Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 110

▶ spodnji pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najspodnejšipridevnik, splošni, presežnik
- najspodnejši
  Astronomija (1869): zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z

spodnjapridevnik, splošni, nedoločeno

spodnja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so bile po dve in dve na vsaki strani, in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta
Zoologija (1875):	ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih
Zoologija (1875):	si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna
Zoologija (1875):	glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad

ſpodna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju

spodnjepridevnik, splošni, nedoločeno
- spodnje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši
- ſpodne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako

spodnjegapridevnik, splošni, nedoločeno

spodniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Teržicu, za mnogoverstno usnje. 16. Gosp. K. Šedel, žícar iz spodniga Estrajha, za žico (drat). 17. Gosp. M. Šr e i
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Koroškiga, 28 iz Štajerskiga, 20 iz gorniga in 5 iz spodniga Estrajha: 1 pa iz Gorice. Kar število posameznih izdelkov vtiče

spodnjega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca
ſpodniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s

spodnjempridevnik, splošni, nedoločeno

spodnim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s
Roza Jelodvorska (1855):	I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline

spodnjem
Šola v boju proti pijančevanju (1898): Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o

spodnjim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Celovcu, za kukalo. 11. Gosp. M. Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku, za pinjo. 12. Gosp. Ant. Francel, košár v Ljubljaní
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po navadi godi, le tisto mléko izmolze, ki je v spodnjim delu vimena , to dôbro mléko pa, ki je kakor smetena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pasarju v Celovcu. 7. Gospe F. Posnigg, lastníci fužine v spodnjim Ljubelj u na Koróškim. 8. Gosp. K. Preucu, fabrikantu žimnatih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	idriskriga glasovitniga blaga kaj več poslati? — Fužina Frančiške Posnigg v spodnjim Ljube Iju nam je lepiga jekla v razstavo dala. — Volnati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	starosti umerli. Rojeni v Sahmanzdolu, v fari svetiga Vida na spodnjim Krajnskim so v leti 1816 novo mašo peli; so služili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči

ſpodnim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo

spodnjipridevnik, splošni, nedoločeno

spodnjej

Astronomija (1869):	sredi mize in premikujemo luč ki nam solnce predstavlja, pri spodnjej pičici začenši, okrog mize. Vidimo namreč, da luč prehaja vsa
Botanika (1875):	narezljani, skorej pérnati in pred razvitjem po polževo vvihani. Na spodnjej strani nosijo v rujavih bradavicah svoj tros. Razvitje teh trosek
Botanika (1875):	ježek) in Merulius (drvojedka). Platnice (Agaricus) imajo nežne listke na spodnjej strani; med nje spadajo karželj (Agaricus caesareus), pečenka (Champignon, Agaricus
Trtna uš (1881):	nahaja se nad zemljo na trsovem listji. Večjidel tiči na spodnjej strani listovej in je težko najti. Najleži jo zasledimo na

spodnji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	govoriti slišali, ki še ne vedó: kteriga rodú de so! Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. d. govorijo ravno tisti jezik
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar je pa
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ali je v zgornji ali v spodnji? Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	drugo roko ter reče: ali je v zgornji ali v spodnji? Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v
Fizika (1869):	lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen.
Mineralogija in geognozija (1871):	77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37.
Zoologija (1875):	zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane
Zoologija (1875):	del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno
Zoologija (1875):	in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so usta, a v njih je neko posebno, iz

ſpodni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugje; pa le moshjé ga imajo, shénſke ne. Le na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre

spodnjihpridevnik, splošni, nedoločeno

spodnjih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Gorenskim. Slišati je per nas, de se je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21.
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	pogovarjali in pogojali. »Vzemite nas v mesto! « je djal edin spodnjih, —»mi smo vam pomagali in vam je pomagavcov treba. «
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	vzel. — Ministerstvo je deželnemu poglavarstvu pisalo, naj določi, v kterih spodnjih realkah naj se učí v češkem in nemškem jeziku. Ogersko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	te licence daje, pride v Ljubljano (v živinozdravniško šolo na spodnjih Poljanah) 14. dan tega meseca, v Kamnik 17., v Kranj
Lohengrin (1898):	mi! (Elza in dve devi, ki jej svetita, izstopijo iz spodnjih vrat. ) Elza. Ortruda! Kje bivaš? Ortruda (ponižno pokleknivši préd-njo). Tu

spodnjimpridevnik, splošni, nedoločeno

spodnjim

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je treba na rečeno vižo ozdravljati. Vred je dobro na spodnjim kraju predreti, da se gnoj ložeje izceja; vselej je treba
Fizika (1869):	koncu pa vidimo poganjalko P pritrjeno, ki je s svojim spodnjim koncem z ročico Q vodoravnega vratila ravno tako zvezana, kakor

spodnjopridevnik, splošni, nedoločeno

spodnjo

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar
Mineralogija in geognozija (1871):	On je že leta 1853 ) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo* in zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski

ſpodno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno

▶ spodoben pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najspodobnejšipridevnik, splošni, presežnik

nar ſpodobniſhi(združena oblika)

Branja, inu evangeliumi (1777):

Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader

spodobnapridevnik, splošni, nedoločeno
- spodobna
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prišel, ako bi vedil za nje. In pa, ali bi spodobna cesta po tej dolini, ki bi jo vezala na enem
spodobnepridevnik, splošni, nedoločeno
- spodobne
  Ta male katechismus (1768): nam ta perva proshna povée: Posvetzhenu bodi tvoje imé? Te spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok, katiri uſſeller, inu pousod voshejo
spodobnipridevnik, splošni, nedoločeno
- spodobne
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): hishne urata, kr poſteli, na oltarz , al na en druge spodobne kraj perwiti, per sebi, ali v' bukuvzah nositi, v andohti
- spodobnimi
  Divica Orleanska (1848): verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej, Za najti vas nam je

spodobnopridevnik, splošni, nedoločeno

spodobno

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja.

▶ spodobiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spodobi

spodobe

Ta male katechismus (1768):	kruha, inu vina popolnema jejna v' S. ſakramentu. Koku se spodobe ta S. ſakrament molit? Rajmno toku koker Kristusa nashega Gospuda
Ta male katechismus (1768):	viſho ſgody, de bode uſſe v' Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu po svoji vorengi prov oppravlenu: ſraven tega se tudi
Ta male katechismus (1768):	okuli katireh se uſſe te druge zhednoste vèrtèe, katire se spodobe enemu Kristianu dapernashat. Kolkajn je takeh zhednost? So shtire: I.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kar njemu na misle pride, temuzh le letu, kar se spodobe. Kolkajn mejn govorish, tolkajn vezhe hvalo bosh ti imel od

spodobi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v novo leto in vsak dober
Zeleni listi (1896):	kam prišel, vselej je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar je odprl vrata, imel je že svoj klobuček v

ſpodobi

Biblia (1584):	inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On
Sacrum promptuarium (1695):	eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en
Branja, inu evangeliumi (1777):	loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	neſpodobi. Matizh. Sakaj neki ne! — kar njim dopade, ſe tudi ſpodobi. Baron. Męniſh ? Baron. Męnim de ! — kaj bodo druge lùdy praſhali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal

spodobijo
- ſpodobijo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): shize ſe meni nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih
spodobili
- ſpodobili
  Biblia (1584): inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le

spodobilo

Vetrogončič (1860):	Pa je bil z nami toliko znan. Bi se vendar spodobilo, da bi ga tudi povabili? « »Ali tako? Bi ga že
Kranjska nevesta (1864):	zarežal nad mazačem: „Ti priprosta duša ti! Ko bi se spodobilo, porujem, ti celo brado, da bi vidil, ali bi zrasla
Slovenske večernice (1865):	bližnjih sorodnikov in položila je v hladno krilo čeme zemlje. Spodobilo se je torej, ker jih na svojo veliko žalost nisem
Dóra (1885):	Ne boš ne, revica, imela pri mlinarjevih, kakor bi se spodobilo; to je enkrat gotovo. Marsikatero grenko besedo boš morala požirati
Prvi sneg (1886):	gospé in gospodične pa so se nališpale, kolikor se je spodobilo za tak društven večer, ne preveč, ne premalo. Ni minilo
Prvi sneg (1886):	odhod. Kazimir Poskočil je bil star veseljak, kakor se je spodobilo njegovemu stánu. Imel je dvorano, v kateri je po dnevi
Zádruga (1890):	izvolili za mentorja ali voditelja, in prav zanj bi se spodobilo, da sedi na čelu mize. Toda on se je tega
Senanus (1892):	vidi v zrcalu. Ovratnik ni takó bel, kakor bi se spodobilo; suknja je dosti ogóljena — hm, takó vsekakor ne smé več
Prve hiše (1896):	nikakor ni bilo tako lično in čedno, kakor bi se spodobilo pri vhodu v Okroglo. Vas s šestdesetimi hišami — v ljubljanski

spodobita
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost ne spodobita. (Poglej, kar sim o tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur

▶ spodobno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spodobno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	narodov! glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je bilo vse jedno. Vendar se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo

spodobnu
Ta male katechismus (1768): inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu

ſpodobno

Genovefa (1841):	bi ſe na njem sjókati mogel, in de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih

▶ spodobnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spodobnost
- ſpodobnoſt
  Kuharske Bukve (1799): Predgovor. Ne lę ſamo navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is
spodobnosti
Oče naš (1885): prišel zdaj s svojimi stariši. On in Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je

▶ spodprožek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

petelin; SSKJ

spodprožka
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij bila več za rabo.

▶ spodriniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spodrinil
Zlata Vas (1848): de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si
spodrinile
- ſpodrinile
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó

▶ spogledati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spogledajo

Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879):	ime; ali veste, kako se je pisal zares«? Vsi se spogledajo. »»Pa ne da bi bil Matevž Robovec iz Gôrja««? izpregovori
Pomladanski vetrovi (1881):	kakor jim je sicer Binče po lovu delil. Zavzeti se spogledajo in nevoljni začnó med seboj godrnjati. „To imamo! Dobro nas
Luka Vrbec (1890):	in stopi pred nje. Možje in mladeniči utihnejo in se spogledajo, češ, kaj hoče prišlec s temi besedami. Suhi Kropeč se
Od pluga do krone (1891):	se Vam ne zdi to zadosti jasno? » Mestni očetje se spogledajo, ne reče pa nobeden nič, ker se bojé drug drugega
Abadon (1893):	ravnokar razodel Abadon-Samorad. Nejevoljen šepet zašumi med poslušalci, osuplo se spogledajo sodniki in porotniki, državni pravnik pa resno vpraša gospo, kaj
Svatba na Selih (1894):	da jo stisne k sebi in jo poljubi. Ljudje se spogledajo, in tudi sumnjivo kihanje se zasliši. Rakar se osramočen obrne
Prve hiše (1896):	tako zaverovani v svojo igro, da niso nič drugega videli, spogledajo se za trenutek in seveda tudi ostrmé. »Kaj je pa
Zadnji gospod Kamenski (1898):	urezani začetni črki mojega očeta: J. in Š.« Sedaj se spogledajo. Pisar pa de ravnodušno: »Torej ta nepridiprav se mi je
Kvišku (1899):	glavo proti teti. Vse gospe pogledajo proti drevoredu, potem se spogledajo med seboj, kakor bi se vprašale: Ali veš ti, ali

spogledata
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih

▶ spogledovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spogledujejo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se

▶ spojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spojen

Kemija (1869):	namizno in kuhinjsko posodo. V prirodi se nahaja s kislecem spojen v rudi kositrovec imenovanej, iz ktere se dobiva čist kositar
Kemija (1869):	Prva je neka spojina, v kterej je l ekv. žvepla spojen z 1 ekv. kisleca, ta se spojina imenuje: žveplena nakislina
Kemija (1869):	v kovino taliti. Še bolj pogostoma se dobiva s kislecem spojen v bakrov okisec, ki se tudi rdeči bakrovec imenuje; največ
Kemija (1869):	utežnih razmerah, namreč 103, 100, 1, kakor je bil pred spojen s kislecem. Primerimo namreč kislečeve spojine (a, b, c) z

spojena

Kemija (1869):	NaO.SO3 brezvodni. žveplenokisli natron, dočim je NaO.SO3 + 10H0 ista sol spojena z 10 ekvivalenti vode. Skoro vse soli pa izgubé hidratno
Botanika (1875):	kakor 1 proti 8, v kterem priméru ju tudi vidimo spojena v vodo (kemija §. 32.). Iz tega sklepamo, da rastlina

spojene

Kemija (1869):	žveplo ona prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko
Botanika (1875):	podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica in to, kar je

spojeno

Kemija (1869):	pa tudi drugod ni ravno redko, zlasti rado se nahaja spojeno s kovinami, n. pr. železni žveplec, FeS2, bakreni žveplec, CuS
Kemija (1869):	železni žveplec, FeS2, bakreni žveplec, CuS, ali pa s kislecem spojeno v žvepleno kislino, kakor n. pr. v žvepleno-kislem apnu ali
Kemija (1869):	nahaja se v prirodi ali samočisto, ali pa z žveplom spojeno. Iz te zadnje spojine se odloči, ako se destiluje živosrebreni

▶ spojenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spojenost
Botanika (1875): to pa porabi za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §. 179.).

▶ spojilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spojilo

Kemija (1869):

Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden

▶ spojina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spojin

Kemija (1869):	Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin
Kemija (1869):	pri galunu (§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni
Kemija (1869):	pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi
Kemija (1869):	poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza
Kemija (1869):	množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že
Botanika (1875):	in se po kemijsko razdevajo; one se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih

spojina

Kemija (1869):	brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota = 6,8.
Kemija (1869):	se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi
Kemija (1869):	Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren
Kemija (1869):	v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna, počasi se tudi ona razkroji in raztopina je

spojinah

Kemija (1869):	sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine
Kemija (1869):	drugo prvino, na pr. za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami
Botanika (1875):	po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se pa

spojinam
Kemija (1869): popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide

spojinami

Kemija (1869):	mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami in njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti pa moramo, da pri večih kemičnih preiskavah zarad veče
Kemija (1869):	koristno stoprv takrat, kedar se s kemičnimi prvinami in njihovimi spojinami bolje soznanimo. Da toraj ne bodemo preobširni, končamo vvod z
Kemija (1869):	kislecem. Primerimo namreč kislečeve spojine (a, b, c) z žveplenimi spojinami (d, e, f), tekoj nam je jasno, da med njimi

spojine

spojbe
Botanika (1875): prst pomnoži. Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na

spojine

Kemija (1869):	z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43
Kemija (1869):	spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate
Kemija (1869):	odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine:
Kemija (1869):	najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti
Kemija (1869):	mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno
Kemija (1869):	poprejšnjih. Poznamo ga stoprv od leta 1797. Skoro vse njegove spojine imajo sosebno lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime
Kemija (1869):	s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto
Zoologija (1875):	ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v §
Zoologija (1875):	in kreatin (glej v §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in

spojini
Kemija (1869): da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba
spojino
Kemija (1869): z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo

▶ spojiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoji

Kemija (1869):	kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3.
Kemija (1869):	daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se
Kemija (1869):	treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra se
Kemija (1869):	vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni

spojijo
- spoje
  Kemija (1869): njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž

spojiti

Kemija (1869):	preiskujemo, koliko je kake druge kovine treba, da se more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da
Kemija (1869):	tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine:
Kemija (1869):	špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro

▶ spojivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

spojivši
Botanika (1875): sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka

▶ spokojno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spokojno
- pokojno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar

▶ spokoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spokorne
Ta male katechismus (1768): je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh
spokorni
Oče naš (1854): potem od svetega zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se

▶ spokoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spokorile

ſpokorile

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej

spokorili
- ſpokorili
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh kakor Jónas je tukaj
spokoriti
Divica Orleanska (1848): natvora. Remon (jo prime za rôko. ) Bi ne hotli Se spokoriti – Spraviti se z Bogam – Verniti se v naročje svete cerkve

▶ spokorjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spokorjenega

ſpokorjeniga

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja

▶ spol samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spol

spol
Divica Orleanska (1848): Jovana. Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi

ſpol

Pozhétki gramatike (1811):	ſpol ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa
Pozhétki gramatike (1811):	habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako
Pozhétki gramatike (1811):	shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen

spola

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic
Divica Orleanska (1848):	licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te!

ſpola
Pozhétki gramatike (1811): zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo

spole
Pozhétki gramatike (1811): agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih
spolih
- ſpolih
  Pozhétki gramatike (1811): gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti
spoloma
- ſpolama
  Pozhétki gramatike (1811): predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le

spolov

spolov
Divica Orleanska (1848): Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni

ſpolov

Pozhétki gramatike (1811):	govoriti ni tukaj praviga zhaſa. Nameſtime tretjiga liza. Je dveh ſpolov: moshko je, kader je moshko ime, na ktirga meſtu ſtoji
Pozhétki gramatike (1811):	eno drugo nameſtime tretjiga liza; soi, ſebe: ino je vſih ſpolov ino ſhtevil. Ta imenujemo povrativno nameſtime, sa to ker pomeni
Pozhétki gramatike (1811):	shenſko. s Edinje. mosh. Il, shen. Elle, on, ona. Obéh ſpolov Lui; shen. à elle, njemu, mu; nji, ji. Je lui

spolu

spolu
Divica Orleanska (1848): poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam

ſpolu

Pozhétki gramatike (1811):	au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi
Pozhétki gramatike (1811):	konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6

▶ spolegati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

naslanjati; kontekst

spolega
Robinson mlajši (1849): Bog prenaša, Kedar reva ga imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce

▶ spolnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovariš; kontekst

spolnika
Robinson mlajši (1849): ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je

▶ spolniti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spolnila

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Kako imenitna je ta obljuba, ino nad kom se je spolnila, bomo slišali pozneje. Na to položi Mozes po božjim povelji
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kristjanka pravo ljubezin do bližnjiga, težko dolžnost ljubezni do sovražnika spolnila, kako obilno hudo z dobrim povernila, kako lepo je že
Blagomir puščavnik (1853):	klečal in Boga prosil, da bi se vender Serena želja spolnila tebe ljubi moj Miroslav! še enkrat viditi, preden umerjem. In
Maria Stuart (1861):	Burleigh. Talbot. (Kraljica se vsede. ) Burleigh. Kraljica slavna! Danes si spolnila Goreče želje svojega naroda. Veseli še le zdaj smo srečnih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se ti zahvaljam, Miriam,” je zopet spregovorila Fabíola. „Ti si spolnila svojo obljubo: peljala si me do tje, kjer moje serce
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in cerkve — in tako se bo tudi pri nas želja spolnila, s ktero so spisali kardinal to povest. Bog pomozi! V
Oče naš (1885):	Mariji za doto dal. Tako se je vender Mêljardova volja spolnila. Ko so vsi pri obedu sedeli in je vsem veselje
Oče naš (1885):	želja, s svojimi ljubimi eno obitelj storiti, se je danes spolnila. Počasi so šli skozi častna vrata proti gradu, ki je

spolnile

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	de bo Boga serčno prosila, naj bi se njegove želje spolnile. Sedem drugih let je zopet preteklo, Arto in Hirlanda sta
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	tiste kraje, pa te želje se ji menda niso nikdar spolnile.
Oče naš (1885):	govoril, in kako kmalo, kako strašno so se mu zdaj spolnile! „To ni bilo prvi pot,“ je rekel Nikole; da je
Občno vzgojeslovje (1887):	udaja slepo onim željam, katere so se mu že kdaj spolnile in to tem stanovitneje, čim večkrat se to zgodi. Te

spolnilo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Léto 1848 je veliko obljubilo, léto 1849 je malo tega spolnilo, Bog daj! de bi iz težav in kerví pretečeniga časa
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	žuganje spolnilo. Egiptovski pervenei ali pervorojeni otroci so umerli, od kraljeviga perviga
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Dvanajsti štación. Zdaj se, Oče, je spolnilo, Vzemi mojo dušo milo, Reče še in umerje. Jezus! daj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	danes je pričakoval nebeškega veselja, ali se mu ne bo spolnilo sladko upanje? Solze so mu prišle v oči, zopet je

spolnim

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nagovori jo Fabíola: „Dolgo me je že gnalo serce, da spolnim pervo svojo dolžnost do tebe, da se ti zahvalim — ne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vreči stati moglo. Bogatin reče: „To neumno prošnjo vam rad spolnim. “
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	še kedaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi moč, da spolnim ta svoj sklep! Za to te prosim po neskončnem zasluženju

▶ spolno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spolno
Zoologija (1875): nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z

▶ spolnjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spolnjeval
- ſpolnoval
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni
spolnjujemo
- spolnujemo
  Viljem Tell (1862): Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O

▶ spolovilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spolovil
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat pa pri kobilah in
spolovilih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze.

▶ spolzek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spolzka
- opolzla
  Zoologija (1875): luske vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna

▶ spomenik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spomenik

spominik

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sicer ne potrebujejo naše hvale: njih dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ste vi tega krivi, ste vi njih ubijavci! C. Slovenski spominik. Ko nam je Bog letas takó lepo vreme dal, de

▶ spomin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spomin

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	i. t. d. Po drugih krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v
Stric Tomaž (1853):	prej ko bo mogoče odkupiti, ter mu še da v spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo
Zlatorog (1886):	vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo!
Gozdovnik (1898):	krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je

spominj
Oče naš (1854): nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “

ſpomin

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize v’ ſpomin.
Genovefa (1841):	vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2

ſpominj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo

spomina

spomena
Kmetijske in rokodelske novice (1845): imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda

spomina

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja, ki se
Mineralogija in geognozija (1871):	z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi
Občno vzgojeslovje (1887):	pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta namen je treba že mehanični spomin marljivo vaditi
Občno vzgojeslovje (1887):	apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav

spominja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): drugih katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču
ſpomina
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po

spomini

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led

spominov
Mineralogija in geognozija (1871): kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih

spominu

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi
Blagomir puščavnik (1853):	grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen v spominu. — Zdaj si nisem mogel druzega misliti, kakor da so sovražniki
Oče naš (1885):	tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko sta bila že pol

spominju
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne ure, kadaj vas

ſpominu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje

▶ spominek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spominek

Roza Jelodvorska (1855):	naj rajši pil, kteri mu je bil tudi kakor dragi spominek svojih prednikov posebno ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog vrata

spominka
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? "

spominke

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	izdelku. Zdaj pa, ko slavnim možem po hvalnem namenu povsod spominke postavljajo, niso hoteli tudi Poljaki, Koperniku izmed Slovanov pervi rojaki
Kemija (1869):	sestavljajo galvanične baterije in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali mesinga
Mineralogija in geognozija (1871):	Prej so ga rabili v velicih klada za stebre in spominke. Sprhné nekteri graniti lože drugi teže, kakor so sestavljeni; kteri

spominki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vse to *). V Zagrebu 15. junija 1856. K. Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli

spominku

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo

▶ spominski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spominski
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Spominski izreki za vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni

▶ spominjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spominjanje

Občno vzgojeslovje (1887):	domišljati spomin (bistroumno zapomnjevanje). S pomnjivostjo se ne sme zamenjati spominjanje sámo. Spominjamo se, kadar se zavedamo, da smo prav tisto
Občno vzgojeslovje (1887):	malo, t.j. mi preudarjamo, pri čemer sodeluje navlaščno domišljanje. Tako spominjanje pomore, da reproduciramo analoge slučaje in da se moremo odločiti

▶ spominjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spominja

spomine

Ta male katechismus (1768):	Kader se pak en takè potlej na ta spoſablene greh spomine, kaj je njemu sturiti? Se more ſavle taistega per pervi
Ta male katechismus (1768):	S. Masho bere, al per S. Mashi posebej na nje spomine.

spominja

Izidor, pobožni kmet (1887):	čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali
Izidor, pobožni kmet (1887):	če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v

spominjaj
Ferdinand (1884): morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj se jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob

spominjajo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	podobe na stropu: nekako omrežje z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa, pravo, živo vinsko terto, čigar mladike smo mi
Zoologija (1875):	mehki. Iznotraj opazujejo se poleg črevesa tudi neki organi, ki spominjajo na krvne žile in dušnice. Kotačniki so nadalje razločenega spola

spominjajte
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil
spominjal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je

spominjala

spominale
Robinson mlajši (1849): vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro

spominjala

Mlinar in njegova hči (1867):	bode vsega konec! Z Bogom! Do smrti se te bom spominjala! (Hoče iti. )
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	po otoku strašne nevihte in viharji. Otroka se nista več spominjala, kako sta prišla na ta otok, pa tudi nista več

spominjali
Valenštajn (1866): Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli, Ko mine sto i druzih sto lét, Še zmérom Holka
spominjam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kristijanov sem vam pa že enkrat povedal — če se prav spominjam, pri mizi blaženega Fabija — da so iz Kaldeje; v tej

spominjamo

Občno vzgojeslovje (1887):	bistroumno zapomnjevanje). S pomnjivostjo se ne sme zamenjati spominjanje sámo. Spominjamo se, kadar se zavedamo, da smo prav tisto predstavo, katero
Občno vzgojeslovje (1887):	predstavo, katero imamo sedaj, imeli že preje. Ako se samohôtno spominjamo s pomočjo raznih sredstev, tedaj pravimo, da se domišljamo. V

spominjaš

spominesh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſavle svojeh lalentovse peruſamejo. Kolkukratse nate od Boga prejete gnade spominesh, tolkukrat ſanezhuj to nezhemerno zhaſt, inu naspametnu napihuvanje. Misli uſſeskuſi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tru ſbudish, kaj ne, de se kmalu na tu spominesh, kar se uzhirej napremislenu govoril? dobru tedej spremisli, od kajſene

spominjaš

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne; tisto noč, ko se
Oče naš (1885):	da jaz nisem kriv, ako še ni prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor

spominjate
Valenštajn (1866): Butlar. Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop
spominjati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): „O vem, vem; ni me treba se vsak dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na

▶ spomlad samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomlad; [sskj]

spomlad

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se je bati de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je
Sveti večer (1866):	jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi
Stelja in gnoj (1875):	Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja

spomladi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “

ſpomladi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe

▶ spomladanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spomladanska
- spomladanska
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu
- ſpomladanſka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo
spomladanskega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem
spomladanskem
- ſpomladanſkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino

spomladanski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	prezgodaj prezgodaj vzela! — 18. dan t. m smo vidili pervi spomladanski sad v Ljubljani: Vipavke so prinêsle perve češnje v Ljubljano
Astronomija (1869):	kterem sta dan in noč enako dolga, imenujemo spomladansko enakonočje (spomladanski aequinoctium). Kakor je sploh znano, se pa dolgost dneva in

spomladansko

Astronomija (1869):	Čas, v kterem sta dan in noč enako dolga, imenujemo spomladansko enakonočje (spomladanski aequinoctium). Kakor je sploh znano, se pa dolgost
Astronomija (1869):	zemlji noč in dan enako dolga, toraj imenujemo ta stan spomladansko enakonočje (aequinoetium). Ravno to velja tudi o jesenskem enakonočji, ki

spomladansku

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bode mokru (koker ſe vezhi tal sgodí) toku bode vſse Spomladansku ſejane raſalu, zhe tedej bodeſh merkou, de Spomlad vſsaki dan
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	enu gorku, inu ne mokru polętje, inu toku bode vſse Spomladansku shitu sadershanu, zhe pa bode mokru (koker ſe vezhi tal

ſpomladanſko

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):

radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam

▶ spomladansko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spomladansko
- spomladanje
  Zlatorog (1886): vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje

▶ spomladen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomladen; [sskj]

spomladna
Sveti večer (1866): v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši
spomladni
Zlatorog (1886): kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka

▶ spomladi prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spomladi

spomlad

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo 7.

şpomlad
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad

spomladi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Horvatje k nam. Iz Krasa blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še čez. Ker se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do
Botanika (1875):	lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum), od
Oče naš (1885):	Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno

şpomladi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	léta, de bi ſe od teh bolesen kaj ne ſliſhalo. Şpomladi in jeſeni ſe nar raji prikashejo; malokdaj le ſama bolesen
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame

spomlat

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Vinu. Spomlat ſe prov pokashe, vender ga bo kmalu, kir v' zvetji
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	prekopati, kader Meſsez doli jemle, koreinove ſeme ſejati, de ga Spomlat sa zaita imaſh. Derveſsam, katęre ſo she odrodille, nad korrenino
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	aku lih ſo Spomlat dobru kashe, toku bode malukedej dobru. Sa tem Lętam bodeta

ſpomlad

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in na rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je doſti vſako leto ſpomlad le okopati. Veliko ſveta je, ki sa drugo ne veljá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj

▶ spomniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spomni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj meni vedno pravijo: „Spomni ſe! ” Ne bom te sdaj posabila vezh, ne bom; bom
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni, ktero so s tem v svojemu izobraževanji storili. To je
Divica Orleanska (1848):	me zapustiti! Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet grešiti hotel, me spomni, de sim za večno življenje vstvarjen, in de ne smem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Hotel je moliti, in zares že molitvico pričel; kar se spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da ni ničesar razun naključja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je dosedaj živel, in vsega, kar

ſpomni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel: „Goſpod! ſpomni ſe me, kedar v' ſvoje kraljeſtvo prideſh. “ Ino Jesuſ veſ
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka
Genovefa (1841):	vernil s vôjſke mój mósh? Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo

ſpumne
Sacrum promptuarium (1695): oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si

spomnil

spomnel
Robinson mlajši (1849): ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka

spomnil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil, de človek le obrača, Bog pa oberne! Zdej sim pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh
Zlata Vas (1848):	Brencelj in se za ušesi praskal, kolikor krat se je spomnil, de je Ožbè župan postal. Pa pomislil se je, in
Zlata Vas (1848):	vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta ženska
Oče naš (1854):	bilo, da se je Bogu zahvalil; potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O preljubi prijatel! Ko bi pač
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane
Ferdinand (1884):	tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po

˛spomnil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Petru duſho preſunil. ˛Spomnil ſe je Jesuſovih beſed: „Preden petèlin nozoj dvakrat sapoje, me
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	reſhil is rok; De bo ponovil naſhim ozhakam obljubljeno miloſt, ˛Spomnil ſe ſvoje ſvete savése, ˛Spolnil perſego, ktero je Abrabamu naſh'mu

spomnila

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fabíola se je čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in da je njen oče res
Tiun - Lin (1891):	brežino ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj

ſpomnila

Sacrum promptuarium (1695):	Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi ſe Mina bres njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	posabila vezh, ne bom; bom ſe ſvojih dolshnoſt bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize
Genovefa (1841):	de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil. Réſ de ſpomnila ſe je, de bode tudi tu veliko terpljênja iméla: pa
Genovefa (1841):	in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu

spomnile
- spomnile
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se spomniti, da bi bile „Novice'' kadaj kaj od njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vém in kolikor sem zvediti mogel, povedati
- ſpumnile
  Sacrum promptuarium (1695): dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir je navada, de mosh

spomnili

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera jo pred
Stric Tomaž (1853):	sužnje spustili. Po moji smerti se bote gotovo te prošnje spomnili, in jo tudi spolnili, kaj ne? Rada bi koj jaz
Mineralogija in geognozija (1871):	dobe v taki množini, da znaten del zemljine skorje sestavljajo; spomnili se jih bomo zopet pri kamenji in skalovji. V sledečem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	za to, da ne zgine Habsburška monarhija! Naj bi se spomnili — dokler je še čas — kje je Avstrija pravo zvestobo in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	vkljub vsem krivicam, še dandanes ista zvestoba! Naj bi se spomnili dogodeb leta 1848. in 1849., ko je diktator Debrečinski Avstrijo

ſpomneli
Branja, inu evangeliumi (1777): ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de leta sapelavz ſhe tedej, kader je on bil ſhiv

ſpomnili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravlize od turſhke ptize ſo ſe nekteri per tej perloshnoſti ſpomnili. —— Jes miſlim, de ſe Bresovzhani ne motijo, zhe pravijo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v sazhetku jeſeni ſe gotovo nar ſtarejſhi ljudje ne bodo ſpomnili — in reſ zhudno je, de ſe je to v takim

spomnim
- spomnim
  Deborah (1883): O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi mož! Ko spomnim Se tebe, vselej blagoslovem te, Vse moje misli, Jožef, so
- ſpomnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kako bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi

spomnimo

Mineralogija in geognozija (1871):	§. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat v križ zraščeni, pod. 60.
Mineralogija in geognozija (1871):	različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej lahko zopet spomnimo.

spomniš
- spumnish
  Sacrum promptuarium (1695): taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa

spomnite

Divica Orleanska (1848):	lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili
Blagomir puščavnik (1853):	pa prijazno za roko prime ter pravi: ”Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene

ſpomnite

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	oblub ſe pobólſhati, inu od nesvęſtobe! Samęrkajte pak sravèn, inu ſpomnite ſi, de, zhe vaſhe zhuvanje, inu bęjshanje pred gręſhniim perlóshnoſtmi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne ſturité, taku je ta edyni urshoh, de nozhete. Ali ſpomnite ſi, de ne bote nikoli S. Duha prejęli, aku v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſhe myr njih véjſty, ali kaj sa en myr? Şi ſpomnite vy, moji Bratje, na té beſséde, katére ſmo v' Evangélji
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſmęhvanje, inu ozhitanje preneſti? Si ſpomnite, kaku ſte jih vy saſhpotovali, kęr ony vaſhim gerdim exempelnam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	druge boshje rezhy premiſhlujete, de ſe k'Bogu obèrnete, inu ſpomnite, kaku ſe vy povſod v' prizho njega snajdete. Leto vy

ſpumnite

Sacrum promptuarium (1695):	inu na G. Boga nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je
Sacrum promptuarium (1695):	vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia

spomniti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Terst in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	smo ravno vidli ino slišali. Nobeden še besedce od tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si raji pojiskali, de
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kakor je dan današen sploh navada. Se še kaj veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še
Oče naš (1854):	Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo je kviško
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vém se spomniti, da bi bile „Novice'' kadaj kaj od njih spomnile. Hočem
Botanika (1875):	rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se spomniti na tisto, kar je blo rečeno v §. 107., da

ſpomniti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj

▶ spomnivši prislov, deležje ↘ IMP

spomnivši

Napake slovenskega pisanja (1858):	se le sèm ter tjè svoje gorne ali divje rodovine spomnivši prederzno poskoči, bomo lezli. “ To je taka zmes, da človek
Napake slovenskega pisanja (1858):	v globoki strugi teče, in le sèm ter tjè poskoči, spomnivši se svoje gorne (?) ali divje rodovine (?)“ To vse pa le
Domen (1864):	To so Turki", rekel je Jurec strahoma sam pri sebi, spomnivši se, kako so stari očetje popisovali podobe teh sovražnikov stare
Nevera (1878):	vero mu je šla po vodi! « In žena globoko zdihne spomnivši se prejšnjih časov. Dve leti je poročena, na strani svojega
Milko Vogrin (1883):	srce, vse prestrašeno, na Vogrina, ali hitro se zopet potolaži, spomnivši se, da je molila vsak dan tudi za blagor svojega
Pegam in Lambergar (1891):	z njim Ostrovrhar, ki se je kar penil od jeze spomnivši se, kako se je bilo ravnalo z njim. Ta bi
Pogreb na morju (1894):	veruj mi in moji veri, takega ne najdeš z lepa! « Spomnivši se svojega dičnega poveljnika, zaigra mu solza v očeh. Toda
Gorski potoki (1895):	sramota, vsako pošteno je dolžnost. « — Popraskal sem se za ušesom, spomnivši se reka, ki ga je nekoč navedel Lazar, rekoč: Slavca
Slučaji usode (1897):	nje bridkosti. Kolikokrat se je potem Malvina v poznejših časih, spomnivši se onih groznih dnij bolestij, skrbij, obupa, osamelosti in dušne

▶ spona samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spon

Dragojila (1864):	ne opravim; mogočni car jih ni ustvaril in tako vterdil spon, da bi jih moje besede ne bile prederle, ako se
Razne dela (1870):	djanje, Rada pesmica zbolí; Zdaj Slovenja, prej zadúšena, Iz okornih spon je zlúšena, Prenehalo zdaj bo spanje V blesk domovja, dvombe
Cyclamen (1883):	ter ne podere in ne razruši vseh močnih in lehkih spon, v katere nas je že poznejša uklenila. Taka se je
Prvi sneg (1886):	in prav rad se za nekoliko časa otrese stanovskih svojih spon in šeg. V tem se je nagnil dan, sneg pa
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	kateri lica porosé gorke solze, solze veselja zaradi razveze turških spón. Po službi božji se razkropí ljudstvo in se razide po
Od pluga do krone (1891):	zažene v srce segajoč jok, Nande pa se polagoma oprosti spon, vrže odejo raz glavo in zdajci plane na najbližjega razbojnika
Križ na poti (1891):	me ne oprostí sam, tedaj se ne morem oteti teh spon. Oprostil pa me ne bode, dasi mi umira srce. Na
Roman starega samca (1895):	bilo to čustvo, ko sem bil zopet svoboden, rešen vseh spon, kakor ptiček pod nebom, neodvisen, sam svoj gospodar z nadepolno
Moja hoja na Triglav (1897):	z nizkim, tesnim obzorjem? Sploh se Slovenec težko otrese starih spon priljubljene navade in splošne slovenske pohlevnosti, liki moj prijatelj vodopivec

spona
Viljem Tell (1862): narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin
sponah
Lohengrin (1898): žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá

spone

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jim pravijo zato, ker imajo konji, kteri se ondi pasejo, spone, ali pa so na vervéh; in goveda. Mi pa jih
Bore mladost (1862):	bi, suha solzica. Mirko se kviško spne, kakor bi bil spone pretergal. Obraz se mu sprijazni, čelo razgerbanči. Vzel je pero
Razne dela (1870):	ostudno Zakrožijo popevko čudno, Ki serce zgrabi grešnika, V žareče spone vkuje ga. Omamši svest, razum slepivši, Erinna pesem zadoní; Doni
Razne dela (1870):	red, Dolžnost nar težji de spolnuje, Kér lastno voljo v spone kuje. Ti prazni slavi bil si vdan, Zatorej proč! so
Razne dela (1870):	obeta, Posilnikam enakim tebi ne, Kim duša je v pohlepa spone vjeta. Vladar potem: Zastonj tedaj je vse, Mi vonder daj
Ljubljanske slike (1879):	je mož le toliko kriv, da se je dal v spone vkovati. Z vsem tem pa ne bodi rečeno, da je
Pomladanski vetrovi (1881):	kakor milo ječanje jetnika, ki se trudi, da bi železne spone iz ožuljenih rok izstrgal, da bi se znebil verig na
Vanda (1888):	vezi iz prejšnje garnizije zadržujejo; ko bi mu kdo te spone pomagal pretrgati, takoj da bi ž njo stopil pred oltar
Roman starega samca (1895):	nisem vedel, kako; duh mi je bil kot v železne spone uklenjen: nisem mogel ni odločno misliti, ni sklepati, tem manj

ſpone
Genovefa (1841): grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri

sponi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči

▶ sponali neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

sponali
- ſponali
  Sacrum promptuarium (1695): v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote

▶ sponašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sponašale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od

▶ sponesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sponesla
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše sponesla; vse kaže, da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne

▶ spongiae neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

spongiae
Mineralogija in geognozija (1871): živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih

▶ sponka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sponk

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo 20 kr.

sponke
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): vporabljali pri poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi, 6 mm.

▶ spoprijeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoprijel
Gozdovnik (1898): in Rdečoročnika in kako se bo že jutri z Apači spoprijel. Malo pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil

▶ spor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spor

Občno vzgojeslovje (1887):	najpriličneje. S pametnim preudarkom doseže človek mnogokrat, da se konča spor, kateri je nastal med njegovimi poželenji. Čim večkrat se mu
Lohengrin (1898):	Kdo drzne tu se nam provod Motiti ? Kraljevo spremstvo. Kákov spor, ki smo ga čuli? Lohengrin (zagledavši Ortrudo) Kaj vidim? Žena
Lohengrin (1898):	Henrik! Zdrav bodi, varuh čez Brabant! Kralj. Kák to je spor? Elza (burno Lohengrinu vrgši se na prsa) Gospod! O moj

▶ sporad predlog(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaradi; kontekst

sporad

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v Sévškim kraji

▶ sporazumeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sporazumela
Občno vzgojeslovje (1887): dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane
sporazumele
- porazumile
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Moldavo in Valahijo, želí tudi, da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je
sporazumeti
- porazumeti
  Fizika (1869): bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj
- porazumiti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o tem, kako naj bi se konec storil tistim razpertijam

▶ sporazumljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sporazum; [sskj]

sporazumljenje
- porazumljenje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je pruska vlada v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo

▶ sporno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sporno
- preporno
  Gozdovnik (1898): last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo

▶ sporočati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sporočat
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo in doveršilo ta dan, in da

▶ sporočilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sporočila

Blagomir puščavnik (1853):	otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak
Roza Jelodvorska (1855):	Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu

sporočilo

Blagomir puščavnik (1853):	tisti večer čez Tunsko jezero, še Nikolaju in Reziki to sporočilo nest Blagomir tedaj ko je vse opravil in pripraviti dal
Blagomir puščavnik (1853):	Oberne se k Bogomili rekoč : „Bogomila! draga moja! ako ti sporočilo pride, da sim jaz na borišču ubit — o ta-
Blagomir puščavnik (1853):	rekoč: ”Ne, ne tako, blaga gospa! Kakor zelo to radostno sporočilo vašemu zdravju služi, in ga videzno vterduje, tako bi ga
Roza Jelodvorska (1855):	žalost in skerb za vašo hčer mi ne dá spati; sporočilo od nje vam donesem. « »Od moje Roze« reče hitro Častimir
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	januarija ob 5. uri na večer. Program: 1. Govor. 2. Sporočilo tajnikovo. 3. Račun za čitalnično leto. 4. Vpisovanje novih udov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	Ruski narod člen njegov. Včerajšnji listi so nam prinesli podrobno sporočilo o tem, kako ste Avstrijski Slavjani praznovali našo Plevensko zmago
Ferdinand (1884):	materine, skrbne postrežbe? « dene zvito grof. »Potem prihitim na prvo sporočilo k njim v mesto! « odgovori blaga gospa. Sedaj reče grof
Gozdovnik (1898):	Apačev in naj se jim ne kažejo. « »Prinesem jim to sporočilo. « Sokoljeoko izvleče nož, pa s svojih gamaš odreže gumb, umetalno

sporočilu
Ferdinand (1884): je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor

▶ sporočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sporoči
- sporoči
  Ferdinand (1884): skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode
- ſporozhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): njim, ino mu rezhe: „Moj goſpod me poſhlje, ino vam ſporozhi, de bi mu dali en talent ſrebra ino pa dve
sporočil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): čas pred cesarja stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še
sporočilo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): svetli. „Zdajci mi pride na misel, kako bi se Vladimirovem sporočilo o roparskih naklepih. Vitez sam mi je naročil, naj imam
sporočiti
Gozdovnik (1898): ostane mu drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred

▶ sposob samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

način; kontekst

sposob
Robinson mlajši (1849): Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke

▶ sposoben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sposoben

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	zadevi. Ako Ljubljana moža nima, ki bi bil pripraven in sposoben to svoto položiti, ga, mislim, drugod ne bo najti. Pa
Mineralogija in geognozija (1871):	Za ceste je peščenec malo sposoben; trše zvrsti pa dajejo mlinske kamne, bruse, nekteri ploščati se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	Šavnika na čêlu mestne naše županije, moža, ki je ves sposoben za to opravilstvo, pa tudi sicer našemu starodavnemu geslu nepremakljivo
Občno vzgojeslovje (1887):	ako so domače razmere prave in ako je vzgojitelj popolnem sposoben za ta posel. A ti ugodni pogoji se malokdaj izpolnijo
Občno vzgojeslovje (1887):	da je vzgojitelj sam popolnem vzgojen; 2. da je gojenec sposoben za vzgojo, t.j. za obrazovanje; 3. da vzgojitelj prav umeva
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	milijona delavcev, to je nekako vsaki 14 človek, ki je sposoben za delo. Letni izdajki za alkohol znašajo v Nemčiji nad

sposobna

Kemija (1869):	razbeli v najhujem ognji; s tem se zgosti, da je sposobna za daljne podelavanje. Platinska goba ima to sosebno lastnost, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	omedi in sladko postane, ter da le taka črnina je sposobna za trgovino. Kad za črnino mora biti posebno narejena. Ker
Gozdovnik (1898):	pečat pravih morskih roparjev. Videti jima je bilo, da sta sposobna za vsako, tudi naj-hujše dejanje, ako se je nadejati dobre

sposobni

Mineralogija in geognozija (1871):	v premogovi tvorbi. Njih vnanje lice kaže, da so prav sposobni, da delajo hribe in pečine, često so posamni hribje sred
Zoologija (1875):	neugodno krokajočim glasom nemajo dosti pravice šteti biti med pevce, sposobni so pa posnemati človeški glas in izgovarjati besede. Večidel so

sposobnih
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko

sposobno

Kemija (1869):	zamenilo 8 utežnih delov kisleca. 16 delov žvepla je tedaj sposobno zadovoljiti kemičnej sorodnosti druzih prvin ravno tako, kakor 8 delov
Kemija (1869):	srebro ima pa še druge posebne lastnosti, zarad kterih je sposobno za druge važne porabe. Tako na pr. more živo srebro
Zoologija (1875):	opravlja ob enem dve opravili. Prvič namreč pošilja za hranitev sposobno kri po vsem telesu in iz telesa zopet sprejema temno

▶ sposobnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sposobnost
Občno vzgojeslovje (1887): in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega

sposobnosti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bolj divje po nravi kot po sercu, in imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov
Občno vzgojeslovje (1887):	tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da

▶ sposoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sposodili
- spoſodili
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav nisek, pa tudi ne bode
sposoditi
Zlata Vas (1848): proste zemljiša denarjev po tri in po štiri od sto sposoditi in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki

▶ spoštljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoštljivo
- spoštljivo
  Gozdovnik (1898): vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek
- ſpoſhtljivo
  Genovefa (1841): tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa

▶ spoštljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoštljivostjo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	porok za resnico! ” Fabíola je ponižno sklonila glavo in s spoštljivostjo pazno poslušala, ko jej je Miriam s priprostimi besedami razlagala
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Rima, ko sta naša poslanca prišla k njim. Z veliko spoštljivostjo so brali Boštjanov svarilni list in potem z molitvijo in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stila, ogledovala je z veseljem in spoštljivostjo njen obraz in zdelo se jej je, da je njen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ga poplačuje, da mu daje pogum? ” Sužnja povzdigne z veliko spoštljivostjo in slovesnostjo oči in roko proti nebu in počasi reče
Gozdovnik (1898):	nasproti, podavši mu nežno ročico. Nato pozdravi Rozalita z veliko spoštljivostjo don Estevana, ki vrže srdit pogled na mladeniča, ker se

▶ spoštovan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoštovanem
- spoštovanimu
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ptujic bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k

▶ spoštovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoštovan

Moč ljubezni (1865):	groba, ki bi oznanoval svetu, da tu počiva v življenju spoštovan mož, pa vendar močijo zemljo, ki krije ranjkega truplo naj
Svetinova Metka (1868):	ga je bil izvolila za župana, bil je čaščen in spoštovan. Svetinova desna roka je veljala kakor pismo in pečat in
Anton Janežič (1870):	kot moža prelepega značaja. Še bolj je bilo razvidno, kako spoštovan je bil Janežič po mestu in deželi, 21. oktobra. Vsi
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	loterijske srečke itd. Ker je bil bogat, je bil tudi spoštovan in ud srenjskega in druzih odborov. Svoje bogastvo si je
Zvezdana (1883):	v lepem prijetnem mestu, ki bi bil povšeči vašemu očetu, spoštovan in časten, kaj bi storili vi, ko bi k vam
Slovenski svetec in učitelj (1886):	ukrepiti. V ljubljanskem Gradišči je tačas vladal slovenski knez Vitoglav, spoštovan mož in poznan pri slovenskem narodu ne le ob Ljubiji
Slovenski svetec in učitelj (1886):	otec Grimislavin Slovén. Že oče njen ni bil med rojaki spoštovan, ker je obersko tujko vzel iz zatrenega tlačiteljskega pasjeglavskega rodú
Od pluga do krone (1891):	kako lepo in dobro bodeš živel v novem beraškem stanu! Spoštovan sicer ni, ali nič zató! Zlasti kadar bodeš prišvepal po
Ženitna ponudba (1897):	a se roga meni, meni, ki sem bil doslej tako spoštovan, tako pošten, tako vzgleden človek! Fej te bodi! ... Oh, moj

spoštovani

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	iskali? — Če so bili taki možje do zdej od vas spoštovani, zakaj bi pa za Dunaj ne bili pripravni, kjer se

▶ spoštovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoštovanja

sposhtuvanja

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu spoſnanje imeti, ſakaj naskaſhesh ti tedej ſdej tem starem sposhtuvanja, inu lubeſne? koker andlash ti ſdej, s temi poſtaranemi, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſlaſti taiſti, katiri so v'vishi starosti svojeh lejt. Narvezhega sposhtuvanja so uredni, katiri so v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi gratali

spoštovanja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani
Roza Jelodvorska (1855):	vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še razun svoje kolobocije
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška ljubezen
Deborah (1883):	ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja. Kristijanov zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga

spoštovanje

poſhtovanje

Pozhétki gramatike (1811):	ji. Je lui dois le respect, ſim njemu, ali, nji, poſhtovanje dolshen. Mosh. Le, shen. la, njega, ga, njo, jo. Je
Pozhétki gramatike (1811):	je je dois à eux, à elles. Sim jim dolshen poſhtovanje; les nameſt eux ali elles, nje, njih, jih. Je les
Pozhétki gramatike (1811):	pauvres, ſmilen proti vbógim. Son respect envers les superieurs, njegovo poſhtovanje proti viſhim. Sa kasati vsrok, al podpomózh. Par. Flêchir par

sposhtuvanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXXVI. Poſt. sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. XXXVII. Poſt. Spremishluvanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa te dobrute, katire se od njeh prejel, zhaſt, inu sposhtuvanje pourazhash. Tu nima teli tvoje serze od njeh odverniti, ke
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lube, inu nazhednoſte se ana. Hodi ſa mano. XXXVI. POSTAVA. Sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku

spoštovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere
Občno vzgojeslovje (1887):	Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega in

ſpoſhtovanje

Genovefa (1841):	edín grishljej kruha podeliti. Le Genovefi je doſlej smiraj ſvôje ſpoſhtovanje ſkasoval, in njegova prijasnoſt in poſhtréshnoſt dô njé je bila
Genovefa (1841):	mu je vſe do ſvôjih dragih ſtarſhev narozhíla, kar otrózhje ſpoſhtovanje in ljubésen lé ſerzu vdihniti more. Volk ni zélo nozh

spoštovanjem

ſpoſhtovanjem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red

spoštovanji
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard

▶ spoštovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoštoval

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	morem, da, dokler je vlada v mojih rokah, sem vedno spoštoval stare pravice. Tudi Vas prosim prepričanim biti, da si bom
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	ali z ukazi? Posvečevanje nedelj? — 4a zapoved. Otroci: Ali si spoštoval in ljubil stariše? Si jim bil pokoren? Ali si jih

ſpoſhtuval
Svetu pismu noviga testamenta (1784): óffram, bó tudi tebi h' pridu. 6. Inu ne bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k'

spoštovali

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	jim pomoč ponudit; zakaj Antonovca so vsi v tistim kraju spoštovali in ljubili. Eden sosedov, prav pameten in žlahtnoserčen mož, je
Blagomir puščavnik (1853):	pridite dragi Nikolaj z vsimi, kteri ste kdej očeta Blagomira spoštovali, in položite moje velo truplo v skalnati grob, ki je
Sveti večer (1866):	knezu zatožili. Vi ste neotesan ošabnež. Nikdar niste vikših stanov spoštovali in vedno ste se le beračunov deržali. Dovolili ste svojemu
Izidor, pobožni kmet (1887):	ga je marsikdo globoko v srce zapisal. Vsi so ga spoštovali in ljubili. Od kar se je bil pa postaral, hodili
Zeleni listi (1896):	bila Ljuboslava pravi angelj za vasico. Pa so jo tudi spoštovali in ljubili, kot svojo največjo dobrotnico. »Oh«, rekli so pogosto
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Bôb! “ Debele solze so mu zalivale obraz. Okrog stoječi so spoštovali bolečino ubogega očeta, in so molče odšli. Dva častnika in

ſpoſhtovali

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Obedva ſo sa njune saſtopnoſti ino sveſte ſlushbe del vſi ſpoſhtovali. Bila ſta veſelje ſvojga ozheta, paliza v' ſtaroſti, ino nar
Genovefa (1841):	njegove ljubésni do ljudí, njegove terdne poſhtenoſti ſo ga vſi ſpoſhtovali in ljubili. Njegova goſpá, vojvodnja mu je bila v shlâhtnoſti

spoštovalo
Blagomir puščavnik (1853): trepetalo pred njim; pa toliko več je vse čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega

spoštovati

poſhtovati
Biblia (1584): vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti

spoštovati

Katarina (1854):	vojaki! ? Tako – tako! Jih bom kmalu naučil zapovedi spoznavati in spoštovati; in reče sergeantu mu naglo sable s pasom prinesti. Otveze
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rede. 4. Mejnike ogledati, in jih, kakor poštenim ljudém gré, spoštovati. 24. Od oranja in rahljanja zemlje sploh. Zemljo, ktero za
Domen (1864):	tebe ne bilo, pa to nič ne dč, ti moraš spoštovati ga, moliti zanj, tvoj oče je. Še bolj potreba ti
Mahmud (1870):	Janičarji in spahi dobro vedό , da ga morajo ravno tako spoštovati in slušati, kot pašo samega. Ko prijezdita do zbrane trume
Od pluga do krone (1891):	nekaj! Jurče, sedaj imaš namesto naju dveh gospodinjo, katero moraš spoštovati prav takó, kakor bi bila mati tvoja. Kar ti bodo
Hudi časi (1894):	bode novi cesar kakoršen koli, po božjem zakonu, ki veleva spoštovati in pokoriti se ne samo dobremu gospodarju, ampak tudi hudemu
Sama svoja (1895):	ima ,jour-fixe', seje, zbore, uradne ure! — Kako ga morem še spoštovati! — Pa tako sem ga ljubila! « Zaplakala je, v duši proklinjajoč
V krvi (1896):	to. Ne, kakor Dante svojo Beatriko, tako je hotel ljubiti, spoštovati, oboževati in opevati svojo Minko iz — daljave ... Dr. Pajk je
Gojko Knafeljc (1899):	premenila je svojo sodbo o Gojku ter ga začela nekako spoštovati, ker se je znal vesti vljudno, ker je v družbi

ſposhtovati
Sacrum promptuarium (1695): Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel

spoštuj

poſhtuvaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga

sposhtuj

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lasji. Pred taiſtem, katire sivo glavo ima, uſtani gori, ter sposhtuj pershono tega starega. Mirkej, de tebe naprejde perpovędba teh starejsheh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	temuzh tudi ſavol brumnega ſhivlenja zhaſty uredni. Uſſellej enega starzheka sposhtuj, nej bo kakershenekol otshe, taiſte pak narbel, katiri so bli
Abecedika ali Plateltof (1789):	uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Sposhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro pojde , inu

spoſhtuj

Branja, inu evangeliumi (1777):	uſta useti. 3. Spomini ſe, de Boshji prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta tvojiga, inu Mater tvojo, de tebi dobru pojde, inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro pojde, inu

şpoſhtuj
Svetu pismu noviga testamenta (1784): sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu tá kir Ozhęta, ali mater kólne

spoštuje

poštuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili

spoštuje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jeziku govorí in piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja
Blagomir puščavnik (1853):	je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti
Občno vzgojeslovje (1887):	4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje

spoštujejo

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	na tem svetu le dobrim otrokam obljubi, kteri svoje starše spoštujejo; razuzdanim otrokam pa strašno žuga. Bog pravi: „Kdor svojiga očeta
Zoologija (1875):	cesto. Zato mu nikdo nič žalega ne stori, še celó spoštujejo ga. Ta ptič tudi spremlja

spoštujem

poſhtujem

Pozhétki gramatike (1811):	rezhejo in piſejo j'apprends, ſe vuzhim, j'étudie, ſim maren, j'bonore, poſhtujem, j'oublie, posabim idr; ne je apprends, je étudie, itd. Me
Pozhétki gramatike (1811):	glagolam: je le connois ga posnám; je la respecte, jo poſhtujem: je les estime, jih zhiſlam. Nameſtimé le ne ménja ne

spoštujem

Vetrogončič (1860):	pa spremenil, ko je prišel do besedí: »Kakor vašega očeta spoštujem in častim, vendar moram reči, da se mi zdi, da
Človek toliko velja, kar plača (1861):	mater spoštovala. Iskal sem dolgo in dobil sem dekleta, ktero spoštujem čez vse; ona in nobena druga mi more biti prava
Marjetica (1877):	sin --, da imam brezsrčnega očeta, ki ga naj ljubim in spoštujem. " "Molči, molči, fantalin! Nesramneži kaj je to? Tebi naj se
Cvet in sad (1877):	poslušala in mu naposled kakor prijatelju odkrito povedala, da ga spoštujem, a ljubiti ne morem ni njega nij nobenega več. « Priznati
Zvezdana (1883):	k nam vabi. S početka me je veselilo to, kajti spoštujem vas, kakor sem že dejal, v poslednjem času pa sem
Arabela (1885):	besedah in reče prijazno: »Vem, da ljubiš čednost, Arabela, in spoštujem tvojo prijaznost. Menila sem samo, da bi se zdaj, ko
Gospa s pristave (1894):	ga vpraša prijatelj resnobno. »Kaj bi tajil, Bernardo, da Virido spoštujem, da, ljubim. Vendar si ne prikrivam, da je teže pridobiti
Gospa s pristave (1894):	je: »Spomin rajnega vojvoda je tako drag meni kakor drugim. Spoštujem njegove naprave, ker vidim, da so povzdignile Avstrijo. Moj posel
Stari dolg (1897):	Tudi ko bi: Predal je mož, ki zna molčati, verjemite! « »Spoštujem ga, ker je pameten in previden, zanesem se pa le

spoštujemo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Lepo je, de imamo eno vero svojih očetov, in jo spoštujemo. 3. Lepo je , de se duhovni in deželski nasprót ne
spoštujeva
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma

▶ spotakniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spotakne

Valenštajn (1866):	Čujte! To pismo brát jim damo pred gostijo, Nobeden ne spotakne se ob njem. Le čujte! Po gostii, ko odpré Jim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Al komaj to izgovorí, spotakne se osel na neki kamen, pade, in od pretežkega bremena

spotaknil
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tudi ne bil mislil, de bi se nad njo kdo spotaknil; Štajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni

▶ spoten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spotena
Kmetijske in rokodelske novice (1845): dobí — že clo pa takrat ne, kadar je vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in
spotenega
- ſpotniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje

▶ spotika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spotike
- spodtike
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tudi po moji) misli že zdaj sploh mogoče brez najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž po
spotiko
Čas je zlato (1864): prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v spotiko.

▶ spotikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spotika
- izpodtika
  Gozdovnik (1898): šepa nekoliko? « »Čemu to vprašate? « »Ali se njegov konj ne izpodtika? « »Včasih. Kaj ga poznate? « »Prav dobro, dasitudi ga videl še

▶ spotiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spotijo
- spote
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kér so Gorenci takó pridni delavci, de se od dela spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto
spotil
- ſpotil
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do

▶ spotoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spotoma

spotama

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nekim laškim časniku naš Knobleher Tirolec! ! Omenim te pomote le spotama, ter serčne želje izrečem: naj bi se našimu častitimu rojaku
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	raženj vertil. Žena pokliče deklo in obe hitete na terg. Spotama pa srečate moža, ki jo praša, kam tako urno greste
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	rekli: „Gospod kerčmar, zato nas ni bilo, ker nas je spotama volk srečal, ki nas je prijel, tako, de smo se

s potjo(združena oblika)

Tine in Jerica (1852):	Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi iz Livad
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	kmalu domov, grem pa kar z vami, le toliko se s potjo oglasim še doma, da svoji »stari« izročim to-le mescé

spotoma

Krivica za krivico (1859):	njim znositi, bolj urno naprej, ako bi ga ne bile spotoma v grašinah, kjer se je oglašal, vsaktere veselice zaderževale. Tu
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	če je hotel, skoraj pol ure daleč in se veseliti spotoma čudnih podob, katere je ustvarila kapljajoča voda. Nihče mu ni
Iz arhiva (1890):	nov plot – sicer vse pri starem. Krenil sem k župánovim. – Spotoma sem se čudil, da me nihče ne pozna več, ali
Križ na poti (1891):	ne, ta prizor žarečih gorâ je bil krasen? « reče mu spotoma Rihard. »Ali se ti ni globoko vtisnil v srce? « »Tega
Križ na poti (1891):	nekoliko dnij, da bi narisala najlepše morske pokrájine. Rihard sicer spotoma vedno govorí po živi svoji navadi, toda Hugon mu ne
Od pluga do krone (1891):	Detelji na poliček! » pravi Jaka, in obá odideta. Cerkovnik je spotoma ugibal, kakšen svetnik je danes, ker je takó srečen dan
Od pluga do krone (1891):	les ogleda vat. ,Le pojdiva,' sem rekel, ,saj je čas. ' Spotoma se nama pridruži še nekaj móž, in skupno odrinemo v
Očetov greh (1894):	in vstane. Janez gre za njo kakor v sanjah. Ali spotoma prične govoriti o svojih namerah, da dobi službo na domači
Gorski potoki (1895):	in se tako radovoljno vdati v neizogibnost. Blagor mu, kdor spotoma ne omahne na taki trnjevi poti življenja!

s potoma(združena oblika)
Jarem pregrehe (1895): veznih vrat. Prijazni krčmar ga odvede v izbo, povprašujoč ga s potoma, ali hoče konja izpreči. »Ne«, odgovori gost in si

▶ spoved samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoved

spovd

Ta male katechismus (1768):	shtivilu, inu ſravnosti, aku so smertne grehi. Potler skleni tvojo spovd toku: ſavle teh, inu uſſeh mojeh vedneh, inu navedneh, koker
Ta male katechismus (1768):	Ozhenashe, inu 3. Ave Marie, inu eno viro. Viſha ſa Spovd. Prosem ſa S. ſhegn. Jest se spovèem, inu spoſnam Bogu
Ta male katechismus (1768):	pervi spovdi obtoſhiti. Aku be pak vednu ſamovzhal? Takrat zela spovd nezh navellá, inu stury en nov smertne greh, inu she
Ta male katechismus (1768):	noternapadl, inu potèem be se tudi naspovedal, al mordej taka spovd nezh navellá? Aku ima eno gmajn popolnema grevenga zhes uſſe
Ta male katechismus (1768):	Kaj je spovd? Ena reshizhna perpovedba, inu serzovidnu reſodenje uſſeh vedozheh smertneh grehov
Ta male katechismus (1768):	grehe obſhalluje. III. Naprejuſetje svoje ſhivlenje v' resnizi pobulſhat. IV. Spovd,
Abecedika ali Plateltof (1789):	Viſha sa Spovd. Proſsem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu

spoved

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):

Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov

spueved

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	aufrihtik noi popounoma spueved dovi podiati: od tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ti tu velko devo sazhev naiprei ſtori ano pravo Spueved al pokvero inu taku podi Kboshjei mi¬si noi tvoje grieshe

ſpoved
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ti tiga togótniga dalej napneſh, tó ne bó vezh ena ſpovèd, ampak enu prepęranje, zhe ga dalej sheneſh, te bó popuſtil

spovedi

spovde

Ta male katechismus (1768):	njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred
Ta male katechismus (1768):	svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu

spovdi

Ta male katechismus (1768):	odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh: I. Sprashuvanje svoje veste. II. Grevenga, skus katiro
Ta male katechismus (1768):	kaj je njemu sturiti? Se more ſavle taistega per pervi spovdi obtoſhiti. Aku be pak vednu ſamovzhal? Takrat zela spovd nezh
Ta male katechismus (1768):	ta napopolnema grevenga dobra, inu radosti? Is spovdjo, inu per spovdi je ſadosti. Kaj je popolnema grevenga? Kader je meni is
Ta male katechismus (1768):	de sem od (povej, kedaj se bil ta poslednekrat per spovdi) od moje te ſadne spovde s' mojemi grehami Boga resſhallil

spovedi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): in vselej še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in

spuevedi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei ti morash h' spuevedi noi k' obhaili jiti noi teſti zhas isnekuemer marnuati bol
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna ratam nai bueli je dati priedi te den k'spuevedi noi kobhajli gresh noi tu velzhei ponishnoſti storish? inu is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	imov to andoht frihtati taku prei na ano muado nedelo spuevedi noi kobhaili jedi noi tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PERPRAVLEAIE h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi

ſpoved
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): enu oſnuvanje od sgol ſlaboſt, inu pezhenja tę vęjſty; od ſpovèd, inu od ponovlenîh gręhov, od ponovlenih oblub ſe pobólſhati, inu

ſpovedi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali

▶ spovedati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spovedati

spovedat
Ta male katechismus (1768): Aku be se pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval

spovedati

Ta male katechismus (1768):	Ti imash uſſaku lejtu narmejn enkrat enemu naprejpostavlenemu mashneku ſe spovedati; inu ob velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ali S. Janneſa Evangeliſta obyskati, tudi zhe je mogozhe se spovędati, inu obhajati. 7. Uſſako treto nedello v' meszu per peti
Abecedika ali Plateltof (1789):	4. Uſsaku lejtu narmejn enrat enemu naprej poſtavlenemu Maſhneku ſe spovędati, inu ob velikanozhnemu zhaſsu S.Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędaneh
Tine in Jerica (1852):	de sim se hudo pregrešila, in se moram še enkrat spovedati; drugači ne morem v miru biti. Fajmošter so že vedli
Maria Stuart (1861):	— Vam hočem se spovedati in jezik Vaš naj oznani mi zveličanje. Melvil. Če hrepeni
Oče naš (1885):	tebi, Ménart, me žene zbujena vest. Tebi se hočem popred spovedati in potem še le duhovnu. K tebi bi me zavrnil
Oče naš (1885):	pridite k meni jaz vas bom oživel! “ „Svetujete mi, se spovedati in obhajati, jelite? “ „Da, prijatel; svetujem vam, kakor oče svojemu

ſpovedati
Branja, inu evangeliumi (1777): sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob

spovem

ſpovem

Abecedika ali Plateltof (1789):	Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji
Abecedika ali Plateltof (1789):	Viſha sa Spovd. Proſsem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſegamogozhnimu, ti isvoleni uſelej Divizi Materi Marij
Abecedika ali Plateltof (1789):	Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji

▶ spovednica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spovednice
- ſpovednize
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del

▶ spovednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spovednik

spovednik
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali

ſpovednik

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj

spovednika

spovdnika

Ta male katechismus (1768):	v' eni smertni navarnoste na enkrat se ſneshl, inu he spovdnika naimel, koku le se mogl pomagat? On more popolnema grevenga
Ta male katechismus (1768):	katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh

spovednika

Branja, inu evangeliumi (1777):	v' Bogu mojimu Svelizharju. Na dan S. Urha Shkoſa, inu Spovednika. Evangelium S. Matthvesha na 24. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Na dan S. Silveſtra Papesha, inu Spovednika. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Thimotheusha na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	okuli njega ſtojęzhi, priateli, snanzi, shlahta, sakaj ne greſte po Spovednika? Bolnik bo sdaj sdaj vmèrl. Tihu pravio ony, inu s'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku nevarnu ſtojí? Vy ga bote tedaj puſtili vmręti bres Spovednika, bres ſpovdi, ali ſe to pravi njega lubiti, de ga

spovednikom
- spovdnikam
  Ta male katechismus (1768): ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan

spovedniku

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Kadir' od greha freí To vest ozhe imeti, Nei h'spovedniku tei Gre odveso prejeti, Spoved, no grevenga Vtalashita Boga De
Abecedika ali Plateltof (1789):	Ti imaſh vſaku lejtu nar manje enkrat timu naprej poſtavlenimu ˛Spovedniku ſe ſpovedati, inu ob Velikanozhnimu zhaſsu ſvetu Reſhnu Telú prejęti
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Pojdi večkrat k sveti spovedi in sicer k svojimu izvoljenimu spovedniku. Ako se hočeš za sveto spoved prav vredno perpraviti, poklekni
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	in sabotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postavljenimu spovedniku k manjšimu vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času

▶ spoznan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoznan

spoznan
Tiun - Lin (1891): se je pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj

spoſnan

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se skerbnu amuſemi, de nabosh pred Bogam shtrafenge uredn spoſnan. V smerti nabo tebi nezh pomagallu, ke se veliku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	temuzh resproſtè veſſello jasnoſt po zelemu obraſu, de bosh perludn spoſnan. Ta se nabo od boſhje miloſte v' svojeh molitvah

ſposnan

Branja, inu evangeliumi (1777):	dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj

spoznana

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki dan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako sploh spoznana, da bi se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul

spoznani
- spoſnani
  Ta male katechismus (1768): na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov

spoznano

sposnano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	s' andohtio ferihtati je velko barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh noi od shien: taku na jemei obena zvihua
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash ti bras grieha noi pravizhao shivou.

ſposnano

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napravljalo, kar bo v tih rezheh sa dobro in koriſtno ſposnano: poſtavimo , kakor: vſe ſorte snanih ali pa isrodnih selſh, na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	proſila, de bi ſe sgodilo, kar bode k pridu kmetijſtva ſposnano. Domazhe povéſti. (V Krajniu ſe pripravljajo nov moſt zhes Kókro

▶ spoznanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoznanja

Oče naš (1854):	vsaka prošnja o svojim dnévu izrekovana je tako reči beseda spoznanja za nas. In take previdnosti nam je treba. Zakaj kristjan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se učila, sem premišljevala in premišljevala in prišla sem do spoznanja, da je vse govorjenje naših pesnikov in modrijancev o breztelesnih
Botanika (1875):	na Moravskem sam brazdo izoral, so ta djanja le izraz spoznanja, da je poljedelstvo neizrečeno imenitno opravilo za človeštvo. V starem
Botanika (1875):	drugih. Jasno razumljenje tega razločka bomo še le zadobili iz spoznanja raznih podob in prikazni, kterih nam rastlinstvo daje v tako

ſposnanja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga

spoznanje

Fizika (1869):	gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati
Mineralogija in geognozija (1871):	če je še tako dober, nikjer manj ne storimo za spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je treba vedeti, da ne gre
Botanika (1875):	Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez

spoſnanje

Ta male katechismus (1768):	viruvati? Je tu apostolsku v' dvanajst zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku se apostolsku skladanje, ali vira mole?
Ta male katechismus (1768):	posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te vire k' islaganju te narsvetejshe, inu naresdejlene Trojize v'
Ta male katechismus (1768):	neli v' njeh, ampak tudi v' drugeh pomnoſhenu bilu tu spoſnanje, strah, zhast, lubeſn, inu sluſhba boſhje svitluste, inu velizhastva: koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	isli tedej ſdej, aku otshesh ti tazhas svojo zhaſt, inu spoſnanje imeti, ſakaj naskaſhesh ti tedej ſdej tem starem sposhtuvanja, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rezhy oſdravlanje. XXXV. Poſt. Dobreh tovarshov drushena je dobrega ſaderſhanja spoſnanje.

ſposnanje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je
Genovefa (1841):	in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale. Edina shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S

spoznanju

spoznanji

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor
Botanika (1875):	gliv. To število se bo pa gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene

spoznanju

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pohrustali. Po tem čudeži je vse Babilonsko kraljestvo prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog je Danielu, svojimu služabniku, marsikake prihodne reči
Fizika (1869):	popisati, kakor glas ali okus. Ako tedaj duh hoče v spoznanju prirode napredovati, mora pred vsem opazovati jo sè čuti, mora

ſposnanju

Genovefa (1841):	Têbe, o Ozhe! v Tvôjiga ſina in Tvôjiga Duhá, v ſposnanju Têbe in v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k ſebi v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu je pa vezh ko poloviza vode perdjana

▶ spoznati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spozna

ſposna

Biblia (1584):	ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr

spoznal

sposnov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu sim sposnov da je tu resniza k' so te boshje jemene noi
spoznal
Robinson mlajši (1849): naleza, ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva

ſposnal

Sacrum promptuarium (1695):	ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj
Sacrum promptuarium (1695):	fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tèdaj bó mene ſposnal pred ludmy, tęga bóm jeſt tudi ſposnal pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 33. Katęri pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene ſposnal pred ludmy, tęga bóm jeſt tudi ſposnal pred mojim Ozhętam

spoznala
- ſposnala
  Sacrum promptuarium (1695): vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga
spoznali
- ſposnali
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu
spoznati
- ſposnati
  Biblia (1584): ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred

▶ spoznati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spozna

sposna

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katira je sapopadena v'tih Boshjih sapovedah, tiſti Chriſtuſa prou sposna. Saturei mormo h' Chriſtuſa klizat, koker je h nemu klizou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	saſtopni, prou modri, katiri Boga lubio, koker ſam od ſebe sposna S. Paul 1. Cor. 2, rekozh: Non judicavi me ſcire
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	perſhlu. Sdei ſe pa vunder preſtraſhi, ſdei trepezhe, koker ſam sposna per timu Preroku Davidu Pſal. 54. Timor, & tremor venerunt ſuper
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	O naisrezhena mozh te lubesni! ta lubesen ſe nar vezh sposna per teshkih inu hudih rezheh, katira v' tiſtih ſtanovitna oſtane
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Je Nebu, semla Goſpod! Vſe stoy v'tvoji lastnosti, Vſe sposna tvojo oblast, Vſe o Bog ! da tebi zhast. 4. Vſi

spozna

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro , ko bi kdo ) nauk dal, kako se ta bolézen spozná* in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	trezno ino zmasno živijo, kakor per vas, ino vsak očitno spozna, de ste vi za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa
Blagomir puščavnik (1853):	ne ve kaj in kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v eni zanj ki. (Korvin obledí pri teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene

spoſna

Ta male katechismus (1768):	Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh

ſposna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je
Genovefa (1841):	povsdignila rekozh: „O kako dôbro je vunder, zhe kdo Têbe ſposná, ljubi Bôg! Bres Têbe bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	per kupovanju konj ravnati in kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná, tako govori : „Vam pa, mladi fantje, ki imate nad konji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa , kar ſe ſposná, zhe ſe voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	§ 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima pri nakupovanju konj ravnati; kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná. §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in

spoznaj

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ne bi se ti bilo treba zavoljo črešenj tolikokrat pripogibovati. Spoznaj tedaj resnico modrega izreka, ki pravi: „Kdor vrednosti v majhnih
Lohengrin (1898):	Če more, pokorim se jaz; Če ne, iz tega vsak spoznaj: Krepóst njegova — prazen glas! Kralj in možje (zaraženi in željno

spoznajo

sposnajo
Zlata Vas (1850): ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz

spoznajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vgasnejo. Stoječi delavec je veči mem klečijočiga plemenitaša. Ceno denarjev spoznajo, kader jih na posodilo prosijo; kteri imajo pa posojene, kader
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pota k njemu ne véjo in zató tudi natanjko ne spoznajo, kaj če reči umetnost; ne véjo, ktere so lastnosti njene
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pripravniku v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	to tako in ne drugači storiti morajo, in ki tudi spoznajo, zakaj se to tako in drugači ne godí. Gospod Vertovc
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Gospod! našo pohlevno molitev, in perzanesi tem, ki svoje grehe spoznajo; de ob enim odpušenje in mir po Tvoji dobroti zadobimo
Zoologija (1875):	se rade družijo z noji, morebiti zato, ker ti prej spoznajo bližajočo se nevarnost. Opaža se namreč, da kakor hitro se
Trtna uš (1881):	in izpeljati, kar v dotičnem slučaji sklicani strokovnjaki kot potrebno spoznajo. Dva slučaja sta mogoča, kedar v kakem vinogradu zasledijo trtno
Gozdovnik (1898):	reki gori, daljno umerjeno kotleskanje vèsel in kmalo na to spoznajo skriti prežalci vojni čoln, napolnjen z apaškimi vojščaki, ki so

ſposnajo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tebe povelizhal na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino ſposnajo tebe ino mene. “
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova Mina vſa vſa pobóljſhala. „Kako je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve gmajn nizh

spoznajte
- ſposnajte
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je med njimi jedel. Na sadnje

spoznal

sposnou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogublen na biu, temuzh de bi on tebe, inu ſebe sposnou. Oberni tudi na nas o vſmileni Goſpud! tvoje miloſtlive ozhy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mojim Ozhetam, katiri je v' Nebeſih, katiri pa bo mene sposnou pred ludmy, tiſtiga ozhem tudi jes sposnati pred mojim Ozhetam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſebe. bomo tvoje sapovedi dershali, inu taku boſh tudi ti sposnou nas, inu bo dobru sa nas vekumei. Et converſius Dominus
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	opraviu, kader je te ſrebernike nasai perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry predau, sakai ony ſo h'nemu

spoznal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno tako za prid ljudstva
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	bolan bil. Ko se je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bo grda, kot si ti, da je oče ne bo spoznal. «
Valenštajn (1866):	hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega
Mineralogija in geognozija (1871):	so te popisane reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral o mineralih, ki so tako važni za
Občno vzgojeslovje (1887):	da učenci, kjer le možno, sami delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja
Lohengrin (1898):	njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil bi greh največi, Ki ná-te vero
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bila, — pa tako bleda in shujšana, da jo je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse

spoſnal

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	navirjame, tok nej sè le sam skusè, inu on bo spoſnal to veliko dobruto, katiro is klizanja na tega Svetega Patriarha
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſega smejshal. Preskerbè tvojo slobodnoſt, nekar njo naſgubè, inu bosh spoſnal, de je le samu Boga se derſhati tu narbulshe. Hodi

ſposnal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa ſposnal, gre ino pové Judam: „Jesuſ ſe mu pravi, kteri me
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil
Genovefa (1841):	ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro pogleda; in upamo, de bo beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki ſe tudi vezh ko 20 let ſtari, na tanko ſposnal, in ſe tako obvaroval,

ſposnov
Branja, inu evangeliumi (1777): oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje

spoznala

izpoznala
Gozdovnik (1898): po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega

spoznala

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka
Tine in Jerica (1852):	jima je Bog kako terpljenje poslal. S hvaležnim sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga prejela; zato sta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov je — Tebi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	cesarjev obraz, ko mi je dal povelje, bila bi že spoznala, da pri tej reči ne gré norčevati se ž njim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in

spoſnalla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de be se is tega muzh mojega Synu spoſnalla, jeſt pak drugem v' njeh revsheni pomagalla. Moja jęd je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh mojo dusho, inu telü oziral. Jeſt sem njeh dobru spoſnalla, inu moje zdu ſhivlenje je bilu enauſſeskuſna,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker sladkega perpuſtila: ſakaj jeſt sem viſſokuſt ene Matere Boſhje spoſnalla, katira je mene zhes uſſe ludy pouſdignela, uſſe te narvezhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem sé bla skerbnu perporozhila, sem sama nad sabo ozhitnu spoſnalla, de sem bila skus njega pomuzh toku dobru s'te

ſposnala

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá
Genovefa (1841):	je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v

spoznale
Mineralogija in geognozija (1871): služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam

spoznali

izpoznali
Zoologija (1875): si skoro vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1
sposnale
Zlata Vas (1848): otroci pred njim bežali. Dve stari ženici ste ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to

sposnali

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	o Goſpud! de bomo sposnali tebe, inu sposnali ſami ſebe, sposnali pa bomo tebe, inu ſami ſebe. bomo tvoje sapovedi dershali
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa volo tega ſturiu, debi mi nar nahvaleshniſhi videli, inu sposnali: Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	noverin te, noverim me. Dei nam o Goſpud! de bomo sposnali tebe, inu sposnali ſami ſebe, sposnali pa bomo tebe, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	me. Dei nam o Goſpud! de bomo sposnali tebe, inu sposnali ſami ſebe, sposnali pa bomo tebe, inu ſami ſebe. bomo

spoznali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je
Zlata Vas (1848):	delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ko so bili Norik in Panonijo z vojsko premagali, dobro spoznali, de bi se do njih,
Botanika (1875):	Že v §. 26. smo se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po
Botanika (1875):	strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko se dajo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	se na različen način, tako da smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2
Tiun - Lin (1891):	pa vender še ni bilo teko temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše

spoſnalli

Ta male katechismus (1768):	boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli, de njegova vira je ta prava, inu ſgol sama pot
Ta male katechismus (1768):	de, katiri smo skus angelsku zheshenje tu meſſupostanje tvojega Synu spoſnalli, skus njegovo martro, inu Krish k' zhasti tega goriustajanja perpellani
Ta male katechismus (1768):	Is nezh. ſakaj je nas Buh stvaril? De be njega spoſnalli, njemu sluſhilli, njega molili, inu enkrat ſvelizhani bli. Koku se

ſposnali

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſeboj, kakor ſim vaſ jas ljubil! Js tega bodo vſi ſposnali, de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali, vam bodi to le v' snamnje: Naſhli boſte dete, ktero
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo

ſposnalli
Branja, inu evangeliumi (1777): Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo pak tu vidili, ſo ſposnalli, de je temu toku, koker je bilu njim od tega
ſpoſnaii
Branja, inu evangeliumi (1777): de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji Jogri, aku bote med ſabo lubesen imeli

spoznalo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	oni zavolj ljudstva na svojim mestu; — ljudstvo pa bo tudi spoznalo, de vradniki so spolnovavci tistih postav, pri kterih se je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	truma, in se je jela Meziboru bližati. Kmalo se je spoznalo, kdo so bili ti s težkimi bremeni obloženi možje. Ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zlatov od Miroslava tistemu, kterega delo bo za nar boljše spoznalo. Večletne skušnje v živinozdravništvu so me poserčile, da sim se

ſposnalo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino to, ker niſi dnev ſvojiga obiſkanja, dnev ponujane miloſti ſposnalo. “ Ino ko je to govoril, je milo jokal. Tako je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe : „Jerusalem meſto, oh, de bi pazh ta ſvoj dan ſposnalo, kaj je k' tvoji ſrezhi! Pa ſkrito je tvojim ozhem

spoznam

sposnam

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	k' Smeſhnavi) Naj berejo ! Smeſhnava. (bere. ) ”Jeſt spodej pod”piſani sposnam , de mi je moja lu”besniva dękelza, Maria Smrekarza,
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moja vęjſt mi je lubiſhi , koker dveſtó kron. Jeſt tedej sposnam moj dolg, inu ta revers. Le ſamu to proſsim samerkat
Kuharske Bukve (1799):	Sposnàm, de niſmo ſhe per sadni popolnimoſti zhíſtiga kuhinſkiga jesíka. Narlaglaj

spoznam

Divica Orleanska (1848):	prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve
Divica Orleanska (1848):	ne zaničevana? Me ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke
Roza Jelodvorska (1855):	vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen

spoſnam

Ta male katechismus (1768):	teh dvanaist artikelnov? Jest is serza virjem, inu s' ustame spoſnam, de je le en sam Buh v' svoji naturi, inu
Ta male katechismus (1768):	ſa Spovd. Prosem ſa S. ſhegn. Jest se spovèem, inu spoſnam Bogu uſſegamogozhnemu, ti iſvolleni uſſellej Divizi, inu Materi boſhji Marji
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu letu podejlil. Daj meni to gnado, de tvoje gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se

ſposnam

Branja, inu evangeliumi (1777):	vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe

spoznamo

sposnamo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira je tiſtu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu shteveinu, inu ſiunoſti tih grehu vglihana biti, taku lehku sposnamo, koku velika, koku siuna, koku britka je mogla Chriſtuſova shaloſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi sposnámo, koker te poſvetne rezhy? ali je nam naſhu odresheine naperjetniſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi h'timu Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu tebe s'veliku grehi reſshalili, sa katirih
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Laudamus. 1. O Bog! my hvalimo te, No sa Goſpoda sposnamo , Semla tebi nagne se, Tudi my vſi hvalo damo. Kokar
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu sposnamo saki zhaſs Tvoju Meſu, inu kry Nar vezh gnad Duſhi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih grehu odpuſhaine , Tega meſa gor vstajaine, No tu vezhnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	damo Kir ſi Gospod no stvarnik naſh, Tvoje dobrote mi sposnamo , K'dire nam ti sak dan daſh. 2. Ti si
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sa spomin Ta ofer , k'dirga damo , Inu s'tistim sposnamo , Kar je terpeu tvoi Syn: Vſo kry je on preliu

spoznamo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi
Blagomir puščavnik (1853):	brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	H kredo ali veri. 1. Bog Oče, mi spoznamo, De vse je tvoja stvar, Kar je in kar imamo
Fizika (1869):	toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da
Mineralogija in geognozija (1871):	K sreči so druge lastnosti kalcitove take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je školjkastega, trskastega, neravnega; t. = 3
Botanika (1875):	razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo

spoſnamo

Ta male katechismus (1768):	S. Masha en vofer te molitve? Ke mi skus taistega spoſnamo, de le sam Buh se mole, inu je ureden molen
Ta male katechismus (1768):	inu vezhnega Boga molemo, katirega ja mi tukej ſares prizhajozhega spoſnamo; ſatorej moremo mi, koker se spodohe ta ſakrament s' poniſhnem
Ta male katechismus (1768):	TE DEUM LAUDAMUS. Tebe Boga mi hvallemo: Tebe Gospuda mi spoſnamo. Tebe vezhnega Ozheta shposhtuje zel svejt. Tebe usi Angelzi; Tebe
Ta male katechismus (1768):	Koku je en vofer te ſahvalle? Ke mi skus tu spoſnamo, de uſſe, kar dobrega imamo, od Boga skus J. Xtusa
Ta male katechismus (1768):	nu Boga Té spoſnamo, Pod kruham skritega mi vſhivamo, Té spoſnamo.
Ta male katechismus (1768):	vezhne zhas. Per ſadnemu ſhegnu. I. Zhloveka, 'nu Boga Té spoſnamo, Pod kruham skritega mi vſhivamo, Té spoſnamo.
Ta male katechismus (1768):	odpusti nam nashe dolge? Prosemo ſa odpushanje nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo v' glih viſhi perpravleni odpustiti, kar so se

ſposnamo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala

spoznaš

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili
Mlinar in njegova hči (1867):	sodi! Le za tega voljo govorim o tej reči, da spoznaš, da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj

spoſnash
Ta male katechismus (1768): inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je
ſposnaſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my

spoznate

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite, še nekoliko časa poterpéti
Blagomir puščavnik (1853):	kaj me tako milo in debelo gledate? kaj ne? sami spoznate, da ste smerti vredni? Zatoraj me smete velikodušnega imenovati, ker
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	brez kterih vender nihče ne more letéti. Zdaj mende sami spoznate, kakošni bedaki de ste. Norci ostanete vsi; toliko znam leteti

spoznati

izpoznati
Gozdovnik (1898): tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči

sposnati

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nikar ſamu s'uſtmi, temuzh tudi s' diainam mormo nega sposnati. Saturei opomina Chriſtus Matth. 7. nikar en sakitiri, katiri pravi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa bo mene sposnou pred ludmy, tiſtiga ozhem tudi jes sposnati pred mojim Ozhetam, katiri je v' Nebeſih. Reuni, inu naſrezhni
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Viero sa Boshio zhast Terdnu vſelei sposnatí, De on teſrjnu stoy, Inu ſe na boy Sa tisto
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	prejeti, Velikonozhni zhaſs Odlozhen je sa naſs. 5. Moresh tudi sposnati, Kar peta prepovei, Ne ohzeti dershati, Kokar piſhe na prei
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	inu dvaista Peiſem. Po pousdigvainu. 1. K'du more prau sposnati Ta zhudesh , de je reſs Oteu zhlovek postati JESUS, no
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	skasou ti. 2. Tebi vezhno hvalo dati, No naſhe reve sposnati Klezhimo mi pred taboi Lubi ozhe! ti ſe vſmili Zhes
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bi nie h'svelizheinu blu. 3. Boshia gnada pamet resſveiti Sposnati, kar je, no kar ni prau, Sturiti vſe dobru na
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Nebo, Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K'diro je on vuzhiu. 2. Naſmemu vezh vervati Bogu

spoznati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tega plemena še nisim tako dobriga pil. Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je v njim v veliki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Le malo je tacih ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so imeli vsi, in če
Fizika (1869):	pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med
Botanika (1875):	tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se
Botanika (1875):	in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi

spoſnati
Ta male katechismus (1768): s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo

ſposnati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſim dobrim, kaj je vidila. Bog ſe jim rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rastergan pred njih v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga
Genovefa (1841):	vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ljubljani ino v Krajnu. Is tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem

▶ spoznava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoznanje; [sskj]

spoznavi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti! Kaj

▶ spoznavalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spoznavalcev

spoznavovavcov

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):

angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha

spoznovavcev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega

spoznavalci
- spoznovalci
  Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti Kamil,

▶ spoznavanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoznavanje

Mineralogija in geognozija (1871):	visoke pomenljivosti in jako važno zaslombo dobi njih opazovanje in spoznavanje v mnozih v njih skritih okamnelih rastlinskih in živalskih ostankih
Mineralogija in geognozija (1871):	to hitro stori, zakaj on ima še druge pripomočke za spoznavanje. Poslužuje se zatoraj kolikor mogoče najkrajših kemiških pripomočkov, ki jih

▶ spoznavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoznava

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in viditi'je vsak dan de bolj ko se žnjim spoznava, bolj se zanje peča. Iz tega se tudi vidi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	povzdigne okó iz praha oslepljive navadnosti, zmiraj bolj in bolj spoznava, de so darovi omikaniga duha nar bolj pripravni, nas stanovitno
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	teh bukvic, koga česar hudega učiti, ampak de vsak hudobijo spoznava, sovraži in se tudi zvitih in prebrisanih ljudi varje. Zakaj
Občno vzgojeslovje (1887):	ono človeško sovršenost, po kateri mu je težiti, in da spoznava pravi vzgojni smoter; 4. da vzgoja postopa po trdnem, vzgojnemu

ſposnava

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhiſtiga ſerza. Tak she na semlji Boga bolj ino bolj ſposnava, ino nékedaj ga bo gledal oblizhje v' oblizhje. Le zhiſtimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potrebe, pomankanja, ſlaboſti, napota ali sadershke per kmetijah sveduje in ſposnava, in ker po piſmih sve, kar sunej deshele bliso in

spoznavali

ſposnavali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	boſte boshjo vſigamogozhnoſt, dobrotljivoſt, modroſt, vſigavédnoſt, ſvetoſt, pravizhnoſt ino previdnoſt ſposnávali; pa nikoli nikjér ne lepſhe ino zhiſtejſhe, kakor nad Jesuſam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe po tem nauku ravnajo. Bolj ino bolj boſte Boga ſposnavali, smiram bolji, smiram mirniſhi ino sadovoljniſhi boſte; na unim ſvetu

spoznavati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati) temuč de se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti imajo Po svetu kaj več
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj spoznavati, in torej bolj in bolj gnado doseči, de se pričo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § 75. Dekadno število je z 2
Gozdovnik (1898):	Bilo je še dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v

spoznovati
Mineralogija in geognozija (1871): sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere
ſposnavati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de lé ta konje dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr.

▶ spoznavši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spoznavši
Gozdovnik (1898): Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete

▶ sprache neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sprache
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache” ga Nemci imenujejo. Že nas stari pisa-

▶ spraševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spraševati

Oče naš (1854):	Rozalia in Marieta pritekle k njemu. Toliko ste ga imele spraševati in Nace je imel kaj opraviti, njim vedoželjnosti vstreči. One
Oče naš (1885):	Rozalija in Marjeta pritekli k njemu. Toliko ste ga imeli spraševati in Nace je imel kaj opraviti, da vstreže. One ste

sprašuj

sprašavaj

Lohengrin (1898):	resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in
Lohengrin (1898):	me ne odvrati, Obljúbiti mi moraš to: Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in

▶ sprati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprala
Kmetijske in rokodelske novice (1846): si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in

▶ sprava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprava

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	biti enega naroda in ene vere, da bode edinost in sprava med njimi kraljevala; novi naselniki skozi 6 let ne bojo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	smelo solidarno postopanje o tem, da v državni zbor, kteremu „sprava narodov” ni načelo, ne gredó poslanci federalistične stranke. Zdaj pa
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zdaj vi dva, ki sta padla v blato. “ Boljša kratka sprava je, Nego dolgo pravdat’ se. 75. Suhljád in slama. Revna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	britkih skušnjah, ktere smo doživeli o državnih zadevah. Poravnava državna, sprava med narodi, srečno pričeta po ministru Hohenwartu in skoro že

ſprava

Genovefa (1841):	is buzh in bizhji jerbaſizhek, kar je bilo vſa njena ſprava, preglédoval in ſe sraven Genovefe uſédel in ſantizhka na roko
Genovefa (1841):	Njega nam je ôzhe v svelizhanje ſvetá poſlal. On je ſprava naſhih gréhov. On je ſvôjo kri v odpuſhanje naſhih préhov

sprave

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus.
Blagomir puščavnik (1853):	kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo
Blagomir puščavnik (1853):	Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru in sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov na

ſprave
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe

spravi

Divica Orleanska (1848):	srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi
Roza Jelodvorska (1855):	očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke

spravo

Divica Orleanska (1848):	ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler je
Divica Orleanska (1848):	usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	cerkev ima v njegovo tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo spravo z Bogam in ljudmí. In tako tudi jez želim, ž
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se vlada poganja še dalje kar je moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo vojska

▶ spraviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spravi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da, ali pa globoko v zemljo s
Stric Tomaž (1853):	ki so mu na poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tako dolgo dražijo, da se prekucne in vse iz sebe spravi.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in
Revček Andrejček (1891):	desno. ) Andrejček (gleda za njo). Bog te obvaruj, Franica! (Kruh spravi v svoj košek). Franica ima pa Pavleta zares rada — kar
Revček Andrejček (1891):	svoje citre. Oj ti šment, ti. Sedaj se pa le spravi, Andrejček, imaš že zadosti! (Pospravlja svoje reči. )

ſpravi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in

spravijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zamudne županije se zamorejo primorati, da svoje lovstvo v red spravijo. — Županijam, ki bojo prihodnjič davke pobirale in vradijam odrajtovale, se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vdariti. Med tem pridejo sosedje, se vtaknejo v prepir in spravijo ju komaj narazen. Vidila sta, de sta oba goljufana. Pogovorila
Fizika (1869):	v uho vodi. V. Toplota. 128 Različni so vzroki, ki spravijo tvarino v posebna stanja, ktera smo navajeni imenovati z besedami
Trtna uš (1881):	nevarno, ker pregledovalci trtno uš lehko dalje zatepejo in jo spravijo v vinograde, kder nje še niso imeli. Kajti mnogo skušenj
Ferdinand (1884):	in prekanjenosti. Napeli so vse žile, da ga spodrinejo in spravijo v nemilost pri kralji. Priliko jim je dala odkritosrčnost hrabrega
Gozdovnik (1898):	ne bodo našli nobenega sledú po njem. " Trije tovariši se spravijo na delo. Debla, iz kterih je bil plav sestavljen, uzamejo

ſpravio
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat njemu v' tej nar ſtraſhnęjſhi

spravil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi, da bi iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	35 milijonov gold., in da ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar ima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	polji vseh dežel, in za koliko je ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le toliko živine
Tiun - Lin (1891):	se je premaganec zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji

spraviu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu sapelainu podvershen, inu bode ſam ſebe v' taushent navarshen spraviu, aku ſe bo na ſvojo ſlabo pamet saneſſu, inu po
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa v' ta vert Judesh, debi naſhiga Isvelizherja v'ſmert spraviu. Kai miſliſh hudobni isdajauz? kai delaſh nar naſrezhniſhi Judesh? kam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſkerby pred molitvo is ſvoje glave, inu is ſvoiga ſerza spraviu. Saturei, aku bi mi samogli naſho molitu na vago poloshiti

ſpravil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup ſpravil, kar vam je tréba. Sakaj vediti morate de je ravno

spravila

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je neki
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo nekaj dni zares bolan bil. Ko se
Tine in Jerica (1852):	še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de
Stric Tomaž (1853):	pa potem kje kak kraj kupila in tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za njih dušni in telesni blagor

ſpravila
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino

spravile

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	praša: „Ali res misliš, da so tvoje copernije na stran spravile Fabija? ” Afra si je to le izmislila, ko je pa

spravili

Zlata Vas (1848):	de je kaj. “ Ko so štirdeset do petdeset krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je dežele za živino. Namesto da bi naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci po njih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi ni
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	prosim tedaj, de, kadar, me bote res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste

ſpravili

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih

spravilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je odgovorilo po njegovi veri, njima pove, kaj ga je spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko
spravim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče

spravimo

Astronomija (1869):	severnemu in proti južnemu tečaju razdeljen na 90 stopinj. Če spravimo kako zvezdo pod poldnevnik, beremo na njem stopinje nje odklona
Stelja in gnoj (1875):	nič druzega ne stane, kakor to, da ga na polje spravimo. Javaljne se vé v naši deželi, koliko je vredna drobna
Gozdovnik (1898):	morda enkrat doba, ko je poiščemo in brez sedanje nevarnosti spravimo na gotov kraj. « »Pritrjujem, sine moj,« reče Kanadčan. »Pojdimo k

spraviš

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ampak prereži rog, pritiskuj krog rane, da gnoj iz nje spraviš, in jo potem obvezuj, kakor sim ravno prej nasvetoval. XV.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	slabeje, kakor se ti zdi, da govoriš, toliko nikada ne spraviš tujih slov med slovenščinu, kolikor jih ima v sebi književna

ſpraviſh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vedet! kulkain ludy ti, koker Judesha, v'tu vezhnu pogwbleine ſpraviſh? navarnu je tiſtu vedet, katiru to veſt rani. naſrezhnu je
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſpravi poprej brun is tvojiga ozheſa: inu tedej gledej, de ſpraviſh pesdir is ozheſa tvojiga brata. Na veliki Prasnik S. Reshniga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mene kriviga delali. Nęshka. (tihu k' Matizheku) Glej , de ga ſpraviſh. Matizh. Vaſha Gnada, ſej vidijo , de jé pijen. On ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nikamer ſkriti — pazh, tukej sa ſtolam — glej , de ga ſkorej ſpraviſh. (Nęshka mo vprut ſtopi; on jo en malu prozh porine

spravita

Stric Tomaž (1853):	pijan ko čep zaspi, nna dva se pa spod nog spravita. Od Legreta se ni smelo ravno reči, da bi bil
Gozdovnik (1898):	se je nadejati dobre plače. »Babše mi ni delalo neprilik. Spravita jo v stransko sobo, seznanita jo z bodalom, pa dobro

spravite

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu

ſpravite

Biblia (1584):	sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym naprej
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo. 31. Eno drugo pèrgliho jim je on

spraviti

ispraviti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj vode imá v pljuzhih; urno je tedaj treba vodo ispraviti is perſ. Pa ne na glavo ga poſtaviti; to je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shitnizi prevezh vgnjesdili, ſe mora shito is take ſ-hrambe urno ispraviti in dolgo zhaſa prasna puſtiti. Şpuſhaj pridne mazhke v shitnize

spravit

Ta male katechismus (1768):	se greshnek prov spokory, kar se prave: s' Bogam se spravit, inu gnade boſhje uredn gratat. Koku je en vofer te
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nezh drusiga na potrebuje tiga zhloveka v' napokoi, mu britkuſt spravit koker to s' greham oblosheno veſt. Ta s' greham obloshena
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ſkerbijo koku bi mogli vezh blaga, inu bogaſtva vkup spravit. Bedijo po
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shelie, inu porſhne nas snajo sapelati, v' shkodo, inu pogubo spravit, nikar pa ta vola Boshja, kyr le ſam Bog vei
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	teſtó more toku mehku biti, koker ſe more v'pezh spravit, pa nenuza veliku vode, kir te 'Jabuka ſo slo vodene

spraviti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	najdejo dobrotljivi ljudje, ki so saj v stanu toliko vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v Terst speljal, iz Tersta ga bo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je
Stric Tomaž (1853):	žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v denar spraviti môgel. Pri vsem tem pa tudi sebe ne pozabi pohvaliti
Oče naš (1854):	milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z vodo zmivati, da je vedno
Mineralogija in geognozija (1871):	86 fizike smo rekli, da voda vedno skuša svoje dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter

vpraviti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta
ſpravit
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje

ſpraviti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe v ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja takó odvajen, de

spravlja
- ſpravla
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): tá je supèr mene: inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu

▶ spravljajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spravljajoč
- ſpravljejozh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól

▶ spravljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spravlja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kaj se dela in godi novega po svetu, kako se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo

ſpravlja
Genovefa (1841): bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi

spravljaj

sprauli

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas v'en nar vezhi ſerd, inu samiro per Bogu sprauli, inu timu pogubleinu podloshne ſturili. Satorei tudi je ta Syn
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtim sahajali, veliku greha ſturili, ſebe, inu tiſte v' naposhteine sprauli, ſvojo, inu tiſtih duſho v' navarshno vezhniga pogubleina poſtauli, inu

ſpravljaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v lepim vremenu ſpravljaj. — Sjutraj in svezhèr pridno obéraj kébre in goſénze; poſébno ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rumenkaſt perhaja, puſti isruvati in ga dobro poſuſhiti. — Şémenſko detelo ſpravljaj. Hozheſh kmalo otavo iméti, takó ſaj 14 dni vodo na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preletvale in ſe takó pokonzhale. —^ Pred boshizham sneſene kurje jajza ſpravljaj ; ſo dobre sa podlogo. — Korenje, répo, krompir, péſo vezhkrat prebiraj

spravljajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo
Zoologija (1875):	tako imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna

ſpravljajo

Genovefa (1841):	le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah

spravljajte

ſpravljajte

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	govoril, ino vſim ljudem v' nauk ino poveſeljenje rekel: „Ne ſpravljajte ſi sakladov na semlji, ampak sa nebeſa, kjer jih ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vaſhe , gnoja toliko , kolikor morete, perdobivati in napravljati. Nabirajte in ſpravljajte ga ſkerbno, ſkerbite , de ſe ga nikodar nizh ne sgubi

spravljal

Jerica (1859):	bo gospodarja, da bi sam kupoval in blago na terg spravljal. Veliko manj se je prikupčevalo, kar ranjkega ni več. In
Turški Pavliha (1864):	vse, karkoli je ženi za gospodarstvo dajal, le nepošteno skupaj spravljal. Posebno sosed vertnar je vedel kaj povedati o tem. Bil
Domen (1864):	Sovov sin, in da ga je lastni oče v vojake spravljal, privoščili so mu iz serca, da je ušel. Oni pak
Kranjska nevesta (1864):	malo premišljuje, potem reče zlatarju, ki je liste v omaro spravljal: „Mola! Preveč tirjate. Saj veste, da se grofinja ne sme
Kupčija in obrtnija (1872):	da bi se premog prav lahko prodajal in v denar spravljal. Iz te premogove žile bi se tedaj veliko denarja in
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	in svoj zaslužek, kakor tudi darila, katera je dobival, pazno spravljal in množil. A tudi to mu nij bilo zameriti. Vzrastel
Moj sin! (1880):	da res ne mara za me! « In kako težko je spravljal besede iz grla! Potem pa se je obrnil proti steni
Žrtva ljubosumnosti (1884):	pri svojem prijatelji. Cesta je zdaj preslaba, da bi ga spravljal na dom. Zatorej sem si vzel steklenico sebój za jutre
Stari dolg (1897):	samo gospodar je resno gledal v razbrane papirje in jih spravljal na kup; dobršna polovica jih je še ostala nepregledanih. Potem

spravljala
Robinson mlajši (1849): ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na

spravljali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti imamo vsak en nauk; poglejmo, kaj nam kaj
Zlata Vas (1848):	hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj devali

spravljati

izpravljati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati ; pa še drugi dan se jim ni dala pregnati. Možá

spravljati

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	od nekdaj naši umni kmetovavci prizadevali preobilo mokroto iz zemlje spravljati po odpertih ali zadelanih grabnih, je vsacemu znano. Ko so
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	druzih rastlin. Kdaj da so druge rastline zrele, kako jih spravljati in hraniti, bo pri tacih posameznih rastlinah govorjenje, postavim, od
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	navada je: Ključev od žita, vina i. t. d. ne spravljati, ampak jih na takem kraji puščati, da posli in mladi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	planinah, kjer se ne dá lahko kositi in merva domú spravljati; ali pa se to ne splača, so take spašnje nekoliko
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in goveji gnoj skupej na gnojníšču mešati ali vsacega posebej spravljati? To se ravná po zemlji, ktera se ima gnojiti. Je
Slike iz rudarskega življenja (1888):	teden zadnjič pri delu. Laskati se umeješ okoli deklet, a spravljati se s sovražniki ne znaš! « »Imela sva biti že skoro
Brata (1888):	bil v viharni noči. Stari mož pa začne po hiši spravljati in čistiti, mizo pregrinjati. Imel je očrnelo svečo; razreže jo
Na krivih potih (1893):	vse zgodaj šla vozov iskat. Preskrbevši voznika, začela je takoj spravljati vkup tisto malo pohištva, kar sta ga imela z očetom
Gojko Knafeljc (1899):	Gojko v tem tudi ni miroval. Skrbno je pomagal Bratiča spravljati od prave poti, a hkratu mu je prišlo na misel

ſpravlat

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje

ſpravljati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore

▶ spravljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spravljeni
- naspravljeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za se in vso klajo za živino v ognji
spravljeno
- spravleno
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla-
- spravljeno
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): žito sadé, in kar se sadí, je vselej bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s

▶ sprazniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprazni
Zlatorog (1886): baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa naj je žejen ali ne In

▶ spre neuvrščeno, program ↘ IMP

spre
Blagomir puščavnik (1853): obloženo omizje čakalo. Vitez in vitezinja sta jih prav prijazno spre-

▶ spred predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spred

Genovefa (1841):	imenuje, sdêrem ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí poberita, in nikoli vezh ſe mi ne prikáshîta! — To
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo
Stric Tomaž (1853):	spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil
Gozdovnik (1898):	sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred Arečizo.

▶ spredaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spredaj

predi
Robinson mlajši (1849): vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti

priedi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rane: inu skues katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv skves telv noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boga inu na S. Bernharda savpenje meti: da bojo tabe priedi stali: inu kader bosh narvezh to molitou frihtou lesi dovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	poſtopiti auomi drugimn jas kna ratam nai bueli je dati priedi te den k'spuevedi noi kobhajli gresh noi tu velzhei

spred
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši

spredaj

Viljem Tell (1862):	Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za
Valenštajn (1866):	zadnjemu koncu, še dve drugi mizi, za vsako šest gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je
Valenštajn (1866):	Stotnik. Od spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj
Rudninoslovje (1867):	med desno i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba
Zoologija (1875):	zobje. Človek ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani
Deborah (1883):	zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta
Revček Andrejček (1891):	sobo! (Pelje jo v hišo. ) Andrejček (podpira Franico, potem pa spredaj pride), No, sedaj pa že več ne vem, ali sem

spredej

Zlata Vas (1850):	s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. )
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane

ſpredej

Branja, inu evangeliumi (1777):	najdesh na Nedelo med Boshizhnemi Prasnikami na 21. plat od ſpredej. Evangelium S. Matthęvsha na 2. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	belih, inu rudezhih roshez spledén. Sa njimi Nęshka. Godzi ſe ſpredej na eno ſtran vſtopijo. Ti drugi v' dvęh verſtah, deklizhi
Kuharske Bukve (1799):	v' ſkledo; vli gori rumeno shupo, katęra je ſprędej popiſana; jo obloshi s'kuhanimi Karfiolami, inu daj na miso
Genovefa (1841):	naj lépſhih oblékah napravljene, kakor o velikih prasnikih, in naj ſpredej je lépa deviza vſa belo oblézhena s vervizo naj lépſhih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa : — ˛Shola je bila tako le ta dan olepſhana : Nar ſpredej na sidi je bila velika podoba njih Velizhaſtva Zeſarja Ferdinanda

˛spredej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh

▶ spreden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spredeni
- ſpredeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih

▶ sprednik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prednik; SSKJ

spredniki
- ſpredniki
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt

▶ sprednik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voditelj; Pleteršnik

sprednikov
Branja, inu evangeliumi (1777): k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s'

▶ sprednji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprednja
Valenštajn (1866): šest gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo

sprednje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti bojo stali takó. Če jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je

sprednjem

sprednim

Divica Orleanska (1848):	orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo
Divica Orleanska (1848):	Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo

sprednji

sprednjej
Valenštajn (1866): ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej

sprednji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te
Zoologija (1875):	somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter

sprednjih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	velikosti in terdovratnosti gobe. XI. Poglavje. Oteklina velke kite na sprednjih nogah (Sehnenklapp.) Kedar je velka kita na sprednji nogi otekla
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in sicer v znotrajnem oglu blizo kipe, zraven strele
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	naravno postavo noge popolnoma popači. Luknje za žeblje morajo na sprednjih stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	maslo je dobro. X. Poglavje. Goba na kolenu. Na kolenih sprednjih nog postane včasi po vdarku, vtisku alj drugem poškodovanju oteklina

sprednjo

Viljem Tell (1862):	bregu stoje in se pozdravljajo, prideta Melhtal in Staufaher na sprednjo stran. ) Melhtal. Gospod Staufaher! vidil Sem njega, ki me viditi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa ni bilo drugače; peljal ju je skoz neko okroglo sprednjo poslopje, ki je skoz strop dobivalo svitlobe, na mogočno dvorišče
Deborah (1883):	S kamenjem zasujte! Deborah (s težavo se iztrga, steče na sprednjo stran, postoji tu ter na prsih roke sklene). Le me

▶ spregledati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spregledal

ſpregledal

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil in sa to príjel, kar ſe mu

▶ spregledovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

spregledovanje
- spregleduvanje
  Ta male katechismus (1768): V. Skus perliſuvanje, ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se

▶ spregledovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spregledoval
- izpregledoval
  Gozdovnik (1898): dečko, ali to ne sme biti uzrok, da bi mu izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji

▶ spregovarjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

začenjati govoriti; [sskj]

spregovarjati
Sveti večer (1866): tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam. Pa saj so

▶ spregovoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spregovori

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako
Sveti večer (1866):	ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi pa povej, Tone, kako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla cesarjev
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil spoznal, če bi se ne bila smejala” nekako britko spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi
Gozdovnik (1898):	ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj

spregovoril
Sveti večer (1866): v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da, moji predragi otroci! skoraj bomo morali

spregovorila

Tine in Jerica (1852):	zaloputne vsa nevoljna z vratmi in dalj časa ni besedice spregovorila. Nihče ni vedel, od kod ta huda ura. Zadnjič jezno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v svojem sercu. „Preserčno se ti zahvaljam, Miriam,” je zopet spregovorila Fabíola. „Ti si spolnila svojo obljubo: peljala si me do
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	šestimi leti so jej utihnila usta in od takrat ni spregovorila ne besedice ne,” pravi Nikostrat. „Boštjan obmolči za nekaj trenutkov

spregovorimo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	razširja, da se že zeló nahaja na kmetih , dobro, da spregovorimo se neko besedico o njem. Najplodnejši izvirek petroleja je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	nikakoršne pesniške lepote. Naj tukaj nekoliko o ljubovnem pesništvu sploh spregovorimo. Ljubezen je neskončno obilen vir človeških občutkov, veselih in žalostnih

spregovoriti

izpregovoriti
Gozdovnik (1898): besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam časa! «

spregovoriti

Tine in Jerica (1852):	je stala, kakor na žerjavci, od jeze ni mogla več spregovoriti, in razkačena odide. Smoletovka ji še nekekrat zakriči. „Pa vsaj
Tine in Jerica (1852):	jim je hotla Jerica pred smertjo tudi še nekoliko besed spregovoriti, jim vse v spomin priklicati in globoko vtisniti. Rekla je
Roza Jelodvorska (1855):	oče! ” jame zdaj plakajoča Roza, in besedice nemore več spregovoriti nekoliko časa. »Kaj niste še slišali strašne dogodbe? « »Vaš oče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	so zagledale beli dan. Danes hočemo malo več o njih spregovoriti. Čem bolj smo jih prebirali te pesmi, tem bolj so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	ali nosú, ali pa celó glave. O zmikaštvu nečem ni spregovoriti. Francoz. Da, tako jih popisujó. Nemec. To so ljudjé, ki

ſpregovoriti
Sveta grofinja Genofefa (1857): Genofefa od prevelike shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava

▶ sprehajališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprehajališču
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je bila izdelana lepa kapelica

▶ sprehajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprehaja

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	po življenji. Nej bodo nazaj pahnjeni, in kri nej jih sprehaja, ki mi hudo želé! — Odstopijo nej v sramoti, ki se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prepričan sem, da se zdaj Fabij v Eliziju) greje in sprehaja* po zelenih livadah pa nektar**) serka. O da bi mi

ſprehaja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obrasam ino s' objokanimi ozhmi. Sdaj ji ſtrah, sdaj upanje ſprehaja. Tudi uzhenzi ſe ſtrahama pogledujejo, kaj bo. Kmal imajo v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe jima ozhi, in ugledata, de ſta naga. Rudezha jih ſprehaja od ſramote, is figovih liſtov ſi krila ſpleteta, ino ſe
Genovefa (1841):	tréſla. „O Bog, o Bog! ” je klizala „kakſhina grôsa me ſprehaja! Pa ſej ſi Ti tudi tukaj pri meni, pred Tebój
Genovefa (1841):	vshiva, pa njegov kônez jesdihovanje in révſhina. Po zvétkah ſe ſprehaja, pa nanaglama ſe v bresno pogrésne, ki ſo ga zvétlize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	miſlili, de ſe v truplu bolne shivine kaka huda materija ſprehája, ktera kakor kovarni volk ſèm ter tjè notranje in svunanje

sprehajajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj

sprehajal

Tihotapec (1855):	veste, manj z Ano govorili, le redko sim se žnjo sprehajal. Vi pa ste mi to za hudo vzeli, me ošabnega
Krivica za krivico (1859):	in kuril svojo pipo, pa ustal je spet in se sprehajal po pivnici; včasi je še celó po malem z zobmi
Svetinova Metka (1868):	po gozdu! Poznal je tu vsako drevo in vsako drevesce. Sprehajal se je med njimi, kakor med svojimi znanci. Tu je
Razne dela (1870):	Odam, Če v letih bi njegovih srečnih Se sivček bil sprehajal tam. Med njim orjak stermí v nebesa, Dvoglavni Elbrus, velikan
Antonio Gleđević (1873):	leno ležali med mrežami. Na bregu se je istega jutra sprehajal človek, zavit v obleko tedanje dubrovniške gospode. Bil je še
Valovi življenja (1877):	Tu sim je prihajal vladar v poletji sè svojo melanholijo, sprehajal se pod starimi debli, ter se v kraljevem blesku dolgočasil
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	zgodba pomni se dobro še dan denašnji. Lani sem se sprehajal neko popoludne po Loški Vasi; pastirji so gnali ravno na
Gospod Janez (1884):	tako je ugibal. Četrtega dne po onem srečanju se je sprehajal Vran s svojima gojencema po mestu. Bilo je popoldne pred
Slučaji usode (1897):	ni več varen. Pozno sinoči se je gospodar po njem sprehajal; pred četrt ure pa je mlada gospa iz vaše družbe

ſprehajal
Kmetijske in rokodelske novice (1843): jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam

sprehajala

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	clo dlako dobí. Se vé, da je misel me zlo sprehajála, Da bil bi ga gorko pa krepko oštel. — „„Da zemlja
Zeleni listi (1896):	sta se jako rada. Skupaj sta se igrala, skupaj se sprehajala. Kjer je bil on, je bila tudi ona. Ker je

ſprehajala
Genovefa (1841): saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi vídiva

sprehajale
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam per sebi djal, kteri

sprehajat

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	umerje. Antonovec je imel navado v poletnih méscih zvečer se sprehajat hoditi. Ne dalječ od Travnika je bila lepa s ternjem
Blagomir puščavnik (1853):	ure minulo, kar pride cesarica in mnoge dvorne gospe zjutraj sprehajat in oživljat se. Milko stopi ponižno s poti in se
Blagomir puščavnik (1853):	je poletje približalo, se gré blaga družnica večkrat po polji sprehajat. Bilo je poljskim delavcem posebno veselje, imeti viteza med seboj
Čas je zlato (1864):	ni nikoli zamudil, potem pa gré na polje se nekoliko sprehajat. Popoldne jo je pa v gozd potegnil, kjer je do

sprehajati
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako

▶ sprehod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprehod
- sprehod
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji pot, de mu bo
- ſprehod
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki ga je po
sprehodu
- ſprehodu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): od goſénz menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki

▶ spreiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

spreleteti; kontekst, SSKJ

spreide
- sprejide
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki

▶ sprejem samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprejem

Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	soprugi in hčeri in izreči jima mojo zahvalo za prijazni sprejem. Tebi se tukaj zahvalim. Dolžnost me kliče v mesto, če
Na Žerinjah (1876):	na grajski holm. „Za boga, Vika, tvoja toaleta nij za sprejem tujih gostov," reče grofinja, ter pogleda po svojej skrbnej opravi
Pomladanski vetrovi (1881):	Bodem pa drugikrat povedal," pravi korporal boječe, kajti Vinkov osorni sprejem ga je bil vsega prestrašil. Saj je bila od njega
Zvezdana (1883):	da ga obišče. Zatorej se jame urno pripravljati za primeren sprejem, kakoršen se spodobi gosposkemu gostu. Svojo pogašeno malo pipico vzame
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	vrste na svetu v tej umetnosti. Ves ta tako srčni sprejem je veljal tedaj, ako hočemo biti odkritosrčni, bolj njegovi harmoniki
Hudi časi (1894):	so se proti trgu dol. Tu jih je čakal žalosten sprejem. Francozje so bili zbrani z dvema topovoma pred pošto. Ko
Gospa s pristave (1894):	so hiteli do bližnjih grajščakov in jih vabili na slovesni sprejem. Samostan z okolico je postal kakor nekak tabor. Virida je
Gospa s pristave (1894):	sedaj je skoro njen gospod! Prvi hip je hotela odkloniti sprejem in nič občevati ž njim, a hladni razum in kancelarjev
Najmlajši mojster (1896):	Tramterica nekaj dnij po prazniku sv. Rešnjega Telesa prosila za sprejem pri vicedomu Kobenclju. Nimamo sicer natančnih podatkov, kak razgovor se

sprejemu
- sprejemi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s

▶ sprejemanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprejemanje

Botanika (1875):	sprejemanje in vpodobovanje gorljivih rastlinskih sostavin, po tem pa rudninskih. Sprejémanje gorljivih rastlinskih sostavin. Sprejémanje ogljenca.
Botanika (1875):	rastlinskih sostavin, po tem pa rudninskih. Sprejémanje gorljivih rastlinskih sostavin. Sprejémanje ogljenca.
Botanika (1875):	kterih so prišle v rastlino. V sledečem bomo najpoprej opazovali sprejemanje in vpodobovanje gorljivih rastlinskih sostavin, po tem pa rudninskih. Sprejémanje
Botanika (1875):	ravno tisto se dogodi ž njo v brezzračnem prostoru. 2. Sprejemanje vodenca in kiselca. 100 V malo ne vseh rastlinskih delih
Botanika (1875):	kako sprejema rastlina v sebe svoje rudninske (mineralne) sostavine. 3. Sprejémanje dušca. 101 Rastline imajo v primeri z drugimi svojimi sostavinami

▶ sprejemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprejema

Botanika (1875):	redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri
Botanika (1875):	Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo sprejéma V sebe in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi

sprejemlje
Zoologija (1875): Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode, nego

sprejemajo
Botanika (1875): jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice v sebe sprejemajo kapljine in jih dalje razvajajo, je jako velika, in dá
sprejemala
Tine in Jerica (1852): neskončno več dobriga prejela; zato sta tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista

sprejemali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Torunj peljali, so ga Poljaki povsod z veliko veliko častjo sprejemali in cvetice na-nj trosili; po nekterih krajih pa kmetje celo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Turškem, kamor se bojo posebno bolniki avstrijanski kakoršne koli vere sprejemali. Kakor česki časniki pišejo, potuje pater Rados zdaj po Marskem
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	zategadelj motorji in svetilnice niso prirejeni za to, da bi sprejemali jakonapete toke. Zatorej izpreminjajo toke z veliko napetostjo —, ki jih

sprijemali
Kmetijske in rokodelske novice (1846): cele tri dni; so šli k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev

sprejemam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): po njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica kakor
sprejemate
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Tersti pa ste dve drugi, tudi visoko čislani družbi, ki sprejemate deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit. gospodu — n— iz

sprejemati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej
Botanika (1875):	vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale

▶ sprejet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprejet

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	tistimi, ki so jih Hunci pred Mezibor prignali, v mesto sprejet. Mesto pa se je vse veselja razlegalo. »Rešeni smo, rešeni
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bil potem od svoje drage babe domá ne preveč prijazno sprejet. Tudi je po žganji že marsikdo dom in dvor zapravil

sprejeta

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pa tudi v Aradu je novica ta bila z veseljem sprejeta. Tudi za Erdeljsko in celo Horvaško imamo upanje, da se
Maria Stuart (1861):	Kenedi. Da, gostoljubno je sprejeta bila! Zaperli so ubožico ta dan, Ko prišla je pregnana
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zdravnik, kakor so našli zapisano na njegovem grobnem kamnu. XXVI. Sprejeta daritev. Ves dan so bolnici menda prav vesele misli polnile
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Lucina je bila v štirdesetem letu) v red dijakonis sprejeta* in je imela opravila dovolj v spolnovanji dolžnosti tega stanú

sprejete
Botanika (1875): v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne

▶ sprejeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprejel

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni: a
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Krima domú , obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom, v kterem pravi, da je polke, ki so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo
Sveti večer (1866):	bil ubogi Tonček? Gospodar, ki je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci
Ferdinand (1884):	blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini

ſprejel

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deviſhtva bel, ˛S zhaſtjo nebeſhko te opravil, Neveſto zhiſto te ſprejel. Hudó naſ ſatan salasuje, Naſtav njegovih poln je ſvet, Vihar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rasumnoſti, de jih bo vſaki verli domorodez s poſébnim veſeljem ſprejel, in sheljil ſi bo, de bi jih tudi po goſtama

sprejela

Zlata Vas (1848):	mu je zvečer pred vas na proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Z velikim veseljem ga je Hirlanda sprejela, ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je
Sveti večer (1866):	svojega sprejela in kakor svoje dete izredila. Vzela sta res, kar so

ſprijela
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh oveſeliti

sprejele

Blagomir puščavnik (1853):	Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v
Blagomir puščavnik (1853):	v ptujšini se dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga

sprejeli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da je bilo kaj. Pred gradam v Porečah so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec
Zlata Vas (1848):	je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so jih bili povsod sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven pa tudi kako modro se obnašajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so naši slovanski bratje, in kér so bili in
Stric Tomaž (1853):	Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila
Gozdovnik (1898):	korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti

sprijeli
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren
vzprejeli
Oče naš (1885): in v Podgojzd šli, kjer so jih z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo

ſprejeli

Genovefa (1841):	otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki imajo veliko shivine in tudi taki, ki imajo

sprejelo
- sprejelo
  Zoologija (1875): tudi to opravilo, da one snovi, katere je truplo vase sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo, zopet iz telesa odpravijo
- sprijelo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden

sprejeti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le télo tega duha
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada je
Sveti večer (1866):	mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je storiti? ” „I! otroka sprejeti za svojega”, reče logarica veselo in prijazno. „Kar najmanjšemu storite
Spisi Krištofa Šmida (1883):	gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo streho. ”
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo

sprijeti

Robinson mlajši (1849):

beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh

sprejme

Blagomir puščavnik (1853):	Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas
Maria Stuart (1861):	kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez
Čas je zlato (1864):	pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi je že
Valenštajn (1866):	urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z
Spisi Krištofa Šmida (1883):	po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu

vsprejme

Občno vzgojeslovje (1887):	temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme
Občno vzgojeslovje (1887):	vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to, kar

ſprejme

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ni vreden. “ „Kdor vaſ ſprejme, mene ſprejme, ino kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me je poſlal. Kdor naj manjſhimu njih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	menoj ne hódi; mene ni vreden. “ „Kdor vaſ ſprejme, mene ſprejme, ino kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me je poſlal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kdor koli tih malih koga v' mojim imenu ſprejme, mene ſprejme. Kdor pa tazih majhnih koga pohujſha; bi mu bilo bolje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino sa menoj ne hódi; mene ni vreden. “ „Kdor vaſ ſprejme, mene ſprejme, ino kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vreden. “ „Kdor vaſ ſprejme, mene ſprejme, ino kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me je poſlal. Kdor naj manjſhimu njih, kteri
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rekel prizhujozhim: „Kdor koli tih malih koga v' mojim imenu ſprejme, mene ſprejme. Kdor pa tazih majhnih koga pohujſha; bi mu

sprejmejo
- ſprimejo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo
sprejmem
Ferdinand (1884): bi se tudi zamogel nanj zanesti. Če vas je volja, sprejmem vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu
sprejmeta
Blagomir puščavnik (1853): poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na

sprejmi

primi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem svetiem nedelam jvtram oh Bveg mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	primi is tiem gnadlvviem nedelam jvtram an zhaſti vriedrii Bveg je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sedei Prosi kar ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram noi bodi mene an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si ziv sviet an luzh inv zheſt oh Bveg mene primi istie-m vesoko shegnanjem nedolam jvtram bodi ti mene an gnadliv

sprejmi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po
Robinson mlajši (1849):	sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje
Blagomir puščavnik (1853):	in spolnuj vse svoje žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	de se nisim tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše

sprimi

Blagomir puščavnik (1853):	vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete
Viljem Tell (1862):	gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher
Mlinar in njegova hči (1867):	Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi! Pivek. Janko!

ſprimi

Genovefa (1841):	ga je v obé lizi kuſhnil ter rékel: „Bog te ſprimi, milo déte! Ti ſi shiva podoba ſvôjiga ozhéta! Bodi hraber
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prijatel naróda in domovine posdravil s ſerzhnimi beſédami : Bog te ſprimi Sora Dalmatlnſka! Osnanilo. Ker shelesne repetnize sa zheſke kolovrate pri

sprejmite

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	da, ako se zopet drugi pot obrnemo do Vas, zaupljivo sprejmite nasvèt naš, ki nikoli nima druzega pred očmi, nego blagor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	svetli gospod Ernest princ Windischgrätz, ves naš po programu svojem. Sprejmite tedaj prisrčno zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega Svojega poslanca, ki jo po meni Vam, velečastiti

▶ spreletavati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

spreletava

Stric Tomaž (1853):	ako se mu Tomaž ne bo podal. “ „Oh, groza me spreletava! “ reče Emelina, če se tvojih besedi spomnim. Vender, povej mi
Zoologija (1875):	hrošč, bere in zuje bčela, gosenica gloje list, metulj se spreletava od cveta do cveta, tresoč se ziblje kačji pastir nad

▶ spreleteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spreletel
- ſpreletel
  Sveta grofinja Genofefa (1857): mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj

spreletela

spreletela
Oče naš (1854): padel. Zoper svojo voljo je kviško pogledal. Groza ga je spreletela, ko je visoke, sterme pečine vidil, ktere so okrog in

ſpreletela

Genovefa (1841):	ga savséti poglédali. Grôsa ju je pri vasbnih beſédah moshá ſpreletéla. Upanje in ſtrah ſta ſe v nju ſerzih bojevala, in
Genovefa (1841):	bogabojézhiga ſtarzhka je vſe prizhujozhe miſel na prihodnje poſébno nakljuzhje ſpreletéla in obzhinſka miloſerzhnoſt ſe je v molzhézho, upanja polno molitev
Genovefa (1841):	semljó. Ko je têshke shelésne vrata odperl, je ljudi grôsa ſpreletéla, in ko je s latérno v jézho poſvétil in ko

spreleti

Zlata Vas (1850):	danes v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je
Zeleni listi (1896):	ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in divja, a ptičic ni bilo
Gozdovnik (1898):	je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za

▶ sprememba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprememb

izprememb

Aritmetika za učiteljišča (1885):	vse dogodke, ki se tičejo njih trgovskega imenja in njegovih izprememb, zapisavati v knjige, v to odločen, in to zaradi tega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	naprej, v druzem nazaj. Iz danih števil s pomočjo določenih izprememb druga števila iskati, pravi se računati (rechnen). Število, katero računajoč

sprememba

prememba

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	o sv. Ošpeti in o trojacih) okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na Dunaj! V obertnijstvu pa se pričakuje še druga velika prememba ; morebiti že pride to leto. Sedaj se veljavne postave zastran
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je nastopilo. Al s tem še nismo pri kraji; največja prememba sveta nas čaka, kadar bojo železnice na vse strani dodelane
Fizika (1869):	enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in

sprememba
Mlinar in njegova hči (1867): Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta

spremembe

premembe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih učeni še malo ali nič ne
Divica Orleanska (1848):	sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni
Fizika (1869):	na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja

spremembe

Astronomija (1869):	mestih njene poti gledamo, nam kaže prav natanko vse mesečeve spremembe. Da-si mesec blizo shoda kaže ozek srp, kakor pri b
Astronomija (1869):	mesečevega sijanja, zato nahajamo v koledarjih zaznamovane ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar. Redno
Astronomija (1869):	pojema. Pod. 58. Koristno je tudi predočiti si razne mesečeve spremembe, kar se zgodi tako, če postavimo v sredo mize večo
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	veča gosenca tudi več zraka v se dobiti. Vse te spremembe niso sicer pri gosencah nič nevarnega, vendar jih moraš pustiti

spremembi
- izpremembi
  Aritmetika za učiteljišča (1885): 3, ... , zmanjša se vsota za prav toliko. Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira
spremembo
Zoologija (1875): plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival in njéno življenje

▶ spremeniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spremene

Fizika (1869):	mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne
Botanika (1875):	živila (Nahrungsstoffe), tudi zaloga imenovana, ker so mnogokrat spet pozneje spremené v kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V
Botanika (1875):	Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali
Zoologija (1875):	v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove

spremeni

izpremeni
Občno vzgojeslovje (1887): je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro mogoče, izpremeni v
promeni
Kemija (1869): vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe

spremeni

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	De ravno v kri pride, se vonder v kri ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino
Fizika (1869):	podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se v paro, in če se ta ohladi, spremeni se
Fizika (1869):	imajo vse nekaj vkupnega; to namreč, da se bitno ne spremeni nobena vseh teh stvari, na kterih te prikazni vidimo, ali
Fizika (1869):	posodo le vzamemo v toplo roko. 141 Pa voda se spremení tudi v paro, če tudi se ne ogreje, samo ako
Fizika (1869):	pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če
Fizika (1869):	ogrejemo, spremeni se v paro, in če se ta ohladi, spremeni se spet v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni
Zoologija (1875):	potem, ako se iz nje preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo z

spremeny

Ta male katechismus (1768):	Kaj se na beſſede tega mashneka spremeny? Kruh, inu vinu bo skus rajmno taiste beſſede, inu Kristusovo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bulshega spremèny, aku tebe upanje nebeshkeh rezhy poſhivy. Upaj moj Syn! v'

spromeni

Kemija (1869):	vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je
Kemija (1869):	spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti

ſpremeni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	goro pelje. Ondi je molil. Med molitvijo ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo

spremenijo
- spremenijo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede.
- spromene
  Kemija (1869): pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v gumo, če se pa dalje

spremenil

izpremenil

Gozdovnik (1898):	ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo

lzpremenil
Gozdovnik (1898): načrt je segal do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil sem ga. Oglasil se je bil pri meni človek, ki

spremenil

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Veliko še več je to vredno za nas, Ker dosti spremenil od pred se je čas; Naprej! ta glas po vsih
Sveti večer (1866):	namene z nami. Tudi to žalost bo nam v veselje spremenil. Ko je terpljenje največe, mora se na bolje oberniti. Saj

ſpremenil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki

spremenila

premenila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zmiraj tiste podobe kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje; deteljno seme je še zmiraj drobno kakor je nekdaj

spremenila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je, bila ji je sovražna. Rada bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala precej, ker kralj je
Ferdinand (1884):	pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico, ki sicer ni bila smrtna, vendar pa
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila v veselje,« je rekel Jezus. 38. — Križ je znamenje našega
Gozdovnik (1898):	Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde

ſpremenila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): le nizh ne marajte! Vaſha shaloſt; ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino

spremenile

premenile

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo djali mati, sakaj ſo ſe tvoje zvetlize tako gerdo premenile. ” „Pervizh sa to, ker ſi roshize v' nemar puſtila, niſi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jih ſkerbno obdelujemo. ” Ker ſo ſe ledinzhize tako zhudno lepo premenile, je to Marizo toljko veſelilo, de gre, ino ſhe vezh

spremenili

premenili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta
promenili
Valenštajn (1866): videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi

spremenili

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že
Spisi Krištofa Šmida (1883):	in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna je šla od

spremenilo

premenilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): prostost. Ako pride ta postava na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo

spremenilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in
Botanika (1875):	tega plina v sebi, da se v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec

spromenilo
Valenštajn (1866): resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem

ſpremenilo

Genovefa (1841):	bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno
Genovefa (1841):	naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh

spremeniš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	si, ktera nebesa lepotiš, in že tudi zemljo v raj spremeniš! — — Oh! poznal te je Nekdo , kteri je od tam prišel
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slamnati bajti, ktero, če ti notri stópiš, v kraljevo poslopje spremeniš. — Primeril te bom milimu gospodarju, od čigar vsmiljenja se njegova

spremenita
- izpremenite
  Občno vzgojeslovje (1887): protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali
- spremenite
  Fizika (1869): 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se

spremeniti

izpremeniti
Aritmetika za učiteljišča (1885): družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za

promeniti

Viljem Tell (1862):	odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo
Kemija (1869):	67, ni nobenega razloga, da bi se moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali

spremeniti
Mineralogija in geognozija (1871): rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da

▶ spremenivši prislov, deležje ↘ IMP

spremenivši

spromenivši

Kemija (1869):	s prva bela, kmalu pa pozeleni, zarumeni in konečno porjavi spromenivši se v hidrat železnega okisa. Železni okis, Fe2O3, nahaja se
Kemija (1869):	dodamo kalija. Kakor hitro ga pa malo razgrejemo, izgubi vodo spromenivši se v črni okis. Žveplenokisli bakrov okis, CuO.SO3, s 5

▶ spremenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spremenjen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese

spremenjena

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset

spremenjenega
- ſpremenjeniga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli
spremenjenem
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi

spremenjeni

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	peruti, ki so šumeli nad njo — bratje so bili spet spremenjeni. Letali so v velikih krogih in nazadnje daleč proč. Ali
Botanika (1875):	pokaže primérjajoče opazovanje, da vsi skupaj niso nič druzega, kakor spremenjeni listi, da je list vsem začetek. Lahko se zapazi podobnost

ſpremineni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla

spremenjenim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So nam pravili

▶ spremin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprememba; [sskj]

spremin
- ſpremin
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino

▶ spreminjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spreminja

izpreminja

Občno vzgojeslovje (1887):	okoli nas. Med tem se to, kar nas obdaja, jako izpreminja, in ker imamo v sanjah tudi žive predstave, zato nas
Občno vzgojeslovje (1887):	Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele
Občno vzgojeslovje (1887):	zopet celoto. Ta se sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se

spremenja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih. (Konec

spreminja
Zoologija (1875): dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako spreminja, da jih more telo sebi upodobiti (asimilirati), to je rabiti
sprominja
Kemija (1869): črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako

ſpreminja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa djal, de naj pomiſli, kakó naglo ſe krajnſka noſha ſpreminja in pazhi, ſkorej lih takó, kakor v kakoſhni drugi desheli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo bolj samokle in rudezhkaſtoſive , potlej rujave, potlej

spreminjajo

preminjajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker

spreminjajo

Stelja in gnoj (1875):	senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to
Zoologija (1875):	samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim materam, in se
Botanika (1875):	rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno spreminjajo tisto, kar imajo stanice v sebi; tako da najdemo v

spreminjale
- spreminjevale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če

spreminjati

Zoologija (1875):	zobe jedila, jih potem požira in tudi pomaga uravnati in spreminjati ustno otlino, kar je neobhodno potrebno za izgovor nekih glasov
Trtna uš (1881):	starosti. Kakor druge njej podobne žuželke, mora tudi trtna uš spreminjati svojo zunanjo podobo. Godi se pri njej nekaj podobnega, kakor

spreminjava

Stelja in gnoj (1875):	ker z gnjijenjem se razrešuje. §. 6 Poljsko kolobarstvo ali spreminjava.
Trtna uš (1881):	je različna in se po njenej starosti in letnih časih spreminjava. Časih je žolta kakor vosek, časih temno-rujava, kakor opeka. Podobe

▶ spremisliti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

premisliti, preudariti; [sskj]

spremislijo

ſpremiſlijo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Budalo. Le Kraſsija, K — Kraſsija, ta je naſh kriſh. Naj ſpremiſlijo, dvanajſt pro — otokolov morem jeſt ſam pelat. K — kdaj je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ozhem imęti. Jeſt morem sa moje dęlu dober ſtati. Naj ſpremiſlijo! na enkrat pade en ſant doli, koker de bil is
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ręzh , de ní nikamer. Vſe ſorte ręzhy doli męzhejo. Naj ſpremiſlijo, ſdej ſo zlo enga ſanta doli vèrgli. Baron. Skusi to

▶ spremiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremi

Ta male katechismus (1768):	Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	doseči, de se pričo Tebe tako zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha
Maria Stuart (1861):	v smerti! Na rokah me prinesla je v življenje, Naj spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite
Ferdinand (1884):	da se sme vrniti v svojo domovino. Naš Ferdinand ga spremi na Dunaj. Tú pa Ferdinand ni bil tako zadovoljen, kakor
Ferdinand (1884):	navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter ga spremi ter vpraša zunaj: »No, kako je z našim bolnikom? « »Prav
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	najde zopet ženo in sinova. Te-Vaturu se je ponudil, da spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar

ſpremi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate

spremijo

Blagomir puščavnik (1853):	V tihem in mirnem Švajcarskem dolu pri Tunskem jezeru pozdravijo, spremijo in dopernesejo ondašnjl prebivavci ljubeznjivo pomlad v vednem veselju in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	iz tega sveta. Drugi, to so njegovi znanci in sorodniki, spremijo ga le do groba. Tretji pa, njegova dobra dela in

spremil

Tine in Jerica (1852):	ko je Martin slovo jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne

spremila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni

ſpremila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jakop ſta ga ſpremila. Petrova taſha je ravno merslizo imela. Peter mu pové, ino
Genovefa (1841):	vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de
Genovefa (1841):	in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo

spremili

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	odgovorili, in mašnika s sv. rešnjim Telesam v cerkev nazaj spremili. Celi dan je Hirlanda pri Gerardu ostala, in vse mogoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	meji Hrvaški in Reški ne bodo dovolili sejmi. — Včeraj smo spremili na pokopališče truplo gosp. dr. Val. Zarnikovega očeta, ki je

ſpremili
Genovefa (1841): Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi

spremim

Gospa Amalija (1875):	prvo sobo nazaj. Ko se poslovim, je dejala: »Malo Vas spremim. « In potisnila si je slamnik na kodre. »Kako se zovete
In vendar —! (1878):	jim ni hotel upirati! Ker imam še pol meseca časa, spremim jih, ter se popeljem z njimi v prestolno mesto. Potem
Gospod Janez (1884):	bil že poleg nje. »Dovolite,« dejal je običajno, »da vas spremim; morda se vam še — —« pristavil je v zadregi. »Ah, vi
Beatin dnevnik (1887):	visôko in iti mi je domóv. « »Dovolite li, da Vas spremim kos pota? « »Kakor Vam drago, gospod —« in šla sva s
Zmota in povrat (1892):	brez težave zaslužim nekaj okroglega, če pozvonim za obhajilo in spremim gospoda; sitnica pa dela zmešnjave«, mislil si je ter godrnjal
Na krivih potih (1893):	je tako lepo! Le nekaj trenutkov še ostani, potem te spremim do doma, če hočeš? « »Ni jednega trenutka ne ostanem več
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	dal spraviti v stran. „No le pojdi," reče, „te pa spremim domú! " Tako sta šla skupaj proti vasi. Boter je bil
Dušne borbe (1896):	ter hitro pristavi: »Ako je tebi, Emerih, ustreženo, da vaju spremim v letovišče, pa bodi. « »Seveda mi je ustreženo, norček,« se
Trojka (1897):	da bo treba posloviti se. »Počakajte še malo; jaz vas spremim,« ponujal se je gospod Majer in nalival kupice za odhodnico

spremita
- spremite
  Blagomir puščavnik (1853): tod gre Milko v Tinjetovo bajtico. Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u serce gane

spremiti

Blagomir puščavnik (1853):	Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj spremiti. Imaš komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje
Oče naš (1854):	Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina
Oče naš (1885):	Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló

▶ spremljaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spremljaje
Sveti večer (1866): prosto ste vendar s knezom govorili', reče mi svetovavec Vičič spremljaje me v mojo sobo. ‚Vedno sem Vas opominjal, pa niste

▶ spremljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremljan
- ſpremljan
  Sveta grofinja Genofefa (1857): Grofu je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de

spremljana

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	krog vratu imel. Ema se poda z golobčekom pred grad, spremljana od vsih grajskih, ter spusti živalico. Ta se urno dviga
Lohengrin (1898):	Paži z lučmi gredo naprej. ) Pirna pesen (mož in žena). Spremljana zdaj idita tja, Kjer vaju druži ljubezni naj žar! Duh
Lohengrin (1898):	Hramec vonjív, vkrašèn za ljubáv, Vaju sprejmì, prost šumnih zabav! Spremljana zdaj vnidita tja, Kjer vaju druži ljubezni naj žar! Duh

spremljen

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	po céstici, in na grad kaže, voz od več konjnikov sprémljen iz loga perderdrá. Hema se spustí po stopnicah, in vsa
Blagomir puščavnik (1853):	obudilo, tvojo še lepšo dušo poznati. ” „S slovesno hvalo povsod spremljen in od cesarja med viteze povzdignjen, se podam v družbi

spremljena

Tine in Jerica (1852):	blagoslovu je šla Jerica na grob svoje matere, in odtod spremljena od svojih kerstnih botrov v Livade. Kje pridši so stali
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	rudeči ogerlín, s kterim je bila Hema goloba ozaljšala. Hema, sprémljena od svoje matere, od stariga hlévarja in vsih pôslov, na

spremljani
- spremljeni
  Roza Jelodvorska (1855): vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v

▶ spremljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremlja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri
Blagomir puščavnik (1853):	Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v srečni deželi, kjer ne
Mineralogija in geognozija (1871):	se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno zato, ker
Revček Andrejček (1891):	Anže (katerega Matija za vrat držeč spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu

ſpremlja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji naprej vali, mu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta, ki ga ſpremlja; tode neke leta po roj ſt vu je oſlepil. „To

spremljaj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve

spremljajo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Vsi Grajšinski se radújejo, in hvalijo srečno misel gospodične. Vsi sprémljajo goloba s sto in sto dobrimi željami in perserčnimi molitvami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	luko Villa franko, ktero je nedavnej rusovska vlada kupila; kneza spremljajo malarji in pesniki; povestničar Grigorović bo popisal celo potovanje. — Francozka
Fizika (1869):	premembe v njegovem stanji. Močne piše, viharje in potrese, ktere spremljajo velike premembe v ravnotežji atmosfére, naznanja navadno močno padanje tlakoméra
Astronomija (1869):	13 : 14. Mesto enega samega meseca, kakor ga ima zemlja, spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci

spremljal

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor
Spisi Krištofa Šmida (1883):	razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan tekli so

spremljala

Dragotin (1864):	očeta v temnem grobu. Da ji je tudi mati le-sem spremljala, tega mi pač ni treba omenjati. Ganljivi pogled prostega pokopališča
Moč ljubezni (1865):	vsem željam in nimam ga na te nobenega upanja več, spremljala pa me bo goreča ljubezen do tebe po vseh potih
Pomladanski vetrovi (1881):	nato ste pa hoteli zopet oditi. Usmiljena sestra ju je spremljala. Pri vratih pa jih dohiti neka strežnica ter odda sestri
Izza mladih let (1882):	to se je tudi zgodilo. Veit in Miksner sta naju spremljala in še nosača smo najeli. Na planini smo se ustanovili
Povestnik v sili (1883):	Pride pa komtessa sama. Le ena priletna služkinja jo bode spremljala. Ali grofica, rečem zdajci jaz nekoliko nevoljen; célo desno krilo
Žrtva ljubosumnosti (1884):	ni bilo od nikoder; le on in grajščak Vekoslav nista spremljala svoje mladostne prijateljice k pogrebu. Rakev se je že bila
Sama svoja (1895):	konec zime — sta bili Milka in teta zopet na izprehodu; spremljala ju je tudi petorica otrok, kajti dva dečka sta že
Najmlajši mojster (1896):	se bo razlegalo tje onstran vode, jaz pa te bodem spremljala s svojim glasom. Mili mesec nama bo svetil in moj
Vzgoja (1899):	glavo tja tudi mati. Oblilo jo je. Torej: ali bo spremljala hčerko sedaj vedno le na koncerte, da bo pela zvonko

spremljevala
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, desvoje
ſpremljala
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi od greha

spremljali

Oče naš (1854):	ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoje pisma pokazati. Dobre
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je Emi to srečno misel vdihnil. Z gorečimi željami so spremljali golobčeka, dokler jim je zginil izpred oči. Pavla in Ema
Oče naš (1885):	ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoja pisma pokazati. Dobra
Gozdovnik (1898):	iti po njegovem sledu, ki ga ponoči ne morete najti. « »Spremljali me boste, sennor Diaz, in potem ona dva, Baraha, Oročej

spremljalo

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dan je vitez Oliven z odbrano družino proti Normandii odrinil, spremljalo ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi vsih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	apostoljski duh vodil, tod ga je tudi domorodno serce njegovo spremljalo. On hodi tod in tam, po mestih, po samostanih; iz
Sveti večer (1866):	na bližnjem pokopaličču. Nekaj gospodov častnikov in mnogo vojakov je spremljalo merliča. Tako milo in žalostno je pela trobenta, da mi

spremljata

Oče naš (1854):	da se bodeta srečno vernila. Jezus in Maria naj vaji spremljata! “ „Amen! “ je rekel Ménart, svojo kosmato kapo na glavo djal
Roza Jelodvorska (1855):	čisto sama. Curkoma lije dež, in grom in strela ga spremljata. zapušena Roza sama ne vé kam bi se podala, da

spremljati
Valenštajn (1866): Prvi oklopnik. Milánčana tijakaj nam je spremljáti. Prvi lovec. Kraljeviča! To se kaj čudno mi zdi! Drugi

▶ spremljevalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spremljevalca

spremljavca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski

spremljevalca

Žalost in veselje (1870):	znanec v Novem-Jorku mi ga je dal nalašč zato za spremljevalca, ker je jako prebrisan in dobro vajen gozdnih potov. Že
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	pravi Tatenbah ves obveseljen. Dva pa sta bila med grofovimi spremljevalca, katerim ta prikazen nikakor nij godila: Ribelj in Gornik. Marijanica
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	h komisarju in popišite mu kolikor mogoče žensko in njena spremljevalca, kočijaža in strežaja pa kočijo in konje. Jaz bom že
Na Žerinjah (1876):	ide naprej. " Veronika se je veselim smehljanjem udala povelja in spremljevalca sta menjala svoji nalogi ter Rogulin se je pridružil malej
Šaljivi Slovenec (1884):	da mu bo konja v jahanje ponudil. Čisto sam, brez spremljevalca, prijezdi cesar, ogrnjen v prosto zgornjo suknjo, ter vpraša kaj
4000 (1891):	pot, pústivši v škofjem dvorcu konja in drugo prtljago. Vprašam spremljevalca, kje je slavnoznani oddelek neomoženega ženskega spola. »Torej,« me vpraša
4000 (1891):	bilo moči hoditi ž njimi. »Kdo so ti nesrečniki? « vprašam spremljevalca. »Izvestno hudodelniki, katerim so prisojene ostre kazni, morda celo zločinci
Na krivih potih (1893):	te ni bilo tako dolgo? Pa saj nisi imela kakega spremljevalca, da bi te bil mudil s prijetnimi besedami? « Tako se
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	zanj vendar nenavadni uri. Plašen je vpiral oko v svojega spremljevalca, kakor bi ga hotel vprašati, zakaj ga ustavlja, in kaj

spremljevalce
- spremljevavce
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so
spremljevalcem
Spisi Krištofa Šmida (1883): rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu so bila vsa pota znana. Šli so čez visoke

spremljevalci

Mineralogija in geognozija (1871):	največkrat železo, ki znaša po 5 do 11 procentov. Drugi spremljevalci platine, Iridium, Osmium, Paladium in Rodium, so platini jako podobne
Mineralogija in geognozija (1871):	steklenastega živca. Nekteri kvarcati trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji ga sicer lahko
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vaši strani. Jutri zjutraj, ko dan napoči, pojdem z nekterimi spremljevalci tje, in poskusim, če se da stvar z lepa poravnati
Gozdovnik (1898):	tega stražnika in pa ta okolnost, da so te tvoji spremljevalci davno takim smatrali, to je dokazov dosti, da si ti

spremljevavci
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v

spremljevalec

spremljevalec
Spisi Krištofa Šmida (1883): kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor

spremljevavec

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sedeče prekucnil v vodo. Precej sta bila Pankracij in njegov spremljevavec ràz konj in pri kanalu. Luna je malo posijala izpod
Astronomija (1869):	drží z nevidno vezjó privlačnosti, tako da mora kot tovariš (spremljevavec) ž njo hoditi, in okoli nje tekaje ž njo okrog

▶ spremljevalka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spremljevalke
Botanika (1875): ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na

▶ spremljevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremljati; [sskj]

spremljeval
Ferdinand (1884): kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam spremljeval na gosli, tako očaral goste, da so na jed in

▶ spremnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

satelit; Pleteršnik

spremnice

Astronomija (1869):	njega priklenjene, ravno tako, kakor je mesec na zemljo, in spremnice na Jupitra ali Saturna. 83 Ko so bili na tak
Astronomija (1869):	meseca, kakor ga ima zemlja, spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci, ki mu vzrokujejo čisto enake

▶ spremstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremstva
Valenštajn (1866): dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva.
spremstvo
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval v Meran, da bi se žnjim o

spremstvom

Valenštajn (1866):	Enajsti nastop. Prejšnji brez grofinje. Oktavij Pikolomini pristopi s spremstvom. Deverú i Makdonald prideta izza igralnice z bradničarji. Valenštajnovo truplo
Ferdinand (1884):	grof Alfonz sè svojo soprogo, sè svojimi otroci in vsem spremstvom iz gradù, bilo je Petru jako tesno pri srci v

spremstvu
Ljubite svoje sovražnike! (1899): in že naslednje jutro sta zapustila oče in sin v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij

▶ spreobrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spreobrne

preberne

Branja, inu evangeliumi (1777):	bil kedu med vami od reſnize saſhov , inu njega kedu preberne: ta ima vęditi, de katire greshnika od njegove krive poti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſizer bosh je maſhuvanje zhes nję priſhlu, ali on ne preberne ene ſame duſhe; Ta barka raſse k'eni ſilni velikoſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ozhęta tęh Ieshâ, katęri ſe v' eniga Angela tę luzhi preberne, de duſhe tih pravizhnih omami. Srezhen je taiſti, katęri bo

preoberne

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe kitru, koker per Judeshu, v'shaloſt, britkuſt , inu zageine preoberne. Od katiriga hudobniga Chriſtuſoviga isdajauza Judesha je per ſvetmu Mattheushu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Pſal. 17. Cum perverſo perverteris. Se s'timi hudimi nahudu preoberne. Saturei en ſveti Eucherius eniga ſakitiriga, katiri ſe hude tovarſhije

spreoberne
Kmetijske in rokodelske novice (1847): blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se preverne. Vi ste v 51. listu rekli, de

spreobrnejo
- preobernejo
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak

spreobrnil

preobernil
Sacrum promptuarium (1695): on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt

spreobernil

Blagomir puščavnik (1853):	imel in nadjal se je, da se bo Bric popolnoma spreobernil in vpokojil. Pa zmotil se je. Bric je dan na
Roza Jelodvorska (1855):	zbudi, de bo ljubi Bog nje žalostno nesrečo v veselje spreobernil in jo po težavnih potih k sreči pripeljal. — Tam v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	začel pri igri, je prišel v ječo, kjer ga je spreobernil Boštjan. Oči so se mu zabliskale, ustni trepetale, ko je

spreobrnili

spreobernili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hrovaške so kerstili rimski duhovniki v sedmimu véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga, ali devetiga stolétja. Skoraj ravno v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Šlezskim sukna z mašinami delali. Glejte, kako so se časi spreobernili! Samo ta fabrika se še na dobrih nogah derži, zakaj

spreobrnilo

prebernilu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſametanje v' ozhy utikalu. Kolkajn drugeh be se njeh blu prebernilu, aku be bli take gnade, kake se ti imel, imelli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jo lubil — pak kaj ſe vshę v' trideſéjtih lęjtih ny prebernilu! morebiti je tudi v'lubęsni ena nova ſhęga gori priſhla
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bres njega bi ſe bilu vaſhe veſsele v' eno shaloſt prebernilu. Kadar potlè moje ozhy na tolkajn sarozhenih, ali sakonſkih ludy

spreobernilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pravijo, da od nekdanjih časov se je vse v huje spreobernilo in da še clo zemlja je začela pešati. Ko človek

spreobrniti

preoberniti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu Nebu h' dopounenu naſhih shel, inu vole taku mozhnu preoberniti ſe pomujamo, koker debi na mogli per obeni rezhy krivu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Mi mormo naſho volo spremeniti, inu tiſto na volo Boshio preoberniti. Kyr ſo le ſami tiſti eniga pravizhniga ſerza, katiri ſe

spreoberniti
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se je vesel preselil v naj

spreobrniti

Oče naš (1885):	vnetih duhovnov podpiral in jim srečo dodelil, pogane in nevernike spreobrniti in v kraljestvo božje vpeljati, in tvoja molitev jim bode
Lohengrin (1898):	poučiti, Kak polna vera je sladkôb! Daj k veri se spreobrniti: Je sreče čut, kjer ni grenkôb! (Ha! Ta napuh me

▶ spreobrnjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

spreobrnjenja

spreobernjenja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	vganjalo, so bili nemški naselniki v velikem številu. Že pisatelj spreobernjenja Gorotancov pove, da so Bavarci s Slovenci stanovali vkupaj. Vender
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	od tega jo kar kratko odreže, daje po spisu od spreobernjenja Gorotancov vse to delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dan; temu je razsodni dan dan volitve stanú, unemu dan spreobernjenja itd. In Fabíola? Ali je ni vse gnalo do razsodnega

▶ spresti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprede

ſprede

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pové, de na dan funt in ſhe vezh poveſmi ſprede. Lepo ga je bilo pogledati, ki je s eno roko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali pa rokovize, nogovize ali druga lepa obleka is nje ſprede, ali pa sa dobre lahke in gorke odeje oberne. Potlej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prodá, ali pa ſe sa nogovize ali sa drugo obleko ſpréde, ali sa dobre, mehke, lahke in gorke odeje i. t.

spredejo
- ſpredejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido ſpredejo. To okoli 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa

▶ spreten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spreten
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): enega mlajšega brata, ki je že 14 let star. Neki spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí

spretni

Gozdovnik (1898):	šele v kratkem napravljena. V nekoliko minutah so krepki in spretni lovci s trdno zgradbo utrdili najslabšo in najbolj izpostavljeno stran
Gozdovnik (1898):	njihnih sledeh. Ob Bivoljezeru ga bo čakal Črnotič. « Ko je spretni in bistrosodni glavar na ta način razkladal, prerezaval je Mešanik

▶ spreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spre
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): tako žali, da se večkrat ž njim prav do hudega sprè. Kursi na Dunaji 31. decembra 1860 Deržavni zajemi ali posojila
sprl
- sperl
  Zlata Vas (1848): vroče kerví in nagel, de se je morebiti s starši spèrl in de so ga morebiti k županu tožit šli, ki

sprla

Gozdovnik (1898):	Marka Areljana? « »Sprla sva se bila, on je podlegel. « »Da. Sprla sta se, ko je on spal, vi pa bdeli, in
Gozdovnik (1898):	»Potem priznavate, da ste morilec Marka Areljana? « »Sprla sva se bila, on je podlegel. « »Da. Sprla sta se

sprli

sperli

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	in tujiga naroda pogostama za vsako resnično ali zmišljeno razžaljenje spèrli, okresali ali celò pomorili, in dostikrat vzajemno eden druziga z
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	rešeni! « je vse kričalo, in ki so se bili popred sperli, so se spravili in revni in bogati so se objemali

▶ spretno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spretno
Ljubite svoje sovražnike! (1899): je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek

▶ spretnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spretnost
Zeleni listi (1896): krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec to sliši

spretnosti

Valenštajn (1866):	morda vojaku druzega tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma, naména, umetnosti.
Ferdinand (1884):	ali si vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi

spretnostjo

Zoologija (1875):	in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene
Ferdinand (1884):	osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila

▶ spreverunt neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

spreverunt
- ſpreverunt
  Sacrum promptuarium (1695): zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti shegna, bi od

▶ spreviden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprevidenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih

▶ sprevideti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprevidel

izprevidel

Gozdovnik (1898):	oni, ki… »Molčite! « zagrmi don Estevan, ki je šele zdaj izprevidel, kako neprevidno je bil ravnal, izdavši svojega sokrivca.
Gozdovnik (1898):	svojemu poprejšnemu pomorščaku, Kučilu. Po zrelem preudarku je načelnik odprave izprevidel, da Kučilo, prav za prav ni imel nikakoršnega uzroka, da

sprevidel

Zoologija (1875):	ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj
Ferdinand (1884):	je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci

sprevideti
- spreviditi
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je le on po svojih hudobijah prišel v ječo
sprevidi
Fizika (1869): govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti z eno samo silo

sprevidim

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sužnjo naredili (premolkne in solzé se jej vderó). Iz tega sprevidim, da je božja volja, da mu v tem stanu služim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	globoko neka nevidljiva korenina, ktere v s moji nevednosti ne sprevidim — torej čudovite resnice od odrešenja človekovega prav ne zapopadem. ” „Draga
Ferdinand (1884):	»Pač sprevidim, da se zlobno djanje z lepimi besedami dá olepšati in

sprevidimo
- previdimo
  Mineralogija in geognozija (1871): z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z

▶ sprevidnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preudarnost, razsodnost; [sskj]

sprevidnosti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ne zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim

▶ sprevod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprevod
- provod
  Lohengrin (1898): mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega

▶ sprevoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

sprevodnega

Zoologija (1875):	borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca (G. processionea) gosenice žive družno v spredenem gnjezdu, katero
Zoologija (1875):	Poljski brzec: Cicindela campestris. njegova ličinka živi med škodljivimi gosenicami sprevodnega prelca ter jih žré. Semkaj spada še poljski brzec, pod.

▶ sprevreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprevrgli
Botanika (1875): iz Meksike doma, kteri ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali
sprevrže
Tiun - Lin (1891): obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže v vihar, ki nam sicer ni mnogo škodoval, a nas

▶ sprevržek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

sorta; kontekst

sprevržki

Botanika (1875):	južne Amerike doma, je ena izmed najbolj priljubljenih rastlin; njeni sprevržki so skorej neštevilni. Tudi se sim prišteva po stoječih vodah
Botanika (1875):	sprevrača in sadé jo zlo zavolj repi podobnih korenin. Nekteri sprevržki imajo belo, drugi rumeno in tretji spet rudečo korenino. Prvo

▶ sprhnel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprhnel
- sperhnet
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): véri povém, da staroslovenski jezik ni kratko nikár pokopán in sperhnét merlič, ampak on živí in vès živí! še živí ne
sprhnelih
Mineralogija in geognozija (1871): Dalje mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se

▶ sprhneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprhneli

Mineralogija in geognozija (1871):	krijejo ž njim, na cesto pa ga ne devajo. Popolnoma sprhneli fonolit daja belo, glinato, rodovitno zemljo. 35. Trahit. Nerazločna, večidel
Mineralogija in geognozija (1871):	Kot zvrsti razločimo: gosti fonolit, porfirasti škrilnik, porfirasti fonolit in sprhneli, ki je mehko skoraj prsteno kamenje in zgoraj omenjeni beli

sprhnelo
- sperhnelo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je
sprhni
- sprhne
  Stelja in gnoj (1875): ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez

▶ spričevalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spričevalo

spričalo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim
Sveti večer (1866):	po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale

▶ spričevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spričujejo
- ſprizhujejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi

▶ spričo predlog ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spričo

Moja hoja na Triglav (1897):	da ne morem najti zadoščenja za prestane krivice in da spričo vsega kesanja nisem zadobil niti pri Bogu niti pri ljudeh
Kotanjska elita (1898):	življenje, resnično življenje nam slikaj pisatelj,« pravi Traven. »In prav spričo tega, ker nam naše naturalistične povesti ne slikajo resničnega življenja
Kotanjska elita (1898):	mimogrede misel v glavo, da morda ostane Pavlovič doma samo spričo njegove soproge, toda hipoma se je je otresel; mehkobna njegova
Kotanjska elita (1898):	sem ji dal takorekoč že besedo — torej ne odstopim samo spričo takega vzroka! « Mati zmaje z glavo in pravi: »Nočem biti
Kotanjska elita (1898):	po tlaku in se jima zapletali med noge, katere sta spričo tega vsaki hip visoko privzdignila in hitila na stran, zdaj
Gojko Knafeljc (1899):	škodoželjno posmehovanje, ko se je zvedelo, da sem prestavljena, prestavljena spričo najine ljubezni, spričo tebe! – Vedela sem, da bode moral iti
Gojko Knafeljc (1899):	jih kdaj izgovoril. Jaz nikakor nočem, da bi kdo trpel spričo mene. In vi vsi veste, da moj jezik res ni
Gojko Knafeljc (1899):	drugim, da bi mogel posušiti solze, ki so bile prelite spričo njega. Toda prepozno je bilo, prepozno! V tihih nočeh brez
Gojko Knafeljc (1899):	naj mu pušča na glavi! In ako hočete še nadalje spričo tega javkati tudi vi, tedaj mu pišite, naj vas počaka

▶ spriden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spridena

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec
Viljem Tell (1862):	strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo
Ferdinand (1884):	od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še
Revček Andrejček (1891):	v hiši, kaj lahkega. Neža (s komičnim afektom). O ti spridena kri, ti! Ti, malopridnež, kolikor te je v hlačah in

spridenih

ſpridenih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	preſveta nedolshnoſt k' ſmerti obſojena, in od koga? od ſlabih, ſpridenih, sanizhljivih ljudí.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hudobije ſe nozhejo reſnizi vdati, temuzh gredo, ino podſhuntajo nekaj ſpridenih mosh, de lashnjivo zhes ˛Shtefana prizhajo: „Klétevſke beſede v' Boga

spridenim
Zlata Vas (1850): ne storil kaj taciga. ‘‘ Ožbé dolgo ni vedil kaj bi spridenim ljudém odgovárjal. Ker jih je pa vedno več k njemu
sprideno
Kmetijske in rokodelske novice (1847): brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz

▶ spriditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spridi
- spridi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja
- ſpridi
  Genovefa (1841): ljudí priſhel in njih hude sgléde vidil, ſe nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi
spridijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): medénje? Jez miſlim, de dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo. De se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno

spridil

Revček Andrejček (1891):	beri! (Dá mu vizitnico. Zbadljivo. ) Ti! — Ti si mi Franico spridil Pavel. (Hud. ) Kaj — spridil? (S srčnim prepričanjem. ) Pod milim Bogom
Revček Andrejček (1891):	da se mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog

ſpridil

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhe ſe mu prehitro ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe
Genovefa (1841):	poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav

spridila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep
spridile
- ſpridile
  Genovefa (1841): to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa ſim Bogá in nebó naſhla! ” Med tém
spridili
Zlata Vas (1850): v fabrikah, de bi se mladi ljudjé za težke dela spridili; tukaj se ni dalo nič lahko zaslužiti, kjer bi mladi
spriditi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla

▶ sprijazniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprijazni

Fizika (1869):	miru in pokoja, tebi kličem: Uživaj lepi ta čas in sprijazni se s prirodo ! Saj, kakor po mislih ljudi, ki so
Občno vzgojeslovje (1887):	ki sili pojedinca k delu, storí, da se gojenec povsem sprijazni s pravilno in trajno marljivostjo šolskega življenja.

sprijaznil

Vetrogončič (1860):	htel vso povest raztergati, preden sem spregovoril. Da sem se sprijaznil s sosedom, sem moral pogovor izpustiti, ki je bil tako
Izza mladih let (1882):	oba na jedenkrat se nasmejeva. Jodlersep naju je bil zopet sprijaznil.
Zvezdana (1883):	dovolj je. Le zaradi vas je ostal on na kmetih, sprijaznil se z ubogo kmetico, vašo prijateljico, da bi mu bila
Iz arhiva (1890):	umirajočemu roditelju. In slutnja ga ni varala! Oče se je sprijaznil s sinom, zapisal mu vse obilo imetje in zatisnil oči
Vaška pravda (1892):	odločiti za ženitev. Še-le, ko so mu začeli prigovarjati sosedje, sprijaznil se je s to mislijo. Izbiral ni nič. Izvolil si
Na krivih potih (1893):	kakih štirinajst dnij, in Ivan se je bil že zopet sprijaznil s svojo usodo, ko se nekega večera znova odpró vrata
Najmlajši mojster (1896):	Košica zmlel rajši živega kakor mrtvega, vendar se je kmalu sprijaznil ž njim. Mislil si je pač: »Čegar kruh jem, tega
Dušne borbe (1896):	je bila zanesla usoda, s katero se je bil kmalu sprijaznil. Tamošnje južno podnebje je blagodejno vplivalo na njegovo zdravje, in
Najmlajši mojster (1896):	govoril je o takih prilikah vratar Košica ter se naposled sprijaznil z mislijo, da pojde v bolnico na stara leta. »Saj

sprijaznili
- sprijaznile
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton

sprijazniti

Ultra! (1867):	echter Krainer," in ta novejši slovenski duh se ne more sprijazniti z njegovimi možgani.
Ultra! (1867):	laže pogovoriti. Mili gospod Kotílek , vi se morate umiriti in sprijazniti!
Ultra! (1867):	samo da se ne more s sedanjimi novimi mislimi prav sprijazniti. Osmi nastop. Osterman. Ljudmila. Zalka. Osterman. Žal, jako žal, da

▶ sprijemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprijemati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje ali železo na zemljo
sprijemljeta
- sprijemleta
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le

▶ sprijemnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprijemnost

Kemija (1869):	hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433.
Kemija (1869):	števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin

▶ sprijen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprijene
- spridene
  Zlata Vas (1848): lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja
sprijeni
- sprideni
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): deset jih ni bilo. Vsi so bili hudobni, in vsi sprideni. Zatorej je drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen

▶ sprijeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprijele
Botanika (1875): 29.), ki so se naredile s tem, da so se sprijele stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje
sprijeli
Kmetijske in rokodelske novice (1846): skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii

sprijeti

Kemija (1869):	čvrsto primejo, potem se vlakna med sebo ne morejo več sprijeti, naj se koža tudi posuši. Tako udelana ali strojena koža
Kemija (1869):	delki zarad apnenih med hrustančevo pletenino ležečih delkov ne morejo sprijeti in tako dobimo do črnega žgane kosti (schwarzgebrannte Knoehen), v
Mineralogija in geognozija (1871):	prirode ni samo kemiška privlačnost obdelovala elemente, ter jih prisilila sprijeti se, ampak veliko druzih moči je imelo vpliv nanje. Zato

sprime

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vgasne in ljuč ne gorí; 3) z vodo se rad sprime, in tudi z vinom, olom itd., in take rečiokisa, v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kožo i. t. d. da se le lub z lubom sprime, ker brez tega bi nobeno cepljenje ne obstalo. V sklad
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v divjak na strani vtisne, da se lub z lubom sprime. Pred kresom se to dela s starem ne velem, po
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v nežlahno deblo tako vtakne, da se lub z lubom sprime in se oboje poveže in vsa rana s cepivnim voskom
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	torej kisle vode drugo podlogo, da se kislogaz ž njo sprime, ogele namreč, kakor v vinu, olu, medici itd. v kterem
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mnogo potrebo in rabo. Kjer najde žlahto, se ž njo sprime in kislino naredí, po veči ali manji meri, in take
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Potlej se v shrambo na hlad postavi, da se smetena sprime in sterdi. Vse to je prav in koristno, ker pregreto
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali pa s popkom žlahnega drevesa tako sklene, zveže in sprime, da žlahni cep v verhove zraste in žlahni sad svojega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se najde v terdi in gazji podobi, ki se rad sprime z druzimi gazi, kakor smo zgorej slišali. Rastline ga morajo

sprimejo
Botanika (1875): marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od

▶ sprostiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprostil
Robinson mlajši (1849): to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino

▶ sprostrt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprostrto
Kitica Andersenovih pravljic (1863): na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim

▶ sproti prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sproti

nasproti
Kmetijske in rokodelske novice (1847): rezanca v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni

proti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati

pruti

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti

sproti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): potrebšina tako živeti mora, kakor pa kaj več dobijo, vse sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi
spruti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): bode Jessen mersla. To ſe ſizar v' Pratikah usaki letu spruti niaide, al sa naprei ne. Skus dougu samerkuvaine ſe je

ſpruti

Ta male katechismus (1768):	kakershne so: malikuvanje, ſatajenje prave vire, krivuvirvanje, naſdushnost, inu ſupervira; ſpruti pak nas oppominajo, de be imelli Bogu to pravo, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſs pruti boshjim ręzhęm taku mersle ſtury, kęr ſmo na ſpruti v'poſvetnih ręzhęh taku ognęni. Dodęjli nam o ti neisrezhena

▶ sprožen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprožen

Fizika (1869):	spitzer W. Kot ovršni, Scheitelwinkel. Kot pravi, rechter W. Kot sprožen, gestreckter W. Kot top, tumpast, stumpfer W. Kot vidni, Sehwinkel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	zavračale „Narodovo” laž, da je nezaupnica „falsifikat. ” Načrt te nezaupnice, sprožen po volji več volilcev, je svojo pot do volilcev že

▶ sprožiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sproži

Stric Tomaž (1853):	nič zmenil, marveč skrivaj nabaše samokres, ter ga na Jurja sproži, rekoč: „Vsaj dobimo za mertve ravno toliko kakor pa za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	Tam žene veter plamne žarke. Nevarno je, Če glas „svoboda! ” sproži se! Zatvora ljudstvu se odpre, Skoz njo da razuzdanost šine
Viljem Tell (1862):	pazi na vse njegovo vedenje. ) Valter Tell (pod lipo). Le sproži, oče! Ne Bojím se. Tell. Moram! (Ohrabri se in pomeri
Viljem Tell (1862):	je, da ne Zgreši na sto korakov. — Strelec, zdaj Pomeri, sproži in ne zgreši pike! Haras. Bog, to ni šala — deček
Valenštajn (1866):	Nazaj nobenega vladarja glas. Naj bode! dolgo sem promišljeval, Naj sproži naglo i krvavo se. (k Maksu se obrne. ) Kako je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	mogel kedo zabraniti, ali njegove misli spoznati, nameri puško in sproži. Krogla sikne Tonetu mimo glave in le to, da se
Gozdovnik (1898):	postavil. « Dade cevi svoje puške čvrsto podložilo, meri trenotek, pa sproži. Glasna tulitev je svedočila, da je predobro zadel. »Potepenci so

sprožil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	gotovo zgodila, ko se je težek četverovogelen kamen z stropa sprožil in s strašnim ropotom poleg prižnice v cerkev padel, kmali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	dopisnik na Dunaji je v zadnjih lanskih „Novicah” to reč sprožil in dobro bi bilo, da bi se še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	imel „Slavec” iniciativo. Omenil sem že, namreč, da je bil sprožil gosp. insp. Klodič misel, da bi se „Slavec”, ko se

sprožila

izprožila
Gozdovnik (1898): da tako je kos položaju. Karabinka Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar

sprožila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	in verlemu srenjskemu odborniku Matiju Krese-tu, ki sta to reč sprožila in na noge spravila, in je nista zavergla samo zato
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Rekši sta berv sprožila, da je z grozovitim ropotom padla v penečo reko. Ko

sprožite
- izprožite
  Gozdovnik (1898): Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na trdo zemljo. To je gambusino sam videl

sprožiti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	imeti, ako bi utegnila zastran Savojiške vlade kaka prememba se sprožiti. Pravijo, da bojo začasne vladarstva srednje Italije tudi svoje opravnike
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	predobro zadela. Ravno je videl Tone, da je Peharček hotel sprožiti, vže se je hotel, naj pride potem, kar hoče, vreči

▶ sprožnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprožilec; [sskj]

sprožniku
- prožniku
  Gozdovnik (1898): drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade

▶ sprsteneti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremeniti se v prst; SSKJ

sprsteneti
- ſperſteneti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno
sprsteni
- rasperſteni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk
- sprsteni
  Stelja in gnoj (1875): Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo

▶ sprstenina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprstenina

sparstenina

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tisti, kterega rastline dajo. Take so vse rastline, posebno pa sparstenina, zelenjad, trohlad, pepél, saje, čreslo, smetí, cunje in suhe rastline
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Ta zemlja se da sožgati, in če je sama taka sparstenina, vsa zgori; kjer je pa druge zemlje kaj vmes, zgori
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	imajo, sparstené. Navadna černa parst, ktero smo zgorej popisovali, je sparstenína in že sama po sebi rodovitna. Naše tratine, naši verti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	njimi napojeno pijó in rastline ž njimi redé. 6. Zemlje. Sparstenina, vertna parst, pomešana med drugo zemljo povsod dobro storí, ker
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bo zemljo gnojilo, da se bo v malo letih debela sparstenina naredila. Zdej bo treba tak sadež iztrebiti, to je, vse
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je le tudi dober del apnice primešane. 4. Gnjilovca, pàrst, spàrstenina (humus) je tista zemlja, ki se iz spárstenenih rastlin in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	skopa globoka in prostorna jama, se pognoji, to je, dobra sparstenina namesti skopane mertve zemlje se ondi nar prej nekoliko na
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne razpade, in ima tudi svoj lastin ilovčin duh. 4. Sparstenina ali parst se prav lahko spozná ze po lastnostih zgorej
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in gorkoto in redivnost dá. Pa vender tudi preobilna taka sparstenina ne hasne za vsako red. Za travo, deteljo, in sploh

▶ sprva prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprva

izperva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel, in zares je svojo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bolj, potrebe so pa tudi čedalje večje. Če je bilo izperva že zadosti, da se je le malo detelje sejalo, se

izpervega

Robinson mlajši (1849):	poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler
Robinson mlajši (1849):	se za jéd pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo

spervega

Stric Tomaž (1853):	počasi kašljati in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se zanjo nihče ni
Čas je zlato (1864):	Lenče gré naravnost k vélikemu lovcu. Spervega ni ta nič kaj pri volji mu v prošnjo dovoliti

sperviga
Zlata Vas (1850): obrajtali, je bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó

sprva

Lohengrin (1898):	počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej
Lohengrin (1898):	Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan! Brabantski plemiči (sprva nekteri, potem zmerom več jih Miroslavu).

s prva(združena oblika)
Aritmetika za učiteljišča (1885): pa jih ostane še 20. Koliko orehov je imel deček s prva in koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. S

▶ spucati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

očistiti; nemško-slovenski slovar

spucati
- ſpuzati
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti

▶ spuda neuvrščeno, program ↘ IMP

spuda

ſpuda

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſpuda naſhiga. 3. Katiri je ſpozhet od ſvetiga Duha, rojen is
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſpuda ſmo mi videli. On pak je k' nym rekuv: aku

▶ spuntati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spuntajo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet iznoviga spuntajo. — To je po-

▶ spustiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spuste

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	iz virov, so dolge sisalke, ktere se do virovega dna spuste, da privlečejo olje navzgor po cevih. Ko so ga izsrkali
Fizika (1869):	upor zraka pri onih, in ako se tedaj imenovane stvari spuste v brezzračnem prostoru, da padajo, padejo ravno tako hitro kakor
Mineralogija in geognozija (1871):	v jamo po strmih lojtrah, ali ga pa po vrvi spusté v jašek. Rudniki so včasi neznano veliki, zakaj jaški so

spuſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so andohtlivu na Choru boſhjo hvallo pejli. Rajshi uſſe vonkej spuſtè, koker eno dobro molituv, inu se bosh s'tega veliku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega Stvarneka obernejo, ali s'tem malupridnem hlapzam v' nimer spuſte. Naſanezhuj taiſteh, katiri nimajo toku dobreh darov, koker ti. En

spusti

ispuſti
Svetu pismu noviga testamenta (1784): rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti kupio

spusti

Divica Orleanska (1848):	zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja
Blagomir puščavnik (1853):	jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità
Valenštajn (1866):	Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij spusti njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi ti
Mineralogija in geognozija (1871):	Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g
Deborah (1883):	da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela
Zeleni listi (1896):	je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli
Gozdovnik (1898):	pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim

spuſti
Kratkozhasne uganke (1788): pavzam, ter v' eno posodo vode povęſni, uſami pavz prezh, spuſti vinu v' to is vodo nopolneno posodo; zhe vinu vonſtêzhe

ſpuſti

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji

spustil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v
Zlata Vas (1848):	glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge prišla; potem nad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj
Valenštajn (1866):	je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal
Zeleni listi (1896):	gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter prileze tak k očetu. Oče
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji

ſpuſtil
Genovefa (1841): ſe jih vezh ni bilo bati, ga je kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe

spustila

Valenštajn (1866):	mu pala je za hrbtom. Ta hip, ko brana se spustila je I vzdignola, zaprla mu je rešnja Vsa pota. Boginja
Valenštajn (1866):	promenilo To mesto, svada bratovska ognjenim Očesom po njegovih ulicah Spustila se v div'jaštvu grozovitem? Tegoti gluhej, ka nobenega Ne sluša
Tiun - Lin (1891):	lov ob obali, kjer smo videli lepo perotnino. »Lastavica« je spustila sidro in sedem nas je šlo na lov: Hinko, stari

ſpuſtila
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo

spustile

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mahati po njih, kar se je dalo. Ko so se spustile živali v dir, zaslišijo za seboj cepetanje naglo deročih konj
Mineralogija in geognozija (1871):	Vode so pri tem razdele velik del trdega kamenja in spustile so ga zopet skladasto na dno, rastlinstvo in živalstvo so

spustili

izpustili
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pregnati. Možá, ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa

spustili

Tine in Jerica (1852):	jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je djala: fuj! to ni prav, to ni
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah so se spustili veliki mehurji, ali ona je to vse rada trpela, da

ſpuſtili
Genovefa (1841): bilo odgnati, de ſo jo sa nekoliko zhaſa k nji ſpuſtili. Pa s vſim ljudmi je bila priljudna in is rok

spustim

Žalost in veselje (1870):	ter jame čitati; bilo je pisano v laščini: "Danes opoldne spustim ti skozi to ljukno nekaj kitajske obleke. Skerbno jo skrij
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	vzamem stol, ga postavim na desno stran Planavskega in se spustim v pogovor ž njim. Danes je bil ali vsaj se
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	ako jo zapazi. “ S tem dam polo naprej, in se spustim s svojo sosedinjo v daljni razgovor, kateri traja tako dolgo
Bolna ljubezen (1874):	razširi njih duh po malem prostoru. Tedaj pa zatvorim okna, spustim čez nje bele gardine, da nastane prijeten mrak, kakor v
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	Ker vidim, da sta oba hudodelnika pri volji obstati hudodelstvo, spustim potovko in pričnem izpraševanje ž njima. Naj sledi tu le
Viženčar (1881):	milostljivi cesarski princ, jaz le govorim tako, da svojo jezo spustim nad onimi vašimi tovariši, ki bi bili svojega prijatelja pustili
Planšarica in pastir (1881):	bilo, saj sem vedel, da jih zopet dobim, če se spustim prek hribov in robovja. « Da je Martin živino izgubil, bil
Dóra (1885):	in tebe še proklinjala. — Na to me prevzame neizmerna bolečina, spustim se na Lojzekovo gomilo in obupno vzdihujem: Umorjen si bil
Moja hoja na Triglav (1897):	list v rokah in se spremeni naposled v železno ploščo. Spustim ploščo iz rok in jo položim na vrhnjo skalo Triglava

spustimo

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil
Rudninoslovje (1867):	naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči

spuſtimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	le taku ſliſhimo, inu beremo, de v' ſerze nezh na spuſtimo. To ſeme ſvetiga Evangelia preimemo, pa taku, de tiſtu ali
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sashihrani, kader mi naſhe shelie, inu proſhno na negovo volo spuſtimo, koker en otrok, katiri ſe poda na tu narozhie ſvoje
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pruti tvoimu britkimu terpleinu Ie eno ſamo ſouso s' ozhy spuſtimo, ſe nam shi sdi, debi bly kei velikiga sa tebe

spustiš
- ſpuſtiſh
  Branja, inu evangeliumi (1777): Judje pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h'

spustite

spustite
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): se daljej spustite. ” Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino

ſpuſtite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ubogo ino sapuſheno me Bog nasaj pelje. “ ˛She vezhi jók ſpuſtite obé. Orſa ſe sadnjizh da pogovoriti, vsame od taſhe ſlovo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pod dreveſam! Grishljej kruha vama bom perneſel, preden ſe daljej ſpuſtite. “ Mu reko: „Veſelilo naſ bo, zhe nam hladne vode ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe kmetovanje tudi vezh vershe. Zhe tega is nemar ne ſpuſtite in tudi to doſeshete, ſmete ſerzhno rezhi: „Jeſt ſim ſvojo

spustiti

Divica Orleanska (1848):	vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati
Valenštajn (1866):	morem s tega mesta, Ne morem — te roké nej moč spustiti.

ſpuſtiti

Branja, inu evangeliumi (1777):	de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu tudi eniga ràsbojnika je nóter

Blagomir puščavnik (1853):	in dopernesejo ondašnjl prebivavci ljubeznjivo pomlad v vednem veselju in splošnem radovanju. Tudi Bogomila se je okrevala in že vstala. Odkar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	tridnevnice. (Dalje prihodnjič. ) Obrtnijske zadeve. Govor poslanca kneza Liechtensteina pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 9. decembra

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	m. je pisal Pelissier cesarju Napoleonu: „Če ravno nam je spodletelo početje 18. t. m., vendar je Sevastopolj v hudi stiski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	Kar se je že zdavnej namerjalo, pa je dosihmal vselej spodletelo, se pripravlja vnovič: namreč prenarediti postavo za volitev poslancov v
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ni hotel več hoditi, ker mu je enkrat tako slabo spodletelo. 3.Povést. Kako Pavliha več kot 100 fantičev pregovori, čevlje sezuti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	in Ferry-om, pa po opravičeni nezaupljivosti teh predsednikov mu je spodletelo in sostavil je mini- sterstvo „ničel”, katero se je kmalu

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 110 →

← ↑ →

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	mladino otesovati in izobraževati, ako so u šoli pripravljencev nektera splošna pravila si prisvojili, po kterih se ima vse to goditi
Kemija (1869):	njihova sostava izraziti s splošno formulo. Tako na pr. je splošna formula za gornji red kislin, a za alkohole. Te formule
Mineralogija in geognozija (1871):	Rad jugoslavenske akademije, Knj. VIII. 1869. l., sestavek Jos. Torbarja. ”) Splošna misel o njih je ta, da taki kosi krožijo po

Zoologija (1875):	brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega
Občno vzgojeslovje (1887):	doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora

Kemija (1869):	prav koristne, kedar hočemo stanovite razkrojitve in sostave izraziti s splošnim, za vse veljavnim načinom. Ravno tako nam nektere vrzeli v
Kemija (1869):	razsujejo se tudi njegove sostavine, ki so odslé pokorne samo splošnim zakonom kemične sorodnosti. Oni sostavljeni molekuli ne morejo dalje v
Občno vzgojeslovje (1887):	družbi sámi veliko breme; vrhu tega pa zeló zeló škodujejo splošnim koristim človeštva. „Kdor srca mladih ljudi v svojih rokah ima

Divica Orleanska (1848):	nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati
Divica Orleanska (1848):	imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne

Ta male katechismus (1768):	katire, ke je bil bres Ozheta skus obsenzhuvanje S. Duha spozhet, se je rodil s' Marie te uſſellej isvolene, inu prezhiste
Ta male katechismus (1768):	JEſusa Kristusa ſyna njega edinega, Gospuda nashega. 3. Katire je spozhet od svetega Duha, rojen s' Marie Divize. 4. Terpel pod
Ta male katechismus (1768):	reshil. Matth. 16. KoIos. 4. Kaj pak trete: Katire je spozhet od S. Duha? Ta nam naprejpostave to skrivnust tega meſſupostanja
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je s'Nebeſs h'nam perſhu. 2. Od svetiga Duha spozhet Rojen biu od Divize, Terpeu, inu na krish reſpet Sa
Abecedika ali Plateltof (1789):	Jeſusa Chriſtusa, Synu njega edinega Gospuda naſhega. 3. Katir je spozhet ob ſvetega Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpel pod

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſpuda naſhiga. 3. Katiri je ſpozhet od ſvetiga Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpov pod
Branja, inu evangeliumi (1777):	JESUS, katiru je blu imęnuvanu od Augela, predn je biv ſpozhet v'maternimu teleſu. Na Nedelo, katira pade lih na dan
Abecedika ali Plateltof (1789):	Jeſusa Kriſtusa, Synu njega edinega Goſpoda naſhega. 3. Katir je ſpozhet od ſvetega Duha, rojen is Marie Devize. 4. Terpel pod

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	1. Angelj Gospodov je oznanil Marii, in je spočela od s. Duha. Češena si Marija i.t.d. 2. Glej, dekla
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Od Adventa do pepelnice vsak dan. ) 1. Kteriga si devica spočéla. 2. Kteriga si devica v obiskanji Elizabete nosila. 3. Kteriga
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	oznanjenja Marije. 1. Angelj Gospodov je oznanil Marii, in je spočéla od s. Duha, Češena si Marija i.t.d. 2. Glej, dekla

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	postou. 3. Diviza, kir je pouna bla Gnade , ga je spozhela Od svet'ga Duha, no je shla Gor v'Bethlehem veſeila
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſerzhno lubęsen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſerzhno lubesen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhela. 2. Katirega ſi v' obyskanju k' Eliſabeti noſsila. 3. Katirega
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſerzhno lubęsen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	loſhke nunſke zerkve isobrasil v Ljubljani podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja; ſami naſh viſoko zhaſtitljivi miloſtljivi Firſht-Şhkôſ in Ekszelenzija, Anton Alojsi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſlovézhi umetalni sobrasnikar, Matevsh Langus, podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja po ſvoji umetalnoſti sdela. Po tem povelji ſe je tudi

Dóra (1885):	po moji smrti ne bo postavnih dedičev. Gerca je bila s početkom jako huda, ko jej ukažem nekaj piščet, nekaj jajec
Dóra (1885):	od tod pod enim drevesom čepi črna pošast. Mislil sem s početkom, da ondaj leži posekano drevó in hotel sem jahati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod

Zoologija (1875):	debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj ne čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak: a(b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago

Kuharske Bukve (1799):	en rogel notri po herbtanzovmu musgu, drugi rogel naj gręde ſpodaj pod herbtam snotraj po prasnim, na to visho persdignj vilze
Kuharske Bukve (1799):	ſmętane, ene koſze rakoviga maſla, ribaniga kruha, pokrì, daj sherjavzo ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo ſoknate inu ramene. 58. Klobaſe
Kuharske Bukve (1799):	obod, polì s' vręlim mlekam, inu enmalo rakovim putram; ſpodaj inu sgoraj sherjavzo, pezi pozhaſi, inu zhe ſhtrukel ſuh poſtane
Kuharske Bukve (1799):	obdeni s' plehovim obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo sapezi, daj na miso. — Maſhenje sa belake ſe
Kuharske Bukve (1799):	doſti nadebęlim vlì sgor imenvano ręzh notri, pokrì, sgoraj inu ſpodaj sherjavzo, de ſe rumeno sapezhe; daj hitro na miso, de
Kuharske Bukve (1799):	od sgoraj jeh tudi obloshi s' takim, kakor ſi jeh ſpodaj podloshil, pokrì, deni na sherjavzo duſhít; zhes en zhaſ perlì
Pozhétki gramatike (1811):	prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c
Pozhétki gramatike (1811):	takraj; delà, únkraj; dessus, sgor ali sgoraj; dessous, ſpód ali ſpodaj, partout, povſód; auprès, poleg, sraven ali bliso; loin, dalezh; dedans
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lat ali klaſ (krish) je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu ob zvetenju perkashejo, ſliſhijo k ſamizhni pripravi ; per

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se v pervim listu vsakiga pol leta na pervi strani spodej kratko opomnilo, kakó se po starim in kakó se po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač

Kuharske Bukve (1799):	vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	takošne, da jih le malo kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere
Čas je zlato (1864):	kar se učí, se za se učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega dobrega napredovati. Tedaj kraljeviča

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naj si učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje čednosti naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim vedno stanovitin ostati, in
Zoologija (1875):	vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v ptuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne

Občno vzgojeslovje (1887):	vodi ga po poti, kjer se marsikaj najde, kar ga vspodbuja k teženju po resnici, če tudi se mu je pri
Občno vzgojeslovje (1887):	naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče in najde, sam sodi in sam

Mineralogija in geognozija (1871):	vednosti v Freibergu, je prvi začel o tem premišljevati in spodbujati druge. Za potrjenje, da je kamenje povsod enako, zahvaliti se
Mineralogija in geognozija (1871):	Premog iskati moramo posebno spodbujati tam, kjer se kažeta Dias in drob, ker ti tvorbi
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti in spodbujati k delovanju.

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili
Zlata Vas (1848):	Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit
Roza Jelodvorska (1855):	blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ispodkidujeſh , potegni ſuho ſteljo naſtran. Navada je, konjem ſlednji dan ispodkidati. Goveja shivina pa naj ſtoji vezh dni na gnoju, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim, je treba vezhkrat ispodkidati. Pod drobnizo pa naj gnoj vezh meſzov leshi. Tukaj kashe

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 110 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z svojo naglostjo, vé
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo skačejo okoli luže; fantičku spodletí, v lužo se zverne in se utopí. Tovarši to viditi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne, kot gotovo upanje do Nežinega premoženja. ” „In če ti spodleti, ali misliš, da ti bo jud dal ubežati? ” „Se vé
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ki ti ga zanetimo v lastnem gradu! ” Če nam pa spodleti,” pravi mlajši Orzo, „potem gorjé nam. Splača se pa vendar

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	povzdigo konjereje) bo žebce tacih gospodarjev, kateri želijo dovoljenja za spuščanje za letošnje leto dobiti, v Ljubljani 20. dne t. m.
Občno vzgojeslovje (1887):	na izpreminjanje obraza pri govorjenji, tako tudi na vzdiganje in spuščanje prsi pri dihanji. Vsa ta sredstva se učé učenci rabiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	čevlje. Dno in stene gnojníšča morajo biti take, da ne spušajo ne vode ne gnojníce iz gnojníšča, pa da tudi iz
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	IV. Kako se naredi to, da dno in stene ne spušajo ne vode ne gnojnice? To se naredí lahko, ako se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	če se ovni, ki so še le leto stari, pregosto spušajo k ovcam. Ker nobena pomoč zoper to bolezin ni znana
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kako mlado imele; vendar je bolje, če se h kozlu spušajo in poredno ojagnjujejo. Na to vižo se ne le kozliči

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Tako so oče vse črešnje eno po eno do poslednje spuščali na tla, in Jurče je moral eno po eno do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ne gré, zato bi priporočali odboru čitalničnemu, naj bi se spuščali k čitalničnim veselicam ljudje le po društvenih pristopnicah in naj

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	te oprostim, in sicer ne boš samo kakor iz sužnosti spuščena, ampak kakor ingenua. *) kakor prostorojena, ker vem da si res
Fizika (1869):	vé, neposredno podpreti; ali podprto je vselej, dokler iz njega spuščena navpična črta gre notri podlage, s ktero se telo tál
Fizika (1869):	ali bruno, pri kterem, kakor v Pod. 31., iz težišča spuščena navpičnica še gre skoz podlago, ne more opasti. Ako bi

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	trudil na divjim konju, ki je berž, ko je blizu spuščenih prišel, ga skušal s sebe vreči kviško poskočivši. Ali ni
Valenštajn (1866):	nej prostora boju, Le davljen'ju je prostor; pekelnic Z verig spuščenih besnih ne pokliče Nazaj nobenega vladarja glas. Naj bode! dolgo

Zoologija (1875):	kolesec in križcev, ki so med nebo spolsteni. Rožene spužve (Ceratospongia) nahajajo se samo v morjih sedeče na dnu. Potapljavci
Zoologija (1875):	Iz tega majhnega razreda so najimenitniše spužve, ki služe čistoti. Spužve so gobaste luknjičave gruče sestavljene iz roženastih niti, in prevlečene
Zoologija (1875):	Tretji razred: Spužve; Spongiae. Iz tega majhnega razreda so najimenitniše spužve, ki služe čistoti. Spužve so gobaste luknjičave gruče sestavljene iz
Zoologija (1875):	Tretji razred: Spužve; Spongiae. Iz tega majhnega razreda so najimenitniše spužve, ki služe
Zoologija (1875):	časa ustanové in v spužve razvijajo. So pa tudi take spužve, ki imajo čvrst osnutek iz apna ali kremena, obstoječ iz
Zoologija (1875):	trepavičaste kali, ki se črez nekaj časa ustanové in v spužve razvijajo. So pa tudi take spužve, ki imajo čvrst osnutek
Zoologija (1875):	nežno zdrizasto kožo, ki je prav za prav živi del spužve. Na površini ima mnogobrojne, trepavicami obraščene drobne luknjice, po katerih
Zoologija (1875):	tem sosebno na grških otocih. Razlikujejo se fine in grobe spužve. V sladkih vodah živi samo rečna spužva (Spongilla), ki je