- constructio
- conſtructio
Sacrum promptuarium (1695): hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep
- conſtructio
constructio coprnica coprnija coprnik coprniški crkati crkne crkniti cufanje cufati cug cukati cuker cukrast cukrc cukren cunja curek curkoma cursum Cuvier cvedeti cvesti cvet cveteč cveten cvetenje cveteti cvetišče cvetje cvetka cvetlica cvetliški cvetoč cvibel cviblati cviček cvreti cvrt
| Sacrum promptuarium (1695): | hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vzdigne v zrak. Saj ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s |
| Divica Orleanska (1848): | svojih. Jovana (ga dolgo dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le nam očí |
| Divica Orleanska (1848): | Verhepiškop. Moj sin, govori! Remon. Ne copernica, o gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča, vsi veste. Kaj si jest mislim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vragom v žlahti; pred sto leti bi jo bili za copernico na germadi sežgali. Zraven nje pa je stala pred sodbo |
| Zlata Vas (1848): | so v dobrih letih toliko denarjev steržili. To ni bila copernija. Pa malo živine imeti in vunder veliko sira in masla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabija — da so iz Kaldeje; v tej deželi je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vihár je vézhdel drevja poderl. — „Kamniten desh! — to je zopernija! '' bóde marſikdo rékel. — „Ta je prasna! ” bodo drugi rekli. Nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prag vtakni ali pa rasbeljeno shelesno koso pod dimnik poſtavi, zoperníja bo govoto nehala. Sakaj tako boſh zopernizo obodel ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kmalo ganiti. ” „Saj si mi obljubila, da mi s svojimi copernijami in pijačami nakloniš njeno serce ali vsaj njeno premoženje. Čemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije, ako ravno vém, de jo vražni ljudje pri ti napaki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odskoči in začuden praša: „Ali res misliš, da so tvoje copernije na stran spravile Fabija? ” Afra si je to le izmislila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za obljube? ” „Povej mi, ali v resnici veruješ v moje copernije in moje čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih je plačati. In mar misliš, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rekli. Nizh od tega ni; glejte to je vſe bres zopernije tako: Kadar s deshjem velik poſében vihár vſtane, ſe vzhaſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bres vſe prave mozhí. De bi ſe vrashe in zopernije po ſhirokim saterle, me je priſililo ſvojo ſkuſhnjo v „Novizah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso zopernijo rezi JESVS † MARIA † JOSEPH † Jesvs odnazarerha an Kral |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tebi ſama od ſebe sazéli — zhe jo zhedno dershiſh. ” „Soper zopernijo je dobro kaj od obléke ob shivljenje djaniga zhloveka iméti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sakaj tako boſh zopernizo obodel ali pa opékel, de bode zopernijo nasaj vsela — ali ſaj ti nosh is praga, ali koso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tó le naj k naſhim „Novizam” pridenejo, kar ljudje sa zopernijo imajo, pa ni. Zhe ima krava rudezhe, viſhnjevo ali pa |
| Zlata Vas (1850): | visoki gosposki zatožiti. Zakaj bal se je, de bi mu copernik, ako bi to zvedil, kako škodo narediti utegnil, predin do |
| Zlata Vas (1850): | v hudičevi oblasti. Zakaj gotovo so bili prepričani, de je copernik in de se je zato z dušo in telesam peklenski |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v življenji tako čuden človek. Nekteri so mislili, de je copernik in so djali, ta jim bo še osle kazal; večidel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da ima neko copernijo na vratu? ” in vse je zavpilo: „copernik je! ” Cesar migne, da naj molče in reče: ”Vzemi amulet |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pesku. Vse je stermelo; kar se oglasi nekdo iz množice: „Copernik je. ali ne vidite, da ima neko copernijo na vratu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de moli is shita poſtanejo; nevedeshi zlo pravijo, de jih zoperniki v shito pershvishgajo. Nekakoſhni majhni metulji, ſo, ktéri ſpomladi, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri mléku copernijo |
| Divica Orleanska (1848): | od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | do perviga sinu nar manjšiga najemnika. Tudi vsa pervenšina živine cerka. Vsi prestrašeni puhnejo kralj ino vse ljudstvo iz spanja. Neznan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | premoženjem druziga storiti. Gotov je tedaj pregovor: „v španovii pès cerka”. (Dalje sledi. ) Življenje slavnih Slovanov. IL Miklavž Kopernik. (Konec. ) Leta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar |
| Oče naš (1854): | prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj |
| Oče naš (1854): | še zgorej,“ je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie- |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno posodo, deni breskve |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sito, vzemi na en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih v sito, deni jih zopet v od njega odstavljeni cuker in perdeni tudi, kar je skozi sito steklo. Potem naj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | daljnem vrenji nič druzega še dognati, kakor to, da sladkor (cuker), ki je v njem, popolnoma predela v vinski cvet. Vipavec |
| Sacrum promptuarium (1695): | Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi |
| Kuharske Bukve (1799): | grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe vlęzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en del cukra, en del pa solitarja , vse to se prav dobro skupaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Rio-kave po 164, 100 kg cukra po 46, 400 kg cukra po 42, 100 kg zabeln. olja po 74, 50 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 200 kg cukra po 43, 100 kg riža po 25. Prodajalnica je iztržila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po 180, 200 kg cukra po 47, 100 kg zabel. olja po 82, 50 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 350 kg cukra po 43, 50 kg zabel. olja po 82. Prodajalnica je |
| Kuharske Bukve (1799): | nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli |
| Kuharske Bukve (1799): | ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa |
| Kuharske Bukve (1799): | en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| Kuharske Bukve (1799): | preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi |
| Kuharske Bukve (1799): | od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' |
| Kuharske Bukve (1799): | sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven |
| Kuharske Bukve (1799): | rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat tako dolgo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | kisla pijača, kakor limonada brez cukra, med pa tudi s cukrom; kvasa in meda je več verst. Kozarec prostega kvasa in |
| Kemija (1869): | tej lastnosti se osniva solenje mesa in vkuhavanje sadja s cukrom. Ravno tako tudi deluje vinski cvet na stvari, ki se |
| Botanika (1875): | Vacciniuin vitis idaea), ktera poslednja je pa vžitna le sè cukrom vkuhana; na dalje hruščice (Pyrola), mične pogozdne rastlinice, in pa |
| Kuharske Bukve (1799): | ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno |
| Kuharske Bukve (1799): | soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso |
| Kuharske Bukve (1799): | nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en |
| Kuharske Bukve (1799): | zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke |
| Kuharske Bukve (1799): | s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | posode, ki jih hočeš, nadevaj. Solata iz razniga sadja. V cukru shranjene češplje, orehe, muškateljce, kratko reči, toliko sadja, kolikor ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skuhaj, pohladi, z osmimi rumenjaki razžverkaj, lupino ene limone na cukru ostergaj, pa eno trošico sladke skorje in eno unčo očišeniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kratko reči, toliko sadja, kolikor ga imaš, (kako se v cukru ohrani, zgorej poglej), vedno v skledo napravi in z očišenim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno uro do rahliga, potem tri ali štiri limone ob cukru ostergaj in tega kakor tudi štiri lote lepe moke in |
| Kuharske Bukve (1799): | bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de tiſto perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žganci; „Al pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zmerzline. Cukrena zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | narediš, češnje vmešaš in pečeš, kakor je bilo zgorej rečeno. Cukrene štravbe. Dvanajst beljakov razpeni, potem pa z eno unčo cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečena jegulja. 133. Cotasta župa. Krompirjeva potica. Žabe v soku. Cukrene štravbe. 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene potopivke |
| Kemija (1869): | se mora najpoprej dati kakovo bljuvalo, potem mora pa mnogo cukrene vode piti. Bakrove spojine so večidel zelene ali plave barve |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | počasi. Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa z olušenimi in podolgama pa tanko zrezanimi mandelni obloži. Cukreni kruh (marcipan) Pot funta olušenih, z rožno vodo pomočenih in |
| Kemija (1869): | Ime trstni slador je dobil od nekega trsta (sladorni ali cukreni trst), v kterem se najobilnejše nahaja, in poprej se je |
| Kuharske Bukve (1799): | ſpezhe. Jo potręſi s' zukram, dokler ſe pezhe; al pa zukręni ſnęg gori narędi. |
| Kuharske Bukve (1799): | v' eni ali dvęh urah selena ſarba, katira ſe med zukreni ſnęg permęſha. |
| Kuharske Bukve (1799): | model inu poſoda sa Torte inu sa kuhanja. 128. Visha zukreni ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov ali obrozhov is |
| Kuharske Bukve (1799): | 128. Visha zukreni ſneg na torto narediti. Deni v' lonez eno unzho preſejaniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | velike kakor so pustni krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim snegam in jih še enkrat posuši. Na vsak blek pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pekarija. Cukreno testo. En funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peške pobero, se da tako spraviti; vunder ni tako dobro. Cukreno sadje. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | travailler, délati. 6. Dolge ſo konzhane s' aillon, kakor baillon, zunja penaillon, kutar, halázh. Vunder ſta kratki: mèdaillon, ſvetina, in bataillon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le enkrat greſh sh-njim na dèsh , in ti poſtane kakor zúnja. Sidár ſpodbije pege ispod moſtá, in móſt ſe pogresne. Terdno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na |
| Zlata Vas (1848): | obljubi; zató bi si mogel pa luč, sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | časa zmiva. To storivši obrišite mokro vime z drugo suho cunjo, in potém ga pomažite z dobrim laškim oljem, maslam ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | opraviti, če okoli kratke palčice privežeš gobo ali kako mehko cunjo, in pomočivši jo v to zmes, rahlo potapljaš gobec ž |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Opekline močno hladiš in bolečine tolažiš, ako platneno cunjo v merzli vodi pomočiš, z žajfo dobre namažeš in na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s cunjo, ktera je s kafro namazana. V notrajno rabo služi sledeče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | voda vleče in gobec preleče, kadar okoli lesene žlice rahlo cunjo ovežeš, jo v to vodo pomočiš in ž njo gobec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dene ino piha. Zhe pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham |
| Fizika (1869): | mora omeniti, da se iz luknje v tenkej steni tekoči curek pri iztoku znatno stisne, skorej za tretjino, tako da se |
| Fizika (1869): | cevi, se poveča množina iztekajoče vode. Iz stranskih sten tekoči curek dela krivo črto, ktere podoba se dá izračunati iz visokosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je hôdil seme s'jat: Žul' se bodo zacelili, Potni curki posušili Sred pšeničnih mu postát. Blažen, kter'ga teža huda Odvernila |
| Najdenček (1860): | in prijazno me je gledal. Kar se mu vdere v curkih kri iz gobca in nosa. Globoko je zdihnil, se opotekel |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih na Patricija O'Niela, ki je ležal v nezavednosti na bregu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pobožno in prijazno, tak serčno vse je to, De s curkam solze v sivo mu brado dol tekó, In kar iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vtaknite. Če je le mleka kaj v vimenu, bo z curkama vun teklo. Mina. Vajenimu gre vse dobro od rok; kakó |
| Zeleni listi (1896): | mahnil po zvoniku, daleč od sebe. Kri mu je tekla curkoma iz nje! Kaj pa se mu je zgodilo? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tje dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé vidivši ga, kako je vès |
| Sacrum promptuarium (1695): | Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' |
| Zoologija (1875): | in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na 19 redov. Ker se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſuſhiti, inu po Simi shivini v'zhaſseh dati. Kader dręvje zvęde, ſe platnu nar lepſhi belli. Mlad hmęl |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drugo Sozhivo 3 dni pred novim Meſzam ſejati, toku hitru zvedé. V' ſtarim Meſzi Zhebul, Spinaſcho, Korene, Petershel, Pęſso, inu Retkov |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GMEIN REGELZA SA VSSE LETA. Aku Sonze merkne, kader shitu zvedé, toku bo malu serna, inu dragota. Aku v' Suſhzi, v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | z onim modre Portugalke, ki je o tem času začela cvesti. |
| Genovefa (1841): | prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni |
| Genovefa (1841): | priljudno veſêlje zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém pràv odraſtel |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | snegam pokrita, desiravno je po dolinah že vse zelenélo in cvetlo. Vodnik pokaže s palico v dolino rekoč: „To je Černapeč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči |
| Kemija (1869): | grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice |
| Zlatorog (1886): | rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré |
| Zlatorog (1886): | kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem času začela |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | veſęl, Dokler ſi ſhè pomagat' snam. O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi nesbriſhi Tebe nigdar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kader Meſsez doli jemle, ſejati, zheſen svęsat. zhèbul, de v'zvęt na grę, pohoditi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri ure |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po |
| Botanika (1875): | na to, ali so med sabo ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni |
| Botanika (1875): | popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sravu, pelinovez, inu shaibel piti, tudi shiher puſhati, laxirati. ROSHNIGA ZVETA OPRAVILA. Na poli v' drugo praſhet, inu gnoy podorati, per |
| Kuharske Bukve (1799): | zvęta inu oręha. Ta polivka je sa vſe shlaht meſenine dobra |
| Botanika (1875): | za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos |
| Rudninoslovje (1867): | kterej se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je |
| Kemija (1869): | trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in |
| Kuharske Bukve (1799): | operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi |
| Zoologija (1875): | se v dolgo zvito sesalo, s kojim pije medico iz cvetov. Toda dovršeni metulji jako malo, nekateri celó nič ne jedó |
| Botanika (1875): | lapuh, rman, pelin in škrbinec. Plod ali sad. 74 Namen cvetov je izpolnjen, kedar je prenesen cvetni prah na plodovi zarodek |
| Zlatorog (1886): | tacih! Kar po lokah in prisójnih rebrih Vzgaja Triglav plemenítih cvetov, Kar jih klije v snegu in ob virih, Vsí so |
| Botanika (1875): | čaša. To pravilo ima pa mnogo izjemkov. Mnogokrat se dolnji cvetovi deli vzdigujejo nad pestič in mole čeznj k višku. Ta |
| Botanika (1875): | kakor da bi stali na čaši. Če pri tem imenovani cvetovi deli obdajajo prosto v sredini stoječi pestič, kakor pod. 137. |
| Kemija (1869): | se pa vse dado odstraniti s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 |
| Kemija (1869): | in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se namoči in napne v neko |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | po ozki stezì. Tirolic, ki ji je dans perčakovàl, še cvetèč starčik, jima z veselim, prijaznim obrazam naproti pride. Se po |
| Blagomir puščavnik (1853): | ko ga je Bric vjetega pripeljal, je še bil lep cveteč možak. Zdaj pa je vpaden, suh in bled ko smert |
| Sveti večer (1866): | let in gospod Dejakovič pride s Tonetom, ki je postal cveteč mladeneč, k logarju Dobravcu na božične praznike. Gospod Dejakovič ostane |
| Genovefa (1841): | koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder tako popoln in zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bom! Al' voda šuméča , Ni živa mladost? Moč tvoja cvetéča Iskrena krepost? Kdor moc pràv oberne, K' še vroča kipi |
| Blagomir puščavnik (1853): | blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | hišo je imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po |
| Sveti večer (1866): | V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči |
| Genovefa (1841): | je v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih |
| Na stricovem domu (1860): | od njega zvedil, nikoli ni rad govoril. Ko pride zaželjena cvetna sabota, sem pričakoval Jakata, kakor po navadi; čakam in čakam |
| Razne dela (1870): | Kaj na to zerkalce skaže? "Ti si lepa, krasne baže, Cvetna roža, dvombe ni, Tode perva — nisi ti; Pasterka ker tvoja |
| Razne dela (1870): | mlada jelka, Ne premajhna, ne prevelka, Belih, clo blišečih lic, Cvetna krona vsih divic. Tud po umu je slovela, Modrijanke glas |
| Botanika (1875): | v cvetu ne soraščeni drug za drugim, stojé prašniki in cvetna ogrinjala res pod pestičem vsak na svojem mestu, in pravi |
| Botanika (1875): | najbolj vrhi cveta, pod njim pa prašnik, in pod temi cvetna pokrivala, namreč venec in najnižje čaša. To pravilo ima pa |
| Botanika (1875): | cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le ozke |
| Botanika (1875): | in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami |
| Botanika (1875): | in 126.). Na takih odprtinah se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v |
| Botanika (1875): | izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega |
| Botanika (1875): | in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhajo; potle narędi to shupo goſtláto, kakor je visha per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki |
| Oče naš (1854): | je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace |
| Botanika (1875): | vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč |
| Botanika (1875): | oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na Zvetni Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve |
| Botanika (1875): | 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó posebno hitro na vlažnej zemlji |
| Botanika (1875): | tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so |
| Kuharske Bukve (1799): | 277. Piſheta s' zvetnim ohravtam. Piſheta ſe ſamo na vodi s' ſolio kuhajo, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Vganjalica, Räthsel, ænigma. Načetek, Anfang. Jedinščina, Armuth. Bélez, die Bleiche. Cvetna moka, Mundmehl. Zapečatiti, gerichtlich in Beschlag nehmen. Palež, Brand (bolezen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir |
| Zlatorog (1886): | Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo |
| Kuharske Bukve (1799): | sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dneh po nogradih in njivah ocvelo; léto popred se je cvetenje čez štiri tedne vleklo. Grozdje ni ne suhote ali solnčniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu ob zvetenju perkashejo, ſliſhijo k ſamizhni pripravi ; per léſki, oréhu, hraſtu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hruſhka, ali vinſka terta li sa edino pleme poterjeno. Ob zvetenju, kadar ſe ima ſadje sarájati, ſe prikashe na ſamzhikih prah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teshko seliſha reſhiti. Eni ajdo vmeſ vſejejo, in kadar ajda zvete, jo pokoſijo s detelo vréd sa prilaſt, in ſe tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rezh goſénz bolj ne smanjſha, kakor take ptize. — Kadar resh zveté, kurja shivai, rada piko dobí, de ſe odverne, vſaki dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi. Sdaj pimo tizhino Na Zeſarízhino Sdravje, naj lilia Vezhno zvetè. She ſmo natózhili Ga bomo pózhili Zeſarſki Vajvodi Na vaſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perporozhil, ne perpuſti mladizhev loviti ali satirati. — Zhe bób, kadar zveté, rijà ali uſhí poſhkodvati hozhejo, je dobro , verhizhke potergati mu |
| Zlatorog (1886): | Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj mu Cvel obràz je, ko iz sobe Stopil zopet je s krčmárko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ker smo imeli nekterekrat dež, je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še |
| Genovefa (1841): | oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki |
| Zeleni listi (1896): | Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se |
| Zeleni listi (1896): | daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno |
| Blagomir puščavnik (1853): | Obljubil mi je sicer pri slovesu, da kadar bodo zvončki cveteli, in tički vesele pesmi prepevali, spet v ljubo dolinico pride |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kjer so rastle cvetlice in drevesa vse križem. Tu so cveteli nježni hiacinti pod steklenimi zvonci, ondi velike, kot drevesa čvrste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na nekoliko nižji ceno polnili bodo. — (Slive v mescu Listopadu cvetejo. ) Uni dan smo slišali, de so neki gospódje se sprehajaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dodelí. — Primeril te bom južni deželi, kjer palme in oljke cvetejo; zakaj pod tvojo krono mir in edinost in zadovoljnost prebiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še cvet je zastonj, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | botaniškim verti vidili, ktere sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice |
| Botanika (1875): | grad) severne širine kake 4 dni pozneje listje poganjajo in cvetó. Preveč velika toplota pa tudi brani, da nektere rastline ne |
| Botanika (1875): | da tam žita in pozemljice po priliki 20 dni pozneje cvetó; če se gre od ravnika (ekvatorja) proti severu, se opazuje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Nemzi sa to tako ime, kér toljko preproſto bres liſha zvetijo, ino ſo vender toljko fletne. Ravno kakor one v' ſvoji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetlize. One ſo meni sa majhno poſtreshbo hvaleshne, ino lepo zvetijo; kako bi vam jes ſhe vezh hvaleshna ne bila? To |
| Botanika (1875): | cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče |
| Botanika (1875): | votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši. Velika krasota naših vrtov |
| Botanika (1875): | zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in |
| Botanika (1875): | imajo svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim |
| Kuharske Bukve (1799): | v' moſht dęval. 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka od lemón inu pomoranzh; tę sęla |
| Kuharske Bukve (1799): | takmi sęlmi namęſhati. 253. Plevnati ſir. Naberi rosmarina, shalbelna, besgoviga zvętja , inu drugih sęlov, poſu- |
| Genovefa (1841): | in bélih kugljiz na ternju viſi. Té ſe imenujejo popki zvétja. Pridi ſim! Tam na poletni ſtrani dolinize ſo dru- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vidil zéle oblazhizhe zvetniga prahu doli padati. Ni ga ſamzhniga zvétja bres sárodniga prahu, zhe ga ravno s ſvojimi preſlabimi ozhmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enim létu ſe isuzhiti, de bi vſelej vedil is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo mi podpirati; ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in gorko jesen pomeni. In skorej bi bili tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji |
| Divica Orleanska (1848): | z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa gost sirup napravi in za en dan na pomarančno cvetje deni; potlej ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko |
| Botanika (1875): | imenuje tisto steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle |
| Genovefa (1841): | in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bogate ajde in pa še dolge odre poleg. Ajda v cvetji tudi vsakimu kraju veliko lepoto podelí, kér ob ajdovim cvetji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo 7. dan tega mesca v c. k. botaniškim verti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali tudi druge take živalice rodovitniga prahù ne prenašale po cvetji, nič sadja bi ne imeli. Zakaj ljudjé pravijo včasi: Letaš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | so bolhe in gosence obrale; sadje je šlo že o cvetji pod zlo; le prosa je bilo precej obilno, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | pomladi, o kterej poje pesnik: „O da bi vedno v cvetji bila, ljubezni mlade doba mila! ” — Zatoraj se ni čuditi, da |
| Zoologija (1875): | črnica (Anthrax) odlikuje se črnimi krili. Kalnica (Eristalis) živi na cvetji, a njena repata ličinka nahaja se v gnojnici. Zlobna muha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | letno poročilo in računi o posojilu bilo je zavito v cvetji sreče iu splošne zadovoljnosti. Popolnem pa se je presukala ta |
| Divica Orleanska (1848): | ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti, In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klaſ, je mozhna , debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v zvétju, saſtáne ſnetljivi klaſ majhin in medel, je zhernkaſto — selén , dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v lepim vremenu ſpravljaj. — Sjutraj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imé časteno , — Znamnje , vsako spomlad prerojeno, Bo po teb' nazvánih cvétk izbor, *) Tebi v čast, cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj |
| Zlatorog (1886): | spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. « |
| Botanika (1875): | njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj |
| Genovefa (1841): | pogléjte, nô, kako lepo rumene, viſhnjeve in béle! ” „To ſo zvétke , ljubo déte,” je rêkla Genoveſa. „Glej tukaj jih nekoliko têbi |
| Genovefa (1841): | zhem biti, Bog bóde sa naju ſkerbel! Kdor shivali in zvétke oblazhi, bode tudi mene oblékel! ” Sa nekoliko dni je ſantizhku |
| Genovefa (1841): | kugljize na ternjulah ſo sdaj sgol majhne, ko ſnég béle zvétke! In uni ternjevi germ je poln ſvitloselênih liſtkov ! In tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim |
| Oče naš (1854): | dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mariza, imamo mi ſamo selje, korenje ino drage kuhenſke rezhi, zvetliz pa nimamo. Alj smém nekoliko teh roshiz na ſvojo gredizo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bog je vender vſe prav lepo ſtvaril. ” Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter rezhe: „V' reſnizi, prav fletne ſo! Oglavniza v' ſredi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa veliko dobriga prineſle. Marſkatéri bolnik je savolj teh lizhnih zvetliz sdrave kuhe, kupizo dobriga vina, alj dnarja dobil, kateriga |
| Genovefa (1841): | ſvitloselênih liſtkov ! In tudi drevéſa ſo polne bélih in. rudézhih zvétliz. O, to je veſêlje! O kako dober je, pazh Bóg |
| Genovefa (1841): | ſerzé vtiſnila. Vſako jutro je prinéſel ſvôji materi naj lépſhih zvetliz in polno lépih jerbaſzhikov, ki mu jih je is bizhja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dva angelja tri kite venza, ſamo is zhernih in rumenih zvetliz ſpleteniga, dershala. Tudi je podobo belo peplo (Schleier) , veliko vatlov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali shvepleni desh pride, zhe ſe rumen prah od nekterih zvetliz od viharja v viſhavo saneſhen s deshjem smeſha. De vzhaſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa tjè nar raji, kjér ſim miſlil, kakſhno novo ſorto zvetliz ali pa prav shlahtniga ſadja sapasiti. Ravno tukaj vidim vezhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne vidila ; sna biti, de bi ſe sárodni prah vezhſortnih zvetliz ne ſprijemaval. Kdor bi hotel zhebéle na njih paſhi oblesovati |
| Stric Tomaž (1853): | ljubeznivo dete da je Evangelina bila. Bila je kot zala cvetlica v gosposki vert posajena; z veseljem so jo vsi pogledovali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje enega človeka. « »O, kaj bi ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor |
| Botanika (1875): | in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu (Senecio), kterega seme |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ki nas vse od kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas |
| Genovefa (1841): | jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Primeril te bom dalej sladki čbelici, ktera v zeliših in cvetlicah le med iše, strup pa, če bi kteri notri bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je Mariza djala. Ne bila bi verjela, de per teh zvetlizah, ki ſo me toljko veſelile; tako shaloſt vzhakala bom. Povejte |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dajo dobro isrediti. Vuzhi ſe satorej, déte moje, de boſh zvetlizah videli. Nate, ino zhudite ſe! Ako bom ſhe sa naprej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to zhiſto prav raslozhiti. Miſlim, de ſo dali tim ponishnim zvetlizam Nemzi sa to tako ime, kér toljko preproſto bres liſha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa, in sa njoj tudi drugi ljudjé ſo tim salim zvetlizam nar rajſhi rekli, de ſo Marjetize. B. B. Oh, otrozi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Lehko de, rezhejo mati; sa to tim zvetlizam tudi tavshenkrat lepe salike pravijo. Vender nikar ne miſli, de |
| Divica Orleanska (1848): | peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | angelj in pokaže v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in drevja, kjer koli jih usadimo, in nam zemljo s cvetlicami in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu |
| Genovefa (1841): | sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s |
| Genovefa (1841): | selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v |
| Divica Orleanska (1848): | hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič ne |
| Zlata Vas (1848): | bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje enega |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot |
| Sveti večer (1866): | ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič vredne. “ Anica pa reče: „Kaj še? Vijolice so |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize v’ ſpomin. |
| Genovefa (1841): | do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem |
| Genovefa (1841): | ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo |
| Genovefa (1841): | ljubesnjive osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in |
| Genovefa (1841): | in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | odgovori ona. In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako nesrečno storiti? « »Drugo mater! « ponavlja žalostna mati in spusti cvetlici. »Tu imaš svoje oči«, reče jej smrt. »Vlovila sem jih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dete! « prosi mati jokaje. Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | téh raslozhkih in po ſhtevilu ſamzhikov in ſamizhiz v eni zvetlizi vſe raſtijine v nektere réde, shlahte in rodovine ſpravili ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drevéſ, séliſh in tráv, de ſta oba ſpôla v eni zvetlizi, kakor pri jabelkah, hrúſhkah , zheſhnjeh, breſkvah, ſljivah i. t. d. |
| Blagomir puščavnik (1853): | lepši in jo vtakne sinčeku za klobuk rekoč: „Kolikrat to cvetlico pogledaš, spomni se svoje zapuščene matere. ” Gresta dalje. Že je |
| Blagomir puščavnik (1853): | moj tihi grob. Ravno tisti je od kterega sim ti cvetlico utergala, ko sim te vzadnjič v svojem življenju vidila. Stokrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Janezek privadi, to tudi Janez dela. — Otrok se mora učiti cvetlico, jabelko ali hruško na sosedovem vertu ravno tako spoštovati kakor |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Gotovo ti je znano, da imá vsak človek ali svojo cvetlico ali svoje drevó, kakor je kdo ustvarjen. Te so sicer |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smo slišali, de so neki gospódje se sprehajaje na hribu cvetliškiga potoka poleg Ljubljane, 23. dan Kozoperska, šopek popolnama zrelih jagod |
| Oče naš (1854): | opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil |
| Zlatorog (1886): | Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka, cvetoča hči, Ko poleg matere stojí. In ko iz sobe gré |
| Zeleni listi (1896): | Vendar so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dolgo poprej shlahtnilo; sdaj ſe she one ſkoraj v' vſakim zvetezhim vertu najdejo. ” „Kakor te zvetlize pa, mati na dalej govorijo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko so še v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj |
| Genovefa (1841): | ſe nesmérni gôjsdi shé v' mnógih krajih rodovítnim poljanam in zvetézhim vertam vmaknile, je shivel na Niderlanſkim prav shlâhten vojvoda; — vojvoda |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hudobn, ſakaj se ſmirej nasovraſhe? Tu je enu ſnamene bres zvibla, de en naſtanovitne zhlovek v' brumnoſte nalubnoſt, inu nadapadlivoſt najde |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vender vezhi Tail ſe je glih snaiſhlu, to pa bres zvibla ſe more tem 7. Planetam perpiſati, kateri uselei to ureme |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga ſvęjtá, po vaſhim hudóbnim nagnenji, taku bóte bres vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne bojí ſama ſebe viditi, ſama ſebe vpraſhati, inu kęr zvibla, to nar bolſhi plat svoliti. Takú ſtury uni poſhteni kupèz |
| Biblia (1584): | inu je djal k'njemu: ò ti maloverni, sakaj ſi zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prięl, inu je rękàl k' njemu: Ti malovęrni, sakaj ſi zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam |
| Genovefa (1841): | vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s Volkam priſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled |
| Kuharske Bukve (1799): | ne prevezh na enkrat, de ſo na proſlori, puſti pokrite zręti ; kader ſo na eni ſtrani rumeni, jih oberni; al potle |
| Kuharske Bukve (1799): | jajza maſla v' eni kosízi, pertręſi dvę kúhalnike moke, puſti zręti, salì s' grahovo vodo, tudi ſoka od kuhane ſbuke iuu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo |
| Kuharske Bukve (1799): | marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' |
| Kuharske Bukve (1799): | iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram |
| Kuharske Bukve (1799): | gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi |
| Kuharske Bukve (1799): | IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta pomeni naſh h zherkam z, ſ, s perſtavljen, tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zherkam z, ſ, s perſtavljen, tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi sa ljubesen njegovih bratov obzhutljivo biti ne more! a— zh. Dopiſ is Zerklanſke fare. Şhe tó le naj k naſhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boſh sdravo drévje, in obilno ſadja ti bo jeſenſko plazhilo ! — zh — Dober ſvèt. Şéj proti vezheru in puſti ſéme zhes nozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora po nemško pisati ſch |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popraviti povsod, pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je „ſlovo od ſholſkiga leta” *) ktero je popred ſpiſano v. zh. g. Dehantu podal, glaſno, s ponaſho (action) zhverſto govoril, bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſe med letam uzhili. Ob 12tih, ko ſo ang. zh. glaſno odmolili, je bila poſkuſhnja konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola je |
| Divica Orleanska (1848): | sam pred vami pojdem, V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog |
| Zlata Vas (1848): | tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji |
| Divica Orleanska (1848): | alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj se na meč, na drugo ne! Karol. Se |
| Čas je zlato (1864): | nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se skoraj bojim, da ne bi bilo res, kar me čaka, ampak le lepe sanje. Pa le sam prevdari, se ti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost Božja |
| Lohengrin (1898): | hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha |
| Gozdovnik (1898): | vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se |
| Ta male katechismus (1768): | zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo |
| Ta male katechismus (1768): | skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja |
| Zlata Vas (1848): | ne več dolgov delati. Ne smem ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | priliki prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec! sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Njen brat Robert jo jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa |
| Deborah (1883): | Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota |
| Revček Andrejček (1891): | našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſte mi rèkli. Jejte, ino pa oblagoſlovíte me. “ Isak rezhe: „Zhakaj, blishe ſtopi, de poſhlatam, zhe ſi moj ſin Esav, ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | narózhje, ino mu da piti. Kedar odpije, mu rezhe dekliza: „Zhakaj, ſhe tvojim velbljúdam bom sajéla, de ſe napijejo. “ Bersh islije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ji k ſlovéſi, Şolsé ſtojijo v vſákim mu ozhéſi. „O zhákaj, mi dopólni prôſhnjo êno! Pred ko ſe lózh'va“, Bogomíla pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na nekake ure, tédne, dneve ali na poſébne zhaſe, ne zhakaj, ne mladiga méſza, ne ſhipa, i. t. d. Ako bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sakaj pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti. Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ne bom nigdar nizh svędel! — Matizh. Vaſha Gnada ! — Godzi zhakajo — jih ſmęjm poklizat ? — Gaſhper. Koker vidim, mene ne bo nizh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' tęmu? Matizh. Jeſt ? — jeſt pravim, de — de godzi sunej zhakajo. Baron. Ti tedej obſtaneſh, de ſi piſmu — Matizh. Kir gnadliva |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhe bodo oni deklizhe obdershali. Godzi, inu ti drugi vshę zhakajo. Baron. O le vsémi jih, le vsémi jih. Matizkek, kaj |
| Divica Orleanska (1848): | Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na mostovži, na mizi so neki listi Siona ležali |
| Divica Orleanska (1848): | solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za roko prijela |
| Valenštajn (1866): | Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je šel naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku. |
| Pripovedke za mladino (1887): | vam je že preveč. Kaj mislite, da vas bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vunkei ſhou h' tim Judam, inu ni na Chriſtuſou odgovor zhakou, sakai malu yh je, katiri bi radi to reſsnizo ſliſheli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reſsniza? tu jes hvalim, de pa on ni na odgovor zhakou, temuzh prezei vonkei ſhou h'tim judam, tiga hvalit na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mina. Rés težko sim že čakala, de bi mi svetovali, kaj mi je storiti, če se |
| Roza Jelodvorska (1855): | zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten |
| Roza Jelodvorska (1855): | Med tem je Ljudmila čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se jim truplo izročilo, in dva sužnja naj bi zunaj čakala na usmertenega brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod župnik so ji vsak |
| Zeleni listi (1896): | živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa je nalašč do konca, kajti mislila je za gotovo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že na tem svetu dotrpel in si |
| Stric Tomaž (1853): | Emelina, ki ste že med tem na drugem kraji poslopja čakale, zbežite naglo skozi vratca v hišo in pod streho, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vošmo, de mravljinčikam Se znajde vračba kaka, Naj pesniki ne čákali Zastonj bi rumenjaka. Mé vošmo, de bi h koncu šle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidili bote polje prazno in kakor osmojeno, *) in komaj bote čakali zagledati spet z ajdo obsjano in z rudečkasto-belimi cvetlicami zagernjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | čakamo, da se bude bolje godilo našemu jeziku. Zastonj bi čakali, da se budu trudili i napenjali drugi narodi za čast |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Parizu snidel in rešil važne zadeve. Pravijo, da bojo papež čakali do tega časa, po tem pa „z zadnjo besedo” (ultimatum |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v gobcu deržal. Zdaj so gospodje glave vkup pomolili in čakali, kaj bo s prešičkom začel. Obračal je plošico zdaj sem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po ječah in čakali sodbe ter se pripravljali na smrt. Tisti čas bival je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | snegom pokrite koče. Pod gostim smerečjem so se ustavili in čakali, Šimen pa je šel doli proti koči, ktero mu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym narozhuv , de bi od Jerusalema naſhli, temuzh de bi zhakali na oblubo tega Ozheta, katiro ſte vi ſhliſhali (je on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govorila od njega pruti uſſem, katiri ſo na Israelsku odreſhenje zhakali. Inu kader ſo ony bli uſſe po poſtavi tega Goſpuda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | leshalo veliko ſlepih, hromih, jétizhnih ino drusih bolnikov, ino ſo zhakali, kedáj bo voda kipéla. Med njimi je bil nekdo, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | med drugimi glédavzi ſolse polijejo. Ravnitel ſo ravno na to zhákali. Kedar zhútijo ſerze ozhetovo sa vſmilenje sadoſti mehko, ga is |
| Genovefa (1841): | in péſhzi sa boj napravljeni v réd vſtopili in ga zhakáli. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in |
| Blagomir puščavnik (1853): | se sošli na grajšinski vert, kjer jih je obloženo omizje čakalo. Vitez in vitezinja sta jih prav prijazno spre- |
| Blagomir puščavnik (1853): | Scer se mi nekaj dozdeva, kakor bi me nekaj prežalostnega čakalo. Zdi se mi, kakor bi notranji glas čula: Bogomila! Bogomila |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bilo in slaba pot, in vender ga ni nič druzega čakalo. Nevoljin gré skozi celo vas in je bil že skoraj |
| Valenštajn (1866): | reč branili bodo krepko. Posvaril zveste sem, obstražil druge. Stopinje čakam samo prve, precej — Maks. Na goli sum se naglo dela |
| Valenštajn (1866): | Grofinja. Vi, Tekla, nič ne vprašate? Kar nič? Besede vaše čakam dolgo že. Al morete prebiti, da užé Več dni še |
| Zlatorog (1886): | »Tóda jaz čákam, »Da pride nakràt »On trkat na durí, ¶»Ki nema me |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt tę sa Goſpbdarja moje ſrezhe poſtavim, od tebe ſamiga zhakam jeſt, kar mi je ſhe dobrih dny namęnjenu; daj meni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim na konzi mojga pota, boj je per kraji, inu zhakam s' savupanjam na krono tę pravize, katęro ſi ti, o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | to moramo mi Slovenci sami, osobito mi izobraženi, sicer zastonj čakamo, da se bude bolje godilo našemu jeziku. Zastonj bi čakali |
| Gozdovnik (1898): | hitrostjo vode bomo pa le počasi napredovali. Če pa dalje čakamo, zgodi se lahko, da bomo o jutranji gori še v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ali ſi ti tá, katęri imá priti, ali eniga drugiga zhakamo? 4. Inu Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima |
| Valenštajn (1866): | Grofinja (se smeje). Kakó pa, njemu se mudi. Ti čakaš Lehkó. Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizheka ſe jeſt ne bojim; ſej vęjm, de njęga ne zhakaſh. Goſpá. Koga pak ? Baron. (na ſtran. ) Eden je per nję |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi v' gradi. Potler mo bomo rekli, de na piſmu zhakaſh , inu de ſi pręd niſi v' Lublano upal. Tonzhek. (shaloſtno |
| Blagomir puščavnik (1853): | niso; ti divjak si jih zaperl u temno ječo. ” ”Kaj čakate tukaj? ” zagromi čuvaj za njim, ”vun ali noter! ne vidite |
| Stric Tomaž (1853): | zastonj. Polovili jih bomo, kot lesice v luknjak. Tedaj, kaj čakate? “ „Lahko po nas streljajo, da bodemo eden za drugim pocepali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo mi podpirati; ako bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in |
| Divica Orleanska (1848): | ( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet |
| Zlata Vas (1850): | de sim še premlada in de čem še eno leto čakati; ostala sim pri tem, brez de bi bili z menoj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane lisec moj, tukaj so |
| Gozdovnik (1898): | O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse na trdnem, in še le |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kraj pri ognju, katerega je mogel videti. Dolgo je moral čakati, da je ugledal svojo mater. — Ni se motil, ona je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga |
| Biblia (1584): | kir ima priti, ali imamo li my na eniga drusiga zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi, ali v resnici veruješ v moje copernije in moje čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so mar zgolj prevara |
| Fizika (1869): | Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Prokul. „V čarodelstvu ni tacih moči; pa mi tudi ne gré v glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | take na ptuji svet sejana, zató se rada posuši. En čas vedó, kakó se der Engel sklanja, in kaj se pravi |
| Robinson mlajši (1849): | bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci |
| Zlata Vas (1850): | od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost, vsak po pol léta na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čez leta gotovo še več imeli. Za poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | str. 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki |
| Ta male katechismus (1768): | tedej posledne rezhy tegu zhloveka? Taiste, katire zhloveku na posledne zhas se pergodèe, koker: I. Smert. II. Sodba. III. Pekl. IV. |
| Ta male katechismus (1768): | bodo moje besede shlishali, ter se uzhili mene bati uſſake zhas, v' katiremu bodo na ſemli ſhivelli, inu toku imajo tudi |
| Ta male katechismus (1768): | itdr. XVIII. Dusho, telú viſhej, poſhegnej nas ſdej: * na ſadne zhas shpiſhej, nas vſemi v' svet' Rej. O bodi itdr. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe vi ſedaini zhas ſturite? kai ſe vi na podſtopte? kolku grehu vi na |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | O zhas, o zhas veſeu sa nas! No v'jaſle poloshila. 4. Pi atushu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vuzhy, Kar namorjo videt ozhy. 6. Zhast, hvala bodi saki zhas Ozhetu , inu Synu , Inu Duhu, de bo per naſs Vſel |
| Kratkozhasne uganke (1788): | doſtikrat ne le k' smehu, inu shpasu, ali ſa kratkè zhas: temuzh she tudi k' pridu, inu k' nuzu sluſhejo, ter |
| Kratkozhasne uganke (1788): | dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v' skledezo, ter bosh videl, koku |
| Kratkozhasne uganke (1788): | puſti njeh v' vodi, ali pomyah, kar ſhivina pye, en zhas namakati, potem pak gobe vonpolovi, ter puſti ſhivino pyti, ter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te duh pershov kaker an mihn puebezh noi tebi te zhaz pernesov ti pa te shaz pokruepov jepa use kupa naprei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu permoram oh ti Duh da skashi ti mene te zhaz al dnarje skues ta na svateisha noi obvaſtneisha inu nai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prave Korona. SHEBRANJE. AI ti viesh na anam kraji an zhaz, taku vsemi glieh tam davi ano peſt perſti pa kar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Heleno noi S Barbaro dati o duh menei skashi tiſti zhaz noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se bo furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano vodo noi sahvali boga sanje, noi ga nuzei |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki |
| Genovefa (1841): | iside in ne moja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je |
| Genovefa (1841): | veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame |
| Sacrum promptuarium (1695): | aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi bote mene iskali, inu, koker ſim k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali clo celo leto, kér ima to lastnost, de od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ako delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in |
| Zlata Vas (1850): | seboj vzel, ko je bilo spinjeno. Sir so pa toliko časa v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober |
| Zoologija (1875): | s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil |
| Zoologija (1875): | zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram |
| Ferdinand (1884): | tudi okreva iz te bolezni, — kar pa ni gotovo, koliko časa bode pa še živel? Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerem času dá 24. V katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a |
| Robinson mlajši (1849): | Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi o tej réči, ko je v dogodkih |
| Robinson mlajši (1849): | mu zdaj, prav prišli. Ker je poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni |
| Robinson mlajši (1849): | Še je nekoliko času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse |
| Robinson mlajši (1849): | si drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se |
| Kuharske Bukve (1799): | en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje, kteri ſo Judovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolan. Jesuſ ga ugleda. Vedil je, de je she toliko zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je doſti. Po tém ſe med 12 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod |
| Biblia (1584): | nikomàr povedati, de je on Iesus, ta Criſtus. Od tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi |
| Biblia (1584): | ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvetoval, de bi imel nehat od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril |
| Sacrum promptuarium (1695): | almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
| Sacrum promptuarium (1695): | vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej vejdila kaj je |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drugu ſi zhaſs, inu ure odlozhimo, sa molitu pa obeniga zhaſſa na naidemo, inu per obeni rezhy nas tu ſpaine taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de ſi mi h' opravilu prasnih, inu navreidnih rezhy tulkain zhaſſa vsamemo, debi pa tu terpleine naſhiga Odreſhenika ſaki dan le |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa sanikernu, inu greſhnu na sgubíli. Ali ni veliku ſpodobnſhi, debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu obshaluvali, inu tiſtu h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga zhaſſa na naidemo. Saturei vsemimo ſi zhaſs tu terpleine naſhiga Odreſhenika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na pretezhe, debi ſe mi v' tiſtimu veliku ur, inu zhaſſa nikar ſamu v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Rimlarje na 8. Poſtavi. Bratje! jeſt dershim satu. de ſedaniga zhaſſa terplenje ni urednu perhodne zhaſty , katira ima nad nami resodeta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | semlo skopov, inu je skril dnarje ſvojiga Goſpuda. Zheſs veliku zhaſſa pak je perſhov Goſpud tehiſtih hlapzov, inu je s'nymi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naše hvale: njih dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške |
| Zlata Vas (1848): | in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in na vse večne čase. Amen. ” — Čez tri dni prosi in sili Miroslav svojega očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novega leta se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak pogled dá novo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo še letos, in zaupljivo in serčno koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | kakor je bilo od začetka sveta, zdaj in na večne čase. Amen. Obhajilne molitve. |
| Ta male katechismus (1768): | Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril prerokbe imenitne tudi ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je: „Tomash! ker ſi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gori-poſtavuv ? On je pak nym djav : vam nagre vediti te zhaſſe , ali minute, katire je Ozha v'ſvoji oblaſti ohranuv: temuzh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi te zhaſſe ſturuv' Katiri, dokler je ſvitloba njegove zhaſty, inu podoba njegoviga |
| Oče naš (1854): | kakor svoje življenje. Živi in umri za njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že ni mogoče več živeti,— da nekdaj so bili dobri časi, so bile dobre leta, se je lahko živelo, vsega je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in lepši prišli bodo, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem polji našega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno naši časi so taki. Tisti veliki potres sveta, ki je bil leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha odſhla, je vshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor de bi eden drusimu delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is rok tergal i. t. d. Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so |
| Roza Jelodvorska (1855): | lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo |
| Fizika (1869): | drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v starih časih ni bilo ur s kolesjem, in da se ne vé |
| Fizika (1869): | in istega kraja pod prav raznimi koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče |
| Astronomija (1869): | 6 letih in 270 dneh; — in nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj |
| Botanika (1875): | narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega |
| Gozdovnik (1898): | vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le |
| Ta male katechismus (1768): | zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh zhaseh, koker v' Adventu, inu velkemu postu svatovshne derſhati. Kaj prida |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebesu pojo, inu per ludęh se goriderſhę, al ob fimskeh zhaseh movzhę, inu na druge duſhelle lejtę |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih, ako ſo jo ravno tudi she zló po simi shivine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in to tolikanj vezh , ker ſe je tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridu zató bila, kér jim je pokazala, de mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ko bi Vam ne šlo ravno tako navpičlo s časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lahko toliko koristniga naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | brezdušneže v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Od Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh tega je bila v mnogo krajih še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi ni treba zametovati vsega svojega starega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po |
| Deborah (1883): | prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred časom porodila. Učitelj. Kako ste prišli v to kočo? Žena. Milostivi |
| Ferdinand (1884): | sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da se je grad in vrt olepšal, kar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili |
| Divica Orleanska (1848): | duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, ki po nobeni ceni slišati ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko zdihnili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | itd. preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar posebno to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdanjih časov, ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj |
| Viljem Tell (1862): | Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov, Švicarske svobode. |
| Valenštajn (1866): | Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so v'dellah v'muji, inu skushnoſti teh rezhy, inu zhasov tem mlajshem ſdavnej najprejshli, ter so teſhavo tega dne, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | szer od korenine Krayla Davida, katira je ſavle spremeitve teh zhasov, inu rezhy ſlo owo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi v vsih deželah in po celim svetu ob enakim času gori, in tudi za gnado božjo šlo, kar se pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gola in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času službe ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo |
| Astronomija (1869): | 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice. V tem času se vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kapitalu jednake? 23.* V katerem času dá 24. V katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dvha jas tabe prosim daji timmne poshlash inv kmoimv poshliednjomi zhasi kader sebo moja dvsha odtalesa vozhiva so Gospved Jesvs Kriſtvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nema satu vedeti osuna eniga kateri bo tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar |
| Ta male katechismus (1768): | narmejn enkrat enemu naprejpostavlenemu mashneku ſe spovedati; inu ob velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh zhaseh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu v'srezhi poskakuje tvoja dusha. Upij k'meni ob zhasu te nadluge, ob uri tvojega vojskuvanja: Pod tvojo pomuzh perwejſhim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril, inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi |
| Biblia (1584): | Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha |
| Biblia (1584): | veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on |
| Biblia (1584): | je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri |
| Biblia (1584): | Ali on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku |
| Biblia (1584): | red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko |
| Sacrum promptuarium (1695): | shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih vdov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' véliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in je dalje na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne neſe po simi zhbele rediti, ker one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno je mene le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo |
| Tine in Jerica (1852): | njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. rokah nosiva prosi sa me, da mena sta zhasna beeshtva pomaga: O S. Krishtof jas taba opomenam k' si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim skues tvojega sina Jesusa kriſtusa dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas tabe prosim skues svetiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe ozheta useti. 4. Brani v' sakon ſtopiti obluba tiga zhaſniga, ali vſeskusniga divishtva, te zhiſtoſti, tu je : nekol le sheniti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' opravilih ſvoje hiſhe. Zhe sa ohranenje naſhiga telęſsa, naſhiga zhaſniga shivlenja vędnu ſkerbimo, ne ſkerbímo maju sa ohranenje naſhe duſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhiga bogaſtva, temuzh ſe ſhe le veſelé, de imajo malo zhaſniga blaga; drugizh tiſte bogate, kteri na bogaſtvo ne tvesejo ſerza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſ bogabojezh, je bila v' sakon obljubljena. Pa kakor uboga zhaſniga blaga, tako je bila bogata lepih zhednoſt. Vſa zhiſta, nedolshna |
| Genovefa (1841): | Bóg ſe bó tudi vaju uſmilil. Ne dajta ſe od zhaſniga plazhila v hudobne déla sapeljati, sakáj njih plazhilo je vézhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vana skrita shaza 99000 Dukatov prov dora svata inu potomi zhasnomi shiuleni tu venzhno vesele unebesah noi is velizharije? Amen. Kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | htuojai zheſti inu khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno inu venzhno potriebo Amen. MOLITVA |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v čast, sveti cerkvi v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on |
| Maria Stuart (1861): | v božjo milost, in zanašam na Pravico tenko se sodnikov časnih. Paulet. Pravična sodba bo. Ne dvomite. Marija. Je pravda dokončana |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be njim lubeſn zhasneh rezhy dobru dishalla, kjer v'taiſteh vezh od ſhovzha, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogl nuznu uſſe daperneſti. Pokaj gresh is svojem preyskanjam v'zhasneh rezhęh toku delezh? ſakaj preudaresh ti pred uſſakem svojem duſhelskem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nau prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. |
| Blagomir puščavnik (1853): | mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že na |
| Ta male katechismus (1768): | sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saklad, ondi je vaſhe ſerze. Zhe tedaj ſvoje ſerze na zhaſno blago naveshete, boſte pa Boga posabili; nihzhe ne more dvema |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte naſhli, svelizhanje boſte vshivali, ki ga ni ſenza vſe zhaſno ſhe toliko veſelje. II. Potlej je Jesuſ na tiſti gori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mnogo v hudobijo sabrede, poprej ko vejo, kakſhno ſhkodo sa zhaſno in vezhno ſi nakopavajo! Savolj paſhe jih veliko is ſhole |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj vender |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rokodélſke novize: tako bodo tudi Dalmatinzi ob novim létu zhaſopiſ „Sora Dalmatinſka'' imenovan, v ſvojim jesiku dobili. Natiſkoval in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu 1817 ſta pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſeljem bodo tudi sanaprej namen kmetijſke drushbe podpirali in ſlovenſki zhaſopiſ bode vſaki dan vezh prijatlov dobil. Poſluſhajte, prijatli! tadaj, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ne veſh, de ſo te podobe le sa nek zhaſopiſ sriſane in napravljene, ne pa sa ogléd v kaki zeſarſki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | * V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor program pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njih vzhrédnik bode g. profeſar Anton Kuzmanich. Namen tega zhaſopiſa je, kakor naſhih noviz. Tudi tukaj bodo kmetijſke, rokodelſke in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pergodek vſe, kteri ga svedó, s boshjim ſtraham napolnil. (Poleg zhaſopiſa: »Katholische Stimmen« 1843). J. K. Ogenj v Mednim. Po nozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na ſvétlo, in velja sa zelo léto 1 goldinar. Tega zhaſopiſa prelepi poſlóv je: „Moli in vmno delaj in blager ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo gotovo vſak moder in prevdarljiv Şlavjan poterdil. Vredniſhtvo vſakiga zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s védnim obsiram na ſvoje bravze |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Francoskega. Nekega večera pride Karol vesel domov in poda materi časopise, rekoč: „Gospod župnik sicer niso vsega prebrali, vendar so djali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je bilo pri taki perložnosti že dostikrat veliko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ko nam skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so dobri časopisi živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj bi rekel? — na tavžente! Ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rečí prigodile, o kterih smo do zdaj le brali o časopisih, da se drugej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novega nahaja in priporoča tù pa tam v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev in časopisov, ktere so bile v poslednjih dveh letih od kmetijske družbe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | mu zemljica! V Gorici 29. dec. = Gorica šteje vse polno časopisov v 3 jezikih izhajočih, a vendar mi Slovenci še enega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | imate „Glasbeno Matico”, „Sokola”, „dramatično društvo”, „Mohorovo društvo”, imate mnogo časopisov, ki marsikaj pišejo, imate prepire med seboj, prepire z nemškutarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in časopisov; še več pa se čita iz Čehije. Morda bode kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je noviga? (Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo je nad glavo deržal. — Tudi se bere v tem časopisu, da je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je v nekimu némſhkimu zhaſopiſu *) ſredſtvo rasodel, kako bi naſhi kme- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kremsharju , bukovesu pod Tranzho v Ljubljani. (Podóbe ilirſke nóſhe. )Ljubljanſkimu zhaſopiſu, v nemſhkimu jesiku piſanimu, ki ſe mu „Carniolia” (Krajnſhniza) pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je, ki po nemško vpijejo, čeravno ne véjo zakaj? Vsa čast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati |
| Divica Orleanska (1848): | kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi |
| Zlata Vas (1848): | in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po nevrednem hvalo prepevale, ampak da dajo le „čast komur čast gré”. Rajni fajmošter Vertovc so se za njegovo čast že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi |
| Ferdinand (1884): | čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano |
| Gozdovnik (1898): | konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu dobru lejtu bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k'njemu djav: letu uſſe ozhem jeſt tebi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére |
| Genovefa (1841): | She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ta ſvét v nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ozhe , Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj bó T i, vezhna hvala, Ozhe , Ti ſi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se ti zhries mene inv odpvſti mene karsim jas zhries zheſt moiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg jetabe shegnov ti si ziv sviet an luzh inv zheſt oh Bveg mene primi istie-m vesoko shegnanjem nedolam jvtram bodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo skerbí dobre |
| Revček Andrejček (1891): | držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S svojim ponosom padla |
| Revček Andrejček (1891): | Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tam je sam Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je |
| Ta male katechismus (1768): | VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. |
| Ta male katechismus (1768): | ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo |
| Ta male katechismus (1768): | Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti |
| Ta male katechismus (1768): | Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' jézho, kakor |
| Genovefa (1841): | hude sgléde vidil, ſe nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Prerok ny bres zhaſty, kakòr lę v' ſvojim kraji, inu v' ſvoji hiſhi. 58. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | v Torunj peljali, so ga Poljaki povsod z veliko veliko častjo sprejemali in cvetice na-nj trosili; po nekterih krajih pa kmetje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | deleč pride, da bo milošine potreboval, jo bo z večjo častjo vzel iz rok ubogih kakor iz Vaših. 500 škofov, ki |
| Ta male katechismus (1768): | be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne razumimo. Ako se pa znajde še tako velika i častna družba samih Slovencov — ako pa stopi med nje kak ptujec |
| Oče naš (1885): | obitelj storiti, se je danes spolnila. Počasi so šli skozi častna vrata proti gradu, ki je bil kaj umetno in krasno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas |
| Divica Orleanska (1848): | Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih podpor darovanih društvu , gosp. dr. Vošnjaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Vrda, in gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz |
| Roza Jelodvorska (1855): | premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo |
| Roza Jelodvorska (1855): | moja Lenčika sčasoma tako dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo: »Bog te blagoslovi ljuba hči |
| Roza Jelodvorska (1855): | Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri |
| Roza Jelodvorska (1855): | še živé; ali godi se jim prav slabo«. »No,« reče Častimir, »Bog naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si |
| Roza Jelodvorska (1855): | »O dragi Častimir! « reče Ljudmila, »Bog naj nama le toliko veselja dodeli, kolikor |
| Roza Jelodvorska (1855): | še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga |
| Roza Jelodvorska (1855): | z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi |
| Roza Jelodvorska (1855): | Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje djalo, je bilo to, da |
| Roza Jelodvorska (1855): | priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno |
| Roza Jelodvorska (1855): | rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat se praska za ušesi, in več kot |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav pa zraven njih |
| Roza Jelodvorska (1855): | vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma |
| Roza Jelodvorska (1855): | v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in |
| Roza Jelodvorska (1855): | po tem se peljeta vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in |
| Roza Jelodvorska (1855): | nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim, ali |
| Roza Jelodvorska (1855): | enim tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je bilo povsod tiho, mirno, nobeniga človeka ni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | posebne povabila k veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še častite unanje družnike čitavnice naše , kteri še niso letnine za preteklo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | vlade zahvaluje dobrotnikom in še posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam častite duhovščine šenklavške in mestnim okrajnim predstojnikom gospodom: Francetu Schantelnu, Nacetu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je she, dershi nasaj tvojo roko; savolo tvoje lubesnive, inu zhaſtite Matere, katire ſvete perſi ſi super ta ſtrup naſhih grehov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapert srak sboljſha. A. K. Poslavljenje. Presvitli Cesar so našiga častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja svetiga pisma in poprejšniga fajmoštra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | me na mošt opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe dobrute, katire smo jeſt inu drugi skus tega veliku zhaſtitega Svetnika prejelli, po verſti praviti, inu popisati. 3. Tu samu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'andohti, inu molitvi ſnajdti, ta se le iſvoli tega zhaſtitega Svetnika S. Joſhefa ſa svojega mojſtra, inu Uzhenika, inu on |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eſt sem sè bla ſa svojega Patrona, inu Proshnika tega zhaſtitega S. Ozheta Joſhefa iſvolila, katiremu, ke sem sé bla skerbnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v Celji. Ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imé v čast Krajnske dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. H. Kos, so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje in konec. ) Kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prišel pred oči. Vernimo se tedaj k Fabíoli. Morebiti pričakuje častiti bralec, da jo najde ko kristijanko; in vendar ni tako |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v |
| Zlatorog (1886): | A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé |
| Tiun - Lin (1891): | zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | beſede. 3. Katir nam ſkus tebe visha naſhe dijanje Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od ſmerte uſtal. 2. Katir nam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | beſsęde. 3. Katir nam skus tebe visha naſhe dijanja. Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od ſmerte uſtal. 2. Katir je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | beſsęde. 3. Katir nam skus tebe visha naſhe dijanje. Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od smerte uſtal. 2. Katir je |
| Sacrum promptuarium (1695): | veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate vy shpeglat, kateri raunu |
| Sacrum promptuarium (1695): | bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah S. Paula, kir pravi: Honorabile conubium in |
| Sacrum promptuarium (1695): | adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja (Zeng), ki so nam med drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nisim mogel storiti. De sim tedej zopet v Ljubljani, oznanim častitim bravcam Novic, ki mi morebiti imajo kaj pisati ali za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | protokoli županijskih zborov ali skupšin pišejo, da bo prav, — podamo častitim bravcam danes, misleči, da ne pridemo prepozno, akoravno smo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vspeha ne vemo. Naj bo pri ti priliki vsem onim častitim posestnikom, kateri so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno |
| Revček Andrejček (1891): | lov, želim vsem gospodom strelcem dobro srečo! ter zakličem vsem častitim gospodom lovcem krepak »živio! « |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse domorodne rečí tako živo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | proſímo vſak dan Boga, ino vſe drugo nam bo pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O |
| Biblia (1584): | folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu s' shnabli mene zhaſty, njih ſèrzę pak je delezh od mene. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 9. Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam |
| Viljem Tell (1862): | bodeš stal ti v dičnosti prekrasnej Najprvi med svobodnimi možmí, Častil te ljud bo, ko se kralj častí. Rudenc. Tu, vsega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če se mu pridruži skušeni junak. Pankracij pa ni le častil Boštjana ko navadnega hrabrega vojaka cesarjevega, še bolj ga je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | variha in vse svetnike, katere si v zdravih dneh posebno častil. 37. — Če postaneš malosrčen in nevoljen nad svojo boleznijo in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſavle teh stvary koker njeh stvar neka hvallil, inu stembel zhaſtil. En velik ſaller je, aku kedu mene, de so ſatu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | othla svjetuvati, de be s' posebno andohtjo tega prezhaſtitluvega Svetnika zhaſtil ſavle tolkajn mnogiternu spoſnaneh rezhy, skus katire sem jeſt ſvedela |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | beſſede tvoje matere ſa doſti rezhy volo. Ti bosh mene zhaſtil, ter enu veliku veſſelle naredil, aku se bosh od pregreshneh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil, se bo |
| Zlata Vas (1848): | ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam prišel in je rekel |
| Oče naš (1854): | izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “ |
| Ferdinand (1884): | krasno oblačila; ne, ker so ju ljudje bolj čislali in častili nego popreje; le radi tega sta bila bolj srečna in |
| Oče naš (1885): | svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga dobrotnika čestíli, in ki so ga sicer le kake tedne v léti |
| Biblia (1584): | govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj na zemlji je meni |
| Biblia (1584): | VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu |
| Pastirski list (1852): | klerega je Gospod u tjednu si zebral, po volji Gospodovoj častimo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | imenitna, nije koristna, nije potrebna. Ako je mi sami ne častimo, kako moremo po pravici očakovati, da bi ju častili drugi |
| Ta male katechismus (1768): | inu njeh malike na eno naſdushno viſho molejo; mi pak zhastemo v' teh obraſkeh, inu Kipeh Kristusa, inu Svetnike, katiri nam |
| Ta male katechismus (1768): | pruti svojemu bliſhnemu ſapopadene namrezh: de mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli uſſe dobru |
| Ta male katechismus (1768): | vekumej. To skrivnust virjemo, Té lubemo, Na Té ſaupamo, 'nu zhastemo. II. O JEſu roſſi nam, Té prosemo Gnade, 'nu pridi |
| Ta male katechismus (1768): | O Tukej ſde videmo mi nashega Boga, * s' andohtjo ga zhastemo is zelega serza. Tu pervu se odpeva. Tu kar pride |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bit'. Ta shtiri inu dvaista Peiſem. Sanctus. 1. Trikrat svetiga zhastimo Tebe ô Bog Sabaoth ! No vſelei zhastit' shelimo. Nebo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nihdar nasapusti, Tu ponishnu proſmo mi. s'Peitjam mi tebe zhastimo, Tvoje gnade resglaſimo, K'dire ſi nam skasou ti. 2. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | De s'tistim Bogu zhast dajo. 2. Tebe molmo, no zhastimo O Bog, inu naſh Gospod ! Tvojo zhast mi resglalimo , No |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tukei klezhimo , Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo. Mi dershimo sdei ta spomin, Per sadni vezhirji tvoi Syn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa |
| Ferdinand (1884): | besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita tako prisrčno, da se je kar videlo, da mu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe s' ognjem oglaſi, bodi ſi moj ali vaſh; njega zhaſtíte vſi praviga Boga. “ Vſe ljudſtvo je savpilo: „To je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi me prihodnizh ſhe med vami prebivale, takó naſ zhaſtite, kakor gré. Naj vam bojo Lahi sa isgled ! Véſte kako |
| Blagomir puščavnik (1853): | neskončna je tvoja dobrota! O da bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vseu. 4. O JESUS ! mi zhaſtimo Tvojo lubesen sdei, Inu zhastit shelimo Tudi na vekumei, Kir si nam dau sa shpisho |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tamkei pleihan bit', Beu, inu Zhist v'Nebelih svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | zhres Ta Lenoba v'to Zirku prit', Inu tamkei Boga zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al pervoliti v' greſhno rezh, Hvalit |
| Ta male katechismus (1768): | zhastiti, inu na pomuzh poklizat, tu je: koker nashega stvarneka, odreshnika |
| Ta male katechismus (1768): | ustmy, poj Salve Regina vse ure, vse dny. II. Mario zhastiti je nasha dolſhnust, * na tron njo postav'la je boſhja modrust |
| Ta male katechismus (1768): | samega Boga, koker to narvezhe dobruto viruvati, njega lubiti, inu zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13. Je pak perpushenu svetnike pozhastiti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'offertoriu. 1. O Bog! mi ſaki zhaſs Shelimo te zhastiti, Brumnu pret tebe priti, s'Gnado poglei na naſs. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Naſh glaſs pusti h'tebi priti , No s'tistim tebe zhastiti. 3. Kir ſe svesd millionu ſveiti, Tam je Ozhe! tvoja |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sam Kristus sapovei. 5. Ta sveti Sacrament vſelei Svestu mormo zhastiti. Starih ofro postave sdei So she nehale biti. Ta viera |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | veſelu mogl goriuſtati, inu is zhiſtim ſerzam tebi ſlushiti, tebe zhastiti, inu hvaliti. Kar jeſt tebe moj Stvarnik, inu oderſhenik nebeshi |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več ne častiva; pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vred na kup vreči, de iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad osemdeset let. Oče Remigij — tako |
| Ferdinand (1884): | Častitljiv oče Bernard je bil ravno oni samotarec, h kateremu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duſham v' Jerusalemu je Bog to rasodel. Shivel je ondi zhaſtítljiv ſtarzhik, ˛Simeon po imenu. Veſ pravizhen ino bogabojezh je bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | groba. Ino Jesuſ Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s' zhaſam po premoshno poſhteno dekle oshenil. Dedez, she veſ zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſhe tega veſelja vzhákali, de ſo s' ſvojim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ſerze bolelo; proſila je Shofko sa odpuſhanje, ino vbogi zheſtitliv ſtarzhek ſe ji toljko vſmilijo, de ſe nad njim rasjoka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | teri je bilo Shofka ime. Njeni ozhe, kapitan Sorko, prav zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſvoje dni na vojſki bli, alj savolj ſvojih |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica nar modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica usmiljena! Devica verna! Podoba pravice |
| Oče naš (1854): | očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga dva častitljiva moža, eden zlo priletin, poln milosti in ljubezni, drugi še |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prečudna, Mati našiga stvarnika, Mati našiga odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vrédna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | naših potrebah, temuč reši nas vselej od vsih nevarnost. O častitljiva in žegnana devica; naša gospá; naša srednica, naša besednica; naša |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popraševanjem po kristijanstvu, ktero se jej je zdelo nova, prav častitljiva in bistroumna sistema — saj jej je umerl učenik, po kterem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se ozre na okoli stoječe in čez nekaj trenutkov začne: „Častitljiva brata! ki sta prisegla na Kristusovo ime, ki za njega |
| Oče naš (1885): | očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga dva častitljiva moža, eden zelo prileten, poln milosti in ljubezni, drugi še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe ſo tadaj prebivavzi v luni, kakor uzheni miſlijo, kako zhaſtitljiva in lepa ſe njim mora viditi naſha semlja, ktera ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Loſhkiga kantóna in morebiti zele gorenjſke ſtraní, pa kar ſo zhaſtitljiva goſpá Mati Marijana Şerafína Hausenlehner vladijo tega kloſhtra prejeli, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi |
| Oče naš (1854): | daj jima tavžent frankov in ohrani svoje življenje in življenje častitljivega gospoda! Prosim Te, obvaruj svoje, obvaruj moje in Nackovo življenje |
| Sveti večer (1866): | pogleda proti nebu, bilo je v njegovem obrazu nekaj posebno častitljivega in slovesnega. Blagoslovi mladenča rekoč: „Gospod te naj spremlja po |
| Ferdinand (1884): | list svojega predstojnika. Sluga, držeč v roki prižgano svetilnico, pelje častitljivega redovnika k bolniku. »Milostivi gospod, tú vam je poslal samostanski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stanú. To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. |
| Genovefa (1841): | kushniga mrasa ſtèrjeno ſerzé ſe sopet v ſolsé omezhi! ” Beſedi zhaſtitljivigà ſhkoſa ſe je sdaj ſpomnila: „To tedaj” — je djala, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de mora shivino vezhidel tudi savoljo gnojá imeti, ne saſlushi zhaſtitljiviga imena, de je kmetovavez! Ker po leti veliko glav shivine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhim svunajnim bravzam, de nam je neuſmiljena ſmert sopet eniga zhaſtitljiviga rojaka vsela. Goſp. Jakob Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſniti, ki ſmo ga v imenu ſoſeſkinih mosh od nekiga zhaſtitljiviga goſpoda prejeli, ktéri ima ſhe bolj kakor kaki drugi pravizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Z. k. kmetijſka drushba na Krajnſkim je pred dvéma létama zhaſtitljivimu goſpodu fajmoſhtru Pirzu, ki je, kakor naſhi bravzi she véjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko poſlala, zhaſtitljivimu fajmoſhtru pokasat, kako naſha domazhija njegovo prisadevanje v reji ſadniga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Namest mene mu zdaj častitlivi gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod! Znano mi je, de |
| Divica Orleanska (1848): | tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant v Stari Loki in namestnik c. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske |
| Divica Orleanska (1848): | je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej, Za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pervi list v hiši oglasi, zmajejo moj stari, sicer pràv častitljivi oče — kterimu Bog še dolgo živeti daj! — z glavo ter |
| Zlata Vas (1850): | revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi gospod fajmošter! neizrečeno veliko bi zamogli Oni pomagati, ker bi |
| Zlata Vas (1850): | de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo |
| Roza Jelodvorska (1855): | pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim v naši veseli družbi, ko se tako |
| Ta male katechismus (1768): | tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lępi, imajo kravshaſte laſsé, mozhni, brumni, korashni, spremiſhliozhi, pohleuni, veliki, zhaſtitlivi, dolgu shivijo, sraviga ſhivota, ſo enga dobriga ſerzá, inu po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Mario Smrekarzo vsęti, inu dnarje, katęre je prejęl , nasaj poverniti. Zhaſtitlivi , viisoku vrędni, imenitni Goſpodje ! — ſhe nigdar ni bla ena toshba |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kar ſe Jęsuſovu oblizhje s'ſhpotam inu ſramoto pokrie. Ti zhaſtitlivi pepęl tih ſvętih Prerokov, inu Patriarchov oshivi te ſpęt, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | muditi, in de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu |
| Ta male katechismus (1768): | usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl |
| Sacrum promptuarium (1695): | deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne Vašega poštenja vrednega moža, kteri se je spet k častju starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in |
| Botanika (1875): | in strženovo staničje (strženovino), poslednje mnogokrat neizmerno rahlo in nežno. Čaša (calix) 61 Čašni listi so še precej podobni steblovim listom |
| Botanika (1875): | in se popiše, kakošne so podobe in kako so postavljeni. Čaša je časih sostavljena iz več vrstá časnih listov, kakor pri |
| Botanika (1875): | posamni listki med seboj popolnoma enaki; v protivnem slučaji je čaša nepravilna. Nepravilna enolistna čaša je mnogokrat dvoustnata, namreč razdeljena |
| Botanika (1875): | pr. od makovega cveta in od cveta vinskega trsa odpade čaša koj pri razcvetanji.. Taka čaša se imenuje odpadna. Če notranje |
| Botanika (1875): | Ožji spodnji njeni del se imenuje grlo. Gledé podobe je čaša: cevasta ali valjasta, (pod. 103.); kijasta, vrčasta (pod. 104.); obličasta |
| Botanika (1875): | podobi 138., se imenujejo nadplodni (epigyna); v poslednjem slučaji je čaša s plodovimi listi soraščena in prašniki in venčevi listi stoje |
| Botanika (1875): | so tudi zeleni in krepni. Pri mnogih rastlinah ima pa čaša vse drugačno barvo, kakor zeleno, kakor, n. pr. pri Fuchsiji |
| Botanika (1875): | ali kosmato, in s kosmatinami časih zaprto. Pravilna se imenuje čaša, če so si vsi njeni posamni listki med seboj popolnoma |
| Botanika (1875): | od cveta vinskega trsa odpade čaša koj pri razcvetanji.. Taka čaša se imenuje odpadna. Če notranje cvetne dele obdaja le en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj še eno uro postoji; potem ga pa kakor ledene čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene modle |
| Valenštajn (1866): | i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor |
| Botanika (1875): | se čašo, da se vidi, kakor da bi stali na čaši. Če pri tem imenovani cvetovi deli obdajajo prosto v sredini |
| Botanika (1875): | rudeči jagodi, (pod. 107.), ki ima dvovrstno čašo. Pri enolistnej čaši se pazi na njen rob, ki je navadno zobat, in |
| Botanika (1875): | ohod (perigonium). Čaša je ali večlistna ali enolistna. Na veličastnej čaši se štejejo posamni listki in se popiše, kakošne so podobe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se kaj k' pridnemu, uku: zhasi k' ſbrihtanju te pamete: zhasi k' potrębnemu reſveselenju tega serza is ugank vonuſęlu. Use ima |
| Revček Andrejček (1891): | da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli in nikjer tako časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri nam ſkus tebe gmira to pravo |
| Botanika (1875): | strženovino), poslednje mnogokrat neizmerno rahlo in nežno. Čaša (calix) 61 Čašni listi so še precej podobni steblovim listom, ker so tudi |
| Botanika (1875): | čašnih listov se steblovimi listi; z druge strani se pa čašni listi mnogokrat ne dadó razločiti od venčevih listov, in ti |
| Botanika (1875): | kako so postavljeni. Čaša je časih sostavljena iz več vrstá časnih listov, kakor pri rudeči jagodi, (pod. 107.), ki ima dvovrstno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glas in dober vès. Naj misli, kdor se vedno veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa tako terdni, de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov stojí in leží bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veliko bolj me veselí, če tebi veselje napravim, kakor pa če bi sama jedla. ” „Tega pa nikakor ne, draga Sira! Saj |
| Rudninoslovje (1867): | vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa |
| Botanika (1875): | gleda, koliko časa potrebuje vela rastlina, da se spet oživi, če smo jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice v |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | prosili, pa nič ni imel, s čim bi je nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo bi mi pomagano, da |
| Zlatorog (1886): | Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej |
| Revček Andrejček (1891): | značaj. Kar si v glavo utepe, mora se zgoditi in če bi voda gorela. No, dober tek, kdor njo za ženo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse |
| Sacrum promptuarium (1695): | djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Bogam, inu po poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi |
| Genovefa (1841): | nikóli ne bila osdravéla, temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na |
| Genovefa (1841): | go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj taziga povedal, ſo meni rekli, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati ne more. Zhe ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe bolj varno preshivi, in nizh vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izvirni; Ob desnici, ob levici Križem po zelenim dol', Kakor bčela na cvetlici, Dela kmet na svojim polj'. Žarko solnce v |
| Zoologija (1875): | kratkega življenja. Tu svrči in brni hrošč, bere in zuje bčela, gosenica gloje list, metulj se spreletava od cveta do cveta |
| Zoologija (1875): | sto skupaj v zemlji pod mahom. Paroma živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah |
| Zoologija (1875): | na poslopjih ob južni strani jako trdne lončke od peska. Bčela krajačica (Megachile) dela pod zemljo ali v duplih naprstku podobne |
| Zoologija (1875): | grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na poslopjih ob južni strani jako |
| Zoologija (1875): | Živé ali paroma, ali pa v družbah, manjših ali večih. Bčela (Apis |
| Pozhétki gramatike (1811): | ami, le enfant, itd. La rezhejo in piſhejo l'abeille. bzhéla, l'épée, mezh, l'intention, naménjenje, l'oisivete, poſtópanje, bresdelnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vživat : Mislim: Človek! ljubi délo In posnémaj pridno čbélo! Kadar čbéla satje dela Iz voska čisté lepôte, Kakor de bi stvarit' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krije : Mislim: Tak', otrôc'! bodite Starše svoje vsi ljubite! Kadar čbéla, jeze polna, Z želam ojstrim preskerbljena, Vid' nevarnost, v boj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Človek! serce vari, De se v gréhu ne opári! Kadar čbéla v panj priléze, Se koj med sestrice spravi Brez skoposti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mirno spijo ; De se drevje cvetjem cira, 3) Gde si čbela med pobira; De se trave zelenijo, Kosci skorej de kosijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tam je sreča prava, Kjèr edinost je in sprava! Kadar čbéla pričakuje De vesêlje raja vžije, Mater skerbno pogleduje In jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mislim: Glejte, tako varja Prav' roják dom in cesarja! Kadar čbéla vsako délo Tak' umetno, modro dela: Al' bi serce se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhtah ſe snajo dobiti. Bodite, kakor čbéle! (Poleg némškiga. ) Kadar čbéla gré cvetlice Obiskavat, med popivat, Pridno vezat na nožíce Si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali lepih umetnostih **) (Vvod za naše krasoslovje ***) U prídnosti ti čbéla kós zna biti, Pripravnosti učít' se od červiča znaš, Kar |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se meni en modrijan, inu vedèsh. Sóvi je serze upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob |
| Kratkozhasne uganke (1788): | meni: kedu je ta, de se bomo vedeli, njega varuvati. Zhebela, ke pizhe, aku se reſdraſhe. Ni mesú; je pak vonder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojih zhervizhev v panje snaſhajo , ſo li zhiſti zvetni práh. Zhebéla ſe v zvetlizo globoko sarine, de na nje dnu ſladko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe isuzhiti, de bi vſelej vedil is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opikne , in mu ſhkodje. Tak ſok je ſladek, in je zhebelam dobra paſha, sató ga medeno rôſo (Honigthau) imenujejo. Taka rôſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič opraviti nimajo, kar morebiti še marsikteri kmetovavec ne vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo |
| Botanika (1875): | Mnogokrat je vresje edina rastlina, ki pokriva nerodovitna peščena tla; bčele dobé v vresji mnogo medú. Iz strohljenelih iglastih listkov se |
| Zoologija (1875): | na kvar. Tako na pr. hranijo se nekatere žuželke, sosebno bčele, cvetnim prahom. Iščoč ta prah po cvetji prenašajo ga na |
| Botanika (1875): | Glechoma) in skrečnik (Ajuga), povsod rastoča zelišča, kterih svetje pomladi bčele pogostoma obiskujejo. V blizo sorodni red spada sporiš (Verbena), navadno |
| Zoologija (1875): | po kacih sto skupaj v zemlji pod mahom. Paroma živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na |
| Zoologija (1875): | Afriki in južni Ameriki, imenujejo jih tudi bele mravlje. Kakor bčele in mravlje živé tudi trmiti v velikih zadrugah, kjer se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele tiče, ne moremo reči, da smo v tem kaj napredvali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se bali; petelina so posébno ob vojniškim času radi vidili. Čebele so pomenile prihodno zgovornost. Še clo zajci, kobilice, kače in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nji? Marsikteri takó pravi in sam ne vé zakaj. Kadar čebele močno na ajdo letajo , in iz lepiga ajdoviga cvetja pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo let na tanko preprizhal, de zhbele , zhe jih je veliko v enim panju, nizh vezh ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojimi preſlabimi ozhmi vſelej viditi ne samoremo. Vſi tovorizhi, ktere zhebéle okoli léta na sadnjih noshizah sa rejo ſvojih zhervizhev v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe sárodni prah vezhſortnih zvetliz ne ſprijemaval. Kdor bi hotel zhebéle na njih paſhi oblesovati, bi samogel v enim létu ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dajo loshej prevlézhi. — Divjake sa zépljenje okoli noviga méſza saſadi. — Zhebéle od sdaj pred premrasenjem varvaj. — Shivino na paſho ne goni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Soper nemarnoſt. Otrozi! pojidite k' zhebęli tje. Glejte! to malo ſtvarizo: Koku modru ona pomuja ſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Super namarnoſt. Otrozi! pojde k' zhebęli kje. Glejde! to malo ſnatnizo: Koku modru ona pomuja ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti ſhegi konez vsame, sakaj snano mi je sanikarno opravilo zhbelarjev po Şhtajerſkim, Krajnſkim in Koroſhkim. Ne vsame ſi toliko zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahke, sdrushi vezh panjev ſkupej ; sakaj gotova in od vezh zhbelarjev poterjena reſniza je : „de zhbele dveh panjev, od ktérih ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne bó, bo imel malo trave, in to ſhe puſtó. Zhbelne panje oſnashi v lépim vremenu, in poglej ſkerbno, ako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | XXXI dni. Kmetijſki opravki v tem meſzu. 1. Ogledaj ſkerbno zhbelne panje, De ne bo mogel desh ne veter va-nje. 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih boſh po tem prav teshko v dober ſtan pripravil. — Zhbelne panje oſnashi, in jih dobro samaſhi, de ne bojo zhbéle |
| Zoologija (1875): | do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Treba je, de bi kmetovavci bolj čislali in več špogali čebelic, ktere so nam toliko koristne, in nam mnogo dobička prinesejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od njih pridnosti učí. Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se tudi od njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še marsikteri kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in kdo bi te shivali rad ne imel, ktera |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | jo poslala zvedet, kako je njenemu ljubčeku. »Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu knezu, in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ki v hribih prebiva, in — prinesi mi novic od njega. « Bučelica je takoj zletela s persta princesinje, kamor ji je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodí. To spet storijo čebelice ali pa tudi druge čebelam enake živalice. Res de tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripravni s pridam sprejeti potrebniga rodovitniga prahú. Ko bi takrat čebelice ali tudi druge take živalice rodovitniga prahù ne prenašale po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič opraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shiti, pokasal. Drugi dan grem do njegoviga zhbelnaka, in neki pomozhnik pa pripravo s mano neſe. Kje pridſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan Şuſhza ſo pervikrat letele. Vſe je migljalo okoli mojiga zhbelnaka, in v miſlih, kakó ſe le unimu ſvojoglavniku godí, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per |
| Kuharske Bukve (1799): | pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na |
| Kuharske Bukve (1799): | eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula, |
| Kuharske Bukve (1799): | v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | srovim maslam poli, v kterim se tudi na koleščike zrezana čebula zarumeni. Cvetni ohrovt s parmezanskim siram, drugačen. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga v malo rujave prežganke, v kteri se je zrezana čebula napela, deni, de z njo dobro zavre. Nekteri to jed |
| Botanika (1875): | 2. Čebula (cepa) je, kakor kaže podoba 53., v podolžnem prerezu, ploščnato |
| Botanika (1875): | vidimo zrno škroba, dobljenega iz podzemljic; ono je sostavljeno kakor čebula iz druga na drugej ležečih plasti; podoba 33. nam kaže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem |
| Botanika (1875): | Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic |
| Kuharske Bukve (1799): | od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jesiha, perdeni štiri žlice malo zrezanih kapar; naj dobro povre. Čebulova polivka. Zarumeni eno, podolgato in prav ozko zrezano, špansko čebulo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči. Pečeni svinjski herbt. Solata. 84. Možganova |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Narašeno srovo maslo. 100. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z jajci. Goveje meso s čebulovo polivko. Kuhana vezna solata z možgani na narezanih žemljah. Pečene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s kalafuki. Meso s čebulovo polivko in zelenim hrenam. Nadevani ohrovt. Pečene lešterke. Tirolski štrukel |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bil v' mis lah ſbral. XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle koſhe; puſti, de se zhes nozh v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno zhebulovo glavo, is ſoljo v' red v' eno męshto, inu s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe ſhe takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še |
| Zlata Vas (1848): | šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več mladih ljudí je prišlo k njemu. Čeravno je bil |
| Blagomir puščavnik (1853): | življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | množi od leta do leta bolj, potrebe so pa tudi čedalje večje. Če je bilo izperva že zadosti, da se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj gerde psovke, ki se mu pa vse iz gozda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſta jim ſtara jeſti prineſla; gledal je, kako ſo mladi zhedalje vezhi raſtli, isgodnjali ſe, ino nekiga dne po blishnih vejzah |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | narediti. Kolovrati, leſene ſklede, pipe ino take ropotije ſo bile zhedalje boljſhi kup; satorej ſo dedek sheljeli, naj bi ſe Martinek |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Tudi Martinek je ſmel vzhaſi v' grad. Dédeka je pa zhedalje bolj ſtaroſt ſilila, Niſo ſi vezh s' ſvojim delam toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sazhetka malo potrebujejo, kakor pa bolj raſtejo , jim je treba zhedalje vezh, in sadnje dvé ſtaroſti she terdniga in mozhniga perja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokonzhala. Koliko troſhkov sopet to vsame, ſoſébno, kir je léſ zhedalje drashji! Tudi zhaſa ſe veliko potrati, ker ſe to delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko imajo pred vsim drugim popolnama snažne biti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja |
| Zlata Vas (1848): | vas prišel, bi ne bil verjel vas viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama |
| Zlata Vas (1848): | ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne |
| Revček Andrejček (1891): | patrona. (Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v |
| Zlata Vas (1850): | iz mléka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | velikiga veſelja ni Martinek vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako |
| Zlata Vas (1848): | deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene |
| Zlata Vas (1848): | de je nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okoli, — to bo vaše hiše že samo na sebi bolj čedne storilo, in, če bodo ceste dobre, poti lepe, kako lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je čisto mlad, tankoraven; kakih osemnajst let je imel toda čednega obraza, višnjevih in prijaznih oči, zlatorumenih las, ki so v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naj se spuša živina iz hleva pod senco. Kdor nima čednega, hladnega hleva, naj jo postavi za ta čas kam drugam |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | usmilil se in želel, dekleta potolažiti. Premeni se torej v čednega meščana, stopi prijazno k mladi ženski in jo ogovori: »Deklica |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narhujsheh ſmejshnav skupſbiranje. XXX. Poſt. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enege zhednega ſhivlenja krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Hodi ſa mano. XXX. POSTAVA. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enega zhednega ſhivlenja krayluvanje. 1 Tu ni ena majhena nadluga ſa enega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lét ; ſamo prasniki, godovi ſvetnikov in druge snaminja bodo veliko zhedniſhi in lizhniſhi podobe, zheſar ne vidimo v dan danaſhni, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnſka „Pratika” na verſto. Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati. Kar ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali na ſolnzi ali pa na pezhi, in jih v zhednim ſuhim kraji pred miſhmi in pred praham hrani, de jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe drujikrat drajſhi prodá. Hraniti pa ſe mora v ſuhim zhednim kraji, v ſuhi ſkrinji in v ſuhi kamri, ali pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ponarejena čokoladna župa. Zarumeni prav dobro dve kuhavnici moke v čedni kozi na žerjavci, zali jo potem med vednim mešanjem z |
| Zlata Vas (1850): | tednih vsi šolarji, veliki in mali, ubogi in bogati, čisto čedni na truplu, vsaj ta čas ko so bili v šoli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Natergaj en funt dobrih, zrelih grozdičevih jagod, postavi jih v čedni posodi na živ pepel, pokri jih in jih tako dolgo |
| Kuharske Bukve (1799): | de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino pa okrogli ko biſarji. Kako ſe le pravi tem zhednim roshzam? ” Imenujejo ſe ledinzhize, ji mati odgovorijo, sa to, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na soncu suši, naj ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so |
| Oče naš (1885): | je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel. Alj bi bilo zhedno de bi njo vsel ?” „Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj, to bi ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni na moje ſtare |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj — ne jedli? Če nas |
| Zlata Vas (1848): | mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slabéji so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vlada v Krimu je oklicala, da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | vrnola, ko so videli, da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nameſt v 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi narmajnshem blekam omadeſhuvanu nabilu; inu ke sem tuiſtu uſſeskuſi zhednu derſhalla, je v' svoji snagi uſſellej gorijemallu, dokler sem bla |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' mejſtu perpelala; ſdej more per men use zhiſtu, inu zhednu biti. Grem rada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v |
| Divica Orleanska (1848): | najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar |
| Oče naš (1854): | to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je naše očete |
| Ta male katechismus (1768): | 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka |
| Pozhétki gramatike (1811): | bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar |
| Stric Tomaž (1853): | na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj |
| Blagomir puščavnik (1853): | v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže |
| Blagomir puščavnik (1853): | jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil ž |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | in sveto življenje tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje čednosti naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim vedno |
| Ta male katechismus (1768): | ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony. Katire so te narimenitnejshe zhednoste? Vira, Upanje, inu Lubeſn. Obudi Viro? Jest virjem uſſe, kar |
| Ta male katechismus (1768): | mirelu. Luk. 6. Katire se imenujejo te poglavitne, ali shteklene zhednoste? Katire so koker glave teh drugeh, ali koker eni shtekli |
| Ta male katechismus (1768): | ſadosti; temuzh on more ſraven tega tudi dobru sturiti, inu zhednoste, ali tugentce dapernashat; sizer je greh temuistemu, katire tu dobru |
| Ta male katechismus (1768): | ali koker eni shtekli, okuli katireh se uſſe te druge zhednoste vèrtèe, katire se spodobe enemu Kristianu dapernashat. Kolkajn je takeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire navę, inu naſna svoje nagnenja viſhati is vojnèkam te zhednoſte, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt uſſako uro skerbella, koku be jeſt mogla od ene zhednoſte da te druge pridti, inu goriuſeti. V'skrivnuſtah te vire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pregrehe naodstopejo. 3. Moj syn! posnemaj od tvoje Matere. Te zhednoſte mojega Synu se skus mene svetejo, koker sonzhni ſhari skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu se podaja. Jeli Buh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino vſe drugo nam bo pervergel |
| Genovefa (1841): | isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § |
| Blagomir puščavnik (1853): | te poterdi v svoji milosti, da boš vedno pobožno v čednostih popotoval in na smertni postelji reči zamogel: ”Pridi prijazna smert |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ali gnade, Njegove sveti zapovedi spolnovati, in vas v vsih čednostih posnemati, de se bom po smerti z vami v Njem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſhe otroke v' tęj ſvęti isvelizhanſki vęri, v'tęh Ięjpih zhędnoſtih tiga sadershanja podvuzhili? Kęj je ta kruh, katęri ima njih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | furme ali podobe dati, kakor ima ſlęhèrni potręba. Zhe na zhednoſtih gori jemlete, ſe more ta duhovni s'vami povsdigniti; on |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vedno tak; zakaj Bog jih ne zapusti, kteri njemu s čednostjo in pobožnostjo, svojim bližnjim pa z ljubeznijo in blagovoljnostjo služijo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Videla sem, kako je v tvojem sercu kalila čednost za čednostjo; videla sem in veselila se tvoje ubogljivosti, tvoje pridnosti, tvoje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 270 gl. 7.) Trat: za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9. julija, za 880 gl. po naredbi P. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija. Izplačal sem trato za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9. julija s 6 % diskonta. Kupil sem od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ravno tudi ne vedilo, ali smo bili Slovenci, Horvatje ali Čehi, ali kaki drugi Slovani. Ravno takó, če pogledamo iména stariga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Iz Prage. Novi „Narodni list” je razodel pravila, po kterih Čehi zahtevajo vladne prenaredbe, da zadobí narod pravice, ki mu jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tem kraji ni bila na pravem mestu? ali, ker vrli Čehi niso še zabili svojega Palackega in Riegerja, da bi demonstrativno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | načelo, ne gredó poslanci federalistične stranke. Zdaj pa — razun pogumnih Čehov, ki od svojega zgodovinskega prava ne za črtico ne odstopijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vsi poslanci in tudi Tirolci so prišli v zbor — razen Čehov in kranjskih Slovencev. Poljaki so v zbornico pritirali svojo resolucijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pred durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno (vse jedno)! pravijo Čeho-Slaveni; všeckojedno! sim mislil tudi jez sam pri sebi; kdo je |
| Divica Orleanska (1848): | zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada pak ostane v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado |
| Divica Orleanska (1848): | kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene dana, moja je čelada. |
| Divica Orleanska (1848): | jo, ji rečem, Jez kmet sim prost, mi treba ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba |
| Divica Orleanska (1848): | ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba mu ne bilo, Ne more nihče rêči. Krov jeklén |
| Blagomir puščavnik (1853): | krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba |
| Genovefa (1841): | grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati |
| Divica Orleanska (1848): | prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem |
| Divica Orleanska (1848): | Čelada pak ostane v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni |
| Divica Orleanska (1848): | vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo |
| Zlata Vas (1850): | zraven sebe čutil. Večidel vsim je od strahú pot od čéla tekel, in nekterih je bilo celo tako strah, de bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v |
| Divica Orleanska (1848): | dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih |
| Oče naš (1854): | rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko, ktero tudi |
| Maria Stuart (1861): | naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč |
| Maria Stuart (1861): | obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš |
| Viljem Tell (1862): | Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mesto, a mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem ko je od časa do |
| Revček Andrejček (1891): | v tla gleda). I — menda že! Zvitorog (pokaže si na čelo, zase). Tu notri ni Bog vé ravno koliko, prav res |
| Sacrum promptuarium (1695): | saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (Vùs smęſhan, ſi zhelu riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli ſo me ! (Matizhek |
| Viljem Tell (1862): | ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže |
| Zlata Vas (1848): | pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na čelu je imel veliko prasko, pod nósam so se mu pa |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vsi trije; ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sliši se, da tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone nij bil pripravljen. Merzli pot mu je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo jęsa zhelu rasdjala — Nęshka. Nizh ſe ne praſkaj po zheli. Matizh. Sakaj ne ? Nęshka. Bi vtęgnil kakſhen bùdenz vun sboſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | britkoſti tiga pekla obdadó, inu ta mertvaſbki pót na njega zhęli nam letę peklęnſke britkoſti lę prevezh na snanje da. Tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele |
| Ferdinand (1884): | bil več stari, veseli pevec. Bil je skoraj še bolj čmeren, nego njegov gospod. Bil je ves zamišljen in bled; govoril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je ozalšal z vsem potrebnim. Precej tam-le je; saj stari čmerni Katul ravno odpira vrata. ” Stopili so na prostorno dvorišče, na |
| Gozdovnik (1898): | čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče po dvorišču, in čmerni glas jih upraša: »Kdo želi uhoda o tako pozni uri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z vsim strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim. Ne terdim, da je moja gospodinja taka; pa vi, draga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reši. Koj je hitela k njemu, ki je s temnim čmernim ptujcem zaklenjen bil v svoji sobi. Na svoja kolena je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj grem ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih še nisi, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nadjati sadja; še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá |
| Mlinar in njegova hči (1867): | konec! Potem je živenje moje brez vse vrednosti; ne vem, čému bi živel. Micka. Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | copernijami in pijačami nakloniš njeno serce ali vsaj njeno premoženje. Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | premoženje. Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa |
| Revček Andrejček (1891): | Zapišite mi torej na kak listek, da me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase |
| Zeleni listi (1896): | na levo, zdaj na desno ter kričala na vse pretege. »Čemu neki kričiš, Zorica? «, vpraša jo njen oče. »Oh, oče, oče |
| Gozdovnik (1898): | »Ali povejte mi, velečastiti, čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s potovanja |
| Divica Orleanska (1848): | in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc in kinč. Jovana (mu jo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dragi bratje! in vém, da vsak izmed vas zdaj misli: čmu sem si kupil mertvaško trugo? Kupil sem si jo, bratje |
| Kuharske Bukve (1799): | v' shelodez djati, karkol je le enmalo ſmrada nategnílo. Zhemú nam je ſizer noſ ravno nad uſtmi? Jed, katira savrè |
| Kuharske Bukve (1799): | imenvati, tedaj bodete narbol snale mojimu ſlabimu perzhetku popólnimoſt naloshiti. Zhemú beſęde kraſti? Al ni ſlovenſki jesik sadoſti premôshen? Kuhati je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtvarnika. Vediti tega vender gotovo ne moremo. Modrijani le pravijo, zhemu bi bil Bog toliko in tolizih prebivaliſh vſtvaril, ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prebivaliſh vſtvaril, ko bi jih ne bil napolnil s prebivavzi ? Zhemu bi bila naſha semlja, ko bi ne bilo ne ljudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasloshiti, to je pokasali in ſprizhali vam bomo, sakaj in zhemu ſe mora to delo tako, drugo tako delati. Sraven tega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſant je bil sraven ? Nęshka. Sa tim velkim ſtolam je zhepel. On me je priſhal proſsit , de bi bla per njih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imaſh tukej snajti ? — ſim vshę ſliſhal , kader ſim sa ſtolam zhepęl. Baron. (jęsen , na ſtran. ) Tukej je le ſpet, ta neſręzhni |
| Tiun - Lin (1891): | trgovci s plahtami in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod |
| Deborah (1883): | Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene |
| Revček Andrejček (1891): | hudo sem še bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene |
| Kuharske Bukve (1799): | Stokfiſh dobro kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah |
| Kuharske Bukve (1799): | od diſhave navsame. Se da v' papirji na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo |
| Zlata Vas (1850): | bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad tem póči. « |
| Stric Tomaž (1853): | Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez vse |
| Stric Tomaž (1853): | da je že veliko terpeti in v britkostih živeti moglo. Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender jo koj vgane |
| Stric Tomaž (1853): | kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na smert obsojen itd.; od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še izpeljano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po |
| Zlata Vas (1848): | druge vasí je prišel v Zlato Vas si nevéste poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla lepe lastnosti |
| Robinson mlajši (1849): | Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne |
| Oče naš (1854): | ozdravljeno. Ko so v cerkev prišli, je bila že polna. Če ravno so imeli kmetje največ na polju opraviti, jih je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | je milost Božja, in udaj se popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne more priti bolnik osebno v cerkev, vendar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga pleména bilo, nam je Bizjak |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | isbi saſazhil. Ker niſta tadej hotla popuſtiti tega napzhnega snanja, zheravno ſta bila saporedama ſvarjena, ju je dvorni hiſhnik Golo ſilama |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je napzhno grofu povedal, de ſhe le pred enim meſzam, zheravno ſta bila she takrat dva meſza po porodu Pretekle. Nato |
| Genovefa (1841): | od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke v srovim maslu zarumeni, malo drobno zrezane čebule ali česna in ohrovt perdeni, z mastno mesno župo zali in dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kuhaj eno žemljo na tanko perjiče zrezano in dva stroka česna v mastni župi tako dolgo, dokler se lepo žverkati ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov |
| Kuharske Bukve (1799): | s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | močirno deteljo, štir, poljski mleček, poljski ženof itd. Po divjem česnu, laneni preši, plesnjivi slami in po nekterih drugih zeliših mleko |
| Kemija (1869): | odločiti. Kovinski arzén se malo rabi. Njegova para jako po česnu diši. Arzenove spojine. Arzenovo sokislino (arsenige Säure) AsO3, dobimo, ako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sokislino, koja se spozná po dušivem duhu in arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako |
| Botanika (1875): | §. 191.), izmed kterih se v zdravilstvu rabita hudo po česnu smrdeča smola, vražje govno (asa foetida) imenova (od rastline ,,ferula |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim |
| Robinson mlajši (1849): | Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré na strani špranja, da se skozi privali lava |
| Deborah (1883): | Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da morem le eno dobro |
| Deborah (1883): | ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v sanjah. |
| Deborah (1883): | Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo |
| Zlatorog (1886): | je bila moja krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel sem služit na Koroško »In od |
| Občno vzgojeslovje (1887): | z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj |
| Ta male katechismus (1768): | enukolku is Kristianskega nauka isprashuvati. Zhestu sem bil she tudi toku srezhen, de se je meni |
| Ta male katechismus (1768): | dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu ſadobete vi tudi ſa uſſake bart |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katere sose sgvedile bres shavoſti inv prave grivinge Amen. Ozha zhesh. TV 7. TERPLENJE. Oni so mene perbili htei semli noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kar sim se zhries te 10. sapvevedi pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 10. TERPLENJE. Oni so taoje telv vse prakopali noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so mene pervesali na en stebr |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſte grieshe katere sim jas spragrieshniem shvatenjam doprnesov Amen. Ozha zhesh. TA 14. TERBLENJE. Oni so 3 Fiertlne tanainazhedneishe matherije plvnzov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | savergov kir biv jemov mojem tavisham pokorn biti Amen. Ozha zhesh. TV 8. TERPLENJE. Oni so mene skves prabodli snekatieriem oroshiam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se jas zhries te 7. nagvavne grieshe pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali kanomi stebri inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tv velko prevomlenje moiga hvdiga inv naspodobniga jesika Amen. Ozha zhesh. TV 9 TERPLENJE. Oni so mene iskamenjam vshzhli noi smodili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | blishniga govoriv Amen. Ozha zhesh. TV 13 TERPLENJE. Oni so mene kronali sano shalesno Krono |
| Divica Orleanska (1848): | po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem znati, Kaj mi storiti duh |
| Maria Stuart (1861): | pravice, s kterim Se diči mož, v ženski roki ni češčen. V pravico žensko nema vere svét, Ko pade ženska glava |
| Deborah (1883): | govoriš, Abraham? Abraham (vtrujen). Prišel je v mene božji duh, češčen bodi on in sveto njegovo ime! in je govoril iz |
| Deborah (1883): | Abraham. Od Boga je, češčen bodi on, in to je v blagost; ni li od |
| Oče naš (1885): | Staremu Štefanu so solze oči zalile. „Bog bodi zahvaljen in češčen za to uro veselja! “ je rekel. „Ta ura mi da |
| Oče naš (1854): | Staremu Štefanu so solze očí zalile. „Bog bodi zahvaljen in češen za to uro veselja! “ je rekel. „Ta ura mi da |
| Oče naš (1854): | nas je odrešil. “ „Jezus Kristus, naš Odrešenik, bodi hvaljen in češen od veka do veka! “ sta molila otroka s zdvignenimi rokami |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | storimo. Bodi s Sinam in svetim Duham vred hvaljen in češen vekomaj. Amen. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi drugeh merlizhov gredó. 5. Kolkerkrat 5. Ozhen. inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu Seſtro te Bratovshne omolejo. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'tednu uſakdan en Ozhen. inu zheshen. moliti, inu po zheshen. te beſſede sravn perſtaviti: J. M. J. ſlojite meni na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po shtivilu teh dny v'tednu uſakdan en Ozhen. inu zheshen. moliti, inu po zheshen. te beſſede sravn perſtaviti: J. M. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta tvoiga teleſa sad Zheſhen bodi vezhnokrat. 5. Maria pouna dobrote, H'tebi beshimo mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſlovenſko ſvezhèn, ſvezhèna:) sa zerikvene poſvezhene rezhi; béni, bénie, blógervan; zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr, ſovrashiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dovolj. “ Tedaj ſe mosh perpógne, móli Boga, ino rezhe: „Bodi zheſhen, Goſpod, Abrahamov Bog, kteri me je tako na ravnoſt v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſo bili okrog njega sbrani, vpijejo od veſelja: „Bodi zheſhen Davidov ſin! “ To je fariseje ſhe bolj raskázhilo; toraj krégajo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | oče naš in s tremi Češena si Marija: per pervi češena si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | v Bogá Očeta i.t.d. z oče naš in s tremi Češena si Marija: per pervi češena si Marija se pristavi: kteri |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš moli. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vse ljubim. Po tem se Oče naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se |
| Ta male katechismus (1768): | ta beſſeda je meſſú postalla, inu je per nas prebivalla. Zheshena se Maria. MOLIMO. Gnado tvojo o Gospud! prosemo Tebe, uly |
| Ta male katechismus (1768): | Marji zheshenje pernesl, inu ona je od S. Duhá spozhèlla. Zheshena se Maria; itdr. II. Polej sem ena dekla tega Gospuda |
| Ta male katechismus (1768): | goripernesenu: Bodi skus beſſedo boſhjo poſegnanu, inu posvetzhenu. Ozhenash, inu zheshena Maria. Po jedi. Hvallite Gospuda uſſi ſarodi hvallite njega uſſi |
| Ta male katechismus (1768): | nebeshkega Kraylestva. Kaj nas S. M. K. Zirkuv uzhy skus: zheshena se Maria? De be mi v' nasheh potrebah imelli nashe |
| Ta male katechismus (1768): | tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole? Toku: Zheshena se Maria! gnade polna, Gospud je s' tabo; ſhegnana se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha nash zheshzhana si Maria. Te S. 7. Kolzhenze se morjo skleniti sto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen. Ozha nash zheshzhana. Ta sheſta Kolzhenza. 6 Oh ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | notar vgvobozhino tvojeh pra S. S. ran Amen. Ozha nash zheshzhana. Ta peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vto mvezh vtvoija grenzhiga terplenja inv smerti Amen. Ozhci nash zheshzhana. Ta shterta Kolzhenza. 4. O sveti. Navmeriozhi Bveg jas bogi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Temuzh naſs reſhi od slega. Amen. 4. Tu Angelsku Zheshenje. Zheſhena ſi Maria, gnade polna. Goſpud je s'tabo: shegnana ſi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bodi vſel poſvezhena Tvoiga Jmè ſvetust, No s'tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshnu skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshn skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ki kadej moj ſovrashnik nehvali: de mene premogl. Ozhe naſh, Zheſhena ſi Maria. Djanje te Vęre. Jeſt vęrijem v'tęga trojediniga |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | od tvoje dobrute prejęli v' tvojemu ſvętemu imęnu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe sahvalem moj Bog! sa |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de ſe tebe ſa taiſte vſelej hvaleſhen ſkaſhem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvezhèn, ſvezhèna:) sa zerikvene poſvezhene rezhi; béni, bénie, blógervan; zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' njej ſtopi v' ſtanizo. S' neheſhko prijasnoſtjo jo posdrávi: „Zheſhena bodi, Marija, miloſti polna, Goſpod je ſ' teboj! Naj ſrezhniſhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dolenskem 19. junija. „Bog je dal, Bog je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti |
| Ta male katechismus (1768): | kar pride, poye ves folk po slehernemu shtikelzu. O bodi zheshenu svetu Reshne Telú, * kir' s' k' odreshenju se gorivofralu. |
| Ta male katechismus (1768): | je bila Meſſú, narpred prebivalla v' Dvishkem' telesu. O bodi zheshenu itdr. III. S' te svete beſſede je sturil svet Duh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | goriofrala. 5. Katiriga ſi ti v' tempelnu sneshla. Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe poterdi naſh ſpomin |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe visha naſhe misli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha nash: noi zheshenasi Merijo prou isandohtjo potam perporozhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta drugi den govo zheshenasi Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3 Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe gmira to pravo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſala. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe gmira to pravo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ulękl. 5, Katir je sa nas krishan bil. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vlękl. 5. Katir je sa naſ krishan bil. Per 3 Zheſhenas, per Viri. 1. Katir nam ſkus tebe visha naſhe miſle |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheſhenas, per Viri, 1. Katir nam ſkus tebe gmira to pravo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vofrala. 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla Per 3 Zheſhenas per Viri 1. Katir nam ſkus tebe poterde naſh spomin |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ulękl. 5. Katir je sa nas krishan bil. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po besedi Jezus mnoge besede pridévajo, ki |
| Ta male katechismus (1768): | na vezhne zhase, Amen. Ozhenash, Ave Maria. Kader se angelsku zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje pernesl |
| Ta male katechismus (1768): | dobru ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole? Toku: Zheshena se Maria! gnade polna, Gospud je s' |
| Ta male katechismus (1768): | angelsku zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje pernesl, inu ona je od S. Duhá spozhèlla. Zheshena se |
| Ta male katechismus (1768): | serza, de, katiri smo skus angelsku zheshenje tu meſſupostanje tvojega Synu spoſnalli, skus njegovo martro, inu Krish |
| Ta male katechismus (1768): | navade, inu enakuvolne shege Katholshke Zirkve. Kaj prida perneſſe tu zheshenje? Tu ponovy per nas ta svete spomin te presvete Divize |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem delezh bla od ludy. Na samem sem od Angela zheshenje prejella, ter sem Mate Boſhja poſtalla. 2. Be bil ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | h'gorijemanju moje dushe perpomogla. Ta Angel je meni tu zheshenje pernesl, de sem gnade polna, inu ſa samu tu sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | neshl, de sem prashalla, enkrat tega Angela, katire je meni zheshenje pernesl: koku se bo letu godilu? inu enkrat mojega Syna |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 7. Temuzh naſs reſhi od slega. Amen. 4. Tu Angelsku Zheshenje. Zheſhena ſi Maria, gnade polna. Goſpud je s'tabo: shegnana |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu jo pojó serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 481243 prebivalcev; koliko prebivalcev pride poprek na 1 Mm2? 72. Česka ima 5560819 prebivalcev, in sicer po 10706 na 1 Mm2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko % svoje teže izgubi tedaj kava, ako se prežge? 18. Česka je imela leta 1780. 2561794, leta 1870. pa 5140156 prebivalcev |
| Rudninoslovje (1867): | centov čisteca na leto, v Saskej po 3000, a v Češkej po 1000 centov. Čisteč sam je premehák, zato se mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Sirotek. (Poleg česke ljudske pesme). Vmladih dneh zgubilo Dete mater milo. Začne odrašati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bila zlate svetinje vredna. — Od treh Ljubljanskih mojstrov smo česke kolovrate v naši razstavi vidili, namreč: od Šimna Unglerta, Antona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dozdaj iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji |
| Valenštajn (1866): | Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Dunajske kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba češkega jezika, ktere 1. del je prišel lani na svetlo, 2. |
| Ferdinand (1884): | Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj zanesti. Če vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kranjſkim kolovratu. Le k vaſhimu pridu vaſ nagovorjam. Poprimite ſe zheſkiga kolovrata, de bo v nekih letih ſlovenſki kolovrat poſtal. Z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jeſt ſim pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa prav urna prediza bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtariga kolovrata dershi, a k o je le v ſtanu, zheſkiga ſi napraviti. Kar zheſki kolovrat vezh od domazhiga veljá, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan Şuſhza, ſo poſlali k fari prediſhkiga mojſtra, Ignaza Kisevetra, zheſkiga rojaka, s ſheſterimi zheſkimi kolovrati, pokasati naſhim predizam, kakó de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naméſtnik. Dominik Brandstetter z. k. poglavarſki ſvétovavz. Ignazi Kíseveter, mojſter zheſkiga predenja, per Materi fari v Loki. Vezh tkavzov in bljavzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hiši oghisi, kjer radovoljno tudi vsakimu pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli česki kolovrati na versto, kteri se zmiraj bolj po deželi razširjajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera |
| Valenštajn (1866): | Sijal puščaje svitlo pot za saboj, A tu na meji češkej mora pasti! — Prelomil ti prisego starim si Praporom, zaslepelec, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih” str. VI. govorí. — Ali da bi takovo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k o je le v ſtanu, zheſkiga ſi napraviti. Kar zheſki kolovrat vezh od domazhiga veljá, ſe kmalo pridobi s obilniſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ako ſe jim ſhe ene krati pokashe, v kratkim na zheſki kolovrat preſti ſe navaditi. *) Moja shena je ſklenila, ene dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſizer je pa prav urna prediza bila. Ko ſim ji zheſki kolovrat podal, je s noſam pomerdala in rekla: sakaj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je nit rozhno ſkrotizhila ali pa vtergala. Sdi ſe mi zheſki kolovrat, kakor mali ſvojoglavni, oshertni otrozi, ki jeſti sazhno; ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih vaſi poſnemajo! Per tej perloshnoſti ſmo tudi poſkuſili na zheſki kolovrat preſti. Proſil ſim is blishniga terga s Velenja (Wöllann |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktera ſe nar hitrejſhi in nar lepſhi nauzhi preſti, ji zheſki kolovrat vſvojiti in druge v novizah po imenu pohvaliti. **) — Goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rezhem: „krajnſki kolovrat je bolji, — mi merzhljivo odgovorí: „Je pa zheſko platno bolji, kakor kranjſko, ji na to pravim in jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če se mu po poti kaj ubije, moram jaz in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske družbe, da je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem je 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | domače literature odperli. Potreba branja se je očitno pokazala na Českim, Moravskim, gornjim Ogerskim, v južnih slavjanskih krajih, na Pozenskim in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh pokazala, v kterih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi |
| Rudninoslovje (1867): | Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku |
| Zoologija (1875): | ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213 |
| Deborah (1883): | lisjakov, kakor so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajzarjev) veljajo, je z. k. kmetijſka drushba po nje na Zheſko píſala. Dobila je 100 takih repetniz ; na prodaj ſo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in višnje hranjene. Vzemi dva funta višenj in štiri funte češenj, poberi peške iz njih, kuhaj jih z enim funtam cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | češnje, poberi jim reclje in peške, vzemi na en funt češenj pol funta očišeniga cukra, vkuhaj ga do letenja, perdeni potem |
| Ferdinand (1884): | Brzo steče ter prinese košarico polno lepih češenj, ki jih je bil pustil pod drevesom. Uljudno je ponudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega sadja je zdaj na |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pa ga prodajo kovaču za nekoliko krajcarjev in kupijo za-nje črešenj. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | le enkrat pripognil, ne bi se ti bilo treba zavoljo črešenj tolikokrat pripogibovati. Spoznaj tedaj resnico modrega izreka, ki pravi: „Kdor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odpravlja. Kar naenkrat jej prinese soseda polno skledico debelih černih črešenj. Na mizi in po oknih je bilo vse polno oblačil |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sadu. Bode vezh hruſhek, koker jabuk, zelu malu zheſhpel, inu zhęſhen, inu tudi malu oręhov, zelu nizh shelóda. Hmel. Na rata |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov, Zheshpel, Sheloda. Hmęl. Akulih ſe od konza dobru kashe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sgodi, ſe snajo gori Ovze paſti. Sadú. Skorej nizh, malu zhęſhen, ſheloda nizh, vender en malu bukuze. Hmęl. Ne veliku, pa |
| Kuharske Bukve (1799): | en frakel bęliga vina, en frakel kuhane vode od zherneh zhęſhen, lup od lemone, eno treſhizo ſladke ſkone; puſti, de to |
| Kuharske Bukve (1799): | 136. Od Zheſhin kuhanje. Tri unzhe maſla męſhaj, de poſtane kakor kaſha; dalaj |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe dobro v' maſlo vmęſhaj. Potle vsami eno ręzh Iępeh zhęſhin, kar ſe tebi prav sdí; ſe neſmę nizh vęzh s' |
| Kuharske Bukve (1799): | Pęſkaſta torta. 135. Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin kuhanje. 137. Hitra torta. 138. Viſhnova torta. 139. Torta bres |
| Botanika (1875): | svinjska dušica ali kristavec (Datura), zobnik (Hyoscyamus), paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja sè svojimi črnimi, svetlimi jagodami mnogokrat |
| Botanika (1875): | od drevesa ,,Dorema” imenovanega. 209 74. red. Krhljike (Rhamneae). Kozja črešnja (Rhamnus catharticus) ima črne jagode, ki imajo moder sok v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vun vzame. Če se pa zlo vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta z navadno kramo tukaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní poprej češnje imeli, kakor tukaj; vina bo malo, v nekterih krajih se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom v Rim iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in po oknih je bilo vse polno oblačil. Sabinka postavi črešnje na stol, ki je bil z modro svilo preoblečen, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vsedla se je namreč na zverhano skledico in pomečkala vse črešnje. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se zopet pripogne in jo pobere. Tako so oče vse črešnje eno po eno do poslednje spuščali na tla, in Jurče |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Blagega kdor je sercá, Že na zemlji srečo imá. 12. Črešnje. Sabinka, hči bogatih staršev, je imela svojo sobico, pa nikoli |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Mati prihité z lučjo v sobo. Pa kaj vidijo! Črešnje so bile vse pomečkane; črešnjev sok se je cedil po |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Zheſhne pevzaj, bodo ſlaji, inu bòl rodíle. Kolker dni pred mladim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dolgu, dokler bodo odzvedlé, jim ne skodije ſlana, ne mres. Zheſhne ſe pęvzajo, kader je Meſez ſtar 3. al 4 dni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa bode oſhuſhna bres juga, toku bodo Jabuke, Zheshple, Oręhi, Zhęſhne, veliku Hruſhek, zell nizh Sheloda. Hmęl. Ga bode doſti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in jo pozoblje. Za malo časa izpusté oče zopet eno črešnjo, in Jurče se zopet pripogne in jo pobere. Tako so |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in že komaj očeta dohaja. Oče izpusté kakor nevedoma eno črešnjo na tla. Jurče jo berž in bolj pobere, kakor bi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | po eno do poslednje pobrati. Ko je Jurče tudi poslednjo črešnjo pobral in jo pozobal, obernejo se oče nazaj in nasmehljajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in na led postavi. Češnjeva zmerzlina. Stolci češnje v kamnitnim ali lesenim možnarji tako, de |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | solnce vpiralo na kmetiško hišo in pregrevalo razcvetele rože in češnjeva drevesa, ki so se šibila pod težo sočnega, črnega sadú |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | katerih se žganje dela, že strup v sebi imajo, postavim: črešnove košice; tudi njih strup, de bi ga ravno veliko ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rajžem napolni, z oblati obloži, na ktere rudečiga grozdiča ali češnjeviga vkuhanja (solzna) deni, tega pa spet z oblati obloži, in |
| Zlata Vas (1850): | mlina šel, na klopi pred hišo sedela v senci mladiga češnjeviga drevesa in je nove srajce šivala. Kri jo po nedolžnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do 6 gold. cent. Na Krajnskim je bilo letas malo češpelj, pa so bile posebno dobre. — Barantija z ježicami je majhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki ga zamorejo po 150, 200 tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | boljše zdravilo, če se notranja plat ene ali več suhih češpelj na rano poklada in vsaki dan ponavlja. XXXIX. Poglavje. Garje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jeseni pa so bila vsa drevesa polna rudečih jabelk. hrušek, češpelj in sliv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 12 veder vina, in misli kakih 200 veder nakupiti. Tudi češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí in mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob križarskih vojskah |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne po Simi gori paſsene biti. Şadje. Rata dobru, Hrushke, Zheshple obilnu. Hmęl. Kir ga nuzajo, ga je malu, pa dober |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu, zhe pa bode oſhuſhna bres juga, toku bodo Jabuke, Zheshple, Oręhi, Zhęſhne, veliku Hruſhek, zell nizh Sheloda. Hmęl. Ga bode |
| Kuharske Bukve (1799): | polovizo gori. 185. Vkúhane zheſple, ali zheſplovi ſalsen. Puſti ſrove zhęſple tako dolgo v' vodi ſtati, de ruméne poſtanejo, vodo premęnuj |
| Kuharske Bukve (1799): | 217. Zheſplova smeslína. Sladke zhęſple ſkuhaj na vodi s' enmalo vinam. Pretlazhi ſkusi ruto |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe ta ſterdi, vlì ſhe drugo polovizo gori. 185. Vkúhane zheſple, ali zheſplovi ſalsen. Puſti ſrove zhęſple tako dolgo v' vodi |
| Kuharske Bukve (1799): | enzhaſ kuhaj; ohladi v' porzellanaſti poſódi. Deni smersovat. — Ako ſo zhęſple ſlajſhi, majn zukra je potręba; pokuſ naj tebe uzhí. 218. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkorej nikjér, kodar ſim ſhe popotoval, prav lepiga in sdraviga zhéſhploviga drevja narajmal. — Şam kaj taziga poſkuſiti mi ni bilo mogozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi svedil , ali je réſ, kar tam piſhejo od obdelovanja zhéſhploviga ſadja, ali ne ; poſebno pa tudi sató, ker niſim ſkorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe mu ne sveſhí. (Dalje ſledi. ) Kakó ſe ima zhéſhplovo drévje obdelovati, de bo vſako léto rodovitno? Od tega opravíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga pred nekimi létmi v vertnih novízah is Bavarſkiga bral. Zhéſhplovo ſadje mi je she od njega dni od vſiga nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tó, dragi moj Anton, de na vaſhim vertu takó ſlabo zhéſhplovo drévje raſte ? — Mi odgovori : Ne bo dolgo raſtlo ne, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe ob kratkim povédal; lé poſluſhajte me : Kdor hozhe sdravo zhéſhplovo drevje imeti, de mu bo vſako léto ſadovito, naj poſébno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlahtniga ſadja sapasiti. Ravno tukaj vidim vezhji del prav ſlabo zhéſhplovo drévje ſim ter tje ſabenkati. To viditi ſe savsamem, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert leta bi lahko porabil, kdor bi jo naravnost prehoditi hotel |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili v domači vasi. Urno se napotijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. V Ljubljani v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | kteremu je tudi cena celó nizka, ker naročnina za vsako četrt leta znaša le 2 gold., ki se pošilja pod gori |
| Astronomija (1869): | poldnevnika, ki se vjema z nadglaviščem opazovalčevim, lehko naškernemo (našravbamo) četrt mednega kroga ZR, ki je od obzora proti nadglavišču razdeljen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 7. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 5. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 4. |
| Gozdovnik (1898): | pomnoži, ko se je bilo zopet temnilo kakor poprej. Dobre četrt ure je bilo preteklo, ko se Rdoles pripravlja, da pojde |
| Kuharske Bukve (1799): | ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri |
| Astronomija (1869): | 327. C. Časoizprava, Zeitgleichung, 286. Cerera, 303. Četrtina, Quadratur, 291. Četvrtec, Quadrant, 234. Conjunktion, snitje, shod, 291. — obere, zunanje (i) 291. |
| Astronomija (1869): | tako n. pr. stoji nad kotom amc četrti del kroga (četvrtec) op. Da je tu velikost kroga čisto brez vsega pomena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vse slovenske device v tako družtvo stopiti! (V Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Zlata Vas (1848): | mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne več dolgov delati. Ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval |
| Sacrum promptuarium (1695): | roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2 shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſladkiríza, jaunisse, slaténiza, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga druge in zheterte vprege; je Finisse, je rendisse. Beſede s' konzam sion, tion |
| Pozhétki gramatike (1811): | il faudra, bo tréba; pleuvoir, deshiti, il pleuvra, bo deshilo. Zheterte vprege; faire, delati, ſturiti v' prihodnimu: Je ferai, delal, ſturil |
| Pozhétki gramatike (1811): | tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir |
| Astronomija (1869): | vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih je en dan vſih ſedem umerlo. Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in se je |
| Zoologija (1875): | popolnega razvitka živi ličinka tri leta pod zemljo, stopram v četrtem letu se izvali hrošč. Spola razločita se po velikosti tipalnic |
| Trtna uš (1881): | in toto nekaj so trtne uši na njegovih koreninah. V četrtem letu mu segnjijejo korenine popolnem, če se trs ni pregrobal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od desne začenši, štiri jednice, na tretjem štiri stotice, na četrtem štiri tisočice. Gledé na vrednost znaka pravimo, da je n. |
| Botanika (1875): | v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali gosénz. (Na dalje. ) Kadar zhervi dosorijo, to je, po zhetertim ſpanji 8. 9. ali 10. dan, sazhnó ſkorej zhiſti biti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni moči četerti del alj clo polovico in še več pijančlive moči alj |
| Divica Orleanska (1848): | iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol |
| Divica Orleanska (1848): | Četerti nastop. Remon. Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati |
| Viljem Tell (1862): | Četrti prizor. Valter Firštova hiša. Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Kaj hoče Butlar? Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju |
| Zoologija (1875): | ljudi na trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog |
| Zoologija (1875): | jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja. Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj |
| Revček Andrejček (1891): | ljudje živili, če ne bo nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen |
| Fizika (1869): | strmine proti njenej dolgosti, AB. Ako je tedaj visokost BC četvrti, peti ali šesti del dolgosti AB, je sila bc enaka |
| Botanika (1875): | 4. Pestič (pistillum). 67 Plodovi listi ali pestič narejajo naposled četvrti in zadnji listni krog cveta, in stojé sredi cveta in |
| Ta male katechismus (1768): | ſhivlenje ſasluſhemo, kader s' lubeſni po teh ſapovdah dellamo. TA ZHETERTE POGLAVITNE SHTEK Od sveteh ſakramentov. Kaj je en S. ſakrament |
| Ta male katechismus (1768): | inu prezhiste Divize. Luk. 1. Iſaj. 7. Kaj pak ta zheterte: Terpel pod Ponziam Pilatusham? Andla od skrivnuste zhloveshkega odreshenja, ſakaj |
| Biblia (1584): | bil od Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi pak je Iesus k'nym priſhàl, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę nozhy pak je Jęsus k' njim priſhàl vèrh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhe vſe shive — in v drugi — tudi v tretji in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhih Noviz goſp. J. Blasniku sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove maſhine: naj bo |
| Valenštajn (1866): | ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik tabei opomenam |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa ſheſto 16, in po ti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bratam ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič ob tako pozni uri tukaj pričakujem; kaj imaš novega zame |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem cuker odcedi, zopet zavri, kerhlje vanj deni, de pol četertine ure počasi vrejo, vzemi jih potem iz njega, pohladi jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sedem rumenjakov in tri v pene raztepene beljake ter tri četertine ure do rahliga mešaj. Zadnjič perdeni dve drobno zribani tablici |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni pol funta prav dobro stolčeniga cukra in mešaj tri četrtine ure; potem permešaj pol funta drobno stolčenih mandelnov in eno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 19.* Katerega števila tretjina je za 4 večja od njega četrtine? 20. Ob 6ih zjutraj se odpelje od A proti B |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in |
| Ferdinand (1884): | jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila četrtino treba za 12 zmanjšati, da dobiš njega 12ino? 7.* Katerega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vendar so tako nemarni in leni, da se še kake četertinke ure po kamenje in pesek od doma ne ganejo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z četertinko imenovane gobove in ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi jih bílo še enkrat toliko, in pol toliko, in četertinko toliko in pa ena, bi jih bilo ravno sto. — Povejte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je |
| Revček Andrejček (1891): | ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi se zgodilo – kar pa večni Bog obvaruj, da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As |
| Roza Jelodvorska (1855): | Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil |
| Ferdinand (1884): | je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti |
| Ferdinand (1884): | na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na |
| Zlatorog (1886): | ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je to videl svojega očeta. Izidor je namreč prav pogostoma — če tudi ne preveč — temveč v pravi meri pristopal k mizi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se mora po nemško pisati ſch, tſch z tremi ali četvermi. Po novim je pa kakor ima biti: jeden glas in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 fl. vagán rajta. Res |
| Zoologija (1875): | korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je zobov vrat. Zobje so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſ samiſhljen. Kmetijſki in rokodélſki zhaſopiſi na Poljskim. Poljzi imajo zhvetéro zhaſopiſov, ktéri ſo sa kmete in rokodélze piſani; takó le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dômu, in je imel petéro otrok, smed kterih je bilo zhvetero ſlepo rojenih. Shivita ſhe ſamo dva fanta; eden ſlép, ki |
| Zlata Vas (1850): | je mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je bilo lepo poslušati, pa mislili so |
| Astronomija (1869): | v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do |
| Rudninoslovje (1867): | Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtolizi (kakor ſe je v teh novizah bralo) je kmetiza zhvetérzhke, ampak tudi per naſ na Krájnſkim na Dolenſki ſtrani per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj blishinj isglèd vsamejo. P.H. Urno kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da postanejo v 10 ali |
| Fizika (1869): | vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu nasproti |
| Fizika (1869): | enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno |
| Fizika (1869): | potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na |
| Rudninoslovje (1867): | kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. |
| Rudninoslovje (1867): | je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega |
| Sacrum promptuarium (1695): | obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni per pokoju biti, prekôplji vſe tla v hlevu dober zhevelj globôko, in kar med prekopanjem koſti, parkljev, láſ, lupín in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zele tri ure takó, de je bila semlja vezh ko zhevelj na debelo s tózho poſúta. Po tózhi je pa taka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med njih je bilo iz celiga en seženj in pol čevlja visoko, široko pa je bilo 3 čevlje in dva palca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pasa, dva in pol čevlja široka, dva pasa manj pol čevlja dolga, en pas in en čevelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Desiravno je moja izba le dva pasa, dva in pol čevlja široka, dva pasa manj pol čevlja dolga, en pas in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | takó zapreti, de ne bo nikjer duška. Peč mora dva čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | grintu podobna, napravijo. V kozjem hlevu mora biti lojtra dva čevlja od tal in pod lojtro plitve jasli, v ktere kerma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | v sobici; zadel ga je mrtud. — Snega imamo za pol čevlja. V Senožečah 1 jan. — 17 dne pr. m. je bilo |
| Botanika (1875): | gomoljika (Trüffel, Tuber), črni okroglji gomolji, ki do 1 1/2 čevlja globoko pod zemljo rastó in ktere iščejo z na to |
| Gozdovnik (1898): | točko na desni od njega in jaz na levi, dva čevlja oddaljeno, prav pri tleh in jaz stavim kaj, da poležuha |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam , in nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere revno raſtejo in malokadaj rodé, meſiza liſtopada dva dobra zhevlja semljo do korenin od koplje, potém pa k vſazimu drevéſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lého doma v vértu. Şej ga v verſte, po pol zhevlja ſakſebe ſhiroke, ali pa na ſploh lako, de vſako ſémenſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 10 lét ſtar. V jeſen ſéj ſéme na zhiſto, pol zhevlja globoko prikopano lého doma v vértu. Şej ga v verſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perſtrizhi, in mu ne puſtiti debelje ſe srediti, kot pol zhevlja ; taki plot je mozhan, kot sid; nar hujſhi mras mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srazhna biti, okna naj bodo ſhirji kakor viſhji in dva zhevlja od poda, na ktérim je shito naſuto, de srak ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de zhervi ſkosi morejo; sa 30,000 zhervov 6 leſ 2 zhevlja ſhiroke, 6 dolge, ter dvoje, de ſe lahko saporedama pozhedijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko zhervi na drugo slesejo. Te leſe leshé po 2 zhevlja ena nad drugo per ſteni na ſtebréh ali pa saporedama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na vertih blizo 12 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti se! Da takošne steze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker se da ta ajda že |
| Fizika (1869): | enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator |
| Fizika (1869): | dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte, krajše |
| Zoologija (1875): | ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj |
| Gozdovnik (1898): | na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Ko ta vstane in luč prižgati hoče, zagleda volka s čevljem v gobcu in ne misli nič druzega, kakor de je |
| Astronomija (1869): | milja je = 3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise = 6 pariškim čevljem = 7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. |
| Astronomija (1869): | angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978 |
| Astronomija (1869): | 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978 avstrijske milje = 0,985 |
| Astronomija (1869): | 7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 |
| Astronomija (1869): | angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978 avstrijske milje = 0,985 pruske milje = 1,333 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi 4 ali 6, malo kdaj do 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest čevljev visoka, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je |
| Fizika (1869): | Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda že pri 90° C. Tam se |
| Botanika (1875): | zdaj v cevi do velike visokosti od 30 do 40 čevljev, iz česar se vidi, da stanice dalje vsrkavajo kapljino še |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in pri Unkel poleg Rena so nektere 30 do 80 črevljev dolge. Znamenit je tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogla, naj ſe naredé po 4, 6, 8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj ne bodo dalji od dve ſto do tri ſto zhevljov, ker bi ſe ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj bo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de v njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. |
| Biblia (1584): | imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa da bi |
| Robinson mlajši (1849): | takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oni bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | govorov pa je bil posebno kratkočasen dogovor, kterega sta govorila „čevljar in krojač”. — Ko je bilo vse to pri kraji, se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ni bilo domú o pravem času, zdaj ne kuham več ?” Čevljar zgrabi svojo drago in vpije: „Ali mi boš dala jest |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | drobno, kakor pastir iz hleva goni”. Potem ko je šel čevljar od doma, je vrezovai Pavliha usnje in je delal iz |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | čevelj k čevelju siva, mu reče: „Ti si mi pravi čevljar, vse mi storiš, kakor ti ukažem”. Pavliha mu pa odgovori |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kamen in ga zadrevi v okno, de je vse razdrobil. Čevljar in čevljarica nista vedila, kaj je to; mislila sta, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | opravljivko, kregarco. Ko je to četert ure tako terpelo, reče čevljar, mu večerjo prinesti. Žena pa mu je rekla: „Zakaj te |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | razgrajanje. Vstavi se pred oknom in sliši, kako je baba čevljarja kozje molitvice brati učila, ker se je. v kerčmi vpijanil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | naredil. Ko Pavliha zopet v tisto mesto pride, obišče tega čevljarja in ga pomiluje zavoljo njegove takratne zgube. Rekel mu je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zalije, jih potem terdno zabije, domú spelje in pošlje po čevljarja. Ko ta pride, odbijeta zgorej posóde, in ker je blago |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | namest masti prode? Povedali smo že, kako je Pavliha nekemu čevljarju usnje razrezal in mu veliko škode naredil. Ko Pavliha zopet |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de mu za storjeno škodo nekoliko poverne. To je bilo čevljarju všeč in rekel je: „Dobro mi boš storil; zakaj takrat |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je Pavliha izpred oči zginil. 23. Povést. Kako Pavliha k čevljarju v službo stopi in ga praša, kako ima usnje rezati |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in svinje iz usnja. Kmalo potem pride Pavliha k nekemu čevljarju; ta je hodil pa raje na sprehod ali pa v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in škoda gâ je spametovala. 26. Povést. Kako Pavliha nekemu čevljarju zmerznjenega blata namest masti prode? Povedali smo že, kako je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Ko ta pride, odbijeta zgorej posóde, in ker je blago čevljarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se je v boljšem vremenu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se je v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | plitvo, da bi ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez mora, ako hoče dobiti svoje dete. Vrže se na tla |
| Zlatorog (1886): | Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes. |
| Zeleni listi (1896): | neki videl, Zorica? « »Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe |
| Zeleni listi (1896): | naj bi neki videl, Zorica? « »Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši |
| Zoologija (1875): | sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna jed. Pod. |
| Zoologija (1875): | površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola |
| Biblia (1584): | je ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak |
| Biblia (1584): | djali: Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo |
| Biblia (1584): | ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ręſs ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli v' deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pred njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 3 in 4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni |
| Oče naš (1854): | Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je |
| Oče naš (1854): | Sej je tudi ona še le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nam, in je imamo zdaj že precej pa je bomo čez leta gotovo še več imeli. Za poduk in kratek čas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mož gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu |
| Astronomija (1869): | n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 |
| Robinson mlajši (1849): | predse nekoga za družtvo imel, kar mu je uže samo črez mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega |
| Robinson mlajši (1849): | niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako da je |
| Robinson mlajši (1849): | se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson |
| Robinson mlajši (1849): | devetdeset lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili |
| Zoologija (1875): | krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana |
| Gozdovnik (1898): | jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio |
| Robinson mlajši (1849): | V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo valove prevalili Mati. Rada bi pač, kakor vi, večerjo |
| Biblia (1584): | Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de |
| Ta male katechismus (1768): | nas obvarvati. Usmili se zhes nas o Gospud! usmili se zhes nas. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | brat brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno |
| Kuharske Bukve (1799): | Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen. |
| Genovefa (1841): | veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo |
| Genovefa (1841): | in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega ſvarili, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov njega k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh, inu Syn tega zhloveka bo isdan, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kako taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili zelo ſvojo graſhino dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsolei te S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze jorda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozha nabeshzhi srekov perſtvarjene ta prveviga shloveka odama tiſti pridi zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je Kristvsam Jesvsam zhaſtitlvo od smerti gorei vſtov te pridi zhries mene dovsa dones inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvsa Kriſtvsa tedèi kader je vtempl ofran biv tiſti pridi zhries mene dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena san von dau k' jas taba zhries te potak jordan nasam: Jesus je pa kniemu diav jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. O Gospved Jesvs Kriſtvs ti shivi sin boshji vsmilise zhries me N: inv nai tvoje grenko terplenje noi smert mena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries element noi Firmament inv zhries vse kreiatvre tiſti pridi zhries mene dovsa donas inv vsolei. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on mora oſtati zhier jega Bueg poſtavou: aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsmili se ti zhries mene inv odpvſti mene karsim jas zhries zheſt moiga |
| Valenštajn (1866): | se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji |
| Valenštajn (1866): | diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je |
| Zlata Vas (1848): | Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès svet čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad |
| Čas je zlato (1864): | kraljevič, kakor bi bil Lenče vsega kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on |
| Gozdovnik (1898): | na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi kolovosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Zatorej je drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je shivina vézhi dél le majhne poſtave, ne ſmé bik zhesnemozh velik, pa tudi ne premajhen biti; po tém takim bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gobza biti. Vratú bodi terdniga in meſnatiga, pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umréti, ino ne pojdem zhes réko Jordan. Ví pa pojdete zhes-njo, ino prejéli boſte v' laſt dobro deshèlo. Oh, oſtanite sveſtí |
| Genovefa (1841): | ki je bila s goſtimi hvójami obráſhena, je saglédala pod zhes-njo viſézhimi vejami majhno luknizo, kakor vraliza. Skósi té ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lét pretêzhe. ” „Kadar nozhe shivina jeſti, poloshi roké na krishem zhes-njo ter jih tako od glave po herbtu zhes rep potégni |
| Fizika (1869): | Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen. |
| Fizika (1869): | se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici. Zamore se |
| Zoologija (1875): | Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa |
| Ferdinand (1884): | odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 376.10 = 3760, 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako |
| Zlatorog (1886): | Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v |
| Blagomir puščavnik (1853): | verniti. Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega viteza, čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga niste |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri |
| Gozdovnik (1898): | kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je še |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Govoril je tudi s Patricijem O'Nielom, čigar osodo je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih |
| Sacrum promptuarium (1695): | eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on |
| Pozhétki gramatike (1811): | kir, ktira, kar. Dont ali de qui, je rodiven, ktirga, zhigar, od kar. Que je toshiven, ktirga, ktiro, kar. Se vſelej |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlog mòre biti ravno tiſtiga ſpola, ino ſhlevila, kakor imé, zhigar je perlog. Isgled. Le bon père, la bonne mère: bon |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil ukraden? Zhè ni naſh, nasaj mu ga bersh dajte, zhigar je. Sakaj tatvine ne ſmemo imeti, ſhe dotakniti ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od vinoréje v róke podamo, in ſizer od nekiga moshá, zhigar imé nam je she dovelj , miſliti ſi, kaj prav verliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delali, dokler zhaſ ne naſtopi, ob kterim bomo bres ſhkode zhigar bodi, vſe enako piſati samogli. Gotovo pa je, de ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta grad, in kdo v njem prebiva ? Odgovori |
| Gozdovnik (1898): | njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | da is hvaleshnoſti slate uhane ino sapéſtnize, ino rezhe: „Hzhi! zhigava ſi? Povej mi, ali je proſtor prenozhiti na domu tvojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şamo to báramo Ké ſo ſovráshniki? Ih zhmo pobit. Drava zhigáva je Şozha zhigáva je Ih bomo varvali Kdó jih zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ké ſo ſovráshniki? Ih zhmo pobit. Drava zhigáva je Şozha zhigáva je Ih bomo varvali Kdó jih zhe pit. Prid'te ſovráshniki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus |
| Zlata Vas (1848): | ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva? Zakaj |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega |
| Kemija (1869): | imenom, čilski solitar, nahaja se v velikej množini v državah Čili in Peru. Iz njega se dela solitarna kislina, solitar, in |
| Astronomija (1869): | na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo |
| Fizika (1869): | izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni kot, tem veči se nam vidi predmet |
| Fizika (1869): | izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove |
| Fizika (1869): | teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja |
| Fizika (1869): | ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je |
| Fizika (1869): | zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo srebro |
| Fizika (1869): | dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno |
| Fizika (1869): | se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela |
| Zoologija (1875): | in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi |
| Zoologija (1875): | kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zló lépim kraji med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe |
| Valenštajn (1866): | daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej se napoti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajnsko deželo; v Tersti pa ste dve drugi, tudi visoko čislani družbi, ki sprejemate deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit. |
| Rudninoslovje (1867): | je dragocen kamen, karat prodajajo po 50 gold. srebra, manje čislani so akvamarini, ktere dobivamo posebno iz Sibirije. Lepi berilji se |
| Gozdovnik (1898): | vunkaje, če si hočete vratove polomiti! « Vsaki je uvidel, da čislani in previdni Francesko Metalja pravo govori. Ne Mešanik, ne njegov |
| Oče naš (1854): | moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za njo |
| Oče naš (1885): | moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo |
| Zoologija (1875): | pri nas. Lepega vrtnega strnada (E. hortulana) na Laškem jako čislajo zarad posebno okusnega mesa. V plemenu vranov (Corvini) nahajamo veče |
| Zoologija (1875): | časih streljajo, da-si meso in koža nij dosti prida, pa čislajo mast za izvrstno zdravilo. Lovec se mora neznansko oprezno bližati |
| Pozhétki gramatike (1811): | leurs, ſo nektiri vuzheni napihneni, ki med vſimi bukvami ne zhiſlajo drugih, ko ſvoje. Ceci ino cela ſta dva ſploſhna kasavna |
| Genovefa (1841): | neumni ſo, de té ſladke ſrézhe doſtikrat zlo nizh ne zhiſlajo in ſi mnogokrat ſvôje shivljênje ogrenljujejo. ” Po tém ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki kupzi s vinam njegovo blago nar vezh obrajtajo in zhiſlajo, je veliko ljudi ménilo, de mora poſébne ſkrivnoſti imeti, de |
| Čas je zlato (1864): | času, in ker ni kralj lova le s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in |
| Ferdinand (1884): | se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar |
| Roza Jelodvorska (1855): | ali bi tvojo velikoserčnost, ali pa tvoje blage misli bolj čislala! Kdo bi zamogel takimu govoru se ustavljati? Marjanca ne bo |
| Najdenček (1860): | ljubézni: „Bog ne daj tega, da bi svoje življenje više čislala, kakor službo Gospodovo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih ali unih |
| Zlata Vas (1850): | pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató ni maral za stare ljudi in se je mlajših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali |
| Ferdinand (1884): | okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je |
| Ferdinand (1884): | in se krasno oblačila; ne, ker so ju ljudje bolj čislali in častili nego popreje; le radi tega sta bila bolj |
| Blagomir puščavnik (1853): | treslo in trepetalo pred njim; pa toliko več je vse čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bilo ime — je bil moder in pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v okolici. K temu puščavniku se je |
| Zlatorog (1886): | hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj čislám »In prijázna bolj še biti znam, »Ker gospódje to so |
| Valenštajn (1866): | v táko celôto smo zložêni, Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo |
| Stric Tomaž (1853): | malo razumel, in mu niso bile druge reči nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so |
| Pozhétki gramatike (1811): | mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je glas in dober vès. Naj misli, kdor se vedno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ne porajta na dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in pa čisto serce Pred sedež Božji vselej gre. 6. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku, in |
| Valenštajn (1866): | slušaj me! Maks. Nikar ne čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije |
| Lohengrin (1898): | le-tam pred sod jo iti! Ha, kak krasán je in čist nje stas! |
| Ta male katechismus (1768): | telú? Buh je sam na sebi od vekumej en popolnema zhist Duh, inu telesa nima. Koku je mogl pak Buh Syn |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | veliku je Ver'mo, vupeimo, lubimo; Ta sapoved je sa vſe. Zhist, pravizhen brumen bit' , Teshave volnu noſit', lepe ſo lete zhednosti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | more v'yze prit', No tamkei pleihan bit', Beu, inu Zhist v'Nebelih svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji |
| Divica Orleanska (1848): | ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se |
| Valenštajn (1866): | vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse. Ne |
| Kemija (1869): | bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v |
| Botanika (1875): | pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo |
| Deborah (1883): | Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim |
| Ferdinand (1884): | srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast |
| Revček Andrejček (1891): | očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne bojim. Moja vest je čísta. |
| Zlata Vas (1848): | klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih |
| Genovefa (1841): | vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vertu i. t, d. iméti. 4. Pridno ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj |
| Kemija (1869): | našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako 10 % tare ter se plača za vsacih 100 kg čiste teže po 24 gl., in se računa 1 1/2 % skonta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12 %? 2. Blago ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko iznaša skonto po 2 |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tisti ſesti, Inu tamkei biti en ſvat, Ta more biti zhiste vesti, Inu per Bogu v'gnadi stat'. Ohzetnu more gvantan |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' |
| Genovefa (1841): | ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtane pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in zhiſte kerme ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro |
| Stric Tomaž (1853): | Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele |
| Rudninoslovje (1867): | i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini več |
| Kemija (1869): | vrši takole: Od spojine, ki se ima razkrojiti, na pr. čistega cukra, se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold. na debelo, čistiga pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje |
| Divica Orleanska (1848): | srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 6. resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti |
| Genovefa (1841): | isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v |
| Genovefa (1841): | ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po |
| Divica Orleanska (1848): | visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | svetile, nisem vedela, da so tvoje. Vzemi jih, zdaj so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec |
| Divica Orleanska (1848): | zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je, povej! Remon. Ah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on otrebuv, de vezh ſadú perneſſe. Vi ſte ſedej ſhe zhiſtiſhi savol te beſſede, katiro ſim jeſt k'vam govoruv. Oſtanite |
| Gozdovnik (1898): | bonanso, gledé tega sam s sabo še ni bil na čistem. Kako neki bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' ſtarim Meſzi 3. al 4. dni pred mladim per zhiſtim vręmeni odlomiti, v'luſtnim kraji v'peſki hraniti, potler v' |
| Botanika (1875): | redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in hiacinte v čistej vodi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. so vsi ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Prevdarjen je za 1848 na 31 milijonov in 709,000 gold., čisti pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v posodo deni, popari, pokri, in, ko se zmeče, v čisti vodi operi. Potem pa gost sirup napravi in za en |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki |
| Viljem Tell (1862): | Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi |
| Rudninoslovje (1867): | las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto |
| Ultra! (1867): | me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel |
| Kemija (1869): | toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana |
| Ta male katechismus (1768): | se ta ſakrament ſa en vofer derſhy? Ke je en zhiste vofer novega teſtamenta, katire je namest kervaveh vofrov judovske stare |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'te misi prit'. 3. Aku pa lih niſmo tak zhisti, Kokar be mogli zhisti bit', Vunder si ti Goſpod taisti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 3. Aku pa lih niſmo tak zhisti, Kokar be mogli zhisti bit', Vunder si ti Goſpod taisti, K'dir nam sna |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | obdershijo, Inu tiste oskerbijo. 6. K'diri ſo na Serzu zhisti, Bojo gledali Boga. K'diri ta myr lubjo, tisti So |
| Biblia (1584): | tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim |
| Kuharske Bukve (1799): | ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi |
| Kuharske Bukve (1799): | na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' |
| Genovefa (1841): | ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu |
| Divica Orleanska (1848): | ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De |
| Zoologija (1875): | palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 29. Nekdo je kupil hišo, katera daje po 680 gl. čistih dohodkov na leto, za 10120 gl., po koliko % je naložil |
| Blagomir puščavnik (1853): | namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſhe ſerza s'ognam tvojiga S. Duha, de mi s' zhiſtim teleſam bodemo tebi ſlushili, inu s' ozhiſtenim ſerzam tebi dapadli |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | zhuje, de bom supet sajtru veſelu mogl goriuſtati, inu is zhiſtim ſerzam tebi ſlushiti, tebe zhastiti, inu hvaliti. Kar jeſt tebe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | zhuje, de bom supet sjutraj veſelu mogl gorivſtati, inn is zhiſtim ſerzam tebi ſluzhiti, tebe zhaſtiti, inu hvaliti. Kar jeſt teeb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto kot sonce. Obá gospoda hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na |
| Blagomir puščavnik (1853): | časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo zavžiti? — Čisto mora biti serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in pa čisto serce Pred sedež Božji vselej gre. 6. Vidijo vsako reč |
| Ferdinand (1884): | v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi |
| Ta male katechismus (1768): | pak nas oppominajo, de be imelli Bogu to pravo, inu zhisto sluſhbo s' serzam, ustmy, inu dijanjam ſvestu skaſati katiru zhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa tugent, inu moje pytie je blu veſſelle nad mojo zhisto dusho, inu ti so bli moji vinski kevdri v'katire |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Tvoji gnadi naſs obdershi Zhistu ſerze stvari nam. 4. Mi tebi na pruti gremo Sei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | no trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze h'nam s'Milostjo |
| Genovefa (1841): | ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot |
| Kemija (1869): | sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem jih še vidilo. Izjokaj si jih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rokah, ta nar pravizhniſhi per vſimu ſvojnu diainu, inu ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula. Tu nar nadoshniſhi |
| Rudninoslovje (1867): | ne več nego po 1 del svinca na 5 delov čisteca. Iz kositarja delajo vsakovrstno kuhinjsko posodo, tudi se železne, rumeno-médaste |
| Rudninoslovje (1867): | se topi z ogljem. V Cornwallu dobivajo po 80.000 centov čisteca na leto, v Saskej po 3000, a v Češkej po |
| Rudninoslovje (1867): | Slavkovu i v Zinnvaldu. Iz njega se topí kositar ali čistec, kamenje s kositarjevo rudo se na prvo stolče, potem izpere |
| Rudninoslovje (1867): | železne, rumeno-médaste (messin gene) i bakrene posode z njim kositrijo. Čistec v listih jako tenkih imenujemo stanijol; ž njim se preoblačajo |
| Kemija (1869): | Oxydationsmittel). Iz njega se dobiva kislec (§. 26), ž njim čistijo steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na imenovano vižo tako dolgo kermi, dokler ne neha se čistiti. Po potrebi se čistilo čez 8 dni ponovi. Potem se |
| Kemija (1869): | topli vetrovi vodo izparivajo. Dobljena morska sol se mora še čistiti, toda ni nikdar tako čista kakor ona iz solin. Iz |
| Kemija (1869): | pri kopanji ni mogoče odstraniti vseh prstenih delov, morajo ga čistiti ali rafinirati. Izkopano žveplo se topi v kotlu G (pod. |
| Kemija (1869): | tri poglavitna dela, treba namreč plin najpreje narediti, potem ga čistiti in naposled ga nabirati in razvajati vsikamor, kjer ga potrebujejo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne. Pamet preišče izkušnjo in najde, da je treba težnje čistiti in urejati, ako hočemo, da jih dovedemo v sklad med |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nar slabéji so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj |
| Robinson mlajši (1849): | ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za |
| Maria Stuart (1861): | me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje |
| Stelja in gnoj (1875): | skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna |
| Ferdinand (1884): | poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog čisto izgovarjal, da so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel |
| Tiun - Lin (1891): | besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom |
| Zeleni listi (1896): | na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'nam s'Milostjo, no gnado nagne Nahvaleshnim greſhnikam. Ti zhistu na krishu sbriſou Si ta greh, k'dîr naſs je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na |
| Genovefa (1841): | tém je kósho v zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega omeſila med try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik |
| Ta male katechismus (1768): | Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku menesh, de meni dapadesh, zhe tvojo dusho, inu telu zhistoſt naozira. Verſhi vonkej is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivlenje. V. Poſt. Krotkuſt je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt. Zhistoſt je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Zhiſtoſt je te Svetuſte obderſhanje. 1 Jeſt sem Krayliza te zhiſtoſte, inu tu imę je meni ſlo slavnu bilu. Jeſt be |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | varstvu je tebi tukej potreba, zhe otshesh vezhnu polonanje te zhiſtoſte prejeti. Hodi ſa mano. VII. POSTAVA. Wugejmedajanje je teh dobreh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pytju, inu wejſhanje pred namarnoſtjo so te narvezhe podporne te zhiſtoſte. 3. Anaj se mozhnu teh perloſhnoſt, katire tebe h' gerdem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is gnusobo te nazhiſtoſte nazhedne sturiti. Ti narbulshe tovarſhi te zhiſtoſte so poſt, inu mas- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubeſne meni ſarozhila, ſakaj oni so bli pred drugemi ſavle zhiſtoſte zhaſtiti. 2. Ti se golfash, aku menesh, de meni dapadesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oppravlenu, dokler ma dva sma nasho poroko k' premaguvanju te zhiſtoſte, inu divishtva derſhalla. Zel svejt she ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhè se v'molitvi, inu poniſhnoſti, de dobru ſhivish v'zhiſtoſti. Varvej se, de ti v'temu tu narmajnshe k' sebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imenitno hvallo ene boſhje porodnize imeti, aku be bla na zhiſtoſti, inu Divishtvu enu pomankanje terpèlla. Ti boſh bleſu vedi, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu: tem Angelzam podobne biti, tok be se tebi v'zhiſtoſti nekol nastoſhila. O aku be ti to polonanje tega divishtvu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' sakon ſtopiti obluba tiga zhaſniga, ali vſeskusniga divishtva, te zhiſtoſti, tu je : nekol le sheniti, ali moshiti, ali v' en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ta pepel od tellize pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri ſe je ſam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pridi naſs oshivit: pridi naſs ręſhit. Pridi o Duh tę zhiſtoſti, inu ſvetóſti; omy vſe naſhe madeshe, ozhiſti naſho vęjſt ſkusi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bélo s rudezhim páſzam prepaſano: kar je podoba deviſhke zhiſtoſti. Obdana je s plajſham, ki je takó lepó in shivo |
| Genovefa (1841): | ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ bode rasveſelil, in nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | bode zmirom tako jokljiv; vsaj se ljubivci ne jočejo vedno! — (Čitalnica) je sv. Štefana dan imela svoj občni zbor. Predsednik dr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | naši „Mlado”in „Staroturci” slovenski. Videant consules ! Iz Vranskega. (Národna čitalnica naša) ima svoj občni zbor v nedeljo 5. januarija ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | besedah”, rekši, da na „besedah” stoji čitalnica, brez njih ni čitalnica nič. — Po naključbi je izostalo poročilo o delovanji čitalnice v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | pač „am Holzweg”, kajti dobra taka dušica ne vé, da čitalnica ni dosihmal z „narodnim domom” nikakoršnega posla imela, da tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | kterega „Tagblattovci” tukaj imajo za svojega aposteljna. Iz Postojne. — Tukajšnja čitalnica napravi 6. prosenca t. l. zvečer ob pol 7. uri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno občni zbor, pri katerem so se volili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | lepi in na deželi tolikanj potrebni glediški zabavi. Pozneje je čitalnica zopet oživela in bi tudi sama rada dajala gledišne veselica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | ni sicer v našem mestecu, vendar popolnoma nismo še zadremali. Čitalnica naša, res, da le bolj životari kakor živí, al krivi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ukaželjnega našega priprostega naroda. Zato naj bi je nobena kmečka čitalnica ne pogrešala. V zagotovilo tega podamo našim čitateljem spodaj en |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | namesti V. Petričiča. Da gosp. pevci, ki so podpiralni udje čitalnice, niso smeli voliti, je simpliciter laž, kajti predsednik je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ni čitalnica nič. — Po naključbi je izostalo poročilo o delovanji čitalnice v preteklem letu, ktero pa bodo vsi društveniki v natisnjenem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Pustni torek napravi „Sokol” maškerado, h kateri so tudi udje čitalnice povabljeni. — (Poberki iz Časnikov. ) Novi škof Ljubljanski dela zopet „liberalcem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | brezdomovinskega društva „Sokola” gledé tako zvane „imovine”, njegove nasprotnosti do čitalnice, katero je pokaral s tem, da je dal pravila svoja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | 2. uri popoldne pozvan na zborovanje v novo najetih prostorih čitalnice Mariborske v Šramel-evi hiši. Vsled ustave od 15. nov. 1865 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | bi se dalo kaj povedati? Vsaj imate vendar marljive „národne čitalnice”, imate „Matico”, ki je že veliko lepih knjig na svitlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | odpisom dné 20. p. m. pravila ter dovolilo osnovo „narodne čitavnice”. Pravila čitavnice priložene so današnjim „Novicam”. S tem povabilom naznanujemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | 20. p. m. pravila ter dovolilo osnovo „narodne čitavnice”. Pravila čitavnice priložene so današnjim „Novicam”. S tem povabilom naznanujemo podpisani, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | vsaki okolici kak domoljub, ki mu je mar za uspeh čitavnice, kar se priporoča sosebno prečastiti duhovščini naši. V Celji na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | povabilom naznanujemo podpisani, ki smo tudi podpisali prošnjo za dovoljenje čitavnice, da nam bo prepustil konec prihodnjega mesca gospod Balant v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | je predsedniku čitavnice s sledečim pisemcem poslal: „Da blagemu namenu čitavnice naše pripomorem, Vam izročujem svojih 10 delnic v darilo častitljivi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | daroval 100 gold, z 10 delnicami, ki jih je predsedniku čitavnice s sledečim pisemcem poslal: „Da blagemu namenu čitavnice naše pripomorem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Pleiweis-u; prosimo tudi vse gosp. družnike, kteri imajo knige iz čitavnice za domače branje izposojene, naj jih kmali nazaj pošljejo. Čitavnični |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 1. jan. (Oldic). Naznanjujemo vsem g. družnikom in prijatlom slovenske Čitavnice goriške, da za 11. januarja napovedana „beseda s plesom” se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še častite unanje družnike čitavnice naše , kteri še niso letnine za preteklo leto plačali, prijazno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ktero je skladatelj venca Josip Kocijančič za predstavo v kanalski čitalnici sam tako skrajšano tiskati dal, da je ovo izpustil, s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | kdo lahko vprašal, zakaj se ni ta beseda napravila v čitalnici, hitel je nekdo po „Narodu” razglasiti vzroke, zakaj se to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | spravi na Nanos ali kamor si bodi. Ako se bo čitalnici poljubilo dajati gledišne predstave, si bode napravila lastni oder, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da v slučaji „Sokolovega” pogina njegovo imetje ne pripada Vipavski čitalnici, ampak drugemu narodnemu zavodu v Ljubljani. Mi pa le ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | občinstvu ni nič kaj domu mudilo do zgodnjega jutra. (V čitalnici) bodo sledeče predpustne veselice: 10. dne t. m. je plesalna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | se”. — (Silvestrov večer) je bila, kakor vsako leto, v Ljubljanski čitalnici prav mikavna zabava. Program, sestavljen iz različnih pevskih in godbinih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | posebnega spričevanja z vstopnim listom. — V nedeljo je veselica v čitavnici. Začne se s petjem; potem je berilo: predsednik bo bral |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 24. aprila beseda s plesom. Odbor. Iz Kranja. (Oklic. ) V čitavnici naši so v nedeljo 10., 17. in 31. januarja besede |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | nekdo po „Narodu” razglasiti vzroke, zakaj se to ni zgodilo. „Čitalnico imajo zdaj Staroturki v rokah” — piše se v „Nar.” — „in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno občni zbor, pri katerem so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tem, kateri časniki naj se za novo leto naročijo za čitalnico. „Slov. Tednik”, trobilo novodobne, brezverske omike, se je skoraj enoglasno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | krajcarjev. — Tukajšni Slovani si bojo osnovali slovansko dvorano in občeslovansko čitavnico; pevska družba se tudi že napravlja. Štajarsko. Iz Celja. Naši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | pravila predložili, po kterih bi smeli osnovati v Celji narodno čitavnico slovensko. Slavno c. kr. namestništvo poterdilo je z odpisom dné |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | zum Mohren) 2 prostorne sobi, in da mislimo slovesno odpreti čitavnico na svečnico, to je 2. dné prihodnjega mesca, kar pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Zadnji večer preteklega leta je društvo „Južnega Sokola” v gostivnici čitavnični imelo posebno veselo večernico. Prvikrat ta večer so „Sokoli”, kinčani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | čitavnice za domače branje izposojene, naj jih kmali nazaj pošljejo. Čitavnični odbor. Iz Ljubljane. Za pogorelce v Naklem in Vel. Mraževem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | svojih 10 delnic v darilo častitljivi družbi'' — Slava! — Novoizvoljeni odbor čitavnični je v svoji prvi seji, ker je gosp. dr. Vončina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | o izdavanji novih knjig in časopisov; še več pa se čita iz Čehije. Morda bode kdo rekel: „Nu, o kaki univerzi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Ruskih časopisih, da ne omenjamo političnih sporočil, se večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in |
| Fizika (1869): | na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji imenuje to |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj ne čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak: a(b + c) = ab |
| Ferdinand (1884): | zapustili učeni in veliki možje starih časov. Najraje pa je čital svete evangelje. Njegovo srce je bilo napolnjeno žive vere do |
| Ferdinand (1884): | po svojem krstnem imenu Bernard. V tej tihej samoti je čital vsaki dan sveto pismo in druge koristne in podučne knjige |
| Robinson mlajši (1849): | jedo? Dragotin. I veš da! vsej smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal |
| Ferdinand (1884): | volje. Stopivši v sobo brzo odpre list ter ga prične čitati. Ali srdito ga raztrga na kosce, sede obupno na stol |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nego navadni, in na ta način pisanega ne more vsakdo čitati. Človeška družba kot taka ima dolžnost, da skrbi za ustanovljanje |
| Ta male katechismus (1768): | 13. Jnu tu vezhnu ſhivlenje. Amen. Kaj otshe ta perve zhlank, ali artikel te Vire rezhi: Jest virjem v' Boga Ozheta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imash, ampak derſhè se beſſede boſhje, debosh ohrajnen. En sam zhlank, ali Artikel te vire, katiri se ſhivu virje, je ſhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s členom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog |
| Zoologija (1875): | malo prvotnih oblik. Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja |
| Zoologija (1875): | vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat |
| Pozhétki gramatike (1811): | ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira |
| Pozhétki gramatike (1811): | to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne |
| Pozhétki gramatike (1811): | dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prerezanje. Da se pa temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad njo ter prislonili cepič, ki |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov |
| Pozhétki gramatike (1811): | posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' |
| Zoologija (1875): | živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter do |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Mogoče je zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča |
| Pozhétki gramatike (1811): | 2. Le, la, les, ſo vzhaſi nameſtimena, vzhaſi zhléni: kakor zhleni imajo vſelej sa ſeboj eno ime: Ie roi, la reine |
| Pozhétki gramatike (1811): | zherknim tolmazhenju:) 2. Le, la, les, ſo vzhaſi nameſtimena, vzhaſi zhléni: kakor zhleni imajo vſelej sa ſeboj eno ime: Ie roi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo |
| Pozhétki gramatike (1811): | vpravla beſeda digne s' zhlenam de: guerre vpravla propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take ſtopnje ſo v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagolam être pred ſeboj, ino ſturi neravni ſklad s' kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To |
| Pozhétki gramatike (1811): | est mangée: premenjam imenvavniga le chat, v' neravni padesh s' zhlenam par le, ino imam isréko: La souris est mangée par |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali dober sa vojſko. Ime récompense vpravla beſeda digne s' zhlenam de: guerre vpravla propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvojimu priatli: otroka, priatlu ſta dva neravna ſklada glágolova s' zhlenam à accuser quelqu'un de mensonge, dolshiti koga ſashí; avertir quelqu'un |
| Pozhétki gramatike (1811): | po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla drugo al s' zhlenam al s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja perdevkov. Digne de récompense |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tam se mora koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na znak |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpol ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena |
| Pozhétki gramatike (1811): | opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje |
| Pozhétki gramatike (1811): | pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pa vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd |
| Tine in Jerica (1852): | Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | toliki nesnagi bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel; človek bi se tu kaj lahko onesrečil. Ker je berv že |
| Ferdinand (1884): | vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te storiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | she navem nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti |
| Pozhétki gramatike (1811): | agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoje dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o |
| Biblia (1584): | krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od |
| Biblia (1584): | inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe |
| Biblia (1584): | priſhàl v'nyh Shulo. Inu pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl eno ſuho roko, inu ony ſo njega |
| Biblia (1584): | jej inu pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu |
| Biblia (1584): | je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob Sobboti dobru |
| Biblia (1584): | naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam |
| Biblia (1584): | hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potam barei kaku je shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift pravi al bota vi vero |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti zhvovak umeru bo shje njegova dusha prad rabo stava noi boda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes bogi rivni elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drvga Kolzhenza. 2. O Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velk gryshnik nasmert bovn htomi prida saki den an brvmen zhvovak noi saki den shebra pernjam te 7 svete Kolzhenze noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei od koder sim tabe poklizov Amen? Konz An tak zhvovak, katheri roti al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa jemash seshgati dateſti prieb karan zhvovak nadobo szi be sate kar doro nabu noi teſto perſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svo potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs Kriſtus gre skves ano salano goro tam gasrezha an zhvovak dani mo v vsvojah vſtah obena odgovora noi niegovo serze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré, naglo omoti in narédi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na |
| Tine in Jerica (1852): | še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil in nam iz njih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki ne praša za ene leta, ne za življenje enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot |
| Gozdovnik (1898): | Bila sta od Kanade pa do Mehike in Jukatana razupita človeka, govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje |
| Biblia (1584): | zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, inu ſo |
| Biblia (1584): | taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Ali kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 43. Kadar bó pak en nezhiſti duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe svédi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſe dobru samęrkal. Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka potam shebrei 5 ozhanashov noi 5 obomari noi ano vero |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad vso shkodo varvati na dushi noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is velko Jeso rekli ana leshi Sakleniana is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se jma tu sgoditi inu pertam dele Morta vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se majo tu aevo |
| Biblia (1584): | kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli |
| Biblia (1584): | pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy |
| Biblia (1584): | naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede |
| Tiun - Lin (1891): | sem saj, da imajo vender nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ima tako hude naſtópke! Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh |
| Biblia (1584): | ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne močí v človeku takó razviti, da se on v vsih prigodkih svojiga življenja |
| Robinson mlajši (1849): | ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu |
| Blagomir puščavnik (1853): | svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene, — tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi |
| Botanika (1875): | obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric |
| Zoologija (1875): | bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni |
| Revček Andrejček (1891): | Ljubi moj prijatelj, ti še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko primeri. Domen. I kaj pa je vender bilo |
| Biblia (1584): | reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu |
| Biblia (1584): | naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo sdan. Bolje bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza, ino je rada per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe videl — — — Pivek. Kako bi to bilo |
| Oče naš (1885): | solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in |
| Najdenček (1860): | v boleznih pomagati. Po božji volji si se pri umnih ljudih marsikaj iz živinozdravilstva učil; kaj pa, če bi božja volja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém |
| Zlata Vas (1848): | prijatli preganjani, ker so se bali, de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse |
| Divica Orleanska (1848): | Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne |
| Zlata Vas (1848): | smejali so se. Res pak se je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so |
| Robinson mlajši (1849): | lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku |
| Zlata Vas (1850): | storil kaj taciga. ‘‘ Ožbé dolgo ni vedil kaj bi spridenim ljudém odgovárjal. Ker jih je pa vedno več k njemu hodilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spet tako okreval, da je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli |
| Gozdovnik (1898): | Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam. |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | praſhali. Zhe je njim prov, inu meni , tok more vſim ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar jas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1. |
| Gozdovnik (1898): | pol izpraznjen vrč z meskalom (aloino žganje), in srpi pogledi človekov so kazali, da nista več daleč od one točke, kjer |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj |
| Genovefa (1841): | téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas zavpije: V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko |
| Blagomir puščavnik (1853): | čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo |
| Pastirski list (1852): | na bolene, tudi ne na siromake, kteri od darov dobrih ljudih živijo, ali pa drugač u velikem siromaštvu se znajdejo. Kteri |
| Tiun - Lin (1891): | kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se |
| Gozdovnik (1898): | dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lajo, pomejni rasbojniske ludí, poſebnu, kateri eijave laſse imajo' nemovzheozhe, sapravlene Rav' berje. Zelu |
| Kuharske Bukve (1799): | ręshejo, al na dvoje, al nja zheterti, kakor je sa ludi prav. Vilze ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gre je skushano od guishnah arzatou kateri to shevino noi ludi parznujajo. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | povhene skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo: noi so bogu sveſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | INRI te Zbong je naivesh skushan biu od ludi te Zbong je ta pruevi udrukan biu notre v' jemberse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar jas rabe prosim Amen |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | peklov. Inu kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tudi ſi neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nije od shlahtih lvdi kaleri isshpenſtam dievajo bodi vhlievah al vhishah al nagasi bel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bo ona vtam shliednjam zvgi lashava noi od vsah lvdi sapvshzhana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo |
| Genovefa (1841): | Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vse terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokvarila, ga je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar, oče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se nam |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so ljudjé napravili vse to, ker jih veseli nas viditi, drugači bi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prepirali in vsled tega tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi |
| Revček Andrejček (1891): | kmet menda več, nego Bog oče? Ne! Oh ti ljudje! Ljudje? — Kaj ljudje? — Norci so to — prav pravi blazni — ves svet |
| Biblia (1584): | Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio Ludje, je Syn tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni pravio, ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | druga je: Vſe, kar bi vi othli, de bi vam ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je Şyn tiga zhlovęka? 14. Ony ſo pak rekli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu |
| Ta male katechismus (1768): | greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno |
| Divica Orleanska (1848): | De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo spravo z Bogam in ljudmí. In tako tudi jez želim, ž njim se zjediniti, ž |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsako stran izversten vojščak sploh bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Simon, kterega nekteri Simon Petra, drugi Simon Maga imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu |
| Revček Andrejček (1891): | Sveti križ božji! Tu je treba potrpežljivosti in s takimi ljudmi se mora človek ukvarjati. (Stopi bolj naprej. ) In pa še |
| Gozdovnik (1898): | zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga nima vzeti. Konja svojega pa le pusti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash bras sviezhe noi mad ludmi bel vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier |
| Pozhétki gramatike (1811): | nektirih liz, al vſaj tiſti glaſovi niſo v' navadi med ludmi. Pervoobrasni zhaſi. Nevpravnih glagolov. PERVA VPREGA. |
| Biblia (1584): | kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. Varite ſe pak pred ludmy. Sakaj ony vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri je v' Nebęſsih. 33. Katęri pak bó mene pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene ſposnal pred ludmy, tęga bóm jeſt tudi ſposnal pred mojim Ozhętam, katęri je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta |
| Valenštajn (1866): | Z duhovi i skrivnostnimi ne polni Močmi prostora le ponos človekov. Pretesen tud ljubečemu je srcu Život vsakdanji, i pomen je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur ne pravite, dokler ſin zhlovekov ne bo od ſmerti vſtal. “ Pa „od ſmerti vſtati,“ teh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi vtiſnite te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo. V' |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi zhlovekova duſha bo vekomej shivela. Bog je neumerjozh; tudi zhlovekova duſha ne bo nikedar umerla. Bog je povſod, po vſih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duh; tudi naſha duſha je duh. Bog je vezhen; tudi zhlovekova duſha bo vekomej shivela. Bog je neumerjozh; tudi zhlovekova duſha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebu pokasalo. Vſi narodje na semlji bodo krizhali, ino ſinú zhlovekoviga vídili priti na nebu v' oblakih s' veliko mozhjo in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opadla, le ſkoperneti jim bo. “ „Takrat ſe bo snamnje ſinú zhlovekoviga na nebu pokasalo. Vſi narodje na semlji bodo krizhali, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtati. „Dète,” je savpil, „nebeſa vidim odperte, ino ſinú zhlovékoviga v' njegovim velizhaſtvu ſtati na deſnizi boshji! ” Ino glej, vſi |
| Zlata Vas (1850): | morem. „Ti berači so pošteni soseski to, kar so gnjide človekovi glavi: nadloga, sramota, in ta merčes popiva kri, sok in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človekovi celó zdravega oslepil. Mi moramo tedaj biti kakor prah pod |
| Zoologija (1875): | neizrečeno mnozih, jako različnih pasmah nahaja po vsem svetu v človekovi družbi. Kakor dober čuvaj, izvrsten lovec in kratkočasen tovariš je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | jutri sodnimu dnevu trobilo. Mlado dervo se ne zavé potreb človekovih, ko eno lego za drugo okoli svojiga debla, svojiga trupla |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je prav sama in dosti stara za možitev. Samih sto človekovih korakov od tod. « »Dobro! naj pride k njemu! « pravita stara |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa pričakuje še več |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je |
| Gozdovnik (1898): | videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne |
| Genovefa (1841): | in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni |
| Genovefa (1841): | môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo, kakor |
| Divica Orleanska (1848): | persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako da bi kdo mislil, da so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker |
| Botanika (1875): | da se v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva |
| Gozdovnik (1898): | vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi prelivati nikdar, ako ni neobhodne potrebe. « |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhimu nauku. Sakay, kyr je on to podobo te greſhne zhloveshke nature na ſebe vſeu, ſe je s' nar pravizhniſhim ſtraham |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trahis pectora? O shelni glad tega slata, kam ti te zhloveshke ſerze sapelaſh? od tod mi vidimo, koku reſnizhnu je, kar |
| Biblia (1584): | ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo |
| Robinson mlajši (1849): | ino je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega znal, mu je pripálo, ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila |
| Deborah (1883): | Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo |
| Ta male katechismus (1768): | pak ta zheterte: Terpel pod Ponziam Pilatusham? Andla od skrivnuste zhloveshkega odreshenja, ſakaj rajmno taiste prave Syn boſhje, kader je ſhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | berſdi derſhè, zhe otshesh brumnu, inu Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega ſhivota je glava, kjer tvoji pozhutki stanujejo, al gledej vonder |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se stury bres poprejshenega spremiselka, sè shaſti tu ime enega zhloveshkega dijanja ſasluſhe, dokler je bres modruſte, inu reſumnoſte. V'uſſaki |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne saſtópiſh tó kar je boshjiga, ampak tó kar je zhlovęſhkiga. 24. Tèdaj je Jęsus ſvojim Jógram rękàl: Aku kdó hózhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod |
| Zoologija (1875): | starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli, a vsako leto je potrebuje 16 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno |
| Ta male katechismus (1768): | sprizha, de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | upati ne more, de bi najdel. — Le slabe besede so cloveškimu jeziku pripušene. — — Torej, primeril te bom, če po priprostim spoznanju |
| Ferdinand (1884): | je: »Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj |
| Divica Orleanska (1848): | Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | besede vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti. Vprašamo tedaj: ali |
| Zoologija (1875): | Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih |
| Deborah (1883): | kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in pravični! |
| Revček Andrejček (1891): | Pesem. 1. Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav |
| Gozdovnik (1898): | bilo to? vpraša don Estevan. »Pa ne, da bi bil človeški glas,« pripomni Diaz. »Ne poznam živali, ki bi tako kričala |
| Ta male katechismus (1768): | pod shtavtjo, ali ſnamenam tega kruha? Zel, po boſhji, inu zhloveshki naturi s' dusho, inu teleſſam; s' kryvjo, inu meſſam. Koku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gov duh zhloveshki dushi perdruſhy. Nekjer dergi nisem jeſt tolkajn sIadkuſte se uſhila |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je tiſtiga piti preſtraſhila, inu sgrosila: ta lubesen, ta zhloveshki rod od pekla odreſhit je nega mozhnu pekla, ta ſiunoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v' ſaktiri potrebshni nar nuzneſhi, inu nar bulſhi. Ta zhloveshki spomin je bres shteveina veliku sgreſhitnoſti, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Hodiu je v' ta vert Syn Boshji, debi on ta zhloveshki rod obdershou, ſhou je pa v'ta vert Judesh, debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga ſveita sapuſtijo, inu v' ſamoti Boga zhaſtijo. Sakai ta zhloveshki ſpomin je taku slab, naſhe miſli, inu shelie taku naſtanovitne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Boga zhaſte na dan tega obyskanja. Bodite tedej podloshni uſſi zhloveshki ſtvari savol Boga : bodi ſhe Ktaylu, koker temu naprejſtojezhimu: ali |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je on preliu, Na krishu smert sturiu, Debi ta Rod zhloveshki od pekla reiſhen biu. 3. Tebi je vſelei biu Ta |
| Kratkozhasne uganke (1788): | katira nekar Boga, nekar svojega bliſhnega nareſſhâle. Dokler tu kratkunekar, zhlovęshki naturi nasluſhe, kader se zhlovek ſmirej kislu, inu potuhnenu derſhy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu |
| Genovefa (1841): | imâſh naſhe snaminje! Oh, ko bi lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perkashash v'lapei zhovieshzhei podvebi? ZITA TIO! 2. da. I. Jas N. N. taba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues tu sadovol storjenje sate zhovieshzhi rued: jas tabe prosim skues vse svete sile noi kervave |
| Divica Orleanska (1848): | me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih |
| Blagomir puščavnik (1853): | očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko |
| Genovefa (1841): | in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za kmeta. — Gotovo ste že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém |
| Blagomir puščavnik (1853): | ž njim. Bog me gotovo zapustil ne bo. Kratko Je človeško življenje; — in terpljenje, ki mi ga mož napravlja, tudi ne |
| Sveti večer (1866): | in ni imel kam svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter |
| Kemija (1869): | zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so |
| Zoologija (1875): | ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi |
| Zoologija (1875): | število pa očnjake. Na pr. 5.1.4.1.5./5.1.4.1.5. = zobovje človeško. (Glej §. 22). 6.1.6.1.6./6.1.6.1.6. = zobovje konjsko, in sicer 6 sekavcev |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem |
| Ta male katechismus (1768): | Ima Kristus tudi zhloveshko Pershono? Le samo boſhjo, nekar zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu |
| Ta male katechismus (1768): | s' Marie Syn boſhje, nash Buh. O bodi itdr. IV. Zhloveshko naturo je na se Buh uſel, * ſa ves svejt pokuro |
| Ta male katechismus (1768): | Ima Kristus tudi zhloveshko Pershono? Le samo boſhjo, nekar zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu je taiste Ozha, h' katiremu molemo |
| Ta male katechismus (1768): | na Kriſhu umerl, je dve nature imel; boſhjo od vekumej; zhloveshko od dne svojega rojstva. Tedej se k' pavzu ta druge |
| Ta male katechismus (1768): | jedy poſhiral, temuzh tudi te boſhje besede lazhne ushesa to zhloveshko dusho pasle. Vam tedej brumni Kristiani! bogabojezhi starshi: Ozhetji, im |
| Ta male katechismus (1768): | lih rajmno taiste Syn boſhje je s' nebes dolistopil, mu zhloveshko naturo na se uſel, al na eno zel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bila zhes tu zhloveshtvu Synu Boshjiga, kader je on to zhloveshko naturo v'timu nar zhiſteiſhimu teleſſu ſvoje Matere Marie biu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je v' tim kervavim putu preliu, s'smertnim rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe! ohladimo ſi mi tukei naſhe ſerze |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na poſtaviu, ali de bi tebe v' tvojih sa to zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati |
| Biblia (1584): | Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje, temuzh kar je Zhlovezhku. TEdaj je Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih ino naj ljubesnjivſhih ena. Nekdo, je djal |
| Genovefa (1841): | je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nia zhovieshko pouſtajenje noi obresvanje: jas prosim rabe skues nia nausmilano gaishvenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tudei shuhano bu vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi ano zhovieshko poduebo venka? noi sashribei te besiede nanjo? AMORREM LUEA ZERMEA |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa |
| Divica Orleanska (1848): | si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in moj gospod! Govoril nisim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. v Parizu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine |
| Valenštajn (1866): | le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled mora zmoči dobri čut. Ne, tako ne |
| Deborah (1883): | učil ljubezni. Ana. Da bi mogla tudi jaz trpeti za človeštvo! Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim. Ana. A |
| Deborah (1883): | bi mogla tudi jaz trpeti za človeštvo! Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim. Ana. A denašnji dan bi rada |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | fortitudo Dei. Ta mozh Boshja, timu je bila zhes tu zhloveshtvu Synu Boshjiga, kader je on to zhloveshko naturo v'timu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek gratani Bog je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vuk. 3. Nega Bogostvu skritu Je blo na krisku tam; Zhloveshtvu pa pokritu Je to s'belim kruham, Zhe bomo pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen |
| Deborah (1883): | ga učil spoštovanja. Kristijanov zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga učil ljubezni. Ana. Da bi mogla tudi jaz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške |
| Kuharske Bukve (1799): | obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. 132. Torta is bele ſktęrke. 133. |
| Kuharske Bukve (1799): | preſaniga zukra, inu ſpęt smęſhaj; potle pol zęgla drobno sribarie zhokolade, eno unzho ſtolzhenih mandelnov, enmalo nagelshebíz, ſladke ſkorie, muſkatzveta |
| Kuharske Bukve (1799): | de bo torta ſe naraſla. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. Vsami 8 zęlih jajz, inu 10 rumenakov, jih rastepi, de |
| Kuharske Bukve (1799): | deni notri meſhanje al kermes, sa rumeno shefrana, sa rujávo zhokolade; vſe popred na prah ſtolzheno inu permęſhano. Sa seleno farbo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje in skorej |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | imate pa morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na |
| Tiun - Lin (1891): | hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej |
| Tiun - Lin (1891): | Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj Kitajcem prevrnil čoln. Zdaj sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z |
| Tiun - Lin (1891): | bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer se je |
| Tiun - Lin (1891): | vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu |
| Gozdovnik (1898): | nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen |
| Pozhétki gramatike (1811): | au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le |
| Biblia (1584): | je veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr |
| Biblia (1584): | bil ta folk od ſebe puſtil, je ſtopil v'en Zholn, inu je priſhàl v'te kraje Magdala. XVI. CAP. |
| Biblia (1584): | sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je |
| Biblia (1584): | ti maloverni, sakaj ſi zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v' |
| Biblia (1584): | k'vezheri je on le ſam ondi bil, inu ta Zholn je vshe bil na ſrédi Morja, inu je v'nuji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ti malovęrni, sakaj ſi zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je vkùp sbralu veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | do velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je |
| Biblia (1584): | on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu vodé, de bi k'iesuſu priſhàl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili |
| Tiun - Lin (1891): | je bila gostilnica. V oživljenem pristanišči pa so se nekateri čolni odpravljali na odhod. Ko pridemo v krčmo, izroči moj rešnik |
| Gozdovnik (1898): | predmeti se vstavijo pod drevesi, drugi za drugim. Bili so čolni Apačev. Temne postave izstopijo ter se plazijo kakor duhovi, naprej |
| Pozhétki gramatike (1811): | perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les |
| Gozdovnik (1898): | bodo poprej tam od mene? « »Ne bodo. Brodarijo v svojih čolnih proti vodi, moj brat pa ima tri brze konje. Sinovi |
| Gozdovnik (1898): | ne more jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih čolnih proti Bivoljezeru. « »Ali ni hotel preganjati onih treh belih lovcev |
| Gozdovnik (1898): | kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri je Shimnov bil, ter je njega proſſuv, de |
| Viljem Tell (1862): | trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji |
| Viljem Tell (1862): | nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem |
| Biblia (1584): | inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v'zholni, ſo priſhli inu ſo doli pred njega padli inu ſo |
| Biblia (1584): | Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily v' zhólni, ſo priſhli, inu ſo ga molili rekózh: Sa ręſs ti |
| Blagomir puščavnik (1853): | uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico |
| Blagomir puščavnik (1853): | je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako vam je ljubo se koj napotiva |
| Blagomir puščavnik (1853): | obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak vezhęr ſturil, je on ſam tamkaj bil. 24. Ta zholnizh pak je na ſrędi morjá bil, inu je bil od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 39. Inu Kadar je mnóshizo ispuſtil, je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v' kraje Magedan. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 29. On pak je djal: Pridi. Inu Pętèr je is zhólnizha vùn ſtópil, inu je ſhàl vèrh vode, de bi k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu |
| Blagomir puščavnik (1853): | zadnji, ampak vsak pervi biti. Zdaj se vredijo. V pervem čolniču se peljajo. Bric, njegova žena in hči, prelepa Zalika, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče Lipe, „ribič bom. Na hitrej, bistrej reki v lehkem čolniču se vozíkati in brez vsega truda mreže polne rib iz |
| Gozdovnik (1898): | seboj. Dobilo bo drugo obleko, blizu Bajone ga izpostavimo v čolniču! « Med tem je ležal Pepo pri svoji svetilnici, premišljevaje, koliko |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je letó ſliſhal, ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize |
| Zlatorog (1886): | Na uhlji čop imá živál In kratek rep in méh svetál. Zavzéti gostje |
| Gozdovnik (1898): | ki je bil na kraju obvisel. To je bil peresni čop enega razbojnikov. |
| Gozdovnik (1898): | a na to se pokaže, da je Kanadčan prav menil. Čop je jel premikati se. »Ogenj. Pepo! « Iz cevi dveh pušk |
| Gozdovnik (1898): | lovci prav varni v svojem zatišju. »Vidiš-li na moji progi čop, ki gleda čez grme? « pripazuje Pepo. »Obesili so ga na |
| Zoologija (1875): | privabijo množino ptičev. Nekatere imajo na glavi blizu ušes pernate čope ter se zato uharice imenujejo, kakor na pr. mala uharica |
| Gozdovnik (1898): | skoraj goli, eni imajo kratke usnjate predpase, vsi pa vihrajoče čope iz orlovega perja; lica so si bili naslikali s svetlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žameta veljá 10 gold. in pol; levitni plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš za večernice i. |
| Valenštajn (1866): | se v glavi zvrti, prime se za stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Na to ponudi Jakop Ezavu več čed. Pa Ezav se jih brani, ino Jakop mu tako dolgo |
| Ferdinand (1884): | ne darujemo na našem vrtu Bogu najlepših jagnjet od našeh čed, in snopov zlato-rumene pšenice? « »Imamo drugo daritev v našej cerkvi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bojo dražje prodajale. Torej hočem lastnosti ovna, po kakoršnem se čeda požlahtuje, natančno popisati. Oven mora biti velike postave, mora imeti |
| Viljem Tell (1862): | za njimi). Joj, moja jagnjeta! Kuoni (tudi teče). Joj, moja čeda! Verni. Trinogi! Ruodi (vije roké). O pravica sveta! Kdaj Rešitelj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terdovratno njih pravizo v paſhnji; drugi toshijo, de njim obzhinſka zhreda na mejah poljſke perdelke ſpaſuje ; ſhe drugi ſpet sa ſtorjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nebam shivino vezhkrat bolno naredí, in hude kushne bolesni ena zhreda od druge, na paſhnjah nar loshej nalese. Şhe ena napaka |
| Valenštajn (1866): | dá. Kvestenberg. Gospod maršal, Da, ako mislite o pašnikih I čredah — |
| Gozdovnik (1898): | krasen dečko, soditi po bravakih, ki jih ima v svojih čredah. Ta kos se mi zdi prava sladčica, od ktere si |
| Sveti večer (1866): | ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojim ſtrizhkam, ſ' ſvojimi hlapzi ino deklami ino ſ' ſvojimi zhedami na pot. Na Kananſko pride. Ta deshela je bila nar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef na ptuje prodan. Enkrat gredó Joshefovi bratje ſ ſvojimi zhedami delezh od doma. Ozhe ſo tedaj rekli Joshefu: „Pojdi, pojdi |
| Divica Orleanska (1848): | sramovati imela. Velika čast so meni snubci taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele, ino ga hlapcu da. Urno ga |
| Oče naš (1854): | mi mora zdaj noč služiti in ponoči moram k svoji čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu |
| Divica Orleanska (1848): | pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta |
| Zlata Vas (1850): | Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, ima skerb za vsako glavo. Ljudje so nevedni |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | svojega gospodarja zgubljene reči poiše in jih nazaj prinese; zavarje čredo. K vsem se da pes privaditi in je zavolj tega |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bilo živega človeka, da bi mu pomagal. Volk plane med čredo, podavi mnogo ovac in med njimi tudi najlepše jagnje, katero |
| Gozdovnik (1898): | in vozove, da bi tako bolje videli memo drvečo se čredo. Benito se je bil tudi vzdignil, s hrbtom obrnjen proti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo ratale tę vęzhne reſnize, s'katęrimi ſi ti tvojo zhędo paſsel podoba, inu muſhter tiga sadershanja tvojih Farmanov? Ah Bog |
| Kuharske Bukve (1799): | zhędo nesdravih jedílov; s' ptujmi imęnmi kuhinſki jesik Nęmzam inu Slovęnzam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, sdrav; ino glej, Rahela, njegova hzhi, pride ravno ſ' zhedo. “ Ko jo Jakop sagleda, hitro kamen snad vodnjaka odvalí, napojít |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar zhaſa ſe na paſho gonijo preſkerbeti. Sdej mi pa zhedo preſhtej. Şhtejeva, in naſhtejeva 50 glav. On: In ſhe teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro upali najti. Kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | in dostikrat vzajemno eden druziga z živinsko slastjo sneli, in čepinje ubitih za posode imeli in iz njih pili. Taki pozverinjeni |
| Roza Jelodvorska (1855): | Dolgo časa sim jo zastonj opominjevala. Ko pa na zadnje čepinje v pomijah dobim, in si še perste ž njimi obrežem |
| Roza Jelodvorska (1855): | zadosti. Kako lahko bi bil kak prešič s pomijami vred čepinje popil! Ali tega sim jez znala živino obvarovati, in sim |
| Roza Jelodvorska (1855): | hitro sim letela v kuhinjo, ko sim žvenk slišala, ali čepinje so bile naglo poskrite. Dolgo časa sim jo zastonj opominjevala |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | lepo viditi. In angelj mu pokaže v tej zmesi cvetnikove črepine in gručo prsti, ki je padla iz posode; to gručo |
| Zoologija (1875): | ali dolichocephale in kratkoglavce ali brachycephale. Pri prvih stoji dolžina črepine proti njeni širjavi, kot 100 proti 72; pri druzih pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali iz zapertja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre |
| Zoologija (1875): | živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je poſredi na dvoje reſpozhuv , inu uſſe njegovu oſerzhje, inu zheva ſo ſe isſule. Ti vikſhi Farji pak ſo useli te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe je zhes pol reſpuzhuv, inu uſſe njegove oſerzhia , inu zheva ſo ſe iſſule. Inu tu je resglaſſenu blu med uſſimi |
| Kuharske Bukve (1799): | majeronove plevize. Is tiga ſe klobaſe v' debęle maſtne goveje zheva nadęlajo, obarę, enmalo prekadę. So dobre v' sęli ali |
| Kuharske Bukve (1799): | lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' ſvinſke zhęva, obęſi v' dim tri dni; jeh pezi v' ſrovim maſli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro |
| Zoologija (1875): | ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa |
| Zoologija (1875): | je dolga 3 milimetre, samec jedva poldrugi mm. Živi v črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica do 200 živih mladičev |
| Zoologija (1875): | zavoj v želodečnem soku in oproščena trihina razvije se v črevesu popolnoma. Njeni mladiči pa potem istim načinom zopet potujejo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kislega mleka i. t. d. Vendar tudi ojstri soki v črevah drisko napravijo. Ozdravlja se driska s sledečim zdravilom: Vzemi štupe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prirojena, ali po kakih škodljivostih pridobljena. Takšne so gliste v črevah posebno tiste, ki se jim askaride pravi. Ako so vodeni |
| Zoologija (1875): | da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev |
| Zoologija (1875): | čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali prav nič |
| Zoologija (1875): | po telesu, posebno po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nima nič v sebi za tek, temuč le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no |
| Zoologija (1875): | posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki |
| Zlata Vas (1848): | tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni, ki so jih |
| Tiun - Lin (1891): | tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | na 19. strani uže naučiti se nemških natisnenih in pisanih črk, in mora potlej do 27. strani samo v nemškem jezici |
| Zoologija (1875): | krat skrčiti in zopet stegniti; vrstica imajoča v sebi 45 črk izgovori se lehko v 2 sekundah. V prvem slučaji traje |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Neſha bo Anſhe: inu Anſhe Neſha. AEHNS. Tolkajn, tuje: 5. zhèrk ima obeh imę; tedej preſtavi teh na 5. zedelzeh ſapisaneh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ima obeh imę; tedej preſtavi teh na 5. zedelzeh ſapisaneh zherk toku koker otshesh imę imeti. Je Neſha? tok A to |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ßi voſchiſch, de bi brati ſnal, inu vonde: nozheſch poprej zherk poſnati ße nauzhiti. Polde je enkrat na vertu ſa enim |
| Pozhétki gramatike (1811): | govor ino piſanje nam ſlushio beſede; te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa tudi toljko samasan ino raszapan, de ſe she doſti zherk prav ne posna. Satorej ſe ne bere vezh lehko is |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je vse eno, ena čerka tako ali tako. Saj tudi meni pravite Arminij pa sem |
| Astronomija (1869): | ena pa od tega dne dalje, — stavi se pa druga črka pred prvo. |
| Astronomija (1869): | tako 3. in število solnčnega krogleta 1870. je 3. Nedeljska črka je ona črka, s ktero zaznamujemo prvo nedeljo v letu |
| Astronomija (1869): | meglénica, 320. Nebelstern, meglena, zvezda, 320. Nebenwinkel, sokot, 233. Nedeljska črka, Sonntagsbuchstabe, 328. Nemavza, 302. Nemérljiv, unmessbar, 242. Nepremičnica, (stalnica), Fixstern |
| Astronomija (1869): | nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja do 24. februarija, ena pa od tega dne dalje |
| Astronomija (1869): | D, sobota E, in nedelja F. Črka F je nedeljska črka celega leta. — V prestopnem letu imamo pa dve nedeljski črki |
| Astronomija (1869): | število solnčnega krogleta 1870. je 3. Nedeljska črka je ona črka, s ktero zaznamujemo prvo nedeljo v letu. To se pa |
| Astronomija (1869): | B, četrtek C, petek D, sobota E, in nedelja F. Črka F je nedeljska črka celega leta. — V prestopnem letu imamo |
| Pozhétki gramatike (1811): | oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak čas pred cesarja stopiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skazáti? Bil v resnici si slovenski sin! Slave z zlatim' čerkami kovati Tréba ni, — si stavil sam spomin: Z zeljši vred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sreberne svetinje vredni. — Euricha, bukvotiskavca iz Linca sta z vlitimi čerkami in drugimi izdelki za bukvotisarije slavno ime svoje fabrike zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pismenstva, de se ravno zdaj v Belgradu natiska s Cirilovimi čerkami peti del „Golubice s cvetom knjižestva srbskog” (golobica s cvetam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povesti, ktera zdaj neprelergano naprej teče, in pridjalo z manjimi čerkami ko „pojasnilo bralcu”, ali pa kot opazka postavilo pod versto |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bi si vsi premožni ljudjé v svoje sklede z debelimi čerkami zapisati. “ Bilo je pa v skledi to-le zapisano: „Kdor za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kakor je pričakoval, je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni bilo. |
| Astronomija (1869): | imamo pa dve nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja do 24. februarija, ena pa od |
| Astronomija (1869): | B, tretji s C itd. do G, potem se zopet črke vračajo. Če je n. pr. prvi dan novega leta torek |
| Kemija (1869): | deli svinca dajó kovinsko zmes, iz ktere se vlivajo tiskarske črke. Kovina z imenom Britanija je zmes antimona (9 — 15 %) in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | skupščinah), kupi vse že zglodane in po stari sistemi napravljene črke, vrže se okoli 25.000 gold. v blato”. — Akcijonarji akcijskega društva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številen izraz na prafaktorje. 1.) Pri jednočlenskih izrazih so posamične črke same prafaktorji; ako ima tak izraz tudi potence, ondaj vzemi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ter se pokrije s kakim trdnim omrežjem. Na to se črke, ki so v čitalnem stroji že pripravljene in na katerih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v čitalnem stroji že pripravljene in na katerih je podoba črke sestavljena iz iglastih koncev, pritiskajo ob črti druga poleg druge |
| Kratkozhasne uganke (1788): | use res. Usak se toku pishe. Tu je slehernega primk. Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan tizhim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvojga Evangęlia, o moj dobrotlivi Isvelizhar, je ſturila kakôr ene zhèrke na pęſki, ta pèrvi vętèr jih je saglihai, inu sbriſsal |
| Pozhétki gramatike (1811): | je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per iménih. 1. Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo biti vélke, kokor: Rome, Pierre, Alexandre |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino piſanje nam ſlushio beſede; te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski |
| Pozhétki gramatike (1811): | sginile tiſte velke zhéde vejiz, tiſte krashe, tiſte liſhpane sazhétne zherke, in lepotize ktire ſo jih tako ſilno opikale in okráshale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is Gorize dertiſke, (on ſe je to leto ſhe le zherke v pervo uzhiti sazhel) ſtopil sa pogernjeno miso , golorok , bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih pri hiſhi ſpravil. — Natiſkovavez je dal nalaſh bolj ozhitne zherke narediti, de bode tudi sadna ſtran vſakiga liſta sa ſlabſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi Nemzi, Franzosje, Lahi i. t. d. med ſeboj enake zherke imajo. Sato mi Şlovenzi, kviſhko in takó vgodno naprej iti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravopiſa ſe glaſi kakor naſh s. Ako pa te tri zherke c, s, z, kljuzhizo ˅ od sgorej imajo, ta pomeni |
| Maria Stuart (1861): | Je treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz po čerki dopolniti? — Si dala ta ukaz ti v mojo roko, Da |
| Maria Stuart (1861): | ukaz ti v mojo roko, Da spolni se nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison (hitro in |
| Astronomija (1869): | črka celega leta. — V prestopnem letu imamo pa dve nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja |
| Zoologija (1875): | je široka, navspred ima oster greben, nad njo je pa črki V podobna kost, imenovana kobilica ali vilice. Vsako pero obstoji |
| Pozhétki gramatike (1811): | trud! kar ni prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille |
| Pozhétki gramatike (1811): | od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik bres oſrédka pred a |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj |
| Astronomija (1869): | tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | n. pr. 3, 11, 29. Število, izraženo s katero koli črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja |
| Kratkozhasne uganke (1788): | naredi ti, tok A to ſadno, E pak to drugo zherko poſtavi, inu se bere Anſhe. Kaj se bahash? lub moj |
| Kratkozhasne uganke (1788): | IS Węle shôle. I. Uganiti, kaj si je kedu ſeno zherko, ali zifro s' teh na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | koker otshesh imę imeti. Je Neſha? tok A to pervo zherko poſtave, inu E to ſadno, tok bo Anſhe; je pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapiſana, ki je umerla, in zhe imé ſhe sa eno zherko okrajſham, je sapiſana tretja ſeſtra. Kako je tadaj meni, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ena umerla. Zhe sapiſhem ſvoje imé, in k njemu eno zherko perdénem, je sapiſana ena ſeſtra. Zhe pa od imena te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapiſana ena ſeſtra. Zhe pa od imena te ſeſtre eno zherko na ſprédnim konzu odvsamem, je tiſta sapiſana, ki je umerla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. |
| Blagomir puščavnik (1853): | če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ne pomaga naglo. Zakaj kervomoku je rad pridružen ritnikovi čerm, po kterem živinče pogine. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajati, da se zapertju v okom pride, in da ritnikovi čerm, kteri je s kervomokom večdel združen, živinčeta ne vmori. Dristlje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | olja. Tako napravljeno dristljo dobi bolno živinče. IV. Poglavje. Ritnikovi čerm, ali kužna ritna žabica. (Rückenblut.) |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravnati, bom dostavil. Vrančni prisad, ali kakor bolezin bolje imenujejo, čerm, ker če ravno velikrat vendar ne vselej, je vranica (slezéna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 kr. Shitni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdaj revež nič ne vidi, je hudo zatekel in vés čern. Pri nas se večkrat primeri, da se kdo obstreli ali |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v srce. Pogleda kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati |
| Zoologija (1875): | ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega požiga žari. Kako mi je bilo takrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | bil morebiti sovražnik zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njo je skorej povsod bolj ali manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in prod; potem sledi |
| Rudninoslovje (1867): | največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. |
| Rudninoslovje (1867): | barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote |
| Zoologija (1875): | samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé |
| Botanika (1875): | rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta |
| Zoologija (1875): | rabijo za stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na |
| Botanika (1875): | od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili |
| Zoologija (1875): | je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je |
| Revček Andrejček (1891): | mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna zemlja. Dekla. O res je res, prav pravi pesem! Franica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir poſtane pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamor ga je kaj sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | grudna. Černe bukve. Ko sim bral v Novícah, de so černe bukve v Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe bukve. Ko sim bral v Novícah, de so černe bukve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim |
| Valenštajn (1866): | tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le |
| Mlinar in njegova hči (1867): | moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa |
| Zoologija (1875): | Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo |
| Zoologija (1875): | videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola |
| Deborah (1883): | zgodilo okoli leta tisoč šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo |
| Blagomir puščavnik (1853): | hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so prigodno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pozimi nekoliko ponižala, ker imamo v Terst veliko žita iz černiga morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško peljalo |
| Botanika (1875): | jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v § |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé |
| Divica Orleanska (1848): | se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu |
| Roza Jelodvorska (1855): | na spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog |
| Kemija (1869): | kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja |
| Divica Orleanska (1848): | glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se le en kmet oglasí, kteriga bi bil jez k černi vojski nagovarjal. Ako me je kdo vprašal, kaj de je |
| Blagomir puščavnik (1853): | temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v |
| Blagomir puščavnik (1853): | zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd. |
| Roza Jelodvorska (1855): | zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa |
| Kemija (1869): | Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se tam Enkrinites liliiformis |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle |
| Zoologija (1875): | dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in |
| Zoologija (1875): | pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna |
| Deborah (1883): | Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá napiſ : V letu 1816 je bila semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Evrota. To je bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal v |
| Valenštajn (1866): | Očeta svojega srcé. Takó V njegovem drobu je, v hinavskih črnih Njegovih prsih. O, peklenska me Umetnost je prevarila! Poslal mi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vleče se od Savoyje do Štirske. Sestavljena je iz konglomeratov, črnih glinatih škrilnikov in peščencev, ki so ali vseskozi pregnjeteni z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej snane |
| Blagomir puščavnik (1853): | težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino |
| Kuharske Bukve (1799): | Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega |
| Valenštajn (1866): | je tacega glasú, Da odpodim zlovoljnega duhá, Ki fofota peruti črnimi Krog moje glave. Vojvodica. Vzemi citre, Tekla. Naj čuje oče |
| Zoologija (1875): | vsaka družina za se. Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo |
| Zoologija (1875): | vsake vrste ter jih izsesa. Muha črnica (Anthrax) odlikuje se črnimi krili. Kalnica (Eristalis) živi na cvetji, a njena repata ličinka |
| Zoologija (1875): | temnoplav, po hrbtu in v repu pa bel z valovitimi črnimi črticami. Tudi navadni fazan (Ph. colchicus), pod. 131. je Azijanec |
| Botanika (1875): | gozdih. Manj nevarna sta belo-cvetoče pasje zelišče (Solanum nigrum), s črnimi jagodami, pogostoma po grobljah, in razhudnik (Solanum dulcamara) z vijoličastimi |
| Botanika (1875): | paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja sè svojimi črnimi, svetlimi jagodami mnogokrat otroke zapelje; ona raste ne ravno redko |
| Deborah (1883): | če ni krivo to, da je predlanskim toliko otrok za črnimi kozami umrlo. |
| Ferdinand (1884): | golobčeka, ki ga je umoril jastreb, pogleda sè svojimi velikimi, črnimi očmi očeta ter reče: »Oj, ljubi oče, poglejte nedolžno, mrtvo |
| Genovefa (1841): | vsamejo! ” Fant ſe osre in ga pogléda. S ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani, velikimi ozhmí, lepo sakrivljenim nóſam in s |
| Genovefa (1841): | vêlik prôſtor, ki je bil króg in króg s velízimi, zhernimi hvójami, ſivim bèrſtjem in s treptajozhimi jagnjedmi obdán. Tukaj je |
| Genovefa (1841): | je pervikrat lépo ſvitlo danizo saglédal; ko je nékdaj med zhernimi, tamnimi hvójami lépo vezhérno sarjo sagledal, ko je pervikrat mavrizô |
| Genovefa (1841): | Njegovo oblizhje je bilo blédo ko ſténa, in s ſvôjimi zhernimi ozhmi je plaſhno in ſtraſhno krog ſêbe glédal. Huda veſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | travna is jajzhka in ima ſilno debélo rumeno glavo s zhernimi pikami. Na herbtu sadaj ima ſheſt parov rudezhih pik, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamez ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi shilami v krilih. Kjer ſe babiza is mehú isgodi, tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | človek! svoje oči na njih pasel ? — de bi le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde |
| Robinson mlajši (1849): | jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se nisim iz hiše ganil, kako bi bil te mogel černo vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v |
| Blagomir puščavnik (1853): | hitro pa je bil ž njo zaročen, že razkrije svojo černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč in dan in obžaluje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ušesa je imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka, „skusi vsaj z |
| Botanika (1875): | vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih je bil kovač prinesel. Mogel sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle ozhi, mu je treba |
| Stric Tomaž (1853): | bil sicer med njima ta razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do |
| Ferdinand (1884): | pol ure hoda. Alfonz je ogrnil čez svojo grofovsko obleko črnkasto suknjo. Anton pa je nosil redovniško obleko, v roci je |
| Genovefa (1841): | mersla, tamôlna in grôsovitna, kakor mertvaſhko osidje. Sidovje je bilo zhernkaſto in od vlage v neklérih krajih preprêsheno. Tla ſo bile |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Loma je trakastega do školjkastega, steklenast do prstenast; zelenkasto-siv, siv, črnkasto siv. Ko prhni, dobi belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pſheniza v zvétju, saſtáne ſnetljivi klaſ majhin in medel, je zhernkaſto — selén , dalje na viſhnjevo vlézhe. Şnetljivo serno je okroglo, lahko |
| Zlatorog (1886): | na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš vesel plačíla. »Le pojdi, lovec! Res |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Švabskimu górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log imenovalo. V. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim ga vjel. Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je pod vratam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | vseučilišči. Na nasprotni strani v kavarni sta moški sedela dva Črnogorca — kakor zmirom, popolnoma v orožji; na mizi nista imela nikakoršne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Črnogorski običaj. Jaz sem brezi vsakojakega odloga začel motriti oba Črnogorca. Jeden nju, mladenič, ni razodeval prav nič posebnega, jeden pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | pa je bil zmirom tisti. Ko sem jaz motril obeh Črnogorcev obraza in posebnosti njune obleke, vse iz belega sukna, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Tista trenotja, ko sem se bližal pobrežju, zagledal sem dvanajst Črnogorcev, nekateri so sedeli na klopi, nekateri na tleh, nekoliko pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | pogledat na Črno goro. Tačas so se stepli Albanci pa Črnogorci, a zakaj? — Albanci so bili ukradli dva Črnogorska vola, a |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | je vodilo ga osemnajst Albanskih žensk. Ti barbari, Albanci in Črnogorci, imajo ta običaj, ta predsodek, da ne varujó le ženskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | ukradli dva Črnogorska vola, a pastir je bil tudi zginil. Črnogorci tatov niso gnali h kadiju, kar bi bili morali učiniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe snami v pogovore ſpuſtili, in nam povedali, de ſo Zhernogorzi (Montenegriner). Mi ſmo miſlili, de ſo kupzi. Eden smed njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je morde naſh krajnſki jesik obrekoval, pokasali, de naſ zelo Zhernogorzi, akoravno is teh daljnih krajev pridejo, lahko saſtopijo. — M. K. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko slovstvo. — Črtica o Črnogorcih. — Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijske založnice ali posojilnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Wien II., Burggasse 24. J. Charpentier. Zabavno berilo. Črtica o Črnogorcih. Iz Francoskega spisa: „Voyage sentimental dans les pays slaves”. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | bregu na nasprotni konec jezera, pokazala se nam je takoj Črnogorska vas Rjeka. Jako so me iznenadile čedne hiše. Čudovito! imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Albanci pa Črnogorci, a zakaj? — Albanci so bili ukradli dva Črnogorska vola, a pastir je bil tudi zginil. Črnogorci tatov niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | stanu. Iz Černe gore. Mesca svečana ali sušca pričakuje knez černogorski, da mu bo njegova žena Darinka pervo detice povila. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | reko Černovico, da prebije zimo v milejem podnebji. — Véliki škof černogorski Ivanovič Njegoš je iz Petrovega grada došel na Cetinje. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | narodu dal nove postave, ki jih v 95 razdelkih zapopada černogorski zakonik. Radoveden sem prebiral Danilove postave, in ker sem si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | na Slovenskem v obeh jezikih ? *) (Konec sl.) Ozir po svetu. Černogorski zakonik. Omenile so „Novice” že ob svojem času, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Omenile so „Novice” že ob svojem času, da je knez černogorski Danilo svojemu narodu dal nove postave, ki jih v 95 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti |
| Kemija (1869): | navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor ste se napotili. ” In težkega serca je stopala s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mlájſhi med junáki Sa véro ſtárſhov, lépo Bóg'njo Shívo ****), Sa Zhèrte, sa Bogóve nad obláki. On s njími, ki ſhe terd'jo |
| Deborah (1883): | jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje |
| Divica Orleanska (1848): | ki me rani – če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti |
| Fizika (1869): | nihajev na minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na |
| Fizika (1869): | Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte, krajše od metra |
| Fizika (1869): | napravi se črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. |
| Fizika (1869): | točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti |
| Astronomija (1869): | sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji |
| Astronomija (1869): | zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno |
| Fizika (1869): | prav dobro podobo sil. Enake sile zaznamovajo se z enakimi črtami, neenake sile, n. pr. l, 2, 3, zaznamovajo se s |
| Fizika (1869): | neenake sile, n. pr. l, 2, 3, zaznamovajo se s črtami enójne, dvojne in trojne dolgosti. |
| Fizika (1869): | ne bomo več delavnih sil predstavljali. z utežimi, ampak sé črtami, ktere ne zaznamovajo samo meri, ampak tudi dolgost pota, ki |
| Zoologija (1875): | za se. Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo počrkana. Samec |
| Gozdovnik (1898): | mu je bilo nenaravno razširjeno, lice njegovo bledo celo pod črtami njegove namazbe in pod naloženimi sloji okra. Omahovaje se giblje |
| Rudninoslovje (1867): | se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene |
| Rudninoslovje (1867): | so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i |
| Fizika (1869): | parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo |
| Astronomija (1869): | ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej |
| Botanika (1875): | vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhe pride (zhe ſe sgodi, al perkluzhi) zhe pridejo. Od zherte med beſédami. Majhina zherta, ktiro Franzosi klizhejo vesivno zherto véshe |
| Fizika (1869): | mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se |
| Fizika (1869): | obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kdor ſi nad vſako rezhjo jesik bruſi, vſiga graja in zherti, bi s unim umnim mosham rekel: „Goſpod Bog ima vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moríla védno, De tí med njími ſi, ki Bóg jih zhèrti. Vezhkràt ſim v ſànjah víd'la glávo zhédno Bledó leshati na |
| Astronomija (1869): | že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno |
| Fizika (1869): | srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa |
| Astronomija (1869): | vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Za počitek nič ne praša, Dokler vse storjeno ni. Lemež, čertalo le rita, Mater zemljo nam vplodita, De v nji zèrno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stvar gomazi tak' čudno semtertje. Tak' svitlo v soncu pluga čertalo bliska se. „Ojoj, jigrača zala! domú jo nesem koj, “— Izreče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred |
| Gozdovnik (1898): | prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Tako so te reči, zdaj pa sodimo! Po tem črteži Slovenci nimajo čisto narodno-slovenskih ljudskih učilnic, ampak le slovensko-nemške, in |
| Zoologija (1875): | Za razjasnenje pridéta je še pod. 43, ki v glavnem črteži predstavlja dvojni obtok krvi. Pri obtoku krvi je treba zmerom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvalil. Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko slovstvo. — Črtica o Črnogorcih. — Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijske založnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | S. Z.” Wien II., Burggasse 24. J. Charpentier. Zabavno berilo. Črtica o Črnogorcih. Iz Francoskega spisa: „Voyage sentimental dans les pays |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Zakoniki so zercala, v kterih se ogleduje življenje narodov. Nate čertice iz zakonika černogorskega, jugoslavenskega naroda, v kterern je marsikaka prav |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v božjo voljo, umerl 3. septembra 1854. To so kratke čertice iz življenja Krištof Šmida, ki naj bodo tu na čelu |
| Genovefa (1841): | kerví têzhi. ” „Tudi tiſtih, ki mi bódo glavo odbili, ne zhèrti, kér ſo me bres ſvôje krivize umorili, temuzh njim in |
| Pripovedke za mladino (1887): | Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana črtijo: „Sramota, tako lepega konja streljati, ki je imel ponesti kralja |
| Gozdovnik (1898): | če jim pritirava plen, kakor je ta Sokoljeoko, ki ga črtijo in se ga boje, kakor nobenega drugih sovražnikov. « |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | De naſ bo otél od ſovrashnikov naſhih, Vſim, ki naſ zhertijo, reſhil is rok; De bo ponovil naſhim ozhakam obljubljeno miloſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim voſhite, kteri vaſ kolnejo; dobro jim ſtoríte, kteri vaſ zhertijo; molíte sa nje, kteri vaſ shalijo ino preganjajo. Potlej boſte |
| Stric Tomaž (1853): | mogel dobiti, gre nad Tomaža, ki ga je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere in nepokornosti, bodisi pa zato, ker |
| Gozdovnik (1898): | v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj čertili, ne vém ali jim boste kaj vstregli, če ne boste |
| Ferdinand (1884): | so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja |
| Divica Orleanska (1848): | serdu serce materno. Jez ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim ga, ki me rani – če je sin, Tim več je |
| Valenštajn (1866): | Ne strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih |
| Valenštajn (1866): | po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj |
| Divica Orleanska (1848): | sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſuknjo omíſlijo. Bratje pa ſo ga sa tega voljo jeli zhertiti, ino mu ne morejo vezh dati lepe beſede. Enkrat je |
| Genovefa (1841): | saſlushil, ga je savernila — in ſerdito jo je sazhél sdaj zhertiti in ſklênil je, jo pogubiti. Genovefa, ktêra ſe ni nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhtah ſe snajo dobiti. Kerſt per Şavizi. (Na dalje. ) Oblagor Zhertomir ! o blagor têbi! Ker vnéta je od tvôjiga pogléda, Prevséta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jih môgle, lákota nepremagliva Pertí odpréti gráda tèrdne vrata. Dalj Zhertomír jim réve ne sakríva, Beſéde té továrſham rêzhe sbránim: „Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vam ſrézho popiſúje , Ki zélo léto je zvedla obéma: Kak Zhertomir oſrédik obiſkúje, Kak ôzha omladí med njíma dvéma, Ki ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih vojſháki, Şam Zhertomir ſe s májhnim trôpam bráni. Bojúje ſe nar mlájſhi med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njíno , ki tak hitro míne, Pregnána od lozhitve bolezhíne. She Zhertomir je tréba ſe lozhíti, Ne ſliſhiſh kak gláſno trobénta pôje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Voda je blíso, in duhóvni túdi. “ Molzhé v to prôſhnjo Zhertomir dovóli, S duhóvnim blísha ſlápu ſe Şavízi, Molitve ſvéte máſhnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vtopíla Bóg'njo Shívo. Kakó perſhlà k reſníze ſim poglédi, Moj Zhertomír! v beſédah kratkih svédi:” „Vezhkrat v otóka ſim ſamôtnim kráji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ko ní nobčn továrſh ſe ſmèrti vbránil. ” „Is ſpánja ſvôj'ga, Zhertomír! ſe sbúdi, Şlovó daj ſvôji ſtràſhni, dolgi smóti, Po pótah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſvobódil. Liſt príde, kak vaſí in vêshe bôshje Goré; — zhaſ, Zhertomir! je vset' orôshje. In ſhèl je boj bójvat bres úpa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se ti posekan les ne zamoči, de se ga červ ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se dobro osnažijo in omijejo. XLI. Poglavje. Červ pri konjih. Červ se na več viž naznanuje. Včasi se napravijo okroglaste zvišane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nikakor s tem, če se živali vzame, kakor pravijo, nekak červ; če se žival žge z Hubertovim ključom; če se žveplene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | teči neha, naj se dobro osnažijo in omijejo. XLI. Poglavje. Červ pri konjih. Červ se na več viž naznanuje. Včasi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | svoj škaf ima. Bolezen na parkljih, kteri tudi gosenca ali červ pravijo, pa napačno, ker ni ne gosence ne červa pri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prijatelje ravno najmanj skerbí. Iščite vselej samo to, Kar snedel červ nikdar ne bo; Kar zmiraj je lepó, Bo z nami |
| Zoologija (1875): | v prahu in moki živeča ličinka je tako imenovani močni črv, katerega prijatelji tičev redé kakor najboljšo hrano pticam pevkam. 11. |
| Deborah (1883): | je on srce. Zakaj se tresem? Ker se ona smeje? Črv sredi lepega sadú tičí. Ana (prinese vode). Pij, če si |
| Genovefa (1841): | lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | pri ovcah napravi, imajo ljudje po krivici za gosenco ali červa. Če izperva le vneti živi deli pod rogom se gnojiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ali červ pravijo, pa napačno, ker ni ne gosence ne červa pri tej bolezni, je večkrat združena z boleznijo v gobcu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ji suhe postelje (nastelje) ne manjka. Tako imenovano „gosenco” ali „červa” z vervjo (štrikom) dergniti med parklji, je ravno tako neumno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da |
| Zoologija (1875): | sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa drug značaj in delajo v živalstvu posebno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido ſpredejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z |
| Zoologija (1875): | je tudi nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar boljſhi gnoj sa polje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej |
| Zoologija (1875): | Osmi red: Črvi; Vermes. Tudi pri črvih je raznovrstnost v oblikah velika. Nekaterim je koža poprečnimi gubami |
| Zoologija (1875): | nij nikacega sledú. Prvi so valjasti, drugi pa trakasti. Na črvih nij zarez, po katerih bi se dala razločiti glava, prsi |
| Zoologija (1875): | zraka na kri. Čudovito je, da je kri pri mnozih črvih rudeča, kar se sicer nikjer ne nahaja pri brezvretenčarjih. Srca |
| Zoologija (1875): | do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkorej prasniga kraja, de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri ? Is belih zhervov , ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v |