njih grozno na tanjko, — sicer bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali porcelanaste posode, še tanjši vážice, kakor gré za cekine vagati i. t. d. Od tega, kar hoče v pervíne krojiti |
| Robinson mlajši (1849): | postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je to k dobremu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas jemlujam vas † Mihael † Gabriel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas jemlujam vas † Mihael † Gabriel † Raphael |
| Sacrum promptuarium (1695): | grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Ali hočeš une dve tudi koj imeti? ” „O vaj, o vaj! ” je kričal Jud. „Bodite usmiljeni, gospod, le ne tako hudo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vpraša Pavliha. „Ali hočeš une dve tudi koj imeti? ” „O vaj, o vaj! ” je kričal Jud. „Bodite usmiljeni, gospod, le ne |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | s svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud, „mislim, de se norčujete z mano; z eno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | boljši izda, ako se s podúkam iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo biti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni beró |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje. |
| Roza Jelodvorska (1855): | Čez nekaj dni po tem pride vajd ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta ángel, kdo je on? On je rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je |
| Tiun - Lin (1891): | jezicih, da se poslušalcu kar vrti v glavi, ako ni vajen tacega prizora in rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo ona v smerti drugač delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvezali, obleko mu s pleč potegnili, in zdaj so začele vajene roke udrihati po njem, da je bilo joj in da |
| Gozdovnik (1898): | pazljivosti, ki so jo očitali, pač ni bilo mogoče zmotiti vajene čute. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se tudi dobro prilegajo tacim, ki so le „fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojih sto mož pet izurjenih strelcev, ki so bili tako vajeni, da so pušico v teku z drugo še bolj naglo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na mesto obstojita. Ljudje, ki |
| Pomladanski vetrovi (1881): | drugi je pa začel tako odločno dremati, da bi mu vajeti vsak hip lahko iz rok padli. Večerni mrak se je |
| Zvezdana (1883): | Matijec iztrka svojo pogašeno pipo ob levi palec, sede na vajeti in bič, porine hrbtišče za četrt okrožja proti zahodu in |
| Dohtar Konec in njegov konj (1888): | Konec še en pot in sedaj malo trje pritegne z vajeti, jela je sprva cepetati z vsemi štirimi in potem se |
| Dohtar Konec in njegov konj (1888): | bal za živač ter hotel polagoma korakati navzgor. Pritegne torej vajeti, da bi dal kobilo v korak, ali posledica je bila |
| Vesela vožnja (1889): | nikake dvojbe. Potrtega obraza je zrl vánj in popustil je vajeti. Krêmen, videč, kakšen vtisek so napravile njegove besede na Konca |
| Vesela vožnja (1889): | pa tudi ta opazka ni spravila iz ravnodušnosti. Napel je vajeti, ošínil na lahko konja z bičem in, da napelje pogovor |
| Vesela vožnja (1889): | Konec prezamaknen v zanimivi pogovor, in je zato popustil konju vajeti, bodisi, da je bila temu kriva nekoliko nagnena cesta: kolêselj |
| Vesela vožnja (1889): | morebiti tudi mati! Prezvestó sem te poslušal in nevedé popustil vajeti. Ako si se torej ugriznil v jezik, smatraj to v |
| Kvišku (1899): | če jo vrže igrajoči se otrok. V skoku je vrgla vajeti kočijažu, potem hitela h gospem, ki so stale ob mizici |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomagati. Vajna reva bi le mojo pomnoshila. Glejte, bogata in oblagodarjena ſim |
| Genovefa (1841): | in nikoli vezh med ljudi ne priſhla! O glejta, jes vajna goſpá in grôfinja, pred vama klezhím in proſèzh vajne koléna |
| Robinson mlajši (1849): | ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava je proč. “ |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó |
| Ferdinand (1884): | blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu |
| Genovefa (1841): | tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta |
| Genovefa (1841): | uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla |
| Genovefa (1841): | mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o |
| Roza Jelodvorska (1855): | niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se tudi sam jako veselim, dva tako krepka |
| Genovefa (1841): | in de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil, ſe je po mêni, bres de |
| Ultra! (1867): | v najlepših letih, in gotovo je ni ovire, ki bi vajino zedinjenje zadrževala. Zalka. O pač. Oče je samo tako privolil |
| Gozdovnik (1898): | z bodalom, pa dobro in gotovo, zato bo pa vse vajino, karkoli tukaj najdeta. « Podložnika pograbita gospo, ter jo vlečeta proč |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko soli in, če hočeš, drobnih in debelih vinskih jagod (vajnperlov in cibeb), in deni v s putram dobro pomazan in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo debelih in ravno toliko drobnih vinskih jagod (cibeb in vajnperlov) in podolgama zrezanih mandelnov perdeni, dobro premešaj in puranov krof |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo debelih in ravno toliko drobnih vinskih jagod (cibeb in vajnperlov), pol funta olušenih in podolgama zrezanih mandelnov in delaj sicer |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi za to stran |
| Gozdovnik (1898): | kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so |
| Gozdovnik (1898): | Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter |
| Zlatorog (1886): | Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in |
| Kemija (1869): | slučaji potem raste množina vodenca. Po dovršenem destilovanji zaostane v valih neko sivkasto-črno in luknjičasto oglje, koks imenovano, ki je prav |
| Kemija (1869): | kjer ga potrebujejo. Nareja se plin v podolgasto okroglih glinastih valih, kakoršne nam v prorezu kaže pod. 33. Navadno leži pet |
| Biblia (1584): | bil na ſrédi Morja, inu je v'nuji bil od Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak je na ſrędi morjá bil, inu je bil od valóv ſèm tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. |
| Blagomir puščavnik (1853): | se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se |
| Fizika (1869): | kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne moremo videti, ker je |
| Astronomija (1869): | je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti |
| Blagomir puščavnik (1853): | dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno |
| Robinson mlajši (1849): | da ako bi teh reči ne bil iznosil, bi je valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo |
| Robinson mlajši (1849): | je tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo valove prevalili Mati. Rada bi pač, kakor vi, večerjo opustila, ako |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o |
| Blagomir puščavnik (1853): | in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč |
| Viljem Tell (1862): | Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil |
| Fizika (1869): | močno napeto, ali če se naredé v mirno stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto. 117 Valovanje |
| Fizika (1869): | je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te vrste napravi se, če se udari ob vrv |
| Gozdovnik (1898): | je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to |
| Zlatorog (1886): | V valih grgrájo vrtínci glasnó, Pôjejo pesem otóžno, bridkó; S čelom razbitim |
| Lohengrin (1898): | zganejo velikega zavzetja. ) Kdo on je, ki ga je na valih Labod pripeljal divji k nam? Ki v takih moč ima |
| Viljem Tell (1862): | sem, zato otrokom Očeta sem otel. Hedviga. Veslanje v divjih Valovih! Al je to zaupanje V Bogá i ne predrznost na |
| Viljem Tell (1862): | ladje. Ribič. Ne? Ribarček. Kje pa je namestnik? Tell. Po valovih Se goni. Ribič. Ni mogoče! Ali vi? Kakó ste prišli |
| Lohengrin (1898): | strmí préd-se). Ah ne! — —da, tod! labod, labod! Tam po valovih z ladjo semkaj pluje . . . Pozval si ga, — že bliža se |
| Tiun - Lin (1891): | prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane |
| Valenštajn (1866): | lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom |
| Valenštajn (1866): | glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec |
| Valenštajn (1866): | Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin |
| Valenštajn (1866): | prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg |
| Valenštajn (1866): | general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev |
| Kemija (1869): | ob sebi ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſedaj she morde priſhel. Zelo pot ſe namrezh ta Indijan vali, ter pride na to visho vſaki dan pol, ali kvezhimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji naprej vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm ter tje vali, dokler samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo ſvoj zil in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka |
| Astronomija (1869): | proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja rek, da se peni in |
| Astronomija (1869): | tudi pri naših protinožcih. Ker se pa morje ob plimi vali proti dvema si nasprotnima krajema zemlje, in se ondi nakopiči |
| Viljem Tell (1862): | Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled mu je na vse strani odprt, Tam rase rež |
| Zlatorog (1886): | vode Pri Ogljeji, od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po tém ſhe le ſe bo sopet zelo pot domú valjil. — Krepak mosh je, okoli 40 lét ſtar, in ne kashe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila, in je bila nogam zoperna, in kadar je peč v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali do kakiga drusiga kraja, zhes ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu |
| Fizika (1869): | prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur na vretence v tem, da |
| Fizika (1869): | M, Pod. 83.), med tem ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera |
| Fizika (1869): | Ta naprava je od te koristi, da se ure na valj zamorejo narediti prav ploščnate, zavolj česar so lože nositi in |
| Fizika (1869): | kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta naprava je od te koristi, da se ure |
| Zoologija (1875): | tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj koriſtne, kakor ſo prelohke, in na predin konez satozhêne. Valar ali valej je per kmetiji tudi potreben. Valar semljo rasdrabi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktero hozhete povalati mora ſuha biti, de ſe perſt na valar ne nabira. Valarji ſo leſeni, pa tudi kamniti, nekſeri ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konez satozhêne. Valar ali valej je per kmetiji tudi potreben. Valar semljo rasdrabi in poravná, jo tudi potlazhi, de ſe prehitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar pritaknjen in s ktero se da veliko semena ohraniti brez |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj. Tisti junec in krava |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako delaj s testam, ki |
| Fizika (1869): | tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega |
| Fizika (1869): | vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino ene limone, eno unčo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali |
| Fizika (1869): | ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b, in to vselej, kader in dokler pisalni |
| Zoologija (1875): | zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na |
| Fizika (1869): | pomanjša množina iztekajoče vode. Ako se pa v luknjo nastavijo valjaste koželjaste cevi, se poveča množina iztekajoče vode. Iz stranskih sten |
| Kemija (1869): | časoma odteka skozi luknjo o v valjaste kalupe, kjer se strdi. Tacega žvepla cent velja 6 gold. |
| Botanika (1875): | imajo ploščnate, listom podobne veje, in spot take, ki imajo valjaste liste, prav podobne steblovim členom. Ali list ne raste kakor |
| Botanika (1875): | Bolj redke, vendar lahko razumljive listne podobe so še igličasti, valjasti, sabljasti in srpasti, kakor tudi cevasti listi. 52 Gornji konec |
| Zoologija (1875): | druzih pa o kaki členovitosti nij nikacega sledú. Prvi so valjasti, drugi pa trakasti. Na črvih nij zarez, po katerih bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | uduvo vſmili, gre k' ny, vidi de po tleh ſe vala, inu laſy s' glave puli, jo gori vſdigne, ter jo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč — pa nič ne pomaga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize |
| Revček Andrejček (1891): | pa nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant je, šmolant! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor ſhe vezh drusih, ki ſo ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet |
| Revček Andrejček (1891): | sem, pa še kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati, inu njega troshtat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | unimu kraju takó dolgo ſèm ter tje vali, dokler samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo ſvoj zil in konz doſegel in |
| Divica Orleanska (1848): | Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona |
| Fizika (1869): | ali tam zgoščeno ali razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega |
| Fizika (1869): | valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne moremo videti |
| Fizika (1869): | valovni. Wellenbewegung, valovanje. Wellenmaschine, mašina valovnica. Wellenscheibe, plošča valovnica. Wellenstrahl, valovni trak. Wellenthal, valovni dol. Wellensystem, sostava valov. Wellrad, kolo na |
| Fizika (1869): | Wellenmaschine, mašina valovnica. Wellenscheibe, plošča valovnica. Wellenstrahl, valovni trak. Wellenthal, valovni dol. Wellensystem, sostava valov. Wellrad, kolo na vratilu. Weltraum, svetski |
| Fizika (1869): | 64. Vreteno vijakovo, Schraubenspindel, 52. Vrenje, das Sieden, 115. Vrh valovni, Wellenberg. Vršnjak, gornji mlinski kamen, oberer Mühlstein. Vrtenje, Rotationsbewegung, 54. |
| Fizika (1869): | Wellbank, blazina. Welle, val. Weile, (bei Maschinen), vratilo. Wellenberg, vrh valovni. Wellenbewegung, valovanje. Wellenmaschine, mašina valovnica. Wellenscheibe, plošča valovnica. Wellenstrahl, valovni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki ima po večem glinato ali laporjevo lepilo. 40. Nasipina; valovina; pesek; grušec. Ako se nabere dosti razkosanega kamenja, ki ni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oder Grundgebirge, pragorje ali temeljno gorovje, 99. Utvar, Gebilde. V. Valovina ali kiz, Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser Grün, Veronska zelena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Devonski sistem. 10 Silurski sistem. 11 Vulkanski utvari. 12 Vulkanska valovina. |
| Zoologija (1875): | družina za se. Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo počrkana |
| Zoologija (1875): | trebuhu temnoplav, po hrbtu in v repu pa bel z valovitimi črnimi črticami. Tudi navadni fazan (Ph. colchicus), pod. 131. je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vzporedno (b b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je enekrat, in če pràv imam, od večera proti jutro valno (wellenförmig) pogíbalo, takó de me je, ko sim se bil |
| Razne dela (1870): | Apolon ob enim Stavbino djati v močvír, jo pustiti sili valovja. Kolikor Ida le rek al tokov poganja do morja, Rodija |
| Razne dela (1870): | In gledajo v igranje vod, Detinske radosti nagiba, Na mramorni valovja pod, Neskerbno kak se suče riba. Mnogter obroček svitlo zlat |
| Razne dela (1870): | krogo na kluke. Spejo iz broda potem o pluskanju glasnim valovja, Fojbos-Apolona dar iznesejo varno na suho, Krizida pak iz barke |
| Razne dela (1870): | vdari tresk, iz jasniga poslan, In silnoma me v bor valovja žene! Odide v notrajne izbe poslopja. Diego ji sledi. Igrališe |
| Razne dela (1870): | iz Lakedemonske? Prišla, zna biti, de sta na brodu delivnim valovja, Pa se ne vtikata v boj, očitno ne kažeta množtvu |
| Razne dela (1870): | smert. Ahajci ne bodo se bili, Ako potegnemo v tok valovja brodove i ladje, Vsi za otetbo skerbé pobegali bodo na |
| Razne dela (1870): | žuga grozni kap, Spodej puha slap na slap. Se derví valovja mnogo, Žvižga, psika, siča krogo, Ter čez breg se zavalí |
| Razne dela (1870): | zob. Zgodilo je v gojzdu se, z mertvim je sam, Valovja v globino pogrezne ga tam. Pripne si oklep in opaše |
| Razne dela (1870): | sta. Koj boginja spe iz Olimpa Žarno blešečiga v dno valovja pomorske širjave. Hišo gre v svojo Kronid. Nebesčani dvignejo vsi |
| Divica Orleanska (1848): | premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada pak ostane v rokah mojih. Jovana (željno in |
| Fizika (1869): | plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje |
| Nemški valpet (1867): | tedaj vendar res," dejal sem jaz. Zavrelo je po meni, valpet je ravno s svojim graščakom iz cerkve prišel. V žepu |
| Nemški valpet (1867): | res, da te je tako za nos vodila. Ta hudirjevi valpet je okoli hiše vohal ko sledni pes. Treba mu jih |
| Nemški valpet (1867): | ta beseda v nemškem pomenja. "Kdo bo mene tepen! ? " vpije valpet, čedalje bolj pijan. "Jaz — če nisi tiho! " "Te Kranjci, ti |
| Nemški valpet (1867): | ven pometal. Pila sva sama in pila sva zelo. Nemški valpet je klel, da ga nisem zastopil, z zobmi škrtal in |
| Nemški valpet (1867): | potuhnjeno, ali jaz ga primem za ramo in pravim: "He, valpet! Sakrašterne — pa nič kleti po nemško — slišim praviti, da si |
| Nemški valpet (1867): | se usedi! " pravim. "Ne utegnem," odgovori neprijazno in gre venkaj. Valpet pri tej priči vstane in gre za njo. Nazaj ga |
| Nemški valpet (1867): | in zanke populjene. " "Jaz nimam s teboj nič govoriti," pravi valpet. "Jaz pa imam! " pravim ter ga pomikastim za ramo. "Povem |
| Nemški valpet (1867): | ako bi hotel. Jaz sem vedel, od kod burja brije — valpet! In vesel sem bil, ne zaradi sebe, da ne bom |
| Nemški valpet (1867): | so pa dejali, da je več dolžen. nego premore. Njegov valpet je bil z Nemškega doma. Precej ko je v naš |
| Nemški valpet (1867): | vsi pokonci. "Udri škrica in njega! " Prvega, ki se je vame zaletel, pahnem po hiši, da je padel in si glavo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | oglodali ravno kar volkovi. Iz razpoke v skalovji režala je vame mrtvaška glava! Na tenki vejici je viselo za rudečo žilico |
| Lisjakova hči (1892): | se mi bodo klanjali, iz gledališča pa bodo ljudje nastavljali vame kukalca, gledali me zadovoljno ter mi ploskali in me obsipali |
| Strte peruti (1894): | je vzel album z mize ter pregledaval slike, časih upirajoč vame ognjeni svoj pogled. Prišel je do moje slike in obstal |
| V krvi (1896): | ne bo mogel nagledati. Ah, vsaki dan je bolj zaljubljen vame! « — In zaprla je omaro ter šla v kopelnico. Ko se |
| Materino srce (1896): | krasnim spolom! Lepa dekleta in mlade žene naj se zaljubljajo vame, kolikor jim drago — človek naj bo vsaj včasih potrpežljiv! — Toda |
| V krvi (1896): | Gleichenberga ... Čeh ti bodi vzgled; pa ne sili tako očitno vame! « »Odpusti, Hilda; toda nepopisno hrepenenje se me je bilo polastilo |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bila lepa slika! Otrokove bistre oči pol zvedavo, pol nezaupno vame uprte, moja levica lahno in skrbno ovita okoli bele rute |
| Moja hoja na Triglav (1897): | pa zrla sramežljivo v tla, in če se je ozrla vame, sem videl v nji še prav tiste ljubeznive oči kakor |
| Tiun - Lin (1891): | da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim |
| Kuharske Bukve (1799): | v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane, deni slive vanj, de pol ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso |
| Blagomir puščavnik (1853): | neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem naj te zadene, kar koli hoče, vse boš |
| Valenštajn (1866): | po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en vojak |
| Mineralogija in geognozija (1871): | toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se je potem še vzdigoval, ž njim |
| Revček Andrejček (1891): | danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj — kakor — jaz — v svoje citre. Oj ti šment, ti. Sedaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko, vam povém, jih bo shelélo va-nj priti, pa ne bodo mogli. “ Nékedaj je Peter k' Jesuſu |
| Genovefa (1841): | ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe mu ſanja ali zhe |
| Zlata Vas (1848): | se med noge prišla; potem nad psam, ki je prijazno va-nj skakal; potém nad keršenco, ki ga ni koj umela, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo. Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek |
| Lohengrin (1898): | Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo bran! |
| Lohengrin (1898): | Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega |
| Robinson mlajši (1849): | dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je |
| Robinson mlajši (1849): | ino urnosti dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu rezhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Ozhe mene poſlal, tako tudi jas vaſ poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo voda mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je pod njimi proſtor sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer vezh persadene, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je grôza |
| Maria Stuart (1861): | mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem |
| Maria Stuart (1861): | na križu si roké, Tak zdaj razpni jih, da me va-nje prejmeš. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi se človek in živina ven ne vidila, ko bi v nje padla, takošne luže, da se voz v nje pogrezne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko bi v nje padla, takošne luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti in cest v nje izteka, kar poti in ceste tudi o deževji prelužastih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni vaſi, de bi v nji ne bil, ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih, ko so na eni strani rumeni, de se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | niso nekoliko možgani pregreli, saj vendar voda stvarí, ki se vanjo veržejo, seboj doli vleče, vi pa greste svoje žene gori |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori. |
| Rudninoslovje (1867): | topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | snopa, da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa ne vina v njem, in tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi pomagal v' jesero, kedar voda kipí. Preden pa ſam va-njo pridem, me she vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je |
| Genovefa (1841): | môja shêna! Ti Genovefa! V taki revſhini! In od mene va-njo perpravljena. O, jes niſim vezh vréden, de me sêmlja nóſi |
| Genovefa (1841): | hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri perſte na debélo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne morejo brez plačila v mladenšnico jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček |
| Fizika (1869): | Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne kaže nikdar 100°C. Kaj da je temu |
| Fizika (1869): | pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki se va-njo tako dobro prilega, da ne more zrak mimo njega, in |
| Kemija (1869): | bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako vode va-njo vliješ. |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po vaſi je toliko blata, de ga shivina vſeſkosi do vampa gási in brede, in vderajo ſe vosne koleſa do peſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bòka, in ne preglobòko pohéſheniga trebuha, to je, ne viſezhiga vampa biti. Mòſhnja mora biti terdna in gerbaſta, v ktéri ſta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v bokalu mesne župe dobro skuhaj in na mizo daj. Vampi na župi. Skuhaj čisto oprane in osnažene vampe v slani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moko, perdeni malo drobno zrezane čebule in zeleniga peteršilja z vampi vred, ko se malo napijo, vli nanje dobre mesne župe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſim preganjanji zhednoſti sveſt oſtati, ino perpravljen biti savoljo nje vanati ſe zhaſti per ljudéh ino vſe zhaſne ſrezhe. Take zhednoſti |
| Genovefa (1841): | zhe hozhete bedaſti oſtáti, in zhe ſe nêzhéte ſvojih zhédnoſt vanati, ſe ſaj ſvôjiga ſinú uſmilite. Sakâj zhe nêzhete po môji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je poletna žetev dobra bila, jesenska pa še boljši. Tudi bendima je bila v tistih nogradih, ki okoli hiš in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa bo. Ravno taka je pri nas na Dolenskim; kakošna bendima je pa v Ipavi bila, nam bodo gosp. Vertovc povedali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokopaliſhe rajnkiga barona poſtavil. — Urno, kaj je noviga? (Terganje ali bendima v lpavi). lz Ipavske doline nam pišejo: 23. Kimovca je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lpavi). lz Ipavske doline nam pišejo: 23. Kimovca je bila bendima čez in čez odperta. Preteklo je kaj lét, in ljudje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maselcih prav dobre srove smetene pol lota na koščike zrezane vanilije in perdeni cukra, kar je prav; potem razžverkaj en maselc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo drobno nastergane čokolade, pol funta cukra in nekaj vanilije z enim dobrim maselcam vrele srove smetene dobro razžverkaj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ruto v kozo pretlači, cukra in na koščike zrezan konček vanilije perdeni ter pol ure na slabi žerjavci kuhaj. Potlej perdeni |
| Kemija (1869): | na pr. tolubalzam in peruvanski balzam, ki ugodno diši po vaniliji in po heliotropi. |
| Botanika (1875): | iz južne Amerike prinesena posolnčnica (Heliotropium), ktere cvet diši po vaniliji. 186 52. red. Ustnatice (Labiatae). jako mnogoštevilne zelnate rastline tega |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kotla na ogenj; vlije vse mléko in déne vse kožuhe va-nja in pusti, de so se kuhali. Ko je mislil, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | prenesramna. Ali nimate v rokah Matičnega računa in proračuna? Pogledite va-nja in prepričajte se, da hiša donaša 450 gold. čistih dohodkov |
| Lohengrin (1898): | hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne |
| Valenštajn (1866): | Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo |
| Zlatorog (1886): | pač takó divjad le Vzpenja se in oni, ki jo vara, Lovec smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo |
| Lohengrin (1898): | Pomagaj, Bog, v ta jadni čas, Ker um naš lahko vara nas! Oznanjaš zdaj svoj pravi sód. Zató sem smel, Bog |
| Robinson mlajši (1849): | moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik |
| Tine in Jerica (1852): | ob svojim čas’, Vedi vsaki reči glas, Kdor v malim varčin ni, Sčasama velik zgubi. Tine je bil zares tudi pri |
| Tine in Jerica (1852): | je bil zares tudi pri majhnih rečeh tako gospodaren in varčin, de nobene reči ni v delavnico pošiljal, kar je znal |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Nadalje bodite tudi varčniše. Vsako jutro pijete kavo, pa čeravno malo sladkorja in kave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se pri poljskem in domačem gospodarstvu še vse premalo varčno ravna, in da veliko veliko v zgubo gré, kar bi |
| Zlata Vas (1848): | pomagati. Pa vunder je Ožbè vsim serčnost delal ter rekel: „Varčnost in delo vas mora z Božjo pomočjo iz dolgov spraviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da sem imela vendar prav, ko sem vam pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kravica veljala. Pri tem so se pa tudi za zmiraj varčnosti privadile in godilo se jim je veliko bolje nego poprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſholarſke ſkuſhnje ſi sberati, in takó sa ſvoj shivi dan varzhnoſti ſe vaditi. P. Musy. , uzhitej. Nekaj od Slovencov. (Na dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mladenzh in ſtarzhik ſtorí. Slo je tedaj potrebno, otroke sgodej varzhnoſti vaditi in jih od sapravljivoſti odurazhati. Merselo ſe mi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hranilnizo napraviti in uzhenzam prav vshivo pred ozhi poſtavim potrebſhino varzhnoſti in povém, kakó krajzer krajzerju pripomore. Ta in uni je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj premoženja. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mano. XXXVI. POSTAVA. Sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku shlishe pozhastenje, inu zhaſt, dokler uſſake |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXXVI. Poſt. sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. XXXVII. Poſt. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usajanje. XXXVIII |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velizhaſtva bres prenehanja doli metalla. 2. Uſſega hudega korenina, inu vèrdevanje je ta narshkodlivshe oppravk leſtne lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza |
| Divica Orleanska (1848): | Ne smem ostati. – Prenesite, Fastolf, Na drugi kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo |
| Blagomir puščavnik (1853): | bratje med seboj, in kdor se k njim poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri njem zapazijo, ga je treba prikleniti ali v kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je treba sadje v klet ali kelder ali v drug varn kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali |
| Viljem Tell (1862): | skale). Poznadeš strelca, Nikar ne išči druzega ! Svobodne So koče, varna je nedolžnost pred Teboj, dežele tlačil več ne bodeš. (Zgine |
| Valenštajn (1866): | tam je tudi mnogo Zablode. Al dolžnosti ozka pot Je varna. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Zato sem prišel, da se bodeva tukaj, ki sva popolnoma varna, kaj pogovorila. " Peharček vzame iz skrinje steklenico, napolnjeno z brinjevcem |
| Gozdovnik (1898): | Fabijčeka, jedino svoje dete, misleč, da radi samotne okolice sta varna obadva; priporočil ju je še posebnemu varstvu don Ramona de |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Hunci pred sabo prignali, niso v rov pridši nikjer dobili varnega kraja. Zbrali so se in berš nekaj posovetovali, potem se |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobil, vedno pri sebi. Kadar se je pred ječarjem (čuvajem) varnega čutil, jo je pazljivo ogledoval pri malih žarkih, ki so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar nastanejo leti omenjeni prikazki in še popred, ako ni varnega mesta, kamor bi ga djali, mora gospodar ali kdor si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | in pomoč dobrim ljudém. Vsakdo se je lahko čutil jako varnega. Videti je bilo vspešno vladanje, kar je vzročilo občno zadovoljstvo |
| Stric Tomaž (1853): | upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato niste, da bi ne bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko je te besede zaslišal Rajko, kteri je na drugi |
| Oče naš (1854): | in nista mogla dosti Boga zahvaliti, ko sta zopet po varni poti hoditi mogla, ko so ju tihi, mirni ljudje prijazno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Latinci. O času preganjanja sv. cerkve kristijani niso bili nikdar varni pred zalezovalci. Mnogi so se odtegovali od človeških bivališč, da |
| Gozdovnik (1898): | ograja se je tako obnesla, da so bili lovci prav varni v svojem zatišju. »Vidiš-li na moji progi čop, ki gleda |
| Gozdovnik (1898): | Na pristavo morete dospeti do večera, in potem ste popolnoma varni. Jaz pa tukaj ostanem, ter jima dam svobodo o času |
| Genovefa (1841): | is tamne jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil. Réſ de ſpomnila ſe je, de bode tudi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v to varno pristanišče! |
| Kemija (1869): | Urstoff, pratvar. Usnje, 491. V. Val, Zilinder. Vanadijum, 345. Variti, schweissen, 423. Verbinden chem. , spojiti. Verbindung, spojina. Verbrennungsprodukt, izgorina. Verbrennungsrohre |
| Kemija (1869): | se spojita v en kos. Pravimo: Kovno železo se dá variti (schweissen). 3. Jeklo ima v sebi l do 2 % ogljenca |
| Robinson mlajši (1849): | bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetiga florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo |
| Robinson mlajši (1849): | je šel Robinson dalje, pa li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med |
| Robinson mlajši (1849): | šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu stanovati mogel. Gde je popràvem — ali na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt. Ni varno tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v šoli pri nekom videl, tako se mu je zdelo. Varno ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega |
| Gozdovnik (1898): | prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi Jęsus k' njemu: Priatèl sakaj ſi priſhàl? kakor |
| Stric Tomaž (1853): | neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | je imel Hofer posestvo in tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina |
| Genovefa (1841): | njegovim krilam ſmo v ſrédi najbolj kervaviga boja v taki varnoſti, kakor v gradu. Bóg je. Bóg vojſká in terden grad |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da tam notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi |
| Lohengrin (1898): | Ne v boj nikar! Ne bodeš zmagal ti nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Učenik je namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov varovanec, izdal, deržal je ravno tega za noge tako, da mu |
| Ta male katechismus (1768): | pustish veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu skus njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J. X. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je meni ta lube Jogr, katire je mene v'svoje varvanje uſel, dejlil. V' temu Sakramentu je uſſeller moja dusha pozhivalla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od taiſte ure je njo ta Joger usel v' ſvoje varvanje. Inu tu je okuli ſheſte ure bilu. Inu po ſheſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh, ker ima tako |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se le za kralja in za to vojskujem, de |
| Revček Andrejček (1891): | Ker je bil Rustan še mlad in tako lepo pegast, varoval sem ga. Upregal sem ga le v lahke vozove in |
| Lohengrin (1898): | Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú ne bó, Svobódnik z roko plača naj, A suženj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus tvoje ozhetnu varſtvu, s' katirem se ti Syna boſhjega varuval, inu skus tvojo zhiſtoſt, de se uredn ſturish mene lih |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de bi jeſt Bogu, koker ſe ſpodobi, ſhlushil, greha ſe varuval, sa moje duſhe isvelizhanje sveſtu skerbel. Vſe, kar bom jeſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sapiſsal, on vaſs je kakor serklu ſvojga ozhęſsa lubil, inu varuval, on vaſs je v'vaſhi mladoſti s'mlękam tę nebęſhke |
| Sacrum promptuarium (1695): | pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Kdo bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, de |
| Oče naš (1854): | daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je naše očete varovala. Prosimo ga vsaki dan; ali nas bo zapustil? Naša réč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ti do zdaj še prideržala iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala, ter njim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. |
| Zlata Vas (1850): | vsak pri kuhi več derv požgal; zdaj so se derva varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamy ná ſe ne zhuli, inu gręſhne perloshnoſti ſe ne varuvali; Sakaj Bóg naſs ne bo isvelizhal, zhe my od njegove |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſkerbi ſpité, inu zelú ne miſlite, de bi ſamy ſebe varuvali. Odprímo danàs ozhy zhes ſovſashnike naſhiga isvelizhanja: ſkuſhajmo tęiſte nar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku be se bli bel skerbnu pred enem odpustlivem greham varvali. Nekol be se naimel ene strupene kazhe tolkajn bati, koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bodo s' letem dobrim ſtraham prebodeni naſhi pozhutki ſe greha varvali, inu dobru ſturili. Nikar ſamu preſtraſhen, ampak tudi stoshen je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | mi vſe dershali, Kar ti nam sapovesh, No vſiga ſe varvali, Kar ti nam prepovesh. 3. Mi tudi h'ofro damo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ſo tudi hudobni ljudjé, kterih ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu |
| Genovefa (1841): | sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sakaj vediti morate de je ravno tako potrebno, shivino bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet iznoviga spuntajo. — To je po- |
| Maria Stuart (1861): | tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi |
| Sveti večer (1866): | mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne dati iz rok. ” Bili so ti listi |
| Oče naš (1885): | za odhod napravil. Njegova sinova sta imela do večera hišo varovati in vse za bég pripraviti. Še po noči so hoteli |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se je ponudil, da spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika |
| Ta male katechismus (1768): | vezh resſhalliti, greha, koker tudi blilhne perloſhnoste h' grehu se varuvat, inu kr vizhnu hlagu poverniti. Je ſhe dosti, de se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pyanoſti varuvat, on pak ſam je zęl dan v' oſhtariji tizhal, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus |
| Sacrum promptuarium (1695): | od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti. |
| Sacrum promptuarium (1695): | in una domo concordare non potuit, Medice cura te ipſum. Vari naſs G. Bug, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in pozabim. Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te hudobne kače, de te za plačilo v persi ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | že per vas, moj Ljubi! se to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lanénim oljem pràv dobro namazati, de se ga pràv napijó. Vari se pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi |
| Tine in Jerica (1852): | prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa tebi od drugih ni vſhezhe, tiga ſe tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da le poſhtenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in potreba ste velike po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih dogodb! J. Š. Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se bahanja! Bahač ima prazne skednje in stergano streho. Ali varvaj se tudi skoposti, zakaj miloſtljivi Bog večno živí, in skerbí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | si nekoliko odtergati v jedi, pijači, v obleki in poboljških. Varvaj se bahanja! Bahač ima prazne skednje in stergano streho. Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepſhi raſte. — Tudi sa ſvoje sdravje imej vſeſkosi ſkerb, poſébno varvaj ſe, de ſi ne boſh ne glave, ne perſi ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zépljenje okoli noviga méſza saſadi. — Zhebéle od sdaj pred premrasenjem varvaj. — Shivino na paſho ne goni vezh, in v hlevu luknje |
| Ta male katechismus (1768): | O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ne na eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boj gré voljna. De kraljica ni zgubljena : Mislim: Glejte, tako varja Prav' roják dom in cesarja! Kadar čbéla vsako délo Tak' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. De vaša desna varje jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe |
| Genovefa (1841): | in lé njegova rôka je, ki naſ vedno pred njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi najbolj kervaviga boja v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljuba deklica si prav mehkiga serca, Bog naj te zapeljivosti varuje. « »Res je,« pravi vratar Rozi, »ti si premehkiga serca. Nikar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ga bratam ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi. Varujmo se pa tudi, da sami ne bomo po osveti hrepeneli |
| Biblia (1584): | de nesaſtopite, de vam jeſt nepravim od Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony |
| Biblia (1584): | Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo vas isdajali pred |
| Biblia (1584): | ſabo vseti. Iesus pak je rekàl k'nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | saſtópite, de vam niſim od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov? 12. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. Varite ſe pak pred ludmy. Sakaj ony vaſs bódo isdajali v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsęti. 6. Inu on je djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime. — Varite se tedej kmetje! de vaša živina nikoli premerzle pijače ne |
| Divica Orleanska (1848): | djal, kér ste v orožju, de k armadi Kraljevi greste – Varite se dobro! |
| Stric Tomaž (1853): | če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh Juri! varite se tega, sicer bi z opoviro in branjenjem še hujše |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naſtópke! Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno |
| Gozdovnik (1898): | je slišal, da se mu je domnevanje tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa kaj vas |
| Zlata Vas (1848): | strah in groza jih je obhajala. Zdej so hotli vsi varovati, vsi delati. Pa kako to začeti? |
| Sacrum promptuarium (1695): | ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt ! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta |
| Oče naš (1854): | za zapušene vdove in sirote, za device, ki so brez varstva! “ |
| Oče naš (1885): | za zapuščene vdove in sirote, za device, ki so brez varstva! “ |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | junija 1889, narisana februvarja 1891, po prezimljenji na prostem brez varstva po zimi l. 1889/90 in 1890/91. 2. Prerez požlahtnitve podoba |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ali nisi zvesti služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushe, inu mojega telesa; ter prosem Tebe skus tvoje ozhetnu varſtvu, s' katirem se ti Syna boſhjega varuval, inu skus tvojo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu od taiſte ure je njo ta Joger v' ſvoje varſtvu goriusel. Na Zvetno Nedelo. Branje is Piſma S. Paula Ajioſtel |
| Gozdovnik (1898): | je imel beli zdaj prostora proti vodi bežati, in pod varstvom treh pušek bi bil gotovo prispel do otoka. Ves zmeden |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | past. “ „Pa vsaj nista poglavarja, ki sta prišla z zagotovljenim varstvom v Avkland? “ |
| Blagomir puščavnik (1853): | se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo |
| Blagomir puščavnik (1853): | naj ti bo hvala za to! ” Ko se je tako varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši |
| Tiun - Lin (1891): | skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem varstvu! |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi ſtoril? Kri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novicah na znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš, da sem |
| Oče naš (1885): | ni; tako bolan še ni, kakor ti misliš. Njegov angelj varh bo že čul nad njim. Barba saj veš, da jaz |
| Deborah (1883): | spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in |
| Divica Orleanska (1848): | tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha in brez klaje. Da bi take nemarneže saj nesreča drugih |
| Viljem Tell (1862): | izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji |
| Sacrum promptuarium (1695): | de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' |
| Revček Andrejček (1891): | Anžetu ne bo nič sile! Vsak otrok ima svojega angeljčka varuha, tepci pa po dva. Pa še prav zares! Jerica (znotraj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de se v mladih |
| Zlata Vas (1848): | obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu prodati smel; dobiček je prišel v hranilnico. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez, tí pa bradovize. „Goſenze is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomoč iz bližnih vasi prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je vojska zoper celo deželo, zoper vsako mesto, zoper vsako vas — zoper več kot 5 milijonov ljudí. Kteriga človeka pogledaš, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz Komna, ki želí, de bi vsaka tudi nar manjši vas saj ene Novíce imela, ki bi se z velikim pridam |
| Zlata Vas (1848): | iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je bila cela vas okóli njega. |
| Zlata Vas (1848): | pripraviti. Pa predin se bo to zgodilo, se mora poprej vas pogrezniti. Če bi le zvediti mogel, kdo de mi je |
| Zlata Vas (1850): | s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas. |
| Blagomir puščavnik (1853): | zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas pripeljali? Jaz sim tisti mla- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bližnjo vas ljudi na pomoč klicat; berž je bila vsa vas z lopatami na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je |
| Oče naš (1885): | Bog daj, da bi zdravilo našli za vašo bolezen, ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je |
| Genovefa (1841): | in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jèdy. 11. V' kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs nótèr pójdete, vpraſhajte, |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter na drugo stran pihal; ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | časa v hlevu, de se voda nemalo premlačí. V nekterih vaseh gonijo živino na vodo in jo napajajo pri studencih ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh pokazala, v kterih je bila že poprej do dobriga nehala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | milijonov in 295957 duš v 773 mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu |
| Zlata Vas (1848): | bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj med tako pridnimi ljudmí prebivati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše že samo na sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti in olepšati vasí **). Gotovo, ljubi bravec! si že po vaséh hodil in morebiti si sam v taki doma, kjer ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gre, rastergane bile, kar ſe po meſtih, tergih in tudi vaſih lahko pergodi, 36. Drushba tudi takim plazhilo ſposna, kteri per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar je okoli naſ, ſkorej povſod bomo negudnoſt vedili. Po vaſih je doſtikrat tako neſnashno, de bi zhlovek v blatu ſkoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja |
| Zlata Vas (1848): | Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali. |
| Zlata Vas (1848): | v vertu delal in se veselil, viditi, kako se v vasi sčasama vse prenareja in popravlja. In res je bilo čudno |
| Zlata Vas (1848): | Ko so to odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu |
| Zlata Vas (1848): | pa, ki so jo z Ožbetam potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim |
| Zlata Vas (1848): | sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi |
| Zlata Vas (1850): | in ga niso nič kaj obrajtali. 2. Kaj Ožbalt v vasi vidi. Akoravno sosedje niso Ožbalta dosti obrajtali, je bil vunder |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobro tekne, posebno pa molznim kravam. ” Tako piše iz Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter |
| Oče naš (1885): | Ondi se je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se proti Stanzu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meſta do meſta, od terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hodil od meſta do meſta, od terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi po drusih deshelah ſim dovolj hodil, in niſim naſhel vaſi, de bi imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na Krajnſkim je ni vaſi, de bi v nji ne bil, ako ſim vanjo priſhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti kupio. 16. Ali Jęsus je k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi ogin vëna, da jomi sapoviesh dadel knasmie; taku rezi te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ako bi na cestnih i putnih tablah bila napisana imena vesi, krajev, tergov i mest po nemečko i zraven tudi po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zraven cest i putov tiste table, na kterih stoje imena vesi, krajev, tergov i mest, napišu v dveh jezikih, to je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki ga |
| Zlata Vas (1848): | Ožbè! “ — je njegova žena zdihovala, kadar mu je zvečer pred vas na proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | górjem presêlil. Tukej na svojim gradi, ki je bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z |
| Lohengrin (1898): | brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga |
| Zoologija (1875): | nadalje tudi to opravilo, da one snovi, katere je truplo vase sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo, zopet iz telesa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zapopadem jez toliko stelje, da živinske ognjuske (gnoj in scavnico) va-se potegniti zamore in živina na suhim leží. Kar je stelje |
| Zoologija (1875): | so si dosti prizadevali natanko določiti, koliko zraka morejo pluča va-se sprejeti. Ali po starosti, spolu, telesnem vzrastu in načinu življenja |
| Stelja in gnoj (1875): | razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še posebno |
| Zeleni listi (1896): | Tako je bila Ljuboslava pravi angelj za vasico. Pa so jo tudi spoštovali in ljubili, kot svojo največjo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bôb je obhodil previdno maorsko vasico; mislil in mislil je, pa nič pametnega mu ni prišlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | F. Šmidt v 40. listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | z resnim glasam: „V vsaki drugi reči bi mi bil Vaš prihod še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene, in kakor vidim, tudi |
| Maria Stuart (1861): | Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš obraz je ravno tak. Leicester. Kdo-li tedaj začne s zaupanjem |
| Čas je zlato (1864): | ali nadinženir ga ustavi in tako le ž njim govorí. »Vaš svèt je bil dober! « mu pravi prijazno. »Tu imate par |
| Sveti večer (1866): | jo bo knez naročil, gotovo Vam v korist in sin Vaš bo gotovo logar”. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji porok vaš oče, ki me je sam večkrat opomnil, da naj ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni to čudno? ” „Res je; ali povejte mi, kaj je vaš namen in kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo |
| Biblia (1584): | zhes njo priſhàl: Aku pak nej vrejdna, taku ſe bo vaſh myr supet k'vam vèrnil. Inu aku vas gdu nebo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak |
| Sacrum promptuarium (1695): | mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je |
| Sacrum promptuarium (1695): | rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó vaſh myr zhes njó priſhàl: aku pak ona ne bó vręjdna |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna, |
| Genovefa (1841): | Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi. Ali niſte vi vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga zhloveka je Bog v |
| Sacrum promptuarium (1695): | patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rad kevžeh in smolika prime. — Varite se tedej kmetje! de vaša živina nikoli premerzle pijače ne dobí — že clo pa takrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | in posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bo se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost |
| Roza Jelodvorska (1855): | tebi. « »Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in |
| Maria Stuart (1861): | spolni se nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison (hitro in strahoma ji v besedo seže). Ne |
| Maria Stuart (1861): | ima bati. Leicester. To ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa |
| Deborah (1883): | Bog, tega ne vem. Učitelj. A jaz vem, vem za vaša skrivališča! Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila v veselje,« je rekel Jezus. 38. |
| Gozdovnik (1898): | in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le vaša. « |
| Sacrum promptuarium (1695): | dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al bi ti verjęla. Matizh. (ſe na tla vershé. ) Oh vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (k' Tonzhku. ) Sakaj pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me objamejo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji gor |
| Genovefa (1841): | je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je bres krivíze ka- |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ste napak govorili, pa ne zamerite, de vam za vaše nauke tudi jez ktere vašimu stanu permerjene dam. Res je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se |
| Blagomir puščavnik (1853): | stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor |
| Blagomir puščavnik (1853): | zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako delate |
| Čas je zlato (1864): | morate kaj več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene |
| Valenštajn (1866): | rokah v novem svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam je nov. Tekla. Da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali povejte mi, kaj je vaš namen in kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo |
| Gozdovnik (1898): | stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate odpravi, ki jo je osnul neki |
| Biblia (1584): | vam vèrnil. Inu aku vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga |
| Sacrum promptuarium (1695): | is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus |
| Sacrum promptuarium (1695): | Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in |
| Sacrum promptuarium (1695): | de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril Diogenes enimu |
| Genovefa (1841): | ko ſe je Golo s njimi pogovarjal. In oh — tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati |
| Genovefa (1841): | v sémljo sakopali, in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Te bukve ſim sa vaſ ſpiſal, ker ſo mi bile vaſhe potrébe snane , in ker me je z. k. kmetijſka drushba |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | smert bode prishla, ter vas bode podavila, inu mene od vashega tlazhenja reshila. Ena pirneza. Kaj je tu? ſa enega je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Jeſt govorim bres jeſika; bres pluzh jeſt vekam. Jeſt sem vashega vesela, inu ſhaloſte dejlęſhn, inu vonder serza |
| Blagomir puščavnik (1853): | solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne bode presvetlil ne mene, in kakor vidim, tudi ne Vašega poštenja vrednega moža, kteri se je spet k častju starih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dà! “ reče Francé s solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi ste |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in me strahovito pogleda. "Da |
| Gozdovnik (1898): | dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storivšim vam — so rekli — bom dal 500 goldinarjev k pomoči vašiga zidanja. ” V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podučiti, kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi se mi britko zdélo , če bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svojim svétam bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet |
| Roza Jelodvorska (1855): | vidili, celo svoje življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji |
| Biblia (1584): | eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni |
| Biblia (1584): | kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory. Onu bo pak |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 20. Sakaj vi niſte tiiſti, katęri bóte govorili, ampak Duh vaſhiga Ozhęta, katęri bó ſkusi vaſs govóril. 21. Bóde pak isdajal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu is tihiſtih edèn ne bó padèl na sęmlo bres vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu mater |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije |
| Revček Andrejček (1891): | ne? Janez. Kje drugje, nego pri vas kmetih in pri vašem delu sem si pa nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi |
| Gozdovnik (1898): | hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da |
| Gozdovnik (1898): | samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša |
| Sacrum promptuarium (1695): | od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. |
| Sacrum promptuarium (1695): | shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Boga nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ne, ne tako, blaga gospa! Kakor zelo to radostno sporočilo vašemu zdravju služi, in ga videzno vterduje, tako bi ga tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Ernest princ Windischgrätz. V svesti smo si, da bode srcu Vašemu dobro délo to odkritosrčno zagotovilo Vašega sedanjega zastopnika, ki hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne zamerite, de vam za vaše nauke tudi jez ktere vašimu stanu permerjene dam. Res je, de ste duhovni gospodje dosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vas mora zmirej gospóska k temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov |
| Roza Jelodvorska (1855): | tudi prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj drusiga ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj |
| Ta male katechismus (1768): | bel vasho dolſhnust dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu ſadobete vi tudi ſa uſſake bart |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vekshe te majnshe ujamejo. So 4. Kolesa v' vóſu. V' vashi vasi poſnam jeſt enega osla; katir vinu nôse, inu vodo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | szer le en maslez; odſad pak je zel sam v' vashi vasi; al vonder usem naſaj je. Al jeſt ſnam she |
| Viljem Tell (1862): | Al vi se v mé zanašate? O Berta, V ljubezni vašej morem biti vse! Berta. Bodíte zvesti svojemu namenu! Spolnujte svojega |
| Valenštajn (1866): | speče? Gordon. Na veke je prokleta vaša hiša! Knez v vašej hiši umorjen leži. Župan. Ne prizadeni tega Bog! (Teče ven |
| Ferdinand (1884): | zdravnik. »Saj imate vendar še tudi kakov drug strup v vašej lekarni? « vpraša ga Peter. »Nimam ga! « reče nejevoljno brivec. »Zdravnik |
| Divica Orleanska (1848): | klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu mi na glavo krona djana Je pridobljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In ni bilo napčno ne, de sim s |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam vogniti se mora |
| Robinson mlajši (1849): | pred ne rabili, dokler jaz tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na noge |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za |
| Oče naš (1854): | kakor sim zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala Vaši skerbi — na duši in na telesu močneja. “ |
| Roza Jelodvorska (1855): | nama le toliko veselja dodeli, kolikor ga je vam v vaši hčeri, in de bi ravno takih blaženih misel bil, kakor |
| Maria Stuart (1861): | lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti |
| Oče naš (1885): | kakor sem zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja. “ |
| Biblia (1584): | jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak |
| Biblia (1584): | ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku |
| Biblia (1584): | na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | edèn ne bó padèl na sęmlo bres vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke |
| Zlata Vas (1848): | in ki so krave imeli, in jim je rekel: Od vaših krav imate malo prida. Krava mora v létu nar menj |
| Divica Orleanska (1848): | more vam dostojno žena biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vero” ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta beseda iz vaših ust se mi zdi kakor kletev — jaz pa sem dobro |
| Biblia (1584): | nym djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati |
| Biblia (1584): | vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu |
| Biblia (1584): | tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perpuſtuv od vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu toku. Jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vùnkaj is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi |
| Genovefa (1841): | drusiga kaj ſerzé teshi, mêni rasodenite, de ne bodo vſih vaſhih ſkrivnóſt s vami v sémljo sakopali, in de bi morde |
| Sacrum promptuarium (1695): | briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kér radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12 let farno |
| Sveti večer (1866): | zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam. Pa saj so take dragocene podobe le za |
| Sacrum promptuarium (1695): | hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne |
| Biblia (1584): | nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu |
| Biblia (1584): | ſim krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora je |
| Biblia (1584): | ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kroták, inu is ſèrza ponishèn, inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara |
| Genovefa (1841): | tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum |
| Divica Orleanska (1848): | Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je donelo od vsih straní). „En mesec potem |
| Roza Jelodvorska (1855): | in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno |
| Roza Jelodvorska (1855): | zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | na gred in reče glasno: „Mogočni gospodje! Zanesem se v vašo obljubo in prosim tedaj, de, kadar, me bote res iz |
| Ultra! (1867): | od puščanja treba. Kar se mene tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes |
| Ferdinand (1884): | svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je |
| Oče naš (1885): | poslati v Tuluzo. Bog daj, da bi zdravilo našli za vašo bolezen, ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny |
| Sacrum promptuarium (1695): | in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila |
| Sacrum promptuarium (1695): | dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tèſnó, tukej imajo ſaj doſti preſtora. Baron. Perpelite jih tedej ; vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My |
| Genovefa (1841): | pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe imáte ſhe kaj narozhiti, ali |
| Blagomir puščavnik (1853): | rečeh vstreči, in bil je tako priden, da so ga vaščani svojim otrokom v zgled postavljali. Preden se pozna jesen konča |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sodišče skozi domačo vas. Otroci so ga kričaje spremljevali in vaščani so s perstom kazali za ubijalcem in tatinskim lovcem. Gledal |
| Domen (1864): | z velicimi koraki tekel spehan mož, grajščak Sova, proti vasi. Vaščanje so bili že vsi na nogah. Luči in vpitje jih |
| Domen (1864): | niso bila prikrita oččin s sadnim drevjem ter naznanjevale, da vaščanje še niso pospali, ampak zbrali se okrog dobro založenih peči |
| Slovenske večernice (1865): | bom hotel še črednik ostati. Ne bo nič! « Da se vaščanje niso mogli načuditi, od kod je prišlo toliko prevzetnosti v |
| Mahmud (1870): | z vrvicami. Ljudmila je pozabila prejšnjo srečo, ker so trpeli vaščanje njeni sosedje. Pomračilo se jej je lice, slišaje krik in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | se s pevanjem in igranjem razveseljevali. Tudi danes so se vaščanje obračali proti goram, toda njih pogled je bil polen skrbljivosti |
| Pomladanski vetrovi (1881): | stopanje konjskih kopit in orožja brenket. Radovedno gledajo in čakajo vaščanje, ali hitro so učakali. Iz prašnega oblaka se zablišči orožje |
| Od pluga do krone (1891): | hišo. Pred vezjo se duhovnik ustavi, obrne in da blagoslov; vaščanje se razidejo. Le najbližji sosedje ostanejo v veži s strijcem |
| Od pluga do krone (1891): | hiči pa preoblečejo bolnika. Zunaj se jamejo konec vasi zbirati vaščanje s svetilkami in pletenicami, prinesenimi iz sv. Višarij, ali drugega |
| Od pluga do krone (1891): | in se odpravijo ž njo proti župni cerkvi v Moravče. Vaščanje in vaščanke, kakor tudi drugi sorodniki razvrsté se za nosilci |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | IV. Okoli vaške lipe je zbrana množica Lebečanov, in med njimi stoji Marko |
| Sosedov sin (1868): | kakor o zorênji rumene pšenice. Hladna burja je brila črez vaške vrte in poslednje hruške z drevja tresla; drdraje je hréščal |
| Marjetica (1877): | drugi in tretji dan, naše so slednji, če so izrejale vaške koklje hroma in bolehna piščeta, pri nas jih je bilo |
| Marjetica (1877): | blagoslovljeni vodi namočene jej ovite okoli čela! " Tako so govorile vaške Sibile in Srakar je poskusil vse. In one so mu |
| Cvet in sad (1877): | mu je prikupoval, vsak ga je rad imel, bilje kralj vaške mladine. In pozneje v cvetu svoje mladeniške starosti, ko je |
| Marjetica (1877): | naš kruhek! " Tako je delala tudi ranjca mati in vse vaške gospodinje, ki kaj umejo o gospodinjstvu in hočejo imeti lep |
| Marjetica (1877): | O predobro vem, česa me spominja prezebel ljubljenček. Tudi druge vaške deklice oblečejo, ko muževi lipa sredi vasi, nova rudeča krila |
| Marjetica (1877): | ni poznala, a bila je srečna, zadovoljniši morda od prve vaške. Ker me razumeš zdaj in si stara dovolj, povedati ti |
| Zvezdana (1883): | ker se za petak ali desetak niti ne zmeni. « In vaške deklice in plevice med rumeno pšenico ali ječmenom ob potu |
| Ferdinand (1884): | naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči |
| Slovenske večernice (1865): | in v rog trobil na paši, tako da so vsi vaški otroci skakali od veselja, želel si je ven- dar-le včasi |
| Nemški valpet (1867): | staršev ni pravega doma in tedaj laglje grem ko drugi vaški mladeniči. Stari me je rad imel. Ustrašil se je tega |
| Marjetica (1877): | iz dalje se čuje veselo fantovsko petje, voda šumi na vaški žagi, mlin klopoče v gorskem zatišji in hišni čuvaj se |
| Marjetica (1877): | in Marjetici to tajno ne ostane. Poslednji se navadno smeji vaški radovednosti, semtertje tudi nekoliko pojezi in s čevljem ob tla |
| Marjetica (1877): | se v visoko nebo in tja v dolino na rudeči vaški zvonik. In tedaj zacvrče lastvice v kolobaru ondi v višavi |
| Kobiljekar (1878): | pa tudi takisto lepo razprostirala vsak svoj rep, da so vaški otroci kričeč skupaj drli in milo gledali, če se bode |
| Grogov Matijče (1881): | travo, kjer so se žoltosvetlo blesketali. Zobe smo brusili mi vaški otročaji! Ali gospod Andrej je bil sezidal okrog svojega vrta |
| Postillion d'amour (1887): | kakih tristo pismenih znamenj najnavadnejšega pomena, to se nauči vsak vaški deček, on jih pozna morda dvakrat toliko in — to mu |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Bili so pač mnogi še iz óne dôbe, ko so vaški fantje pod lipo ugaševali žejo s poličem vina in ne |
| Tiun - Lin (1891): | tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil sem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je perpravila, sdaj kak oſtanek tofanta, sdaj kuplevniga platna, kak vatel (prazh) trakov, pa ſhpiz ſkrivoma bres vſiga pomiſlika predati, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léto okoli tavžent kosov sukna izdela, kteriga cena je za vatel od 45 krajcerjev do 2 goldinerjev ; volno za bolj žlahtne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zvetliz ſpleteniga, dershala. Tudi je podobo belo peplo (Schleier) , veliko vatlov dolgo oſenzhevalo, nekoliko s shivo-plavimi shidnimi matosami (shnorami) povesano. Pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Peharc, tudi fabrikant in farbar v Teržiču. — Veliko tavžent vatlov imenovaniga pavolnika te dva mojstra na leto izdelata, in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v veliko zadrego perpravil, zakaj zdaj bo vsak iz dveh vatlov široko suknjo imeti hotel. — Konjska vprega remenárja Janeza Klennerja iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljani je z gosposko suknjo, ki jo je iz dveh vatlov sukná naredil, svoje tovarše v veliko zadrego perpravil, zakaj zdaj |
| Najdenček (1860): | ki je bil silno globok. Naj menj je bil šést vatlov širok. Z grozo sim pogledoval v globočino. Kastor je jezno |
| Zoologija (1875): | je dorasla in potem se zaprede z 400 do 500 vatlov dolgo nitjo. Ta zapredek zovemo kokon, 200 do 400 jih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu potem resgrinati, bode belliſhé predivo. To drevje s'ſriſhnim vasham obloshíti, de vrozhíno, inu ſuſho loshej terpijo. Te ſlabe derveſsa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pevzerje s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo saliti, inu s'vasham obloshiti. Goſenze , kader ſo shę slęsle, s'gorezho ſlamo pomoriti |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | gospôda! če je res, da je v učilnici prva in najvažnejša stvar jezikovo znanstvo, brez kterega se tudi ne da podučevati |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Resnega obraza hiti po stópnicah, kakor da je poslan isveršiti najvažnejša naročila. „Umaknite se! Prostor! ”, upil je nad ljudmi, ki so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsej nravstvenosti je vestnost. Taisto v gojenci razviti, to je najvažnejša naloga pedagogičnega strahovanja. Glas vesti se že zgodaj obudi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | želí tudi, da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko |
| Kemija (1869): | v barijumov okis, BaO, ki se krajše barit zove. Njegova najvažniša spojina je: težec (Schwerspath), to je: žveplenokisli barit, BaO.SO3, ki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se držimo razvrstitve v enakolična kamenja in zmesi ter naštevamo najvažniša popisovaje njih glavne lastnosti. 1. Enakolično kamenje. Le-tó jo že |
| Genovefa (1841): | mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh |
| Rudninoslovje (1867): | srednja, niti teža (tž. = 1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. |
| Rudninoslovje (1867): | v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število se ravna po tem, kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher |
| Občno vzgojeslovje (1887): | z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del |
| Valenštajn (1866): | Ti skrb imej Za zvoje góste ! Idi, pošlji ga! Trčka. Najvažniše je to, da list podpiše. Grofinja. Le h gostom idi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse druge. Bistroumni vaš razum je v edini misli sklenil najvažniše resnice kerščanske: Da se je človek, stvar božja, vzdignil zoper |
| Kemija (1869): | je toraj = 1, in 1 liter zrakú vaga 1,29 gramov. Najvažniše zračne lastnosti smo že opisali v fiziki, (§. 95). Vendar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | silikate denemo v poseben red. Popis mineralov. Tukaj moremo samo najvažniše minerale ob kratkem navesti. O nekterih, kakor n. pr. o |
| Rudninoslovje (1867): | tem, kako so razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vred na levo, vsaka oddaja prav takó na desno stran. Najvažnejši skontrovniki so ti-le: |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne |
| Astronomija (1869): | nebu, ki ga mejita povratnika in je za nas posebno važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | X. Imenitno vprašanje, nič manj važenj odgovor. Zapazili smo že, da Remigij ni na vsa vprašanja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | takih reſsniz ni konza inu kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de ima deržavni zbor tudi druge ravno tako imenitne in važne namene; ne pozabite tudi, de ste Slovenec, de ste tistiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in tam smo jih |
| Botanika (1875): | v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega |
| Astronomija (1869): | kraj točno naprej določiti, kar je jako koristno zarad njunega važnega upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima ne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci |
| Gozdovnik (1898): | bil Kučilo odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele v isti dobi. Izmed |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je zbolel, pa novejše novíce pravijo, da to ni res. — Važniše rečí kakor ta čas na bojišču se godé zdaj zunej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej nizko najti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | malo natančneje seznaniti. Od vsacih bomo povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine v njih, kod so razširjeni in kolikor bo mogoče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Še važnejši,“ pristavijo mati, „je pa nauk, ki stoji zapisan na objedenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | pretresati. Tudi v Rusii tedaj začenjajo spoznavati, da odkritoserčno presojevanje važniših domačih zadev ne more vladi v škodo biti. — Materi cesarici |
| Mineralogija in geognozija (1871): | različnih podob ima teseralni sistem. V izgled hočemo našteti nekoliko važniših ter jim pristaviti znamenja in bolj znane minerale, ki kristalizujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ni tudi brez pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko |
| Čas je zlato (1864): | dalje govorili, zdaj hitro k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na noge! orodje v roke! Eni |
| Fizika (1869): | mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader več sil dela na telo ali v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vsak spoznal, ko je prebiral o mineralih, ki so tako važni za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki so tako važni za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba češkega |
| Botanika (1875): | C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema ali z več kalicami, ki |
| Ta male katechismus (1768): | ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž |
| Robinson mlajši (1849): | pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke reči važiti — tehtati imamo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne |
| Astronomija (1869): | ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le |
| Zoologija (1875): | kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi: |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | uma svojega kakor tudi zavoljo nenadnega dogodka ter kratkote in važnosti časa dovoljno zadostiti mogel; ktere sem se težko lotil in |
| Astronomija (1869): | o položaji zemlje proti solncu in luni, kar je posebne važnosti gledé klimatičnih in časovnih razmér, in potlej bomo opazovali premičnice |
| Astronomija (1869): | imenom najti kako zvezo, tako da ima ta reč malo važnosti v sebi. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Renski Bavariji, Mehiko, Kina in Kalifornija. Bolj redko in manje važnosti je tudi v zemlji dobivajoče se klorovo živo srebro, Hg |
| Botanika (1875): | tudi banana imenovana, ktera je za prebivalce vročih krajev iste važnosti, kakor za druge kraje žito, krompir ali dateljnova palma. Razun |
| Trtna uš (1881): | Vvod. Naše vinogradarstvo je velike važnosti za celo deželo Štajersko. Sedaj mu preti velika nevarnost po |
| Ferdinand (1884): | znanim mu pečatom, reče grofinji: »Ta list je zame velike važnosti; moram ga precej prečitati. Med tem pa pošlji po brivca |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razmerah vender zopet v zavest. Da je dober spomin velike važnosti za duševni razvitek, ni treba dokazovati Koliko veljavo bi imeli |
| Občno vzgojeslovje (1887): | po drugi strani pa je orodje dušnemu delovanju navzven. Kolike važnosti je živčevje za razvitek psihične delavnosti in sposobnosti, uvidimo tem |
| Fizika (1869): | zavolj tega se take vrste podoba imenuje fizična podoba. 166 Vbokla zrcala se rabijo pri daljnogledih, ki se zavolj tega imenujejo |
| Fizika (1869): | veliki pritisek. Hodilo, Gangwerk, 74. Hof der Sonne, kolobar. Hohllinse, vbokla leča. Hohlspiegel, vboklo zrcalo. Horizontal, razit, vodoraven, 24. Hornhaspel, motovilo |
| Fizika (1869): | 142. Leča priočnica, Ocularlinse, 142. Leča razmetnica, Zerstreungslinse, 140. Leča vbokla (vdrta), Hohllinse, 140. Leča zbiralka, Sammellinse, 138. Leča zbokla, convexe |
| Zoologija (1875): | gobec, nos in ušesa in jo s svojimi jako bolečimi vbodi strahovito trape. Semkaj spadajo tako imenovani moskitos v vročih pokrajinah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham; koker ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Vbogajme dajaj od ſvojiga premoshenja. Zhe imaſh veliko, daj veliko; zhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | revesh, ki je bil hrom, kar je rojen, ino je vbogajme proſil. Tudi Petra ino Janesa próſi vbogajme. Peter mu rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rojen, ino je vbogajme proſil. Tudi Petra ino Janesa próſi vbogajme. Peter mu rezhe: „Slata ino ſrebra nimam; kar pa imam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per ſvojim nebeſhkim Ozhetu nizh saſlushenja ne boſte imeli. “ „Kedar vbogajmé deliſh; naj ne vé tvoja leviza, kaj tvoja deſníza ſtori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ima u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud' nič ne da; Jemlje vsak kar le kdor hoče |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tam kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora Riezh. TA 34. KAPITL |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | J. M.J. irpergujejo, inu pod ſtreho goriufamejo , ali is usmilenja wugejme dado, ali kaj dobrega ſturę. 3. Kolkerkrat ali sami od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | beſſedo. Potroshtej njega v'njegovi revsheni, de dusha, inu telu wugejme dobeta. Hodi ſa mano. VIII: POSTAVA. Samota je te brumnoſte |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dapadlu vam tu krayleſtvu dati. Predajte, kar imate, inu dajte wugejme. Naredite ſi moſhne, katire ſe napoſtarajo, en ſhaz, salogo, katiri |
| Ta male katechismus (1768): | be se pokorshena sturila, ali gnada boſhja ſadobila. Kaj je Wugejmedajanje? Je ena dobruta, s' katiro mi enega drugega revi, inu |
| Ta male katechismus (1768): | Mashe, molitve, poste, inu wugejmedajanje dolinaisbrishe. Od Kristianske pravize. Jeli zhlovek v' stanu popolnema pravizhnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhnu polonanje te zhiſtoſte prejeti. Hodi ſa mano. VII. POSTAVA. Wugejmedajanje je teh dobreh del perkladanje. 1 Uwoshtvu sem jevt lubila |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | c) Koku globoku je vbode. Odgovor: per enim sraſhenim bravu, al shivini eno dobro pęd |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mreshiza, ne ledovje sadęne, inu de ſe med rebra ne vbode. Ta kraj, kir na sgorej popiſano visho ſe ſkus kotovni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na sgorej popiſano visho ſe ſkus kotovni ogel v' trebuh vbode, ſe imenuje kapa od trebuha, katęra je od mreshize zelu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | od sgor doli v'trebuh, eno mozhno pęd globoku notrei vbode, de tudi od roga tega nosha ſkus kosho sraven notri |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Odgovor: ſe lę v' trebuh, inu ne v' shelodez notri vbode. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskve, iz kterih se peške ne pobero, na pol prereži, vbodi jih večkrat s peresnim nožem, deni jih v krop in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vanj deni in vkuhaj cuker tako, de težko kaplje dela, vbodi v kutnarice zrezano sladko skorjo in dišeče žbice, zloži jih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrb vsolei: da bosh vboshjei gnadi shivov tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét na druziga, in |
| Blagomir puščavnik (1853): | mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dreveſu, in pa zhe je v boljſhi semlji, je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | d. iméti. 4. Pridno ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti zeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti in časi se mu je tudi zdelo, ko bi slišal otročje vpitje |
| Rudninoslovje (1867): | razne i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene |
| Rudninoslovje (1867): | zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti |
| Rudninoslovje (1867): | pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo |
| Rudninoslovje (1867): | je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali |
| Rudninoslovje (1867): | kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe prav ogledal ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mo v' zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to pak ne; pravijo, de ni lepú. Matizh. Pak je v' zhaſsih dobru. Jęrza. Jeſt ſim le enga iſkala. Matizh. Eh |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku mozhnu mart- |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pisarsko službo dobil, ker si je tudi pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in |
| Robinson mlajši (1849): | da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr v časeh huda létina potegne, ali kér bi se jegova žêtva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro tisti kmetovavec za zdravje svoje živine skerbi, ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od brinovih jagod na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kukec**) se imenuje vsaka žival, ktéra v tléh živí ter včasi iz svoje luknje kuka; |
| Zlata Vas (1848): | se skoraj pri njem učilí, kakor pri Ožbetu. Ta je včasi cele dni na polji in v vertu delal in se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mogel. S takim tarnanjem, ki ga je včasi z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zlo nalezljiva vročnica, pri kteri se vnetje navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kombinacije tega sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v nekakem redu, tako da bi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | imeti novcev od njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let ali včasih tudi za celo življenje kužne kozne bolezni ; 2) če se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le za malo trenutkov, kakor se ravno nameri. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le za malo trenutkov, kakor se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ki nam zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in nas včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to znamenja božje vsemogočnosti |
| Gozdovnik (1898): | spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja, da mi vlada izplačuje, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na vreteno ſveti. Kolovrat smiram rad têzhe, de ſe le vzhaſi en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in |
| Genovefa (1841): | ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga je vzhaſih tako pêkla, de bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi |
| Genovefa (1841): | Pri dôbrim délu ſe ni nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brumnoſte mozhnu podpiranje. 1 Kkatire se naſna hrupu teh ludy zhasi vogniti, ta se svoje dushe ſadoſti naahta. Dobra je samota |
| Kratkozhasne uganke (1788): | gorida, zhasi ſatù: de be se kaj k' pridnemu, uku: zhasi k' ſbrihtanju te pamete: zhasi k' potrębnemu reſveselenju tega serza |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rezhjo, najprejpernêse, inu, de be se reſloſhilu, inu uganilu, gorida, zhasi ſatù: de be se kaj k' pridnemu, uku: zhasi k' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | al na nebu vonder nisem. Par kojnekeh mene ti narvezhdejl, zhasi tudi per peshzeh, inu ne malukedej per enemu tepzu najdesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kaj ne, de se kmalu na tu spominesh, kar se uzhirej napremislenu govoril? dobru tedej spremisli, od kajſene rezhy, kaj inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri je njemu bulſhi perſhlu. Inu ſo njemu povędali: de uzhirej ob ſedmeh je njega merſelza popuſtila. Tedej je ozha ſpoſnov |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dan nam je vse vzel. Toča nam je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od Planine |
| Ferdinand (1884): | vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže |
| Zlatorog (1886): | ljúbav znajo pridobíti, »Bolj kot on, ki danes in pa včeraj »To le vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen |
| Zeleni listi (1896): | štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes |
| Gozdovnik (1898): | ki so se ga dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter |
| Pozhétki gramatike (1811): | j' etudiai bier; la semaine passée, itd., ſim ſe vuzhil vzheraj, uni téden. III. V' ktiri zhaſ perloshivniga naklona je treba |
| Pozhétki gramatike (1811): | vais là, grém tje. 4. Spet druge pomenio zhaſ. Hier, vzhéraj; avant-bier, predvzhéraj; autrefois, drugekrat; bientôt, prezej, kmal, koj; souvent pogoſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu prèdersno rôko vſtávi, — Bla Bogomila, je podóba tvôja, Ki vzhéraj ga ſpeljála je is bója. Enkràt vidit' shelí podóbo mílo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is zeliga in kembelj manjſhi, ki je s ſvinzam saljit. Vzheraj 3. Şuſhza ſmo jo po poldanſhini boshji ſlushbi v ſholi |
| Maria Stuart (1861): | da odpuščam ji iz serca smert, Da se kesam tegote včerajšnje. Naj Bog ohrani jo in dade ji Prihodnjost srečno! Burleigh |
| Valenštajn (1866): | gre mi čast. Oktavij (ko oba sedeta). Odbili ste mi včerajšnje željé, Morda menili, da so celo prazne. Iz srca so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča nam je vse pobila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bode v Sadru (Zara) pri bratama Battara, in njih vzhrédnik bode g. profeſar Anton Kuzmanich. Namen tega zhaſopiſa je, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lep namen rasderl. '' — Tako ſe bere v liſtu, kteriga je vzhrednik téh noviz prejel. Natiſnili ſmo ga, ker bi deshela sidanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ki mu je bila s čisto in iskreno ljubeznijo zvesto udana, pri prvej priložnosti že zapustila in z nepoznatim tujcem sramotno |
| Pomladanski vetrovi (1881): | prijateljsko srce. Gospa Dobrinova je bila Ljudmili iz celega srca udana prijateljica in neutrudljiva tolažnica. Ljudmila je imela pri njej v |
| Arabela (1885): | zakrivila, je bilo to, da si bila drug drugemu srčno udana, dasi vedoča, da jima različnost vere brani združitev. « Arabela to |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | govorjenje, in koliko sva govorila! Njega soproga je ljubezniva, skromna, udana žena. Iz vsega se vidi, da je skrbna gospodinja, pridna |
| Lisjakova hči (1892): | Bodisi, prav rada vam ustrežem, da vidite, kako sem vsekdar udana rodu Lisjakovemu. « Drugi dan opoldne prinese Lovro ženi svoji ključ |
| Abadon (1893): | obtožbo. Cvetana dostojno vstane in pravi z mirnim glasom, kakor udana v usodo svojo, da ji vest ne očita ničesar in |
| Slučaji usode (1897): | da oba že dolgo čutiva, da sva si dobra in udana. — Zató, ker ljubljenemu biti je vseh priznavanj največje, izgovarja se |
| Slučaji usode (1897): | mlademu možu, sem spoznala takoj, da Malvina mu ni takó udana, kakor naj bode človek človeku, s katerim mora obhoditi težavni |
| Slučaji usode (1897): | miru ter brez skrbij, zadovoljna in v svojem pravem delokrogu, udana in pokojna, kjer bodete polagoma pozabivala hude rane, katere vam |
| Valenštajn (1866): | ste V očetovih se rokah v novem svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam |
| Tine in Jerica (1852): | Nabira ž njim si zasluženje, Če je v božjo voljo vdan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dál kerſtít' je ôzha glávo ſívo, Șoſeſka je Marije ſlushbi vdána V dnu jésera vtopíla Bóg'njo Shívo. Kakó perſhlà k reſníze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | odhajajoče gospè. Bila ji je pa tudi iz vsega serca vdana in Ljudevita je imela neizrekljivo rada; v njem je čestila |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | rok, prenašala je vendar svojo revščino popolnoma v voljo božjo vdana in to s tistim veseljem, ktero le od Boga pride |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100 pijači udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno |
| Pomladanski vetrovi (1881): | in radovedno paslo svojo zvedavost, nekteri bodo tudi skušali svojo udanost izraziti, a vsakdo bode prepričan, da še to poletje razprostré |
| Povestnik v sili (1883): | A onemu razdraženju in strahu pred smrtjo sledila sta zdaj udanost in mir! Pismi ste bili namenjeni eno na očeta, drugo |
| Mačeha (1883): | njim. Zdela se je sebi klaverna in zamišljena. Pibrova zvesta udanost jo je za trenotek ganola. A kmalu se predrami in |
| Mačeha (1883): | Pibra! Jaz sicer Pibra preveč ne ljubim, a njegova neizmerna udanost je moje srce popolnoma premagala. Njegov preblagi značaj je v |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | veroval njenim lastnim besedam, temveč zavračal je njeno ljubezen in udanost do njega, domišljujóč si, da ga le ona navidezno ljubi |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | za Metoda, ali javno se je bal Karlmana in kazal udanost mogočnemu nemškemu sosedu, sosebno kar je bil še Svetopolk v |
| Domačija nad vse! (1889): | hvaležna že za njegovo dobro voljo in mu povračala njegovo udanost. Ko je tedaj po cele dneve sama domá ostajala, pogrešala |
| Domačija nad vse! (1889): | ustnice zatrepečejo, ko reče z votlim glasom: »Mojega otroka, njegovo udanost hočem celo in popolno sam imeti; to je vse, kar |
| Slučaji usode (1897): | za otroških let. A ona mu je res povračevala njegovo udanost in vernost na najbrezsrčnejši in najpodlejši način. Pa o tem |
| Stric Tomaž (1853): | sužnjih v vsih razlikah, njih domače življenje, njih ljubezen in vdanost do svojih; potem kako jih kupujejo in prodajajo, lovijo in |
| Blagomir puščavnik (1853): | ji še vender na obrazu bere ženska poterpežIjivost in radovoljna vdanost v božje sklepe. Vse njeno obnašanje opominja na nekdanji hišni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja Za |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti in udanosti. Tvoja moč naj ostane zmiraj pri meni, tvoja luč naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prigoditi, saj imaš prezdravo pamet. Kar pa se tiče Sirine vdanosti, res pravico govoriš. Zadnje poletje, ko tebe ni bilo tù |
| Oče naš (1885): | goreče besede očeta, s kterimi jih je k pokori, k vdanosti v božjo voljo, k upanju in zaupanju opominjal, le malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in jiin velim, ſledni krajzer, ki ga priſlushijo ali kje vdar dobijo, hraniti. Nar boljſhi goſpodarje zhem pri ſholarſki ſkuſhnji (ſpraſhovanju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v kteri je imel rusovski car odgovor dati: ali se udá térjatvam zaveznikov ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska |
| Valenštajn (1866): | v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se |
| Valenštajn (1866): | sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá, I pošlje kardinalu jezdece? Je dober dal odgovor Kvestenbergu? Grofinja |
| Blagomir puščavnik (1853): | Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost Božja, in udaj se popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne more priti |
| Stric Tomaž (1853): | terdoserčno, nečloveško s tabo ravna! Vendar pa imej še poterplenje, vdaj se v božjo voljo in biti če bolje! “ „Oh! ljuba |
| Stric Tomaž (1853): | kaj hočem storiti, ljuba moja! “ „Stori, kar sim jaz storila. Vdaj se, naj bo božja volja! “ odgovori Kasi. „Nak, njegovega nagnjusnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kakor sam spozná, iz skerbí in nevolje nad svojo revšino udal, bo dobroto spoznal in se z večjo ljubeznijo kmetije lotil |
| Ultra! (1867): | Zalka. Bog bodi zahvaljen, da se je oče vendar uže udal. Od žalosti bi bila umrla, ako bi Vilko te službe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in zdelam vred |
| Divica Orleanska (1848): | serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost Bogu draga, Ti vdal si se, zato ti on pomaga. Karol Tedaj Britancu stal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vlada je že menda zdavnej določila, da se ne bo udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je tri dele več pomerlo takih, ki so se žganju vdali, ko drugih, in sploh polovico mladih ljudi, ki žganico ljubijo |
| Divica Orleanska (1848): | V odlogu takim pošleš mu pomoč, Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti |
| Robinson mlajši (1849): | kazanjem na znanje davati. Med tem se je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je kmalu na breg bežal po različne nastroje |
| Sveti večer (1866): | smertne postelje stali v tej hiši. Bog je hotel drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | tol'ko ima? Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati se voljno. |
| Blagomir puščavnik (1853): | na roko. Bil je zlat perstan s peterimi drazimi kamni vdelan. ”Oj, oj! se Milko začudi, kako pride perstan semkej? gotovo |
| Blagomir puščavnik (1853): | kdor je našel ali bo našel zlat perstan s biseri vdelan, ki gaje cesarica zgubila, je kakor zvest podložnik naprošen, ga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ono predalce ter iz njega prinese biser ali v zlato vdelan drag kamenček, da je všije v tkanino, kakor zahteva podoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je |