črven črvič črviček črvojedina čudapoln čudapolno čudeč čuden čudenje čudež čuditi čudno čudo čudovit čudovito čuti čutiti čutljaj čuvaj čuvajev čvetiri-oblastnik čvrst čvrsto čvrstost
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | perje, pa tudi več perja, divjak pa prijetnišo klajo, ktera červiče zdravše ohrani. Še le po šestem letu se dá pirje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | imeti na zasajo murb, da mu dajo potrebne klaje za červiče, o kteri hočem par besed govoriti. Znano je, da murba |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so ubogi červički kruha prosili, pa nič ni imel, s čim bi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade |
| Roza Jelodvorska (1855): | vender pri meni ostati. Ne pustim te več od sebe, čudopolno dete. Mislila sim, — ali zdaj vidim, de mi ni mogoče |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi si tudi ne bila zmislila vratarjeva služkinja postati. Tako čudopolno vlada božja previdnost nad nami, de nam v naj manjših |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne gledati na pripomočke, samo da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je |
| Zlatorog (1886): | čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes. |
| Revček Andrejček (1891): | v hišo). Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj |
| Divica Orleanska (1848): | stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej njegovih |
| Divica Orleanska (1848): | pa v orožju nježna diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In z jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u |
| Sacrum promptuarium (1695): | Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu zhuden, sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je |
| Robinson mlajši (1849): | tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta ali ona čudna reč biti imela. Robinson pak je bil kakor v zameknenji |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ko bi trenil, bila je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali |
| Botanika (1875): | tako navadno, da se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen se razloži iz tega, da zrak in voda med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj poſébniga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nosh v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera |
| Zlata Vas (1848): | persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo |
| Divica Orleanska (1848): | In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi večna hvala! Torej pa |
| Zoologija (1875): | rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova |
| Zoologija (1875): | posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v želodci skoro |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade dobivala, katire so v' meni te narimęnitnejshe, inu prov zhudne rezhy dellale. Tudi ludji, katiri so meni, inu mojemu Synu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol take zhudne rezhy videl, koker je blu nashe divishku ſarozhenje, katira je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te pastirje, inu Modre od sonzhnega ishoda sprashuvalla ſa te zhudne rezhy v' rojſtvu mojega Synu, al tu bosh ti pozh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Med drugemi se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder she eni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sorte uganke v' obojemu skupej obſtoje. K' ugankam so perſtavlene zhudne kunshte, katire doſtikrat ne le k' smehu, inu shpasu, ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | na tu ſapadl, kraynzam take qvante (kakershne so uganke, inu zhudne kunshte) pisati, inu v' druku vonjidti puſtiti? — Na tako viſho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne morejo vezh dati lepe beſede. Enkrat je imel Joshef zhudne ſanje. Pové jih ſvojim bratam. . ,Le poſluſhajte,“ jim rezhe v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veliko jih bo, ki bodo s' mojim imenam ſlepili ino zhudne rezhí delali, de bi, ko bi bilo mogozhe, tudi isvoljene |
| Genovefa (1841): | tako je sdihoval in s kodraſto glavizo majal. „To ſo zhudne ſtvari! ” „No, tvojimu ozhétuſo ſe tudi tako slagali,” je rêkla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veš več povedati. ” „O več več, moja gospa! še prav čudnega. Ali veste, da je bil eden izmed tistih nesrečnih kristijanov |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi, ali vidimo, ali shliſhimo, de kdu kei velikiga, kei zhudniga, kei ſmertniga nadoshnu terpy, nas hmalu ſmileine obtjide; kaj pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jes naposnam tiga zhloveka, od katiriga vi pravite. O kai zhudniga ſliſhmo mi, kai je tu sa enu grosnu padeine! padu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa jaz ne morem pohvaliti,” oglasi se Fabíola — „ali kako čudni ljudjé so vendar ti kristijani! Rada bi vedela, kaj je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da jih je voda prinesla. V to dobo tudi spadajo čudni popotniki, ki jih v sedanjih okolišinah se ve da ne |
| Ferdinand (1884): | za-se ne bodete potrebovali? Zdite se mi danes res tako čudni, da bi človek korali kaj tacega mislil! « Na to mu |
| Zeleni listi (1896): | je tako obrnil, da sem postal vojak. Božji sklepi so čudni! « |
| Zlata Vas (1848): | nihče z drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni, ki so jih vidili. Pa vsih druzih rečí |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pèr usemu temu le vonder she eni ugank (de od zhudneh kunsht nezh na- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne |
| Zlata Vas (1848): | vasi sčasama vse prenareja in popravlja. In res je bilo čudno viditi, kako so se ljudjé, ki so poprej reveži bili |
| Zlata Vas (1848): | je seboj v Zlato Vas prinesel. To je bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu |
| Blagomir puščavnik (1853): | moral biti, da bi ga ne spoznal kako je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na njem čudno zdelo, bilo je to, da je imel eno nogo daljšo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in da ni ena reč drugi podobna. Nekaj trave je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Čudno, čudno — pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od vas |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Čudno, čudno — pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali ni to čudno? ” „Res je; ali povejte mi, kaj je vaš namen in |
| Genovefa (1841): | v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lét ſtar, in ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ja drugega nezh ni, koker ena ſavytu povędana beseda, ali zhudnu, inu use drugazhi, koker je samu na sebi, poſtavlenu prashanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne bilu na njegovo glavó namęnjenu? Od kód pride letó zhudnu prebèrnenje? Kakú? Leta Jęsus, katęri je popręj od sanizhovanja tiga |
| Kemija (1869): | osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so |
| Blagomir puščavnik (1853): | v novo življenje budi. Otrok je milo ginjen, in poln čudenja povzdiguje pri slednjem poduku svoje nedolžne ročice proti nebu, in |
| Gozdovnik (1898): | se razjarjeno posveti, in tudi Antilopa ni mogel zatreti svojega čudenja. »Moj brat mi daj dvanajst svojih vojnikov, da grem po |
| Genovefa (1841): | ſin, Boleſlav. ” Na té beſéde ſo vſi od grôse in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére klizanja in |
| Oče naš (1854): | Kako je to? “ je prašal Nace z večjim in večjim čudenjem, ker je poznal gospod Pavleta dobro, kakošnega serca da je |
| Oče naš (1885): | se peljala. Znani ljudje so ju srečevali in pozdravljevali s čudenjem Naceta, kteri je od solnca in vetra ogoren v težavah |
| Gozdovnik (1898): | gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga, gledalca s čudenjem navdajoča. Črnotič ni čakal Mehikančevega odgovora, nego je v šotor |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od naſs na semli vshiti. Ponovi na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njih miſli. Toraj jih poduzhí, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na seno žetih ! Pa s klajo še nismo dospeli do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo |
| Divica Orleanska (1848): | pravi, Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sazhęl ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takimu v roke priſhla, ktéri v novih snajdbah vſefkosi le zhudeshov prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo hvalil. Pinja nove |
| Ta male katechismus (1768): | podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' |
| Ta male katechismus (1768): | urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | iz Egipta. 32. Potopev Egipčanov. Bog je Izraelce z velikimi čudeži iz Egipta izpeljal. Šestkrat sto jezar mož jih je bilo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je Bog rešil svoje ljudstvo, ino štrafal grešnike. 33. Božji čudeži v puščavi. Izraelovi otroci so bili sdaj čez morje, ino |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ino ko bi trenil, so jih levi pohrustali. Po tem čudeži je vse Babilonsko kraljestvo prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker |
| Čas je zlato (1864): | je primoralo, na železnico delat priti. Višji se mu zeló čudi. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši |
| Stric Tomaž (1853): | Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se čudijo. Ona pak glasno joka in pravi: „Juri je moj brat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske zaloge ne znese več, ko 50 |
| Zlata Vas (1850): | 13. Zlatnarska zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče, „sem videl enkrat zélnato |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to pergodbo, ino kdor koli jo je ſliſhal, ſe je zhudil nad njo. Marija |
| Genovefa (1841): | ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog? ” je rékel fantek in zhudil ſe je; „ſaj ſte mi ſmiraj pravili, kako je Bog |
| Roza Jelodvorska (1855): | Viteza Miriboj in Zorislav se nista malo čudila nad Rozino lepoto. »V resnici, mila gospodična«, reče Miriboj, »vi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kod neki ta modrost, ta prederznost? Za trenutek se je čudila tudi Fabíola, pa premaga jo prirojeni ponos. Nejevoljna praša: „Od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je imela za vzor vsakoršne moške kreposti; zato se ni čudila, če je sedaj našla ravno tisto vero pri oni, ktero |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | serce! Ko si me poprej poprašala, če sužnje ne ljubim, čudila sem se tvojim besedam, zdaj ti rečem: Siro bi skoraj |
| Zeleni listi (1896): | glavo, da so kraji na svetu, kjer nikdar ni snega. Čudila sta se sedaj oba. Ko je bilo drugi dan vse |
| Genovefa (1841): | takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | prikazala s svojima hčerama. Ona in hčeri so se silno čudile, da so zadele na iste ljudi, ktere so pred nekimi |
| Zlata Vas (1850): | napraviti, in več taciga vsaki gospodinji potrebniga. Deklici ste se čudile, de Liza vse to vé; zakaj pri svojima materama niste |
| Zlata Vas (1848): | Čudili so se v vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj |
| Oče naš (1885): | so do zdaj gledali, kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili: tudi zhes tu, kar ſo nym paſtirji praveli. MAria pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo ſe vſi veſeli zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili. Vidil ſe je blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' djanjem taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa |
| Tine in Jerica (1852): | zvečer v kerčmi kmetje opraviti imeli. Smole: Jaz se le čudim, de stari stiskavec, Tinetov oče pripusti! Glavo zastavim, de ne |
| Stric Tomaž (1853): | se kmalo vpokoji, in Jurja takole nagovori: „Ljubi moj! ne čudim se in nočem vas zavolj tega grajati, da ste svojemu |
| Čas je zlato (1864): | reče hlapec. »Meni, tudi rujavec bolj dopade, kot ta rudeči. Čudim se pa vender, zakaj de bogatin ni na unem, ampak |
| Gozdovnik (1898): | od mene? « glasi se rezno prašanje. »Sennor kapitano, tolikanj se čudim kolikor se veselim, da ste, da vas » |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | ni druzega, neg tožba, satira ali pa kvanta. Kakor se čudimo junaškemu duhu, ki se srčno bori sè sovražno osodo, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | nas je v srce njegovo obnašanje tako, da se čudom čudimo: „Et tu mi Brute? ! ” Ste mar po logičnih pravilih, ker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro |
| Ferdinand (1884): | pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prebirati znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga |
| Zlata Vas (1848): | revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se je njih premoženje množilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi se je pa tudi, da v vsem kraji ni ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. In res se čudiva. Od kod je to? Zakaj prinesete To hudo znaminje v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s tako učeno? Še Kalpurnij bi se ne upal. Ni čuda, da te je ranila — menda še sama ni vedela kedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vinska terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili |
| Zlata Vas (1848): | je prašal in smejali so se. Res pak se je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bili v pušavi. Dobrotljivi Bog daje tudi nam ravno tako čudno vsakdanji kruh iz zemlje, ino slehern kosček kruha dobimo le |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bila. Le gláska ne manjka. „To se mi pa pràv čudno zdi! “ pravi oče, ter se odkrije. „Ljubi Bog, mislim, de |
| Stric Tomaž (1853): | godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki |
| Fizika (1869): | vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med |
| Botanika (1875): | domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest in potov mu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti |
| Genovefa (1841): | in nikoli vezh ſe mi ne prikáshîta! — To je vunder zhudno,” je djál po tém ſam pri ſêbi — „popréj ſe mi |
| Genovefa (1841): | poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút |
| Genovefa (1841): | svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku zhudnu njegova svetuſt gorirasla, ke je te merskakeshne, inu samapashne popushal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje |
| Divica Orleanska (1848): | djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov stojí in leží |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | suho in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je |
| Lohengrin (1898): | jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | doli vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal |
| Robinson mlajši (1849): | je je najberžej pogôltlo. Ko je Robinson na to pomislil, čudo da v njem od žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso |
| Deborah (1883): | je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše krave tako redé. Rozka. Zemlja je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu |
| Valenštajn (1866): | kratkem času tu sem videla! Al vse to ne primerja čudu se, Ko nam krijó skrivnostno ti zidovi. Grofinja (promišljuje). Kaj |
| Gozdovnik (1898): | ga jako dobro; je Tiburcio Areljanos! « »Tiburcio? « vpraša ves v čudu don Avgustin. »Tiburcio? « vpraša tudi Rozalita, pobesši roke. »Rekel sem |
| Gozdovnik (1898): | ni zlezla v srce razbojniku travane? « »El-Mestizu? « vpraša grajanec v čudu. »El-Mestizo in Mani-sangriente sta ulovila velikega Sledonajdnika; v vodi reke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 |
| Gozdovnik (1898): | to vodopadje ter delalo za njim, med slapovjem in skalovjem, čudovit prizor lomljenih žarkov, kažočih vse mogoče barve. |
| Gozdovnik (1898): | povest! « »Dajte, pa začnite! « »Pred nekterimi leti je bil prišel čudovit angležki posebnjak prav kakor ta sennor Wallerstone, morda je celó |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori. |
| Kemija (1869): | tako očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in |
| Astronomija (1869): | Zapustivši te daljave in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu |
| Zoologija (1875): | z jajci. Na glavi opazujemo očesne pikice in pa neki čudoviti organ, ki je samovlasten tem živalicam, to je tako imenovani |
| Zoologija (1875): | Pri teh, in tudi pri nekaterih drugih živalih, opazuje se čudoviti slučaj, da je dovršena žival manj popolna, nego v mladostnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da |
| Kemija (1869): | kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da |
| Zoologija (1875): | raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival in njéno življenje, da so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem časopisu, da je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je celó sonce zmotilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spet je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca |
| Kemija (1869): | v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih |
| Zoologija (1875): | jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé |
| Divica Orleanska (1848): | Voglarica. Čuj! Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù |
| Divica Orleanska (1848): | se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva |
| Valenštajn (1866): | hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah teče. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi, Boštjan, če ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes |
| Lohengrin (1898): | izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde vse je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nagengi mojega serza ſapovedati. 2. Nekar nadrèmli moj Syn! temuzh zhuj sam zhes sebe, koker hitru zhutesh v' sebi, de se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiro bosh ti skus vedno molitvo oblezhen is viſſokuſte, inu zhuj zhes uſſo skushnavo, katira se perpravla tebe lotiti. 3. Zel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vernili, inu k'novim smishlam ſe bodo obernili. Ti pak zhuj , inu is uſſemi ſe pomujej. Sturi opravilu eniga Pridgarja, tvojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de nam je v prid |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki |
| Viljem Tell (1862): | na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še |
| Valenštajn (1866): | v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala |
| Valenštajn (1866): | vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem |
| Gozdovnik (1898): | konjem in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se čuje krik, da don Estevan obstoji. »Stoj! « Ta krik se je |
| Gozdovnik (1898): | Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de, kader uſſi pozhutki saſpę ſaj ſerze k'tvoji zhasti zhuje, de bom supet sajtru veſelu mogl goriuſtati, inu is zhiſtim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de, kader vſi pozhutki saſpe, ſaj ſerze k' tvoji zhaſti zhuje, de bom supet sjutraj veſelu mogl gorivſtati, inn is zhiſtim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubi, kakor sèrklu ſvojih ozhęſs, katęri vędnu na naſhe ohranenje zhuje, katęri ne pèrpuſty, ali ne vkashe, kakôr tó, kar k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri jo sydajo. Zhe Gojpod ſam męſtà ne varuje, sabſtojn zhuje tá, katęri ga varuje. Niſte vy vshę ſtukrat letę beſsęde |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta ſtorila vſa pokorna ino hvaleshna Bogu, kteri nad nedolshnoſtjo zhuje, ino jo váruje. Dete Jesuſ je otéto ino v' savétji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je réſ shaloſtno, pa vunder ſi marſikaj tega vbrani, kdor zhuje. Pri velizih vertih je dobro, zhe imá kdo zhuvaja, kadar |
| Čas je zlato (1864): | I. Pridanič in kraljevič. Nekega poletnega večera čujejo memogredoči v neki hišici vertnih ulic žalostno vpitje, med kterim |
| Valenštajn (1866): | drznoli, ker nejso mojega Obraza videli — naj vidijo Obličje moje, čujejo moj glas — Al nejso moje trume? Ali nejsem Jaz vojvoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | slogo podrl. Kdor pa misli, da surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo v knajpah, se spodobijo na javnem odru, naj se ne |
| Pripovedke za mladino (1887): | ki jim oznanuje, da morajo vsi umreti. Ko bratje to čujejo, se razjeze ter pravijo: „Kaj naj vsi pomrjemo zaradi ene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dokler ſe vſa ne Is — hladi. Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli |
| Fizika (1869): | bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska |
| Čas je zlato (1864): | »Kralj gleda debelo. »Posoditi! « pregovorí, »ne čuješ, de mora pes moj biti? « »Presvitli kralj! tako ne gré |
| Čas je zlato (1864): | v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s psom – če bom vidil de si |
| Viljem Tell (1862): | Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne ure, kadaj vas bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor je je sodnija razodela. Čujte! |
| Deborah (1883): | Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati |
| Deborah (1883): | brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost |
| Lohengrin (1898): | krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 24. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus ſvojim Jogram rekuv: zhujte, ke navęſte, ob kajsaeni uri ima vaſh Goſpud pridti. Tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpiſh ? niſili moguv eno uro s'mano zhuti? Uſtanite gori, zhujte, inu molite, de v'ſkushnavo napadete. Duh je reſs volan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali kęr niſte s' pravim ajfram, s'pravo ſtanovitnoſtjo molili. Zhujte, bęjshite, molíte. Zhe hote letę try beſsede dobru samerkali, bóte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zhujte, bejshite, molite. Ne lozhſte nigdar letę try rezhy. Zhujte na vaſho pamet, na vaſhe ſerzę, na vaſhe pozhutke; obvarite |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | V. Nedęlo po Ss. Tręh Krajlih. * II. Premiſhluvanje. Pervizh tedaj zhujte. Leta ſvèt, kakakôr ſte, ſliſhali, pride od ſamiga Jęsuſa Chriſtuſa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zhujte, bejshite, molite. Ne lozhſte nigdar letę try rezhy. Zhujte na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpiſh? De ſhe eno uro niſte mogli s' menoj zhuti! Zhujte ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne omagate! Duh je ſizer |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | semlji, tudi angelji v' nebeſih nè, ampak le Ozhe. Toraj zhujte ino molíte! “ „Kedar tedaj ſin zhlovékov s' vſimi ſvojimi angelji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpati, ino rezhe: „Kako mórete vender sdaj ſpati? O zhujte, zhujte ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne padete! “ Gre vtretjizh od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | V Ljubljani v sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni hvaliti, Kar na svetu jih živi. Kdor pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njegov jakan**) in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko — in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako |
| Zlatorog (1886): | umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž |
| Zlatorog (1886): | stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri se meníla, Tega pač ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ob kajseni uri ima tat pridti, tok bi on ja zhul, inu bi napuſtuv ſvojo hiſho podkopati. Satorej bodite tudi vi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pravi on, ob katęri uri tat pride, bi sa ręſs zhul, bi ne ſpal, de bi rópanje ſvoje hiſhe vbranil. (Matth. |
| Divica Orleanska (1848): | jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok |
| Valenštajn (1866): | Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam |
| Valenštajn (1866): | moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat |
| Valenštajn (1866): | Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem čula govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi |
| Robinson mlajši (1849): | vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za se |
| Kemija (1869): | ki smo ga omenili pri galunu (§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar ſo tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka |
| Valenštajn (1866): | potu smo, Streljanije smo hudo čuli na Levici. Se je čulo tudi tukaj V trdnjavi? Gordon. Čuli smo je, vojvoda Od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pa dramatične igre začeti mogle, bila je spet duhovščina, kajti čulo se je : „daj, povej, pomagaj, govori gosp. dekan”! ! Sokol ni |
| Zoologija (1875): | napada in davi. Ne mine leto, da se ne bi čulo o kakih nesrečah po volkih. Volčja koža nij baš veliko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | lil "v potokih z neba", in v daljavi se je čulo votlo gromenje. Nihče bi si ne želel v taki noči |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in urnih korakov zgine v grmovji, iz katerega se je čulo sumljivo šumenje. Peharček odloži cev, in mirno zre za njim |
| Gozdovnik (1898): | so Indijani prenašli. Mnogo minut preteče, pa se ničesar ni čulo. »Pojde, če oprezno plavamo in v daljših presledkih od todi |
| Gozdovnik (1898): | nekoliko sumiti, kajti nastala je dolga tihota, da se ni čulo ne bev ne mev. »Strašno radi bi imeli naše oglavine |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V treh |
| Divica Orleanska (1848): | dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem |
| Divica Orleanska (1848): | mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate |
| Blagomir puščavnik (1853): | se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje, to je preveč zame |
| Blagomir puščavnik (1853): | in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le |
| Deborah (1883): | pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala take besede čuti! Da nam judinja vodnjak otruje, kakor se je bilo zgodilo |
| Ferdinand (1884): | kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga je lotila. To so |
| Oče naš (1885): | je prošnjo, da bi z svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je |
| Zlatorog (1886): | lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi se dosti branili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji |
| Sveti večer (1866): | poslušal petje in brenkanje. Nihče ga ni opazil; zdaj pa čutijo mati, da merzla sapa brije v sobo skoz odperte duri |
| Fizika (1869): | še le 50 milj daleč od suhe zemlje proč prav čutijo in so velike koristi za vožnjo po morji. Severovzhodnji passat |
| Deborah (1883): | je pisano: Pripravi se na pot! In takrat ljudje stoprv čutijo, da so drug druzemu potrebni, in da se ljubijo. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sbudy, katere sa vólo hudih navad ſkoraj nizh vezh ne zhutio, ali tę terdovratne gręſhnike, katęri ſe ne boję tudi tazhaſs |
| Kuharske Bukve (1799): | deni jabelka notri, pokrì, pſlti jih kuhati, de ſe mehki zhutio, kader s' kuhaluizo potípaſh; vender, pręden ſe raskuhajo. Pokladaj jih |
| Blagomir puščavnik (1853): | so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni |
| Stric Tomaž (1853): | bodisi pa zato, ker ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž njim! ” Ves tresel se je in jokal |
| Ferdinand (1884): | je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast |
| Ferdinand (1884): | oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci |
| Oče naš (1885): | pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako |
| Oče naš (1885): | mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba veselila |
| Oče naš (1885): | zdihljejem je padel Nace nazaj. Do smrti trudnega se je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v žilah zastala, ko je malo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh taiſto is vezhe bolezhino zhutil. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z besedami ne da dopovédati. Po kratkim pogovoru reče |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Neža sama obstala, da me ima rada. ” Fabíola se je čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila, da Fulvij resnico |
| Gozdovnik (1898): | kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako jo je močni Maori vrgel na tla, in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe |
| Genovefa (1841): | rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko imé „mati” pervi krat lépo in umljivo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje. ) Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | slabo čutili in njih bolezin je na najvišjo stopnjo prišla. Čutili so tudi, de njih smert ni dalječ. Dobričeva mati so |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dni po teh narédbah Petrove matere, so se mati slabo čutili in njih bolezin je na najvišjo stopnjo prišla. Čutili so |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę |
| Ultra! (1867): | živega Boga, Zalka! To je najhujše trpljenje, ktero je kedaj čutilo ljubeče srcé. |
| Blagomir puščavnik (1853): | vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med vami. Predenj bo |
| Deborah (1883): | čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave |
| Zoologija (1875): | imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to vžival! ” „O srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej je žganje gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko |
| Genovefa (1841): | zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres vſih zhutljejev bil in kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni |
| Zlata Vas (1848): | pa je, Balte? Gašpar, kaj pa je? “ vpraša stari šepasti čuvaj, ko je drugi dan skozi vas pritaval. „Kaj pa je |
| Blagomir puščavnik (1853): | sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes vse to vžival |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali je bil stekel pes, ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi ſtoril? Kri tvojiga brata |
| Oče naš (1885): | kdo njegovih podložnih ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu |
| Gozdovnik (1898): | povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdor zhuje. Pri velizih vertih je dobro, zhe imá kdo zhuvaja, kadar je ſadje na dreveſu. Ker pa Ijudjé ſadje savoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraja sréliga ſadja. Şamo eniga je ſhe potréba, namrezh: poſtavljeniga zhuvaja zhes saſajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo perdélanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In |
| Maria Stuart (1861): | Nocojšno noč popnemo se na grad. Jaz ključe preskerbim. Pomorimo Čuvaje tvoje, tebe rešimo. Kar diha v gradu, mora vse umreti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tečnih jedi, gorkeje obleke pa denarjev, da so si mogli čuvaje bolj prijazne storiti. Priporočevali so se tudi njih molitvi in |
| Gozdovnik (1898): | proč ter sta jo tako odnesla. Šestorica Apačev, ostavših za čuvaje pri konjih, sedela je molčeča na tleh. Vsaki se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sareſ dobro shelí, naj ſe pogajnajo sato, de bi goſpóſke zhuvaje poſtávile; de bi tiſti, kteri bi bili poſhkodvavzi ſadja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na snanje daje. Kar pa voſhilo in proſhnjo sa poljſke zhuvaje utizhe, ſe bo z. k. kmetijſha drushba v prihodnim sbóru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhuvaji povſod ſoſeſkam po godu bili. Zhe pa kaka ſoſeſka zhuvaje poſébno potrebuje , ji bo goſpoſka v ti rezhi pomagala, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bravzov z. k. kmetijſko drushbo proſilo, de bi po deshéli zhuvaje dobili, kteri bi ſadje in druge poljſke pridelke varovali. Tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | dvoboji dobil, vedno pri sebi. Kadar se je pred ječarjem (čuvajem) varnega čutil, jo je pazljivo ogledoval pri malih žarkih, ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | ni dolgo, že je Milku izba prevozka. Prazni pogovori s čuvajem so mu že predolgočasni. Od jetnikov popraševati se ne upa |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi rad zvedil, kje da vjet leži. Že hoče za čuvajem iti in prositi ga, naj bi ga seboj vzel. Pa |
| Zlata Vas (1848): | tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti |
| Blagomir puščavnik (1853): | se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v |
| Blagomir puščavnik (1853): | je že pozno v noč — kar zadoni iz grajskega stolpa čuvajev rog, in veselje napoveduje. Bogomila zrê skoz okno, in glej |
| Maria Stuart (1861): | zemljo spušča, kakor nekdaj je Apostelna iz ječe angel rešil, Čuvajev meč, zapah ga vzderžal ni, Z močjo je stopil skoz |
| Genovefa (1841): | je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé |
| Blagomir puščavnik (1853): | da bi se prodal. Večkrat gleda po priložnosti s samo čuvaj evo ženo govoriti, ker upa od nje kaj več zvediti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam rękal: Letá |
| Oče naš (1854): | in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan je bil čverst korenjak, ki je imel dober zaslužek, jaz pa sem bila |
| Zlatorog (1886): | jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči |
| Gozdovnik (1898): | v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali |
| Genovefa (1841): | Grof Vojnomir, hraber vîtes prav shlahlniga ſerzá in zhverſte poſtave je bil vojvodu v boju shivljênje réſhil. Po vôjſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe nektére vſadike ne prijéle, jih koj poruj, in druge zhverſte nameſti. Take na novo poſajene ſtébla moraſh ravno tako podrésati |
| Stric Tomaž (1853): | Halaj Tomaža še na rokah vkleniti dal, bavši se namreč čverstega zamorca. Milo je bilo viditi, ko se po kratkem govoru |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je |
| Roza Jelodvorska (1855): | svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o d v o r. Mnogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo solnce mlado obličje Zjutrej ogIed'valo, K' je zakrito z čverstim ledam Jezérov zerkalo ? Kaj glavé u zrak molete, Vi snežnični |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških |
| Gozdovnik (1898): | hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej prvi vtisi. Zato zavisi vse od tega, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to sama pamet |
| Robinson mlajši (1849): | suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti da ste se |
| Robinson mlajši (1849): | k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto pogleda, in pri ti priči pové, koliko verstic ima; on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č |
| Stric Tomaž (1853): | rokah, ki je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več |
| Čas je zlato (1864): | Urno se vsi vzdignejo in pomagat leté. Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi |
| Oče naš (1885): | zahvalila in veselila se najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora s zhéſhplovim drévjem v zaker iti, de bo zhverſto raſtlo in ſadú prineſlo dovolj ? — Niſim je kar beſedize ſliſhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpiſano v. zh. g. Dehantu podal, glaſno, s ponaſho (action) zhverſto govoril, bres nar manjiga ſpodtikleja, in ſe lepo pred vſakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſo ſe per ognji ſerzhno in rozhno obnaſhali in zhverſto pomagali. Od tega plazhila ſo Koróſhzi 213 goldinarjev, Krajnzi 140 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tekne ; brana semljo prerahlja in plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte. Dételi in mahovnitim ſenoshetam dôbro de, zhe ſe jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj zhverſto poganja; satorej osimina vſelej vezh vershe , kakor jarina ravno tiſtiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú |
| Roza Jelodvorska (1855): | njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro pomnila, da jih je nekdaj bilo veliko več, da so od neke |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bila družba zbrala v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa |
| Fizika (1869): | tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se |
| Zoologija (1875): | skoro vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt |
| Občno vzgojeslovje (1887): | znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega |
| Tiun - Lin (1891): | hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pri ognju, katerega je mogel videti. Dolgo je moral čakati, da je ugledal svojo mater. — Ni se motil, ona je bila |
| Sacrum promptuarium (1695): | uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar ona |
| Sacrum promptuarium (1695): | sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje dobre vole imeli, taiſtom |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de imam letó tebi povedati. Pojdi tedaj, inu glej de bóſh |
| Genovefa (1841): | in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni sa rabo. Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti zamore , je vselej treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali, kakor drugi ljudjé, de je 3 in 4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se |
| Robinson mlajši (1849): | pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel |
| Robinson mlajši (1849): | na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je |
| Blagomir puščavnik (1853): | se joka noč in dan in obžaluje svojo zmoto. „O da bi mogla k svojim staršem nazaj! je večkrat djala, kako |
| Revček Andrejček (1891): | prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da, da, pa še prav zares! |
| Revček Andrejček (1891): | bilo? Jeklen. Saj veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. Saj veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker je |
| Zeleni listi (1896): | Ali kako to, da so imeli ljudje Mirka tako radi? Dá, to je bilo čisto naravno. Imeli so ga radi zato |
| Zeleni listi (1896): | to. Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebniga naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedó: kteriga rodú de so! Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. d. govorijo ravno |
| Zlata Vas (1850): | nek gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shazou: o dabi ti teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe oh mai nabeshzhi Ozha dabi ti tov menei gorei useti sa anega boejga tavarharja noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu dabi is tiem te svolone zhaſtiu noi hvalov: inu vsam viernam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa anega boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas mou samojo potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshzhi Ozha: dabi te tvoi venkei isbrani sin same prosou dabi ti mene sa Anna tovarnarja gorei useu: gleh kaker je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vliezhajo noi mene srvetami tapo kaker eniga otroka jas sheliem dabi te 15. bolazhine pozheshzhane ble naden te sodve je jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim tabei O S. Ko'orna ti obvaſtniza teh shazou: o dabi ti teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | perpravil v’ ſvęti Raj: On per Ozhęti sa naſs proſsi, Deb’ my shivęli vękomaj Nej te lubęsen ta ognena ˛Skus proſhnjo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | dejli s’ nam’ tvojo ſhalloſt! ſravn tud’ poniſhnu pros’mo, * deb’ ti nash trosht, ’na pomozh * v’ vseh teſhavah, dokler ſhiv |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | v’ d’ſhello Egyptovsko, S’tabo pojdem, se nabom bal, Deb’lih na pot’ ſhivlenje dal. 6. K’bom tamkej s |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Skus njega) myr dobę. Duhovnu Obhailu. (Gospod jeſt niſim vrejdén. ) Deb’ tebe danas vshil (Al rezi, de bóm vręjdén. ) rep. In |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bil sa naſs saklan) 2. On vſe ſlabóſti naſhe noſsi, Deb’ naſs perpravil v’ ſvęti Raj: On per Ozhęti sa naſs |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | s'Tem ofram tud' srozhimo Duſho , ſerze, telu , Inu perporozhimo, Deb' tebi vſhezhu blo , Debi mi vſe dershali, Kar ti nam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ogovor na Vuzhenike Starſhi bi radi, deb' otrozi bersh snali némſhko, franzosko, laſhko in vſe druge navuke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo zhàſi, Șhel náj vſak ſam bo ſkos shivlênja sméde; Deb' enkrat ſe ſklenile póti náji, Me túkaj vidiſh sdaj v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'meni, inu meni v'tebi le samu najdem. O debe meni mogozhe bilu tebe tolkajn vezh lubiti, koker uſſi Cherubini |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | semli bode bolſhi, inu vezh. Sozhiva more na mokrimu, inu debe- |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mu veselje kali? Predobriga serca se mi je videl, kakor debi le misliti mogel, de ga kaj nepokojna vest teži. Morde |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | savesan noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vjeta takv nai o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati dabo mene moja srezha los inv frei tv pomai mene o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei pomai bveg ozha † bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tevazhar ti morash tu frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei teſto perſt na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dershi al tu prapovei dablek kar gorei na odujo prei daboda zhiſto sanuzan. TA 55. KAPITL. Spet an dober Mittel Saukradane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 71. KAPITL. Spet ana resnizhua inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase viesh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito inu doro pomatano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga svetiga Duha daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ana gvishna inu skoshana riezh dati morash eniga duha sarotiti daboda tabei sushov podni noi po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nadvshi al natelesi shegneitame te S. S. 5. kervave rane dabojo vsi moji sovrashenzhi vidiozhi noi navidiozhi svesani noi pramagani tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hduer piti iozha pi? natu bojo oni jedli noi pili dabojo use snedli noi popili natu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora Riezh. TA 34. KAPITL. Da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | as kna zvibvam dabosh ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srone poshli ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje note porounou inu moje shale dopounov Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vzhimene karknasnam inv daimene karkënëmam o Jesv dai mene gnado dabom tabe sveſtv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. tu jas tabe prosim skues tvojega sina Jesusa kriſtusa dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ti potuoimi stani se nosi inu prou sazhni sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sedmaeh do sedmeh do osmeh mei ti uro inu prei dabodash ti uro mou shebrei priedi to molituo inu pouni spet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi prosiga da on tabei sasaki den aniga tazhiga da: dabosh ti odta sheveti mogou noi veshe bogu sushiti inu kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | as kna zvibvam dabosh ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so kupli steſta so dnarji gratali? Jeih pa tude velko daso te dnarje sapasli k' kniso teli pobrati karso napoti nashli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrou: pa se she mora pergodihi dabi duhov vezh pershuo daso ukupa meli teſt dnarje skrite: pati knemash saspati temuzh vahtari |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji Jogri, aku bote med ſabo lubesen imeli. Rezhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is zhieteni inv so she zhalesne zhele okveli mene nabili dasemse jes kvma odihvov. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 30 taushent rainsh! Ani so nashli an tak kupz dreka dasose zhvdli so shli miemo: ani so teſti gorei pobrali noi |
| Fabule ino pesmi (1836): | vſak Kinésar sna. »Ker is kaſe bo premêknil Od deshélſkih dazh en groſh. Rok obé bo v’ klado vtêkniſ. Da mu |
| Fabule ino pesmi (1836): | ji odréshe nosh. « Padnil je v’ kaſhtígo toto En deshélſkih dazh piſár, Ker je v’ kaſo, esh ſramoto! ˛Ségnil, no ’s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash ti menei boshjo pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano shegnano svizho na miso: inu mash biti govo sam danema neshzhier satu vedeti inu kader mash use taku napraulano poklekni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 12 krajcarjev. Kadar pa začnè konja driska gnati, mu ne dajaj solí med vodo, pa tudi prehladne vode ne, ampak zmešaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da živina več tednov in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v kteri se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih |
| Deborah (1883): | mi! Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša |
| Sacrum promptuarium (1695): | mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po 20 kr. dajal, kakor je že tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na |
| Zlata Vas (1848): | se mu smilili. Učil jih je mnogih rečí, in jim dajal v prostih urah v tednu domá kaj brati, rajtati ali |
| Maria Stuart (1861): | tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz ust kraljičinih — |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ni biv ta luzh, ampak de bi od luzhe prizhuvanje dajav. Tu je bla ta prava luzh, katira uſſakiga zhloveka reſſvitly |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu na prizho sapovdi, inu poſtavo tega ſhivlenja, inu navuka dajav. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę Joannes. Ta je perſhuv k'prizhuvanju, de bi prizhuvanje dajav od te luzhe, de bi uſſi ſkus njega viruvalli. On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa visoka, mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na |
| Zlata Vas (1850): | iz družbe sunjen bil. Ta naredba je pa še dobiček dajala, na kteriga poprej nihče mislil ni. Namreč, ker bi bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal |
| Zeleni listi (1896): | da imam Zorka zeló, zeló rada. Pa ubogati me mora. Dajala mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da se bo naučil |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bojo presegale neke meje, čez ktere se ne bojo dajale, in potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tako ravnanje; krave so bile kaj lepe in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj iti v svojo domovino |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ludję govorili, bódo odgóvor dajali na dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh |
| Genovefa (1841): | ſo ſe tudi lépe shivali veſelili, ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere ſo rekle: „O Bog, ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav zlo potrebujemo |
| Zlata Vas (1848): | zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč |
| Zlata Vas (1850): | godé — in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali. Uprav to je bila pa tista teška butara, ktere njegov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa |
| Zlata Vas (1850): | se ni mleko od bolnih krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V |
| Blagomir puščavnik (1853): | enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati. |
| Zoologija (1875): | živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo sve davat domovini, — Ova mati nas je odgojila, Njezin je naš život |
| Robinson mlajši (1849): | težavno je bilo, Petku vse le s kazanjem na znanje davati. Med tem se je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj skozi pljuča neprenehama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem |
| Rudninoslovje (1867): | se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji |
| Botanika (1875): | 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več drugih, sagovo moko. |
| Botanika (1875): | sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mi shje to sviezho urozhe dajajo tedei rezi jemi ti naveshese kaker je niomi je me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delajoči vsako leto več bukev polnih slavjanskiga duha na svitlo dajajo. Mimo druzih je posebno spomina vredno delo, ki pod naslovam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | biti s potrebnim perjem se preskerbeti, tedaj murb nasaditi, ki dajajo hrano svilnim gosencam. Prostora za nje se ne manjka, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | červiči) se dobro sponašajo, in pazljivo ravnani svilo posebne vrednosti dajajo. Kar je pa še poglavitno, je to, da so se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se nekako grapovo tiplje zarad steklenastega živca. Nekteri kvarcati trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pila, do 6. se jih prime jeklena klinja, čez 6 dajajo z jeklenim kresilom iskre, do 3 ranimo jih z nohtom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rabijo za zid in za tlak; sprhnele breccije in konglomerati dajajo zemljo, koje lastnost se vedno ravná po kamenji, iz kterega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé. Te |
| Zlata Vas (1848): | tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za tó. Soseska sama je tega kriva, de nima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | serce, de ne gledajo na druge straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na tisto |
| Zlata Vas (1850): | tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je tega kriva, de nima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa ne moremo tajiti, da veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v nekterih mestih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | toda le po malem jih je najti in malo korista dajejo. Trdota jim je 5 do 7.5, gostota 2.6 do 4.3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nje modriz je slat. Rad pléſhem okrogle, S' pèto glaſ dájam, Premedem vſe vogle, Şe V zépa dva májam ; Noshíza pa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Bog! posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | časa, pa se bo vse dobro steklo. ” „Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje zginilo. Vendar čas je |
| Gozdovnik (1898): | iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam. |
| Stric Tomaž (1853): | In ktere postave so za nas? Mi si jih ne dajemo, mi se ne posvetujemo in ne volimo, tudi nikogar za |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ony ukaſujejo tebi v' boſhjemu imenu. Nili res? ti dajęsh le na tvoje naprejpoſtavlene ahtengo, zhe falerje imajo, ke tebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzam na dobrute spominujesh, inu ſa taiſte zhemsh te ſahvalle dajesh. Akulih is dobrutame namoresh glih pridti, de be njeh taiſtemu |
| Zlata Vas (1848): | vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil in ali si |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nóſhi, inu v'tvojim sadershanji. Ti ſi grosnu mehek, inu dajeſh ahtèngo, kaku eden s' tabo govory, kaku h'tebi pride |
| Kuharske Bukve (1799): | ter ga po verhi ozręteh pìſhet obloshi, kader na miso dajeſh. 299. Piſheta v' majeronovi polivki. Otręblene, na zheterti sręsane piſheta |
| Kuharske Bukve (1799): | v enim mózhniku podobno oſtane. Kader v' ſklędo na miso dajeſh, potręſi s' podolgaſto ręsanim lemon lupkam. 204. Dober ſneg. Deſęt |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtavi eno zhetert ure popred k' sherjavzi, pręden na miſo dajeſh; smiraj męſhaj inu shverklaj, dokler nesavrè. Potle deni moknato jęd |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je pa odgovoril: „Marta, Marta! veliko ſkerbí in opravka ſi dajeſh; le eno je potrebno. Marija ſi je naj boljſhi del |
| Tine in Jerica (1852): | živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le |
| Stric Tomaž (1853): | potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel se serčno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obdielov, jas tabei tvdei prosim dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da bodam tvdei jas deleshen taiſte pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta, dajas tvdei vsakateromi iszieliga serza odpvſtiem kaker siti tomi desnomi shaharji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svojemu izobraževanji storili. To je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | obderžal, de konja na mesto obstojita. Ljudje, ki to od daleč vidijo, berž pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred |
| Viljem Tell (1862): | solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | 9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot |
| Gozdovnik (1898): | me večkrat. Kliče me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na |
| Gozdovnik (1898): | pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil |
| Robinson mlajši (1849): | celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego |
| Robinson mlajši (1849): | drugi plaval, se mu ni zdelo, kajti da je preveč daleko bilo; ino kaj bi le tude v plavanji bila mogla |
| Robinson mlajši (1849): | samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem |
| Robinson mlajši (1849): | ure peljati preden se jima je nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima. Rés! da se tajiti ne more, ako bi |
| Zoologija (1875): | obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se jako daleko razširja na razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem |
| Sacrum promptuarium (1695): | shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | boſh enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | biti. Na morji se pa ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je od visokejih gor čez 20 milj, in na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | najvišjo stopnjo prišla. Čutili so tudi, de njih smert ni dalječ. Dobričeva mati so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam |
| Blagomir puščavnik (1853): | kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben |
| Blagomir puščavnik (1853): | naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana |
| Roza Jelodvorska (1855): | od tega, kar se je v Smrečniku prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so |
| Fizika (1869): | moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako |
| Genovefa (1841): | ſe mu zló nizh ne bilo bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe |
| Genovefa (1841): | ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin |
| Genovefa (1841): | de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel |
| Genovefa (1841): | bil in kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil |
| Genovefa (1841): | v dolínizo v votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na próti priſkakljal in rékel: „O mati! ali ſte vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na to visho vſaki dan pol, ali kvezhimu eno uro daljezh. V Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navadno vſakimu ta smeſ takó priſtudi, de mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtarſhi preſtraſhijo! Vſa v' ſkerbi greſta oba v' Jerusalem zelo daljo nasaj. Povſod, po vſih ulizah tólizida meſta ga preiſheta, povſod |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti pra. S. Shenshtefan odkoder je prishov te struep taku dalzh nasai mageniati nia dup od te stuari N. jemlui pertam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nasemli ponozhi noi podni pergodi noi posdi dalzh noi blisi spuevi noi na vehzhno sesvietish zhries vse ptanete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka |
| Stric Tomaž (1853): | bilo dela, da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le |
| Stric Tomaž (1853): | pa, da ju niso dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi |
| Čas je zlato (1864): | VII. Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni služabnik, in se |
| Biblia (1584): | inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Letó ludſtvu s' shnabli mene zhaſty, njih ſèrzę pak je delezh od mene. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure delječ , razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku |
| Slate jabelka (1844): | ſ. Vinzenz. Letá ſvetnik je bil v’ tej zhednoſti tako deljezh priſhel, de ſe lahko rezhe, de satiranje in satajevanje ſamiga |
| Slate jabelka (1844): | s’ njim iti do njegoviga ſtanovanja. — Vam ne bo treha deljezh iti, ſej je Foka tukej pred vami; ſtorite. s’ mano |
| Slate jabelka (1844): | navadl v’ satiranji poshreſhnoſti in v’ satajevanji teleſnih pozhutkov tako deljezh priſhel, de na sadnje she ni nobeniga raslozhka vezh med |
| Slate jabelka (1844): | velik kámin na ramo vsel, in ga je tri milje deljezh neſil; in je bilo she oſem let, kar je to |
| Slate jabelka (1844): | Bogam sedini. »Dokler ſam ſebe ne premagujeſh, in dokler tako deljezh ne prideſh, de ti bo vſe enako, naj bo tvoj |
| Slate jabelka (1844): | bogaſtvo in moje vſe, na vekomej! — ˛Srezhin kriſtjan, kteri tako deljezh pride, de drusiga nizh ne shelí, kakor le Boga; ki |
| Slate jabelka (1844): | popolnamoſti odlozhene dershí, je naſh jesik; sakaj kdor je tako deljezh priſhel, de ſe s’ jesikam vezh ne pregreſhí, je po |
| Slate jabelka (1844): | Alojsi. Bere ſe v’ njegovim shivljenji, de je bil tako deljezh priſhel, de nobenih ſkuſhnjav in nobeniga rastreſenja vezh ni imel |
| Slate jabelka (1844): | vidi, de ta miſel pride od Boga, ker je tako deljezh odlozhena od meſá in kriví, (ker je na ravnoſt naſproti |
| Genovefa (1841): | mi pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje |
| Valenštajn (1866): | me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo past lové i |
| Astronomija (1869): | telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas nego luna, se nam vidi nekako toliko kot |
| Astronomija (1869): | strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje |
| Zoologija (1875): | ga je potem naučil, da je po hrano zletel malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se je privadil |
| Botanika (1875): | najbližje stanice, iz teh v sledeče in pride tako vedno dalje. Kmali bi se pa na ta način naredilo ravnotežje med |
| Stelja in gnoj (1875): | zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da |
| Tiun - Lin (1891): | je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred |
| Roza Jelodvorska (1855): | Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem se pride naj dalje po svetu«. Čez nekaj dni po tem se peljeta |
| Gozdovnik (1898): | se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado |
| Gozdovnik (1898): | se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka |
| Gozdovnik (1898): | pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj |
| Divica Orleanska (1848): | Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju |
| Robinson mlajši (1849): | alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem |
| Beatin dnevnik (1887): | ona šaljívo in vendar neizrecno milo: »Kaj pohajaš tjakaj v daljo, Gledi »dobro« pred seboj! « Dr. Kosee si je ploskal v |
| Lisjakova hči (1892): | zložila, segla po naočnike in se skozi nje ozirala v daljo, kakor bi koga iskala. Mudilo se ji je, zato je |
| Lisjakova hči (1892): | Kako pa, da se je vaša gospa odločila za takšno daljo? « »Zdravnik jo je poslal tjakaj. « »Haha, zdravnik,« zasmeje se starec |
| Biblia (1584): | Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu pole, ondi |
| Biblia (1584): | taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak |
| Biblia (1584): | sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ampak sa grehe tega ſveita, namrezh sa naſhe grehe. Taka dalei govory ta Prerok Isaias cap. 53 Vulneratus eſt propter iniquitates |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jes ozhem, ſo te beſede Chriſtuſove molitve, per katirih imamo dalei premiſlit, de ta vezhni Syn Boshji, aku je lih on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | noſtri JEsu Chriſti, Terpleine Goſpuda naſhigaJEsuſa Chriſtuſa, per katirimu ozhmo dalei premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od tiga meſtniga napokoja odlozhen biu, ni ſamu tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe radovolnoſti premagat. Vezh ko ſe bomo naſhim sheliam odpovedali, dalei bomo od navarſhne sapelani biti odlozheni, inu mein ko bomo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Taku govory dalei od Petra S. Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudobniga Chriſtuſoviga isdajauza Judesha je per ſvetmu Mattheushu cap. 27. dalei taku sapiſsanu: Retulit triginta argenteos Principibus Sacerdotum, & Senioribus dicens: peccavi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | samirimo. Oravit tertio eundem ſermonem dicens: Pater mi! Taku govory dalei S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njegovih udov odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slavjanske Novine. Izobražen človek mora več znati, več vediti, in dalej viditi, kakor prost kmet, kteri samó naše Novice bere. Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila |
| Divica Orleanska (1848): | po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša |
| Genovefa (1841): | unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na ſvojo poſteljo je nasaj padla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico |
| Robinson mlajši (1849): | kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi se bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | junija 1856. K. Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki |
| Botanika (1875): | v seme; samo tisti predal, v kterem je on, raste dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se daljej spustite. ” Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen, de ni môgel daljej govoriti. Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè |
| Pomladanski vetrovi (1881): | pa ni mogel župnik res nič več pozvedeti? " poprašuje Ljudmila daljo proseče in plašljivo. „Župnik so si vse prizadevali, kar so |
| Luka Vrbec (1890): | toliko katoličanov. Krepko koraka proti Ponikvam in od todi gre daljo v dobrepoljsko dolino, kjer je preje že večkrat oznanjeval novo |
| Robinson mlajši (1849): | delje se je s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo |
| Robinson mlajši (1849): | terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši |
| Kemija (1869): | éstere. Vsa ta imena so vzeta od naj predi in najdalje znanega alkohola, ki se dobiva iz vinskega cveta. O tem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prav posebnih rodbinskih razmerah. „Prvo seme poučevanja starišev najglobljeje pade, najdalje ostane in najlepši sad obrod“. (Slomšek. ) Dobrodejni vpliv take vzgoje |
| Gozdovnik (1898): | svojim ostrim očesom in po vesteh onih, ki so se najdalje drznili naprej, prepričali, da postavišče belih je utrjeno, kajti po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Toraj morata iti v' Betlehem, v' Davidovo rojſtno meſto. Taka daljna pot jima je teshko djala. Pa pokorna ſta zeſarju, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje peljati dali. Oni pravijo, de je ta pomoček zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | množi, ki se bo po železnih cestah kmalo obilo v daljne kraje dobro prodajalo in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in spečati hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ene dni drévje goſénzhne salége trebil. Ako ſe pa daljiga dela in truda bojí, bi mu rekel: Kratko nikar, ſaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bo udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in |
| Čas je zlato (1864): | navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar se pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kadar se je izčistilo v sodcu, nima tedaj v svojem daljnem vrenji nič druzega še dognati, kakor to, da sladkor (cuker |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše |
| Blagomir puščavnik (1853): | zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bo ſaj moj brat toljko poſodil. Podala ſim ſe na daln pot mu ſvojo ſilo potoshit, ino ga proſit, naj mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | eu, ſo imeli, e, e Pretekli doverſhen zahſ prejſhni ali dalni. J'eus eu, ſim imel, a, o Tu eus eu, ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | skupej nas je 152 bilo, ki so iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti |
| Življenja srečen pot (1837): | priden délavez v' vinogradi Goſpodovim, gré tudi po blishnih in dalnih deshelah ſvet evangélj osnanovat. Prîdigval je sa Donavoj po Eſtrajhi |
| Življenja srečen pot (1837): | malikvanje satèrl. — Ravno tako ne ſmé pravizhen roják tudi v' dalnih krajah posabiti ſvojiga dóma, kjér je njegova sibika tekla, kjér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali pa. za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ravno pride, se zmirej več vidi. Kdor bi se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več |
| Divica Orleanska (1848): | Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni ne, verjêmi! |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih zna gotovo eden ali več brati. Naj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh zdelo, in zmiram si je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot previditi, brez da bi bil kdo iz barke stopil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ure, ktere sem tukaj preživil, pa imel sem danes še daljno pot storiti. Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino |
| Življenja srečen pot (1837): | njim! — Drugo jutro shene ſv. Vendelin pervo bart ovze na dalno paſho, kjér je bila sdrava merva (trava), ino jih nekoljko |
| Življenja srečen pot (1837): | k' pokori opominjal. Posnej ſe je po ſhirokim morji v' dalno Indijo podál, nevérzam ſveto Jesuſovo véro osnanovat. Kedar ſo ſe |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le |
| Pozhétki gramatike (1811): | ence. S' ance: abondance, obilnvſt, constance, ſtanovitnoſt, vigilance, zhujézhoſt, distance, dlina, dalja, idr. S' ence (:deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlata kaplja znoj. Vidši tujče krasne číne Se zavzame iz daline — Kdo je mar? Mi zapojmo: Rodovine Je slovenski oratar. Čujte |
| Sveti večer (1866): | težko nama je bilo sedaj pri sercu, ko sva iz daljine tako strašno streljati slišala. ‚Joj, pri vsakem strelu se mi |
| Fizika (1869): | pomnožene, ali krajše izgovorjeno: Teža se manjša ,po oméru kvadrata daljine. Moglo bi se tedaj misliti, da je na prav visokih |
| Fizika (1869): | dotakne nam kože, vidimo, kar se v bližini ali v daljini pokaže očem, slišimo raznovrstne glasove okrog nas, vonjamo prijeten duh |
| Fizika (1869): | ki se tako-le dá izgovoriti: Ako se moč težnosti v daljini 1 od zemeljskega središča zaznamova z visinom pada od 15 |
| Fizika (1869): | z visino pada od 15 čevljev za sekundo. V večej daljini privlaka ni več tolika, ampak tem manja, čim bolj se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in potomcem odpira nova pota k smotru, ležečemu v nevidljivi daljini. Vzgoja utemeljuje torej mogočno prednost človeško pred drugimi bitji. Rastline |
| Gozdovnik (1898): | Kratkemu mraku je sledil hitro večer. Izgubljajoča sledove, opazita v daljini majhino svetlo točko, povečavajočo se v gorečo grmado v taborišču |
| Fizika (1869): | vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in |
| Robinson mlajši (1849): | izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel |
| Fizika (1869): | Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund |
| Astronomija (1869): | cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše daljnoglede razkropljive na množico manjših zvezd, nektere pa da ostanejo takošne |
| Astronomija (1869): | nektere pa da ostanejo takošne, kakoršne se skozi manj ostre daljnoglede vidijo. Prve imenujemo zvezdne kopice, druge pa meglenice, — in če |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in se zdaj imenuje Arbanas. Ta Ilirija je segala od Dalmacije do Keravnskih gor. Jezero Lychnites jo je od Makedonije delilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Liburnio ali Livorno, to je, primorje od Senjske Reke do Dalmacije, in zadnjič tudi Dalmacijo. Greška Ilirija je spadala k Makedonii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Korabljica (ladjica) sv. pisma”. Postavši pak poslanec apostoljski (misijonar) dežel Dalmacije, Bosne in Hercegovine, obhodi te dežele v svojem poklicu. Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekterih hiſhah ſo ſe ſtrehe vderle. Tudi v drusih krajih Dalmazije, slaſti na otókih ſo velik potreſ iméli. ˛Sheſtnajſtiga kimovza ſo |
| Rudninoslovje (1867): | a kamena smola največ pri mrtvem morji, v Albaniji, v Dalmaciji, na Tirolskem, v Galiciji i na Hrvatskem. Na Slovenskem se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so povsod v Avstriji razen na Solnograškem, Šleskem, Bukovinskem, v Dalmaciji in na Kranjskem. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil ſtraſhán dan sa meſto Dobrov ni k (Ragusa) v Dalmazii in sa njegove prebivavze. V nizh vezh kakor v 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Asie in v Afriki. Vidi ſe tadaj v Evropi v Dalmazii, na Ogerſkim, v Banatu. Proti simi gré vſako leto v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piti: je vezhidel dovelj, ſe te bolesni reſhiti. (Potreſa v Dalmazii) ga ni konza. — 23. Proſenza ſe je sopet semlja v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali širjim pomenu je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Serbijo, Krajnsko, Štajarsko, in en kos Ogerskiga. Herodot |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je, primorje od Senjske Reke do Dalmacije, in zadnjič tudi Dalmacijo. Greška Ilirija je spadala k Makedonii in se zdaj imenuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | z njim. Ta novi prišlec je bil na poti v Dalmacijo zbog beretije z morskimi gobami, s plodom Jadranskega morja. Le-ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zgodilo se je, kar se nikakor ni pričakovalo: Tirolci, Vorarlberžani, Dalmatinci, Goričani, Istrijani in Tržačani šli so v državni zbor, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | ranili. Jaz menim, da teh razuzdanosti niso krivi krotki slovanski Dalmatinci tega regimenta, ampak neki isterski in Tržaški Italijani nemirne krvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor imamo mi kmetijſke in rokodélſke novize: tako bodo tudi Dalmatinzi ob novim létu zhaſopiſ „Sora Dalmatinſka'' imenovan, v ſvojim jesiku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Veruje se, de je bil Cesar Justinian njih rodú. Primorce dalmatinske in hrovaške so kerstili rimski duhovniki v sedmimu véku. Korošce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil. Mongoli so hruli za njim. Na Grobničkim Polji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa poduzhenje, slaſti pa kar dalmatinſki narod utizhe. Zéna Sore dalmatinſke je v Sadru 4 goldinarje, po poſhti pa 5 goldinarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bralo, kar je koriſtno in sa poduzhenje, slaſti pa kar dalmatinſki narod utizhe. Zéna Sore dalmatinſke je v Sadru 4 goldinarje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupzhijſke rezhi poglavitniſhi dél. Rasun tega ſe bode pa v dalmatinſkih novizah vſe bralo, kar je koriſtno in sa poduzhenje, slaſti |
| Botanika (1875): | Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de Visiani itd. Saj ena, če že ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vérujejo, svesane v' Jerusalem pergnati. ˛Se podá na pot v' Damaſhk, ino je she blis meſta. Kar ga na enkrat poſebna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | križarskih vojskah so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dalej mozhnejſhi perhajov , inu je Jude dolidevov, katiri ſo v'Damashku ſtanuvali, inu je perterduvai, de leta je Chriſtus. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ne jędl, ne pyl. Je bil pak en Joger v'Damashku s'imenam Ananias: inu k' temu je ta Goſpud v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak ene dny per Jogreh v'Damashku. Inu sdajzi je on v'Judov kih sholah JEsaſa pridiguvov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po poti naprejſhov , ſe je permirilu , de ſe je k' Damashku perblishuvov : inu na tegama je njega ena luzh od neba |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu ſpiſano pravízo da vſe moshé ino shene, ki v' Damaſhku v' Jesuſa vérujejo, svesane v' Jerusalem pergnati. ˛Se podá na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. besiede bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje |
| Biblia (1584): | preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je |
| Biblia (1584): | preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on je nje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo od zhaſa do zhaſa v perlognih liſtih na ſvetlo dajana, takó, de ſe bodo potém, ko bo konzhana, vſi liſti |
| Biblia (1584): | Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó ſvoji materi pèrneſla. 12. Inu njegóvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla |
| Divica Orleanska (1848): | glavi venc in kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene dana, moja je čelada. |
| Zlata Vas (1848): | je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil |
| Fizika (1869): | se pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena. |
| Divica Orleanska (1848): | ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu mi na glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 13. V ſrédo 27. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 30. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 21. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kmetijske in rokodelske Novice. Na svitlobo dane od c. k. kranjske kmetijske družbe. Tečaj V. V srédo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj tudi vsak mnogokratnik števila 10; ako so še jednice danega števila z 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi število |
| Gozdovnik (1898): | izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dershiſh. ” „Soper zopernijo je dobro kaj od obléke ob shivljenje djaniga zhloveka iméti; tudi ſe konji vdebélijo, zhe ſe s kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | čevljev proč na obeh stranéh murbe posadile, in po gori danem svetu perve leta opravljale! Tako uasajene murbe na soseskinem svetu |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in po gimnazijah učilni jezik nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija 1859. leta, dovolilo je Nj. veličanstvo polajšek v |
| Botanika (1875): | znanstveno podlogo oslanjati more. Poljedelstvu je naloga, da pridela na danem zemljišči kolikor mogoče največ koristnih rastlinskih snoví; pri tem bo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Logaritmova mantisa je zavisna le od razvrstitve številk v danem številu, nikakor pa ne od njih mestne vrednosti, zategadelj imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | driske bolj na gorkim stati. Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po pameti ravnal, in če boš začel konju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nar boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število, spadajoče k danemu logaritmu. 1.) Kakó je najti logaritem danemu številu. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številk. N. pr. enačbe 2.) Kakó je najti število k danemu logaritmu. V logaritmovniku poišči številk, ki spadajo k dani mantisi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k danemu logaritmu. 1.) Kakó je najti logaritem danemu številu. |
| Fizika (1869): | 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bodo v prihodnjim letu natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z enim glasam za |
| Fizika (1869): | sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je |
| Divica Orleanska (1848): | veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj tudi |
| Biblia (1584): | danu, de vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl |
| Biblia (1584): | ſkusi priglihe? On je odguvoril inu je djal: Vam je danu, de vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu |
| Biblia (1584): | ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite, temuzh |
| Biblia (1584): | vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl: Kateri pak néma, od tiga bo |
| Ta male katechismus (1768): | tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. Sakaj katęrikoli imà, tęmu bó danu, inu bó obylnu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne ſkèrbite, kakú, ali kaj imate govoriti: sakaj vam bó danu v' tęiſti uri, kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On je odgovóril, inu je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boš mogel mernik pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj je prišel, de mu bom dal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol, drugi studenci pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na |
| Blagomir puščavnik (1853): | terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in |
| Zoologija (1875): | zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tič: Kdor želi v to družbo stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše |
| Robinson mlajši (1849): | jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne |
| Robinson mlajši (1849): | osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni v usteh imél; ino zato se tude dočakati |
| Robinson mlajši (1849): | sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje |
| Robinson mlajši (1849): | če si nektere vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro |
| Robinson mlajši (1849): | sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem |
| Robinson mlajši (1849): | si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki |
| Zlata Vas (1848): | zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari |
| Stric Tomaž (1853): | nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago od A. Pasinija |
| Oče naš (1885): | bila tako zdrava, kakor sem zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 32 gl. in 12 stolov po 1 gl. 40 kr. Dne 31. avgusta. Od Antona Jazbeca tukaj sem kupil za 154 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a) 3210 gl. po 3 % od dne 5. februvarja do dne 30. junija? b) 2545 » » 4 % » » 17. maja do dne 28. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi |
| Robinson mlajši (1849): | razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra |
| Valenštajn (1866): | Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino, ali glej! to so |
| Ferdinand (1884): | Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega |
| Ferdinand (1884): | sam je dobil tri rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi |
| Gozdovnik (1898): | nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela |
| Zlata Vas (1848): | se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zdaj je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas, da jo odrineta. Še enkrat se oberne proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dežel našega cesarstva se sliši, da okoli 19. in 20. dneva t. m. je toča hudo bila; med Lincom in St. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni beró, drugi pišejo in |
| Fizika (1869): | v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebuje 1 delavec 4krat toliko časa, tedaj 4krat 7 1/2 dneva, t. j. 30 dnij; 6 delavcev pa potrebuje le 6ega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 10 ur na dan? Ako potrebujejo 4 delavci 7 1/2 dneva, potrebuje 1 delavec 4krat toliko časa, tedaj 4krat 7 1/2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdor od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le ti dneve oſladujeſh; kdor pa ta ſvét v nemar puſti, mu jih |
| Blagomir puščavnik (1853): | kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga |
| Blagomir puščavnik (1853): | prosila, da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne snajo piſati, ali pa zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v 4 dneh? 52. Za kurirjem, kateri je pred 6 dnevi iz A odpotoval, in kateri prehodi po 48 km na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je |
| Genovefa (1841): | zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob |
| Genovefa (1841): | Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu |
| Genovefa (1841): | in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa |
| Štiri poslednje reči (1831): | in kader sgine, ga nikoli vezh ni nasaj. Dan sa dnevam mine, in zhe zhlovek nizh dobriga ne ſtori, je dan |
| Štiri poslednje reči (1831): | in eden drugimu ſvojih pergodeb dopovedati. Hitro jima dan sa dnevam mine, in teshko jima je ker ne moreta sa vſelej |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | padajo, ſtare inu mlade tudi k' pogrebo noſijo. „S' vſakim dnevam vmiramo, uzhi ſv. Gregor, vſaki den ſe nam nekoliko shivlenje |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | po prestopnim dnevu svojo čerko. Postavim, nedeljna čerka pred prestopnim dnevam je G, in tudi prihodne nedelje bi bila G, ako |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | pa, ktera alj na 21. den marca, alj za tem dnevam perva pride. Polna luna pa pade na 14. den po |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | na 24. februarja prestopni den, torej ima nedelja pred prestopnim dnevam svojo čerko, in nedelja po prestopnim dnevu svojo čerko. Postavim |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | Torej ima prestopno leto dve nedeljni čerki; eno pred prestopnim dnevam, in drugo po prestopnim dnevu; in léto za prestopnim dobi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči, v kteri je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako ti je pri sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x = 1 5/7. 6.) Za kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri prehodi vsak dan po 49 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu med vodo sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne vgreje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje |
| Divica Orleanska (1848): | rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu |
| Pastirski list (1852): | U sobotu pred duhovim ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar po vseh zapovedanih postih, po kterih je skoz toto |
| Pastirski list (1852): | toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila štirdeset šest dnevov, da se u tačaju totih dostojno k vuzmu pripravljamo. Med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki je v Ljubljani, ta ſvét, na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | morji 20⁹ — 21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní poprej češnje imeli, kakor tukaj; vina bo malo, v nekterih |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | domú, ki bo zadnje pustne dni, bota ostala še 6 dni v Benetkah in se potem čez Treviž, Videm in Gorico |
| Sveti večer (1866): | Mislil sem sicer, da bom med vami mirno svoje stare dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla te dni ti in jaz, moj Hifaks. ” „Stoj, stoj! To ne gre |
| Deborah (1883): | ni ničesa zahtevala, le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod streho vzeti ubožico in njeno dete. Krojač. Za nekoliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebovali bodo le 10ega dela od 60 dnij, tedaj 6 dnij. 2.) Prav takó sklepamo tudi pismeno računajoč. Pri nalogi, katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko časa, tedaj 4krat 7 1/2 dneva, t. j. 30 dnij; 6 delavcev pa potrebuje le 6ega dela od 30 dnij |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na dan, potrebovali bi 12krat 5 dnij, t. j. 60 dnij; ker pa delajo po 10 ur na dan, potrebovali bodo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na dan, dovršé neko delo v 7 1/2 dneva; koliko dnij potrebuje za isto delo 6 delavcev, ako delajo le po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le po 1 uro na dan, potrebovali bi 12krat 5 dnij, t. j. 60 dnij; ker pa delajo po 10 ur |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebuje le 6ega dela od 30 dnij, t. j. 5 dnij, ako delajo po 12 ur na dan; ako bi pa |
| Zeleni listi (1896): | dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem |
| Biblia (1584): | ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi: taku bo |
| Biblia (1584): | v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu ty |
| Biblia (1584): | folk v'ſerci ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na |
| Sacrum promptuarium (1695): | noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je on bil ſhiv, je djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi |
| Divica Orleanska (1848): | zares! Kar ima, vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rimca in prebrisaniga Gerka iz kamnatiga grôba, tolmači še v današne čase ohranjene napise, pokaži njim razvalíne tempeljnov , v ktérih so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to ženo in hčere njene. Kaj pa je bil obseg današnje pravde, h kteri je privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Roshnizveta par natiſkovavzu naſhih Noviz goſp. J. Blasniku sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi |
| Botanika (1875): | kod se jemale tedaj prve rastline svoj živež? Dà še današnjega dne se dogodi, da se z vulkansko silo iz morja |
| Gozdovnik (1898): | ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na prodaj, — skorej pozneje, ko druge leta. — Ravno pri sklepu današnjiga lista (ob šestih zvečer) je začel v Ljubljani sneg precej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pili. Taki pozverinjeni narodi se še, v osramotenje človeštva, do današnjiga dné na svetu najdejo; takim je zlo teško zverinsko sleči |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta Jesuſova beſeda ſpolnuje; nje ſpominj je v' zhaſti do danaſhnjiga dne. 37. Jesuſova zhaſtita jesha v' Jerusalem. Drugi dan ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moglo od rók iti, ampak je moralo saſtati, noter do danaſhnjiga dne! Pazh velika ſhkoda, de ni dosorélo in ſtoterniga ſadú |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino dodélil tudi pomózh, tajiſtiga doſezhi, kakor nam ljubesniva prigodba denaſhniga ſv. evangelja kashe. I. V. 19. Kakor sapuſhene ſirote, ki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ ſam, kakor je s' dvema uzhenzama hodil po perpoveſti denaſhniga ſv. evaagelja. I. Kakor otrozi bras ozheta, k kor ovzhize |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | jih ſpremlja is veshe boshje na dom. — To je sapopadek denaſhniga ſv. evangelja; naj bode potem tudi nam prigodba lepiga poduzhenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | mir sadobijo, ako le ſami hozhejo. Ravno per téj priliki deneſhniga ſv. evangelja Jesuſ ſvojim apoſtelnam veliko oblaſt isrozhi: kriſtjanam, ki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dni popréd Lazara, ſvojiga prijatla, obudil, pride ravno v' jutru deneſhniga dné do Betſage, do eniga kraja, shé bliso Jerusalemſkiga meſta |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | na ljubesniv Ozhetovi dom. Satorej hozhem tri slate jágode is deneſhniga ſv. evangelja isbrati, ino jih vam sa popotnizo dati, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | človek brez razločka kakiga dela naúči, kteriga si že bodi. * Danafhnimu liſtu je trinajſti dél vinoréje priloshen, kteriga ne ſamo vinorednikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jeſt ne vém kjé ſadniga drévja sa rejo dobiti. ” — V danaſhim zhaſu drevnih saſadiſhev (Baumschule) ne manka, is kterih ſe lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je vſim pravovernim kriſtjanam Jesuſ naſh isvelizhar, kakor ſe v' denaſhnim ſv. evangelji on ſam imenuje. I. Med pohlevnoj shivinzoj na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | eno rokó, s' drugo pa daja tolashbo, kakor Jesuſ v' denaſhnim ſv. evangelji, ki ſvojim uzhenzam terplenje napoveduje, pa tudi pomozhnika |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pridu obernili. Mala, pa veliko vredna rezh nam je po denaſhnim ſv. evangelji shenoſovo serno. I. Ni ga bilo uzhenika pod |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſerzam v' voljo boshjo podá, kakor naſ ljubi Jesuſ v' denáſhnim ſv. evangelji uzhi. I. V. 5. Na ſvéti je naſhe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nebeſhko kraljeſtvo, vſim pridnim perpravleno. Sa to tudi Jesuſ v' deneſhnim ſv. evangelji nebeſhko kraljéſtvo hiſhnimu goſpodarju vpodobi, rekózh: „Nebeſhko kraljéſtvo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nikjér proſtora ne najde: tiſtokrat ſe vgeni, kakor Kriſtuſ v' deneſhnim ſv. evargelji, sakaj: „Zhloveku je zhaſt, ſe prepiranju odtegniti. “ (Prip |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | katero nam ſv. Janes kerſtnik v' puſhavi kashe, ino po deneſhnim ſv. evangelji osnanuje. I. V. 1. Priſhel je dolgo zhakan |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſkerbimo. ˛Se sa ſvoje poſhtenje modro potegniti, naſ Jesuſ v' deneſhnim ſv. evangelji uzhi. I. V. 46. Ni ga na semlji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je k' Ozhétu podál: — jo je sapuſtil tudi nam, kakor denéſhnim ſv. evangelji beremo. I. V. 23. Med vſimi ſtvarmi na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nekoliko dni pred ſvojim bridkim terplenjam v' Jerusalemſko meſto, po deneſhnim ſv. evangelji. I. Kralji in poglavarji ſo ſvoje dni v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in ſe ponishati, kakor vidimo in ſliſhimo ſv. Janesa v' deneſhnim ſv. evangelji. I. ˛Sv. Janes kerſtnik ſe ljudém v' puſhavi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | To je ſv. ſeme beſede boshje, od kteriga nam v' deneſhnim ſv. evangelji Jesuſ, naſh ljubi uzhenik, tak lepo pripodobo rasloshi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | terplenje ino ſmert nebeſhke vrata odperl, ino ſe ravno po deneſhnim ſv. evangelji nasaj k' Ozhetu odpravlja. Is ljubesni do njega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kar je bilo, naj naprej ne bode! F. C. ☞ Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih fabrikantov, fužinarjev in rokodélčov priložene, kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ pa nikdar ne. Današnjimu listu je perložen list Nr. 13 perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še en cel ostal. Vprašanje: kakó je to mòglo biti? Današnjimu listu je perložen list Nr. 10 perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kakó je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih bilo ravno sto. — Povejte mi, koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati. ” — To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen. |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tudi ta dva taka bila, kakor jih je še veliko današnji dan. Zmerno in v redu živé, dokler jih potrebšina tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potrebam svojim in temu, kar terjajo ljudje od njega dan današnji ? Res je sicer, da žito je še zmiraj tiste podobe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | segajo ptujci po njih in so veseli. Ali pa so današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je doseglo tisto stopnjo, na kteri se znajde dan današnji, in ktero je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | era sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški |
| Biblia (1584): | ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku bi ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem |
| Deborah (1883): | Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim. Ana. A denašnji dan bi rada s kako daritvijo praznovala, dan, ko je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nar lepſhi ſvetiga shivlenja nam je Jesuſ ſam, od kateriga denaſhen ſv. evangelj govori, de je raſtil ino mozhen prihajal po |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | drushna angeljſka. III. Veliko toshujete, vi goſpodarje in goſpodinje! den denaſhen ſlabo drushino; alj ſhe vezh ima pravizhen Bog zhes vaſ |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bil, ino zelo vezhnost bres plazhila oſtal; sa to govori denaſhen ſv. evangelj, de klizhe ino najéma, kakor ſkerben goſpodar, o |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Bogu imajo nagnjene miſli in shelje. Tako isvoljeno tovarſhtvo nam denaſhen ſv. evangelj pokashe. I. Poſhtena ino ſveta je bila drushba |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe raslega njih veſeli glaſ, in tudi naſ ſhe den denaſhen rasveſelijo beſede ſv. Pavla, ki pravi: „Mi vémo, komu vérjemo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | godi ſkos ſlabe pogovore. Naj bi priſhel vſmileni Jesuſ den denaſhen med vaſ mlade ljudi, kakor ſe je dvema uzhenzama po |
| Življenja srečen pot (1837): | poſlúſhali, hudobni pa ſmertno ſovrashili. — Ravno taka ſe ſhe den denaſhen godí. Kar pravizhni ljubijo, to krivizhni ſovrashijo, ino kdor jim |
| Življenja srečen pot (1837): | tern v' peti; zherteli ſo jih, kakor ſhe tudi dan denaſhen neumni ino hudobni kriſtjani ſlushavnike zeſarſke ſovràshijo, katerim kaj plazhovati |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | podoba teleſne ſlepote nam je ſlepi vboſhzhek per Jerihi v' denaſhni evangeljſki pergodbi. I. V. 31. Sadnokrat ſe je Jesuſ v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | prepovédanih dnevih meſo jé njegova nepokorna duſha. — Veliko je den denaſhni mehkushnih kriſtjanov, ki vſi oſlaſtni toshujejo, de ſo jim poſtne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nam bodo perneſle, nam dále zlo nebeſhko kraljéſtvo, poſebno pak denaſhni dve slati podobi. Kakor is maliga serna israſte veliko drevó |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvoji zhaſti ino oblaſti pride, ſvojiga ljudſtva obiſkat, ſhe den denaſhni njemu s' lepim ſuknam pote pogrinjajo. Pogrinjali ſo tudi Jesuſu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſo iméli, ino vender ſo veliko lét sdravi bili, dokler denaſhni oſlaſtni ino poshréſhni ljudjé per vſi ſvoji dobroti teſhko petdeſet |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tak lepo pripodobo rasloshi. Ljubi kmetje! zhe nobeden, tak ſaj denaſhni ſv. nauk sa vaſ mora prijeti; sakaj, prav po domazhe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Tretje oblazhilo je ſtanovitnoſt v' dobrim. Judovſko ljudſtvo je na deneſhni den s' velikim glaſam Jesuſa zheſtilo; alj pet dni po |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ, vezhni ˛Sin nebeſhkiga Ozheta, pravi Bog, kakor nam ga deneſhni ſv. evangelj pokashe. I. Jesuſ je hodil v' Judovſki desheli |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | uro ſe primimo ſvojiga pravizhniga déla; sakaj to dolshnoſt naſ deneſhni ſv. evangelj uzhí. II. 1. Zhlovek je po ſtorjenim grehi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino shaloſt sopet v' veſelje ſprémenja. Téga nam je prizha denéſhni ſv. evangelj, v' katerim Jesuſ od ſvojih uzhenzov ſlovo jemle |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ, ſam boshji ˛Sin, na té ſvet, je vsel na deneſhni den, ſhest dni pred ſvojo ſmertjo, kakor kralj isvoljeniga ljudſtva |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ni priſhlo grosovitnimu kervologu v' roke. II. Kar ſe je deneſhni prasnik goditi sazhélo, to je prerok Isaia (60, 2—5. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſtoril, njega poiſkat. Ptujzi ga iſhejo, najdejo, ino ſhe den deneſhni molijo, Judam pa je boshje kraljeſtvo odvseto kér niſo marali |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nebeſih ino na semlji? V. 4. Kar je Jesuſ na deneſhni den dopolniti hotel, je shé okoli pét ſto lét popréd |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ, naſh nebeſhki uzhenik, v' ſvojih naukih raslaga, ino v' deneſhni ſv. evangeljſki pergodbi tajiſtiga podobo pokashe, kako velizhaſtno de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v |
| Gozdovnik (1898): | nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſpoſhtovati, ino poſtavam dolſhno pokorſhino ſkasati. — Kako gerdo je satorej deneſhnim mlazhnim kriſtjanam, kateri toliko hvalovrednih ſheg ſvete kerſhanſke zerkve ſvojovoljno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | današnjo k včirajšni dajati. Ravno nasprotno se mora ravnati: Deni današnjo smetano v čedno posodo, in potem ji včerajšnjo smetano z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | k vmedenju potreba. Napčno je novo smetano k stari, ali današnjo k včirajšni dajati. Ravno nasprotno se mora ravnati: Deni današnjo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſeſtre moje, enkrat tudi sa naſ! Na to naſ naj deneſhno ſveto godvanje opominja, ino ſrezhno vſtajenje doſezhi uzhi. II. 1. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | velizhaſtvo ſvojiga Ozhéta povsdignil. — Veſelo ino imenitno je pa tudi denéſhno godvanje sa naſ, o katerim nam je naſh ljubi Isvelizhar |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvoje premagal. — Ravno tega ſpomin je navadno shegnanje leſá na deneſhno zvétno nedéljo, de bi ſe mi vſiga tega ſpomnili, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | prihodniga jutra ſodniga dné, v' katerim bodo pravizhni, kakor Jesuſ denéſhno veliko nedéljo, zhaſtitno is ſvojih pokopaliſh k' novimu shivlenju vſtajali |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | odreſhenika; grosoviten bo drugi prihod — ojſtriga ſodnika, kakor nam gapopiſuje deneſhen ſv. evangelj. I. Obſòjen je bil zhloveſhki rod od boshje |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | take hiſhe divjá. — Blishej! blishej doneſ ſtariſhi ino otrozi! Vam deneſhen ſv. evangelj kashe na Jesuſa, Marijo ino ſv. Joshefa, kako |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vſaki hiſhen poglavár sa ſvoje ſkerbéti. Takiga sveſtiga hiſhnika nam deneſhen ſv. evangelj na ſtotnim poglavarju pokashe, ino vſe hiſhne predpoſtavlene |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | on uzhíl ino nam v' djanju pokasal, kakor nam prizha deneſhen ſv. evangelj. — Perpeljali ſo mu revniga zhloveka, naj ga osdravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 100 milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Pili so ga”, mi da na odgovor; „kakor je dan današen sploh navada. Se še kaj veste spomniti, kaj sva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pa hočeš mene zapustiti, Mina? O koljko nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetlo solnce, vas prebrisane Gerke bi tožil, de vraža še dan današenj čez lepo Kranjsko dežélo svoje černe perute razteguje, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pokazala, de mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je poznala kava (kofè) nekdaj; kdo je ne pozna dan današnji? Ali ni vse to spričevanja dosti, da je zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je dandanašnji; Bože mili, za vse tebi hvala! Kar je bilo, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomagati. Ali pa ni žalostno slišati, da ima „hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 17. decembra 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi dandanašnji veljal, ako bi se namreč za svojo domačijo, za svoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker stojí cerkev na griču in sicer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli le-ta raba zdaj še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more in ne smé muditi se pri davni |
| Fizika (1869): | razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manj v polje vdelaniga ſvetá; tudi ljudi je bilo manj. Dan danaſhen ne teknejo paſhnje toliko. Veliko glav majhin proſtor hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lep deſet zhevljev viſok ſteber s latinſkim napiſam, ki ſhe dan danaſhen ſtoji. Drevó pa, s kterim je Zeſar Joshef II. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo tadaj v podobah vſeſkosi le tega grajal, kar ſe dan danaſhen le po redkama vidi? — Rekel bi po ſvoji rasumnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę njega prejęti, taku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogozhe svédi ti, ſo bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | zhiſtoſti,“ ſv. Ambrosh govori. — Koliko poſta bi bilo tudi nam den denéſhen potreba, ki nimamo pogoſto ſi ſkoraj sa kaj ſoli |
| Astronomija (1869): | stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse |
| Mineralogija in geognozija (1871): | opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih |
| Gozdovnik (1898): | kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi |
| Zoologija (1875): | tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je |
| Zoologija (1875): | konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | doro ahtengo, da se bo tahe ta Sveta Korona perkasava dakna bosh terdo span bo ona tabei dava noi reso- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg noi vsi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov svoje rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv nai tvoje grenko terplenje noi smert mena knvzi priti daknabo vsa tvoja mvja mad meno sastoin inv mena kferdamene svshv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsa tvoja mvja mad meno sastoin inv mena kferdamene svshv daknabom nadv- |
| Biblia (1584): | lép dan, sakaj Nebu je erdezhe. Inu sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pomagal (II. Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na |
| Genovefa (1841): | nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ” |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel |
| Tine in Jerica (1852): | jutri prišla. Pa mati in otroci, reče Lucija, hočejo še danes jesti. Če je pa taka, odgovori Jerica, pa precej lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | voriva. — Prav za prav sem danes k vam prišla, da bi zvedela za kakega človeka, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič ob tako pozni uri tukaj pričakujem; kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med |
| Oče naš (1885): | mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev |
| Revček Andrejček (1891): | vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj |
| Revček Andrejček (1891): | videl, stopi naprej in pravi). Vohunstvo se mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti |
| Zeleni listi (1896): | včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti |
| Divica Orleanska (1848): | puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je va-nj obernil, ino mu rekel: „Gotovo, ti povém, ſhe danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je |
| Valenštajn (1866): | Maks. Jaz ne bi denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel |
| Mlinar in njegova hči (1867): | In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne maraj, Micka, denes tega ne stori. Matija je bil pri meni ter me |
| Ultra! (1867): | vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſlepote naſ ſv. mati katoljſhka zérkev sdramiti shelí, nam rezhe deneſ, sadno nedeljo rasujsdaniga puſta, evangelj od ſlepiga brati, de bi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi vsmileniga Jesuſa sa ſvojiga pomozhnlka imela! Sato poſebno vam deneſ, vi goſpodarje ino goſpodinje! na ſtotniga poglavarja v' ſv. evangelji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | perpravljati, toliko dni ino lét isvelizhanja ſvojiga samudiſh! Premiſli torej deneſ: Kako drag je isvelizhanſki zhaſ tvojiga shivlenja. Eno ſamo leto |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | veſelo gledamo, ſvetlo juterno svesdo kerſhanſke vére, katere trojni god deneſ poſvezhujemo. Doneſ obhajamo veſel god rasglaſenja Jesuſa Goſpoda naſhiga med |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bratje ino ſeſtre! na pragi med novim ino ſtarim letam deneſ poſtojmo, preglejmo ſhe enkrat pretezheno leto, ino prihodno premiſlimo. — Bilo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | boji samuditi isvelizhanja ſvojiga. O tak sdrami ſe zhlovek ſaj deneſ, ino premiſli v' jutro noviga leta tri poſebne reſnize, katere |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in miloſt boshja je v' njem bila. — Praſhajmo ſe mi deneſ v' sadno nedeljo ſtariga léta, ali ſmo tudi mi na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dobriga ſtori, po isgledi Jesuſa, kateriga obresovanje s' novim letam deneſ obhajamo. I. Kakor brodnár, ki po tekozhih valovih ſvoj zholn |
| Fabule ino pesmi (1836): | ti! « »Ne! tega nem’rem jas preneſti. ˛Strik - ſhtrik ſhe dneſ ſi môrem ſpleſti, Jas s’ njim ſi zhém shívlenje vset |
| Fabule ino pesmi (1836): | da ſi shlahta ſta, No ſe sa ſtrize mata. Sa dneſ, meſar ſi miſli, bo Sadoſti; vseme sdaj ſlovó: Roké ſi |
| Fabule ino pesmi (1836): | No muzhí. Míza mu na vuho pravi: Martin moj! Martin! dneſ me v’ ſhpot ne ſpravi, Lon bo tvoj! Kerga vupam |
| Fabule ino pesmi (1836): | je pregréha tvoja b’la, Da je tak dugo ſkrita Dneſ ſhe le ti na pamet ſhla? »Ah, luba moja shena |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhe pravim: Od bolesni zhi osdravim, Naj bo sjutraj ali dneſ: Koſt ſi zhéva sveſto talat, Ti dobiſh te vekſhi falat |
| Fabule ino pesmi (1836): | pomagat’? Tak guzhíjo ſkopi: Bo sjutra shiv, da ſmert she dneſ is njega ſôpi? Sdaj kzhaſi fige talaj, pol od njih |
| Fabule ino pesmi (1836): | kralizha sa malo almoſhtvo, Da s’ njoj shivlenje ſi sa dneſ natégnil bo. Tê kralizh ſegne v’ shepe, iſhe no gledí |
| Fabule ino pesmi (1836): | da je oſnal jarem gor: Sdaj v’ ſhtalo ſe poshêni! « »Dneſ, da ſem vun na paſho ſha, ˛Sem ſlabi ſe potêknil |
| Fabule ino pesmi (1836): | s’ veſeljom ti damo to zhaſt, Da ſhparala ne ſi dneſ maſlo no maſt: Ker nazhi ſi miſli, lash v’ pameti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom prov rada imęla. Baron |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſholo? ” „Oh,” Jure isdihne, „ko bi le mogel: ſhe doneſ bi hotel biti ſhtudent (dijak). Alj moj ozhe nimajo sazhém |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | biti domá. Sdaj je she hlad, sa to bom ſhe doneſ nekoljko ur ſhla; jutri bi zelih dvanájſt ur obhoditi ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sazhél. Hvala Bogu, de vaſ ſpet vidim; neisrezheno me veſeli. Doneſ vaſ naprej ne ſpuſtim. — Rotijka, poſtreshi jeſti ino piti, kar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pervim' ſpomladanſkimi zvetlizami preſivno obſján. „Kako lepo jaſno vreme je doneſ! sazhne Mariza rezhi; in kako lepo je naſh selen travnik |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhloveka rasshalila; sakaj bila je — slo slo posabliva. Marſkaj je doneſ obljubila, na kar she jutri vezh miſlila ni. Pogoſto je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | koker tvoj pokorn, inu hvaleshni otrok ſkasal. Ti daſh meni dons doſti hipkov, v' katęrih bi jeſt vtęgnih moje svelizhanje naprejgnati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vukajmo! Eden drugmu ogeh dajmo ! Jęsa , shaloſt , le na ſtran ! Dons je moj veſsęli dan. Tonzhek poje. Shaloſtna je duſha moja |
| Tine in Jerica (1852): | s. Jakobam je bilo — tako še dobro vem, kakor bi dons bilo. Tine. Tudi jez. Jerica. Šle sve s sestro v |
| Tine in Jerica (1852): | jih moramo v hiši imeti. Se živina, pravi nadalje, je dons kaj boljšiga jedla. Tudi nje nej bo danes boljši dan |
| Tine in Jerica (1852): | mi še toliko časa živeti dal, dokler svoje otroke zredim. Dons pa sim se spomnila, kakor bi jaz s tem Bogu |
| Tine in Jerica (1852): | se srečno omožila. Moram tedej, sim si mislil prec, še dons pri nje biti. Tine. To je bilo pravo. Jerica. No |
| Tine in Jerica (1852): | otroka na ulicah me je sram. Tudi domu ne morem dons iti. Fajm. S tem nič boljši ne storiš.. Kaj si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta S. Ternjava Krona Jesvsa Kriſtvsa, katera je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin tatrezhji Bveg S. Dvh noi ti obareita mena N. nes te den noi vsoli moje mesv noi kri prad vsiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rati kader bosh pergrihti kei skvem mov opraviti. SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai vishi 3. parshone pelam jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | merdrarje noi ravbarje perzieſtah? S. SHEGEN. Oh Shegnei mene nës inv spvevi is vsiemi Shegnami noi molitvami inv ispsaltarji noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kaspar † Melbar † Bolteshar † Matbevs † Markvs † Lvcas † Joannes † jas N: perporozhimse nës inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse moje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je terpov savse grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi vsolei vte Sveti Shegen inv vtv shegnano telu noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nakateram je Bveg to grenko Martro terpov: Shegnei ta me nes inv spvvi ti S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa, katera je terne skves tvoje S. Gvavo pognava: Shegneime nes inv vsolei ta S. Speshiza Je- |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev |
| Zlatorog (1886): | Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm! Pač kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Gabriel zheshenje pernesl. 137 XXXVI. MAria morska svesda, al sgudna Daniza. 138 XXXVII. Salve Regina. 139 XXXVIII. Po te prejdne, Salve |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | XXXVI. PESM. Maria morska ſvesda, al ſgodna Daniza. 1. Ave o ſgodna Daniza! * poſdravlena bod’ Diviza’ * Mate nashega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Maria morska ſvesda, al ſgodna Daniza. 1. Ave o ſgodna Daniza! * poſdravlena bod’ Diviza’ * Mate nashega Boga! Ave o nebeshke vrata |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mezh, potroshtan poidesh od letod prezh. 2. Koker ta ſjutrenja daniza * prihod t’ga sonza napovduje: * toku ta nov rojena D |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga tako brati primora. — Na ta |
| Genovefa (1841): | in de ſo ptizhki odleteli. Ko je pervikrat lépo ſvitlo danizo saglédal; ko je nékdaj med zhernimi, tamnimi hvójami lépo vezhérno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sto, ampak na tavžente. Lepo prosim, sl. vredništvo „Novic” in „Danice”: ker ste že toliko dobrega storili in že mnogim kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoſedje Hrovatje shé od léta 1835 ſvoje Narodne novíne in Danizo, in kakor imamo mi kmetijſke in rokodélſke novize: tako bodo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „˛Slushabnik boshji! ná júshino, ki ti jo Bog poſhlje! “ Daniel rezhe: „O Bog, vender me le niſi posabil! “ Je vſtal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen od ljudi, med levi; pa Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovo poſtreshbo, ino jim jed od njegove mise dajati. Ali Daniel, naj boljſhi Judovſki mladénezh, ſi je to v' greh ſhtel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſhaſt. Tudi Daniela ſo ſilili, de bi ji molil. Pa Daniel, sveſti ſlushabnik boshji, ſe je v' bran poſtavil, ino je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obledéti ino smedléti, ino sa glavo bi ſe mi majalo. “ Daniel pa le ſhe proſi: „Poſkuſi naſ le deſet dni, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Bog pazh dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ga gotovo rastergali. Kedar v' levnjak pogleda, kar ſedí Daniel bres vſe ſhkode med levi, sdrav ino veſel, kakor paſtirzhek |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | iménu, ino potlej pa drakona, to je, kazhjo poſhaſt. Tudi Daniela ſo ſilili, de bi ji molil. Pa Daniel, sveſti ſlushabnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Daniela rekel is levnjaka vseti, ino nameſti njega vſe tiſte v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Babilonu pred levnjakam ga na tla ſpuſti. Habakuk je saklizal Daniela, ino rezhe: „˛Slushabnik boshji! ná júshino, ki ti jo Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor previdiſh. “ Králjev ſlushahnik je ſtoril tako, ino proſhnja dobriga Daniela je bila uſliſhana. Ino glej, ko je tiſtih deſet dni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njih, poſtavim, od Abelna, ˛Sema, Jafeta, Isaka, Joshefa, ˛Samuela, Davida, Daniela, Tobija. Nad temi boſte veſelje imeli. Kakor v' serkalu ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zelò nizh ne dájo ſheſt dni, de bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | si Bog, ino pa nihče drug! “ Per tej priči je Daniela rekel izlevnjaka vzeti, ino namesti njega vse tiste v levnjak |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Babilonu pred levnjakam ga na tla spusti. Habakuk je zaklical Daniela, ino reče: „Služabnik božji! na južino ki ti jo Bog |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaž je ves zamišljen, nazadnje spregovori takole: „Tisti, ki je Daniela v levnjaku, in tri mladenče v ognjeni peči obvarval, — Tisti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vſte davida inv te drveb noi jasek Salamona noi serze Danijela inv sbeſtveſt Abrahama inv tv poterplenje S. Jakoba noi ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov kraj. ˛Sedmi dan je priſhel kralj k' levnjaku po Danielu jokat. Veſ rad ga je namrezh imel, ino levi, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neſel kruha. Pa angelj boshji mu rezhe: „Neſi to júshino Danielu, ki je v' Babilonu v' levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Goſpod, ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe Babilonſko kraljeſtro priſhlo k' ſposnanju praviga Boga. Bog je Danielu, ſvojimu ſlushabniku, marſikake prihodnje rezhi rasodel, ſ' kterimi je ſushne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njegov kraj! Sedmi dan je prišel kralj k levnjaku po Danielu jokat. Ves rad ga je namreč imel, ino levi, je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vse Babilonsko kraljestvo prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog je Danielu, svojimu služabniku, marsikake prihodne reči razodel, s kterimi je sužne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nesel kruha. Pa angelj božji mu reče: „Nesi to južno Danielu, ki je v Babilonu v levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Gospod, svoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtirzhek med jagnjeti. Kralj sashene glaſ rekozh. „Oh, Goſpod, tí Danielov Bog, velik ſi tí, ino le tí ſi Bog, ino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | brizhi inv prad vso zobernijo noi taiſtmi noi prad shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nim daoni mene knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor vſi drugi. Vſi uni ſo le is obilnoſti v' dar dali, ona pa je vſe dala, kar je premogla. “ — Bog |
| Genovefa (1841): | na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako mi bo pa v ſrédi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo |
| Divica Orleanska (1848): | Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z zapiskam, v kteriga naj vsaki zapiše svoje imé in dar , ki ga bo v ta namén dal. Vsak darnik bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se |
| Ta male katechismus (1768): | urednoste, inu hvalle te naperglihane Divize, katira je is susebnemi darmy boſhjami, inu imenitneme zhednostame lepu obdana; koker tudi de ſraven |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perpusheneh imellu, inu moji deslih is uſſemi darmy ozirani naturi sem jeſt vezh grenkega koker sladkega perpuſtila: ſakaj |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Duha verjemo mi Treko Perſhon Boshio, Katiri nam s'svoimi darmy Duſho resſveiti naſho. V'eni Zirkvi se snaidemo, Kadiro je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ſtas da ti mene stiem daram S. Dvha obdarvjash kaker siti svetiga Johannesa obdarvvov dati mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem serzam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' hiſho ſtópi, padejo vſi na koléna, vſak ſ' ſvojim daram v' roki. Joshef jih prijasno posdravi, ino rezhe: „˛So li |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa prošeni, z daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova |
| Ta male katechismus (1768): | Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov te, o Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med |
| Robinson mlajši (1849): | vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo. Naj |
| Zeleni listi (1896): | mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | zgodi, Vse nam Narvikši dodeli. 4. Bog ne porajta na dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in pa čisto |
| Maria Stuart (1861): | svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje |
| Zeleni listi (1896): | kdo ne mislil, da bi radi kakega povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | me kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo |
| Tine in Jerica (1852): | nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si je v prid kmetovanja to veliko skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi v Ljubljano |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več |
| Blagomir puščavnik (1853): | zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave pobesijo, vsi so |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji nam darovi! Daj nam vedno in povsod, Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa |
| Zeleni listi (1896): | To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali |
| Zeleni listi (1896): | povem! — Pred eno uro napravili ste mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše |
| Slate jabelka (1844): | prezej sapije ali po nepotrebnim sapravi, ne ſmé s’ milimi darovmi v’ greſhnim shivljenji podpiran biti. Nar boljſhi dar sa taziga |
| Slate jabelka (1844): | ko bi bil on ſlushabnik, njegov ſlushabnik pa goſpodar. »Med darovmi, ki ſim jih od Boga prejela, ga poſebno sahvalim, de |
| Genovefa (1841): | rekla: „Réſ je, o Bog! Ti ſi neſkonzhno bogat v daréh in véſh zhlovéſhkimu ſerzu v êni uri teshave mnógih lét |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za življenje. « »Tù je, tù v tej sveti uri«, odgovori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemash inu she tu samerkei dasakobart kader bodash persſt jamau darazhash ujemeni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nima nikamor na ſvoje naſloniti. “ Jesuſ je nekedaj tempeljnu v' darívnizi naſproti ſedel, ino gleda, ko ſo denárje va-njo metáli. Veliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar |
| Stric Tomaž (1853): | prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa niso kaka kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dva več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu |
| Divica Orleanska (1848): | knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj Janez! Naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaka kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja; vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za bogato darilo in ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj |
| Ferdinand (1884): | ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih |
| Zeleni listi (1896): | Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se |
| Blagomir puščavnik (1853): | je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem k svojemu razveseljenemu očetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj |
| Čas je zlato (1864): | jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa daroval, gotovo dobro z menoj misli. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo pile in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njih hudi ostrini, ki bodo pile in prelivale njegovo kri; daroval se je v čast božjo in v potolaženje njegove jeze |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je v čast božjo in v potolaženje njegove jeze; daroval se je še posebno v prid preganjane Cerkve in molil |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bo obvaruval * pred vezhno navarnoſtjo, * Bug’ ga bo ob smerte darval * s’ svojo gnado, miloſtjo. s’svojo idtr. 9. Sa tu |
| Štiri poslednje reči (1831): | terpljenje in preganjanje, ktere je ſkrivaj v' shivljenji vſelej Bogu darval. To ga v' sadnji uri troſhta in mu britkoſti pomanjſha |
| Divica Orleanska (1848): | se jezí, de jez ponudim blaga. Alj nisim ti veselo darovala, Kar bolji je od biserja in zlata, In blago zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo |
| Čas je zlato (1864): | treba, de ga kraljevič Vladimir vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat |
| Divica Orleanska (1848): | in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je |
| Divica Orleanska (1848): | sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu pride kralj! |
| Robinson mlajši (1849): | dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni |
| Roza Jelodvorska (1855): | ste sami, žlahna gospa, vidili, celo svoje življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | idi na goro Morjo, ter mi ga v' shgavni dar daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje |
| Maria Stuart (1861): | je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O, jo že poznam” reče cesar in se nasmeje, kakor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | takó se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pokleknejo, ino ga molijo. Po tem odpró ſvoje sakláde, ino darujejo detetu slato, kadilo ino miro. Is ſerza ſo ſe veſelili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Naj Tebe Jezus, vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko stopi k vodi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | raj. K darovanju. 1. Naj, Bog, dopade tebi, Kar ti darujemo; Sicer kruh je sam na sebi In vino zgolj samo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Opri slabosti svojih otrok Ti velki Gospodar! Za spravo zdej darujemo Tvojiga Sinu zročujemu O Bog, skoz njega sveto kri Vse |
| Ferdinand (1884): | pridelke. »To je vrlo,« reče. »Ali zakaj pa mi ne darujemo na našem vrtu Bogu najlepših jagnjet od našeh čed, in |
| Zeleni listi (1896): | dne Vida, »skoro pridejo božični prazniki in tedaj jej kaj darujemo«. »Dà, dà«, rekó vsi veselo, »storimo to, storimo! « »A, kako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano |
| Divica Orleanska (1848): | življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej, Za najti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be on tebi studenz teh gnad ſamashil, inu od svoje darovitnoſte jejnal, ſakaj en nahvalleſhne je pred njim ena velika groſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | daperneso, tolkerkrat ſadobę ony ſa usakebart posebej is Rimske Apoſtolske darovitnoſte 60. dny odpuſtekov. Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nahes inoi samle: inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti menei skashash inu menei ipoviesh zhei je te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu skues niegovo edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi shebranji perpravov! ta shebranje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi isozhmi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nagovori kaker prei te Kruh inu potam dei shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi navish |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 60. KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudei saduebli. TA 60. KAPITL. Sapiknjano al prad tiem obaruati dase kna pergodi an skushan Mitel? |
| Mineralogija in geognozija (1871): | časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika |
| Gozdovnik (1898): | kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju |
| Astronomija (1869): | sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas nego luna, se |
| Kemija (1869): | njena gostost = 1,848 in pri 326° C. stoprv vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 |
| Kemija (1869): | zemlji kakor rudnina ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko |
| Gozdovnik (1898): | Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi semlji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na |
| Ta male katechismus (1768): | v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna |
| Sacrum promptuarium (1695): | pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho |
| Sacrum promptuarium (1695): | dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je mogozhe, sakaj de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati |
| Sacrum promptuarium (1695): | manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener |
| Sacrum promptuarium (1695): | poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem shenam je hodil |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj de ſi lih je piſsan mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe imel pervizh |
| Pozhétki gramatike (1811): | povédati isjémanje: si non, ako ne, zhe ne; guoique, akolih, deſlih. 5. Sa enàkvati: comme, kakor, ko; de même que, tako |
| Pozhétki gramatike (1811): | constance, ſtanovitnoſt, vigilance, zhujézhoſt, distance, dlina, dalja, idr. S' ence (:deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt, clémence, dobrotnoſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | je ſturil neglédama na moje pogovarjanje; (:nemárama sa moje beſéde ; deſlih ſim ga pregovarjal:) Sa kasati en nasir. Envers. Charitable envers |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi; si ce n'est que, ako li, zhe li, quoique deſlih; jusqu'à ce que, dokler; avant que, préden, préd ko; non |
| Pozhétki gramatike (1811): | condamation. Poleg dalje, de vſak moshki slog, ktir je dolg, deſlih sa njim sahaja ſpét en moshki slog, je ſhe bol |
| Pozhétki gramatike (1811): | Cette image, toute amusante qu'elle est, ne me plait pas, deſlih je ta podoba ozhem dopadliva, mi vunder ni vſhezh: ces |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtari ſo ta grad sidali. 9. Tout na meſtu quoique, deſlih, kakorkól, ino na meſtu entièrement, veſ, nima mnoshniga pred moshkim |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinjimu, deſlih je naméſt mnoshniga nameſtiména, poſtavim: ne rezhemo ſamo c'est moi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ker ima biti tedaj nikar ne piſhi: onneur nameſt bonneur. Deſlih bonneur piſhejo s' dvema n vunder bonorer, zhaſtiti, ima li |
| Robinson mlajši (1849): | do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da bi se |
| Robinson mlajši (1849): | sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden |
| Oče naš (1885): | lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je bil vender |
| Blagomir puščavnik (1853): | ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo nekdaj, dasiravno nas čaka še veliko dela. Ker pa še dovolj manjka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, da ne bomo mogli prestati; pa Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so ceste, da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj že pri nas dobé vina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še zlo zanemarjene, vendar je v |
| Kemija (1869): | popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov |
| Kemija (1869): | z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina |
| Zoologija (1875): | Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne |
| Gozdovnik (1898): | Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi ste bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno v več druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taka tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mi, jih ne več kakor kakih 20 govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se je zgodilo, desiravno sta bila že oba zlo perletna. Tisti pa, ki je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča dobil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pa k shaloſti ſlednjiga zhaka; Nekter ſi jo ſam oſkerbi, Deſravno ſe tud' je boji. Poshenzhan. Popravik. V liſtu Nr. 16 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash od jo do debeh prueti jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SIT SEMPITERNUM Amen. TA 65. KAPITL. Andrugi Benediction alje saplentano daspet gori odriesh. Taku rezi ti 3 barti te S. S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei masati prad tiem ventvanjami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem bo v bratovšno zapisan. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. |
| Robinson mlajši (1849): | tude Robinsonu na misli prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na vertih učiti. Nadjati se |
| Zoologija (1875): | hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. No, če se vama res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite |
| Fizika (1869): | odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le |
| Fizika (1869): | se črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s |
| Fizika (1869): | 42 na poletje in 38 na zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker po leti po |
| Fizika (1869): | té dáde le približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj. |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj? res? To je prav nemogoče! Mešanik ne dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | andoht usolei sazhni ta prueve den po svetomi Martini noi dai doro ahtengo, da se bo tahe ta Sveta Korona perkasava |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjo gnado vsolei obdarvov inv obdielov, jas tabei tvdei prosim dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih takv dai ti me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker se an dert ushtukelz ukupa isuje teſti sviti blek dai sad noi rezi da vsazham puev frertlze ure ga anamavi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha † pomai Bueg Sin † pomai Bueg S. Duh † Amen. Potam dai ti te Kruh sad daji dajo tei piknjanei she- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz is shegnano vodo pokropi noi sahvali boga sanje: noi dai buegaime bek: inu tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Per tam kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora Riezh. TA 34. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemi ti naveshese kaker je niomi je me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues resviezhenje S. Duha serze tah viernah resveseliti noi poduzhiti, dai nam vteſtomi S. Duhu vse prov sa- |
| Biblia (1584): | je poprej od ſvoje Matere taku bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu S. Duh. Amen. |
| Genovefa (1841): | Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko moke in vode in daj to velíki shivini vſe en pót 3 — 4 krat na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu čast! — Kdo si neki ti, o človek! ki se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev |
| Oče naš (1854): | cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da bi zdravilo našli za Vašo bolezin, ktera Vas ne |
| Gozdovnik (1898): | pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je storjeno. Zdaj imamo pa besedo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven |
| Ta male katechismus (1768): | Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit |
| Ta male katechismus (1768): | prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria |
| Valenštajn (1866): | Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so leti † Z † DIA † BIZ † SAB |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi teſto perſt vgaderzi dei tudei namiso: inu na perſt podei an tak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SAB † Z † GAB † RIEL † BERI MO † BERS † ABAL † Te zedel podei ti na perst inu pershji ano shegnano svizho na miso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mora taku dei vano zhrepino vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta piknjani krei dershi al tu prapovei dablek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sagodejo. ) Matizhek poje. Sdej sapojmo , sdej vukajmo! Eden drugmu ogeh dajmo ! Jęsa , shaloſt , le na ſtran ! Dons je moj veſsęli dan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sapojmo, sdej vukajmo! Moshję. (Eden drugmo Shenę. (Ena drugi ogen dajmo ! Jęsa, shaloſt &c. &c. Nęshka poje k' Baronu. Bręs samęre |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na dno morja, Tù naberemo drobniga péska, — Pesčik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v kakoršnem koli jeziku. To terja spodobnost, to terja omikanost. Dajmo vsakemu, čto je njegovo! Pravi Slovenec, poganjaje se za svoju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kratkovidnemu kmetu pot k premožnosti na njegovem lastnem svetu in dajmo mu pomočkov v roko, gotovo si bo začel sam prizadevati |
| Gozdovnik (1898): | ako jih hočemo preteči. « »Tako tudi jaz menim,« priglasuje Pepo. »Dajmo pa poglejmo, da pridemo naprej. « Za sedaj se jim ni |
| Rudninoslovje (1867): | torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati, nekteri le v eno mer, i to v |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zaslužila; samo v mesto k rodbini naj me nikar ne dadé kakor so mi že enkrat pretili. Ko bi morala iti |
| Rudninoslovje (1867): | enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 21. Po koliko % treba 9110 gl. na obresti naložiti, da dadé od dne 2. maja do dne 15. oktobra 205 gl. |
| Gozdovnik (1898): | ljudje. Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary |
| Kemija (1869): | listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in |
| Kemija (1869): | metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena |
| Botanika (1875): | njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali |
| Botanika (1875): | pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine |
| Zoologija (1875): | človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako: |
| Botanika (1875): | peščenih tleh, ki imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt |
| Pripovedke za mladino (1887): | Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado. Še nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka. (s' ſvojo pravo ſhtimo, mu da eno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana |
| Divica Orleanska (1848): | tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo |
| Fizika (1869): | za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista |
| Fizika (1869): | privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji |
| Botanika (1875): | spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kmetov škodo terpeti. Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka |
| Genovefa (1841): | ſe me, in Bóg ſe bó tudi vaju uſmilil. Ne dajta ſe od zhaſniga plazhila v hudobne déla sapeljati, sakáj njih |
| Biblia (1584): | pak je djal k'nym: Nej potreba, de tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh |
| Biblia (1584): | isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus je k' njim rękal: Njim ny potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu: My |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh masali. Jes, Ako mi zhbele |
| Divica Orleanska (1848): | reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna |
| Divica Orleanska (1848): | v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel: „Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ves spreminy. 24. Sdej, ſdej! plakajte se ozhy! Nameſt vode dejte le kry! Zhe v’ glavi doſti ni kryvy, Nej se |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | m’i, kje ga dobim? O vi hribi, inu doline! Dejte m’i k’tir’ga lubim. 4. Vi Jeruſalemske hzhyre |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Kom’ serze dati, vas spomnem: Lubite sam’ga JEſusa, Tem’ dejte vse vashe serza, 5. Vredn je on vse lubeſne; Kjer |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | lube, lubite! Lubeſn s’ lubeſnjo vernite! Pejdte ſa njegovem duham! Dejte ſhelle nasprut ſhellam! 16. JEſus ſazhetk t’ga vsmilenja! Vpanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | nocte, & die. Ter G. Bug vam bò enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna molitev |
| Genovefa (1841): | ſi me s tém otrôkam obdaril, Ti ſi mu shivljenje dal! Tvoj dar je! Têbi gré! Têbi naj bóde tudi veſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vero, da ostane od veka do veka, in ji je dal za nar viši in nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero je cela dežela občutila, ko se je razglasilo, de |
| Zlata Vas (1850): | in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se je že konec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo jo posneli po M. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. julija. Prodajalnici sem dal za prodajo na drobno: 150 kg Java-kave po 178, 300 |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | exempel te ponishnoſti per naſhi molitvi, katiriga nam je Chriſtus dau, inu pokasou? ali nas nabo ſramota obshla? pogleimo le |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oteu ſturiti, saturei ſim ſe zeliga v' tvojo volo zhes dau. Pole mi nar reuniſhi ſtvary skus ta exempel tvoiga Synu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Poidi prozh od mene Sathan. Skus katiru je Chriſtus nasnaine dau, de nekar te poſvetne, temuzh tu Nebeſhku kraleſtvu nega h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v' negovo volo ſvojo volo, inu shelie popounima zhes dau. Inu leta je ta pravi pot vſe ſvetuſti, inu ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati, inu je tudi tiſtu sa naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | beſedo, inu exempli podvuzhiu, katirimu je to mozh zhudesha delat dau, de je Chriſtus tudi od nega terpeti mogu, zhes tu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | en dobriga sturiu. Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh Greſhnikam h'troshtu priti, Inu skus pokure pomozh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse skrite zhaze inu ti je mash ven deliti |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | narbulſhiga Ozheta ſposnali, lubili, jenu bogali: koga bo on nam dau? Od. Koker on je sdej v' Nebeſsih is ſojo zhaſtjo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kruh, je sahvaluv , po-ſvetuv (alisheęnov) inu reslomuv , inu ęa je dav ſvojim Jogram, inu je rekuv: Usemſſe, inu jęjce: letuje moje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je sahvaluv , poſvetuv (ali shegnov) inu reslomuv , inu ga je dav ſvojim Jogram, inu je rekuv: Usemite, inu jęjte: letu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſſam, dokler Goſpud pride , katiri bo tudi uſſe na ſvitlobo dav, kar je v' temmah ſkritiga : inu bo teh ſerz ſvjetuvanja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ęa je nym dav, inu je rekuv: pyte is teęaulli: ęakaj letu je moja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ga je nym dav, inu je rekuv: pyte is tega uſſi: sakaj letu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | boſte Ozheta kej v' mojmu imęnu proſſili, tok vam bo dav. Daduſſehmav niſte vi nezheſſer proſſili v' mojmu imęnu, Proſſite, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kolkerkol njeh je pak niega goriusellu, tem je on oblaſt dav, de bi Boshji otrozi poſtalli, tem , katiri v'njega imę |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usi dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nagvenam svete inu ves sese dan kaku bosh pati antuart dav: |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on je poſlal, inu je Joannesa v' jęzhi ob glavo djal. 11. Inu njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10. dan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le is obilnoſti v' dar dali, ona pa je vſe dala, kar je premogla. “ — Bog gleda velíko bolj na naſhe ſerze |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge |
| Divica Orleanska (1848): | več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | osnovo tega započetja, in kadar bo ta gotova, se bo dala na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik bo po celim svetu, Božji |
| Oče naš (1885): | iti. Pa Šviška gosposka se je temu zoprstavila in je dala vsa pota, ki so v Podgojzd peljala, s stražami zapreti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka |
| Ta male katechismus (1768): | Mi pojirvamo, de be se nam pomuzh gnade boſhje dalla, de be volo Boga Ozheta nam ſemli, koker se od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebesa notershl. Moj Syn, inu jeſt sma uſſem en prigled dalla uſſè preneſti, inu dokler so ony sa nama hodili, toku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je nje Mate Boſhja perkaſalla, inu ſahvallila, ter na ſnanje dalla, de je nje prov Iubu, de je ona po zelemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ona hkala. inu predalla, inu en paſs timu Chanansarju dalla. Muzh , inu zjer je nje oblazhilu, inu na poſledni dan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveta Korona perkasava dakna bosh terdo span bo ona tabei dava noi reso- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami |
| Genovefa (1841): | muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti vodi od kervi in |
| Sacrum promptuarium (1695): | sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti |
| Blagomir puščavnik (1853): | nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve |
| Biblia (1584): | inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali, de bi se jim, ako bi bolj perpravnih ne bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali |
| Stric Tomaž (1853): | bi sužnje kakor druge ljudi imeli in jim kak poboljšek dali“, odgovori terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne bila |
| Fizika (1869): | 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega |
| Revček Andrejček (1891): | si morda že pozabila, zakaj da so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo. Branje is Joela Preroka na 2. Poſtavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | saneh so ju domu peljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče peljala, je šel nek |
| Ta male katechismus (1768): | nash uſſakdane Kruh? Mi moleduvamo, de be se nam uſſe dallu, kar k' ohranenju, inu shpendiji nashega ſhivlenja toku dobru na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meſzov. Inu on je ſpet moluv, inu nebu je desh dallu, inu semla je ſvoj ſad pernesla. Lubi moji bratje! aku |
| Genovefa (1841): | vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav ljubó, in bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. kaplan, de bi se Jim po Novicah na znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni |
| Robinson mlajši (1849): | Potem mu je na misel prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko |
| Zlata Vas (1850): | kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih |
| Ferdinand (1884): | se je grad in vrt olepšal, kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mene je storila prederznega do vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas, kolikor poželé. « |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud, „mislim, de se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta |
| Tiun - Lin (1891): | namenom, da bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In |
| Revček Andrejček (1891): | časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar! |
| Gozdovnik (1898): | hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij. »Ne briga me nič. Dam 1000 pijastrov. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke c. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srebra, in iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan se mora nar več polajšati , kér je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim kmetovavcam na znanje. To oznanílo se takóle glasí: „Za |
| Oče naš (1885): | bo kot svojega sina. Njegov stan in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti bolje skrbeti, kakor vi še s |
| Divica Orleanska (1848): | banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je |
| Fizika (1869): | vé da je njih napetost prav slaba, in oni se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku jeſt: Ona prezei rezhe. Ah Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v lépim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor bo mogozhe, bom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lazhnemu Lazarusu dash? Molituv tega uwogega je per Bogu veliku mogozhna, koker na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ne ozhy, ne usęsh. Odręſhesh njemu glavo, inu njemu pyti dash, ter njega po eni verſti ſa drugo se sprehajati puſtish |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji skriti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svoje telo mi daš, sam prideš k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej mi boš tudi večno življenje dal |
| Kuharske Bukve (1799): | maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kruh vſakdanji, Ozhe. nam dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres |
| Ta male katechismus (1768): | itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | od greha prost. 5. Per Krivizhnim svoi tal dobiti, Potuho dat' greſnim Ludem, Inu neh greh sagovoriti Sapopaden k'dir je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'zuiblu priti, Moliti sa Duſhe vſeh. Trosht shalostnim ſerzam dat' , Krivizo volnu prestati. ' Surashnikam odpustiti, Da gnado Boshio dobiti. 10. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | To pregreho pregnat', Tist' je tudi mogozhen Nam brumnu ſerze dat'. Dei nam mozh dopouniti Vſe, kar ſi ti vuzhiu, No |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtur ſi tvoje dny. S' fliſam, in' dolshnoſtmi ſe zhes dat' Bogu: vęzhno ſrezho vupat': To je k' mirnimu shivlenju pôt |
| Biblia (1584): | hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam morem vunder nasaj dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu, katęri bi letę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvét, na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela |
| Zlata Vas (1848): | težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vredno, kakor vsako drugo, le ime se mu mora drugo dati. Tako je na svetu z marsiktero stvarjo. Pa nekaj mora |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje |
| Biblia (1584): | on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila. Inu ona, ker je poprej od |
| Kuharske Bukve (1799): | kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' |
| Kuharske Bukve (1799): | v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu med vodo sa pijazho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njegovo hudodelstvo je tedaj dokazano; zato se ima ob glavo djati in odsekana glava v vodo vreči. V 4. letu vlade |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | narobe z njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zdaj Jerica ptička ujeti in ga zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poidajo vasi navish ti bosh shlishov noi vidov strashnu; rezhi databei knabo praſtati: ti bosh ves nagvenam svete inu ves sese |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin Bveg † S. Dvh Amen. Oh Jesv vzhimene karknasnam inv daimene karkënëmam o Jesv dai mene gnado dabom tabe sveſtv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Bveg oh vsiga magozhni Bveg oh vesoko vriedni Bveg daime to zhasno shivlenje inv tv venzhnv vesele katiere si ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katere ſim tebi ſkasal? Ali sakaj ſi ti taku nehvaleshèn? dajmi rajtingo od tiga ſvętiga oblazhila tę nedolshnoſti, s' katęrim ſim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi tolikukrat doſęgel, rajtingo od ſvętih Sakramentov, katęre ſi vshival, dajmi rajtingo od tebe, od mojga shivlenja, od moje ſmerti, od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | movka: pamerkei dase ti is golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s' govo roko ti morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi spezijo prov doro kaker bi moujo sam jeſti inu dejo vano novo skledo sano novo skliedo pa pokrijo inu nesijo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi grob noi dejo vano nouvo gaderzo inu ti tu morash 3 barti storiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jo jei pernice gvale noi napersah inu od nueg noi dejo vano novo gaderzo noi potozhi an rink skues zerkoune duri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu leto kader boda pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa jemash seshgati dateſti prieb karan zhvovak nadobo szi be sate kar doro nabu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da jas knabom kervizhen stav bel devov svper moiga blishnega datvdei mene obena shkoda senapergodi natalesi bel nadvshizi nazheſti bel nabvase |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali |
| Zlata Vas (1848): | je, od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boljſhi ali ſlabiſhi semlja tudi raslozhena, in po vrednoſti na davk resvershena; po ti meri bi ſe nar loshej obzhinſke paſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neko kmetico iz Obloške fare, ki je prišla v grajšino davk odrajtat in pri prepeljanji iz čolna v silni potok padla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z vsimi stroški vred. Ni ga človeka, de bi ga davk od solí ne zadel, zató je pa tudi deržavni dohodik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nar menj pol centa, in v prodajni ceni je že davk zapopaden z vsimi stroški vred. Ni ga človeka, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 709,000 gold., čisti pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na debelo, čistiga pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez |
| Zlata Vas (1850): | in le malo je bilo tacih, ki so še samogli davke opravljati in pošteno shajati. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker se bojí, da bi se na že tako visoke davke še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje je nastopilo. Al |
| Genovefa (1841): | Svojim podlóshnim bódi mili goſpodár. Ne obkladaj jih s prevelíkimi davki. Skerbi de bodo pravizhno goſpoſko, vrédne duhovne in umetne vrazhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | bila tlaka in desetina odpravljena, — odkupljenje desetine in tlake, — povišani davki, — mnogo slabih letin, — tú in tam po železnicah prikrajšani ali |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | se vprašanja zarad jezikov; da to davkov nič ne zmanjšuje. Davki res ne bodo Slovanu manjši, naj govori slovanski ali nemški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | dežel. Cesarski patent od 28. dec. oklicuje, da vsi cesarski davki z istimi pomnoženimi prikladami, kakor so bili lani, se pobirajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tako ogromno število občinskih zdravnikov, kakor jih zahteva vlada. Z davki in prikladi preobložene občine niso v stani, toliko stroškov prevzeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgobi, ktere mu goſpoſka s tem ſkashe, de mu per davkih perjenja. 38. Berazhvanje sa pogoriſha in pogorelze ſkos to drushbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih |
| Genovefa (1841): | sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih rečí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si je v Aziji pridobil, kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kteri namestujejo davku podverženo ljudstvo, namreč: opát Eder iz Melka, opát Beer iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | 5. januarija 1881. Obseg: Novo leto. — Nova postava o hišnem davku pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O zadevah |
| Biblia (1584): | je pak k'nym djal: Néſte li brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty, kir ſo shnym |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je pak k' njim djal: Ali niſte brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhèn bil on, inu ty, katęri ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralj, kteriga kraljeſtvo ne bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla. David je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se bosta ljubila vse svoje žive dni. 40. Goljat velikan. David pride enkrat, ko je bil še celo mlad, v Izraelski |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ljubi ga, če je nedolžen. Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah zgoli sam je serce ino misli |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kar ga je mogel. Jonata, kraljev sin, je večkrat za Davida prosil; pa nič ni pomagalo. Savl mu povsod po življenji |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | še raji pa kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na to reče: „Kralj Matjaš je bil najstarji brat kralja Davida”. Ptujec mu popravi: „Brat ravno ne, vendar njegov verstnik, in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške |
| Deborah (1883): | ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Pred premishïuvanjam sem jeſt uſſellej poprej v'moji kamerzi is Davidam mojem Rodovitnèkam v serzu ſdihuvalla: Daj meni ſaſtopnoſt, inu bom |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grehe. Taku govory en ſveti Chrysoſtomus. Saturei proſsimo s' Kraylam Davidam, o Goſpud! katiri ſi biu sa volo nas taku mozhnu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nihdar vezh tebi naloshiti. Per timu pa tebe s' Kralam Davidam Pſal. 24. ponishnu proſ- |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vsih strani. Komu bi v takim ne upadlo sercé? Le Davidu ne upade; zakaj v Boga je zaupal, ino tako le |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | po celim svetu, Božji Sin se bo imenval, In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi |
| Biblia (1584): | vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On |
| Biblia (1584): | krajeu, inu je vpila sa nym, rekozh: ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mnóshize ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 3. Poſt. Prelubesnivi! ſpovni ſe, de Goſpud JEsus Chriſtus is Davidoviga ſejmena je od ſmerti uſtal po mojimu Evangeliamu , v' katirimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę Bethlehem: satu, ke je on od hiſhe, inu rodu Davidoviga biv, de bi ſe puſtuv sapiſſati is MArio ſvojo sarozheno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali, vam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu naſmei rezhenu biti, od katiriga je v' timu 18. Davidovimu Pſalmu taku sapiſſanu: Exultavit, ut gigas ad currendam viam, a |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſtus ta Goſpud v'Davidovimu mejſtu. Inu letu vam ima sa enu ſnamene biti: Vi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred njim ino sa njim ſo veſelo vpili: „Zhaſt mu, Davidovimu ſinu! Pozheſhen bodi kralj, ki pride v' Goſpodovim imenu! “ Med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila rodú kralja Davida. Toraj morata iti v' Betlehem, v' Davidovo rojſtno meſto. Taka daljna pot jima je teshko djala. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so ravno dražji od druzih, so vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de je že davnej ni bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi le sreberni denar potem še bolj ne zginil ? Ni davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja |
| Tine in Jerica (1852): | blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. Ni davnej kar je nekdo iz Ložke okolice B—, ki rad na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolj poznali! to vém, de bi bili pri nas že davno šolo imeli, in morebiti še več, kakor eno; kakor so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico |
| Oče naš (1854): | zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila tako zdrava, kakor sim zdaj, in od dné |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res |
| Viljem Tell (1862): | tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo |
| Čas je zlato (1864): | mu ni mar za ubozega Lenčeta. Tega je pač že davno pozabil. Lenček se pač, čez to nekoliko huduje, ker bi |
| Valenštajn (1866): | strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pak je bilo že vse zeleno, kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in |
| Zlatorog (1886): | Bog, daj na sveti dobro mi in léhko! »Tegà ni davno več«, odvrne Bog, »To vzel gospod je«. »Torej«, reče kmet |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Kaj njih pok ozhein tukej puſtíti? Shushek. (sunej) Ni davnu tęga , kar ſim jih vidil noter jiti; jeſt morem s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mojo shéno ſposnal, inu lubil — moje ſerzę jo je vshę davnu ſposnalu! — Otrozi, ſhe ene dni poterpite; jeſt bom poroko s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu toku naprej. Al mi Goſpoda ſmo te muhe vshę davnu popuſtili. Veſsélje inu vshiték , Nęshka , to je naſha poſtava. Dokler |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak na tihim kmęte podpihuje , inu te Suplike mashe. Ny davnu tęga, kar ſo ga na grad djali. De mo le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | za gruntne in naseliške opravila so prosti štempeljna in drugih davšin. Ptujci iz unanjih dežel in njih v unanjih deželah rojeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | so kmetije zanemarjene in slabo obdelane. Zavoljo tega ne morejo davšin opravljati in druzih dolžnost spolnovati; ne morejo živine rediti, kolikor |
| Robinson mlajši (1849): | priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan |
| Genovefa (1841): | po ſnégu hôdil, ki je po nektêrih krajih dolinize ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vertih blizo 12 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne |
| Sveti večer (1866): | čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože |
| Zoologija (1875): | Kljun je zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali |
| Zoologija (1875): | Od morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako — ali ſaj vſako drugo leto gnojena biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem je 18. t. m. čez navado |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in lapornico; nad njo je skorej povsod bolj ali manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat |
| Rudninoslovje (1867): | ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na kristalu |
| Stelja in gnoj (1875): | stelja se more zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti |
| Gozdovnik (1898): | reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse druge jajca |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni |
| Kuharske Bukve (1799): | vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mozhirna, bode pa shita malu. Aku tize ſo v'Svizhanu debelle, pomeni veliku snegá. Kader shabne jaize ſpomlad globoku v'vodi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ribe ne jeſti. VELIKEGA TRAVNA OPRAVILA. Na Poli Prahe gnoijo, debelle Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is |
| Fizika (1869): | kar skladanje stebra mnogo olajša. Na cinek pride plošča iz debelega sklejenega papirja, ali iz volnenine ali iz klobučevine, ktera se |
| Fizika (1869): | zvonenje, zažig vinskega cveta, zažig strelnega prahú, prebitje stekla in debelega sklejenega papirja, itd. Tudi se z drgnjenjem dobljena električna iskra |
| Kemija (1869): | ter je eden vagal 21,9 grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila poprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napak narejene in ſkashene rezhi. Isdelke boſh vidil vezhkrat is debéliga ſtorjéne, bres nikakih permér, de ſi jih sháloſten . de tvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 2. Na enako velikim proſtóru ſe debeliga sernja na méro vezh poſeje, kakor drobniga. 3. Lepiga polniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in zhes v vſih ſvojih rasdelkih vezhidel ſhe le is debeliga, nam bo pazh vſak umen vinogradnik rad verjel, kteri vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jan, v Zagnici na Gorenskim vliva, so bili le iz debeliga izdelani; saj se za to rabo tudi bolj ličnih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nesreliga sernja, poprej ſe ſnetljivz loti medliga, kakor mozhniga ali debeliga sernja. Şnetje ſhe tudi isvira is preposne ſétve, is ſlabe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | biti. Vratú bodi terdniga in meſnatiga, pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oznanimo to skušnjo, brez de bi že pervo leto veliko debeliga pridelka obljubiti zamogli, pa tudi tega — kakor smo že večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zgubí. Večkrat naredí kak zlečik; to je neko ločenje iz debeliga: takó ima zlečik in ostanik: taki zlečki so lój, maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospoda Alberta v Roslani, se zamore že pervo leto veliko debeliga korúna pridelati, če se takóle ravná : 1) Korúnovo seme naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako |
| Botanika (1875): | novih cevnih povezkov najposled narejeni debelilni kolobar, postaja deblo vedno debeleje. Ob enim se pa cevni povezki tudi daljšajo s tem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri |
| Zoologija (1875): | in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate solate odtergaj debeliši perje, čisto jo operi, v vodi malo prekuhaj, odcedi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo zali. Špehova solata. Vzemi osem solatnih glav, odtergaj debeliši perje, zreži jih v več kosov, dobro jih operi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To |
| Fizika (1869): | in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni |
| Botanika (1875): | Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali trohljivosti. Per majhnih zernih je še le znotraj , per debeliših se pa že tudi zunej vidi. Po naši céli okólici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | morja, pri Skaniji pa se čedalje bolj niža. Prav na debelem ali visoko nad morjem niso aluvialne tvorbe nikjer; hranijo le |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in mandljevci so bolj razširjeni, toda nikjer niso skoraj na debelem, ampak v čokih in nerednih žilah, v zgornji Šleziji, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli shivini je tudi prav dobro , de ſe jih bolesin ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al to ni res; skušnje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bili 57 mm. dolgi, 6 mm. široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri |
| Divica Orleanska (1848): | gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodili še tù in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha |
| Stric Tomaž (1853): | druge reči nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije |
| Zoologija (1875): | tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dan po sv. Andreji je pervi sneg padel, pràv na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in |
| Roza Jelodvorska (1855): | v kočico, in potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal |
| Botanika (1875): | tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da postanejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po obzhini, ga shivina slo poſhkoduje: mlade ſadeshe omaja, mlade deblize pogrise, in tako je ondi, kjer ſe shivina paſe, teshko |
| Botanika (1875): | povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pové, pa tudi poménijo zdravilno moč tih vrelcov, zakaj oni debelijo človeka; pečèni zdravijo nahod in kašelj ; zdrobljeni ali zmleti z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kviſhko sraſti, ampak le tréba je njim v koreninah ſe debeilti. Ker tedaj lake seliſha ponozhi nimajo ſvitlobe, tudi ne toliko |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | je naj boljša hrana v začetku drobno nežno, pozneje pa debeleje zrezano perje; s tem bodo se redile gosence dobro, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če ti je le moč, obteši posekan les berž na debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le na debelo obtešeš. Deblo se sme pa le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med njimi, pa tudi nad njimi leže včasi prav na debelo. Med plošami tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji |
| Botanika (1875): | da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad debelo. Teh morskih ptic je po tistih krajih toliko, da solnce |
| Botanika (1875): | in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zgnjeti in potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa |
| Botanika (1875): | kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlame ſe omela naredé in s njimi ſe dreveſa okrog deblov, eden ali tri zhevlje od tál, tako oveshejo, de konzi |
| Botanika (1875): | 31 Pri popisu vseh doslej imenovanih vrst deblov se pazi še na nektere posebnosti, po kterih se debla |
| Botanika (1875): | tiste nove stanice, ki pozneje deblo debelé. Rast naših lesenih deblov se namreč godi na ta način, da se drugega leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade ali debla morebiti celo leto ali še delj po gojzdu v lupji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje |
| Botanika (1875): | prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo |
| Botanika (1875): | v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in |
| Botanika (1875): | steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča: |
| Botanika (1875): | tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov |
| Gozdovnik (1898): | po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne |
| Botanika (1875): | petérorebrato steblo (podoba 57., 58. in 59.) Daljni razločki med debli so v njihovej snovi, méri, legi, trpežnosti in razrasti. Od |
| Gozdovnik (1898): | nego eno smrtno rano. »Vidiš Fabij,« reče Rdoles, »za temi debli si tako varen, kakor v trdnjavi iz samih kamenov sezidani |
| Botanika (1875): | deblih 3.: Obojni in prašnični in pestični cveti na treh deblih Praproti Mahovi Alge Glive Umetna sostava nam daje to veliko |
| Botanika (1875): | 2.: Obojni cveti in prašnični in pestični cveti na dveh deblih 3.: Obojni in prašnični in pestični cveti na treh deblih |
| Botanika (1875): | Cveti prašnični na drugih in cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični in pestični cveti pomešani z obojnimi cveti. Z nerazločnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in verh odklestiš, potem pa deblo le na debelo obtešeš. Deblo se sme pa le na debelo obtesati zató, kér se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemikarji med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | germanskih, se vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo. Kakor se po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti |
| Botanika (1875): | 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako |
| Botanika (1875): | je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko |
| Botanika (1875): | teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo |
| Gozdovnik (1898): | mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po 30 krajzerjev. Tudi imam nekoliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlahtnim perjam po 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteriletnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hiralo. (Zató že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne |
| Botanika (1875): | v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino |
| Gozdovnik (1898): | veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj |
| Tine in Jerica (1852): | hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še vtaji |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more za nama. Mostú pa |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček sam premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | tistega trenutka in hirala je od dné do dné. Ubogi deček se ni ganil od njene postelje in je sam jel |
| Ferdinand (1884): | celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab pa vendar ni, kakor menite; vsaj jaz tega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njemu pa jih ostane še 20. Koliko orehov je imel deček s prva in koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. |
| Zeleni listi (1896): | bil komaj šest let star in zeló ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je prišel, povsod so ga radi imeli, in ko |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta, ki ga ſpremlja; tode neke leta po roj |
| Tine in Jerica (1852): | še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de ste |
| Tine in Jerica (1852): | prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza je |
| Sveti večer (1866): | začetku v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako tega dečka zavergli? Pa povej mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je |
| Sveti večer (1866): | je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo na njem še več storiti |
| Ferdinand (1884): | tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo si povedal, toda vedi, da |
| Ferdinand (1884): | Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opravljati, ino preteshke déla delati. Ino vſe vnovizh rojene Israelſke dézhke je ukasal ſhe zelo v' vodo pometati. Bila je tiſtikrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko vidi, de jih saſtonj zhaka, da neuſmiljeno povelje, vſe dezhke v' Betlehemu ino okrog Betlehema, kar jih je bilo dve |
| Zlatorog (1886): | Kot nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó |
| Tine in Jerica (1852): | biti. ” Zdaj je deček sam verjel. Ko je Paljčar z dečkam prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga |
| Blagomir puščavnik (1853): | zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo streho. ” |
| Viljem Tell (1862): | visoko brv čez Šehen. Prvi so Valter Firšt z obema dečkoma, Melhtal in Staufaher, drugi za njimi. Ko se prikaže Tell |
| Viljem Tell (1862): | Hedviga. Gorjé mi, kaj je? Pojdita, otroka! (Odide z dečkoma. ) Tell (mnihu). Al vi ste vojvoda avstrijski! Vi! Al vi |
| Tine in Jerica (1852): | tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena |
| Tine in Jerica (1852): | z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne veš |
| Tine in Jerica (1852): | je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | torbe in se podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček |
| Ferdinand (1884): | milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi vrata. »No, bode |
| Ferdinand (1884): | vže dolgo čaka! « Ni pa si upal iti k bolnemu dečku ter se posloviti od njega. Če tudi je bil neusmiljen |
| Ferdinand (1884): | oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kmetiſhki mosh ino baſago zhres ramo prineſe. Rad bi ſvojimu dézheku, ki ga je s' ſeboj pripeljal, rudezhiga ſukna sa podjopizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi jih le shiveti puſtil. Tode she ozhe ſvojimu otroku, dezhiku ſhe v narozhju kashe in oterpnjeno ſerzé déla, kako ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je tudi tisti kup klaje, ki jo je pridelal |
| Sveti večer (1866): | sem bila rojena, v kteri so moj oče in moj ded živeli — o to je strašno! Moj Bog, daj mi v |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je |
| Divica Orleanska (1848): | krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je posno ſtaroſt doshivelo; dva brata inu ena ſeſtra mojga dedza ſo mene doſtikrat peſtovali, inu potle hvalili, kader ſim pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne more;meni ſo vſe novine is ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to ſe pogovarjata. Tudi Martinek je ſmel vzhaſi v' grad. Dédeka je pa zhedalje bolj ſtaroſt ſilila, Niſo ſi vezh s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela. Od brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda, inu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de bi njo ſpodil, „Ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | teshko njo je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sam; če nočeš, pôšlji kogar druziga. Bogate pojedine perhranijo malo dedine. Marsikteri si zláto in sreberno obleko omišljuje, kteri se per |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo |
| Genovefa (1841): | dédina (erbſhina) po tvoji materi vezh vrédna, kakor vſa velíka dedina, ki jo imáſh po ſvôjim ozhétu prizhakovati! ” Od dolsiga govorjenja |
| Genovefa (1841): | krish vſe tó ſkléneſh in tudi ſtoriſh, — ti bo mala dédina (erbſhina) po tvoji materi vezh vrédna, kakor vſa velíka dedina |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spet prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | s solznimi očmi prosi, da bi jej od njene očetove dedovine le toliko persti vzeti dovolil, kolikor bi je v tej |
| Abadon (1893): | vso resnico. Mož de nato ravnodušno: — Za svojim bratom pričakujete dedovine tridesettisoč forintov. Toliko je pač ne bode, ker pri vsaki |
| Abadon (1893): | potlej sama v ječo in da mi splava tridesettisoč gotove dedovine po vodi, če povem resnico. Včeraj me je posetil neznan |
| Gozdovnik (1898): | bile uspešne? « »Da je imel uspeh, gotovo bi bilo moje dedovine več ko bambusinova koča. Pridružite se rajši naši odpravi. Ta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa nekaj sem ti do zdaj še prideržala iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato |
| Viljem Tell (1862): | umorili svojega Gospoda, strica in cesarja! Ivan Paricida. Ker Mi dedino uzel je. Tell. Svojega Cesarja, strica ste ubili! In vas |
| Viljem Tell (1862): | mojej dedini se stega sama, Da v véliko vtopí jo dedino. Pohlep, ki vam deželo in svobodo Požreti hoče, tudi meni |
| Dragotin (1864): | v meni najzvestejšega strežnika in najhvaležnišega sina; kar tiče obljubljeno dedino, prosim Vas, storite srečnega z njo koga druzega, ker za |
| Antonio Gleđević (1873): | po morju Benečan, naj ima saracensko bogastvo; mi imamo bogatejšo dedino! Ali osmanstvo mora pasti, če hoče ostati Dubrovnik! « Palmota je |
| Gozdovnik (1898): | mi napota, vi pa tukaj ta otrok, ki mi jemlje dedovino, ki so je stoletja množila, ki bi me storila najbogatejšega |
| Gozdovnik (1898): | je nenavadni gambusino (zlatoisk), pravijo ; zapustil vam je pač precejšno dedovino? « »Nič drugega ko bambusovo kočo. « »In vaša mati? kje je |
| Ferdinand (1884): | zvedeti, kaj govoré ljudje o njem, in kako je dobil dedščino. V gozdu sreča priletno kmetico, ki je bila jako žalostna |
| Ferdinand (1884): | ki se veseli smrti kakega človeka, ker mu zapusti bogato dedščino! Ni prav, da bi višje cenili zemeljsko bogastvo nego življenje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Kedar Martin enbart vſo ſvojo shlahto na Martinovo goſ k' dedekovi reſhitvi povabi, ino ſo vſi prav shidane volje, rezhejo dedek |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki goſpód mu dajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Povedan dan ob 9tih pred poldne ſo ſholarzhki imeli v dehantiſki farni zerkvi peto ſ. maſho s hvalno peſmijo, potem ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te ſromáke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nar boljši izda, ako se s podúkam iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | premalo. Ne bilo bi prav, ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | morajo, dokler se jih ne prepriča vsakdo, in dokler se dejansko ne vpeljejo v praktično življenje. Ko je slavni deželni zbor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tedaj prisrčno zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi vunder (česar pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid za-njo, ako si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaveznikov ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino |
| Občno vzgojeslovje (1887): | do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | se grozno pomanjša. Razun popisaniga dergnenja je še mnogo drugih djanj, po kterih se stanovitna moč v jeklu zbudi. Letih pa |
| Valenštajn (1866): | Kneževsko glavo vsacemu morilcu, Ki plačo hoče zaslužiti si Krvavega dejanija, skrbi Pobožne prijateljeve mu zdaj Je treba i ljubezni zvestega |
| Valenštajn (1866): | česa pa se vidi tvoj namen, Če za besedoj nej dejanija? Pritrdi sam. Kar si do zdaj pogajal S sovražnikom, vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſam tamkej biu, ali s' velikim reslozhkam teh miſii, inu diaina. Sahajou je v' ta vert Gethsemani JEsus, debi on tamkei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greſhnu diaine ſpraula, de od takſhne hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina ni bilu od sazhetka tiga ſveita noter do tiſte ure |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zheshzha |
| Ta male katechismus (1768): | ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo |
| Valenštajn (1866): | Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega |
| Valenštajn (1866): | ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora |
| Občno vzgojeslovje (1887): | drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam. Na svetu |
| Gozdovnik (1898): | čistem. Kako neki bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni |
| Gozdovnik (1898): | mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa dober shiveſh, sa resvusdanu, inu ſvojovolnu shiuleine, inu naſpodobnu diaine dobijo. Ni obeniga taku grosniga, inu naſramniga greha, v'katiriga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pruti tim dinarjam v'eno tako veliko hudobo, inu greſhnu diaine ſpraula, de od takſhne hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina ni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terdno mozhjo superpoſtavili? Boshje, inu zirkoune sapovedi, naſhe beſede, inu diaine, naſhi ſakdanski grehi nas previshajo, de mi Boga na lubimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na vidime? aku ſami na ſebe prou pogledamo, inu naſhu diaine, koker je tiſtu ſturjenu, prou premiſslimo, bodemo videli, de ſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſpiritu facta carnis mortificemus. Debi mi s' tim duham tu diaine naſhiga meſſa vmorili, debi nikar ta duſha timu meſſu, temuzh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | misou? Bueg tvoje dianje shie poprieda vie nabosh sadvebou shebrei leto noi den |
| Ta male katechismus (1768): | katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi nar |
| Divica Orleanska (1848): | O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog le take čuda |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno djanje saj toliko, kolikor je še mogoče, popraviti. On gré tedaj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse |
| Maria Stuart (1861): | Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce pne se prosto |
| Viljem Tell (1862): | Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski |
| Sveti večer (1866): | da je knez rekel: Skoraj bi me bili v krivično djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pogledati v razne razmere življenja, ako si pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja |
| Gozdovnik (1898): | Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu naſramnim govorjeinam, koker s'enim ſmerdlivim sapluvainam, inu peſhnim diainam naſhih rok omadeshali, inu osmradli, temuzh de bomo vſelei skerb |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | uſtmi Chriſtuſa sposnamo, s' diainam pa nega satajimo. Nikar ſamu s'uſtmi, temuzh tudi s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa nega satajimo. Nikar ſamu s'uſtmi, temuzh tudi s' diainam mormo nega sposnati. Saturei opomina Chriſtus Matth. 7. nikar en |
| Ta male katechismus (1768): | de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je tiſti, ker ſe nam je s' beſedo ino s' djanjem taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril |
| Blagomir puščavnik (1853): | Da bi le enega človeka imel, ki bi me s djanjem in svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je |
| Gozdovnik (1898): | vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja; 2. kdor |
| Revček Andrejček (1891): | Revček Andrejček. Národna igra s petjem v petih dejanjih. (Nemški: »'s Nullerl«, spisal Karol Morre. ) Poslovenil J. Bedének. Izdalo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zapoved: Jeza? Srd? Sovraštvo? Koliko časa? Žaljenje v besedah in dejanjih? |
| Gozdovnik (1898): | bili odjedli, zapalijo si možki smodke. Mladi sledonajdnik pa o dejanjih Velikega orla in Treskavčevih. Rozalita je poslušala pazljivo in ko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled |
| Revček Andrejček (1891): | ter odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ſvojih vſigamogozhnih rokah, ta nar pravizhniſhi per vſimu ſvojnu diainu, inu ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je, de ſmo mi taku skopi v' naſhimu tebi dapadajezhimu diainu! aku mi sa volo tebe le eno ſamo kaplo putu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per takſhnih navarnih, inu greſhnih rezheh ſturiti? nezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe |
| Ta male katechismus (1768): | de mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli uſſe dobru, nobenemu nezh hudega skaſati gledamo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rajmajo, ter prosi Boga is ſavupanjam, de tebi taiſte v'dijanju daperneſti svojo gnado da, bres katire ti nezh naſamoresh. Molitva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | potroshtan od mene shl. Tudi kader nisem mogla v' dobrudelnemu dijanju pomagati, sem saj pomuzh skaſalla skus dijanje lubeſnivega jeſika. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na Moyſesovi priſhenzi sedèlli, deslih so doſti hudega sturilu v'dijanju , inu is tega urſhoha nisem jeſt tudi taiſte nekol ſamudila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomagalla is mojo lubeſnejo, inu zhe nisem mogla perstopiti v'dijanju, sem saj is uſtmy, inu is serzam sturila, kar sem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | he ponishnoſti popravuv, de bo enaku njegovimu pre-ſvſſſimu teleſſu, po dijanju, s'katirim ſe samore tudi Oll uſſe rezhy iain ſebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſhloſhavz , temuzh en dober dellovz; ta bo ſvelizhan v'ſvojimu dijanju. Aku pak kedu med vami męne, de je bogabojezh, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kateri je zhlovęſhki naturi ſovrashen, inu ſhkodliv, pozhaſsen v' ſvojim djanu; ima ſtare ludí, borſhte, dedeze, inu prededeze, hmęte, inu take |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | volo ſlabiga sadershanja vaſhih otrok ojſtru poſvariti; sa vaſs je djanu, zhe ſe ne pobolſhate. I. Premiſhluvanje. Ny obeniga med ludmy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tolikajn lubſhi, kolikajn vezh ſe vidi, de je sa njé djanu, sa katérih isvelizhanje bi ony radi shivlenje kjé dali. Sguba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſ. piſmo v ſlovenſki jesik preſtavljali, s ſvetam in v djanji podpiral, in vezhkrat mu je tudi duhovni sbor Ljubljanſke ſtolize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večno nova. — Ti učis, de domovini U besdi in v djanji, Kakor nje hvalešní sini, Naj domá bo al v ptujini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podpornikov in Novicam vseskozi dober prijatel s besedo in v djanji. Še le 48 let stari, so nas slavni mož veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bom tamkej zamogel svojo resnično ljubezin in dolžno spoštovanje v djanji skazati. Hvala, večna hvala bodi Narmilostivšimu, de mi Vas je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se razmotava povest, in sv. mučenci so naslikani v svojem djanji, govorjenji in mišljenji po njih pravem značaji — takošni so, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Odrešenika! Berite tedaj od teh junakov, opazujte je v njih djanji, govorjenji in mislih pa posnemajte je. Tako boste brali to |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | si opravljal vsakdanje molitve? — 2a zapoved: Bogokletje v besedi in djanji? Preklinjevanje? Božji rop? Nevredno sv. obhajilo? Prisega? Obljube? — 3a zapoved |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da jih izobrazivna kožna moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in nehanju, k takim načelom in taki visokosti duha, kakor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bi si še lehko zlomil roko ali nogo. “ „Nič ne dé,“ reče Lovre smejaje se, „zato vendar še ne odjenjam. Toda |
| Zlatorog (1886): | in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví |
| Tiun - Lin (1891): | odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó in |
| Tiun - Lin (1891): | očmi tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli |
| Zeleni listi (1896): | se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete«, dé oče, »in jako me veseli, da je tako. Znano pa |
| Zeleni listi (1896): | oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče! Poglejte |
| Gozdovnik (1898): | potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo |
| Gozdovnik (1898): | Apač ga bo zagrabil. Govoril sem! « »Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je |
| Gozdovnik (1898): | bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li sme storiti |
| Zlatorog (1886): | spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče |
| Zlatorog (1886): | Vpraša staro oskrbníco »Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi |
| Ferdinand (1884): | »I, kaj je rekel? Dejal je, da ga mora še le pripraviti; jutri mi ga |
| Zlatorog (1886): | k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine je tak, A jutri bo kesal |
| Gozdovnik (1898): | Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko |
| Zlatorog (1886): | razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni |
| Biblia (1584): | ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme |
| Sacrum promptuarium (1695): | na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo |
| Sacrum promptuarium (1695): | je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je bilu sgodilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir |
| Sacrum promptuarium (1695): | ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je |
| Sacrum promptuarium (1695): | trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka Abacuca, kateri je dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shniem zhries te potak jordan shov: k' si k' jesusu diau kai bosh ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je on nasriedo te vode pershou jese sazhudov noi je diau. Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba zhries te potak jordan nasam: Jesus je pa kniemu diav jas bom tabe na usah zerklieh nav namavari: ti kateri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te S. Krishtof je useu tu dietze noi je ga diav naramo inu je upipou anu drevv nameſte ane palze k' |
| Biblia (1584): | ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de |
| Biblia (1584): | metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali |
| Biblia (1584): | INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre |
| Biblia (1584): | ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrglihah k' njim govoriſh? 11. On je odgovóril, inu je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne saſtópite, de vam niſim od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od Nebęſs pokasal. 2. On pak je odgovóril, inu je djal k' njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nobena tako v serce spêkla, kakor ta. — Dête, dête — sim djal — kam bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na oblubo tega Ozheta, katiro ſte vi ſhliſhali (je on djau) ſkus moje uſta. Sakaj Joannes je s' vodo kerſtuv, vi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ogledati : proſſem tebe , imej mene isgovorjeniga. Inu ta drugi je djau : jeſt ſim pęt parov volov kupuv, inu sdej grem jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhloveka sheno, ni dobru v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k'njemu djav: letu uſſe ozhem jeſt tebi dati, zhe dolipadesh inu mene |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene |
| Sacrum promptuarium (1695): | pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer |
| Sacrum promptuarium (1695): | veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | krùh tih otrók, inu pſizham vręzhi. 27. Ona pak je djala: Kaj pak de Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti |
| Genovefa (1841): | ſta pa Bogú bolj kakor ljudém pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé |
| Genovefa (1841): | hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi |
| Genovefa (1841): | moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno djala, ſi shé od njih! Tukaj imâſh naſhe snaminje! Oh, ko |
| Genovefa (1841): | ne kèſata, de ſta nama takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva |
| Genovefa (1841): | ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | O da bi mogla k svojim staršem nazaj! je večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash |
| Gozdovnik (1898): | je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču |
| Sacrum promptuarium (1695): | resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom |
| Biblia (1584): | INu Iogri ſo k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k'nym govoriſh ſkusi priglihe? On je odguvoril |
| Biblia (1584): | TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od tebe viditi |
| Biblia (1584): | potreba, de tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa kaj bi vi djali mu, ki bi nam rekel: Jez že sam za se |
| Zlata Vas (1848): | delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi djali, če so pozneje na polje prišli in se že pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je leta podoba , inu piſſanje na verh ? ony ſo njemu djalli: Zeſſarjovu. Takrat je on k'nym rekuv: dajte tedej Zeſſarju |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu on je njeh upraſhov: kolku kruhov imate? ony ſo djalli : ſędem. Inu on je ukasov ludem, de ſo na semlo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ſe pak sauselli, katiri ſo njega ſhliſhali, inu ſo djalli : Kaj ne, leta je, katiri je te, katiri ſo na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta inu Boga † syna noi S. † Duha Amen: noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa diavo knemu ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei nabosh vezh jemluvam guſt: ampak |
| Gozdovnik (1898): | pa je z mano vendar tako dober, oče mu moram dejati. « »Moj Bog, dalje, le dalje, ne se zadušim! « sili Rdoles |
| Pozhétki gramatike (1811): | eno ſamo vprégo, to je, de ena ſama pot je djavne glagole prevrazhati v' terpivne. To ſtutiſh, ako preteklo deleshje tiſtiga |
| Pozhétki gramatike (1811): | Bog karal. Srédni glagloli. Klizhemo ſredne glagole, to je, ne djavne ne terpivne, tiſte sa ktirmi ne samóremo ſtavit beſede nékoga |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkladu s' glagolam, ino je njegov predſébik. Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima navadno sad sa ſeboj predſébik v' toshivnimu, kadar |
| Pozhétki gramatike (1811): | naſhih ſlovenzov tako ne porèzhe. Take zele isreke li v' djavnimu isrekamo. Naſh terpivni salog je ſilno rédek, ino ſhe ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol kashe isgled. Le chat mange la |
| Pozhétki gramatike (1811): | bil. J'aime mon père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim, je djavni isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni |
| Pozhétki gramatike (1811): | il aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire imenujemo neravne: ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktira ſe na ravnoſt ſklada s' poménam glagolovim. Lubim je djavni glagol, ker samorem rezhi. aimer quelqu'un, nekoga lubiti, poſtavim. j'aime |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſebe; vous et moi, ti ino jes:) Sklad djavnih glagolov. Djavni glagol je tiſt, ktirmu samóremo perſtáviti en predmet, to je |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtojèzhe sa zhlenmi de ino du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in |
| Pozhétki gramatike (1811): | neravni padesh s' par al de fprédaj, poſtavim: hozheſh premenjati djavni glagol jém v' terpivniga per isréku le chat mange la |
| Pozhétki gramatike (1811): | potle ſami ſebe; vous et moi, ti ino jes:) Sklad djavnih glagolov. Djavni glagol je tiſt, ktirmu samóremo perſtáviti en predmet |
| Pozhétki gramatike (1811): | père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim, je djavni isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni isrék; Mon père |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ki bi ga bil naročil, ali kteri je pri morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno vdeležili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno vdeležili, pa so kako drugači, bolj izdalje k djanju pripomogli |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144 |
| Tine in Jerica (1852): | dete sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po pravici bala, de bi ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ v' ſtanizo, ki je bil merlizh v' njej. Le dekletoviga ozheta ino mater ino une tri uzhenze je ſeboj vsel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so presvitlaCesarica 17. dan pretečeniga mesca obiskali. 12 praznično oblečenih deklic in 19 fantičov zelene vejice in lepe cvetlice v rokah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tombuktu **) Mora bít sod, Ravno kot sveča Hvaljo drugod. Mahomedanci Deklic prodat, Tergov in semnjov Išejo rad'; Naše dekleta V semnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim |
| Divica Orleanska (1848): | Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom |
| Roza Jelodvorska (1855): | prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v |
| Roza Jelodvorska (1855): | reče Častimir, »Bog naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si prav mehkiga serca, Bog naj te zapeljivosti varuje. « »Res |
| Deborah (1883): | stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena |
| Deborah (1883): | Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je |
| Pripovedke za mladino (1887): | Deklica pa stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za |
| Revček Andrejček (1891): | Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla |
| Gozdovnik (1898): | »Tiburcio! « deklica, »kolika sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil |
| Genovefa (1841): | bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih |
| Genovefa (1841): | takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in |
| Ferdinand (1884): | novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Oh mene né — to bolęsen imájo le Goſpę; me dękelze nizh ne vęjmo od nję. |
| Zlata Vas (1848): | iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne |
| Genovefa (1841): | tudi ſhe nektére popoldanſke ure je tam preshivéla v ſamôti. Deklize is vaſi, ki je bíla pod gradam, je okróg ſebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſklenila, ene dni h Zhehu v uk iti, in potem deklize bres plazhila preſti vaditi. Tudi ſim obljubil deklizi, ktera ſe |
| Biblia (1584): | njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo |
| Oče naš (1885): | Ko se je zopet zavedel, ste dve deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara, pri njem stali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti |
| Oče naš (1854): | jo pripeljali. Jez sim pa že davno želel, ubogo, pridno deklico k sebi vzeti, ki bi moji hčeri pri domačim delu |
| Roza Jelodvorska (1855): | službi bila. Vratarica, ki mora prav huda zmija biti, je deklico spodila, in zato je moj tovarš prisegel, nikdar več gób |
| Roza Jelodvorska (1855): | na druzih nesrečo vtemeljiti. « Gospa vsa začudena gleda menjeno ogljarsko deklico. »V resnici,« reče zdaj, »sama ne vem, ali bi tvojo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Srpanova ljubeznjiva žena, ravno tista, ki smo jo pred kot deklico in nevesto vidili. Strmo je gledala na črne oblake, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | uri kakega ptujca pričakoval. Mesto vratarja je našel mlado kmečko deklico, kacih dvanajst ali trinajst let staro. „Nobenega ni blizo,“ si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da neumna revica svojo vsakdanjo jed z neko revno, slepo deklico deli. Res, kaj čudne misli! ” „Mora moja biti, draga Fabíola |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | po njem, kdor v svoji družini ima kakega dečka ali deklico, ki že brati zna. Gospá Lujiza Pesjakova, ktero rukamo in |
| Pripovedke za mladino (1887): | same dekline! Prisegamo, da se hočemo maščevati: kjerkoli srečamo kako deklico, tekla bo njena rudeča kri. ” Rekši odidejo v sredino gojzda |
| Zeleni listi (1896): | pol ure daleč od gozda. Nekega dne sreča Ljudmila ubogo deklico, ki je brala jagode v gozdu. Deklica se jej je |
| Genovefa (1841): | zhaſt in vaſho veſêlje s vami delí! ” Ko je Genovefa deklizo poglédala in dôbro snane biſere okróg njeniga vratú saglédala, ſe |
| Genovefa (1841): | je umerl. Tudi ne posábi ga ozhitno nekrivizhniga rasglaſiti. Dôbro déklizo, ki ti bo to piſmo podála, obdaruj. Ona ſama mi |
| Roza Jelodvorska (1855): | saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zaljubi, in pove svoji materi, de se z nobenim drugim dekličam poročiti neče, kakor z tem, srenjskiga črednika. Mati pové očetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | enkrat najdem. Jaka. (Katęri ſe k' malu, koker pride, k' deklizham ſpravi, Tonzhka ględa, inu mo pęzho gori vsdigne. ) Ho ! ho |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe vęj ! Kaj me neki spraſhujejo, kader toku vedó? (k' deklizham. ) Pojdimo , pojdimo , deklizhi. Jaka. (Tonzhka. k'njemu pervlezhe. ) Tukej je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me ſhe en malu boly; pak bo vshę preſhlo. (k' deklizham) Pojdimo, deklizhi. Baron, (ga nasaj saſuzhe. ) Ta je bla tvoja |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó ſvoji materi pèrneſla. 12. Inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga |
| Robinson mlajši (1849): | kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k |
| Zlata Vas (1850): | mislil, de bo premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pri vsem tem pravi gosp. pisatelj, dobro vedé, kako veči del Slovencev zdaj govori, na str. 97, da, čeravno on terdi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od |
| Zoologija (1875): | ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | velja 6 m sukna 18 gl., velja 1 m 6i del od 18 gl., tedaj 3 gl., 12 m bode veljalo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr en dobru dopadajózhi duh gori vsęl. Amen. Konez perviga Dęjla. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en del cukra, en del pa solitarja , vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta |
| Botanika (1875): | svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | t. j. 30 dnij; 6 delavcev pa potrebuje le 6ega dela od 30 dnij, t. j. 5 dnij, ako delajo po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se bosta imela kakor 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A dá 50 kr., B |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela, da se bosta imela kakor 7 : 9; kolika sta ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25 |
| Ta male katechismus (1768): | te narsvetejshe, inu naresdejlene Trojize v' glih viſhi na tri dejle resdejlena, s' katireh se ta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ke ſmo ga na kant djali — pak ſim tę sadne dęjle vun vsęl, inu ſim en par hlazh s'njih narędil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta Tempel v' ſvetóſti obraniti. Letę try dolshnóſti bódo try dęjle mojga govorjenja ſturile. Ş. Kèrſt naſs ſtury k' otrokam Bogá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne ali zložne déle, to je, v pervíne, ki se ne dajo dalje več |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se |
| Fizika (1869): | premakniti se iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po |
| Fizika (1869): | rastline ne, iz enakošne tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se |
| Zoologija (1875): | žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo |
| Botanika (1875): | to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih |
| Zoologija (1875): | gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke |
| Oče naš (1885): | Na jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de |
| Kemija (1869): | ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se |
| Kemija (1869): | s 103 utežnimi deli, ki so tedaj ravnomočni z 28 deli železa ali s 100 deli živega srebra. Ravno take razmere |
| Zoologija (1875): | potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival |
| Botanika (1875): | tudi na to, ali so med sabo ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo |
| Zoologija (1875): | tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto |
| Botanika (1875): | kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje kisleca se |
| Botanika (1875): | Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja |
| Fizika (1869): | z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži |
| Kemija (1869): | v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to |
| Kemija (1869): | C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v |
| Botanika (1875): | pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne |
| Botanika (1875): | tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi |
| Botanika (1875): | rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno |
| Botanika (1875): | kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo |
| Zoologija (1875): | več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o tacih delih in jih imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pečárje) , ki pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj |
| Kemija (1869): | tvar skoz in skoz enake moči, temveč da z večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsaka reč na sveti obstojí iz več ali manj zložnih delov, ki se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | votati, naj se vzame te mešanice 1 del in 20 delov železnih opiljkov, naj se to prav dobro vriblje ter namoči |
| Rudninoslovje (1867): | Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način |
| Kemija (1869): | delov železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh |
| Fizika (1869): | tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu |
| Fizika (1869): | mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V |
| Astronomija (1869): | pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en del naprej, vidimo solnce sedaj v znamenji bika |
| Fizika (1869): | dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar |
| Kemija (1869): | temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko |
| Fizika (1869): | čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti mu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom |
| Pozhétki gramatike (1811): | zheterti vpregi: buvant, piózh, que je boive, de piem, faisant, delajozh, que je fasse, de ſturim: étant, que je sois. V. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj se dela in godi novega po svetu, kako se spravlja to in |
| Maria Stuart (1861): | ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine |
| Viljem Tell (1862): | potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate novice z Untervaldna? Kaj dela tam moj oče? Po jetniški Ne morem tukaj zanaprej živeti |
| Kemija (1869): | Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer |
| Fizika (1869): | čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji |
| Revček Andrejček (1891): | in nesrečo vidim, katera ti že na duri trka. Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vunder jih z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | de bosh imeu Sodnika, K'dir bo tebi sodbo sturiu, Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Kratku podvisanju k'lepimu, inu zhednim sadershanju. Boga ſe boj, delei poſhtenu, pred nekomer tebe grósa nebodi Nemarnoſt je vſe pregrehe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Per tem skerbna bit’ na jeinej: Mujej se, ’nu ſveſtu dellej Greshneh se perloſhnoſt’ varij, Skushnavam se serzhnu brani. 23. K |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nej gredo tvoje ſhelle, K’tem’ se trudi, terp’, ’nu dellej, Od tega nigdar na jeinej. DRUGE TAL. S’ zhem se |
| Štiri poslednje reči (1831): | vſe napazhno, dokler je zhaſ. Zhe ſmo greſhili kakor David, delajmo pokoro, kakor jo je on delal. Sdihujmo k' Bogu, kakor |
| Štiri poslednje reči (1831): | greh pervolimo, ker per ſodbi bo vſe odkrito in osnanjeno. Delajmo vezhkrat ſami ſ' ſabo rajtengo, in ſhtrafujmo ſami ſebe s' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | potoláshimo ſvoje shaloſtno ſerze, ino mi ſami ſi krishov ne delajmo. Ako naſ pa sadénejo, ſe v' ſveto voljo boshjo podajmo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bodimo, ino jih k' ſvojimu isvelizhanju obernimo. „Dokler zhaſ imamo, delajmo dobro," naſ opominja ſv. Pavl (Gal. 6, 10.), ino premiſlimo |
| Genovefa (1841): | vrátiza kako zhernoselêno sagrinjalo sakrivále, ſo prijétno tamôto po votlini délaie in od koſhutniga hlapênja je bila tudi shé |
| Biblia (1584): | tu Fariseerji vidili, ſo djali k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar ſe neſpodobi ob Sobboti delati. On je pak k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti. 3. On je |
| Genovefa (1841): | take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim jeziku govorí in piše. Bolj ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. |
| Zlata Vas (1850): | vsako glavo. Ljudje so nevedni in po nevednosti vse narobe delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in svoje gospodarstvo popraviti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri delajo po 12 ur na dan, dovršé neko delo v 7 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govory. Leti so hudobni ludji, katiri revnu po svoji glavi dellajo, inu ſhive, ter te slabe himbeshnu klamejo. 3. Stoj v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh napoahtati, inu na tu ptuje gledati, kar uſſi serblivni dellajo. O de be ti mene bil videl moj Syn! ke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi tvoj perjatl natihama ſaupa, nekar ozhitnu nareſlagaj, ſakaj toku dellajo ti naſveſti; koku se bosh ti shellej pregrešni! , kader serza |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | berſdah derſhati. Kaj je tebi mar ſa tu — kaj drugi dellajo? kaj je tebi ſa drugeh ſhivlenje, inu dijanje? kaj je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugeh ſhivlenje prashalla, ne od enega ſhellella ſvęditi, kaj drugi dellajo, ali ſamudę. Uſſem sem jeſt velevala od mene se odstaviti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe poſtete , nekar satu shaloſtni naratujte , koker hinavzi. Sakaj ony dellajo medle ſvoje obrase, de bi njeh ludje vidili, de ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblizhje tega Goſ- puda pak je super tę, katiri hudu dellajo. Kedu je pak, katiri bi vam mogl shkoduvati , aku ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tem od njega poslanem k' mashtuvanju zhes te, katiri hudu dellajo , inu k'hvalli tem brumnem: sakaj toku je Boshja vola |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | bomo odpuſtli. Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili |
| Zlata Vas (1848): | in delo vas mora z Božjo pomočjo iz dolgov spraviti. Delajte le vselej po mojim svetovanji. “ Zdej še le je vidil |
| Sacrum promptuarium (1695): | Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta |
| Zlata Vas (1848): | Ta je včasi cele dni na polji in v vertu delal in se veselil, viditi, kako se v vasi sčasama vse |
| Zlata Vas (1848): | je bilo težko pomagati. Pa vunder je Ožbè vsim serčnost delal ter rekel: „Varčnost in delo vas mora z Božjo pomočjo |
| Zlata Vas (1848): | vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc; verh tega pa še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu, kar |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi vam bilo po godi, ko bi nič več ne delal, ko bi tu ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi |
| Gozdovnik (1898): | kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo |
| Sacrum promptuarium (1695): | menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ſo virjeli. JEsus je she tudi veliku drugeh zhudeshov dellov na prizho ſvojeh Jogrov, katiri niſſo v' teh bukvah sapiſſani |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je perſhov Goſpud tehiſtih hlapzov, inu je s'nymi rajtingo dellov. Inu ke je ta, katiri je bil pęt zentov prejel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra, je biu Chriſtuſou Apoſtel, zhudeshe delou, inu vunder Suſpenſus crepuit medius, & diffuſa ſunt omnia viſcera ejus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je s'nymi dershou, inu ſe je vunder Chriſtuſu sveſt delou, je navrednu negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | premiſlimo: tiſti nima pomozhnika na semli, katiri je ſamu tiſtu delou, inu dopouniu, kar je dopadlivu bilu negovimu Ozhetu v' Nebeſih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so jo napravili, ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili |
| Maria Stuart (1861): | jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene, Da delala je silo, ne pravice, In naj ne jemlje meča od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v tacih velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno delala; v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat |
| Revček Andrejček (1891): | hlačah in v koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale lepe lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke: njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ktere bi se več ne gibale, de bi vaše roke delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire so v' meni te narimęnitnejshe, inu prov zhudne rezhy dellale. Tudi ludji, katiri so meni, inu mojemu Synu dobru ſturili |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | niso te misle, inu beſſede teh ludy zel nobeno teſhavo dellale, kader so mene koker eno s'teh nazhisteh ſhen derſhalli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi |
| Zlata Vas (1848): | polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti pri sosedu. Kadar je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako z njimi nasproti delali. Alj vun- |
| Stric Tomaž (1853): | zavolj nje že z marsikterim govoril, da bi ji ne delali tacih bolečin, toda z vsakim zastonj. Koj jo pelje k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bukaranov in druzih Horvatov, ki so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško |
| Valenštajn (1866): | srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez |
| Mineralogija in geognozija (1871): | naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kolikor mogoče enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in |
| Sacrum promptuarium (1695): | reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njem prvotna ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za |
| Gozdovnik (1898): | bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in |
| Gozdovnik (1898): | pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ampak le uſſe tvojemu serzu eno uſſeskuſno lakoto drugeh rezhy dellalu, dokler v' nobeni rezhi, koker v' samemu Bogu, katiri je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | myr, inu pokoj imeti. Kaj je tebi dadusehmalu vezhe napokoj dellalu koker tvoj jeſek, Kader se faj- |
| Zlata Vas (1848): | akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne pijančevam in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj delam? Aha! To se ve, da bi vam bilo po godi |
| Revček Andrejček (1891): | božji dan? Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa naj torej delam? Pavel. Brbljali bi že kaj v hiši, kaj lahkega. Neža |
| Gozdovnik (1898): | li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po- |
| Ta male katechismus (1768): | tu vezhnu ſhivlenje ſasluſhemo, kader s' lubeſni po teh ſapovdah dellamo. TA ZHETERTE POGLAVITNE SHTEK Od sveteh ſakramentov. Kaj je en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſeje, bo od duha shev vezhnu ſhivlenje. Kader pak dobru dellamo, tok nanehajmo: sakaj ob ſvojimu zhaſſu bomo mi tudi ſhelli |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se is nohtmy praskash, si nezh bulshi, ampak le hujshi delash. Jeſt si vôshem, de be mene nehzhé napoſnal, ſatorej si |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sem szer le ena ſelske. Ti mene ked kamen terdega delash: Inu de se tebi prov dobr ſdim, ni drugazhi, ampak |
| Valenštajn (1866): | nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam vse pokvariš! Tifenbah (Kolaltu). Vem dobro, brali |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte! Inu ti, kaj dęlaſh tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj |
| Ta male katechismus (1768): | potem na perseh: inu svetega † Duha. Amen. Is kajſeno roko dellash ti krish? Is desno. Pokaj is desno? Ke je imenitnejshe |
| Ta male katechismus (1768): | De je Kristus ſa nas na S. Krishu umerl. Koku dellash ti Krish? Jest denem dva persta: pavz, inu kaſhin skupej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu kader ti njega is jędjo zhes dalej bel debelega dellash, inu zhes mas is vinam nalyvash, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui |
| Stric Tomaž (1853): | deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja |
| Čas je zlato (1864): | inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico delat priti. Višji se mu zeló čudi. |
| Rudninoslovje (1867): | e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce, a |
| Rudninoslovje (1867): | sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je |
| Botanika (1875): | njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in |
| Rudninoslovje (1867): | tako, da se ta kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se stisne v kot e. |
| Fizika (1869): | posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli |
| Zlata Vas (1848): | jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za povzdigo sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč |
| Blagomir puščavnik (1853): | vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | eden drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi imeli res spat iti; hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj delam? Aha! To se ve, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koriſtniga napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo |
| Stric Tomaž (1853): | vse gledavce razkačilo. Ali on jim reče, da mora tako delati, če ne bi se mu ravno taka primeriti zamogla, kot |
| Revček Andrejček (1891): | sebi. (Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla, dokler sem jeſt njim v' njeh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večji dél malo mleka za svoje dete; žena pa kakiga delavca ali kakiga kmeta ima dostikrat, ako ravno mora dan za |
| Tine in Jerica (1852): | svojim nagnjenju in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika |
| Stric Tomaž (1853): | in predá Tomaža, svojega narboljšega delavca. S tem je bil en del dolga zbrisan. S čim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zakaj Pavliha se ni pustil dolgo za nos voditi. Svojega delavca koj začetkama dobro privaditi, je sklenil mojster že o polnoči |
| Kemija (1869): | z zrakom pomešajo in, ako se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo, s strahovitim razpokom vnamejo. Rudokopi tej plinovskej zmesi pravijo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebuje 1 delav. za neko delo 60 dnij, potrebujeta 2 delavca le 1/2 od 60 dnij, tedaj 30 dnij, potrebujejo številke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za kako delo a dnij, potrebujeta za isto delo 2 delavca le ulomek dnij, 3 delavci potrebujejo le ulomek dnij, … m |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hvalo prodajavza sanaſha, bo malo kdaj dobro kupil; in kdor delavza ne sna dopovedati, kako naj mu kaj naredi, bo vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s vervjo kaplize otreſejo. To ſe pa takó ſtorí : dva delovza potegneta verv po rosori, in ſe vſtopita na konzih njive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce v podkopih v Krimu, proti temu, da bodo plačani vsaki |
| Ferdinand (1884): | Tudi grof sam je češče zavidal logarje in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze ſe tukej ni sanaſhati, sakaj oni bodo ſvoje delo vſelej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dellovzov je malu. Proſſite tedej Goſpuda te shetve , de poſhle delovze v' ſvojo ſhetuv. Pejte: glejte! jeſt vaſs poſhlem koker jagneta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturuv, je Goſpud tega vinograda k'ſvojimu hiſhneku rekuv: poklizhi delovze, ter sazhni od poſledneh, noter da perveh. Inu kader ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Blagomir puščavnik (1853): | gré blaga družnica večkrat po polji sprehajat. Bilo je poljskim delavcem posebno veselje, imeti viteza med seboj, ki se je tako |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je bil silno denarja lakomen mož, ki bi bil svojim delavcem rajši ne vém kaj, kakor plačilo konec tédna dal. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | mojih mislih bi se moralo oskrbovanje bolnišničnih blagajnic čisto prepustiti delavcem, to je pomočnikom; nasprotno pa je silno potrebno, da zadruge |
| Sacrum promptuarium (1695): | je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na temu meſtu drevó vladal. ” (Joshef is kamna isſekan sa delovzam kakor orazh ſtoji. ) Tudi Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsak lahko vidi in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni |
| Zoologija (1875): | sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj 4krat 7 1/2 dneva, t. j. 30 dnij; 6 delavcev pa potrebuje le 6ega dela od 30 dnij, t. j. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7 1/2 dneva; koliko dnij potrebuje za isto delo 6 delavcev, ako delajo le po 10 ur na dan? Ako potrebujejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol menj delovcov potréba, in vidili bote, de se vam bo delo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so bolje vino, žito in druge rečí prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobri deli storili, nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški |
| Zlata Vas (1848): | de se nam ni treba preveč truditi! “ Ubogi pa in delavci so rekli, če so pri delu roké križem deržali in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in |
| Čas je zlato (1864): | k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na noge! orodje v roke! Eni sèm! drugi tjè! le |
| Zoologija (1875): | rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo |
| Zoologija (1875): | stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delajo le po 10 ur na dan? Ako potrebujejo 4 delavci 7 1/2 dneva, potrebuje 1 delavec 4krat toliko časa, tedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri delajo po 12 ur na dan, dovršé neko delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa tudi marſikteri mernik shita ohranili, ki ga jim sdaj delavzi pojedó ali pa po nepotrebnim potratijo, kér ſnopja zhiſto ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v meſto vernilo. ˛Shtazune ſo sopet odperli; rokodelzi in drugi delovzi ſo sopet pri ſvojim délu iu ſtrah ſe pozhaſi is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri jih poboljšati zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri le na se in na svoje |
| Genovefa (1841): | s vſimi ſvôjimu goſpodu svéſtimi ſlusbabniki oſhábno ravnal, tudi marſiktérimu délavzu terdo saſlusheno plazhílo vtergal, in prepovédal, de ſe nima nobénimu |
| Čas je zlato (1864): | ste od kod? Vi morate kaj več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan? Ako potrebujejo 4 delavci 7 1/2 dneva, potrebuje 1 delavec 4krat toliko časa, tedaj 4krat 7 1/2 dneva, t. j. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | že teško nosi ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in na njegovo |
| Biblia (1584): | pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saſtonj dajajte“. „Palizo in pa nizh drusiga ne jemljite ſeboj. Delaviz je vreden shivesha. Rezite, kedar v' kako hiſho ſtopite: Mir |
| Sacrum promptuarium (1695): | quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | praviſh: Kdó je moje glihe? kdó je en taki sal delovèz, ali kdó sna enu taku dęlu ſkasati, kakor jeſt? Tó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Doctor ſvojo, Soldat ſvojo, ta Duhóvni ſvojo, Kupez ſvojo, Antverhar, Dęlovèz, inu najęmnik ſvojo vęjſt. Vſaki gręſhnik imá ſvojo vęjſt. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prozh od shiviga poſtaviti, de mu ſenze ne dela, de delovez sadoſti proſtora ima shivimu plotu ſtrezhi ; varvavni plot mora toliko |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sakaj, aku je kedu le poſhluſhavz te beſſede , inu ne delovz: ta je glih koker en zhlovek , katiri ſvoj teleſni obraſs |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni hlapez. Godzi. Kmęteſhki ſantje , inu deklizhi. Jegra ſe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gleda, kakiga rokodelstva bi se naj lažji naúčil. Hodi od delavnice do delavnice ; gleda, kako različne rečí mojstri izdelujejo, in pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodelstva bi se naj lažji naúčil. Hodi od delavnice do delavnice ; gleda, kako različne rečí mojstri izdelujejo, in pride na mesto |
| Astronomija (1869): | povzdigne oči v nebo, in znajde se v svojej delalnici, sredi neprenehljivih nebeških prikazni. Akoravno je pa mnogo astronomijskih resnic |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na tanko spoznali, druzih se pa spominjali. — Toda v veliki delalnici prirode ni samo kemiška privlačnost obdelovala elemente, ter jih prisilila |
| Tine in Jerica (1852): | rečeh tako gospodaren in varčin, de nobene reči ni v delavnico pošiljal, kar je znal sam narediti, ni jemal železnih žebljev |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vaji dobil, prav rad bi vama pokazal delavnico mojega očeta. ” „Delavnico? ” čudi se Torkvat. „Delavnico, dà, kjer hrani svoje orodje. Ravno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Dobro, da sem vaji dobil, prav rad bi vama pokazal delavnico mojega očeta. ” „Delavnico? ” čudi se Torkvat. „Delavnico, dà, kjer hrani |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi vama pokazal delavnico mojega očeta. ” „Delavnico? ” čudi se Torkvat. „Delavnico, dà, kjer hrani svoje orodje. Ravno na novo jo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne bo šel s časom naprej, bo mogel zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtoril, jim je bilo prav po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | 5. Na ſvéti je naſhe kratko, révno shivlenje, kakor teshaven delavnik. Vſi ſmo delavzi nebéſhkiga Goſpodarja, ino kedar ſvoje delo dokonzhamo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | duſho pa na veſél dom saſlusheniga plazhila vshivat, kjér bo delavnik na vſelej nehal, ino ſe vezhni prasnik sazhél. Tam bo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Bopolni sveſto ſvoje delo, ſaj ſkoraj bo tudi sa tebe delavnik nehal, ino ſe vezhni prasnik sazhel: „Kar ſi tukaj ſjal |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dolgi vezhnoſti tud' vezlien prasnik nam. Enaki bomo sopet vſi, delavnik tam nehá, goſpod in hlapez sadobi plazhilo tam domá," Amen |
| Življenja srečen pot (1837): | zhaſi sgodí. Bogat v' dobrih delah je ſv. Isidor ſvoj delavnik na tim ſveti dokonzhal, ino sdaj vezhno nedelo v' nebeſih |
| Življenja srečen pot (1837): | glaſí; lepo is hiſhe boshje vezhernize svoní. — Oh, kedar ſvoj delavnik na semli ſkonzhal bom, poklizhi mene, Ozhe, v' veſel nebeſhki |
| Življenja srečen pot (1837): | ſmerti pa gre v' nebeſa ſvoj saſlúshen dnar prijét, kjér delavnik neha ino ſe vezhna nedela sazhne. 6. ˛Sheſta tvoja tovarſhiza |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte |
| Tine in Jerica (1852): | več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti. Ob delavnikih je bilo dela na delo. |
| Robinson mlajši (1849): | koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi |
| Fizika (1869): | posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato se tudi |
| Zoologija (1875): | nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in obertnoſt (Industrie) tako povsdignile, de ſte nam shivesh in delavnoſt dale, kakor ju ſamo blagoſlovi miru dati morejo. Obertnik (rokodelnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo |
| Kemija (1869): | ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov |
| Zoologija (1875): | imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih delov (talov), njene delavnoſti in mozhi vlashnoſti in toplote in drusih rezhi, ki ſo |
| Čas je zlato (1864): | pa vender je še vselej zmagal s svojo stanovitnostjo in delavnostjo, narveč pa s svojo pridobljeno učenostjo, ktero je, kar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Winkler je dika uradnistva, on vzdržuje sè svojo umnostjo in delavnostjo tri vogle namestnistva Tržaškega; njegova ponižnost in potrpežljivost je vsem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem. |
| Fizika (1869): | pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki delek tako trese kakor |
| Stelja in gnoj (1875): | jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata |
| Fizika (1869): | njem pokazuje, veljavno tudi za druge pline. Toplota drži zračne delke tako daleč narazen, da se nam njihova medsebojna privlačnost dozdeva |
| Kemija (1869): | éterni tresaji, ki se nam kakor svetloba prikazujejo, geniti tvarne delke, iz kterih so kemične spojine sostavljene. Ta učinek je tem |
| Fizika (1869): | 16 Pad v praznem prostoru. Ker teža na posamne tvarinine delke ravno tako dela, kakor na njih več, ki se skup |
| Fizika (1869): | 98. Mislimo si tedaj o določenem prostoru (Pod. 97.) štiri delke a; ti delki nemajo nikakoršnega prizadevanja, v méri strel se |
| Botanika (1875): | vdebeli. Ali to se godi tako, da on privlači galunove delke, ki so v kapljini in ki so njegovej lastnej tvarini |
| Fizika (1869): | kteri del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno |
| Fizika (1869): | se stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako |
| Fizika (1869): | smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri |
| Fizika (1869): | ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi |
| Fizika (1869): | v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne |
| Fizika (1869): | sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih |
| Fizika (1869): | B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo |
| Fizika (1869): | tla, kolikor po zimi. Sneg se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje |
| Fizika (1869): | prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki delek tako trese kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s številom, ako vsak sumand s številom pomnožimo in dobljene delske produkte seštejemo. (a + b). c = ac + bc. Dokaz. (a + b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c divizor, m + n + p kvocijent, dobimo, ako pomnožimo ter delske produkte druzega pod druzega zapišemo: |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svoje soseske to andoht oppraviti, inu teh SS. Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji , inu Seſstre |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | more teh SS. odpuſtekov , duhovneh gnad, inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu je: Bratovska Saveſa. Deslih moremo od nashega |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bres pluzh jeſt vekam. Jeſt sem vashega vesela, inu ſhaloſte dejlęſhn, inu vonder serza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové |
| Oče naš (1885): | imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In |
| Gozdovnik (1898): | njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna je glágol, ker ima njega pomén in ſkladno vprávlanje, kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' ſebi nékaj laſtnóſt glágolovih nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna je glágol, ker ima |
| Pozhétki gramatike (1811): | lublen per Bogu; tukaj vidimo laſnoſti glagola davniga ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al eno |
| Divica Orleanska (1848): | mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake |
| Ta male katechismus (1768): | smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve samemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomaganje imeti obetajo; od mojeh zhednoſt pak se namujajo nezh dejleſhne sturiti. Jeſt namaram nezh ſa njeh ſdihuvanje, katiri to hudobno |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje |
| Ta male katechismus (1768): | v' vizah, inu virni Kristiani na ſemli. Koku bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer S. Mashe zhastèe, ony |
| Ta male katechismus (1768): | njeh bli sami sturili. Na kolkajn viſh se ptujeh grehov dejleſhni sturemo? Na devet: I. Skus svjetvanje. II. Skus ukaſanje. III |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu te susebne pomuzhe S. Joſhefa svojega iſvolenega Patrona se dejleſhni ſturili, tok bodo perserzhnu oppominani ſlaſti te nasledne rezhy dapolniti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Joſhefa eno petizo dati, de bodo ſagvishani, de se dejleſhni ſtureè uſſeh S. Mash, katire bodo ſa lete Brate, ina |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | takega Brata, ali Seſtro po smerti bero, katireh namorejo tiiſti dejleſhni biti, katiri te dolſhnuſte uſſaku lejtu oppraviti famudeè. Katire je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo delíla ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in |
| Pozhétki gramatike (1811): | al eno ſtvar, to je nji perlága eno kákſhnioſt. Skladanje deléshjov. Sdajno deleshje aimant, finissant, recevant, rendant, le nikol ne ſpremeni |
| Pozhétki gramatike (1811): | fasse, de ſturim: étant, que je sois. V. Od pretekliga deleshja ſe obrasio vſi slosheni zhaſi (slosheni is dveh beſéd:) perſtávlama |
| Pozhétki gramatike (1811): | ils aiment, finissant, ils finissent. 3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v' bresglaſen |
| Pozhétki gramatike (1811): | je savois: védel ali snal ſim. 2. Od ravno tiga deleshja ſe tudi obrasi pervo lize mnoshniga ſdajniga snanivniga, smenjaje ant |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deléshja. Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhávni naklon. Sdajni. Pretekli, avoir, iméti, avoir eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant |
| Pozhétki gramatike (1811): | prejel; rendrai, bom vernil, rendrois, bi vernil. IV Od ſdajniga deleshja ſe obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois, deleshje |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deleshje. Sdajno. Aimant, lubiózh Preteklo. Aimé, ayant aimé, lubil Prihodno. Devant |
| Pozhétki gramatike (1811): | souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred ſeboj, ino ſturi neravni ſklad |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' ſvojim imenvavnim al s' ſvojim ſkládam. Perva vprava. Preteklo deleshje, kadar je v' drushbi s' pomóshnim glagolam être ſe ſklada |
| Pozhétki gramatike (1811): | Des hommes lisant, Des femmes lisant. Spomni ſe, de nameſtno deleshje v' Franzoskimu ni nizh drugiga ko ravno to ſdaino deléshje |
| Pozhétki gramatike (1811): | vdarjam: bâton, paliza, connître, posnâti, forêt, gojsd, lóg. Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti, crû delshje glagola croître |
| Pozhétki gramatike (1811): | SHESTA STAVA, Sheſto pleme beſedi, Deleshje. Deléshje je beſeda, ktira ima v' ſebi nékaj laſtnóſt glágolovih |
| Pozhétki gramatike (1811): | vous, quels. Al kadar imenvaven sahája sa deleshjam, takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim. Isgledi. J'ai écrit une lettre, piſal |
| Pozhétki gramatike (1811): | piſma. Une lettre je shenſko, des lettres je mnoshno: ino deleshje écrit ſe ne gane ino ne ſklada, sa to ker |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavan. Sdajni. Rendre, vrázahti, verniti. Pretekli. Avoir rendu, verniti. Deleshje. Sdajno. Rendant, vrazhajózh, vernejózh Preteklo. Rendu, rendue, vernen, vernena Ayant |
| Pozhétki gramatike (1811): | naravja, vſtréshe vſim ludem, kader kól more, ta obligeant je deléſhje, ktiro ſe vpravla in ſklàda s' tout le monde. Preteklo |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti, crû delshje glagola croître, raſti, hôtel, dvor velko prebivalſhe, velko goſtiſhe; bôtellerie |
| Pozhétki gramatike (1811): | branjam dobrih búkev:) Glejmo, de ne smédemo s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge (: tako imenvane, ker isvirajo is glagolov :) Tako |
| Pozhétki gramatike (1811): | la, les, nous, vous, quels. Al kadar imenvaven sahája sa deleshjam, takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim. Isgledi. J'ai écrit |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktir naravnoſt vpravla to deleshje, kadar ta padesh predhája pred deleshjam. Isglédi. La lettre que vous avez écrite je l'ai |
| Pozhétki gramatike (1811): | ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta sadni ima dva deleshja, bénit. bénite, slhégnan, shégnana, (: bolih, ſlovenſko ſvezhèn, ſvezhèna:) sa zerikvene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | toliko misel”. Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin. Vsak deležnik rokodela ali tergovine iše — in to je naravno — le sebe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | postal njih lastnik s tem, da je vplačal določen iznesek, deležnik večjih prevoznih, obrtnih ali trgovskih podjetij. Dohodki od vsake posamične |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlani ſhe pred novim letam od natiſa (is Dunaja) na deléshnike, (kterih je doſadaj 273), s popiſam krajnſkih zerkva, kteri tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa ste dve drugi, tudi visoko čislani družbi, ki sprejemate deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit. gospodu — n— iz Šneperka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léta, ob kterim bo treba sa „Novize“ vnovizh plazhilo vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemarnoſt paſtirjev in lakomnoſt paſhnikov takó pomnoshile, de ſo ſami deleshniki takih paſhinj jeli premiſhljevati, kako de bi ſe mogla neſpodoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léta, ob kterim bo treba sa „Novize“ vnovizh plazhilo vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le, do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vtépe, ni lahko isgnati jo. Nekteri ſe pertoshujejo, de njim deleshniki v paſhnji vshitek odtegnejo, ki vezh glav paſejo, kakor njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi čas noviga naročila na kmetijske in rokodelske novice. Njih deležniki so tedaj prošeni, navadno plačilo za pervo polovico prihodniga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam tedaj častiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam tedaj častiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi čas noviga naročila na kmetijske in rokodelske novice. Njih deležniki so tedaj prošeni, navadno plačilo za pervo polovico prihodniga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do sadnjiga Kosaperſka oſtane, bo ſhkoda, ki jo je tózha deleshnikam prisadela, povernjena, tóde ſhe le jeſen, kader ſo she vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe bi jih pa vtegnilo premalo biti, tako bi ſe deleshnikam vſe tó léto poplazhati ne moglo, kar jim gré, sató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de |
| Zlata Vas (1848): | blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za |
| Zlata Vas (1848): | in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za pervo léto, ki so |
| Zlata Vas (1848): | prinesli, zakaj toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov storilo. Pa zató so za toliko, kolikor so preveč dobili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo jih vezh natiſniti dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo jih vezh natiſniti dali |
| Zlata Vas (1848): | sira i. t. d. verglo, se je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo, in to tistimu, kterimu so bili nar |
| Ta male katechismus (1768): | ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá |
| Pozhétki gramatike (1811): | poldruga ura, une livre et demie, poldruga libra. Delivne imena. Delivne klizhemo tiſte iména, ktire poménio |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor la plupart de, vézhidél, un infinité de, bres ſhtevila. Delivne imena, sa ktirmi hódi mnoshno imé, hozhejo imeti glagol in |
| Pozhétki gramatike (1811): | et demie, poldruga ura, une livre et demie, poldruga libra. Delivne imena. Delivne klizhemo tiſte iména, ktire poménio |
| Pozhétki gramatike (1811): | des enfans sout legers, vezhidél otrók je nemaren. Opomin. V' delivnimu poménu predſtavlajo perlogu zhlén de tudi v' mnoshnimu ſhtevilu, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | DELITVA SVETIN IN POHVALNIH PISEM za obertnisko razstavo V Ljubljani 1844. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve gmajn nizh biti ne more;meni ſo vſe novine is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in |
| Botanika (1875): | ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen |
| Zoologija (1875): | v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storí. ” J. Koseski. Osnanilo novih poſtav na Krajnſkim sa letno delitvo daril (premij) sa bike. (Konez. ) 10) Tudi na to, ali |
| Fizika (1869): | 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. meter dvanajstinske mere |
| Fizika (1869): | n. pr. meter dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski |
| Astronomija (1869): | ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo, gorkoto in življenje dele'. Na naši zemlji ga ni prostorčka, de bi pèrst na-nj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tu pak uſſe dęlla taiſti ſami. inu edini Duh, ter dejly uſſakimu, koker on ozhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgn Vſelej s'modro roko dejly; Ne tok', koker li mi voſhimo. Ampak ked ſe 'mu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgen Uſelej s'modro roko dejly; Ne tok', kakor ſi mi voſhimo, Ampak ku ſe 'mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri |
| Fizika (1869): | na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. Znanost stvari deli se na tri oddelke, in to po tem, kakošne so |
| Fizika (1869): | imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shpisho dely nam Svojo Kry , inu Meſu. v'Stauti Kruha dely Zelu Meſu, no Kry, Tist', ko od Marije Biu rojen |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kristus Syn Boshji tam v'Svetim reſhnim Teleſu, Sa shpisho dely nam Svojo Kry , inu Meſu. v'Stauti Kruha dely Zelu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Krotkust, ponishnost imeti, Smaſo, poterpeshlivost, Brumnu, no ſvetu shiveti Tu dely Boshia milost. K'dir' dobru ſerze ima, Skus pomozh Boshio |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljudem — in vendar jih vsi dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove? Saj je ravno tako |
| Botanika (1875): | dve ali na štiri stanice, ktere se spet tako dalje delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni |
| Botanika (1875): | in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline |
| Botanika (1875): | se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krajih so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi |
| Gozdovnik (1898): | nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şam ſebe tako nikdar niſim glaſil, In tazih imén nikoli deljil, Kar je kdo hotel to ſim vſelej mu bil, To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki jih bo delíla ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti |
| Valenštajn (1866): | istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz |
| Zlata Vas (1850): | časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pesmice za take priložnosti, za |
| Astronomija (1869): | kteri del celega kroga je kak lok. V ta namen delimo celi krog na 360 enako velikih delov, ktere imenujemo stopinje |
| Astronomija (1869): | nam je najbolj ugoden in varen pripomoček za to, da delimo čas na daljše in krajše dele. Vendar pa gledamo pri |
| Astronomija (1869): | veliki polovici, namreč na severno in na južno poluto. Polutnik delimo kakor vsak krog na 360 enacih delov ali stopinj, kterih |
| Astronomija (1869): | srednji solnčni dan ali z eno besedo dan, ki ga delimo na 24 ur. Precej se vidi, da je pot OAWQO |
| Astronomija (1869): | enako oddaljen od tečajev, — tako imenovani ravnik ali polutnik (ekvator) — delimo na 360 enakih delov ali stopinj, in če vsako stopinjo |
| Astronomija (1869): | četrti del največega kroga, ki drži skoz oba zemeljska tečaja, delimo na deset milijonov enacih delov. Če pa največi krog, ki |
| Zoologija (1875): | Z obzirom na te razmere med žuželkami in njenimi mladiči delimo ne baš mnogobrojne vrste tega razreda na dvoje. 1. Ličinke |
| Zoologija (1875): | se z jajci, in sicer nekateri v neizmernem številu. Mekužce delimo na dvoje, namreč v take, ki imajo več ali manj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zove se njega imenovna ali nominalna vrednost (Nominalwert). Državne papirje delimo na obresti dajoče zadolžnice ali obligacije (Obligationen) in srečke (Lose |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojim nebeſhkim Ozhetu nizh saſlushenja ne boſte imeli. “ „Kedar vbogajmé deliſh; naj ne vé tvoja leviza, kaj tvoja deſníza ſtori, de |
| Divica Orleanska (1848): | morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri |
| Ta male katechismus (1768): | urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti |
| Genovefa (1841): | zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez |
| Roza Jelodvorska (1855): | grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad; služila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se skažejo |
| Rudninoslovje (1867): | se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kaj pak de, veliko je ſliſhati od njega ino njegovih dél; pa reſ naj bi vſe bilo, ſam ſebi ino ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere |
| Biblia (1584): | ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njemu odgovoruv: aku nabom tebe umyvov, tok naboſh dejla s' mano imov. Rezhe k'njemu Shimn Peter: Goſpud ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka |
| Robinson mlajši (1849): | pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako |
| Robinson mlajši (1849): | polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno |
| Stric Tomaž (1853): | Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa ni bilo dela, da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala |
| Blagomir puščavnik (1853): | neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rodilo. Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete tudi v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. |
| Gozdovnik (1898): | v Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati |
| Biblia (1584): | v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil |
| Biblia (1584): | je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho |
| Biblia (1584): | v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar ga je ſvetoval, de bi imel nehat od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes |
| Ta male katechismus (1768): | VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah |
| Ta male katechismus (1768): | taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje |
| Ta male katechismus (1768): | od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. |
| Ta male katechismus (1768): | nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu vedô |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niega barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona ta- |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nauki, rasdjal bo sanke ali saderge pregreſhniga ſerza s' zhudnimi délami in ſvetimi zhednoſtami, odreſhil v' ſushnoſt ˛Satana vklenjene boshje otroke |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſu po zeſti ſtlali, polepſhajte vi njemu ſteso s' dobrimi délami, s' molitvami, s' poſti ino s' vbogajme-dajami. Vsemite ſi v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobri deli storili, nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti |
| Ta male katechismus (1768): | ima Sabboth, tu je: boſhje praſnek v' Zirkvi s' svetemi dellami dapernesti, koker se ſgody, kader se v' Zirkuv gre, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | une v'gnado goriuſet, bo ta is uſſemi svojemi dobremi dellami ſaverſhen; ſakaj njegovu pogublenje je bliſu, v' katiru se bode |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga |
| Blagomir puščavnik (1853): | na tej zemlji živeti, bi rad v molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik |
| Ferdinand (1884): | in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil |
| Ta male katechismus (1768): | prave ta modre mosh Ekleſ. na 7. v' useh tvojeh dellah spomini se na svoje posledne rezhy. inu nabosh vekumej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | unu mojega Syna ſhivlenje je blu polnu kriſhov, inu v' dellah sem jeſt ſhivela od mojeh mladeh dny. Uwoshtvu, pregajnanje, fanezhuvanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gratali, inu v' svojeh lejtah poſtarni; ſakaj ony so v'dellah v'muji, inu skushnoſti teh rezhy, inu zhasov tem mlajshem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri bi njemu dobru dapaduv, inu ſe rovnov po dobreh dellah. Lete rezhy ti govori, inu oppominej: v'Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nebeshku Krayleſtvu. Od katirih pravi S. Duh: v' vſih tvojih dellah ſpomni zhlovek! na tvoje posledne rezhy, tok nabosh greshiv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojimi Angelzami: inu tedej bo on uſſakimu povernuv po njegovih dellah. |
| Biblia (1584): | ſvojemi Angeli. Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi se pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan |
| Sacrum promptuarium (1695): | kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je |
| Ta male katechismus (1768): | tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti |
| Divica Orleanska (1848): | jez ga čem ubogati na tanko, Zdaj pak mi reče delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc |
| Robinson mlajši (1849): | zdelo, da bi to za njega ino za Petka preveliko delo bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla stoji, potlej |
| Blagomir puščavnik (1853): | nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. |
| Maria Stuart (1861): | ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru Johanesu teſte skrivno devo saupou, inu per- po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo sazhev naiprei ſtori ano pravo Spueved al pokvero inu taku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel |
| Zlata Vas (1848): | mislil, de je Ožbè sebe in svojo drago ženo z delam preobložil. Nikakor ne, — vselej se je tako previdil, de so |
| Divica Orleanska (1848): | spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem znati |
| Sacrum promptuarium (1695): | je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj |
| Roza Jelodvorska (1855): | dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jed napravljat Fabíoli, ker je želela sama biti. Med tem delom reče: „Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per dél' me hladi. Mi brasdio konjízhi Sa hajdo, pſhenízo , Netrudni deklizhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes |
| Ta male katechismus (1768): | be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' |
| Ta male katechismus (1768): | svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh |
| Genovefa (1841): | sdaj, de je reſnizhno, kar ſim ti rékel: Pri dôbrim délu ſe ni nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanko gre in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv |
| Zlata Vas (1848): | truditi! “ Ubogi pa in delavci so rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina |
| Robinson mlajši (1849): | tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po |
| Čas je zlato (1864): | potrebi. Od tega bomo pozneje dalje govorili, zdaj hitro k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in na njegovo plačilo, ter tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun |
| Fizika (1869): | ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo |
| Fizika (1869): | 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi |
| Botanika (1875): | redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače |
| Botanika (1875): | listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves |
| Fizika (1869): | počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate na telo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi |
| Botanika (1875): | Pa naj bo temu tako ali tako, vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči iz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | bi znali poštenemu možu krivico storiti; naj se s svojim delovanjem še bolj razodene, kdo da je. ” In ta volilec je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | postavi“. (Slomšek. ) V kaki zvezi je pouk z vsem vzgojnim delovanjem, razložilo se je obširno že v prejšnjih odstavkih (29. in |
| Fizika (1869): | konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in nekoliko odvisencev sklep napravili, kateri bode nova zapreka literarnemu delovanju Matičinemu. Zato zunanje ude Matice že sedaj opomnimo, naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je nepraktična, da požre dosti kapitala, kteri je namenjen slovstvenemu delovanju, ne pa spekulaciji in da je tudi proti pravilom”. Glasovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in močen vpliv na slovstveno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne pa spekulaciji” — pravi dopisnik. Mi pa vprašamo : ali bode |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sveta na dušo, po drugi strani pa je orodje dušnemu delovanju navzven. Kolike važnosti je živčevje za razvitek psihične delavnosti in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da dela ono, kar ima pozneje veljati za pravilo njegovemu delovanju. Gojenec se navadi, da dela vse o pravem času, na |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti in spodbujati k delovanju. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja |
| Botanika (1875): | in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100 pijači udanih se jih 30 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poželenja in od studa se razločujete sosebno s tem, ker delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno |
| Zoologija (1875): | obratno kakor sile. Torej bode na krajši vodovi rami bc delujoča sila, ako krene daljšo ramo ac, točki a podelila hitrost |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | porcelanastimi izolatorji previdenih koléh do lnomosta. Semkaj prenesena elektrika (električna delujoča sila) se porablja nekaj za to, da goni motorje za |
| Kemija (1869): | lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu kemiku Sertürner |
| Fizika (1869): | učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo |
| Kemija (1869): | je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v |
| Kuharske Bukve (1799): | 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koj prav perkupili; obljubljeno peſim s veſeljem prizhakujemo. ― Goſp. J. Demſharju: Vſe njih piſanja bodemo ob ſvojim zhaſu s radoſtjo natiſnili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati |
| Zlata Vas (1848): | sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v ptuje dežele. Gosp. minister |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si ga bil pridobil, akoravno mu je bil denar nad vse, ker mu je bil pot, da nasiti svoja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kje so tvoje velike obljube in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej mi, ali v resnici |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | učil te bom, tudi polniti jih, kajti jaz znam delati denar. Ker te dve reči druga drugi pomagate, bilo bi prav |
| Pripovedke za mladino (1887): | kva !” „Če mi ne verjamete, vam jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za |
| Pripovedke za mladino (1887): | če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter hoče počakati, da bodo gotove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je |
| Divica Orleanska (1848): | moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to bi utegnilo delati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od sto; po 4 za sto pa sedaj malokdo rad dnar posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se vsak bojí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolžno pismo dá, in te zastavne liste, ki bojo kakor dnar, bo imel potem on spečati naprej. Ona pa je porok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala; čeravno je ni veliko bilo, smo jo pa po |
| Divica Orleanska (1848): | srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga |
| Divica Orleanska (1848): | tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rečem, de gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v svoj dobiček, temuč |
| Čas je zlato (1864): | pa saj ni smel! Dobre volje mu ni manjkalo, le denarja ni bilo. In vender je govoril kraljevič, kakor bi bil |
| Sveti večer (1866): | dete izredila. Vzela sta res, kar so mati pustili, nekaj denarja namreč in obleke; pa preden so pretekli trije tedni, sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za 3248 gl. v zlatu, ako ima zlato |
| Pripovedke za mladino (1887): | trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado. Še nekoliko počaka, da se zmrači |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (seže v zadregi v žep in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina |
| Zeleni listi (1896): | motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če hočete in ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | darila pa niso kaka kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja; vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kdo jezičneža je Juda Vidil tacega še kdaj, Da brez dnarja in brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja v p tu je dežele za živino. Namesto da bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto, še bolj pa za naprej tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosposki pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva |
| Zlata Vas (1848): | preveč težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice |
| Zlata Vas (1848): | Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga bo po 5, tudi po 6 gold. bokal prodajal. Denarje je pa take seboj prinesel, de bi si jez v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | listopada v Terst šel, de jih je zmenjal za cesarske denarje. Tudi pravi, če mu bo létas ta kupčíja dobro znêsla |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo ter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Achan sa ta shkerlatni plaish, sa to slato ſhybo, inu dinarje, katire try rezhy je on biu zhes Boshjo sapoved vkradv |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta nar hudobneſhi gratou, temuzh s' zhaſam. Pervezh je te dinarje shelnu vkup grabu, katiri ſo bly sa to potrebſhnino Chriſtuſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ta sa ena najavera? ni ſte le vy te dinarje Judeshu ponudli? niſte levy tiſte nemu gor naſhteli? ni ſte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti, katiri ſe ni sa slatarm podau, inu ni na dinarje, inu shaze savupou. Srezhen je tiſti, katiri tu bogaſtvu taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v'sadergo tiga hudizha. Judesh je nasai perneſsu te dinarje, katire je biu sa Chriſtuſa prejeu. Ta je ta ſhtraiſinga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na bilu. Od tiſtiga dne, ko je biu Chriſtus sa dinarje isdan, ni nezh taku ſkriuniga, kar bi ti dinarji na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mad nio zhudov teſte use mon nesi bo se v' dnarie sprabernivo! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje povernil. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt oblubim, de jih bom vsel, to ſe rezhe , tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § |
| Tine in Jerica (1852): | mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi jutri po dnarje, in dokler bo mož bolan, po moke in mleka večkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta mož slovenske korenine je Praznik iz Ročice. Flosarji lepe dnarje domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega jim zemlja |
| Stric Tomaž (1853): | mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči; s tem denarjem bi pa potem kje kak kraj kupila in tje vse |
| Revček Andrejček (1891): | lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje |
| Gozdovnik (1898): | brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati. On je tiſti, katiriga je ta lubesen pruti tim dinarjam v'eno tako veliko hudobo, inu greſhnu diaine ſpraula, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je s'tim v'tih uſtah te vlovlene ribe naidenim dinarjam sa tebe, inu sa ſebe enako moſtovino plazhat reku. Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish al bosh use prov stu- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhpiz ſkrivoma bres vſiga pomiſlika predati, ino ſi s'tem dnarjam poſebej dober grishlej kupiti, zheſar je ji nar bolj diſhalo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | juhe sarieſla; nar vezhi veſelje imela je revesham s' kakim dnarjam pomagat', ki ga je ſama prihranila. Zhe je pa ravno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je ſpomnila, koljko dobriga bi bila lehko s'tem dnarjam ſtorila, kedar njo je kaki vboshzhek sa boshji dar poproſil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard obljubil, živela. Iz tega se vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de |
| Zlata Vas (1848): | uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še |
| Zlata Vas (1848): | obljub deržati . Čez šest lét in pol bom imel obilo denarjev; posodi mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè |
| Zlata Vas (1848): | so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je |
| Zlata Vas (1848): | Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša denarjev po tri in po štiri od sto sposoditi in si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da veš. Menda mi še nikoli ni bilo treba toliko denarjev, kakor ravno sedaj. ” „Tudi za to ni treba več skerbeti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati |
| Oče naš (1885): | dobro misli; to vam prisežem k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa nobenega otroka nima. In njegovo srce želi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 2 skledi inu te bo an Mosh srezhou sano moshno denarjou on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne |
| Najdenček (1860): | je umen, pa lakomen mož. Ne gré, če ne vidi dnarjev na mizi”. „Ne skerbi, Anže; imam nékaj dnarjev pri sebi |
| Najdenček (1860): | je pregovoril in mi obljubil, mi kadar se vernemo, toliko dnarjev dati, da si bom mogel v svoji domovini posestvo kupiti |
| Najdenček (1860): | iz njega gledal. ” Tako so se še dolgo od zgubljenih dnarjev in od kupca pogovarjali. Prosil sim poln radovednosti za novice |
| Najdenček (1860): | njemu prišel. Sto goldinarjev vsak mesec! Še nikolj nisem toliko dnarjev v kup imel, kar sim živ, zdaj bi imel pa |
| Najdenček (1860): | radovalo, zakaj svesto sim smel upati, da mi bo gospodar dnarjev veliko plačilo dal. Spomnil sim se dolžnosti, dnarje pravemu lastniku |
| Najdenček (1860): | je cele leta pomanjkanje terpel, je kaj posebnega, na enkrat dnarjev dobiti. Moje serce se je veselilo in radovalo, zakaj svesto |
| Najdenček (1860): | ne vidi dnarjev na mizi”. „Ne skerbi, Anže; imam nékaj dnarjev pri sebi; prav lepo ga bom prosila, gotovo bo prišel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo vsibnili ti 3 moshi noi bojo puſtili ano shumo dnarjou, te dnarje pa vi restaleita mad te boje noi zerkvam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash ti is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash noi ti morash od jo do |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obieuno panase knamata posobiti taku bota vi srezho jimeli noi dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 62. KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish al bosh use prov stu- |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na stari rimski vodnjak zadéli, v kterim so okoli 60 dnarov rimskih cesarjev od 14. do 284. leta po Kristusu, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skorej ne bomo več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih |
| Oče naš (1854): | Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še |
| Oče naš (1885): | Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | yh je v'tempel vergu, sapanou, inu prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe vi ſedaini zhas ſturite? kai ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na Boga, ſe na gleda na hudizha, de ſe le dinarji sa igraine, sa prausetnu oblazhilu, sa pianzhveine, sa dober shiveſh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu masilu bi ſe bilu snahi dragu predati, inu ti dinarji tim bogim dati. On je tiſti, katiriga je ta lubesen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni nezh taku ſkritiga, kar bi ti dinarji na neſhli, ni nezh taku sapertu, kar bi en slati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa dinarje isdan, ni nezh taku ſkriuniga, kar bi ti dinarji na svedeli, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je v'tempel vergu, sapanou, inu prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe vi ſedaini zhas ſturite? kai ſe vi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lakomni, ali potratliv biti: temuzh ſębi, inu drugim s'ſvojimi dnarmi dobru ſturiti, je poſhtenu. Ta movzhezhi otrok. Enu deklé je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſkerbnu nato paſl, kajseno utrato bi njegovi otrozi s'timi dnarmi dęlali, je k'njim rekati, kader ſo enkrat vſi ſkupej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is teſtemi dnarmi storiti katere bosh ti skues te molitve saduebou: naiprei ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kraljevizh právi. „Poſhteno mu bom odrajtal! je djal, ino s' dnarmi ſkokama leti, kakor bi jih bil vkradil. Vuzhenik ſo práſhali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkodo, ki ſe je ſkosi ogenj pri pohiſhtvu sgodila, v denarjih povrazhati. Sakaj priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de ſo hiſhni goſpodarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj je tudi dolshna, neſrezhnimu bratu, kteri pogori, toliko v denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan |
| Kemija (1869): | niklja in 1 cinka. 7. Srebro in zlato v novcih (denarjih) in v drugej srebrnini in zlatnini nikdar ni čisto srebro |
| Kemija (1869): | zvezni ali novi pruski tolar 18,5 grama. Srebro v teh denarjih je 14,4 lotno; stari pruski tolarji so bili kovani iz |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da uradni listonós mnogo denarjev seboj nese, in želja po denarjih ga je k temu groznemu činu nagnala. Povezek z denarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci po njih in so veseli. Ali pa so |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | on en gerd gręh. Ti ſam moj ſyn, ſi ſvoje dnarze bobru obernil; ker ſi ti take rezhy sa taiſte nakupil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jeſt snam jesik bruſsit, koker en Doktar. Jeſt bom moje dnarze toku lohká sapravil; mi ne bo nikoli tręba , tih pjavk |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhkilaſte, ſhkerbaſte kluzharize na gobovim gradi pod novim Męjſtam ene dnárze prejęl, inu de ſim jo verjęti ſturil, de bi meni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 1500 gold. srebra, nek drug pak 1000 gold. Pač lepi denarci in malo truda! Zato hvala Bogu! da se tudi pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 15. tega mesca, kteri naukaže nektere ravnave, kako se imajo denarne zadéve našiga cesarstva v red djati: 1) deržavni papirni denar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekaj priporočil mu je dal Polikarp do raznih kristijanov pa denarne pomoči. — Ko se je že vse vernilo v hišo, stal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | obsodila; lastniku časnika „Correspondant” Douniolu je odpustil ječo, globe ali dnarne kazni pa ne. Najnovejše novice iz Pariza pa pravijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | bilo blizo 16.000. — Že več let so na Dunaji velike dnarne loterije, kterih dohodki (to je, kar čez izplačane srečke ostane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | občil, trgovstva, brambe in pospeševanja dela. — Predmet posebne pazljivosti bode denarni stan uradnikov, njim kakor tudi niži duhovščini treba zvišati plačo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | svoje pošteno ime ali pa proti zastavi kakega imetka v denarni zadregi denarja na posojilo dobili, ni čuda, da padajo odrtnikom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | v kratkem važnejih stvari. Ljubljanska okolica dobila je jako važen denarni zavod, namreč kmetijsko posojilnico. Kmetijstvo hira ravno na tej bolezni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | stvari. Kmetijske založnice ali posojilnice čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. Na drugi strani današnjega lista vidijo bralci naši, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Obseg: Kmetijske založnice ali posojilnice — čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. — Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko |
| Kemija (1869): | colni funt čistega srebra — ta razmera se imenuje: novčno ali denarno merilo (Münzfuss) kake dežele. Ako tedaj pravim: Avstrija ima novčno |
| Kemija (1869): | grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila poprej marka, sedaj je pa colni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | čisto imenje. K aktivnemu imenju spadajo denarji in vse druge, denarno vrednost imajoče stvari, katere ima kdo ali v svoji posesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar ima ta dnarnica pravico, za 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gré kdo v ptuje dežele, mora navadni pôs imeti. — Minister denarstva je na znanje dal rajtingo pretečeniga léta 1849. Vsi dohodki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tile: pervi minister je Aberdeen, unanjih oprav Rusell, notranjih Palmerston, denarstva Gladstone, vojništva Herbert, scer so še Granworth, Graham, Newcastle, Granvili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Jedro tega programa je „svoboda po sili”. O žalostnem stanji denarstva, da bode konec leta spet primanjkovalo 50 milijonov in 781.074 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdaj sliši, da presvitli cesar so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na |
| Pozhétki gramatike (1811): | slógóv. Gláſovo opéranje. Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi derézha, tedaj bi narbol ſtranpotno bilo, ako bi kdo ta jesik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſ shaloſten na glaſ ſpuſtí jok: „Mojiga ſina ſuknja je ! Derézha svér je mojiga Joshefa rastergala! “ Dolgo zhaſa je ſvojiga ſina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njih saſtaja, prozh jo napeljuj, grabne pa, ki jih je derézha voda ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila |
| Genovefa (1841): | bi bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel |
| Gostačeva hči (1891): | in tolikrat tako rodovitno mu primakal, narašča sedaj naglo v deroč potok, ki čimdalje burneje skokota, čimdalje glasneje vrši in bobni |
| Gozdovnik (1898): | svojem toku pridobival še druge vode, preden je bil tako deroč. Neka vrsta surovih mostov, obstoječih v dveh podolgoma skupaj djanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hval'jo svojo srečo. — Nas valovi scer ločili Bodo časa zdaj dereči, Pa nauki in sveti mili Tvoji vedno nam svetili Bodo |
| Bore mladost (1862): | vodi. Lahko noč! " Komaj to izgovori, že vranec brede skozi dereči hudournik. Gregor pa v nesterpnem strahu gleda za gospodom, ki |
| Bore mladost (1862): | ni mogoče. Ta mi je nocoj dal silno moč, premagati dereči hudournik. Danes sem zopet bolj boječ, kakor serčen. Ne vem |
| Razne dela (1870): | vije silno, silno — (Jovana spremi te besede z gibanjem strastnim. ) Dereči skup se naši bližajo — O njemu so — vse krog so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ena terpęzhnoſt v' tebi spejnat. Koker pruti enemu potoku, inu derezhi vodi jèspize, inu kole uwyash, de se na tvojo snoſhęt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | o povódnji vlíje, Is hríba ſtérmiga v dolíne pláne , S derézhimi valóvami ovije, Kar ſe mu soper ſtavi, ſe ne vgáne |
| Ferdinand (1884): | pogleda ter reče: »Poberi se izpred mojih oči, strupena kača, deroč tiger! Ne stopi mi nikdar več pred oči! « |
| Robinson mlajši (1849): | bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri v' ovzhjim oblazhilu k' vam hodijo, snotrej pa ſo derezhi volkóvi! Is ſadu, to je, is njih del jih boſte |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | duſhen mir poderli, vam zhaſno ſrezho ino vezhno isvelizhanje kakor derézhi volki rastergali. — Vodite pa tudi vi ſtariſhi ſvoje otroke, vi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ktéri s' ſvojimi hudobami isvelizhanſko ſrezho poſhtenih kriſtjanov tergajo, kakor derézhi volki pohlevne ovze. Takſhni ſo bili hinavſki fariseji ino ſhtimani |
| Življenja srečen pot (1837): | glave domo. Zele ſoſeſke ſpúntajo, ino prelétajo zele nozhí, kakor derezhi volki, ktiri ſe vſaziga lotijo, kdor jim ne vbeshí. V' |
| Življenja srečen pot (1837): | nezhiſto djanje; ſtraſhno ino gerdo, ko shivi pekel. Nezhiſtnik je derezhi volk med nedolshnoj mladinoj; nevarn je njegov poglèd, ſhkodliva njegova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vas sto učencov učim, in znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo |
| Zlata Vas (1848): | je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v teh mestih, ju ne bom razdjal. ” Pa jojmeni |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi |
| Viljem Tell (1862): | moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako |
| Čas je zlato (1864): | za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi tudi ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Deset goldinarjev vsakemu je preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo |
| Deborah (1883): | Za nekoliko dnij! O to mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ivan ni bil še deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva, tri — tudi deſet in ſhe vezh drusih vosov, eden sa drugim, kteri ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naglo leti, de v eni uri ſhtir, pet, ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę |
| Ta male katechismus (1768): | dushe ſvelizhanje rodila. TA TRETE POGLAVITNE SHTEK Od lubeſni, inu deſſet ſapoud. Kaj je lubeſn? Lubeſn je ena od Boga zhloveku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goriuſtajanje tiga meſſa. 12. Inu tu vezhnu shivlenje. Amen. 6. Deſſet Boshjeh Sapovdi. 1. Jeſt ſim Goſpud tvoj Bog: ti nimaſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus Sidon h' Galilęjskimu murju perſhuv v' ſredo krajov teh deſſet mejſt. Inu ony ſo k' njemu perpelali eniga giuhiga, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imęnam Joshef, en shlahtne Deſetak, (tu je en glavar zhes deſſet Kojnekov ) inu en dober pravizhen mosh, katiri je tudi bil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozheſh: — al de meni toku malu saupaſh, to je gerdó — DEŞSETI NASTOP. Baron, Goſpà, Nęshka , pernéjse en gvant na rozhi, vrata |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Baron mi je tudi saſtopit dal. Tihu, raven pride. DEŞSETI NASTOP. Baron , Shushek, Smeſhnava , Budalo, rihtni hlapez. (Baron ſe vſęde |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DEŞSĘTI NASTOP. Tonzhek preblęzhen, Jęrza, inu ti popręjſhni. Tonzhek, inu Jęrza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ga ſposna. ) Ha , beſhtja , ſi tukej ? (ga prime sa roko. ) DEŞSĘTI NASTOP. Budalo , Baron , Matizhek: Budalo. Al me niſi k — klizal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bilo 43 ljudi. — 25. dan Rožnicveta 1844. zvečér ob desetih smo v Jopi iz svetvavnikove (konzulove) hiše odrinili, smo šli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malikvavstva zgubí, so se ljudje dolgo prepirali. Varo govori od desetih, Suida od štirnajstih, še drugi od štirih, treh in nektéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kóz le malo boleha, nektero pa clo nič; 4) v desetih dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | počasi v lupji sušiti, kar bi se pa komej v desetih letih zgodilo, pozimi sakan les bi se na tako vižo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Katoliški molitvenik za bolnike v desetih jezikih za vporabo dušnim pastirjem zlasti v bolnišnicah, kakor tudi |
| Gozdovnik (1898): | upala, da je izgledal, kakor bi se bil v zadnjih desetih minutah postaral za celo stoletje. »Kdo vam daje pravico, napravljati |
| Gozdovnik (1898): | »To naprej! imeti ga moram! « »Sokoljeoko je v desetih minutah usmrtil pet Apačev,« reče še Wilson ter hiti za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poginejo; zhe jih pa sdrushiſh, bojo muhe obeh panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da je res Linarju menjal štiri stotake in mu dal desetakov za-nje, „toda dobrih, ne ponarejenih”, pristavil je hitro. Druzega ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prašam dalje: „Od kod ste dobili to škatljico samih ponarejenih desetakov, katera se je za dimnikom skrita našla? ” „Podtekniti se mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrezha ta hlapez ſvojiga ſóhlapza, kteri mu je bil ſto deſetakov dolshen. Tega bersh sa vrat sgrabi ino ga daví rekozh |
| Gozdovnik (1898): | v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino shiveshem sa po poti obloshènih oſliz. Tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſo selenjavo na polji, pobija ljudi ino shivino. Tako naſtopi deſetéro ſtiſk saporedama, ena hujſhi ko druga. Kralj pa oſtáne le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | denárjev ino preblék je ozhetu poſlal, ino verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | DESETA STAVA. Deſeto pleme beſedi. Medmèt. Medmet je beſéda, s' ktiro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v sedmim 28, v osmim 30, v devetim 40, v desetim 50, v enajstim 70, v dvanajstim 72, v trinajstim 75 |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je |
| Genovefa (1841): | téga otroka mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa k desetimu zboru v nemškim Gradcu, od 14. do 19. Kimovca, 1505 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da |
| Divica Orleanska (1848): | (Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš moli. |
| Maria Stuart (1861): | Deseti nastop. Leicester (ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še |
| Valenštajn (1866): | Deseti nastop. Prejšnji. Butlar. Trčka. O, gledi! Butlar! ta je še |
| Zoologija (1875): | drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe shivini in ljudem shivljenje vsame. In vunder je komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto uro; nar prej je pràv terdo buhnilo, de se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in ne daleč od hiše |
| Pozhétki gramatike (1811): | DESETA STAVA. Deſeto pleme beſedi. Medmèt. Medmet je beſéda, s' ktiro oglaſimo en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako nar bolj satérati! (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Deſeto nedeljo. Kako s shivinſkim gnojem ravnati? Kako napravljati ga? Marſikaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor tlaka in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo pa grajšinam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rečeh in dal poprej zlo zaspanemu svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiers, tretina, le quart, zhetert, le cinquieme, petina, le dixième, deſetina, i. t. d. Tudi ſo ſhe take, ktire kashejo nekſhino |
| Genovefa (1841): | tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kužno truplo razréže, ne teče iz prerezanih žil še ne desetine toliko kerví, in še ta ni kakor pri vrančnim prisadu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | manjši od števila 50? 20. Od katerega števila treba njega desetino odšteti, da dobiš število 77? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj |
| Divica Orleanska (1848): | le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez ponudim |
| Robinson mlajši (1849): | je imel grozno veselje, ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino |
| Robinson mlajši (1849): | reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | še zmirom v velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala |
| Zeleni listi (1896): | cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je več kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je |
| Genovefa (1841): | ſerzé neprenehama od negotovoſti in ſtrupenih dvomb (zvibljanj) shgáno. Po deſétkrat na dan je ſvôjiga svéſtiga Volka gledati poſlal, ali ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sató ſo tudi vſi kraji po zeli krajnſki deshéli po deſétletni ſkuſhnji v zhvetere redi sverſteni, zheſar ſe tudi v „perlognimu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | avgusta. Od Antona Jazbeca tukaj sem kupil za 154 gl. desek ter mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamez ima shelesno zhertalo in lemeſh , ki v semljo reshe; deſka, oplas, kosélez In rozhize ſo leſene ; ako ſo vſe te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v globokejo vodo pride , ali pa je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli pri nekom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel, da te je cela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in po noſu s kurjim peréſam. 13. Şe mora s déſko ali dilo po podplatih |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. De vaša desna varje jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to je potreba več serca , kot glave. Glave |
| Zoologija (1875): | vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | eno popólnama ſkonzháno natiſnjeno karto krajnſkiga semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi zhetertin bodo poſlani ſhe pred novim letam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | teh sem prišel na véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka desniga slrahujte, Kaj knežko je, od mene čujte. « »»Ha! pravo rečeš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | desne jezdec nek Pridirja v skok, iz leve druj. Konj desniga je srebroraven, Konj leviga ko plam žerjaven. Kdo konjka dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teléſa En'gà, ſpuſtiti shnábel shnábla nózhe, Şi 's lév'ga ôzha, déſniga ozhéſa Jok bríſhe , ki'ga 'ſkríti ni mogózhe, Ko vídi V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta, dajas tvdei vsakateromi iszieliga serza odpvſtiem kaker siti tomi desnomi shaharji odpvſtov kier je tabe tvoja S. Crij zhries obliezhje |
| Valenštajn (1866): | osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti zadnjemu koncu, še dve drugi mizi |
| Astronomija (1869): | črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej |
| Blagomir puščavnik (1853): | lica še enkrat čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji zdaj, Še pride, to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali pa je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega |
| Viljem Tell (1862): | v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše ime blaga |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in |
| Gozdovnik (1898): | dela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani. Ker ſe is vſiga tega previdi, de mora te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se više ali padejo niže, sploh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure |
| Rudninoslovje (1867): | navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite ena med desno i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i |
| Mlinar in njegova hči (1867): | roke delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič. ) Kje si bila? Micka. Saj ste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó na desno stran. Najvažnejši skontrovniki so ti-le: |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku |
| Zeleni listi (1896): | na nebo, zdaj na obleko, zdaj na levo, zdaj na desno ter kričala na vse pretege. »Čemu neki kričiš, Zorica? «, vpraša |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bo pravica, Krona naj Jim bo modrost, Sveta vera Njih desnica, Tovaršica učenost! Angelj božji po vsih potah Srečno Franca naj |
| Roza Jelodvorska (1855): | na te zanesem. Da resnico govorim, tukaj je moja viteška desnica. »Storil si«, reče Zorislav, »kakor se poštenimu vitezu spodobi. Pravičen |
| Viljem Tell (1862): | Rudenc. Spoštujem ga, moj meč ga bode branil. Melhtal. Gospod, desnica, ki podvrgla sebi Je pusto zemljo in jo oplodila, Braniti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na sedež nazaj, s kterega se je bila vzdignila, njegova desnica pa je trepetaje segala pod obleko — in ko je končal |
| Gozdovnik (1898): | platno, bile so oborožene z velikim, okroglosteklenim, zlatim lornjonom, a desnica, osvobojena sive glasé-rokavice, ktero je držala levica, vodila je risalo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar vbogajmé deliſh; naj ne vé tvoja leviza, kaj tvoja deſníza ſtori, de tvoj dar ſkrit oſtane, ino tvoj Ozhe, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poglej ! Je mamka le pridna sheniza, Bo hzherka nje prava deſniza. L— z. Osnanilo, (Nove molitevſke bukve:) MALI ROSHNI VERTIZ ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tam Sloven'c vesél prebiva, Tam je dom njegov izvirni; Ob desnici, ob levici Križem po zelenim dol', Kakor bčela na cvetlici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Izraelovi otroci gredo po sredi morja — po suhim skozi. Na desnici ino levici jim stoji voda ko zid. Kralj, konjniki, vsa |
| Blagomir puščavnik (1853): | poprej. Bojoželjen sena belega, čverstega konjiča zaženem, in vahtim v desnici jekleno sulico. ” „Borbne trombe zadoné. Zdaj je šlo vse čez |
| Roza Jelodvorska (1855): | ne gane, zastonj britke solze toči. Naslonjen na levico, v desnici pa goli meč gleda kot zIi duhovi okoli sebe. Roziniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíolo na mehkem sedežu; v levici derži sreberno ogledalce, v desnici pa orožje, ktero nič kaj ne pristuje nježni roki: ostro |
| Gozdovnik (1898): | je bil ves pokrit s skalpi usmrčenih Indijancev, a v desnici je držal s srebrnimi žebljiči okovano puško. Pride blizu, da |
| Ta male katechismus (1768): | Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa |
| Viljem Tell (1862): | in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte vrlo mi desnico In tudi vi in tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo |
| Gozdovnik (1898): | s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pravi: Goſpud je k'mojimu Goſpudu rekuv: ſedi na mojo deſnizo, dokler poloshim tvoje ſovrashnike k' podnoshju tvojih nog? Zhe tedej |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 3. v'Nebeſe gor je ſhou s'zhastjoi Ozhetu na deſnizo, Od tod bo perſhu s'oblastjoi Soditi skus pravizo. v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtir ovze lozhi od koslov. Dóbre bo poſtavil na ſvojo deſnizo, hudobne pa na ſvojo levizo. “ „Na to porezhe kralj pravízhnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rêzhe Bogomíli, Şe blísha ji, preſèrzhno jo objáme, Molzhé podá deſnízo ji k ſlovéſi, Şolsé ſtojijo v vſákim mu ozhéſi. „O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si boš nágnil vést, To pojdeš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in do Bruka gori dali potegniti, jih iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolina notri do Jesenic in Stola. Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog orska dolina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori proti Pontabel-u. — Kaj tacega |
| Zoologija (1875): | trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo |
| Revček Andrejček (1891): | svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu vy tam odſtopíte! Inu ti, kaj dęlaſh tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj Angeli poidejo vunkaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je |
| Kemija (1869): | potem se razmoči v vodi ko je tekočina izvrela se destiluje. Izvrelo tekočino imenujemo zdrozgalico ali žonto (Maische). |
| Kemija (1869): | fabrikah iz kuhinjske soli, ki se najpred z žvepleno kislino destiluje in v žveplenokisli natron NaO.SO3 spromeni, zraven se dobi kakor |
| Kemija (1869): | žveplom spojeno. Iz te zadnje spojine se odloči, ako se destiluje živosrebreni žveplec pomešan z železnimi opilki. Med najimenitnišimi rudniki za |
| Fizika (1869): | Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. |
| Kemija (1869): | dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane |
| Fizika (1869): | Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung |
| Fizika (1869): | 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati |
| Kemija (1869): | ploč se izdelujejo raznovrstne posode, posebno kotli in orodje za destilovanje, kajti baker ima pred železom prednost, da se dá hladen |
| Fizika (1869): | zavréle žonte (zdrozgalice), in to dosežemo z destilovanjem. Priprava za destilovanje je navadno sostavljena iz treh delov, namreč iz prežigalne posode |
| Kemija (1869): | vnanji zrak ne more pristopiti, potem se tak razpad imenuje destilovanje na suhem (trockene Destillation), ako se pa razkroj organskih spojin |
| Fizika (1869): | se na drugem hladnejem koncu cevi uséde kot droban prah. Destilovanje se pa potrebuje mnogo večkrat, in to vselej, kader treba |
| Kemija (1869): | smo čuli, da se iz nje izdelujejo celo posode za destilovanje. 1 lot izdelane platine ceni se na 9 gold. Na |
| Fizika (1869): | imenitnih tehniških in kemijskih del, namreč razhlapanje (sublimovanje) in prekápanje (destilovanje). Sublimovanje obstoji v tem, da se trdno telo spremení v |
| Kemija (1869): | razkroji. V tem slučaji potem raste množina vodenca. Po dovršenem destilovanji zaostane v valih neko sivkasto-črno in luknjičasto oglje, koks imenovano |
| Kemija (1869): | deli raztrgane ržene moke in nekoliko drož, ki ostanejo pri destilovanji špirita ali žganice iz zdrozgalice, to troje se dobro zmeša |
| Kemija (1869): | trojnih osnov, v kterih ni kisleca. Dobé se pri suhem destilovanji dušečnatih organskih teles, ali pa pri nekej posebnej razkrojitvi stanovitih |
| Sacrum promptuarium (1695): | pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ |
| Mineralogija in geognozija (1871): | FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | le travail, delo, trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni |
| Genovefa (1841): | posnám. O Bóg! o Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je |
| Genovefa (1841): | pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta |
| Genovefa (1841): | je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti |
| Genovefa (1841): | vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót |
| Blagomir puščavnik (1853): | še svojega sinka v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj spremiti. Imaš |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete. |
| Deborah (1883): | Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti |
| Viljem Tell (1862): | Se ju dotikam — (Zgrabi otroka. ) Hedviga. Mož, kaj mislite? Od detet! Mnih vi niste! Niste ne! V obleki tacej mir prebiva |
| Viljem Tell (1862): | tem, Ki žari tukaj gostoljubno se, Pri drazih glavah vaših detet, ki Se ju dotikam — (Zgrabi otroka. ) Hedviga. Mož, kaj mislite |
| Genovefa (1841): | tudi ſolsé kake neſrézhne matere ali pa kri kakiga nedolshniga déteta? Ne pokashete mi jih, ſe ne úpate, mi jih pokasati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in slabo živeti, vunder toliko mléka, de večkrat razun svojiga deteta, tudi še drugo dojí. — Mina. Tudi pri nas neki kmetovávci |
| Robinson mlajši (1849): | pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega sina izgubili, kteri |
| Stric Tomaž (1853): | serce, jih je vendar srečno zmagala in ljubezen do svojega deteta in tem laglje, ker je bilo v veliki nevarnosti. Od |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bilo pa še ločiti morebiti za vselej materi od deteta, naj večjega zaklada na zemlji! Brezštevilnokrat ga je poljubila na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | glavo in vidi, da leži na pokopališči, na grobu svojega deteta. Ali v senjah je našla podporo v Bogu, um se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sina. « Strahú zdaj mati zavpije: »Ktera teh dveh je mojega deteta? Povej mi! Reši nedolžno dete! reši ga vseh teh rev |
| Tine in Jerica (1852): | Malo, ubogo dete. Liza je imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor kako igračico; kadar |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef |
| Tine in Jerica (1852): | Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in pobožno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k detetu! « ponavlja mati, in v njenih besedah je bila prošnja in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de je temu toku, koker je bilu njim od tega Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jese sazhudov noi je diau. Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa diavo knemu ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | syna noi S. † Duha Amen: noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse skrite zhaze |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se sanaprei nabosh vezh jemluvam guſt: ampak Krishtof: tu dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshka Kraliza Deviza Marija, jas tabe prosim skues tvoje lubs dietze, katere si ti na tvojah S. S. rokah nosiva prosi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu bo tvoi vou, te S. Krishtof je useu tu dietze noi je ga diav naramo inu je upipou anu drevv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadnih vertov ſo : Velika in mala ſeníza, mniſhzhek, plesovez, berkles, detol, pogorelzhek, taſhiza, péniza in vezh tazih ptizhkov, kteri od zhervov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za koliko je ta drog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba; že o pervi košnji se je slabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | PERDAVK K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cena je bila 86 do 88 gold. — Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati; cena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | niso imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne sluha od nje. Mislite si, da bi dan današnji detelje ne imeli, kaj bi počeli? Lahko pa je tudi spoznati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bilo izperva že zadosti, da se je le malo detelje sejalo, se je kmali pokazalo, da je je več potreba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljo prerahlja in plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte. Dételi in mahovnitim ſenoshetam dôbro de, zhe ſe jih ſpomlad, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je lepó, dobro odrašeno in klasnato. Sená je skupama ; per detelji in travulji se nič ne pogreša, tudi sočivje in opresnina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj že precej pa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha ne sluha od nje. Mislite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je drobne ſemena povalati, de mras kalú ne poterga. Kadar detelo ali kako drugo travno ſeme ſejeſh, ne opuſti njive povalati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ôveſ, pſheniza, ersh; sa temi: bób, grah, lezha, jezhmen s detelo , in sgodni lan. O ſ. Jurji ali o Trojazih ſádi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſho detelo dobra, tudi nemſhki dobro ſlushi. Şeje ſe tudi tako goſtó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med ſeboj rasdelila, in vſak bi toliko semlje s némſhko detelo obſijal, kolikor mu jo je od obzhine padlo, in vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dragi denar v najém jemljejo: ſe koſ semlje s to detelo obſeje, in prilaſta bo dovolj bres vſe potrate zhaſa. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſemena prodali. De ſe pa nobeden teh, ki ſo némſhko detelo vſejali, kaſal ne bo, mu je imenovani Malizhov travnik shiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obdeluj tudi drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v lepim vremenu ſpravljaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verhu rumenkaſt perhaja, puſti isruvati in ga dobro poſuſhiti. — Şémenſko detelo ſpravljaj. Hozheſh kmalo otavo iméti, takó ſaj 14 dni vodo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V nekterih krajih se konji poleti v hlevu s travo, detelo, zelenim ovsom, jačmenom alj z zeleno grahorko kermijo. Pri takem |
| Botanika (1875): | odrezan (mulast), odrt, izrezan (izrobljen), narobe srčast, podoba 91. (zajčja deteljica), špičast, prišpičen, ostnato špičast, bodeč. Pri dnu ali pri spodnjem |
| Botanika (1875): | Hydrangea hortensis), krčno zelje ali sv. Janeza roža (Hypenicum), zajčja deteljica (Oxalis) in mična kamentrica (Saxifraga), ktera ima vrsti, ki rastó |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſako leto 5 — 6 koſhinj, in zhe vſako drugo jeſen detelſhe nekoliko s gnojem potroſiſh, ti ta detela obſtoji 10 do |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik; „saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo |
| Tine in Jerica (1852): | Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog kako terpljenje poslal. S hvaležnim sercam |
| Roza Jelodvorska (1855): | Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje iz rok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ |
| Ferdinand (1884): | jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je postal tako žalosten, da mu stopijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter dene ino piha. Zhe pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa , kar ſe ſposná, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | reče, de le. Pavliha vzame tedaj denar v roko, jo dene čez drugo roko ter reče: ali je v zgornji ali |
| Valenštajn (1866): | srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general |
| Gozdovnik (1898): | vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran |
| Gozdovnik (1898): | nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje, ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym v' imęni Bogá Ozhęta, inu Şynú, inu ſvętiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem |
| Fizika (1869): | srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa-ſe grob v' ſkali isſekal. V' ta novi grob ga deneta, ino pred grob savalità velik kamen. Drugi dan ſo ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe jo pod shivino, to je pod drobnizo, in govedino denete, bo vſe gnojno mokroto zhiſto popila in bo vſe vá-ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž jajci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ko jih iz peči vzameš, jih urno na okrogel les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | precedi, - mešati pa se ne sme, - jo v porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in na gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató |
| Zeleni listi (1896): | človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro |
| Življenja srečen pot (1837): | deutſchen Sprachlehre. 8. Broſch. 1 fl. — Theoretiſh-praktiſcher Unterricht in der deutſchen Rechtſchreibung. Darſtellung eines methodiſchen Verfahrens bei dem Rechtſchreibe-Unterrichte in Volksſchulen |
| Življenja srečen pot (1837): | Conventions-Münze). Rußheim (C.) Materialien zu einem zweckmäſſigen Unterrichte in der deutſchen Sprachlehre. Ein methodiſches Handbuch für Lehrer und diejenigen, welche ſich |
| Življenja srečen pot (1837): | Handbuch für Lehrer und diejenigen, welche ſich ſelbſt in der deutſchen Sprache unterrichten wollen. 8 v. II. Theile. I. Thl. Wortforſchung |
| Življenja srečen pot (1837): | Wortſügung, eingerichtet nach der für die Normal- und Hauptschulen vorgeſchriebenen deutſchen Sprachlehre. 8. Broſch. 1 fl. — Theoretiſh-praktiſcher Unterricht in der deutſchen |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč na enkrat, de so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vrata šest čevljev široke, de se lese vun in noter devajo, pa se mora takó zapreti, de ne bo nikjer duška |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me, te, se, si, je, so itd. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nije od shlahtih lvdi kaleri isshpenſtam dievajo bodi vhlievah al vhishah al nagasi bel nazeſte alpa naſtes |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi |
| Zlata Vas (1848): | in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog |
| Zlata Vas (1848): | spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj de tako |
| Gozdovnik (1898): | čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v putru zarumeniš, v juho deneš, ktero, ko v skledo devaš, s kervjo zmeraj in na v skledo djane ribe vli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in spet v hladno vodo položi. Ko jih v skledo devaš, jih dobro ožmi, z jesiham poli in na mizo daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa ne is kóshe dévati, dokler ſe vſa ne Is — hladi. Nar bòlj pa naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rezh — Vidite, to je ſromazhija na kmętih — Sdej jęj dam devęjt ſtó ranſh gotovih, inu sraven eniga vòla, dve kravize, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Drugih devęjt ſtó — kar bova vkup perdęlala , bo pak obęma ſliſhalu — kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nasaj padla , inu je bla potler predána Matiju Satilniku sa devęjt inu ſhędeſset ranſh. Sdej Juri Kopriva naprej pernéſse, de je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | z mano delali, Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | snasica! Tako so z mano delali, Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem |
| Robinson mlajši (1849): | se ravno na to strano vleče, gder je on pred devêtimi léti tonol ino da je to ravno ta mel, na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Jaz sim iz Saksoncov in služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhédeſet, ſedémdeſet. oſemdeſet, qutre-vingt dix, vent, mille, un million etc. devédeſet, ſto, tavshent ali jesár, million i.t. Imena redovnih ſhtevíl obràsimo |
| Robinson mlajši (1849): | niše nič ni védel. Pri nas še je le blizo devetdeset lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod: „Štiri in devetdeset in pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſvojo ljubo deshelo, ino de bo ſhtiri ſto ino devetdeſet let po tem Odreſhenik na ſvet priſhel. Ta obljuba ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | DEVETA STAVA, Deveto pleme beſedi. Vés. Do ſdaj ſmo vidili, kako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jokajte nad menoj; ſebe le ino ſvoje otroke objokujte. “ Okoli devete ure pred poldnem ſo s' Jesuſam priſhli na moriſhe, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liſtu imenovanih isgovórov, s kterimi ſe lenuhi radi isgovarjajo. Zhutimo devétiga isgovora reſnízo, ktera, deſiravno huda in velik sadershek ſadniga drevja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sedmimu véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga, ali devetiga stolétja. Skoraj ravno v tem času so dali se kerstiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v šestim 20 , v sedmim 28, v osmim 30, v devetim 40, v desetim 50, v enajstim 70, v dvanajstim 72 |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidili. (Baron ſvojo Goſpó pod pasdigo pęle, inu vſi gredó. ) DEVEJTI NASTOP. Matizhek , Nęshka , inu Tonzhek. Matizh. (jih pozuka , inu nasaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (na ſtran. ) Neſlanarije ! (Baron inu gnadliva Goſpá ſe vſędeta) DEVĘJTI NASTOP. Baron, inu Goſpá ſedeozha. Godzi en marſh naredę. Budalo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka ſtęzhe v' utizo, kęr je Jęrza, Gaſhper, inu Tonzhek. ) DEVĘJTI NASTOP. Baron , Matizhek. Baron. (Matizheka prime. ) Matizh. (ſtury, koker de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev |
| Divica Orleanska (1848): | Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od |
| Genovefa (1841): | je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in ne daleč |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je učenika dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa grof na visoko šolo poslal, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | petnajſt, ſhéſtnajſt, ſedemnajſt, oſemnajſt dix neuf, vingt, trente, quarante, cinquante, devètnajſt, dvajſet, trideſet, ſhtirdeſet, pédeſet, soixante , soixante et dix ou septante |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetje sazhudili, in oſhaben Jaka sakiſal, ko njim vpraſhvavez rezhe: devetnajſt tavshent let in nekoliko dni! J. N. Sméſ. (Letaſhno léto |
| Tine in Jerica (1852): | Enkrat, bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in v sedanjim, to je, v devetnajstim stoletji je pa 260 milijonov kristjanov na svetu. Proglas zastran |
| Deborah (1883): | Devetnajsti prizor. Prejšnji. Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja |
| Genovefa (1841): | ſam daje. Njéne beſéde vezh dôbriga délajo, kakor moje pridige. Devétnajſto poglavje. Gola konez. Kadar ſo ljudje is ſôbe od grofinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolg, je vès vnet in pa otékel. Tretji vamp ali devetogob je raztegnjen, od zunej večidel vès vès terd; prerezan pokaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | piča najde. Terd in suh ali pa mehák in vlažen devetogob se ravná po zavžiti suhi ali pa bolj vodeni klaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lih nima vselej teh znaminj, in včasi se clo v devetogobu mehkejši in bolj kašnata piča najde. Terd in suh ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bulast, mehurjast. Od todi je ta bolezin dobila imé, deje devetogobnica, devetogobna sušica (Löserdürre), de si lih nima vselej teh znaminj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesó ogledovati? (Nadalje. ) Pri ogledu takih goved, ki so po devetogobnici ali goveji kugi poginile, se vidijo te le znamnja: truplo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te le znamnja: truplo ne gnjije in ne smerdí po devetogobnici takó naglo, kakor po vrančnim prisadu; trebuh je bolj vpaden |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pra svete devize marije inv vsah svetnikov inv tvdei deviz boshiah tv |
| Genovefa (1841): | krepoſti in obzhinſki prasnik poſhtenoſti in veſelja vſih shená in devíz obhajale. Vſe ſo bile v ſvôjih naj lépſhih oblékah napravljene |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo |
| Valenštajn (1866): | ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz |
| Lohengrin (1898): | možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne |
| Genovefa (1841): | dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne |
| Divica Orleanska (1848): | v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni. |
| Divica Orleanska (1848): | Ko v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš tedaj, divica, dovolila – Jovana. Če volja Božja bo, de se zmagljivo Iz |
| Divica Orleanska (1848): | ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se |
| Divica Orleanska (1848): | kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti |
| Divica Orleanska (1848): | Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In |
| Divica Orleanska (1848): | našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt bila ena krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga pr. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſe perpravljati, de ſe nam ne bo godilo kakor norim devizam, ki ſo preposno na sheninove vrata terkat priſhle, in ſo |
| Življenja srečen pot (1837): | De bi bres vſih poſvetnih ſkerbí Bogu ſlushil, ſvojo ſeſtro devizam isrozhí, ki ſo v' ſveti druſhini shivele; on pa v' |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | se dan; * zhes vse posvejtne shaze * je en’ divishku seze. * Divizam glih nima zel nezh ta svejt. 2. Divishke ſtan * is |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | pred vsem’ ſhenam’! Kok’ tvojo britkuſt popisal? O narlepsh’ med’ Divizam’! Koker morje je globoka O Mate! tvoja ſhalloſt, Silnu vel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device v tako družtvo stopiti! (V Ljubljani) je četertek večer med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gold. srebra. (Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo |
| Astronomija (1869): | ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte |
| Sacrum promptuarium (1695): | od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko |
| Sacrum promptuarium (1695): | obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' Svete Devizi Koroni. O Sveta Deviza Korona jas boji grieshnik tabei prosim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekaj od Ferlanove pinje. Goſpod F. Vidmar, duſhni oſkerbnik pri Devizi Marii na Panikvah v Tominſki goſpoſhzini ſo nam to le |
| Divica Orleanska (1848): | Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja |
| Divica Orleanska (1848): | prišla dôba je, de tudi jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama |
| Divica Orleanska (1848): | enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Divica Orleanska (1848): | de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I. kaj v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega, ko seje oženil 70 letni starček) s 20 letno devico. Ko so ga prašali, če je pa tudi svojo starost |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spet najdene ovce. Še enkrat milo pogleda Neža za slepo devico v grob, potem pa oberne svoje oči proti nebu in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bolj razjasnilo njeno zastavico. Glavo je kakor spoštovaje sklonila pred devico in jo prašala: „Odklej si že kristijana? ” „Že vse svoje |
| Oče naš (1885): | sin, izveličar in sveti duh gori z materjo božjo, sveto devico in vsemi angelji in svetniki. Tako vsaj so ga stara |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rojeniga sina Jesusa Kriſtusa? dati menei nauriednomi sushabniku to sveto devizo inu mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Molitvo inu niegovo grenko terplenje noi smert skues to sveto devizo Korono. Dabi ona meni an dar alpa an shaz ofenporava |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri ſo priſhli k' popiſovanju. Joshef iſhe sa-ſe ino sa devizo, ſvojo sheno, kake hiſhe, de bi prenozhila v' njej. Pa |
| Divica Orleanska (1848): | mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po |
| Divica Orleanska (1848): | pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Divica Orleanska (1848): | peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki |
| Divica Orleanska (1848): | vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | predenju sadremati, in naj hodnik sa plahte in shakle predejo. — Devizhize ſo kolo bolj pomalim gonile predivo urno v nit podajale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svéſta, V nebéſih zhákala bóm per ozhéti Zhes májhin zhaſ devíſhka te nevéſta, Doklèr shalújejo po teb' otéte Kardéla, prídeſh k |
| Genovefa (1841): | ſklenile: de imajo védno selene mirte s bélim zvétjem podoba deviſhke nedolshnoſti in sakonſke sveſtôbe, odlózhene biti. Shêga ta ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Marije je bélo s rudezhim páſzam prepaſano: kar je podoba deviſhke zhiſtoſti. Obdana je s plajſham, ki je takó lepó in |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | szer ſt’riti, v’ nebesa ſnash tud’ pridti; * al te divishke krone na bo vezh. |
| Življenja srečen pot (1837): | ino materi Janesa sa ſina dal; ſaj ſta bila obedva deviſhkiga ſerza. — Ljubi Jesuſa, ſlushi mu sveſto v' shaloſti kakor v' |
| Življenja srečen pot (1837): | apoſtelni je ſv. Janes nar vezhi ſtaroſti vzhakal, ker je deviſhkiga shivlenja bil; doshiveli bote tudi vi ſtarih dni, ako duſho |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | LVI. PESM. Od Divishkega ſtanu. 1. Divishki ſtan! * od Boga se dan; * zhes vse |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | do- pernesti. 180 LV. Od boshje Vole. 184 LVI. Od Divishkega ſtanu. 186 LVII. Od smerte. 188 LVIII. She ena druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor kader je nar lepſhi nebó : to gotovo poméni, de deviſhki ród, je ród nebeſhki. — Marija ſvoje roké na vsdol malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | prelyli, * k’ tem martram so s’ vesellem serzam shli. 5. Divishke ſtan * v’ nebesah preshtiman! ena posebna krona * tam zhaka tega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | divishku seze. * Divizam glih nima zel nezh ta svejt. 2. Divishke ſtan * is nebes poslan! * k’dur te’ tukej prov dershy |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | je wei ſhati, * de to nebeshke krone na ſgubish. 10. Divishke ſtan! * zhe se enkrat sapellan, Pokuro ſnash szer ſt’riti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | lubili, vse luſhte ſapuſtili: svoje serze Bogu gor’ offrali. 7. Divishke ſtan! * koku se ſanezh’van! * kar JEſus narbel lube, * narmejn |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zhaka tega lona vse, k’tir’ zhiſtu ſhivlenje pellejo. 6. Divishke ſtan. * ke b’ le bil spoſnan! * ludje b’te bel |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Bug vezhne, koker tem, k’tir’ so zhiſtega serza. 4. Divishke ſtan * od iſvolenih ſbran! * de b’ tebe ohranili, kry svojo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Angelz v’tem mesu je en zhiſti zhlov’k. 3. Divishke ſtan * is gnadam’ dar’van! * noben’mu gnade vezhe * na |
| Divica Orleanska (1848): | prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc in kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she Joshefu obljubljena, ſhe ni miſlila v' nobeno poroko. S' deviſhko ſramoshljivoſtjo rezhe: „Kako je to mogozhe? Od nobeniga mosha ſhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | flvs gakvo inv shaleso obdershi tvojo mvezh kaker maria svojo devizhnoſt: shbert inv kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s kervijo. Na glavo ti je venz poſtavil Kervi rudezh , deviſhtva bel, ˛S zhaſtjo nebeſhko te opravil, Neveſto zhiſto te ſprejel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ma dva sma nasho poroko k' premaguvanju te zhiſtoſte, inu divishtva derſhalla. Zel svejt she ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker to skrivnuſt tega meſſupoſtanja edinurojenega Boga bres ſgube mojega divishtva; |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 4. Brani v' sakon ſtopiti obluba tiga zhaſniga, ali vſeskusniga divishtva, te zhiſtoſti, tu je : nekol le sheniti, ali moshiti, ali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je Nęshka nevęjſta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam bolj dež prilega se; Pač je križev polna zemlja, Kdo sošteti more |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hudega vremena posebno zato, ker potem postane strašna nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa |
| Robinson mlajši (1849): | gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne maraje, je le ročno tekel, da bi |
| Robinson mlajši (1849): | skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu hude Vremena, V' temu Lętu je malu vetra, inu desha, pa hude germejna, inu ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jeſen. V tem pervim talu bo veliku desha, inu sa zaita mras, kader pa bo poloviza Meſza Kosapersk |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne jemala. Tudi polivati ſvoje ſadeshe ni posabila, zhe rodovitiga desha ni bilo. Kedar ſe popki raspozhijo, ino zvetlize pokáshejo, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bo preslaba; mraz smo imeli dolgo časa, pa tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | električni oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konzu meſza V semljo déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir, ko je do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino hudóbnim ſvoje ſolnze poſhilja, ino pravizhnim ino krivizhnim s' deshjem pomozhi. Zhe le tiſte ljúbite, kteri vaſ ljubijo; kakoſhno saſlushenje |
| Genovefa (1841): | ſhla s ſvôjim otrókam v votlino. Tukaj je bila pred deshjem in vétram varna. Pa ſhe smiraj ſe je od mrasa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe ſorte rezhi s ſeboj v viſhavo petégne in s deshjem smeſha. Vzhaſih tudi pri tej priloshnoſti shabe in druge shivali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slaſti pa ene ſorte metulj ; ta ſók ſe tudi s deshjem smeſha in ga rudezhiga ſtori, kar nekteri miſlijo, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prah od nekterih zvetliz od viharja v viſhavo saneſhen s deshjem smeſha. De vzhaſih kervav desh pada, ſe tako le sgodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni; glejte to je vſe bres zopernije tako: Kadar s deshjem velik poſében vihár vſtane, ſe vzhaſih sgodi, de vſe ſorte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokrit, s gnojnizo is ſerilnikov (ſekretov) poſhkropiti. Ta gnojniza s deshjem ali ſneshnizo smeſhana, mu je prav dobro teknila, ſizer bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bodo gnillu, inu terta od mokrote ſhkodo terpęlla. Vetrovi, nagli deshi, inu germenje. V temo lętu bode dvakrat, al trikrat veliki |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po nozhi ne, ali per vetru, per hudim vremenu in deshji; takrat je doſti linze sgorej in ſpodej, zhe je potréba |
| Genovefa (1841): | trudna in sdélana, s ſvôjim otrôkam narózhji v ſnégu in deshju po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemorejo. Svunaj narédi oboknize (polkne) de ſe shitniza proti deshju, ſnegu, ali proti vrozhini, ali kadar je potréba, sapéra. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koſhtrune med ovzé, in bika med krave ſpuſti. — Jagneta v deshju na paſho ne isgajnaj ; selene klaje shivini ne polagaj. — Şadej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pred sosedovo hišo je bila globoka jama, kér je po dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo skačejo okoli luže; fantičku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat |
| Robinson mlajši (1849): | njo zabil, ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zemlja po tem takim dalje časa na zraku, soncu in dežji leží, da se jako zrahlja in rodovitnosti izpod nebja napije |
| Deborah (1883): | tu ležati? In če nas še od tod spodé, v dežji in viharji, kakor iz Sodome in Gomore, kam potem? Abraham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v resnici pod kapam ležé. Kadar so tedaj Krajnci takó dežjaboječe ljudstvo in vsako léto toliko tavžent goldinarjev za dežobrane potratijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od hiše. Kolikrat sim že smešno prikazen, vidil, de je dežjaboječi hlapec gnoj na njivo peljal in pod dežobranam zraven koša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne pomnijo v teh krajih tako zgodnje letine. — Iz več dežel našega cesarstva se sliši, da okoli 19. in 20. dneva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol leta še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V 51. listu Novíc smo povedali, de se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh, imenovan tako po kralji Alboinu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ako bi vsak to storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se vunder le vsako sadje povsod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že davno zaveržena biti, in to toliko bolj, ker se |
| Blagomir puščavnik (1853): | morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni |
| Viljem Tell (1862): | lepo to deželo I tu živimo s toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bilo veliko več, da so od neke rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobili jako različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih |
| Deborah (1883): | ne sme nobeden nobenega juda prenočiti. In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi po drusih deshelah ſim dovolj hodil, in niſim naſhel vaſi, de bi imela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomaimi Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah pomaimi stvojo mozhno roko o Bveg nabeshzhi ozha to moja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čez morje v drugo viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in po celim svetu ob enakim času gori, in tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | biti, zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Luzerne‟ dobila, — kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del |
| Zoologija (1875): | pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža |
| Deborah (1883): | nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko |
| Botanika (1875): | Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega reda rastline, vlastne tropičnimi deželam s tem, da stoje po vnanji podobi na sredi med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami: v neki deželi našiga cesarstva , ktera si je prav dobro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro sa te deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do 19 gold. cent; večidel je že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gor, saj z okrepčanimi očmí vse dežele, in iz ene dežele čez morje v drugo viditi moglo; sonce bi v vsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško |
| Roza Jelodvorska (1855): | Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' ſvojim Jogram govoril : en zhlovek, katiri ſe je is duſhele na pot podav , je poklizov ſvoje hlapze, inu je nym |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bres kruha, koker bres mene biti. Tobak. Is ene dalne duſhele, od enega drevęsa pridem jeſt k' vam. Kaj sem vam |
| Ta male katechismus (1768): | ſadobish. Kratke ſapopadek ſhivlenja SS. MOHORJA, INU FORTUNATA MM. Krajnske duſhelle Pomozhnikov. Mohor en rojen nemz s' mejsta Aquileja, S. Marka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se goriderſhę, al ob fimskeh zhaseh movzhę, inu na druge duſhelle lejtę |
| Biblia (1584): | danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je |
| Biblia (1584): | Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt |
| Biblia (1584): | vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar je bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati. Toraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſo ſe po nji vosili; tode v naſhi krajnſki deshêli, tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim je ſhe ni shelesne zeſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je veliko ljudi; tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar pritaknjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih |
| Zlata Vas (1848): | prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri pervič dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa |
| Viljem Tell (1862): | nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | gledat, ali pomlad pride, ali ne! « — in sfrčali so. Na deželi je bila pa huda zima, še vse bolj mrzlo je |
| Oče naš (1885): | dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako se sveti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | toku ſtojy piſſanu ſkus Preroka: inu ti Bethlehem v'Judovſki deſhelli; niſi kratkunekar ta nar majnſhe med temi vikſhimi v'Juda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prezhſhli. Inu polej! ta ſvesda, katiro ſo ony v' jutrovi deſhelli vidili, je ſhla pred njimi, dokler je perſhla, inu od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | med Ajdami: kje je njeh Bog? Goſpud je sa ſvojo deshello ajfrov , ter je ſvojimu folku persaneſſuv. Inu ta Goſpud je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nasajverniti , ſo ſe po eni drugi poti supet v' ſvojo deshello povernili. Na Osmino SS. treh Kraylov , kader na Nedelo pade |
| Biblia (1584): | Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti njega bily |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 34. Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli v' deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat vidili vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih deshelo poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetu roiſtva: jas tabe prosim skues te shavoſtni bieg vegiptovshko deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si ti pozhutva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko deshevo je S Shegen katieriga je ozha nabeshzhi posvov tedei keseje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prave ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v dobro prostorno deželo, ki se mleko ino méd po njej cedi; na Kanansko |
| Blagomir puščavnik (1853): | gore šlo, bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam |
| Fizika (1869): | drobno pozna. Ako vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da |
| Gozdovnik (1898): | »Njegova steza je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa |
| Gozdovnik (1898): | rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. « |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Diſmas klizal, inu je nam perſanesl, kader smo v'Egyptovsko duſhello rajſhali, sem pokuro sprosila, inu njegoveh hudobneh del odpushanje , kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je njemu ſdajzi reſodel. On je mene ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu is mano prebival |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | se morajo učiti, zakaj pa ne slovenščina? Ali ni slovenščina dežélen jezik? Ali to mesto ni tudi Slovencem stolica? Kaj za |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | da v učilnice vnesó materni jezik ondod, koder je res deželen jezik. Saj veste, moja gospôda! ko je pred ministerstvo zarad |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | nekaj jih je tudi v Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zboru. Novo léto bo rodílo deržavni zbor, še poprej pa deželne zbore, in vstanovitev novih srenj, ktere so korenina vstavne vlade |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | polnoveren, to je, če bi o prestavah postav v druge deželne jezike kakošna dvomba vstala , se ima ta vselej po nemškem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ki se govore v tisti kronovini. Občine (županije) si morajo deželne vladne liste v svojem jeziku omišljevati. Na deržavni zakonik in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | od 20. decembra, v kterem gledé na okoljsine in potrebe deželne razlaga političnim vradnijam, kterega jezika se imajo posluževati v svojih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 13 kocov. V imenu nesrečnikov se sl. predsedstvo c. kr. deželne vlade zahvaluje dobrotnikom in še posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | deželnega odbora Koroškega se je tudi v Celovcu zdaj oskrbništvo deželne bolnišnice ločilo od vodstva bolnišničnega. — Županijam Ribniške fare namreč: Ribnici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | imajo vojake zavoljo živinske kuge vkvartirane, obilni stroški povrnejo iz deželne blagajnice. Ker je ta predlog samostojni predlog in ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ter to naznaniti najbližnjemu kralj. Italijanskemu konzulatu. — To so Avstrijske deželne vlade te dni očitno razglasile vsled razpisa c. kr. ministerstva |
| Trtna uš (1881): | storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſmerti obſodi. Vſi vſtanejo, kolikor jih je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika, Ponzja Pilata, peljejo Jesuſa. Pilat je priſhel na viſòko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili tazhaſ naj mozhnejſhi národ na semlji, Judovſke deshele polaſtili. Deshélniga oblaſtnika ſo va-njo poſlali. Ptujiz, Herod po imenu, je s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V Ljubljani. Sberalifhe je po navadi v hifhi z. k. deshelniga vladarſtva na novim tergu. Vſi udje te drushbe ſo povabljeni |
| Viljem Tell (1862): | ki ga trpimo. Ti si odpadnik, ker stojiš na strani Deželnega sovražnika, se rogaš Nesreči našej, v radosti se ziblješ, Od |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | plača. Tem okolnostim, ktere sem zdaj razložil, moram primeriti poročilo deželnega odbora; iz tega boste videli, da deželni odbor stvari ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | 29. decembra. ) — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) Po dopisu deželnega odbora Koroškega se je tudi v Celovcu zdaj oskrbništvo deželne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pa zdaj? — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) Po dopisu deželnega odbora Koroškega se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | društvu na filozofični fakulteti Dunajske univerze 40 gl. podpornine iz deželnega zaklada, prošnja društva rudarskih akademikov v Ljubnu za podpornino se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 122% priklad na zemljiški in hišnorazredni davek. — Potem obvelja od deželnega odbora načrtani zakon o cestni policiji javnih nedržavnih cest. — Konečno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Gorenskega 18. decembra. — Dr. Razlag, katerega smo Gorenci kot svojega deželnega poslanca že davno politično pokopali, je tudi od bratov Notranjcev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | uže toliko kot mrtvega našega, leta 1877. nekako čudno rojenega deželnega zbora, obrača še svojega življenja zadnje trenutke v to, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | tovarnarja iz Vrda, in gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da se moža pokaže v svojem postopanji v državnem in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem spisu do srede meseca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | in prenaredbe občinske postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem deželnem zboru v seji 12. oktobra 1874. Ker so se tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Winklerji, kaj je na pr. že 15 let v Goriškem deželnem zboru, kaj je bil na Tominskem i. dr. r., ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | šole še nimamo, akoravno deželni poslanci leto za letom v deželnem zboru predlagajo, naj se ustanovi kmetijska šola. Potrpimo toraj še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pravice, ki mu jih je ponemčevavni absolutizem vzel. — Ministerstvo je deželnemu poglavarstvu pisalo, naj določi, v kterih spodnjih realkah naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | izgotovil, nektere pa, ki presegajo njegovo oblast, je sklenil priporočiti deželnemu zboru. — Zastran naprave mostá čez Savo pri Krškem je sklenil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | je prosila srenja kranjska; une dve prošnji pa bo priporočil deželnemu zboru, ker odbor sam nima pravice dovoliti tako visocih doklad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | vredbo zdravstvenih služeb potrebno gradivo si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru poroča in pripravne nasvete stavi; a deželnemu odboru tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | odbor obravnava z vlado zarad dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru v potrjenje — Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo o odgovornosti vlade deželnemu zboru. — Dunajski in Peštanski časniki hudo govoré proti tej postavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da naj deželni zbor ne sprejme te postave, vendar pa deželnemu odboru nalaga, da z ozirom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu knezu, in šumljaj mu na uho, da Ema še za |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore k Ratiboru, deželnemu knezu, in pošepni mu na ušesa, kako da zvesta Ema |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pisma in poprejšniga fajmoštra v Terstu ces. kraljv. svetovavca pri deželnimu poglavarstvu v Mletcih (Benedkah) izvoljili. Zahvaljenje. Gospod pater Edvard Matija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kervavce (Goldader oder Hämorrhoiden) i. t. d. Drugi, Konštantinov po deželnimu poglavarju imenovan, ima moč Selterske vôde (Selterwasser) ; zdravi posebno bolezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plemenu sadobljiva. V Ljubljani 29. Malitravna 1844. Joshef baron Weingarten, deshélin poglavar. Karl groſ v Welſpergu, Rajtenavu in Primeru, z. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je naš život, bratjo mila! (Grof Janko Draškovič). Adijo spet deželni pragi! O dnevi svetiga Mihela! Je zopet ajda dozorela : Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | studencovo moč, in naš mili, za vse koristne naprave vneti deželni poglavar, od vsih visoko častiti knez Matija Konštantin od Wikenburg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mogli omisliti. — Drugi se pa zgovarjajo in pravijo, de se deželni zrak turšici ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal, ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | poklicano, se po postavni poti vladarstva vdeležiti v deržavnih in deželnih zborih. Ljudstvu gré tedaj tudi, de postave natanjko spoštuje, tedaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | vsak drug časnik. Kakor se sliši, se bo morebiti več deželnih listov v enega zedinilo, in ker se bojo prestave iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | postav in ukazov za celo cesarstvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih zakonikov pridejo deželno-vladni listi za eno ali več dežel skupej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | iz Melka, opát Beer iz Praga, M. vitez Krajnski, odbornik deželnih stanov (kje? ne vemo), dr. Seiler, mestni župan dunajski, advokat |
| Viljem Tell (1862): | enega srcá. Atinghausen. Otroci, pojdite! Na večer bomo Meníli o deželnih se rečéh. (Hlapci odidejo. ) Atinghausen in Rudenc. Atinghausen. Al si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je na Moravskem in v gornji Avstriji večino federalistično v deželnih zborih, in še tam, kjer je ta stranka v večini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | imeli, ki je pri tako važnem poslu, kakor so volitve deželnih poslancev, sila potreben. — Zato tudi odbor „Slovenije” ni imel časa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | biti kmetijskemu stanu, od katerega največ davkov prejema. V nekaterih deželnih zborih se je obravnavala potreba deželnih posojilnic; al od besedí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſ' hudim shivljenjem Jesuſa ne satajimò! 42. Jesuſ pred deshélnim oblaſtnikam. Ko ſe je dan sasnal, ſe je Judovſki véliki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden ſtan |
| Zlata Vas (1848): | me v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje |