mrežica mrgoleti mrk mrkel mrkniti mrlič mrmranje mrmrati mrtev mrtvaški mrtvi mrtvičen mrtvoud mrva mrvica mrzel mrzel_voda mrzeti mrziti mrzko mrzkost mrzlica Mrzlica mrzličen mrzlo m-številčen mucica mučenčev mučiti mühle mühleisen mujati mulatka München murenček murva murvin musliman mušelj muškaplet muškaten muškaten_cvet muškatov mušnica mušter mutast mutec muzati muzej muzeum muzika muzikant
| Genovefa (1841): | pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh |
| Ivan Slavelj (1876): | cvelo okoli tebe tisoč pisanih cvetov in po njih je mrgolelo tisoč drobnih živalic. Ti pa si raztegnil ude, položil si |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | skalo in zažvižgala na kljuko. Čez nekoliko trenutkov je vse mrgolelo polhov; zajcev, kljunačev. Truda ni bilo ž njimi nič, divjačina |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | molele so še višje gore. Nad Štreklovci je ptičev vse mrgolelo. Peli in žvižgali so liščki, kosi, kalini, konopljenke in še |
| Zvezdana (1883): | se je mala crkvica, zidala se je učilnica; vse je mrgolelo, hitelo, da se spolnjujejo točno povelja sivolasega župana. Saj je |
| Luteranci (1883): | krčmarja ta luterška svojeglavnost, da mu je kar po hrbtu mrgolelo, vzlasti ker je bil pivec slaboten, majhen možiček, kterega bi |
| Prvi sneg (1886): | zlasti književnikov in slušateljev visokih šol, danes pa je vse mrgolelo delavcev, obrtnikov, vojakov in Bog si ga vedi kakih ljudij |
| Posavčeva češnja (1887): | je Posavčev Jakob na Ljubljanskem gradu stal na straži, je mrgolelo po mrzlem zraku vse polno sneženih zvezdic. In te so |
| Vanda (1888): | je bilo na drugi stráni pred kazino. Tu je kar mrgolelo nižjih in višjih částnikov v belih prazničnih suknjah. Ponosni so |
| Lisjakova hči (1892): | mu hlinila najzvestejšo zakonsko družico. Po vsem listu je kar mrgolelo sladkih in presladkih besed. Pisala mu je, kakó lepo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | spremení. V zraku, v vôdi in na suhim Tisuc bitij mergolí, Skerbno v dnevi in u noči Zemlja mat' za nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi bila le ena streha čez vse potegnjena: vse mergolí od višnjevih ali rudečih marel! V starih časih je Krajnc |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči |
| Astronomija (1869): | ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in torej mrak mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času |
| Astronomija (1869): | za nas 6 palcev. L. 1899. 8. junija, prav majhen mrk. Zemeljski najbliži sosed je Mart, — ker se približa do 7 |
| Astronomija (1869): | kraje komaj 1 palec. L. 1887. 19. avgusta dopoldne polni mrk za Magdeburg, Berlin, Moskovo itd., za naše kraje 10 ½ |
| Astronomija (1869): | junija popoldne, komaj viden. L. 1896. 9. avgusta dopoldne, polni mrk, za nas 6 palcev. L. 1899. 8. junija, prav majhen |
| Astronomija (1869): | kraje 10 ½ palca. L. 1890. 17. junija dopoldne, obročasti mrk za Afriko, Perzijo in Indijo, bode tudi v naših krajih |
| Astronomija (1869): | Mrk, délen, partiale Finsternis,298. — obročast, ringförmige. — poln, totale Finsternis, 298. |
| Astronomija (1869): | bode v naših krajih vidni. Letos 22. decembra popoldne, polni mrk v Španiji, Afriki in v Carigradu. — Za naše kraje bode |
| Astronomija (1869): | Pod. 59. Pod. 60. 70 Mesečevi mrkovi. V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo |
| Astronomija (1869): | ne moremo videti. V 19. stoletji pričakujemo še sledečih solnčnih mrkov, ki bode v naših krajih vidni. Letos 22. decembra popoldne |
| Astronomija (1869): | v svojem letu 4400 luninih, in skoro ravno toliko solnčnih mrkov. Njegove lune imajo v preméru po vrsti 529, 475, 676 |
| Valenštajn (1866): | strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič |
| Gozdovnik (1898): | proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Traunu, iNu ta perVa 2. tedna tega velkiga Travna Sonze merkne, toku bo vina doſti, inu dobru, pa shita malu, kir |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' Svizhanu, Sushzu, v' malim, inu velkim Travnu poprej Sonze merkne, al pa de je poprejſhnu Lętu en Comet bil. Jeſén |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętah, katere Jupiter, Mars, inu Sol vishajo, to Sonze v' merkne, v' tęh Męſzah: Svizhan, Sushez, mali inu velki Traven: toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GMEIN REGELZA SA VSSE LETA. Aku Sonze merkne, kader shitu zvedé, toku bo malu serna, inu dragota. Aku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | povém, da staroslovenski jezik ni kratko nikár pokopán in sperhnét merlič, ampak on živí in vès živí! še živí ne samo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu, stal je tu in pričakoval |
| Genovefa (1841): | ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in |
| Ferdinand (1884): | celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v svojem življenji |
| Ferdinand (1884): | lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' kteri bi ne bilo merlizha. Kralj poklízhe ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe |
| Valenštajn (1866): | mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata |
| Zlatorog (1886): | Že od tega, kar so v gozdu »Našli neki dan mrlíča, »Lovčev oče, vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſtárſhov véra bla tak drága. Ko sór saſíje na merlízhov trope, Leshé, k ob ájde shétvi, al pſheníze Po njivah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Stari ludje ne„pomnio, de bi kdaj poleti tako malo merlizhov „per naſ bilo, kakor letaſ. Deſlih je vrozhina na nag |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih |
| Oče naš (1885): | a Nacetu je prošnjo, da bi z svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je še veliko večo popisal, kakor |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "In če sem jim služil le v njihove namene! " mrmra, navdan od skrivne slutnje. "Če so me morda imeli v |
| Gozdovnik (1898): | se takemu poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil srditost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pozdravlja i ozdravlja lepo po slovensko, nego da bi gerdo mermral, kakor se ne redko sliši: No, košamster diener! No, pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nje, da si izbereva najpripravniše. ” Rabirij je sicer malo nejevoljno mermral pa ni bilo drugače; peljal ju je skoz neko okroglo |
| Bore mladost (1862): | se je na dno ladje in med vročimi solzami je mrmral molitev proti nebu. Prosil je Boga, naj k sebi vzame |
| Pomladanski vetrovi (1881): | poprej. „Tukaj menda ne bodo tako kmalu zasledili moje orožnice," mrmral je sam pri sebi, „če imajo tudi dobre nosove. Kedar |
| Kmetska smrt (1890): | več? « dejala je mati še enkrat. »Dosti bode imel plačevanja! « mrmral je Planjavec. »Kje bode jemal? « »To je moje plačilo! Beračit |
| Kmetska smrt (1890): | deje Češek, »je li kaj dolga? « »Saj ve vsakdo zanj! « mrmral je bolnik. »Cerkvi je tristo goldinarjev pa Juretovemu Pavlu za |
| Iz arhiva (1890): | se ni skril voz za ovinkom, majal z glavo in mrmral: »Kakó to rase, kakó to rase! Kakor konôplja! Včeraj je |
| Svatba na Selih (1894): | na vreme kakor danes. Oziral se je skozi okna in mrmral polglasno: »Saj ne pridejo pónjo! Saj ne morejo priti po |
| Kotanjska elita (1898): | je pristopil k oknu, bobnal s prsti po šipah in mrmral: »Res izboren človek, samo škoda, da je tako tako —neumen |
| Kotanjska elita (1898): | je smejalo, samo Traven je zrl resno pred sebe in mrmral: »Neverjetno, neverjetno! « »Hm,« nadaljuje sodnik mirno, »med tem ko je |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | tam. Cucelj pa je nadaljeval svoje delo ob potoku in mrmral samemu sebi: »Srečen si, srečen sedaj ob Matijcevi strani, toda |
| Cvet in sad (1877): | košek z polomljenim locánjem, in na palico opiraje se nevoljno mrmrala mej zobe, ter zlezla z višine na stezo doli. Tu |
| Roka in srce (1883): | svojim dohodom. S pozdravi od nas vseh Tvoja Valerija. Hm, mrmrala je Leonora z glavo majaje; Melita, najmlajša hči, in ona |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | smrtjo. Vida se ni več zavedela. Le nekaj besed je mrmrala v zadnjih svojih vzdihljejih, a nató na veke mirno zaspala |
| Gostačeva hči (1891): | mladeniču ni mogla biti kos. Nevoljno je stresala glavo in mrmrala sama s seboj. »Poroka bo! Prav gotovo bo poroka, čeprav |
| Strte peruti (1894): | dokaj večji in prijetnejši. Skoro pa je zopet tožila in mrmrala, saj je bila daleč od mesta in v vasi ni |
| Prve hiše (1896): | če kdo starih ljudij ne spoštuje. « »E, staro godrnjalo sitno«, mrmrala je mlada Grebenka po tihem, potem pa zavrnila staro: »Veste |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | z drevja. »Vrag te tresi, bezgovina! « je sama s sabo mrmrala sključena perica ter si popravljala ruto na glavi, da bi |
| Najmlajši mojster (1896): | pri pol odprtih vratih gledala za odhajajočim mladim mojstrom ter mrmrala: »Oh,kako je lep! Pet ulic bi šla zanj pomest |
| Gojko Knafeljc (1899): | mizo, se je vrnila v kuhinjo. »Oh, spodobi se«, je mrmrala med zobmi, »kaj se spodobi? … Spodobi se, da ga na |
| Pripovedke za mladino (1887): | tiči za uzdo, ter ga ustreli. Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana črtijo: „Sramota, tako lepega konja |
| Pripovedke za mladino (1887): | Drugo jutro pa, ko ne morejo otroka najti, začno ljudje mrmrati, češ, kraljica jé človeško meso in je svoje lastno dete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ pa nikdar ne. Današnjimu listu je perložen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne, mertev na tla pade in na poti ostane. Koliko starih konj |
| Divica Orleanska (1848): | našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je polovica padla v možu tim! (Vitez pride |
| Divica Orleanska (1848): | od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kapitana poklizal , inu ga je upraſhal, aku bi reſs bil mertuv. Inu kader je on od njega bil sveduv, je perpuſtuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | telu. Pilatush pak ſe je sazhuduv, zhe bi on she mertuv bil. Inu je tega Kapitana poklizal , inu ga je upraſhal |
| Ferdinand (1884): | Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane |
| Revček Andrejček (1891): | po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne bode |
| Gozdovnik (1898): | da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je |
| Gozdovnik (1898): | soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je |
| Lohengrin (1898): | zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm je čar |
| Genovefa (1841): | Boleſlav ni védel, ali lé ſpi ali je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven njé pokleknil in védno môlil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila. |
| Divica Orleanska (1848): | je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé |
| Maria Stuart (1861): | roke človeku, Pobožno serce pne se prosto k Bogu, Beseda mertva je, al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je v svojem sercu preklinjal dan, ki ga je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | izbe je stala odprta truga in v njej je ležala mrtva žena: bila je lepa in še mlada. Čez in čez |
| Valenštajn (1866): | nečejo. Poglejte, ranjena je. Butlar. Moje roke Nej treba. Gordon. Mrtva sta krivičnika, Pravici se je zadostilo! Naj Vtolaži njeno jezo |
| Valenštajn (1866): | Da smo podrli ga na tla. Gordon (groza ga sproleti). Mrtva sta! Butlar. Zgodilo se je — Ali šel je spat? Gordon |
| Fizika (1869): | seboj „in nam s tisočerimi prikaznimi; pazljivemu „ni nikjer ne mrtva, ne nema — ” priporočam Tebi: „Knjigo prirode”. |
| Botanika (1875): | Srednjega morja, razširile v vrte hladnejih krajev. Nearomatne so pa mrtva kopriva (Lamium), grenkuljica ali zlata ketnica (Glechoma) in skrečnik (Ajuga |
| Pripovedke za mladino (1887): | vestno opazuje in naenkrat vidi kako obledi in se kakor mrtva na tla zgrudi. Hitro priskoči, vzdigne jo, nese v njeno |
| Pripovedke za mladino (1887): | bo mlada kraljica plesala, obledela bo naenkrat in se kakor mrtva zgrudila na tla: če jo kdo tedaj ne bo hitro |
| Gozdovnik (1898): | kočo. « »In vaša mati? kje je pa ta? »Je tudi mrtva; pred nekoliko dnevi je bil njen pogreb. « »Vaš oča, pravite |
| Gozdovnik (1898): | mu niso zdela nič kaj človeška, ali saj ne popolnoma mrtva. Zato se Apač smelo s celim telesom premakne ter nastavi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tisti naidemo Vſe reſnizhnu, no svetu. 8. v'Tisti, bodi mertu , al shiu , Sna to pomozh dobiti, Kar je en dobriga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu padzami sasnaminval, je priſhal vùſs obnemagan, inu na pol mèrtu gori na verh letiga mèrtvaſhkiga hriba, inu tam ſe mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu dobre vole biti. Sàkaj letá mój ſyn je bil mèrtú, inu je supet oshivel, inu on je bil sgublén, inu |
| Biblia (1584): | pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki ſo ali po lizu ali po rokah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél |
| Revček Andrejček (1891): | Ne izpustim te pa ne za žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen |
| Gozdovnik (1898): | neki don Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva: k' te tabe mertliga na svoje sveto krievo prajeva : jas prosim skues tvoje pra |
| Stric Tomaž (1853): | pa vender zgoditi imelo, da bi me vjeli, me pa mertvega mislite. — Toda še nekaj imam vas prositi. Ker mi je |
| Stric Tomaž (1853): | po njem ni nikomur nič mar, ker ga že vsi mertvega mislijo. “ „Kaj pa vaš znam na roci, Juri? “ „To je |
| Blagomir puščavnik (1853): | sred kapelice je podoba žalostne matere Marie, ki je svojega mertvega sina v naročje sprejela. Vitezinja pade na kolena pred njo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Od strele se le tisto odreže, kar je izcepljenega in mertvega; kotne zagojzde se ne smejo odrezovati ali izrezovati, sicer noga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živinče pogine. Da je tako, se lahko prepriča, kdor glavo mertvega živinčeta razreže, in senčne votline, nosnice in rogove pregleduje. Leta |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | v jezho vergli, is ktere ni priſhel, preden ſo ga mertvega ven neſli. Ali hudobni Golo ſhe ni bil s tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello |
| Sacrum promptuarium (1695): | je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga |
| Oče naš (1885): | moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel |
| Gozdovnik (1898): | na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili: umreti morajo |
| Rudninoslovje (1867): | v Modeni i na Bavarskem, a kamena smola največ pri mrtvem morji, v Albaniji, v Dalmaciji, na Tirolskem, v Galiciji i |
| Ferdinand (1884): | Alfonz jej resno zavrne: »Molči vže jedenkrat o mrtvem dečku ter misli raje na svoje otroke! Pomisli vendar, kolika |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so |
| Biblia (1584): | Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi |
| Robinson mlajši (1849): | imama zdaj činiti? “ je Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Hlapec. Oče umirajo! Micka. Moj oče? Janko. Po njih je! Mrtvi so! Micka. Kaj si ti, Janko? Proč! Poberi se mi |
| Zoologija (1875): | v kateri se nahaja neko tekočno olje, ki se v mrtvi živali strdi in daje tako imenovani kitov mozek. Razen tega |
| Gozdovnik (1898): | šotor, kjer ti trije sedejo. »Kako je z odpravo? « »Vsi mrtvi. Jaz sem edini, ki sem utekel. « »Santa Madonna! « klikne don |
| Gozdovnik (1898): | In vendar ga poznam! O to je čudo, sveto čudo! Mrtvi se oživljajo. « »Santa Laureta! Vi me strašite! Je-li bil mrtev |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so našli zavetje pri kakem belokožcu. “ „Mrtvi, mrtvi, brezdvomno so mrtvi“, je rekel Patricij, „v praproti so grozovito zgoreli, ali pa |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | med tem na kraj kratkega boja, je zaklical: „Stari so mrtvi; mlade pa bodo že zajeli naši v gozdu. Urno napravite |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so mrtvi, ali pa so našli zavetje pri kakem belokožcu. “ „Mrtvi, mrtvi, brezdvomno so mrtvi“, je rekel Patricij, „v praproti so |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | mrtvi, ali pa so našli zavetje pri kakem belokožcu. “ „Mrtvi, mrtvi, brezdvomno so mrtvi“, je rekel Patricij, „v praproti so grozovito |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vojaki zastonj zasledovali otroke. Sklenil je z besedami: „Morda so mrtvi, ali pa so našli zavetje pri kakem belokožcu. “ „Mrtvi, mrtvi |
| Ta male katechismus (1768): | Ena skrivnust s' Kristusovega ſhivIenja, britke martre, ali goriustajanja od mertveh. Kolkajn je takeh skrivnust? XV. Pet veſſelleh: pet ſhalostneh: pet |
| Ta male katechismus (1768): | je shl pred pekl, na trete dan je goriustal od mertveh. 6. Gori je shl v' nebesa; sedy na desnizi Boga |
| Ta male katechismus (1768): | pred pekl? Sapopade v' sebi skrivnust tega goriustajanja Kristusovega od mertveh, katire je is dusho pred peki doIishl te stare Ozhake |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus ſvetiga Duha Bogu offrov) bo pozhiſtela naſho vęſt od mertveh del, de bi ſlushili temu shivęzhimu Bogu? inu satu je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je ſhl pred pèkl, na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojim hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi kdo od mertvih vſtal. “ Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal! « — Ti, o Jezus! ki si zdaj pri meni, Ti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mi boš dal večno življenje, Ti me boš spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali |
| Tiun - Lin (1891): | po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se me v smrtni uri! Bodi mi milostljiv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od prevelike vode obvary, inu vſim virnim kershenikam shivim , inu mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dei, de shivim, no mertvim vſelei h'pomozhi bo. Try inu dvaista Peiſem. She vſelei |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſturil: Barabbas je ludęm shivlenje jemal, Jęsus ga je tim mèrtvim ſpęt dal! Na kogá bó vèrſtá priſhla? Ah Chriſtjani! Judje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prihajal, K ojstri sodbi človek vstajal. Jela bo trobenta peti, Mertvim po grobeh grometi, K sodbi priti jim veleti. Smert, natura |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pojemale. Kar se je vzdignil v postelji in s strašnim, mertvim pogledom je stermel kakor na koga pred seboj, pa razdivjano |
| Blagomir puščavnik (1853): | po sveti šegi zemlji izrpčil. Groza me spreleti, med toliko mertvimi okrog tavati. Dosti jih je tukaj sklenilo. Med druzimi vidim |
| Blagomir puščavnik (1853): | ki v miru, kterega ji svet ni mogel dati, med mertvimi počiva. Reci mojim košicam, naj v miru počivajo in moji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tistih krajev, ki so sedaj čez in čez pognojeni z mertvimi. — Iz Pariza se sliši, da je knez Ghika poslal pismo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá ali s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bo nič več oboljšalo, ne bo se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | negnuſnu mèrtvu truplu, per katęrimu sa volo ſmrada obedèn oſtati ne moré |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moji verni, pręjden govoriti nęhamo, na to ràsmeſsarjenu, inu krivavu, mèrtvu truplu, de bómo na njemu taku dobru to grosovitnu nevſmilenjetih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ödjſeſhenika tiga ſvęjta, inu na njih proſtoſt zhakale, to merslu mertvu truplu pak je na galgah tiga krisha viſsęlu k' enimu |
| Zoologija (1875): | skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske |
| Blagomir puščavnik (1853): | zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Blez de ne veš! — K čemu so pa žeblji od mertvaške truge? Saj mertvim . daj mir in ne ognusi njih kostí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nikdar ne zgreši, temuč serčno zvoni, in z žebljami od mertvaške truge strelja; in nobeden naše vasi ne pomni, kdaj bi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | veliku mish Rib. Jih bode obilnu sadoſti. Bolęsni. Jeſęn bodo mertvaſhke, inu hizhne merselze, inu vſe ſorte nevarne bolęsni. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katere ſo skorej glih eni kugi, erdezha, bella grissna, kaſhel, mertvaſhke merselze, tergaiue po vudih, garje, boshji ſhlag, vratne bolezhine, inu |
| Ferdinand (1884): | Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika, Naj le slabo |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | smertna kosa tudi ondi zadela in 8. junija 1519 na mertvaški oder razpela. Pokopali so ga v stolni cerkvi, v kapeli |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | meni, in položi mi jo na čelo, ledena je bila. Mertvaški pot mi je šinil v obraz, pa nisem se mogel |
| Domen (1864): | resnobno prikimaje. V tem hipu pa je bil Domen zapazil mertvaški oder in o groza in strah! svojo staro, malospoštovano in |
| Domen (1864): | v vasi, v njegovi hiši napravi zadnja čast umeril ženi. Mertvaški ogleda, gospod Kerševán, pride drugo jutro pogledat merliča in pravi |
| Razne dela (1870): | in podlago, kjer je ležal, Polagoma pogrezne se v globino; Mertvaški pert, široko krog razprostren, Zakriva nem pokopa tamno žrelo. Na |
| Razne dela (1870): | zadne vrata se odprejo, v cerkvi se vidi katafalk ali mertvaški oder, na temu truga černo pokrita, krog in krog plameči |
| Razne dela (1870): | Ne vidi zlih pestí grozíje, Ne sliši kletve strašne njih, Mertvaški senj ob glavi vije Mu pust oblak dozdevkov zlih. Razjasniti |
| Razne dela (1870): | Doveršeno vse to, gospod, bo urnih rok, Ker nerazdjan stoji mertvaški oder še V spomin prežalostniga obhajila tam, Potaknula merliških par |
| Mlinar in njegova hči (1867): | in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne). |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę po judovsku Golgata, po iatinsku Calvaria, inu po ſlavensku Mertvashkeh glav méſtu. Inu v'tem, kader ſo ony njega vonkej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bli perſhli na meſtu, katiru ſe rezhe Calvaria, tu je : Mertvashkeh glav meſtu, ſo njemu dali vinu s'myrro, inu s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo s' Jesuſam priſhli na moriſhe, na goro kalvárijo ali mertvaſhkih glav. Ondi je ſtal on, jagnje boshje. Vina, s' grenko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetu med ljudmi naſhel, kakor od snaminj v priliki, od mertvaſhkih par, od méſza in njegovih krajzov in ſprememb, od ſhkratelnov |
| Viljem Tell (1862): | ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da vsak izmed vas zdaj misli: čmu sem si kupil mertvaško trugo? Kupil sem si jo, bratje moji, ker sem bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Štirnajst dní po tem, dragi moji, pa sem si kupil mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali |
| Gozdovnik (1898): | glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nič pripomogle, Slovenšini pa so vedno protivne bile. Pa — od mertvih nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vodnik uzhenik laſhkiga jesika in ſlovſtva, dokler ga je negoden mertud 8. dan Proſénza 1819 proti deſetim svezher sadel, in is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | divja norost terpí včasih le 12 do 18 ur in mertúd (božji žlak) končá bolezin; včasih pa divjačinost terpí 2 ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sparjene vode, v kteri se rastlinske korenine počasi skisajo. Taka merva je terda, pusta, in po gnjili vodi smerdí. Konji jo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in planine naj se do s. Jakoba odložé. Ko se merva v senice vozi, naj se dobro, žlahno senó posebej; kislo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vsaj 1 lot vsaki dan, ki vsaki živali silno hasne. Merva in rezanca ostanete pa vendar zmirej poglavitna klaja in drugo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zguba. Na planinah, kjer se ne dá lahko kositi in merva domú spravljati; ali pa se to ne splača, so take |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pripravniši za klepanje kôs. 4. Kako je mervo hraniti? Vsa merva, bodi senó ali otava, bodi dobro posušena, in naj se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi kaj dilj ali slame na dnu, vse eno vleče merva tudi pod streho nekaj vlage iz tal, da nekaj spodnje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in škodovala. 3. Kdaj je prav travnike kositi? Da bo merva dobra, in da bo perva košnja senó — ne slama, ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | hlevu, in se jim trikrat na dan klaja dá, zdrava merva, slama, véje, repni skrožki ali korenstvo; velikim nar manj 4 |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ter potlej mervo. Če bi se primerilo, da bi se merva ne dala na travniku do dobrega posušiti, svetjejo eni tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še zlo zanemarjene, vendar je v deželi zdaj veliko več merve memo nekdaj; so tedaj gotovo ne le pomnožene, ampak tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pitajo, to nej popaſlejo. Pręvidi ſe s' ſlamo, inu s' mervo sa to, inu perhodnu lętu, sakaj sa tema dvęma lętama |
| Kuharske Bukve (1799): | notri perdęne drobno ribaniga hrina, en kosarz bęliga vina, eno mervo jęſiha, lemone, muſkatzvęta, inu en droblanz v' moki povalaniga ſroviga |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zlo meršavi. Ovce od take klaje zbolé in poginejo. Tako mervo je na močirjih že težko posušiti in iz travnikov izpravljati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se po stermih bregih in po dolinah, in pozimi jedó mervo, slamo, zelstvo in korenstvo, nar raji pa žito. Sol tudi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in malo slame nar prej za dno nametati, ter potlej mervo. Če bi se primerilo, da bi se merva ne dala |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | travniku do dobrega posušiti, svetjejo eni tako ne dosti suho mervo v senici tako skladati, da poredoma ena lega merve, ena |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali plevél po sterniših, ali suhe senožeti, zeleno in suho mervo, tudi mlado potergano in ali sirovo ali posušeno listje in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jih hočemo popraviti, grabne narediti, in tako sparjeno, s kislo mervo okisano vodo odpeljati, da se osuše. Takim travnikom je drenaža |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Na močvernih senožetih prezgodaj pokošena trava da terdo in nezdravo mervo, po kteri konji in posebno žrebeta drisko dobijo, ktera jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže |
| Zlata Vas (1850): | so rajši postopali, stradali in beračili, kakor si z delam mervico kruha zaslužiti hotli. Bilo jih je clo nekaj, ki so |
| Stric Tomaž (1853): | terma zapeljala. Včasih bi ga bil še lahko tudi kako mervico zvernil in si gerlo pomazal. Vender ni še prepozno, še |
| Čas je zlato (1864): | muh. Naj bo tri tavžent! « »Pet tavžent gospod! Za kako mervico ne izdam svojega gospoda. « »Pet tavžent! « zaupije ostrašeni bogatin. »Za |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj na kratko povem: Kdor se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi tudi zdaj spoznal, če nima kakih skrivnih misli — pa merzel in jasen je bil njegov obraz, zato Evrota ni dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške |
| Ferdinand (1884): | kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v svojem življenji mu še |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na |
| Genovefa (1841): | ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pa vonder še v sebi imela, se je večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla stoji, potlej pa še enkrat vse zavri; ko se pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najbogatejša nevesta je v Rimu. ” „Pa tudi tako visoka in merzla, da je ni kmalo ganiti. ” „Saj si mi obljubila, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Oče, vi bi imeli res spat iti; hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj delam? Aha! To |
| Biblia (1584): | kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó pyti dal enimu is letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne |
| Genovefa (1841): | lji napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati |
| Genovefa (1841): | dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko ogasi |
| Fizika (1869): | vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo |
| Kuharske Bukve (1799): | peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro- |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega in mokrotnega zraka pride, ampak tudi od vodene trave, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti |
| Zoologija (1875): | zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is gorkejih deshelá v merslejſhi kraje. Lanéno ſeme pa is merslejſhiga kraja v toplejſhiga perneſeno, poſébno dobro donéſe. 4. Ne kupuj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na debelji semljo ſejal. Kupi tedaj dobro ſeme s puſtejſhiga, merslejſhiga kraja, kot je per tebi doma ; kadar ſeme v toplejſhi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga |
| Najdenček (1860): | visoko ležéča v Evropi, v kteri ljudjé prebivajo. V pustim, merzlim in nerodovitnim kraju si je tukaj keršanska ljubezin svoj naj |
| Najdenček (1860): | opihljati ki je na perju spal, je taval zdaj v merzlim deževnim jesénskim vremenu, on, ki je vsak dan kofè in |
| Genovefa (1841): | germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga koj, ko ga is pinje vzamete, prav dobro v merzli vodi zmijete in na tanjko očedite, de ne bo kaplice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | namén se vzame žakelj in se namoči do dobriga v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilo v nogo vriba, in potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni se zopet zdravilo v nogo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v največji sili! " Na to pa Tone nij bil pripravljen. Merzli pot mu je lil po čelu, in tresel se je |
| Kemija (1869): | večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn |
| Fizika (1869): | kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Zimske misli. Od polnočnih merzlih krajev Ojstra sapa dije, Ravno polje, verh Triglava Ogrinjalo bélo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | res, pa je tudi to res, de turšica tudi v merzlih krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer |
| Stelja in gnoj (1875): | prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki |
| Stelja in gnoj (1875): | torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te reči za podoravanje na |
| Zoologija (1875): | vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo |
| Kuharske Bukve (1799): | med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani |
| Genovefa (1841): | vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ni tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Şétov. Se more per zaitu ſejati, kir sa zaita bo merslu sa volo velkiga deshvaina, more vſse pod Brasdo vſejánu biti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęri globoku miſlijo, podſaboj. Zelu Letu v' kupej useti. Je merslu, inu mokru; aku lih je ob gvishnih zhaſih ſuhu, toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v'shivlenji. Zelu Létu v'kup vsetu. Je vezhkrat bol merslu, inu mokru, koker ſuhu. Spomlat. Je prov mokra, inu sraven |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode en malu bolſhi do ſrede tega Meſza, potem prov merslu noter do 4 dneva tega Shuſza, potem velki vetrovi do |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de, zke ternule, inu zhesmine ſo polne, bode sa naprej merslu lętu. PERLOSHENJE H' VEZHNI PRATIKI. Gvishni, nuzni Mitelni pred Kugo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je vender vezhkrat deshevni, satorej je vſelej enu merslu inu neprijętrJû lętu. Spomlad. Je vſsá ſuha, inu do velkiga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vę, kai sa ena vreme perhodni letu bode, nasierzh, al merslu, al gorku, al ſuhu, al mokru ? koku dougu Spomlad, koku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na Ödjſeſhenika tiga ſvęjta, inu na njih proſtoſt zhakale, to merslu mertvu truplu pak je na galgah tiga krisha viſsęlu k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ból ojſtra beſsędiza, ena majhina ſhala, ali ſhpaſs, enu bol mèrslu ſprejęmanje, ali ne sadoſti priasnu posdravlenje, vſe letó te reshali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in ga deni na voz. Gosp. Peterka pravijo, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se napnejo, med tem pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova, z merzlo vodo pokropi in do dobriga skuhaj. Potem jo urno v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako je pes dobro rejen in polnokerven, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem ko je od časa do časa skerbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če se v toplo hišo prinese, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se na leto napravi okoli 2000 , na |
| Robinson mlajši (1849): | bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno |
| Maria Stuart (1861): | ne pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dvojno: pozitivno in negativno, ali poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi v zavesti v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in kar je neugodno. Poželenje se neposrednje tiče bodočnosti, a mrzost zdanjosti in šele posrednje bodočnosti. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | popolni jasnosti, t.j. da se privede ono, česar še nima; mrzost pa teži po tem, da odločilna predstava povsem oslabi in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se pretvori v teženje ali protiteženje, — v poželenje ali odurjavanje (mrzost). Poželenje si moremo torej razlagati kot neko upiranje ali protivljenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z mrzostjo vse ono, kar koli se mu protivi. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi jo je mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koncu svojiga popotvanja na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere |
| Ferdinand (1884): | obrazih; kajti njegova nevesta je ležala na mrtvaškem odru. Huda mrzlica jej je nenadoma pretrgala nit upapolnega življenja. Še jedenkrat hoče |
| Ferdinand (1884): | hitro bije; zdi se mi, da vas hoče napasti huda mrzlica! Povejte vendar, kaj vam je? »Oj, prav nič, gospod zdravnik |
| Gozdovnik (1898): | se prisad ne pritisne, ko ta oreganska zel, in tudi mrzlica vas ne bo nič tresla. No. zdaj vam je na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jih bode obilnu sadoſti. Bolęsni. Jeſęn bodo mertvaſhke, inu hizhne merselze, inu vſe ſorte nevarne bolęsni. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kir ta Meſez shę en malu moker je, inu rade merselze ſe sazhnó, toku ſe more shę gorku dershati, inu od |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo skorej glih eni kugi, erdezha, bella grissna, kaſhel, mertvaſhke merselze, tergaiue po vudih, garje, boshji ſhlag, vratne bolezhine, inu druge |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | konzu pojde, ſe bodo sazhelle bollesni: bodeine, snotreine bulle, vrozhinſke merselze, velikukrat tudi boshji shlag, na jetreh, glave boleti, krish boleti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi jo je mersliza popuſtila. Bersh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jakop ſta ga ſpremila. Petrova taſha je ravno merslizo imela. Peter mu pové, ino ga próſi, de bi ji |
| Ferdinand (1884): | zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico, ki sicer ni bila smrtna, vendar pa mu je vzročila |
| Ferdinand (1884): | zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo bly en oigen pershgali na ſredi dvoriſha, sakai je merslu bilu, inu ſo ſe greli: Peter je pa tudi per |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | hitru ſnęg, po tem velki Nalivi ta 20 dan prezej merslu, inu oblazhnu do ſrede Svizhana supet merslu do 25 supet |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | okoli ſtareh, al mladeh derveſs obſuti. V'em Meſzi sazhné merslu perhajat, inu ta zhlovek ſe ſkus pot nezhiſti, toku ni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | trava, inu roshe ſe bodo posnu vidit dalle. Po Lęti. Męrslu, vednu deshevnu, inu sato nerodovitna, vender maliga Serpana je vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkus inu ſkus deshovna. Sima. Od sazhetka nekatere dni prov merslu, inu veliku snęga, h' konzu dobra bres snęga, vender veliku |
| Zlata Vas (1848): | in potem vès zamišljen iz hiše šel; mlinarica se je merzlo in hudo deržala, po hiši rojíla in z vratmi loputala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi sito steklo. Potem naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Na deželi je bila pa huda zima, še vse bolj mrzlo je bilo v mestu. Oster veter je pihal čez sneženo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m |
| Zeleni listi (1896): | v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako! Kake pa so ?« |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Proti vhodu pogleda in veselo pozdravi že dolgo pričakovanega. II. Mučencev sin. Priserčen deček priskakljá veselega obraza, in komaj ga dobro |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je svetila kri, kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | milo plakala , Dine pod konja hitala. Tišila ¹) jo je svekarva ²) : Muči ³) , premuči, snasica! Tako so z mano delali, Vendar sem dobra |
| Maria Stuart (1861): | Po nobeni ceni ne! To ravno, to je, kar kraljico muči In ji po noči sladko spanje krati. V očéh ji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nekem, česar v tistem hipu nima. Tako hrepeni oni, kogar muči domobol, da bi se vrnil, bolnik si želi zdravja, ujetnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bukve v Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in |
| Na stricovem domu (1860): | ostro posvarili, takrat sem jim obljubil, da nikoli nobene živali mučil ne bom. Danes sem se bil spet spozabil in sem |
| Žalost in veselje (1870): | in ta je pregovoril terdoserčneža toliko, da me ni več mučil, temuč mi izročil v varstvo vse zamorske ženske, da jim |
| Pomladanski vetrovi (1881): | vsako kapljico svoje srčne krvi daroval, njo sem žalil, grozovitim mučil do smrti. Ni mi mogoče se pri njej opravičiti in |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | Sam? In zakaj? ″ „Tisti nesrečni glavobol, ki ga je tolikokrat mučil že v dijaških letih, postal je hujši in hujši. Odvzel |
| Domačija nad vse! (1889): | je tudi s svojo nemirno ljubeznijo in skrbjo nehoté bolj mučil, kakor pa razveseljeval. Bila mu je torej hvaležna že za |
| Domačija nad vse! (1889): | uživata obadva le sad semena, ktero sta vsak posebej vsejala. Mučil se je noč in dan z mislijo, kako bi izpodrinil |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ležé lažje opravi svojo molitev. A tudi tako ni šlo. Mučil se je še nekoliko čaša, a sredi tega bojevanja z |
| Roman starega samca (1895): | tolažbo sem opiral svoje nadeje. Časih me je pa vendar mučil dvom, je-li nje srce še svobodno. Ona, tako lepa, tako |
| Kvišku (1899): | boji zanj, če je v rokah moža, ki je tako mučil ubogo mater otrokovo. Ni mu verjela, da mu prihaja to |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njim. Vest ga je tedaj noč in dan pekla ino mučila. Tako greh človeka ob pokoj in vse veselo življenje perpravi |
| Viljem Tell (1862): | morem! O, povejte! ali ga Nevolja na-me v smrti ni mučila? |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | res pravico govoriš. Zadnje poletje, ko tebe ni bilo tù, mučila me je nevarna nalezljiva merzlica. Druge sužnje so z bičem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ,, Kako strogi sodnik ste! Ko vas je še mučila vročica, sem se čudil besedam: „Zdaj mi pravi zopet Bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi |
| Križ na poti (1891): | To noč Hugon ni našel pokoja; nemirne sanje so ga mučile. Drugo jutro stopi bled k prijatelju. Prav dobro vidi le-tá |
| Lisjakova hči (1892): | pri ogerskem zidu. Trdo sem zaspal, ali skoro so me mučile grozne sanje. Ahnenfels se mi je prikazal v krvi in |
| Lisjakova hči (1892): | po sili zamižal in nekoliko zadremal. Ali sedaj so ga mučile grozne sanje, da od samega strahu skoro ni mogel dihati |
| Gospa s pristave (1894): | vesela, odkar je odšel Leopold na vojsko. Skrbi so jo mučile po dnevu in hude sanje ji niso dale pokoja po |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vest mirovala. Če se je včasi črez dan nekoliko raztresel, mučile so ga tem hujše sanje po noči. In če se |
| Lepi Tonček (1895): | je in nadlegovat z vprašanji. Oh, kakšne sanje so jo mučile po noči! Grdi in zarastli moški so jo lovili in |
| Zunaj (1896): | gorje. Nocoj dolgo ni mogel zaspati. Proti jutru so ga mučile divje zmetene sanje. Stal je sredi pokopališča. Skozi prozorne redi |
| Prve hiše (1896): | Dolgo so mu plesale zoprne misli po glavi in ga mučile. Rad bi bil zaspal, toda ni mogel; prisiljen je bil |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | doli v temni kuhinji in tesni sobi. Gotovo pa niso mučile ni nje, ni njega pomisleki, ki so izraženi v teh-le |
| Stric Tomaž (1853): | skorej poroka. Vsih občutkov, ki so Klarovo sicer dobro serce mučili, drugemu občutiti ni mogoče. Več dni ni bil za nobeno |
| Stric Tomaž (1853): | pokorna. — Mene pa so bili z nogami teptali, zmerjali in mučili, da bi bil še terdi kamen usmiljenje imeti mogel. Kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali notarja, kteremu je bila skerb, da zapiše, kako so mučili tega ali unega spoznovavca v njegovem okraji in drugo, kar |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | le žuga, da bomo mi drugi tega otroka do smerti mučili, in stavim, da se mu ne prigodi nič žalega, morda |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mučeniki trpeti za Jezusa Kristusa, kako so jih trpinčili, sežigali, mučili, mesarili in pohabljali. Vse muke, katere je le izumila paganska |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' tako ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih |
| Ferdinand (1884): | da bi vedel za to. Strašno zločinstvo, ki ga je mučilo po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi |
| Blagomir puščavnik (1853): | krasno in lepo, odgovori vitez, samo vi, dragi moj! me mučite čedalje bolj, ker mi celo nič ne razodenete, kar veste |
| Maria Stuart (1861): | počnem naj s tem pisanjem! Elizabeta. Povedala sem vam, ne mučite Me dalje. Davison. Ti si mi povedala? Celó nič nisi |
| Stric Tomaž (1853): | se mu neverjetno zdi, zato pa tudi priseže, ga neusmiljeno mučiti, ako mu vse od kraja ne razodene. „Sambo! Kimbo! “, zavpije |
| Gozdovnik (1898): | iti, zgrabil ga odzad ter ga porušil. »Kteri pes more mučiti Sokoljeoko? Učil bo Apače jezditi tjakaj v deželo duhov! « Potez |
| Fizika (1869): | der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescen |
| Fizika (1869): | halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na nezhemerno zhaſt, sè ſhe uſſe ſgubil, inu ſabſtojn se mujal. Nezh ni bel perprostega , koker od ludy ſhelleti pohvallen biti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ta mladi Joshe ſturil, ſe je vednu sa ſvoje pobolſhanje mujal, ter je vſakdan ravnu toku na modroſti gorijmal, koker na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze |
| Stric Tomaž (1853): | gotovo bolje zanj skerbel, kakor bi bila pa ti zamogla. “ Mulatinja umolkne in glavo pobesi. Grozna žalost se je polasti, glasno |
| Stric Tomaž (1853): | na parobrodu znamnje k odhodu. Vsi se vračajo nazaj; tudi mulatinja, ki je zastonj svojega moža po zaznamvanih krajih iskala, pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de so nemški kmetovavci pri letašnimu velkimu zboru v Munakovim (München) na Bavarskim ravno to vprašanje vganovali, in de ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te veliko pomenljive prigodbe so pretečeni mesec kmetovavci v Monakovim (München) veselo gostovino imeli, kjer so vse jedila le iz krompirja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vode v kotliči male časa vreti pusti, deni dva funta murb vanj in jih per slabim ognji tako dolgo kuhaj, dokler |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Se ravno tako napravi, kakor tudi iz rudečiga grozdiča in murb. Pomarančna zmerzlina. Šest pomaranč in štiri limone na enim funtu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na moknate jedi deneš. Murbni sok z jesiham. Sok stolčenih murb skozi ruto pretlači, kuhaj na en polič soka en funt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | nabira pirje z dreve's, je treba skerbeti, da se rast murb ne zatira ali clo ne zaduši, ampak da drevje vedno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | svilorejo pečati, mora biti s potrebnim perjem se preskerbeti, tedaj murb nasaditi, ki dajajo hrano svilnim gosencam. Prostora za nje se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | se s svilorejo pečati, mora pervi ozir imeti na zasajo murb, da mu dajo potrebne klaje za červiče, o kteri hočem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej snane bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je, vſaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | červiče, o kteri hočem par besed govoriti. Znano je, da murba ljubi suh, kamnit, peščen, kremenast svet in da ji močviren |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dva do tri pavce konec mesca sušca prirezati. Bodi si murba cepljena ali pa divjak, na tem je malo ležeče. Cepljenka |
| Zoologija (1875): | Mrkva 150. Mrtvika 155. Mrzličnik 142. Mučenica 161. Munec 123. Murba 132. Musa 127. Muskardino 114. Muscari 125. Muškat 149. Muškatovec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in na rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva ſizer v vſakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga, ko se dobro pohladi, s sadjem vred v steklenico. Murbe. En funt cukra in pol maselca vode v kotliči male |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zavri ga nekolikrat z dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki ga z iglo prebodi, ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok s kakima dvema limonovima lupinama gosto in pohlajeniga na murbe deni, čez dva ali tri dni sok spet odcedi, zavri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ognji tako dolgo kuhaj, dokler se dobro ne zmeče; potem murbe iz njega vzemi, v steklenico deni, vkuhaj sok s kakima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | in po gori danem svetu perve leta opravljale! Tako uasajene murbe na soseskinem svetu bi mogle sčasoma vse srenjske ali občinske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | svet in da ji močviren, ilovat, mahovit svet ni všeč. Murbe se sadijo plitvo, toliko da so korenine zakrite. Pervih pet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | potov po dva do treh čevljev proč na obeh stranéh murbe posadile, in po gori danem svetu perve leta opravljale! Tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | venskih deželah mogoče, ker murbe, v pripravni svet sajene, čversto rastejo, svilodi (židni červiči) se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | klajo červičem rabiti, ko je drevje že kerpko. Najpripravniši svet murbe saditi so obpotnine. Potov je povsod brez števila; koliko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od nekadej snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Veliko ſveta je, ki sa drugo ne veljá, kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar boljſhi gnoj sa polje in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | težko, ker to se da le djansko dobro naučiti. Učenci murvo- in sviloreje dobivajo ta nauk na vertu kmetijske družbe, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | obujenjem ljubezni do sviloreje zagotovila. Naj veči zasluge za pospeh murvo- in sviloreje na Krajnskem si nabera naša kmetijska družba, ktera |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok lahko v pečenje ali pa na moknate jedi deneš. Murbni sok z jesiham. Sok stolčenih murb skozi ruto pretlači, kuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi čedno pertneno ruto precedi in merzliga v steklenice nadevaj. Murbni sok. Zlo zrele černe murbe zmečkaj in potem skozi ruto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti |
| Mahmud (1870): | vse, kar nam je sveto in drago. Naše hčere skruni Muzulman in naše sinove prodaje v sužnost. To je tedaj naša |
| Mahmud (1870): | zalotence peljejo v divan pred sultana, tu je obrežejo, kajti Muzulman se ne dogovarja z ne obrezanimi zalotenci. S temi so |
| Mahmud (1870): | prihodnjega razkošja. Zakaj bi se pa tudi ne, vsaj je Muzulman in Muzulman ni kamenén. To je Mahmud, ljubljenec bosniške paše |
| Mahmud (1870): | pozdravijo, ker vodnik jim je Mahmud, hraber vojak in pravoveren Muzulman. Danilo se je. — Rodi se lepo, čisto jutro. Mahmud jezdi |
| Mahmud (1870): | se drzne tje notri! Pravovernik ga sme ubiti in vsak Muzulman mu daje prav, kajti harem je na Turškem sveta reč |
| Mahmud (1870): | preveč, kar ravnajo neverci z ljudmi, čutil je, da je Muzulman grozovit in sirov. Kesa se, da je bil on ravno |
| Mahmud (1870): | bil na vrhuncu vse sreče in časti, ktero more doseči Muzulman. Od tù se ni dalo več naprej, ampak samo nazaj |
| Mahmud (1870): | Zakaj bi se pa tudi ne, vsaj je Muzulman in Muzulman ni kamenén. To je Mahmud, ljubljenec bosniške paše. |
| Mahmud (1870): | sultan, da mu daje svojo hčer Zafo za ženo. Pravoveren Muzulman se ne sme ustavljati padišahovi ponudbi, kajti padišah je namestnik |
| Mahmud (1870): | pa tudi naši pradedje, da tako ne gre, da zahajajo Muzulmani plenit v deželo. Zbrali so se tedaj in udarjali v |
| Mahmud (1870): | svoje trume; pa kristijanska vojska je take majhena, da se Muzulmani ž njo norčujejo in poprašuje Hasana, koliko janičarjev bo napadlo |
| Mahmud (1870): | Vihič,« vpraša jokaje se deklica. »Da, to smo mi pravoverni Muzulmani,« dejal je Mahmud in udaril z roko po hadžaru, da |
| Mahmud (1870): | srce device. Polumesci se bliščé na mošejah, hišah meškega proroka, Muzulmani pa vstajajo in se obračajo moleči proti jugovzhodu, kjer stoji |
| Mahmud (1870): | in tamo se morda hitro ne dobi, česar se potrebuje. Muzulmani so postavili šotore, zanétili ognje, razpostavili straže, konje privezali h |
| Mahmud (1870): | spodbode konje in se zapraši proti mestu. Ali so to Muzulmani, da se tako veselé polumesca? Ne! to niso Muzulmani, ampak |
| Mahmud (1870): | so pa zadavili sirovi Muzulmani. * * * V Sarajevem je velik hrup. Muzulmani hité iz hiš na ulice, kristijani se pa zapirajo va-nje |
| Mahmud (1870): | da se jim dobro ne bo godilo, kajti gotovo spusté Muzulmani jezo nad njimi, vsaj so vže vendar nekaj nevercev pobili |
| Mahmud (1870): | nam je domovina. Žen in otrok nimamo, oskrunili so je Muzulmani. Osameli smo. Zasedimo konje, uskočimo v Dalmacijo! Ako gredό neverci |
| Mahmud (1870): | Čulo se je vpitje starčekov, otrok in žen, pa ljutemu Muzulmani se vse to ne smili, on seka na desno in |
| Genovefa (1841): | sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala |
| Kuharske Bukve (1799): | selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne |
| Kuharske Bukve (1799): | Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori |
| Kuharske Bukve (1799): | na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka |
| Botanika (1875): | vse gobe poprek, ki rastó po gozdih, in da je mušnica oblizek Kirgizov. Ni ga gotovega znamenja, po kterem bi se |
| Zoologija (1875): | Musa 127. Muskardino 114. Muscari 125. Muškat 149. Muškatovec 132. Mušnica 114. Mycelium 113. Myosotis 143. Myrrhe 151. Myrica 131. Myristica |
| Botanika (1875): | deliciosus); vse za jed. Strupene so pa: škrlatno rudeča, belopikasta mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica |
| Genovefa (1841): | ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je mlado |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke |
| Sacrum promptuarium (1695): | da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe |
| Biblia (1584): | je bil od Sludia obſeden, ta je bil ſlép inu mutaſt. Inu on je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu pèrpelan en obſędeni, katęri je bil ſlęjp, inu mutaſt: inu on ga je osdravil, takú, de je govóril, inu |
| Revček Andrejček (1891): | ima tudi usta in jezik; mislil sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj |
| Genovefa (1841): | povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako |
| Genovefa (1841): | neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga |
| Genovefa (1841): | je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje |
| Biblia (1584): | priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge |
| Biblia (1584): | ſe je ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi |
| Biblia (1584): | on je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz inu Mutiz govuril inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga sa Ljubljanſko muséum sa 10 goldinarjev kupili in varh museuma, goſpod Frajer ga je umétno nagatil. S rastegnjenimi perotami 9 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſvetlóbo dan od Henrika Frajerja, magistra apotekarije in varha musêuma v Lubljani. — Deſiravno imamo od krajnſke deshele she vezh dobrih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perhodnizh gotovo dve mladike pognále. (Konez ſledi. ) Franz Hladnik. Ljubljanſkiga museuma je pred nekimi tedni darilo doteklo, ktero je gotovo vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Svete podobe, ki jih je J. Vodè, varh baron Erbergoviga muzeuma v Dobi, iz nekiga prav drobniga in lesketečiga peska umetno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnske dežele, ki ga je H e n. Frajer, varh muzeuma v Ljubljani, v razstavo dal, je vse hvale vreden, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se zamogle vse kostí te imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do |
| Viljem Tell (1862): | Sovražnikovo, ki me hoče streti. (Od daleč se čuje vesela muzika, ki se bliža. ) |
| Viljem Tell (1862): | je? (Nekoliko svatov prileti, nekoliko jih je še na klancu, muzika se glasí. ) |
| Viljem Tell (1862): | Berta, on objema kmete, ona objame Hedvigo. Vsi molčé, le muzika se glasí z griča. Ko utihne, stopi Berta v sredo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Ali kralj ga ni poslušal, veleval je, naj se oglasi muzika, naj se vrsté najslastnejša jedi in najljubeznivše deklice naj plešejo |
| Valenštajn (1866): | hvala Nebesom, ka mi razodevajo, Kak se je iznebim. (Vojaška muzika se zopet oglasi. Dvorano vedno bolj vojaci polne. Zagledavši Butlarja |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de |
| Genovefa (1841): | blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili |
| Valenštajn (1866): | prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi v nji ne bil, ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se je unidan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali več brati. Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj ste Turčini? — bode morebiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi |
| Sveti večer (1866): | videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka |
| Rudninoslovje (1867): | snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na enem, to je na prostem konci razvit; drugi konec si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta |
| Fizika (1869): | nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. Večer sneží, prihodno leto hmelj dobro dogodi. — S. Zahvala. Nabero želiš, ki so jo nam unidan gosp. Ja- Domača povest |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | persi okrepčuje, se tu obilno razprostira in čbelice marljivo med naberaje šumljajo, da je veselje. Veselje je v tacih krajih biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in za zavreči, ako jim veléva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita |
| Potovanje krog Triglava (1860): | in na Triglavski jetičnik. Ko smo se tako medli z naberanjem rastlin, priletí precej blizo cel trop tičkov, ki so po |
| Botanika (1875): | Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je doſti. Po tém ſe med 12 bokalov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg |
| Tine in Jerica (1852): | ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni v stan’ Nabira ž njim si zasluženje, Če je v božjo voljo vdan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo |
| Pripovedke za mladino (1887): | Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k |
| Kuharske Bukve (1799): | duh, inu perjęten pokúſ. 254. Diſhavno vino. Diſhiozhe sęlſha ſe naberajo, inu ſuſhę; negrędo vſe ſkup smęſhane v' vino, temuzh lę |
| Življenja srečen pot (1837): | boſh od Boga prijèl. Le vſe savólj Bogá! Buzhelze ſterd nabérajo, pa ne ſamo saſe; ſhe mravlje ſo ſi dobre in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dogotovljena, jok in zdih se razlega povsod, milodari se pridno naberajo in se obilo stekajo od vsih strani v tolažbo povodnjencam |
| Razne dela (1870): | Zmir odpada, rase zmir. Ali za slavo ponižniši vnete Žene naberajo migleja cvete, Pridno redijo jih mile skerbi, Prostiši v svojim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne, ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo |
| Zoologija (1875): | delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno |
| Zlata Vas (1850): | po njem stregel in skerbno vse hude govorjenja zoper Ožbeta nabéral. Ko je že dovelj védil, je rekel: „Dosti vém od |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od ktere smo poprej govorili. Sklenili so; da se bo nabirala milošnja, ker treba je bilo skerbeti, da se razširijo in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | s svojima dvema sinovoma iz gozda domú verne, kjer je nabirala suhljád: Mati so nesli na glavi veliko, a dečkov vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | leta 1868. vsled sijajnega zagovarjanja dveh časnikov, katera sta javno nabirala doneske za spominek onega Baudina, ki je bil vstreljen pri |
| Deborah (1883): | roko je dečka uhala, a z drugo jagode na nit nabirala. Liza. Srečo prinašajo, to je res! Niti je naprela čista |
| Deborah (1883): | Niti je naprela čista devica, in ko je na-nje jagode nabirala, tri očenaše je zmolila. Tržinar. Nu, mati Liza, se tudi |
| Slate jabelka (1844): | dreveſlh raſtejo slate jabelka, ktere ſo ſvetniki boshji tako pridno naberali, ſami sa-ſe in sa druge kriſtjane. Nekoliko letih slatih jabelk |
| Potovanje krog Triglava (1860): | bilo, da smo čakali, če se bodo prepodile megle, in naberali smo med tem mnogo nizkih zelišč in mičnih cvetlic, do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | tergovcu v Celji. Veliko laglje in hitreje pa bi se naberali družtveniki, ako bi vzel v roke to reč v vsaki |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hodili, po trije, štirje skupaj, kot delavci, ali pa so nabirali suha derva in hojevino. Nobenemu se pa še sanjalo nij |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vedno bolj usovrševalo. Na podlogi izkušenj in spoznavanj, katere so nabirali predniki, napredovali so nasledniki v duševni obrazovanosti, — in tako bodi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tak, pravi ſv. Kriſoſtom, ſi mi s' malim velike saklade nabéramo sa nebeſhko kraljéſtvo. “ 2. Zhlovek pa le rad vſe malo |
| Botanika (1875): | Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi |
| Življenja srečen pot (1837): | jutro ſkerbno na polje leti po zvetlih roshizah ſladkiga medu naberat; tezí vſako nedelo ino sapovedan ſvetek (prasnik) tudi ti v' |
| Stric Tomaž (1853): | bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s |
| Stric Tomaž (1853): | tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iz hiše ganil, kako bi bil te mogel černo vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v tistim kraji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le nabirati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi |
| Fizika (1869): | ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je njih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slabe in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam |
| Zeleni listi (1896): | Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne z |
| Zeleni listi (1896): | robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so |
| Genovefa (1841): | in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe |
| Botanika (1875): | droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo |
| Botanika (1875): | obstojé le iz ene ali iz več kakor v vrvco nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | peči ali na soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | elektriko dobro vodi, da se je lahko veliko v nji nabere in jo spuša kar je je od več. Posebno pa |
| Gozdovnik (1898): | Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi mogli konji nositi. Zlato so bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jagode, péteršilj, žalbel in druge koristne roze naj se zdaj naberó, posušé in hranijo. Zdravje. Gobe zdaj obilno rastejo in pridejo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | druzega bodckovja storži naj se mesca listopada ali pa grudna naberó in čez zimo na suhem hranijo, ker v storžih ostane |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se dobi 15 funtov semena. Storži se pozno v jeseni naberó, skoz zimo na suhem hranijo, pomladi na peči posušé, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Bere se pri nas v škafe, in kar pridni bravci naberó, nosijo v brentah veseli mladenči v hram v kad, če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je blizo in okoli, veliko čvetja in rož, kjer berž naberó in z dolgim letanjem časa ne zgubé; 2.mora biti solnčni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih veliko naberem in svoje školjke ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Armenish Bolus je tudi dober. Kateri ozhe krave ſrave imeti, naberi Leviſticum, ali Liebſtökel deni v'vodo, inu dej zaſu piti |
| Kuharske Bukve (1799): | omozhi, s' ribanim kruham potręſi, zri v' rasbęlenim maſli. Tudi naberi lępiga perja od peterſhíla, ga operi, inu v' maſli ozrì |
| Kuharske Bukve (1799): | sarumeni, ter daj na miso. 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa |
| Kuharske Bukve (1799): | majhena vertna ſalata s' takmi sęlmi namęſhati. 253. Plevnati ſir. Naberi rosmarina, shalbelna, besgoviga zvętja , inu drugih sęlov, poſu- |
| Kuharske Bukve (1799): | sagoſtí, deni hladít, potle smersovat. 211. Smerslina od breſkuviga perja. Naberi seléniga perja na bręſkvah, |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ni, pa jagode popred še enkrat skuhaj. Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih in prebodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 1.jul. l.l. velika nesreča zadela, se je v Ljubljani po naberi, ki jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h košu Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se |
| Genovefa (1841): | s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je strdilo popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle kakor lupine. Še večkrat se vidi kamenje |
| Biblia (1584): | Kruhe, mej te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu |
| Biblia (1584): | ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de vam jeſt nepravim od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si toliko nabrali, de so jih Hrovatje potem po 6 gold. prodajali. Pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor 3000 goldinarjev je premalo. Kako ſe bo to ſhtevilo nabralo, ker ſo shé vſi Krajnjzi, ſoſédne grajſhine in kmetje ſvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo je ſliſhati, de ſe je she zhes 11,000 goldinarjev nabralo. To ſhtevilo pa ſhe ne isdá doſti in ſhe vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ako bi jez hotel pesmi praviti, bi se mi jih nabralo skorej za jedne bukvice; jez tukaj le jedno napišem, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pogovori vredniſhtva. Sopet ſe je toliko ſpiſkov sa naſhe novize nabralo, de je vredniſhtvu nemogozhe, vſakimu goſpodu piſatlu poſebej odgovor dati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Sarajevim poslal, in kar se je scer v Zagrebu za-nje nabralo, med nje razdelilo! — Piemonteška vlada je razglasila postavo, ki zakon |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | znanstvenega društva. * V Belgradu se je dozdaj za narodno igrališče nabralo krog 6000 cekinov, knez sam je podaril 1000 cekinov, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | da se je zadnjih deset let toliko kmetijam nemilih vzrokov nabralo, da nikoli pred tako. Zaostali dolgovi, preden je bila tlaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | in po rekrutbi ravno tega leta tudi drugih novincov toliko nabralo, da ima armada skoro dosti vojakov; zatega voljo pa tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | v Ljubljani po naberi, ki jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in 28 kr., 8 srajc in 13 kocov |
| Zeleni listi (1896): | Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati se je sicer branila, toda sodnik se ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | be sate kar doro nabu noi teſto perſt pasanesi supet nabritof zhier sijo prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershpili? vsemi an dober shrabl odane mertovshzhe trvgle, kateri se nabritofe naidajo inv vtekniji ospodja vmiso pertvoimi kraji, zhier ti sedish |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetiga Duha Amen nekoli narezi pashe tu samerkei kader bodash nabritofe dati morash nai prei dushe pogriesati taku jas vas dushe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svelizhanje al bom doma al vene al vgore bel napveli nazeſte al nadesheli bodi ti o Jeshvsh moja sreszha tv pomaimi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaleri isshpenſtam dievajo bodi vhlievah al vhishah al nagasi bel nazeſte alpa naſtes dieh htver tu persabe nosi re nabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim nosh v' njej obtezhi, in |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | drugač kazalo si pomagati iz tacih zadrég. Henrik je storil načert, kako se ima jutrišnji dan bitva voditi, ki bo čez |
| Stric Tomaž (1853): | srečno v zaželeni kraj mirú pripeljal. Razloži ji zdaj Juri načert o begu, rekoč: „Moj gospod me je s pismom k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo |
| Gozdovnik (1898): | s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni načrt je segal do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | sliko za steno pri krstnem kamnu v Ponkvi, krasen naris načrta za glavni spominek v gotiškem slogu od arhitekta Hartl-na in |
| Gozdovnik (1898): | globino ter mesto prepustila višnjevkasti svetlobi jutra. Kakor iz zmedenega načrta slike, so se vzdigali prvi vrhovi pogorja, drugi za drugim |
| Rudninoslovje (1867): | se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os stoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima debele oči, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | 18. vrsti odzgoraj namesti: v kratkih aforizmih — načrtih — beri: kratkih načrtih — aforizmih, — v vrsti 20. pa namesti: dandanes n e učite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | 451. strani v 18. vrsti odzgoraj namesti: v kratkih aforizmih — načrtih — beri: kratkih načrtih — aforizmih, — v vrsti 20. pa namesti: dandanes |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Najbolj se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje. |
| Zoologija (1875): | poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je |
| Zoologija (1875): | je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa |
| Botanika (1875): | se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od |
| Zoologija (1875): | kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one snovi, katere je truplo vase |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje. ) Kdor je zerkve na Krajnſkim le nekoliko pogledal, lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in verte , poſebno pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje. ) Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč |
| Roza Jelodvorska (1855): | če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne |
| Kemija (1869): | dve prvini spajate vedno v vzajemnem, nepromenljivo ustanovljenem utežnem razmeru. Daljna preiskavanja so pa pokazala, da se mnogokrat dve prvini med |
| Gozdovnik (1898): | ga je dala mati. Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo vsi trije od vseh strani; na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih |
| Zoologija (1875): | razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda sama ponuja |
| Botanika (1875): | med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi listje vedno vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi za naprej nam ne bode moči in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj nas je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Friderik Fröbel (1782 — 1852). Ta je takim zavodom postavil še daljnji namen. Po njegovih mislih naj bi ne bili samo pripomoček |
| Občno vzgojeslovje (1887): | moč in ž njo samočustvo njegovo, katero ga vspodbada k daljnji delavnosti. b) Gojenec se navadi reda in pridnosti. Da šolski |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | prosite) za njega (njo)! Sveta Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od leta 1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 „ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leta 1854 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 6¼ fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično |
| Ferdinand (1884): | da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj |
| Tiun - Lin (1891): | kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem |
| Gozdovnik (1898): | Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje |
| Genovefa (1841): | ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | štér leta sim bil po ptujim, ino silno sim se nadjal, spet v svojo domačo deželo nazaj priti; pa v serce |
| Čas je zlato (1864): | stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne sme se tedaj karati, ako se je v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bili sosedje tudi spoznali. — O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert |
| Stric Tomaž (1853): | ne še bolj, kakor me. “ „Tega bi se ne bila nadjala in tudi ne morem nikakor razumeti, da bi sužnje kakor |
| Roza Jelodvorska (1855): | Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji |
| Sveti večer (1866): | zdela; nisem hotel torej precej podpisati, čeravno so se terdno nadjali. Stvar bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati |
| Ferdinand (1884): | sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | povedala da okoli tridesetih. Micka. Ne zamerite mi, nisem slišala. Nádejam se, da ga ima rada, presrčno rada in dobre dni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | svoj dolg enkrat meni povernili. In tega se tako gotovo nadejam, kakor sije svitlo solnce nad nami. “ Otroci! kar vam stariši |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | svojih staršev za dolg, katerega jim poverniti moram, tako se nadejam, da bodo tudi moji otroci svoj dolg enkrat meni povernili |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je knjiga namenjena v prvi vrsti našim učiteljiščem, vender se nadejam, da jo bodo s pridom rabili ne le učitelji sploh |
| Roza Jelodvorska (1855): | za Marjanco reči, ker, akoravno se prederznem govoriti, se vender nadjam, de ne boste moje prošnje overgli. « »Res je, in tudi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da bi tega duha vsaj v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jo bo prosti, učèn. Smo snažne, pravične, resníčne, poštene, Se nádjamo, v grade bit' béle pušene Pred žlahtno gospôdo, na mize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno velikih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja deržé — pa nadjamo se, de bo to kmalo drugači. Novi časi bojo terjali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Tone. Novičar iz slovenskih krajev. Iz Gorice 10. t. m. Nadjamo se, da bo Slovencam na Primorskim, ki so zmirej zanemarjeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | domorodca je nemila smert že vzela. Lahka mu zemlja bila! Nadjamo se, de mladi gosp. grof Barbo je v vsim verli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii. Popisal J. Pajk. Nadjamo se vstreči ne le kmetovavcom temoč vsakemu bravcu, ki na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | gobcu in parkljih) že večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati, da dozdaj prepovedani sejmi se bodo po novem letu spet |
| Gozdovnik (1898): | sta sposobna za vsako, tudi naj-hujše dejanje, ako se je nadejati dobre plače. »Babše mi ni delalo neprilik. Spravita jo v |
| Gozdovnik (1898): | gozdu nego v mehki postelji, in kjer se ima gotovo nadejati prijaznega sprejetja. Konja okrene toraj proti njim. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se da z nar večim pridam le na vertih učiti. Nadjati se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še precej naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres |
| Zlata Vas (1848): | zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice nadevaj. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni peči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo |
| Kuharske Bukve (1799): | inu je tudi navada krofe s' kakim męſhanjam namaſhiti al nadęvati; per takeh peretnínah ſe narpręd ręsíne doli ręshejo na perſih |
| Kuharske Bukve (1799): | oberniti. 250. Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno |
| Kuharske Bukve (1799): | sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen |
| Tine in Jerica (1852): | njih stanoval, v kuhinji, in Jerico, ker jo je nespodobno nadlegoval, z gorečim polenam v roki kakor merliča za ognjišem. Tine |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hotel odpoditi”. S tacim govorjenjem je svoje goste tako dolgo nadlegoval, de so šli spat. Pavliha je sedel pri njih, brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala, sdaj pa, ko vidi, de nam vſe to v glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv ſe lahko |
| Zlata Vas (1850): | k njemu hodilo in so ga vedno bolj s prošnjami nadlegovali, jih je, pa vsaciga posebej, de eden od druziga nič |
| Blagomir puščavnik (1853): | smo zapodili, gotovo ne bo več želel, nas tako precej nadlegovati. ” Potem se oberne proti vojakom, hvali njih serčnost, in veli |
| Zerkviza na skali (1855): | kakor ſiromaſhtva in dolgiga zhaſa, ktera ſta ga ſ zhaſam nadlegovati sazhela, bolj prav priti, kakor to, kar je sdaj najdel |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vse Adamove otroke, ki bi po hribu prišli, stiskati in nadlegovati, pervi pot odstopil, usmilil se in želel, dekleta potolažiti. Premeni |
| Oče naš (1885): | krstiti! in kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in |
| Zlata Vas (1848): | moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | popoldan, Vam imam še marsikaj važnega pokazati. « »Če Vam le nadležen nisem, bom rad prišel. « »Mi bo veselje. « »Z Bogom! « |
| Nemški valpet (1867): | reči, tako da mi je bil že prav siten in nadležen. Ko maša mine in se pred cerkvijo ustopimo, bil je |
| Razne dela (1870): | mož mi vkaže. Pervi kor. (Kajetan. ) Ne razuméš, de tu nadležen si? Drugi kor. (Bohemund. ) Ostanem, ker — tak britko te skelí |
| Anton Janežič (1870): | dijaki so prave spake, kterim je vsak uk zopern in nadležen, a lepotičenje, rogoviljenje in lenarjenje perva skerb. Kervavo zaslužene krajcarje |
| Ljubljanske slike (1879): | sladkarijami zasluženi denar iz dežele nosi in pošilja. Čeravno je nadležen in nisi v nobeni gostilni ali kavarni varen pred njim |
| Rokovnjači (1881): | komisarja. Pa ta komisar je bil na jeden pot tako nadležen človek! »Vi morate to vendar vedeti, ako je on ženin |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | se mu je, kakor bi bil ravno plačal Pavlu velik, nadležen dolg. Majorju se je videl Pavel zvečer nenavadno zamišljen in |
| Zádruga (1890): | kaj se njemu spodobi, kaj ne, zato ni bil nikomur nadležen. »Pri parobrodu«, kamor je hodil vsak dan na obed, bil |
| Senanus (1892): | končno ona je kriva, da je danes toli slaboten in nadležen, da je prav zató odšel iz pisárne in se zadolžil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Gospá Lujiza Pesjakova, ktero rukamo in cukamo vsi časnikarji z nadležno besedo: „daj, daj tudi meni kaj”, je sopet prvemu listu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Zopet je togotljivi komár Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela |
| Ferdinand (1884): | dajo mi mirú! Imate li kako dobro zdravilo za to nadležno žival? Dobro vam ga plačam! « reče Peter ves zmešan. |
| Zoologija (1875): | Tu se seznanimo z zajedavci, ki so človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadleſhuvanje bosh ti od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj, ne zdaj me zapustiti! Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Kako lepo se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že sili mnogo ljudi v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da hud sovražnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je |
| Biblia (1584): | v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obderžal se ne bo, padel bo na glavo in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhloveka narterdnejshe gruntanje. XVIII. Poſt. Upanje, inu ſaupanje je v' nadlugah enu sladku potroshtanje. XIX. Poſt. Jeſek ſa ſobmy derſhati je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 3. Poſtavi. Bratje! jeſt vaſs proſſim, nikar meni v'mojih nadlugah . katire jeſt sa volo vaſs terpim, othoshni naratejte: kar je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi |
| Genovefa (1841): | kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji |
| Robinson mlajši (1849): | ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci *), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na glavo. Nadloge, ki nam jih je Bog poslal, da bi nam v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vé kaj boljiga *), proſimo ga, naj nam pové, de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh |
| Divica Orleanska (1848): | Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse |
| Blagomir puščavnik (1853): | nadlogi. Zahvaliva ga pa tudi za vse težave, s kterimi nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vladarji poprijeli, da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je moč. Začeli bomo pervič od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za nami z našimi otroci? Kaj početi vendar v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo zemljo siliti, da več |
| Deborah (1883): | žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se! |
| Oče naš (1885): | Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in nadlógi ne vém pomagati; ne jé nič in ne pije nič |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terpeti, kakor Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog |
| Tine in Jerica (1852): | človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila, de sta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veselí, de ste v 18. listu Novíc s toliko serčnostjo nad me skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje |
| Robinson mlajši (1849): | kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O |
| Ferdinand (1884): | svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod, naj pride nad me in ostane naj zmiraj z menoj, da me potrdi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju |
| Kemija (1869): | je čudno to, da 100 utežnih delov živega srebra ni nadomestilo tudi 100 utežnih delov železa, ampak dosti jih je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo |
| Fizika (1869): | Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na |
| Fizika (1869): | kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno |
| Oče naš (1885): | z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj |
| Zoologija (1875): | tej poti v telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napoved se pošlje na vodstvo te razstave pod naslednjim némškim nadpisam: „An die löbliche Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs — Ausstellung in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert stverov nadravesi ta S. krisha, kier je on martro inv smert riasnaminje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveta Deviza Màrja inv tvoi S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | terplenje inu nadoushno Smert inu skues tvojo pralico reshnjo kri nadravesi ta Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tù stojí. Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Štiri nadstropja ima in je posebno krasno na štiri vogle zidano. V |
| Vetrogončič (1860): | Dankovičevi tudi navzeti tolike hvale. Potrudi se tedaj v zgornje nadstropje naravnost k Dankovičevim. Komaj prednje stopi, ga vsi kmalo vprašajo |
| Razne dela (1870): | glavi, Si izprosi izbico, Rahlo počivalo z njo. So v nadstropje jo peljali, Tam nar lepši izbo zbrali, Ji vošili sladko |
| Nevera (1878): | hočem biti prost! « Vstane in gre skozi vrata v pervo nadstropje spat. Kdo bi pač popisal ženina čutila? Izliva jih v |
| Brata (1888): | bi ga mogel slišati brat skozi zaprto okno v prvo nadstropje? Precej časa kriči Gregor in potem jame srdito razbijati na |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Prosim, Vaše roke, gospod doktor! « Vedel jo je v prvo nadstropje, kjer se je vsa družba v véliki sobani zbrala okrog |
| Hudi časi (1894): | pomočjo uradnih slug do stopnic in se rešil v prvo nadstropje. V pisarno pa je vdrla tolpa, prijela trepetajočega komisarja, ki |
| Najmlajši mojster (1896): | prostorni veži so stale vreče ob stenah, in v prvo nadstropje se je prišlo po širokih lesenih stopnicah. Na jedni strani |
| Kvišku (1899): | podal roko materi in jo opiral in vêdel v drugo nadstropje z največjo rahlostjo in sočutjem, kot bi spremljal lastno bolno |
| Gojko Knafeljc (1899): | ustavil, kakor bi še nekaj razmišljal. Pogledal je v gornje nadstropje. Tam je bilo videti pri napol odprtem oknu že luč |
| Blagomir puščavnik (1853): | Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo |
| Gospod Janez (1884): | nadstropju gleda, bode li konec stopnic ali ne. V četrtem nadstropju je odprla Helena vrata mostovžu in malo potem je stal |
| Roman starega samca (1895): | je ognusila. Hrepenel sem po nekdanji revni sobici v četrtem nadstropju; želel sem si zopet borne, mrzle večerje in uboge soseščine |
| V krvi (1896): | doktor Pajk zopet navzgor. Pred belo pobarvanimi vrati v prvem nadstropju je potrkal na lahko s prstom, in takoj so se |
| Trojka (1897): | grohot, ko je peljal svojega gosta v vzprejemnico v prvem nadstropju. »Gospod Bojanec, kar po domače; saj smo domačini,« ponujal mu |
| Trojka (1897): | pred seboj. Po hiši se je vzbudil ropot, v prvem nadstropju je zvonil zvonček, in kmalu je prihitela gospa v nočni |
| Stari dolg (1897): | O , moj ljubeznivi brat! « oglasila se je jedna v prvem nadstropju. »Moj prisrčni oče! Kje ste? « zdihnila je druga poleg Viktorjeve |
| Slučaji usode (1897): | nje otsotnosti moralo kaj posebnega zgoditi. Nad seboj v prvem nadstropju začuje korake in ropot, vrata so se odpirala in zapirala |
| Pod streho (1897): | tem ko je Roza zaostajala bolj in bolj. V četrtem nadstropju je srečala Zinka znanko. »Kam tečeš? « jo je vprašala živahno |
| Vzgoja (1899): | je gotovo kdo. « In res, komaj sta bili v prvem nadstropju, so se že odprla neka vrata; v istem hipu se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dora svata alpa srabra pa bras vsa strahu noi shkode nadushi inu na talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nosi inu prou sazhni sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada, in kteriga naj nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj naših kmetov vidili, ki so kot pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veselje popisati, ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po večim pomagajo. Pervi vrelec, Janezov studenc imenovan, Njih Visokosti Nadvojvodu Janezu posvečen, ima nekoliko nižeji moč od kisle vode per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prišli, ko smo od velike žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred dvema tednama umerl. Vidilo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvalil, de so nas po štirih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni |
| Genovefa (1841): | réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne |
| Stric Tomaž (1853): | pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske |
| Blagomir puščavnik (1853): | Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez |
| Stric Tomaž (1853): | kako bi vam pri sercu bilo, če bi vam zdaj naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se |
| Čas je zlato (1864): | Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir mu podá roko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a |
| Gozdovnik (1898): | potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vojſka, vſe vſe je planilo v' morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo |
| Zlata Vas (1848): | pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je v svojem |
| Fizika (1869): | to dogodilo, posodo hitro od ognja, s čimur se para na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom |
| Fizika (1869): | čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka |
| Oče naš (1885): | časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa je vstal in s krepkim glasom rekel: „Pokazali |
| Ferdinand (1884): | dečko! « zavpije Peter jezno, ker je videl, da mu je najedenkrat splavalo vse njegovo upanje po vodi. Razgret od vina, katerega |
| Ferdinand (1884): | zavedati; ni si znal niti svetovati niti pomagati. Ali glej! — najedenkrat se mu zdi, da čuje votlo bobnenje. Pogleda skozi visoka |
| Ferdinand (1884): | teh besedah vstane ter gre iz vrta v svojo sobo. Najedenkrat priskakljata najmlajša otroka k grofu. Mala hčerka, držeč v roci |
| Ferdinand (1884): | prvimi žarki dvorano. Peter se strese pred maščevalno božjo pravico. Najedenkrat se mu zopet dozdeva, da čuje še hujši grom. Pa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag |
| Viljem Tell (1862): | Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili naſitili; kedáj shejniga, de bi te bili napojili; kedáj nasiga, de bi te bili oblekli; kedáj popotnika, de bi te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | te lazhniga naſitili, ino te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli, ino te ptujza ſprejeli; kedáj ſmo ti bolniku poſtregli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov |
| Sacrum promptuarium (1695): | vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar |
| Sacrum promptuarium (1695): | mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi, inu |
| Zlata Vas (1848): | Ona pa je vedila, de je Ožbè vroče kerví in nagel, de se je morebiti s starši spèrl in de so |
| Robinson mlajši (1849): | Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin izvira, so sledeči: Hudi in dolgi mraz, huda vročina, nagla prememba vročine in mraza. Torej stečejo psi, ki navadno pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je, njegove ušesa so zdaj vroče zdaj merzle, sapa je nagla, lakotnice zlo bijejo, žilno bitje je naglo in močno, kar |
| Valenštajn (1866): | največa cena nej; Namen poslednji v vojni vojna nej; Oblasti nagla i velika dela, Trenótija velika divna čuda Mirú, močí i |
| Valenštajn (1866): | v dir; Z njim ide srca njegovega mir. Zbor. Osoda nagla pagánja ga v dir; Z njim ide srca njegovega mir |
| Valenštajn (1866): | Domovija nejma nobena mu vas, Ne vtégne zvestobe hraniti! Osoda nagla pogánja ga v dir; Z njim ide srca njegovega mir |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | njivo zopet nazaj dá. Krivično blagó Težílo te bo! 59. Nagla jeza. Fridolin, bogaboječ kmet, je imel hlapca silo nagle jeze |
| Ferdinand (1884): | je skoraj gotovo imel jako dober namen z mladim grofičem. Nagla smrt pa ga je zadržala, da ga ni mogel izvršiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſkusi per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar |
| Robinson mlajši (1849): | sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá. Vse to |
| Robinson mlajši (1849): | tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle |
| Valenštajn (1866): | rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot |
| Valenštajn (1866): | šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku nori, inu nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat |
| Viljem Tell (1862): | potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride |
| Gozdovnik (1898): | nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim bil s svojimi v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z |
| Kuharske Bukve (1799): | v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali |
| Kuharske Bukve (1799): | pol ure, potle deni v' glashe, sraven enmalo sręsaneh nagelshbiz, inu zuker zheſ vlì. Zhes 14 dni poſtane zuker rędek |
| Kuharske Bukve (1799): | perdaj enmalo jęſiha, zukra, naſterganiga hrína, ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshbíz, inu lemon lupka. Kader je riba ſkuhana, inu na ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | mehko s' noshovim robam. Poſębej vsami ſhpeha, enmalo peterſhila, nagelshbíz, ſhtupe, folí, inu enmalo luka ali zheſna; tę ſtvarl |
| Kuharske Bukve (1799): | 24 ur v' moſhti namakal, al pa v' vinu; permęſhaj nagelshbiz, ſladke ſkorie, inu muſkat oręha, ſtolzhenih ſlędniga eno zhetert Iota |
| Kuharske Bukve (1799): | zhetert proſtora. Rudęzho sholzo narędi is zherniga vina, zukra, zęlih nagelshbiz, ſladke ſkorie, inu bísenovga mehurja, tudi enmalo alkermes ſoka |
| Kuharske Bukve (1799): | s' lemonovim, al pomoranzhnim oljam; perdeni enmalo ſladke ſkorie, nagelshbiz, zęliga popra, inu muſkat zvęta; deni v' ſtaklęnzo ali kruglo |
| Kuharske Bukve (1799): | dokler ſe dobro sarumenſ, perlì goveje shupe, inu vina, perdeni nagelshbiz, zukra, drobno sręsaniga lupka od lemon, inu na koleſza sręsane |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe, en kosarz vina, eno shlizo jęſiha, lemonoviga lupa, ſtolzheneh nagelshbiz inu zukra; deni v' koso kuhat inu sraven en koſez |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoIi, perdaj enmalo ſroviga maſla, zhebúla, lorber pęrja, ſtolzheneh nagelshbiz inu muſkat zvęta. Kader je ſkoraj kuhano; naręshi poſębej v' |
| Kuharske Bukve (1799): | zęgla drobno sribarie zhokolade, eno unzho ſtolzhenih mandelnov, enmalo nagelshebíz, ſladke ſkorie, muſkatzveta; vſe to męſhaj; sadnizh ſhtir lote sribaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | 173. Vinſka sholza. Nekatire lizhne sheſrana, enmalo ingverja, inu nagelshebíz deni v' eno rútizo, obęſi v' en polizh dobriga vina |
| Kuharske Bukve (1799): | odzędi sholzo, v' njo deni pol lota ſladke ſkorie, tolikaj nagelshebíz, od ene lemone lupka, pokri, kuhaj eno uro. Potle smęſhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | potle smęſhaj s' shgano moko, sraven permęſhaj ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshebíz, inu zukra. Skuhaj kakor kafe, inu pì. Se sua tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | na vſaki bokal eno zhetert lota ſladke ſkorie, inu tolikaj nagelshebiz v' enim pertnenim arsheti. Kader ſe na ſonzi vzhiſti, vsami |
| Kuharske Bukve (1799): | zuker ſtaja; rastolzi dva lota ſladke ſkorie, inu en lot nagelshebíz nepredrobno, vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne |
| Kuharske Bukve (1799): | platneni arshetek deni en lot ſladke ſkorie inu en lot nagelshebíz. V' en ſodez nalì vina, notri deni eno libro ſtolzheniga |
| Kuharske Bukve (1799): | prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader |
| Svetinova Metka (1868): | obema rokama obraz, začne strašno ihteti in nazadnje se zjoka naglas. Potok vročih solz, ki jih je dolgo zadrževala, se ji |
| Cvet in sad (1877): | rekli — malo »pametno« mesto ter se je na konci branja naglas smejal ter vprašal: »Ali nij lepa pisma dobival ta kislo-obrazni |
| Testament (1887): | tleh. »Se je li vsak hudič zarotil danes! « je zaklel naglas in hitel dol, za njim pa sodnik. »Kaj pa imate |
| Testament (1887): | ne morem biti, ne morem več — saj veste! « Zajokala je naglas. »Za pot še denarja nimaš! In jaz — —« »Vi ga nimate |
| Testament (1887): | kaj me boš snedel, kaj li? « se je rogal skoraj naglas. »V vežo sedi! « je velel krčmar, ki je komaj dušil |
| Testament (1887): | tu, tu je pravi testament, gospod Topolščak,« je vzkliknil nehote naglas, ko je bil vrgel prvi pogled v pisanje, izročeno mu |
| Grajski pisár (1889): | Otroci so šiba božja človeku, če jih ima! « Pričel je naglas moliti in tako je odgnal svojo hčer po poti proti |
| Moja hoja na Triglav (1897): | dvignila iz Zenove glave. Čital in prečital sem svoj slavospev naglas, poudarno in oduševljeno; profesor Janežič je segel po nov petak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče |
| Robinson mlajši (1849): | pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo |
| Blagomir puščavnik (1853): | med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in |
| Revček Andrejček (1891): | Tu notri ni Bog vé ravno koliko, prav res ne. (Na glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu |
| Revček Andrejček (1891): | tepci pa po dva. Pa še prav zares! Jerica (znotraj na glas). Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš v Kampanijo; rekel si mi pa, da je oboje |
| Zeleni listi (1896): | krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je imela slavca |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vojvoda Arto v vojski. Ker je Arto naglama na pot šel, se je britkosti, ki bi jo bil |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | otroci! bodite taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem celo enaka”? |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori |
| Stric Tomaž (1853): | somenj. “ „Gospod Vilson! tega se vam ni treba bati“, odgovori nagloma Juri. „Dobro sim z vsem preskerbljen in zavarvan, da mi |
| Stric Tomaž (1853): | skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej |
| Stric Tomaž (1853): | vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader nas ta ſveit sapelati ozhe, kader nas tu hudu nagneine na hudu opomina, kader nas ta greſhna natura h' grehu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vlazheinu, h'nadleshnoſti, inu napokoju drugim ludem. Sdei enu hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tebe ponishnu proſimo, na perpuſti, de bi nas naſhu hudu nagneine, naſha h'grehu nagnena natura, naſhi hudobni pozhutki, ta smota |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei tvoju |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala, de ti ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se mu v sercu ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda |
| Rudninoslovje (1867): | še na enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo |
| Astronomija (1869): | ½, to je zgolj posledek tega, da je zemeljska os nagnjena proti zemeljskej dragi. Pod. 50 V pod. 50. vidimo solnce |
| Astronomija (1869): | kakor vidimo, ravnino ekliptike pod tistim kotom, ki ga dela nagnjena os NS z osjo ns, ki si jo mislimo navpik |
| Astronomija (1869): | ležala v ravni polutnika aq. Ali v resnici je os nagnjena proti ravni zemeljske drage, kakor NS, in tu je AQ |
| Mineralogija in geognozija (1871): | proti eni: Monoklinični ali klinorombični sistem. 6. Vsaka os je nagnjena proti drugi: Triklinski ali klinoromboidični sistem. Največ različnih podob ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 5. Dve osi stojite druga na drugi, navpik, tretja je nagnjena proti eni: Monoklinični ali klinorombični sistem. 6. Vsaka os je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj nagnjene biti; žeblji ne smejo predebeli biti, sicer se rožna stena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Štiri osi; tri enolike podružne osi so druga proti drugi nagnjene za 60°, na njih pa navpik stoji glavna os, ki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov |
| Divica Orleanska (1848): | vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nje tukaj govoriti; tudi ni res, kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela |
| Stric Tomaž (1853): | poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na kol obesl. Leſtna lubeſn perpuſty uſſe rada temu hudobnemu nagnenju, inu de be ſhivot svoje sladnoſte imel, podaja njemu tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tezhemo kakor nevumni sa vſim tęm, kar naſhim pozhutkam, ali nagnenju dopade, inu ne pomiſlimo, koliku letę takú sashelene rezhy naſhi |
| Tine in Jerica (1852): | in posebno to ga je ganilo, de je, po svojim nagnjenju in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več |
| Tine in Jerica (1852): | mislijo druge slepiti, pa so same zaslepljene, zaslepljenim po svojim nagnjenju, se jim sanja od nekakšne sreče, ki jih za vse |
| Zerkviza na skali (1855): | ſerze rasveſeliti more. Șe vé, de je imel pri takim nagnjenju k igri in poſvètnimu veſelju vedno drushbo njemu podobnih ljudí |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime, de bi jo preč peljal. Storí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svoj sedež podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe v bratovſhnji ſ. Florijana veliki ſvarivni isgled! — Zhe naſhim nagovoram ne verjamete, naj vaſ ſaj neſrezha in nadloga nesavarvanih pogorelzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom, v kterem pravi, da je polke, ki so naj več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar je pravil Skaver, ali ne? ” Kalpurnij prav resnobno obraz nagerbanči in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da bi to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé |
| Zoologija (1875): | zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah |
| Stelja in gnoj (1875): | drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je bilo tudi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Zato zavisi vse od tega, da je ono, kar se nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in da se odpravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen |
| Rudninoslovje (1867): | le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri tudi |
| Fizika (1869): | kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in tam je skorej gotovo tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri |
| Zoologija (1875): | konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva |
| Zoologija (1875): | stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri |
| Botanika (1875): | golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače |
| Zoologija (1875): | hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo |
| Botanika (1875): | čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina |
| Gozdovnik (1898): | pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | je bilo 120. Težišče vse slavnosti 30. dec. u. l. nahajam jaz v tem, da zamorejo Slovenci toliko izurjenih pevcev skup |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | mladosti. Od tedaj vedno tako molim in povem Vam, da nahajam prav veliko veselja in tolažbe v takoj molitvi. « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel |
| Fizika (1869): | da v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah |
| Kemija (1869): | ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali |
| Botanika (1875): | razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en |
| Zoologija (1875): | odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin |
| Botanika (1875): | taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok |
| Zoologija (1875): | §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od kod ſte? “ Odgovore: „Is Harana. “ Jih vpraſha: „Posnate Labana, Nahorjeviga ſinú? “ Odgovoré: „Dobro. “ ˛She vpraſha: „Je li sdrav? “ Pravijo: „Sdrav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na domu tvojiga ozheta? “ Mu odgovori: „Batvelova hzhi ſim, ſinú Nahorjeviga, ki je bil Abrahamov brat. ˛Slame ino klaje je obilno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg stuarov jas tabei prosim skues te S. S. N.N. nai ti menei utei nozhi uspanie lepu noi Klor vidati N. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako vsak tem svojim po môči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to je potreba več |
| Tine in Jerica (1852): | dnarja pri roki nima, in de njeniga moža doma ni, naj bi tedaj jutri prišla. Pa mati in otroci, reče Lucija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj |
| Maria Stuart (1861): | ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg nai ti mena sadesezhi sakar jas prosim. K'TRVIOMU alti tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes inv spvevi nash, lvbi Gospved Jesvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai tabe: to militvo dopaſti inu pokri tvojo sveto roko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas srezhen dabli moja srezha vgvobozhini tega mverja biva takv nai mène o Jesvs Kriſtvs stvojo nabeshko dershino mojo srezho? al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Markvs † Lvcas † Joannes † jas N: perporozhimse nës inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga † Dvha Amem. Jas se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshko dershino mojo srezho? al je mene moja srezha sekrita nai ti mene o lubi Gospved Jesvs Kriſtvs natv nedele jvrro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro ti nai na ano tabelzo sashribati noi mejo na anam shaubernam kraji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vode; vse to naj se pri ognji polagama kuha, potem naj se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi prideva iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj vsaj pol ure prav dobro vre. Telečji kos (šnicel). |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù |
| Roza Jelodvorska (1855): | ali godi se jim prav slabo«. »No,« reče Častimir, »Bog naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si prav mehkiga |
| Gozdovnik (1898): | dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je |
| Lohengrin (1898): | plačal bo z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na vrateno ali pa na motovilo. Tako pomoriti zherve je nar losheji, nar hitreji in nar manj bres ſhkode, in satorej |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | enim smerdlivim plaiſham obdan, sa eniga noriga krala sposnan Fiat, nei ſe sgody po tvoji voli. Si vis. Aku ozheſh, debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre leta kelih od mene: ſe pa vunder ni tega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en piſhkou, inu prasni oreh. Aku pa mi Boga imamo, nei ſe zhes nas zeli ſveit vsdigne, ſe nimamo bati. Koker |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bod' nebeſhki kruh, K'dir s'Nebeſs ſi oteu priti! Nei pride zhes naſs tvoi Duh, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nei tu svoju vſe preda Tistu bogim resdeliti, Sebe pa nei Bogu da. Nei divishtvu vſel dershy. Svojo volo sataji. Të |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze h'nam s'Milostjo, no gnado nagne |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Syn! ti Boshiu Jagne ! K'dir grehe jemlesh od nals, Nei ſe tvoju ſerze nagne |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pride No od ſmerti reiſhi naſs, Nemu ſe vſa zhast nei snide. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vinu, shganu vinu, mediza, inu jabuzhnekov, al hrushov moſht. Gobe, nei bodo kar sa ene ozhe- |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec tudi vedno na to gleda, de se taka živini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa v hlevu, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali pa le takó imenovano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej pa kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča, zakaj |
| Divica Orleanska (1848): | Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so |
| Divica Orleanska (1848): | je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa |
| Divica Orleanska (1848): | hranila za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja! |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v novo leto in |
| Roza Jelodvorska (1855): | uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj bolj pri sercu biti«. Vrata so bile le priperte; luč |
| Roza Jelodvorska (1855): | je vse terpljenje voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od tistega kraja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti in zapravljivosti In se Imenujejo „Slavence |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da bi ravno ta dva stanova, ker ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri |
| Botanika (1875): | tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava |
| Robinson mlajši (1849): | tude z dobro vestjo ino kmalu prisvojiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako bi keda drugoč prišli |
| Kuharske Bukve (1799): | to ſe dęne eno libro kuhaniga, inu kar je mogozhe narbol ſuhiga ali odzejeniga, inu ſkusi ruto ali ſito pretlazheniga graha |
| Kuharske Bukve (1799): | miso. 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa, petrov kluzh, inu take |
| Kuharske Bukve (1799): | je potrebna ſkôpa roka, nesmôtena glava. Morſka zherna ſol je narbol ſlana, bela majn, kûhana ſol narmajn; tę je treba vezh |
| Pozhétki gramatike (1811): | podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol kashe isgled. Le chat mange la souris. La souris dénem |
| Pozhétki gramatike (1811): | POMNJA. Opomnimo mladenzhe, de narbol ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati pravpiſmoſt in |
| Pozhétki gramatike (1811): | vun vershemo, vzhaſi med druge beſede vmeſ mézhemo. Tukaj imaſh narbol navadne medméte ali ogláſe: Sa veſelje: Ah! Bon! a! dobro |
| Pozhétki gramatike (1811): | pa, de ſe ſmémo dershati tiſte ſhege, ki nam je narbol vſhézh. Sploh je réſ, de te novíne ſo pravpiſmoſt in |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi derézha, tedaj bi narbol ſtranpotno bilo, ako bi kdo ta jesik potésal ali vlékel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa dela, kar hozhe in hlazhe noſi. Tretizh bo „pravda narbol ſkusi njo doblena, sakaj nje jesik „je smiraj na mokrim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mi, ta je sa ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vkrasti; rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dober sad v naš kraj prišel, mu je gotovo tisti narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno |
| Sacrum promptuarium (1695): | glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat kakor ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala |
| Sacrum promptuarium (1695): | vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad |
| Fizika (1869): | imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič vredne. “ Anica pa |
| Botanika (1875): | ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v |
| Botanika (1875): | naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilus |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor bi rékel trikrat) al le plus al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh. To vémo ſtoriti, pa vender ſhe ktéri odleti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stan, in res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik dobro |
| Domen (1864): | hotel dati Anke eni pak so zopet terdili, da, je najberž v vodo skočil in v jezu vtonil. „Zakaj", tako so |
| Domen (1864): | umerla malo od slabosti, malo pa je zmerznila v mrazu. Najberž jej je slabo prišlo, vsedla se je, in zadremala za |
| Žalost in veselje (1870): | je zdelo potrebno. Gospodar, ki stanuje v tej koči, je najberž poglavar kake roparske druhali, ki se je ustanovila v tem |
| Žalost in veselje (1870): | kraju, zapové poveljnik obstati, potem pa zdirja sam v mesto, najberž, da bi sklenil kako dobro kupčijo pri mestnem poglavarji. Nemirno |
| Žalost in veselje (1870): | kup dreves, skozi ktera je sijala lučina svitloba. "Tukaj so najberž lope sužnjev," pravi Tomaž, "poskusimo, nemara bodo ti černi siromaki |
| Žalost in veselje (1870): | dve milji odtod je veliko močvirje, kjer raste visoko bičevje, najberž zanaša tjekaj svoj rop". "Ker ste ga že dvakrat lovili |
| Žalost in veselje (1870): | po strelu, da so Evropejci blizo, pa strah ju je najberž tako prevzel, da nista imela časa misliti na vernitev in |
| Žalost in veselje (1870): | ni dobro preveč govoriti, česar se je že mnogokrat prepričal. "Najberž je ta tudi kakov ropar", mislil si je, "in ko |
| Žalost in veselje (1870): | I., po zavidljivosti svojih sovražnikov je prišel v ječo in najberž so ga potem umorili, ker ničesa več nismo zvedeli o |
| Robinson mlajši (1849): | odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so meni zgodbe teh krajev znane, je bila imenovana vojska naj berže mongolska ali tatarska, preganjani kralj pa vogerski kralj Bela |
| Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854): | se jame, v katerih so se pri tacih priložnostih skrivali. Naj berže so pa to stanovanja, kakoršne si prebivavci Kamčatke še |
| Robinson mlajši (1849): | Morje je je najberžej pogôltlo. Ko je Robinson na to pomislil, čudo da v |
| Gozdovnik (1898): | da sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno tako navpičlo s časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube opomnili. Kako de je pri nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sim s svojim svétam bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi |
| Fizika (1869): | tlakoméra? Nič druzega, kakor popolnoma prazen prostor, kteri se po nájdecu tega poskusa imenuje Toricelli-jeva praznina. Da bo tlakomér dober, ne |
| Fizika (1869): | potopi na dno. 91 Iz prejšnjega razviti in po njegovem najdecu Arhimedovi imenovani zakon se glasi: „Vsako telo, v kapljino potopljeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih ſoſedov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | drugi delajo po vertih, pa s tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši na delo šli in z veseljem delali, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin zadnji shod na temle kraji in kako si se samega |
| Oče naš (1885): | životu. Ménart, rečem ti, da to pride od tod, ker najin fantek še ni prejel svetega krsta, ko je vender že |
| Oče naš (1885): | mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart! kako sva |
| Oče naš (1885): | tako bogat, zakaj naji hoče ubožna narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva |
| Deborah (1883): | vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka! |
| Tiun - Lin (1891): | je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot, ali pa |
| Divica Orleanska (1848): | vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De |
| Divica Orleanska (1848): | ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta |
| Blagomir puščavnik (1853): | prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je le |
| Oče naš (1885): | ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba |
| Robinson mlajši (1849): | ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka |
| Oče naš (1885): | poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba |
| Oče naš (1885): | čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti |
| Oče naš (1885): | dober namen, kakor vi pravite? ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen |
| Ferdinand (1884): | bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo |
| Blagomir puščavnik (1853): | midva v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | letati morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so ljudjé |
| Oče naš (1885): | domú prišel in jo prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in nadlógi ne vém pomagati; ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si |
| Oče naš (1885): | Ako je mož tako bogat, zakaj naji hoče ubožna narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca |
| Oče naš (1885): | preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka |
| Oče naš (1885): | sili, ko sva bila čisto ob vse denarje, zopet vse najino bogastvo nazaj dal? “ |
| Blagomir puščavnik (1853): | serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere, eniga naroda, ki se že od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | samo zavoljo tega obrtništva. Trštvo s petrolejem donaša veliko dobička, najmanj 25 odstotkov ali procentov. Da se čedalje pridnejše po olji |
| Kemija (1869): | more meriti. Dušec ima sploh malo sorodnosti do drugih prvin, najmanj pa do kovin, zato komaj vémo za kako spojino duščevo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stréh. Zemlja, ki se dela iz sprhnelega peščenca, je skoraj najmanj rodovitna, ker mu kalija, natrona skoraj popolnoma manjka in vlage |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | neumno ravna pač človek, kateri za take zveste prijatelje ravno najmanj skerbí. Iščite vselej samo to, Kar snedel červ nikdar ne |
| Botanika (1875): | ga vzeli iz grobov Egiptovskih piramid, in ki je bil najmanj 2000 let star. Poljedelstvo. 113 Presegalo bi meje, postavljene tej |
| Stelja in gnoj (1875): | da povsod tam po deželi je živina najsnažniša kjer se najmanj stelje porabi. Naj le kdo popotva po deželi, kakor jaz |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | V tej zmešnjavi se naenkrat odpró vrata, in grofica — zdaj najmanj pričakovana — stopi v izbo. Rana grofa ni bila tako nevarna |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | delih najmanj 37·7 največ 82·4 delov alkohola. vino najmanj 99.3, največ 195.5 žganje najmanj 495.0, največ 770.0 Imamo sicer |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | sestavil fizijolog Rosenthal to-le tabelo: pivo ima v 1000 delih najmanj 37·7 največ 82·4 delov alkohola. vino najmanj 99.3 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in |
| Tiun - Lin (1891): | so se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo zameril |
| Robinson mlajši (1849): | k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak |
| Tine in Jerica (1852): | vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala |
| Tine in Jerica (1852): | je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako bi jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſakimu mlatizhu snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 17. Vſe to je tréba dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez |
| Zlata Vas (1848): | Od vaših krav imate malo prida. Krava mora v létu nar menj petdesét do sto goldinarjev dobička dati. Ako me hočete |
| Zlata Vas (1848): | hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar menj štirdesét do pedesét krav mora vkupaj biti, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne prodajajo solí na drobno, temuč le na debelo, po nar menj pol centa, in v prodajni ceni je že davk |
| Robinson mlajši (1849): | da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je |
| Robinson mlajši (1849): | ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo |
| Robinson mlajši (1849): | nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu |
| Robinson mlajši (1849): | po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu |
| Robinson mlajši (1849): | kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem |
| Sacrum promptuarium (1695): | de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo sazhev naiprei ſtori ano pravo Spueved al pokvero inu taku podi Kboshjei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſtemi dnarmi storiti katere bosh ti skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader boda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept od S Korone Sashazemigniti merkei perpravo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † JESUS † Maria † JOSEPH † CASHPAR † MELHAR † BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v jemeni boga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei ti morash h' spuevedi noi k' obhaili jiti noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati naiprei ti morash jemeti is- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mash ti rad inu volnu poagati po nia pegerenje: Naiprei te jas prosim o S. inu vsoko hualani nabeshzhi Firſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nekoli narezi pashe tu samerkei kader bodash nabritofe dati morash nai prei dushe pogriesati taku jas vas dushe pogriesam skues boga |
| Robinson mlajši (1849): | vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da |
| Fizika (1869): | vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek |
| Fizika (1869): | je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in tam je skorej gotovo tudi živel tisti |
| Fizika (1869): | 126., razdeljena na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji |
| Zeleni listi (1896): | ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame |
| Rudninoslovje (1867): | pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže |
| Robinson mlajši (1849): | Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se prašati |
| Robinson mlajši (1849): | ne môre dobro zdelati, zato kér se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi vsejano séme v vlažno zemljo |
| Robinson mlajši (1849): | troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le: |
| Robinson mlajši (1849): | ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le: |
| Robinson mlajši (1849): | razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino in na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v |
| Genovefa (1841): | podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zori mesca velicega serpana. Zernje ima terdo kožo, in se naj pred kuho v vročem lugu malo časa namaka, da koža |
| Avguštin Océpek (1860): | mogel čevlje dobro odergniti. Ko sva stopila v svetišče, so naj pred zapahnili duri, potem so obrisali prah z omare, na |
| Dragojila (1864): | se možu spodobi, sklene iskati s zvijačo — pridobiti si hoče naj pred zaupnost tolovajev, ž njo pa priložnost rešitve. V Carigradu |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Povejte mi najprej, kakó je to, Da tako je na sercu vam nesrečna |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nič povedal, ampak otroka naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je 6krat |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Brandach. Tam je imel Hofer posestvo in tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti |
| Gozdovnik (1898): | ki je bil iznenadjen, a srčnosti ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don Estevana de Arečiza in potem |
| Gozdovnik (1898): | velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če bo čas, da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé |
| Zlata Vas (1848): | od sto sposoditi in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa gorkote h temu puhtenju zemljišna voda potrebuje, toliko je nar poprej zemlji sami vzame. Zato bodeš polje, kterega zemlja pod |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vodo v kadeh greje. « »Po Klausnovem se pa lan kuha nar poprej skozi 3 ure v nekem nemočnem lugu (pol funta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pervo se začno velike cevi (nabiravnice) pokladati in scer tiste nar poprej, ki imajo nar več notranje svetlobe in kjer je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V poletni vročini |
| Potovanje krog Triglava (1860): | jaz tiho domú. Pa preden jenjam, naj omenim še nekaj. Nar poprej naj se zapiše v černe bukve kerčmarica blizo D. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se |
| Tine in Jerica (1852): | ljubili. Tako, si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki |
| Tine in Jerica (1852): | svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro je vedla, de se mora človek narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali |
| Stric Tomaž (1853): | množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje |
| Stric Tomaž (1853): | da bi bil unema k begu pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi snoči z nekterimi drugimi doma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od |
| Zlata Vas (1848): | pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ampak kakor take, ki tudi niso ravno vsega slabi. Bom nar prej od svojega polja verstenje povedal: Moje polje je slinjevčno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | hasne. To pa se po raznih potih doseže, ter 1. nar prej, si tako že požlahnjeno in lepo in dobro živino |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | to je, dobra sparstenina namesti skopane mertve zemlje se ondi nar prej nekoliko na dno dene, potlej se na to vsa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | hrovaškega v ta namen poslanih tertnih imen natisnjenih. Bomo tukaj nar prej krajnske vinske terte imenovali, potlej pa druge. a) Krajnske |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dobro umeli, hočemo tukaj več rečí premisliti in prevdariti, ter nar prej nekaj opomniti, kar pomaga to reč bolj razjasniti; potlej |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zanikernosti, v močirne spreoberniti. Sladki so boljši od močirnih. Bomo nar prej od močirnih travnikov govorili, potlej pa od nemočirnih, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dobroto, in čerka L. poletno, J. jesensko, Z. zimno hruško. Nar prej pa bomo tukaj osnovo hruščevih plemen po popisu slavnega |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | po stopnjicah v zgornjico. Ko sedeta za mizo, reče Matevž: „Nar prej vas zahvalim, da ste me sinoči tako ljubeznjivo zagovarjali |
| Čas je zlato (1864): | roko umije, ti neseš orla in jest bom nesel lesico. nar prej pa zaveživa rano, glej kri ti hudo teče. Nimaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati |
| Viljem Tell (1862): | zarjo v tihej pobožnosti. ) Reselman. Pri tej luči, ki pozdravlja Najprve nas med vsemi narodi, Ki bivajo globoko dol pod nami |
| Rudninoslovje (1867): | vode. Čiste, prozorne i lepo barvane zvrsti se štejejo med najprve drage kamene; rdeči so naj draži, imenujejo se navadno orijentski |
| Viljem Tell (1862): | v sreči jasnej, Tu bodeš stal ti v dičnosti prekrasnej Najprvi med svobodnimi možmí, Častil te ljud bo, ko se kralj |
| Valenštajn (1866): | Fridolanec sam, naš vojskovód, Vidiš, ki zdaj oblasten je gospód, Najprvi mogotec i velikáš, Prej le máli bil je plemenitáš; Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta bolesin le kake ure |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | potreba je, kdor se poprime kacega pôsla, da se ga najpervo do dobrega izučí. Še loncovezec, ki res nima zvitega rokodelstva |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | začeli, menda po nevednosti, v pisanji neslovanski rabiti, kakor kaže. najpervo Čehi, ki imajo mnogo tacih sostav, na pr. „poloobnažený = halbnackt |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | jeziku, nikakor se ne dá z lepo izriniti; vdomači se najpervo v knjigah, ker pisatelj pisatelja praznoglavo posnemlje; potem pak zajde |
| Domen (1864): | mislil je stari gospodar in pot ga oblije po čelu. Najpervo stopi v konjski hlev, kjer so spali hlapci. Drugi so |
| Domen (1864): | v vojake, krokar! Potlej pa prelomim prisego in razkažem pismo; najpervo pa tvoji ženi. " „Potlej greš v pekel — djal je Sova |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | tleh. Mati je bila s tem zadovoljna. Nese jo torej najpervo na drevo. Plezati je dobro znal, močen je pa tudi |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | jih nekaj časa posluša, pa kmalo jo ugane. Spusti namreč najpervo kolo dol med nje. Enega roparja je pri tej priči |
| Domen (1864): | ob sebi, da pobožni slovenski kmet se meni in skerbi najpervo za dušo merličevo, in da še le potem, ko je |
| Slovenske večernice (1865): | Butek si je zdaj glavo ubijal, od kod so prišli. Najpervo je mislil, da v njegovem hlevu denar cvete; pa mu |
| Oče naš (1885): | Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi |
| Zlata Vas (1848): | vès svet čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica |
| 4000 (1891): | služijo mestna vrata, ker mora vsakdo, najsi gré iz mesta, najsi gré v mesto, gologlavim benediktincem deliti miloščino! « Začudim se: »Torej |
| 4000 (1891): | Kaj dobro mu torej služijo mestna vrata, ker mora vsakdo, najsi gré iz mesta, najsi gré v mesto, gologlavim benediktincem deliti |
| Abadon (1893): | idealnim ognjem, in kaj ti vrača narod za to ljubezen, najsi je požrtvovalna? Nemara ne več nego z žalnimi izkušnjami pridobljenega |
| Abadon (1893): | hvale, najsi ni zaslužena; in kako ga peče tuja graja, najsi je upravičena. Opazoval si že, kako je marsikdo žrtvoval velik |
| Abadon (1893): | Saj veš, kako se vsakdo v srci veseli tuje hvale, najsi ni zaslužena; in kako ga peče tuja graja, najsi je |
| Strte peruti (1894): | obvaruj, Nada! Nikar, nikar! Vido posnemajte in ukazujte naravi svoji, najsi bi jo imeli še toli nesrečno; brzdajte domišljijo, ne dovolite |
| Očetov greh (1894): | je, in morda je bil ta nemi vzbruh njega čustev — najsi tako sebičen — najčistejši, najpobožnejši izmed vseh, kar jih je to |
| Roman starega samca (1895): | namenjen na univerzno mesto D. Zató nisem bil prav tožen, najsi sem bil ganjen, dobro vedoč, da nikdo ne bode pogrešal |
| Gojko Knafeljc (1899): | naglašujoč vsako besedo: »Danes ste obhajali svojo zmago nad menoj. Najsi bode ta zmaga pridobljena tako ali tako, gotovo je, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo |
| Ferdinand (1884): | ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ona tebi dala, ſo vezh vredne, kakor te perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina |
| Sacrum promptuarium (1695): | damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne najde. 44. Tèdaj pravi on: Jeſt ſe bóm nasaj vèrnil v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sa mano, tá ny mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje najde: tá ga bó sgubil, inu katęri ſvoje shivlenje sa vólo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol s peſhénko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. ) |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ga išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio |
| Sacrum promptuarium (1695): | yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody |
| Sacrum promptuarium (1695): | ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo postavili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ker je divjost le eno znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki ko grah. Nar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj je prišel, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ni mogla ničesar viditi, ker si je oči izjokala. »Kje najdem smrt, ki mi je vzela dete? « vpraša mati. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kalpurnij prav resnobno obraz nagerbanči in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno |
| Revček Andrejček (1891): | srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhaſs, inu ure odlozhimo, sa molitu pa obeniga zhaſſa na naidemo, inu per obeni rezhy nas tu ſpaine taku hitru napoſyli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tiſtu h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga zhaſſa na naidemo. Saturei vsemimo ſi zhaſs tu terpleine naſhiga Odreſhenika premishluvati, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | premishluvati, de mi ob zhaſu te nadluge per nemu gnado naidemo. Paſſio Domini noſtri JEsu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga JEsuſa Chriſtuſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſhihraine naſhe zhaſty taku beſedni, de naſhim beſedam konza na naidemo, kader le eno ſenzo eniga nar mamſhiga zhes nas gor |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Zirkvi se snaidemo, Kadiro je poſvetu Sam Kriſtus, v'tisti naidemo Vſe reſnizhnu, no svetu. 8. v'Tisti, bodi mertu , al |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | T. žl. Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus |
| Kemija (1869): | kovine treba, da se more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da se spaja s 103 utežnimi |
| Astronomija (1869): | vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito |
| Botanika (1875): | nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih |
| Botanika (1875): | razjasnilo je tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat |
| Botanika (1875): | bitno spreminjajo tisto, kar imajo stanice v sebi; tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline |
| Občno vzgojeslovje (1887): | združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in rastline, ki so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir. Kjé je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor slavjanske. Slavjanske so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih |
| Blagomir puščavnik (1853): | posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci |
| Čas je zlato (1864): | podpisano in hití vesel domú. Po vsem svetu ga ne najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše |
| Kemija (1869): | imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht |
| Mineralogija in geognozija (1871): | za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe je toliko nadol, de bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zaklenil, in ko mož s svojo ženo pred hišo pride, najdeta zaklenjene vrata. Reče zdaj mož: „Mislil sem si jo tako |
| Pripovedke za mladino (1887): | Nič se ne boj, bova že našla pot”, pa ne najdeta je. Celo noč hodita, in drugi dan tudi od zore |
| Pripovedke za mladino (1887): | pravo pot. ” Ko luna posveti, iščeta drobtinice , pa nobene ne najdeta, kajti mnogoštevilni ptički , ki po gojzdu in polji letajo, so |
| Gozdovnik (1898): | jezeru. « Korakata na kraj vode, ali po daljšem iskanju ne najdeta nobenega sledu in že se je Pepota lotévala nestrpnost, ko |
| Gozdovnik (1898): | dobro in gotovo, zato bo pa vse vajino, karkoli tukaj najdeta. « Podložnika pograbita gospo, ter jo vlečeta proč. Grof se skloni |
| Gozdovnik (1898): | zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de |
| Divica Orleanska (1848): | Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj deva tam. ” Kromacij pelje Fabíolo v neko sobo, kjer so |
| Divica Orleanska (1848): | raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko |
| Genovefa (1841): | ſta kmalo po tem sginila in nihzhè ju vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost |
| Blagomir puščavnik (1853): | število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po malem jih je najti in malo korista dajejo. Trdota jim je 5 do 7.5 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živali, ki jih sedaj ni več najti. Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé |
| Mineralogija in geognozija (1871): | važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa |
| Botanika (1875): | če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno |
| Gozdovnik (1898): | laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnevnike berete, ali bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | še veliko več, kakor je pričakoval, je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni bilo |
| Oče naš (1885): | mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel. Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karteba ushisho napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje od več krajev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je, ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je še po tleh vse na drobno pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič |
| Astronomija (1869): | mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem |
| Tiun - Lin (1891): | Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili smo dve rahni in našel sem potem, ko sem določil meridijan, da smo bili na |
| Revček Andrejček (1891): | srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj |
| Gozdovnik (1898): | je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je bil čas uiti, toda glavni krivec je |
| Gozdovnik (1898): | krikal! « »Kučilo! da? tako! on! « »Da, bil je krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje pa |
| Biblia (1584): | kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kateri vas gori vsame, ta mene gori vsame, inu kateri |
| Biblia (1584): | glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od veſselja |
| Biblia (1584): | pak ſvoj leben sguby sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kaj bi Zhloveku pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil |
| Biblia (1584): | Perline yſkal, inu kadar je bil en cillu dobèr Perlin naſhàl, je ſhàl, inu je prodal vſe kar je imèl, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa tudi po drusih deshelah ſim dovolj hodil, in niſim naſhel vaſi, de bi imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de |
| Ta male katechismus (1768): | Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri ſvoje shivlenje sa vólo mene sguby, tá ga bó neſhàl. 40. Katęri vaſs gori vsame, tá mene gori vsame, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en dragi shlahtni kamèn neſhàl, je ſhàl, inu je predal vſe, kar je imel, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od veſsela zhes tó grę, inu predá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo neſhal. Ti vęjſh, o mój Bóg, de ſim jeſt tebe vſelej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali on hózhe vèndèr tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih med katoliſh Chriſtiani, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe dobrote preſhteti, katire je s' pounimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſim, debi biu kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri bo ſvojo duſho savol mene sgubuv, ta bo njo neſhuv. Katiri vaſs goriusame, ta mene goriusame: inu katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſſu? bloger temuiſtimu hlapzu, katiriga, kader njegov Goſpud pride, bo neſhuv toku dellati. Reſnizhnu vam povęm, de bo on njega zhes |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dobre pirlne iſhe. Kader je on pak en ſhlahtni pirl neſhuv, je ſhov , inu je vſſe predav, kar je imov , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kry enkrat v' to ſvetu noterſhov, ter je vezhnu odreſhenje neſhuv. Sakaj aku teh volov , inu koslov kry, inu ta pepel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu pravi k'nym: veſſelite ſe s' mano, jeſt ſim neſhuv mojo ovzo , katira je sgublena bila. Jeſt vam povęm, toku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku bi on katire moshę , ali shenę na lete poti neſhuv , bi nyh svesane perpellov v'Jerusalem. Inu kader je on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu on ſe je supet vernuv, inu je njeh ſpęjozhe neſhuv: sakaj njeh ozhy ſo bile polne dremote, inu niſſo vędeli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo pak ſvojo duſho sgubuv savol mene, taiſti bo njo neſhuv. Sakaj , kaj pomaga zhloveku, aku bi veſs voln ſvejt dobiv |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena |
| Blagomir puščavnik (1853): | poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še tako |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko |
| Robinson mlajši (1849): | se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da |
| Robinson mlajši (1849): | kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je to bilo. Oča. A kaj |
| Oče naš (1885): | tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo usmiljenega duhovnega očeta našla, in zgodi naj se potem, kar se hoče, da bo |
| Pripovedke za mladino (1887): | za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna |
| Gozdovnik (1898): | ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so |
| Genovefa (1841): | bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa ſim Bogá in nebó naſhla! ” Med tém, ko je ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega iſkala med shlahto, inu snanzami. Inu ke niſta njega neſhla, ſta ſe supet nasajvernila v' Jerusalem , ter ſta njega iſkalla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkupej, ter prave: veſelite ſe s'mano, sakaj jeſt ſim neſhla moj dnar, katiriga ſim bla sgubila ? Toku vam tudi jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uro goriuſtalla, ſta ſe supet v'Jerusalem povernilla, inu ſta neſhla teh enajſt skupejsbraneh, inu taiſte, katiri ſo s'nymi bli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vkupej ne saſtopita, v' njih bogaſtvu ta myr inu ſręzho neſhla, katęra njima mankata. Satęga volo moj ſyn, kadar je ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti v'tempelnu goriofrala. 5. Katiriga ſi ti v' tempelnu sneshla. Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori nizh kervi, ki ſe je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | najde — Nęshka. Jeſt bom vshę ſkerbęIa, de ga ne bodo najdli. Goſpa. On more v' Lublano jiti, ni drugazhi. Sakaj po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je moj ozha ? Shush. O le tihu , ga bomo vshę najdli. Tedej ''contra N, N. vuigo Matizhek — (Budalo piſhe). ”De Einspruch |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je mogózhe, Nar vèzh ſvetá otrôkam ſliſhi Şláve, Tje bómo nájdli pót, kjer njé ſinóvi Şi próſti vól'jo véro in poſtáve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi bili Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore najdli, pa niso na nje porajtali. Slovencov nas je veliko : kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pravijo. Ko so bili Rimljani to deželo premerili, so jo najdli 6000 ogradov dolgo in 1200 široko. — Ilirijo v širjim pomenu |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogomila odšla, v nji popravil. Vse tedaj bote še tako najdli, kakor je bilo takrat, kadar ste vi notre prebivali. — Res |
| Blagomir puščavnik (1853): | povejte mi vsaj, kako da ste med toljko ječami tisto najdli, v kteri sim jaz zapert bil. ” Milko mu da obris |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj vzeli. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo govoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za gotovo povedati, ali je bil stekel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so prigodno našli 6. dan t. m. v cerkvi dominikanov v Krakovi; truga |
| Kemija (1869): | odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nekega še ne dobro določenega vrečarja Phascolotherium pod. 135 so našli na Angleškem. |
| Botanika (1875): | ki je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz |
| Oče naš (1885): | in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj, da bi zdravilo našli za vašo bolezen, ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali. Oče in sin sta stopala z |
| Biblia (1584): | jeſt ſim krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga boſte pa ſposnali, vam bodi to le v' snamnje: Naſhli boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kroták, inu is ſèrza ponishèn, inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó je, Isvelizhar: inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v' ſebi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Pràv bi bilo, ko bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam |
| Zlata Vas (1848): | kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v kterim |
| Astronomija (1869): | opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z nagovorom, v kterem pravi, da je polke, ki so naj več terpeli v vojski, nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni |
| Tine in Jerica (1852): | veš. Mlado dekle je kmalo obnorjeno, kmalo zaslepljeno, in sicer narveč po svoji ničemurnosti, po željah, drugim dopasti. Hči. Menite ničemurnost |
| Tine in Jerica (1852): | Kerčma ali oštarija. Narveč so zvečer v kerčmi kmetje opraviti imeli. Smole: Jaz se |
| Čas je zlato (1864): | vender je še vselej zmagal s svojo stanovitnostjo in delavnostjo, narveč pa s svojo pridobljeno učenostjo, ktero je, kar se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa 30 gold. pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan se mora nar več polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stan se mora nar več polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je on sazhęl ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | solitarno kislino in na zadnje obe vkup (kemije §. 45). Največkrat se rabi solna kislina zato, da se zvé, ali mineral |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vrnejo predstave, katere smo imeli nazadnje; to pa se zgodi največkrat z zaznavanjem tega, kar je okoli nas. Med tem se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kuge je pa nalezba, zatorej leta kuga po tistih deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verh glave noter doli čez očí, in ta pert polij večkrat na dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu |
| Blagomir puščavnik (1853): | Je le mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti motim? Nak, ne motim se ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček |
| Čas je zlato (1864): | imeti? « se kralj zakrohotá, »saj ti ga plačam, prismoda! « »Plačati? Nak milostni kralj, ta tudi ne gré! « reče Lenček, odkritoserčno. »Nar |
| Genovefa (1841): | ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ |
| Genovefa (1841): | kapljajozhimi ſragami? Ali ſte tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé |
| Genovefa (1841): | príhod mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe |
| Genovefa (1841): | mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is |
| Ta male katechismus (1768): | je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej |
| Robinson mlajši (1849): | razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi povsodeë inv spvevi te S. Krish † kaker je shrok nakateram je Bveg to grenko Martro terpov: Shegnei ta me nes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N: se perporozhim vte pra S. Shegen ta Sveta Krisha: nakateram je Jesvs to grenko smert terpov? jas se N: perporozhim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je niegova jeme bu sashribano venka usemi, noi ga seshje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta un |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi letas kdo naključil; slišati pa ni clo clo nobeniga glasa od gnjilobe; se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rodilo, zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na njem čudno zdelo, bilo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod pride ravno neki gospodar naproti, ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da ni ničesar razun naključja. Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na svetu, kjer bi Boga ne bilo; kjer bi zgolj naključje vladalo. Sedaj je bil tù, in tù mu je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izjokal. Je li bil sopet na svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kaj mučno gledati. Stopita v saden vert; tù je bilo naključje še le prav domá. Na krasni jablani ni vidil Hafed |
| Tiun - Lin (1891): | Je bilo to samo naključje ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej |
| Tiun - Lin (1891): | tudi jaz? Ali se je to zgodilo samo po nesrečnem naključji, ki bi naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda naj |
| Rudninoslovje (1867): | vedeti, da imamo steklo. Feniški trgovci so jo iznašli po naklučji: kuhali so namreč na bregu neke reke, kjer je bila |
| Botanika (1875): | brsti se pokažejo sem ter tje po deblu prav po naklučji; dà zrasti zamorejo skoraj na vseh rastlinskih delih, posebno tudi |
| Čas je zlato (1864): | ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo prerokbe preroka Isaija. Ko jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno |
| Genovefa (1841): | vunder upokojen, Vojnomir! miſli ſi, de je vſe Bog tako naklonil. On je tako hôtel. Dôbro je bilo, de ſim v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se ga več pridelovati zamôglo in takó kmetovavcam nov dobiček naklonil. Drugo pot bomo tedej kaj več od tega govorili. Beseda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim, ako bi bolj perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obsodba bi ti bila pa še celo pri nejevernikih slave naklonila. „Le glejte, kako pogumen in hraber mladeneč je! ” bi bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | le morejo, da bi našli pravo pot , kako bi se naklonila kmetovalcem potrebna podpora, in vendar je na Francoskem kmetijski stan |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je bil vdal pijanosti in drugim hudobijam. Razuzdanost mu je naklonila persno bolezen in umerl je v mladeniških letih. Pastir pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada |
| Divica Orleanska (1848): | me vidi svet. Burgún. To slavo Ste s krepko dušo naklonili si! Izabó. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa tudi njeno serce se je skoraj kar nevedoma meni naklonilo. ” „Nesramnež! ” zavpije Fabíola „da si upate od nje tukaj govoriti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si mi obljubila, da mi s svojimi copernijami in pijačami nakloniš njeno serce ali vsaj njeno premoženje. Čemu ti je pač |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi naſhim predizam saſlushik nakloniti. Pretezheno ſaboto, to je bilo pervi dan Şuſhza, ſo poſlali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenčam , ki se bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo |
| Stric Tomaž (1853): | sorodnik jo je hotel z vsem premoženjen vred svojemu sinu nakloniti, ženitev s Klarom pa podreti. Zategadel je zadnje pisma sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | sklical komisijo, katera prevdarja, kako bi se mogla denarna posojila nakloniti kmetoval- cem, da bi se jim pomagalo, kedar so v |
| Oče naš (1885): | blagoslov, ki ga je za pobožno opravljanje teh dejanj obljubil, nakloniti njenemu sinu po svoji milosti. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan nakosi in vsa porabi. Zakaj zelena kerma visoko nakopičena se kmalo sogreje in nezdrava postane. Koristno je posušeno detelo |
| Stelja in gnoj (1875): | se vrhni del stelje pograbi iz gozda, kjer je močno nakopičena. Vendar se pa nikoli ne smé vse do golega (do |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prstena, kakor jabelko zelena skorja po nikelovih rudah, redkokedaj v nakopičenih iglastih kristali : Nikelov lesketač ali bela nikelova ruda Ni S2 |
| Gozdovnik (1898): | za drugim, iz temnikaste barve jutranje mračnosti. Med prepade okroglo nakopičenih gorskih velikanov se je počasno vsiljevala neka nedoločena svetloba. Na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge |
| Botanika (1875): | ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali |
| Astronomija (1869): | vali proti dvema si nasprotnima krajema zemlje, in se ondi nakopiči, zato se mora, se vé da, tedaj voda vselej znižati |
| Botanika (1875): | nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do 80 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in žlahneji namene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | To je njegovo notranje ginilo, de je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil v' pekel pogresnjen. V' peklu v' velízih mukah ſe nakviſhko osrè, sagleda od delezh Abrahama, ino Lazarja v' njegovim narozhji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nami ſe perzhne, in nekoliko vód ſe sbere v' oblake nakviſhko. Po tem Bog rezhe: „Voda na semlji naj ſtezhe na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sbrali. “ „Kedar ſe tedaj vſe to sazhne goditi, takrat poglejte nakviſhko, takrat vsdignite ſvoje glave; vaſhe reſhenje namrezh ſe blisha. Ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | To je njegovo notranje ginilo, de je ozhi ino roke nakviſhko povsdignil, ino Boga mòlil. K' zhaſti boshji je vſeſkósi prepéval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga, ino po njem shivíte, de boſte poboshni otrozi boshji nakviſhko raſtli, greha ſe varovali, v' zhaſt Jesuſa Kriſtuſa shiveli, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' tempeljnu. V' Nazaretu je Jesuſ v' hiſhi ſvojih ſtarſhev nakviſhko raſtel. Bil je veſ ljubesnjiv, veſ boshji, ino she mladenzhik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino k' vaſhimu Bogu! ” Ino potlej ſe je vprizho njih nakviſhko proti nebeſam povsdignil. Uzhenzi gledajo vſi shaloſtni sa njim. Poſlednjizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkorej ſkosi nje vidi, mehki poſtanejo, nehájo jeſti, sazhno vratove nakviſhko vsdigovati, po robi leſe leſti, kakor de bi nekaj iſkali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leſe leſti, kakor de bi nekaj iſkali in bi radi nakviſhko ſhli. Ko to vidiſh, takrat jim sadoſti, ſtruſhkov ali oblanz |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premislejozhega serza to figuro naredilu. En ſidarske mojſtr napelle nezh naqvishku bres obraſenja, inu en malar spozhne, ter se poprej v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | raglá. III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda gori naqvishku ſtôpe. Uſami eno kupezo, ali pyvne glash, ter obernenega v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku; pak spet dolipade, inu, ke se ſa pirneze vaga, tok |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ter ina pousod obſtati. Enu ſa pisanje ureſanu perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt |
| Kratkozhasne uganke (1788): | leſhati, inu, ke sonze gori gre, bo to lupino gori naqvishku k' sebi ulęklú. XXXIV. Eno drugo vadlo dobiti. Stavi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posébno pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo zatérli, če ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bi potimtakim zmerzlina prijetna ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prinesla. To je gospodična Kaban, ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da mi na zadnje brez vsega slovesa ne odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni je mlad človek, ki je namenjen jutri zjutraj |
| Rudninoslovje (1867): | mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi pa o tem |
| Zeleni listi (1896): | umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa je nalašč do konca, kajti mislila je za gotovo, da ima ona |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ne jim bolezhin delati bres potrebe, ne jih terpínzhiti nalaſh. Po vſim svetu sunaj Adama ſhe ni bilo nobeniga zhloveka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino do vezhera lavkala. Bóz je ſhe hlapzam ukasal popuſhati nalaſh kaj ſnopja ſemtertje, de ga bres rudezhíze lahko pobere. Svezher |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poloshiti posabila, de ſo ji glada pomerli, ako ſi ravno nalaſh ſtvarze rasshalila ni. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali kosla ; to mu je sdravo, sató mu je ſhe nalaſh tréba, kamílzhne vôde dajati. 10. Pervizh je treba ſape ſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | be nalaſh poshgal, ali de bi prav po njegovi nemarnoſti pohiſhtvo pogorelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kolikor ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar ſo ukasali nálaſh nar ſlabejſhi kraj na mahu kupiti, de bi kmetijſka drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamí ne snajo pràv s léſam obrazhati, naj bi pa nalaſh v to poſtavljeni umétni borſhtnarji nad hoſtami pasili. — Nameſti liſtja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léſ kupujejo, zhe jim je le eno deblo kdo vsél, nalaſh, kar morejo okróg mladja poderó; kér je navada, de kar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al na laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir |
| Tiun - Lin (1891): | namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker pa sem vedel, da so na »Lastavici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is njih istezhe; po tém je nar bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze. |
| Ferdinand (1884): | zapustila grad ter šla v glavno mesto, da se ne naleze kužne bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz prepičle kerme, ali iz popačene klaje; včasi se tudi nalezejo. Pri teletih se pa napravijo, kedar jim prevročo kermo pokladaš |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor ta pravi, in vsi konji v štali ga kmalo nalezejo. Ozdravlja se ta lušaj s tistim zdravilom, ktero je v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živine odločiti in samo v kaki hlev postaviti, da ne nalezejo garjev ostale živinčeta. Kedar se pa garje med živino v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | samega v kakšen kraj postaviti, da ostali konji garij ne nalezejo. Bolnega konja je treba z ječmenovim drobom obilno kermiti, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih človek |
| Robinson mlajši (1849): | za to dal, ko bi s tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno |
| Robinson mlajši (1849): | počeli i. t. d. Da se k temu obilno priložnosti naleza, ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal |
| Robinson mlajši (1849): | bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož v |
| Robinson mlajši (1849): | ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko urnosti |
| Robinson mlajši (1849): | dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal, kar |
| Robinson mlajši (1849): | jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako |
| Kuharske Bukve (1799): | farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram |
| Kuharske Bukve (1799): | nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti |
| Kuharske Bukve (1799): | ras-shverklaj. Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezh, grosno pametna ino gòla nedolshnoſt. Molzhé ſtópi k' ſtudenzu, nalije vodé, ino ſe oberne. Hlapez ſe ji perblisha, ino rezhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne morem. ” Dene sdaj rake v' ponvo, jih s' vodoj nalije, na ogenj poſtavi, ſoli ino kumne vmeſ vershe, jih pokrije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v leseno posodo veržejo, in potem se vode na nje nalije. Ta voda mora pa tako le perpravljena biti : če se |
| Stric Tomaž (1853): | si žejo pogasim. “ Bila je Kasi. Svetilnico na tla položivši nalije v posodico vode in jo da bolnemu piti, ki jo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pogovorila. " Peharček vzame iz skrinje steklenico, napolnjeno z brinjevcem in nalije gostu in sebi v kozarec. Ko prišlec izpije napolnjeni kozarček |
| Kuharske Bukve (1799): | inu sholzo ſkup, tudi ene kaple pomoranzhne vode. Sadnizh ſe naliejo ſkudęlze ali lonzhki sa smerslíne perpravleni. To ſerkanje je polęti |
| Kuharske Bukve (1799): | alkermes ſoka sraveu; to ſe dobro ſkup savrè, prezedí, inu naliejo pomoranzhni votli lupki do ſręde; vender more, popręd ſpodna bęla |
| Blagomir puščavnik (1853): | prisežejo enoglasno, da se hočejo junaško obnašati. Zdaj si kupice nalijejo , in pijejo na zdravje svojega gospoda, ter se k serčnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | privlečejo olje navzgor po cevih. Ko so ga izsrkali vsega, nalijejo sode ž njim in hajd ž njim v razne kraje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno |
| Roza Jelodvorska (1855): | mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga |
| Zlata Vas (1848): | od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a) po 4 %, b) po 5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 90 gl. obrestij; po koliko % je drugi kapital na obresti naložen? 21. Po koliko % treba 9110 gl. na obresti naložiti, da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je vrinila — ona je vędila, de ſo per meni dobro naloshéni. Inu po tim — kè bi bil jeſt oblubil, njo vsęti |
| Botanika (1875): | gumi, sladkor, olja in več drugih stvari je v njih naloženih kakor zaloga, da bi se v poznejih časih spet kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 2 %, b) po 4 %, c) po 5 % na obresti naloženih imeti, da bodo proste obresti kapitalu jednake? 40. Od 10 |
| Tiun - Lin (1891): | vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de ta nebeſhki Ozhe na bo perpuſtiu ſvoimu Synu vezh naloshenu biti, koker, kar on preneſti, inu preſtati samore. Taku ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bómo premiſlili dęlu pervizh, kakú nam je onu od Bogá naloshenu sa ſhtrafingo tiga gręha, my moremo tèdaj dęlati v' duhu |
| Tine in Jerica (1852): | Nikdar ni bilo nobenimu otroku naloženo, za štrafo moliti ali se kaj učiti, de bi se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | poslušaj nauke in svarila, ki ti jih bojo spovednik dajali, naloženo pokoro si dobro zamerkaj, in preden ti bojo sveto odvezo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je to kak nov davek, kteriga nam po ſili naloshé. Kako neumne ſo take miſli! Kako ſe to more davek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imeli; ampak jih savolj poshreſhne shelje po vezhjim dobizhku toliko naloshé, de zelo pot glavo is vosa obeſheno imeti morajo! — Şhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe ſerze, inu zhaſtimo Boga, katiri oberimu zhloveku vezh na naloshi, koker kar preterpeti, inu preneſti more, inu ſhe v' tiſtim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | preterpeti, inu preneſti more, inu ſhe v' tiſtim, kar nam naloshi, s' ſvojo gnado poterdi. Aku nas on tudi tere, nas |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta perva sapovei, Inu piſhe naprei. 2. Ta druga ta naloshi, Nikar biti vtragliu Priti h'te slushbi Boshji Al Maſho |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo; potle lepe olivke, po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na |
| Kuharske Bukve (1799): | drobne kóſze, inu męſhaj ſolio; ſolío nikar ne bodi preſkóp; naloshi eno lęgo ledú, inu ſolio dobro potręſi; poſtavi poſodo notri |
| Kuharske Bukve (1799): | inu kashe, de sholznaſt. Ga prezędi ſkusi ruto; zhes kutne naloshi podolgaſto ręsane mandelne, ali pa piſtazie. Sholzo zhęſvlì, ſhe popręd |
| Kuharske Bukve (1799): | ko ſkorio; potle naloshi ſpęt eno lęgo nudelnov, inu ſpęt potręſi, inu tako dalaj |
| Kuharske Bukve (1799): | shupi; deni v' ſklędo, polì s' enmalo goveje shupe, naloshi okrog ene resíne mladiga preſhizha, inu potręſi s' drobnakam. 27. |
| Kuharske Bukve (1799): | sapęra, pokrì, de duh ven ne pojde. Na dno kose naloshi tanke ręsíne od ſhpeha, sraven deni eno zhebulo, v' katiro |
| Sacrum promptuarium (1695): | enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne nasuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | teče, koliko več se lahko brez kake nevarnosti na voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobí, — in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kdor, če še tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta kateri sheno vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa kurjavo salogo in vodo sa perlivati ſeboj peljejo; na-nj naloshijo tudi nove saloge tam, kjer poſtavajo. Napravilo hlapona veljá po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per voshnji gnoja is dvoriſh in is ſhtalá. Tam ga naloshijo na napzhne vosé, is kterih ſe ga po poti |
| Zlata Vas (1848): | vse dobro prevdaril, in si ni nikoli več na ramo naložil, kakor je nêsti zamogel. Pač lahko bi si bil kdo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | čistih dohodkov na leto, za 10120 gl., po koliko % je naložil svoj kapital? |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | družbi, ki si je v prid kmetovanja to veliko skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na že tako visoke davke še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj bolj bojé, ker je v več krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v teh besedah svojo hvalo za to izrečem, kar Vam naložim, očitno na znanje dati. Tudi Vam, ljubi grof Chorinsky gre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ga vzel; Živino izprežem zdaj, Dam ji zobati kaj. Kmal naložim, Pokam nazaj. Kar jez vem, da živim. Radosten vedno sim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku mi terdnu oblubimo obene nove shaloſti nihdar vezh tebi naloshiti. Per timu pa tebe s' Kralam Davidam Pſal. 24. ponishnu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koku bi en timu drugimu kei vezh teshkiga, inu huiſhiga naloshiti mogu. Satorei je Chriſtus perſhu na ta ſveit, de je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kar je niemu tu sdertje, navoshlivoſt, inu grosovitnoſt teh Judou naloshiti premogla; inu kar ſe je poprei nemu terpeti pre ſiunu |
| Kuharske Bukve (1799): | prav imenvati, tedaj bodete narbol snale mojimu ſlabimu perzhetku popólnimoſt naloshiti. Zhemú beſęde kraſti? Al ni ſlovenſki jesik sadoſti premôshen? Kuhati |
| Kuharske Bukve (1799): | naloshiti. de k' dnu ne pade, zhe ni morebiti v' maſlu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druge naloshiti, bi do lune doſegle. Luna je trinajſtkrat manjſhi ko naſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo isbo ali prebivaljſhe, léſo ali mresho jim s perjem naloshiti, de nanjo slesejo; ſtaro leſo pa vseti, poſnashiti in poſuſhiti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obresti naložen? 21. Po koliko % treba 9110 gl. na obresti naložiti, da dadé od dne 2. maja do dne 15. oktobra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 23 kr. obrestij? 22. Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo jednostavne obresti a) v 20, b) v 25 |
| Stelja in gnoj (1875): | postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako dobro |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vrata, rekoč: „Če se bo zopet kdaj namočila, naj jo namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni. — Pri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dvakrat toliko hladni vodi, kolikor je dobriga, beliga vinskiga jesiha, namakaj, kuhaj dva funta cukra s tremi maselci vode, pene pridno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limonove in pomarančne lupine. Z lupin vse belo skerbno poreži, namakaj jih nekolikrat, de grenkoto zgube, popari jih s kropam, položi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dokler vse na verh ne pridejo. Potem jih dva dni namakaj, v redki cuker deni in v njem čez noč pusti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih štirikrat z debelo iglo, kuhaj jih z veliko vodo, namakaj jih potem dva dni, skuhaj na pervo cuker do kratke |
| Kemija (1869): | priliješ sirišča (Lab), to je vode, v kterej se je namakal razrezan telečji želodec (siriščnik). Vodena, od mlednega sladora sladka tekočina |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | če ga boš tepel? « »Govori, kar hočeš, jaz ga bom namakal da bo pomnil, kedaj da sem ga. In tudi sploh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | njeh v' vodi, ali pomyah, kar ſhivina pye, en zhas namakati, potem pak gobe vonpolovi, ter puſti ſhivino pyti, ter njo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se more rępnu sejme, prędn se sęje, v' smolnemu vojlu namakati, ali obbloditi. Ke se pak sejme, inu vojle prevezh sprime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | precej na mizo. Namesto špeha lahko tudi sroviga masla vzameš. Namašena solata. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Cevni krofi. 165. Možganova župa z ocvertimi žemljami. Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim repam. 8. Zelišnata župa. Meso z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso s sardeljino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | per plamečim ognji. Namašeni golobje. Se ravno tako perpravijo, kakor namašene pišeta; s putram se polivajo in spečejo; vunder je opomniti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s sardeljino polivko in peso. Namašene kolerabe. Pošteta z zajcam. Perutninna drobnjava na župi. Pečeno telečje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno polivko. Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim |
| Kuharske Bukve (1799): | 16. Namaſhene ali filane kolerabe. 17. Spargelni. 18. Selèni grah v' ſmętani |
| Kuharske Bukve (1799): | miso; bodo menili, de ſo auſtrige. 32. Piſhete s' rakmi namaſhene v' hrenovim sôſi. Rake ſkuhaj, otrębi vratove, jih drobno rasſękaj |
| Kuharske Bukve (1799): | nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave, kader ſo namaſhene. Potlej jeh deni, de ſe mehko ſkuhajo. — Pomashi eno ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | naredi maſhenje is ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali filane kolerabe. Kolerabe ſe olupio, na verhi en pokrov |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo muſkatoręha notri; s' tim namaſhi votle bęlake. 53. Namaſhene ali fillane jajza. Terdo kuhane jajza olupi, prerę- |
| Kuharske Bukve (1799): | putram; po tim raslęzi po ſklędi to męſhanje. Deni gori namaſhene jaizhne belake, katiri ſo maſheni s' enim maſhenjam kakor ga |
| Kuharske Bukve (1799): | visho. 21. Auſtrige is telęzhjiga narediti. 22. Piſheta s' rakmi namaſhene v' hrinovi omáki. 23. Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. |
| Kuharske Bukve (1799): | rasſękanih jajz sraven djati. Kuhaj vſe, inu ohladi, bo sa namaſhenje ali nadęvanje, kakor druge vkuhanja ali ſalsni. 259. Telezhje s' |
| Kuharske Bukve (1799): | podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje, katiro je kuharza v' preſizha narędila, inu sloshi na ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhtupe, inu ſoli; vſe to, vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi sęlnate glave; nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave |
| Kuharske Bukve (1799): | ribaniga kruha, muſkaplęta, inu ſolì; to męſhaj, inu s' tim namaſhi svotlene Kolerabe, pokrove s' prejo goripovęshi, inu na meſni shupi |
| Kuharske Bukve (1799): | sbranc ribe, oſoli, naſtergaj enmalo muſkatoręha notri; s' tim namaſhi votle bęlake. 53. Namaſhene ali fillane jajza. Terdo kuhane jajza |
| Kuharske Bukve (1799): | tri kuhalnize kiſle ſmętane, inu dobro premęſhaj. S' tim meſhanjam namaſhi ali filaj ohrovtove glave. Poſebej deni ſhpeha, al maſti od |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhane, isręshi to ſrędno ven, de bodo votle. Sa taiſte namaſhiti sręshi pol libère telęzhjiga meſa na ręsine, sberi ven koshe |
| Kuharske Bukve (1799): | perſniga meſa, inu je tudi navada krofe s' kakim męſhanjam namaſhiti al nadęvati; per takeh peretnínah ſe narpręd ręsíne doli ręshejo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo tudi tebi jęsik tękel, koker de bi ga bil namasal. Kadèr boſh pak kakſhno prepirengo , al |
| Gozdovnik (1898): | je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune lovit in |
| Kuharske Bukve (1799): | v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de se ga pràv napijó. Vari se pa, de urbasov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in toliko smetene perdeni, de se na tanke žemljeve koleščike namazati da, te pa v jajca pomoči, z žemljevimi drobtinami potresi |
| Stric Tomaž (1853): | nekoliko rumenkaste barve. Lahko mu je bilo tedaj se tako namazati in obleči, da nikomur ni na sumu bil in da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nosnice zjutraj, preden na pašo gredo, s kako smerdljivo rečjo namazati, postavim z jelenovim oljem ali s smolnjakom, kteri smerad brenceljne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | znamnja zapazijo, je treba desno roko do komolca z oljem namazati in blato iz ritnika, dokler roka pride, iztrebiti, potem pa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | se je treba ozreti, in čas je, svoj dolgi želodec namazati; zakaj danes še nisem imel grižljeja v ustih. Gré tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kolovrat smiram rad têzhe, de ſe le vzhaſi en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tem obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride Pavliha v grad, v kterem je bogat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | životu, svinja pa po rivcu z žganjem ali z brinovcom namažejo, in sesati jih pusti. Gospodar, kteri to skušnjo poterduje, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | vodo; tudi s kislim zeljem se ovijajo ali z ilovco namažejo in potem pridno z vodo polivajo, da je ilovca zmiraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pràv napijó. Vari se pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér potem radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | penſelzam smozhiti. Kader shitu premetujeſh, vſelej venvenzo is zheſnam dobru namashi. Friſhne hmelove vejize okoli v' shiti potekniri, al lęs, katęri |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj ſkup; sręshi oblate na po dva perſta ſhiroke bleke, namashi na nje tiga teſta, poloshi jih zhes plehove koríta, ſpezi |
| Kuharske Bukve (1799): | inu peterſhila. Vſe dobro męſhaj, pleh inu obod s' putram namashi, kuhanje notri deni, pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, sapezi |
| Kuharske Bukve (1799): | podpláta is teſta; en podplat deni na pleh, potle gori namashi vkuhanja ali ſalsna, inu pokri s' drugim svalanim podplatam, obręshi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in speci |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pač nikoli grešil ne bil! — Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám se, in žal mi je zavolj vsiga, kar |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi v sercu |
| Valenštajn (1866): | I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka |
| Valenštajn (1866): | vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računal 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za |
| Genovefa (1841): | Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví |
| Genovefa (1841): | môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah |
| Maria Stuart (1861): | živim! Življenja sit še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | samega sebe spekel. ” „To je res prav lepo, Afra, da na-me misliš, sosebno ker jaz nisem mislil na-té. ” „Le tako prederzno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca |
| Ferdinand (1884): | da vidim le dim in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in |
| Kuharske Bukve (1799): | ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle |
| Kuharske Bukve (1799): | ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | ręshi, de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za peté peršel, kdor bi imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah, ktere |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in na gorak kraj postavi, de shaja. Med |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni in |
| Valenštajn (1866): | ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami zdaj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom si |
| Ferdinand (1884): | angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj zanesti. Če vas je volja, sprejmem vas za svojega osebnega |
| Tiun - Lin (1891): | Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da |
| Robinson mlajši (1849): | je li takó si je terdno umenil, da s Petkom na — nj sede, ter se ali v Evropo, ali pak vsej |
| Robinson mlajši (1849): | pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže za gertanec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | narejen, pa toliko vùn moli, de ſe lahko s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dele'. Na naši zemlji ga ni prostorčka, de bi pèrst na-nj položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih |
| Divica Orleanska (1848): | kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden je zapustil Rim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem |
| Botanika (1875): | pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se tedaj tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe drugo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore najdli, pa niso na nje porajtali. Slovencov nas je veliko : kaj taciga bi šlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih še delj ko do malih južin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa se ne sme, - jo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in vſe le to s njo dobro sméſhaj |
| Robinson mlajši (1849): | z radostjo bil to celo grudo zlata dal, ko je na njo davno pozabil, ko bi mu kedo jedno ali drugo |
| Tiun - Lin (1891): | še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem dobro, da bodo naši napeli vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo |
| Robinson mlajši (1849): | je prav dišalo, Robinson je imel grozno veselje, ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa |
| Genovefa (1841): | mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lepo, Afra, da na-me misliš, sosebno ker jaz nisem mislil na-té. ” „Le tako prederzno ne govori. Jaz nisem več Afra, sužnja |
| Lohengrin (1898): | si spoznal Mar dvom ne bil bi greh največi, Ki ná-te vero bi jemal? Kot ti me braniš v jadni čas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ona že razdelíla, 3 ima pa še za ta namen pripravljene. Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zapiše svoje imé in dar , ki ga bo v ta namén dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajnski družbi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8 velikih kantonov, za leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | učil, ne gledati na pripomočke, samo da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to čudno? ” „Res je; ali povejte mi, kaj je vaš namen in kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte napravili in va-nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija |
| Robinson mlajši (1849): | nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje |
| Zlata Vas (1850): | sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prodaja po velikem tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva |
| Valenštajn (1866): | druzega tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma, naména, umetnosti. |
| Ferdinand (1884): | »Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ima deržavni zbor tudi druge ravno tako imenitne in važne namene; ne pozabite tudi, de ste Slovenec, de ste tistiga roda |
| Sveti večer (1866): | nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene z nami. Tudi to žalost bo nam v veselje spremenil |
| Fizika (1869): | in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in tam je skorej gotovo |
| Fizika (1869): | korenine poganjala. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih |
| Oče naš (1885): | zdražljiv in ker je imel vést, da ima samo dobre namene in bistrejši um, ni mogel lahko trpeti, da bi mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam je poslal plačilo za celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam je poslal unidan plačilo za celo leto s tem namenam, de bi se tudi letas enimu pripravniku v Celji Novice |
| Robinson mlajši (1849): | bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v |
| Zoologija (1875): | na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter |
| Tiun - Lin (1891): | je hišni gospodar prišel nazaj k meni, no ne z namenom, da bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam |
| Blagomir puščavnik (1853): | roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne dali v preiskovanje in bi tako marsikaj njegovih lastnih namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje Nežino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci, le še samo to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha |
| Občno vzgojeslovje (1887): | primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država |
| Občno vzgojeslovje (1887): | rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stan izvoliti; ako se pa očitno za kak posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer |
| Divica Orleanska (1848): | smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam vogniti se mora vsak protivnik. Le rekel bi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | živo opisoval ; temu veselimu kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil je tudi svojo dogodovšino pisati, in jo je res popisovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mlado in staro v okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v |
| Robinson mlajši (1849): | nego li z leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno |
| Robinson mlajši (1849): | žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo ga imel |
| Robinson mlajši (1849): | kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje |
| Robinson mlajši (1849): | morji plúti mogel. Ino je li takó si je terdno umenil, da s Petkom na — nj sede, ter se ali v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Glej, ravno tega lepega ptička v škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem te poprej hotla, ako me boš ubogala |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſim jeſt dobil Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to vſe namenim jeſt ſkus fliſs. Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ked |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſim jeſt dobil Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to uſe namenim jeſt ſkus fliſs Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed namenjen smersne, nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo smersnen |
| Divica Orleanska (1848): | Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v parlamentu |
| Divica Orleanska (1848): | Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojo robo dalje v Slavonijo peljati; kdor pa ni tje namenjen, gleda, da berž ko je moč flose prodá. Kadar na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki gre v Rim. Poprej ste mi povedali, da je namenjen moj oče v Azijo; to sem že tudi od drugih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni je mlad človek, ki je namenjen jutri zjutraj v mesto. Le v knjižnico pojte z menoj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očeta smerti otela, ker jim je bila že od Boga namenjena. ” |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni. ” „Da ti resnico povem: veliko bolj me veselí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tekočine. Ena, je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest človeku vzame za |
| Gozdovnik (1898): | poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila vam namenjena, Fabij! « reče Pepo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor nektere ptize, ktére ſo she od Bogá v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni listi noter do 100 gold. narejeni, tedaj se bo tudi |
| Zoologija (1875): | so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so |
| Oče naš (1854): | se strašno znositi. Trikrat toliko Francozov je bilo v smert namenjenih. Skorej enako toliko vjetih Francozov je bilo v hlévu. Stotnik |
| Fizika (1869): | kolo, na kterem ga pusti vrteti. 79 Izmed brezštevilnih mašin, namenjenih v raznovrstne svrhe, zdite se nam dve najbolj vredni bolj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki |
| Divica Orleanska (1848): | vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamy per ſebi rekli: Kdó vęj, zhe letó ny meni namęnjenu? Ali niſim jeſt eden od tih lakomnih, ali vohernih, zhes |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe ſamiga zhakam jeſt, kar mi je ſhe dobrih dny namęnjenu; daj meni tèdaj tvojo volo ſposnati, Zhe ta perſhona, katęro |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tękèl, kakôr de bi tóiſtu ne bilu na njegovo glavó namęnjenu? Od kód pride letó zhudnu prebèrnenje? Kakú? Leta Jęsus, katęri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in želimo dobro srečo, posebno odkar z radostjo čujemo, da namerava v kratkem občinstvo iznenaditi s telovadno predstavo. — Kozé so pri |
| Zoologija (1875): | deluje skoro zmerom kakor vód sile, to je, zmerom se namerava s pomočjo dolge vodove rame ac, pod. 26, delovati kolikor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | pa tudi ne malo ; vsaj pa po tem, da preuredbo namerava vse politične uprave od zdolej do zgorej, mi daje priliko |
| Ferdinand (1884): | in pregovoril tudi še samega sebe, češ, dejanje, ki ga namerava, ni tako zlobno, kakor se mu dozdeva. Zatopljen v take |
| Gozdovnik (1898): | Ker je šel tja v ravnico, to domnevam, da nam namerava Indijanov poslati. Kar hitro ga moramo slediti. Pojdite po konje |
| Ferdinand (1884): | priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Indijo, kjer imajo Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom |
| Valenštajn (1866): | čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vrat „Porta del Popolo”. Čast. g. Peterlin je s pričetka nameraval ta dan maševati v baziliki sv. Klemena; pa bal se |
| Ferdinand (1884): | tesno mi je pri srci! Če Ferdinand zvé, kar sem nameraval ž njim, ali ne bode njegovo srce vskipelo jeze in |
| Ferdinand (1884): | postavil si je še drug spomin. Storil je, kar je nameraval vže oni čas, ko je popravil lepo cerkvico ter si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal v njo planiti, pa ona je stala nepremakljivo in nevstrašena |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje |
| Ferdinand (1884): | dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti pa stori, kar veš in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih |
| Pozhétki gramatike (1811): | gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à |
| Pozhétki gramatike (1811): | tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo |
| Pozhétki gramatike (1811): | sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. VPRAVA. Per ſrednimu glagolu ſtojí pred imenam al pred nameſtiménam eden tih dveh zhlenov à au, al de- Poſtavim: Nuire |
| Pozhétki gramatike (1811): | de je treba to deleshje ſkladati s' imenam al s' nameſtiménam v' ſhtevilu ino ſpolu; sa to ne bomo ponavlali te |
| Pozhétki gramatike (1811): | maje in ſtojita sad sa njima. Al kadar je predmèt nameſtimje, takrat v' ſvojima ſkládanju ſtojí pred glagolam, |
| Pozhétki gramatike (1811): | avez vu, mosh ktirga ſte vidili; tukaj pa jé que nameſtimje lequel. Nektire vesi hozhejo imeti sa ſeboj glagol v' perloshivnimu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in na opeklino položiš. Kedar se cunja nekoliko ogreje, jo namestuj z drugo na enako vižo namočeno in ožajfano. XIV. Poglavje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vedno vlažen ostane; ali ga, kedar je suh, z novim namestuj. Po tem ravnanju boš nogo mnogokrat ozdravil, brez da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant v Stari Loki in namestnik c. k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | To ſim v Ljubljanſkih novizah tud' bil. Nameſtnik ſim bil, Nameſtnik ſim ſhe, Nameſtnik oſtanem, Dokler bom shiv. A. Lenarzhizh, Şijunſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſelej mu bil, To ſim v Ljubljanſkih novizah tud' bil. Nameſtnik ſim bil, Nameſtnik ſim ſhe, Nameſtnik oſtanem, Dokler bom shiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljanſkih novizah tud' bil. Nameſtnik ſim bil, Nameſtnik ſim ſhe, Nameſtnik oſtanem, Dokler bom shiv. A. Lenarzhizh, Şijunſhki kaplan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmert sopet eniga zhaſtitljiviga rojaka vsela. Goſp. Jakob Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol ilirſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rad meſtratarja veljil, Zheterti vmeſ tudi previsarja ſlovil, V zhiſlu nameſtnik ſim petimu bil, Şheſtiga zlo ſim ferbesar uzhil. Şam ſebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Karl groſ v Welſpergu, Rajtenavu in Primeru, z. k. poglavarjev naméſtnik. Dominik Brandstetter z. k. poglavarſki ſvétovavz. Ignazi Kíseveter, mojſter zheſkiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je bil med 23 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | J. Pogačar-ja, gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika pa gosp. prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od merſelze reſhu. Ta je, katiri je tebe sa ſvoiga nameſtnika isvoliu, inu te kluzhe tih Nebeſs dati odlozhiu. Ta je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vſmili ſe zhes tvojiga ſlushabnika N. naſhiga vikſhiga Paſtirja tvojiga nameſtnika na semli, inu peli njega po poti vezhniga shivlenja, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in nameſtniki drushbe ſhkodo ſposnajo, je bo k daljimu v ſhtirnajſtih dneh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sida in poſtavi. 49. Komiſijonar in od visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali ſe pogoriſhe poſtavlja, in kako. 50. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To voljni smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | družbo stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z |
| Robinson mlajši (1849): | da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi |
| Robinson mlajši (1849): | grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke vročine, ktero je pred imel, se mu je zdaj |
| Rudninoslovje (1867): | ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer ali ven |
| Rudninoslovje (1867): | Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. |
| Astronomija (1869): | in tako bi bil Neptun sedaj le 596 milijonov milj mesto, kakor prej, 621 milijonov milj daleč od solnca. — Zemlja bi |
| Kemija (1869): | svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine: |
| Astronomija (1869): | solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329) milj od solnca, t. j. 23.072 |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | malo sladkorja in kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave vzemite juho, ki je tudi dobra, pa si bote |
| Zoologija (1875): | se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda iz |
| Sacrum promptuarium (1695): | enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti shegna, bi od G. Boga prekleti bily, dokler pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil |
| Sacrum promptuarium (1695): | N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa |
| Sacrum promptuarium (1695): | ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de |
| Sacrum promptuarium (1695): | lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Namest mene mu zdaj častitlivi gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v ptuje dežele. Gosp. minister je pri ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pol dražji, takó da navadna vožnína iz Tersta v Ljubljano namest 30 krajc. sedaj 1 gold. in 6 krajc. veljá, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bile. Takó so strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske znajdbe, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi zatirali, se še le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mesto nosijo, takó težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po snegu zlivati. Kaj ne , sosedje! de ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz Celja |
| Zlata Vas (1850): | veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi kupil, ko je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popotvanja na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de bi ne bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pol konja in na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | milijone srebernega dnarja v p tu je dežele za živino. Namesto da bi naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te |
| Občno vzgojeslovje (1887): | seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v jispi Slovenec , to vender gotovo vém, in zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz |
| Sosedov sin (1868): | nič ne brigalo. Želel si je siromak, da bi bil namestu v ženitovanji rajši doma za pečjo, ali da bi vse |
| Ivan Slavelj (1876): | se ziblje zlato klasje sedaj! Tako se izpreminja zemlji lice. Namestu cvetja požene čez leto in dan trnje. Tako je v |
| Ljubljanske slike (1879): | prostor pride drug in vse je zopet v starem teku. Namestu pokojnine dobi včasih še kakih par mescev Žabjeka; ko pride |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | je največja riba v breg ušla in da je on namestu po ribi Teličevega celó po hrbtu udaril, je Šimon tudi |
| Mešana gospôda (1881): | ne vplivala na moje odločevanje. — Zajec je šel k Justini, namestu k Justinu. Medved nema tankih ušes, Vogljanina sem pa uže |
| Mešana gospôda (1881): | si je Vaše svarilo zapomnil in je rekel: »k Angeliki« namestu »k Filomeni«. — Zdaj pa ne moreš tajiti svoje jeze. Kaj |
| Spletke (1894): | od doma. Ajdo bomo sejali jutri: kdo bo pa oral namestu njega! « »No, pomislimo, kako bi pametneje naredili«, zavlekal je Tiščin |
| Gospa s pristave (1894): | naj iščem, česa pričakujem? Želela sem si cesarske krone, a namestu nje imam trnjevo. Kako drugače bi bilo zame, ko bi |
| Gospa s pristave (1894): | priti snubec. Knezi pošiljajo poslanstva, zame pa bi bil — mislim — namestu najodličnejšega poslanstva,— ti dragi Bernardo. « Kastelan nekoliko pomolči potem odgovori |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni |
| Pozhétki gramatike (1811): | à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à |
| Pozhétki gramatike (1811): | plus bon, bolj dober; kar ſe ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais |
| Pozhétki gramatike (1811): | le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje |
| Pozhétki gramatike (1811): | govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître me donnera |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krat na dan. Mlade ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa ſtrelati dóber, ſamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da sem soblizhiam na an ksmn perlatov inv takv tamo nameſte oblashov naoblizhji. SHEBRANJE. Oh ti poterpeshlivi Jesvs Kriſtvs ti sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi je ga diav naramo inu je upipou anu drevv nameſte ane palze k' je on nasriedo te vode pershou jese |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoji sakladnizi imam! — Kar bi tvojimu ozhetu pománkovalo, zhe ti nameſto paſtirſke palize pero, ino nameſto kolovrata bukve v' roke vsemeſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tvojimu ozhetu pománkovalo, zhe ti nameſto paſtirſke palize pero, ino nameſto kolovrata bukve v' roke vsemeſh, bom jim pa jes sameſtil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino pili, de ſe je misa ſhibila, more posablen bolnik nameſto obIjubleniga koſila ſuh kruhek jeſti, pa vodo piti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa seljo diga, de ima prilaſt, in potrebne dela sanemari; nameſto, de ſe travniki sa prilaſt koſijo ali sa dragi denar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakſhen bo, kadar sraſte ! Nemſhka detela vſih teh popak pervarje. Nameſto otroke in shivino po obzhinah in gojsdih goniti; nameſto, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kvantá doſtikrat do beliga dné. — In njegova shena pa, nameſto de bi tri vogle hiſhe podperala, in ſvojo ſrezho v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervarje. Nameſto otroke in shivino po obzhinah in gojsdih goniti; nameſto, de po dvoje in troje ljudi zele dni po njivah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh |
| Genovefa (1841): | opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj z |
| Stelja in gnoj (1875): | šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močno namešana. Vse take reči so po nekateríh krajih v obílnosti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je |
| Zoologija (1875): | pete. Dlake je rumenkasto sive tu in tam nekoliko črne namešane, po trebuhu zamazano belkast; na prednjih nogah zgoraj ima črno |
| Zoologija (1875): | 13 palcev, gladkega, k truplu prileglega perja. Barve je sive, namešane z rjavo in rjasto, a povprek je valovito progasta. Naj |
| Zoologija (1875): | C. aureus), pod. 69, je rumenkasto rudeče, sivo in črno namešane dlake, dolg je poltretji, visok pa dva črevlja. Nahaja se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo nameſhaj, ako je kaj take pod njo. Ker na tako predelani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne |
| Valenštajn (1866): | od juga i séverja ta znesêna V kraje tote je nametêna? Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu 1717 per Namiru na zemljo padel, je 8 liber, uni pa per Kremsu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Marje devize peld: noi teſto perſt vgaderzi dei tudei namiso: inu na perſt podei an tak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vi triji dovi htei misi noi podeita te tri shemle namiso noi tri guashe prou dora vina inu Shebraita usi triji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou. AM IN † ZDXVNAVE VOLLN |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oboma: noi 7 vier natu bo te duh ta shaz namiso pernesou, od katera mash ti to perſt inu se bo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pamerkei dase ti is golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa ſo tudi hudobniſhi, ino sa Boga vezh ne marajo |
| Kemija (1869): | ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ene pol ure potęm, ke je sonze dolishlu, enu perishe namozhene, ali ſhe mokre slame zhes gnęſdu verſhi, inu ſaſhgi inu |
| Kuharske Bukve (1799): | inu na maſli ozrì. Potle deni v' eno ſklędo, perdeni namôzhene inu ſpęt oshete pogazhe, ene jajza, diſhave inu ſolí, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | telęzhjo ledvizo rasręshi, sraven deni sa en krajzer v' mlęki namozhene inu istlazhene ſredíze bęliga kruha; potle męſhaj prav rahlo pol |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | friſhna kerma dati, ampak otava, ſenó, nekaj otroſeniga ovſa, al namozheniga ovſa, al od vſakiga ne veliku. Bolſhi je tudi, shivino |
| Kuharske Bukve (1799): | deni peterſhíla, moke, zheſna al lúka, enmalo v' mlęki namózheniga inu oshętiga kruha, dva einrírana jajza; to vſe drobno rasſękaj |
| Kuharske Bukve (1799): | pol libre ſtolzhenih mandelnov, tri ręsíne ali ſhnite v' mlęki namózheniga kruha, enmalo zukra, ſolí, ſladke ſkorie, muſkat zvęta, 16 |
| Kuharske Bukve (1799): | permęſhaj sa tri ſolde v' mleki namozheniga bęliga kruha, pęt zęlih jajz, oſoli, sraven deni eno ręzh |
| Kuharske Bukve (1799): | namozhi; pluzha mehko ſkuhaj, drobno rasręshi; potle jeh deni s' namozhenim kruham vred |
| Kuharske Bukve (1799): | meſo rasſękaj, tudi zhebula inu peterſhila. To ſekanje smęſhaj s' namozhenim bęlim kruham, rasſękanim govedjim musgam, tręmi jajzmi, ſolio, inu muſkat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugam pošljemo. V ta namén se vzame žakelj in se namoči do dobriga v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delov železnih opiljkov, naj se to prav dobro vriblje ter namoči z vodo, kteri se je prej dodal osmi del kisa |
| Kemija (1869): | vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se namoči in napne v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép |
| Botanika (1875): | jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se napnę |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila kri, kakor bi bila ravno kar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obesi sinu krog vrata, rekoč: „Če se bo zopet kdaj namočila, naj jo namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako |
| Stelja in gnoj (1875): | lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 4. SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu notr: jas tabe prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi ozha: polei namoje elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves vse |
| Genovefa (1841): | no, draga mati! dôbro je in ravno sdaj ſim ga namolsil. Po tém jo je objél in ihtijozh rékel: „O mati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi priti namerzh 99000 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata da boda kmojei zhas- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker prei tu leto tu morash ti saki leto narediti namerzh navelzhi petek pa tu merkei da kader bodesh oblete te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vé povedati kaj, kar je na kaki strani zapisano (kadar namreč bukve v roke vzame in jih nekoliko prebira). Svojo umetnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | samo eden ravnati ali kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | le to sta vedela, da je še nekaj na svetu, namreč grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti |
| Kemija (1869): | V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa |
| Fizika (1869): | različne so te prikazni, vender imajo vse nekaj vkupnega; to namreč, da se bitno ne spremeni nobena vseh teh stvari, na |
| Tiun - Lin (1891): | mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni nizh vezh ljudi, kakor kar jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi, de je grof miſlil, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za izdelovanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | telegrafu pokličani, jih je na naglo 4 kompanije ponoči na železnici se v Gradec odpeljalo |
| Genovefa (1841): | njegov kônez jesdihovanje in révſhina. Po zvétkah ſe ſprehaja, pa nanaglama ſe v bresno pogrésne, ki ſo ga zvétlize njegovim ozhém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolezen pozná in jo pametno ozdraviti zna. — Če pa krava nanáglama ob mléko pride, brez de bi posébno bolna bila, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala prošnja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih |
| Zlata Vas (1850): | upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | simi shivine iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd bolne bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo |
| Pozhétki gramatike (1811): | Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | le monde, Bog ktir je ſtvaril ſvet; que ktir, ſe nanaſha na Dieu. le livre que je lis, bukve ktire berem |
| Pozhétki gramatike (1811): | kolkor samóremo; tukaj oſtane le, ker je nemeſtimé, ko ſe nanaſha na glagol accomoder. 3. Nameſtimé soi nikol ne rezi, rasun |
| Pozhétki gramatike (1811): | le livre que je lis, bukve ktire berem, que ſe nanaſha na livre. Nanaſhavno Nameſtime. Qui je imenvaven pádeſh, ktir ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | la suis; ker le ni zhlen, temozh nameſtimé, ktiro ſe nanaſha na perlog malade. On doit s'accomoder à I'humeur des |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpolu ino ſhtevilu s' ſtvarjo al oſébo, na kiro ſe nanáſha. Praſhavne Nameſtimena. Praſhavne ſo que? qui? quel? quelle? kaj? kdo |
| Pozhétki gramatike (1811): | me boli, elle, ona, sa to, kir ſe to nameſtime nanaſha na tête, glava, ktira je shenſka ino edinja: in govorezh |
| Pozhétki gramatike (1811): | sont beaux, lepi ſo, ils, oni; ki ſe to nameſtime nanaſha na jardins, vertje, ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kaj je l' etude. O. Je ſtvar, na ktiro ſe nanaſha djanje imenvavniga; je tedaj glagolov predmet al predſébik. P. Kako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove se poštenost. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ki se na življenje, terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti Roženkranc se začne z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem |
| Pozhétki gramatike (1811): | V' tih isrekih que ni nanáſhaven, temoz je vés. 6. Nanaſhaven qui nima ne ſpola ne ſhtevila. Tako rezhemo: moi qui |
| Pozhétki gramatike (1811): | hozhem govoríti, ne: à qui. V' tih isrekih que ni nanáſhaven, temoz je vés. 6. Nanaſhaven qui nima ne ſpola ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtvari pokasati: celui-là, celle-là, un le, una le, sa odléshne. Nanaſhavne Nameſtimena. Jmamo nanaſhavne, to je, ktire ſe nanaſhajo ino glédajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | celle-là, un le, una le, sa odléshne. Nanaſhavne Nameſtimena. Jmamo nanaſhavne, to je, ktire ſe nanaſhajo ino glédajo na kaſhino prejſhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse te rečí po svojih lastnostih med seboj razločne ! Tó nanese drugačna primera teh tréh pervín, po kteri so zložene. Takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Barka plava v daljne mesta, Velki kupec pošlje vse. Nam nanese mire, zlata, Njemu vse odperte vrata, Zemlja skor njegova je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke |
| Jerica (1859): | tudi ne enako obernjeni, ampak postavljene so, kakor je svet nanesel. Iz tega se vidi, kako polni duha prostosti so bili |
| Vetrogončič (1860): | Vetrogončič veliko umetnosti sprožil, jih narazen spraviti; kakor je svet nanesel, sta bila pred ali za drugimi. To je Vetrogončiču žolč |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | je mož počasi in varno po produ, ki ga je nanesel hudournik v ravno prestani povodnji na pot, in šel je |
| Bore mladost (1862): | misli pred ko ne malo prijetne. Ko naju je pogovor nanesel na bodočnost, postal ti je smeh kratek in prisiljen, in |
| Cyclamen (1883): | se razhajali gostje po prostornih sobanah; in tu je slučaj nanesel, da sta se v sobi, kjer so pušili, pri kaminu |
| Cyclamen (1883): | Pozneje je odšla gospa ukazovat nekaj hišinji, in slučaj je nanesel, da se je malo potem prišel tovarniški vodja posvetovat zaradi |
| Dva adjunkta (1888): | priliki. In slučaj, ta čudni, neumevni gospodar v dejanjih naših, nanesel je, da je v tistem času obólel sodni sluga Kveder |
| Dušne borbe (1896): | rekel cesto z navdušenim glasom gospodar te hiše, kadar je nanesel govor na-njo. In skoro da ni pretiraval. Z onega holma |
| Prve hiše (1896): | da bi jo drugi dan peljal kupcu. In slučaj je nanesel, da je zategnil jeden voz na Žličarjev svet. Kajpak je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | dosti spoznana. Al svobodnoljubni Angleži ne prekucnejo nikoli na vrat nanos starih navad; z dobrim pomislikom postopajo naprej, naglice ne poznajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe nepreterga; najn potreſi męſhanje, vkup svì, deni ga naokroglo savitiga v' eno plehato s' rakovim putram pomasano ſklędo, deni |
| Kuharske Bukve (1799): | moko potręſenim perti na tanko; pomashi s' męſhanjam, savì, poloshi naokroglo v' eno s' maſlam masano ſklędo, obdeni obod, polì s' |
| Genovefa (1841): | Le dôbro me pogléj! Poſhlataj môjo roko! Pogléj le perſtan na-nji, ki ſi mi ga ti dal. O Bog! réſhi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod , Le |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bol pa nagvenam? te molitve kathere se bojo sdei brale se morjo is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vidov strashnu; rezhi databei knabo praſtati: ti bosh ves nagvenam svete inu ves sese dan kaku bosh pati antuart dav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | poti more vradnik vse ljudém tako dopovedati, kakor je treba. Napačna in vzajemni razumevnosti nasprotna navada, ljudem pisma v nemškem jeziku |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem, kako se je Kasian prestrašil, in ko mi drugič napačna besedica uide, zalesketala je solza v njegovem očesu, k meni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | roditeljev za svoje otroke utegne torej le v tem oziru napačna biti, če je pretirana. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so Dunajčanje sami pravili, in če je bila misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pričakuje; to ga zmoti, da ne zapopade, da je le napčna strežba slabe rasti kriva, ne pa drevo samo po sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | derži kakor vsako drugo vino, vendar še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti imash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga ne podorjete, de ſe veſ sveſhi. Doma ga na napzhne vosé nakladate , pol ga po potu rastreſete; zeſto ravnate s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnoja is dvoriſh in is ſhtalá. Tam ga naloshijo na napzhne vosé, is kterih ſe ga po poti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba, dokler spahnenje ni zdravo. Pri ti priložnosti moram svariti napčnega ravnanja, ktero je pri nekih kovačih v navadi, ki menijo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | To le sedaj tako misliš, ker ne poznaš moči občnega, napčnega mnenja in koliko premore laž, ki se ponavlja dan na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mogel černo vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v tistim kraji zgodilo ? Naj se le en kmet oglasí |
| Tine in Jerica (1852): | bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji otrok. Oče in mati sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedeljo. Kako s shivinſkim gnojem ravnati? Kako napravljati ga? Marſikaj napzhniga ſe najde, per napravIjanju gnoja od njegoviga perviga dela noter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapopaſti nemorejo, de bi gerdo ravnanje s shivino kaj napzhniga , kaj neſpodobniga in boshjim namenam naſprotniga bilo ; satorej ſe vſakimu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | d. Pri mojim drevji je pa morebiti tudi tó le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In ni bilo napčno ne, de sim s svojim svétam bil vmés dregnil, zakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začne reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno djanje saj toliko, kolikor je še mogoče, popraviti. On gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkodljivi. Nar bolj navadni vsroki té bolesen ſo: gliſte in napzhno pitanje. Vidili ſmo jo od preobilne klaje s krompirjem isvirati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le is semlje perkashe, v nizh dene. — Tudi to je napzhno, de ſe po hoſtah prevezh liſtje v naſtiIjo grabi, mladino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki jih bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po vsih krajih dobro obnaša. Mende de bi ne bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da je ona navado imela po svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti, da |
| Sveti večer (1866): | ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako napečno, ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki |
| Zlata Vas (1850): | danes v to, jutro v uno hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali popačeniga serca godé |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | spušaji (Ausschlag), vunder niste edini. Kozé ali osipce (osepnice) večidel napadajo le mlado živino, so z vročnico združene, to je, |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vere. Kajti najpoglavitniši in najvažnejši naši sv. nauki, ktere radi napadajo in izpodbijajo drugoverci, so dokazani v življenji, šegah in naukih |
| Zoologija (1875): | mm. dolge mušice, ki so neznansko silne in nadležne. Posebno napadajo živino, jej silijo v gobec, nos in ušesa in jo |
| Zoologija (1875): | gnojiščih, zahodih in smradnih jarkih. Poloté se celo živih živali, napadajo perutnino, opitane svinje, bolno blago (živino) — s kratka pred njimi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | obdal in zavaroval proti Sorbom, ki so večkrat njegove dežele napadali. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Pretekle božične praznike so tukajšnji vojaki Weberjevega polka ponoči ljudí napadali in jih mnogo ranili. Jaz menim, da teh razuzdanosti niso |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se je Perčin norčeval in ga zasramoval, ko so jenjali napadati — »vidil sim te zamižati pred mojim mečem, ker vender veš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | in bodi si tudi v smert. Čez mejo deželo sosedno napadati je ob času mirú prepovedano, in kdor v ptuji deželi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in to je menda vzrokovalo, da je morska bolezen jela napadati posamezne. Hvala Bogu! da je bilo bolnih še manj, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi vi zamògli povedati ! Zdravnik. Ne morem reči, de ste napak govorili, pa ne zamerite, de vam za vaše nauke tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z |
| Maria Stuart (1861): | da ima pričati Tožnik zatožencu v obraz. Ni tako? Sem napek čula? — Paulet! za možá |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ali tista nemška deklica, ki v svoj materni jezik tlači napek izrékane francozke besede, ker so jo njeni svojeglavi in oholi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na |
| Lohengrin (1898): | stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se |
| Trtna uš (1881): | tudi trtne uši trs še poprej, kakor se popolnem posuši. Napadejo pa sosedne najbližnje trse. Zato vidimo, da se trtnih ušij |
| Gozdovnik (1898): | oči trsovni listovni rob. Gotovo pojdejo črez reko, da nas napadejo od dveh strani. Zato naprej, le naprej! « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ubranil. Malo dní potem je spet en ponočuh nekega tergovca napadel, tudi na večer in blizo mesta, in ga oropati hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmet vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav, prijatelj! Jaz bom rekel, da te je cela derhal napadla in umorila. Le pripri se za nekaj dni v svoje |
| Trtna uš (1881): | uš: 1. ali je trtna uš še le pred kratkim napala posamezne trse in jih le malo ugonobila, ali je pa |
| Trtna uš (1881): | so podobne onim, katere opazujemo, kedar je uš vinsko trto napala. |
| Trtna uš (1881): | se trtna uš ugnjezdila ter večji kos vinograda ali goric napala in se po njem brez zadržka množila in širila. Tukaj |
| Zoologija (1875): | malo. Jako redko se prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto |
| Oče naš (1885): | na suhem in na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in trideset bark v |
| Tiun - Lin (1891): | vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko Vas je hotel prijeti, tako, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ene novice, da je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni znano. 12.000 Turkov donavske |
| Oče naš (1885): | je sklenil, ob enem času na suhem in na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli |
| Gozdovnik (1898): | mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | silo nabo k' dobri pameti, ampak k' boſhjemu reſſhallenju napellan. Doſtikrat se ti ſauſamesh, ke hudobne ladji toku globoku v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | velike proshne teh Judou premagan, ali od tiſtih s' golufijo napellan, ali od neh perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | moj Jezus! grešil sim, in sim tudi druge v greh napeljal; daj vender solz mojim očém, de noč in dan svojih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi po ajdovskem zapopadku ne dosti manj kakor k očetomoru napeljal. Urno je hotel napreči, pa rekli so mu, da morajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brati primora. — Na ta svèt me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | so starši maliga Pétra že zgodaj k čédnosti in pobožnosti napeljali. — O de bi vsi starši svoje otroke ravno tako v |
| Oče naš (1854): | Podgojzdanov je prihajalo. Obstavili so bližnje vasi in topov so napeljali, da bi Francozom branili čez jezero priti. Drugi dan — bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako |
| Oče naš (1854): | francozki general proti Stanzstadu in Kersiten, prav blizo Hergisvajla topov napeljati. To Podgojzdanov ni vstrašilo. Zagradili so se s kolmi in |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | toke primerno manjše napetosti, ki jih smejo potem brez nevarnosti napeljati v motorje in skupine |
| Fizika (1869): | visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in vſe le to s njo dobro sméſhaj, 2. S |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ta ſveit ima ſvoju veſelie per vshiuleinu tih lushtou, dobravole, napelaveina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | travnike istéka, in morebiti zlo po njih saſtaja, prozh jo napeljuj, grabne pa, ki jih je derézha voda ſkopala, sadélaj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmalo otavo iméti, takó ſaj 14 dni vodo na travnike napeljuj. — Mladi preſhizhki, ki bojo v tim ali v prihodnih méſzih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu napeljuje. Ako bi vsak to storil, v kratkim bi bila cela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in nehanju, k takim načelom in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je še le na polji, ki nas vse od kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jo, inu letó pèklęnſko trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti vodo napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo obilo živinske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo napenja i. t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | uro 512.000. — Mnogo Boljarjev v Moldavi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite te deželi v eno deržavo z enim |
| Gozdovnik (1898): | v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj brat, je-li videl otroke Apačev? « »Videl jih je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | in če bi bil ravno spet nevošljivi Štrucelius vse žile napenjal, mi saj diplom akademiškega uda ne odide. — Pa človek obrača |
| Žalost in veselje (1870): | svoj dalovid in dolgo opazuje malo selišče. Tudi Aleš je napenjal svoje očí ter menil zdaj zdaj zagledati kako divjo druhal |
| Žalost in veselje (1870): | pri onej kupici, kjer Indijani tako divje kričé. " Tomaž je napenjal oči — pa nič kaj ni mogel razločiti, kajti bilo je |
| Žalost in veselje (1870): | tekel, ko vidi, da jo za njim suje cela druhal. Napenjal je vse moči, pa oni so prihajali vedno bliže, ker |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | moč pobegniti, seže v žep, slišati je, ko da bi napenjal petelina, toda žandar mu zbije pištolo iz rok. Vidé, da |
| Pomladanski vetrovi (1881): | samogovor. Videti je bilo, kako se je z vso močjo napenjal, včasih glasno zajeknol, potem pa zopet tiho šepetal: „Tukaj sem |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | stoječ in sicer tako nekako, kakor bi ga hoteli svariti. « Napenjal sem svoje možgane, pa izginilo mi je bilo popolnoma iz |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | mogel dvigniti s klopi. Kakor bi bil pribit, sedel je. Napenjal je vse svoje moči, tako da mu je pot stopal |
| Slučaji usode (1897): | ne bo. Kje bode on jutri ob tej uri! In napenjal je vse svoje duševne moči, da se junaški izkaže. Grajščakinja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sme dobivati, zakaj leta bi mu čreva polnila in vamp napenjala, kar ozdravljanje zavera, in rano lahko razterga. Kedar prasič psove |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trave ali kaj enakega pokladal, bi mu takošna kerma trebuh napenjala, in rana bi se zopet razparala. Krog rane je treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | našemu jeziku. Zastonj bi čakali, da se budu trudili i napenjali drugi narodi za čast i povzdvigu našega jezika. Mi sami |
| Gozdovnik (1898): | podjetje šele proti jutru in zatorej svoje paznosti niso tako napenjali, kakor je veleval njih sedanji položaj. »Ne bodo nam delali |
| Kuharske Bukve (1799): | shę hud kvaſ v' ſebi sa naſhe telô k' gnilobi napenati. Rajſhí lakoto terpeti, kakor v' shelodez djati, karkol je le |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtavi na ſlabo sharjavko, shverkaj vędno, de ſe sazhnè napęnati. Odſtavi, vlì v' ſklędo, protręſi zukram inu ſladko ſkorio, daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kratkočasna in podučivna povest: „Blagomir puščavnik” po nemški knjigi „Beatushöhle. ” Napevi k 50 šolskim pesmam, ktere so že tudi natisnjene, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | za pol leta pa polovico tega. *Andreja Vavken-a novi cerkveni napevi. — Ako- ravno smo že večkrat in ne ravno na veselje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | duh pobožnega Slovenca veje iz teh pesem in stavljeni so napevi v muziko tako lahko, da jih rabiti more vsaki tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ne ravno na veselje naše čuli, da se skladateljem slovenskih napevov kaj slabo splačuje njihov trud in da je malo da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | že pred nekoliko leti izdanemu I. zvezku cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino cerkvenih. Narodni duh pobožnega |