solarija solar-jahr solarol solastnik solata sold soldanast soldaški soldat solea solen solikovec solina solinski soliter soliti solitrn solitrnica solitrnokisel Solnograd solnograški Solnograško solotvor solstitium solverit solza solzav solzen solzeti solzica solziti solznica som someren sommer somnus somrak sonce sončece sončen sončnica sonda sonet Sonora sont Son-tay soole sopar sopara soparen soparica soparno sopenje soprog soproga sopsti sopuh sorazmeren sorazmerje soredija Sorelka soroden sorodnica sorodnik sorodnost sorščica sorta sortitnr sosebno sosed soseda soseden sosednja sosednji sosedski soseska soseskar soseskin soseščan soseščina sostavljača soški soteska součenec Southampton souvraindor sova sovdan sovdanast Sovina sovraštvo sovražen sovražiti sovražnica sovražnik sovražnikov sovražno sovršen sovršenost sozvezdje sp. Spač spačen spačenost spačiti spadajoč spadati spahnjenje spajati spaka spalec spalnica spalt spametovati spanec spanje sparčen spariti sparkasse sparrkasse Spasić spasti spath spatheisenstein spati spaziti spe species specifičen specifische specifisches speč spečanje spečati speči speh spehan spehanje spektralen spekulacija speljan speljati speljevati speniti spenjati spenjen speret spersteneti spešiti spet speti spev spevati spevoigra sph. sphaerococcus spiessglanz spillrad spirabat spirala spiralka spiralkin spiralno spirati spiritual spiritui spirituoz spiritus spis spisan spisati spisek spisovati spitati spiti Spitler spivati splačati splakovati splašen splaten splav splavati splaziti splesti spletati spleten spletka splezati sploh sploskanost sploščen
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na drobno, temuč le na debelo, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen § |
| Kemija (1869): | žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan |
| Kuharske Bukve (1799): | s' auſtrigami nabudlan. 118. Meſo od ovz inu jágnet. XII. Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka |
| Kuharske Bukve (1799): | polì, smęſhaj inu na miso daj. 284. Rapunzel inu peſna salata. Pęſo pezi al v' ognęnim pepęli, al v' eni ſklędizi |
| Kuharske Bukve (1799): | Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. 125. Repunzlova ſalata |
| Kuharske Bukve (1799): | 123. Salata ſrovih jabelk. Oluplene lepe jabelka taſelne s' imęnam poloshi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | kruh napojí, inu napnè, potle daj shupo na miso. 281. Salata laſhkiga ohravta. Se sna kuhan ręsati kakor selnate glave, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ravno tako jo tudi lahko v masleno polivko (zos) deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate solate odtergaj debeliši perje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | arenka) vzameš, ki je en dan v vodi ležala. Polževa solata. Kuhane polže iz lupin vzemi, v hladni vodi umi in |
| Kuharske Bukve (1799): | zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' |
| Kuharske Bukve (1799): | gori natręſi, portugeskiga ſoka ali shofta perdaj, inu smęſhaj; je ſalata narejena. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. Jabelka tafelne olupi, zhes |
| Kuharske Bukve (1799): | po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo s' |
| Kuharske Bukve (1799): | 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka |
| Kuharske Bukve (1799): | ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo s' njimi, potręſi s' |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe ohladiti; je ſalata dobra, 125. Repunzlova ſalata. Zhędna opprana ſalata ſe vloshi na ſklędo, v' ſrędo ſe poſtavi en kuhani |
| Kuharske Bukve (1799): | gori, kakor na druge ſolate. Tudi ſe sna majhena vertna ſalata s' takmi sęlmi namęſhati. 253. Plevnati ſir. Naberi rosmarina, shalbelna |
| Kuharske Bukve (1799): | s' enmalo sręsanim lupkam od lemon potręſti. 121. Lashka ſalata. Vsami marinirane ribe, rasręshi jeh zhędno v' ſklędo; potle lepe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. 125. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | rat, peſuſhiti, s' volam inu jeſeham na męſt ſolate jeſti, zhiſtio kry Inu shvot. Kir ſe sazhnó vſse ſorte |
| Kuharske Bukve (1799): | Otrębi, operi, oſoli, jęſih inu olje gori, kakor na druge ſolate. Tudi ſe sna majhena vertna ſalata s' takmi sęlmi namęſhati |
| Botanika (1875): | da so se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s |
| Zlata Vas (1848): | samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet |
| Kuharske Bukve (1799): | korenine al olupi, oſoIi, inu s' jęſiham inu oljam sa ſalato narędi; al jeh pa ſkuhaj, inu mersle oſoli, s' ojlam |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo, potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio, ſo mersle sa ſalato. 237. Suhe artizhôke. Pezle inu ternove ojſtríne artizhokam poręshi; ſkuhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | perdaj, inu smęſhaj; je ſalata narejena. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. Jabelka tafelne olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo |
| Kuharske Bukve (1799): | jágnet. XII. Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk |
| Kuharske Bukve (1799): | 120. Viſhne sa ſalato. Eno unzho zukra deni v' meſingaſto ſklędo, inu eno shlizo |
| Kuharske Bukve (1799): | Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. 125. Repunzlova ſalata. XIII. Torte. 126. Mandelnova torta. |
| Kuharske Bukve (1799): | pęzh, de ſe po verhi sarumení. 278. Zvetni ohravt sa ſalato. Skuhaj ga, odzędi, ohladi, s' ojlam, jęſiham inu ſhtupo sabęli |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe vlie grah s' zęlo polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti sręshejo, oſolę |
| Kuharske Bukve (1799): | Meſo od ovz inu jágnet. XII. Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ima gdudnar-v v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu kader, tu imash, ■•k rezhi . t ſdej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ena puksheza pozhel. XI. De en nov grosh, ali en sovd po robu na shpizi ene shyvanke okrôgle plęshe. Uręſhi en |
| Kuharske Bukve (1799): | kútn. Eno unzho putra męſhaj na prav rahlo; sa tri ſolde na resíne sręsane |
| Kuharske Bukve (1799): | permęſhaj sa tri ſolde v' mleki namozheniga bęliga kruha, pęt zęlih jajz, oſoli, sraven |
| Kuharske Bukve (1799): | kruha. En maſelz ſmętane vlì na bęliga kruha sa tri ſolde, poſtavi na sherjavzo, naj vrè, męſhaj per ogni, de ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dobi stempljani zavitek po 2, 3, 5, 10 ali 15 soldov ali novih krajcarjev. — Tukajšni Slovani si bojo osnovali slovansko dvorano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tako-le: Listnica vredništva. Gosp. Lor. S. v Primiš: Še 20 soldov manjka. Loterijine srečke v Gradcu na Dunaju 30. dec. 1871 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | na korist učencem. Cena bo znesla samo pet in dvajset soldov. Naročbe naj se mi dajo na znanje do konca meseca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je tedaj še devet snopičev, za ktere znese naročnina šestdeset soldov. Vsa knjiga bo obsegla po tem takem 490 strani. — Naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | nas tje dol za primeroma zeló mali denar (za 6 soldov). Peljali smo se čez „Corso”, premenili na „Piazza Venezia” vozove |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne |
| Sacrum promptuarium (1695): | meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar |
| Sacrum promptuarium (1695): | cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na léta v soldate hodijo clo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na léta v soldate hodijo clo pod ptuje kralje. Slovenec pa ne gré drugam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje, kader se enkrat pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v létu 595 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je she vezh let na urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en |
| Zoologija (1875): | okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na zadnje obe vkup (kemije §. 45). Največkrat se rabi solna kislina zato, da se zvé, ali mineral ž njo pomočen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Glina, Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. |
| Kemija (1869): | ali manj. Za podlago je vzet colni cent po 100 solnih funtov, in vsak colni funt po 500 gramov. Med zunanjimi |
| Kemija (1869): | do 100°C. razgrejemo. Takrat uhajajo vodni delki izmed solnih, zato pa tudi kristal razpade ali preperi (verwittert). Voda ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino in na zadnje obe vkup (kemije |
| Zoologija (1875): | pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v |
| Rudninoslovje (1867): | tudi kakor tolšča, kakor demant i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej |
| Rudninoslovje (1867): | i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je tudi tako |
| Rudninoslovje (1867): | v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti |
| Kemija (1869): | še čistiti, toda ni nikdar tako čista kakor ona iz solin. Iz 100 funtov vode dobivajo po priliki. 2 ½ funta |
| Botanika (1875): | rabarbarine. 167 33. red. Lobode (Chenopodeae). Kraj morja in blizo solín rastó solnice (Salsola in Salicornia), ktere so bile bolj imenitne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami |
| Kemija (1869): | ali kakor trden kamen, slankamen, ali v vodi raztopljena, v solinah, ali pa v morji. Slankamen kopljejo in lomijo rudokopi kakor |
| Kemija (1869): | pa se potroši v fabrikah. Na morskih bregovih in ob solinah rastó solnate rastline (Salsola in Salicornia), ki nam sožgane dajo |
| Kemija (1869): | in delajo podobe stopnjicam podobne. Razen kuhinjske soli je v solinah zmerom več ali manj drugih soli. Težko raztopne med njimi |
| Kemija (1869): | že dosti bogata, to je: ako je v 100 funtih soline 15 do 22 funtov soli, takoj teče v kotle. Solina |
| Kemija (1869): | kterej daje neugodni okus in jo dela neužitno. Tudi mnoge soline imajo v sebi magnezijumovega klorca. |
| Kemija (1869): | morji. Slankamen kopljejo in lomijo rudokopi kakor kako drugo rudo. Soline so pa naravne ali pa umetne. Naravne so slani vrelci |
| Kemija (1869): | cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. |
| Kemija (1869): | Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem |
| Kemija (1869): | pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni in Epsomu, potem tudi v solinskej ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva |
| Kemija (1869): | 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dva dela lepe soli, en del cukra, en del pa solitarja , vse to se prav dobro skupaj v štupo zmeša, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem dvakrat na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dóber, ſamo ſhe enkrat toliko ſe ga mora vséti, kakor ſolnitarja. 6. S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na dan. Mlade ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa ſtrelati dóber, ſamo ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki |
| Zoologija (1875): | tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih |
| Kemija (1869): | NO4. Kakor nas je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno |
| Kemija (1869): | žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no |
| Kemija (1869): | žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no |
| Kemija (1869): | tudi hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka |
| Kemija (1869): | se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis, ki se pa tudi hipoma, privzemši |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino in na zadnje obe vkup (kemije §. 45). Največkrat |
| Kemija (1869): | Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes |
| Kemija (1869): | zmes: 20 delov žvepla, 33 klorovokislega kalija in 80 delov solitarnokislega barita. Ogljenčevokisli barit, BaO.CO2, se nahaja v rudninstvu pod imenom |
| Kemija (1869): | se napravi, ako se zapali sledeča suha zmes: 10 delov solitarnokislega stroncijana, l 1/4 dela klorovokislega kalija, 3 1/4 dela žvepla |
| Kemija (1869): | manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. Kali kohlensaures, ogljenčevokisli kalij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi pa vunder vtegnili priti. — č. Vesela vest. (Nadalje. ) V Solnogradu so 5. Maliga serpana kardinal Miroslav gospoda Slomšeka, za knezo-škofa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Linca) gosp. Gregor Tomaž Ciegler, in posvečeni vladika v Solnogradu, vladika Dulmanski gosp. Alojzi Hofmann, veliko drugih duhovnov in druge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska in ziljska dolina |
| Rudninoslovje (1867): | da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt |
| Kemija (1869): | Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina |
| Kemija (1869): | Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten |
| Kemija (1869): | Solotvori se z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako |
| Astronomija (1869): | Obla, Kugel, 238. Oblino oplošje, Oberfläche der Kugel, 238. Obratišče, (solstitium), kres, 256. — poletno, Sommersolstitium. — zimsko, Wintersolstitium. Obroč, Limbus, 236. Obseg |
| Astronomija (1869): | in pravimo, da je solnce v poletnem kresu ali poletni solstitium. Od tega dne naprej se pa obloki, od solnca pretečeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit ⁴) Jan. |
| Divica Orleanska (1848): | truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zavoljo kteriga je bilo po celi Evropi tóliko kerví in solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar |
| Blagomir puščavnik (1853): | vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat njegovi pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega |
| Roza Jelodvorska (1855): | tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | a videlo se je, da se je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s teboj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi |
| Genovefa (1841): | in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi môja shêna! Ti |
| Genovefa (1841): | zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | put is zeliga shivota vun isgnala, mi pa ozhmo bres ſous naſhe grehe sbriſſane imeti. Mi rezhemo, de nas naſhi grehi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pademo, inu kyr drugiga ſturiti namormo, v'preliveinu tih britkih ſous, inu v' pravi pokuri naſhiga sveſtu sgrivaniga ſerza per tebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je spremenila v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam |
| Maria Stuart (1861): | Zaverženec, ti nisi, kar si bil! Zakaj bi v babjih solzah se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod |
| Genovefa (1841): | kerſti, ktériga je Boleſlava imenovala. „Sakaj v bolezhinah in v ſolsah” — je rêkla — „ſi priſ hei na ſvét, Boleſlav naj bóde |
| Genovefa (1841): | ſe je pri vſi ſvôji Ijubésni do mosha ſkôraj v ſolsah vtopila. Zhaſtitljivi ôzhe ſo jo ſhe enkrat objeli, s ſolsami |
| Robinson mlajši (1849): | sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh rekla: „Gospod moj! tukaj imate svojiga sina |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega |
| Genovefa (1841): | nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima rokama dersháje in s ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi me s tém otrôkam obdaril |
| Genovefa (1841): | povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim |
| Genovefa (1841): | dôſti pred, kakor ſo jih prizhakovali na Vojnomirovo. S vrózhimi ſolsami ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Jez sam sim se komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za |
| Divica Orleanska (1848): | nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí |
| Blagomir puščavnik (1853): | več ločenja! ” — Deček glasno joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad |
| Oče naš (1854): | in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej je tudi ona še le |
| Oče naš (1854): | se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej je tudi ona |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé vidivši ga, kako je vès zamišljen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polne modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej |
| Razne dela (1870): | Tje ki nespametnih misli hití! Doli, doli v skrivne votline, Solzi in kaplje in teče ta kri. Tam pa jo pazijo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je |
| Ta male katechismus (1768): | tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov |
| Genovefa (1841): | njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva |
| Genovefa (1841): | Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki |
| Genovefa (1841): | Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh |
| Genovefa (1841): | ſe je jókal, de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog |
| Genovefa (1841): | ſo ſhli sdaj sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje |
| Genovefa (1841): | je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko |
| Genovefa (1841): | dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali |
| Sacrum promptuarium (1695): | vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu |
| Sacrum promptuarium (1695): | shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dergazhi, koker tu ſonze ta led reſtopy, ſe je v ſouse reſtopiu Peter. Koker obena sgudna saria bres ſonza ni, taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obene prave grevinge zhes tiſte nimamo, kyr bi mogli kervave ſouse zhes tiſte tozhiti, inu tiſte omiti. Tvoja duſha je bila |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno vęro ſpomni, katera ga savershe. Letę ſo tę ſtraſhne ſulze, katere ga do ſmerti ranio, katere ga vmorę, inu njega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik tih ludy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe lohká vgane. Vsdïgniti ſe na noge, inu ſkusi mezhe, ſulze, oroshje, sholnirſke trume predręti, ſvoje laſtne perſsi na męſti vſe |
| Slovenske večernice (1865): | mirno zaspal, ko bi se njegova duša bila raztopila v solzi angelja varha. Otroci so božji in materni, pri nekterih se |
| Gojko Knafeljc (1899): | svojih sklepov, jo potegnil krčevito k sebi ter ji odpoljubil solzi raz lice. »Ne, druge ne ljubim, tebe edino na svetu |
| Gojko Knafeljc (1899): | opazil, da ji polzita nizdoli po licih dve debeli, svetli solzi. Hotela se mu je iztrgati. A tedaj je pozabil vseh |
| Gojko Knafeljc (1899): | Gojku otajalo srce, in po licih sta mu pripolzeli svetli solzi. »Moj Bog, moj Bog, kako neumnost bi bil sinoči skoraj |
| Tine in Jerica (1852): | roko poda. Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila |
| Blagomir puščavnik (1853): | ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem |
| Robinson mlajši (1849): | srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal. Potle je vstal, ino je s |
| Oče naš (1885): | ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k nebesom vzdigovala: „Oče nebeški! daj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | clo brezupno tarnanje sliši, in bi marsiktera družina daritelju s solznim očesom in hvaležnim sercom roko poljubila, ako bi jo z |
| Roza Jelodvorska (1855): | ošabno jaha blizo voza, na kterim Častimir oklenjen sedi. S solznim obrazom prerine med konjiki do nevsmiljeniga viteza, v veliki nevarnosti |
| Oče naš (1885): | njegovih oči je bil tako jasen, da je Marton s solznim obličjem rekel: „Da, Ménart, ti se ne lažeš; res si |
| Zlata Vas (1848): | oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila, de bi se vse na dobro |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne |
| Sveti večer (1866): | mi je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Dà, dà! “ reče Francé s solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil |
| Oče naš (1885): | bi ta žalostni prigodek tudi za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh |
| Oče naš (1885): | Marton ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa ogleduje sè solznimi očmi, ga še zadnjič poljubi in ga poda možu. "Tukaj |
| Genovefa (1841): | símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi ozhmí v |
| Genovefa (1841): | kakor ljudém pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta |
| Genovefa (1841): | in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe s ſolsnimi ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi |
| Genovefa (1841): | revſhine le bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj vaſ ne posnám. O Bóg! o |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | obsekati in za nastel rabiti, ker ondi smola iz drevesa solzí, in drevo slabí, če hočemo lepe smreke zrediti. Če nastilja |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kakor ožgano postane in koža odstopi, in muzga iz njega solzí, ki se kakor smola sterdi in grampe nareja. To bolezen |
| Vetrogončič (1860): | serce, pa ktera mati bi se jezila nad hčerjo, ki solzi in ihti! »Ljuba Milka,« odgovori gospa, »ti ne spoznaš, kako |
| Svetinova Metka (1868): | pozabil bom. Če se joka, naj se joka! Meni tud' solzi okó; Ko v bridkosti srce póka, Sólze naj sladé slovó |
| Oče naš (1854): | Vam hočem zahvaliti,“ je rekel pater s hvaležnim sercom, in solzica se mu je zasvitila v očeh; „vse ste storili, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | letos prav bogato podelili verlim udom te družbe. Marsiktera hvaležna solzica se je svetila v očeh pridnih mladenčev, kteri res zaslužijo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljubeznjiva mati, ki ima naročje vedno odperto za izgubljene sinove. ” Solzica je zaigrala Torkvatu v očesu, ustna so mu trepetala, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | milo smehljanje na njenem licu, zdaj se jej je zalesketala solzica v očesu in se je poeedila po licu. Zdaj pa |
| Zlatorog (1886): | mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena |
| Blagomir puščavnik (1853): | krat potoči svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene |
| Roza Jelodvorska (1855): | odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po licu polile. — To je bilo dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj |
| Blagomir puščavnik (1853): | na svetu bije. ” — ”Bog daj, odgovori Blagomir, in si obriše solzico iz oči; naj se zgodi Njegova sveta volja! ” — Med tim |
| Blagomir puščavnik (1853): | še posameznim kviško stermelo. Ptuji popotnik si bo memo gredé solzico iz oči obrisal, in vprašal bo: kje so srečni dnevi |
| Roza Jelodvorska (1855): | podjarmiti. « Plemenitniki in pričijoči vojaki, kterih si je marsikdo gorko solzico obrisal, so zdaj naenkrat veselo eden druziga pogledovali, in viteza |
| Mahmud (1870): | v očeh, pa ne zato, ker ne more uiti, ampak solzi se za junake in ker je osročena Slovenska. V duhu |
| Marjetica (1877): | le pojo In piskajo v pero, Saj kmalu radostno oko Solzi se jim v slovo! Pod oknom ondi tudi stal Tedaj |
| Roman starega samca (1895): | zame! — Malinarjeva Francika, no, ta se za menoj menda celó solzi. Res, živahne oči ima in mehko srce — srečen, kdor jo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila. |
| Zoologija (1875): | Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga |
| Zoologija (1875): | 25 živčnih ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Herbst. * * * 106. — siva zimska. Graue Winter. * * * 107. — rumena poletna. Gelbe Sommer. * * 108. — zimska. Winter. * * 109. Rubinka zimska. Winterrubine. * * 110. Rožčarca rumenkasta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 211. Poletni venec J. Sommer-Kronapfel. 212. Beli breskovec L. Weisser Sommer Pirsichapfel. 213. Rudeči Apolonček Z. Rother Apollo. 214. Beli, angležki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Stettiner. * * 210. — rumeni jesenski. Gelber Herbst. * * 211. — rumeni poletni. Gelber Sommer. * * 212. — rumeni pravi zimski. Wahrer gelber Winter. * * 113. Tafelj beli |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | podolgasti rudeči pisani. Lange rothgestreifte. * * 104. Kosmač poletni rudeči. Rothe Sommer. * * 105. — portngeški rijav*. Portugiesische graue. * * * 106. — postervni. Forellen. * * 107. — Ramborjev |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Müskirte Somm. Apothekerbirne. * * 3. — jesenska rumena. Gelbe Herbst. * * 4. — poletna. Sommer. * * 5. — rajnska jesenska. Rheinische Herbst. * * 6. — zimska. Winter. * * 7. Belica |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Bavmanov rudeči, zimski. Baumanns rothe Winter. * * * 78. — beli poletni. Weisse Sommer. * * * 79. — berolinski. Berliner. * * 80. — brabanski rijavi sladki. Brabanter graue süsse |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Goldrothe. * * * 118. — zlatorumeni. Goldgelbe. * * * 119. — zlatorumeni, sladki poletni, Goldgelbe susse Sommer. * * 120. — zeleni angležki. Grüne Englische. * * * 121. — zeleni jesenski. Grüne Herbst |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Herbst. * * 34. — poletna rumena. Gelbe Sommer. * 35. — poletna zelena. Grune Sommer. * * 36. — Rajmska. Von Rheims. * * * 37. — siva jesenska. Graue Herbst. * * 38. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 185. Rožčar kalvilni zimski. Calvillartiger Winter-Rosenapfel. 186. — pisani poletni. Gestreifter Sommer. * 187. — rudeči poletni. Rother Sommer. * * 188. — Soijni sladki. Sophiens süsser |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non |
| Zoologija (1875): | pa pokrivajo truplo kakor streha. Veščeci (Sphingida) letajo samo o somraku; gosenice so gole in imajo neki rožiček na predzadnjem obročku |
| Zoologija (1875): | Argus) in zlatokrilec (P. Phlaeas). 2. Somračniki (Crepuscularia) letajo o somraku, nekateri pa tudi po belem dnevi. Njihove tipalnice so skoro |
| Astronomija (1869): | veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 |
| Astronomija (1869): | solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še |
| Astronomija (1869): | popolnoma otemnjen. Ko bi se premikovala mesec in zemlja gledé solnca natanko v istej ravni, kar bi bilo tedaj, ko bi |
| Astronomija (1869): | število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo daljavo solnca od zemlje za 835.535 milj zmanjšati, t. j., za toliko |
| Astronomija (1869): | luna, se nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17 |
| Astronomija (1869): | našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega |
| Astronomija (1869): | krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa |
| Fizika (1869): | proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav |
| Gozdovnik (1898): | opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek dokončale s planêti vred na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot |
| Divica Orleanska (1848): | nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v puh razpodí, de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kader ſnęg shitu v'pravem zaitu pokrije, inu le od Sonza bode reſtajan, de lohku semla to ſnesheno vodo popije. Aku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | VENUS. Ta Planet je ena lepa, bęla, svetla Svejsda, sunej Sonza inu Lune ſe narvezhkrat vidi, ta Planęt je moker, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teshej vidi med drugimi Planetmi, kir nar dalej je od Sonza, vſake 30 Lęt dopolni tvoj tek enkrat; je ene mersle |
| Genovefa (1841): | ſe ne bom vezh sbudila. Môje okó ne bo vezh ſolnza gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú |
| Genovefa (1841): | kar ſe je v votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je v ſouse reſtopiu Peter. Koker obena sgudna saria bres ſonza ni, taku tudi obeniga sazhetka tiga isvelizheina bres Boga ni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe je bila vshę v'enu goſtu mèrknenje luzh tiga ſónza ſkrila, inu ena zhèrna globoka nózh je zęlo semlo pokrila |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako lepo je vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | li ne zdi samemu nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke |
| Astronomija (1869): | 60. 70 Mesečevi mrkovi. V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prižgè sama, tedaj mora biti nekdo, ki je prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in nas |
| Zeleni listi (1896): | ta sreča ni trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič |
| Genovefa (1841): | léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo |
| Biblia (1584): | iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ona krogla biti. Če pride zemlja v svojim teku med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti |
| Divica Orleanska (1848): | las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se skoro verne”. Ko je vodnik tako govoril, kar se sonce na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jeſti dati, inu ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna posabi noi spet govo Ozhanash noi raku dougo da sunze douta poida inu tu morash ti tridni sa adendrugiem frihtati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida is tvojim ta druiem perſtam te pueshtabe natvoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti † Rex Judeorum inu tu nateshzhe prei da sunze gorei prida snai: pa ko aden kanei barti kader bosh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva |
| Genovefa (1841): | jemal , ktére ſo jo tudi v puſhavi obdajale. Kadar je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo |
| Genovefa (1841): | Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj |
| Genovefa (1841): | bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe |
| Genovefa (1841): | prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 43. Takrat ſe bódo ti pravizhni ſvètili, kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki ſe |
| Valenštajn (1866): | kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na |
| Ferdinand (1884): | če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete jutrajšnjega dné. « |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo |
| Oče naš (1854): | bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi pershegnanei svviezhi poshebrash: noi saki den 3 barti prad sunzam? opuevna? inu svezhiera opuena noi svezhiem dro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad sunzam per shegnanei svvjezhi: inu tu skues 8 dni dolgo: merkei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri ſi ſe puſtiu od eniga med vſimi Judmv pod ſonzam nar greſhniſhiga zhloveka, s'kuſhuvainam, koker s enim s' tvojmi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gorku vreme dadejli, naſs, inu to semlo s' tem lubim ſonzam resveſelli, de mi, kir sa naſhih grehov volo pravizhnu ſmo |
| Gozdovnik (1898): | so bledoličniki s svojimi čedami. « »Kdaj bodi tamkaje? « »Po štirih solncih. « »Moj brat dobodi ujetnika; uzemi dvanajst vojnikov izmed Apačev ter |
| Gozdovnik (1898): | uzemi dvanajst vojnikov izmed Apačev ter odhajaj; in po štirih solncih bo Črnotič s celim svojim plemenom na Bivoljezeru, da z |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | naj se koli stavijo od solnca, da bodo terte na solnci, ki ga zlo potrebujejo; d) močnejši koli naj se devajo |
| In vendar —! (1878): | klopi, puši v slast iz pipe, greje si ude na solnci in bere iz novin. Klara in Angelika pa tudi sedaj |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | nalašč, da jih zalezava! " Pogledam in v resnici vidim na solnci za plotom vso množino škorcev, kamor jih je nabrž prigrevajoče |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | kaličih streljal. Polovljene ribe ljudje posolijo in jih suše na solnci, a največ na dimu, in meni so se zdele bolj |
| Izza mladih let (1882): | bolj se je odprla dolina, prvo zelenje se je v solnci lesketalo in nad nama v bregu zaslišiva čist, vesel glas |
| Mačeha (1883): | dva mlada petelina; na golobnjaku njej nasproti se pa na solnci grejejo mladi, na pol še nagi golobčeki, a stara goloba |
| Vanda (1888): | bi bila na gledališkem odru in mi prerokuje o nekakem solnci, ki zašije tudi še Slovencem. « »Res čudno,« seže ji Maček |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | vsakemu po svojih opravkih — léžem jaz na malem, po jutranjem solnci prijetno ogrétem holmci. Sluga zapali nekoliko nabrane suhljádi in pristavi |
| Vesela vožnja (1889): | videl, kakó se novo kosítarno gostilniško znamenje lepo bléšči v solnci, vselila se mu je v srce maméča nádeja do dobrega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tako govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko |
| Zeleni listi (1896): | vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je od terte proč obernjena. Ta stran je bolj na soncu, kot una stran; lahko je tedaj mogoče, da so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Malíkov sapuſtíla véro krívo, De je beshála tá, k' ob ſolnzi ſlána, De dál kerſtít' je ôzha glávo ſívo, Șoſeſka je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | take jajzhke, v kterih ſo zhervi poginili, poſuſhi ali na ſolnzi ali pa na pezhi, in jih v zhednim ſuhim kraji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vetrovi nimajo mozhí do nje, de je tadaj savétna, na ſolnzi; vunder pa ſolnze ne ſmé naravnoſt vanjo ſijati. Mora imeti |
| Genovefa (1841): | gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je |
| Genovefa (1841): | zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno |
| Genovefa (1841): | in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje |
| Kuharske Bukve (1799): | inu tolikaj nagelshebiz v' enim pertnenim arsheti. Kader ſe na ſonzi vzhiſti, vsami arshete ven, prezędi, inu v' ſtaklęnzah hrani. |
| Kuharske Bukve (1799): | bokal deni notri eno unzho zukra. Puſti v' ſtaklęnzah na ſonzi ſtati, notri pa obęſi na vſaki bokal eno zhetert lota |
| Kuharske Bukve (1799): | vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne na ſonzi ſtati; potle ta ſok hrani, kamer ozheſh. Kader ſe polubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pesem, in celó tice pod nebom so se veselile, in solnčice se je smejalo in voda Zala je veselo šumljala. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | kaj ? saj resnica se reči ne smé ! Pol'-tići učijo, da solnčice sije, Če tudi o Črni polnoči dež gré. Kadar sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlati dar: daj! da nam v domovini sije še drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pos'jali, Pa nam postane nebo prijazno, Nebo prijazno, sončice svitlo, Sončice svitlo , meseček čisti, Meseček čisti, zarja rumena, Zarja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | nam postane nebo prijazno, Nebo prijazno, sončice svitlo, Sončice svitlo , meseček čisti, Meseček čisti, zarja rumena, Zarja rumena, drobne |
| Astronomija (1869): | R. S., Elléry in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika |
| Astronomija (1869): | prevelika ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v |
| Astronomija (1869): | zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v svojim teku med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v |
| Astronomija (1869): | preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh |
| Fizika (1869): | se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive |
| Astronomija (1869): | ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se |
| Astronomija (1869): | za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi tem rojſtvo ſvojiga ſina osnaniti. Is daljne deshele, od ſolnzhniga is-hoda, pridejo imenitni modri moshje v' Jerusalem. Njih pervo vpraſhanje |
| Genovefa (1841): | narozhju! Oh, zvetliza bi v tém tamnim, merslim osídju bres ſólnzhniga ſija in toplote , bres oshivljajózhiga sraka kmâlo ſvitlóbo in barvo |
| Viljem Tell (1862): | čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč |
| Astronomija (1869): | zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga |
| Astronomija (1869): | v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego |
| Astronomija (1869): | Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu |
| Zlatorog (1886): | Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro |
| Valenštajn (1866): | srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej |
| Fizika (1869): | Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo |
| Astronomija (1869): | največi 16' 17,29", in najmanjši 15' 45,15". Svit solnčni je pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov ne |
| Astronomija (1869): | Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ceno pridejo, če se drevje po njih preveč zatare, da sončni žarki njih mastno perst škodljivo prekuhujejo in žlahtne travne koreninice |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nje, ali blizo ognja, ali clo na soncu, da jih sončni žarki na ravnost zadevajo. 10. Ne smejo se psi iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vinſka terta le na peſhéni semlji rodi, in de vinograd ſolnzhni brég potrebuje. Kdor ſe s perdelovanjam vina pezhá, ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſejejo, ſe mora sa pervo ſétev s poprej napravljeno hoſto ſolnzhni bréh poſhgati, poshár drobno ſkopati, in vanj okoli ſvetiga Matija |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico |
| Astronomija (1869): | solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na nitkah v sapnih shrambah, in če je moč, na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod |
| Genovefa (1841): | bilo od ſolnzhnih sharkov obſijano. Vedno je ljudem take beſéde pravila, ktere ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prodajenja. Zhe je ravno snano, de ſe le v perpravnih ſolnzhnih, in tedej prav gorkih krajih tudi le prav dobro in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe |
| Zlatorog (1886): | dobro me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z |
| Zlata Vas (1848): | če so pozneje na polje prišli in se že pred sončnim zahódam domú vernili: „Hvala Bogú, de se nam ni treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli |
| Astronomija (1869): | nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles |
| Botanika (1875): | ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. |
| Botanika (1875): | ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | V. V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Tečaj V. V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele |
| Gozdovnik (1898): | črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. « |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinja ſturita eno mnoshno. Isgled. Le Roi et le berger sont ègaux (ino ne ègal) après la mort. Kral ino paſtir |
| Pozhétki gramatike (1811): | bresglaſnikam b; sa to rezi: ces images tout amusantes qu'elles sont, ne me plaisent pas, kakor kol me te podobe mikajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | c'est vous qui avez. Isjémamo poſtavim: ce sont eux, ce sont elles, ce sont vos uncêtres, qui ont bâti ce château |
| Pozhétki gramatike (1811): | Mes freres sont tombés, moji bratje ſo padli. Mes sœur sont tombées, moje ſeſtre fo padle. Isjém edini. V' sloshènih zhaſih |
| Pozhétki gramatike (1811): | lúbleni (:lublene:) al lublene. Vous étes aimés, ſte lubleni Ils sont aimés, ſo lubleni |
| Pozhétki gramatike (1811): | en sa drugim porédama la candeur, la docilité, la simplicité, sont le vertus de l' enfance; resníznoſt, vúzhlivoſt, prepróſtoſt, ſo mladénſke |
| Pozhétki gramatike (1811): | shenſka ino edinja: in govorezh od vezh vertov rezi: ils sont beaux, lepi ſo, ils, oni; ki ſe to nameſtime nanaſha |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ma sœur est tombée, moja ſeſtra je padla. Mes freres sont tombés, moji bratje ſo padli. Mes sœur sont tombées, moje |
| Pozhétki gramatike (1811): | moshkim perlógam, sa to rezi: les enfans, tout aimables qu'ils sont, ne laissent pa d'avoir bien des défauts, otrozi deſlih lubesnivi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je |
| Kemija (1869): | 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi |
| Fizika (1869): | Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo. |
| Kuharske Bukve (1799): | pokriti kosi na sharjavzo, de ſe pário, ali dinſtajo v' saparzi, inu daj na ſklędo, potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio |
| Kuharske Bukve (1799): | Drugazhi: Obarjeno ſpinazho, odzędi, rasſękaj, v' kosi s' putram v' saparzi kuhaj; med tim pa obarjeno telęzhje meſo rasſękaj, tudi zhebula |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne pre merzel ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko imajo pred |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de dostikrat živína od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle |
| Bore mladost (1862): | jugu in jutru je vstajaja bleda luna, in posijala v soparno, megleno dolino. Mirko se ni oziral na goreče prikazni, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | merzlo župo. Zdaj postavi pisker v krop, de se v soparici kuha, dokler niso jajca terde; potem se varno iz piskra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Se napravi kakor poprejšnja; samo korenine, kadar so se v soparici zmečile, z belo moko malo potresi in potem, ko se |
| Kuharske Bukve (1799): | 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' |
| Na stricovem domu (1860): | domu. Solnce nas je pripekalo v herbte kot žerjavica; strašno soparno je bilo, od nobene straní je ni bilo hladne sapice |
| Žalost in veselje (1870): | že precaj pozno v noči ter si zapali smodko, "nekako soparno je necoj, nemara bomo imeli jutri gerdo vreme; več nego |
| Razne dela (1870): | sence pridobite Jih pobarvaj svitlo žarno, Kak versté se mi soparno Bolečine v sercu skrite. Tuge te in tem enake Poobrazi |
| Povestnik v sili (1883): | ljubil je itak tudi nikdar ni! Nekega dne — bilo je soparno kakor danes — vležem se proti večeru v travo poleg neke |
| Prvi sneg (1886): | bi se malo sprehodila. Že v sobi, kjer ni bilo soparno kakor v dvorani, odleglo ji je in kmalu so se |
| Gostačeva hči (1891): | pozdravi jo. »Vroče je danes; v cerkvi je bilo tako soparno ...« »Bog nam ga daj dober dan! « odzdravi mu silno sladko |
| Roman starega samca (1895): | in razuzdan smeh. Odprem okno, ker je bilo v sobici soparno, in se nekoliko na njem pomudim. V tem trenotju mi |
| Gojko Knafeljc (1899): | zopet razvedril z laskavim govorjenjem … V sobi je postalo neznosno soparno, vsi so že nekako težko dihali, in začeli so se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | brenceljnov, ki svoje jajčika v nosnice zaležejo, iz kterih po sopenju v čelne votline pridejo in se tukaj izležejo. Tresnica se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kašljanje veliko bolj boleče, kakor pri pljučnici; torej pes pri sopenju lakotnice vzdiguje, da si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar pri sopenju lakotnice malo giblje. Včasi se mu kolca in zdeha. Vnetje |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno |
| Gozdovnik (1898): | se je prav lepo prevideti. « »Ljudje ne vedó, je-li njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil. « »Mrtev |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv soprug svoji gospe, in pošten oče svojim otrokam postanete. “ |
| Valenštajn (1866): | noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je teklo njuno življenje. Mati je vedno mislila na svojega soproga in na Minko. Nekteri dan se ji je serce kerčilo |
| Ferdinand (1884): | dolge skušnje je znala grofinja, da ne gre odgovarjati naglojeznemu soprogu, ker bi se stvar le še shujšala. šla je toraj |
| Gozdovnik (1898): | ljubljencem prav sama prebivala v Elančovskem gradu, žalujoča po svojem soprogu. Z materino skrbljivostjo bedéla je nad zdravjem Fabijevim, kteri je |
| Ferdinand (1884): | je kar videlo, da mu je še le sedaj kot soproga Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in |
| Ferdinand (1884): | ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova blaga soproga; mnogo je trpela ž njim. |
| Gozdovnik (1898): | k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | francoščine in drugih jezikov, umoril na pokopališči, na grobu svoje soproge; prehodil si je srce. Pisal je poprej pismo neki znani |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je bolelo, da je ta lažnjiva vest prišla do njegove soproge in jo tako hudo poderla. Gospod župnik je djal, da |
| Ferdinand (1884): | ko sliši imenovati imena svojih umrlih otrôk in ljube mu soproge. Ko je pa Ferdinand omenil svojega smrtnega strahu, stresel se |
| Roza Jelodvorska (1855): | gorke solzice sopruga. Noč, in dan pretakata solze, ker zguba sopruge je bila Častimiru skeleča rana, ktera ni poznala zdravila. Zguba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | naputila se je u družtvu grofa Karla Seilerna i njegove sopruge u Jeruzalem. Dne 11. t. m. odplovili su visoki hodočastnici |
| Ferdinand (1884): | več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude |
| Ferdinand (1884): | nek jezdec, kakor sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti |
| Ferdinand (1884): | bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi |
| Ferdinand (1884): | Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni |
| Ferdinand (1884): | nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo |
| Ferdinand (1884): | Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj potem živimo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | malo za goltanc stisneš, začne hudo kašljati; enmalo težji sôpe ; jed se mu upira , in ako je zraven tega tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar pri sopenju lakotnice malo giblje. Včasi se mu kolca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | plašno tje in sem, pozneje postaja motno, kermežljivo ali zalepljeno. Sope hitreje, glava mu je potuhnjena, viseča, ali kviško vzdignjena ali |
| Mlinar in njegova hči (1867): | imejoč denarje v vrečah in lopato; sliši se, da težko sope). Kako me je ta mrvica hribca upehala kakor Šmarna gora |
| Gozdovnik (1898): | puška torej Kučila ne bo silila, naj bonanso izdade. « Kučilo sope olajšan. Baraha in Oročej pa sta gledala s tihim strmenjem |
| Zlata Vas (1850): | so celo uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo, reče |
| Fizika (1869): | tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zavisna, da je z vsako posamič ali premo ali obratno sorazmerna, potem je razmerje med vsakima dvema številoma one prve vrste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila dotične vrste s števili prve vrste premo ali obratno sorazmerna. Uporabljajoč ta izrek, razrešuj tedaj naloge sestavljene regeldetrije kratko takó-le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakor je dotična vrsta z vrsto neznanke premo ali obratno sorazmerna. 3.) Dobljeno sorazmerje razreši. V ta namen razdeli produkt vseh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da zveš, je-li sta te dve vrsti premo ali obratno sorazmerni; potem postavi v razmerje števili vsake vrste, spadajoči k neznanki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druge vrste, ondaj pravimo, te dve vrsti števil sta obratno sorazmerni (verkehrt proportioniert), ali oni sta v obratnem razmerji (stehen im |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | n. pr. ali Ako sta tedaj dve vrsti števil premo sorazmerni, ondaj je razmerje med vsakima dvema številoma jedne vrste jednako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dveh sorazmerij notranja člena zamenjamo, Dostavek. Ako je več številnih sorazmerij med seboj jednakih, ima se vsota vseh prednjih členov proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | velja vsled 1.) in, ako v vsakem izmed teh dveh sorazmerij notranja člena zamenjamo, Dostavek. Ako je več številnih sorazmerij med |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 120. Sorazmerje razrešiti se pravi, iz treh danih členov sorazmerja njega še neznani člen najti. a) Sorazmerje razrešiš, ako poiščeš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdeliti s 1000. Za s in p dobimo iz prejšnjega sorazmerja enačbi. Izrazi tudi te dve formuli z besedami, Procentne račune |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8 : 4 dobimo 82 = 16.4. 2.) Vsak vnanji člen številnega sorazmerja je jednak produktu notranjih dveh členov, razdeljenemu z drugim vnanjim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sorazmerjih vse istomestne člene druzega z druzim, tvorijo produkti zopet sorazmerje. Recimo, da velja a : b = c : d, tedaj ad = bc |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tudi iz jednakosti produktov vnanjih in notranjih členov. § 120. Sorazmerje razrešiti se pravi, iz treh danih členov sorazmerja njega še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 % stroškov vred 400 gl.; koliko iznašajo stroški? Tu velja sorazmerje: x : 2 = 400 : 102. 3.) Pod sto se slednjič računa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako imamo pišemo krajše Tako sorazmerje imenujemo zaporedno ali verižno sorazmerje (fortlaufende Proportion, Kettenproportion). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ondaj je 3.) Iz dveh jednakih produktov je môči vselej sorazmerje sestaviti; v ta namen treba le vsak produkt na dva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bd = bc : bd, ali a : b = c : d. Pravo številno sorazmerje je torej spoznati ne le iz tega, da sta eksponenta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | damo temu izrazu obliko enačba, dobimo odtod sorazmerje enačba. To sorazmerje imenujemo sestavljeno nasproti danim sorazmerjem, katera zovemo jednostavna. Dostavek. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s p in iznesek od vsote s z i, dobimo sorazmerje i : p = s : 100, in odtod i = sp/100, t. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobimo enačba. Ako damo temu izrazu obliko enačba, dobimo odtod sorazmerje enačba. To sorazmerje imenujemo sestavljeno nasproti danim sorazmerjem, katera zovemo |
| Botanika (1875): | primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo |
| Divica Orleanska (1848): | čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. ) |
| Divica Orleanska (1848): | te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí |
| Divica Orleanska (1848): | zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí |
| Divica Orleanska (1848): | Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti |
| Divica Orleanska (1848): | za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel? Düšatel. Je res! Sorelka, Je taka sila? Denarja manjka? Trume čêjo iti? |
| Divica Orleanska (1848): | (Vsi so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim |
| Divica Orleanska (1848): | ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo |
| Divica Orleanska (1848): | Nedolžna si, in mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka v grozi odstopi. ) |
| Divica Orleanska (1848): | z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti |
| Divica Orleanska (1848): | konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica |
| Zoologija (1875): | Škorcu soroden je tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v |
| Kemija (1869): | Podobne ali sorodne vrste (Homologe Reihen). Iz vedno bolj in bolj rastoče množine |
| Kemija (1869): | organskih spojin, izprezale so se počasi tako imenovane podobne ali sorodne vrste, po kterih se celi skupi teles ne samo glede |
| Kemija (1869): | alkohol C6H8O2 Butilov alkohol C8H10O2 Etal C32H34O2 Vsak naslednji člen sorodne vrste je enak prejšnjemu členu + 2CH. Spojine v vsakej od |
| Kemija (1869): | 388. Voženk, Teufelsdreck, 490. Vrč Liebigov, Liebigs Krug, 389. Vrste sorodne ali podobne, homologe Reihen, 459. Vrvež, Gáhrung; — ocetni, Essiggahrung, 502 |
| Rudninoslovje (1867): | ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to splošno znamenje, da so v treh |
| Rudninoslovje (1867): | osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri razne osi, od kterih samo dve — zovete |
| Botanika (1875): | Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to |
| Gozdovnik (1898): | Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj |
| Gozdovnik (1898): | in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se dvakrat |
| Žalostna vernitev (1864): | stopi častitljivi starček, župnik ponkviški, med nje, da tolaži žalostne sorodnike, ter ohrabri fante. Ginjenega glasa je ogovarja: „Kaj žalújete, drage |
| Ivan Slavelj (1876): | in praznik evangelje vernim in se živi in podpira svoje sorodnike. Dobra duša, dobra duša! — In naposled, seve, zaneso ga tudi |
| Cvet in sad (1877): | očeta, celó brez večjega premoženja, navezana je bila le na sorodnike. Neveselo stanje! In Leon, bogat dedič, dober človek, mogel jej |
| Cyclamen (1883): | odpeljati se na Nemško, kakor je trdil Meden, obiskat nevestine sorodnike; izmed njih je bil samo jeden, sicer na Dunaji bivajoči |
| Povestnik v sili (1883): | je-lite Teodozij? Ono prav lahko v skušnjavo spravlja moje mlade sorodnike. In tako govoreča migala je zvijačno z očmi. " „Izvrstno! Charmant |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | njegovi družini, dokler se ne razjasni vsa stvar. « »Gotovo imate sorodnike,« dejal je tolažilno, »ki bodo podpirali Vas in Vašega sina |
| Domačija nad vse! (1889): | izgube na svetu, kakor če kdo izgubi stariše ali drage sorodnike. In doktor je vselej Jelici s svojo skrbjo in ljubeznijo |
| Na krivih potih (1893): | maščevanju. Začel je tedaj preganjati tudi žene, otroke, stariše in sorodnike zaprtih mož. Omenili smo že, da so bili prejšnji lastniki |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | okrog hrabrih vojnikov. Saj je vsak imel svoje znance in sorodnike, ki so ga pozdravljali. Tam zadaj za gospodom Jakopom pa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odpravlja iz tega sveta. Drugi, to so njegovi znanci in sorodniki, spremijo ga le do groba. Tretji pa, njegova dobra dela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | v „Novice” poročal, kako so se v Koprivniški fari neki sorodniki med sabo klali, moram vam jaz k sklepu starega leta |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Nekteri sorodniki gospe so to kaj neradi slišali, in so jo skušali |
| Ferdinand (1884): | Ali čez prag stopivšemu pridejo nevestini starši sè sorodniki naproti v črnej obleki. Huda žalost se jim je videla |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | kočo, in se poda v zidano hišo na Bistrico k sorodnikom. Tam je tiho živela, molila in v Boga ime dajala |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | starišem, ko bi ne bili prenaglo pomrli, ter tako lakomnim sorodnikom pustili premoženja. Menil je, da je pri njem deklica varneja |
| Nemški valpet (1867): | oče Rapas je bil davno umrl. Svoje premoženje je bil sorodnikom in ubogim zapustil; mene še v misli ni vzel, dà |
| Sosedov sin (1868): | umno glavo. Dobil je prvo pravdo, ktero je z nekim sorodnikom imel. Pripisoval je to samo svojej bistroglavnosti. Da bi se |
| Dóra (1885): | oporoke. Ljudje so govorili, da vse njegovo premoženje pripade njegovim sorodnikom; jaz pa dobim samo en majhen del vsega. Jaz nisem |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | svojo ženo, kar naj ona naravnost pové tudi svojim najbližjim sorodnikom. H krati ga zagotovi, da on ostane še lahko na |
| Iz sodnih aktov (1891): | njega imetje se je delilo po zakonu cerkvi, ubožcem in sorodnikom. Tega imetja ni bilo malo; mnogo tisočákov si je bil |
| Vaški pohajač (1893): | razlije po hiši. Žena in otroka obupno zaplačejo, sosedom in sorodnikom se zresne obrazi in solze sočutja jim zaigrajo v očeh |
| Kotanjska elita (1898): | Rogelj, da mu je odšla gospa »na zrak« k nekim sorodnikom, in da je odpustil iz službe komija. Vsi smo mu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so ga poznali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo |
| Fizika (1869): | iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel |
| Kemija (1869): | 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit |
| Kemija (1869): | z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in |
| Kemija (1869): | spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že iz zrakú ali |
| Kemija (1869): | Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil |
| Kemija (1869): | delov kisleca. 16 delov žvepla je tedaj sposobno zadovoljiti kemičnej sorodnosti druzih prvin ravno tako, kakor 8 delov kisleca. Tedaj je |
| Kemija (1869): | njegove sostavine, ki so odslé pokorne samo splošnim zakonom kemične sorodnosti. Oni sostavljeni molekuli ne morejo dalje v tej zvezi ostati |
| Kemija (1869): | dušec z njima ne more meriti. Dušec ima sploh malo sorodnosti do drugih prvin, najmanj pa do kovin, zato komaj vémo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | fl. 52. — banaške 6 fl. 52. — turšice 3 fl. 90. — soršice 5 fl. 12 5/10 — reži 4 fl. 65 5/10. — ječmena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | fl. 10. — banaška 10 fl. 94. — turšice 6 fl. 80. soršice 6 fl. 77. — rží 6 fl. 40. — ječmena 4 fl. |
| Ta male katechismus (1768): | Kolkajn sort je milost, ali wugejmedajanja? Dve: ſakaj druge sa della te |
| Ta male katechismus (1768): | zhes postavo boſhjo, ali te Zirkve S. O. Augushtin. Kolku sort je lestne pregrehe? Dve: Ta smertne greh, katire se toku |
| Ta male katechismus (1768): | Kolkajn sort je grehov? Dve: Ta perrojene, ali poirbane, inu ta lestne |
| Ta male katechismus (1768): | koker so Judji svoje ſaklane, kryvave vofre , kaldovanje imenuvalli. Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en vofer te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu svetu. 2. Aku otshesh po okrajshani poti k' uſſe sort pregrehame pridti moj Syn! ni tebi nezh drugega potreba, koker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ignaci Herbert iz Celovca je poslal iz svoje fabrike raznih sort svinčenebelobe (Bleiweiss), ktera je povsod takó dobro znana, de imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goldinarjev prodala. — Od Št. Laheinerja pilarja iz Ljubljane smo raznih sort pil vidili. — (Dalje sledi. ) Opomba na hiſhne goſpodinje. Smiraj bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vlastnik raznih fužin iz Celovca je v razstavo djal raznih sort svinčene belobe in jekla, ki ga med nar bolji štejejo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot ravno tista sorta v Terstu, kjer en star 6 gold. veljá; tudi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'meni to sveto , inu zhiſto lubeſn napravlal. Poſtavo od sorte teh jędy sem jeſt ſa en nuht derſhalla, inu sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bodo Odamovi otrozi skus napezhne nagibanja tega serza v'uſſe sorte navarnoſte perpravleni. Doſtikrat strese enu mozhnu nagnenje k'hudemu enega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sebe golfajo, kader se v' enemu roſhenkranzu, inu drugeh take sorte molituvzah moje pomaganje imeti obetajo; od mojeh zhednoſt pak se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svoje sladnoſte imel, podaja njemu tudi zhes Boſhjo poſtavo uſſe sorte sladkuſte, inu zèrklarie. Ta pregreshlive, inu poredne perliſuvavz se zèrklivoſti |
| Kratkozhasne uganke (1788): | uganke so, koker szer use druge rezhy na svejtu use sorte: pridne, inu poredne. De porędneh terpeti namorete, imate prov; al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili radi slišali. — Razne pile in svedri za vodnake francozke sorte (artesische Brunnen *) vertati, ki jih je baron Jož. Ditrichova fabrika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | teleta dobra hlevna piča: Sladka repa (rona), bela repa, vse sorte belega in višnjevega zelja, posebno pa krompir. Zavolj krompirja ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | križom prikažejo, dlako spodjedo, in so večji špehasti mehurčki. Obedve sorte garij se s sledečim zdravilom ozdravljajo: Vzemi 6 lotov sala |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſranzoſkih in angleshkih deshelah imajo mnogotero narejene dreveſa, sa vſako ſorto semlje in sa vſako obdelovanje poſebej. Po Slovenſkim , slaſti na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſebno pa tjè nar raji, kjér ſim miſlil, kakſhno novo ſorto zvetliz ali pa prav shlahtniga ſadja sapasiti. Ravno tukaj vidim |
| Sacrum promptuarium (1695): | Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs |
| Ta male katechismus (1768): | ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strah, ki pravijo, de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo, de bo umerl, rok so že |
| Zlata Vas (1848): | tadaj sploh eden zoper druziga in vedno so se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | njegovo zdravje. Ko so pa vino popili, reče Pavliha: ”Ljubi sosed, ker ste za vino dali, vam še nekaj povem. V |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hočemo serkniti, izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že za časti voljo je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | roko ter reče: ali je v zgornji ali v spodnji? Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v spodnjo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je |
| Revček Andrejček (1891): | Ano moral sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed Franico obljubil? |
| Revček Andrejček (1891): | bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik |
| Pozhétki gramatike (1811): | c'est être mauvais citoyen, kdor ſebe ſamiga lubi, je ſlab ſoſed. 4. Ne ſméſh ſtaviti son, sa, ses, leur, leurs, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1797 sazhél: „Je kaſha savréla, Şe torga kej nít? Kaj ſoſed moj dela? Şim praſhati ſit. Al umnoſti jmajo Po ſvejti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kako velika dobrota je tedaj ſolnze! Nar blishneji tovarſh in ſoſed naſhe semlje pa je luna ali méſez. Kakor ſo vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nek mosh pride pred goſpoſko savolo toshbe, kér „ga je ſoſed toshil; on proſi, de bi ga goſpoſka „neſilila, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſenzhnih saleg zhiſtiti in trebiti. Ne miſli pa ljubi moj ſoſed, de ti bodo nedolshni vertni pevzi ſami po tvojim vertu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati, bi pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se na soseda zgovarja; pa ne ta ne uni, ne vsi — nobeden noče |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | da bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo pomagalo. Go r j é mu, kdor imá sanikerniga ſoſéda! Vezh bukev je, v kterih naſ uzhé, kako goſenze satérati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje opombe pridjal : „Kadar tvojiga ſoſeda hiſha gori, ti ni treba po tvoji hiſhi ſpravljali; temuzh |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je skrivaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ako v soseski ogenj vidi: Jez imam že tako svoje sosede serčno rad, ino mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi štirji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naše v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | po njima prašal. Odgovorili so mu, de so ju k sosedi peljali, ju zavoljo njega potolažit. Z glavo je pokimal, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so se s sosedi svojiga in tujiga naroda pogostama za vsako resnično ali zmišljeno |
| Blagomir puščavnik (1853): | vrednosti otéla. Na klobuku maha ličen šopek ptičjijh peres. Bližnji sosedi, ki so prišli od njega se poslovit, se ga niso |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | so bile tudi ženske med moškimi. Meta je dete stari sosedi izročila in je terdno sklenila z možem osodo deliti. Ni |
| Oče naš (1885): | se Ménart in Barba po končani službi božji s svojimi sosedi vrnila domov, srečal ju je Marton. S svojimi strežeti je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in mléko, namesti ga prodati, po snegu zlivati. Kaj ne , sosedje! de ste mojih misel, de bi bilo pràv, če bi |
| Zlata Vas (1850): | nič kaj obrajtali. 2. Kaj Ožbalt v vasi vidi. Akoravno sosedje niso Ožbalta dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in |
| Zlata Vas (1850): | Tako so Ožbaltovi sosedje govorili in ga niso nič kaj obrajtali. 2. Kaj Ožbalt |
| Blagomir puščavnik (1853): | znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni pšenice brez ljulike. Jez pa druzega ne pravim, kakor sosedje, dodelajte, kar ste začeli, ne bojte se truda, ne znoja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | uni, ne vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj bi jo bili sosedje tudi spoznali. — O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa hribam, kaj ne? tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | da! “ „S' Elisabeto vred ſo ſe njena rodovina ino njeni ſoſédje prav ſerzama veſelili. Oni ſo miſlili, de morajo déte po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo ˛Serbljani ſvoje „˛Srbſke Novine in Podunavko,'' kakor imajo naſhi ſoſedje Hrovatje shé od léta 1835 ſvoje Narodne novíne in Danizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikor mu je mogozhe. De ſe pa to ſtorí, morajo ſoſédje edin drusimu perpomozhni biti. Vſak naj ſtori, kar njemu gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ponovila, in sraven ſhe narozhila, de naj bi ſi sdrusheni ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmétov eden sa dru„gim, ki ſo naſhi nar blishneji ſoſédje, per sgo„rej imenovanimu Jakobu, Ferlanovo pinjo na„rediti ukasalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe bo vojſka ſadaj ſhe le sazhela. Vi pa, ljubi ſoſedje na ˛Shtajerſkim, bote vkljub temu mirno ſpali, kakor Krajnzi takrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga ne posnate, ljubi moji „saſtopni moshje“ kakor vaſ vaſhi ſoſédje imenujejo, — ſaj ſim ſe she doſtikrat priprizhal, de vſi ſkupej |
| Zlata Vas (1848): | druziga in vedno so se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je tudi ta slavna družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa vino popili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pustita. V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se ga ogenj lotil, zato mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega bi zamogli povédati. Ali na |
| Zlata Vas (1848): | večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize |
| Zlata Vas (1848): | derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glavo je zmajevala blebetáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: „Blede, le deržimo jo” ; ena pa pravi: „Hudôbo vidi, ko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in godilo se jim je veliko bolje nego poprej. Dobra soseda jim enkrat pozneje reče: „Glejte, da sem imela vendar prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi. Čez leto in dan so si |
| Izza mladih let (1882): | Ob jednem ukažem potrgati leseno ograjo, ki je stala do sosedne hiše. Potem še le sem skočil skozi vrata in vežo |
| Luteranci (1883): | kakor da bi veter po prosu pihal. Napósled pokliče iz sosedne sobe svojega pisarja in ga vpraša: "Koliko ukazov sem natočil |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | so kovale iz te razvade svoj dobiček in pozivale rokodolce sosedne razkričane zadrugé, naj se vpišejo v njihovo povsod slavljeno zádrugo |
| Prvi sneg (1886): | močí, da je pred svetom zatajila notranji svoj nemir. Iz sosedne sobe je Ilovski privedel Ido. Bila sta, rekel bi, razposajeno |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | po vsi Hercegovini in čez njene meje v daljne kraje sosedne Bosne. Znano je, da sta se zbog tega naslednje leto |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | je bil prignal na pródajo konjár Tinček, znan mešétar iz sosedne vasí. Ko je dospela óna družba z gospodom Tomažem na |
| Zádruga (1890): | je nekdo kakor odmev ponavljal besede: »Živela Zádruga! « Na vratih sosedne sobe je stal visok, suh človek z velikim nosom. Črne |
| Od pluga do krone (1891): | Nihče se ne oglasí, ker se vsak trudi, kakó bi sosedne hiše obvaroval požara. «Za Boga svetega,» kliče Anica, «ali res |
| Jara gospoda (1893): | še nima svoje zastave, dasi jo imajo že davno vse sosedne šole; notar Mali pa, ki je poleg svojih uradnih opravil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko |
| Zoologija (1875): | naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli |
| Genovefa (1841): | ſe je bila kmalo po zélim grajſhinſtvu in okóli po ſoſédnih krajih rasſhirila. Kmétje ſo délo popuſtili; zepove ſo na kljuke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpravnih krajih predli. Naj bi premóshni poſnemali, kar ſo v ſoſednih deshelah veliko préd sazheli ; naj bi pomágali s vſo mozhjo |
| Zlata Vas (1850): | sčasoma ob vse premoženje pripravile. Ko je poslednič pravdo s sosedno srejno zgubil, s ktero se je zavoljo nekiga stariga hrasta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | begún, in bodi si tudi v smert. Čez mejo deželo sosedno napadati je ob času mirú prepovedano, in kdor v ptuji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ukazali. Kmalo potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila |
| Botanika (1875): | tako, da prestopa sok iz ene stanice v druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi |
| Genovefa (1841): | je vzhaſih tako pêkla, de bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj bo iz kake ptuje vladne hiše, le iz nobene sosednih deržav ne. Ali jim bo obveljalo, se ne ve. — Na |
| Botanika (1875): | postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto |
| Zlato pa sir (1860): | bolj boječe je govoril, in po strani je pogledoval lepo sosednjo, ko se je obračal pred ognjiščem, in se paril zdaj |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | s pomagači ogenj toliko ustavil, da ni bilo nevarnosti za sosednjo kerčmo in njegov hlev, je stopil k možem, ki so |
| Bore mladost (1862): | je pa bolj, ako ostaneš v gradu. " „Tedaj bom vzel sosednjo. Pa prosil bi vas še nekaj. Vaš ranjki gospod oče |
| Žalost in veselje (1870): | ktero je gotovo kje uropal, Aleša pa reče zapreti v sosednjo sobico. Tu je jel Aleš premišljevati svojo nezgodo in nepremišljeno |
| Cvet in sad (1877): | Zabrezja na eno stran proti veliki cesti, na drugo v sosednjo vas, uro hodá. Tam konec polja na južni strani stoji |
| Rokovnjači (1881): | mož po prstih izza stola in odpre zvezne duri v sosednjo sobo, kjer je pisar navadno prepisaval, kar je dobil. »Ni |
| Gojko Knafeljc (1899): | kisata? Treba vama je, seveda,« je izpregovoril surovo, hiteč v sosednjo sobo. »Papa! … Papa! … je klicala za njim Nada. Toda on |
| Vzgoja (1899): | in želel materi kratko: dober dan, potem pa odšel v sosednjo sobo in pometal žvenketajoče novce v kositrno skledo ter jo |
| Gojko Knafeljc (1899): | srce nekdanjo svojo ljubico Ivanko … Umolknil je ter stopil v sosednjo sobo. Tam je bila na mizi razprostrta črna obleka Anina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druge vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi po ptujih krajih kupčujejo. Kér je to rokodelstvo imenovanih sosesk nar bolj glasovitno Dolenske straní, bi bili še drugo leseno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig |
| Zlata Vas (1848): | dan vidijo in se nič boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno je sleherni imel |
| Zlata Vas (1848): | ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker |
| Zlata Vas (1848): | ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za tó. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič |
| Zlata Vas (1850): | ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is kamna isſekan sa delovzam kakor orazh ſtoji. ) Tudi Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu snaminje (viſoki kamniten ſteber |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niſo zhuvaji povſod ſoſeſkam po godu bili. Zhe pa kaka ſoſeſka zhuvaje poſébno potrebuje , ji bo goſpoſka v ti rezhi pomagala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto ne samó v eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le |
| Zlata Vas (1848): | je dolgá na tem ali unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več, ko 50 goldinarjev. Na to odgovorimo: Večidel po vsih soseskih, naj bodo še takó revne, se vunder najdejo dobrotljivi ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tode kmetijſka drushba nesamore v ti rezhi drusiga ſtoriti, kakor ſoſeſkam prepuſtiti, de naj vſaka sa-ſe pri ſvoji goſpoſki pomozhi iſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iſhe, sato kér je ſkuſhnja uzhila, de niſo zhuvaji povſod ſoſeſkam po godu bili. Zhe pa kaka ſoſeſka zhuvaje poſébno potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti v šolo hodijo. Po tem izgledu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti |
| Divica Orleanska (1848): | tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in |
| Zlata Vas (1848): | pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan svoje soseske ga je v serce bolel, torej je šel eniga dné |
| Zlata Vas (1848): | Oní vunder lahko, če le hočejo, veliko k rešenju te soseske pripomorejo. Zakaj serca teh ljudí so obdivjále, ker je njih |
| Zlata Vas (1850): | Ti si mož, ki je — po svoji misli revšino naše soseske natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čast, dobiček in veselje, pa tudi čast in dobiček cele soseske. Dobro nadelane poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi pomnožili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popolnama je ſoglaſje svonov. Sheleti je tedej, de bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi vezh novih svonov ob enim omiſlijo, sgled Poſtojne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage svonove plazhevati. Miſlil bi morebiti marſikdo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je to sgodilo? Hribar„jov Jakob sa Verham bukovſke ſoſéſke, ſa„moúk teſarſkiga rokodelſtva, je, ne vém kje, „obras Ferlanove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goveda, temuzh pride, kakor kuga, zheſ shivino zeliga kraja, zele ſoſéſke ali zelo zele deshéle. Po rasnih krajih ima ta bolesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tréba velikiga ſhtevila majhnih in odraſhenih paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po paſhnjah pa ſe otrozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | paſti gonil: ali to je ozhitna ſhkoda. Ko bi bile ſoſeſke modre, vſaka bi ſvoje obzhine (gmajne) med ſeboj rasdelila, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſ taka biti? Kaj pa bi bilo, zhe bi zele ſoſeſke vkupej ſtopile in ſi eno tako maſhino napravile? Miſlim, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obdelano polje pred shivinſkim poſhkodovanjem obvarváno. Ali malo kje ſe ſoſeſke po sápovedi ravnajo. One ne gradijo semljiſh, ktere ſo ſi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajih učí en učenik skozi leto ne samó v eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz bukev kaj domačiga svetovati, bi pa vsak v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte koliko dobriga bi vi zamògli povedati ! Zdravnik |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kaj bi mu odgovorili, kteri bi vam kvasal, ako v soseski ogenj vidi: Jez imam že tako svoje sosede serčno rad |
| Zlata Vas (1848): | je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | čas, Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſa ne Is — hladi. Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſlani liſt v „Novize” natiſniti, ki ſmo ga v imenu ſoſeſkinih mosh od nekiga zhaſtitljiviga goſpoda prejeli, ktéri ima ſhe bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhaſam poginil, bo po ſposnanji ſodnjih tovarſhev kmetijſke drushbe in ſoſéſkinih mosh, ktéro ſposnanje pa tudi mora od kantonſke goſpoſke poterjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze ſe tukej |
| Zlata Vas (1848): | obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše odločijo, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se živel, ter se kar nič |
| Fizika (1869): | poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače (componenten). Pod. 22. |
| Zlatorog (1886): | hišo gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto |
| Zlatorog (1886): | domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška |
| Zlatorog (1886): | se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja |
| Zlatorog (1886): | V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po |
| Zlatorog (1886): | leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Pred stermo sotesko je Vid ukazal ustaviti voz ter je šel s svojimi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | da vendar obišče očeta Servanta pred svojo vrnitvijo v kavrovo sotesko. Kako se je začudil častitljivi misijonar, ko je ugledal dečka |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ta misel v glavo, je že sklenil: „Nazaj v kavrovo sotesko letim in pripeljem Jonija s seboj. “ „Tja pridem v štirih |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | katerega se daleč vidi. Upam, da najdem pot v kavrovo sotesko. “ Na zavarovanem mestu so legli; bili so utrujeni vsled velike |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ta sklep in obljubil, da pošlje zanesljivih ljudi v kavrovo sotesko po mater in brata in gospoda Flinta. Tako je prišel |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | mogla bežati; koj sta bila vsa zasopljena Dospeli smo v sotesko še le naslednjo noč “ |
| Sveti večer (1866): | zapuščina vredna. Hotel sem se verniti v Kladsko do svojega součenca, pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj tako mlačnega, tako neslanega, kakor so bile naloge mojih součencev; pa saj reveži niso sami tega krivi! Kaj nek vedó |
| Zeleni listi (1896): | vedno enak. Ni čuda torej, da je dobil od svojih součencev priimek: »Bernard Packun«. Nekega dne pokliče učitelj Bernardovega očeta k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nočemo si perzadeti, Učit' slovenšine se prave? Dovelj je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika, Novice lastniga jezika; Ne bód'mo domorodni lenci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | O dnevi svetiga Mihela! Je zopet ajda dozorela : Na noge, součenci dragi ! Recímo še posledni ”z Bogam” Očetu, materi, sestricam, Domačim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki je potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | 11.50 Souvraindori . . . . „ 19.90 Ruski imperiali . . . „ 11.80 Pruski Fridrikdori . . „ 12.25 Angleški souvraindori . „ 14.48 Louisdori (nemški) . . „ 11.78 Srebro (ažijo) . . . „ 44.— Žitna cena v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | krone . . . g. 19.80 Cesarski cekini . . . „ 6.83 Napoleondori (20 frankov) „ 11.50 Souvraindori . . . . „ 19.90 Ruski imperiali . . . „ 11.80 Pruski Fridrikdori . . „ 12.25 Angleški souvraindori . „ 14.48 |
| Mlinar in njegova hči (1867): | se je vsela na mojo streho— — — Luka. Sova, oče Črnot, sova. Črnot. Kaj pravite, sova? Sova tedaj je bila? Ali ste |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vrana ali kavka se je vsela na mojo streho— — — Luka. Sova, oče Črnot, sova. Črnot. Kaj pravite, sova? Sova tedaj je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | mojo streho— — — Luka. Sova, oče Črnot, sova. Črnot. Kaj pravite, sova? Sova tedaj je bila? Ali ste jo tudi slišali? Luka |
| Mlinar in njegova hči (1867): | streho— — — Luka. Sova, oče Črnot, sova. Črnot. Kaj pravite, sova? Sova tedaj je bila? Ali ste jo tudi slišali? Luka. Nisem |
| Zoologija (1875): | uharice ter jih gibljejo z motozi. Lepo pisana je pegasta sova (St. flammea), a žalostni glas malega čuka (St. noctua) praznovernim |
| Zoologija (1875): | Na visok drog z deščico se postavi z verižico prikleneva sova, okoli nje se pa zasadé suha drevesa z vejami. Lovec |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa ni druge pomoči. Naprej moramo! “ Še so poslušali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor sovi ponoči. Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori |
| Mlinar in njegova hči (1867): | dokler je še čas. Drugi nastop. Črnot (pride z mrtvo sovo v roci). Za njim mlinarski hlapec. Županja. |
| Zoologija (1875): | ukanje z grozo navdaja samotnega potnika v gorskem gozdu. To sovo rabijo lovci za lov na manjše ptice. Na visok drog |
| Zoologija (1875): | zlasti vrane in podnevne ujede, ki obletavajo in dražijo privezano sovo, druge pa posedajo okoli in kričé na brezorožnega neprijatelja, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero ſe je she prezej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov |
| Gozdovnik (1898): | Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano |
| Ta male katechismus (1768): | sturiti. Toku je pak tudi v' ti ſapovdi prepovedana jeſa, sovrashtvu, serditost, najovòlla, inu uſſe hudu nagnenje, ali terpezhnoste te nature |
| Roza Jelodvorska (1855): | obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda |
| Roza Jelodvorska (1855): | sim danes, svoje dni še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj sladkeji veselje zagrenjevalo |
| Roza Jelodvorska (1855): | v serce seglo, ravno tako, in še hujši se staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že vse drugo |
| Deborah (1883): | Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete sosebno s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so |
| Zlata Vas (1848): | Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar |
| Ferdinand (1884): | pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pruti ti temi? ali ozheſh ti to veliko jeso, inu ſourashtvu, katiro ti hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręha drusiga ny, kakôr ena ſkrita lubęsèn h' grehu. Vaſhe ſovrashtvu, katęru vy na vaſhiga bishniga imate, je drugazhi bôl ſtanovitnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | objokali, savèrgli, inu ſovrashili? Rezhimo veliku vezh, de enu taku ſovrashtvu tiga gręha drusiga ny, kakôr ena ſkrita lubęsèn h' grehu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sabſtójn pèrloshę, de bi vaſs s'vaſhim bratam ſpravili; vaſhe ſovrashtvu vèndèr takú dolgu terpy, kakor vaſhe ſhivlenje, vy ga ſabo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boshji mysi, inu na ſmèrtno poſtelo. Ne móre tèdaj to ſovrashtvu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati |
| Maria Stuart (1861): | Podporo vzela starosti sem vam, Nikar se ne spominjajte s sovraštvom Po smerti me — Paulet (dá ji roko). Bog z vami |
| Maria Stuart (1861): | in serce gnjevno, Ni dobro, ako sreča se sovraštvo S sovraštvom. Naj upira se še tako Sercé, zametati ni dobro ure |
| Deborah (1883): | prokleti, da jej hočem biti rešnji angelj? Vračal sem se sovraštvom in zaničevanjem v srci zoper človeštvo, ki ima nečutljivo ledeno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bodo. 2. Spofnanje te pregrehe je ta perva stopina k'sovrashtvu te pregrehe, katiru be ja imel sleherne zhlovek imeti. Kedu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | animas veſtras, Nikar v'navoli, nikar v'jesi, nikar v'ſourashtvu, nikar v' kreigu, inu tepeinu, temuzh v'vaſhi poterpeshlivoſti, 'inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kar jim shaloſt dęla, ny tó, de ſo ony timu ſovrashtvu tih porędnih sa zyl poſtavleni; en Jógèr ny zhes ſvojga |
| Maria Stuart (1861): | čas. Moj stric bo skoraj tu, In spremlja človek ga sovražen vam. Preden oznani on vam sodni sklep, Skušajte, kako dojde |
| Sveti večer (1866): | redu. On mi ne more nič škodovati, naj mi bo sovražen, kakor hoče. Bomo že videli. ” Povedal pa ni o vsem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de |
| Tine in Jerica (1852): | mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se mora pri njima zgodej in |
| Blagomir puščavnik (1853): | ko se je uni ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla |
| Maria Stuart (1861): | Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pa kraljica videla, kako lepa da je, bila ji je sovražna. Rada bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor |
| Divica Orleanska (1848): | tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno |
| Blagomir puščavnik (1853): | to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava |
| Gozdovnik (1898): | otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval |
| Divica Orleanska (1848): | mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 |
| Blagomir puščavnik (1853): | dan današnji ne vem, kam je prišlo. Morebiti so ga sovražni jastrobi vzeli, da bi še po smerti nesramnosti ž njim |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Gotovo laže jo v sovražni tabor Popelješ, nego k Špancu. Valenštajn. Slišal vendar Bi rad |
| Gozdovnik (1898): | spadajo k vojakom, ki tam na zapade netijo velik ogenj. Sovražni so jim in rdeči sinovi travane pošljejo naj k njim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imá tèdaj lulko? 28. On pak rezhe k' njim: En ſovrashni zhlovèk je tó ſturil. Hlapzi ſo pak djali k' njemu |
| Divica Orleanska (1848): | se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol |
| Divica Orleanska (1848): | priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pa tudi, da sami ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in |
| Valenštajn (1866): | ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov |
| Tiun - Lin (1891): | Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me |
| Biblia (1584): | inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni od vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do |
| Revček Andrejček (1891): | Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj — kakor — jaz — v svoje citre. Oj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na |
| Sacrum promptuarium (1695): | sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri je ta vezhna reſsniza, inu reſsnizhna ſveſtuſt, nar vezh ſourashi. On tiſtu en zhaſs sanaſha, potler pa vunder resodene, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi na more pomagat, kar je poprei ſturiu, tiſtu sdei ſourashi, ga je grosa, ſe ſvoje pregrehe ſramuje, mu zhes tiſto |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo in preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njegove besede: „Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, ki vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo, de boste |
| Oče naš (1854): | rečeh in ne zopergovarjajte mu ne. Zakaj laž in zopergovarjanje sovražijo stari oče čez vse; resnica pa in pokoršina jim Vam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſanj ſo mu ſhe bolj nevoſhljivi, ino ſhe bolj ga ſovrashijo. Ozbe pa, ki ſo she tudi boshje ſanje imeli, ſo |
| Genovefa (1841): | ne sahvali sa té dobrote in ſhe miſliti nêzhejo na-nj; ſovrashijo, ſtiſkajo in peklijo ſe med ſebój, kar ſe koli mórejo |
| Bore mladost (1862): | vedno le sam je postopal po polji; vse ljudi je sovražil in zaničljivo ogovarjal; vsaka stvarca, ki ni bila prav po |
| Domen (1864): | strah obhajati, ko se je sešel s sinom, kterega je sovražil, zametal, vničeval. Ko bi on sam tudi ne bil še |
| Domen (1864): | Ureh. Človek, ki ga je preganjal, ki ga je on sovražil bolj ko vse druge ljudi, tisti bi bil v resnici |
| Žalost in veselje (1870): | človeka, ki je bil pripraven za vsakoršno hudodelstvo. Tomaža je sovražil že od nekdaj, ker mu je prevzel Marjeto, pošteno deklico |
| Zmota in povrat (1892): | nista govorila. Pozneje sem se primožila k Čudinu. Repnik je sovražil mene in mojega moža ter vedno iskal povoda, da bi |
| Vaški pohajač (1893): | olajšal življenje. Toda čimbolj ga je ljubil, tembolj ga je sovražil sin in mu nagajal, kolikor je mogel. Celo sedaj, ko |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | in njenega očeta, na satansko misel. Že dolgo je hudo sovražil in črtil Jerico. Bil se je namreč poprej že nje |
| Spletke (1894): | Krpa je bil hud na Resnika in še bolj je sovražil Štefana. »Le povej jim, da me ne bodo nikoli več |
| Vinjete (1899): | bilo v nikaki zvezi z njegovim življenjem in njegovimi nazori; sovražil je vsako pretiranost, in sentimentalnost mu je bila do duše |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi miſlite, de je mene popred ſovrashil. Ako bi ví ſhe ſvétovi bili, bi vaſ ſvét ljubil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi ſposnali, de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi miſlite, de je mene popred ſovrashil. Ako bi ví |
| Blagomir puščavnik (1853): | dva imenitna vitežka rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | umeti, kako da bi se ljudje v eni družini tako sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Se slišati nisi htela od nas, in če je koga sovražilo tvoje blago serce, gotovo je kristijane. ” „To je res, predraga |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kar ni bilo prav in kar je njegovo serce gotovo sovražilo. « Ko je to pošteni mož slišal, je pomajal z svojo |
| Divica Orleanska (1848): | se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati, de jih nič več |
| Pozhétki gramatike (1811): | lizih edinjih ſdajniga zhaſa snanivniga naklona ſe piſhe: je bais, ſovrashim, tu bais, ſoovrashiſh, il bait, ſovrashi, inu ſe isrezhe s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako le, ſi miſli, ne bo moglo dete, ki ga ſovrashim, oditi mojimu mezhu. Tode Bog vé vſe zhloveſhke naklepe, ino |
| Maria Stuart (1861): | Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Frangipan, sta se jela tu zavoljo nekoliko zemlje pričkati in sovražiti. To sovražtvo se je kmalu vseh Hervatov prijelo: eni so |
| Jela (1859): | je začelo, in le ko jo je zgubilo, je jelo sovražiti. Imel sem sestro, ljudje so rekli, da je lepa, in |
| Bore mladost (1862): | gospod, iz kterega vzroka ne vem, vašo milo mater začeli sovražiti, in jo terpinčiti z dušnimi mukami. Vedno hudo so govorili |
| Nemški valpet (1867): | temveč zaradi njega. Kako ga jezi, da mu je spodletelo! Sovražiti sem ga začel in nič več se ga nisem ogibal |
| Razne dela (1870): | znaš me z besedo, Kakor te ljubim sedaj, bi znala sovražiti zlo te, Polka užgati obá gonobno v sovražtvo do tebe |
| Razne dela (1870): | verhepiškopu ter jih objamejo. Objem molčečih knezov terpi nekaj časa. ) Sovražiti, izdati sim vas mogel! Karol. Ne dalej! Tiho, tiho! Burgún |
| Ljubljanske slike (1879): | pa vzel drugo. Revica je za njim plakala, žalovala, jela sovražiti ves hudobni moški svet in postala pri tem stara, odtrgane |
| Od pluga do krone (1891): | ako postopa mladi inžener za njegovo hčerjo. Smrtno je začel sovražiti Veho, ali ta se ni kaj prida menil za Janezovo |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | sovražim kakor drugi ljudje in ti mene tudi nimaš vzroka sovražiti. « Skoro hudobno se je smejal Cucelj ob teh grajščakovih besedah |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti toku savèrgla; ' pak vunder jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe |
| Pozhétki gramatike (1811): | zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo, de ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga zhaſa snanivniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tudi, de ſo me savolj tega ſamogoltni „koshuharſki kupzi ſovrashiti sazhéli, ktéri ſi vſe „prisadevajo, de bi poduzhenja divjakov in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | je deloma suša, deloma moča pobrala, in kar ti dve sovražnici niste končale, so bolhe in gosence obrale; sadje je šlo |
| Maria Stuart (1861): | Odlašaj, čakaj, mudi, da deržava Stoji v plamenu, obvelja poslednjič Sovražnici namenjena moritev. Ohranil Bog je trikrat tvojo glavo, Dans te |
| Maria Stuart (1861): | In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave |
| Biblia (1584): | ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá |
| Biblia (1584): | tedaj ima Lulko? On je rekàl k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | otrozi tiga krajlęſtva. Lulka pak ſo otrozi tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo |
| Divica Orleanska (1848): | Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko |
| Divica Orleanska (1848): | zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen do kraja, In kak je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zoper več kot 5 milijonov ljudí. Kteriga človeka pogledaš, je sovražnik. Ako naši vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši |
| Blagomir puščavnik (1853): | Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami obdal, jaz sim bil s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da hud sovražnik vina je vročina. Celó malo hramov (keldrov) je v Vipavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſapellan. Uſſellej sturè ti nakriſhem moj Syn! karkol tebi leta sovraſhnek noterdaję; ſkaj rajmno on je nashe perve starshe is paradiſha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogu dapaſti, vę dobru, de leſtna lubeſn je ta narvezhe sovraſhnek teh zhednoſt, inu de so njegove malupridne regelze boſhjem ſapovdam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' obeiſheinu pela. Lubesnive duſhe! taku ſe gody, taku ta ſourashnik naſhih duſh dela. Kader nas tiſti skus ſvoje skuſhnave h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine, inu britkuſt. Satorei lubesnivi Chriſtiani! kader nas ta peklenski ſourashnik skuſha, kader nas naſhu meſsu v greh napeluje, kader nas |
| Biblia (1584): | nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo, inu je prozh ſhàl |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne praſhala, sakaj. Matizhek jih iſhe. Nęshka. Tok iſhe ſvojga Sovrashnika. Shush. Kaj ſe to pravi shęnena ſovrashit, kader ſe ozhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | te reshali, inu lilnu vję. Posnaſh letiga tvojga notrajn ga sovrashnika? Vęjſh kaku ſe imenuje? On ſe imenuje offert, prevsętnoſt, napuh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Zakaj ta vojska ni kakor navadna vojska, de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vém, če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se |
| Blagomir puščavnik (1853): | se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami |
| Oče naš (1885): | neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost |
| Ta male katechismus (1768): | mi Tebe o Gospud! letu prebivanje, ter uſſe ſaleſe tega sovraſhneka delezh prezh odſheni; tvoji sveti Angelzi imajo tukej prebivati, katiri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temu tok dobru pitanemu ſhivotu drugega imel, koker tega narsilnejshega sovraſhneka svoje dushe. Tvoj ſhelodez, zhe vezh snę, bel ſazhne ritati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh zel Boga iſdraſhil, aku se bosh ſa tovarsha njegovega sovraſhneka vondal. Nezh ni imęnitnejshega koker en perjatl, katire se Boga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni knabojo trenei moli kvati al sakati bel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi stvarnek |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Krisha perbit skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak |
| Divica Orleanska (1848): | Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z |
| Sacrum promptuarium (1695): | boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Bog tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti lubiſh? Ta togotni |
| Robinson mlajši (1849): | ne rabili, dokler jaz tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam |
| Divica Orleanska (1848): | za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako z njimi nasproti delali. Alj vun- |
| Tine in Jerica (1852): | Več nam utegnejo sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v službo |
| Blagomir puščavnik (1853): | res kmalo sim se prepričal, da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih |
| Blagomir puščavnik (1853): | spominu. — Zdaj si nisem mogel druzega misliti, kakor da so sovražniki zmagali. Vidil sim smert svojega prijatla in svojega sina pred |
| Maria Stuart (1861): | ste se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar greſhniſhiga zhloveka, s'kuſhuvainam, koker s enim s' tvojmi ſourashniki pogovarjenim sriamnam isdati, inu v' loviti. O koku mozhnu ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet s'nymi perjasnoſt ſturili. ſmo supet |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | med vſimi Svetimi. Terpeu je tiſti, katiriga ſo tudi negovi ſourashniki, inu judouski berizhi sa Synu Boshjiga ſposnali, kyr ſo ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtih kei vun danu, inu nikar perdjanu, je s' Chriſtuſovimi ſourashniki perjasnoſt imeu, je s'nymi dershou, inu ſe je vunder |
| Biblia (1584): | ſvojo Mater, inu Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna drushina. Kateri Ozheta inu Mater vezh lubi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mater, inu nevęſto zhes ſvojo taſho: 36. Inu tiga zhlovęka ſovrashniki bódo njegóvi domazhi. 37. Katęri ozhęta inu mater vezh lubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po vsih potih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | lepši, jim storit' in ne jezičen biti. 10. Kdor stori sovražnikam kaj dobriga, Se pokaže serca nar bolj žlahtniga. |
| Gozdovnik (1898): | pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje |
| Ta male katechismus (1768): | ſares boſhje shtrafenge bati, de vas Buh uſſegamogozhne tem krivovirnem sovraſhnekam v' pesty nada, katiri nas bodo noter da ſadne kapelze |
| Ta male katechismus (1768): | v' moji slabusti mozhy ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave premagat sovraſhnekam uwejſhat, de me naprehitèe, dusho naumorèe. II. Prov svet Job |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In vender mu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mene dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva |
| Gozdovnik (1898): | hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shkodlivi, inu kervavi shudi, nasveſlu zhesdavaine v'te roke teh ſourashniku teh meſt, deshel, inu kraleſtu, pobitje teh armad, inu veliku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greſhniga veſelia doſtikrat Chriſtuſa predali, inu v'te roke tih ſourashniku h'krisheinu isdali? kai ozhmo tajiti? kai ſe ozhmo sgovarjat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene |
| Divica Orleanska (1848): | somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad |
| Valenštajn (1866): | kraje tote je nametêna? Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest človeku vzame za nekaj ur |
| Divica Orleanska (1848): | dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpolnilo, kar je Bog rasodel ˛Samuelu. ˛Skrinja savese je priſhla ſovrashniku v' róke, ino v' vojſki ſta bila obá Helitova ſinova |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | take nevarnoſti. Velikokrat bi bil David lahko ſhkodoval ˛Savlu , ſvojimu ſovrashniku. Pa kar ſtvárize mu shaliga ne ſtorí, ino zhaſti nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode njegova |
| Kranjska nevesta (1864): | bi se koj s sovražnikom udarili. Kaj pravite vi, Pizani? " „Sovražnikovo brodovje se mora koj ukrotiti, da ne bo dalje sililo |
| Žalost in veselje (1870): | in obseval kupe mertvih trupel. Vsi trije napotijo se na sovražnikovo ležišče. Med mertvimi možaki je visel tudi karih deset let |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kraj. »Ali se Vam ne zdí«, pravi stotnik, »da je sovražnikovo streljanje gosteje nego je bilo, vender žvižganje svinčenic pojenjuje? « »Dà |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | pomakne dalje. Sedaj se začenja tudi močneje in močneje oglašati sovražnikovo streljánje. »Nič ne dé, le dalje,« velevam, »da pridemo do |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | brda na levi ter polagoma avanzirati in če mogoče obkoliti sovražnikovo krilo. Krasno, kakor domá pri vojaških vajah razvije se kolona |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | se za sovražne kroglje, katere nam pogosto žvižgajo mimo ušes. Sovražnikovo streljanje pa je premočno, ne moremo dalje in moramo se |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | si poiščeta kraja, s katerega si nekoliko časa skrivno ogledujeta sovražnikovo početje. Ne dostaje jima dosta časa, kajti sovražne prikazni si |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ob desnem pritličji holmca baš spusté v naskok na levo sovražnikovo krilo. V tem trenutku se čuje prvi strél iz topa |
| Gospa s pristave (1894): | ki so le z največjo nevarnostjo opazovali od daleč gibanje sovražnikovo. Ko je potihnil nemir v taboru in so straže sprejele |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Odlog je kratek, Svetovavec. Zdaj pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo te milo, De svojiga usmiliš mesta se, V |
| Maria Stuart (1861): | v babjih solzah se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti |
| Valenštajn (1866): | Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od drugih ločeni Stoje, nobenemu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih |
| Astronomija (1869): | Osvetje, Weltsystem, 312. Ovca, Capella, Ziege, 271. Oven, Widder, 271. Ovršni kot, Scheitelwinkel, 233. Ozvezdje, Sternbild. P. Pakrog, Elipse, 239. Palada |
| Fizika (1869): | odbojni, Reflexionswinkel. Kot odklonji, Ablenkungswinkel. Kot oster, spitzer W. Kot ovršni, Scheitelwinkel. Kot pravi, rechter W. Kot sprožen, gestreckter W. Kot |
| Občno vzgojeslovje (1887): | deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj |
| Astronomija (1869): | ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še |
| Astronomija (1869): | sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena. |
| Astronomija (1869): | Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz |
| Astronomija (1869): | severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta |
| Astronomija (1869): | južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled |
| Astronomija (1869): | je za nas posebno važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. |
| Astronomija (1869): | zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le pozneje razložili in za sedaj |
| Astronomija (1869): | znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga |
| Astronomija (1869): | so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj |
| Astronomija (1869): | Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej |
| Astronomija (1869): | tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda |
| Astronomija (1869): | da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se |
| Astronomija (1869): | v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej cesti. Če |
| Astronomija (1869): | ki leži na pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na |
| Astronomija (1869): | delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij |
| Astronomija (1869): | na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika |
| Astronomija (1869): | stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja |
| Astronomija (1869): | in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so se tam Enkrinites liliiformis Münst . , Turritella armata Münst. , Posidonomia sp. Melania conica Münst. in več druzih, ki se najdejo tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih |
| Gozdovnik (1898): | to, če se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili, kar se bo nama zdelo prav |
| Gozdovnik (1898): | da je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti |
| Gozdovnik (1898): | angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še preden se je odločil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 96. Zapeneti, aufbrausen, 72. Zapfenträger, storžnjak. Zastopajoč, vertretend. Zategnjen ali spačen, verzerrt. Zechstein, Permformation oder Dias, Permska tvorba ali Dias, 114. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ploskev. Verwerfung, premet, 82. Verwesen, strohneti. Verwittern, sprhneti. Verzerrt, zategnjen, spačen. Vešek, Chalcit, 37. Vitriol, cinkovi, Zinkvitriol, 56. ,, svinčeni, Bleivitriol, 57. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in edino vodilo jej je bilo: vživaj! Vendar spridena in spačena ni bila; neizmerni ponos jej je varoval čednost. Gnjusilo se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | hodila služit? Mlinarja Črnota edina hči; pa dekla? O ti spačena, nesramna stvar! Da, šla boš, šla, pa ne služit! Poberi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | posvariti vse ljudi, naj nikar ne hrepené po bogastvu in spačenem življenju, ki se že na tem svetu tako strašno maščuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga ſto ino |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa je bil ž njo zaročen, že razkrije svojo černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč in dan in obžaluje svojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj |
| Zoologija (1875): | Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve |
| Kemija (1869): | 1. Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za |
| Zoologija (1875): | piknjačo (Millepora) z mnogimi pikčastimi luknjicami, kakor na pr. semkaj spadajoče losovo rogovje (M. alcicornis.) |
| Zoologija (1875): | se na obalah srednjega morja, zlasti na algirskih. Druge semkaj spadajoče vrste so še: Ladin pahljač (Gorgonia), morsko pero (Pennatutla), morske |
| Botanika (1875): | red ima imé od podobe 203 plodov, kakoršne imajo sim spadajoče rastline, ki se razun tega odlikujejo z lepim cvetjem in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k danemu logaritmu. 1.) Kakó je najti logaritem danemu številu |
| Botanika (1875): | Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno |
| Zoologija (1875): | je težko veljavno označiti. Naj zadostuje, ako rečemo, da semkaj spadajoči členarji obstojé iz mnozih neenacih obročkov, a vsak obroček ima |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vidimo takój, da sta k x dnem in 14 dnem spadajoči števili zidarjev v obratnem, dotični števili m3 pa v istem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali obratno sorazmerni; potem postavi v razmerje števili vsake vrste, spadajoči k neznanki in k številu, ki ima isto ime kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | biti od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice |
| Občno vzgojeslovje (1887): | smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svoje posebne šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. |
| Rudninoslovje (1867): | dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 19. Skupina granatov. Sem spadajo prav lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po malem jih |
| Zoologija (1875): | III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri |
| Zoologija (1875): | ter živé večidel na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure |
| Botanika (1875): | pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini |
| Zoologija (1875): | na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih |
| Botanika (1875): | kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in unega pozdravlja s hribovci in smolarji s pristavkom, da spadamo le pod Novo vas, ter zakaj ga zmiraj nadlegujemo. Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kamor je komu bolj priložno! Pod Novo vas sicer res spadamo, toda ne vemo kdo nas je brez vprašanja tje zapisal |
| Zoologija (1875): | Crax) velik kakor puran in ima rumen voskast greben. Semkaj spadata tudi pauksi (Urax) in jaku (Penelope), ki se oba dasta |
| Zoologija (1875): | belima pikicama, oba sta samo 7 mm., dolga a vendar spadata med najškodljiviše hrošče, ker njijne ličinke lotevajo se suhega mesa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | torej bolezin konja le hujša, ne pa boljša. Ako je spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne pomaga, je treba sledečega mazila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | persih priporočil. Zmivati ga je pa tako dolgo treba, dokler spahnenje ni zdravo. Pri ti priložnosti moram svariti napčnega ravnanja, ktero |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ako se podplati sožgejo in v štupo stolčejo. XV. Poglavje. Spahnenje člena in hromota. Ako se na sprednji ali na zadnji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji na sprednjem robu kopita, benceljnovi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se redko pripeti, bi se gotovo dale ošlatati. Druga pri spahnenju benceljnovega člena je ta, da nekteri vzrok bolezni v nekem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | člen, ki se nadkopitni člen imenuje. Vezki tega člena oteko spahnenju, ino za palec nad kopitom, posebno na stranih se izcimi |
| Kemija (1869): | 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da se spaja s 103 utežnimi deli, ki so tedaj ravnomočni z 28 |
| Zoologija (1875): | kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk |
| Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V § |
| Kemija (1869): | osnovnih lastnosti, da so alkalične in da se s kislinami spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej |
| Kemija (1869): | pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost |
| Kemija (1869): | zadnji dve prvini imajo v onem razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine |
| Kemija (1869): | se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejčka in gre nad Anžeta). Poberi se od tod — ti spaka ti. Anže (umikajoč se). Kaj? spaka? spaka? No, vi me |
| Revček Andrejček (1891): | Grešnik (ne izpustivši Andrejčka iz oči, Anžetu). No, če nisi spaka, pa si norec. |
| Revček Andrejček (1891): | od tod — ti spaka ti. Anže (umikajoč se). Kaj? spaka? spaka? No, vi me še ne bodete tako nazivali; umejete li |
| Revček Andrejček (1891): | se od tod — ti spaka ti. Anže (umikajoč se). Kaj? spaka? spaka? No, vi me še ne bodete tako nazivali; umejete |
| Gozdovnik (1898): | Encepez krikne in na ta krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju |
| Valenštajn (1866): | naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je |
| Ferdinand (1884): | še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pozimi, kakor s žerjavico ali živim ogljem izbe in posebno spavnice gréti. Gotova smèrt tistiga čaka, ki v taki izbi zaspií |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride iz hrama, dekla iz hleva, žena prinese otroke iz spavnice, in vsi so živeli. Pavliha pa stopi k volku, ki |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | naj pride in luč prinese, ker oni ne morejo iz spavnice. Kerčmar ni druzega mislil, kakor de je hlapec tudi zaspal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je |
| Valenštajn (1866): | pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | pametniši kakor danes! Razumiš? ” — Čuvaj se ziblje hrohotaje v svojo spavnico in godernja ”Grom in strela! ” nazaj. — Sokolar pa se oberne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vstane, kušniti more; poslednjič tudi lepa, majhna podoba Marije njegovo spavnico lepša in vsacimu kaže: Tukaj počiva rejenček Mariin! — Per vratih |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | še iz žrela molili. To viditi steče h kupcem v spavnico in začne na vso moč vpiti: Pojdite mi vender pomaga |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in je kerčmarja poslušal. Spat so šli vsi v eno spavnico. Tu so se kupci menili, kaj bi napravili, de bi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da jih nihče drugi ni vzel nego on. Preiskovaje njegovo spavnico je res najde v nekej luknji nad omaro. Jernej terdí |
| Rudninoslovje (1867): | ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt- |
| Robinson mlajši (1849): | se je Boga za to prositi; pak predse se je upametoval, da ta molitva ni prav. „Nesem li otrok božji? je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in brez klaje. Da bi take nemarneže saj nesreča drugih spametovala, da bi sami v nesrečo ne prišli, in tako sebi |
| Robinson mlajši (1849): | znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo |
| Gozdovnik (1898): | si oči. »Boj se bliža. Moji beli bratje naj odvržejo spanec. « |
| Oče naš (1854): | nas v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja |
| Ferdinand (1884): | dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne erznuvati, ne kopati bres velike ſile, od nezhiſtoſti, velikiga ſpaina oddershati. Velkeh ſkerbi, inu globokeh miſel ſe varvati, kir Sonze |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kopelle ne nuzat, bres ſile ne shile puſhat, od velikiga ſpaina, jeſtine, inu pijazhe ſe nasaj dershati. Telezhje meſsu, piſheta ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' |
| Genovefa (1841): | Tazhaſ je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko |
| Roza Jelodvorska (1855): | in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo pa truditi za njo. Tù se pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se |
| Viljem Tell (1862): | čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji |
| Zoologija (1875): | a vse to se godi brez naše zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov |
| Gozdovnik (1898): | ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt |
| Genovefa (1841): | ktériga je smiraj v rokah dershala, ji je bil v ſpanju is rok padel. Iſkala ga je, in Boleſlav, ki je |
| Genovefa (1841): | molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nikdar pa na velike kupe ne nasuje, de se ne spari in ne skazi; vsaki dan ga je treba prebirati in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | shajati ne mogli. Kmetijske skušnje. (Da se senó (mèrva) ne spari in ne spridi), priporočuje tudi eden nar imenitniših angležkih kmetovavcov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | znano, vleče mokroto sená nase in storí, da se ne spari. Slama potegne okús (žmah) sená in solí na-se, in s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa soparčen biti. Vročina je živini strup, ki zgosti in spari kri. Ob hudi vročini živina ne sme delati, ne na |
| Stelja in gnoj (1875): | vodo; potem pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli pogoreti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje |
| Robinson mlajši (1849): | nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | saksebe stojite, kakor zgorej. Tudi ne sme konj imeti kraka (Spath), ne podplatnih otisk (Steingallen), ne nadkosti na zadnji strani skoknega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vsaki dan daj konju 2 taka kosca. XXVII. Poglavje. Krak (Spath.) Leto bolezin kmetje malo poznajo, in so pri kupčiji z |
| Rudninoslovje (1867): | tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno |
| Kemija (1869): | kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična |
| Kemija (1869): | Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne bo in ne spal, ampak vedno bo imel oči odperte na to , kar svet |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati so |
| Sacrum promptuarium (1695): | shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat |
| Valenštajn (1866): | lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde |
| Sveti večer (1866): | dalje na nogah. Tone in Dobravčevi otroci so že davnej spali. Logar in logarica sta dobro opazila, da ima podobar nekaj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | od koder so vodo donašali, bil je daleč od jame. Spali so roparji na slami, a ta je bila pregernjena dragocenimi |
| Biblia (1584): | dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo |
| Slovenske večernice (1865): | ju je varovala dežja, in ravno tako sladko se je spalo čredniku, njegovi ženi in mlademu sinu Stefetu, kakor bi bili |
| Sosedov sin (1868): | videl Štefana pozno zvečer, ko je pri Smrekarji že vse spalo, pod majhnim križastim oknom Fráničine izbice stati in govoriti z |
| Razne dela (1870): | kralju bliža in tiho pristavi:) Pomisli kralj! Ko vse je spalo pretečeno noč, Si ti zapustil svojo posteljo. In molil si |
| Antonio Gleđević (1873): | sabo. Čula ga je zdihovati in stokati. Tisto noč ni spalo nobeno oko v mali hišici. Ko pa se je prebudilo |
| Marjetica (1877): | tiho vse okrog in okrog, kakor bi dremalo, kakor bi spalo trdno spanje. Torej uhajajo Marjetici misli nazaj v veselo poletje |
| Marjetica (1877): | bodo srajčice in prtiči pa rjuhe. Kako sladko se bode spalo na njih, je-li Mina? Kaj tacega pa nam ni manjkalo |
| Marjetica (1877): | XXII. Tisto noč je spalo vse. Luna je sijala, na višnjevem nebu, psi so lajali |
| Žgánjar (1890): | doma pa se je že tudi luč ugasnila. Vse je spalo, le Vodopivka je močila blazino z obilnimi solzami. Kdo pač |
| Kvišku (1899): | trohica bi bila skvarjena in slaba, v katerem bi ne spalo na dnu, čeprav globoko zagrebenih nekaj biserov. Malo časa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga |
| Mlinar in njegova hči (1867): | si bila? Micka. Saj ste mi rekli, ker ste hoteli spat iti. Črnot. Rekel sem rada si šla, ker si imela |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Oče, vi bi imeli res spat iti; hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot |
| Gozdovnik (1898): | so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se |
| Genovefa (1841): | veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | delala; v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat vlegla. |
| Revček Andrejček (1891): | Pavel. Da se vam le ljubi spati ves božji dan? Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa naj |
| Sacrum promptuarium (1695): | nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je kregala, inu tepla: En dan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil |
| Genovefa (1841): | ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé |
| Zlatorog (1886): | skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse |
| Deborah (1883): | udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak |
| Valenštajn (1866): | v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii |
| Valenštajn (1866): | ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla te |
| Deborah (1883): | Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži |
| Revček Andrejček (1891): | Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé |
| Genovefa (1841): | padla in ozhi ſtiſnila, in Boleſlav ni védel, ali lé ſpi ali je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo |
| Robinson mlajši (1849): | tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo, če jih brez prelivanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh |
| Gozdovnik (1898): | »Saj je res mislil, da stojé spim, santa Laureta! ali so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa |
| Gozdovnik (1898): | zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja, da mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ni s' pomoshnim avoir, imeti; kakor je dors, ſpim, j'ai dormi, ſim ſpal, j'avois dormi, ſim ſpal, 'aurois dormi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega govorjenja. Dr. Bleiweiſ, vrednik. Vganjka. v hramnim koti tiho ſpim, S gladnim gobzam ſe reshim, Zhe podgane ne dobim, Miſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po- |
| Gozdovnik (1898): | tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih |
| Gozdovnik (1898): | se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu |
| Deborah (1883): | Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod |
| Robinson mlajši (1849): | približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže za roke ino noge zgrabili ino |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum |
| Kemija (1869): | kacega telesa, na pr. svinca neznan, dočim bi bila njegova specifična toplina najden = 0.031, onda mora 3.2 podeljeno s 0.031, dati |
| Kemija (1869): | Primerna ali specifična toplina in ekvivalenti kemičnih prvin so med sebo v čudovitej |
| Kemija (1869): | ta namen za vodo potrebna, = 1. Čim veča je tedaj specifična toplina kacega telesa, tem manji je njegov kemični ekvivalent; zato |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 3 ranimo jih z nohtom. Gostota mineralov. Gostota ali specifična težkota kacega telesa je, kakor je učila fizika §. 19 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristalinskih zrnih, malokedaj kot kristal. Tinjca je v kamenji najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kos vode. Že tam smo opomnili, kako potrebno je vedeti specifične teže, zakaj ker ima v enacih razmerah telo vedno enako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Paladium in Rodium, so platini jako podobne, žlahne kovine visoke specifične teže. Gostota čiste platine je 17 do 18, barva siva |
| Kemija (1869): | tem manji je njegov kemični ekvivalent; zato stojé številke izrazujoče specifično toplino kemičnih prvin v obratnem omeru s številkami, ki nam |
| Kemija (1869): | enaki izvod (produkt), ako pomnožimo ekvivalent kacega telesa z njegovo specifično toplino, in ta izvod je = 3.2. In v resnici je |
| Kemija (1869): | v čudovitej zvezi. Po §. 156 iz fizike razumevamo s specifično toplino ono relativno množino topline, ki je potrebna, da kako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skalovji. V sledečem popisu pomeni t. trdoto, g. gostoto ali specifično težkoto mineralov. Kakor v nemškem so imena mineralov postala sčasoma |
| Kemija (1869): | ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z |
| Kemija (1869): | pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne prostornine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti |
| Oče naš (1885): | je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi vse res, kar |
| Deborah (1883): | rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael, Na levo |
| Gozdovnik (1898): | je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal |
| Roza Jelodvorska (1855): | košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje |
| Valenštajn (1866): | velevaje. ) On spi! O, ne morite svetega spanja! Butlar. Ne, speč umreti nejma. (Hoče iti. ) |
| Revček Andrejček (1891): | uzame klobuk in leze gori). Andrejček (poje prav po tihem speč). Blaznica. Grešnik (ustraši se). Tiho! Kaj je to? (Posluša. ) Matija |
| Revček Andrejček (1891): | za menoj lazi. (Uleže se zopet. ) Cigan tak — ciga—nast. (Speč. ) Ciganski cigan! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim |
| Deborah (1883): | dan bi morali paziti, da se otroci ž njim ne spečajo, da se jim kaj hudega ne pripeti. Stara Liza (pokašljuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre |
| Zlata Vas (1848): | pil. Vina so le malo, žganja pa niso skorej nič spečali. Večidel so vsi domà pri ženah in otrocih ostali, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zastavne liste, ki bojo kakor dnar, bo imel potem on spečati naprej. Ona pa je porok za tistega, ki ima tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še pred malimi leti mislil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in speci jih počasi. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na roši nad hudo žerjavco. Tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v |
| Kuharske Bukve (1799): | votle naredę. Isręsanje poſębej drobno ras — ſękaj, v' ſrovim maſli ſpezi; med to vbij na vſake dvę kolerabe eno jajze inu |
| Kuharske Bukve (1799): | maſlam, deni notri rajſh; pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, ſpezi, vender ne prevezh; potle ga raskopaj v' ſklędo, inu potreſi |
| Kuharske Bukve (1799): | namashi na nje tiga teſta, poloshi jih zhes plehove koríta, ſpezi lępo rumeno, narędi gori lęd, puſti ga poſuſhiti inu daj |
| Kuharske Bukve (1799): | jih ne zlo do verha, po zhaſi na majheni sherjavzi ſpezi. |
| Kuharske Bukve (1799): | unzhe. Vſe ſkup deni, inu pomasane bandelze nepolni, inu lępo ſpezi. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhtir lote sribaniga ajdovnika, ali ajdoviga kruha notri permęſhaj; inu ſpezi v' obodi. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. V' ſklędi vmęſhaj dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhane s' ſiram napolni v' bandelze nad teſtó, inu jih ſpezi. 76. Bandelzi od ribaniga kruha. Deni v' en lonez eno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Le nikar ne ſkerbi toliko sa prihodnji zhaſ! Idi, ino ſpèzi is peſti moke kak grishljej kruha. “ ˛Spekla ga je. Jedel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kruha perneſeſh“. Abraham hiti v' ſhotor, ino rezhe ˛Sari: „Urno ſpèzi podpepelnike ali mlinze is nar bélſhi moke! “ Potlej tezhe k' |
| Tine in Jerica (1852): | jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi |
| Kuharske Bukve (1799): | maſlo; perdeni ſtolzheniga gvirza ali dſhave; inu puſti, de ſe ſpezhe. — Drugiga govejiga meſa perſtavi po navadi kuhat, sraven en malo |
| Kuharske Bukve (1799): | s' maſlenim teſtam, po verhi pomashe s' rumenakam, inn pozhaſi ſpezhe. Jo potręſi s' zukram, dokler ſe pezhe; al pa zukręni |
| Kuharske Bukve (1799): | deni ſlabo sherjavzo, sgoraj pa mozhniſhi, de ſe ſpezhejo hlębzi. Kader ſo rumeno pezheni, narędi mlęzhno shupo na nje |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti jih gor iti; potle deni nad sherjavzo, de ſe ſpezhejo. 87. Droshni nndelni. Deni v' eno ſklędo pęt unzh bęle |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio |
| Mlinar in njegova hči (1867): | si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe ohrani tudi telęzhje inu govędje. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. Nad pezhno ponvo ſi puſti narediti od kovazha en pokrov |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe sna nareriti, kakor ſe nareja od jelęnov, ali pa ſpezhi ſam na ſebi. Tako tudi od jágnizhov. Is herbta ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje |
| Kuharske Bukve (1799): | verhi ſpęt pokrì s' puterteigam, inu ga pomaſhi s' jajzmi, ſpezhi v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72. Maſleni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | shod na temle kraji in kako si se samega sebe spekel. ” „To je res prav lepo, Afra, da na-me misliš, sosebno |
| Robinson mlajši (1849): | na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svoje žive dni me še ni nobena tako v serce spêkla, kakor ta. — Dête, dête — sim djal — kam bomo prišli, če |
| Zlata Vas (1850): | To ga je zlo v serce spéklo. Iz mesta pridšimu se je tako milo storilo, de je |
| Zlata Vas (1850): | tečno in zdravo. Včasih se je še kaj speklo, brez de bi bilo veliko potroškov prizadjalo. Liza se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvarí, Pa levi mož ga šunta v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nosi roge goste. In hujši grof zatrobi v rog, Derhala speh se hujši vžge; In čuj, od zad, od spred je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | visokovredni! Pustite up mi moj posledni. « Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvari ; Pa levi mož ga šunta v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hipi vse obvisí! Ko bi le Lenart ne bil takó spéhan, in od prenagle hoje skorej bolan, berž bi tékel. Martin |
| Viljem Tell (1862): | dostikrat je vaša pot. Ruodi. Lej, tu sem teče grozno spehan mož. Verni. Poznam ga, Baumgart je iz Alcelna, Konrad Baumgarten |
| Viljem Tell (1862): | Verni. Poznam ga, Baumgart je iz Alcelna, Konrad Baumgarten. (ves spehan priteče. ) Brodnik, za voljo božjo, dajte čoln! Ruodi. Kaj taka |
| Blagomir puščavnik (1853): | nizko nagibalo — ko Bogomila in Milko po dolzem popotvanji vsa spehana in medla verh neke goré dospeta, iz ktere se jima |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ta bere na dragi tkanini: maščevanje! — Kaj pa Sira? Vsa spehana priteče v sobo, se malo oddahne in seree si okrepča |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | že tako deleč odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka opomnilo, ker on, in cela njegova družba so |
| Astronomija (1869): | ta svit, hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v hranilnici in v obligacijah, ali to ni tudi nekaka spekulacija? Ali je družba sv. Mohorja delala nespodobno, nepraktično, da si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | to vsaj ne gré! Ali se le akcijskemu društvu spodobi spekulacija, ki donaša dobre obresti od vloženega kapitala? Ali ste pozabili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | društva, v rokah Matičnih pa bi ga zavirala? — Matica pa spekulacija? — to vsaj ne gré! Ali se le akcijskemu društvu spodobi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne pa spekulaciji” — pravi dopisnik. Mi pa vprašamo : ali bode delničarjem narodne tiskarnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | požre dosti kapitala, kteri je namenjen slovstvenemu delovanju, ne pa spekulaciji in da je tudi proti pravilom”. Glasovi, ki so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | turni ſo pa po podobi turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v Terst speljal, iz Tersta ga bo pa pa morji domú v Ameriko |
| Stric Tomaž (1853): | mraku pridemo tje, otrok bo spal, mater bom že kam speljal, da ga ji bova brez njene vednosti vzela. Tako bo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jasno razložiti. Rajše bom dve operaciji pripovedoval, ktere sim jaz speljal; kterih je bila ena lahka, ena pa težavna. |
| Čas je zlato (1864): | vse drugo rajtengo, ki bi jo tudi rajši od tod speljal, kakor zlate vzel. Zatorej stojí pomišljevaje se. »No, kaj ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | videl, da je bratov dar bogovom ljubši, ga na polje speljal in ga tam ubil, kakor naš Romul Rema, samo da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpodej plitveji. Kdor bi bil morebiti permoran, gnoj na njivo ſpeljati, naj ga dolgo pred ſetvijo, ali pa; zhe bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ako bi bilo mogozhe gnoj bersh isſpod shivine na njivo ſpeljati, in ga k pervi ſetvi, ali ſadilu podorati, bi ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj popade eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj ne bodo dalji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel |
| Kuharske Bukve (1799): | po tem vsami meſo ven. Rastepi jajzhniga bęlaka, de ſe ſpęni, ga permęſhaj v' shupo, katira je v' kosi, de ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſok. To vſe meſhaj ſkup tako dolgo, de ſe vſe ſpęni; te pęne devaj v' kosarze, inu dajaj pit. Zhe timzhaſi |
| Kuharske Bukve (1799): | po navadi kuhat, sraven en malo basilike inu peteriſhila; ga ſpęni, inu oſoli. — Kader je uno meſo v' kaſtroli pezheno, perlivaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | k jagodam ter jih eno uro dobro mešaj, de se spenijo. Potem perdeni drobno zrezano lupino ene limone, pomaži obroč s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Čokoladni prepečenki (biškoti). Raztepi tri beljake, de se spenijo, perdeni pol funta prav dobro stolčeniga cukra in mešaj tri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčenih mandelnov permešaj. Zdej dvanajst beljakov raztepi, de se spenijo, ter jih na rahlo permešaj; vso omeso pa v s |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Kaj je? Ilo. Na svetovalnico se spenja, streho Odkriva truma, že postavlja tope Na hišo — Maks. Besniki |
| Zoologija (1875): | deblo, v tako imenovani prsni mezgovod, ker se ob hrbtanci spenja v prsi ter se vprav ondi, kjer se leva vratna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in perdeni cmoke malo pred, ko imaš v skledo devati. Spenjena župa. Vbi v velik lonc štiri in dvajset celih jajc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ter speci v pohlajeni peči. Mandelnovi oblati. Dobro zmešaj dva spenjena beljaka, eno unčo drobno stolčenih sladkih mandelnov, pol funta drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjakov dobre pol ure do rahliga, perdeni pa potem tri spenjene beljake in drobno zrezani lupek ene limone, nadevaj v s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra sčasama šest rumenjakov ubi ter eno uro mešaj; potem spenjene beljake varno perdeni in permešaj šest lotov moke tudi na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hudi žerjavci, žverkljaj vedno z močno žverkljo, dokler ni vse spenjeno, potem hudo razbeli, in, kadar se naraša, vli župo precej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Spenjeno marelčno kuhanje. Mešaj osem lotov marelčniga vkuhanja (solzna) z osmimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se smetena hitreje razpeni, deni dva razpenjena beljaka med smeteno. Spenjeno mleko s kofetovim duham. Deset lotov kofeta počasi žgi, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Spenjeno mleko. Dva poliča prav dobre, s cukram poslajene srove smetene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nji stajati zamore, vmešaj ga pa potem med ravno popisano spenjeno mleko in na hlad, ali pa, kar je še bolje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ocverto žemljo. Meso s kukmakovo polivko. Svinjske obisti s polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na župi. Meso s paradižnikovo polivko. Telečje rebrica v popirji. Spenjeno marelčno kuhanje. 78. Žemljevi cmoki. Meso s krompirjevo solato. Kislo |
| Sacrum promptuarium (1695): | tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. Bug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe |
| Razne dela (1870): | hití napasti. Žarno vnet za svojo mično, Lepo mlado, kroglolično, Speši dalej, skorej teče, Gostoma gredoč izreče: Bog jo živi gospodično |
| Razne dela (1870): | bivši mogočna, Dene ga v izbo domá duhtečo ambrozne dišave; Speši kar more potem, de druži Helenco mu zalo, Najde jo |
| Razne dela (1870): | pregleda, Ji v sluh gromí sovražna ta beseda: Allah kerim! Speši, speši, Hrabri mozlim, pah in mah! Križoverca treši, treši, Hura |
| Razne dela (1870): | de malo pridi Mertvimu češenja znak. " Pomlad na pokopališu. Speši, speši mirni vert S krili rožnim se oviti, Vidu, kar nanaša |
| Razne dela (1870): | mesta daritve; Urno poslani hité, de spolnijo točno ukaze. Irida speši tičas donesti Heleni izvestje; Svakinji slična celó, zaročnici Antenorida, Ki |
| Razne dela (1870): | v morju piha, Jadra barke kviško viha, Ta po vodi speši tak, Tice kot peruta v zrak; Ob otoku stermim plava |
| Razne dela (1870): | Žalibog! — de malo pridi Mertvimu češenja znak. " Pomlad na pokopališu. Speši, speši mirni vert S krili rožnim se oviti, Vidu, kar |
| Razne dela (1870): | Ji v sluh gromí sovražna ta beseda: Allah kerim! Speši, speši, Hrabri mozlim, pah in mah! Križoverca treši, treši, Hura – psa |
| Razne dela (1870): | besede se zdajci, Zida Ahajskiga tik z nogama on urnima speši, Ko do junaka prispe, izusti te krilate slova: Ajasa hrabra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec |
| Ta male katechismus (1768): | smerti se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv |
| Stric Tomaž (1853): | sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike |
| Blagomir puščavnik (1853): | let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne bo, tolaži jih |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | naukov povedali; tode na te nauke nisim mislil — sim precej spet storil, kar mi je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in tako naprej. — Sliši se |
| Čas je zlato (1864): | Čez 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi Lenče hoče na svoje mesto |
| Fizika (1869): | ploskvama druga na drugo, pokaže se potem, ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | predal vſe, kar je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu predá vſe, kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le |
| Robinson mlajši (1849): | po vsem, na kar se je nameril, segal, ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga smotril, kar se |
| Robinson mlajši (1849): | naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vidli radi, de bi me Mina, ako je še prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de |
| Biblia (1584): | roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſam v' hiſhi. Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Betlehem, kteri je bil le kake dvé uri od Jerusalema. ˛Spet ugledajo svésdo, ktero ſo na Jutrovſkim vidili, lepo ino prijasno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | véliki sbor vnovizh sbral. Jesuſ je bil ſpet pred-nj peljan. ˛Spet je kakor ſnozhi reſnízo povédal, ino véliki sbor ga ſpet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tempelj. S' nevoljo ugleda neſveto derhál menjazhev, kupovavzov ino prodajavzov. ˛Spet jih, kakor pred tremi léti, is tempeljna isshene rekozh: „Moja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ukalo. Ino tako ſo sazheli s' veſeljem ſpet tempelj sidati. ˛Spet je bil tempelj zhaſtit ino lep, kakor je bil Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne omagate! Duh je ſizer voljen, pa meſo je ſlabo. “ ˛Spet obidejo teshave Jesuſa. Vdrugizh gre, ino na kolena do tal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hozheſh, naj ſe sgodí! “ Potlej ſe k' unim apoſteljnam poverne. ˛Spet jih najde ſpati, ino rezhe: „Kako mórete vender sdaj ſpati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetó, ako le ſneg alj pa léd semlje ne pokriva. ˛Spet drugi jih imenujejo goſinke, ino menim sa to, ker mlade |
| Valenštajn (1866): | njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po volji zernat |
| Zlatorog (1886): | njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo! |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasemli ponozhi noi podni pergodi noi posdi dalzh noi blisi spuevi noi na vehzhno sesvietish zhries vse ptanete noi zbiesde inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi se pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti |
| Robinson mlajši (1849): | je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše |
| Zoologija (1875): | mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica škoduje |
| Zoologija (1875): | bi se zapredali. — Veliki vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov |
| Zoologija (1875): | vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. |
| Zoologija (1875): | kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica škoduje po jelovih in borovih |
| Zoologija (1875): | večerni pavlinček (Smerinthus ocelatus); velerilec (Macroglosa stellatarum); krasni oleandrov veščec (Sph. nerii) prihaja v vročih letih od juga. Na Primorskem, na |
| Botanika (1875): | in za sluzav prsni lek služi islandijski mali ali carraghen (Sphaerococcus crispus); za lek zoper gliste služi glistna haluga (Sphaerococcus helmintochordon |
| Botanika (1875): | carraghen (Sphaerococcus crispus); za lek zoper gliste služi glistna haluga (Sphaerococcus helmintochordon). |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v lekarnici (apoteki) napraviti: Encjana, janeža (Aniessamen), siroviga antimona (roher Spiessglanz) in čistiga žêpla, 4 lote vsaciga, —— soli pa 8 lotov |
| Kemija (1869): | žveplec, SbS3, ki se z imenom antimonovnati sijajnik ali raztok (Spiessglanz) nahaja kot rudnina v sivih, sijajnih kristalih; antimonov peterni žveplec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | colebant, quae inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je |
| Fizika (1869): | s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen, in mu to lastnost |
| Fizika (1869): | Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita |
| Fizika (1869): | delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost spiralke delavna še le od mesta B dalje. Ako se tedaj |
| Fizika (1869): | ki vpeljujeta električni tok od stanovitnega lanca E v glavno spiraljko. Postranska spiraljka Pod. 193. |
| Fizika (1869): | lastnosti, le toliko časa magnet, dokler teče električni tok skoz spiraljko. Ako se tok pretrga, neha koj privlačnost železa. Na ta |
| Fizika (1869): | Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah. |
| Fizika (1869): | gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | lesén stopáj, na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali in splavali. Ker je bila voda velika, je bil bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | čebulo, česnom, poprom ali drugimi takimi ostrimi rečmi boleči gobec spirati. Treba je, da se živini večkrat hladne vode ponudi, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se bolezen ozdravi. Ločeni rog se more odrezati, gnojni deli spirati s vodo kuhane hrastove skorje; smerdljiva gnojnica se mora odpravljati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | 1-lota sirovega galuna. Če živinčetu gobec gnjije, je treba ga spirati z žajbelnovo vodo in vodo kuhane hrastove skorje, kteri se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko |
| Sacrum promptuarium (1695): | nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
| Kemija (1869): | Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum, Thallium, 345. Tantal |
| Kemija (1869): | Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung |
| Sacrum promptuarium (1695): | trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon je te dní spis na svetlo dal— se vé pa da ne očitno pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako budeš raditi (si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki niso spisa Navratilovega in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | naših bravcov, kteri radi berejo v listu našem gosp. Terstenjakove spise, pa ne razumejo jezika nemškega, ga jim podamo tudi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | koja če se u doljnem varošu smestiti, pretežno slavenske novine, spise itd. deržati i tako domoljubnom občinstvu za čitanje pripraviti”. — „Katol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | saborska pisarna izdala je poziv na podpis in predplačo na „Spise i dnevnik” sabora hrvatskega letošnjega, ki bojo obsegali vse, kar |
| Trtna uš (1881): | v okom prihajati: a) vsak vinogradar naj skuša čitajoč primerne spise, novine itd. kolikor mogoče hitro in dobro podučiti se o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo z mnogoterimi, sosebno mikavnimi in za vsaciga Slavena važnimi spisi olepšan, do konca Velikiserpana na svitlo prišel. Naročivna céna mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slavjanskim svetu znani. V „Kolo” se jemljejo vsake sorte domorodni spisi z vsih krajev slavjanske zemlje. Zaderžaj, ki je že v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne piše zoper duha sloge, in zdraviga napredovanja. ” Nemški poslani spisi se v domači jezik prestavljajo. Letas je že treta kniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar bolj potrebno. Se vé, de bi verh tega tudi spisi drugačniga obsega zlo koristni bili, samo naj bi bili prilični |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | mesci mi je došlo prijazno pisemce Vaše s pridjanimi podučnimi spisi, ki so večidel delo Vaših rok. Koliko gradiva za slovansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Pariza. Že več časa izhajajo v parižkih časnikih Avstrii protivni spisi; zlasti „Constitutionell” je pisal zaporedoma več takih rečí. Pravijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | pa se saboru zavoljo njegovega razpuščenja predložiti ni moglo. Saborski spisi, ki bojo najkasneje do konca januarja na svitlo prišli, bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Parizu vprašala francozko vlado: kako in kaj je s tem spisom? Tudi avstrijanska, španjolska in napolitanska vlada so enako vprašanje zastavile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | njim repo in zelje. Al ker sem „Novicam” z mojim spisom uže dovolj prostora vzel, bom to opisovati opustil; saj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba češkega jezika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | smo tudi mi Slovenci, kterih lastnine so tudi v tem spisu zapopadene, ki ga je po verjetnih sostavah zložil F. W. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pri govorjenji od tega jo kar kratko odreže, daje po spisu od spreobernjenja Gorotancov vse to delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | v državnem in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem spisu do srede meseca decembra. Še le, ko so volilci pismeno |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | V. Novejši načini požlahtnjevanja na zeleno. V spisu, kterega smo pred omenili, »Rebenveredlung,« smo že poudarjali, da so |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | uničuje velika množina najpotrebnejših živil. Dr. Bode je v svojem spisu: »Kaj odteguje izdelovanje alkohola živežu ljudstva« navedel, da je l. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dal preprositi. — Čez 30 let potem, ko so bile bukve spisane, prijatlom odjenja, ter pošlje bukve v Norimberk (Nürnberg) na Parsko |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | pa veliki in mali katekizem so samo v slovenskem jezici spisane; druge knjige pa, namreč abecednik, obé berili in slovnica so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ne prebudi. Njegovo truplo počiva v Frauenburški stolni cerkvi. Imenovanih spisanih bukev z novim naukom pa ni hotel tako dolgo natisniti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | treba od zvedenih šolskih mož u podučenje i gojenje mladine spisanih dobrih knjig pridno prebirati. Ker je pa letna plača nekterih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | 1. lastna skušnja, 2. pridno čitanje (branje) o tem naziru spisanih knjig, i 3. shodi učiteljev. Kar prvo zadeva, je slehernemu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | in jim povedal, da ima svoje modrovanje že več let spisano, so ga silili, da naj bukve na svetlo da. Ali |
| Trtna uš (1881): | je odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal g. Jakob Sajovec, so te: Čače, oče, maja, mati; čer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se imenujejo „pontiški orehi”. (Konec sledi. ) Novo leto 1824. Povestica. Spisal Davorin Terstenjak. Ni bilo solnca viditi na starega leta dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim sa vaſ ſpiſal, ker ſo mi bile vaſhe potrébe snane , in ker me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Res je, de ste duhovni gospodje dosti lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam le to rečem, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so bedasti, kér se res niso v stanu dosti naučiti. Spišite torej za take šolarje, kakó se more kako pismo, ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zjutraj v mesto. Le v knjižnico pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj deva tam. ” Kromacij pelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsih 400 cvetlic je po pravim imenu kerstil. Tudi za spisek drugih zelišarskih imen v krajnskim jeziku, ki ga je poslanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni in od nje na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bere, se ne širijo persa! Slava, komur slava! Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. * Za društvo sv. Mahora, ki že 395 udov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Po predavanju gosp. Dolenca, vodje slapenske vinorejske šole, v Kostanjevici, spisuje L. A.*) Gosp. Dolenc nam je v Kostanjevici razlagal, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kr. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Prvo je bilo, ko sem prišel na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Cigale. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Kakor vsaki dan, bili smo Slovenci tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj bolje, ker se živina po njih ne le dobro spita (odebelí), temuč tudi dobro molze. Vendar ni vse eno: koliko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je govoril, namreč de ima čevlje čez kopito rezati. Urno spije tedaj svoj poliček in teče jaderno domú. Pavliha je sedel |
| Zlatorog (1886): | mesó, V kotliči juha vrè glasnó; Ta dan pač nekaj spije se, Nektera jed povžije se. V Tolmín, Trbiž in Koborid |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je ena oſsa, en ſèrſhen, katęri tęm dęlovnim zhebelam med ſpyé; on je enu ſhikodlivu sęliſhe, katęru ſók te semle povsame |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Goſpoda pride, kakor ojſtre puſhize zhes njega, inu njih ſerditoſt ſpyé po beſsędah S. Pitma njegovo duſho vunkaj. Leta ſtrah pokrie |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | teh sitnostih poišče Dolar one bankirje, do katerih je imel Spitler denarne nakaznice v Hamburgu. Ne eden ni hotel o tem |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | toliko nisem mogel zvedeti za gotovo, na katero stran je Spitler bežal z denarjem. Vse to me je zeló bodlo, ker |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | utegne biti tudi za preiskavo ugodno, ker bodo sokrivci, katere Spitler gotovo imá, manj previdni postali. Naj prvo pa gré tu |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | Riparjevega osobstva. Na to se podam v hišo, kjer je Spitler staooval. Tu je vse zaprto in gospodar mi pove, da |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | ta način se ni mogel zgubiti denar, dokler se bi Spitler sam ne zgubil. Prvi trenutek šine Dolarju misel v glavo |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | se podá, kakor je bil, k bankirju, o katerem je Spitler govoril. Ta ga res pridržuje in po strani pogledaje zapazi |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | mi naznanit hudodelstvo. Le toliko je bilo jasno, da je Spitler skrivaj vzel pisma z nakaznicami, pisma trgovcev, proseča za podaljšanje |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | robo na ladiji in kmalu za njim se — kaka radost! — Spitler pripelje na parobrod. Piščalka zapiska in parobrod začne sopihati ter |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | vrata pokazal. Kratko pred mano je šel po istih stopnicah Spitler" — konča Dolar in me pomenljivo pogleda. Pri teh besedah se |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | da zá-me? " „Zato, ker imate ravno v rokah preiskavo zoper Spitlerja. " „Kako? Ste li vi prišli na kak sled? " „Predno na |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | res — in zakaj ne bi bilo? " — si misli Dolar — „potem Spitlerja še ni bilo sem, mora biti še le na poti |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | Zasmehovanje od vas, ki niste bili v stanu vjeti mi Spitlerja? " „Če bi ga pa vendar bil vjel? " — vprašam jaz mirno |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | nič ne odgovori, nadaljujem: „In če ne bi imel le Spitlerja v pesteh, ampak tudi vam vkradeni denar? " Ker le še |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | nemškem jeziku, glas, katerega dobro pozna, čegar lastnika išče, — glas Spitlerja. „Tu lahko malo postojiva" — spregovori isti hip drugi globočji glas |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | po tem pogovoru Dolarju pri srcu. On čaka in čaka Spitlerja, med tem pa je pod imenom „Schmid" že davno, gotovo |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | 50 000 gold., in to zato, ker sem prepričan, da Spitlerja ni več v našem cesarstvu. Kdor ga zasledi in gre |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | grê domu, da bi skoval nov načrt, po katerem bi Spitlerja dobil v pest. Kak načrt si je skoval, bo iz |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | in va-njo vteknii zamašek, katerega je izdrl, kedar je hotel Spitlerja z očesom opazovati. Na ta način se mu je posrečilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega, eno k drugemu, le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo resnična beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo |
| Valenštajn (1866): | bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | konja tako, da se ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe najde ali v perſténi, v drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem sta stala mož in deček, ki sta nedvomno |
| Zoologija (1875): | širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | biser za to bogastvo. « In za roke se držé sta splavala tje, kjer je bila zdaj ta vila. Bila je velika |
| Kemija (1869): | in je pustimo mirno stati tako dolgo, da je smetana splavala na vrh. En sam pogled nam potem pové, ktero mleko |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali in splavali. Ker je bila voda velika, je bil bolj k hiši |
| Ultra! (1867): | razjezi. In lehko bi zaradi kake zeló male reči vse splavalo po vodi. Zalka. Molk! Zdi se mi, da slišim očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | 8 stopinj gorkote je stajalo led in po vodi je splavalo veselje, po katerem je, kakor „Laib. Ztg. ” navdušeno piše, hrepenela |
| Ferdinand (1884): | zavpije Peter jezno, ker je videl, da mu je najedenkrat splavalo vse njegovo upanje po vodi. Razgret od vina, katerega je |
| Gozdovnik (1898): | rogla za vilice, v kterih se bo gibalo, in potem splavamo. « Rdoles je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Vsegavedočega ne vidi in odreže gerdoba verv in se hitro splazi v hišo. Že na poti je zaslišal vpitje otroka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje splazil. — Na njegovo vprašanje : ali sim volján noter iti? mu odgovorim |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pri vas“, je rekel Bil. ,,Naglo, Joni, pomagaj mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen |
| Divica Orleanska (1848): | z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni |
| Sacrum promptuarium (1695): | gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor |
| Zeleni listi (1896): | naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj se je spletlo doma v tem, ko je bil on v šoli. Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih visite, in ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in jo opregačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | usnjata mošnja vselej denarje bolj hrani, kakor svilnata, v mrežico spletena. Kdor se z usnjato mošnjo zadovoljuje, navadno ni zapravljivec; svilnate |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda prav tiho! Maori spé poleg ognja. “ Previdno odpre deček spletena vrata. Luna je obsevala kraj in v bližini speče Maorce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kér sadje ne sme po dimu smerdéti. Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge in široke, de so per |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor krona okrožene na glavi, katero je dekle vedno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na svetlobo dana. ” „V temu izboru bo kakor v vencu spleteno naj bolj dušeče cvetje dubrovniškiga vertnarstva, ktero vsaki rodoljub lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralja imenoval, ſhkerlataſt plajſh ogernejo, nameſti kraljéve krone is ternja ſpleteno krono na glavo pertiſnejo, ino nameſti kraljéve paálize terſt v' |
| Genovefa (1841): | ſe ob ternje! Gléj, svunaj je s ſuhe, mêhke ſlame ſpletèno, snotraj je s mehkimi, ſivkaſtimi laſzhkami obloshêno. Le dôbro va-nj |
| Ljubljanske slike (1879): | ki se okoli te ali one sučejo, naštevajo se vse spletke, ki jih je ta ali oni že imel, tej se |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | da ste se v svojem fanatizmu dali zapeljati v také spletke. Kajti dobro vemo, da na Hrvaškem gre le proti Madjarom |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | to malo pristojbino; najteže pa je bilo tujcem pač prenašati spletke in šikane ljubljanskih trgovcev, četudi ne jemljemo tega v poštev |
| Vanda (1888): | zakaj je Borovski tako neutegoma moral iti iz Ljubljane. « »Brez spletke to ni bilo,« dodá Van da. »Gotovo ne, ali rada |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | XVI. Prevare in spletke. V krčmi za dolgo mizo je sedel rajni Prekûc, dobro |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | tem predlogom zadovoljen. — S tem so končane tudi vse Mihove spletke nasproti nespametnemu ženitovanju Rudolfa Tankega. Ko je rateški pismonoša — doslužen |
| Gostačeva hči (1891): | bil uverjen, da mu je jasna vsa stvar, — jasne Jerine spletke, jasna nedolžnost gostačeve hčere. Srce mu je od radosti poskočilo |
| Najmlajši mojster (1896): | je opisal vse svoje stanje, načrtal namere svoje gospodinje in spletke črevljarskega mojstra Žlebnika. Tudi škofov kapelan Peter Otava je dobil |
| Kotanjska elita (1898): | moška značaja, za skoro nadvsakdanja človeka, vzvišena nad navadne malenkostne spletke. In vendar je moralo biti med njima nekaj, kar ju |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na drevo, nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije |
| Zeleni listi (1896): | Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res de so sploh zmasno živeli; ali naj bi si bila jez takrat vrajtala |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive |
| Stric Tomaž (1853): | zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča, posebne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste skerben gospod, ki |
| Maria Stuart (1861): | Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen, Pa v tenki reči tej, ki imam |
| Astronomija (1869): | je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže |
| Zoologija (1875): | teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj druga pot očitno bolja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo leto, snano je, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri shivljenju puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile ſploh vſe ptize |
| Astronomija (1869): | v 10 urah enkrat okrog nje,) nam kaže on največo sploskanost (primeri fizike §. 68.). — Os njegova, okrog ktere se vrti |
| Astronomija (1869): | gostemu ozračju te premičnice. Pozora vredna je dalje na Martu sploskanost — nasledek njegovega vrtenja okrog osi — in pa neki svetli lisi |
| Fizika (1869): | ni popolna krogla, ampak je (Pod. 60.) na tečajih nekoliko splošnjena. Premer zemlje na ekvatorju je 1719 milj dolg, od tečaja |