sr sr. sraga srajca sraka Srakar srakor sram sramen sramežljiv sramežljivo sramežljivost sramota sramotiti sramotno sramovati sramsa srb Srb srb. srbečica srbeti Srbija srbljivost srbohrvaški srbski srbščina srce srcobitje srcoviden srcovidno srcovidnost srčast srčece srčen srčica srčno srčnomilo srčnost srd srdci srdit srditi srdito srditost srdobolja srebati srebrar srebren srebrn srebrnast srebrnasto srebrnat srebrnik srebrnina srebrno srebrnokril srebrnosijajen srebro sreča srečati srečen srečevati srečka srečkanje srečno sred sreda sredi sredica sredina središče srednik srednje srednjedoben srednji sredobežnost sredojesen sredstvo sren srenja srenjski srepo sreš sretenj srež srkalica srkanje srkati srkljaje srkniti srna srnica srnin srnina srnov srp srp. srpan srpič srpo srpska sršen srž ss. s-š-h st. sta Sta staar stabat stadio stahl stahlbrunnen stahlbruunen Stajarskim stajati staketa stakniti staknjen stalen stališče stalnica stalno stan stanica staničen staničje staničnina Stanig staniol Stanislav Stanislavek stanišče stanniol stanovalec stanovališče stanovalnica stanovanje stanovati stanovit stanoviten stanovitno stanovitnost stanovnik stanujoč Stanz Stanzstadt stanje star starašina starček starec starejši starešina starina starinoslovje starinski stark starka starke starkegummi starkezucker staročeški starodaven starogrški staroindijski starokopiten staronemški Staroslovan staroslovanski staroslovenski staroslovenščina starost starotrški Staroturek staroverec staroverka starozgodovinski starš stas stati stationsplatz statva Staufaher stava stavba stavek staven
| Mineralogija in geognozija (1871): | stroncijanove preparate (kemije §. 91). 2. Stroncijanit ali oglokisli stroncijan, Sr C, kristalizuje v istem sistemu, je še redkeji od prvega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | strupen je. 13. Skupina stroncijuma. l. Celestin ali žveplokisli stroncijan, Sr S, kristalizuje navadno v rombiškem stebričku; kolje se popolnoma, lomi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | in druzega orodja je zgorelo/ Škodo cenijo na 300,000 gold. sr. Al nesreče s tem še ni bilo konca; 30. dec. |
| Genovefa (1841): | mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in 28 kr., 8 srajc in 13 kocov. V imenu nesrečnikov se sl. predsedstvo c. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | omike priučila. Pa kaj je ta „Sokol” sedaj? Par rdečih srajc, pa nič druzega. Telovadnih naprav nikjer ne vidimo, tedaj tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fl. vagán rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki |
| Pozhétki gramatike (1811): | klukaſt vdar, ker ga saſtón noſio, al naváda je shelésna ſrajza. Vprava II. Kratki ſo gáſniki al ſami al sraven eniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | orjacih, jih več ne najde zdaj. J. Koseski. Navada shelesna ſrajza. Refniza tega pregovora fe pazh pogoſtama na ſvetu vidi. Naj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti. |
| Zlata Vas (1848): | verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo |
| Najdenček (1860): | bolje postréči. Ker jih je Kristina prosila, so mi tudi srajco po perilu poslali, ktere mi je čez vse tréba bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | Si strgal mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi, srajco, podplate predrl, Da pávec kot kušar iz škornice kuka, In |
| Ultra! (1867): | mu ne pomaga nič. On mora obleči to grozovito rdečo srajco tako ali tako — ampak mora jo. Zalka. Jako hvaležna bi |
| Gozdovnik (1898): | sedeči je bil don Avguštin Pena. Nosil je gvajakilski slamnik, srajco iz finega belega batista brez oprsnika, in baržunaste hlače z |
| Zoologija (1875): | iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu |
| Avguštin Océpek (1860): | in pisači so še le proti deveti uri dohajali in Srakar navadno ob desetih in o pol poldne je spet zapustil |
| Avguštin Océpek (1860): | da se je Srakarju in celo Pezdirju smilil. „Ocepek! nadaljuje Srakar, kaj to pomeni, menda vsaj vi niste tisti hudodelnik? " „Oh |
| Marjetica (1877): | hrbtišče in hajdi v vas v mlin. Tega posla ni Srakar nikdar hotel prepustiti Marjetici ali morda celo zaupati ne, akoravno |
| Marjetica (1877): | da so uroki, Štefan, pravi uroki so. " Tako je modroval Srakar in kmalu potem postavil na mizo skudelo svojega čudovitega zdravila |
| Marjetica (1877): | rajsko tico, da so pomrli med tem trije človeški rodovi. Srakar se je domu grede več potov ozrl nazaj po Marjetici |
| Marjetica (1877): | Ko je Marjetica vsajala kruh v razbeljeno peč, ímel je Srakar zopet posla polne reke in niti ganil se ni od |
| Marjetica (1877): | slana vzela. Poslednje se je namreč več potov pripetilo in Srakar ni mogel tedaj dovolj potožiti te nesreče, kajti za dišave |
| Marjetica (1877): | vse, vse se vjema z očetovimi besedami. Po kosilu obuje Srakar črevlje, kateri so ves ljubi teden samotarili na polici, natakne |
| Marjetica (1877): | hud vihar, Voljno sprejmi ta moj dar! " Ko stoji tako Srakar pred kočo razoglav, bosopet in z zavihanimi rokavi, kajti kuhal |
| Avguštin Océpek (1860): | kolena in joka kot majhno dete, tako da se je Srakarju in celo Pezdirju smilil. „Ocepek! nadaljuje Srakar, kaj to pomeni |
| Avguštin Océpek (1860): | da je sčasoma spazil, kako mora pero urezano biti, da Srakarju naj bolje služi. Toraj ga je Srakar izvolil za svojoga |
| Marjetica (1877): | ni dišala. Toliko, da je pomakala leseno žlico v skledo. Srakarju pa je šlo vse v slast in dejal je: "Marjetica |
| Marjetica (1877): | cesto, jo urno opazijo in pravijo: "Sama Mlinarica gre k Srakarju, le poglejte jo! To ni tako v en dan in |
| Marjetica (1877): | več o tem. " Med tacimi pogovori mine prvo nedeljsko popoldne Srakarju in Marjetici, kar smo se seznanili mi z njima. In |
| Marjetica (1877): | jame dvigovati dišeč, prijeten, pravi Abeljnov dim raz piskra in Srakarju zažari veselja in upa obraz. "Ali vidiš, Marjetica? " vsklikne posled |
| Marjetica (1877): | Raz polja dospeta oče in Marjetica do temnega gozda. A Srakarju se kar ustavi bosopeta noga, ko se ozre izpod širokokrajnika |
| Marjetica (1877): | na glavo nataknil in višnjevo spreminjav plašč ogrnil pa k Srakarju postopil? Bilo je tako kakor je v vsaki kmetski hiši |
| Marjetica (1877): | tudi vaška procesija namreč starikavih, v zdravilih učenih ženic k Srakarju. Vsaka je prinesla kako drugo pomoč, vsaka svetovala kaj posebnega |
| Zoologija (1875): | trebuhu bel, na kljunu in prek perutnic ima belo progo. Srakor prebiva na bregovih severnega morja, zlasti na norveških, in le |
| Zoologija (1875): | nij bilo več videti, akoravno so se dosti trudili za-nj. Srakor (A. torda), pod. 140., je velik kakor raca, po glavi |
| Zoologija (1875): | na nemške bregove. Kakor navadno ptice tega razreda, znese tudi srakor eno samo, toda debelo jajce, belo in rjavo lisasto. Teleban |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala ! — Jurzhek |
| Ta male katechismus (1768): | is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | doma, kjer je vse premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali |
| Zlata Vas (1848): | se mu je reklo: „Fej te bodi! ali te ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili so povsod, de nihče iz Zlate Vasí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | opravkov, in ne more berž povsod biti. Ali nas nima sram biti, de nas mora gospóska kakor neumno živino k temu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Kesánje in žalovanje. Sram me je, k Tebi pogledati, o Bog! — Toliko sim storil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa je bilo sram in reče: „Zdaj še le umejem tvoje besede. Ti sicer |
| Revček Andrejček (1891): | ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v mladosti ne uči, svoj živ dan nič |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na ſtran. ) Ne ſmęjm ſe ganiti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je, Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo |
| Lohengrin (1898): | naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej |
| Blagomir puščavnik (1853): | zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza |
| Revček Andrejček (1891): | I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla gleda). I |
| Divica Orleanska (1848): | serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene |
| Valenštajn (1866): | nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſa tvojo zhaſt Sdej ku mladenzh, in' kdej ku ſtarz. ˛Sramoshlivoſt. Kaj je to, de sdej moj obras Na enkrat je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tvojo zhaſt Sdej ked mladenzh, in' k'dej ked ſtarz. Sramoshlivoſt. Kaj je to, de sdej moj obras Naenkrat je vèſs |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | očetu, ino ga s plajšem odeneta. Lepa je bila ta sramožljivost ino to otročje spoštovanje. Ko se Noe prebudi, ino gerdo |
| Tine in Jerica (1852): | stanu se smeš lepo nositi, vender brez kinčenja in lišpanja. — Sramožljivost je tvoj narboljši varh. Oblači in obnašaj se vselej tako |
| Tine in Jerica (1852): | ga! ” Hčeram: „Svet preide, le čednost ostane. Čednost je lepota, sramožljivost narveči zaklad vašiga spola. Oh, nikdar ne pozabite besedi ljubijoče |
| Ta male katechismus (1768): | Pokaj se pak na treh krajeh prekriſhash? Na zhellu, kjer sramoſhlivost prebiva, sturim jest Krish ſatu, de be se nekol nasramual |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſapoveduvallu; ſatorej je mene uſſeskufi tu doliterenje, inu ta sveta sramoſhlivost ohranila. 2. Veſhi s'prevuſo boſhjega strahu tvoje pozhutke, ter |
| Tine in Jerica (1852): | premakniti, še clo povedala nista, de je to ali uno sramožljivosti nasprot, temuč le, de to ali uno lepo ali prav |
| Maria Stuart (1861): | svetom sramovali Se niste nič več; lica vaše, prej Dom sramožljivosti, žarele so V plamenu grešne poželjivosti. Skrivnosti zagrinjalo vergli ste |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam |
| Zlata Vas (1848): | zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka |
| Zlata Vas (1850): | se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz enega namena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je novo, ne ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne |
| Deborah (1883): | Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou |
| Divica Orleanska (1848): | bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti |
| Ferdinand (1884): | sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem |
| Genovefa (1841): | Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nej jih sprehaja, ki mi hudo želé! — Odstopijo nej v sramoti, ki se mi posmehujejo! Vsi pa, ki Tebe išejo, nej |
| Viljem Tell (1862): | domovini! Reding. Zavezniki, mirujte! Seva. Avstrii Prisegli bi po tolikej sramoti! Pečnik. In bi pustili, da nam sila vzame, Kar z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste mene spodrinili? Vi bi v časti živeli, jaz v sramoti; vi bogati, jaz brez okroglega — vi srečni, jaz v nadlogi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori |
| Revček Andrejček (1891): | zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne bojim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril. |
| Tiun - Lin (1891): | stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mi prijetno življenje, čast in bogastvo, zdaj bom pa moral sramotno umreti. Vedno si me odvračal od Boga in vere, češ |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pogledati svoji dobri Katarini v oči, sramoval se jo je, sramoval se je samega sebe. Kesal se je, a prepozno. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini v oči, sramoval se jo je, sramoval se je samega sebe. Kesal se |
| Ta male katechismus (1768): | spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be se pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le vidim ſhe enkrat! “ Joshef v' ſvojim velizhaſtvu ſe ni ſramoval ozheta, pred kralja jih pelje. Kralj ſe je slo veſelil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſramoval; njega ſe bom tudi jas per Ozhetu v' nebeſih ſramoval, ne bom ga ſvojiga ſposnal. — Kdor ozheta ali mater bolj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mene per ljudéh satajil, ino ſe mene ino mojiga nauka ſramoval; njega ſe bom tudi jas per Ozhetu v' nebeſih ſramoval |
| Jela (1859): | v cvetji let, pa vender dragocen, da se ne bo sramovala beračeva hči, za doto ga vam prinesti. Na Skalovcu sem |
| Sosedov sin (1868): | enem dejanji srečala. Drug pred družim sta se svoje radovednosti sramovala, deklica se zasmeje od daleč sem in Štefan se tudi |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | tudi, ko jej je umrl mož, se me je še sramovala ker je bilo znano, da z možem ni imela otrok |
| Marjetica (1877): | bi se bila oklenila okoli vratu, ko bi se ne sramovala in bi bila takova navada na kmetih. Saj dovoljeno jej |
| Marjetica (1877): | zažari jej še bolje lice. Pa ko bi se ne sramovala, in ko bi taka navada bila, oklenila bi se očetovega |
| Marjetica (1877): | ko bi te videla poleg Srakarjeve Marjetice? Ona je bogata, sramovala bi se", pravi Marjetica in hoče urno oditi po stranski |
| Ponkerčêv oča (1882): | pogledala po cesti gori in doli, da-li nikdo ne prihaja. Sramovala se je. »Ker ste že tako sitni,« pravi naposled, »Tolstovršnikova |
| Vanda (1888): | k mókarjem ponujat moke ali térjat zaostalih plačil. Ni se sramovala dela svojega, a poleg vsega tega je ostala ponosna plemkinja |
| Gostačeva hči (1891): | Zadovoljno mrmra nekaj s seboj, in da ne bi se sramovala tovarišic, gotovo bi izbruhnila svoj gnjev, ki se ji kuha |
| Zlata Vas (1850): | ker kaj taciga niso bili poprej vajeni. Eni so se sramovali, drugi so se smejali, še drugi so se clo jokali |
| Najdenček (1860): | presvete kervi Kristusove me ne zapustiti. Gospodarjevi ljudjé so se sramovali in obljubili, mi bolje postréči. Ker jih je Kristina prosila |
| Maria Stuart (1861): | vam bilo več poštenja ni. Pred Bogom in pred svetom sramovali Se niste nič več; lica vaše, prej Dom sramožljivosti, žarele |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in pusti ljudi stati, kteri so se ali smejali, $li sramovali, in se v žnablje grizli ali pa za ušesami praskali |
| Zlata Vas (1848): | kako slabo so ti ljudjé gospodarili, in začeli so se sramovati. — Zdej še le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po |
| Divica Orleanska (1848): | Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti, De bi možov se sramovati imela. Velika čast so meni snubci taki, Pa svoje čede |
| Ta male katechismus (1768): | pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepo ne bilo, ſina pod ſtreho vseti, kteriga ſe je ſramovati moral. Sdaj ga pa popólnama veſeli, ſliſhati, kako ſe ljudém |
| Genovefa (1841): | in ſvôjih ſtarſhev, prizho ſvôjiga moshá in vſih dobrih ljudí ſramovati mogla. ” Golo jo je divje poglédal, in od jése veſ |
| Roza Jelodvorska (1855): | In to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | njegov jezik; če ste celó toliko opravili, da se narod sramuje sam sebe in svojega jezika; če se pomisli, da je |
| Deborah (1883): | pride kmalu vrsta na vaji, ni res, dekle? Rozka (se sramuje). Pojte, pojte! Tržinar. Nu, zakaj ne, on je vrl mladenič |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturiu, tiſtu sdei ſourashi, ga je grosa, ſe ſvoje pregrehe ſramuje, mu zhes tiſto shaluje, vſse je v'nemu ſmeiſhanu, on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kei teshkiga, sakai: Amor nomen difficultatis erubeſcit. Ta lubesen ſe ſramuje tiga imena ene teshave, debi tiſti kei teshaunu bilu, temuzh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti prerok. “ Jesuſ ji je vidil v' ſerze, de ſe ſramuje ino keſá, ino ſe poboljſhati sheli; toraj ji ne rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtare vrashe, kterih ſe vſak uméten zhlovek in dober kriſtjan ſramuje. Dr. B. Vganjka. Nr. 1. Kdó vé imenovati ſtvar, Ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | to živo spoznam, Oh, naj bi pač mogel vse prenarediti, Sramujem se, oh, in prepozno kesam! — Pa kaj že sramota? — ta |
| Valenštajn (1866): | sam poplati. Maks. Knez moj! Plačilo dal si jako naglo. Sramujem se, da, srce me boli, Dospel sem jedva, hčer i |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je |
| Valenštajn (1866): | carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša |
| Deborah (1883): | kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate tako vero! Moj Bog, o moj Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | naredil iž nje: slavodatka = hymne), kolovozen, carostaven (srb. ), vratolomen = halsbrecherisch (srb). bogomolen = gern betend (Lašč. ), bogoslužen = fromm (Lašč. ), bogougoden = gottgefällig (srb |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | srb). bogomolen = gern betend (Lašč. ), bogoslužen = fromm (Lašč. ), bogougoden = gottgefällig (srb,), gromopočen (Kos. ) kervomočen. “ Vidimo, da v te sostave se posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kristjanstvo je po raznih potih do Slovanov dospelo. Bulgari in Serbi, ki so po Mezii in Ma— cedonii do Tesalije in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | poslance v Carigrad do sultana poslati s prošnjo, naj poterdi Serbom iznova (že četertič) izvoljenega kneza Miloša. Vodja 27 skupščinarjev, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | oblasti, ktero je kot višji gospod dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika rodovine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na Laškem in se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma je Počič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | potem prilepek, na pr.: „hudolesovina, staroputina = spuren eines alten weges (srb. ), hudournik. “ Nekam derzno je narejena beseda v serbskih pesmih: „bojnokopljanik |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | močvirje (močevirje), vojvoda (vojevoda), Ljudmila (Ljudomila), starmali (staromali, adj. = zwerg, srb. ) stremglav (strmoglav = z preceps, strsl. Dobrsk. ), kravajnoša (kravaljenoša, = person, welche |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | verh, Vini verh, Višehrad (čsk. ), Carigrad (srb. ), Krušedol (srb. ), Beograd“ (srb. ) Slovenec pa vender pravi: „Beligrad, Belega grada. “ — Ravno po tem |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | srb. ), glasonoša (srb. ), ručkonoša (srb. ), vodonoša (srb. ), kravajnoša (srb. ), bogomolja (srb. ), srdobolja =kuga (srb. ), vetrogonja (srb. ), bratoljubje (Preš. ), červojedina, volkostečina“ = ein |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | prilogov, na pr. „kozoglav, a, o, zlatoust, zlatorok, zlatolas, zlatorun (srb. ) svilorun (srb. ), zlatokril (srb. ) zlatorep (Lašč. ), kosorep = gesttzt (Lašč. ), srebropen |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | φεοπόχος) voj(e)voda, knjigonoša = briefträger (srb. ), glasonoša (srb. ), ručkonoša (srb. ), vodonoša (srb. ), kravajnoša (srb. ), bogomolja (srb. ), srdobolja =kuga (srb. ), vetrogonja |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | na pr.: „grenkokožen, debelokožen, mladokožen (Lašč. ) širokoperen (Lašč. ), mehkonožen, golobradast (srb. ), mladoličen, okrogloličen, kratkočasen, gostobeseden = plauderhaft (Lašč. ), sladkousten, hudomušen = schalkhaft (Lašč. |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | serbskih osebinih imen, kakor: „Jezdimir, Kazimir, Vladimir, Vladislav, Strezibor, Pletikosa (srb. ). Serbsko narečje ima še dan danes na prebitek tacih besed |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | kolovoznik, bogorodica = (φεοπόχος) voj(e)voda, knjigonoša = briefträger (srb. ), glasonoša (srb. ), ručkonoša (srb. ), vodonoša (srb. ), kravajnoša (srb. ), bogomolja (srb. ), srdobolja =kuga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sol nič ne pomaga; ampak treba je kožo, kjer se serbečica kaže, narprej osnažiti in potem kauterizirati, to je poleg repa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poglavju mažejo in potem z gorko žajfnico zmivajo. Navadno se serbečica na repu napravi, s kterim konj, kjerkoli more, dergne in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XL. Poglavje. Serbečica in dergnenje konj. Kedar konja koža serbi in se dergne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je nesnažnost kože, za ktero se navadno premalo skerbi. Ta serbečica se takole odpravi. Repova žima se razdeli in koža s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dergne, pervič z žajfnico in potem čisto vodo omivati. Ako serbečica poleti pride, in ako je priložnost konja kopati, naj se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z vodo, v kteri je sol raztopljena, pomoči. Ako je serbečica zastarana, žajfnica in raztopljena sol nič ne pomaga; ampak treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kóla) tere. 18. Kaj boš se čohal, gdér te ne serbi? 19. Kter enkrat postane nagi, težko pride k blagi. 20. |
| Zoologija (1875): | zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | oprosteni. Danilovič je med tem že v ječi umerl. Iz Serbije. Kar smo unidan o ustaji Serbov zoper kneza Karagjorgjevića povedali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dostojno spoznal, da Te ni volja, pa da tudi neznaš Serbije osrečiti. Narod Te po nas moli, da se odpoveš knežtvu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vse kaj druzega pričakovali, je jasno kot beli dan. Iz Serbije. Iz Beligrad-a. Knez Miloš je v soglasji s starešinstvom preklical |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Serbijo, Krajnsko, Štajarsko, in en kos Ogerskiga. Herodot je tudi Henete |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se navadno na herbtu v mehurčkih zapazuje, kteri mehurčki serbijo in sklijo. Mastne garje se tudi narprej na herbtu meti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vse bukve, ki so bile v Serbii tiskane ali v Serbijo pripeljane, v serbskem deržavnem pravopisu tiskane biti. Popravek. V 49. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v 91. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Ogersko. Iz Pešta. Čedalje bolj se nam spolnujejo želje. Vojvodina srbska in temeški Banat se bota z nami zedinila. Mi smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | naroda; le en glas velike hvale je tudi temu delu. — Srbska skupščina se bode sklicala maja meseca. — Ves svet je prežil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | stane za vse leto 6 gold. Naroča se: Redaktion der „Srbska Zora” in Wien, VII. Burggasse 24. Urednik „Srbske Zore”, znani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | je za vero umrl mučeniške smrti. A. B. Slovansko slovstvo. * Srbska Zora. Iiustrovani list za zabavu i pouku. Izdaje i ureduje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | * Serbske belgraške novine, ki so bile na Austrianskem prepovedane, smejo spet |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Serba s Turcima od ustanka Karagjorgja do njegovog padenia. ” * Društvo serbske slovesnosti je dalo v tisk svoj četerti zvezek, kteri bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bo, kakor vladni časnik „Wiener Zeitg. ” zagotovlja, vtikovala v notranje serbske zadeve. In tako bo menda kmali potihnil vihar po deželi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | blagor serbskega naroda. Tudi naša vlada, čeravno je ob meji serbske knežije za svojo varnost postavila nekoliko armade, se ne bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | menda, kakor se kaže, nobenih ovér delala postavnim pravicam skupščine serbske ter bode poterdila, kar je skupščina v imenu serbskega naroda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | je vsled tiste oblasti, ktero je kot višji gospod dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | del „Golubice s cvetom knjižestva srbskog” (golobica s cvetam pismenstva serbskiga), ki bo z mnogoterimi, sosebno mikavnimi in za vsaciga Slavena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in kraljevo (Jak. 2, 8.) zapoved dal. Prof. — r. Vganjka serbskiga naroda. Dva očeta in dva sinova so kosíli in so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil v mescu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Iz Novega Sada. Po dostani trimesečni prepovedi je 23. dec. „Srbski dnevnik” sopet prišel na dan s 72. listom. Iz Galicije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | pesmi, ima književni vestnik itd. Sodelavci listu so najboljši pisatelji srbski in slike gódijo najfinejšemu umeteljniškemu okusu. Cena listu za vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn. |
| Botanika (1875): | največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | dnéh gotovo najboljše priporočilo — smo uže mnogokrat priporočali Slovenom, veščim srbščine in prijateljem lepoznanstva, in sedaj to pohvalo zopet ponavljamo. „Srpska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | srbščini in mi ga toplo priporočamo vsem onim, ki so srbščine uže vešči, pa tudi takim, ki se je še le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil |
| Divica Orleanska (1848): | in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost iz naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga, de ne vérujejo, ino niſo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pa vonder vesel ni; kaj nek mu veselje kali? Predobriga serca se mi je videl, kakor debi le misliti mogel, de |
| Zlata Vas (1848): | Oní hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za |
| Zlata Vas (1848): | je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila, de bi se vse |
| Zlata Vas (1850): | obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca. In zató je danes v naši hiši taka žalost in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri |
| Stric Tomaž (1853): | sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je |
| Oče naš (1854): | njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o Gospod,“ je tiho prosil in se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Gospá, to je Černiverh, kamor ste se napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec |
| Robinson mlajši (1849): | je vzdignol, na kolena padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam |
| Robinson mlajši (1849): | je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega znal, mu je pripálo, ali bi |
| Ta male katechismus (1768): | tega urſhoha, de be nezh ne is ust, ne is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin |
| Ta male katechismus (1768): | itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadleſhuvanje bosh ti od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja ! zhe tudi mi bomo |
| Valenštajn (1866): | Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali |
| Oče naš (1885): | in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji |
| Oče naš (1885): | svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je bil vender, kakor vsi ljudje njegovega duha, tudi zdražljiv |
| Oče naš (1885): | nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili in mu ne služili! Izidorjevi so si pa |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | so mu vsak trenutek iz vročega in ljubezni božje prevzetega srca; pa tudi svoje otroke je rad in pogostoma opominjal, da |
| Zeleni listi (1896): | brati vreden tri krone! Dà, človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih |
| Gozdovnik (1898): | Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam |
| Biblia (1584): | vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude |
| Biblia (1584): | pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre, tó is ſèrza vùn pride, inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs takú |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premíli, na vsem tebi |
| Divica Orleanska (1848): | Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov |
| Zlata Vas (1848): | bi se vse na dobro obernilo. Ko se ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina |
| Divica Orleanska (1848): | sonce Kje je, povej! Remon. Ah, če obernil vam Je serce Bog – rešite jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla. O koliko |
| Oče naš (1854): | je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mu bilo moči, z njima preživiti sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so ubogi červički kruha prosili, pa |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson na to pomislil, čudo da v njem od žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad bi bil polovico svega prihodnega življenja |
| Robinson mlajši (1849): | prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil |
| Robinson mlajši (1849): | spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem |
| Robinson mlajši (1849): | močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na |
| Robinson mlajši (1849): | da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno bilo |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to |
| Ta male katechismus (1768): | ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku ima |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katera je bila to pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva kri noi voda: Jas se N |
| Valenštajn (1866): | gre razpetima rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene |
| Valenštajn (1866): | Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli ste, Saj bil na poti ves drugačen je |
| Deborah (1883): | Ana. A vi ste mi srce užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja |
| Deborah (1883): | strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz |
| Oče naš (1885): | je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane tvoja véra vedno čista in ponižna |
| Zlatorog (1886): | orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati |
| Revček Andrejček (1891): | še bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla |
| Lohengrin (1898): | jo iz nevarnosti oteti, Nikdar ne vsêli dvom se v sŕce ji! V dvojenju divjem lahko jo je zreti, Se vsêlil |
| Lohengrin (1898): | znam mu kob, ga nečem razodeti: A v divjem dvomu sŕce mi drhtí! Miroslav in Ortruda. Kralj in vsi možje. Elza |
| Biblia (1584): | ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi |
| Biblia (1584): | ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker |
| Biblia (1584): | ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè, |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi |
| Genovefa (1841): | mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi |
| Genovefa (1841): | grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me |
| Genovefa (1841): | bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi je David kraljevi ſédesh isbrál. Dober kralj je bil. ˛Serze je imel polno ljubesni ino pokorſhine do Boga, ino ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef, ſliſhijozh ta pogovor, ſe od njih oberne, ino jóka. ˛Serze ſe mu od lju- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poduzhil. “ Jesuſ ji rezhe: „Jas ſim, ki ſ' teboj govorim. “ ˛Serze ji poſkakuje od veſelja. Popuſtí verzh per vodnjaku, tezhe v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in se |
| Tine in Jerica (1852): | djalo, če jima je Bog kako terpljenje poslal. S hvaležnim sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga prejela |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz nauka veš, ki |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | daj, de bom Tvoje in Tvoje matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal. |
| Maria Stuart (1861): | ji pred noge). Kraljica odpustite, nosil lice Lažnjivo s težkim sercem sem; al ono Mi je odperlo pot do vas, miladi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | doto dal. Verjela mu je. Potem sta oba z hvaležnim sercem dobrotnika blagoslovila, mesto zapustila in proti Pragi napotila se, kjer |
| Oče naš (1885): | svetnikih se veselili! “ „Amen! “ je rekel gospod Arkimbold z ginjenim sercem. „Bog daj, da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško jed |
| Blagomir puščavnik (1853): | nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi |
| Oče naš (1854): | pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom. |
| Ta male katechismus (1768): | bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla, |
| Ferdinand (1884): | pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo novo |
| Oče naš (1885): | pričakovala Barba moža in otroka pri brleči lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino srce |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar je bil še |
| Zlatorog (1886): | ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se maščevali. Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo je |
| Genovefa (1841): | obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla |
| Genovefa (1841): | je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta |
| Genovefa (1841): | ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe |
| Biblia (1584): | enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak |
| Blagomir puščavnik (1853): | v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | koli more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji nam darovi! Daj nam vedno in povsod, Kakor zapovéš |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere |
| Oče naš (1885): | Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih, še živi v nas vera in upanje! “ |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta duhouski dobizhek naſhih duſh! ampak, aku je v' naſhih ſerzah ſhe ena ſama iſkra Boshje Lubesni, inu v' naſhih perſah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Duha v' notrejniga zhloveka, inu Chriſtuſa ſkus viro v' vaſhih ſerzah prebivati: de boſte v'lubesni ukorenineni, inu uſtanuvani ſposnati mogli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | satu. Ampak Goſpuda JEsuſa Chriſtuſa poſve- zhuite vi v' vaſhih ſerzah. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ni mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki jo je v serci občutil. Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino |
| Blagomir puščavnik (1853): | od strašnega požiga žari. Kako mi je bilo takrat pri serci, si znate misliti, ljubi Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o |
| Zlata Vas (1850): | vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zapustil, tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu v sercu ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Svojiga ljubiga Bertranda je k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi v sercu ga nositi, In dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in da so pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu jo odloči. Ali povej mi, kako ti je pri sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni |
| Robinson mlajši (1849): | silimo, da bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega iz tega čaka, ino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues use te bolazhine katere si ti utvojemu Matharnomi serzi pozhutva k' si ti podtiem Kriesham stava on pa gorei |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | nikoli prenehali. Dej nam veſsele, ſe prou uzhiti, U' naſhim Serzi glaboku uterditi. Viro, jenu Nauke, Naſhih dobrih dell lete brumne |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | k' nam toje kraleſtvu. Pr. Kdo Kraluje noter u' naſhim Serzi ? Od. Buh, naſh Ozhe nebeſhki. Pr. Koku? Od. Skus sojo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Povej meni le eno minuto, kader be Buh tebi k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader |
| Deborah (1883): | sva drug druzemu razodevala vse, kar je nama bilo na srci. Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da |
| Deborah (1883): | v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej sreči Na strani zvesta |
| Ferdinand (1884): | je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede |
| Ferdinand (1884): | še nikdar ne v življenji; dà, čutil je v svojem srci neko srečo in blaženost, kakoršne do sedaj ni poznal. Otroke |
| Ferdinand (1884): | življenji mu še ni bilo tako tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego. Ko je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in |
| Viljem Tell (1862): | Nazidovec. Da, bratje smo po srcu in po krvi. Vsi (v roké si segajo). En narod |
| Viljem Tell (1862): | opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Oh, vekomaj ti ne morem povedati, kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost |
| Mlinar in njegova hči (1867): | teta, da ste prišli. Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri |
| Oče naš (1885): | dneh sva mnogo reči doživela. Barba, kakó ti je pri srcu? “ „Dobro, Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni |
| Oče naš (1885): | nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | sami ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja |
| Gozdovnik (1898): | mogel kar nič razznati. Vse drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu. |
| Biblia (1584): | ſebi poklizal, inu je djal: Meni ſe ta folk v'ſerci ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni |
| Biblia (1584): | vidil ta velik folk, inu ony ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pride ta hudi, inu vsame prozh, kar je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ji sdi, de jo Shofka tako ſkrivno ſvarí ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga hlinil. Satoraj je Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ |
| Genovefa (1841): | ji je, ko bi bil trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne |
| Genovefa (1841): | v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je ta vſak dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kožo vtakne. Konju, ki je močen in dobro rejen, kterega sercobitje ni mehkejše postalo, se tudi četerti dan puša. Ako konj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako sercobitje drugi dan ni manjše ali clo močnejše in terdejše: se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žrejo, in ktere so v ti bolezni posebno zdrave. Kedar sercobitje manj terdo postaja, konj se bolj urno obrača in po |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je spovd? Ena reshizhna perpovedba, inu serzovidnu reſodenje uſſeh vedozheh smertneh grehov, sturjenu pred enem ſa tu |
| Ta male katechismus (1768): | sebi? Tu: de se ima Buh, inu ta bliſhne prov serzovidnu lubiti, kar je Buh skus tu ſnamene othl na ſnanje |
| Ta male katechismus (1768): | ſemli, koker se od uſſeh svetnikov na nebu gody, toku serzovidnu, toku rozhnu, inu stanovitnu dapolnilu. Kaj pak v' ti zheterti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku sem se temu hudemu uſſellej ſuperpoſtavlalla. Moj Syn! hodi serzovidnu s'tvohjem bratam okroh, inu nastopej is njim v'stopine |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tako viſho bosh ti poſtavo te lubeſne dapolnil. Serzovidnoſt more pak vonder is modruſtjo uſſakdar prov tesnu skupſveſana biti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu golfanje sovraſh biti, inu sturè se lestno eno sveto serzovidnoſt. Jeſt nisem pruti ludęm nekol dvojnega serza imella, samuzh le |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh tega myru. Moj Syn! Hodi ſa mano. XIII: POSTAVA. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja imęnitnu poslahkanje. Moj Syn! tebi ima himba |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XII. Poſt. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja dushe poplnema odleſhenje. XIV. Poſt. Tu uwoshtvu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Deni na stran potuhnoſt, inu hinavsheno, ter dapernaſhej stanovitnu kriſtiansko serzovidnoſt. Hodi ſa mano. XIV. POSTAVA. Tu uwoshtvu v' duhu je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samuzh le enu, inu tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | resnizhnu, de, katiri pruti drugem lubeſne nimajo, nimajo tudi nobene serzovidnoſte pruti tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh |
| Zoologija (1875): | imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po |
| Sveti večer (1866): | so jim Gospodovi prazniki ljubi in častiti in pripravlja njihove serčica, radovati se nad zveličanjem, ktero je vesoljnemu svetu došlo. Odslej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Po taki sapi je človek vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije |
| Valenštajn (1866): | združeni krepko stojite! Nikdér tak visoko nej krone svetlé, Da srčen skakáč bi ne skočil do njé. Zbor. Nikdér tak visoko |
| Valenštajn (1866): | do njé. Zbor. Nikdér tak visoko nej krone svetlé, Da srčen skakač bi ne skočil do njé (Zagrinjalo pade, predno zbor |
| Genovefa (1841): | déte! Ti ſi shiva podoba ſvôjiga ozhéta! Bodi hraber in ſerzhán, kakor ſo tvoj ôzhe in tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dlake iméti. Sadnjizh mora bik popolnama sdrav, mozhan, drashljiv in ſerzhan biti. Per ſizer enakih laſtnoſtih naj ſe poſébno sa tiſtiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpregleda, ino ſe da kerſtiti. Odſihmal je bil Pavel prav ſerzhen uzhenez Jesuſa Kriſtuſa, ino je njegov nauk med vſimi narodi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | V. Taſhiza mala ſrezha velika. Martin Vranko, sveſt ino ſerzhen vojſhak, je veliko lét sa sholnirja ſlushil, ſi je veliko |
| Tine in Jerica (1852): | kratkim povem, sim šla za upitjem. Mart. Si bila tolikanj serčna? Jerica. Česa sim se hotla bati? mar nesrečniga človeka, ki |
| Roza Jelodvorska (1855): | Jakoba in njegovo ženo Marjeto: »Dragi, zvesti Jakob«, reče on, »serčna hvala naj vam bo za vse meni in moji Rozi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | bilo priča te lepe slovesnosti, ktera je bila zares prav serčna, domača in pošteno vesela. Serčno želimo, da bi se nam |
| Najdenček (1860): | Rekli so, da naj se me tudi ona varje. Pa serčna deklica je rekla polna keršanske ljubézni: „Bog ne daj tega |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati |
| Oče naš (1885): | in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja |
| Genovefa (1841): | domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | časniku naš Knobleher Tirolec! ! Omenim te pomote le spotama, ter serčne želje izrečem: naj bi se našimu častitimu rojaku njegovo važno |
| Stric Tomaž (1853): | svojega neusmiljenega trinoga nemilo razsodbo, onemi in skor omedli. Poln serčne prijaznosti mu pomoli priljudni oskerbnik roko, ter ga potolaži, in |
| Stric Tomaž (1853): | ženo dobil, bi ga bila letà lahko razveseljevala in mu serčne britkosti umanjšala; toda zato ni bila bogata, gosposko — nježna nevesta |
| Stric Tomaž (1853): | mesta kak listek pošlje, ki ga je napolnil z izreki serčne ljubezni in prijaznosti, in z vošilom, da bi skorej združena |
| Mlinar in njegova hči (1867): | cesar spet vojskovati; naš vojskovod je velik junak, ima rad srčne ljudi ter se tudi pogumno in srečno bije. Mislim, da |
| Zoologija (1875): | 12- do 18kratov, otroci pa večkrat. Na 3 ali 4 srčne udarce pride 1 izdihljaj. Zrak, ki pri dihanji prihaja iz |
| Oče naš (1885): | mej njima kraljeval, in ta mir je izviral iz prave srčne ljubezni, iz pravega krepkega zaupanja v Boga, in iz dobre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali |
| Blagomir puščavnik (1853): | rame visi lep viteški plajš. — V taki napravi sim se serčnega mislil, kakor še nikoli poprej. Bojoželjen sena belega, čverstega konjiča |
| Najdenček (1860): | nezmožen je hlastnil serdito na mene. Če bi zvestega in serčnega psa ne bilo, bi bilo po meni. Pa pes me |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | a ubogi duh ni mogel svoje časti rešiti. Brez pomoči serčnega gospoda Orjaškoviča bi bil prederzneš z nami počel, kar bi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glédat' daſh mi svelizhanje Tvoje. Saupanje v' Boga ga ſtorí ſerzhniga ino mirniga, kdor je pobóshen, pridejo naj tudi ſhe take |
| Genovefa (1841): | shivel na Niderlanſkim prav shlâhten vojvoda; — vojvoda Brabanſhki. Savoljo njegoviga ſerzhniga poguma in njegove velike hrabroſti ſo ſe vſi nad njim |
| Genovefa (1841): | gradu. Genovefa ni môgla nikóli bres notrajne grôse in bres ſerzhniga uſmiljenja do ubósih jetnikov mémo njega iti. In nar sdolej |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — — |
| Genovefa (1841): | Pa ko bi me ne bili s perve mladoſti k ſerzhnimu ſtrahu boshjimu in k ſerzhnimu upanju v Bogâ opominjali, bi |
| Genovefa (1841): | bili s perve mladoſti k ſerzhnimu ſtrahu boshjimu in k ſerzhnimu upanju v Bogâ opominjali, bi bila mogla v ſvôjih nadlógah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | orožje , kakor le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni v boju bili, in de so še sedaj, ni treba |
| Tine in Jerica (1852): | nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred |
| Oče naš (1854): | svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel serčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vpyli. 27. Sdajzi pak je Jęsus k' njim govóril, rekózh: Şèrzhny bódite: Jeſt ſim, nikar ſe nebójte. 28. Pętèr pak je |
| Zoologija (1875): | se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani |
| Oče naš (1885): | svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo |
| Zlatorog (1886): | kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske rože nikdar! – |
| Biblia (1584): | Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu |
| Genovefa (1841): | poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno |
| Divica Orleanska (1848): | korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba |
| Stric Tomaž (1853): | naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni |
| Milko Vogrin (1883): | popraševal o ljubezni niti govoril, kakor je sicer navada, o srčnih ranah, o nagnenosti, o vdanosti do nje, temveč on je |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | svojih hramih, po svojem posestvu. A tožil ni nikdar o srčnih bolečinah niti svojej materi niti svojej zakonskej družici. Kakor pa |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | vstaši močen »juriš« (»urá! «) na naše levo krilo. Marsikatera glava srčnih »Leopoldovcev« upogne se pod ostrim handžarjem, a tudi marsikateri vstaš |
| Vanda (1888): | imela koga, da bi se ž njim mogla pomeniti o srčnih svojih stvaréh. Ne bi bila marala, ko bi jo mati |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | mislila, za koga pišem, pisala sem samó ljubezensko pismo, polno srčnih čustev, le ko me je Reza opomnila, naj ne pozabim |
| Pogreb na morju (1894): | mornarja nagneta desko, na kteri leži vrečica. Nekoliko vzdihov iz srčnih globin — in vrečica je zdrknila v morje, kakor snežena zvezdica |
| Hudi časi (1894): | ne poslušajo v tej stvari duhovnikov, ki ne poznajo tistih srčnih vezij, katere vežejo človeka s človekom, ude jedne družine med |
| Dušne borbe (1896): | vedel, da je ženska v resnici poluvedežica, kar se tiče srčnih razmer. Mlado, brezskrbno dekle ne bi bilo niti z daleka |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | oklene vratu svojega sina. Ko pa so minuli prvi prizori srčnih čustev, materinske in sinovske ljubezni, reče župnik Kancijan: »Dobre postrežbe |
| Oče naš (1854): | je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi |
| Oče naš (1885): | je prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrok, je bres ſhtevila ljudem v' nebeſa perpomogel. Med ſvojim ſerzhnim tekam v' kerſhanſki veri je neisrezheno veliko terpel; tode Goſpodova |
| Genovefa (1841): | ſe v Goſpodu! ” je rékel in s velikim navdanjem in ſerzhnim ganjenjem je jél od zhudnih pot Boshje prevídnoſti govoriti; Jakobovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga verujem, v kteriga upam |
| Robinson mlajši (1849): | milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen. |
| Genovefa (1841): | shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Černe golobje serčica, Julija. Schwarze Taubenherzkirsche. 12. Debele, zgodnje, černe serčica, Jun. † Grosse, frühe, schwarze Herzkirsche. Češnje sladke, černe, terdike ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Luzienkirsche. 66. Sladke španjoljke, Julija. Süsse, spanische. 67. Butnerjeve rudeče serčica, Julija. † Büttners rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ochsen-Herzkirsche. 9. Zgodnje serčica, Maja. Frühe Mai-Herzkirsche. 10. Debele černe serčica, Julija. Grosse, schwarze Herzkirsche. 11. Černe golobje serčica, Julija. Schwarze |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Butnerjeve černe serčica, Junija. * Buttners schwarze Herzkirsche. 6. Velike sladke serčica, Junija. Grosse süsse Mai-Herzkirsche. 7. Frazarjeve tartarske serčica, Junija. * Frasers |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Velike sladke serčica, Junija. Grosse süsse Mai-Herzkirsche. 7. Frazarjeve tartarske serčica, Junija. * Frasers tartar, Herzkirsche. 8. Volovske oči, Julija. * Ochsen-Herzkirsche. 9. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69. Tilgerjeve rudeče serčica, Junija. Tilgers rothe Herzkirsche. 70. Vinklerjeve bele serčica, Julija. * Winklers |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Vizelerjeve černe serčica, Junija. * Wiseller schwarze Herzkirsche. 5. Butnerjeve černe serčica, Junija. * Buttners schwarze Herzkirsche. 6. Velike sladke serčica, Junija. Grosse |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 67. Butnerjeve rudeče serčica, Julija. † Büttners rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69. Tilgerjeve rudeče serčica, Junija. Tilgers rothe Herzkirsche |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Tilgerjeve rudeče serčica, Junija. Tilgers rothe Herzkirsche. 70. Vinklerjeve bele serčica, Julija. * Winklers weisse Herzkirsche. Češnje pisane, sladke hrustavke: 91. Bohnje |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki |
| Zeleni listi (1896): | darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete«, dé oče, »in jako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi in prosi takó milo, serčno in takó dolgo, de njegovo serce popolnama vtolaži ino v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mi morebiti imajo kaj pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si |
| Robinson mlajši (1849): | v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo |
| Robinson mlajši (1849): | tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega |
| Genovefa (1841): | ko bi bil trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil |
| Ta male katechismus (1768): | doby, skus katiro homo mi v' viri poterdeni, de be serzhnu, inu bres bojezhnoste boſhje ime, ke be toku treba bilu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſaderſhanje ſavergli, inu zhes tuiſtu hudu govorili. 3. No tedej serzhnu! moj Syn! naporajtej na taiſte, katiri tebe strashejo ſatu, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhnemu ſvelizhanju tudi po teh narojstrejsheh potah tega svejta vode. Serzhnu, inu is veſſellam se Bogu zhes daj, inu koku pametnu |
| Valenštajn (1866): | še prijatelj! Valenštajn. (mu gre razpetima rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da spoznaš, da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko |
| Zlatorog (1886): | s pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka neha, In ker je ogenj |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog |
| Revček Andrejček (1891): | zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela lahko tebe pri sebi. (Zopet huda |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (srčno). O Andrejček! (Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da |
| Zeleni listi (1896): | dobil kos kruha. O kako mu je dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino |
| Divica Orleanska (1848): | se, zato ti on pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | resgledali, koku potroshtan je od nebeſs tiſti, katiri ſam ſebe ſerzhnu, inu terdnu premaga. Oben zhlovek ni, zhes katiriga bi ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvoi vezhni, edinu rojeni Syn, inu naſh Odreſhenik Chriſtus taku ſerzhnu zhes dau, de je on reku, kar ima sapiſſanu David |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ni bil pervoluv v' njeh ſvjet inu dijanje. Taiſti je ſerzhnu h' Pilatushu noter ſhov, inu ga je proſſuv, de bi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sgor doli, na ravnim al v' glih linji v' trębuh ſerzhnu, inu vrozhnu notri pahne, inu ſe koker je sgorej b |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ravnu tę gręhe doperneſti, katęre ſte poprej takú rèſhizhnu, takú ſèrzhnu objokali, savèrgli, inu ſovrashili? Rezhimo veliku vezh, de enu taku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je en vojſhak tę vęre, katęri tim Vikſhim judovſke Şynagoge ſèrzhnu pod sobe napręj męzhe, de ſo ony Meſsiasa vmoriti puſtili |
| Stric Tomaž (1853): | roko v roci, oči v oči vperte, se ihtijo in serčnomilo jokajo. Še en objem in zadnji „z Bogom“ zadoni iz |
| Stric Tomaž (1853): | gospodom, ki me je kupil, pokleknejo žalostna mati, ter ga serčnomilo prosijo, da bi še njih kupil. Ali grozovitni jih porine |
| Zlata Vas (1848): | Tù je bilo težko pomagati. Pa vunder je Ožbè vsim serčnost delal ter rekel: „Varčnost in delo vas mora z Božjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je tako zakrita. Tak pogled dá novo moč in novo serčnost za prihodnje napredovanje. So bile stiske in skušnje, si misli |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en ſvęti Bernard, o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat |
| Divica Orleanska (1848): | te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa. |
| Gozdovnik (1898): | je prvi opogumil, ali bolje, ki je bil iznenadjen, a srčnosti ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zlo veselí, de ste v 18. listu Novíc s toliko serčnostjo nad me skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér |
| Blagomir puščavnik (1853): | junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje, pripravljeni na zmago in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa še dovolj manjka do popolnomosti, se je treba s serčnostjo lotiti in ne obupati, gotovo naš trud ne bo zastonj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velikega ne bili sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. |
| Oče naš (1885): | zdaj gledali, kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa v' nikomur drugim nè. ” ˛Sodniki oſtermé nad tako Petrovo ſerzhnoſtjo, ino is ſtrahu pred ljudmí ſi jima ne upajo nizh |
| Genovefa (1841): | is pervih tesháv ſtrahú in bolezhine sbrihtala, je s gorézho ſerzhnoſtjo roké ſklenila, proti nebu pogledala ter molíla: ‚O Ti dobrotljïvi |
| Divica Orleanska (1848): | S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj |
| Zlatorog (1886): | je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož |
| Sacrum promptuarium (1695): | mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k |
| Razne dela (1870): | zarje, Ona je tekočih let Vsih lepot na zemlji cvet. " Serda bleda, jeze siva Plane ta ko vatra živa, Al ko |
| Razne dela (1870): | prilike nema svet. " Mačoha na noge skoči, Blizo je de serda poči, Jeznosílni roke mah Zmane skor zerkalce v prah. Pha |
| Razne dela (1870): | žareči meč osvete, Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete, V oserčje zmot, čez reke tri! Evropa nej razumiti |
| Razne dela (1870): | objame, pričijoči dajo stud in grozo na znanje. ) Dünoa. Volkinja! Serda vpaljena Megêra! Karol (po kratkim oddihu svetovavcam:) Vi čuli ste |
| Razne dela (1870): | to dá. Drugi kor. (Behemund. ) Samima skerb, Zakaj se kervaviga Serda borita! Meni ni mar. Mi le ju varjemo sil in |
| Razne dela (1870): | plajš. Karol. Moj dober ljud! Tak naglo vnet ljubezni, Kot serda svojiga. — Kak hitro je Pozabljeno, de mu ta vojvoda Ubijal |
| Razne dela (1870): | tuga vžgè, On sercu vsakim zguba je. V sodiše vréjo serda vneti, In cela množica hrumí, De pevca se spomín osveti |
| Razne dela (1870): | Posluša, gleda, pazi, zgine, Dozdevka poln in misli zlih, Ter serda ki ga kar ne mine. Clo sanje straži odalisk, Al |
| Razne dela (1870): | Saltan verjeti noče, Zlo jezi se naš komar, Skor bi serda počil kar. Zašumi okoli tetke, Skusi dva in tri zaletke |
| Mlada leta (1875): | In, prijatelj, sedaj sem se ozrl na komteso. Prav od srda se ji je bliskalo oko in trdno mi je rekla |
| Ivan Slavelj (1876): | Ta pa napne petelina, povzdigne orožjein — počilo je! ... Ali od srda se mu je pač tresla roka. Ko se je razkadil |
| Blagodejna zvezdica (1881): | torej srčnost in z glasom, ki je trepetal od notranjega srda, je dejala: Ako me koj ne izpustite, klicati hočem pomoči |
| Mačeha (1883): | skozi in skozi! — Kakšna drznost pretrga jej Elza besedo od srda vsa ognjena v lici. — To je, popravi hitro Eufemija obžalovaje |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | zdaj Grimislava, in solze so jo polile, pekoče solze jeze, srda in maščevalnosti zoper vse svoje protivnike in tudi na Strahomera |
| Šarevčeva sliva (1887): | dolu je šumela reka, kakor bi se togotila od najbesnejšega srda, in proti zapadu so se bile nakopičile tolpe črnih oblakov |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | jeza. Nekoliko iz svoje bóli in nejevolje, najbolj pa iz srda do hudobnega svetá, jela sem ji dokazovati, da je Mihcu |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je prihajal od izpovedi, vendar se ni mogel vzdržati nekakega srda do tega hudobnega človeka. Najrajši bi se mu bil izognil |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | da mu je odpustila, in da njeno srce nima nikakega srda. Potem so se odpeljali domú. Smrekar je sedel spredi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu okó izbije, ali ga še clo |
| Divica Orleanska (1848): | Izabó. Mehkužne duše! Ví ne veste kaj Zamore v serdu serce materno. Jez ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on od ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zemr. ve Vidni dne 24. ledna 1852. Ziv jsa v srdci cely národ nosil, Zemrel žije v srdci národu celého. Novičar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ziv jsa v srdci cely národ nosil, Zemrel žije v srdci národu celého. Novičar iz slovanskih krajev. V Gradcu — piše Graški |
| Divica Orleanska (1848): | na meč, na drugo ne! Karol. Se ne vtolaži vojvoda serdit? Govôri! Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko posluša te |
| Robinson mlajši (1849): | zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | sterstvo „ničel”, katero se je kmalu umaknilo sedanjemu ministerstvu. Gambetta, srdit sovražnik katoliške cerkve in vere, občudovan je bil leta 1870. |
| Gozdovnik (1898): | Nato pozdravi Rozalita z veliko spoštljivostjo don Estevana, ki vrže srdit pogled na mladeniča, ker se je njemu poprej priklonila. »Kolika |
| Sacrum promptuarium (1695): | de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar |
| Zlata Vas (1848): | Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil |
| Stric Tomaž (1853): | Bog tako veli, sicer bi ne bili kristjani. “ „Da! “ odgovori serditi, „tebi je to lahko mogoče, ker so ti bili zmiram |
| Roza Jelodvorska (1855): | ravno tako ljuba bila kakor mati, jame sam glasno plakati. Serditi obraz njegoviga očeta ga je zelo ostrašil, in prav dobro |
| Najdenček (1860): | si ravno nismo nič razumili, nam so dali vunder njih serditi pogledi se najhujega bati. K smerti sim se pripravil in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako |
| Lohengrin (1898): | ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot vladarica |
| Divica Orleanska (1848): | samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika, Naj le slabo govorí; Vzeti nam ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal v njo planiti, pa ona je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom v |
| Valenštajn (1866): | Mi žlicoj ga moramo grebsti nazáj; Ce mahajo mečem oni srdito, Mi se pa dobrikamo, vedemo zvito. (V šatori pojó i |
| Ferdinand (1884): | v sobo brzo odpre list ter ga prične čitati. Ali srdito ga raztrga na kosce, sede obupno na stol in reče |
| Ferdinand (1884): | hudodelniku, ki misli, da ga skrivaj opazujejo. Potem pa reče srdito: »Danes ne bodem večerjal z drugimi. Silna opravila me silijo |
| Ferdinand (1884): | k njim v mesto! « odgovori blaga gospa. Sedaj reče grof srdito: »Dovolj mi je tvojih izgovorov! V jednej uri moramo vže |
| Ferdinand (1884): | je grof ravnokar rekel, da bode sam večerjal. — Grof ga srdito pogleda ter mu reče tako: »Dva kozarca sem ti velel |
| Oče naš (1885): | grozo so ogledovali vsi Raulovo spačeno, še po smrti divje, srdito obličje. Ménart se je spomnil besed, katere je še pred |
| Zlatorog (1886): | vzpomládni, »Ali sneg, oh, v breznu sneg in led, »Tá srdíto páli nežni cvet! »Mehka, nežna kakor cvetka mila »Ljúbav lovca |
| Gozdovnik (1898): | ste mogli dopustiti, da se je odstranil? « zabada don Estevan srdito. Diaz se vzravna, pa gleda govorniku trdo v oči. »Ali |
| Gozdovnik (1898): | nazore. Naposled odvrne don Estevan, na pol porogljivo na pol srdito: »Čujte, da vas občudujem, sennor Diaz! Vi pa, Kučilo, niste |
| Gozdovnik (1898): | mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil srditost ponosnega moža Vzdigne nož, »Pepo, odvzemite mu vezi! « Pepo sluša |
| Gozdovnik (1898): | govoril z vami? « »Ni. Odišel je, zasel konja, pa odjezdil. « Srditost nad novim begom Kučilovim je bila Arečizi jasno poznati, pa |
| Oče naš (1885): | ki so se v mnogoterih bojih z bliski sovražtva in srditosti pogledovale, so se zdaj mirno in v prijaznosti vjemale; njih |
| Gozdovnik (1898): | vsi Indijani opazili zmanjkanje otoka. Črnotič, izdelan po prestalih naporih, srditosti in besnote ni mogel odgovoriti Antilopi. Rana se mu zopet |
| Gozdovnik (1898): | za roko. »Veliki vodja Apačev naj ne posluša glasov svoje srditosti. Noben vojak nima očij in ušes Manitovljevih, ki vse vidi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne snali my rezhi, o Velik Bóg, de ſapa tvoje ſèrditoſti doli v ſręd semle predere, de tarn tó shveplu, katęru |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ozhy Chriſtuſa tiga ſodnika. Kdo bó pred oblizhjam tę ſerditoſti obſtal, praſhà ta Prerok Nahum? Zhe bó tedaj greſhnik kumaj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago |
| Kemija (1869): | 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno |
| Kemija (1869): | Kazalo in terminologija po abecedi. Dodana števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani, za izdelke svojiga rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. Bednaček, klepár |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tehtnicami, kterih prav veliko proda, pohvalno pismo pridobil. — Mat. Šreiner, srebrar in pasar v Ljubljani, je svečnike in drugo cerkveno orodje |
| Kemija (1869): | kjer jo zadene podoba zaželenega predmeta. Ta svetla podoba razkroji srebreni jodec na ploči, in sicer na jasnih mestih več, na |
| Kemija (1869): | NaO.S2O2 (unterschwefligsaures Natron) je te lastnosti, da srebreni jodec in srebreni klorec lahko v sebi raztopi, zato se rabi v fotografiji |
| Kemija (1869): | ploča vloži v raztopljen žvepleno-nakisli natron, NaO.S2O2, ki odvzame ostali srebreni jodec in podoba se sedaj na svetlobi dalje ne spromeni |
| Kemija (1869): | gld. Žveplenonakisli natron, NaO.S2O2 (unterschwefligsaures Natron) je te lastnosti, da srebreni jodec in srebreni klorec lahko v sebi raztopi, zato se |
| Roza Jelodvorska (1855): | boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši |
| Divica Orleanska (1848): | zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ktera ti na-nj pride, odpri uſta; v' njih boſh naſhel ſrebern denár, ki tempeljnino dvakrat plazha. Vsemi ga, ter jo opravi |
| Genovefa (1841): | bili pri jedi, ſkosi ſteklo (glash) vidil. Ko je poſtrêshnik ſrebern ploſzhek, préd-nj poſtavil, v ktérim je ſvôjo podóbo saglédal, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako ſtori : ˛Srebern denar ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta |
| Viljem Tell (1862): | V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 23. Joshefova ſreberna kupa. Joshef dene ſvoje brate, de bi ſe od njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jézhi . . . . . 32 22. Benjamin gré v' Egipt . . . . . 34 23. Joshefova ſreberna kupa . . . . . 36 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in |
| Roza Jelodvorska (1855): | prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike sreberne kozarce, ki so od znotraj debelo pozlačeni bili, na mizo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kaže. Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja v p tu je dežele za živino. Namesto da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 40.995 gold. premoženja, med tem za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je bilo za 229 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dvajsetic skorej ne bomo več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdej potrebna in bi bila pametna naredba, če bi le sreberni denar potem še bolj ne zginil ? Ni davnej kar je |
| Deborah (1883): | veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si mi prinesel iz Ljubljane, ko si bil |
| Kemija (1869): | jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo |
| Kemija (1869): | 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec |
| Kemija (1869): | Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur |
| Kemija (1869): | Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti |
| Genovefa (1841): | ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in |
| Astronomija (1869): | skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba |
| Zlata Vas (1850): | V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | od njih rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mogla, misliti, kako je to, če ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ravno tako tudi grad, da ju bodo skuhali in na srebrno skledo položili. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje denárje v' vrézho; v' mlajſhiga vrézho pa ſhe mojo ſreberno kupo. “ Hiſhnik ſtorí tako, ino drugo jutro, ko ſe dan |
| Genovefa (1841): | v gojsdu. ” Ko je konja bolj na tanko pregledoval in ſreberno obilno poslazhêno bersdo saglédal, je rékel: „Aj, ali té sverine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki je, kakor naſhi bravzi she véjo, miſionar v Ameriki, ſreberno medaljo ali ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko |
| Rudninoslovje (1867): | 4 . . . . 8•2). Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. 37), lomi se |
| Rudninoslovje (1867): | sijájnikom je najbogatejša srebrna ruda. 2. Cinober 2) ali živo srebrnata svetlíca (Merkur oder Quecksilberblende), malokedaj razločno kristalizuje i to romboederski |
| Rudninoslovje (1867): | gručave i zrnaste. Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. 37), lomi se |
| Zoologija (1875): | V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v |
| Rudninoslovje (1867): | dosti razločno rázkolen, lomi se neravno, sijajnosti je kovinske, barve srebrnate ali jeklene, a raze sivkasto-črne; krhek je, trd (tr. = 5 |
| Rudninoslovje (1867): | rázkolen , lomi se školjkasto ali neravno, sijajnosti je kovinske, barve srebrnate, i vleče malo na rdeče, raze je sivkastočrne; krhek je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en maihen zhaſs je on supet perſhu, inu te trideſset ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predav, naſai perneſsu, po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dicens: peccavi tradens ſanguinem juſtum. Je nasai perneſsu te trideſset ſrebernike tim viſhim Farjam, inu ſtariſhim rekozh: jes ſim le pregreſhiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſliſhou, de ſo viſhi Farji tedei, ko je biu te ſrebernike nasai perneſsu, k' nemu rekli: Quid ad nos? tu videris |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu Judesh per tih viſhih Farjah opraviu, kader je te ſrebernike nasai perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | argenteis in templo receſſit, & abiens laqueo ſe ſuſpendit. Je te ſrebernike v' tempel vergu, ſe je prozh pobrau, je ſhou takei |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ſe isſule. Ti vikſhi Farji pak ſo useli te ſrebernike, inu ſo djali: ſe naſpodobi , de bi mi njeh v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mi maramo? Ti gledej sa tu gori. Inu on je ſrebernike v' tempel verguv, ſe je prozh pobral, je ſhov kje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo inu grosovitnoſt tiſtiga nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na pade, taku pokleknimo pred naſhiga od Judesha sa trideſet ſreberniku tim Judam predaniga Odreſhenika, proſſimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ena ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa trideſſet ſreberniku predau, inu tim Judam v' terpleine, inu ſmert isdau. Sdei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' terpleine, inu ſmert isdau. Sdei je pa on tih ſreberniku navolen gratou, je tiſte nasaiperneſſu, inu kader ti viſhi Farji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu je v' ta vert Syn Boshji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | grudna 1848. (Iz Celja. ) Tudi pri nas in na deželi srebernine od dné do dné bolj zmanjkuje, takó de dvajsetic skorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. Bednaček, klepár v Ljubljani, za klepárske izdélke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | malo judov vidili se okoli plêsti; le nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša |
| Kemija (1869): | Kalijum se sveti srebreno in je tako mehak, da se da gnjesti in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vashah mitelnou menei jo pegerano shumo prov dora svata sipa srabra pernasita bras vse shkode na dushi noi na talesi h' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa srabra pa bras vsa strahu noi shkode nadushi inu na talesi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora srabra al svata pomoimi pegerenje tu jas vam saviem URIEL inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ne pride se z njim nalivati. Kakor pa od živiga srebra, ki se v zdravilo da, rado kaj v kervi alj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 „ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 6¼ fl. |
| Kemija (1869): | ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin |
| Kemija (1869): | žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra se pa izloči. Pri tej presnovi je čudno to, da |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe pélje do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſhlje, ino vam ſporozhi, de bi mu dali en talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin |
| Oče naš (1854): | petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je |
| Kemija (1869): | Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo |
| Fizika (1869): | in zaznamova se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo |
| Kemija (1869): | 435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. |
| Kemija (1869): | ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame |
| Fizika (1869): | stoji, na toplino okolice. Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj |
| Kemija (1869): | ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica |
| Fizika (1869): | in imenuje se ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | premorejo per enimu zhloveku te shelie h' timu slatu, inu ſrebru! de je zilu en Aid od tiſtih s' sazhudeinam taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu je kar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od Judesha predan, ni nezh, kar bi sa slatu, mu ſrebru na prudei poſtaulenu na bilu. Od tiſtiga dne, ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | očesov, ali skerníne dež, sneg, veter oznanújejo. Zrakoméri z živim srebram nalíti, niso sploh znani, pa tudi dostikrat vreme ne zadénejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó stolčejo zlato rudo , in jo dôbro mešajo z živim srebram, dokler se zlató v tem le ne raztopi; kadar je |
| Rudninoslovje (1867): | za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice |
| Kemija (1869): | za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo |
| Gozdovnik (1898): | moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se malo pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno Lotmerske gorice je toča močno vdarila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev |
| Rudninoslovje (1867): | Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo |
| Kemija (1869): | sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 24 kr.— Şamonik Franze 3 gold. in 27 kr. v ſrebri. Nar uboshniſhiga uzhenza je bil saklad pa le dva krajzerja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in vſih uzhenzov pa *) ſkup 87 gold. 22 kr. v ſrebri. Kdo bi ſl bil miſiil, de bi pri krajzerjih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan: „Ferdinanda Bog ti varji, Ferdinanda nam ohran'! ” Ferdinand u ſrebru piſhe: De pravizo varval bo — **) Varji Bog Ti take hiſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je zela ſhkoda — kakor pravijo — okoli 80 tavshent goldinarjev v ſrebru sneſla! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od te ſedajne, to je, veljala bo 6 krajzerjev v ſrebru. Miſlimo, de bo s njo kmetijſka drushba vſim ſlovenſkim kmetovávzam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetlo hodi in velja sa zelo léto dva goldinarja v ſrebru ; „Przewodnik rolniczo przemyslowy” (rokodélſko — kmetijſki voditelj), hodi she ſédem lét |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſmòli i. t. d. s dergnenjem da obuditi ; po slatu, ſrebru, shelesu, meſengu, koſitarju, zhloveſhkim truplu, vôdi, semlji, drevju i. t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sreča in vesélje. V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi nismo puntarji”. Sreča je bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki |
| Stric Tomaž (1853): | dober, storivši za vas, kar mi je bilo mogoče. Vaša sreča mi je bila vedno pri sercu. Povem vam, da ste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo |
| Maria Stuart (1861): | z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na |
| Valenštajn (1866): | novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivlenje po njegovi voli viſhanu. Kaj se otshe ſena vezhe srezha imeti, koker od unegase puſtiti voditi, katire naſna ſalliti, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ony med boſhje otroke pershteti, inu med Svetnikami je njeh srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize. O kolkajn ſashli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvdei smano ven inv moji SS. 3. Arhangeli bodita moja srezha inv svelizhanje pramageita jnv sveshte vse moje fainte tv pomai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs Kriſtvs natv nedele jvrro sprositi al je mene moja srezha sa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | istvoimi S. S. ranami jo odrieshiti al je mene moja srezha vjeta takv nai o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati dabo mene moja srezha los inv frei tv pomai mene o Sveta Deviza Màrja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bom tabe moje note toshov al je kei mene ta srezha savpana tàku odrieshi mene odmoiga nota o Gospved Jesvs Kriſtvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Spet ana resnizhua inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is tvojo mozhno roko takv bom jas srezhen dabli moja srezha vgvobozhini tega mverja biva takv nai mène o Jesvs Kriſtvs |
| Genovefa (1841): | in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta ſrézha je lé malo tednov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo, kakor de |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati |
| Divica Orleanska (1848): | razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de bo, kakor hitro bo mogoče, sam prišel se njune sreče vdeležit, kjer bo tudi vse dvome od sebe odbiti vedil |
| Roza Jelodvorska (1855): | pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin. Anton je |
| Revček Andrejček (1891): | saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo |
| Sacrum promptuarium (1695): | potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle, |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sa to príjel, kar ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane |
| Divica Orleanska (1848): | vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti, zares! Kar ima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in |
| Robinson mlajši (1849): | ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega |
| Stric Tomaž (1853): | se grozno togoti in nori, ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki |
| Deborah (1883): | globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nei inu kuenzhnei srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vezhi, No nar vezh dopadliu, Nam pa h' nar bolſhi ſrezhi Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | druge lepe vuke pot pokasheſh k'naſhi zhaſni, inu vęzhni ſrezhi. Tok pak ni sadoſti, de mi to dobru ſliſhimo : mi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Moje mladoſti pervi zhaſs Bodi v' veſęlmu fliſu Bogu, in' ſrezhi vèſ namęnjen, Ne k' leni mehkushnoſti Je Stvarnik men' dal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt ne, ta drugi jeſt ne: noter de ſe k'ſręzhi en Spovednik najde, katęri mu pozhaſsi to nevarnoſt povę, v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi pazh ta ſvoj dan ſposnalo, kaj je k' tvoji ſrezhi! Pa ſkrito je tvojim ozhem. Toraj bodo dnevi zhes te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bila, ki ſe je desh va-njo natekal; po vſl ſrezhi pa ravno ni bilo vode v' njej. Potlej ſédejo jéſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemore po ſrézhi isiti; in zhe ſe tudi po ſrezhi iside ne bo sa-nj nobena dobrota, in de jim sato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povédal, de ſe to sdravljenje nad njim nemore po ſrézhi isiti; in zhe ſe tudi po ſrezhi iside ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mreno is ozhi potegniti, kar ſe je vſe prav po ſrezhi isſhlo. Kdo samore obzhutljeje isrezhi, ki jih je novovidiz imel |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jeden srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali Nadiži ali pa blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci |
| Zlata Vas (1848): | je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti |
| Tine in Jerica (1852): | zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu |
| Blagomir puščavnik (1853): | povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem |
| Maria Stuart (1861): | In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na Francozkem, Mudili ste |
| Oče naš (1885): | preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je bila resnično žalostna in |
| Oče naš (1885): | moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo in veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi |
| Ta male katechismus (1768): | Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vręjdni ſturę njega prejęti, taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In vender mu je Bog tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender Jezus in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | »Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka arza noi saki shaz noi ukradane |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati |
| Mlinar in njegova hči (1867): | mimo njegove matere hiše, boječ se, da ne bi ga srečal. Vsak si je mislil : ta vé, ali preživim leto ali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg sveti Duh † Amen. Inu kader bo tanei te Duh srezhou taku donkeiga dovi. Jas tabei razham hualo noi sakvalo inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu usemi te 2 skledi inu te bo an Mosh srezhou sano moshno denarjou on |
| Oče naš (1854): | osem ur sta imela do Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to premoženje? Rada bi ga dala pervemu gobovemu revežu, kteregabi srečala, vam pa nikdar! Nikoli se ne boste dotaknili kake reči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | nekoliko grenkih kapljic, kar je rad sprejel in zavžil. Poznejše srečala sva se, in ni se mi mogel dovolj toplo zahvaliti |
| Oče naš (1885): | osem ur sta imela do Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi velikonozhno jagnje perprávila. Rekel jima je, de boſta nekoga ſrezhala, ki verzh vode poneſe; sa njim naj greſta, kamor pojde |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | smiraj jeſti noſila. Vuzhenik ino pa kraljevizh ſta paſtirzheka pogoſto ſrezhala, ki je ſvoje ovze ſemtertje paſil. Vuzhitelu ſe je prav |
| Potovanje krog Triglava (1860): | Asperula odorata) za v vino. Perva žival, ki smo jo srečali, je bil planinski zajec, ki je po zimi bel, po |
| Bore mladost (1862): | včasi je kviško vzdignil mislečo glavo, in malokdaj so se srečali pogledi njegovi s pogledi gospodičine, ktera je vso skerb bolnemu |
| Domen (1864): | na hribec. Malo je manjkalo, da niso Domna z beračem srečali, zakaj kmalo ko je Domen odšel iz hišice, terkali so |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Vojaki so pohajali na vse strani ter so jih večkrat srečali. Marsikdo od njih jih je od daleč nagovoril, a na |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | nabil in potolkel, kjer so se njega Sloveni ž njimi srečali, to ni kar tako, vrhu tega, da je sam močan |
| Domačija nad vse! (1889): | in megleno se je pripravljalo na dež. Zopet so se srečali s tujo ladij o, a ker je to bilo po |
| Domačija nad vse! (1889): | se peneča voda pluskala visoko na vrh. Ta dan so srečali belgijsko ladijo ter se z njo zopet z zastavami pozdravljali |
| Vaška pravda (1892): | so se bahali in širokoustili ter povedali vsakomu, kogar so srečali, da gredo v Turjak pravdo začet zaradi Ratik. Revni gostilničarji |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | V. Ne verujem, da je še ne bi bili srečali v svojem življenju. Srečali ste jo morda že, celo jako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na njem čudno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov |
| Divica Orleanska (1848): | zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi |
| Roza Jelodvorska (1855): | misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno obedino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni |
| Lohengrin (1898): | ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V verností spaja najsrečnejši par. Borec vrline, stopaj naprej! Dika mladine, stopaj naprej! Burnosti |
| Lohengrin (1898): | ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V vernosti spaja najsréčnejši par. (Ko se oba provoda snideta sredi odra. se privede |
| Roza Jelodvorska (1855): | vam po moči borni stan zlajšati. O jez sim zdaj naj srečnejši hči! « |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi nar srečnejši človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'tim maihnim sa dobru vsame, katiru nemu Bog da. Nar ſrezhniſhi pa je tiſti, katiri tu bogaſtva katiru ima, h' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in kužnih bolezen se more prištevati za Avstrijo srečnejšim. ” — O presrečna Avstrija! — Med prvimi predlogami, ki jih dobi državni zbor v |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Mati, slišati pervo pesem iz ust svojih otrok, bila je presrečna. Celó pevske veselice na kraljevem dvoru ji nijso tolikanj veselja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih Centurij, ki |
| Robinson mlajši (1849): | stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so |
| Ferdinand (1884): | Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista |
| Zlatorog (1886): | je, ko iz sobe Stopil zopet je s krčmárko Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan ni bil tako srečen in vesel, kakor sedaj. Zato je pa tudi trdno sklenil |
| Revček Andrejček (1891): | Pesem. 1. Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 17. Inu Jęsus je odgovóril, inu je djal k' njemu: Şręzhèn ſi ti Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | krish koli krivizhen; ali on ga ny hotèl ſam neſti. Şręzhen ſi bil ti Simon od Cyrene, katęri ſi bil poklizan |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó nad mano pohujſhal. 7. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga, le tépi ga ; inu kader ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on |
| Divica Orleanska (1848): | se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi mogla k svojim staršem nazaj! je večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim |
| Deborah (1883): | sme nobeden nobenega juda prenočiti. In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v |
| Ferdinand (1884): | in častili nego popreje; le radi tega sta bila bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu |
| Revček Andrejček (1891): | na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da bi že tukaj srečna postala — na — pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj |
| Revček Andrejček (1891): | O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali si sedaj srečna? Franica. I menda že! (Skrivaj Zvitorogu. ) Saj bi ne bila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt ſdej zhes uſſe nebeshzhane v'S. Raju! o koku srezhna prejemam jeſt ſdej od Boga tu obdarvanje moje stanovitnoſte. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh ſabstojn nadoby. 3. Srezhna roka enega wugejmedajavza, katira bo ſa en majhne dar veliku |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti. |
| Ta male katechismus (1768): | taisti, katiri so revni, inu nasrezhni vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je toku Khristus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mano. XXXII. POSTAVA. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. 1 Kader se zhloveshka vola inu boſhja vola |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe imeli, zhe ſo kjé kaj dobriga na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de jih jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat' |
| Genovefa (1841): | vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar |
| Robinson mlajši (1849): | motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar nekoliko živih stvari krog sebe ima |
| Oče naš (1854): | Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem |
| Oče naš (1854): | in mesa se še nikolj v svojim življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca in misel, kako se bo Barba |
| Čas je zlato (1864): | si je gotovo svest, de mu bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava |
| Čas je zlato (1864): | čeravno še na niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je |
| Čas je zlato (1864): | svest, de mu bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je |
| Oče naš (1885): | in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba |
| Oče naš (1885): | Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta za |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | radi, de bi me Mina, ako je še prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de jo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zopet na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe |
| Ferdinand (1884): | stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar pa ne radi tega, ker sta bivala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale lepe lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke |
| Čas je zlato (1864): | in hití vesel domú. Po vsem svetu ga ne najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga se je Gerard štel, kterimu se je vse do zdej |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | govu ſerze od bogaſtva ni poſedenu. She ſrezhniſhi je tiſti, katiri bogaſtva nima, mu tiſtiga na sheli. temuzh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ljubiga Bertranda je k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil |
| Blagomir puščavnik (1853): | za gore šlo, bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | toliko in tako popolnoma živali. Ah! celó tukaj, na tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana |
| Divica Orleanska (1848): | vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob |
| Robinson mlajši (1849): | nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima |
| Blagomir puščavnik (1853): | ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v srečni deželi, kjer ne bo več ločenja! ” — Deček glasno joka; Bogomila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kliče polnoči — da bom že danes vse to vžival! ” „O srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že davno na to, ker videla sem, kako so kristijanje srečni in celó taki, ki so prej bili poredneži, kakor jaz |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Andrej Hofer ni prišel v Inšpruk, ki je na tako srečni način bil dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno |
| Sacrum promptuarium (1695): | trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda |
| Genovefa (1841): | po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta ſrézha je lé malo tednov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſvoj boshji nauk, ino veliko jih je va-nj vérovalo. — ˛Srezhni ſo, kteri ga niſo vidili, pa vender va-nj vérujejo, ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pa takrat ſta tudi po teleſu ſhe bila neumerjozha. ˛Srezhni ſo nedolshni ljudje! Preljubi otrozi! le smiraj nedolshni bodite, kakor |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje |
| Valenštajn (1866): | kdor Si bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno pót vošil in se potém urno k svoji materi vernil |
| Sacrum promptuarium (1695): | eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu |
| Genovefa (1841): | ſhe kake lépe bukve ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei |
| Sacrum promptuarium (1695): | satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk |
| Sacrum promptuarium (1695): | yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da le poſhtenje. |
| Genovefa (1841): | shivljênje, neródnoſt in smeſhnjavo. Povſod ſo ga ptuji, uſtraſhêni obrási ſrézhevali, in malo ſtarih ſlushabnikov, ki ſo bili ſhe oſtali, ga |
| Genovefa (1841): | s ſolsami in veſélim ukanjem posdravIjali. Med ljudmi, kiſo jo ſrezhevali, ſta ſe tudi dva romarja s dolsimi romarſkimi palizami prikasala |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Naloge. l.* Koliko velja 9 sreček iz leta 1864. po 174? 2.* Koliko velja 6 kreditnih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sreček po 178, 12 Palffy-jevih sreček po 42 in 15 sreček Rudolfove ustanove po 19? 3. Koliko je vrednih dne 18. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz leta 1864. po 174? 2.* Koliko velja 6 kreditnih sreček po 178, 12 Palffy-jevih sreček po 42 in 15 sreček |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 600 gl., 5% obresti od dne 1. julija), 8 sreček iz leta 1860 po 136.50 (nominalna vrednost po 500 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4. Koliko treba plačati dne 9. septembra za 6 celih sreček iz leta 1860. po 136.50? (Nominalna vrednost po 500 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dne 1. januvarja. ) 6. Nekdo proda dne 6. decembra 9 sreček iz leta 1854. po 128.5; koliko dobi zanje? (Nominalna vrednost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.* Koliko velja 6 kreditnih sreček po 178, 12 Palffy-jevih sreček po 42 in 15 sreček Rudolfove ustanove po 19? 3. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | iz te loterije med tiste razdelila, ki bojo srečne lože (srečke) imeli. Kdor bo tako srečen, da ga zadene perva dobivka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | velike dnarne loterije, kterih dohodki (to je, kar čez izplačane srečke ostane), so namenjeni edino za občnokoristne reči. Letos mesca majnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 14 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 47 kr. Loterijne srečke: V Trstu 31. dec. 1864: 21. 72. 80. 67. 87. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Gosp. Lor. S. v Primiš: Še 20 soldov manjka. Loterijine srečke v Gradcu na Dunaju 30. dec. 1871: Prihodnje srečaknje v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dajó določene dobitke ter se o določenih rokih izžrebujejo. Nekatere srečke nesó tudi redne obresti. Akcije ali delnice (Actien) so oni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | papirje delimo na obresti dajoče zadolžnice ali obligacije (Obligationen) in srečke (Lose); od prvih se izplačujejo obresti o določenih rokih po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1 gl., C 1 gl. 50 kr., D 2 gl. Srečki pripade dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A dá 50 kr., B dá 1 gl., C 1 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Ko je bilo vse to pri kraji, se je začelo srečkanje, po kterem so se delili različni božični darovi, ktere so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Trstu 31. dec. 1864: 21. 72. 80. 67. 87. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 14. januarja 1865. |
| Blagomir puščavnik (1853): | Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina v 2 létih, in sicer |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki ga je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ž njo, in potrebovala Bom več denarjev, da tvojo reč srečno doženem. ” „Še več denarjev? ” odgovori Korvin. „Saj sem ti dal |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | dati vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se čez reko. Zdaj ni bila več v nevarnosti |
| Revček Andrejček (1891): | oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lepu ſhivel, srezhnu, inu svetu umerl, inu s'tabo, is MArio, inu Jeſusam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nartabulshe vofr, v'katiremu ti v' ſhivlenju, inu vr smerti srezhnu ta oppravk svojega ſvelizhanja oppravlash, kader tvojo volo aldujesh, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol svojoglavna j bla, inu ſatorej sem jeſt uſſem navarnoſtam srezhnu odshla, ke sem se V'uſſeh rezheh poſtavi, inu boſhji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves |
| Fizika (1869): | gledamo proti stropu, zagledamo, onemu nasprotno, na stropu svetel križ vsred tamnih četveri (kvadratov) v oknu; tedaj so se svetlobni vtiski |
| Zoologija (1875): | se kraj vode v zeleno travo, in videl se bo vsred odra, na katerem obilna množica, zastopana tako rekoč po raznih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod |
| Ta male katechismus (1768): | srede zhella doli, rekozh: v' temu imenu Boga † Ozheta, potem na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od perve Adventne nedele da Ss. treh Kraylov: od Pepelnizhne Srede da Belle Nedele po Velikinozhi. Ta zajt ſe naſme ſvatovſhna |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kimovzi smersúje, vender bode hitru talu, inu ne smersuje do srede Grudna. Satore zhe hitru poloshíſh, bodo gnillu, inu terta od |
| Rudninoslovje (1867): | okoli piramidine srede v podobi pravilnega šestokota ter se imenujejo stojálni robovi (Basiskanten |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je duhovščino s „starimi korporali” pitati, in jo iz svoje srede izploskavati. In zakaj ? Ubogi Sokol je padel pod nadzorništvo ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem spisu do srede meseca decembra. Še le, ko so volilci pismeno in ustmeno |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | požlahtnjene trte, ko so bile že v drvenem stanu, od srede septembra do konca oktobra, v velikem številu in različno razvite |
| Revček Andrejček (1891): | vender utepa! Deseti prizor. Pavel. Jeklen. Domen. Franica. Pavel (iz srede). Oče! Rustana sem prignal! Jeklen. Je že prav! Pavle, ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Sakaj Angeli poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi votle, okoli kraja jih pa nič ni. Dr. Reichenbach bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi |
| Maria Stuart (1861): | krepko nogo proti vratom, skoz ktere je šla Marija, na sredi pota obstoji. ) |
| Viljem Tell (1862): | pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili |
| Zoologija (1875): | ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je |
| Botanika (1875): | sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji |
| Revček Andrejček (1891): | smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne). Sveti križ božji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on ſam tamkaj bil. 24. Ta zholnizh pak je na ſrędi morjá bil, inu je bil od valóv ſèm tèr kje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi |
| Kuharske Bukve (1799): | eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres |
| Genovefa (1841): | dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl. |
| Revček Andrejček (1891): | in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine |
| Biblia (1584): | kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr |
| Kuharske Bukve (1799): | svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar |
| Divica Orleanska (1848): | Bojim se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je |
| Astronomija (1869): | veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava |
| Astronomija (1869): | lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na |
| Astronomija (1869): | biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo |
| Zoologija (1875): | Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi |
| Ferdinand (1884): | med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi |
| Lohengrin (1898): | je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja |
| Gozdovnik (1898): | Preganjani ga opazi, a zdelo se mu je, da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | ke, perręske od belakov, ſrędizo od shęmle v' mlęki namozheno, inu oshęto, eno unzho rakoviga |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędizo bęliga kruha, rasſękat na drobno; męſhaj sa eno jajzo debęlo |
| Gozdovnik (1898): | z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v kteri se je |
| Rudninoslovje (1867): | rogljevi robovi ab — i 4 druge, ki pašejo piramido okoli sredine v podobi kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se |
| Botanika (1875): | in pa iz cevi narejeni lesni del, ki je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi |
| Botanika (1875): | in znotraj imajo le raztresene cevne povezke, ki so proti sredini bolj redki kakor pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane |
| Botanika (1875): | spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih |
| Pripovedke za mladino (1887): | kako deklico, tekla bo njena rudeča kri. ” Rekši odidejo v sredino gojzda, in kjer je ta najtemnejši, najdejo malo zakleto hišico |
| Gozdovnik (1898): | vzemi levo krilo, do orehovja in ti, Fabij, pazi na sredino med obema. « »Potem si mahoma poiščem rdečnika,« meni Pepo. »Stavim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | širi punt od dné do dné bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa |
| Rudninoslovje (1867): | vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako razlikujejo |
| Rudninoslovje (1867): | pa cd se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo |
| Fizika (1869): | § 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru |
| Astronomija (1869): | bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral |
| Fizika (1869): | nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni popolna krogla, ampak |
| Fizika (1869): | na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč (Dunaj) središče mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da razun nemških |
| Rudninoslovje (1867): | ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle |
| Astronomija (1869): | gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč |
| Astronomija (1869): | oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tu določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja |
| Fizika (1869): | in dve, v enakih daljavah se nalazeči, obešamo v drogovem središči o, Pod. 26. Pod. 26. Pod. 27. Ako si pa |
| Fizika (1869): | sili enako močno tlačite na podlogo, ako ste obešeni v središči ali pa kje koli v enakih daljavah od njega. Iz |
| Fizika (1869): | poslednjica, ki je enaka njihovej vsóti in ki grabi v središči vezoče jih črte : da dve enaki in vzporedni sili stojite |
| Fizika (1869): | se zgodi, ako obesimo obe uteži eno pod drugo v središči, Pod. 24. Pod. 23. Pod. 24. Tudi zamoremo sè silomérom |
| Astronomija (1869): | si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe |
| Astronomija (1869): | raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo |
| Astronomija (1869): | smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa v njej okrog solnca premikujejo |
| Astronomija (1869): | Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na Irskim je bilo pa hudo leto, posebno za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno taka tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gorko vreme saj ta mesec; po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala; čeravno je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | goveja živina pri nas zlo majhna in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne |
| Valenštajn (1866): | Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na |
| Rudninoslovje (1867): | biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti teža (tž. = 1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sapręti , de boſh mogla tvojo nedolshnoſt popolnama ſkasat. (sapré tę ſrędne vrata , inu kluzh vùn potęgne. ) Goſpa. (ſama per ſebi. ) Kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sad pahne , vsame njegovo ſukno , inu grę doli Jkusi te ſrędne vrata. ) Goſpà. Gredej snaſh tudi tvoj gvant pernéſti. SĘDMI NASTOP |
| Kuharske Bukve (1799): | povrè, perdeni enmalo meſne shupe, drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le malo vkup pripeljali, cena je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kraji, da bi to mogoče ne bilo. Vendar najti tiste srednje poti, ki bi bila na obé strani prava, dosedaj ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel |
| Kemija (1869): | stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen |
| Gozdovnik (1898): | ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne pôti ny. Pomiſlite, inu sberíte. Amen. |
| Kuharske Bukve (1799): | 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti peretníne ſe rasręshejo al na zheterti, al pa kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo |
| Zoologija (1875): | gre v trgovini po vsem svetu. Nahaja se na obalah srednjega morja, zlasti na algirskih. Druge semkaj spadajoče vrste so še |
| Zoologija (1875): | ima tudi mesnat greben. V Afriki in v deželah okoli srednjega morja nahajajo se: sivi jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V. |
| Zoologija (1875): | čudovite oblike je tako imenovani morski zajček (Aplysia depilans) iz srednjega morja. Ta polž izločuje iz sebe neki sok, vsled kojega |
| Botanika (1875): | rasto, in ki so se večidel iz deželá, ležečih okrog Srednjega morja, razširile v vrte hladnejih krajev. Nearomatne so pa mrtva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vred pišle na Ogersko in da odtod so se v srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile |
| Fizika (1869): | tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski |
| Zoologija (1875): | sokolom je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je |
| Deborah (1883): | mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik |
| Kuharske Bukve (1799): | Per karpih je glava narbolſhi, per ſhukah ręp; podſterva na ſrędnim shivoti. |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſame dvę, tudi ſe bedro inu noga na ſrednim bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga |
| Astronomija (1869): | nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17,29", in |
| Astronomija (1869): | milijonov milj daleč od solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329) milj od |
| Botanika (1875): | se dobiva ravno tako kakor iz pelinčka (Artemisia contra), v srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih |
| Zlata Vas (1850): | vidilo se je že konec perviga léta, de tako po srednji meri vsaka krava lep dobiček da. Spoznali so pa tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora |
| Fizika (1869): | vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni |
| Gozdovnik (1898): | bi že naprej se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži |
| Kuharske Bukve (1799): | perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti peretníne ſe rasręshejo |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. |
| Pozhétki gramatike (1811): | dormi, ſim ſpal, 'aurois dormi, bi bil ſpal, itd. Nekaj ſrednih glagolov ſe vpréga v' sloshènih zhaſih s' pomoshnim glagolam être |
| Pozhétki gramatike (1811): | être, kakor venir, prihájati, arriver, priti, tomber, paſti, itd. Vprega ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmalo umerle — êna pa je bila mertva rojêna. Mati — per ſrédnih letih— je sdrava, in ima vezh otrok. Ne pomnijo ſhe |
| Astronomija (1869): | nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred |
| Kuharske Bukve (1799): | poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo |
| Fizika (1869): | dolg, od tečaja do tečaja pa le 1713 1/2 milj. Sredobežnost, ktero ima zemlja zato, ker se vrti, pa sicer tudi |
| Fizika (1869): | ona manja za tiste dele, ki so bliže tečajev. Moč sredobežnosti se zamore samo takrat djansko pokazati, kader je veča od |
| Fizika (1869): | svojih osi. Skorej ves sirup pobrizga skoz luknjice zavolj dobljêne sredobežnosti. 69 O udáru. Ako se telo, ki se giba, zadene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če se v |
| Fizika (1869): | Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | priznano, vlada ga je le trpela; ono je s pičlimi sredstvi podpiralo revne študente; edini časopis v Rusiji, ki je odobraval |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | državi vsekala poprejšnja sistema, ne dajo se zaceliti s površnimi sredstvi, radikalne pomoči je treba. In tacih radikalnih sredstev odločno se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi |
| Gozdovnik (1898): | pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna biti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji |
| Sveti večer (1866): | in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | deržavni zbor, še poprej pa deželne zbore, in vstanovitev novih srenj, ktere so korenina vstavne vlade. Nove politiške vrade v vstavnim |
| Trtna uš (1881): | vinogradi merijo vkup okolo 100 oralov ali joh. Imena tistih srenj, kder imajo trtno uš, so sledeča: Kapela, Stara vas, Vitmanci |
| Zlata Vas (1848): | i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je iz svojiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni |
| Zlata Vas (1850): | bo preveč druzih opravkov, vse polje, pota in stezé cele srejne zmeriti in velik obris ali karto narediti. Na obrisu je |
| Zlata Vas (1850): | Ožbé med može ter reče: »Vsi dobro poznate obris naše srejne, kakor ga je šolmojšter Janez Vesel s svojimi učenci natanjko |
| Zlata Vas (1850): | pijanost, opravljanje, zmerjenje, pretep in druge nesramnosti so bile od srejne ojstro prepovedane. Tako je prišlo, de se nihče ni prevzél |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se |
| Zlata Vas (1848): | starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi |
| Zlata Vas (1848): | branil župan biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra |
| Zlata Vas (1848): | denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj na Boga in na svoje dolžnosti misli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njih otroci eno nar koristniših kmetijskih opravil učili — v prid srenji sami. In ako bi vunder (česar pa nikakor ne pričakujemo |
| Deborah (1883): | Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada |
| Zlata Vas (1848): | ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó |
| Zlata Vas (1848): | umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mogli drugači preživeti, kakor de se je car za črednika srenjske govedine vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét preživé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi bil jez saj to rokodelstvo znal, ne bil bi srenjske govedine pasel. ”— Potem jim pové, kdo deje, in kakó je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Tako uasajene murbe na soseskinem svetu bi mogle sčasoma vse srenjske ali občinske stroške zalagati, ako bi se vžitek perja vsako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | pa za 15 odstotkov za leto 1864. Po §. 79. srenjske, dosihmal še veljavne postave od leta 1849 je dovolil odbor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | kos. Hvala pa tudi umnemu županu Janezu Bek-u, in verlemu srenjskemu odborniku Matiju Krese-tu, ki sta to reč sprožila in na |
| Trtna uš (1881): | na navzočnost trtne uši v njihovih vinogradih, takoj to naznaniti srenjskemu predstojniku. " Ista postava zaukazuje predstojniku, da ima nemudoma vse najaviti |
| Zlata Vas (1848): | ko je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je nar bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od |
| Zlatorog (1886): | roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa |
| Kemija (1869): | živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano |
| Kemija (1869): | 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo |
| Robinson mlajši (1849): | da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravijo , de huda zima sledi. — Dež s. Martina in potem srež, poškoduje setve in dragino v deželo pernese. — O s. Andreju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko vetrov porodi. — Če zdej vetrovi vleči začnó, jim mraz, srež in sneg kmalo sledó. — Če je rimska cesta čista in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v |
| Zoologija (1875): | prebavilih napravljeni hranilni sok (chylus), zato se te žilice imenujejo srkalice. Razhajajo se najprej po nabornjaku, na kojem je črevo nabrano |
| Zoologija (1875): | lehko oveže in je kmalu zaceljena. 3. Žile mezgovnice in srkalice. Skoro po vsem telesu, in sicer pod kožo kakor tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | na miso da, ſe dęne omęſa, is katire ſe smerslo ſerkanje dęla, v' to koſitarnizo, inu s' pokrovam dobro saprè. Zhe |
| Kuharske Bukve (1799): | Sadnizh ſe naliejo ſkudęlze ali lonzhki sa smerslíne perpravleni. To ſerkanje je polęti dobro sa ohladíti ſe. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | drevje v obilni prid zemlje po perji in vejicah redivnost serka, in tla krog sebe ob vročini presušenja varje, pozimi pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v Eliziju*) greje in sprehaja po zelenih livadah pa nektar**) serka. O da bi mi pač bogovi kmalo poslali tisti dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim žganje serklja, kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga reda |
| Botanika (1875): | 32.). Iz tega sklepamo, da rastlina te dve prvini v-se srka skorej edino le s koreninami in sicer v podobi vode |
| Botanika (1875): | in pa samovratec (Monotropa), rumenkasto belo, brezlistno rastlino zajedalko, ki srka svoj živež posebno iz korenin storžnjakov. 179 45. red. Jegličnice |
| Trtna uš (1881): | konci 2krat razklan. Rilček zabada uš v trsovo korenino in srka živeža iz nje. Takšna je, navadna trtna uš in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v |
| Stelja in gnoj (1875): | te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še posebno je |
| Botanika (1875): | imajo prosto v zrak viseče korenine (zračne korenine), s kterimi srkajo svoj živež iz vlažnega zraku. Med te kukovice spada tudi |
| Botanika (1875): | in pride v rastlino z vodo, ktero korenine v sebe srkajo. Atmosfera je tudi prvotni izvirek vsega dušca, ki je v |
| Trtna uš (1881): | rilček v skorjo zarijejo. Tukaj se pomirijo in ostanejo ter srkajo v sebe trsov sok, dokler ga ondi kaj je. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hočemo serkniti, izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | viditi; krepka in manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo |
| Revček Andrejček (1891): | se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem |
| Revček Andrejček (1891): | Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v |
| Pripovedke za mladino (1887): | pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa |
| Genovefa (1841): | nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako |
| Genovefa (1841): | fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla |
| Revček Andrejček (1891): | moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel |
| Revček Andrejček (1891): | pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem |
| Pripovedke za mladino (1887): | nje na tleh. Slednjič pravi deklica: „Le tiho bodi, ljuba srnica, saj te ne bom nikdar zapustila. ” Sname si raz nogovic |
| Pripovedke za mladino (1887): | Sedaj se razjoče sestrica nad zakletim bratcem, pa tudi srnica se joče in čipi tako otožno poleg nje na tleh |
| Pripovedke za mladino (1887): | na srnin hrbet ter sladko zaspi. Samo če bi imela srnica človeško postavo, bilo bi to krasno življenje. |
| Genovefa (1841): | krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale |
| Pripovedke za mladino (1887): | potem natrga bičja, iz kojega splete mehko vrvico. Na-njo priveže srnico ter jo pelje seboj vedno dalje po gojzdu, Ko dolgo |
| Pripovedke za mladino (1887): | vsako jutro si gre izkat koreninic, jagod in orehov, za srnico pa donaša domov nežno travo, katero jej iz roke je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano |
| Genovefa (1841): | tém, ko je ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ je po ſnégu hôdil |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Obarjena šuka z zeleno polivko. Kuhanje iz rudečih jagod. Pečen sernov herbet. Kruhova torta. Kmečki krofi. 168. Cvetni ohrovt na župi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je pa srednji zajic v treh četertinah ure pečen. Pečeni sernov herbt. Se ravno tako perpravi, samo, de je treba zavoljo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | persi s špeham obezane, nekoliko bliže k ognju djati. Pečeno sernovo stegno. Se ravno tako perpravi kakor zajic s smeteno, samo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Koštrunovo bedro kakor sernovo bedro. Perpravi dobro kislo župo, kakor je per zajcu popisana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. |
| Roza Jelodvorska (1855): | Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli |
| Astronomija (1869): | stoji na strani solnca, in tu se nam vidi kot srp, — ravno tako kakor luna pred in po mlaji. Merkurij stoji |
| Astronomija (1869): | natanko vse mesečeve spremembe. Da-si mesec blizo shoda kaže ozek srp, kakor pri b in h v pod. 55, vendar ostali |
| Gozdovnik (1898): | zapadu žareli zadnji odsviti, toliko bolj je svetil vzhajajoči mesečni srp, čigar svetloba je tabor res čarobno oblivala. Na griču, ki |
| Stric Tomaž (1853): | in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih potrebno oblast dobé |
| Ta male katechismus (1768): | zhastjo pokopalla. Sta svoje terplenja na XII. dan mesza malega serpaná pod Neronam Zeſſariam predstalla. Ant. Ta dva lubeta svoje brate |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Po Lęti. Męrslu, vednu deshevnu, inu sato nerodovitna, vender maliga Serpana je vezh, koker pol gorkiga inu lapiga, sizer pa smęram |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | priti. — č. Vesela vest. (Nadalje. ) V Solnogradu so 5. Maliga serpana kardinal Miroslav gospoda Slomšeka, za knezo-škofa Labudskega posvetili. Pričijoči so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bilo skoz in skoz vetrovno, in posebno 8. Maliga serpana je bil takó hud vihár, de je strehe jemal, drevesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali Jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | z. k. kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih |
| Iz sodnih aktov (1891): | za vsakdanji kruh. Posvečen sem bil mašnikom dné 21. vélikega srpana 1821. leta. V vseh teh minulih devetindvajsetih letih trudapolnega življenja |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | po Janezu Kapistranu, pod poveljem znanega Hunjada dne 22. mal. srpana leta 1456. Turke dobro oklestili in vso Mohamedovo vojsko razkropili |
| Gospa s pristave (1894): | sporoči, kaj je ukrenila. Tako nahajamo v drugi polovici mal. srpana vojvodinjo v njeni sobi z gospico Barbovo pri delu in |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | od Celja do Slovenjega gradca, kamor so dospeli 21. malega srpana. Več tisoč ljudij je izgubilo življenje in svobodo; razun tega |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | in Sedmograško. V tistem letu so obiskali Turki meseca velikega srpana še zagrebško okolico, na Martinovo pa Istro in Kras. Od |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | spominek junaškega čina navdušenih in bogoljubnih Slovenk. Dne 10. velikega srpana leta 1664. je Turčija sklenila v Vašvaru z Avstrijo mir |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | na Ogersko. Oddelek glavne vojske prihruje na Jernejevo (24. vel. srpana) v Nedeljišče na Medjimurskem, kjer je bil ravno semenj in |
| Gospa s pristave (1894): | kateri je zapovedoval vojvoda sam. Na večer dné 8. mal. srpana se je ustavila za dobro uro od Sursee-ja, ki je |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | gre mu z mnogobrojno vojsko naproti, in dne 20. malega srpana leta 1402. se vname hud boj na angorski planjavi. Navzlic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih novizah 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in |
| Pozhétki gramatike (1811): | argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa |
| Ferdinand (1884): | me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi vedno kažeš svoje tri krvaveče rane |
| Tiun - Lin (1891): | proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | srbščine in prijateljem lepoznanstva, in sedaj to pohvalo zopet ponavljamo. „Srpska Zora” prinaša: povesti, životopise, kulturno-zgodovinske, etnografične in topografične sestavke, pesmi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | * „Srpska Zora”. Ilustrovan list za zabavu i pouku. Izdaje i uredjuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deshevnih dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maſt v sdolajniga istékala. — Goſénze, mravlje, léſne uſhi, ôſe in ſerſhéne, ki radi v drevju sâlégo délajo in tako drevju ſhkodvajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato |
| Ta male katechismus (1768): | vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus odpusteke, SS. |
| Ta male katechismus (1768): | Drugezh: De skus te navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh |
| Ta male katechismus (1768): | Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. |
| Ta male katechismus (1768): | sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes |
| Ta male katechismus (1768): | ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu |
| Ta male katechismus (1768): | ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol |
| Ta male katechismus (1768): | S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Slovenci, Lužičanje in Kašubje še popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dneva t. m. je toča hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fl. 40 kr. in pri J. Rošger-u pri sv. Marjeti (St. Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko |
| Rudninoslovje (1867): | kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | conica Münst. in več druzih, ki se najdejo tudi v St. Kasijanu, n. pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kloſterneuburgu, dve ure od Dunaja, kjer je ſtrela v zerkev Şt. Martina vdarla in je vezh hiſh pogorelo. (Ruſovſki Zeſar) je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta- |
| Genovefa (1841): | lé ne kèſata, de ſta nama takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de |
| Fizika (1869): | Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis |
| Kemija (1869): | živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo |
| Kemija (1869): | pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato |
| Kemija (1869): | na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti. Anorganisch, neorganski. 515 |
| Kemija (1869): | 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein |
| Kemija (1869): | Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke |
| Kemija (1869): | Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | razposlala je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim in štajarskim povabílo in prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſok od unih ſhęſt ſtlazheneh lemón. Kader ſe zuker ſtaja, ſe prezedí ſkusi goſto ruto; tę sholze pervizh polovízo vlì |
| Kuharske Bukve (1799): | zhes nozh v' poſodi ſtati, inu premęſhaj dokler ſe zuker ſtaja; rastolzi dva lota ſladke ſkorie, inu en lot nagelshebíz nepredrobno |
| Kuharske Bukve (1799): | v' meſingaſti kotlizh, perlì en frakel vode, de ſe zuker ſtaja; potle puſti pomalim vręti, inu ſkuſhaj eno kaplo kánit na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ruto pretlači. Potlej kos cukra z vanilijo prav drobno stolci, stajaj ga v nekoliko žolci in zopet skozi ruto v ostalo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa vse skozi tanko ruto pretlači. Za en maselc soka stajaj en funt cukra v nekoliko žlicah vode ter ga potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi se sicer stajal. Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje |
| Robinson mlajši (1849): | terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol |
| Stric Tomaž (1853): | dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih najti jim ni mogoče. Legre se še hujši |
| Fizika (1869): | Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn |
| Fizika (1869): | posodah, ki so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v vseh stoji kapljina enako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali |
| Kemija (1869): | prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna, počasi se tudi ona razkroji in raztopina je brez vse |
| Zoologija (1875): | črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma |
| Astronomija (1869): | ktero hočemo zvedeti. Znano nam je po prejšnjej meritvi dolgost stalne črte AO n. pr. = 430 čevljev, kakor tudi velikost kota |
| Zoologija (1875): | na kopnem. Z obzirom na kakov kraj so ptice ali stalne (na pr. vrabci), ali so klateži (na pr. drozdi) ali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v prvem času vzgoje; v tem času je treba gojencu stalne pomoči, kajti po prirodi je še zeló okoren, moralično pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nikoli ne boš brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé |
| Robinson mlajši (1849): | te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau- |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | varh, »prec te popeljem k nji, kjer koli je! Nima stalnega stanovanja; zdaj je v cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Mohorju pomočnik pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | posebno s pošto, katera je 3 ure daleč in nobenega stalnega pota nimamo; treba je toraj zmiraj popraševati, kdaj gre kdo |
| Kemija (1869): | ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da |
| Astronomija (1869): | da je popolna obla, brez hribov in dolin, z našega stališča, če je 10 čevljev visoko, vidimo le 0.86 zemljepisne milje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | pa bode vsakemu, ki reči ne presoja samo iz doktrinarnega stališča, jasno, kaj nam je storiti. Povedati si moramo: namen naš |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsako vzgojevanje z namero, gojenca izobraziti v duhu že premaganega stališča. Vsako navduševanje za „dobre, stare čase“ je osnovano na domišljiji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | da sta Magjarska ministra v audienciji pri cesarju povdarjala alternativno stališče, namreč: ali dvalistično banko ali pa samostalno Magjarsko. Al, kakor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šolski zakon z dné 14. maja 1869. 1. označuje to stališče ljudske šole, določujoč v 1. svrho taiste s sledečimi besedami |
| Astronomija (1869): | ki pripuščajo dati globusu, kakor se to ravno potrebuje, razna stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev |
| Astronomija (1869): | H stoječo zvezdo mogoče ravno tako dobro videti, kakor s stališča pri c; zato pa zaznamuje skoz središče zemeljsko položena raván |
| Astronomija (1869): | dežel. Pod. 29. 32 Prikazni po dnevu. Če z našega stališča, ki leži, kakor vidimo v pod. 29. navpično pod S |
| Astronomija (1869): | ki stoji na zemeljskem površji o. In res je s stališča o v H stoječo zvezdo mogoče ravno tako dobro videti |
| Astronomija (1869): | tega se razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in |
| Astronomija (1869): | sčasoma solnce, ko pride v A, na nebu svoje najviše stališče, ktero imenujemo vrhovišče (Cu1minationspunkt), in čas, ob kterem se to |
| Astronomija (1869): | dolgo, da solnce dne 21. junija opoldne doseže svoje najviše stališče v S. Tedaj je 23½° nad polutnikom. Očitno |
| Astronomija (1869): | obzorom, imenujemo ponočni oblok. V Q doseže solnce, svoje najniže stališče ali svoje spodnje vrhovišče. Čas, v kterem solnce preteče dozdevno |
| Astronomija (1869): | stopi solnce vá-nj. Solnce doseže v tem trenutku svoje najviše stališče ali svoje teme (vrhovišče); to isto se zgodi, kedar kaka |
| Astronomija (1869): | opravičeno ime stalnice ali neprimičnice. Nektere zvezde pa spreminjajo svoje stališče na nebu tako očitno in se nekako redovno kmalu v |
| Astronomija (1869): | Nedeljska črka, Sonntagsbuchstabe, 328. Nemavza, 302. Nemérljiv, unmessbar, 242. Nepremičnica, (stalnica), Fixstern, 266. Neptun, 308, 327. Neumond, mlaj, 291. Newton, 308. |
| Astronomija (1869): | Stalnica, (nepremenljiva črta), Constante, 244. Stalna črta, Standlinie, 243. Stern, zvezda |
| Astronomija (1869): | 291. — obere, zunanje (i) 291. — untere, znotranje (i) 291. Constante, stalnica, nepremenljiva, črta 244. Corona, kolobar, 322. Črta, Linie, 233. Culmination |
| Astronomija (1869): | toraj smemo po vsej pravici soditi, da so celó tiste stalnice, ki so nam najbliže, vsaj 4 bilijone milj daleč od |
| Astronomija (1869): | pridemo na zadnje k splošnjim mislim o uredbi sveta. 46 Stalnice. Daljše opazovanje neba s pomočjó globusa in zvezdovida (zvezdne mape |
| Astronomija (1869): | in zato je za take zvezde vsaj nekoliko opravičeno ime stalnice ali neprimičnice. Nektere zvezde pa spreminjajo svoje stališče na nebu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja |
| Divica Orleanska (1848): | z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | stoji z njegovo prihodnostjo. Peter ji je v kratkim svoj stan povédal, brez de bi ji svoj žalostni stan kaj razodel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila zaročena, gotovo bi bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil bi zadovoljen, ljubeznjiv in gotovo ravno tako vreden njene |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh |
| Zeleni listi (1896): | Nikdar bi si ne bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za Njimi je bilo toliko kočij in ljudstva iz vsih stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Vprašamo tedaj: ali je mogoče , da bi ravno ta dva stanova, ker ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pogovor, v kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec, še enkrat prosimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tehtnico, — to pomeni, de ne pozna razločka med ljudmí in stanovi. Nihče ni pravičen, ako reče, de je le pravičniga duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali, de |
| Divica Orleanska (1848): | Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje |
| Robinson mlajši (1849): | človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vošilami , in bojo brez dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin |
| Stric Tomaž (1853): | nikdar vidil, vender jo koj vgane, da ni iz tega stanu, temuč da je prisiljeno in po nesreči prodano bilo. Ime |
| Stric Tomaž (1853): | kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža, ker |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni |
| Ferdinand (1884): | mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne |
| Sacrum promptuarium (1695): | nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite |
| Sacrum promptuarium (1695): | pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov |
| Zoologija (1875): | se Angleži vojskovali v deželi Kafrov, rabili so večkrat take stanove za krušne peči. Samci in samice imajo nekaj časa krila |
| Zoologija (1875): | vojaki, ki branijo velikanske, za moža visoke, iz zemlje zidane stanove. Stene teh kopičastih stanov so tako trde in čvrste, da |
| Zoologija (1875): | Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”? |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ona k tebi narajmala”? Zdaj sim še le bil v stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti na hčer nesrečniga človeka, ki ni le na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo pohujšala, ako bi zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig. |
| Sacrum promptuarium (1695): | eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga zhloveka je Bog v vert poſtavil, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ako reče, de je le pravičniga duha do samo eniga stana; pa tudi poslanci niso na zboru zató , de bi samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj |
| Zlata Vas (1848): | je lahko, de so med seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači ni biti moglo. Še clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še otrôci so v stani veliko dobriga storiti, če so blaziga sercá, in če le |
| Čas je zlato (1864): | Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj vsak po svojim stanu te moje besede v prid svoje domovíne, tako kakor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kraja skazati, da so to, kar so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da bo ta naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in da je tedaj spet 5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo |
| Fizika (1869): | in mu to lastnost spet odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Men' ſe ſmili , ręveſh jé. Tonz. Le ena je v' ſtano Sazelit to rano , |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naprej moje prebivalſhe. Baron. Kaj to bi bla ti v'ſtano ſtriti ? Nęshka. Jeſt oblubim, de bi ſe ta pervi dan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt lępſhi. Bi blo dobru, kè bi vſaki Goſpod v'ſtano bil, to rezhi. Baron. Ti tvojo ſręzho iſheſh ; pak nikoli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzh. Oh Nęshka ! v' en goręzhi bręsen ſim v' ſtano ſkozhit , de le njo ręſhim. (ſkozhi ſkusi okno. ) DVANAJSTI NASTOP |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga |
| Botanika (1875): | ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka |
| Botanika (1875): | povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del, ki je |
| Botanika (1875): | le iz ene ali iz več kakor v vrvco nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske |
| Botanika (1875): | g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz kterih se je cev naredila. |
| Botanika (1875): | sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje |
| Botanika (1875): | Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz |
| Botanika (1875): | pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki |
| Botanika (1875): | tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj |
| Botanika (1875): | tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo |
| Botanika (1875): | Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.), pri kterih se vsaka stanica zmrvi na dve ali na štiri stanice, ktere se spet |
| Botanika (1875): | preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica in to, kar je v njej. |
| Kemija (1869): | drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno |
| Botanika (1875): | tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok v vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki jih obdaja. |
| Botanika (1875): | vedno vode izparivalo in se tedaj ne bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod |
| Kemija (1869): | tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh |
| Botanika (1875): | Po tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v |
| Botanika (1875): | oživi, če smo jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice v sebe sprejemajo kapljine in jih dalje razvajajo, je jako |
| Botanika (1875): | ki so se naredile s tem, da so se sprijele stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje ostalo |
| Botanika (1875): | ene stanice v druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako |
| Botanika (1875): | kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko |
| Botanika (1875): | vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej večega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako nam v podobi 26. kažeta b in |
| Botanika (1875): | stopa kapljina od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske |
| Oče naš (1885): | moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a Nacetu je prošnjo, da bi z svojimi stariši |
| Botanika (1875): | stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo |
| Botanika (1875): | jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka v stanici se naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično |
| Botanika (1875): | ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da |
| Botanika (1875): | od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kaj bi dal, de bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | misle v terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico vred zapustil, tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a mož stopi k |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na |
| Botanika (1875): | bi, zbirajo med njimi. Primerjaj v fiziki §. 31. Kapljiva stanična usébina je gosteja, kakor voda, ki pride z rastlino od |
| Botanika (1875): | še bolj udebeli in mnogo močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od todi je prišlo, da so od začetka mislili |
| Botanika (1875): | se na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s |
| Botanika (1875): | se vidijo okrogle kapljice mastnega ali hlapnega olja plavati v staničnem soku mnogih rastlinskih delov in mnogokrat je sok pobarvan z |
| Botanika (1875): | dušca v sebi. Kar ga imajo, ta je večidel v staničnem soku, posebno mlajih delov, in pa v semenu. V 2500 |
| Botanika (1875): | narejajo kakov določeni organ rastlinski, ampak so ali v soku staničnem razpuščene (raztopljene), ali pa vánj vložéne v podobi kristalov. Tudi |
| Botanika (1875): | listje. Razun tega znaša voda velik del rastlinskega telesa. Saj stanični sok ni skorej nič druzega, kakor sama voda, v kterej |
| Botanika (1875): | imajo razun tega v sebi brezbarven, prozóren sok, tako imenovani stanični sok. Ta je večidel le voda, v kterej je vendar |
| Botanika (1875): | stanici se naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega |
| Botanika (1875): | bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne |
| Botanika (1875): | strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline |
| Botanika (1875): | se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo staničje (parenchym) ima v sebi sosebno tako imenovana živila (Nahrungsstoffe), tudi |
| Botanika (1875): | in on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke |
| Botanika (1875): | cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki |
| Botanika (1875): | kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da |
| Botanika (1875): | snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride menda to, da jim ni treba svetlobe |
| Kemija (1869): | Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi |
| Kemija (1869): | Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane |
| Botanika (1875): | so mnogokrat spet pozneje spremené v kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in |
| Botanika (1875): | narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tarat' ga ne ſme, Ne s ſhibo ga moriti. V. Ştanig. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. Vſakdó vé, kako ſo goſenze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sveſéli s goſtim shitam naſ, De teshko klaſje maja ! V. Ştanig. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od zhaſa ſejánja. Şploh jarino ſéjemo |
| Kemija (1869): | lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker |
| Robinson mlajši (1849): | je Robinson živel, je užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično |
| Robinson mlajši (1849): | bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali pak je tude smel s teh reči vzeti, ko |
| Robinson mlajši (1849): | Tako delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso jedo? Dragotin. I veš da |
| Robinson mlajši (1849): | ga Robinson ni poznal. Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča |
| Robinson mlajši (1849): | Oča. Robinson pak še ga nikoli ni videl, niti jédel. Stanislav. Ne? Oča. Kako pak da ne! kajti toistokrat od njega |
| Robinson mlajši (1849): | modrostjo ino s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav. Ne jezite se na me, mili otče, tega vêč ne |
| Robinson mlajši (1849): | ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš da, Francisk Drake ji je iz Amerike prinesel; — To |
| Robinson mlajši (1849): | mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča. Ako je gdo več |
| Robinson mlajši (1849): | dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se me; sem pošten mož ; iščem samo za to noč stanišča pri vas v Boga ime”. Po marni se mu je |
| Jela (1859): | podreti, pa berač ga nagovori, naj mu jo da za stanišče. Kmet mu jo prepusti in berač jo z nekoliko kolmi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | peljali, dva mrtveca pa na ramenih nesli molče v francosko stanišče. Drugi dan so ujetnike pripeljali pred starega, sivega generala, kteri |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Šiški naselilo. Sam namestni kralj je imel v Ljubljani svoje stanišče. Vrh tega so pripeljali po bitki pri Šmariji dvaintrideset z |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pomočnika, morali so mu dajati vsi po vrsti nekoliko dnij staníšče in hrano. Ko pak je pomočnik tudi na ta način |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | véliko cesto, po kateri nam je mogoče naravnost priti v stanišče I. bataljona nazaj. »Stojte! « zakriči zdajci spredaj korakajoč vojak: »Tu |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | pa strogo povelje, da nam je poleg orožja v glavno stanišče privêsti tudi dotične lastníke. Kakor znano, imeli so za turškega |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | znamenje hvaležnosti poljubi plaščni rób. Odvedó ga potem v glavno stanišče. Pozvédel sem pozneje, da so siromaka stoprav po dolgotrajnem zapóru |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | mestu, na katerem je bil naš tabor, imel glavno svoje stanišče, kjer so se zbirale vojaške trume določene za obleganje trdnjave |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | potikal Omer-beg. Večkrat tudi so nam turški ovaduhi naznanjali slučajno stanišče Omer-begovo. Takrat smo se vedno požurili, kakor smo rekli, na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dan je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v svojim novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller |
| Kemija (1869): | jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in zlasti merzlice so bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta planjava toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del |
| Gozdovnik (1898): | koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bolj merzli, tàmni in divji ko so bili kraji njih stanovanja, in bolj ko so od meseniga živeli, bolj krepki, bolj |
| Blagomir puščavnik (1853): | uri preidete, so že na verhu skale. Sto korakov od stanovanja proč je bila skala z germovjem obraščena. Tu skozi de |
| Roza Jelodvorska (1855): | se veseli proti domu vernili, Ko v zalo dolinico svojiga stanovanja pridejo, je ravno polna luna čez tamne smreke zasijala in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prec te popeljem k nji, kjer koli je! Nima stalnega stanovanja; zdaj je v cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni kmetovi |
| Čas je zlato (1864): | Ostane tedaj in si gré hitro stanovanja poiskat. To mu je bilo lahko v takem mestu. Pod |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je iz dvorišča, kjer so imeli mavntanski (afrikanski) strelci svoja stanovanja. Sredi dvora so menda kurili, kajti gost dim in iskre |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kteri je peljal do Ireninega stanovanja. In ravno ko je gori pogledala, stopila je iz mostovževe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | polypi (korale) zidajo iz globine vedno više svoja razprezana apnena stanovanja, tako da včasi pridejo skoraj do morske gladine gori; to |
| Zeleni listi (1896): | Sveti večer je prišel. Vse sobe Velesnikovega stanovanja so bile lepo razsvitljene. V eni sobi se je bliščalo |
| Genovefa (1841): | s dragimi rezhmi olépſhane, ktere ſe kakor svesde bliſketajo. Njih ſtanovanja ſo takó kraſne, de ti ne morem dopovédati. Tudi po |
| Genovefa (1841): | ne sébe jih nikoli, in tudi po nôzhi véjo ſvôje ſtanovanja tako rasſvitliti, kakor po dnévu. Vézhi del ſe jih pa |
| Genovefa (1841): | njiga kraſniga ſtanovanja poſtavili! Smiſli ſe, kadar koli ga saglédaſh, na-nj, kſ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na novizh dobiti, naj s plazhilam tudi ſvoje imena in ſtanovanja blishni poſhti napovéjo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od ſhurkov veliko nadlego terpé, kir jim ne le vſiga ſtanovanja neſnashniga delajo, ampak doſtikrat zlo jedila ognuſijo, in ktere s |
| Genovefa (1841): | je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Jez imam že tako svoje sosede serčno rad, ino mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj lotil |
| Blagomir puščavnik (1853): | naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še bolj naglo razcepili. Té je poklical k sebi v stanovanje in jim povedal, koliko ; plačilo jih čaka (kar bode on |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi mu ne bilo treba vračati se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo |
| Gozdovnik (1898): | na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | te kryvy. Sakaj v' bukvah teh Pſalmov ſtojy sapiſſanu : njeh ſtanuvanje bo- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mlęku węlu: moj gvant ked kry, ali shkerlat erdezh: moje ſtanuvanje je is slabem liſtjam pokrytu: al na tu ti malu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njimi ter na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice |
| Zoologija (1875): | Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Urno se napotijo, logar, sodnik in dva orožnika proti učenikovemu stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je stanoval kralj, ki je imel ednajst sinov in eno hčer, Eliza |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | potem pride Pavliha v grad, v kterem je bogat baron stanoval. Pri tem se oglasi in mu reče, de je posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pol, ali kvezhimu eno uro daljezh. V Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih devet let in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vrt. Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta |
| Genovefa (1841): | nemir kraljeval, je sdaj ſlôga in ljubésen, pokojnoſt in sadovoljnoſt ſtanovala. Pobóshni ſhkôf je sdaj rékel: „Zhe hozhe Bog po kakim |
| Genovefa (1841): | zlô nizh plaſhnà. V votlino je priſhlà, kjer jé navadno ſtanovala, bres ſtrahú in proti Genovefi obernjena je obſtala. Genoveſa ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hiše (in še zdaj jih ni za vse dosta), so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v navadi. Evrota je šel naravnost v palačo, kjer so stanovali Numidčanje, in prašal po Jubali. Prišla je in mu prinesla |
| Robinson mlajši (1849): | otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu stanovati mogel. Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je Buh toku othl imeti, de ima edn per drugemu ſtanuvati, al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | David Pſal. 93. bi bile mogle naſhe duſhe v' peklu ſtanuvati, inu vekumei pogublene biti. Saturei pokleknimo s'nar vezhi hvaleshnoſtjo |
| Divica Orleanska (1848): | se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki |
| Zlata Vas (1850): | obstoji ter urno praša: »Ali tam v uni vasi ne stanuje nek gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori |
| Zlata Vas (1850): | gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi sin ga |
| Stric Tomaž (1853): | Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši |
| Blagomir puščavnik (1853): | nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore z besedo ali pismeno na zapisnik (protokol |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je še nekaj na svetu, namreč grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje, kie ta, ali vuna Jeshy, ſo h' tiſtim sahajali, veliku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | meſtu Naim od ſmerti h'shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | ime, al, kako ſe klizhe? quelle est sa demeure? kjé ſtanuje? Vidiſh de te nameſtmena ne predpolàgajo nobeno prejſhno imé. Neokonzhane |
| Genovefa (1841): | ſe in mirniga ſerzá bodite! Gléjte, gôri, kjér moj ôzhe ſtanuje, je proſtora dovolj sa vaſ. Tjé grém sdaj, in pripravil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo bili, de v nji savolj krive perſege boshje prekletſtvo ſtanuje. — Toliko dam po ſvoji véſti in vednoſti na snanje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ozébejo, ki niso zadosti toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim je nekaj prav pametnega na misel prišlo pribili |
| Oče naš (1885): | pa Teodor“, odgovori duhovnik; „naša družba so mrliči. Tù, kjer stanujeva, so mrtve pokopavali. Nad nama je stal nekdaj Avguštinski samostan |
| Pripovedke za mladino (1887): | in ker je prazna, si misli: „Tukaj lahko ostaneva in stanujeva. ” Srnici napravi iz listja in mahu mehko ležišče, in vsako |
| Rudninoslovje (1867): | tž. srebra je 10•5, to je z drugimi besedami: stanovita prostorna enota (Raumeinheit), recimo 1 kubičen palec, čistega srebra je |
| Kemija (1869): | srebrom se izrazuje s tem, da se za podlogo vzame stanovita utežna enota popolnoma čistega srebra (Feinsilber). Taka enota je marka |
| Rudninoslovje (1867): | je jako tenek tudi iglast ali lasast. 3. Večkrat so stanovite ploskve na kristalu protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane |
| Rudninoslovje (1867): | ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt- |
| Zoologija (1875): | reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti živali in stopram potem, ako se iz nje preseli v |
| Zoologija (1875): | použije hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna |
| Zoologija (1875): | glej v §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske |
| Zoologija (1875): | in stopram potem, ako se iz nje preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zató je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in stanoviten. Prevdarjen je za 1848 na 31 milijonov in 709,000 gold. |
| Stric Tomaž (1853): | ljivosti in stanovitnosti prosil, da bi zamogel do konca stanoviten biti in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mnozih Krajncov in tudi druzih prazna vraža, da „Vipavec” ni stanoviten, ali, kakor se navadno govorí, da se „ne derží dolgo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus! de tudi jest v dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim vedno stanovitin ostati, in vedno boljši biti zamogel. — O Bog, nebeški Oče |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali |
| Maria Stuart (1861): | se ji v grobu temne ječe. Burleigh. Kraljica slavna, bodi stanovitna! Naj te ne zmoti blago serce tvoje, Svobode si ne |
| Fizika (1869): | mestu, kakor je to pokazano v Pod. 189., se vidi stanovitna iskra med obema dratoma. Isto se vidi, ako je drat |
| Kemija (1869): | gori plavež neprenehoma dan za dnevom, leto za letom, dokler stanovitna vročina zidovja tako ne poškodova, da se mora plavež ali |
| Ferdinand (1884): | rekli mati, lep angeljček v nebesih. Saj ni zemlja naša stanovitna domovina vsi hočemo jedenkrat priti v nebesa k ljubemu Bogu |
| Oče naš (1885): | je nagajal in njih potrpežljivost skušal. Ménart in Barba sta stanovitna ostala. Večkrat jima je rekel, da kupi kmetijo od nju |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ozhe ſylen, ozhe koker s' eno nadleshnoſtjo premagan biti. Ta ſtanovitna molitu ima mozh Boga ſylit, inu premagat satu, kyr tiſta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh sposna per teshkih inu hudih rezheh, katira v' tiſtih ſtanovitna oſtane, tiſta je ena prava, inu sveſta lubesen. Taku ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | molite edn sa drugiga, de boſte ſvelizhani: sakaj tega pravizhniga ſtanovitna molitov veliku premore. Elias je bil en zhlovek lih koker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | plača ali pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bode tebi pomagalla ena dobra urna vola, zhe nabosh ſtanovitne v' naprejuſetju. Kolku je dobreh vol per ludeh, kolku sveteh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kir Spomlad je mersla, inu pred roshnim Zvętam je malu ſtanovitne gorkúte. Shozhiva: koker graſheza, lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga |
| Stric Tomaž (1853): | ponavlja na glas lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ostale. Nadjam se, da bojo drevesa po njih terdnejši in stanovitniši. Jožef Tanše. (Mittheil. u. Geg. d. L. u. Ind. Kärntens |
| Mineralogija in geognozija (1871): | daja rodovitno glinato zemljo. Ako imajo graniti dosti kvarca, so stanovitniši in ko razpadejo, zapusté nerodoviten kremen. Tudi podobe, ki jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti |
| Fizika (1869): | plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtus dajé, inu katęriga svunaj njega ne bómo neſhli; en ſtanovitni, neſpremeneni, prietni, inu ſladki myr. Inu leta myr, kdó ga |
| Kuharske Bukve (1799): | dobrovolnô persaneſli, moje persadevanje poprávili, ter ſlovęnſko kúhino v' en ſtanovitni red inu verſto djali. Lublana 1. dan mali travna 1799. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. |
| Zoologija (1875): | niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredó za kmeta, kteri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njega naporajta. Deni na stran potuhnoſt, inu hinavsheno, ter dapernaſhej stanovitnu kriſtiansko serzovidnoſt. Hodi ſa mano. XIV. POSTAVA. Tu uwoshtvu v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | proshne miloſtvu gorivsemi. inu nam v'ſedani potrebi enu lepu, ſtanovitnu, gorku vreme dadejli, naſs, inu to semlo s' tem lubim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſovrashtvu, katęru vy na vaſhiga bishniga imate, je drugazhi bôl ſtanovitnu. Kolikukrat ſi ſlushabniki tiga myrú, vaſhi duhovni paſtirji vſo mujo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posebno zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali pa le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in dobro pot napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in |
| Viljem Tell (1862): | Ne morem se muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo |
| Ta male katechismus (1768): | uſſeh svetnikov na nebu gody, toku serzovidnu, toku rozhnu, inu stanovitnu dapolnilu. Kaj pak v' ti zheterti: Daj nam dans nash |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je en dan vſih ſedem umerlo. Boga ſo ſe vſi ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu is mano prebival. On je bil poprej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mene prov popolnema lubiti, moresh tudi mojega ſhenena S. Joſhefa ſtanovitnu zhaſtiti, inu ſa lubu imeti. Hodi ſa mano. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je vunder v' tu terpleine, inu ſmert napreſtraſhenu, inu ſtanovitnu podau, kyr je bila ta vola negoviga Nebeſhkiga Ozheta, v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bres potrębe v' ſkuſhnjavo: molite is zęliga vaſhiga ſerzá, molite ſtanovitnu , inu s' eno goręzho shelo, de bóte mózh dobili to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili |
| Tine in Jerica (1852): | si lahko za večnost prislužiš, še dalje svoje poterpljenje in stanovitnost skažeš. Jerica. O ko bi mogla skorej umreti. Fajm. (Tinetu |
| Najdenček (1860): | tako dobro tekli, me tako kmalo doiti. Kastorjeva nevtrudljiva stanovitnost je bila moje edino vpanje rešenja in rés, kakor če |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Boštjan kristijan. Pankracija so pustili zadnjega, mislili so omajati njegovo stanovitnost, če bo videl vse druge tako neusmiljeno terpeti, pa zgodilo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo |
| Stric Tomaž (1853): | ljivosti in stanovitnosti prosil, da bi zamogel do konca stanoviten biti in se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če ga hočejo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | povsdigneina tuoiga ſerza pruti tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu inu od tvoje ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei vuzhimo ſe od tiga Boshjiga Moiſtra |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa, de je on nega sa gnado te mozhy, inu ſtanovitnoſti proſiu. Enu preveliku savupeine je bilu, de je on v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta ſtrah te ſmerti h' begu, ta lubesen pa h' ſtanovitnoſti, ta ſtrah te ſmerti h' odlozheinu od terpleina, ta lubesen |
| Oče naš (1854): | odjenjati, in vse poskušnje, te soteske vzeti, so omagale nad stanovitnostjo teh junakov, kterih puške so vselej gotovo zadele. Drugi dan |
| Čas je zlato (1864): | herbtu bunkale, pa vender je še vselej zmagal s svojo stanovitnostjo in delavnostjo, narveč pa s svojo pridobljeno učenostjo, ktero je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' tako ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu v' dar dala. Otrozi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma ne more biti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | stolp ali turn od déleč ugledal, je blagrovàl dobrotne, tam stanujóče ljudi. In gotovo je bil božji blagoslòv (ali žegen) pràv |
| Zoologija (1875): | gole podplate in z večino grbaste zobe. Veče, proti severu stanujoče hranijo se največ z mesom, manjše, v vročih krajih prebivajoče |
| Oče naš (1885): | vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in |
| Oče naš (1885): | bil Ménart domá. Ondi se je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki |
| Astronomija (1869): | bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta |
| Stric Tomaž (1853): | sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | svojo prožnost in se sploh naj bolje ohrani v porabnem stanji, če je v kolikor mogoče enakomernej toplini in celò pod |
| Fizika (1869): | kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat |
| Fizika (1869): | ravnotežji. Vse eno je, ali je pri tem telo v stanju počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno |
| Fizika (1869): | ali je pri tem telo v stanju počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti lepe, kako lahko bote potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | da razveselim tiste učenjake, ki so preverjeni, da se skriva najstarejša narodna modrost in učenost v zagovorih, najbolj pa iz blagega |
| Povestnik v sili (1883): | lastnostij. " „Dovolj o tem! pustimo mrtve pri miru! " pravi resno najstarejša izmed gospodičen. „Govorimo o čem drugem: o lovu, ako so |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | tega zgodnjega časa v mestnem arhivu seveda ni ohranilo nič; najstarejša so iz primeroma zelo poznih let, šele iz leta 1676. |
| Vanda (1888): | je poljubil roko, kajti poudaril je, da je to njegova najstarejša pravica. Vanda se mu je prijazno nasmijala ter ga sočutno |
| Od pluga do krone (1891): | podrtinam. Skozi ta zid je držalo v mesto pet vrat. Najstarejša so se zvala Karlovška ali Pisana vrata ali tudi vrata |
| Od pluga do krone (1891): | so pa mati? » Dekleta zaženó iz nova jok, in Micika, najstarejša devetnajstletna deklica pravi: «Oh mati, uboga mati so v postelji |
| Dve svatbi (1895): | beseda — ,nikoli' — ji je ostala še dolgo v spominu. Lenčkova najstarejša hči Marija, omožena v stari, dobri hiši na Mali Polici |
| Slučaji usode (1897): | vas, ako bi mi bili kaj naznanili o svoji bedi. Najstarejša je že petnajst let blagajničarka pri imenitni tvrdki; druga isto |
| Slučaji usode (1897): | in stroški, katere imata z menoj, potem odpadejo, pristavi hitro najstarejša hči, še predno je oče utegnil Milki odgovoriti. Hotela je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | faktor zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deſéti vek postavljajo; gotovo se pa reči zna, de je naj stareji na Krajnskim. Desiravno nima nobene strehe, se vunder le |
| Tiun - Lin (1891): | mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | že drugi v Bostonu. Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji 16 takih zavodov, nekaj jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Plevnik, gosp. Sdovšek, gosp. Novak, gosp. Perko, in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj Matjaš je bil najstarji brat kralja Davida”. Ptujec mu popravi: „Brat ravno ne, vendar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa naj ſtarji brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 2. Svečana. Sveto zbiraljše šteje 60 kardinalov. Od teh je nar stareji kardinal Tadini, od 85 let, nar mlaji pa knez |
| Vetrogončič (1860): | boste veseli, da ste prostega serca prestopili k národu, ki nar stareji med vsemi, še vedno krepko poganja, ki je vsigdar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa |
| Kemija (1869): | od presnega. Kruh. Vsem kulturnim narodom se je že od najstarejših časov zdel kruh tako potreben in imeniten, da so z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je vzgoja potrebna, to priznavajo vsi olikani narodi že od najstarejših časov. Cerkveni in državni zakoni se skladajo v tem, da |
| Fizika (1869): | Hodimo tedaj po poti, ktero je prehodilo poslednje. Najstariji čas. Najstariji narodi so prirodo le rabili in vživali, pa ne pobližje |
| Fizika (1869): | znanstvo prirode. Hodimo tedaj po poti, ktero je prehodilo poslednje. Najstariji čas. Najstariji narodi so prirodo le rabili in vživali, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z perstam kazal, ko jih je izgovarjati slišal Dve leti star, je govoriti in takó ročno brati in pisati začel, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko mi od njega govorimo, je bil ravno dvajset let star. Dobro je pomnil, de so ga v mladosti Ivana, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | k. admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pač res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim žganje serklja, kakor de bi |
| Divica Orleanska (1848): | trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | boljši kup, kot ravno tista sorta v Terstu, kjer en star 6 gold. veljá; tudi v Banatu, žitni založnici austrianskiga cesarstva |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi taj radostni kraj zapustiti moral? Osemdeset let sim že star, in kar časa imam še na tej zemlji živeti, bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček. Od Celja doli se jim ni treba več prodov |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | doma še enega mlajšega brata, ki je že 14 let star. Neki spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj po po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zelo pot domú valjil. — Krepak mosh je, okoli 40 lét ſtar, in ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter |
| Sacrum promptuarium (1695): | hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj z lepšo dostavlja odpadek |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro pomnila, da jih je nekdaj bilo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih |
| Sveti večer (1866): | gledal ves objokan ženo in otroka. „O moj Bog! ” reče stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki |
| Ultra! (1867): | Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam službe, ktere |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žita bo. S. Snajdba vganjke v poprejſhnim liſtu je: Ştaraſhina — Ştara ſhina. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s zhaſam ſe ne gáne, Vedno ſtaro bod' per naſ ; Ştara véra naj oſtáne, In poſhténoſt vſaki zhaſ! P. H. Pokliz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mladim drugač pomagati, kakor starim. Je 1 do 8 lét stare drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le 14 dni stare, v nekterih ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar |
| Sacrum promptuarium (1695): | pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh |
| Sacrum promptuarium (1695): | ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda de bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah |
| Sacrum promptuarium (1695): | Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je imela vumrejti leto lepo pejſsem je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | piſano ſuknjo s' shivòta potegnejo, ino ga vershejo v' vodnják. ˛Stara kapníza je bila, ki ſe je desh va-njo natekal; po |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je hodil kraljevizh vſak dan v' gojsd k' gnesdizu gledat. ˛Stara ſe ga niſta ſkoraj nizh bala, kér jima sháliga ſtoril |
| Sacrum promptuarium (1695): | habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živino zaklali, in tako meso domá v prid obernili ? Če stare krave kolemo, zakaj bi pa starih in sicer zdravih konj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj umno pa tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih |
| Divica Orleanska (1848): | meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so rêkli že gosp. J. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v |
| Roza Jelodvorska (1855): | Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in on bo na stare dni v tebi le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa še |
| Sacrum promptuarium (1695): | kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem |
| Sacrum promptuarium (1695): | shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni na moje ſtare dni lehko ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni podrobiti. Kdor déla in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi koriſtno ne bilo , ako ga zhlovek le oberniti sna ! ˛Stare povéſti is Ljubljane. (Maliſerpan v letu 1799). Vodnikove „Novize“ od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi bil malo pred vsih devetero dobiti zamogel. (Dalje sledí. ) ˛Stare povéſti is ljubljane. (Veliko obhajílo v zerkvi ſ. Marije Devize |
| Blagomir puščavnik (1853): | Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
| Oče naš (1854): | Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star, pa vedno |
| Oče naš (1854): | in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči, v kteri je imel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v novo leto in vsak dober in umen človek pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne bo in ne spal, ampak vedno |
| Sveti večer (1866): | krivično djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem |
| Sveti večer (1866): | Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem, ugibala tje; prišle so jej na misel tudi besede starega poštenega Kromacija. „Znabiti pa niso kristijani taki, kakor — se popisujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nikoli vidil ni i. t. d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel |
| Zlata Vas (1848): | serce razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja deržé — pa nadjamo se, de bo to kmalo drugači |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom pride. Kriva |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa grof na visoko šolo poslal, de bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nimajo in jih tudi nikakor ne zmorejo. Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | povedali, da ste topliški zdravnik! « »Oh, častiti gospod doktor! « reče starejša hči, »žilo ste mi presekali; noga me boli; tukaj bom |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | rabiti na Ogerskem ta način cepljenja za amerikanske podlage. Naj starejša, požlahtnjevanja na, Solonis, iz leta 1876, so pa v Mariborski |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi perve te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano |
| Zoologija (1875): | morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | tako naglo, al brat Oskar je imel prijatelja, sošolca, nekaj starejšega ko on; ta je enkrat se nekaj dni mudil pri |
| Pomladanski vetrovi (1881): | okroglo čepico z glave snel, ko pa v sobo stopivši starejšega potnika zagleda, prestraši se hipoma, da mu pipa iz ust |
| Obljubljena (1881): | je ravno zdaj odnesla voda Hrastarjevega Valentina le pet let starejšega od tebe in da si mu hotela pomagati, padla v |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | lahko bi se zgodilo, da bi čestili še zmerom le starejšega, mlajšega pa po polnem zanemarjali! Ta strah ga je tako |
| Šaljivi Slovenec (1884): | cesar. Kmetica odgovori: »Ne zamerite, da vas pridem vprašat. Mojega starejšega sina, katerega tako zeló pri gospodarstvu potrebujem, mi hočejo k |
| Brata (1888): | trga, rojstna hiša dveh bratov, katera smo prav sedaj videli: starejšega Gregorja, ki je bil tu na domu in se pečal |
| Lisjakova hči (1892): | ne umeje nemški, stopi h gospodoma v kotu in naprosi starejšega, naj bi ji pretolmačil, kaj častnik hoče. Ta se v |
| Gospa s pristave (1894): | odrine ji ta žalostni prizor spomin vojvodove smrti. Strastno objame starejšega sina Viljema, kakor bi hotela s tem pregnati vso bridkost |
| Očetov greh (1894): | star po letih, ampak njega stas in lice ga kažeta starejšega. Kozolec nima več plašča, da bi gospodar podenj zvrnil repo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pošten kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo Štefan, starejimu France imé. Franceta da v mestu krajárju ali žnidarju v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je |
| Viljem Tell (1862): | kaj Veljá. Brez kmeta plemič, kaj je on? Naš stan stareji je od vašega. Rudenc. Spoštujem ga, moj meč ga bode |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor se je pokazalo v nesrečo Kolinske škofijske cerkve, koje stareji del je zidan iz trahita Sedmogorskega. Poljedelcem pa daja rodovita |
| Oče naš (1885): | obljubil fantek, „vsaki dan bodem za-nje molil, in kedar bodem stareji in veči, bodem šel sam k njim in z njimi |
| Zeleni listi (1896): | bila tudi ona. Ker je bil Bernard le eno leto stareji nego Pavlina, sedela sta oba v enem razredu. V šoli |
| Gozdovnik (1898): | omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | komur me je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jih sedaj ni več najti. Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sposhtuj pershono tega starega. Mirkej, de tebe naprejde perpovędba teh starejsheh, ſakaj ony so se od svojeh Ozhetov navuzhili. Koku lepa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ozhetov navuzhili. Koku lepa je tega sivega pamet, inu teh starejsheh svjet poſnati. Koku lepa je teh stareh modruſt, inu teh |
| Botanika (1875): | dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy |
| Zoologija (1875): | Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter |
| Biblia (1584): | bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na |
| Biblia (1584): | od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 2. Sakaj tvoji Jógri preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar krùh jèdó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tajiti, da veliko jih je tudi še, ki pri svojem starem kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu, kar terjajo ljudje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Zbralo si ga je ljudstvo na celovškem polji, in v starem Kérnu je imel svoj prestol. Noč in dan so bile |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leta na pervi strani spodej kratko opomnilo, kakó se po starim in kakó se po novim bere. Novice se bodo zmirej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli |
| Zlata Vas (1850): | in materi snubil svojim sinu, ki je že mlinar v starim Kamniku bil. In oče in mati se nista branila, zakaj |
| Zlata Vas (1850): | v šoli, v cerkvi pa ne, in so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de bi za naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval tudi gore po njem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki so jo napravili, ko so po meni |
| Sveti večer (1866): | Rekel je knez: „Veliko mi je na tem, da se staremu poštenjaku mir ne kali. Vičič mi je še naročil, naj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič drugega ne vidi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | hudobijah prišel v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil |
| Ferdinand (1884): | govoriti in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel v |
| Revček Andrejček (1891): | Domnu). Ljubi moj prijatelj, ti še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko primeri. Domen. I kaj pa je vender |
| Gozdovnik (1898): | vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpet sdraviga dobili, ſo rekli pitano tele saklati. “ To je ſtarimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zeliga ſerza, ino pride ſpet na Kanánſko k' Isaku, ſvojimu ſtarimu ozhetu, kteri je ſhe to veſèlje doshivel. 16. Joshef, paſtirzhik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pride, ino pa tudi ſvoja ſinka, Eprajma ino Manaſeta, k' ſtarimu ozhetu perpelje. Jakop, malo pred ſmertjo, ſe ſklóne na poſtelji |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | barv še nikoli nisem videl! Kako čudno se tam pri starej verbi iz visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki |
| Ferdinand (1884): | Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter ga |
| Ferdinand (1884): | Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je Bog sam, Kteri živi, kraljuje sam |
| Zlata Vas (1848): | začudijo. „Kaj pa je, Balte? Gašpar, kaj pa je? “ vpraša stari šepasti čuvaj, ko je drugi dan skozi vas pritaval. „Kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je slovenski jezik. ” Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo v nemar paščen ali celò |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je le on po |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj |
| Zlatorog (1886): | vzame svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus |
| Sacrum promptuarium (1695): | mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isnajdel, ſtaroſt konj, ki ſe tudi vezh ko 20 let ſtari, na tanko ſposnal, in ſe tako obvaroval, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne gré, ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | res, de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so bili. Ravno takó so kemikarji bili, ki so v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogíne, mertev na tla pade in na poti ostane. Koliko starih konj pa tudi stradanje umorí, kér se jim potrébna piča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih |
| Zlata Vas (1850): | kterih so bile lepe pesmice za take priložnosti, za ktere starih pesem niso iméli. |
| Viljem Tell (1862): | je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili |
| Fizika (1869): | od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v starih časih ni bilo ur s kolesjem, in da se ne |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | »Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je malo slabši od govejiga. In če bi se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | De ſhivina ſmirej ſdrava oſtane, uſami take gôbe, katire na ſtareh lipah rasejo, puſti njeh v' vodi, ali pomyah, kar ſhivina |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | obvarvat. Is dimnikov, inu iſtaineh ſaje obtergat, ſteuzhet, inu okoli ſtareh, al mladeh derveſs obſuti. V'em Meſzi sazhné merslu perhajat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo vſe italianſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in vſe le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſedaj. Vſe naſhe Ilirſke deshele ſo bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njih starost gledati, kér se mora mladim drugač pomagati, kakor starim. Je 1 do 8 lét stare drevesa toča otolkla takó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko |
| Roza Jelodvorska (1855): | bili, na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do |
| Gozdovnik (1898): | bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši |
| Sacrum promptuarium (1695): | bone, & fidelis, intra in gaudium Domini tui. Sdaj shenkam tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je |
| Sacrum promptuarium (1695): | slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi |
| Genovefa (1841): | sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne |
| Genovefa (1841): | prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita. V hiši začnè goreti, in oginj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo |
| Roza Jelodvorska (1855): | sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pripravil in napravil, je dobro, če je sedaj že tudi staro , ker se opira na to, kar je pred malo leti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več ne |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca |
| Ferdinand (1884): | mu je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega |
| Biblia (1584): | glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus lete |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bilo prav po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki goſpód mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſke drushbe. № 23. V ſrédo 6. grudna. 1843. Osnanilo. ˛Staro léto gré h konzu ; prizhijozhe novize ſe tadaj priporozhajo ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas zavpije: V tla se vdêr' krivica. In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil, me prime starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in so velik prijatel svojiga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko jej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še! ” „Znabiti, koliko smo temu in unemu dolžni? ” vpraša smehljaje starček. „O tega ne. ” „Ali ne? Čudno je zares, kako ljudjé |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko je vojvoda pogovor ravno na svojo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je bilo Shofka ime. Njeni ozhe, kapitan Sorko, prav zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſvoje dni na vojſki bli, alj savolj ſvojih bolezhin |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhaſam po premoshno poſhteno dekle oshenil. Dedez, she veſ zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſhe tega veſelja vzhákali, de ſo s' ſvojim vnukam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſerze bolelo; proſila je Shofko sa odpuſhanje, ino vbogi zheſtitliv ſtarzhek ſe ji toljko vſmilijo, de ſe nad njim rasjoka. Pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' pogovore podajo. Menila ſta ſe od nekdajne vojſke, ino ſtarzhek ſo shlahnimu goſpodu dobro dopadli. Od te dobe ſe vſelej |
| Genovefa (1841): | ſhkof, ki je Genovefa s groſam Vojnomiram porózhil, pobóshen, zhaſtitIjiv ſtarzhek bélih laſ pa ſhe rudezbe-zvetezhih liz priſtópil in roké na |
| Pozhétki gramatike (1811): | vneſti, dobiti, maigrir, damner, damner, vieillard. hújſhati, pogubiti, obſoditi, ſtariz, ſtarzhik. 2. Veliko beſedi s' dvojnim s. Addosser, sadeti na ram |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivi! Grém, vidil ga bom, preden umerjam! “ Potlej je poboshni ſtarzhik k' Bogu mòlil, ino Bog mu je govóril ponozhi v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Jerusalemu je Bog to rasodel. Shivel je ondi zhaſtítljiv ſtarzhik, ˛Simeon po imenu. Veſ pravizhen ino bogabojezh je bil. Toraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in sapravlja ; Kar ſe pa fantizh nauzhí, To mladenzh in ſtarzhik ſtorí. Slo je tedaj potrebno, otroke sgodej varzhnoſti vaditi in |
| Oče naš (1854): | narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno |
| Oče naš (1885): | zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa blizo ostati, da vidi, kaj se bo zgodilo s starčkom. Ko je prišel Korvin do Kromacijevega poslopja, planil je na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo podá enemu sinov. Govorili so še marsikaj s priljudnim starčkom, naposled pa reče Kvadrat svojemu mlajšemu spremljevavcu Pankraciju: „Kmalo bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako milo pogleduje, kakor bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli |
| Viljem Tell (1862): | nogé. Že bliskal se nad glavo mu je meč, Le starca slepega usmiljenje Sprosilo mu je mili dar življenja. Prisegel je |
| Valenštajn (1866): | ne more človek. Ilo (pristopi). Al res je, da poslati starca hočeš? Trčka. Oktavija? Nikakor ne! Kaj misliš? Valenštajn. Krdelom španskim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je mislil, kdo vé kako zaslužno delo storiti, če je starca odvernil od kervave moritve in mu nasvetoval drugačno, nekervavo pa |
| Pripovedke za mladino (1887): | izpuliti. Ta pa vzame železen drog ter ž njim obdelava starca, da grozno tuli in prosi, naj neha, da mu hoče |
| Pripovedke za mladino (1887): | zaklade. Mladenič iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti premaganega starca, ki ga pelje v grad nazaj in mu pokaže klet |
| Maria Stuart (1861): | Mortimer. Odpusti starcu. Léta Ga strašijo pred tacim djanjem. Taka Prederznost hoče derznega |
| Deborah (1883): | koteh ozira, roké pred obrazom vije). Moj oče – – (Mirno. ) Blaznemu starcu ne bodo verovali. Srčnost velja! Kdor se sam ne izgubí |
| Deborah (1883): | Kako smo mi hiteli! Strijc je šel Veselo to novico starcu pravit, Jaz dirjal sem domu; a reči moram, Da brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje sledi |
| Valenštajn (1866): | jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe |
| Valenštajn (1866): | se mu na ramo nasloni). Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | spečete, ko boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v |
| Zlatorog (1886): | njega, ki jo dal je. »Poslúšaj ti,« takó spet reče starec, »Poslúšaj dobro me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej |
| Zlatorog (1886): | z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine je tak |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ku mladenzh, in' kdej ku ſtarz. ˛Sramoshlivoſt. Kaj je to, de sdej moj obras Na enkrat |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ima moj fliſs Mozhnu persadevat' De bi mogl ku en ſtarz prav pokolnu shivęt'. Jeſt ſe ſzer ku en mladenzh Hózhem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ima moj fliſs Mozhnu perſadevat' De bi mogl ked en ſtarz Brov pokojnu ſhivęt'. Jeſt ſe ſzer ked en mladenzh Ozhem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſa tvojo zhaſt Sdej ked mladenzh, in' k'dej ked ſtarz. Sramoshlivoſt. Kaj je to, de sdej moj obras Naenkrat je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ga opravlja, plača 10 tolarjev; sodnik pa, predstavnik (predstojnik) ali starašina sela, kteri Černogorca ali Berdanca na njegovem p štenji razžali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | še 120 tolarjev pokore. Kdor razžali čast sodnikovo ali kakega starašina ali ga opravlja, plača 10 tolarjev; sodnik pa, predstavnik (predstojnik |
| Gozdovnik (1898): | kakor zastorom so ležali trije možje. Dva sta spala, a starešina, nabito puško zmeraj v velikanski pesti držeč, je skrbljivo bdel |
| Gozdovnik (1898): | kterih so si pipo predavali prav marljivo. Za tem veh starešina svojim štirim »bratom«, naj povedó svoje mnenje. Dvigne se drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri so jim povereni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nič ni na svetu takó žlahtnega, kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in domovine trudijo. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je, da se izreči |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil véliki sbor shran, to je, duhovſhina, piſmouki ino ſtaraſhíni ljudſtva. Tudi podkupljene krive prizhe ſo bile perpravljene. Te ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Jas ne najdem nad njim nobene krivíze. “ Duhovſhina ino ſtaraſhini ſo ga pa ſhe le bolj toshili. „˛She v' punt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi tedaj kralj Judovſki? “ Jesuſ odgovorí: „Jas ſim. “ — Duhovſhina ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ſvojo toshbo ſpet ponovili. Jesuſ pa je molzhal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bila v' zélo tkana, ſo vadljáli. Duhovni, piſmouki ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ga pod krishem saſramováli. „Drugim je pomagal“, ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | katoliškimi cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo. Razun |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in drugih stvarí iz ne- |
| Robinson mlajši (1849): | belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na |
| Zlatorog (1886): | koren, »Ali pa pri hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ti dam z veseljem. « I dala je svoje lepe lase starki, ta ji pa dá svoje, ki so bili beli ko |
| Zlatorog (1886): | krije led, »Trgaš jutri belo cvetje spet. « »Res je,« deje starki lovec jadni »Nje besede so kot sneg vzpomládni, »Ali sneg |
| Domen (1864): | snideta s staro ženo Meto. „Kaj bi rada tukaj? " napade starko grajščak. Zdajci se oberne ženica proti njemu, kajti popred ga |
| Kelmorajn (1864): | pristahoz‘ (Priesterhaus). „Ne bojte se, draga mamica, za Mateka", potolažim starko, „on bode še šentlenarski dekan. Matek! Vzemi puško in pojdiva |
| Domen (1864): | je prišel iz koče na Hribeu, kamor je bil šel starko, ubogo mater tolažit. Tudi je pravila, da je precej za |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | strašno meščevanje, ktero tudi nemudoma spolnita. Podkupita namreč brezvestno cigansko starko, da se s pomočjo nekega hlapca v grad neprijatlov vkrade |
| Mahmud (1870): | nogah jej sedi mlado dekle. Zvedavo vpira dekle oči v starko in vgiblje, kaj jej bode povedala redni ca; a starka |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | Sreča mi je mila, kajti že čez četrt ure zagledam starko na ovinku pota kakih 20 korakov pred sabo. Zdi se |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | skrivaj nazaj ozrem, je nič več videti. Zdaj, ko sem starko spoznal, mi je bilo marsikaj jasno v prejšnjem pogovoru, česar |
| Vanda (1888): | s svojimi zastarelimi šalami. Vanda je bila ljubezniva z dobro starko in tudi smejala se je, ali vsa ta dobra volja |
| Gojko Knafeljc (1899): | se je tako privadila žganju! « Odgrnila je posteljo, rahlo prijela starko ter jo položila nanjo … Odšla je v prednjo sobico, ki |
| Kemija (1869): | se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti |
| Kemija (1869): | Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481 |
| Kemija (1869): | Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova |
| Kemija (1869): | zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. |
| Kemija (1869): | Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od |
| Astronomija (1869): | neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Jadre slavne Sklenila je mogočne sile tri, Taljanski um svitlosti starodavne. Izkušeno Slavenstva hrabro kri, Germanski ved modrosti bistroglavne , Zvarila vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | tem ščitom nam je lahko složnim biti za geslo naše starodavne „za vero, dom, cara. ” To, prečastiti Gospod! so moje in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 27. Hrast. Nekdaj v starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija |
| Divica Orleanska (1848): | hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali |
| Zoologija (1875): | tega solimo si skoro vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Rabe do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne vé, mu pak tu pri svoji véri povém, da staroslovenski jezik ni kratko nikár pokopán in sperhnét merlič, ampak on |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kteri pak po mojih mislih ne bode drugi, kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in indefinitae formae v narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsak le nekaj po svojem domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih krajih (goriških |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač pomagati, kakor starim. Je |
| Sveti večer (1866): | in otroka. „O moj Bog! ” reče stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki iz hiše. v kteri |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 10% popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasloshen, de ſe bo vſak v tej rezhi lahko isnajdel, ſtaroſt konj, ki ſe tudi vezh ko 20 let ſtari, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kako ſe ima pri nakupovanju konj ravnati; kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná. §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná, tako govori : „Vam pa, mladi fantje, ki imate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po domače Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | členka sta že popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in mu po njegovi starosti, velikosti in moči vzemi vsako pot 2 ali 3 bokale |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ko drugih, in sploh polovico mladih ljudi, ki žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘ |
| Robinson mlajši (1849): | korablji našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kako sta se oba v celim svojim življenju, v vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tistim pa, ki so v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od dne mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen |
| Genovefa (1841): | dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila — je po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala in jih tako obilno obdarovala, de ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | o slogi svoje posebne pojme! — Jez bi svetoval, da bi „Staroturci” „Narodovega” poročevalca breztaktni insult za zdaj še prezrli, ker gre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | častiteljev” in okrajno-liberalno ital. stranka bližji, ko naši „Mlado”in „Staroturci” slovenski. Videant consules ! Iz Vranskega. (Národna čitalnica naša) ima svoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | vem, da so hoteli oni, ki jih „Narodov” poročevalec sè „Staroturki” pita, vse, kar bi utegnilo tukajšnji razpor razgrniti, s tančico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | razglasiti vzroke, zakaj se to ni zgodilo. „Čitalnico imajo zdaj Staroturki v rokah” — piše se v „Nar.” — „in ti nijso hoteli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih je vezh, kakor v letu 1841 — 522 , rojenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga brez moderca in rokavov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih |
| Oče naš (1885): | besedah je gledal Marton ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za težavno butaro pri hiši. Toda kaj tacega, kakor prav |
| Biblia (1584): | inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je njega zhudna previdnoſt is mano sklenila. Jeſt sem moje starshe wugala, jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi leta sovraſhnek noterdaję; ſkaj rajmno on je nashe perve starshe is paradiſha vonspokal, kader so othli biti koker Bogovi, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil |
| Divica Orleanska (1848): | tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko |
| Zlata Vas (1850): | hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad tem póči. « |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube starše vidila, tode smert jih je že pred bila pokosila. Sladka |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno obedino v veliki |
| Sveti večer (1866): | Logar reče: „Imel si, ljubi Tone, kakor vidim prav poštene starše. Pa, ali nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček in |
| Sveti večer (1866): | potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak dan, da vam ljube starše ohrani. ” Logar reče: „Imel si, ljubi Tone, kakor vidim prav |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | do svojega kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega |
| Sacrum promptuarium (1695): | c. Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh |
| Sacrum promptuarium (1695): | mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus |
| Sacrum promptuarium (1695): | noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru |
| Sacrum promptuarium (1695): | qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi voljo ſhe po |
| Genovefa (1841): | shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla, je bila, ſvôje ſtarſhe ſhe viditi. Kar pridejo in dôſti pred, kakor ſo jih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki |
| Oče naš (1885): | je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je |
| Robinson mlajši (1849): | da vse to mojim dragim od mene tako hudo razžaljenim staršem, da bi za tako veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje drevesa |
| Blagomir puščavnik (1853): | in obžaluje svojo zmoto. „O da bi mogla k svojim staršem nazaj! je večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih |
| Blagomir puščavnik (1853): | se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši |
| Oče naš (1854): | je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhalizo kave jima bom ponúdila. ” Vender je ſklenila tega ne ſtariſham ſkrivati. Sravno ni bila toljko dobre volje, ko drugikrat, tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojim vnukam v' novi hiſhi ſrezhno ino veſelo prebivali. Tudi ſtariſham ino ſvoji shlahti je Martin lepo pomagal. Kedar Martin enbart |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojih miſel isgnati. Po velikih in shivih tolashbah ſmo ga ſtariſhem nasaj poſlali, kamur je ſhel prav veſel; tode réſ ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi gotovo vezhidel prihodkov bilo sapravljenih, ki sdaj otrokam in ſtariſhém veſelje vsrokujejo. Sopet dobi vſaki uzhenez hranilnizo s opominikam, novi |
| Genovefa (1841): | dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem pred grôfa pokléknila |
| Sacrum promptuarium (1695): | rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | taisto sa ſvojo sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno |
| Oče naš (1885): | za sebe ali za našega sina skrbeti? Nace ne potrebuje starišev; še žive njegovi in ti so svojo dolžnost kot stariši |
| Oče naš (1885): | zvedel, da je bogastvo, ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni |
| Ta male katechismus (1768): | je viro ſatajil, inu je hujshe koker en navirnek. Teh starshov dolſhnust je svoje otroke v' potrebneh stukeh Katholshke vire poduzhiti |
| Ta male katechismus (1768): | poduzhil? Tu je (pravem jest she enkrat) tu je teh starshov velika dolſhnust; de bi vi pak starshi! kaj bel vasho |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem bila zhes tri lejta mojega ſhivlenja od mojeh perserzhneh starshov v'tempel gorivofrana , sem se od mladega ſhe vuzhila sluſhabneke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali, de bi se jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj |
| Zlata Vas (1848): | sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih staršev je bil in Ožbè mu je dal stanovanje in živež |
| Robinson mlajši (1849): | vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah Petrove |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | njuna otroka, Karl in Lenka, sta bila žive podobi svojih staršev. Kakor hitro je tisti strašni pùnt vstal, zavoljo kteriga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred |
| Ferdinand (1884): | tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O, ne, ne! pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bode. Drugizh „ſim jes per hiſhi le kakor otrok bres ſtariſhev, ona „pa dela, kar hozhe in hlazhe noſi. Tretizh bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakó krajzer krajzerju pripomore. Ta in uni je v bosih ſtariſhev, pa varzhnoſt ga je obogatila, takó snamo tudi mi h |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu s'poterplęnjam. I. Premiſhluvanje. Hiſha inu blagu ſe od ſtariſhov prejme, ali ena pametna shena ſe lę od Goſpoda doby |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | exempel navadite, inu navuzhite. III. Premiſhluvanje. Ti hudi exempelni tih ſtariſhov ſo ſhe lę ta prava kuga sa otroke. Kar vy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 20, 6. Ta pèrva reſniza, katere ſte ſe od vaſhih ſtariſhov navuzhili, ta pèrva, katęro vy ſamy vaſ be otroke vuzhité |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | loterniki, inu miſlio na pręſhuſhtvu, inu ſo tatje nartomajn ſvojh ſtariſhov, inu ſo golufi, inu dopernaſhajo hudobije, katęre v' Nebu na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ ſpet v' Nazaret vernil na tihi, revni dom ſvojih ſtarſhev. Tukaj je preshivel ſvoje mlade leta, ino prav tukaj, ljubi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | let, v' tempeljnu. V' Nazaretu je Jesuſ v' hiſhi ſvojih ſtarſhev nakviſhko raſtel. Bil je veſ ljubesnjiv, veſ boshji, ino she |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veſel gre s' njim Abel nedólshni. Kedar she doſti od ſtarſhev odideta, pa sgrábi Kajn Abelna, ſvojiga brata, ino ga ubije |
| Genovefa (1841): | mertvo truplo is té votlíne dali v pokopaliſhu mojih prédnjih ſtarſhev pokopati. Sakaj jes niſim bila téga nevrédna, ako ravno ſo |
| Genovefa (1841): | ſhe poklizati ukasala in mu je vſe do ſvôjih dragih ſtarſhev narozhíla, kar otrózhje ſpoſhtovanje in ljubésen lé ſerzu vdihniti more |
| Genovefa (1841): | Nikoli nizh ne ſtori, zhéſar bi ſe prizho Boga in ſtarſhev ſramovala. She enkrat, dobra oſtani — in po tém je vſe |
| Genovefa (1841): | v kaj dovoliti, zheſar bi ſe prizho Bogá in ſvôjih ſtarſhev, prizho ſvôjiga moshá in vſih dobrih ljudí ſramovati mogla. ” Golo |
| Genovefa (1841): | tako hitite, goſpod nadhlévar? ” (Stallmeister) jim je odgovóril: „Pomiſlite tarnanje ſtarſhev, ktéro bomo sdaj konzhali! Zhe poſhtèn mósh terpézhimu le nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo ſvojiga neuſmiljenja, kteriga ſo ſe vezhdel she od ſvojih ſtarſhev nauzhili, in morebiti she v nar mlajſhih letih ſami s |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila, inu konza, de bi njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem |
| Oče naš (1885): | starišev; še žive njegovi in ti so svojo dolžnost kot stariši po svoji moči nad njim spolnili. Ali ga bo ta |
| Oče naš (1885): | bilo bati najhujega. Tudi Ljudovik je prišel zdaj s svojimi stariši. On in Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila |
| Oče naš (1885): | stanice iti, a Nacetu je prošnjo, da bi z svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in |
| Zeleni listi (1896): | slišali kako se bo Ljuboslava veselila«. »Ne«, odgovore otroci, »naši stariši so rekli, da moramo takoj oditi, da bi kdo ne |
| Zeleni listi (1896): | so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | rekal: Bogu lubesen, inu hvalo dolshan; dokler vi lubi moji Stariſhi ſte mene vuzhili, de ſe morem pruti unim hvaleshn ſkasati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o moj Bog, ſhe posnajo, ſo te vshę tavshentkrat reshalili. Stariſhi jih puſtę v' eni nevumnoſti ali nevęjdnoſti. plęſnuvati, katęra nevęjdnoſt |
| Ta male katechismus (1768): | tu je teh starshov velika dolſhnust; de bi vi pak starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite |
| Ta male katechismus (1768): | ushesa to zhloveshko dusho pasle. Vam tedej brumni Kristiani! bogabojezhi starshi: Ozhetji, im Matere! vam poloſhim jest lete bukuvze pred ozhy |
| Ta male katechismus (1768): | Poshlushajte starshi! inu Gospodarji! kar prave S. Pavl v' 1. listu na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samem. Kumej sem bla tri lejta stara so mene moji starshi s'tega svejta v tempel pellalli, kjer ſem jeſt eno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njimi nosili. Taiſti ſnajo po pravizi zhast pojirvati, katiri so starshi, dobrutneki, perjatli, inu pomozhniki bli. Ti seja bral v' S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vunder tù in tam eno vsahne, kakó je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek |
| Zlata Vas (1848): | fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga |
| Zlata Vas (1848): | ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina v vas iti. To ji je še veči |
| Zlata Vas (1848): | Če imajo starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni |
| Tine in Jerica (1852): | je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri. Pri kosilu se je hotla Marička k materi vsesti |
| Sveti večer (1866): | zamorejo. Ali je to tako napečno, ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne bila smela tega storiti. Nò, morebiti da mi bojo starši vendar odpustili mojo dobroserčnost, a Bog nas lehko tudi drugače |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in reče: „Vsaj bi res ne |
| Ferdinand (1884): | se ti dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže prinesel sè seboj na svet |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Angelza Varha je blu doſti nevarnoſti od mene obvernénu. Moji Starſhi , inu Vuzhéniki ſo mene gręha, kar je to narvęzhi hudu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ogovor na Vuzhenike Starſhi bi radi, deb' otrozi bersh snali némſhko, franzosko, laſhko in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe |
| Genovefa (1841): | je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' tvojo ſtaro navado pade. Neko jutro ſo ſe njeni ˛Stariſhi v' blishnje tershno meſto odpeljali. Ozhe ſo imeli v' meſti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | imela — dobre jedi ſkriváje ismikati; bila je pojedizhna ſladko ſneda. ˛Stariſhi njeni ſo pervo ſhtazuno v' nekim premoshnim meſtizi imeli. She |
| Zlata Vas (1848): | pa nima nič prave ljubezni do njih. Domá pri svojih starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja |
| Lohengrin (1898): | sod jo iti! Ha, kak krasán je in čist nje stas! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela |
| Divica Orleanska (1848): | vdal si se, zato ti on pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla |
| Robinson mlajši (1849): | drugo iž njih bil prodaval. Petek je pri vsem tem stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl |
| Robinson mlajši (1849): | bilo inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal |
| Roza Jelodvorska (1855): | velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi |
| Viljem Tell (1862): | svojo težo, Ko bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki kraji, kjer ni |
| Ferdinand (1884): | in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine, ki je pred leti |
| Gozdovnik (1898): | ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo |
| Biblia (1584): | v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy |
| Sacrum promptuarium (1695): | mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in kri, ki je v' slato piſanim oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim |
| Genovefa (1841): | je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta tukaj je mósh, ki vam bo |
| Genovefa (1841): | lépim, prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam |
| Genovefa (1841): | ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje |
| Blagomir puščavnik (1853): | in, ko bi jima bil morebiti sovražnik zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo 60 let stara, kteri se je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena puščava, ker še tako ima le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor bi bil namerjal v njo planiti, pa ona je stala nepremakljivo in nevstrašena, in videti je bilo, da bi ga |
| Oče naš (1885): | Kot sirota je stala pred dvajsetimi leti na grobu svoje matere, ktero so ravno |
| Gozdovnik (1898): | je bilo za njega največjega pomena: Kučilov belin. Žival je stala med piramido in Zlato dolino; ni bila privezana; gospodar njegov |
| Gozdovnik (1898): | zdaj ga slišim tako razločno, kakor bi sedaj pred mano stala ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me |
| Gozdovnik (1898): | blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen |
| Roza Jelodvorska (1855): | Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko sim |
| Biblia (1584): | ſo ſe pèr tebi godila, taku bi ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je |
| Sacrum promptuarium (1695): | koku ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu: 3. Inu on je k' njim govóril veliku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo |
| Zlata Vas (1848): | od tedna do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja |
| Zlata Vas (1848): | v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in otroci, slišati, kaj se godí. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | deva tam. ” Kromacij pelje Fabíolo v neko sobo, kjer so stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti |
| Genovefa (1841): | ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila — je po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala |
| Divica Orleanska (1848): | cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de |
| Zlata Vas (1850): | hujšiga ne zgodilo. Tako so celo uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In |
| Viljem Tell (1862): | roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i na življenje. |
| Sveti večer (1866): | kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je hotel drugače — udati se hočemo |
| Oče naš (1885): | deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara, pri njem stali in ga milo gledali. „Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako |
| Oče naš (1885): | njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič terjal. |
| Tiun - Lin (1891): | a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že naravnali. Stali so pri tem samo do prsi v vodi. Počakali smo |
| Tiun - Lin (1891): | ali oni niso razumeli mene ali pa jaz njih ne, stali smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sin v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske |
| Biblia (1584): | folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali, ty ſo hotéli shnym govoriti. Inu eden je djal k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s' njim govoriti. 47. Edèn pak je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ pa je njemu ino unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſredi med njimi tako mogozhen ino miren, de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili od ſtraha okamneli. Tako ſo ti |
| Genovefa (1841): | in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile |
| Genovefa (1841): | ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé |
| Genovefa (1841): | ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla |
| Genovefa (1841): | vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu, katira je per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi beſſedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb |
| Zlata Vas (1848): | ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | skupej vzeli in tó storili, kar bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se je v boljšem vremenu še le |
| Tiun - Lin (1891): | se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | približal svoji materi. Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da |
| Genovefa (1841): | obdajalo in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha |
| Genovefa (1841): | tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le naredi: Kader je mleko kakih 12 ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del sa ſmetano poſname, in zhe kdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | take vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega |
| Ferdinand (1884): | kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144 sponk skupaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu skues katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zatorej mora tudi konj ob času driske bolj na gorkim stati. Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po pameti |
| Robinson mlajši (1849): | Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tud jez tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj zdaj Kar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo ali pregerdo vreme, jih |
| Botanika (1875): | vidimo v pod. 2b. d, d’, d” nekoliko jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka v stanici se naredi |
| Oče naš (1885): | zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako se sveti na cerkvah in gorah! Zopet |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati |
| Kuharske Bukve (1799): | ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon |
| Kuharske Bukve (1799): | luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler |
| Kuharske Bukve (1799): | jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol |
| Genovefa (1841): | krishu umerl, to Tvoje snamnje mi ima védno pred ozhmí ſtáti. Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na |
| Tine in Jerica (1852): | Jezus! Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kakor bova šla te dni ti in jaz, moj Hifaks. ” „Stoj, stoj! To ne gre tako naglo — je še marsikaj prej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bova šla te dni ti in jaz, moj Hifaks. ” „Stoj, stoj! To ne gre tako naglo — je še marsikaj prej treba |
| Gozdovnik (1898): | »Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega |
| Gozdovnik (1898): | zajahati konja, kar se čuje krik, da don Estevan obstoji. »Stoj! « Ta krik se je glasil tako močno, da je bil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse SS. Marternzhe: inu Jeshushave krije prizhe jas tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued Bveg Saborh samla noi nebu je tvoje zheſti pouhnu stuei mena naſtra- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | deviza inu nabeshka Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra sveto pokopalishzhe: jas tabe prosim skues use svete skriunveſti: stvei mena bojomi grieshenku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | jeſt mojo duſho, tellu, inu vſe, kr imam, inu premorem, ſtoj meni s' tvojo S. Gnado na ſtrani, de bom vſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vſimi grehi obvarvan biti. O moj lubi S. Angel Varh! ſtoj ti meni vſelej na ſtrani, opominej mene vſe prov ſpolniti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | jeſt mojo duſho, tellu , inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado na ſtrani , de bom uſſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | jeſt mojo duſho, tellu, inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado na ſtrani, de bom uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé, kakor de bi dremali; ne vedó jesti ne piti. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti |
| Divica Orleanska (1848): | mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst petero |
| Kemija (1869): | prostornine plinavih teles ali med sebo enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih |
| Botanika (1875): | Plodovi listi ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet noseče osi. Ako |
| Botanika (1875): | so tega reda rastline, vlastne tropičnimi deželam s tem, da stoje po vnanji podobi na sredi med palmami in med praprotmi |
| Gozdovnik (1898): | počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč |
| Ta male katechismus (1768): | ſapovde na dveh tablah resdejlene isrozhil. Na ti pervi tabli stojèe tri ſapovde, katire k' lubeſni boſhji shlishejo: na ti drugi |
| Ta male katechismus (1768): | Amen. Od velikenozhi noter da S. Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka Krayliza veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se |
| Biblia (1584): | k'njemu: Pole, tvoja Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s'tabo govoriti. On je pak odguvoril, inu |
| Biblia (1584): | njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djal k' njemu: Pole, tvoja Mati, inu tvoji bratje svunaj ſtoję, inu tebe yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z repam vila, vunder polje krog in krog takó lepo stoji, de ga je veselje viditi. Sená bo na kupe. Tudi |
| Robinson mlajši (1849): | ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu se ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tù stojí. Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti |
| Maria Stuart (1861): | vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof, smilite se mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega |
| Fizika (1869): | ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to |
| Zlatorog (1886): | pustí. A lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel |
| Tiun - Lin (1891): | Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vſel dershy. Svojo volo sataji. Të ſo Evangelski ſveti ſrei stoy tiste gor vseti. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Pounu tvoje viſokusti Je Nebu, semla Goſpod! Vſe stoy v'tvoji lastnosti, Vſe sposna tvojo oblast, Vſe o Bog |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | K'diri se tistih na boy, She per Kraju pekla stoy. 3. Tisti so pa: Napuh, lakounost, Nazhistost, inu jesa vmeſs |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | JESUSA bosh'ga Syna No Oltarju stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je otlu skriti se , Kadiru |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | truplu, no kry, Inu vſe, kar imamo , Tebi h'slushbi stoy. Shegnei nam naſu pole , No vſe, kar raſe tam , s' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Viero sa Boshio zhast Terdnu vſelei sposnatí, De on teſrjnu stoy, Inu ſe na boy Sa tisto kry prelit, Ne shiuleine |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava. Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar ſo tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj niske, vezhidel ſhtirvoglate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je on ſvojem Angelam sapovędov, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt ſim en meſsar, inu ſim hotel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | celem životu s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naslanjajo na hribe in vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec |
| Viljem Tell (1862): | bolečin, vesela bodi. Domá sem zopet! To je moja hiša! Stojím na svojem zopet. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih |
| Fizika (1869): | sledeči pot je zakrivljen, ki je po razmeru, v kterem stoje obe sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota |
| Blagomir puščavnik (1853): | lica še enkrat čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika. Vsim |
| Rudninoslovje (1867): | i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite ena med desno i levo roko po dolgem, druga pa |
| Rudninoslovje (1867): | od kterih samo dve — zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še |
| Astronomija (1869): | tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kadar na ſvoje lize pade , oba konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo |
| Ferdinand (1884): | bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer stojite! Za ves svet bi vam ne želel takih bolečin, kakoršne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiriga ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs |
| Viljem Tell (1862): | se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se pokloni mu. Sicer |
| Gozdovnik (1898): | Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska |
| Gozdovnik (1898): | pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu |
| Viljem Tell (1862): | ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji Staufaher v roko seže. ) |
| Viljem Tell (1862): | Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri |
| Viljem Tell (1862): | kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči |
| Viljem Tell (1862): | sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova |
| Viljem Tell (1862): | v roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó |
| Viljem Tell (1862): | delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo |
| Viljem Tell (1862): | vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost |
| Viljem Tell (1862): | ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem času lahki čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' |
| Pozhétki gramatike (1811): | imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo |
| Pozhétki gramatike (1811): | kratki dvaglaſniki na konzu beſede, kakor: sofa, trèsor, saloga. enjeu, ſtava v' jegri. Isjémi 1. A, zherka v' Abezedi, je dolg |
| Pozhétki gramatike (1811): | sadriga, páſt; allegement, polahkanje, problème, savdajka, vganka, praſhanje, popráſu, theme, ſtàva, nalóg; systeme, soſtav: kratki so predkonzhni je seme ſejem, le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti gredo |
| Ferdinand (1884): | na vsak način dobiti strupa da ne bi zgubil visoke stave. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem v Savi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je dobra voda (snežnica), lahko v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje |
| Zeleni listi (1896): | sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je več kot desetkrat podrla, a nazadnje se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kak drugi plin, kakor oglena kislina. Tudi se včasi poderejo stavbe, ker niso dovolj podprte ali zarad potresov, tedaj so delavci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | potrjenje — Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh se vsled šolske stavbe dovoli 122% priklad na zemljiški in hišnorazredni davek. — Potem obvelja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krasne kupli jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje |
| Blagomir puščavnik (1853): | vas zagotovim, reče čuvaj, ”ako bi bili še en sam stavek pesmice zapeli, vaše življenje bi bilo šlo rakom žvižgat. Gotovo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | gospod učenik! " pozdravi logar prihajajočega učenika in preterga tako svoj stavek. |
| Pozhétki gramatike (1811): | pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose |
| Gozdovnik (1898): | Stavka še ni končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje |
| Pozhétki gramatike (1811): | vuzhenóſt, pomiſhlenje da modróſt. 2. Nadpizhje (;) ſe deva med dva ſtavka, ktirih eden na drugimu viſi v' poménu. La douceur est |
| Pozhétki gramatike (1811): | lubesen je krotka, poterpéshliva, dobrotliva. Rés tudi raspénja isreke eniga ſtavka, L' étude rend savant, et la reflexion rend sage, vuzhenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | more biti vezhkrat na konzu eniga liſta, v ſredi eniga ſtavka prejenjati moglo, zhe ſe lih takó naleti. To naj bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On nam je pervi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V zavisnih stavkih je to po njegovi (tudi po moji) misli že zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pervi razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš |
| Pozhétki gramatike (1811): | ne ſmé snegodàti v' premehkòbo. 3. Dvapizhje (:) ſe dévva sa ſtavkam ſizer konzhánim, pa tako, de en drugi sa njim pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlahtna vinſka terta raſte Popravik. V liſtu 13. numere pod ſtavkam: 4. Murvne meje v 7. verſti ſe je per natiſnenju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ne stojé v drugih narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | pisanja perva napaka je, da glágole (Zeitwörter) devamo vedno le stavku na konec, kakor da bi ne smeli drugej stati, na |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | Vʼsja mnie predana sutʼ otʼcem moim. “ Ako je v delavnem stavku imenovavnik živa oseba, Slovenec ne jemlje nikoli terpivnega naklona; kader |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | časi vrine klicavnik (vokativ), ki je skoraj nekoliko podoben samostojnemu stavku; ali to je le ena beseda, na pr. „Što li |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | so razdjali; Jeruzalem je razdjan“ , pa le samo v tem stavku; zato se precej pozná, da je prinešen iz cerkve. „(Djati |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | kratkem razloženo. Trgovec P. je imel namreč navado, v vsakem stavku, katerega je izustil, ponavljati besedo „namreč". Te posebnosti njegove je |
| Nevera (1878): | slišala današnje govore, v medlevice bi bila cepnila pri vsacem stavku! « in oba sta se smejala, norce brila in napletala ubozega |
| Vinjete (1899): | Jezik se mu je zapletal, in prišel je v vsakem stavku samó do srede. Napósled je sela Nina h klavirju ... Gradar |
| Gojko Knafeljc (1899): | kaj bi govoril, ki se je bil prej pri vsakem stavku nekoliko zapletel, je govoril zdaj popolnoma gladko, naglo in nepretrgano |
| Gojko Knafeljc (1899): | v pisanje ter zlogovala dolgo, strašno dolgo … A pri vsakem stavku so se ji bolj kremžila usta, in ko je vse |
| Fizika (1869): | Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ |