- tuonda
Robinson mlajši (1849): je vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za
tuonda tur turban turbina turen turenski turingijski turkmenski turmalin turmalinov turn turnček turščica turščičen turški tu_sem tužen tvar tvarina tvegajoč tvegati tvoj tvorba tvoreč tvorilen tvorilo tvorina tvoriti tvorivo tvornica tvornost tž.
| Robinson mlajši (1849): | je vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je pervi oče govejih |
| Zoologija (1875): | mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so |
| Gozdovnik (1898): | nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj |
| Fizika (1869): | krajec (odrezek) kroga. Kreisausschnitt, izrezek kroga. Kreisbewegung, krožno gibanje. Kreiselrad, turbina. Kreisförmig, krogast. Kresilo pnevmatično, pneumatisches Feuerzeug, 108. Kreuzhaspel, motovilo z |
| Fizika (1869): | se pokaže na prikladnih pripravah, kakoršne so Segner-jevo kolo in turbina. 88 Ako je en del površja kakove kapljina podvržen nekemu |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | daje tako mehanično delujočo silo, ki se prenaša v mesto. Turbina goni namreč v Mühlavski strojarni postavljene tokobudne ali tokorodne stroje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nesrečno opravil, — z naskokom (Sturm) je namreč hotel Rusom vzeti turen Malakov, ki je ključ k Sevastopolju, al vsa serčnost armade |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | To začuje zvesti sluga Lazo, Hitro teče noter v tanki turen Pa prinese tisto zlato čašo, Jo natoči z vinom začernelcom |
| Genovefa (1841): | zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam tak dolgo sa njim gledala, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo, kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v drobu in glinatem škrilniku, pri Grimi etc. ; v Harzu, Turingijskem lesu, tu zasedajo posebno pri Masserbergu do Eisenacha glavno pohrbtje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | čokih in nerednih žilah, v zgornji Šleziji, na Českem, Saksonskem, Turingijskem lesu, v Harzu, Odenwaldu, Hunsrücku in v dolini Nahe. 5. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delov v sebi. Posebno znamenito je to, da, ako se turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | nekteri spremenili ali še spremenjajo, kakor bi bili pri babilonskim turnu zidali, ko je bil Bog pogovor zmedel. S ptujci je |
| Oče naš (1854): | skerbi, kako bo Pavle njegov sklep sprejel, je šel proti turnu, kjer je Baldomer ravno večerjo na mizo nosil. Samo gospod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | centov težek, ravno ko so ž njim zvonili, v Ivanovem turnu odtergal in 3 nadstropja prederl; 5 oseb je pri ti |
| Zerkviza na skali (1855): | po gradu; vſako ſhumenje gaje ſplaſhilo, kadar je ura na turnu bila, je obledel in zele ure je vzhaſi na tla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo; de se turšica le v toplih krajih popolnama dobro obnaša in rada rodí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | resničen, pa se mu pràv lahko pomaga. — Gotovo je, de turšica hoče pridno in skerbno obdelana, večkrat v rasti okopana ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to je nekoliko res, pa je tudi to res, de turšica tudi v merzlih krajih dozorí in de še clo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim to samo za živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci to resnico v glavo vzeli, gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ajdo pregnal, pač ne pomisli ali pa ne vé, de turšica ajde nikakor ne namesti, de turšični kruh ni tako dober |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je malo prirastlo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice ne poprimejo. To orodje saj vender ni takó drago, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si kmetovavci to resnico v glavo vzeli, gotovo bi več turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli |
| Robinson mlajši (1849): | hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši |
| Robinson mlajši (1849): | je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti. Toča ji malo škodje, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pojdeš — téga bodi svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brez mašíne , samo z rokami lahko opraviti. Kjer pa veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne prineſe dobizhka, zhe med drugim ſadjam ena ſama njiva turſhize ſtoji, ker ptzhi in tatje le od te njive ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro in koriſtno je drevo sa pletvo in oſipanje krompirja, turſhize, i. t. d. ker ſe s njim v krajſhim zhaſu |
| Botanika (1875): | naše trave in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Drugi se pa zgovarjajo in pravijo, de se deželni zrak turšici ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo; de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jo koj do škode otrése, ajda rada poléže, in speri, turšici pa nobeno hudo vreme ne škodje, in nikdar ne poleže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | turšice, ne pride od krajnske svojoglavnosti, temuč od tod, kér turšici ne tekne vsaka perst, kér ljubi, bolj močne, bolj debele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so večsortni pridelki po tvojih njivah. Krajnska dežéla bi rodila turšico, ktero po Koroškim k svojimu pridu sejejo. Dobro vem, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol menj delovcov potréba, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajnske dežele nad Krajnjam gori. Kjer pa ni kraj za turšico in koder slana pada bolj poredkama, bi vunder ne bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za druge opravke. Če bo per svoji majhni kmetii le turšico sejal, kako bo pa živinico preredil, kér je travnikov le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ječmen aíi pa potlej namest ajde travnih semen ali pa turšico za klajo seje. Ali ljubi prijatli! če krajnski kmetovavec ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostane doma za kuho in za kruh. Kdor bi s turšico rad ajdo pregnal, pač ne pomisli ali pa ne vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa turšice, ter pravijo, de, kar so začeli po Koroškim turšico sejati, ne vedo od lakote nobene, ktera je popred dostikrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je gosp. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | turšična moka tudi ni tako za kuho. Res de so turšični zlo zabeljeni žganci dobri, tode ajdovi so še bolji, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa ne vé, de turšica ajde nikakor ne namesti, de turšični kruh ni tako dober kakor je ajdovi, in de turšična |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada je s tem, da je Košuta in njegove tovarše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | treba. — Od strašne stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veljá, pravijo „koliba”. Na slavonski meji novinca, kteri ni še Turške vidil, s kako terto prav dobro premoštrajo, da vse žive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | da mu bo njegova žena Darinka pervo detice povila. Iz Turškega. Mesca novembra so izsledili v Carigradu naklep zoper življenje sultanovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | monarhijo že to za nevarno, ako se podjarmljeni kristjani rešijo Turškega jarma, in zahtevajo, da se to zabrani in hudo kaznujete |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | drzovit. Bival sem dosta mirno v Skadru, v vélikem mestu Turškega pašalika. V vsaki hiši bilo je treba zapreti okenice (fensterladen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Perzije ali iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z malinčnim vkuhanjem (solznam) polivaj v podobi obroča, de bo turški kapi podobno. V sredo sklede se pa dene nevestna župa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vsled tiste oblasti, ktero je kot višji gospod dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | so prevzeli začasno vlado. Odstavljeni knez je menda še v turški terdnjavi pod turškim zavetjem. Turška vlada, ktera še ni nikoli |
| Ultra! (1867): | je o vašem fraku toliko prošenj? Kotílek. Da bi te turški boben! — Kaj mi je začeti? Ko bi tudi hotel, saj |
| Botanika (1875): | po Evropi pogostoma sadí. Posebno dober tabak je ogrski in turški; sadé ga pa tudi po Nemškem. Izmed raznih vrstí te |
| Arov in Zman (1850): | krajnah novice povedale, da se Mehemet Kabdal, eden naj silniših turških vodjev, približuje in da s 30000 divjaki dolensko stran požiga |
| Mahmud (1870): | lehko trdnjave. Grad vže gori, vžgale so ga krogle iz turških topov. Neverci zažgό podkope in del zidovja se zruši. Sedaj |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | pelje lepa, umetno zdelana široka cesta, ne imajoča razven nekaterih turških vojaških postajank, nikakih naselbin. Po tej gladki cesti, katere so |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | neprenehoma ves dan. O mráku je vžgalo naše topništvo osem turških poslopij v mestu. Ta so gorela v pozno noč. Od |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ovčarskih psov se pója po ulicah — jedina sanitárna policija v turških mestih. Vélika cesta in tudi stranske ulice so porušene na |
| Od pluga do krone (1891): | katero se dekleta tolikanj ponašajo še dandanes, pogubila je v turških časih in zlasti ob turški meji marsikatero deklico. Gorjé je |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | in v olajšanje nezgod, ki so jih bile zadele v turških napadih, lažje kaj storil, spravil se je začasno z ogerskim |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | že so bili Turki iz kleti v hiši in roj turških vojakov se je pomnožil vsak trenutek. Sedaj se je začel |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je zvedel spotoma, da je njegov zvesti oproda Matijec v turških rokah in da so oskrbnika, njegovega očeta, Turki obesili pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vlado. Odstavljeni knez je menda še v turški terdnjavi pod turškim zavetjem. Turška vlada, ktera še ni nikoli preklicala knežke časti |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | štajerskej, koroškej meji — mnogo več posla pa ima z madjarskim, turškim, grškim in laškim narodom; in ako bi se imi uže |
| Robinson mlajši (1849): | se je žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko |
| Tiun - Lin (1891): | v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli |
| Stric Tomaž (1853): | svojih ljubljenih. „Oh, zakaj si mogel ravno ta dva prodati? “ tužno kliče žena; ako že ni moglo drugače biti, dal bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tedaj je ljubi Bog tudi cvetlice vstvaril, nam ž njimi tužno, pobito serce razjasnovati. — Spomni se tukaj svoje mile matere, ki |
| Stric Tomaž (1853): | kakor živina prodanemu biti; zatorej bo gotovo vsacega mikalo zvediti tužno in omilovanja vredno stanje sužnjih v vsih razlikah, njih domače |
| Blagomir puščavnik (1853): | naredil. ” — ”Častiti Blagomir! mu reče zdaj vitez, vi dobro umite, tužno serce tolažiti in serca rane celiti. O ko bi bil |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne pošlje vam vsaj pošilja usmiljene dušice, ki vam zamorejo tužno serce pokrepčati. ” ”Res je taka, odgovori popotnik, ako ne, bi |
| Kemija (1869): | in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz in skoz enake moči, temveč da z večim delom |
| Kemija (1869): | okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall. |
| Kemija (1869): | etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. |
| Kemija (1869): | more se reči, da je čreslena kislina v vseh rastlinskih tvaréh, ki so zagoltnega ali trpkega okusa. Tako na pr. se |
| Kemija (1869): | Nadalje je nekaj žvepla tudi v nekterih rastlinskih in živalskih tvareh, zlasti v belakovinastih spojinah (eiweissartige Verbindungen) in sploh v tacih |
| Kemija (1869): | lahko zamenjujejo. To enakost gledé oblike in sklada pri raznih tvareh in spojinah, imenujemo ravnoličnost (Isomorphismus) in o galunih pravimo, da |
| Kemija (1869): | trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno |
| Kemija (1869): | v onem razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C |
| Kemija (1869): | več vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse |
| Kemija (1869): | vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju |
| Kemija (1869): | potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka |
| Kemija (1869): | ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so |
| Botanika (1875): | razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari vzame ena rastlina več, druga manj. Med tem ko polju |
| Botanika (1875): | videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari vzame ena |
| Botanika (1875): | razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica in to, kar je v njej |
| Kemija (1869): | popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najti zelišč, v kterih bi bilo več zraka, kakor drugih tvarin n. pr. v grahu in leči, kakor uči Pitagora. Tacih |
| Kemija (1869): | tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali |
| Kemija (1869): | 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova |
| Zoologija (1875): | korenino je zobov vrat. Zobje so iz zobovine, to je tvarina trša od druzih kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine |
| Stelja in gnoj (1875): | veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s |
| Botanika (1875): | Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov |
| Zoologija (1875): | soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa jedila, kajti so |
| Fizika (1869): | stvari je še, ktere niso, kakor rastline ne, iz enakošne tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne |
| Botanika (1875): | rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo |
| Zoologija (1875): | Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice |
| Stelja in gnoj (1875): | ima dve imenitni lastnosti; ima namreč v sebi najtehtniše živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je treba že mehanični spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro |
| Botanika (1875): | delke, ki so v kapljini in ki so njegovej lastnej tvarini že popolnoma enaki, in da jih naloži na-se od zunaj |
| Botanika (1875): | kemijsko predrugači in prevpodobi, tako da so zdaj postale enake tvarini njegovega lastnega telesa, in da zdaj množé snovo njegovega telesa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vzemimo v obče, da sta A in B dve istovrstni tvarini, in da ima njiju jednota vrednost a, oziroma b in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da je a > b. V katerem razmerji treba te dve tvarini zmešati, ako hočemo, da bode imela jednota zmesi srednjo vrednost |
| Fizika (1869): | v kapljino, ktera se potem spet zamore strditi v trdno tvarino. 139 Na zmožnost teles, da se z ogretjem spremené v |
| Fizika (1869): | med sabo popolnoma enakošni, imeli bi v obče le enovrstno tvarino. V resnici so pa prav raznovrstni atomi, s kterimi nas |
| Fizika (1869): | naleté. Telesa, ki v znatnej meri prepuščajo toploto skoz svojo tvarino, imenujejo se za toploto prehódna (diatherman); tista telesa pa, ki |
| Fizika (1869): | So taka telesa, ki prepuščajo vse toplotne trakove skoz svojo tvarino, pa le najmanjših njihovih delov v sé ne vzamejo in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po mehaničnem potu, da se kristali povijejo s strdivšo se tvarino druzega minerala, potem se pa razmočijo in voda jih odnese |
| Zoologija (1875): | je veči. Ose delajo iz lesenih drobtinic in sline neko tvarino, ki je še najbolj podobna grobemu sušilnemu papirju, in iz |
| Botanika (1875): | pri tem paziti na dvoje; najpoprej treba ozirati se na tvarino, na kterej se ta delavnost pokazuje, potem pa na podobo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroški spomin pred vsem na to, da si prisvoji ono tvarino, katero mu podaja pouk, zato se more ta stopinja razvitka |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na razvitek pridnosti ima pouk, kateri oskrbuje gojenca s pripravno tvarino. Pouk vzbuja empirično, tako tudi spekulativno zanimanje. Strahovanje podpira to |
| Gozdovnik (1898): | po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da bi dobili bonanso od Kučila prodano |
| Divica Orleanska (1848): | s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez ponudim blaga. Alj nisim ti |
| Valenštajn (1866): | Na noge ! da kri ne odrôji. Kdor nej života se tvégal nikdár, Za céno mu bilo njegovo nej már. Zbor. Kdor |
| Valenštajn (1866): | mu bilo njegovo nej már. Zbor. Kdor nej života se tvégal nikdár, Za céno mu bilo njegovo nej már. Drugi lovec |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je sa tebe terpeu, inu sa tebe vmeru tvoi Odreſhenik, tvoi nar vezhi lublenik. O kai je ta sa ena velika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Matth. 9. s' beſſedo rekozh: Confide fili, savupei moj Syn, tvoi trosht, inu pomozh je per Bogu. Apparuit autem illi Angelus |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Na dershi tu sa nezh. Smiſli ti dobru sdei Na tvoi perhodni Krei, De ti po tvoji ſmerti na pridesh vezh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | k'shegnu per konzu Svete Maſhe. 1. Dei nam Bog ! tvoi shegen dobiti, Kokar ga je Jacob dobiu Ta Patriarh, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naſs per vſi hudi ſyli, Syn ſe ofra sa naſs tvoi. 3. Na Krishu v'Lubesni pravi Ofrou se ofer kervavi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tvoje gnade dei Nam po ſmerti h'tebi prit', No tvoi vezhni ofer bit'. Ta shtiri inu dvaista Peiſem. Sanctus. 1. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Gospod. Sazheu Moyeſu srozhiti, Inu h'nemu govoriti: Jeſs sim tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli , Pred neh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o nabeshzhi Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv frei tv pomai mene o Sveta Deviza Màrja inv tvoi S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse |
| Biblia (1584): | Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo jeſt vam povém, mej vſémi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja |
| Genovefa (1841): | je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel: „Kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici |
| Divica Orleanska (1848): | Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem, de |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekterimi pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš, da |
| Ferdinand (1884): | jezil ali veselil. »Tudi dobro! « reče slednjič. »Lepa hvala za tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe |
| Biblia (1584): | je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej: O Shena, tvoja Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje |
| Biblia (1584): | hotéli shnym govoriti. Inu eden je djal k'njemu: Pole, tvoja Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde |
| Genovefa (1841): | mi bo pa v ſrédi derv smersniti. Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je |
| Oče naš (1854): | véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; ljubi moj Nacek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje |
| Roza Jelodvorska (1855): | živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši |
| Deborah (1883): | divni me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem od tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef! Jožef |
| Gozdovnik (1898): | bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | darove svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | enim brumnim, jenu pravizhnim shjulenjam. 2. Proshna. Pridi k' nam toje kraleſtvu. Pr. Kdo Kraluje noter u' naſhim Serzi ? Od. Buh |
| Sacrum promptuarium (1695): | en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | stori s Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pobožno in sveto življenje tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje čednosti naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim |
| Oče naš (1885): | ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek gratani Bog je sdei otoshen, shaloſten, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | O JESUS nar vezh poterpeshlivi! mi molimo, inu zaſtimo tiſtu tvoju ſvetu li- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de bi ſi od tebe saſhli, m ſkry pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per isvelizheinu naſhih duſh. Saturei o dobrutlivi JESUS! ſkus tu tvoju stosheine tebe proſſimo, de nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu sposnamo saki zhaſs Tvoju Meſu, inu kry Nar vezh gnad Duſhi stury Kadiru vreidnu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | se moresh bati, v'Roubarijo ne podati, Nezh shelet', kar tvoju ni. Krive prizhe na govori, Drugim zhast odset' se vari |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Boshiu Jagne ! K'dir grehe jemlesh od nals, Nei ſe tvoju ſerze nagne |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta ofer, k'dirga damo, Dei, de vſelei o Gospod! Tvoju ſerze omehzhamo h'Vtaleinu tvoyh dobrot. Tvoi ſyn ſe je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shelimo Tudi na vekumei, Kir si nam dau sa shpisho, Tvoju Meſu , no kry , Na eno skrito visho v'Podobi kruhovy |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ozhe! ta je ta nar ſveteiſhi, inu nar drasheſhi kry tvoiga vezhniga Synu, na katirimu ti imaſh nar vezhi dapadeine, tiſto |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sa grehe naſhe Tiste nam odpustit'. Ta kry, inu Meſo Tvoiga Synu je to |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | le Kruh, no vinu, Pa spremenitu bo v'Meſu , kry tvoiga Synu , Kokar mi verjemo. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta tvoiga teleſa sad Zheſhen bodi vezhnokrat. 5. Maria pouna dobrote, H' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe sahvalim, o Goſpog Bog, Ozha nebeshki! ſkus JEsusa Chriſtuſa tvoiga lubiga Synu Goſpuda naſhiga sav vſe meni od sazhetka mojiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries mene vjemeni tvoiga lubiga sina noi svetiga dvba Amen. TA 25. KAPITL. Ena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi samle? skues tvoiga edini rojeniga sina Jesusa Kriſtusa? dati menei nauriednomi sushabniku to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vazhen inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih takv dai ti me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ushlishi ti mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas imeti prov ana sbasta duha tegniela |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | damo vse. 2. Nekaj kruha ino vina Kri, telo bo Tvoj'ga Sina, On daruje se za nas. Oh poglej na revne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | naj nosim. Vtisni mi jih u serce. Naj te rane tvoj'ga Sina, Naših grehov bolečina, Tud mene v živo skle. Daj |
| Ta male katechismus (1768): | ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi |
| Valenštajn (1866): | še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | storiti. Rekla sem ti prej, da imam govoriti tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb je bila |
| Oče naš (1885): | ki smo čas revščine in tvojega zaničevanja videli, tudi čas tvojega novega prihoda in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in tvojega otroka. " |
| Gozdovnik (1898): | pa je tvoja last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej i |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s' ſabo usel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preklet ſi na semlji, ktera je sinila, in píla kri tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila, kedar jo boſh obdeloval |
| Genovefa (1841): | ſvéti véri v Têbe, o Ozhe! v Tvôjiga ſina in Tvôjiga Duhá, v ſposnanju Têbe in v ſvéti ljubésni sredili, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Kaj? tudi tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna |
| Divica Orleanska (1848): | milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te! |
| Divica Orleanska (1848): | Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe |
| Roza Jelodvorska (1855): | ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila tvojiga sina rešila, nje ljubezen do očeta že bi mogla te |
| Roza Jelodvorska (1855): | nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veliki trosht, pokoi, inu veſelie na tvoji duſhi, inu v' tvoimu ſerzu, hitru bode per tebi ta Angel od Nebeſs, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | potoke, je tulkain ſvete krivy v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu, |
| Robinson mlajši (1849): | v svoji lupini zapert; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi ti rad, bi se jas imel svojega uma |
| Blagomir puščavnik (1853): | da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | more več obstati. Namenila sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na semli enu telu, ſe bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi na vęzhnu vkupej veſselili. Amen. |
| Genovefa (1841): | puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | govori raj! Mina je še živa? je per tebi na tvojim domu? Pové, pové! ino nič mi ne zamolči! Kdo pravi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koker te ſtare, v'treh Lęteh imaſh aku ozheſh, v'tvojmu uogradu ſam Mushkat, Roſoshki al kar sa enu grojsdje ozhesſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je vshę , moja lubesniva Nęshka! Na tvoji méhki rozhizi, na tvojmu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſręzhen, taku varen, taku dobru ſ-hranjen, kakor per tvojmu lubimu Ozhętu? Chriſtjani vam ſe milu ſtury pèr saſliſhanju letę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtojí, o luba Mati, de nam ti leto gnado per tvojmu Şynu ſproſsiſh, kakôr ſi nam tudi exempel dala. Inu kdó |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſamo kaplo putu spotimo, aku is vſmileina, inu shaloſti pruti tvoimu britkimu terpleinu Ie eno ſamo ſouso s' ozhy spuſtimo, ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | molimo, o koka delezh ſmo od povsdigneina tuoiga ſerza pruti tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu inu od tvoje ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to veliko jeso, inu ſourashtvu, katiro ti hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam |
| Robinson mlajši (1849): | molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino |
| Oče naš (1854): | ako le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje |
| Revček Andrejček (1891): | Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to, da |
| Genovefa (1841): | dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu. |
| Roza Jelodvorska (1855): | priden otrok, rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in on bo na stare dni v tebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe bodo Maſhniki, ſlushabniki tega Goſpuda plakali , inu poreko: saneſi tvojmu folku , inu napuſti tvoje irbeſhne k'ſramoti biti, de bi |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier si ti tvojei porodnizi se navelkon- |
| Valenštajn (1866): | To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj |
| Valenštajn (1866): | delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami zdaj, Pa v hipu, ko v ljubezni vročej |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Edèn pak je djal k' njemu: Pole, tvoja Mati, inu tvoji bratje svunaj ſtoję, inu tebe yſhejo. 48. On pak je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po vervi. 8. Nikdar ne terpi, de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti si me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah, obraz si zakrije |
| Oče naš (1885): | bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu |
| Revček Andrejček (1891): | pozabila — sedaj, ko si zdrava — kaj ti je vsega v tvoji bolezni nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | naj zmiraj z menoj, da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali. |
| Biblia (1584): | dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh |
| Biblia (1584): | Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah noi ush- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiedami: jas taba sarotimi ti dori duh skues to vero tvojah shpanov inu tvojah firshtov noi skues to tugant tvoiga shiviga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa jes prosim tabe skves tvoje sapvshzhenje noi grenko bolazhino tvojah pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim skues tvoje lubs dietze, katere si ti na tvojah S. S. rokah nosiva prosi sa me, da mena sta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sarotimi ti dori duh skues to vero tvojah shpanov inu tvojah firshtov noi skues to tugant tvoiga shiviga Boga inu unja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | aufrihtik noi popounoma spueved dovi podiati: od tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na an muad tork jidi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas taba opomenam k' si ti ta usmilana Jesusa na tvojah ramah nesov: noi shniem zhries te potak jordan shov: k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo odgóvor dajali na dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo |
| Divica Orleanska (1848): | Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj – Govori! Strašno tožbo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | v dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vezhnu ſvet. 3. Sa tu ena je sadosti Beſeda od tvoyh ust Tak bomo od grehu prosti , No mozhna naſhe slabust |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | klezheozhi Sdei tebe ô Goſpod , No Bog navideozhi! Pusti od tvoyh ſrot Molitu h'tebi priti , Ti ſi naſh shivi Bog |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dei, de vſelei o Gospod! Tvoju ſerze omehzhamo h'Vtaleinu tvoyh dobrot. Tvoi ſyn ſe je tebi biu Do ſmerti pokoren |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | thronam vezhni Bog ! Mi sdei tukei klezhimo , Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo. Mi dershimo sdei ta spomin |
| Ta male katechismus (1768): | se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o |
| Ta male katechismus (1768): | sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo. 11. Rèſnizhnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli |
| Divica Orleanska (1848): | nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | smerti kliči me in postavi me zraven sebe, de s Tvojimi angelji zmorem večno hvaliti Te. Amen. Potem se terkaj z |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | storil za pridobitev tega zaklada, in združim ga z vsemi tvojimi svetimi molitvami in s tvojimi dobrimi deli. Prosim in rotim |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in združim ga z vsemi tvojimi svetimi molitvami in s tvojimi dobrimi deli. Prosim in rotim te pri oni ljubezni, ki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | koči; nihče ji ni skrivil lasu. Kaj pa je s tvojimi otroki, ne vem. “ — Te-Vaturu je pripovedoval, kako je odtegnil Irčevo |
| Ta male katechismus (1768): | vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſonzam nar greſhniſhiga zhloveka, s'kuſhuvainam, koker s enim s' tvojmi ſourashniki pogovarjenim sriamnam isdati, inu v' loviti. O koku mozhnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvojim saſlushenjam, s' tvojim bogaſtvam, s' tvojó modro glavo, s' tvojmi priatlami, s' tvo- |
| Sacrum promptuarium (1695): | satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku |
| Biblia (1584): | ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod tedaj ima Lulko? On je rekàl k' |
| Biblia (1584): | dobru ſturiti. Tedaj je on rekàl h'timu Zhloveku: Iſtegni tvojo roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki |
| Divica Orleanska (1848): | sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in vodi ga po potu večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo |
| Zeleni listi (1896): | Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pregled geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje imenovana, kteri se očitno vidi, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | temeljno gorovje. To je bila po njem prvotna ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77. Peščenec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali |
| Botanika (1875): | Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega |
| Zoologija (1875): | nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine niso v obeh popolnoma enake |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hauer. On je že leta 1853 *) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli od zdolaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | celó nič ni, je pa več trahitovih in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in še |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vzdigoval, ž njim tudi zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako dobro določiti kakor |
| Botanika (1875): | ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila razdrta. Človek tedaj stopi na zemljo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno |
| Zoologija (1875): | more telo sebi upodobiti (asimilirati), to je rabiti jih za tvorbo svojih novih delov. Vsi organi, kateri v ta namen neposredno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako |
| Botanika (1875): | godi na ta način, da se drugega leta notri v tvorilnem staničji vsacega cevnega povezkă naredi nov cevni povezek. Ta poslednji |
| Botanika (1875): | cvet razvije. Zavolj te vedne tvorbe novih cevnih povezkov v tvorilnem kolobaru, ki se godi pri dvokaličnicah, se imenujejo njihovi cevni |
| Botanika (1875): | kolobarom, med kterima, je tvorilno staničje novih cevnih povezkov. V tvorilnem staničji drugega leta se naredi tretjega leta spet krog novih |
| Botanika (1875): | sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila |
| Zoologija (1875): | to opuščamo, ker bode pozneje najlepša prilika o teh dveh tvorinah obširniše govoriti, ko bodemo obravnavali mišice in živce. Razdelitev telesa |
| Zoologija (1875): | bi nam bilo zdaj še o druzih dveh temeljnih živalskih tvorinah, namreč o vlaknini in živčevini, no tukaj to opuščamo, ker |
| Zoologija (1875): | ki se potem pomnožava in v druge tvorine spreminja. Te tvorine so pa po obliki in po lastnosti celicam jako malo |
| Botanika (1875): | pomanjša se njihova gibkost. Posebno močno vodéne so mlajše, zelnate tvorine, ktere imajo 70, dà, celó 90 postotkov vode v sebi |
| Botanika (1875): | po sebi, razviti semenski popek, seme, med tem ko se tvorine, ki seme obdajajo, morajo zaznamovati kakor oplodje. Od podobe oplodjeve |
| Zoologija (1875): | v taki celici, ki se potem pomnožava in v druge tvorine spreminja. Te tvorine so pa po obliki in po lastnosti |
| Botanika (1875): | opravek pravih listov. 2. Luske brstovne so shujšane, listom podobne tvorine, kterih namen je ta, da varujejo mladi začetek (zarodek) debla |
| Zoologija (1875): | Po tem takem razlikujemo v živalskem telesu tri različne temeljne tvorine, namreč: tkanino, vlaknino in živčevino. Celice so v živalskem telesu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dve, tri, ... do deset. Deset prvotnih jednot, tudi jednice imenovanih, tvori novo višjo jednoto, katero imenujemo desetico; deset desetic dá stotico |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njega osnovno število je deset (grški deka). V tem sistemu tvori po deset jednot jednega reda jednoto naslednjega višjega reda. Začenši |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta se sicer vsak dan, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se |
| Revček Andrejček (1891): | hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse le v tvornice tišči, ali pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se domača vzgoja nadomestila s káko drugo vzgojno obliko. Izredna tvornost domače vzgoje je osnovana pred vsem na prav posebnih rodbinskih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zmernejšim sredstvom, ne rabi močnejšega, drugače postane gojenec neobčutljiv in tvornost vzgojnega sredstva se oslabí. Kadar izhajaš n.pr. s svetom, ne |
| Rudninoslovje (1867): | tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti teža (tž. = 1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so: 1. |
| Rudninoslovje (1867): | so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1•0 .... 5 |
| Robinson mlajši (1849): | poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga mošta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa vunder tù in tam eno vsahne, kakó je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih krajev pri nas rodílo? U. Bo že, bo že; pa moramo drevje na naše ozračje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 let |
| Kemija (1869): | Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bila; kakor tudi tista, ki si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost |
| Gozdovnik (1898): | Stavka še ni končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni |
| Tiun - Lin (1891): | se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Komej sim ga z vso močjo obderžal, de mi ni vbežal. „Tak počaj no”! sim rekel; naj ti povem! me nisi |
| Stric Tomaž (1853): | domači in drugi sužnji zvedili, da je Špela z otrokom ubežala. Vsi od kraja so bili veseli in so ji iz |
| Stric Tomaž (1853): | nazaj in pove, da ni nikogar domá, da je gotovo ubežala. Vse je pri nji vkobar, in predalčiki vsi prazni. „Če |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Napadu so jo siroveži s kamni in jo močno ranili; ubežala jim je pač še na vert, ali ker se je |
| Stric Tomaž (1853): | Špelo in z veliko drugimi, ki so mu na poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard, s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele |
| Deborah (1883): | Žena. Na Češko smo hoteli ubežati, tam imam jaz prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati mu nij. bilo moč. "Pa kar tako se jim pa |
| Ta male katechismus (1768): | moji slabusti mozhy ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave premagat sovraſhnekam uwejſhat, de me naprehitèe, dusho naumorèe. II. Prov svet Job govory |
| Ta male katechismus (1768): | teſhavah, kaj bo letu? Meni je szagat, ni me mozh uwejſhat, pred temi sovraſhnek'i obstati ni. III. Ta ſapelive svejt is |
| Sacrum promptuarium (1695): | gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj popade eno, sdaj to drugo, inu vſe restarga: Mati |
| Tiun - Lin (1891): | angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski |
| Oče naš (1885): | gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je bil Jesuſ od Heroda priſhel, je Pilat ubijávza, ki je bil v' jezhi, Barába po imenu, vſhtriz Jesuſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | o veliki nozhi po ſtari navadi ispuſtim, Barába rasbojnika ino ubijavza, ali Jesuſa, ki ni krivíze per njem? “ On je ménil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dvakrat strup; mi pa rečemo, de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred |
| Gozdovnik (1898): | tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa kaj vas to bôde! « |
| Gozdovnik (1898): | domnevanje tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa kaj vas to bôde! « |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | alj pa se z žganjam po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo ostane. — |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eniga takiga zhlovęka popiſhe, katęri pohujſhanje dajé. On je en vbyavèz, od katęriga ſe bó rajtènga, kakôr zhes prelyto kry terjala |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | róshe, inu vaſs prebode med tęm, kadar vaſs objame. En vbyavez tiga shîvota ſe sua vèndèr enu koliku s'tęm ſgovarjati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shivota nam vezh ne vsame, kakôr enu zhaſsnu shivlenje. En vbyavèz tę duſhe naſs obrópa ob toiſto nepreſhazano gnado, katęro ſmo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | En zhlovek, katęri pohujſhanje dajé en vbyavèz tęh duſh; taku ga S. Piſmu imenuje. Kaj ſe pravi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bres tęga, de bi bil s' eno beſsędïzo rèshalen. En vbyavèz tiga shivota nam vezh ne vsame, kakôr enu zhaſsnu shivlenje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tęm ſgovarjati, de ga je jęsa taku delezh pèrpravila: en vbyavez tę duſhe ſpęle ta shlak s' premiſhlenjam bres togote, v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar |
| Ta male katechismus (1768): | kar je svetega, iskrunèe. Kaj prave ta peta: Ti nimash uwyati? Ona prepovèe uſſh vunajno silo, ludumorstvu, inu uſſe krivize, katire |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhliſhali, de k'tem ſtarem je blu rezhenu: ti nimaſh uwyati: kedu pak uwya , ta bo ſodbe kriv. Jeſt pak vam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu de bosh dolgu na semli shivel. 5. Ty nimash uwyati. 6. Ty nimash preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ty nimash |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se |
| Gozdovnik (1898): | je prav nemogoče! Mešanik ne dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet. « »Ujet? on ujet? bi se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi jih z drobno solijo in moko, povaljaj jih v ubitih jajcih, potresi jih z žemljevimi drobtinami in ocri jih v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dostikrat vzajemno eden druziga z živinsko slastjo sneli, in čepinje ubitih za posode imeli in iz njih pili. Taki pozverinjeni narodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je bilo pri taki perložnosti že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | persta široke in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito; kar ga je, ne more zavolj mokrote in premalo gorkote |
| Oče naš (1854): | z mano: Živi republika! živi Danton, živi Robespier! “ „Strela jih ubij! “ reče na to serčni in razkačeni sivček in verže svojo |
| Oče naš (1885): | „Strela jih ubij! “ reče na to srčni in razkačeni sivček in vrže svojo |
| Kuharske Bukve (1799): | unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem dve |
| Kuharske Bukve (1799): | otrębi vratove, jih drobno rasſękaj. Namozhi v' mleki beligo kruha, vbij notri jajz, kulikor piſhet, tuliko jajz, deni notri rasſękane rakove |
| Kuharske Bukve (1799): | poſębej drobno ras — ſękaj, v' ſrovim maſli ſpezi; med to vbij na vſake dvę kolerabe eno jajze inu eno shlizo mlęka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v roko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli pade, ſe mu ſhipa ubije, ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | težki koš iz Českega; če se mu po poti kaj ubije, moram jaz in ubogi otroci plačati, a ljubezen ne udari |
| Robinson mlajši (1849): | dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sa to g — gori vsęt Baron. Dershite ga , al vaſs vbijem. Budalo. (prime Barona. ) |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | otrok, Baron. Kdu? Goſpa. Nigdar ga ne ſmęjm imenuvat! Baron. Vbijem ga! |
| Stric Tomaž (1853): | je pa od padca dobil, in gotovo bi se bil ubil, ako bi se ne bil po vejah zaderževal. Ker se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in 3 nadstropja prederl; 5 oseb je pri ti priči ubil, 7 pa zlo ranil. — Na Španjskem še zmiraj vrè, in |
| Viljem Tell (1862): | gostiti. — Povejte, ali znam srcé krotiti, Sovražnika sem vidil, pa ubíl Ga nisem. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ž njimi zavoljo vaše duše. Črnot. Nečem ga pred oči! Ubil nisem nikogar, nikogar goljufal, nikogar okradel, nikogar žalil ali preganjal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dar bogovom ljubši, ga na polje speljal in ga tam ubil, kakor naš Romul Rema, samo da z oslovsko kostjó. Zató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Enako je vsa rodovina onega P. M., ki ga je ubil, zarad pretepov na glasu, in se je vže tudi on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pocdamu v létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati |
| Divica Orleanska (1848): | živi v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko si šel. Ubila davi Iz Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa to. Od kod imaš vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | leni tat, s' leto bom tebe mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ſam ſi bom saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je |
| Robinson mlajši (1849): | sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino |
| Viljem Tell (1862): | Ker Mi dedino uzel je. Tell. Svojega Cesarja, strica ste ubili! In vas Še zemlja nosi! Vam še solnce sije! Paricida |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bežite, Maori! “ je planil v sobo. „Pred očmi so mi ubili ženo; nad glavo so mi zažgali stanovanje. Poglejte svitli žar |
| Viljem Tell (1862): | Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tak bosh per meni shtiman. 4. Blishniga na smesh ti vbiti, Temuzh le h'pomozhi priti, Kokar sam sebi shelish. Preſheshtva |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Shaljo svet'ga Duha nar vezh. 8. Rad, inu valnu enga vbiti, Dopernesti ta mutast greh, Vudovam Krivizo sturiti, No Srotizam per |
| Zlata Vas (1850): | mi ne bili svojiga otrôka dali; mislili so, de sim ubóg. Ko sim pa še tisti večer mlinarja Jerneja in njegovo |
| Tine in Jerica (1852): | v hišo šest goldinarjev poslal. Naj bo sovražnik ali brat Ubog’ mu zmir pomagaj rad. Tine je bil človek. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dobrimi ljudmi prebivati, ki za mene skerbé; otrok sem še, ubog in zapuščen. Zdaj je omolčal. Pa vnovič se mu je |
| Blagomir puščavnik (1853): | pričakovaje konca te grozne nevihte. — Bric pak se trese, kakor ubog grešnik, in neprenahama vpije na pomoč. Tudi zdaj obljubi se |
| Oče naš (1854): | premoženje ste vse za mene darovali; za tako djanje Vam ubog duhoven, ki že blizo groba stoji, nič druzega ne more |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Gospod! kteri ljubijo Tvoje zveličanje. Jest sim pa revin in ubog! O Bog, pomagaj mi! |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kerčmarica, kaj se njemu poljubi. Pavliha ji odgovori, de je ubog popotnik in jo prosi, mu za božjo voljo kaj jésti |
| Zlatorog (1886): | Pri máteri Katri je gost premnog, Gospod bogàt in kmèt ubog. Na ražnji suče se mesó, V kotliči juha vrè glasnó |
| Zlatorog (1886): | pokážem, »Da pri meni marnam takim »Ni prostóra! Vsak pritêpen »Ubog lovec pač jedíne »Hčere moje ne bo trapil »In ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že clo ni mogla prestati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi se ne vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne terpela — in vse to le zavoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč — pa |
| Robinson mlajši (1849): | nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mu pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno |
| Roza Jelodvorska (1855): | terpljenje voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa ni mogla ničesar viditi, ker si je oči |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | korenjak, ki je imel dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga dekla brez dote. Prišel je k meni in me je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhalla, de sem se jeſt koker en nezh, inu ena uwoga dekla k' nogam Boſhjega velizhaſtva bres prenehanja doli metalla. 2. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zhern v' toplize; pride pak erdezh naſaj. En kuhan rak. Uwoga kuharza! ti se moresh ſavle mene doſtikrat jokati: inu mene |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bil napravljal? Nič prida se mi ne dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | se zhes naſhe Reve , Reiſhi naſs s'naſhih nadlog, Naſs boge otroke Eve , Savupeine naſhu si, Per tebi smo shiher vſi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pregaineine terpijo, Vezhnu plazilu dobijo. 7. Molit, poſtit, daruvati Te boge, tu ozhe Bog, Tak' tud'on nozhe nehati Naſsreiſhit s'naſhil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga |
| Genovefa (1841): | boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in |
| Zlata Vas (1848): | so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev |
| Blagomir puščavnik (1853): | krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja |
| Roza Jelodvorska (1855): | On je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo belo kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen brat |
| Oče naš (1885): | vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali |
| Sacrum promptuarium (1695): | juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ne zamolči! Kdo pravi, de bi ne slišal rad od vboge sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt tabe o vsmilani Gospved Je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pravei strani sapvſtov, glih takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah moja potashavah noi vnvjah inu vshliednei vri Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha da se zhes mene |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri. Prosite za me tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſoſebno v' njem prebival. Bog posná tudi paſtirzhika ſhe tako ubosiga v' hóſti; ljubi ga, zhe je nedolshen. Ino ravno ták |
| Genovefa (1841): | denarje, temuzh na shiviga Bogá. Bog sna bogatinza hitro bolj ubosiga kakor naj vezhiga ſiromaka, in naj bolj ubosiga sná sopet |
| Genovefa (1841): | pêzhe! Verni ſe nasaj v ſtanovanje mirú in môli sa-me ubosiga moshá, hi nima na sêmlji nikjér vezh mirú! Ali ſe |
| Genovefa (1841): | jim je bila sdaj prava mati. Tù ga ni bilo ubósiga, ktérimu bi ne bila delati in ſi kaj saſlushiti dala |
| Genovefa (1841): | jih sa vſe, kar ſo mi ſlorili, ſerzhno sahvalim. ” „Gola, ubósiga, oſlépljêniga nôrza, ne umôri v ſvôji jési. Odpuſti mu, kakor |
| Genovefa (1841): | v ſvôji ſôbi piſmo dajála, Gôlo s gôlim mêzhem pridêre, ubósiga, nedolshniga Drakona prizho njé prebôde in sazhne ſtraſhno krizhati. Vſi |
| Genovefa (1841): | hitro bolj ubosiga kakor naj vezhiga ſiromaka, in naj bolj ubosiga sná sopet bogatinza ſtoriti. Sej to na meni vidite! ” „Terdno |
| Čas je zlato (1864): | po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu ni mar za ubozega Lenčeta. Tega je pač že davno pozabil. Lenček se pač |
| Oče naš (1885): | bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena, ki je tako |
| Oče naš (1885): | on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena, ki |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi ga, če je nedolžen. Ino ravno tak |
| Roza Jelodvorska (1855): | Pa — saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | take sorte andohtah se ſravn ſneshli bodo. 2. Kolkerkrati enega uwogega, inu potrebnega v' imęnu J. M.J. irpergujejo, inu pod ſtreho |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lazhnemu Lazarusu dash? Molituv tega uwogega je per Bogu veliku mogozhna, koker na njegovu jamranje na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | delo praſtava? daozhash ti menei boshjo pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokopalishzhe: jas tabe prosim skues use svete skriunveſti: stvei mena bojomi grieshenku |
| Robinson mlajši (1849): | bi pač, kakor vi, večerjo opustila, ako bi s tem ubogemu Robinsonu pomóči mogli pak zdaj moramo iti. Večerja na nas |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na |
| Oče naš (1854): | le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rok je shivela, deſiravno je bila rodovíne kralja Davida. Joshefu, ubogimu ſtenárju ali zimpermanu, ki je bil veſ bogabojezh, je bila |
| Genovefa (1841): | terdo saſlusheno plazhílo vtergal, in prepovédal, de ſe nima nobénimu ubogimu ne edín grishljej kruha podeliti. Le Genovefi je doſlej smiraj |
| Genovefa (1841): | tamni gojsd, ~zhes ſterme ſkale in globoke prepade, je têbi ubósimu, ſlabimu otrôku reſ terda, dolga in nevarna. Pa Bog ti |
| Genovefa (1841): | ſvôje duſhe rékel: „O Bog, te ſrézhe je prevezh môjimu ubosimu ſerzu, de zhes vſe môje upanje in miſli ob ênim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomankanje treba toſhiti, aku bosh rad, lubeſnivu, inu hitru enemu uwogemu na pomuzh pertekl. Eberhard Truxes is Walperga ta Perve Premonſtratenſarske |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Zhe nauterpish kaj dati, daj saj dobro beſſedo. Narezi temu uwogemu ſerſhmajhtne beſſede, de njemu njegovo revo she teſhejshe nasturish; ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is arſhata nadejly, temuzh is dobrega serza. Ti imash temu uwogemu neli moshno odpreti, temuzh daj njemu tudi eno dobro beſſedo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi |
| Divica Orleanska (1848): | Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ ene |
| Zlata Vas (1848): | brez vestí po dvanajst, dvajset in še več od stó. Ubogi pa so se nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil! Nesreča, nesreča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj še šolo zapustil in za Kristusa |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | če se mu po poti kaj ubije, moram jaz in ubogi otroci plačati, a ljubezen ne udari hudo. « Duh: » Ali moreš |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so ubogi červički kruha prosili, pa nič ni imel, s čim bi |
| Ferdinand (1884): | ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem |
| Oče naš (1885): | In z milim glasom je nekdo za njo stoječ rekel: „Ubogi otrok, pojdi z mano, k materi te hočem peljati. “ Ko |
| Ta male katechismus (1768): | toku Khristus na eni gorri uzhil: I. ſvelizhani so ti uwogi v' duhu, ſakaj njeh je nebeshku Kraylestu. II. ſvelizhani so |
| Kratkozhasne uganke (1788): | oſtala. En pubezh nas ima v' svojeh rokah: inu usi: uwogi, inu wogati si voshejo, nas imeti. Numeré v' Lotaryi. On |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſhine ne snamo? kaj je nam ſpózhniti per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti |
| Zlatorog (1886): | kar so v gozdu »Našli neki dan mrlíča, »Lovčev oče, vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu glavo je razbíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer |
| Zeleni listi (1896): | čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih. Bog te bo imel rad ter te blagoslovi«. |
| Zeleni listi (1896): | se sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh, ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih vdov na Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé |
| Zlata Vas (1848): | prizadevati, de so bili nar poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa je imel več dolgá |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | celo življenje je bila le ljubézin in dobrotljivost do slabih, ubozih in sirot. « |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | deželo, in oženil se je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni prav nič rada imela. To so že prvi |
| Ta male katechismus (1768): | powoj. II. Ta mutaste, ali sodomitarske greh. III. Stiskanje teh uwogeh, udov, inu srotez. IV. Doliterganje ſasluſhenega plazhila teh delovzov, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Jeſt terdIm ſdej: ſdej mehzhim; veliku uwogeh, al veliku vezh wogateb jeſt ſturim. Use mene shtema, vonder |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi ſe bilu snahi dragu predati, inu ti dinarji tim bogim dati. On je tiſti, katiriga je ta lubesen pruti tim |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | biti, Taku je JESUS vuzhiu, Zhe ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K'diri Lubjo to krotkost, Tistim da |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nebo. Milost skasou bode vſem, K'diri milost pruti tem Bogim v'Serzu obdershijo, Inu tiste oskerbijo. 6. K'diri ſo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ozhe she vezh sturiti, Nei tu svoju vſe preda Tistu bogim resdeliti, Sebe pa nei Bogu da. Nei divishtvu vſel dershy |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tam viernam dusham 3 S. S. Meshe puazhati inu ta bojam odta kei potalati inu ta buernam zerkuam nati kei zve |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse skrite zhaze inu ti je mash ven deliti tam bojam potrebnam ludem: inu kateri bo taba noi tvoje jeme: napuemazh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi |
| Genovefa (1841): | v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nesreča čez reveže, namreč voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bojo 12. t. m. spet na pot podali, v Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica. Jez ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom |
| Genovefa (1841): | angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in |
| Zlata Vas (1850): | Tudi mlinarico so botre silno nadlegovale in ji nagajale z ubozim učiteljem, in de takimu pritepencu tako hčer dajo. Zato so |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | kóčah bližnjih dolin, in njen grad je bil zavetje vsim ubozim, ki so bili pomoči vredni. Tudi Neža, edina hči teh |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe |
| Biblia (1584): | zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad |
| Sacrum promptuarium (1695): | shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih |
| Sacrum promptuarium (1695): | bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni, ob taiſti urri vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ubogim v' duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte |
| Zlata Vas (1850): | To nemore nič več tako biti z našimi ubozimi in lenimi berači! " je Ožbé djal, pa svetovati si ne |
| Oče naš (1854): | brez razločka, ali so prijatli ali sovražniki. Imaj usmiljenje z ubozimi in brani povsod nedolžnost. Usmili se vjetih; bodi povsod usmiljen |
| Genovefa (1841): | djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi sa-njo in njeno ubogo déte! Zhe bi ne bil bolj uſmiljen, kakor ljudje, bi |
| Tine in Jerica (1852): | Malo, ubogo dete. Liza je imela edino veselje z detetam. Tako je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | samo po lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo |
| Ferdinand (1884): | Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete jutrajšnjega dné. « |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | urno," zakliče med tem sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika in |
| Zeleni listi (1896): | prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že ves |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj šole v |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je dobru, de te obeden ni vidil. Le lepu jih bogej; povęj Nęshki, koker ſo ti gnadlivi Goſpod rekli; pak nizh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bojim — Nęshka. Nizh ſe neboj. Matizheh je glava! le njega bogej. (vſi gredo. ) DRUGI AKT. (En lep Zimer, Doli v' dno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali le po nekim času vesele posledice vidili. Oberite in bogajte. — V nektérih nemških novicah so se zdravniki pertožili, de ljudje |
| Sacrum promptuarium (1695): | tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici |
| Sacrum promptuarium (1695): | est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris |
| Sacrum promptuarium (1695): | Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Lipe je ubogal svojega očeta, in ko so se drugi ljudjé večkrat čez |
| Sacrum promptuarium (1695): | pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi. Čez leto in dan |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | namenila, pa skusiti sem te poprej hotla, ako me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zató |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me si tako ubogala? Glej, ravno tega lepega ptička v škatljici sem bila tebi |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | mi bomo nega koker naſhiga narbulſhiga Ozheta ſposnali, lubili, jenu bogali: koga bo on nam dau? Od. Koker on je sdej |
| Sacrum promptuarium (1695): | timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Zhe bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo |
| Zeleni listi (1896): | ti to še pred kratkim prepovedal. Ker pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umen in poſhten mosh, kakor ſte vi, ki ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere |
| Sacrum promptuarium (1695): | Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris |
| Divica Orleanska (1848): | pride čas, oglasil se mi bode, In jez ga čem ubogati na tanko, Zdaj pak mi reče delo dokončati. Ovenčan moj |
| Zlata Vas (1848): | menj petdesét do sto goldinarjev dobička dati. Ako me hočete ubogati, vam hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo |
| Zlata Vas (1850): | le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad tem póči. « |
| Zeleni listi (1896): | mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da se bo naučil ubogati. Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam šibo |
| Zeleni listi (1896): | Gospod sodnik! Veste, da imam Zorka zeló, zeló rada. Pa ubogati me mora. Dajala mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kristijani se skoraj veselé terdega dela, vedno so veseli, vedno ubogljivi. Večkrat sem videl mlade azijske plemenitnike veselo najteža dela opravljati |
| Zeleni listi (1896): | olje« za ogledalom, sklenite danes, da boste zanaprej vedno lepo ubogljivi, da vam ne bo nikdar treba okusiti tega »mazila«. Kako |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je bilo otrok v vasi, ki bi bili tako priljudni, vbogljivi in razumni, kakor je bil Izidorjev Ivan. Posebno so ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | vdeležiti tega zbora. Odbor. Iz Mozlja v Kočevji 24. dec. (Uboj. ) Ni davno, kar vam je nekdo z naših hribov v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | cerkveni pravici prepovedan, ker je kot zasednik in razbojnik na uboj čakal svojega bližnjega, paje vtem trenutku smrt njega samega doletela |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu dodieli sa mojo potriebo: jas taba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvojega sina Jesusa kriſtusa dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas tabe prosim skues svetiga Duha Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is ta moiga velzha nota inu bveshtva, poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti moji bomo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſturil. Moj Norbert je svoje duhovnisha le eno hisho tega uwoshtva imęnuval, dokler on v' njeh ni iskal wogatio v' dnarjeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa vezhnoſt. Otsheh taiſte ſadobiti, toku oſtane v' duhu tega uwoshtva, inu Hodi ſa mano. XV. POSTAVA. Teh gnad ſanuzanje je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kraleſtvu, kader je on na ſveitu biu, je blu tu boshtvu, ta ponishnoſt, ta poterpeſhlivoſt. Satorei gledeimo, kai proſimo? inu smiſlimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſo popounoſt tih posemelſkih rezhy: Chriſtus pa vſimu timu tu boshtvu, reuſhino, inu pomankeine predi poſtavi. Ta ſveit iſhe veliko zhaſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu notr: jas tabe prosim skues tvojega sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi ozha: polei namoje elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves vse anjouze inu erz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje noi potriebo bueshtvo inu not: jas prosim taba skues tvojega sina Jesusa Kriſtusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to besiedo katero je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa tvojega lubiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo inu not: jas taba prosim skves modrueſt salamona noi shves |
| Zlata Vas (1848): | slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo |
| Zlata Vas (1850): | pregrešno so se ljudjé pogovarjali. Bogastvo pokazi serce, pa tudi ubožtvo ga spridi. In kadar se ubožtvo in neumnost in. hudobne |
| Zlata Vas (1850): | pokazi serce, pa tudi ubožtvo ga spridi. In kadar se ubožtvo in neumnost in. hudobne strasti združijo, ima hudič gladko pot |
| Zlata Vas (1850): | Pravde so drage in prineso ubožtvo in sramoto saboj. Kdor pravdo začné, pol tega zgubi, kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v' note: sate kateri so v jezbi alpa v' velzham bueshtui: te shebreitu Shebranje taku bosh ushlishan prei da bosh tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam shiulenje! jas tabe prosim N. N. |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Ljudska učilnica vzidava prvi kamen poznejšej človekovej rabnosti. Izreja brani uboštvu pod streho. Naj bi se mladina v ljudskih učilnicah ne |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ob tolišnji nesreči skušnjave. Izidor si pa pri vsem svojem uboštvu niti jedno uro ni pomišljal, kaj bi storil. Kakor hitro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshki, tihu. ) Vidil ſim ga ; vùs je polomlen. Nęshka. (tihu. ) Boshzhek! Goſpá. (k' Baronu. ) Vęjſh, kaj je; kar ſi oblubil , jim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na ſtran mahnila, de ſim ſe toku slo opraſhnil. Nęshka. Boshzhek! — lępo roko ima, to je ręſs! — bęlo koker en deklé |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka , poglej, kakòrſhna ſim — Mladęnzh bo sdej tukej. Nęshka. Ta boshzhek ſe meni prov v' ſerzé ſmili. Gospá. (pred ſhpeglam. ) Boſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu |
| Zeleni listi (1896): | To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi |
| Viljem Tell (1862): | Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonz. De polna plemęna Lubęsen ognęna Rasdjala me bo , De boshez oparjen Sim pizhen , ſim vdarjen, Kaj morem sa to! Nęshka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | doli vdarla ? Nęshka. Jeſt ſim mo k'malu rekla ; al boshez je vùs preſtraſhen. Toku od hiſhe sgnan biti , inu od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tenzhízo oblazhil, ino vſak dan shidano goſtíl. Bil je tudi uboshiz, Lazar po imenu, kteri je poln torov pred bogatinzhevimi dúrmi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 32. Bogatinez ino uboshiz. Je bil bogat mosh, pravi Jesuſ, kteri ſe je v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njemu, ino mu rane lishejo. Sgodilo ſe je, de umerje uboshiz, ino angelji ſo ga neſli Abrahamu v' narozhje. Umerl je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad ſeboj , pa tudi nad drugimi ſpoſhtujte. Tudi nar revniſhi uboshiz je po njej ſtvarjen. Bog je sa zhloveka prav lep |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če se mu po poti kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludy, koker njega ima ena sama betva boſhje gnade. En uwoſhez, en berazh, deslih ves v'zujnah, inu zapah tèzhy, je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega nausmilenega ena huda kletvina dolipade. Prava lubeſn nazhaka, dokler uwoſhez prose, temuzh kader vide enega potrebnega, se jèdernu darovitna skaſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter na drugo |
| Divica Orleanska (1848): | gubiti! (ga proč sili. ) Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona vsih visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu |
| Tine in Jerica (1852): | Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti |
| Oče naš (1885): | najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro srce, bister um. Ako je |
| Oče naš (1885): | bister um. Ako je mož tako bogat, zakaj naji hoče ubožna narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor vezhkrat hudo gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla, 3 ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bil Moric nikoljko same popustil, ino videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica. Jez ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine |
| Maria Stuart (1861): | našel — Leicester. Kaj? Mortimer. Začeto pismo Kraljičino do vas — Leicester. Ubožica! Mortimer. V njem prosi ona, da bodite mož Beseda. Vam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kervi ležati in mertvo! Poznej so zvedeli, da je šla ubožica pretekli večer mimo potoka, kjer so nejeverniki imeli svojim bogovom |
| Zeleni listi (1896): | mi smilite! Koliko skrbi in žalosti mora pač mati pretrpeti! Ubožica! No, počakaj nekoliko. Dam ti tudi jaz kaj! « Kmalu pride |
| Deborah (1883): | prosila je, da smé za nekoliko dnij pod streho vzeti ubožico in njeno dete. Krojač. Za nekoliko dnij! O to mi |
| Oče naš (1885): | „Gotovo, Jernač, ako bi imel ti pravega duha ubožnosti, vérne, iz ljubezni do Boga se darujoče ubožnosti, kakor si |
| Oče naš (1885): | pravega duha ubožnosti, vérne, iz ljubezni do Boga se darujoče ubožnosti, kakor si jo je pobožni brat Nikolaj pred štirimi sto |
| Gozdovnik (1898): | se ni povrnil, in ker ti more zlato pri tvoji ubožnosti mnogo koristiti. « »Ali pa ne poznate imena tistega človeka, s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na ravnost dotaknil. Vediti je treba, da se steklina ne ubrani nikakor s tem, če se živali vzame, kakor pravijo, nekak |
| Valenštajn (1866): | Le idite! (Maks se hoče še enkrat Tekli približati. Valenštajn ubrani. Še omahuje, kaj bi sklenol, zelo potrt; mej tem pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Se ve da jih vsa ta pridnost in poterpežljivost ne ubrani paznikovega biča in tudi njegove palice ne, kar je tudi |
| Kemija (1869): | nehlapnimi telesi ter se tako zadrževati v gnoji. Gnjiloba se ubrani, ako voda in zrak ne more blizu, ali pa z |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | tudi dokazala, da žganje ni neobhodno potrebno, da se človek ubrani mraza. Ko govorimo pozneje o hiralnicah, bolnicah, blaznicah in sličnih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokrádejo. To je réſ shaloſtno, pa vunder ſi marſikaj tega vbrani, kdor zhuje. Pri velizih vertih je dobro, zhe imá kdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po sili vzeti hotel. Napadeni se je pa vendar srečno ubranil. Malo dní potem je spet en ponočuh nekega tergovca napadel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In ako bi ti per vſim tem ſhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | in pogoreli so ob Moldovi sopet 3 mlini; komaj so ubranili, da strašni požar ni dalje segel. Iz Ogerskega. Pošte, ki |
| Zeleni listi (1896): | mogla prodati naših rečij sem že prodala, da bi se ubranili lakote in mraza. Danes pa, ko je zopet zadnji krajcar |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘ |
| Maria Stuart (1861): | Vojaki vrejo. Mortimer (kviško plane in za meč zagrabi). Jaz ubranim te! Marija. O Hana, reši me njegovih rok! Na vek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste me naredili — tega ne morem ubraniti; ali to lehko ubranim, da vi ne boste, kar ne smete biti! Zató sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In ako bi ti |
| Tine in Jerica (1852): | Mart. Pri vkvartirjanju ni drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga ubraniti. — Tako sta bila vi dva že pred s hvaležnostjo, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil je pravi repinčev gozd. Sem ter tje je stala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo leto |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu. |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Da sem ta dan učakal, da to gledam! Tell. Ni dobro biti tu. Stran pojdiva |
| Valenštajn (1866): | ujamem i zanašam Na vašo se pomoč. Gordon. O, da učakal, Da ta nesrečni dan sem videl! Iz Njegove roke sem |
| Valenštajn (1866): | vrste sili Marljivo, ter krdelom pot zapira — Vesel, da je učakal le-ta dan Vojaku sinu stiska roko starec; Ko ptujec stopi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | merzí. S težkim sercam rečem, pa je resnica: mnogoteri sicer učen Slovenec več vé od čudnih Kinezov in od vmazanih Hotentotov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sijala resnica bo vedra. De vidil lahko jo bo prosti, učèn. Smo snažne, pravične, resníčne, poštene, Se nádjamo, v grade bit' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moža končal, ki so bili visoke častí vreden duhoven pastir, učen gospod, zraven tega pa tudi iskren rodoljub. Kmetijski družbi so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in |
| Stric Tomaž (1853): | reč znana; tudi bi ne vedel kej odgovoriti, ker nisim učen. Tergujem že od nekdaj tako, da si kruha služim, vse |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ljubeznijo do bližnjega. Narod, ki je v mladosti bil tako učen, potem lehko sam napreduje, ne zaostaja za iznajdbami umetnosti in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kristjan? Poslala sem te k njemu v šolo, ker je učen in lepega zaderžanja — oj, kako moram zató Boga hvaliti! pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če bi je nam vi malo pojasnili. ” „Jaz sicer nisem učen na te reči, pa če človek šestdeset let preživi kot |
| Revček Andrejček (1891): | čas sem bil pošten, Cesarju služil sem zvesto, četudi ne učén; Pri enem kmetu delal sem, dokler sem trden bil, Prositi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe |
| Biblia (1584): | je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zastonj. Zato bi se mogli tega poprijeti premožniši prijatli ljudstva, učene in znanstvene družtva, muzevmi, matice *) i. t. d., nar bolje |
| Kuharske Bukve (1799): | poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt niſim toku vuzhéna, koker ti; imam le eno. Matizh. Me slo lubiſh ? Nęshka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mnog si perzadeva Okroglo talijanšno znati; ſranse Je koljkej ponosljati, Učene si verli v čast peršteva: Le Krajne malo znan' glasovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nimamo, hočem v tem predmetu tukej kaj pisati, ne za učene ljudi, kteri so v tem že kaj več v drugih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več kakor kakih 20 govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de naj bi eniga izmed njih v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jezik in krajnski kraji so mnogim ljudém, ki se clo učene štulijo, neznani! Kakor jih je veliko, ki ne vedó, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Wiseman, kardinal in nadškof vestminsterski, niso iméli namena svetu podati učene preiskave o napravah in starinah perve cerkve; ampak vernikom so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je pojasnilo v opazkah; zató so pa izpadle druge učene opombe pa take, ki zavračajo na vire, iz kterih so |
| Zoologija (1875): | umno napravljene proglje in pasti in naščuvajo nalašč za to učene pse na nje. Lov na podgane je po teh mestih |
| Sacrum promptuarium (1695): | dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | posebno naročovalo, po domače pisati, se umetnih izrazov in visoko učenega razlaganja ogibati, potrebne reči kratko in vendar razumno povedati. Kjerkoli |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride tudi v Prago in se izdá tukaj za zlo učenega moža, kteri zna na nartežji vprašanja odgovarjati, in de mu |
| Zeleni listi (1896): | Oj, to je bilo veselje za Mirčka! Tako lepega in učenega ptiča ni še videl nikoli. Od veselja je ploskal z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tékne. In potem pride narboljši gnoj v nič. Vprašajte kakiga učeniga kmetovavca, in povedal vam bo, kakó visoko angležki kmetovavzi človeški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spremila. — Z njim nam je negodna smert zopet eniga visoko učeniga Slavijana vzela, ktériga niso samo učeni možje skorej cele Evrope |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil rad vidil, de bi ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér baron |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga skazal. Po pravici se mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tavžente! Ga ni in ga ne more več biti takó učeniga, de bi zamogel vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih učeni še malo ali nič ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tega prepričati se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali, kakor drugi ljudjé, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekó: Ja. 52. On je djal k' njim: Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje do zdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moram na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih učenih glav, ampak tudi mož, kteri imajo dobro serce, de ne |
| Fizika (1869): | še dan današnji imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa s tako učeno? Še Kalpurnij bi se ne upal. Ni čuda, da te |
| Mineralogija in geognozija (1871): | priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna, da se vodi v tem obziru lahko pomore, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obljubim, da bo v tem délu pravopis, kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le preveč rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de pa vender |
| Občno vzgojeslovje (1887): | doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče in najde, sam sodi in sam misli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim: Goſpodu ga je treba; ino puſtili vama ga bodo. “ Uzhenza ſta ſhla, ino vſe tako naſhla, kakor jima je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | piſmo. Ko do terga pridejo, ſe Jesuſ daljej ravná; pa uzhenza proſita: „Oſtani per naju; vezheri ſe she, ino dan ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malo pomagalo. Drugo ſi vmiſlim. Dam pri lonzharju sa vſaziga uzhenza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Franze 3 gold. in 27 kr. v ſrebri. Nar uboshniſhiga uzhenza je bil saklad pa le dva krajzerja v kotlovini, in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel, ino jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kako ſe bo v' Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tudi meni je dal Svoje telo v jed, kakor Svojim učencam! — Tudi jest sim smel priti k Njegovi mizi, akoravno čisto |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Čisto mora biti serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhlovéſhk jesik ne isrezhe. Popoldne ſe je Jesuſ perkasal dvema uzhenzama, ki ſta is Jerusalema v' blishnji terg Emavs ſhla. Na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mu je reklo Betſage, je obſtal, ino rezhe dvema uzhenzama: „V' ta le terg pojdita. Naſhla boſta oſlízo pervesano, ino |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v Ljubljani je bil v pondeljk; zapisanih je letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev in 6 kmetovavcov), da se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po Israelſkim pred ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz vsih stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to leto ne more nobeden več vzeti. So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samó tedaj, ako meri ves pouk le na to, da učenci, kjer le možno, sami delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je povſod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudí imel pred ſeboj. Na viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je bil Jesuſ te nauke konzhàl; ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jas ljubil! Js tega bodo vſi ſposnali, de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi miſlite, de je mene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eniga Efeshanam, eniga Filipljanam, eniga Koloſhanam, dva Teſalonizhanam, dva ſvojimu uzhenzu Timoteju, eniga Titu, eniga Filemonu, ino eniga Hebrejem. ˛Sveti Jakop |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojiga uzheníka, ne hlapez bolji od ſvojiga goſpodarja. Pràv bodi uzhenzu, zhe mu je, kakor uzheniku, ino hlapzu, zhe mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po ſholarſki ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke naſhteli. Od binkuſhtne ſabote do 9. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin. Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to, da učenci, kjer le možno, sami delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſa bolj ljubi kakor ſvoje shivljenje, tak je práv Jesuſov uzhenez, ino ſi je miloſti boshje ſvéſt. 49. Pavlovo ſpreobernjenje. Pavel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vérujejo, poshírik mersle vode podá, sa to ko je moj uzhenez; gotovo, vam povem, ne bo bres povrazhila oſtal. “ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſe da kerſtiti. Odſihmal je bil Pavel prav ſerzhen uzhenez Jesuſa Kriſtuſa, ino je njegov nauk med vſimi narodi osnanoval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudí, veliko jih vaſ bo zhertilo savoljo mene. Pa ſej uzhénez ni bolji od ſvojiga uzheníka, ne hlapez bolji od ſvojiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pil, le molil je. Po treh dneh pride Ananija, poboshen uzhenez Jesuſov, v' hiſho, v' kteri je bil Pavel, poloshi roke |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | povelizhanja Jesuſa Kriſtuſa. Drugi evangeli je ſpiſal ſveti Marka, sveſt uzhenez ſvetiga Petra. Tretjiga je ſpiſal ſveti Luka, tovarſh ſvetiga Pavla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi Jesuſ per Ozhetu v' nebeſih prizhal, de je njegov uzhenez. 48. ˛Shtefan, pervi muzhéniz. Veliko jih je ſhe bilo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in pohvalke imeli, je uzhenez Franze Zirar, 10 let ſtar is Gorize dertiſke, (on ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki sdaj otrokam in ſtariſhém veſelje vsrokujejo. Sopet dobi vſaki uzhenez hranilnizo s opominikam, novi saklad do prihodne ſholarſke ſkuſhnje ſi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno v več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nas lahko prav zlo polajšali. V teh krajih učí en učenik skozi leto ne samó v eni soseski, ampak v dveh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dobé, so takošne, da jih le malo kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in kar koli more, eno in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "No, no, to nij nič hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov varovanec |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa na naſhe dela. Nekdo je rekel Jesuſu: „Kaj nè, uzhenik! malo jih bo svelizhanih? “ Jesuſ pa je njemu ino unim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v |
| Sacrum promptuarium (1695): | viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha |
| Pozhétki gramatike (1811): | maître te donnera un livre, to je, donnera à toi, vuzhenik ti bo dal ene bukve, to je, bo dal tebi |
| Pozhétki gramatike (1811): | dal meni. Le maître me regarde, to je, regarde moi vuzhenik me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih |
| Pozhétki gramatike (1811): | dal tebi. Le maître te regarde, to je, regarde toi, vuzhenik te gleda, to je, gleda tebe. |
| Pozhétki gramatike (1811): | maître me donnera un livre, to je donnera à moi: Vuzhenik mi bo dal ene bukve, to je, bo dal meni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je učenika dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kjer je kaka kerſhanſka óbzhina ali gmajna vſtala, ſo apoſteljni uzhenike, ſhkoſe ino maſhnike, poſtávili, kteri ſo ſpet drugim ravno ſ' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe uzhite pokorſhine, ino ravno tako voljni ſluſhajte ſvoje ſtarſhe, uzhenike ino prednike! Njih glaſ vam bodi glaſ boshji! Bodite pa |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ogovor na Vuzhenike Starſhi bi radi, deb' otrozi bersh snali némſhko, franzosko, laſhko |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tvoj shęgn, daſh zhes Goſpoſhino naſhe deshele, zhesh naſhe ſtarſhe, vuzhenike, inu dobrotnike, ter jim to dobru, k'katęrimu naſs bodvisajo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | modriane tih nevęrnikov k'ſhpotu ſturiti, katęri ſo ſe sa vuzhenike inu Goſpóde zęliga ſvęjta dèrshali, inu njim ſkasati, de nizh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pravize inu kerſhauſke lubęsni, ſe obèrne per zviblih na saſtópne vuzhenike, ſtury po njih ſvetí, inu taku ohrani eno poſhteno vęjſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toliko kot jez, ki se nisim nič učil. Z nemšino učeniki na kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne znate |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tem nikdar zginila ne bo. Za kar pa naj si učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške |
| Ta male katechismus (1768): | resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sta povsod doma, sta jela tudi Slovanam in njih učenikam to nedolžno radost ogreniti. Nemški škoije so se v Rimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vedno bolj od leta do leta razširjujejo. — Vodstvu pa in učenikam se v sercih teh revežev, ki bodo v ti gojilnici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo osemkrat več učenikam plačujejo. Vsak vé , de se da na deželi veliko bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | farno šolo od leta do leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so panonski poslaniki podali se v Carigrád (Constantinopel), prosit kristjanskih učenikov, tacih, ktéri bi slavijanski jezik razumeli. Cesar Mihajl jim da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila za |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sim govoril? — Kaj želel? — Kako sim se do svojih staršev, učenikov, bratov in sester, do poslov in do druzih ljudi zaderžal |
| Čas je zlato (1864): | tedne premaga ne le vse težave, temuč tudi samovoljo svojih učenikov. Kakor pribit sedi na sedlu in si upa z nar |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Prijazni učenikov nagovor, ki je v obče veljal za poštenega, skušenega moža |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gospodu Janezu K. Kersniku starašini *) c. k. učeliša Ljubljanskiga in učeniku prirodoslovja, udu kranjske kmetijske družbe i. t. d. na dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad otrózi, ino kregajo matere. Odlegljej bi bili radi trudnimu uzheniku pervoſhili, nov trud bi mu bili radi odvernili. Pa Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od ſvojiga goſpodarja. Pràv bodi uzhenzu, zhe mu je, kakor uzheniku, ino hlapzu, zhe mu je kakor goſpodarju. Ako ſo goſpoda |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vasi. Urno se napotijo, logar, sodnik in dva orožnika proti učenikovemu stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rimce, nekdajne gospodarje in vlaſtnike Kranjske dežéle, in vas, čigar učenost vsim naródam sije, kakor svetlo solnce, vas prebrisane Gerke bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih po perložnosti gospodje, ki imajo v ti reči potrebno učenost in orodje (cev), po kemijsko razkrojili in ločili, in potlej |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Krona naj Jim bo modrost, Sveta vera Njih desnica, Tovaršica učenost! Angelj božji po vsih potah Srečno Franca naj peljá! Bog |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bogato in revno, kakor življenje in smert, veselje in skerb, učenost in priprostost, molčanje in pogovor — vse jo je vsako po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in široko. ” Koj je bil Kalpurnij pripravljen pokazati visoko svojo učenost, torej kaj slovesno začne: „Kristijanstvo je neka ptuja vera, začela |
| Pozhétki gramatike (1811): | meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni |
| Čas je zlato (1864): | vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček |
| Čas je zlato (1864): | vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju |
| Čas je zlato (1864): | s svojo stanovitnostjo in delavnostjo, narveč pa s svojo pridobljeno učenostjo, ktero je, kar se je bil s kraljevičem seznanil, neutrudeno |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | koje ti daje praksa, v zvezi z dobro in zdravo učenostjo; popusti vsakoršnje dvombe in malovredna mnenja, ktere je le nevednost |
| Botanika (1875): | da več knjig, v kterih so zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šolam zdaj tako ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Veliko učenja je zdaj potrebno pa kje so bukve? — Če se učitelj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zato se more ta stopinja razvitka prav prilično imenovati doba učenja ali šolski čas. Začenja in končava se z godnostjo za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vedno bolj okrepčava. Misleč pretvarja gojenec vednosti, pridobljene v dobi učenja, s pomočjo apercepcije v pravo svojino. Z rastočim obrazovanjem duha |
| Občno vzgojeslovje (1887): | končava se z godnostjo za šolo ter je čas pravega učenja v ljudski šoli. 3. Čas, ko iz dečka postane mladenič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na |
| Ferdinand (1884): | bilo. Ker je bil sam rad vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | more, kdor ſe je na tó uzhil, in na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na |
| Pozhétki gramatike (1811): | isrèk: L'écolier diligent aime l'étude. Pridni vuzheniz Iubi vuzhenje, ſo jepo naſhim; ſe rad vuzhí, Sazhni praſhati mladénzha: Praſhanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtavka, L' étude rend savant, et la reflexion rend sage, vuzhenje da vuzhenóſt, pomiſhlenje da modróſt. 2. Nadpizhje (;) ſe deva med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | cvetji. Popolnoma krivo je torej, kar odbor trdi, da je učilni jezik čisto slovanski po ljudskih učilnicah. To je res, da |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | zavzeti se je, da je tako na robe osnovan zadnji učilni črtež (plan), ki se po njem uže abecedec učiti začne |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | učilen jezik. Nemščina ni samo ukazan nauk, ampak je tudi učilni jezik. Govori se dalje (v poročilu) : „Po slovenskih učilnicah te |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | 1854. leta, da je v srednjih učilnicah in po gimnazijah učilni jezik nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija 1859. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | učilnic, na ministerski ukaz, dán 1848. leta, ki ni meni znan |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | slovenski govori, in da vsa korist, ktero otroci imajo iz učilnic, ostaja samo ta, da se komaj navadijo svoje ime slabo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | pa sodimo! Po tem črteži Slovenci nimajo čisto narodno-slovenskih ljudskih učilnic, ampak le slovensko-nemške, in tudi po kmečkih nemških in slovensko-nemških |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | roke podal, milostljivo prevzeli. Ta v resnici koristna in blagodarna učilnica ima komej za 20 učencov prostora, v kteri se jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se bo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | imenovana tudi naredba, dána 1854. leta, da je v srednjih učilnicah in po gimnazijah učilni jezik nemški, in po najvišem sklepu |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | tukaj, o tem veljá to, kar sem povedal o glavnih učilnicah. Da se s trdim Slovencem po pisalnicah slovenski govori, to |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | brani uboštvu pod streho. Naj bi se mladina v ljudskih učilnicah ne učila samo za silo brati, pisati in številiti ; razlagati |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | odbor trdi, da je učilni jezik čisto slovanski po ljudskih učilnicah. To je res, da je slovanski, ali tudi nemški je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | kmečkih učilnicah se je posebno skrbelo za nemščino; po glavnih učilnicah pa, ki so imele samo nemške knjige, ker so djali |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | dalje poročilo, „vlada nikakor ni izkušala podpirati nemščine po slovenskih učilnicah. ” Samo ob sebi se umeje, da ni izkušala, ker je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ampak le slovensko-nemške, in tudi po kmečkih nemških in slovensko-nemških učilnicah se morajo učiti enacih reči, namreč: krščanskega nauka, pisanja, številstva |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | tudi učilni jezik. Govori se dalje (v poročilu) : „Po slovenskih učilnicah te dežele se je sama od sebe navada naredila, da |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | začenjati v nemškem jezici podučevati vsaj nektere stvarí. Po kmečkih učilnicah se je posebno skrbelo za nemščino; po glavnih učilnicah pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Kar šole tiče, je pomniti, da Oglej je kdaj svoje učilnice za izobraženje duhovšine in plemstva imel, da ga je ravno |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Ali to mesto ni tudi Slovencem stolica? Kaj za te učilnice ne plačuje tudi Slovenec? Nemec s svojim maternim jezikom lehko |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | v tej stvari, in izročilo voditeljstvom pasameznih gimnazij, da v učilnice vnesó materni jezik ondod, koder je res deželen jezik. Saj |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | imele samo nemške knjige, ker so djali, da so tudi učilnice nemške, niso čisto nič slovenščine učili, dasitudi so bili učenci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo |
| Zlata Vas (1850): | železu pred vratimi dobro odergniti, de bi čedniga tlaka v učilnici ne omazali. Potem je prijazno vsakimu šolarčko roko podal. Kdor |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | malo številce nemških besed, kolikor so se jih navadili v učilnici, zopet pozabijo domá; kajti po kmetih se povsod še zdaj |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | pismeno pripovedovati. Moja gospôda! če je res, da je v učilnici prva in najvažnejša stvar jezikovo znanstvo, brez kterega se tudi |
| Valenštajn (1866): | z nizkega res visoko stoji. V Altdorfi, ko je v učilnici drgnol klopi — Ne bodi ponošeno, kar bodem pravil — |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Jelovšek me je prijazno po vsim mestu , v ljudsko poglavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je nar |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | z nemškim jezikom se začenja precej, ko otrok stopi v učilnico. „Tudi,” pravi dalje poročilo, „vlada nikakor ni izkušala podpirati nemščine |
| Fizika (1869): | zmislu delati na telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer |
| Fizika (1869): | sicer v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji |
| Fizika (1869): | da se zamore skorej vselej nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako telo delajočih |
| Kemija (1869): | 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina |
| Kemija (1869): | e. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure |
| Fizika (1869): | dela, združene v njegovem središču q (Pod. 27.) bodo tistega učinka kakor poprej ; ravno tako je mogoče osem uteži daljega dela |
| Fizika (1869): | je vse eno, ali je toplota nasledek mehaničnega ali kemijskega učinka. Poslednjo je sicer najbolj navadno. 3) Elektrika. 4) Prav mnoge |
| Fizika (1869): | dela v njih pri p ležečem središču združiti brez premembe učinka. Zdaj vidimo na drogu dve neenaki sili v delu, ki |
| Fizika (1869): | površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem |
| Fizika (1869): | 211 Kemijski učinki, ktere pokazuje električni tok, morejo se razjasniti še le takrat |
| Fizika (1869): | podobo. Lok, samostrel in metala starodavnih narodov so priprave, kterih učinki imajo vzrok v prožnosti. Največo porabo ima prožnost v mehaniki |
| Fizika (1869): | rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz tega se razložé marsikteri učinki, ki se pokažejo pri zlaganji raznih barv, in posebno to |
| Fizika (1869): | porabe v tehniki, posebno pri galvanoplastiki in pri telegrafiji. 209 Učinki električnega toka so neizmérno zanimivi in se pokazujejo 1) v |
| Fizika (1869): | reče, da je od nje odvisna njegova navzetnost za toploto. Učinki raznega goriva. Zdi se nam djanske vrednosti, če na koncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zavoljo tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po |
| Robinson mlajši (1849): | z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in to je šole prvi, sveti namen“. (Slomšek. ) Kar šola učini, to je zlasti: a) Razvije se samostalnost gojenčeva. Obitelj podpira |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v taisti veljavo zadobiti. To teženje po samostalnosti in samodelavnosti učini, da se mu domišljijino delovanje vedno prosteje razvija. Gojenec se |
| Robinson mlajši (1849): | bila mogla od nesti? Dragotin. Jaz vem, kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno |
| Robinson mlajši (1849): | v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar |
| Robinson mlajši (1849): | ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene tako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in |
| Zeleni listi (1896): | je že oče s šibo v roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk. Veš |
| Gozdovnik (1898): | tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je učinil meni in moji materi tudi njemu to odpuščam. Toda on |
| Gozdovnik (1898): | je nad njo hipoma zaprlo. »Santa Madonna! Kaj sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se |
| Robinson mlajši (1849): | ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to |
| Robinson mlajši (1849): | dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude poslednji |
| Robinson mlajši (1849): | je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi to tude lehko učinili, pak ker še pozdno ni, preskočim to noč, ino vam |
| Robinson mlajši (1849): | Ne jezite se na me, mili otče, tega vêč ne učinim. Oča. Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem |
| Robinson mlajši (1849): | Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z meno učiniti imel? Ne ve li naj boljše, kaj mi je dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Črnogorci tatov niso gnali h kadiju, kar bi bili morali učiniti omikani ljudje, temuč pobrali so Albancem dvakrat toliko volov in |
| Ferdinand (1884): | zdravila mi je pustil: ž njimi ne morem nič nevarnega učiniti. « »Ali mi pa zamorete na kakov način preskrbeti strupa? Jako |
| Ferdinand (1884): | znati. Saj ste skušen mož; bodete vže znali to prav učiniti. « »Prav je tako! « pritrdi grof. »Tudi se zamoreva po tem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojavlja povelje kot zapoved ali prepoved. Namen pedagogičnemu povelju je, učiniti v gojenci neko določeno dejanje. Táko povelje nadomestuje preudarjanje, katero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dohtarju beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik. Lepó |
| Zlata Vas (1848): | bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za |
| Zlata Vas (1850): | bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta Vsak veselí; Si več let obeta, Vesel naj živí! ” Učitelj. Ha! oče župan, res je ugànil jo, On voši nam |
| Deborah (1883): | sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično je Bog |
| Deborah (1883): | približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik, le trdite |
| Deborah (1883): | takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj ste |
| Deborah (1883): | Žena. Milostivi gospod, kakor resnično je Bog, tega ne vem. Učitelj. A jaz vem, vem za vaša skrivališča! Zdaj bo konec |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da sam išče in najde, sam sodi in sam misli. Učitelj le pazi, da gojencu ni delo pretežko, vodi ga po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſkuſil, alj ſe boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' ſholo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' tim kraji. ” Kedar je ura odbila (odklala} nauk dokonzhati, vuzhitel ſkos okno pogledajo, ino pravijo : „No, no, Jurek naj she |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſlùſhajo, ter jim poſhtenoſt fantova zhudno dopade. „Reſ je,” pravijo vuzhitel, „poſhtenje njegovo je kakor ſkuſhano, zhiſto slató. Te mladenzh bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | krepoſti doma; ki jih po meſtih in gradih saſtónj jiſheſh. ” Vuzhitel ſo per graſhinſkim oſkerbniku alj ferbaltarju bolj na tenko savolj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na desheli prebivat. „Fantova poſhtenoſt je sa reſ zhudovita,” pravijo vuzhitel gredozh. „Ona je shlahen kamen zhres vſako zeno. Fantizh bo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav! ” odgovori fantizh; „drevi vam bom she povedal, kaka bo. ” Vuzhitel ino kraljevizh ſe ſpet v' kraljev grad povèrneta, kamor ſta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tega ne morem, tiga ne ſtorim. ” „Sdaj je sadoſti! ” pravijo vuzhitel, ino rezhejo nosh v' noshinze vtekniti. „Le tiho bodi, mali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska |
| Zlata Vas (1848): | za tó. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol |
| Zlata Vas (1850): | za to. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | da naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno se prime takò cepljenih trt 80 do 90 %. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | slovenskih roditeljev. Tacim učilnicam so najraji trde Nemce postavljali za učitelje. Kar se je v najnovejših časih poboljšalo, to se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | izvrstno dobro ščipal marsiktero napako in posebno one „národne” mestne učitelje ; ki so letos prav nerodno volili, — krasni pevski zbor: vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | sadje in vinorejski šoli na Slapu kmetijski tečaj za ljudske učitelje, kar je gotovo hvalevredno. Želeli bi samo, da bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi za to reč domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ta bolezin zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za malo ceno poslati; ktere bi po tem duhovni, selski učitelji ali pa drugi pošteni možje med ljudstvo razdelili. Bukvarnice ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | treba; še lepši pa za nje korist živeti. Tudi vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tisti šoli, kjer se vse po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | potrebnih knjig si omisliti zamogel, bi bilo prav, ako bi učitelji po raznih okrogih u tej zadevi med saboj se pobratili |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | te dežele se je sama od sebe navada naredila, da učitelji, kadar je uk uže dovolj napredoval, in kadar je uže |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | po zakonu (postavi) spravljen v red, in ker so drugi učitelji in načelniki lehko po robu stavili se, če jim to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | bolj lahek in bolj vspešen. — Upam, da bodo tudi gg. učitelji našega naroda po njej radi segli; saj posebno njim se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se nadejam, da jo bodo s pridom rabili ne le učitelji sploh, temveč tudi drugi razumni roditelji, kateri so do sedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne teče. Če se zraven teh perhodkov še 50 goldinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv poveršek od 300 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori |
| Zlata Vas (1848): | ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | V II. letniku učiteljišča je mogoče pri nauku o organski in anorganski kemiji, o |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | višnjeva in rumena za alkohol. V III. in IV. letniku učiteljišča se poučuje kmetijstvo. Ko učitelj govori o poljskih pridelkih, lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de bi učiteljski stan, kjer koli bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | se bode v prvo izkazoval, potrudil za nepremožne pripravljanke za učiteljstvo v tukajšnjem izobraževališči, ker se napravlja za-nje podporen zalog. Ker |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | alkoholizmu. 1. Deželna šolska oblastva naj izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti in spodbujati k delovanju. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | poukom in vzgojo mladine. Srečna misel je, združiti oblastva in učiteljstvo v boji zoper alkoholizem v namen, da se ljudstvo probuja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa |
| Zlata Vas (1848): | Otroci to vsak dan vidijo in se nič boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti |
| Tine in Jerica (1852): | si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dalje in konec. ) Kaj pa je Elmov ogenj? Skušnje nas učé, če kaka stvar elektriko dobro vodi, da se je lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v drug bolj hladen kraj, se pa derží, kakor skušnje učé, ravno tako dolgo in je ravno tako dober in še |
| Viljem Tell (1862): | Melhtal. Učé nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup ſpravil, kar vam je tréba. Sakaj vediti |
| Biblia (1584): | mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi po noči ali zjutraj ta nesreča nas zna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi pri nas lahko prav zlo polajšali. V teh krajih učí en učenik skozi leto ne samó v eni soseski, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne ali zložne déle, to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo |
| Zlata Vas (1850): | začel: ,,Ožbe, ti umeš zlato delati; vsa vas vé to. Uči tudi mene to umetnost. Če se hudi prikaže, se ne |
| Čas je zlato (1864): | mu je znano, de, kar se učí, se za se učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega |
| Čas je zlato (1864): | razumel, de je čas zlató in de se za se učí kar se učí. |
| Botanika (1875): | kože, da gredo namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč |
| Zoologija (1875): | sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi, ker nas izkušnja uči, da se po tej poti v telesu obrabljene ali izločene |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta! Şkuſhnja me uzhi, de zhbele per takim delu, ako je hujſhi mras, ko |
| Ta male katechismus (1768): | prizhajozhega, inu perhodnega ſhivlenja. Toku nas tedej ta gospudna molituv uzhy, de be imelli prositi, neli tu dobru ſadobiti, temuzh tudi |
| Ta male katechismus (1768): | de njegove ſapovde derſhemo, njegove ſapovde pak niso teshke. Tu uzhy Kristus sam, katire moje ſapovde ima, inu taiste derſhy, ta |
| Ta male katechismus (1768): | uſhivanju posebnega? Kar vira, inu imenitnost S. M. K. Zirque uzhy, namrezh: de enemu Kristianu, katire mashnek ni, je ſadosti, de |
| Ta male katechismus (1768): | inu irbezhi nebeshkega Kraylestva. Kaj nas S. M. K. Zirkuv uzhy skus: zheshena se Maria? De be mi v' nasheh potrebah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na uſſe platy zeplene |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gnada Isvelizharja naſhiga ſe je perkasala uſſem ludęm, inu naſs uzhy , de ſe imamo uſſi hudobii, inu poſvejtnem shellam odpovedati , de |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je k'myrnimu shivlenju pôt. Goſpod! to pôt mé hódit' vuzh'. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je k' mirnimu shivlenju pôt: Goſpod! to pôt me hodit' vuzh'. |
| Pozhétki gramatike (1811): | étude. Pridni vuzheniz Iubi vuzhenje, ſo jepo naſhim; ſe rad vuzhí, Sazhni praſhati mladénzha: Praſhanje. Kdo lubi? Odgovor. L'écolier, ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | applique jamais, ta otrok smirej jegrá in ſe nikol ne vuzhi (:in ſe nikdar na nizh ne podá:) 5. Dalje poménio |
| Pozhétki gramatike (1811): | kratek zhaſ, il s' ennuie, ſiti ſe, it s' inſtruit, vuzhi ſe, idr; ter ne il se amuse itd. De rezhejo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijáhajo, pogledat, kako ſe kraljevizh pozhuti, ino kako ſe kaj vuzhi. Per koſili kraljevizh od flétnjga, gnésdiza, ino pa poſhténiga paſtirza |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoje hude terme dershijo, in ſe ne dajo dobro isrediti. Vuzhi ſe satorej, déte moje, de boſh zvetlizah videli. Nate, ino |
| Sacrum promptuarium (1695): | pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus |
| Sacrum promptuarium (1695): | capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša, kedar slabo vreme |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je |
| Zlata Vas (1848): | je; zakaj zavoljo njih velíke nevednosti so se mu smilili. Učil jih je mnogih rečí, in jim dajal v prostih urah |
| Zlata Vas (1848): | res umetno! Te umetnosti se je Ožbè v neki vasi učil, ko je na vojski bil, in jo je seboj v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mu je učenika dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa grof na visoko šolo poslal |
| Oče naš (1854): | v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po svoji misli. Saj veš, da sem te vedno tako učil, ne gledati na pripomočke, samo da se doseže veliki namen |
| Kemija (1869): | SO2 + NO5 HO = SO3.HO + NO4. Kakor nas je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro delati, učil te bom, tudi polniti jih, kajti jaz znam delati denar |
| Ferdinand (1884): | Bil je tudi jako izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lé ta konje dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó uzhil, in na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 3. Ta Goſpodna Molitov. Katiro je ſam Chriſtus ſvoje Jogre uzhiv v' ſedmirih proshnah. Ozha naſh, katiri ſi v' nebeſih. 1. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak perſilili, inu ſo djali : On je ludy motuv, inu uzhiv po uſſi Judovski desheli , sazhnozh od Galilęe, noter da leſem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katirega bo Ozha v'mojemu imęnu poſlov, leta vaſs bo uzhiv uſſe rezhy, inu vam bo noterdajav uſſe, kar vam bom |
| Biblia (1584): | unod, inu je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Quotidie eat docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri je poprej ſturil, potle je druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni je vuzhil tu kar ima ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan biti. Quotidie |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 54. Inu kadar je priſhàl v' ſvoj kraj, jih je vuzhil v' njih ſhuli, takú de ſo ſe savsęli, inu rekli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſta je ena prava, inu sveſta lubesen. Taku ni ſamu vuzhiu, temuzh tudi ſturiu Syn Boshji. Vuzhiu je Joan. 15. rekozh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | exempel per Pilatushu kasou, inu per ſvetimu Lukeshu cap. 21. vuzhiu, kader je reku: In patientia veſtra poſidebitis animas veſtras, Nikar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lubesen. Taku ni ſamu vuzhiu, temuzh tudi ſturiu Syn Boshji. Vuzhiu je Joan. 15. rekozh: Majorem hac dilectionem nemo habet, ut |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtu s' ſvojim exempelnam pokasou, kar je s' beſſédo vuzhiu Matth. 10. Nolite timere eos, qui occidunt corpus, animam autem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſerze dat'. Dei nam mozh dopouniti Vſe, kar ſi ti vuzhiu, No skerbnu vie sturiti, Kar ſi nam narozhiu. 3. Dei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pregnati. 4. Bogi v'duhu mormo biti, Taku je JESUS vuzhiu, Zhe ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K'diro je on vuzhiu. 2. Naſmemu vezh vervati Bogu, koker enga, Nemu zhast, hvalo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | yh na stran. Bogu moreſh verjeti Vſe, kar je on vuzhiu, Inu brumnu shiveti, De bosh vekumei shiu. Druga Peiſem Kai |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | trosht Jetnikam dati. 8. Te bounike obiskati, Je tudi Kristus vuzhiu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina v 2 létih, in sicer v pervim |
| Stric Tomaž (1853): | kak kraj kupila in tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar |
| Stric Tomaž (1853): | in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V |
| Stric Tomaž (1853): | mati, „jih pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na klavir brénkati, in ki sim se jé jest péti učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko so vas, preljubi |
| Genovefa (1841): | od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati |
| Sacrum promptuarium (1695): | je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan |
| Oče naš (1854): | vunder silno mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je prišel zdaj v cerkev, ki je poprej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le vaſ bodo sgodbe ſvetiga piſma v' ſamozhiſtih sgledih poboshnoſt uzhile. Kjé hozhete kaj lepſhiga nauka? Beríte tedaj, ljubi otrozi, mladenzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkasale, in toliko dobriga in lepiga od naſ govorile in uzhile, vender niſmo s vami tako sadovoljne, kakor miſlite. Şluſhajte, tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali |
| Zlata Vas (1848): | bil prijazen, in še lože so se skoraj pri njem učilí, kakor pri Ožbetu. Ta je včasi cele dni na polji |
| Zlata Vas (1848): | mogli skušeni možjé in mladenči pomagati, de so se kaj učili. To je pomagalo, de se niso zavolj mej kregali in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših kmetijskih opravil učili — v prid srenji sami. In ako bi vunder (česar pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | okoli sliši, da se bodo otroci v šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam |
| Roza Jelodvorska (1855): | v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand”! Učili se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zlate tablice in ravno tako dobro so se na pamet učili, kakor so dobro brali; človek je precej videl, da so |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu hvalo dolshan; dokler vi lubi moji Stariſhi ſte mene vuzhili, de ſe morem pruti unim hvaleshn ſkasati, kateri nam kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zęle lęjta , de nizh ne svedó. Od méne bi ſe vuzhili , od mene ! Jeſt ſim mojo leshenizo k'malu to pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in 124 deklét, 32 |
| Divica Orleanska (1848): | greh si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne |
| Čas je zlato (1864): | Le se smejajte,« reče sam pri sebi, »kar se se učim, za se učim in ne za vas. Boljši je kaj |
| Čas je zlato (1864): | reče sam pri sebi, »kar se se učim, za se učim in ne za vas. Boljši je kaj, kakor lenobo, pasti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj |
| Ta male katechismus (1768): | zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha pre- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je |
| Sacrum promptuarium (1695): | de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ti mene ſpet sdaviga (ſdravo) sbuditi, inu gorvſtati puſtil; ti vuzhiſh mene ſkus tó. de sa mene nozh, inu dan, koker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letęj Fari, inu kar ti s'veliko mujo letę Farmane vuzhiſh, poſvezhujeſh, ſvariſh, sdaj. ozhitnu, sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in ljudstvo zapeljavat. On je vse sam obstal; njegovo hudodelstvo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še ga ne poznaš, kaj pa se nek v šoli učite? ” Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odloshuv. Usemite na ſe moj jarm, ter ſe od mene uzhite; sakaj jeſt ſim krotak, inu is ſerza ponishn: inu boſte |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblaſt dana na nebu, inu na semli. Satega vola pejte, uzhite uſſe ludy: kerſtite njeh v' imęnu Ozheta, inu Synu, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' imęnu Ozheta, inu Synu, inu Svetiga Duha: ter njeh uzhite dershati uſſe, karkol ſim vam sapovędov: inu polej jeſt ſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | narode, kerſhujte jih v' imenu Ozheta, ˛Sina ino ſvetiga Duha, uzhíte jih vſe ſtoriti, kar ſim vam povedal. Glejte, vſe dni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte ſ' ſvetim Duham kerſheni. Potlej pojdite po vſim ſvetu, uzhíte vſe narode, kerſhujte jih v' imenu Ozheta, ˛Sina ino ſvetiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | teshko, mu vſe na ravnoſt pové. Otrozi! od ˛Samuela ſe uzhite pokorſhine, ino ravno tako voljni ſluſhajte ſvoje ſtarſhe, uzhenike ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jas vaſ bom pokrepzhal. Vsemite moj jarm na-ſe, ino uzhite ſe od mene, ker ſim krotek ino is ſerza ponishen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino njegove s' vſim obilno preſkerbel. Otrozi! od Joshefa ſe uzhite ſvoje ſtarſhe ljubiti. 26. Jakopova ino Joshefova ſmert. Jakop je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Otrozi! sgodbo od Joshefa ſhe enkrat premíſlite, ino uzhite ſe verovati vſe ſvoje shive dni; „Bog jim, kteri ga |
| Biblia (1584): | supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene, Sakaj jeſt ſim krotak, inu is ſerza |
| Biblia (1584): | Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe, inu vuzhite ſe od mene, sakaj jeſt ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med prave Li smemo domorodce šteti, Ak nočemo si perzadeti, Učit' slovenšine se prave? Dovelj je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naše krasoslovje ***) U prídnosti ti čbéla kós zna biti, Pripravnosti učít' se od červiča znaš, Kar véš, to z vikšimi duhovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne znate nič učiti, kér vas nemških otroci ne umeje, ali pa tudi šolarje |
| Zlata Vas (1848): | rad, in ta je bil v šoli tako pripraven, otroke učiti, de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci so ljubili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Sadjoreja se da z nar večim pridam le na vertih učiti. Nadjati se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tisti, ki mislijo, da vprihodnje se ne bo treba nič učiti in da se bo dalo nemarno živeti; še bolj bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mi seže v besedo ter nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga ſe moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal, „njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog mu ukashe v' véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubi moji kmetji ! tukaj vam bukve podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt v 4. letih, she v 15. |
| Biblia (1584): | ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u' |
| Sacrum promptuarium (1695): | folk, on je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali |
| Sacrum promptuarium (1695): | quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je hotel vuzhiti ta folk, on je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od čudovite posnemljivosti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | lakote in vojske! Od večne smerti! Po skrivnosti svojiga svetiga včlovečenja! Po svojim prihodu! Po svojim rojstvu! Po svojim kerstu in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako je človek grešil in jej tudi govorila o skrivnosti včlovečenja, ter z besedami sv. Janeza jej povedala vse življenje večne |
| Sveti večer (1866): | se veselimo, da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci, kolikor |
| Maria Stuart (1861): | vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | enkrat za dve uri pred danílo, kakor sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa naš oče nimajo in jih tudi nikakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od ktere |
| Stric Tomaž (1853): | je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč, njegove ude in život in kako bi ga nar bolje in nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí je |
| Zoologija (1875): | se okoli nje nahajajo, in more tudi premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in |
| Zlatorog (1886): | hoditi V gosti tmíni in zató si v gozdu Moral ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne ude, poizgubé se zopet po gozdih. Sicer pa je Vajkato pač |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hzhery, poglęjte, zhe bóte lepoto tę glave ſposnale, sa katęre vude le vy dêrshité! Ali kaj pravim jeſt? Ne bodíte blisu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę zhuti ſvoje vude ràstèrgati, ſvojo kry tezhi, Ivo jo duſho pojęmati. Ozhe, savupie |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s svojim duhom, ampak tudi s svojim truplom, s svojimi udi, to je: po vsih svojih življejih v slovnici in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pràv veselilo — nekaj naših kmetov vidili, ki so kot pravi udje kmetijske družbe pri tem zboru pričijoči bili. Vsih udov skupej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali |
| Oče naš (1854): | se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so ga boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče |
| Zoologija (1875): | 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč |
| Oče naš (1885): | Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se v zdravilo da, rado kaj v kervi alj v udah zaostane, kar potem zdravje neprenehama kalí, ravno tak od vinskiga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje kakor ogenj človeku po vsih udih šviga, posebno pa se žganopivcam na kri, žolč ino jetra |
| Stric Tomaž (1853): | brez tebe mi ni dalje živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega sina so bili že vsi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in daljezh noviga in sa kmetijſtvo koriſtniga snajdejo, ona ſvojim udam po deshêli vſe le to sa rasposnavati, sa rasſoditi , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ktere so mili dobrotniki tudi letos prav bogato podelili verlim udom te družbe. Marsiktera hvaležna solzica se je svetila v očeh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | je med drugim v svojem nagovoru posebno zahvalo izrazil vsem udom, ki sodelujejo pri „besedah”, rekši, da na „besedah” stoji čitalnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | udje nobenega narodne a društva, pa so vendar prostor jemali udom. To nikakor ne gré, zato bi priporočali odboru čitalničnemu, naj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' pèrvim dęjli mojga govorjenja. Ş. Kèrſt naſs ſtury k' vudam Bogá Synú, bódimo tèdaj kakor vuni takuſhni, kakôr naſha glava |
| Kuharske Bukve (1799): | kobilzo odręshi. 5) Poddeni nosh pod ramenſke koſtí, jeh s' vudam na notrajno ſtran odsdigni, eno proti ſebi, drugo od ſebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poslednjih dveh letih od kmetijske družbe ali pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matere na Monakovim. Slišali smo, de imá že čez 400 udov, ki po 20 ali 30 krajcarjev na leto plačajo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pravi udje kmetijske družbe pri tem zboru pričijoči bili. Vsih udov skupej nas je 152 bilo, ki so iz bližnjih in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | te vere. Sakaj rajmno koker mi v enimu teleſſu veliku vudov imamo, al ti vudji nimajo uſſi enakiga oppravila : toku naſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na róshne poſtele ſe vlęgli, preterganje njih kit, ràskoſsanje njih vudov, ràsbyanje njih koſty kakor priętnu gladenje inu ſęgètanjé terpęli? Kakú |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſkashenu ſe je ſpuntalu zhes duha; inu ta poſtava njegóvih vudov, katęri ſo oródje tiga gręha poſtali, je bila super tęjiſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Sakaj ne ſamu is ozhy, pravi S. Bernard, amis vſih vudov ſe je on zhes mene vbogiga gręſhnika jókal. O zhe |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni |
| Gozdovnik (1898): | Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je |
| Fizika (1869): | težišče zadetega telesa. Kako da se imajo trda telesa pri udaru, dá se prav lepo dokazati s kroglami iz slonove kosti |
| Fizika (1869): | ves sirup pobrizga skoz luknjice zavolj dobljêne sredobežnosti. 69 O udáru. Ako se telo, ki se giba, zadene ob drugo telo |
| Fizika (1869): | hitrost udeleženih. teles. Sploh naj bo omenjeno, da se pri udaru mehka, neprožna telesa za vselej oplošnjajo, prožna pa le začasno |
| Pozhétki gramatike (1811): | la shenſko nameſtimé, poſtavim; je la connois, jo posnàm. Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où allez |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor: mon livre est plus beau, que le vótre. Teshek vdar ſe deva na là meſtno narezhje, poſtavim, aller là, tje |
| Pozhétki gramatike (1811): | vés; ou vous ou moi, al ti al jes. Teshek vdar devajo na zhlen al predlog d: je vais à Paris |
| Pozhétki gramatike (1811): | vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi del dolgih glaſnikov, poſtavim apôtre, apóſtel |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhpital. Tim beſédam bi ſe imel prozh vseti klukaſt vdar, ker ga saſtón noſio, al naváda je shelésna ſrajza. Vprava |
| Pozhétki gramatike (1811): | esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na dû deleshje gagola devoir; donnez lui ce qui |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar |
| Pozhétki gramatike (1811): | Slósha méra. Sloshna mera je snadnoſt dajati vſsakimu slógu tiiſt vdár, ktir ſe mu ſpodobi. nektiri vuzheniki perlágajo sloshni meri en |
| Pozhétki gramatike (1811): | glaſnikov imano tri majhine snámina imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek |
| Zoologija (1875): | do 18kratov, otroci pa večkrat. Na 3 ali 4 srčne udarce pride 1 izdihljaj. Zrak, ki pri dihanji prihaja iz pluč |
| Zoologija (1875): | Gymnotus electricus), pod. 170, daje med vsemi živalimi najmočnejše električne udarce, ki so manjšim živalim smrtonosni. Večim živalim, na pr. konjem |
| Gozdovnik (1898): | pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Goba na kolenu. Na kolenih sprednjih nog postane včasi po vdarku, vtisku alj drugem poškodovanju oteklina, ki se rada v gobo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nožom ne poškodovajo. XXXVII. Poglavje. Otekline iz zunajnih vzrokov. Po , vdarku ali drugi sili se včasi napravi oteklina pri konjih. Kedar |
| Blagomir puščavnik (1853): | stran ne oberne. Na enkrat pa dobim od strani močen udarec, tako da moj konj v stran odleti, ravno kar da |
| Deborah (1883): | in dela le Bogu odgovoren. Ali premisli le eno. Tak udarec, kakor včerajšnji, če se tudi prebije, vendar le je list |
| Tine in Jerica (1852): | reče, „Sej pri men krivice ni, De te vdarc na vdarc boli Sej jih čutim, jaz, ko ti. ” |
| Tine in Jerica (1852): | zdaj železu reče, „Sej pri men krivice ni, De te vdarc na vdarc boli Sej jih čutim, jaz, ko ti. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že skušen |
| Valenštajn (1866): | Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik |
| Valenštajn (1866): | Drugi lovec. Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó |
| Fizika (1869): | tega, ker teža tek krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m, visečo na niti (Pod. 61.) gibala bi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ubije, moram jaz in ubogi otroci plačati, a ljubezen ne udari hudo. « Duh: » Ali moreš še moža ljubiti, ki tako s |
| Deborah (1883): | goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe |
| Lohengrin (1898): | popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | da. ) Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni |
| Zeleni listi (1896): | svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | voda is ſkale pertekla, ko je ſ' palizo bil na-njo udaril. Sa ta greh ga Bog ni puſtil v' obljubljeno deshelo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ga bijejo rekozh: „Kriſte! prerokuj nam, kdo te je udáril? “ Ino ſhe vezh hudiga ſo pozhéli. Jesuſ pa je vſe |
| Genovefa (1841): | ſedéla,” je rékel in s roko je po rudézhih tlàh udaril, „tukaj na téh tlàh je ſedéla, kjér jes sdaj ſedim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | voda iz skale pertekla, ko je s palico bil na-njo udaril. Za ta greh ga Bog ni pustil v obljubljeno deželo |
| Zoologija (1875): | in spretno okoli, ne da bi bil kateri ob kaj udaril, celo tencim razpetim nitim so se znali izogibati. Ker pokonča |
| Lohengrin (1898): | ki si prebila, Poplača se gorjé! Ah, Bog me je udaril, Bog mi je zmago vzel! Vse nade sem si skvaril |
| Lohengrin (1898): | si skvaril, Ugled moj je ovél! Ah, kdo ga je udáril? Kdo moč je meni vzel? Naj on mi up bi |
| Gozdovnik (1898): | Fabij obleži nezavesten, ker je bil z glavo udaril ob kamen. Mešanik je bil prvi, ki se je vzravnal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti tudi plęſsal ; ſej ſi ſe dones sjutrej na nógo vdaril. Matizh. (ſe sa nógo prime. ) Sej me ſhe en malu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dami: Ti bosh ji Prerok, Prerokuj nam, kdó je tebe vdaril? Letó je sdâj ta drugikrat, kar ſe Jęsuſovu oblizhje s' |
| Tine in Jerica (1852): | in zagleda rano na glavi, kjer se je ob mizo vdaril. Kri mu je z gobo vstavila, mu vajšnico pod glavo |
| Oče naš (1854): | mi,“ je rekel Marton in je z rokami žalostno vkup vdaril. „Oh, kaj bo z mano, ako mi Ti ne pomagaš |
| Oče naš (1854): | Tolovaja !“ se je jezil, „zakaj sim odjenjal in se nisim vdaril ž njima! Barba, najina kmetija v domovini je preč — berača |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi udarila s to priliko. Če bi ti svojega moža tako zvesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srebru. Na mnogih krajih posebno Lotmerske gorice je toča močno vdarila. Ko smo se letas na Vaše Novice naročili, smo 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naše vasi ne pomni, kdaj bi bila toča per nas vdarla. — Če bi vaš cerkovnik ne bil zvonil in streljal, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ure od Dunaja, kjer je ſtrela v zerkev Şt. Martina vdarla in je vezh hiſh pogorelo. (Ruſovſki Zeſar) je novo vkaso |
| Fizika (1869): | vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in |
| Blagomir puščavnik (1853): | ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ognęna Rasdjala me bo , De boshez oparjen Sim pizhen , ſim vdarjen, Kaj morem sa to! Nęshka. To ſo ſile , ſo teshave |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi on naprej vsame. Kadar bom tèdaj jeſt kakór Paſtir vdarjen, kadar bóm svęsan s' ſilo, inu s' oroshjam kje pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vémo, de bodo nekaki kraji od te božje šibe večkrat vdarjeni, kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le po dnevi |
| Robinson mlajši (1849): | pomislil, da bode naj bolje če si nektere vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S |
| Robinson mlajši (1849): | drugim je sklenol, da si mrežo — set za lovljenje rib udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev |
| Robinson mlajši (1849): | bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje |
| Robinson mlajši (1849): | dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj |
| Fizika (1869): | tudi zgorej imenovanim prikaznim. Prikazni brez bitne premembe pri tem udeleženih stvari imenujejo se fizikalne in znanost o njih fizika. Vse |
| Fizika (1869): | stvari vse drugačnih lastnosti. Prikazni z bitno premembo pri tem udeleženih stvari imenujejo se kemijske prikazni in znanost o njih kemija |
| Fizika (1869): | prikazni po tem, kaka je tvarina, velikost, mér in hitrost udeleženih. teles. Sploh naj bo omenjeno, da se pri udaru mehka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobička; kakó jim je ta dobiček razdeliti, ako se je udeleževal podjetja A z 2000 gl. 8 mesecev, B s 4000 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v razmerji časa. Toda, ker je vse jedno ali se udeležuje A z 2000 gl. 8 mes. ali pa s 16000 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obeh slučajih prav toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse |
| Sveti večer (1866): | božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci, kolikor razumejo, vdeležijo tega veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je kriſtjane preganjal. Mladenezh she ſe je ſmerti ſvetiga ˛Shtefana udeléshil, ker je kamnjavzov oblazhila vároval. Is ſovraſhtva do kriſtjanov gre |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nékedaj pozheli. Joshef pa, veſ nedolshen mladenezh, ſe tega ni udeléshil; grosa ga je bilo, ino ker je imel tanko veſt |
| Tiun - Lin (1891): | končal, nastane med Kitajci živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno |
| Maria Stuart (1861): | hudodelstvo, Ki smert na glavo ti je nakopalo, Se nisi vdeležila Parijeve In Babingtonove izdaje grešne? To djanje plača s časno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | tudi občudovani od radovednih Poljakov. Moja malenkost se petja ni vdeležila; nisem bil dobro za rabo, pa tudi preveč utrujen. Prijazna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | niso meščani udeležili (kajti tudi kot poslušalci se ga niso udeležili premnogi meščani); vso krivico zvrača on na koncertni odbor, češ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | E. Windspach (umetnik na glasoviru) in gospodična Neugebauer iz Ljubljane. Udeležili so se koncerta samo zadnji trije. Najbolj demonstrativno je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | njem in navaja vzroke, zakaj da se ga niso meščani udeležili (kajti tudi kot poslušalci se ga niso udeležili premnogi meščani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | sebe in ljudstva ne spoštuje, ki se je v zboru vdeležilo tistih postav, za kterih spolnovanje imajo možje skerbeti, ki so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | so spolnovavci tistih postav, pri kterih se je tudi ljudstvo vdeležilo, de, kdor vradnikov ne spoštuje, sam sebe in ljudstva ne |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bo, kakor hitro bo mogoče, sam prišel se njune sreče vdeležit, kjer bo tudi vse dvome od sebe odbiti vedil. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da |
| Ultra! (1867): | Ljubljani ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me |
| Tiun - Lin (1891): | pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem skupaj tedaj vsaki mesec 396 |
| Sacrum promptuarium (1695): | morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tistega mesta. 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride |
| Sacrum promptuarium (1695): | neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega lahko nauzhí. Jeſt ſim pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preživeti, kakor de se je car za črednika srenjske govedine vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét preživé, zagleda carski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce v |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe |
| Gozdovnik (1898): | rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega |
| Blagomir puščavnik (1853): | poljubim. ” Ne more dalje govoriti. Solza za solzo se mu vdere po obrazu, in mu močijo srebernobelo brado. Bogomila nagne svojo |
| Najdenček (1860): | zvestost. Tiho in prijazno me je gledal. Kar se mu vdere v curkih kri iz gobca in nosa. Globoko je zdihnil |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | planeta obadva h krati nanjo, se jima berv pod nogami vdere in padeta v globočino, vender se je jeden izmed njih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | drugi so me sužnjo naredili (premolkne in solzé se jej vderó). Iz tega sprevidim, da je božja volja, da mu v |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pred odurnega moža, vije roke, in vroče solze se ji vderó po obledelih licih. Tudi otroka povzdigneta nežne ročice in kmalu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tri živali se zvernejo, smertno zadete, na tla, a druge vdero v divjem skoku čez germ in sterm. "Sedaj pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sveta razserden starček na ves glas zavpije: V tla se vdêr' krivica. In ti kraljuj pravica! In ta glas me je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena boš padel, roke proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prah. Vragu peta se zabliska, En junák za njim pritiska. Udri, udri, mah na mah! Kjer zadene, iskra šine, Šest jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vragu peta se zabliska, En junák za njim pritiska. Udri, udri, mah na mah! Kjer zadene, iskra šine, Šest jih pade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidish ti vierni Kriſtian? Ti se kna zbudi daje taku udrukano: jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti |
| Zlatorog (1886): | ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda |
| Gozdovnik (1898): | igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razlikuje od koristnega in škodljivega, katero nam ugaja ali ne ugaja le gledé kake svrhe; lepo in grdo pa obuja brezpogojno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Tudi se jasno razlikuje od koristnega in škodljivega, katero nam ugaja ali ne ugaja le gledé kake svrhe; lepo in grdo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 2 ste bolj revno kalili; videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 |
| Domen (1864): | ko mu je kipela kri in ni krotil strasti, ampak ugajal jim, — celo tačas ga je neka prirojena varčljivost vodila, da |
| Križ na poti (1891): | Sósebno Rihard se mu je prikupil, Hugon pa je bolj ugajal ženáma. Umeje se, da prijatelja nista zamudila prilike zahajati k |
| Signor Giannino (1892): | s tožno svojo kitaro. Facit vsega tega: Prikopčevi gospodičini je ugajal Gianni II. takó zelo, da ga je stalno vzprejela v |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | nekterim nezadovoljnežem, kakoršnih je bilo zlasti po Ogerskem več, ni ugajal ta mir. To, pa tudi Leopoldova malomarnost za hrvatsko-ogerske zadeve |
| Gospa s pristave (1894): | stranij in se opazovali. Ko zagledajo avstrijski vitezi močnega Bernarda, ugajal jim je jako, in Herman Celjski šepne svojemu tovarišu Ravbarju |
| V krvi (1896): | lepa žival je, in ne čudim se, da je tako ugajal gospici Vrhnikovi,« je dejal Pajk in božal psa po gladki |
| Najmlajši mojster (1896): | in jezno upiral debele oči za odhajajočim kapelanom. Ni mu ugajal ta mož, zakaj vedel je, da je prijatelj Matije Žlebnika |
| Moja hoja na Triglav (1897): | za odhod najmanj primeren dan v letu; a meni je ugajal, ker sem želel potovati v Ljubljano ob takih dnevih, ko |
| Vzgoja (1899): | bila vajena. Toda vendar se je delala, kakor bi ji ugajal njegov značaj. Ivan je pripovedoval, kako je hodil po semnju |
| Povestnik v sili (1883): | manj občutili današnjo neprenesljivo vročino, bode moja povest menda tudi ugajala. Grofica Veronika," tako začne nato Teodozij z bolj krepkim glasom |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | tekočino poplaknili grla in si ogreli živce. Pijača nam je ugajala tem bolj, ker sod črníne, katero smo popili, poslal se |
| Lisjakova hči (1892): | najbolje ozdravi čas sam. Takšna dijagnoza ni Klotildi prav nič ugajala, toda vsa nejevoljna je bila in neuljudna z zdravnikom, ko |
| Spletke (1894): | deteljni cvet rdeči obrazek. A Štefanu je gotovo še bolj ugajala njena pridnost, kakor sama čedna zunanjost, zakaj tako vesel je |
| Gospa s pristave (1894): | ker to bi bilo zanj varneje in bi mu bolj ugajala družba. « »Rekli sta zadnjič, da ima dobro postrežbo; ali se |
| Sama svoja (1895): | ni zahajala prej k uradnikovim, ker ji teta nikakor ni ugajala; saj je bila še pokojna mamica vsekdar slabe volje, kadar |
| Roman starega samca (1895): | ne zadovoljno. Postanem zamišljen. Ta ženska družba mi nikakor ni ugajala. Bal sem se njiju upliva, bal se za blaginjo ljubeznjive |
| Stari dolg (1897): | volje, dokler je hotel. Ta gostoljubnost je Andreju Prašniku jako ugajala. Z Minko je občeval čimdalje bolj po domače, čeprav se |
| Gojko Knafeljc (1899): | se vedel odločiti za to ali ono. Jako mu je ugajala Pavlina s svojim drobnim obrazom in ljubeznivimi jamicami v rdečih |
| Pomladanski vetrovi (1881): | izpolnjevala njegova povelja. To pa se vè da ljudem ni ugajalo. Vso jezo in sovraštvo so naklonili tema možema in drugim |
| Zvezdana (1883): | tudi on veselil takove bodočnosti in da bi tudi njemu ugajalo življenje med priprostim narodom tako lepe gorske domovine. »Nič ne |
| Arabela (1885): | preselimo,« bil je njen odgovor, »ako bode le Walterju stanovanje ugajalo. Saj veš, kako gleda on na svetlobo in čisti zrak |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | spoprijeli časih prav resno; ako niso marali pomočnika vsprejeti méd-se, ugajalo je mojstrom mojstersko delo kaj nerado. Ta "dela" so bila |
| Gospa s pristave (1894): | Kar tako bežati ni lepo, dasi je večini vojakov najbolj ugajalo oditi čim najpreje. Sklenili so torej, da ostane vojska na |
| Gospa s pristave (1894): | za vladarico, dokler ne doraste sin. Dvornikom je sicer to ugajalo, vendar si niso upali temu glasno pritrditi, ker nevarnost zanje |
| Najmlajši mojster (1896): | bolj čislani med obrtniki kakor dandanes, toda Suzani je bolj ugajalo pustolovno življenje kranjskih plemenitažev, kakor jednakomerno meščansko gibanje. Ko je |
| Stari dolg (1897): | leta ona gospodinja pod Prašnikovo streho, mu ni prav nič ugajalo. A še veliko manj Reclju. Možiček je strigel z obrvmi |
| Napoleonov samovar (1898): | pokaži ti gospodu pristavu, kar misliš, da mu bo najbolj ugajalo! Ljudmila (komično poudarjajoč). Prosim, izvolite, gospod Vernik! (Ga povabi za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako. Sa pét zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je |
| Stric Tomaž (1853): | Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender jo koj vgane, da ni iz tega stanu, temuč da je prisiljeno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ne; ſhe enkrat, sa pèt zekinov, de je ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obeta, Vesel naj živí! ” Učitelj. Ha! oče župan, res je ugànil jo, On voši nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prijaznim, da kdor bi jo bil videl, ne bi bil uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vodo na se gori potegnil. IV. Is 21. Qvart eno uganiti, katiro si je kedu v' mislah ſbral. Reſloſhi teh 21. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rezhem) terpeti namorejo, ter pravejo; kedu otshe use uganke uganiti? kaj je meni ſa uganke mar ? kaj imam jeſt od |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ZHUDNE KUNSHTE IS Węle shôle. I. Uganiti, kaj si je kedu ſeno zherko, ali zifro s' teh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | erdezhe, ali ermenu vinu pak odſgor ſtalu. VII. Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne. Is useh qvart le take |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se njeh boſte ſamirkali, inu skus tu pozhasi tudi druge uganiti navadeli, inu nauzhili, de uganke ene le samu v' eni |
| Robinson mlajši (1849): | je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta ali ona čudna reč biti imela |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je |
| Tiun - Lin (1891): | Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu rečem. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſbrihtanju te pamete: zhasi k' potrębnemu reſveselenju tega serza is ugank vonuſęlu. Use ima svoj zhas, prave ta môdre Ekkleſiaſtes 3. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder she eni ugank (de od zhudneh kunsht nezh na- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je morebiti to vprašanje le kaka kratkočasnica po navadi druzih vganjk, vam povémo, de so nemški kmetovavci pri letašnimu velkimu zboru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nazaj, beri naprej, Smiram ti kaže, de jej. Višnjagorski. Znajdbe vganjk v poprejšnimu listu so: 1) sok — kos 2) koj — jok |
| Kratkozhasne uganke (1788): | takega so v' ſtanu uganke, inu zhudne kunshte ſturti; dokler uganka ja drugega nezh ni, koker ena ſavytu povędana beseda, ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | otshe tu pozh tolkajn zhudnega biti? — Tu je meni ena uganka, zhes katiro se ti zhudi, katiro meni reſlóſhi: de dadusehmal |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mene poſnash, tok je tebi malu mar ſa tu. Ena Uganka. Mi imamo 2. vekshe, inu 2. majnshe seſtre, katire so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ pa nikdar ne. Današnjimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de za 6 gold. prodá, kar je 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | skus tu pozhasi tudi druge uganiti navadeli, inu nauzhili, de uganke ene le samu v' eni zherki: druge v' eni ſlôſhi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | k' vesèlu perpraveti. Med drugemi se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſa uganke mar ? kaj imam jeſt od tega? Res je: uganke so, koker szer use druge rezhy na svejtu use sorte |
| Kratkozhasne uganke (1788): | narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres bukuvz uzhe. Pridne uganke, koker njeh boſte brali, ali ſashlishali, kaj vadle? de vas |
| Kratkozhasne uganke (1788): | buqve so na Kraynski ſemli szer ręs kaj novega; al uganke goridajati, inu kunshtne, umętne rezhy shpogati je ſhe tudi aa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pravejo; kedu otshe use uganke uganiti? kaj je meni ſa uganke mar ? kaj imam jeſt od tega? Res je: uganke so |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſrekanju, ali v' ſaſtopnoſti te besede: inu ſupet druge sorte uganke v' obojemu skupej obſtoje. K' ugankam so perſtavlene zhudne kunshte |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bel vêdnega, inu ſnajdenega delajo. Kaj takega so v' ſtanu uganke, inu zhudne kunshte ſturti; dokler uganka ja drugega nezh ni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rezhem) terpeti namorejo, ter pravejo; kedu otshe use uganke uganiti? kaj je meni ſa uganke mar ? kaj imam jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človek sebi in drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana 10. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na hribu sedel in pa Žvižgal. Kakó je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſtęno ſtojy, inu shzhy; ſhena vęka na njega is eno uganko: sonze sęje; pak desk gre. Môsh nji is eno drugo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Ta ſtare Modrijan Plato l. 5. de Leg. ima to uganko: En zhlovek (ni zel zhlovek) en slępz (ni zel slepz |
| Kratkozhasne uganke (1788): | be bil jeſt ſhe kmalu s' pervega konza to pervo uganko: tvojo misl lube moj Perjatl! uganil. Al povej meni: moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo, je le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in enacih muh je Pavliha silno velikov svojem življenji vganjal. Pa kakor je živel, tako tudi umre. Pred svojo smertjo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljudjé za nas skerbé. Poprej ko smo hrum in šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in še mečoči. |
| Biblia (1584): | Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na |
| Gozdovnik (1898): | kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubiga ljudſtva ga veſelí, sahvali Boga, ino pohlévno ino blágo ugáſne. Tako umerje poboshni; tako ſe lózhi pravizhni od tega ſvetá |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſhtej jim tega v' greh. ” Ko je to isrekel, ugaſne. Kdor Jesuſa bolj ljubi kakor ſvoje shivljenje, tak je práv |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priſhel, kjer grisejozhi zherv ne umerje, ino shgozhi ogenj ne ugaſne. — Várujte ſe tedaj koga tih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njih zasluge neštevilne So spomnike stav'le zlate, De spomin ne vgasne na — Te. Ven'c ni pervi naš ljubljeni, Ki bo lepšal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz |
| Valenštajn (1866): | moje sreče dedič bil, Očák ponosno vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi živenije. Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško |
| Kemija (1869): | škode za naše zdravje. V samem čistem dušču vendar hipoma vgasne vsako goreče telo in tudi živali se v njem hitro |
| Botanika (1875): | življenja in kaljivost semena je jako različna. Pri mnogih že vgasne koj prvega leta. Ali, ječmen, zakopan pri vpadu Arabov na |
| Zlatorog (1886): | se vsi, ko Jaka neha, In ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o |
| Valenštajn (1866): | Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on slomil, inu enu predivu, katęru tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim |
| Ferdinand (1884): | bi bilo to za naše otroke! Dobrodelna zvezda je za-nje ugasnila. « »Mar mislite, da vaš novi gospod ne bode dobrodelna zvezda |
| Občno vzgojeslovje (1887): | drugem krogu. Te ljubezni le tam ni najti, kjer je ugasnila zadnja iskra človeškega čuta. Skrb roditeljev za svoje otroke utegne |
| Lohengrin (1898): | Tajinstveno iz nova premotiti! Ortruda (kažoča na palas, kjer je ugasnila luč) Razkošniki zdaj vživajo mirú. Pobliže sédi mi! Prišel je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vgaſnila, tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih še nisi |
| Revček Andrejček (1891): | res je res, prav pravi pesem! Franica. Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč |
| Genovefa (1841): | vidil ni, de je shé ſvézha dogoréla, in de shuga vgaſniti. Sdaj je Berta, svéſta dekliza, priſhla in mu je piſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şavizi. (Konez. ) Bogomíla. „Ljubésni práve ne posná, kdor méni, De vgáſniti jo móre ſrezhe jésa; Goréla v zhíftim, v vézhnim bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga |
| Viljem Tell (1862): | nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez |
| Rudninoslovje (1867): | i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje |
| Biblia (1584): | Iesuſu. KAdar je Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar |
| Biblia (1584): | Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je |
| Biblia (1584): | INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra inu Sidona. Inu pole, ena Kananejſka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsuſu. 13. Inu Jęsus kadar je letó ſliſhal, ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu kadar je Jęsus od ondód vùn ſhàl, ſe je vgànil v' tę kraje Tyra inu Şydóna. 22. Inu pole ena |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, ſe je od ondód vgànil: inu veliku jih je sa njim ſhlu, inu je vſe |
| Na Žerinjah (1876): | potem pa naj pride zopet kar hoče; kedo bi prihodnjost ugibal, živela izprememba! " „Veljá! Pozdravi mi vse, in glej, da te |
| Marjetica (1877): | drsi urneje izmed rok. Vže nekaj večerov je premišljeval in ugibal to in posled uganil, da je Marjetica popolno pustila Štefana |
| Izza mladih let (1882): | ko zapojo mrtvaški zvonovi. Na deželi to človeka vselej prešine; ugibal sem še, komu bi zvonilo, ko zagledam kmeta, ki je |
| Milko Vogrin (1883): | prošnja za professuro odbila. Na vse strani je premišljeval in ugibal, ali zastonj. To mu je ostalo temno in nejasno. „Edini |
| Zvezdana (1883): | ne, ki so učeni in študirani. Pa jaz sem tudi ugibal že in dejal: Matijec, ko bi se ti posrečilo kdaj |
| Zvezdana (1883): | Ne vémo, ali je Pipec tudi kaj imenitnega mislil in ugibal pri takovem pogledu, samo to je znano, da ga je |
| Zvezdana (1883): | zdravil in svetovali kaj. Ješte, saj jaz sem vedno tako ugibal, da bodo oní učen doktor, pretkan doktor, da ne tega |
| Agitator (1885): | bil prevzel popolnoma še tretji, recimo glavni in najmerodajnejši ozir. Ugibal je namreč, da bodo nocoj dame na Drenovem same domá |
| Vaški pohajač (1893): | vzbudi naš znanec Jerom. Mel si je zaspane oči in ugibal, kje je. Ko dobro izpregleda in opazi okolico, znano hišo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je le: kako zamore take lastnosti imeti, akoravno je kristijan? Ugibala je sem, ugibala tje; prišle so jej na misel tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zamore take lastnosti imeti, akoravno je kristijan? Ugibala je sem, ugibala tje; prišle so jej na misel tudi besede starega poštenega |
| Domen (1864): | po koncu, vendar so strahoma gledali le od daleč in ugibali, kaj to pomeni. Neki dedec je celo začel praviti staro |
| Sosedov sin (1868): | strijcu sedla na voz. V pisarnici pri biležniku so možje ugibali, koliko in kako bi si ženin in nevesta imovino zaženila |
| Milko Vogrin (1883): | zdaj Vogrin grofinjo, kajti prej so dolgo med več kopelmi ugibali. kam bi se naj grof Konarski zdravit šel. „Ravno pred |
| Pegam in Lambergar (1891): | Pogovarjali so se glasno o važnih dogodkih poslednjih dni in ugibali, kako se pogodita cesar in kneginja. Večinoma so menili, da |
| Jara gospoda (1893): | in ziblje glavo; »šestdeset, sedemdeset — morda sto goldinarjev! « »Kaj bodete ugibali, gospodje? « oglasi se Vrbanoj; »tukaj nimate izbirati — k notarjevi gospé |
| Gospa s pristave (1894): | šel k svojim somišljenikom. Vojvodica pa in njena zaupnica sta ugibali, kaj bi bilo storiti. »Da, pomagati mu treba, pomagati mu |
| Gospa s pristave (1894): | nikakor preveč. Vse je bilo radovedno, kdo bo novi komisar. Ugibali so tega in onega, a pravega nihče ni vedel. Bilo |
| Svatba na Selih (1894): | so prezebajoč stali pred hišo, ogledavali saní, hvalili in grajali, ugibali in šepetali. — Ko zaigrajo godci, uderó vsi v hišo, da |
| Dve svatbi (1895): | zrli v ogenj ter se menili o prejšnjih časih in ugibali, kakšno vreme bo o božičnih praznikih. Možinov Valentin je prišel |
| Rudninoslovje (1867): | sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev |
| Pozhétki gramatike (1811): | mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna. |
| Pozhétki gramatike (1811): | majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsled vednega občevanja z gojencem se prav lehko oslabi vzgojiteljev ugled. Primerjajoč koristi in škodljivosti domače vzgoje in preudarjajoč, da je |
| Lohengrin (1898): | čarom zlim! — Kako ste slabo vi sodili, Ki vzeli čast, ugled ste moj: Da mu vprašanje ste odpustili, Ki se prišel |
| Lohengrin (1898): | Bog mi je zmago vzel! Vse nade sem si skvaril, Ugled moj je ovél! Ah, kdo ga je udáril? Kdo moč |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſem ino trideſet let bolan. Jesuſ ga ugleda. Vedil je, de je she toliko zhaſa bolan, ino mu |
| Zlatorog (1886): | krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih |
| Robinson mlajši (1849): | tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | katerega je mogel videti. Dolgo je moral čakati, da je ugledal svojo mater. — Ni se motil, ona je bila, — pa tako |
| Gozdovnik (1898): | hitro sta izginola za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | kaka grozna bolečina se je polastila Tirolcev, ko so to ugledali. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je bilo mogoče v temi. Ko je pa posijala luna, ugledali so pred seboj strm, gol hrib, katerega so spoznali po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | sreči je pa morska nadloga kmalu ponehala. Okoli 10. ure vgledali smo k desni tje suho zemljo istrijanskega Primorja. Akoravno nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | podslombo strešicam, katera pokrivajo ta hodišča (Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci oviti in okinčani precéj visoki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem sta stala mož |
| Viljem Tell (1862): | In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzhane s' oir, kakor apercevoir, posnávam, posnám; zhutim, sazhútim; saglédam; vglédam; concevoir, ſpozhénjam, ſpozhnem, percevoir, sapopádam, sapopádem. ZHETERTA VPREGA. s' re |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Starſham' dam ſvoj ſholſki vén'z. O ! pa kaj ? — ſhe nekaj vgledam — Pa jeſt ſam omagal bi! — Vaſhim ſerzam, ne beſedam' Isrozhim |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izmišljeniga kraja, ki se mu je bil tako v glavo vgnjezdil, de ga je očitno in živo opisoval ; temu veselimu kraju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar ni vgnjid v nogi, izvira bolezin gotovo iz poškodovanja nadkopita. Včasi se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čudil da ne priporočam nobenega mazila, olja, obliža pri ozdravljanju vgnjid. Vendar teh reči ni potreba, in z njimi se navadno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | večkrat pa pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana se vsaki dan enkrat s tinto, kteri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene |
| Maria Stuart (1861): | svét pozná, Ki va-nje hudodelnike deržavne Lovite. — Zdaj je vam ugoden čas, Milord! Odkrijte strašno hudodelstvo; Skrivnost še krije hudodelnike. Preiskovavna |
| Astronomija (1869): | in zahoda. 67 Koledar. Redno premikovanje zvezd nam je najbolj ugoden in varen pripomoček za to, da delimo čas na daljše |
| Trtna uš (1881): | Nemirno tipajo s tipalniki okolo sebe, dokler ne zadenejo na ugoden jim prostor, kder svoj rilček v skorjo zarijejo. Tukaj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni”. Veseli smo pa dobrega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | biti, scer ni zrak v živež ljudem , živalim in rastljinam vgoden. Te reči so kislic, gnjilic, ogljic, elektrika in voda v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | učiti dati, ker je vidil, de bi vtégnil Peter enkrat vgoden deržavni vradnik biti. Ali vidili smo že, de je tudi |
| Botanika (1875): | v sebe sprejemati. V drugih razmérah tedaj moramo iskati njen vgoden vpliv na rastlinsko rast, ki se ne dá tajiti. Znano |
| Botanika (1875): | ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo |
| Viljem Tell (1862): | pastirji revni, Skušati v boji se z vladarji zemlje? Priložnosti ugodne čakajo, Da pošljejo v sirotno to deželo Divjaških rojev silovite |
| Kemija (1869): | aromatičnega okusa. Sadje in žestinske pijače (geistige Getränke) imajo svoje ugodne vonjave od enega ali od več takih sostavljenih éterov. V |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja |
| Botanika (1875): | pride na kakošno organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je gledal v kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | jezik. In ker so južnim Slovanom okolnosti po priméri mnogo ugodnejše, zato si lehko mislimo, kako se jim povzdigne ljudsko in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl.; kedaj se mu je kapital povrnil? 31. Kaj je ugodnejše, kupiti avstr. papirne rente (obrestij po 4 1/5 %) ali zlate |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni”. Veseli smo pa dobrega izida teh preskušinj toliko bolj, ker |
| Valenštajn (1866): | boječe I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč |
| Tiun - Lin (1891): | severozapadni konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže v vihar, ki nam sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož za to |
| Fizika (1869): | orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan vreme vgodno , — ostane tako štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá v rodoviten vert predelati |
| Oče naš (1885): | osem dni so se pomirili, in to mi je prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod. Izvoljenim večkrat ugodi do njega priti. Bil je pri Pečicah neki kovač, in |
| Kemija (1869): | vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré |
| Občno vzgojeslovje (1887): | manj razločna. A že površno opazovanje kaže, da je ta ugodnost ali neugodnost nekaj od občuta in od predstave različnega; zaznamenuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čustev. Pri našem čutenji in predstavljanji se pokazuje največkrat neka ugodnost ali neugodnost, katera je bolj ali manj razločna. A že |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne vmori le sebe; temuč še |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče so bili tako nesrečni. Tud oni so |
| Pozhétki gramatike (1811): | bom Príhodni pretekli. Je me serai repenti, ſe bom ſkaſal Vgoriven. Sdajni. Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | bo Prihodni pretekli. Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo Vgoriven. Sdajni. Il faudroit, treba bi bilo, bi trebvalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dunaj ne bili pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu |
| Gozdovnik (1898): | Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še |
| Zoologija (1875): | člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam ta zakon mnoge istine in prikazni v |
| Gozdovnik (1898): | Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi |
| Oče naš (1885): | česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič |
| Oče naš (1885): | mogel lahko trpeti, da bi mu bil kdo njegovih podložnih ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | plošnjave 12 čevljev ne gre v sobo ampak v zid. Ugovarjati bi se utegnilo: „vsaj zid stojí med obema sobama in |
| Ferdinand (1884): | srce. Prijazno jej reče grofinja: »Temu, ljubo dete, nimam kaj ugovarjati. Voščim ti iz celega srca srečo. Poznam vrlega mladenča, ali |
| Mahmud (1870): | dni! « Župan in meščani so vže vedeli, da tu ni ugovora, obrnili so se tedaj in hiteli v mesto, da spolnijo |
| Na Žerinjah (1876): | grofica, v prvem delu njenih dobrih lastnostij gotovo in brez ugovora ..." „Ne ugovarjajte mu, grofica! Umetnikove, slikarjeve oči več vidijo, nego |
| Gospod Janez (1884): | in besede župnikove so bile tako prepričevalne, da ni vedel ugovora; pa vesel tudi ni bil onih besed. »In ti? « vprašal |
| Vanda (1888): | mati jo hitro preséče in se srdito zadere nánjo: »Nobenega ugovora več! « Na to se gospá Glovacka vzdigne, odpre míznico, vzame |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | lepa je pa vender — lepa …« Pavel je molčé poslušal; pravega ugovora ni znal. »Si li kdaj — Ijubil, Vid? « vprašal je hipno |
| Zádruga (1890): | sklenili nekak družben red, kateremu se bode pokoril vsak brez ugovora. Predsednika si ne bodemo volili, saj ga že imamo v |
| Lisjakova hči (1892): | daj mi kaj hladila, ali sladoleda ali limonovega soka. « Brez ugovora jo odvede Lovro v drugo sobo k bufetu in ne |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | si končno izbere samo cev za svojo pipo, plača brez ugovora, kolikor se je zahtevalo, in se poslovi. A med vrati |
| Slučaji usode (1897): | se je bila ulegla na poslušalce, da nihče ni vedel ugovora, niti zdravnikova s svojim nabrušenim jezikom, niti lehkoživni komisar s |
| Sveti večer (1866): | Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti |
| Pozhétki gramatike (1811): | de bi ſe godila, al sgodila, zhe bi ſe en vgovor dopolnil. 3. Velivni, kader velimo ali velévamo komu kaj ſturiti |
| Pozhétki gramatike (1811): | boshjaſt; ascension, gorihod, idr. Attention, pàsenje, condition, ſtan, bitje, ſtanje, vgovor, pogój, pogódba, agitation, makatánje, discretion, raslózenoſt, idr. ſluxion, tók, otók |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vgovoriven. Sdajni. Je rendois, jes Tu rendrois, ti Il rendroit, on |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vgovoriven. Sdajni. Je recevrois, jes Tu recevrois, ti Il recevroit, on |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils auront éte. Vgovorivni naklon. Sdajni zhaſ. Je serois, Jes Tu serois Ti Il |
| Pozhétki gramatike (1811): | imeli, e, e Ils auront eu, bodo imeli, e, e Vgovorívni naklon. Sdajni zhaſ. J'aurois, Jes Tu aurois, Ti Il auroit |
| Pozhétki gramatike (1811): | aurez fini, bote Ils auront fini, bodo konzhali, e, e Vgovorivni naklon. Sdajni zhaſ. je finirois, jes Tu finirois, ti Il |
| Pozhétki gramatike (1811): | de rezh al je, al je bla, al bo. 2. Vgovorívni, kader rezhemo, de bi rezh bila, al de bi ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | vé, vi. Ilsseroient, oni, one, one bi bili, le, le Vgovorivni pretekli. J'aurois été, Jes Tu aurois été, Ti Il auroit |
| Stric Tomaž (1853): | na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse |
| Gozdovnik (1898): | kar se bo nama zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v |
| Divica Orleanska (1848): | Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem več ničesar od nje ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne vgreje ali pa naglo ne prehladi. Zhe pa ni tekozhe vode |
| Stelja in gnoj (1875): | z zblojeno vodo; potem pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterem mazanju se lahko kurjega peresa poslužiš. Ako je po vgrizu kos tako poškodovan, da se ne more več zaceliti, ga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | natori pripusti, pes lahko mreno dobi. Kedar je vnetje po vgrizu drugega psa, ali po kakem drugačnem poškodovanju prišlo, je treba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dobra! Nęshka. Dobra ! inu ta! (mu ſhe eno da. ) Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per |
| Deborah (1883): | ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja in sveti se lepši. To pa še niso vsi prikazki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar pa uhaja, je viditi kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar pa uhaja, je viditi kakor da bi ogenj iz nje švigal. Toraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spuša kar je je od več. Posebno pa elektrika tam uhaja, kjer je stvar špičasta, in ponoči je viditi, kakor da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | da se tudi kite zmehčajo. Ako pa bincelj prav zlo vhaja naprej , se mora v plošče ali šine djati in sicer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Mart. Kras. v Pand. : Bolezen Vašega žebeta je ta, da vhaja bincelj naprej, kite kopitne in nadkopitne kosti so skrajšane, stranski |
| Zoologija (1875): | izdihljaj. Zrak, ki pri dihanji prihaja iz pluč in zopet vhaja v pluča, dela neki šum, dehtenje ali hropenje, in po |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bogatih zapravljivcev, in čuda ni, ako jim denar iz njih vhaja, kakor skozi prevertan sod, in naj ga še toliko vanje |
| Kemija (1869): | preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je |
| Kemija (1869): | in ogljenčevo kislino, ki skušata v podobi pare in plina uhajati iz testa, zlasti ako stoji na toplem kraji. Ali uhajati |
| Kemija (1869): | uhajati iz testa, zlasti ako stoji na toplem kraji. Ali uhajati vendar ne moreta, ker jim brani rastlinski klej, ki dela |
| Zoologija (1875): | čope ter se zato uharice imenujejo, kakor na pr. mala uharica (Strix otus) in velika uharica, tudi bubuj in vjer zvana |
| Zoologija (1875): | imenujejo, kakor na pr. mala uharica (Strix otus) in velika uharica, tudi bubuj in vjer zvana (St. bubo), pod. 126. Visoka |
| Zoologija (1875): | jih ne kaznuje strel iz koče. *) Nekateri rabijo tudi natlačene uharice ter jih gibljejo z motozi. Lepo pisana je pegasta sova |
| Zoologija (1875): | imajo na glavi blizu ušes pernate čope ter se zato uharice imenujejo, kakor na pr. mala uharica (Strix otus) in velika |
| Divica Orleanska (1848): | smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rozhizo. Nęshka. (s' ſvojo pravo ſhtimo, mu da eno sa uho. ) Tò jo imáſh. Matizh. De te ſlode! ta je bla |
| Genovefa (1841): | sbudila. Môje okó ne bo vezh ſolnza gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo |
| Robinson mlajši (1849): | prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo |
| Blagomir puščavnik (1853): | peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je tisti romar, ki sim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno naši časi so taki. Tisti veliki potres |
| Zlatorog (1886): | se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan. |
| Gozdovnik (1898): | še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo |
| Biblia (1584): | temmi, tu vy pravite na ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes po redu; na drugi strani sta se zadnja dela glav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri sredi vidilo; štiri roke |
| Gozdovnik (1898): | in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to ſmert na duſho ſpravle. Tiſta ſveta kry, katira s' vuſheſs tezhe, h' nam vpye: Ne inveniatur in ore tuo dolus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſhroku kervavu mozhi. Tiſta tezhe s' ozhy, tiſta tezhe s' vuſheſs, tiſta tezhe s' vuſt, tiſta tezhe s' perſs, tiſta tezhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni |
| Ta male katechismus (1768): | neli govtanz jedy poſhiral, temuzh tudi te boſhje besede lazhne ushesa to zhloveshko dusho pasle. Vam tedej brumni Kristiani! bogabojezhi starshi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' moje serze noterpershlu, karkol ta svejt hudobnega ima. Moje ushesa sem s' temam ograjila: na moje uſta sem eno narbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine |
| Stric Tomaž (1853): | med njima. Oba, Halaj in Tomaž sta imela oči in ušesa, oba roke in noge in občutke kakor drugi ljudje; v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druge; na eni ni bilo kolena, na drugi gležna ne; ušesa je imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ženko sam tam — reče Marko — in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in |
| Pripovedke za mladino (1887): | zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj |
| Gozdovnik (1898): | telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa ne v glavo? « »Človek je ter |
| Gozdovnik (1898): | deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj brat, je-li videl otroke Apačev? « »Videl jih je in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | De bi ſe preſhizhem nekoliko kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de jim dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih |
| Biblia (1584): | vseti, on je Elias, kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. |
| Biblia (1584): | nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat |
| Biblia (1584): | je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. |
| Biblia (1584): | Pravizhni ſvejtili kakòr Sonce, v'ſvojga ozheta Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ludy usel poſebej na ſtran, je ſvoje perſte v'njegove uſheſſa poloshuv: ter je vonplunil, inu njegoviga jeſika dataknil: inu ke |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Effeta! tu je: odpri ſe. Inu ſdajzi ſo ſe njegove uſheſſa odperle, inu njegoviga jesika saveſa ſe je resvesalla, inu on |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jo oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori vsęti: on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu Jógri ſo pèrſtópili, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje |
| Zlata Vas (1848): | O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj in se za ušesi praskal, kolikor krat se je spomnil, de je Ožbè župan |
| Roza Jelodvorska (1855): | k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat se praska za ušesi, in več kot stokrat oberne svojo prašno kapico na glavi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de mu je pomagate domu nesti. Mož, se je za ušesmi praskal; ter rekel: „Ej, ako bi bila le, ena doma |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | od denarjev vediti. Ostermeli so naenkrat in so se za ušesmi praskali; zakaj goljufani so bili in tudi kerčmar. Ta si |
| Genovefa (1841): | témi ſvôjimi ozhmi ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na |
| Biblia (1584): | priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu |
| Biblia (1584): | nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy |
| Biblia (1584): | ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 15. Sakaj ſèrzę letiga ludſtva je otèrpnęlu, inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postaviš, ti bojo stali takó. Če jih s perstam po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu puſhamo, in s kako vejzo teplamo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih sheljam pervoli, ne morejo ſoglaſniga svonenja imeti, ktero je uſheſam in ſerzu tako prijetno, ampak rasglaſno, ki uſheſa shali. Vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe odkril, ali pa pokril, ter ſe plaſhen vſeſkosi sa uſheſam praſka. Kar imajo tudi naſhi Şlovenzi v navadi, ki kakſhniga |
| Biblia (1584): | pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih |
| Ferdinand (1884): | Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča, vsi veste |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nagne se in pade s tičnico vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani |
| Zeleni listi (1896): | pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pinje tako napolnama tezhe , de memu nje nizh ſape ne u-ide. Karkoli ſe sa to palizo natakne ali perpne, ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako na tanko vdélano,- de memo njega nizh ſape ne u-ide. Na to kopito mozhno hlap ali ſopariza, sdaj od ene |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nad vodó, se guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na |
| Stric Tomaž (1853): | nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas vjamejo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne več |
| Gozdovnik (1898): | Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je bil čas uiti, toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet ur |
| Zeleni listi (1896): | v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. |
| Tiun - Lin (1891): | vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najstrašniši trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga |
| Divica Orleanska (1848): | Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih |
| Stric Tomaž (1853): | „Veliko, veliko“, odgovori mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje |
| Deborah (1883): | Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po |
| Deborah (1883): | se domislila – (Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana. Beračica! |
| Zoologija (1875): | starosti in letnem času. Čudovita, po dolzih krakih močvirnikom podobna ujeda južne Afrike je pisar (Gypogeranus secretarius), tako imenovan zarad perjanice |
| Zoologija (1875): | Vran ali krokar (C. corax), pod. 114, napada kakor kaka ujeda manjše živali, celó zajce, ima velik okraj za se in |
| Zoologija (1875): | zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci |
| Zoologija (1875): | razmerno prav malo. Jako redko se prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v |
| Gozdovnik (1898): | Elančovskem pristanu. Kjer se med Francosko in med Pirenejskim polotokom ujeda biskajski zaliv, vsakemu mornarju znan pod imenom »mornarskega mirodvora«* tam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 3. Lepo je , de se duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je, de se |
| Sacrum promptuarium (1695): | ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še začne gerdo vjedati, in celó bedakom prištevati, da ima tako malo možganov, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | le tedaj, ko ima koreniue v domači zemlji in se ujema z narodnim duhom”. — V Lvovu so 20. dec. gospodu dr. |
| Kemija (1869): | dati ekvivalent svinca. In res dá 3.2/0.031 = 103, kar se ujema z ekvivalentom svinca najdenim po analizi. Tako se na več |
| Gozdovnik (1898): | z letmi, ki so Pretekle od one noči! « »To se ujema. Toda starost in podobnost še nikakor nista neukanljiva dokaza; morajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav |
| Fizika (1869): | se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu |
| Fizika (1869): | tem ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje |
| Zoologija (1875): | ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od |
| Zoologija (1875): | so večkrat še vzajemni zobci in jamice, ki se prikladno vjemajo. Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Tudi pesmici „Savica” in „Žalostni glas zvonov” ste se lepo ujemale. — Izmed nemških govorov pa je bil posebno kratkočasen dogovor, kterega |
| Kemija (1869): | prvine in neštevilne od raznih kemikov izvedene razkrojitve so se ujemale popolnoma; in tako je bilo mogoče ustanoviti kemična ravnomočja ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili |
| Gozdovnik (1898): | če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet. « »Ujet? on ujet? bi se li radi z mano pošalili? ne govorite! « »Niti |
| Gozdovnik (1898): | svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet. « »Ujet? on ujet? bi se li radi z mano pošalili? ne |
| Gozdovnik (1898): | pošalili? ne govorite! « »Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal |
| Gozdovnik (1898): | dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet. « »Ujet? on ujet? bi se li radi z mano pošalili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z njim |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak. Juhej! Juhej! Izabó. Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama |
| Robinson mlajši (1849): | da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani |
| Blagomir puščavnik (1853): | leto v enem takem hramu. Tačas ko ga je Bric vjetega pripeljal, je še bil lep cveteč možak. Zdaj pa je |
| Blagomir puščavnik (1853): | zadosti od njega povedati. — Čajte! ravno zdaj se spomnim ime vjetega viteza. Tega je že osem let in pol, ko enkrat |
| Gozdovnik (1898): | reče opravičujoč se. »Ali to je videl, da vodita bledoličnika vjetega; potem nista mogla biti dobra moža. Rdeči moj brat je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vse, odkar so čuli pripovedovanje onega glavarja, ki je pripeljal vjetega gospoda Flinta. — Videli so, kako je vlekel Te-Ureva mater in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | grenkimi ſolsami objokali. Perpravimo ſe. Po tęm kadar je uaſh vjęti Odreſhenik po poti vſe preſtal, kar ſi more edèn od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sneg skopni,— ojster mràz na to sledi. — Ce ptiči so vjeti zlo tolsti, mastnati, — bo dosti snega še in mraza prestati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſushnoſt na Babilonſko, ino poshgè meſto ino tempelj. Vmeſ vjetih Judov ſo bili tudi mladenzhi kraljéve ino kneshje kerví. Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | savolj tega ga v Indii ribe loviti navadijo. De pa vjetih rib ne poshre in de mu v mehurju oſtanejo, mu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v sužnost na Babilonsko, ino požge mesto ino tempelj. Vmes vjetih Judov so bili tudi mladenči kraljeve ino knežje kervi. Naj |
| Oče naš (1854): | toliko Francozov je bilo v smert namenjenih. Skorej enako toliko vjetih Francozov je bilo v hlévu. Stotnik njim je napovedal obsodbo |
| Oče naš (1854): | Imaj usmiljenje z ubozimi in brani povsod nedolžnost. Usmili se vjetih; bodi povsod usmiljen in tudi Ti boš usmiljenje našel. “ Serce |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gleda na senico. Senica gré kmalu v tičnico in se ujame. Lovre je bil v trenotku zopet na jablani. Ko je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Toku majhena, inu vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi |
| Valenštajn (1866): | omedleti; Najbrunška gospica skoči k njej in jo v roke vjame. ) |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Toku je le , kader naſs shenę enkrat v' ſvojo mręsho vjamejo. Nęshka. Tiho bode! — Matizh. Al vęjſh , Nęshka, de jeſt sa |
| Stric Tomaž (1853): | uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas vjamejo. Strašna vam bo pela. Ko vas dobro prebičajo in našeškajo |
| Viljem Tell (1862): | tira. Potem še le vesel živjenje vživam, Ko slednji dan ujamem ga na novo. Hedviga. In mar ti ni britkosti svoje |
| Valenštajn (1866): | mesta več; Zastavil čast sem i živenije, Da tukaj ga ujamem i zanašam Na vašo se pomoč. Gordon. O, da učakal |
| Valenštajn (1866): | Hočete Tedaj ukaz cesarjev slušati, Pomoči mi, da varno ga ujamem? Gardon, (ko je nokoliko časa promišljeval, britkostno). Če to je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tiho, tiho, ptičica! Ti drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in jaz ž njim — ne ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne vem sa ſmert. Pojdi na lòv, ino zhe kaj vjameſh, mi jéd perpravi, kakorſhno veſh, de rad jém. Tedaj te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potreſi, de bodo odpadle; pa ſpodej kaj pogerni, de jih vjameſh in pomoriſh. 8. Nobena rezh pa goſenz bolj ne smanjſha |
| Revček Andrejček (1891): | izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne za žive |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je letal zel teden dan na dan v' hoſto |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dan v' hoſto gledat, zhe bi ſe bil kak ptizhek vjél, alj saporedi prasen damu pride, in she ne miſli vezh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | per dirja, na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim ga vjel. Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino |
| Tine in Jerica (1852): | Paljčar ni hotel poskusiti, ampak de bi se ne vjel, se je preklinjevaje odtegnil. Še nekaj taciga. Eniga dne je |
| Stric Tomaž (1853): | šajte; kakor sim že rekel, dobi tisti, ki ju bo vjel, pet dolarov, drugi pa vsak žganja kolikor ga piti hoče |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | več v tičnico, v katero se je bila že enkrat ujela. “ |
| Revček Andrejček (1891): | si jo pa našel? Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno |
| Katarina (1854): | mi pridolanskim pred Saragosso zmirej pravili, kako prekrasno Olivio ste ujeli, pa ste nazadnje, ko smo bili prestavljeni, vse skup na |
| Katarina (1854): | Zvedel sim pozneje tudi, de očeta in brata so Rusi ujeli, že oba na pol mertva in kader sta okrevala, so |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ga pripeljali k nam. Pri Višnej gori so ga naši ujeli. Ujet se je še vedno branil ter se skušal svojih |
| Rokovnjači (1881): | že hočeš vedeti, povem ti, pa molči drugim; rokovnjače bomo ujeli nocoj; če ne vseh, pa vsaj nekaj glavnih rokovnjačev! « »Oh |
| Luteranci (1883): | in stoprav v noč na lov hodili, in napósled bi ujeli dihurja v past, da bi se zvijal kakor kača, če |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Johann von Sumereck), najbrž mestni sodnik. A Turjačanje so ga ujeli in novi deželni glavar je razsajal med Ljubljančani, požigal, moril |
| Grajski pisár (1889): | smo jih potolkli in še celo francoskega kralja smo jim ujeli! Res, tako je bilo! « »Ste ga li obesili na drevo |
| Pegam in Lambergar (1891): | Dva konjika sta nam prijezdila naproti; prestregli smo ja in ujeli. " „Dobro", dejal je Vitovec, in Jošt se je vzdignil, da |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | stubeniških toplicah popolnoma pobita. Glasovitega Matijo Gubca, takozvanega kmetskega kralja, ujeli so in odpeljali v Zagreb, kjer so ga na razbeljen |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vùs smęſhan, ſi zhelu riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli ſo me ! (Matizhek, Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti |
| Divica Orleanska (1848): | Je serce Bog – rešite jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja |
| Divica Orleanska (1848): | Bog – rešite jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | smo jo ravno takrát péli, ko so vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | on v moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v telesu in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kervi. Mladih golobov kri, ko jih zakolješ, v posodo ujemi in z jesiham zmešaj. Oskubljene, iztrebušene in čedno oprane lepo |
| Gozdovnik (1898): | navzgor, da ugleda drugega svojega pomagača, ki ga je čakal. »Ujemi Iestvo, Juan, in pritrdi jo za balustrado! « veli kapitan. Pomagač |
| Fizika (1869): | pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica ptička ujeti in ga zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | leta urno od kota do kota, in se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Grosna kriviza ſe ti gody, Matizhek. Matizh. (na ſtrani. ) Beſhtja ! vjęti me ozhe! Nęshka. Mi dva jim moreva povernit. Matizh. Al |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s'njo morem govorit. Matizh. (na ſtran. ) Me je otel vjęti; pak ſim mo koſs. PĘTI NASTOP. Nęshka , Baron , Matizhek. Nęshka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobriga ova prevezh zhutil, ter ſi je vmiſlil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam ſuhiga drazhja, sa veverzoj luzha, ino vbogo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | buzho v peſt dobil. Tu ga je hotel s svijazhami vjeti. Piſal mu je namrezh prav perjasno piſmo, v kterem ſe |
| Zoologija (1875): | električna iskra — kar traje komaj 1/1000000 sekunde —, moreš tiskano besedo vjeti, 1/8 sekunde pa potrebuješ, da jo v duhu prebaviš, in |
| Robinson mlajši (1849): | tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav |
| Občno vzgojeslovje (1887): | muči domobol, da bi se vrnil, bolnik si želi zdravja, ujetnik svobode. Pravilno se razvija poželenje iz nepovoljnih čustev, kajti kdor |
| Gozdovnik (1898): | pa gleda govorniku trdo v oči. »Ali je bil moj ujetnik don Arečiza? « »Naš, torej tudi vaš. « »Motite se, sennor. Odkar |
| Gozdovnik (1898): | ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | dolgo časa se je dal vratar omečiti in je prostovoljnega vjetnika izpustil. Škoda samo, da ni vprašal, kaj in od kot |
| Oče naš (1885): | stal Nace pred Španjolskem generalom. Z bistrimi očmi je pregledoval vjetnika in potem ga je prašal, kako Francozje stojé, koliko da |
| Oče naš (1854): | ta otok so pred šterimi letmi Španjoli več kakor 6000 vjetnikov poslali, brez skerbi, kako se jim tu godí. Samo kruha |
| Oče naš (1854): | Samo oficirjem je bilo nekoliko mesa privoljenega. Za druge potrebe vjetnikov, kakor za zdravila, za bolnike, za obleko polnazih niso Španjoli |
| Oče naš (1885): | umrjem“. Še veči, kakor njih telesna, je bila dušna revščina vjetnikov. Večjidel njih je zrastel v pobuni, v mlačnosti za vero |
| Gozdovnik (1898): | bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom |
| Gozdovnik (1898): | Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec |
| Tiun - Lin (1891): | Vjezilo me je, ker sem videl, da ga je samo bojazen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče, ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo |
| Genovefa (1841): | Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene, in kakor vidim, tudi ne |
| Biblia (1584): | od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu dobru lejtu imeti, kir vam |
| Genovefa (1841): | mi ima védno pred ozhmí ſtáti. Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'to luzhjo tvoje ſvetlolobe, inu s'to baklo tvoiga vuka reſveitiu? Ti ſi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | smo shiher vſi. Sedem inu trydeſeta Pei? Per sazhetku te vuka v'shu? 1. Sveti Duh pridi ti vshgati Zhes naſs |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | PEISME Od Kershanskiga vuka po versti TEGA KATECHISMA, katiri je na povelo Zeſarske Svetlusti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 9. Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. 13. Kęr je pak Jęsus bil |
| Biblia (1584): | bi ſe iméli varovati pred Qvaſsom tiga Kruha, temuzh pred Vukom téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. KAdar je pak Iesus bil priſhàl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih |
| Lohengrin (1898): | Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na |
| Robinson mlajši (1849): | zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni bilo. Moram tedaj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila. Ali vkanili so se vsi trije; ni ga bilo znati nevolje oblaka |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti. V |
| Revček Andrejček (1891): | pokazal). Andrejček (veselo). Ali ga slišiš — Anže je! Že zopet uka. Saj sem ti pravil, da Anžetu ne bo nič sile |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom tvoja , Le oſtani , le oſtani! Vſi. Sdej sapojmo, sdej vukajmo! Moshję. (Eden drugmo Shenę. (Ena drugi ogen dajmo ! Jęsa, shaloſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | en kmęteſhka Nevęjſta ? (Godzi sagodejo. ) Matizhek poje. Sdej sapojmo , sdej vukajmo! Eden drugmu ogeh dajmo ! Jęsa , shaloſt , le na ſtran ! Dons |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vse terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta milostljivi ukaz. Hvala njemu, ki ga je dal, in tistim, ki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene |
| Maria Stuart (1861): | razodela volje. Je treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz po čerki dopolniti? — Si dala ta ukaz ti v mojo |
| Maria Stuart (1861): | še, Ko tvoj ukaz po čerki dopolniti? — Si dala ta ukaz ti v mojo roko, Da spolni se nemudoma po čerki |
| Viljem Tell (1862): | s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo. |
| Sveti večer (1866): | logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je |
| Sveti večer (1866): | bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez |
| Lohengrin (1898): | ti me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi na prsa). Elza, jaz ljubim te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stari; vse to se je zgodilo v kratkim času, brez ukaza, brez šol, brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | nikomur sami v usta ne letajo). Zastonj bi čakali kakega ukaza, da Slovenci v slovenskoj družbi se moramo pogovarjati med seboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | programa na/ pravili bakljado in slovesno igro v gledišču. Brez ukaza so zapeli „cesarsko pesem” in glasni „živijo” so doneli svobodoljubnemu |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je ta stvar uže sama tekla; kajti §. 12. le-tega ukaza govorí: „ne smejo se podučevati še druge rečí razun teh |
| Valenštajn (1866): | pristopi). Da, da! umejemo, gospod minister, Zakaj spominjate neradi se Ukaza starega pri tem ukazu. Kvestenberg, Zakaj se ne bi ga |
| Valenštajn (1866): | krdela moja, Zvestobo ti prisezajo iz nova, I željno čakajo ukaza k boju. Valenštajn. Kakó pa hrup je počil v taborji |
| Valenštajn (1866): | prosit kneza, naj prevzame Poveljstvo. Kvestenberg. General, ponižno prosit? Imel ukaza nejsem tacega, I niti take ne gorečosti. |
| Valenštajn (1866): | je vreden častnik, ki prelomil Prisego je, ker slušal nej ukaza? Ilo. Smrti! Valenštajn (glasnejše, ker drugi zamišljeni molče). Grof Pikolomini |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zoper nje k hudemu preganjanju. Pričakovati je bilo torej cesarskega ukaza *) Ko je nastopil l. 284 Dijoklecijan vladarstvo mogočnega, čez tri |
| Maria Stuart (1861): | Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz ust kraljičinih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | eniga nemarniga mora dostikrat več kmetov škodo terpeti. Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor bi potreba bilo, če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spet kmalo snidili na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg |
| Maria Stuart (1861): | jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj ti ukazuješ |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | 27. dec. se ima z novim letom razglasovanje postav in ukazov nekoliko spremeniti; deržavni zakonik na Dunaji bo za naprej samo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | 45. dne od izdanega deržavnega zakonika se moč postav in ukazov za celo cesarstvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih zakonikov pridejo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | sila godila niti njegovemu jeziku, niti slovstvu. Če narod zakonov, ukazov in odpisov želi v tujem jezici, te želje sploh niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živine na znanje dali. Ko bi se konjsko meso po ukazi gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga |
| Valenštajn (1866): | Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi je korak. |
| Gozdovnik (1898): | Baraha pa Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko zlata, kolikor |
| Gozdovnik (1898): | zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v najemšino vzeti. Povsod se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi |
| Zlata Vas (1850): | je šola začela, k Ožbetu, ter povejo, kar jim je ukazano, in rečejo mu vpričo njih učiti po vsakdanji navadi. |
| Stric Tomaž (1853): | koj pripravljena, Tomaža primahati in mu, ako bi jima bilo ukazano, kosti prelomiti. „Sovražim ga! “ pravi Legre sam pri sebi, ko |
| Maria Stuart (1861): | glasov, da ste grešili Na lanski zakon in zapadli kazni. Ukazano je bilo lansko leto: „Ko bi v kraljestvu vnel se |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in slovnici spotikati se nad nemško-slovenskim in slovenskonemškim. Tudi je ukazano, da se morajo počasi začenjati v nemškem jezici podučevati vsaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ozhe! priſhla je ura. Dodélal ſim delo, ktero ſi mi ukasal. Toraj povelizhaj me sdaj, kakor ſim jas tebe povelizhal na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je bil Jesuſ ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali |
| Genovefa (1841): | je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s |
| Genovefa (1841): | kopernéla. Tudi vſe tiſte, ki ſo bili s Gôlam, je ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili |
| Genovefa (1841): | opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv |
| Zlata Vas (1850): | pridejo v tamni noči v njegovo hišo, kakor jim je ukazal. Ko je v cerkvi enajsta ura odbila, Ožbé vsaciga, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na Francoskim biti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so |
| Stric Tomaž (1853): | bili za lov pripravni in ker jim tudi Legre nič ukazal ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke |
| Oče naš (1854): | Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne |
| Čas je zlato (1864): | poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu je ta ukazal, dobí pismeno dovoljenje prosto v šolo hoditi od lastne roke |
| Valenštajn (1866): | Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn |
| Oče naš (1885): | Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z |
| Ta male katechismus (1768): | povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu je Joannesa v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lotíle, pa ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti, repo |
| Roza Jelodvorska (1855): | ki so od znotraj debelo pozlačeni bili, na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lotil in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe bukve. Ko sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska ukazala , če bo treba”” — mi eden izmed njih odgovorí, vsi drugi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam pri nji ostati, da bi se ji |
| Deborah (1883): | izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej deželi ne sme nobeden nobenega juda prenočiti. In |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tempelj, ki ſo mu ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zopet serce storil in je storil, kar so mu mati ukazali. Kmalo potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja |
| Sveti večer (1866): | liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne dati iz rok |
| Pripovedke za mladino (1887): | Deklica pa stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi, koliko mi je na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | sijajni izid volitev naših v deželni zbor, ki jih je ukazalo ministerstvo Auerspergovo. Narod naš, od 1867. leta že 4krat skušan |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Vsédi se,« mu veli, »in stôri, kar se ti bode ukazalo! « |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' |
| Genovefa (1841): | bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir |
| Stric Tomaž (1853): | še k fantu, ter mu skakati, z rokami mahati itd. ukaže. Ko vse tako pregleda, gre k mizi in pričakuje tu |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši |
| Stric Tomaž (1853): | z drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš, |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je deržati; koj na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obziru lahko pomore, da se ji v nekterih krajih lahko ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | objame ino mu odpuſti. Po isgledi evangeljſkiga ozheta tudi on vkashe ſina po ſvojim ſtani oblezhi, ino de bi ſe ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivina na polju ſtori, mora shivine goſpodar poplazhati. Poſtava tedaj vkáshe le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov |
| Oče naš (1854): | ga v nekterih urah nazaj pripeljemo,“ je rekel konjik in vkaže Nacetu, da nej urno stópa. Že čez eno uro je |
| Oče naš (1885): | ga v nekterih urah nazaj pripeljemo,“ je rekel konjik in vkaže Nacetu, da naj urno stopa. Že čez eno uro je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili |
| Najdenček (1860): | ne bil eden na to prišel. Dajte kravam kar vam ukažem. ” Žena je zvesto pazila na njegove beséde in obljubila vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | več dal. Ker vendar pa treba je včasi kloftati, Zdaj ukažem : „mašina nevidna naj bo, Ki znala bo včasi koga naklepati |
| Valenštajn (1866): | i Grofinja. O Bog nebeški! Maks (Valenštajnu). Naj idem jaz, ukažem —Valenštajn. Ni koraka! Maks (kaže na Teklo i vojvodico). A |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Ti si mi pravi čevljar, vse mi storiš, kakor ti ukažem”. Pavliha mu pa odgovori: „Kdor stori, kakor mu ukažejo, ga |
| Divica Orleanska (1848): | Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu |
| Biblia (1584): | njemu odguvoril, inu je djal: GOSPVD, Aku ſi ti, taku vkashi, de jeſt h'tebi grem, nad vodo. Inu on je |
| Valenštajn (1866): | hudo past lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve« govore! |
| Zlata Vas (1848): | med tednam pri delu pomogali, brez de bi jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili, so bili |
| Valenštajn (1866): | Ne strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve |
| Divica Orleanska (1848): | Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga |
| Maria Stuart (1861): | ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj ti ukazuješ, da se spolni? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v |
| Viljem Tell (1862): | raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku. |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roko, ktera je tolikrat nedolžnost rešila, in tudi še ranjeno ukleniti! O to je preveč! « — Zopet obmolkne, žalost ji glas zamori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Na kmetih pa je bila največa sramota, konja ali vola ukleniti in se kam peljati. Cerkev in dom sta bila edina |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mestu in v pravi zaporednosti, in da se pri tem uklone običaju. Kakor državna vlada nitna namena, da bi državljane storila |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šolo vstopivšega, je red, in otrok se tistemu tem raji uklone, ker neprestano izkuša, da vsak pregrešek zoper red škoduje njegovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In ni bilo napčno ne, de sim s svojim svétam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in |
| Robinson mlajši (1849): | teh reči ne bil iznosil, bi je valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu prisvojiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se „ne derží dolgo”. Če se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posna. Sgodna ſétev ima doſti zhaſa ſe pred simo dôbro vkoreniniti; po simi kerpkeji preterpí, in na ſpomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preplitvo saorana, sató, kér ſe shito nemore sadoſti globoko vkoreniniti, ter ſe jame bilka ſuſhiti in rijaveti. Dobro vdelaj njive |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas povzdígnula |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne |
| Revček Andrejček (1891): | kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zigani ſo mesa Matizheka imenuvali. Shush. Si bil od ziganov vkraden? |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu vkraden ſim bil, zhe ozhejo vędit. Baron. Sgublén , inu vkraden ? Matizh. Ne drugazhi , vaſha Gnada! — Na meni je veliku leshęzhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na zęſti je bil najden. Matizh. Sgublén, Goſpod shlahtni , inu vkraden ſim bil, zhe ozhejo vędit. Baron. Sgublén , inu vkraden ? Matizh. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezha noi nasrezha inu saka arza noi saki shaz noi ukradane rezhi bosh vedou zhei bojo: noi saboliesni mitelne je skushano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nekaj povem. V začetku sem vam rekel, de je jagnje ukradeno, in roko ste mi dali, de tega nikomur ne bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 |
| Robinson mlajši (1849): | pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se |
| Revček Andrejček (1891): | cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu molitvenik). Ti si malopridnež, kolikor te je |
| Maria Stuart (1861): | Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil bil. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla, ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me oropali; pokoj, dobro imé, premoženje — vse ste vi meni ukradli, meni mlademu ptujcu. ” „O ti zanikarni nesramnež, ti! ” zavpila je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | se stepli Albanci pa Črnogorci, a zakaj? — Albanci so bili ukradli dva Črnogorska vola, a pastir je bil tudi zginil. Črnogorci |
| Revček Andrejček (1891): | kaj pa je s klobukom? Andrejček. Aha! — Jeklenu so klobuk ukradli. He, he! Grešnik. Na mah, ko sem ga pograbil, odleti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | rednice mladiga Bertranda, ki ga je še otroka iz grada ukrasti pomagala, in dozdaj še zmiraj začuvana bila. Arto, ki ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Glej, kume, jaz sem mislil nocoj tebi tvojo debelo svinjo ukrasti, pa vlažim v svinjak — za Božjo voljo! zgrabim svinjo za |
| Gozdovnik (1898): | so izkušali prelezti vozove, ali pa pod njimi se notri ukrasti. Beli tega ne puščajo. Tako se je unel hud boj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Tisto noč pa prideta dva tatova, ki sta hotla panj vkrasti; rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je narbolj |
| Rudninoslovje (1867): | ali laža od olja, ter iz teh dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov je naša rudnina laža ali teža od vode. |
| Tiun - Lin (1891): | da ga je samo bojazen pred Tiun-Linom pripravila do tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se |
| Rudninoslovje (1867): | so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer ali ven ali notri, i tako pločast kristal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Napremislena serblivoſt je teh narhujsheh ſmejshnav skupſbiranje. XXX. Poſt. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enege zhednega ſhivlenja krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perd silo hudobnega radovęda, inu Hodi ſa mano. XXX. POSTAVA. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enega zhednega ſhivlenja krayluvanje. 1 Tu ni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne |
| Gozdovnik (1898): | vi pač veste, zakaj in vrhu tega ste ga tudi ukrotili. « »Ne briga me nič. Moram ga imeti. Dirjalec je travane |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim |
| Zoologija (1875): | tudi pauksi (Urax) in jaku (Penelope), ki se oba dasta ukrotiti. Tinamu (Crypturus) nadomešča v Braziliji našo jarebico. Znamenita je tudi |
| Zoologija (1875): | tudi zebre zmerom ž njimi pobegnejo. Vsi poskusi, te živali ukrotiti, bili so dosle brez vspeha. Osel (Equus asinus) v ponižni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jestvine misliti, in si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve |
| Revček Andrejček (1891): | je treba potrpežljivosti in s takimi ljudmi se mora človek ukvarjati. (Stopi bolj naprej. ) In pa še veseli moramo biti, da |
| Tine in Jerica (1852): | povedali. Jerica Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju ni drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga ubraniti. — Tako sta |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogíbalo, takó de me je, ko sim se bil ravno vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. — |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat vlegla. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je kričal Jud. „Bodite usmiljeni, gospod, le ne tako hudo”. „Vlezi se tedaj”, mu reče Pavliha, in ga še v drugo |
| Stelja in gnoj (1875): | kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dima polne, ki človeka duší, ter se mu na persi vleže. Ako se pa dušnik odprè, se pozimi takó hitro izhladijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in začne vodo proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam na steni ali s persmi |
| Robinson mlajši (1849): | je je véter med drevjem ino germovjem napravil, se je uleknol — ustra- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro |
| Rudninoslovje (1867): | kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſako po nje shegi h'ſętvi perpravit, is lush, inu vulz blatu na verte, inu traunike |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is vulz, zeſt, blatu na kupe ſpravlati, te perenzhaſtne Nive s'brano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí in serce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potem gredó in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga |
| Divica Orleanska (1848): | glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem kér lepa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smejo spet odpreti; tudi 3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej mora vsak v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje |
| Maria Stuart (1861): | prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v Şalendrovih ulizih Nr. 195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v Şalendrovih ulizih Nr. 195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride en kmet s svojim vozom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Ultra! (1867): | tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v |
| Deborah (1883): | tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef! Jožef (solze se mu ulijo). |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru |
| Genovefa (1841): | dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi môja shêna! Ti Genovefa |
| Genovefa (1841): | jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze |
| Zlata Vas (1848): | poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3. Kakó je ulomke množiti in deliti. § 99. Ulomek pomnožimo s celim številom, ako z njim števec pomnožimo ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomke na navadne ulomke razločuj té-le slučaje: 1.) Končen decimalen ulomek pretvoriš na navaden ulomek, ako ga v obliki navadnega ulomka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó računati kakor kvadratni koren celega števila: le treba decimalni ulomek od decimalne točke proti levi in proti desni na razdelke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mešano število (gemischte Zahl); n. pr § 89. Ako pomnožimo ulomek z njegovim imenovalcem, dobimo števec za produkt. a/b.b = a. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2.) Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo, za imenovalec |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delo a dnij, potrebujeta za isto delo 2 delavca le ulomek dnij, 3 delavci potrebujejo le ulomek dnij, … m delavcev potrebuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števca dvakrat toliko decimalk odrezati, kolikor jih ima dani decimalni ulomek. Število decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar sodo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delo 2 delavca le ulomek dnij, 3 delavci potrebujejo le ulomek dnij, … m delavcev potrebuje le ulomek dnij. N. pr. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 90. Vsak kvocijent moremo smatrati za ulomek, in obratno vsak ulomek za kvocijent; dividend je ulomkov števec, divizor pa imenovalec. a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. enačbe. 2.) Ako je izračunati kvadratni koren navadnega ulomka, ondaj izračunaj kvadratni koren njegovega števca in imenovalca; ali pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomek pretvoriš na navaden ulomek, ako ga v obliki navadnega ulomka napišeš ter tega, ako mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jih ima dani decimalni ulomek. Število decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar sodo. 2.) Sestavini, kateri dá druga in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 38.* Za koliko je produkt ulomkov ulomka manjši nego vsak faktor? 39. Za koliko je produkt ulomkov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomke (unechte Brüche). Število, sestavljeno iz celega števila in pravega ulomka, zovemo mešano število (gemischte Zahl); n. pr § 89. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1.) Iz enačba je razvidno, da je računati kvadrat decimalnega ulomka prav takó kakor kvadrat celega dekadnega števila, le treba v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | M + log N + log P. N. pr. enačbe. 2.) Logaritem ulomka (kvocijenta) je jednak logaritmu števca, zmanjšanemu za logaritem imenovalca. Dokaz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potem tó-le obliko: enačbi. § 196. 1.) Kvadratni koren decimalnega ulomka je prav takó računati kakor kvadratni koren celega števila: le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od imenovalca, imenujemo prave ulomke (echte Brüche), vse druge neprave ulomke (unechte Brüche). Število, sestavljeno iz celega števila in pravega ulomka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njeno številko postavimo točko; tedaj je § 105. Pretvarjajoč decimalne ulomke na navadne ulomke razločuj té-le slučaje: 1.) Končen decimalen ulomek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | blago prodalo? (Pod sto. ) 31. Pretvori té-le čisto perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne ulomke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva jednačbina dela z najmanjšim skupnim mnogokratnikom vseh imenovalcev. (Odpravi ulomke. ) 2.) Ako so v jednačbi sestavljeni, z oklepaji združeni izrazi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1, katerih števec je tedaj manjši od imenovalca, imenujemo prave ulomke (echte Brüche), vse druge neprave ulomke (unechte Brüche). Število, sestavljeno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 33. Menica za 2929 mark, izplačna 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in večji od 1, ako je a > b. N. pr. Ulomke, katerih vrednost je manjša od 1, katerih števec je tedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | točko; tedaj je § 105. Pretvarjajoč decimalne ulomke na navadne ulomke razločuj té-le slučaje: 1.) Končen decimalen ulomek pretvoriš na navaden |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Perijodne decimalne ulomke imamo dvoje: čisto perijodne (rein periodisch), t. j. take, pri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Naloge v ponavljanje. 1 . * a) 5krat ulomki; b) b) 8krat ulomki je koliko? 3.* Koliko obrestij dá a) 350 gl. po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | IV. Naloge v ponavljanje. 1 . * a) 5krat ulomki; b) b) 8krat ulomki je koliko? 3.* Koliko obrestij dá |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalko v račun. N. pr. b) Število razdelimo z decimalnim ulomkom, ako pretvorimo, pomnoživši dividend in divizor s primerno potenco števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Ako je razdeliti decimalen ulomek z decimalnim ulomkom, ondaj pripiši k dividendu in divizorji na desni toliko ničel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 38.* Za koliko je produkt ulomkov ulomka manjši nego vsak faktor? 39. Za koliko je produkt |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomka manjši nego vsak faktor? 39. Za koliko je produkt ulomkov ulomki manjši nego njih vsota? 40. 1 kg cukra velja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | I. O navadnih ulomkih. 1. Občna svojstva ulomkov. § 88. Ako razdelimo jednoto na b jednakih delov, jednaka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za ulomek, in obratno vsak ulomek za kvocijent; dividend je ulomkov števec, divizor pa imenovalec. a : b = a/b. Dokaz. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dokaz Drugi način je môči le tedaj uporabiti, kadar je ulomkov imenovalec s celim številom razdelen. Dokaži ta izrek, uporabljajoč § |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Prvi način je môči le tedaj uporabiti, kadar je ulomkov števec s celim številom razdelen. Dokaži ta izrek, uporabljajoč § |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se malo oddáhnejo. Ko se spočíjejo, jo Rikard |
| Biblia (1584): | on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tudi to je kri tvojega očeta, jaz sama sem jo ulovila iz smertne rane, ko je svoje življenje dal za svojega |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in spusti cvetlici. »Tu imaš svoje oči«, reče jej smrt. »Vlovila sem jih v jezeru, kaj lepo so se svetile, nisem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | željno ne hrepene po njih, kakor so kristijanje, da bi vlovili in pobrali le eno kapljico svete kerví. Vendar so se |
| Zeleni listi (1896): | Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | saporedi prasen damu pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti |
| Robinson mlajši (1849): | skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po- |
| Ultra! (1867): | imeniten Kranjec je bajè rekel, da so vsi mladi Slovenci — ultra. Zalka. To nam gotovo Vilko razjasni. Ali enajst je že |
| Ultra! (1867): | rajnim Preširnom dobra prijatelja — in ostanem tudi dober Kranjec — ali ultra nikdar ne bodem. Zalka. Za Boga! Ultra? ! Ljudmila. Da, da |
| Ultra! (1867): | dober Kranjec — ali ultra nikdar ne bodem. Zalka. Za Boga! Ultra? ! Ljudmila. Da, da ultra. Ne vem sicer, kaj ta beseda |
| Ultra! (1867): | Stric ti bode menda čudno svetoval, ko zvé, da si ultra! Bog pomagaj, že gre! Peti nastop. Kotílek. Prejšnji. Kotílek (med |
| Ultra! (1867): | nikdar ne bodem. Zalka. Za Boga! Ultra? ! Ljudmila. Da, da ultra. Ne vem sicer, kaj ta beseda vpravo pomenja, in tudi |
| Ultra! (1867): | nas ves svet krstil tako, kakor stric mene, namreč — za ultra! (Igrališče se zagrne). |