- brezupa
- bresupa
Genovefa (1841): vunder na unini ſvétu ſhe bolj hudo iside. V tém bresúpa polnim ſtanu je Golo mnó-
- bresupa
brezup brezuspešen brezzakonje brežen Brežice brežina brglez brhek brhko bridek bridko bridkost brihten Brin brinov brinovec brisalo brisati briški Britanec britanski brizglja brka brleč brleti brlizgniti brlog brneč Brnik brnja brodnar brodnik bron bronast brončen bronsa brosch. brskajoč brst brsteti brstje bršlin bršlinov bršljanov Bruck brumen brumno brumnost bruno brusiti brušen brv brvno brz brzda brzdati brzo brž bržčas bržkone buča bučanje bučati bučeč bučen buditi buk. bukev bukov bukvar bukvarnica bukve bukven bukvica bukvice bukvišče bukvonatiskavnik bukvotiskalec bukvotiskalka bukvoveški bukvovez bunka buren_spenjen burfeljc burgundec burgundski burja butanje butica butičast butniti
| Genovefa (1841): | vunder na unini ſvétu ſhe bolj hudo iside. V tém bresúpa polnim ſtanu je Golo mnó- |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo je bilo otrok v vasi, ki bi bili tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dokler je mokra. Gnoj mora po njivi enakomerno rastroſen biti. Breshnim njivam gnojite per verhu mozhneji, ſpodej plitveji. Kdor bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana mati in sin zmerznila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | enim odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zahvaljenje. Gospod pater Edvard Matija Zagorc, duhoven franciškanerskiga reda v Brežcah nam je te dni 400 raznih zeliš poslal, in k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v |
| Tiun - Lin (1891): | križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | varhi ſadnih vertov ſo : Velika in mala ſeníza, mniſhzhek, plesovez, berkles, detol, pogorelzhek, taſhiza, péniza in vezh tazih ptizhkov, kteri od |
| Genovefa (1841): | in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga berleſa, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okopaj, in ozhédi, de lépſhi volno dobiſh. — Ptize, poſtavim: ſnize, berklese, taſhize, pénize in druge take male shvergolevze, ktéri od zhervov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako rekozh, zele deshèle. Na njem je David ſkrinji savése brehek ſhotor po- |
| Zlata Vas (1850): | in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga. Potlej ſéshe po slatnino ino ſrebernino ino brehke oblazhila, ino jih dá Rebeki. Obdaroval je pa tudi mater |
| Deborah (1883): | prav ima; saj je njegov edinec, in deklica, presneto je brhka! Krčmarica. Na Slovenskem nema para. Tu molči zavist. Taka nevesta |
| Deborah (1883): | moj Bog! kde so časi! Bila, sem nekdanje dni tudi brhka plesalka, a sedaj moram iskati plesalcev na pokopališči, ali v |
| Zlata Vas (1848): | poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so poprej premožni kmetje, ki so |
| Blagomir puščavnik (1853): | stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru |
| Zlata Vas (1850): | de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal |
| Tine in Jerica (1852): | očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika tedaj je bila namenjena |
| Blagomir puščavnik (1853): | njih jetje terpit” — ”Tako dolgo, odgovori čuvaj, dokler jim smert brhko življenje konča. Vitez nalaš nikogar ne oprosti, ker se boji |
| Deborah (1883): | drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to dekle! Nu, Jakec, dobre oči imaš. Zdaj pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se je gorkota za |
| Zlata Vas (1850): | zgubiti. Glej, to noč so najino hišo zopet s cvetlicami berhko ovenčali in olépšali, kakor na dan najine poroke. Pa to |
| Sveti večer (1866): | tu ste celo jelena narisali, ki pije pri studencu. Kako berhko stoji na šibkih nožicah. Vidi se mu, kako lahko puha |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | se zopet na Petra nazaj. Ali ni bila njegova usoda britka? In vunder ni zgubil svojiga serca; zakaj vselej je v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata |
| Najdenček (1860): | več. Na pokopališu je ležal. Njegov grob sim obiskal in bridke solze sim jokal po njem. Ko sim jokal in molil |
| Deborah (1883): | še, mogoče, Da, kakor moje, i njegovo srce Trpi neskončno bridke bolečine, In le ljudjé hudobni mrzlo še Ležé mej mojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha |
| Divica Orleanska (1848): | koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj |
| Divica Orleanska (1848): | domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti, In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš |
| Blagomir puščavnik (1853): | sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe. O Bog |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | biti, inu kjer je doſti rezhy od njegovega zhes uſſe britkega terplenja ſhe naprejpovęduval. Glej moj Syn! koku premishluvanje sveteh rezhy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Krish, nadluga, ſupernoſte, ferſhmajhte, boleſni, inu karkol britkega ta svejt ima, tu uſſe je leſtni lubeſni tu narhujshe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gori tei pra. S. S. S. Troizi h' zheſti tega britkega terplenja inu smerti Jesusa Kriſtusa noi savierne Dushe ugizah inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koga iſhete? snak nasaj na semlo padli. Tudi nikar tiga britkiga keliha ſvoiga terpleina inu ſmerti, sakaj on je ſam sheleu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus leta pogled naſh spomin h' premiſhluvainu teh ſkriunoſti negoviga britkiga terpleina na sbudili, naſho pamet h' ſvetim miſslam na vsdignili |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kai je ta sa en shaloſten glaſ? kai sa ene britkiga objokeina vredne beſede, katire mi v' ti molitvi naſhiga Odreſhenika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Isvelizher sa greshnika taku mozhne, inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga terpeti, inu zilu vmreti isvoliu? Mi, mi ſmo tiſti, katiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | huda Odvernila ni od truda Ob težavnim setve čás'; Konec britkiga bo križa, V hitrim teku mu se bliža Uživanja mili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | otroka rodila: ravno tako bo toliko vezni vaſhe veſelje, kolikor bridkejſhi je sdaj vaſha shaloſt. Sdaj ſe krúſhimo, ino vi shalujete |
| Blagomir puščavnik (1853): | se vaše prazno prerokovanje nikoli vresničilo ne bo, mi je britkejši, kakor so bile bolečine ne dolgo prestane bolezni. Brez da |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bilu Chriſtuſu shlahtneiſhi, inu drasheſhi, koker tu shiuleine, inu nezh britkeiſhi, koker tu terpleine, inu ſmert, on ſe je vunder v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes tu ſe je ob tulkain vezh sazhuditi, ob kulkain britkeiſhi je tu bilu timu nar ſveteiſhimu ſerzu naſhiga JESUſa. Pole |
| Maria Stuart (1861): | Le mojega terpljenja čut pekoči. Kervava jeza vzdiga na-njo v bridkem Se v mojem sercu, pobegnile so Vse dobre misli, z |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | te torej, o Bog, po tvojem ljubem Sinu in njegovem bridkem trpljenju in smrti, pridi tej veliki revščini na pomoč. Prosim |
| Robinson mlajši (1849): | brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako |
| Valenštajn (1866): | jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim |
| Divica Orleanska (1848): | domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſa ino apoſtelne je le ena veſela gora, veliko pa bridkih gór bilo, dokler ſo bili v' tém revnim shivlenji med |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvojiga kraljéviga ſedesha sgnan, po puſhavi beshé, ſe je v' bridkih teshavah pokoril, ino sadoſtval Bogu sa to, kar je v' |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je čas De britkih dni popravite veliko. Burgún. Gotova je; vi zadovoljni boste, Karol |
| Divica Orleanska (1848): | prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se ji bližati hoče, ona naglo pred njega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Gospved Jesvs Kriſtvs ti nisi trapetov alzagvov vtojam svetam britkam terplenje inv vnadovshnei smerti glih takv ti mene kna pvſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar |
| Oče naš (1885): | pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem je padel Nace nazaj. Do smrti trudnega se je |
| Oče naš (1885): | nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič terjal. |
| Zlatorog (1886): | ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama |
| Divica Orleanska (1848): | takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord |
| Blagomir puščavnik (1853): | v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v |
| Ferdinand (1884): | služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela |
| Ta male katechismus (1768): | inu Sodnik! ti Oblastnik zhes ſhive, inu mertve! skus tvoje britku umiranje prosem jest tebe, pogledej milostvu na to dusho, katira |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | samoremo, na vſe shpotlivu, inu krivizhnu, na vſe oistru, inu britku, na vſe kervavu, inu ſmertnu terpleine, taku na bomo negovimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmo tebi s' grehi, o velikimi, inu grósnimi! enu taku britku terpleine, taku teſhki kriſh, inu taku grenko ſmert naloshili. Smo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas taku malu vela, debi mi na nega, inu negovu britku terpleine smiſlit ſe vreidni na ſturíli? Timu malerju Apelles ni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na neha naſh nar dobrotliviſhi Isvelizhar, kyr mi na negovu britku terpleine nasmishleni, inu sa naſhu isvelizheine, sa katiru je on |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bómo s'omezhenim ſerzam, s' vſmilenimi, inu sgręvanimi ſolsami tvoje britku tèrplenje premiſhluvali! O vlęjzi naſs ſkusi letę dny prav mozhnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojo nebeſhko luzhjo ràs-ſvętli. Ti pak, moj dobrotlivi Odreſnehik, katęriga britku tèrplęnje ſe vshę danàs na vezh krajih tiga kerſhanſtva pred |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert spravo andohtijo ven isgovoriti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | de ravno tam v' ſvoje velizhaſtvo gre, kjer je ſvoje nar bridkejſhi terplenje sazhel. — Shè enkrat jih poblagoſlovi, ino ſe pred |
| Stric Tomaž (1853): | kolikor boljši je, toliko hujši ti bo po njem, toliko britkejši ti bo meč serce presunil. Težko, težko nama bo ostal |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vdove in edina podpora matere, ki so tedaj za njim bridko žalovali. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno |
| Genovefa (1841): | nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó britko, de bi rad perſt ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno |
| Genovefa (1841): | bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi se mi britko zdélo , če bi vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli |
| Valenštajn (1866): | se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne bil spoznal, če bi se ne bila smejala” nekako britko spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski |
| Ferdinand (1884): | v svojem življenji mu še ni bilo tako tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego |
| Revček Andrejček (1891): | za vse napake. Domen. No in ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | potemtakem to veſęle, katęru ſta s'tega daſęzhi vupala, ſi britku ſturila. Va dva naſpruti. katęra ſhe vſe ſvoje dnarje imata |
| Oče naš (1854): | je tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tvojim veſeljam shaloſt nahaja, kér tudi tvoja duſha bo ſtraſhno bridkoſt obzhutila, kakor bi ojſter mezh tebi materno ſerze prebodel. " — Vidil |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino pahnjeni v' kraj pogublenja, kjér bo shaloſt ino vezhna bridkóſt. “ Tak Bog ne gleda na rodovino, ne na deshelo, ampak |
| Življenja srečen pot (1837): | bo. “ Oj kdo naſ bo lozhil ljubesni Kriſtuſove? nadloga? alj bridkóſt? alj lakota, alj golota? alj nevarnoſt? alj preganjanje? alj mezh |
| Življenja srečen pot (1837): | naſ kaka slo huda ſkuſhnjava ſtiſka, alj ſe nam velika bridkoſt priblishuje, vſaki naj ſvojga varha poklizhe, ſvojga vladnika in pomozhnika |
| Roza Jelodvorska (1855): | je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto |
| Valenštajn (1866): | Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla |
| Oče naš (1885): | Tako je ostal nekaj časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa je vstal in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine premiſliu, inu ſi tiſtu zélu pred ozhy poſtaviu. Katira britkuſt te duſhe je bila veliku vezhi, koker tu terpleine tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veliku yh je, katiri nemu to shaloſt ponovijo, inu to britkuſt gmyrajo, katiri nikar ſamu na negovo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine, nikar terpleine, nikar britkuſt, nikar krish, nikar ſmert, katiru vſe ſe je shi nemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | podvuzhiu, inu vunder obeniga ni, katirimu bi tvoja nar vezhi britkuſt h' ſerzu ſhla, debt ſe zhes tebe vſmiliu, tebe obyskou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus enu vſmilenu obsaluvaine, inu objokejne negove ſmerti nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'nymi dershati, debi Chriſtuſu to shalolſt ponovili, inu to britkuſt gmyrali? debi na negovo nar vezhi dobroto posabili, inu negovo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 8. Gleite o vi vsi popotni: Ak’ se ſnaide glih britkuſt: Ak’ vaſha ſhalloſt o srotni! V’ seb ’ma tako grenkuſt |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vſeti * od moj’ga lub’ga Synu. 2. Oh! ti britkuſt, ſhalloſt, teſhave * ſdej moje serze topę, * ke od mene slavu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tedej te’ bom perglihal? Shalloſtna pred vsem’ ſhenam’! Kok’ tvojo britkuſt popisal? O narlepsh’ med’ Divizam’! Koker morje je globoka O |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vozhiva so Gospved Jesvs Kriſtvs jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. |
| Oče naš (1854): | več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno |
| Oče naš (1854): | svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje |
| Deborah (1883): | dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno |
| Deborah (1883): | pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega, ko vas jaz rotim, Naj mi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtanizo is med ljudi peljajo, ker mu ni bilo savolj bridkoſti ſerza med mnoshizoj dobro. Bersh ko v' ſamotno prebivavnizo ſtopita |
| Divica Orleanska (1848): | peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vojski. Ker je Arto naglama na pot šel, se je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | tisti dan, ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo |
| Blagomir puščavnik (1853): | da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na veisti svoji Prau perpraulen stoji, Tisti ſ e te britkusti te ſmerti na boy. 3. En ſaki more priti h' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dobrote, H'tebi beshimo mi srote, Ti v'naſhi smertni britkusti O Mati! naſs nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 5. Skus ta ofer nam odpusti Naſhe grehe , no v'britkusti Naſhe smerti gnado dei, h'Tebi Bog! v'Nebeſe priti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le ona, temuzh tudi mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj, inu spremishluj v' britkuſti tvoje dushe taiſte lejta, katire se v' lenobi naſajpoloſhil, ter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo ſedaini zhaſs te gauge. Drugezh sa volo te ſiune britkuſti, kader je on prevideu, de bode mogu ſvojo ſveto kry |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta zhes dau, inu trikret v' teshavi, inu britkuſti ſvoje duſhe, inu shivota ſvojo molitu opraviu: Apparuit illi Angelus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri je nega poterdiu. Naſh lubesnivi Isvelizher v'ſvoji kervavi britkuſti jezhy, inu ſe toshi per timu Preroku Isaia 63. Torcular |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vi ſmertni britkuſti Chriſtus ſturiu? on je ſturiu, kar vſi shaloſtni, inu s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmertjo rinat, inu bi biu mogu sa volo te ſiune britkuſti, katiro je nemu ta grenki spomin v' negovimu ſerzu sbudiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obshalvati, inu objokat de ſe tudi on bo v' ti britkuſti naſhe ſmerti zhes nas vſmiliu, inu nas potroshtou. Satorei pokleknimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ponishniſhi proſimo, de, kader boſh ti naſs v' naſhi ſmertni britkuſti jezhet, inu sdihvat videu, na naſs smiſliſh, naſs poterdiſh, dobrotlivu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bodo ſami per ſebi rekli, inu ſe keſſali, inu od britkuſti tega duha sdihuvali : Leti ſo taiſti, katirim ſmo ſe mi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je ſhe lepſhi v' djanji pokasal, kedar je v' ſmertnih bridkoſtih na oljſki gori molil, rekozh: „Ozhe! zhe je mogozhe, odvsemi |
| Življenja srečen pot (1837): | od nja govorjeniga bilo. Tudi tebi bo v' nar hujſhih bridkoſtih beſeda boshja nebeſhka tolashba; sakaj ſlajſhi je ona kakor méd |
| Stric Tomaž (1853): | ji je bilo, da je že veliko terpeti in v britkostih živeti moglo. Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender |
| Štiri poslednje reči (1831): | hudo godi, zhe je v' veliki neſrezhi in v' velikih britkoſtih, ima vender kakiga prijatla, de ga potroſhta in s' prijasnimi |
| Štiri poslednje reči (1831): | miloſt in v' neſkonzhno njegovo uſmiljenje troſhta pravizhniga v' ſmertnih britkoſtih, in mu ſtrah pred vezhnoſtjo pomanjſha. Zhe je tudi kaj |
| Štiri poslednje reči (1831): | vezhnim veſelji sa vſelej ſklenjen oſtal. To pravizhniga v' ſmertnih britkoſtih troſhta, ker vidi, de ſkorej bo ſrezhni vezhni pozhitek doſegel |
| Štiri poslednje reči (1831): | in ſe njim vedno perporozhal, sato ga tudi v' ſmertnih britkoſtih ne bodo sapuſtili, ampak gotovo mu bodo pomagali ſrezhno ſvoje |
| Oče naš (1854): | bodete tudi Vi z veseljem pridelali, kar smo zdaj z bridkostjo kot drago seme v zemljo položili. Krivica bi pa bila |
| Oče naš (1854): | prosil Menarta se k njemu vsesti in dolgo je z bridkostjo in strahom njegovo pošteno obličje ogledoval. Menart ga je tolažil |
| Valenštajn (1866): | Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | takim tarnanjem, ki ga je včasi z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil, de ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vém kje, „obras Ferlanove pinje v róke dobil; tresne in „brihtne glave mladenizh prebere s samerklivoſtjo „popiſ, in ſe lóti sa |
| Genovefa (1841): | pa ſtari Volk, ſo ſe veſelili umnih vpraſhanj in opomb brihtniga ſanta, ktére ſo bile réſ v zhaſih prav premedêne. Naj |
| Genovefa (1841): | lépimi uſtmi je bil shiva grôſova podoba. Ko je grof brihtniga, zvetézhiga ſanta v têj revni obléki saglédal, je ſhe huje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna, ki želí, de bi vsaka |
| Genovefa (1841): | jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je |
| Kuharske Bukve (1799): | naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je Zeſar Joshef II. oral je Marſko dershavno ſtaliſhe v Brin perpelálo, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſ pri kozhiji, v ktéri ſe po veliki zeſti med Brinam in Oljmizam na Marſkim péle, bliso Kauſniza 19. veliki Şerpana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi obvarjejo ? Vsemi brinovga germovja in rasſekljaj ga, kakor ſteljo sa gnoj, potlej ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v malo dnéh napraviti, če se žaganja ali pa trešičic brinjeviga lesa v vino dene. (Ilo za pečárje) , ki pràv dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od brinovih jagod na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravi zhaſ léſ ſekati sa poſode in sa ſtrope. — S brinovim léſam po hiſhi vezhkrat pokadi, de ſe sapert srak sboljſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in peſhke vſej, ali poſadi. Sadnjizh pa ſhe gredo s brinovimi vejami goſto pokri. To bo ſtorilo : Pervizh, De miſhi in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | konec storil? V neki vasi so veliko velika žganja in brinjevca žgali, in kmet tam ne pozná skoraj nobene druge pijače |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | onim, ki jih je bolezen napadla. Imel sem še nekaj brinjevca in grenkih kapljic (Lebensessenz), kar se je oboje, na sladkor |
| Zlata Vas (1850): | mléka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku |
| Robinson mlajši (1849): | nebogi, prežalostni starši! ” je zakričal, ino si solze z rokama brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi |
| Genovefa (1841): | s ſernjino, v ktéro je bil savit, ſi je ſolsé briſal. „Ali je pa sdaj tudi v nebéſih? ” „Kaj pa de |
| Sacrum promptuarium (1695): | je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim |
| Sacrum promptuarium (1695): | Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa |
| Sacrum promptuarium (1695): | jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala |
| Genovefa (1841): | zélit in ſolsé briſat. „Ha! ” je rékel, „hotel bi, de bi kônj imel perote |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha |
| Zlata Vas (1850): | Ko si še z ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½ minute zhaſa, tadaj na dan (zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi ſe konji vdebélijo, zhe ſe s kako tako zapo briſhejo in — dobro paſejo. ” „Kadar krava povershe, pojdi ritniſko v hlév |
| Divica Orleanska (1848): | rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka |
| Divica Orleanska (1848): | Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse |
| Divica Orleanska (1848): | Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam |
| Divica Orleanska (1848): | če obernil vam Je serce Bog – rešite jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V |
| Divica Orleanska (1848): | Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem |
| Divica Orleanska (1848): | Ti vdal si se, zato ti on pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim |
| Divica Orleanska (1848): | očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne |
| Divica Orleanska (1848): | Klicár. ima eniga le kralja, In ta živí v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj |
| Divica Orleanska (1848): | Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino |
| Divica Orleanska (1848): | Kdo pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi |
| Divica Orleanska (1848): | So bili kot za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot |
| Divica Orleanska (1848): | bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | verhu A odteče. Per tiskavni sisaljki procep nima napustnice. Vgasivna brizgla male postave je enako zložena, kakor tiskavna sisaljka. V posodo |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | je umetno narejena, žene vodo verh navadne hiše. Velka vgasivna brizgla ima dvoje valjev; v A se procep vzdiguje, v B |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | in manj znanih besedi. --------- Apnenc, Kalk. Barve dostavne, complementäre Farben. Brizgla vgasivna, Feuerspritze. Burjava, Nordlicht. Čast, Hauptstück. Daljnogled, Fernrohr. Danica, Morgenstern |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | drog, na kteriga konceh F in G ljudje primejo. Taka brizgla žene debel trak na visoko streho, ino ne le z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi tretji dan storiti, če živinče ni zdravejše. Solitar in brizglja se tako dolgo živinčetu dajeta, dokler ni zdravo. Ako je |
| Fizika (1869): | Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m. Brillen, naočnice, očali. Brizglja gasilna, Feuerspritze, 196. Bruch, vlomek. Brzojav, telegraf, 179. Budilo, Weckerwerk |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v vodi raztopljenega solitarja dati. Zraven tega je treba napraviti brizgljo, kakoršno sim zoper zapertje nasvetoval, in živinče vsakih 6 ur |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc te kuhovine v brizgljo, in prideni 2 kvintelca solitarja in 3 lote lanenega olja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z veliko metljo fužine ometêjo ali pa s kako veliko brizglo (Feuerspritze) prah proč spravi, potem pa streha in vse lesovje |
| Tine in Jerica (1852): | Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je |
| Zlata Vas (1848): | imel veliko prasko, pod nósam so se mu pa dolge bèrke vihale, de so vsi otroci pred njim bežali. Dve stari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ta „žnedermaster”, kako moško v občinsko pisarnico masira sukaje si brke! Človek bi res moral misliti, da je to še bolj |
| Zoologija (1875): | ptica je 13 palcev dolga, po večem je rudečkasto siva, brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | je sè svojo vnanjostjo jako odločno dušo in dobro srce. Brke je imel dolge, lice okoščelo, rameni široki in nekako izbokani |
| Roza Jelodvorska (1855): | biti«. Vrata so bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno |
| Gozdovnik (1898): | trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na |
| Roza Jelodvorska (1855): | revnih in s težavami obloženih, je zdaj, o groza! tolovajski berlog postal. « Žalostna in zamišljena gre pod goro in zavije se |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | préden ſe lozhi od tega kraja, ſhe enkrat v ſvoj berlog gre ſpremljena od vſih prizhejozhih in pade tam pred britko |
| Divica Orleanska (1848): | Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Celovcu, za kukalo. 11. Gosp. M. Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku, za pinjo. 12. Gosp. Ant. Francel, košár v Ljubljaní, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſa, kateriga obresovanje s' novim letam deneſ obhajamo. I. Kakor brodnár, ki po tekozhih valovih ſvoj zholn peljá, ſkerbno tajiſtiga poganja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | moraſh tudi ti po njih ſtopinjah sa Kriſtuſam hoditi. Glej, brodnár tudi sveſto po nozni na svesde gleda, de ne sajde |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pamet ne dovolji, kar dobra véſt ne perpuſti. Ako bode brodnar ſvojo barko vetrovam prepuſtil, jo bodo ſkoraj rasbili ino vtopili |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | čerta kazala pot dveh, treh itd. milj. §. 43. Vsak brodnar ve, de mora višej vesljati, kadar hoče k ravno nasprotnim |
| Fabule ino pesmi (1836): | Zhakaj, jas ti bom goſpod! Jager padne ’s plota. Gda brodnara nej’ od kod, ˛Sam gré na brodnara brod. Hitro v |
| Fabule ino pesmi (1836): | s plota. Gda brodnara nej’ od kod, ˛Sam gré na brodnara brod. Hitro v’ ladjo ſkozhi. Tota mu ne vé ſhegó |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden |
| Blagomir puščavnik (1853): | prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše, |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog je tako obernil, de je Jona sadelo. Jona pové brodnikam ſvo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | reče, da oni gospodje ne zaslužijo spominjkov bolj neminljivih kot bron! — Uže samo zarad tega posojila pomnila jih bo Ljubljana mnogo |
| Gozdovnik (1898): | okolu 120 mož Indijanov. Njih obrazna barva spominja na florentinski bron. Eni so skoraj goli, eni imajo kratke usnjate predpase, vsi |
| Kemija (1869): | in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali mesinga, bronza, novega srebra in še drugih kovinskih zmesi. Kemiki ga rabijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Šimna Unglerta, Antona Köhrerja in Janeza Nikelna; pervimu je bila bronasta svetinja, drugima dvema pa ſo bile pohvalne pisma podelene. — (Dalje |
| Rudninoslovje (1867): | je 8, namreč: 1. tompakasta (tombackbraun), 2. bakrasta (kupferroth), 3. brónasta (speissgelb), 4. médasta (messinggelb), 5. zlata (goldgelb) |
| Gozdovnik (1898): | sprejemajo gostovi in poglavarji? « Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga, gledalca s čudenjem navdajoča. Črnotič ni čakal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko pride megla, ki ima veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem |
| Gozdovnik (1898): | hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 17. dan Kozoperska je bilo 6 zlatih, 14 srebernih, 24 bronastih svetinj in 51 pohvalnih pisem med mnogoverstne fabrikante, fužinarje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in čepice. ” 46. Gosp. J. Stadler, medar v Lincu, za bronastó podobó. 47. Gosp. Ant. Steinhauer, motožar iz Linca, za cesarskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | podobe ino divje sverí molili. V' ſvojim tempeljnu ſo imeli bronaſto podobo. Bala po iménu, ino potlej pa drakona, to je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblezhe v' ſvoje laſtno oròshje, mu déne na glavo ſvoj bronzhéni grebenák, ga opnè s' laſtnim oklépam, ino s' laſtnim mèzhem |
| Kemija (1869): | 508. Brezličen, amorph. Brezvoden, wasserfrei. Britanniametall, 432. Brom, 378. Bronce, bronza, 433. Brošč, Farberrothe, Krapp, 486. Burette, kapnica, bireta. Buttersaure, maslena |
| Kemija (1869): | se rabi za ponarejeno zlato barvo in za bronziranje. 3. Bronza, iz ktere so sosebno stari narodi izdelovali razno orodje in |
| Življenja srečen pot (1837): | der für die Normal- und Hauptschulen vorgeſchriebenen deutſchen Sprachlehre. 8. Broſch. 1 fl. — Theoretiſh-praktiſcher Unterricht in der deutſchen Rechtſchreibung. Darſtellung eines |
| Življenja srečen pot (1837): | wollen. 8 v. II. Theile. I. Thl. Wortforſchung. II Wortfügung. Broſch. 2 fl. 48 kr. — Sprachübungen über die Regeln der Wortforſchung |
| Življenja srečen pot (1837): | und iſt. Mit Anſichten und den Plan von Klagenfurt. 8 Broſch. 1 fl. 48 kr. Geſchichte der ſeligen Hemma, Stifterinn von |
| Življenja srečen pot (1837): | berühmten Kirche Maria Sal in Kärnten. Mit einer Anſicht. 12. Broſch. 10 kr. Proprium sanctorum pro Diœcesi Lavantina. Jussu et auctoritate |
| Življenja srečen pot (1837): | Domſtiftes und der Domkirche von Gurk. Mit einer Anſicht. 12. Broſch. 12 kr. — des Urſprunges und der weiteren Schickſale der berühmten |
| Življenja srečen pot (1837): | usum et commodum Clericorum ad S. Presbyteratus Ordinem Adspirantium. 8. Broſch. 10 kr. Ordo Providendi Infirmos. Juxta Rituale Romano Salisburgense 1833. |
| Življenja srečen pot (1837): | und Sterbende. Nach beſſen Tode herausgegeben v. Welwich (L.) 8. Broſch. 50 kr. Eichhorn (P. Ambr. ) Beiträge zur ältern Geſchichte und |
| Življenja srečen pot (1837): | diejenigen, welche ſich ſelbſt in dieſem Gegenſtande vervollkommnen wollen. 8. Broſch. 1 fl. 24 kr. Paulitſch (I. Peregr. Fürſtbiſchof v. Gurk |
| Življenja srečen pot (1837): | in commodiorem usum R. R. D. D. curatorum emendatum. 8. Broſch. 50 kr. Ritus celebrandi Missam privatam secundum Rubricas Missalis Romani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kviško molí in vóha; večerno petje petelínov; kuretina v prahu berzkajoča; mačke ki se snažijo; lástovke, ki nizko nad vodami letajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podobo 7. kakor je v jeſeni téga léta. ) Şpomlad, préden berſt pogánja, ali tudi v poprejſhni jeſéni po Liſtopádu perréshi, ali |
| Botanika (1875): | razvijal cvet, s čim se dalnja rast vejice dokončuje; ta brst se imenuje cvetni brst ali sadni popek, je kratek in |
| Botanika (1875): | Brst 42 Kar imenujemo brst, popek ali oko, je skrajšana rastlinska |
| Botanika (1875): | tako, kakor deblo. Vejica ima zatorej na koncu tudi končni brst – drugotni končni brst imenovan. Da se naredi pazduhni brst, so |
| Botanika (1875): | Vejica ima zatorej na koncu tudi končni brst – drugotni končni brst imenovan. Da se naredi pazduhni brst, so odloči od cevnih |
| Botanika (1875): | se dalnja rast vejice dokončuje; ta brst se imenuje cvetni brst ali sadni popek, je kratek in okrogel, v čem se |
| Botanika (1875): | se pokazujejo trojni brsti, namreč končni pazduhni in postranski. Končni brst a (pod. 72.) skončuje deblo in ga daljša pri svojem |
| Botanika (1875): | Brst 42 Kar imenujemo brst, popek ali oko, je skrajšana rastlinska os ali deblo v |
| Botanika (1875): | kakor deni daljnogleda. Nadalje se dá spoznati, da bo končni brst razvijal cvet, s čim se dalnja rast vejice dokončuje; ta |
| Botanika (1875): | končni brst – drugotni končni brst imenovan. Da se naredi pazduhni brst, so odloči od cevnih povezkov v deblu, jih nekoliko, ki |
| Botanika (1875): | stran in v pázduhni brst stopajo, med tem ko postranski brsti sami narejajo nove cevne povezke. Pod. 73. nam kaže podolgoma |
| Botanika (1875): | skončuje deblo in ga daljša pri svojem daljnim razvitku. Pazduhni brsti b se naredé vselej v pazduhi lista. Postranski brsti se |
| Botanika (1875): | steblo b z mesnatimi listi, kterim v pashah izrastó popki (brsti) v podobi malih čebulkov aa, ktere služijo ljudem za pomnožbo |
| Botanika (1875): | vseh rastlinskih delih, posebno tudi na listji. Pazduhni in postranski brsti so tisti, iz kterih izrastó veje. Vsaka vejica ima vsa |
| Botanika (1875): | Pazduhni brsti b se naredé vselej v pazduhi lista. Postranski brsti se pokažejo sem ter tje po deblu prav po naklučji |
| Botanika (1875): | tudi prerez, narejen preko njega. Na deblu se pokazujejo trojni brsti, namreč končni pazduhni in postranski. Končni brst a (pod. 72. |
| Botanika (1875): | zarodek listnate vejice, kakor se to vidi na postranskih dveh brstih naše podobe. Jako podučen in nastavo listov na prihodnjej vejici |
| Trtna uš (1881): | kakor makovo seme. Po zimi jih lehko vidimo viseti na brstih in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu |
| Botanika (1875): | se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v jeseni obilno mlatiti. — Ak penica poje, pred ko terta bersti, se kmet dobre letne veseli. — Polne lune sijanje, če ga |
| Genovefa (1841): | je bil króg in króg s velízimi, zhernimi hvójami, ſivim bèrſtjem in s treptajozhimi jagnjedmi obdán. Tukaj je mósh s mêzhem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo božja previdnost čudno ohraniti hotla, je obrašena z zeenim beršlenam, čigar rozge in korenine ji se razvalit ne dajo ; mislil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tlah. Nad vſim tem pa je bil debel venez is berſhlinovih in limonovih en dan poprej naterganih vejiz. Na levi ſtrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | struna ljubezniva Poje v tihim sramežljiva, Modropojki slavski streže, Ki beršlánov venec véže, Gosli ž njim ovénčati. „Čas je, molklost prekiniti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to veselilo — po železni cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti, jih iz ceste na desno in leno |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ver'mo, vupeimo, lubimo; Ta sapoved je sa vſe. Zhist, pravizhen brumen bit' , Teshave volnu noſit', lepe ſo lete zhednosti, Tem starim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je enkrat slagal, temu ſe teshku vezh verujame. Kateri je brumen, priden, inu perjasen; pride po zelimu ſvejtu lohka naprei. En |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | grehe ohranilu: letu bode tebe furmalu, de bosh dobr, inu brumn ter |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je enkrat slęgal, temu ſe teſhku vezh verijame. Katęri je brumn, pridn, inu perjasn: ta pride po zelimu ſvejtu lohka naprej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | njeh bogat': Teb' in' njim vſo hvalo dati, Bres tadla, brumn, inu zhiſt. Ozhe! to je moju dolshnoſt Oh jeſt raſem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an velk gryshnik nasmert bovn htomi prida saki den an brvmen zhvovak noi saki den shebra pernjam te 7 svete Kolzhenze |
| Ta male katechismus (1768): | blu oppravlenu, je Ponzianus trupla, inu eky skrivaj pobral, ta brumna Gospa Alexandria pak, katire je Grogor pomagal, je njeh is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kje virjejozhe dushe ſapody njega bersh v' wèjh, inu ena brumna perprostnoſt stare njegovo pregnanoſt. Nasputè se is njim v'nobenu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Sakrament poniſhnu , inu lubeſnivu pozhaſtiti. Skus tega bodo namrezh brumne dushe silnu ſlo uſhgane, inu ſatorej sem jeſt taiſtega hraniti |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Serzi glaboku uterditi. Viro, jenu Nauke, Naſhih dobrih dell lete brumne ſhtuke. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se spoſnati, inu drugem is lepem exempelnam dobreh del, inu brumnega ſhivlenja naprejsvejtiti. Naposled bodo bratji, inu seſtre oppominene te regelze |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shtritali. Hodi ſa mano. XXXI. POSTAVA. Perludnoſt je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k' svetuſti enu terdnu podloſhenje. III. Poſt. Pohlevnoſt je enega brumnega zhloveka oziranje. IV. Poſt. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. V. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enege zhednega ſhivlenja krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle vrednu ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so ony neli ſavol zhisla svojeh lejt, temuzh tudi ſavol brumnega ſhivlenja zhaſty uredni. Uſſellej enega starzheka sposhtuj, nej bo kakershenekol |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' zhloveſhkim ſerzi lepo seleno drevó kraljéſtva boshjiga, drevó shivlenja brumniga. Njegove veje ſo ſvete zhednoſti, njegovo ladje ſo dobre dela |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | 33. ˛Svet advéntni zhaſ ſe je priblishal, naſtopili ſo dnévi brumniga premiſhlovanja. ˛Sveta mati ka- toljſhka zerkev obhaja dvojni ſpomin dvojniga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | na enkrat bres greha ſe ne poſvetite; pa tudi nikakiga brumniga déla, ne opuſtite, ſhe tak'nevredno naj ſe vam sdi: is |
| Slate jabelka (1844): | nar ſlabiſhi rezhi sa-ſe isvolil, kadar je le mogel. Od brumniga mladenzha ſe bere, de kadar je she bliso ſmerti bil |
| Štiri poslednje reči (1831): | bi ſam pogubljen ne bil. « 1. Kor. 9. Vender pravizhnimu brumnimu kriſtjanu ſe ni treba ſmerti prevezh bati, sato ker ſrezhna |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe zhloveſhka duſha v' ſvoji pravi lepoti ino zhaſti vſakimu brumnimu ſerzu pokashe, kako imenitna de je. — Oj! kaj ſte vé |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leta sluſhe tebi susebnu k' temu, de se koker en brumne zhlovek skaſhesh. Ti moresh is drugemi ſhiveti, bodi se ſhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker ti. En perproſt, inu naunzne, per temu pak en brumne zhlovek dapade Bogu uſſe bel, inu bo vezhe v'nebesah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr |
| Ta male katechismus (1768): | Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela. Od brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Negovu Preſvetu ime poſvezhuvati. Pr. Koku? Od. Is enim brumnim, jenu pravizhnim shjulenjam. 2. Proshna. Pridi k' nam toje kraleſtvu |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſe bomo s' ſvojimi ljubimi prijatli ſpet vidili. S' pravizhnimi brumnimi tovarſhi, bomo v' nebeſlh ſpet ſkenjeni, ker ſmo ſe na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſonzhniga is-hoda ino sahoda, bodo poſédli nebeſhko kraljéſtvo ino ſe brumnimi ſtarimi ozhaki, Abrahamam, Isakam ino Jakopam veſelili, dokler bodo njih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvoje veſeli. Pa kakor nozh ino den je raslozhek med brumnimi ino hudobnimi. Hudobni ſe radi po ſkrivnih, nesnanih kotih potikajo |
| Genovefa (1841): | ravno takó lashnjivim, opravljivim piſmam do grôſa poſlal, Genovefo, najpobóshnejſhi (brumno) in nedólshno goſpó kakor nesvéſto, nepoſhténo shêno tóshil in sapovédal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei |
| Genovefa (1841): | tedaj v Bogá ſamiga. Sdaj pa pojdi in shivi pobóshno (brumno) in dôbro, Jes |
| Genovefa (1841): | hzhér ſta imela, ktéro ſta preſerzhno ljubila in prav pobóshno (brumno) odredila — po imenu Genovefo. She otrok je shé Genovefa prav |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi bi imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'hudemu pogube. Katiri Bogu ſveſtu sluſhejo, inu ſa pravo brumnoſt ſe mujajo, ti so, katiri se v' boſhjemu myru skupſveſujejo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nobedn nima drugega tovarshtva imeti, koker kjer se nodolſhnoſt, inu brumnoſt narajma. Meni je moj Buh ſa enega tovarsha mojega ſhenena |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvetiga poſta vabi; nas ti ſveti Vuzheniki budijo; nas ta brumnoſt ſyli, nas ta hvaleshnoſt pergaina; nas tu dobru sa naſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bómo dary boshje inu kèrſhanſke lubesni darovali. Naſhe dęla ſkusi brumnoſt poſvezhene, bódo s'molitujo to lejpú diſhęzhe kadilu, katęru pred |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drusiga ne dershym. Takú praviſh ti: inu kęr te tvoja brumnoſt vshę taku prevezh ne tiſhy, de bi ti kaj od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Netu, en Bog. Od tod je priſhlu, de je on brumnoſt, inu tę bogabojezhe sanizhoval, tę Duhóvne saſhpotuval, andohti inu boshje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokorshzhno isaka: jas prosim tabe skues rud Abrahama noi skves brumnoſt Jakoba katheri ni bogu pragrishov jas prosim tabe skus kazho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi stanovitraſt S. S. Marternikov inv marterniz noi vsah |
| Ta male katechismus (1768): | Tud' zel sveti ludji, k'tir od mladosti v' pravi brumnosti so ſhivelli: Divize, Pushavneki, ti Uzheniki, zel Marterneki so ogolfani |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ti vshgati Zhes naſs tvoje gnade luzh, Dei nam v'brumnosti ostati Ti vſelei tvojo pomozh. Dei nam volnu v'shulo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na viſokusti, Myr na semli tem Ludem, Kadiri v'ſveti brumnosti Dobre vole ſo per vſem, No dobru ſerze imajo , De |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je enega brumnega zhloveka oziranje. IV. Poſt. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. V. Poſt. Krotkuſt je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | wugejme dobeta. Hodi ſa mano. VIII: POSTAVA. Samota je te brumnoſte mozhnu podpiranje. 1 Kkatire se naſna hrupu teh ludy zhasi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je te brumnoſte mozhnu podpiranje. IX. Poſt. Dobra manenga je teh del narbulshe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je enu ſnamene bres zvibla, de en naſtanovitne zhlovek v' brumnoſte nalubnoſt, inu nadapadlivoſt najde, ter v'porednemu ushezhnoſt zhute, kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imella. Uſſe minute mojega zhasa sem jeſt v' della te brumnoſte , inu v' taiſte, katire so en dejl te edine skerby |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa , ali treſlivoſt je ſuper doſti hudeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojeh rokah. Hodi ſa mano. IV. POSTAVA. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. 1 Doſti hudega se je meni na svejtu pergodilu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Dar te vednoſte. 5. Dar te mozhy. 6. Dar te brumnoſte. 7. Dar boshjiga ſtrahu. Iſai. 11. Shtiri posledne rezhy tiga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de ima edn per drugemu ſtanuvati, al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njeh ni iskal wogatio v' dnarjeh, temuzh skushne v'mnogiterni brumnoſti. Terdne tugente so prave wogatie, katire k' dobremu te dushe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poshteina, temuzh ta gerda naſramnoſt, v' katirih ni te ſvete brumnoſti, temuzh ta tagreſhna hudoba, sakai v' takſhnih hyſhah ſe ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſposnali, dar tę mozhy, de jih bómo ſpolnili, dar tę brumnoſti, de bómo Bogú po dolshnóſti ſlushili, inu timu blishnimu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pokasati. Zhe ſe ſpęt nasaj is tę lęjpe pôti tę brumnoſti vèrnete, móre on taku rekozh s' vami vred nasaj jiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sanizhovati, tvoje nar imenitniſhi dolshnóſti opuſtiti. On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó Maſhnikam poſmęhval, tęiſte fershmaguval, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hotel neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam bo odmerjalo. Zhimu gledaſh pesdér v' ozheſu ſvojiga brata, bruna v' ſvojim ozbeſu pa ne vidiſh? — Kar koli hozhete, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nogo. Kedar konja čez visok prag pelješ, ali čez visoko bruno: ne prestopi z hromasto nogo, ampak jo le čez potegne |
| Fizika (1869): | še gre skoz podlago, ne more opasti. Ako bi pa bruno bilo tako dolgo, kakor je to s točkami zaznamovano, imelo |
| Fizika (1869): | mizi, stolu, konju, itd. Pod. 31. Napošev stoječi kamen ali bruno, pri kterem, kakor v Pod. 31., iz težišča spuščena navpičnica |
| Kemija (1869): | temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi in gladi ž njima. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sató naj vſaki ſam poſkuſi, Potlèj ſhe lé naj jesik bruſi. Viſhnjagorz. Eno je potrébno! „Viſoko zhaſtitljivi goſpodje! Vſo hvalo Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rad letí! Tiſtimu pa, kdor ſi nad vſako rezhjo jesik bruſi, vſiga graja in zherti, bi s unim umnim mosham rekel |
| Zlata Vas (1848): | pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo. |
| Rudninoslovje (1867): | nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci |
| Rudninoslovje (1867): | po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhi naſtopniki bodo ſaj imeli kaj nad nami popravljati inu bruſiti. — Piſano na Gorjuſhah v bohinſkih gorah 1. dan Roshnizvéta 1796. |
| Življenja srečen pot (1837): | orôshje; ona je mozhna ino ojſtrejſhi, ko na dvé plati bruſhen mezh, ki do shiviga prebôde. — V' nar vezhih teshavah na |
| Življenja srečen pot (1837): | alj poſlednizh je kakor pelin in kakor na oba kraja bruſhen mezh. “ ˛Sv. ˛Shtaniſlaj je omedlel, ako je kako neſramno beledo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že je stegnil roke po njemu, da |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | imel; človek bi se tu kaj lahko onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one |
| Viljem Tell (1862): | ki jo obdajajo. Veliko kmetov se bliža, nekteri čez visoko brv čez Šehen. Prvi so Valter Firšt z obema dečkoma, Melhtal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je silil k hitremu begu. Že je hotel Bôb vreči brv v globočino, ko je naenkrat šinila gospej O'Nielovi miselna nesrečnega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal |
| Robinson mlajši (1849): | Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti |
| Gozdovnik (1898): | poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan, pa je šepal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini |
| Gozdovnik (1898): | privezana; gospodar njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino veſelvanja ogniti, to ſe pravi, ſvoje bude pozhutke v' bersde dévati. 3. Zhuj ino bédi ſam nad ſebó, de ne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe tudi nam pergodilo ne bo. Dajmo ſvoj jesik v' bersde kerſhanſke modroſti, de ſe nam v' hudo sapletal ne bo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ako mu neprenehoma dobro kermo polagaſh, malokedaj pa ga v' bersde daſh; ſhe teshej boſh krozhal ſvoje pregreſhno teló, ako tajiſto |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Veſhi s'prevuſo boſhjega strahu tvoje pozhutke, ter njeh v berſdi derſhè, zhe otshesh brumnu, inu Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaka, zhe le bosh tvoje pozhutke v' ſhivlenju dobru v' berſdi derſhal. Tedej bosh videl, inu uſſe prebilnu imel v'boſhjemu |
| Genovefa (1841): | je konja bolj na tanko pregledoval in ſreberno obilno poslazhêno bersdo saglédal, je rékel: „Aj, ali té sverine tudi slato in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton |
| Genovefa (1841): | ſvôjiga nagnjenja k nagli jésî, k zhutljivoſti in ſumljivoſti (Eiſersucht) bersdati ne more. „In le êno nebersdano nagnjenje ſizer ſhe takó |
| Zoologija (1875): | to mero prestopiti, ali to svobodo mora razum voditi in brzdati. Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo za vzdržanje telesnega |
| Genovefa (1841): | ſe je po zélim gradu raslégala. Gôlo, ki bi bil bersheje ſmert, kakor groſa prizhakoval, je urno doli hitel in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noterdati, de bo v'mertvashke buqve ſapisanu, inu de se berſhejshe te SS. Mashe inu molitve ſa njim oppravejo. Zhaſlitu usake |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | alliti, katire svojem napreipoſtavlenem sploh kje pokorn biti se poflisa. Berſhejshe bodi ti pokorn v'rezhęh, ka- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokushati, tipati , shlatati, inu vohati, kar meſſu dapade, bo tolkajn berſhejshe ob svojo andoht, inu ſgrevanu dijanje pershl, ſakaj ſavle telesneh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kér se vrata kar odpro , In orožja ropotanje ; Semkej pertekoč berzno Grada poglavar vesel oznani : ' „Ze sovražniki so v beg ôdgnanj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dnarja in brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo jo stopimo, Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne mudimo |
| Ferdinand (1884): | je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste |
| Ferdinand (1884): | izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da se ne |
| Ferdinand (1884): | svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti |
| Zlatorog (1886): | za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Simeon od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je kaj sadélo; zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vidi, ko bi ſe imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan |
| Zlata Vas (1848): | naredilo. Vsak bi bil rad vse imel, de bi bil berž v mesto tekel prodat. To so tako naredili: Vse, kar |
| Robinson mlajši (1849): | s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž po misli lahko vzame. To je res zmerna misel, poterjena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhe ſe mu prehitro ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi |
| Zlatorog (1886): | baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se |
| Tiun - Lin (1891): | stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó in urno sva stopala po |
| Tiun - Lin (1891): | se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó |
| Zeleni listi (1896): | oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj |
| Gozdovnik (1898): | zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge |
| Gozdovnik (1898): | sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske |
| Gozdovnik (1898): | Pena, ki je slišal, da se mu je domnevanje tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa |
| Gozdovnik (1898): | umirala! « »Ne. Čas mi je bil prepičlo odmerjen, moral sem brž zopet naprej. Dala se je prav lepo prevideti. « »Ljudje ne |
| Robinson mlajši (1849): | druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli |
| Zoologija (1875): | A. impennis), 2 ½ črevlja visok, ki je pa dandenes bržčas vže popolnoma zatrt, kajti ga zadnja leta nikjer nij bilo |
| Gozdovnik (1898): | od lovca, ki se nahaja pri vas, da bi mogel bržčas srečno dospeti v domačijo. « »Grof de Mediana? Hočete reči: don |
| Gozdovnik (1898): | »Bržčas so vam znana imena mojih tovarišev, ki sta ja dobila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto. Korún nam je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo moralo po njih v vsih razglasih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell na njegovo mesto priti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kako koristne so te popisane reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral o mineralih |
| Gozdovnik (1898): | To rekši, napoti se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker je bil v misli tako |
| Genovefa (1841): | klezhanja sglajen bil, in poſteljo s mahú in torila is buzh in bizhji jerbaſizhek, kar je bilo vſa njena ſprava, preglédoval |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za njim ter rekel: „Te bom že splačal, ti prebrisana buča! ” Pavliha pa mu je še od dalječ rekel : „Kdor narbolj |
| Zoologija (1875): | 139. Bršljan 161. Bršljan škotski 136. Brusnica 139. Bryonia 154. Buča 154. Bukev 131. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | največji sili le količkaj od nas omenil, in, ha ha, buča neumna je dovelj prismuknjen, da bo to prisego vestno spolnjeval |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kar in kako de ſe je sgodilo. Sdaj ſe svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na enimu in ravno tiſtimu ſteblu; tako ſo pri dinjah, buzhah, kumarah in pri vſih raſtljinah, ki ſo tega plemena, ene |
| Robinson mlajši (1849): | gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil |
| Genovefa (1841): | mlekam napolni. Po tém na kolena pade, in pol rumene buzhe zhiſtiga, mlazhniga mléka s obema rokama proti nébu povsdignivſhi je |
| Genovefa (1841): | lé na-ſe smiſlila. Sopet je ſhlà is votline okrog leshézhe buzhe nabirat in slomivſhi vſako v dva enaka koſa jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši |
| Genovefa (1841): | lji napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu že nalagate take bremena na glavo, ko bi železno bučo imel. In desi je ravno hrustanec se vkostnil, je vender |
| Blagomir puščavnik (1853): | hrohotaje na proti vpije: ”Veseli se čuvaj! danes dobiš veliko bučo vina. Glej, privlekli smo ga nar hujšega vraga, viteza Miroslava |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zdaj ga imam svojega nar večega sovražnika! ” Zpije še tretjo bučo, potem se zavali pijan iz stola, in obleži do druzega |
| Blagomir puščavnik (1853): | uro prigromi Bric v njuno sobo in hoče imeti veliko bučo vino, zdaj še eno, in vpije z groznim hrohotanjem: ”Zdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bil stal v začaranem krogu. Kar priskače razdivjan bik, bučo sklone k tlam in se perhaje zapodí prot mladenču; pa |
| Genovefa (1841): | Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meglami; jásen zrak brez rôse; oblaki, ki jih veter podí; bučanje vetrov; daljne goré, ki jih čisto in blizo vidimo; smrad |
| Genovefa (1841): | ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj |
| Genovefa (1841): | Pràv tamno je bilo. S tráſhen vihár je po drévju buzhal. V duplu je ſova vekala, in bliso nje je volk |
| Genovefa (1841): | pèſmi je ſhla s njimi. Rogovi ſo veſélo po gojsdu buzhali. Mnogo jelénov in divjih merjaſzov je bilo poſterljênih. Tudi grôf |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je |
| Genovefa (1841): | majè? in de je gromézhe donenje ſhe dolgo po jézhi buzhálo. Şhéſto poglavje. Genovefa dobí povéſt od ſvoje blishnje ſmerti. O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tehtal; in tajisti per Pocdamu v létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje |
| Genovefa (1841): | viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo |
| Genovefa (1841): | shivljênja pokásal, Ti ſi naklonil, de je morde kaka ptizhiza buzhne peſhké v to puſhavo sa- |
| Genovefa (1841): | Genovefa poſkuſi sver mléſti. Svér rada dershí in Genovefa vezh buzhnih koſov s mlekam napolni. Po tém na kolena pade, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kuhini, v hiſhi ali v hlévu nadleshvajo, pokadi s buzhnim perjam, bojo muhe pozerkale. — Kvaſ sa kruh dobro oſòli, de |
| Genovefa (1841): | njé je vir, zhiſt kakor kriſtál, is ſkale svíral. Nekakſhno buzhje ſhavje ſe je ſkále ovijalo. Njegovo pérje pa je bilo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu popisu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik |
| Valenštajn (1866): | soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti imajo Po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili |
| Deborah (1883): | nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija |
| Biblia (1584): | ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družilo in srečo vošilo, Ker jele Slovenec smo k delu budit': Zato smo ob mladimu letu veséle. Ker ure brez téka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja |
| Štiri poslednje reči (1831): | drusiga ne bomo mogli odgovoriti, kakor Joh! Joh! in Gorje. « Buk. mo. dr. 5. Nikogar ne bodo imeli pogubljeni, de bi |
| Štiri poslednje reči (1831): | vkup ſpravil, in ſvoje puſhize bom v' nje isſtreljal. V. buk. Mos. 32. Tudi ajdje ali neverniki, kteri od prave vere |
| Štiri poslednje reči (1831): | kralj ſhe na mojo krivizo ſpomni, naj me umori. II. buk. k. 14. Drugazhi bolj duſha sa Boga uſtvarjena le po |
| Ta male katechismus (1768): | hlapza, ne dekle, ne ſhivine, inu karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta |
| Ta male katechismus (1768): | inu karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva ſapovd: Ti nimash drugeh |
| Ta male katechismus (1768): | koker to narvezhe dobruto viruvati, njega lubiti, inu zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13. Je pak perpushenu svetnike pozhastiti, inu napomuzh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ut facerem voluntatem tuam, Deus meus volui. Od sazhetka teh buku je od mene piſſanu, debi jes tvojo volo ſturiu: moj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ku jutru, popoldan, inu svezhęr: tolikajn ſvętih buku berem jeſt, leto uro ſim v' Zerkvi pred ſvętim Sakramentam |
| Ta male katechismus (1768): | Natu poshlushajte, kaj je Buh uſſegamogozhne, Moyſesu v' njegoveh peteh buqvah na 4. p. 9. inu 10. shtetvi ſapovedal: Nekár napoſabi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posnemati, inu nje ſhenena S. Joſhefa pozhaſtiti je v'teh buqvah ta V. Z. D, G. P. Boshtian Sailer is Marhtâla |
| Kratkozhasne uganke (1788): | slehernega primk. Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan tizhim; al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Gradcam proti Vogerski deželi, kjer se gorenske smereke z dolenskimi bukvimi in vinskimi tertami snidejo, kjer levo oko štajarske, krajnske in |
| Zlatorog (1886): | se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ranke imeè Bratovskemu Paterju noterdati, de bo v'mertvashke buqve ſapisanu, inu de se berſhejshe te SS. Mashe inu molitve |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku prestavel, zila le samu boſhjo zhaſt, JEſusa Xtusa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vonder se is njeh nezh nanauzhim. En mol, hatir buqve iſjeda. Kaj so tu ſene tize? ta perva nima serza |
| Kratkozhasne uganke (1788): | glavi. inu v' rokah. Katiri so ti naruzhenejshi Svetniki? Katiri buqve ſaperte derſhe, inu ſhe use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | koker unem, katirem na prizho se take kunshte delajo. Te buqve so na Kraynski ſemli szer ręs kaj novega; al uganke |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nemarej. Vsemi ſlovó od vſih; plajſh na ramo obęſsi; tvoje buqve, gvante , perilu, inu kar imaſh, v'kup ſpravi, de bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vživa, in ako ga poletna vročina slabí, ga kopva in bukovi hlad krepčá. — Kar je Rimljanam dopadlo, tudi nam ni odpadlo |
| Genovefa (1841): | je hribe in dolíne pokrival in naj mozhneji hraſtove in bukove vêje s ſvôjo tésho polomil. Ako ravno je Genovefa vrata |
| Genovefa (1841): | na s maham poraſheno ſkalo vſédla v ſénzo dvéh mladih bukovih drevéſ, vsa- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne gre s hraſtovim leſam v nji kuriti, ampak s bukovim , gabrovim, léſkovim, pa ſuhim, kir vſak dim in ſmrad je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kaki lonzheni poſodi s prav ſuhim leſam ali treſkami, bukovimi, leſkovimi, gabrovimi v nji sakuriſh, tode ſe ne ſmé nizh |
| Stelja in gnoj (1875): | prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svojimi imeni k večim do 15. Velikiserpana t. l. do bukvarja in izdajavca tih búkev g. Gróga Vozaroviča v Belgrad, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ložej med ljudstvam razširila (kadar bo pak popolnama dodelana in bukvarjam v roke pride, dobri stojimo, de ne bo cenejši, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajcerjev srebra veljata, tretji 45 krajcerjev. Dobi se po vsakim bukvarji iz Zagreba. Povedka. (Ohernika), ki je na ſmertni poſtelji leshal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vred je 36 kr. Na prodaj ſo : V Ljubljani per bukvarju Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 16. Sa áro podpiſa je v Ljubljanſkih in tudi drugih bukvarnizah 2 goldinarja naprej plazhati, in per prejétji perviga, drúsiga in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajev, popólnama sdrushene, kakor majhna pokuſhnja te karte v Ljubljanſkih bukvarnizah sadoſti káshe. Ta karta krajnſke deshele, — perva te ſorte — kashe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | selski učitelji ali pa drugi pošteni možje med ljudstvo razdelili. Bukvarnice ali biblioteke za ljudstvo moramo imeti, ako hočemo na bolje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se v mestih v kratkim prijatli našli, ki bi posodivne bukvarnice (Leihbibliothecken) napravili in stanovnikam za majhno plačilo pot do sadu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Šlezskim i. d. t. (kjer so si namreč take bukvarnice že napravili); v drugih slavskih deželah pa bi se pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugih dobrih in lepih bukev in pisanj imamo, iz kterih bi se lahko toliko koristniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so bukve? — Če se učitelj sam s prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo ostaja; in ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | več kot vse druge pergodbe razglasile in proslavile. V teh buhvah bodo junaške pesmi od nar stariih časov do propadstva Srpskiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mora gorei jeti alta kai sani resnizhni shtuki so utatnh buklah sa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | korni: al bosh ti nato visho frihtov kaker siti vtah buklah poduezhan biu. Ti morashu biti uboshjei gnadi: tu je bras |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si zdej vsaki kmetovavec lahko za eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pové ktere besede so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo |
| Zlata Vas (1848): | več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako bi vse podučenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koli se novega nahaja in priporoča tù pa tam v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De bi vam pa ne dal sgol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela verſta v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré |
| Pozhétki gramatike (1811): | que le leurs, ſo nektiri vuzheni napihneni, ki med vſimi bukvami ne zhiſlajo drugih, ko ſvoje. Ceci ino cela ſta dva |
| Genovefa (1841): | njegova svéſta Genovefa? ” Tam je ſhe njéna harfa ſtala nad bukvami, ki ſo bile polne nedolshnih pobóshnih péſem, ktérih je vézh |
| Genovefa (1841): | na tanko svédili, kakor vam jes samórem povédati. S evangelſkimi bukvami v êni in s krishem v drugi roki ſo priſhli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. fajmošter naprositi, da pridejo na določeni dan s kerstnimi bukvami k popisovanju in da bojo izvedenja dajali od rojenih in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so te bukue uniemshzhei shprashi podrozhe pershle kariere so ble od isabitariov poshribane |
| Pozhétki gramatike (1811): | to je donnera à moi: Vuzhenik mi bo dal ene bukve, to je, bo dal meni. Le maître me regarde, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake bukve, ki se pri nas v tem pravopísu izdajajo, v novicah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč in dan; tudi ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dergoltov skushan od isabitorjov. TE BUKVE SO TAPRAVE ISABITARIZE? Te buque so povhene skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ISABITARIZE? Te buque so povhene skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Te bvkve so skrivnah rezhi sapopadk TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI NOI VSAH TASVETAH INU GVAVTNO KRAFTNAH |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko satvojo” potrie- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Te bvkve so skrivnah rezhi sapopadk TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ce livre est chez le libraire, te bukve ſo per búkvenimu prodájavcu. Devant. Marcher devant le Roi, pred kralam hoditi. Allez |
| Življenja srečen pot (1837): | te vuzhí! Prijasen glaſ sveſtiga Angela varha lehko v' tih bukvizah bereſh, ino po njim ſrezhen pot ſposnáſh, kateriga te on |
| Življenja srečen pot (1837): | in jih poſnemat' obljubi. — K' temu namenu najdeſh v' teh bukvizah dva ino petdeſet boshjih ſvetnikov, vſake ſtaroſti, vſakiga ſtanu, poſebno |
| Življenja srečen pot (1837): | vſelej ſrezhno, ako naukov ne sanemariſh, ki jih v' tih bukvizah bereſh. Lehko ſe boſh vſake nevarſhine branil, lehko sognil vſake |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | LISTROM Ali ſapopadek teh Bukuvz, inu poſtav. 1. Poſtava. Sa MArio hoditi je enu dobro |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' teh bukuvzah narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres bukuvz uzhe. Pridne uganke, koker njeh boſte brali, ali ſashlishali, kaj |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſeno zherko, ali zifro s' teh na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval |
| Blagomir puščavnik (1853): | majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | manj! Dober namen me je toraj vodil do prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v nekterih srcih zopet poživil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na prodaj ſo : V |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na en druge spodobne kraj perwiti, per sebi, ali v' bukuvzah nositi, v andohti derſhati, vezhkrat kushniti, ſlaſti v skushnavah na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | al takeh, katireh tudi jeſt terpęti namorem, naboſte v' teh bukuvzah narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres bukuvz uzhe. Pridne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V rêji drevja ſim ſamouk, le is knig ſe uzhil, bukvizam pa ni vſe verjeti. Şkosi laſtno ſkuſhnjo ſe zhlovek ſhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Noj pubizh,” ga prijasno kralj nagovorijo, „ſliſhim, de imaſh s' bukvizi veliko veſelje. Alj bi notel jiti v' ſholo? ” „Oh,” Jure |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is |
| Ta male katechismus (1768): | vi pak starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu ſadobete vi tudi |
| Ta male katechismus (1768): | se per taiste prizhi naprejnſel, ſa Star she taiste stare Bukuvze P. Petra Kaniſia s' latinskega na krajnsku prestavet, s' katireh |
| Ta male katechismus (1768): | Kristiani! bogabojezhi starshi: Ozhetji, im Matere! vam poloſhim jest lete bukuvze pred ozhy, inu v' roke dam, v' katireh imate vi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lepshega, inu bulshega ſa vas videl, koker so lete prizhne bukuvze; ſatorej komu be se blu bel perrajmalu taiſte perpisati, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu bodo lete bukuvze v' roke, ali pred ozhy prishle, koku je tu: de |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | brona potegnen obraſk: liſt ene na popir utiſnene deshela, ene bukuvze, ali ſzer kaj pridniga sa to kupil. Zhes to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de |
| Zlata Vas (1850): | pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pesmice za |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sima, Saſtojin naſ iſhe: Nobeden naſ nima, Ko jes in bukviſhe. Komaj je Vodnik tukaj eno léto dolshnoſti pridniga duſhniga paſtirja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4. Fužini gosp. grofa F. E g er |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiča v razstavo dala, so bili sreberne svetinje vredni. — Euricha, bukvotiskavca iz Linca sta z vlitimi čerkami in drugimi izdelki za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oródja v Ljubljani, za kmetijske mašine. 9. Gospa R. Eger, bukvotiskavka v Ljubljani, za zlat in srebern natis. 10. Gosp, J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lepílo je močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bistrici na Štajerskim, za kotlovinske izdelke. 17. Gosp. E. Hohn, bukvovez v Ljubljani, za izdelke svojiga rokodèlstva. 18. Gosp. J. Jeršé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posiazhêne 1 goldinar. Na prodaj ſo per g. Leopoldu Kremsharju , bukovesu pod Tranzho v Ljubljani. (Podóbe ilirſke nóſhe. )Ljubljanſkimu zhaſopiſu, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljani per bukvarju Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nožarju iz Stajerja na gornim Estrajhu. 15. Gosp. K. Uehtricu, bukvovezu v Gradcu. VII. Pohvalne pisma so pri ti razstavi zaslužili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zilbernagelnovira, fužinarjem v Borovljah na Koróškim. 12. Gosp. J. Sirola, bukvovezu v Gradcu in 13. Gosp. Ignacu Ceme, fužinarju v Teržiču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polni luni. Vſe ſemena, ktere ſad naredijo pod semljo v bonkah ali v koreninah, ſe morajo ſejati ali ſaditi ob zhaſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in o mlaji ſejati vſe ſemena, ktere v semlji v bonkah ſad narejajo ; naj ſeje o polni luni vſe shita, vſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | spet posuši. Zreži zdaj pol funta špeha na majhne kočnike (burfelce), deni v ponev, de se zarumeni, perdeni pol maselca jesiha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim maslam in drobno zrezanim zelenim peteršiljem v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri na kočnike (burfelce) zrezane žemlje; zarumeni potem eno precej veliko čebulo in eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in lusk dobro očišene sardelje zreži na prav majhne kočnike (burfelce) in jih zmešaj z na drobno zrezano čebulo, zelenim peteršiljem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Slanična (arenkova) solata. Tri velike mošancgarje olupi, na drobne kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo špansko čebulo, potem očedi dve |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj. Plameči angleški cmok (puding). Pol funta na drobne kočnike (burfelce) zrezane prav dobre masti, pol funta moke, pol funta od |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzame, tedaj se mora pa šest lotov na drobne kočnike (burfelce) zrezaniga mozga perdjati, ker bi sicer budla presuha bila. Pečene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušena (dinstana) repa. Repo olupi, na kočnike (burfelce) pa ne premajhne zreži, s srovim maslam ali čisto mastjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri žemlje v mleku namočene ocri pol funta na kočnike (burfelce) zrezaniga špeha lepo rumeno, precedi ga v kotlič in zmešaj |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji |
| Divica Orleanska (1848): | Tretji nastop. Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda |
| Divica Orleanska (1848): | Tretji nastop. Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí |
| Divica Orleanska (1848): | pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | póldne saíde ; 'S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per dél' me hladi. Mi brasdio konjízhi Sa hajdo, pſhenízo |
| Divica Orleanska (1848): | tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vreme nosilo. Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je biva is velzhiem bvteniam natvojo pra sveto gvavo vdarjana noi dovi pertisniana: Jas se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki ſili sa rabo. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she od nekdaj vſakimu mlatizhu snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi on buti ob steno, kamor ga je pes treščil, ko je začul |
| Maria Stuart (1861): | glavo mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je |
| Sacrum promptuarium (1695): | hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti |
| Sacrum promptuarium (1695): | rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam ta fazonetel, na katerem je Socrates |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta milostljivi ukaz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja |
| Kemija (1869): | pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré; goreten je ali sam ob sebi ni za rabo |
| Fizika (1869): | vodi, morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé vſaziga, kdor ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza. |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal, kakor |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne teshav, ne marter, ne ſmèrti. Pęter ny vezh ta zagovi inu ſlabi Apoſtel, katęri bi ſvojga Mojſtra na belsędo ene |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enkrat v'druge udy preberneni. Ony niſo vezh ti bojęzhi, zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga ajfra |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſs bom vſela. Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri |
| Sacrum promptuarium (1695): | predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata |
| Biblia (1584): | Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu |
| Biblia (1584): | k'nym djal: Ta hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen |
| Biblia (1584): | ſkuſhali, inu ſo hotéli od njega iméti, de bi en zajhen od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal |
| Biblia (1584): | inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on je |
| Biblia (1584): | inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr |
| Biblia (1584): | letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen |
| Biblia (1584): | Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od tebe viditi. Inu on je odguvoril, inu k'nym |
| Biblia (1584): | Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on je nje puſtil, inu je ſhàl |
| Biblia (1584): | tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en |
| Biblia (1584): | nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętu pomęni. Kader vſsi 4. Tali ſkus Lętu ſvoj pravi zait obdershijó. Kader ſnęg shitu v'pravem zaitu pokrije, inu le |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Ştvarnika zhaſti, inu kir ſdej je nar ta sdraviſhi zait, toku shiher mleku, puter, kosje mleku je ſtarim, inu ſlabim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skriti: noi kakv bese ti dobiti mogli: katero uro al zait? natu pa merkei doro bosh antvart dobiti kai se tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku bodash ti stuerou kader boda zait te jedi bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash tudei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash te pozhasi hoditi altu merkei dasnekvemer nabosh teſti zait marnuvou kader bodash sazheu morebiti omvade al gorei jamanja une |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nesli so dvkati gratali; al tu tabe poviem da teſti zait knasamudi v'kateram bosh shebrov da vse kupi karteba ushisho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti dovol zait tvojega shivlenja: vervi stanovitno noi fain inu shivi svetu, teda |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu te gubish ti v' naunznoſtah. Ti imash doſti lepega zajta, inu taiſtega ſadegash ti v' malupridneh rezheh: ti imash tvoje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shiviſh, inu kraylujesh od vekumaj da vekumej, Amen. Molituv ob zajtu te vojske med Chriſtianskimi Firshti. Ouſmileni vezhni Bog! katiri te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Molituv v' zajtu velikeh bolesen, kuge , inu morje tyh ludy, ali shivine. O |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. Molituv v' zajtu te ſuſhe. O Bog nebeſhki Ozha, katiri naſs tvoje ſtvary |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Molitve po Lytaniah vſih Svetnikov v zajtu vojske zhes Turka. Pſ. 78. Deus venerunt gentes. O Bog |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader mo boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakó ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je imela namreč ura izteči, v kteri je imel rusovski car odgovor dati: ali se udá térjatvam zaveznikov ali ne, — če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prišla v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On veruje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče |
| Valenštajn (1866): | so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so |
| Viljem Tell (1862): | smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora |
| Tiun - Lin (1891): | tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano. Mandarin |
| Valenštajn (1866): | mizo sedemo, Planite v sobo i zavpijte: Kdo je Prijatelj carju? Jaz prevrnem mizo, Potem planite na oba tér ja Probodite |
| Valenštajn (1866): | te je Povišala, le-tá je dosti močna, Vzdrži navzdor te carju i ministrom. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo moj zet. ” Ko tudi ta vezir nazaj pride, in caru odgovor črednika pové, gre carjevič po ulicah svojiga kraja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | venčajo ženina in nevésto, in jih oženijo. — Potem pa dajo caru bark in vojšakov, z kterimi je šel čez morje nazaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu ne dam svoje hčere. ” Vezir se verne, in pové caru, kar mu je pastir rekel. Zdaj se še bolj čudijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vojska in protí ; V Taboru pa množ'ca čuje Móž , ki Caru so zvestí. Vró plohé, bučé vetrovi, Divja je in strašna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraljestvo nar lepši précvctaló, so panonski poslaniki podali se v Carigrád (Constantinopel), prosit kristjanskih učenikov, tacih, ktéri bi slavijanski jezik razumeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | enoglasno vladarstva spet odstavila, ob enem pa sklenila, poslance v Carigrad do sultana poslati s prošnjo, naj poterdi Serbom iznova (že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | hitrosti njegovih zmag tudi „blisk” imenovali. Že ta bi bil Carigrad skoraj dobil , ako bi se ne bil moral v Malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | dobro in Mohamed II. je začel z vojsko 250.000 mož Carigrad oblegati, ki se je le z 10.000 možmi branil. Naskoki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | in podajmo čitateljem odlomek iz pohvaljene zgodovine, namreč §. 25: Carigrad premagan po Turkih. Začetkom 15. stoletja je bilo grško cesarstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | pervo detice povila. Iz Turškega. Mesca novembra so izsledili v Carigradu naklep zoper življenje sultanovo, in sicer malo pred, ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vseh deželah našega cesarstva milodarov nabirati za novo bolnišnico v Carigradu na Turškem, kamor se bojo posebno bolniki avstrijanski kakoršne koli |
| Astronomija (1869): | 22. decembra popoldne, polni mrk v Španiji, Afriki in v Carigradu. — Za naše kraje bode solnca 10—11 palcev *) zakritih. L. |
| Botanika (1875): | obilno vozi v Evropo. Prve kavarne so bile napravljene v Carigradu (Konstantinopel, 1554), v Londonu (1652), v Marziliji (1671), v Pragi |
| Tiun - Lin (1891): | pripravila do tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se začudi: „Bog ti pomagaj, člôvek ! kakšno delo če neki carov sin znati? H čimu bi mu le bilo? Rokodelstev se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tóde govedar ravno tako govorí, rekoč: „Dokler se ne naúči carov sin eniga ali drujiga dela in ne prinese kakiga izdelka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pové govedarju; ta ga pa vpraša: „Kakšno rokodelstvo zna pa carov sin''? Vezir se začudi: „Bog ti pomagaj, člôvek ! kakšno delo |
| Valenštajn (1866): | druga so, naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | očetu, in oba sta žalostna, in mu pergovarjata, de naj carskiga stanu nikar tako ne osramotí: tode vse za-stonj ! Samo to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét preživé, zagleda carski sin te ptuje dežele črednikovo hčer, ktera je bila silno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraj prišel; uni se pa neizrečeno veselé, de carjevič vzame carsko, pa ne črednikovo hčer. Z nar večim veseljem venčajo ženina |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zeliga greſhniga shivota vſe grehe ſbriſou, inu omeu. O preſveta, zartana, reſhna kry naſhiga Odreſhenika ! koku mogozhniſhi, koku mozhneiſhi, koker ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dobrutlivi Odreſhenik, ali ſi tu od tiga zhloveshtva saſlushiu! O zartana ſveta kry, ali ſi ti taku nahvaleshniga teptaina vredna? Lubesnive |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JESUſa poſluſhale, inu gor vsele! aku na bodo od te zartane krivy tiga nar zhiſteſhiga jagneta Boshjiga ſe h' pokuri omehzhati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' rokah okuli nosesh, de be is taiſte en lepe zartane duh imel, ſakaj be vezhkrat od ene dobre rezhy namislel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oblubi ozhmo na naſhe kolene doli pokIeknit, Chriſtuſa sa negov zartano kry sahvalit, inu rezh: Affectus. Ovſmileni, inu nar dobrotliviſhi Odreſhenik |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi delamo? kie roke dershimo? kir ti Nebeſhki Angelzi to zartano kry ſvoiga Krala nam h' vkupsprauleinu, inu h' sveſtimu gor |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' nję ſèrzi vſtali, popiſsati? Domiſlite ſi ſamy eno tako zartano mater, katęra ne ſliſhi od drugih ludy, ampak vidi ſama |
| Sacrum promptuarium (1695): | verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis coriimemorem. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bei ti na an Zedel te besiede † Zippa itagut ††† gutana † Aehgma ba doto † noi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zedel kateri boda taku shriban naporgament prieb: † Z † DIA † BIZ † SAB |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | BIZ † SAB † Z † GAB † RIEL † BERI MO † BERS † ABAL † Te zedel podei ti na perst inu pershji ano shegnano svizho na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te besiede † Zippa itagut ††† gutana † Aehgma ba doto † noi te Zedel stisni ti upravo roko noi saspi taku osnanijo taba ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dai sazhi podielk kravam noter an tak Zedelzh na kateram bojo tiſte svete besiede gorei sashribane alpa udrukane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſto perſt pasanesi supet nabritof zhier sijo prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je niegova jeme |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dobro prostorno deželo, ki se mleko ino méd po njej cedi; na Kanansko jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo le imenovali deshelo, po kteri ſe mleko ino med zedí. Tukaj mu Bog rezhe: „Glej! to deshelo bom tebi ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobro proſtorno deshèlo, ki ſe mleko ino méd po njej zedi; na Kananſko jih popeljem. Toraj idi, ino ispelji moje ljudſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ſhtal in hlevov ſe gnojniza po zeſtah in potih zedí, de ſe lushe is njih delajo, po ktei-ih ſe ſvinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na an bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen natekniti date Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhes potok Zedron v' ta kraj Gethſemani. Zhes potok Zedron, pravio Vuzheniki je hotèl naſh Isvelizhar sató jiti, de bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhes potok Zedron v' ta kraj Gethſemani. Zhes potok Zedron, pravio Vuzheniki je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze |
| Zlata Vas (1848): | svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | donelo od vsih straní). „En mesec potem sem že en cekin imel v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina |
| Tiun - Lin (1891): | trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko so še |
| Genovefa (1841): | obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cekin imel v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | steklenaste ali porcelanaste posode, še tanjši vážice, kakor gré za cekine vagati i. t. d. Od tega, kar hoče v pervíne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst šel, de jih |
| Zlata Vas (1850): | denarja, in zato potrebujejo tacih, ki zaklade kopljejo in zlate (cekine) delati znajo. ” Tako so Zlatovasčani govorili. In odsihmal so premožnim |
| Oče naš (1854): | v jerbasček. „Ménart,“ je rekla, pogledovaje zdaj svojega sinčka zdaj cekine, ki so pred njo ležali, — „Ménart, rečem ti, če bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | po g. 40 „ 35.75 Denarji. Cesarske krone . . . g. 19.80 Cesarski cekini . . . „ 6.83 Napoleondori (20 frankov) „ 11.50 Souvraindori . . . . „ 19.90 Ruski imperiali . . . „ 11.80 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | posojilo 80 fl. — kr. Ažijo srebra 14 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 47 kr. Loterijne srečke: V Trstu 31. dec. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tergovec v njihovo izbo, jima plača prejeto blagó s samimi cekini ter smejaje se reče vdovi: „Jelite da sem imel prav |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | težja od podkove, razterga jo in, o joj, zgol zlati cekini sterkljajo iz nje. Micika se je silno ustrašila, ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v |
| Čas je zlato (1864): | svèt je bil dober! « mu pravi prijazno. »Tu imate par cekinov za vaš trud, zdaj pa povejte, kdo ste od kod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta” — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa pét zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to ne; ſhe enkrat, sa pèt zekinov, de je ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel voz pa tudi več; pa sem sam vidil na je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | znotraj in zvunaj toliko ljudi, de se je vse terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč na sveti obstojí iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in o |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela |
| Fizika (1869): | tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora to storiti, najde se lahko |
| Gozdovnik (1898): | izgubili in ko pridejo v Tubak, je bila odprava že celi dan na potu iz Tubaka dalje. Trije tovariši prodadó v |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je letal zel teden dan na dan v' hoſto gledat, zhe bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ſto perſhon *) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v eni uri ſhtir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiede fiat k' je skues boga ta v siga mogozhniga ziev svet stvarjan biu! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi obvaſtneisha inu nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd, ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli s teboj vsaki večér sveti roženkranc — in |
| Zlata Vas (1848): | staro — iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je bila cela vas okóli njega. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8 |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel, da te je cela derhal napadla in umorila. Le pripri se za nekaj dni |
| Fizika (1869): | razodéva v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost |
| Fizika (1869): | tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s . . . , t - itd. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | hotel počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za cele leta tri. Dünoa. O tim pa gré zastava in deržava |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor |
| Ta male katechismus (1768): | S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija boljſha. Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela verſta v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri |
| Kuharske Bukve (1799): | pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko so zopet tri leta te službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 |
| Zlata Vas (1848): | skoraj pri njem učilí, kakor pri Ožbetu. Ta je včasi cele dni na polji in v vertu delal in se veselil |
| Divica Orleanska (1848): | Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so |
| Divica Orleanska (1848): | mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji |
| Blagomir puščavnik (1853): | mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz |
| Astronomija (1869): | nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni ne enega človeka, ki bi take nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po |
| Ferdinand (1884): | dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili in mu ne služili! Izidorjevi so si |
| Revček Andrejček (1891): | Če bi ti svojega moža tako zvesto — in tako od celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pijanicah (oštarijah) končvali; ampak tudi srečo brez številnih družin in celiga naroda podkopvali. *) Davno so že znali za hišno potrebo is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enkrat mogoče postalo; Dunaj je velki terg za mnogoverstno kupčijo celiga cesarstva; mi bomo njegovi bližni sosedje in voznína bo le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zmiva, ktéri se polovico jeſiha primeša. — Pri prav hudi oteklini celiga vimena, je dobro, če se napeto vime z kakim mehkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nima pravice več ko 2 gold. in pol za Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | temi je bilo čez 800 Štajarcov, ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | z Ezavam, svojim bratam, v svoj kraj, hvali Boga iz celiga serca, ino pride spet na Kanansko k Izaku, svojimu starimu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Poleg križa de prebivam, In s teboj solze prelivam! S celiga serca želim. O devic vsih devica, V žalosti nam tovaršica |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kar sapoved Boshía vuzhy , De smo doushni Boga lubiti s'Zel'ga serza , Dtiſhe, mozhy . Serze hvaleshnu tebi damo Kir ſi Gospod |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pred greham varvati, Tisti bi nam h'nairezhi biu. s'Zel'ga serza mi tebe lubmo, Sa naſho lubesen ti veiſh. Blishniga |
| Ta male katechismus (1768): | Susebnu so dve: Ti imash Boga tvojega Gospuda lubiti s' zelega tvojega serza, s' zele tvoje dushe, s' zele tvoje misle |
| Ta male katechismus (1768): | kar nam uſſem skupej Buh milostve podejli! Toku voshe s' zelega serza Vash poniſhne sluſhabnek, inu KRAYNEK P. M. |
| Ta male katechismus (1768): | narmajnshe je vezhe, koker ta narvezhe, ja koker uſſe martre zelega svejta. Katira je ta narvezhe? De na vekumej nekol na |
| Ta male katechismus (1768): | ſde videmo mi nashega Boga, * s' andohtjo ga zhastemo is zelega serza. Tu pervu se odpeva. Tu kar pride, poye ves |
| Ta male katechismus (1768): | ni, je ſadosti, de on samu pod podobo tega kruha zelega Kristusa prejme; inu de s' tega uſhivanja pride, de taiste |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt uſſe ushafane dny svoje veſſelle imella, inu sem s'zelèga serza njega velizhaſtvu hvallila, ter sem se mujala, de be |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Shkerlat, inu bele ſhide, pirelni, inu dragi kameni s'zelega svejta nimajo takega zira na oblazhilah teh ludy, koker njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prebrihtanjam, inu reſumnuvanjam, inu potaiſtem sem jeſt une moje della zelega dne viſhala, inu rovnalla. V boſhji lepoti, v' njega velikuſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. Tu pravi ta Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de imam letó |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh |
| Kuharske Bukve (1799): | shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro |
| Genovefa (1841): | nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ni terditi, da jih prasič nima, ker so ikre po celem truplu raztrošene in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako konji mokri v hlev pridejo, jih je treba po celem životu s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo |
| Ferdinand (1884): | Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mu je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ga ljubili in le eno ime imeli so zanj v celem okraji: dobri Izidor namreč. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugo viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in po celim svetu ob enakim času gori, in tudi za gnado božjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se oba v celim svojim življenju, v vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik bo po celim svetu, Božji Sin se bo imenval, In po Davidu očetu |
| Sacrum promptuarium (1695): | je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati |
| Ta male katechismus (1768): | shestdeſſet lejt ſhivella. Kolkajn Ozhenashov, inu Ave Marij je v' zelemu Roſhenkranzu? Ozhe nashov 15. Ave Marij 150. Kaj se v' |
| Ta male katechismus (1768): | tudi ena katholshka, ena uſſeh gmajn Zirkuv, ke je po zelemu svejtu resshirjena, inu uſſe pravovirne Kristiane, katiri so, so bli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dalla, de je nje prov Iubu, de je ona po zelemu Kriſtianſtvu ſlaſti pak po temu talu svejta, katire se Evropa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu bom isiskuvalla tvojo poſtavo, inu bom njo varvala v zelemu mojemu serzu. Jeſt sem tega edinu rojenega Synu Boſhjega spozhèila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ene nausmilene, inu naperludne misle, temuzh resproſtè veſſello jasnoſt po zelemu obraſu, de bosh perludn spoſnan. Ta se nabo od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem ſhe uſſe Bogu shenkala, de be bil v'mojemu zelemu ſhivlenju pozhasten. Sakaj se ti tolkajn skerbish, de be se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Dremota mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata: okrogla ked |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa |
| Genovefa (1841): | ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zela verſta v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolgo krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem |
| Divica Orleanska (1848): | Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto |
| Ferdinand (1884): | kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan |
| Robinson mlajši (1849): | k svoji veliki žalosti pozoroval — videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | en dan pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah |
| Tine in Jerica (1852): | Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se mora pri njima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša |
| Sveti večer (1866): | bilo rojeno dete, ki je prišlo, da bi nas in celi svet osrečilo. In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji. Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Béli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik te družbe. Gosp. |
| Zoologija (1875): | samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s |
| Ferdinand (1884): | to povem. V največjej nevarnosti sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta |
| Ta male katechismus (1768): | povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is |
| Ta male katechismus (1768): | s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne |
| Kuharske Bukve (1799): | jajza; to vſe drobno rasſękaj. Pęt lotov maſla s' dvęma zęlima jajzma męſhaj, v' to deni ſękanje, oſoli; potle pomashi eno |
| Kuharske Bukve (1799): | dva enaka kupza; is eniga ſe naredí teſto s' dvęma zęlima jajzama, tręmi rumenakmi, ſhtir shlizami kiſle ſmętane, dvęma shlizama vina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v loncu dve periši drobno nasterganih žemljevih drobtin s tremi celimi jajci, potem nali vrele mesne župe, perdeni malo muskatoviga cveta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | precedi ga v kotlič in zmešaj ga dobro s štirimi celimi jajci in dvema rumenjakama. Potem perdeni malo drobno zrezane čebule |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prvi oddelek. Četvero osnovnih računov s posebnimi in občnimi celimi števili. I. O dekadnem številnem sistemu. § 8. Vsa cela |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | drugo, inu vſe restarga: Mati pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim |
| Robinson mlajši (1849): | ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol |
| Maria Stuart (1861): | preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dež. Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu očetu celo dogodbo. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ker pa dá vsota a + b + c, z m razdeljena, celo število k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol leta 1 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde priſhel. Zelo pot ſe namrezh ta Indijan vali, ter pride na to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe bo sopet zelo pot domú valjil. — Krepak mosh je, okoli 40 lét ſtar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvs jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | purpurasto. Se malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti celestin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njim zatirajo podgane, kajti strupen je. 13. Skupina stroncijuma. l. Celestin ali žveplokisli stroncijan, Sr S, kristalizuje navadno v rombiškem stebričku |
| Mineralogija in geognozija (1871): | malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti celestin, ki ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti celestin, ki ima v sebi 8 do 9 procentov oglokislega apna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | branati, de bo prav. Kdor pred simo orje, ali je zelino rasoral, naj puſti nesabranano ral, de ſe po simi dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krompirjiſhe ſeje, kakor de bi jo na répiſhe , ali na zelino ſejal. 11. Na te opómnene okoljſtáve, in morebiti ſhe na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po železni cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti, jih iz ceste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | doli skočiti, in se je 5 ur deleč noter do Celja visijoč peljal; kolena je imel vse kervave, ki si jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | namesti de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri so se z nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobra voda (snežnica), lahko v 4 urah od doma do Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček. Od Celja doli se jim ni treba več prodov in pečin bati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | potem še bolj ne zginil ? Ni davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski v Celji, za tem gosp. Novak, fajmošter, pri sv. Martinu poleg Slov. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v Celji. Ravno tisti rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tem namenam, de bi se tudi letas enimu pripravniku v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tisti rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za celo leto s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | navadi. Zatorej še enkrat: naj ostane imé konstitucíja! — Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo potegujejo; pa nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jim ni treba več prodov in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je dobra voda (snežnica), lahko v 4 urah od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in pravičniga duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | očí kar ne uméjo , Sanje večkrat čudno razodéjo. Krog pod Celjskim gradam hruje Divja vojska in protí ; V Taboru pa množ'ca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k njih vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic, čez |
| Stric Tomaž (1853): | ker ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k begu pomagal. Tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl. prodali; dobiti se le še samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | želi, gré v Pančevo in Palanko. Predlanskem je šel nekdo celó do Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bil na tem, da svet od Verhnike do Ljubljane celó malo visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S |
| Zoologija (1875): | podobo starih, a prej se morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke |
| Ferdinand (1884): | Oj, je li moja bolezen tako huda, da se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer |
| Biblia (1584): | kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil en cillu dobèr Perlin naſhàl, je ſhàl, inu je prodal vſe kar |
| Biblia (1584): | je oméſsila mej try Polovnike moke, dokler ſe je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po |
| Sacrum promptuarium (1695): | eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom |
| Sacrum promptuarium (1695): | cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dunaji veliko blagá, ampak ga tudi na Parsko, Prajsovsko in clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | desiravno v več druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo osemkrat več učenikam plačujejo. Vsak vé , de se da na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3 tednih, večidel pa terpi skozi 3 — 4 mesce ali clo celo leto, kér ima to lastnost, de od časa do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Jez bi jo vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko |
| Divica Orleanska (1848): | Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V |
| Zlata Vas (1850): | ne bi bil ob vse svoje mleko prišel; in se clo iz družbe sunjen bil. Ta naredba je pa še dobiček |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo nekaj dni zares bolan bil. Ko se je nekoliko njegova |
| Genovefa (1841): | ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko ſvôjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja. To je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo |
| Ta male katechismus (1768): | ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi ni dober. Vinu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kar Jesvs govori je vse resnizhno? Tvoje rozhe jes sapram zelv noi felih, tv pomai me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is velko andohtio shebrati. TV 1. TERPLENJE. Jesvs je biv zelv sam madtiemi nai hvdobneishiemi Ivdmi katieri so teſtobart nasviete bli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvojo ſveto kry is vſeh shil, s' zeliga shivota, inu zilu is ſvoiga ſerza do sadne kaple preliti. Zhes tu shivu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloveku te shelie h' timu slatu, inu ſrebru! de je zilu en Aid od tiſtih s' sazhudeinam taku govoriu: Auri ſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhnu pa, kar pezhe, premiſlimo, de tu veſelie tih hudobnih zilu kratku terpy, inu ſe kitru, koker per Judeshu, v'shaloſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku mozhne, inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga terpeti, inu zilu vmreti isvoliu? Mi, mi ſmo tiſti, katiri ſmo tebi s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti padejo v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiru ſe na vkorenini, satorei pa tudi malu kedai, ali zilu nobeniga adu na perneſſe, O mi reuni, inu reſnize potrebni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | quidquam ad ea, qu tibi objiciuntur ab his? Ali ti zilu nezh na odgovoriſh na tu, v'katirimu ony tebe terdu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navrednu negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi, de tak mala ptizhiza zhloveka toljko rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala |
| Genovefa (1841): | v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako hudobni |
| Genovefa (1841): | peljal s ſvojim tovarſhem, de bi ſe mu zló nizh ne bilo bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | večji od 0 in manjši od 1, tedaj ima 0 celot in nekaj decimalk, njega karakteristika je tedaj 0. Vsako dvoštevilčno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalnimi ulomki. Briggov logaritem je sestavljen tedaj v obče iz celot in decimalk; celote imenujemo njega karakteristiko ali značajko (Charakteristik, Kennzifer |
| Zoologija (1875): | od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o |
| Zoologija (1875): | njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh |
| Valenštajn (1866): | živ, nej bilo na misli mi to, Da v táko celôto smo zložêni, Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta se sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zvezi so deli in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manjši cene; 100 gold. je veljak — Baron Ignaci Herbert iz Celovca je poslal iz svoje fabrike raznih sort svinčenebelobe (Bleiweiss), ktera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za nože in vilice. 4. Gosp. Cahar. Daš, puškar iz Celovca, za puške. 5. Gosp. Jožef Detelbah, mizar v Gradcu, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | majhne cene pohvaliti. — Groſ G. Egger, vlastnik raznih fužin iz Celovca je v razstavo djal raznih sort svinčene belobe in jekla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gorko polétje; pihanje juga pa mokro in merzlo polétje. Iz Celovca. R. Svunánje povéſti. (Ştraſhna ſhkoda per obertniſki rasſtavi v Parisu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bilo dôbro kupčijsko blagó — Železnina groſa Ferd. Eggerja iz Celovca je bila zlate svetinje vredna. — Od treh Ljubljanskih mojstrov smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | NOVICAM k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po občinsko-Slovenskem v podnarečjih od Rabe do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali Jim do Verbe (Velden) na proti kanonik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja do Terſta, od Zelóvza do Ljublane, in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od tistihmal, ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu |
| Milko Vogrin (1883): | Zakaj bi mi le bilo neki službovanje za supplenta v Celovci škodovalo, kakor je to trdil grof Konarski svojej soprogi? ! “ Vsa |
| Milko Vogrin (1883): | je pozneje rekóč, da Vam je službovanje za supplenta v Celovci močno škodovalo. Zatorej je pa tudi poganjanje grofovo za Vas |
| Milko Vogrin (1883): | besedi, poznam ga kot učitelja, ki je nam učencem v Celovci netil iskro ljubezni do svoje domovine in dragega materinega jezika |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Milárji ("Seifensieder") in medíčarji ("Lebzelter") so imeli svojo skrinjo v Celovci; kotlárji ("Kupferschmiede"), klepárji in dímničarji v Gradci; óna dva glavničarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdelkov vtiče, je bila Ljubljanska razstava močneji, kakor poprešna v Celovcu in Gradcu. Kmalo bomo zvedili, med ktére od imenovanih 280 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 10. Gosp, J. Fancoj (sin), kukalnikar in umetalni rokodelec v Celovcu, za kukalo. 11. Gosp. M. Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Žig. Geimerju (mlajšimu), nogovičarju v Gradcu. 5. Škofijski fužini v Celovcu. 6. Gosp. E. Junkertu, košarju v Gradcu. 7. Gosp. J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Estrajhu. 8. Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga sukna v Celovcu. 9. Fužini žlahtnikov od Rosthorn in viteza Eug. Dikmana — Seheranv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ani nad Blakam na Koróškim. 10. Gospe A. Rusheim v Celovcu. 11. Gosp. nasledníkam baron Zilbernagelnovira, fužinarjem v Borovljah na Koróškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ženam rudokopov v Idrii. 6. Gosp. K. Kreinerju, pasarju v Celovcu. 7. Gospe F. Posnigg, lastníci fužine v spodnjim Ljubelj u |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za to je tudi ta fabrika že na Dunaju in Celovcu sreberne svetinje dobila. — Razun Globočnikove in Lokerjeve fabrike tudi J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Poſluſhajte, prijatli! tadaj, kaj to piſmo is Zelovza govori : V Celovcu 4. prosinca. ― ― „Ne zamerite, ako nektero besedíco od naših „kmetijskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vunder stransko železnico ali od Marburga ali od Bruka čez Celjovec dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kralj — naše gore list. Zbralo si ga je ljudstvo na celovškem polji, in v starem Kérnu je imel svoj prestol. Noč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, pri ti razstavi zopet poterjene: 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in fužinarjem so bile zlate svetinje, ktere so že pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovški ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | prebiral. P. H. Družtvo sv. Mohora. 26. novembra se je Celovški odbor družtva sv. Mohora zbral in pri tej seji sklenul |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | norih) za Štajarsko, Krajnsko in Koroško, in da se gluhomutnici celovški nakloni podpora, — druga polovica pa za to, da se sozida |
| Fizika (1869): | Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem in vreliščem vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj je bilo dosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | križem 24 gold. i. t. d. Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Barantija z ježicami je majhna; so jih tudi malo ponujali; cena je 6 do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po kteri se te reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc, in pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po 8 in pol |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je kruh na Austrianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer v naših primorskih krajih pozimi nekoliko ponižala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dirjavec, Orlando z imenam, prodán za 21.000 gold. Pač lepa cena za eniga konja! Le na Angleškim je mogoče to skupiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta konje dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na prodaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol leta še 12 krajc., za celo leto pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od |
| Divica Orleanska (1848): | zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. cent; večidel je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večidel po dva rumenjaka. Zató jih pa tudi po viši ceni od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | čeravno je ni veliko bilo, smo jo pa po visoki ceni prodajali, tako da že zdavnej ne tako. Jez sim jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je, ki po nobeni ceni slišati ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala še |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kota do kota, in se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in |
| Deborah (1883): | Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu. Vęditi je tukej treba |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vzhaſi le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se te reči v Arabii in Kini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga bomo pa létas spet poskusili. Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 krajc., in po 2 gold. malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8 je 48; 420 in 48 je 468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | navadah sloní, in kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete |
| Zoologija (1875): | Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja, temveč iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | malo prirastlo , in še za to se malo pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko |
| Zoologija (1875): | in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | va-njo ſtopijo, kratko rasloshene. (Na dalje. ) IV. Kako ſe pohiſhtva zenijo ali ſhazujejo? 22. Kakor je bilo she rezheno , de mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Angelo, Rembrand, Dürer i. t. d., ter jo 3000 Guinej zenijo (vſaka guineja je slat in plazha 9 goldinarjev in 38 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je zavoljo tega neizmerno rad imel, in več ga je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene |
| Zeleni listi (1896): | hočete imeti za-nj? « »Ljuba žena! Ne vem, koliko bi ga cenila. Moja rajna mati je dala, če se ne motim, en |
| Zlata Vas (1848): | je vedil, de so župani vest iméli, kadar so zastave cenili, in so dobro vedili, koliko je dolgá na tem ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do |
| Divica Orleanska (1848): | Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ko boste reči zamôgli: „Tudi mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj vsak po svojim stanu te moje besede v prid |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezheno , de mora vſak perſtopnik per sapiſanji ſvoje pohiſhtvo ſam zeniti ali ſhazati, mora pa tudi gledati, de po veſti pravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25 goldinarjev zeniti, tako de zela zena 26, 5o, 75, 100 goldinarjev in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol do 6 gold. cent. Na Krajnskim je bilo letas malo češpelj, pa so bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. cent; večidel je že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridelk komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pobaral; cena je 11 gold. in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 16 gold. in 40 krajc., s kožo pa 16 gold. cent. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pol krajc. funt. — Spêh po 22, 23 in 24 gold. cênt. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veder nakupiti. Tudi češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako mastno, da od ene same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in |
| Kemija (1869): | steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v bohih po 16 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt; čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc, in pol, funt; pod 2 centama pa 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na drobno, temuč le na debelo, po nar menj pol centa, in v prodajni ceni je že davk zapopaden z vsimi |
| Zlata Vas (1848): | bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | veſſele tvojiga Goſpuda. Perſtopuv je pak tudi, katiri je dva zenta prejel, inu je djal: Goſpud! dva zenta ſi ti meni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri je dva zenta prejel, inu je djal: Goſpud! dva zenta ſi ti meni isrozhuv, polej! jeſt ſim dva druga perdobuv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | une klaje shivinzhe pojé, dokler dve ſto funtov ali dva zenta gnoja ſtori. Od 100 funtov ſéna ali ſlame ſtori shivinzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ½ krajzarje funt „ od 1 zenta 40 funtov do 1 zenta 80 funtov, po 5 krajzarjev funt. „ s dvema zenti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Krajnju, vſak tjeden na snanje dali. — Preſhizhi od 1 zenta do 1 zenta 30 funtov, po 4 ½ krajzarje funt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tjeden na snanje dali. — Preſhizhi od 1 zenta do 1 zenta 30 funtov, po 4 ½ krajzarje funt „ od 1 zenta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſenosheti. Zena preſhizhev v Krajnju 27. Grudna: Preſhizhi do 1 zenta po 4 ½ krajzerjev funt. „ od 1 zenta do zenta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zenta po 4 ½ krajzerjev funt. „ od 1 zenta do zenta in pol po 5 krajzarjev funt. „ pri 2 zentih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do 1 zenta po 4 ½ krajzerjev funt. „ od 1 zenta do zenta in pol po 5 krajzarjev funt. „ pri 2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že sili mnogo ljudi v te kraje, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čez 2 centa 6 krajc. in pol, funt; pod 2 centama pa 5 krajc. in pol. — Špêh brez kože 17 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čez 2 centa 7 krajc, in pol, funt; pod 2 centama pa 6 krajc, in pol. — Špêh brez kože 16 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v Terst speljal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na leto napravi okoli 2000 , na drugem pa okoli 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí, ki so jih te leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | letih je je armada v Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enkrat do vezh ſto perſhon *) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v eni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje veliko vročine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje dati. Ker ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih novizah 10. maliga ſerpana ſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njih rabo na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno savoljo tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki, naj nikar ne sameri, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verjeti . Zhe pa pravi, kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bo beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v roko pride, dobro pogleda; in upamo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | eno v tertno deblo. Kakor se po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti opravi. Zamaži rano dobro, in če je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skorja cepiča ne vleže popolnoma na skorjo divjaka, si zastonj cepil. Rano drevesca, pazljivo z vezilam obvito, poveži z nitjo ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Leta 1890 smo na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad in se spet |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta |
| Fizika (1869): | se lahko, samo ne sme se vse preveč na drobno cepiti, ker v prirodi je vsaka stvar v bolj ali manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prime, lepo zaraste, in vertnarji malo truda napravi. *) Veliko takih cepljencov sim vidil v fajmoštrovim drevesnim redišu (vertni šoli), kterih rane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od našiga; tem pa se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kaka terta prav slabo jagodo rodi. Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta prav slabo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | da se vse prime. Proti požlahtnjevanju v razklad ima to cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in to na naslednje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ta v mali Azii. Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da. I. Jas N. N. taba sarotim ti peklenska furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo boshjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsa hrupa perkashash. CITATIO 3tia. 1. Jas N. N. taba zerzerellus sarotim h' 3 rezhiomi noi k' sadniomi: skues muezh te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vino, poklizha? 2. Jas N. N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S. |
| Ta male katechismus (1768): | se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli. |
| Kemija (1869): | Redkejše prvine imenujejo se: Berilijum, Cerijum, Cesijum Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum, Iridijum, Itrijum, Kadmijum, Lantan, Litijum |
| Kemija (1869): | Filter. Cellulose, lesna vlaknina, staničnina, celuloza, 479. Cerin 467. Cerium, cérijum, 345. Cev plinovodna, Gasentwiekelungsrohr. Cev sožigalna, Verbrennungsrohre. Chamaleon mineral. , mineralni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj in zvunaj toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter na drugo stran pihal; ne bilo bi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še doživel |
| Oče naš (1854): | je prišel zdaj v cerkev, ki je poprej vero in cerkev zaničeval. Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok |
| Valenštajn (1866): | ne briga. — Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | enkrat izdelával kotel, ki je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša |
| Zeleni listi (1896): | in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na |
| Pastirski list (1852): | vuzem najvekši med svetki, skoz kterih lepo zloženi krog nas cerkva vsako leto pelja. Sin božji je smert ino pekel premagal |
| Pastirski list (1852): | premišljavamo istine nebeske, da z pomnoženo gorlivostjo upotrebimo sredstva, ktere cerkva za naše posvetjenje podaje. Mnogo veča je zato dolžnost, ktera |
| Pastirski list (1852): | mojega nebeskoga! Da pa toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila štirdeset šest dnevov, da se u tačaju totih dostojno |
| Pastirski list (1852): | kda bregi ino doline se u ponovljenoj krasoti prikažujejo, sveti cerkva veliki svetek u spomin Gospodovoga od mertvih ustajenja. Ako ravno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je |
| Genovefa (1841): | ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti |
| Genovefa (1841): | ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ti Pętèr, inu na letó ſkalo bóm jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes njó. 19. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | proſsil! Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava reſniza, inu ta zęrku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sdei tiſtih grosite? sakai ſe boyte, de bi bila ta zirku omadeshana, aku vi tiſte v' to |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nebo, Nem dau vezhnu veſelie. 4. Verjemo Duha ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih grehu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Obene vun spustit'. 3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Temuzh v'to Zirku priti, Svestu Boga moliti Per sveti Maſhi bit', Obene vun |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dershish. Deveta Peiſem. Od teh svetih sedem Sacramentu. 1. Ta Zirku h'nuzu nam Je v'novim Testamentu Prejela s'veſeliam |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Te pet Zirkune sapovedi. 1. Sapovedi dershimo , K'dire nam Zirku da , Pokorni se sturimo, Oblast zhes naſs ima. Prasnike prasnuvati |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Navoshlivost, inu se zhres Ta Lenoba v'to Zirku prit', Inu tamkei Boga zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al |
| Ta male katechismus (1768): | teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega |
| Ta male katechismus (1768): | enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu ſa |
| Ta male katechismus (1768): | goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod |
| Ta male katechismus (1768): | otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti. |
| Ta male katechismus (1768): | Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda |
| Ta male katechismus (1768): | nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liše našiga zveličarja, od vsih drugih cerkvá zlo loči, in bi se bolje hram ali tempelj imenoval |
| Oče naš (1885): | ne pripušča našemu Nacetu dosti časa za molitev in obiskovanje cerkvá. Zavoljo tega hočem jaz namesto njega moliti in v cerkev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dunaja) na deléshnike, (kterih je doſadaj 273), s popiſam krajnſkih zerkva, kteri tudi kashe, kako daljezh zerkve od fare ſtojé. Druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po navadi v treh , ali k vezhjim v ſhtirih svoneh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgled Poſtojne, ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zerkev v Loki je bila ſizer smirej nar ſnashniſhi vſih zerkva Loſhkiga kantóna in morebiti zele gorenjſke ſtraní, pa kar ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. |
| Oče naš (1885): | križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako se sveti na cerkvah in gorah! Zopet se boš k nam vrnil in nam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih zerkvah poda, in kakſhno mora to ali to biti, hozhemo tukej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | niso unima enake in nimajo nič posebno znamenitega. Med katoliškimi cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so |
| Divica Orleanska (1848): | (Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi |
| Divica Orleanska (1848): | spokoriti – Spraviti se z Bogam – Verniti se v naročje svete cerkve? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nekaj vém. „Tako se tudi v naših krajih godí. Od cerkve tje po travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem |
| Maria Stuart (1861): | rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve |
| Sacrum promptuarium (1695): | Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kakſhno mora to ali to biti, hozhemo tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od tod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje. ) Kdor je zerkve na Krajnſkim le nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi |
| Ta male katechismus (1768): | zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Preroki. Matth. 7. 12. 7. Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 7. Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' |
| Ta male katechismus (1768): | tov te Zirque dejleſhani. Vish. pesm. 4. Efeſ. 6. Mark. 16. Rimi. 12. |
| Ta male katechismus (1768): | per uſhivanju posebnega? Kar vira, inu imenitnost S. M. K. Zirque uzhy, namrezh: de enemu Kristianu, katire mashnek ni, je ſadosti |
| Ta male katechismus (1768): | krivovir, inu ſmotnav, katire ti vikshi Poglavarji, inu Uzheniki katholshke zirque enuvolnu ſaverſhejo, inu preklinajo. Matth. 18. Koku se en Katholshke |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno |
| Divica Orleanska (1848): | prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran |
| Zlata Vas (1850): | pa mislili so, to se že da v šoli, v cerkvi pa ne, in so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter |
| Oče naš (1854): | so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje |
| Oče naš (1854): | Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridno k Božji službi pridejo, ker se jim pot k cerkvi ne grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne dobili, so prigodno našli 6. dan t. m. v cerkvi dominikanov v Krakovi; truga, ki je bila pod tlakom blizo |
| Oče naš (1885): | so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje |
| Genovefa (1841): | in nihzhè ju vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in |
| Genovefa (1841): | dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | eniga urouniga potoka eden ispodkapa perhishi, eniga pa spodkapa perenei zierkle tipi podeje an podrugi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ka: tedei usigni te dnar noi daji anei bogi zierkle ti pa morash spet nato visho nashtelati kaker prei tu |
| Ta male katechismus (1768): | Aquileja, S. Marka Evaugelista, katire je ta perve v' leti Zirkvi S. Evangelium pridegval, jogèr, je s' njim v' Rim se |
| Ta male katechismus (1768): | inu smerte Kristusove uſſakdan gorivofruje, inu je uſſeskuſi v' boſhji Zirkvi gorivofran bil. I. Kor. II. 25. Kaj je pak per |
| Ta male katechismus (1768): | bodo, v' sebi ſapopade. Zhetertezh, inu naposled: De v' ti Zirkvi je ena gmajna, ali skupshina teh svetnikov; tu toku ſastopi |
| Ta male katechismus (1768): | kader se lezh gre: pred jedjo, inu po jedi: v' Zirkvi per S. Mashe: pred, inu po S. Obhailu: ſjutrej, ob |
| Ta male katechismus (1768): | eno zelo zhudno viſho ſgody, de bode uſſe v' Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu po svoji vorengi prov oppravlenu: ſraven |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njega nauſhijesh. Kolku dny je, de more moj Syn v' zirkvi biti koker v'eni pushavi, inu samoti; ter se nobeden |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vy nar grefhnifhi kopzi, inu nadoshne krivy sheini ſodniki v zirkvi vafho flushbo opraulate? taku ſe gody! drugih grehe vidio, ſvojih |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Katiri nam s'svoimi darmy Duſho resſveiti naſho. V'eni Zirkvi se snaidemo, Kadiro je poſvetu Sam Kriſtus, v'tisti naidemo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vezhne dny, Sh'nimi tudi vſi svetniki, Kar v'te sveti Zirkvi se Snaide , Boga zhasty vſe. 5. Ozheta , kadirga zhast Je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ta S. General Kommunion ſa dushe v'vizah v'zirqvi S. Joſhefa gorivofrati. 5. Uſaku lejtu se eno uro ſbrati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji , inu Seſstre v' Bratovski Zirqvi S. Joſhefa S. Ma- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Masha bere) S.Joſhefa posebnu pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi S. Joſhefa eno S.Masho shlishati, katira ſna rajmno taiſta biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plamenu. Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | terga je lep grad in prav prijeten griček z lepo cerkvijo, ki mu, tode po krivici Žalostna Gora pravijo. Terg stoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | s papežem (konkordata) zahteva novih postav o razmerah med katoliško cerkvijo in državo. Vlada bode skrbela za načrte dotičnih postav. — Moji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | velikega deževja; teče po Rojanu in v dolino pod farno cerkvijo deli Greto od Skorklje ter v ovinku pod cestovodom in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | toraj zmiraj popraševati, kdaj gre kdo po drugih opravkih v Cirknico, v Novo vas, v Lož ali na Rakek, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ki se prvi oglasi. Andrej Rovan. Od sv. Vida nad Cirknico 22. grudna 1882. — Sploh so večidel tudi letos razna sporočila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | še dostikrat zarad zametov ne mogli tje hoditi; a v Cirknico je zmiraj pot odprta, ker vedno les in kar bodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. Simon Unglert, strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 24. Cerkenška steklenica (glažuta) na Krajnskim, za stekla. VI. Bronaste svetinje so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ondi privzema vode, ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér se tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé. Per tem pa se bo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tudi v némško mesto Norimberg in nabije velike oznanila na cerkvene vrata, ter se. imenitnega zdravnika vseh bolezin razglasi. Takrat je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe |
| Zlata Vas (1848): | v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jakob Grahovi jerbasčiki iz Dola so bili čedni izdelki. Tudi cerkvene špice Pauline Brenčič iz Idrije moramo pohvaliti. — Z velikim trudam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da je hočejo popolnoma zatreti in zato tudi najprej najviše cerkvene glavarje pomoriti, potem še-le navadne vernike: treba je bilo še |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ter ne izostajajte brez nujne potrebe. Prizadevajte si božje in cerkvene zapovedi vestno spolnovati. Prejemajte večkrat in ne po redkem svete |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | 8a zapoved: Ali si lagal? Obrekoval? Opravljal? Zdražbe delal? sumničil? Cerkvene zapovedi: Ali si se postil? Ali si izpolnjeval dolžnosti svojega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje |
| Ta male katechismus (1768): | koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus |
| Ta male katechismus (1768): | inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za |
| Genovefa (1841): | med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nepripravno orodje imel pri hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni moshjé in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Železnikov nimamo nič posébniga povedati; ravno tako tudi od cerkvenih špic Frančiške Wrempin iz Idrije ne, kér nam jih je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | čednosti so: Modrost, zmernost, pravičnost in serčnost. Ob petih: Pet cerkvenih zapoved imamo: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | napravljajmo slovenske, na primer, v cerkvi na oltarji, ali na cerkvenih zastavah (banderah), na pokopališčih i križih, na postajah (štacijonah) sv. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dohtar kos. Dal si je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je to ustenje zlo žalilo; dohtarji |
| Mlinar in njegova hči (1867): | prišel samo zavoljo pijače. Prinesel sem vašim dekletom svinca s cerkvenih oken, kakor sem jim bil obljubil. Nocoj ga hočejo liti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dolžnost spoznala, pretekle praznike s prižnice grajati brezkončno obrekovanje katoliških cerkvenih obredov nesramnega „Tagblatta”, ki res ne zasluži druzega, nego da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je k svojemu že pred nekoliko leti izdanemu I. zvezku cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino cerkvenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino cerkvenih. Narodni duh pobožnega Slovenca veje iz teh pesem in stavljeni |
| Lohengrin (1898): | provodu idočemu v cerkev na čelo. ) Miroslav (se pojavi na cerkvenih stopnicah; žene in paži se prestrašeni umaknejo). O kralj mi |
| Ta male katechismus (1768): | XV. Pet veſſelleh: pet ſhalostneh: pet zhastiteh. Od boſhjeh, inu Zirkovneh ſapovd? Kedu je boſhje ſapovde dal? Sam Buh. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sakai tu ſo poſtava, inu Preroki. Math. 7. 12. Pęt Zirkovneh Sapovd. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Uſsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne |
| Divica Orleanska (1848): | drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | M. Šr e i n er, pasar v Ljubljani, za cerkovno oródje. 18. Gosp. Ž. Šubert, klobučar v Ljubljani, za svilnate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Šreiner, srebrar in pasar v Ljubljani, je svečnike in drugo cerkveno orodje v razstavo dal, z kterim je očitno pokazal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vitez Fr. Kurc Goldensteinski se je z risano podobo za cerkveno malarijo prav dobro priporočil. — Mnogoverstni zvonci za živino, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koristno bilo, de bi se ta stari spomenik za našo cerkveno zgodovino še dolgo ohranil. Jure Sodevski. Prislovice Štajerskih Slovencov. 95. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſanguinis eſt. Se na ſpodobi de bi mi tiſte v' zerkouno skrinio hranili, sakai tu je te krivy plazhilu. O koku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zerkouno fhkrino hranite? Na bo le veliku vezh ta zirkou omadeshana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Novičar iz mnogih krajev. 2. dan t. m. je s ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sliši, da presvitli cesar so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi posebno lep v kazini, ktériga so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in Cesarica 1. dan tekočiga mesca popoldan v Ljubljano pripeljala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega reda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš |
| Ferdinand (1884): | Ferdinand precej nastopil svojo novo službo. Čez nekoliko let je cesar uslišal večkratno prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | sardita, inu je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil |
| Sacrum promptuarium (1695): | kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | iskasala, kakor de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja našiga presvitliga Cesarja popred dobili; prav radi bi ga bili že v poprešnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so bili in gredó v boj za mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak čas pred cesarja stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę vojſke dershaîe, de bi on to pravizhnu oroshje naſhiga Zeſsarja poshęgnal, njemu tę vsęte męſta v'Niderlandi ſpęt nasaj dobiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ou Bogá preklinjal: en drugi ga toshi, de ſe super Zeſsarja punta: leta pravi, de je on rękal, de ſe nima |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Naſhiga Shkofa N. inu vſo naſho duhovno Goſposko: naſhiga ſvetliga Zeſſarja N. inu veſs Chriſtianski folk pred vſo nadlugo, inu vſim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Lukesha na 3. Poſtavi. V' Petnajſtimu lejtu Zeſſarſtva Tiberija Zeſſarja, kader je Ponzius Pilatuſh deshelſki Oblaſtnik v'Judęji biv, Herodeſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krishal ? Vikſhi Farje ſo odgovorili : Mi nimamo Krayla, temuzh le Zeſſarja. Inu ony ſo premagali s' velikim upitjam , inu ſo ſilnu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 2. Poſtavi. V' Temiſtimu zhaſſu je ena Sapovd vonkejſhla od Zeſſarja Auguſta, de bi ſe veſs ſvejt popiſſov. Letu popiſſuvanje ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kerſhanskimi Firſhtami preusdigneſh, tu premaganje vſih naſhih, inu naſhiga ſvtliga Zeſſarja ſovraſhnikov ſkus tvojo mogozhno roko podejliſh, ta lubi myr ram |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stala; tudi je hudo v Koreji pod Sineškim cesarjam, kjer je bil v letu 1839 apostolski naméstnik ali škof |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | več druzih reči. Tudi v pondeljik pred in popoldan s Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi. Očitno znaminje |
| Valenštajn (1866): | ona jaše. Človeku je klobuk lepota, kdor Pred kraljem i cesarjem mora biti Odkrit, nikakor nej svoboden mož. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem,” mu reče, „saj veš, da cesar ne dá igrati s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niso samo učeni možje skorej cele Evrope, ampak še clo Cesarji in Kralji častili! V. Vodnikovo shivljenje. Kaj ne, ljubi bravzi |
| Valenštajn (1866): | Drugi lovec. Vsi trinogi silni so takisto sodili, Ter vsi cesarji, a jako modri so bili; Vse drugo skrunili so i |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in merzla noč. Dijogen! *) Po naše: božanstvo cesarjev ali božji cesarji. **) Toga je bila Rimljanu verhna obleka, podobna široki, beli, volnati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Poznej so stavili Rimljanje na tej planjavi mnogoverstna zidanja; sosebno cesarji so sezidali na nji krasnih tempeljnov, velikanskih gledišč, toplic itd. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | grško cesarstvo jako oslabelo. Notranje vojske, cerkveni prepiri in nezmožni cesarji, to so bili vzroki, da so Osmani ali Turki naprej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi bil, in jo milo poprosil, da naj zanj pri cesarji govori! — Gospé gredo k čudnemu studencu, kije sred verta stal |
| Deborah (1883): | Na pravem mestu; v Beči pri cesarji! Ana. Ti! pri cesarji! Kako si opravil? Jožef. Gonili v Gradci po navadi starej |
| Deborah (1883): | bil tak dolgo? Jožef. Na pravem mestu; v Beči pri cesarji! Ana. Ti! pri cesarji! Kako si opravil? Jožef. Gonili v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji dan. Popoldan pa bi bilo imelo biti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V 51. listu Novíc smo povedali, de se je 10 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po- slednji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car |
| Valenštajn (1866): | na ramo nasloni). Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila |
| Valenštajn (1866): | Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi |
| Valenštajn (1866): | idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža |
| Valenštajn (1866): | mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev, kadar všeč mu bode Oklicati |
| Sacrum promptuarium (1695): | is ſerza; sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo |
| Sacrum promptuarium (1695): | na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na vſo visho proſtiga ſpuſtiti, pak vèndèr taku, de ſe Zeſsarju ne samęri. Vy vęjſte, pravi on, de imam Jeſt navado |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | punta: leta pravi, de je on rękal, de ſe nima Zeſsarju dazia dajati: ſpęt en drugi pravi, de je on hotel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó dopadla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane skozi slavna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in Cesarica 1. dan tekočiga mesca popoldan v Ljubljano pripeljala; zdaj bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na svoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je kaj. Tisti junec in krava, ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala, de je vſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomeni, namrezh zhe ona bo taku dobra, inu poterpeshliva kakor Ceſsariza Livia, de on jo bo lubil is ſerza; sakaj od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in v poſlednih 28 létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prime starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugač; dokler tako vlada, se ne smé omožiti; ako ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu |
| Sacrum promptuarium (1695): | de on jo bo lubil is ſerza; sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reči. Tudi v pondeljik pred in popoldan s Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi. Očitno znaminje, de Jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za Cesarja in Cesarico; na obéh stranéh, med kapelico so bile lože (loggie) za |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on |
| Sacrum promptuarium (1695): | podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor Cesarjev nar lépši konj, ako bi ravno toliko lét živel. Drevó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo, ktero |
| Valenštajn (1866): | mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev |
| Valenštajn (1866): | Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla cesarjev obraz, ko mi je dal povelje, bila bi že spoznala |
| Kuharske Bukve (1799): | vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako narediti: v' en piſker deni |
| Kuharske Bukve (1799): | sherjavzi vręti; kader je v' terdo kuhano, ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta |
| Roza Jelodvorska (1855): | slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé veselja kam djati; cesarjeva milost mu je bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino |
| Viljem Tell (1862): | in perutnina. Valter. Po vodah vsaj loviti smejo ribe? Tell. Cesarjeve so reke, morja, sol. Valter. Kdo je ta kralj, ki |
| Valenštajn (1866): | komornik, Vojaški svetovalec, vojski velik Zavetnik i patron, prinesel je Cesarjeve ukaze vojski v tabor. (Vsi molčé. ) Ilo (se bliža Kvestenbergu |
| Valenštajn (1866): | staro srečo se! Orožije V hudobno roko jemlješ, da napadeš Cesarjeve dežele z vojskoj, sveto Ognjišče razvališ bogov domačih. Osvete duh |
| Blagomir puščavnik (1853): | pred klicajem, ki svojo palico kviško povzdigne, in zakliče: „V cesarjevem imenu! ” Na te besede vse potihne, in klicâr dalje govori |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nji, kjer koli je! Nima stalnega stanovanja; zdaj je v cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni kmetovi koči, nobenega ne zgreši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O, jo že poznam” reče cesar |
| Valenštajn (1866): | mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá, I pošlje kardinalu jezdece? Je dober dal odgovor Kvestenbergu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razpušeniga rakoviga, masla nanje in daj jih vroče na mizo. Cesarjevi kifeljci. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | si sam minister ob enem; vsi njegovi ministri so le cesarjevi sekretarji. Vendar poslednje novice iz Pariza zagotovljajo, da zavolj teh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Solata. 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Solata. 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kaparno in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna pečenka s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Prebivavci mogočnega Rima zapuščajo svoje hiše in hité proti vertom Cesarjevim ali Salustijevim, da bi se sprehodili v večernem hladu in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | jih ne bode več volil za poslance. Ogersko. — Pod predsedstvom cesarjevim je bil v Peštu zadnje dni u. l. zbor ministerski |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srečo, koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Hrovatje imenujejo Krajnce. (Dalje sledi. ) (Dalje sledí. ) Novíce. Novice. (Naša cesarska rodovina) je zopet eniga nadvojvoda zgubila. 5. dan tega mesca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | cela dežela občutila, ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Sch. pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesca listopada v Terst šel, de jih je zmenjal za cesarske denarje. Tudi pravi, če mu bo létas ta kupčíja dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi en oblaſtnik eniga kraleviga meſta, ti ſi en ſodnik zeſarske ſodbe, v'eni takſhni ſlushbi, inu opravila sa reſsnizo praſhat |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kershanskiga vuka po versti TEGA KATECHISMA, katiri je na povelo Zeſarske Svetlusti na deshele vun poſlan Sraunu eniga Perdauka teh Peiſem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vunder zhes leto doſti prihrani. Urno, kaj je noviga? (Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Varno ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je vergla Tibera na prod truplo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bronastó podobó. 47. Gosp. Ant. Steinhauer, motožar iz Linca, za cesarskiga orla svojiga rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar iz Štajerja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na dan. „ 571„ je Rudolſ I. Habſburgovi grof, pervi naſhiga zeſarſkiga rodu, nemſhki Zeſar poſtal. „ 569 „ ſo jeli serkala (ſhpégle) delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobivajo. Dr. Bleiweis. Jezhmenova rodovitnoſt. Goſpod Şhparoviz laſtnik, tudi prodajavez zeſarſkiga tobaka in ſhtempeljnov v Viſhnji gori, je posno jeſen 1843 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vertne ſemena ſvojiga pridelka ſo per meni v Ljubljani poleg zeſarſkiga moſta Nr. 10 na prodaj: pahovke (französich Raigras) funt po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudje zbudno govorili, namrezh : De je na piketu ſtojezh Franzos zeſarſkiga k ſebi klizal. Ta ſe sgo- varja, de ne ſmé |
| Blagomir puščavnik (1853): | dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. l. se ima nakupovanje vsih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni bilo. 3. Živina. Konji so se v deželah po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa „Pelikan”. Osnanilo. Special-Karte des Herzogthums Krain — ali obraskrajnſke deshele, zeſarſkimu kraljevimu Velizhaſtvu Ferdinandu Pervimu, naſhimu preſvétlimu zeſárju, kralju vógerſke in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neisrezheno sadovoljen in veſel, ter poſtavi v ſpomin prave hvaleshnoſti Zeſarſkimu orazhu preſvitlimu Zeſarju Joshefu II. vezhno snaminje 19. veliziga Şerpana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi ga sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Zagreba se 30. p. m. v „Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdo kterega v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje |
| Valenštajn (1866): | OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se na leto napravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktera jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bilo čez 800 Štajarcov, ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsako léto. Ne v svoj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zmirej pripravljen, kar je v moji moči, v prid našiga cesarstva storiti, tedaj se tudi ponudim v svoji fabriki vso tisto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami , in bojo brez dvoma vsi, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v posvet: kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga prihrani le en vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj na drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si ž njimi pomnožili pridelke in bi se po vsem cesarstvu prihranilo na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je vezh: na Koróſhkim 1991, na ˛Shtajerſkim: 7033. V vſim zeſarſtvu ſe jih je 200 tavshent 589 vezh rodilo, kakor jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se je mnogo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest in potov mu le noče v glavo! Nekteri imajo pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti in cest v nje izteka, kar poti in ceste tudi o deževji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož za to, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali drugi? Ja ljubi moji! ſvét je she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med vami, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | VI., ozhe Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga je dal, in tistim, ki so njega vzrok ! — Želézna césta je že to léto Dolencam nekoliko dobička dala, de so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako bi vedil za nje. In pa, ali bi spodobna cesta po tej dolini, ki bi jo vezala na enem koncu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ker je pa tisti večer sneg poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji |
| Sveti večer (1866): | do svojega součenca, pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſta in kakó ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi zlo sa kvante iméli, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden ali drugi? Ja ljubi moji! ſvét je she |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta do leta bolj množi, ki se bo po železnih cestah kmalo obilo v daljne kraje dobro prodajalo in lep dobiček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hodijo, in jih nihče ne snaži. Vender, kér od vélike ceste na Gobovcu **) (Schwammberg) ali od Podbrezja (Birkendorf) kaj čez eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej so koj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nekdaj ni bilo, ampak tudi ravnanje z vinom, kar so ceste, da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že samo na sebi bolj čedne storilo, in, če bodo ceste dobre, poti lepe, kako lahko bote potem tudi svoje hiše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ljudje potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo! Naj bi pač skorej tudi naše v tej zadevi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor pa da bi se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje |
| Viljem Tell (1862): | streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bili she vezhkrat vidili vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja do Terſta, od Zelóvza do Ljublane, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 20 let, de ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj od nje ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | niſo vidili, tudi ſe ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po železni cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti, jih |
| Stric Tomaž (1853): | Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro bi ljudje potem pozabili trud, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekega moža, ki je ravno tiste dní, gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | proti večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno |
| Zeleni listi (1896): | tega samotnega življenja. Želela si je ven na solnce, k cesti. »Tako lepa sem«, reče, »pa me nihče ne vidi! Moji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti, to je vſim snáno. Blagor temu, kteri ſe ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ima čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pregledovali, kakó bi se dala Dolenska stran z novo vélko césto, ktera ima čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stermim Kraljevim verhom. Ravno pri teh sem prišel na véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sneg poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | to, dokler je čas prišel, de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga na napzhne vosé nakladate , pol ga po potu rastreſete; zeſto ravnate s njim od doma do njive, zeló preſuſhen ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne vém — mu odgovori — kaj je merhi? Kar imamo shelesno zéſto, mi je smiraj veſ samiſhljen. Kmetijſki in rokodélſki zhaſopiſi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mladim ſadunoſnizam ſe kmalo kaj perpikne, de uſaknejo. Glejte sa zeſto proti farovshu ſe tudi drevje slo ſuſhí, sato ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v taki veliki nevarnosti peljati, in nič se ne popravi! Cestni odbor ne storí nič, politiška gosposka pa menda spí ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | hišnorazredni davek. — Potem obvelja od deželnega odbora načrtani zakon o cestni policiji javnih nedržavnih cest. — Konečno se še dovoli podpiralnemu društvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pečí že vém, de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej |
| Kemija (1869): | podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino |
| Kemija (1869): | sožigalno cev (Verbrennungsröhre), pod. 61, ter se od zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in mora |
| Fizika (1869): | pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli |
| Fizika (1869): | nekoliko stlačen steber se potem potisne v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz |
| Botanika (1875): | z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem ali |
| Kemija (1869): | stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganje več del v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk |
| Fizika (1869): | v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej |
| Botanika (1875): | ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako, da prestopa sok iz ene stanice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je gospod Pajk oznanil, ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se pa nevarnost ognja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene |
| Fizika (1869): | posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo vodo |
| Kemija (1869): | ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari |
| Botanika (1875): | da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin |
| Botanika (1875): | namreč cevi pikaste in mrežaste in cevi lestvenice, za tem cevi kolobarnice in zavojnice, izmed kterih vidimo v pod. 2b. d |
| Botanika (1875): | na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne svetoval vsakimu, de bi si dve stanici z železno cevjo ogrévati perzadeval, posebno kdor ima zgoraj veliko in visoko izbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Za Ferdinanda vsi molímo! — O. učenc modroslovja. Peč z železno cevjo, ki dve izbi ogréva. Zima se približuje, in kakor se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takim lahko tudi nekoliko derv pervarje. Moja peč z železno cevjo je za kuho in za peko ravno takó perpravna, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stanovanja; prepričali se bodo, kako dobrotljiva je peč z železno cevjo, posebno kjer se le ena izba z njo ogréva. Peč |
| Zoologija (1875): | pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolezen ne napravi. Zavoljo tega so pri ti bolezni košene cevke, ktére sim vam že enkrat priporočil, nar bolj pripravne in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | treba bilo, bolno kravo molsti. Mina. Kakó se pa te cevke v vime vtaknejo? Zdrav. To ni težko; pomažite jih popred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetoval. Mina. Pri pervi priliki bom po Njih besédah te cevke poskusila. Zdrav. Mléko iz bolniga vimena izpraviti ni pa še |
| Botanika (1875): | prodreti do skrivnosti rastlinskega drobovja in spoznati drobne stanice in cevke, iz kterih je vsaka rastlinska tvar sostavljena; le s pomočjo |
| Zoologija (1875): | Tako na pr. so organi dihanja pri žuželkah zgol zračne cevke, ki vso žival preprezajo, a človeškim plučam nijso v ničem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şadducæerjov. 13. Kęr je pak Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de |
| Biblia (1584): | je pak Iesus bil priſhàl v'to ſtran tiga Meſta Ceſarea Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio |
| Kemija (1869): | solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. |
| Kemija (1869): | brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj |
| Kemija (1869): | Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka |
| Kemija (1869): | Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova |
| Kemija (1869): | 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo |
| Kemija (1869): | jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber |
| Kemija (1869): | ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec |
| Kemija (1869): | analytische, razkrojna kemija. Chemie synthetische, zlagalna kemija. Chinin, kinin, 476. Chinin sehwefelsaures, žveplenokisli kinin, 476. Chlor, klor, 376. Chlorcalcium, kalcijumov klorec |
| Kemija (1869): | Chemie, kemija. Chemie analytische, razkrojna kemija. Chemie synthetische, zlagalna kemija. Chinin, kinin, 476. Chinin sehwefelsaures, žveplenokisli kinin, 476. Chlor, klor, 376. |
| Botanika (1875): | velike redkosti skorej se zlatom. Iz nje se dobiva kinin (chinin; kemija §. 174.), ki je najmočneje zdravilo zoper mrzlico. Strah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | savupali ſrezhnu vmreti, inu v' Nebeſſe priti. Amen. De oratione Chriſti ad Patrem. Od Chriſtuſove molitve h' Ozhetu. Pater mi! ſi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | milu objokamo, inu tu vezhnu isvelizheine sadobimo. Amen. De accuſatione Chriſti, in domo Pilati. Od satosheina Chriſtuſoiga v' Pi' latushovi hyſhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te nadluge per nemu gnado naidemo. Paſſio Domini noſtri JEsu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga JEsuſa Chriſtuſa. Premiſlimo, kdu je ta, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Paſſio Domini Noſtri JESU Chriſti. Terpleine Goſpuda nashiga JEsuſa Chriſtuſa. L Lubesnive duſhe! tu terpleine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hvaliti, tebe zhaſtiti, inu tebe lubiti. Paſſio Domini noſtri JEsu Chriſti, Terpleine Goſpuda naſhigaJEsuſa Chriſtuſa, per katirimu ozhmo dalei premiſliti, kai |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katire nam on poſhle, nega resveſelili. Paſſio Domini noſtri JEſu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga JEsuſa Chriſtuſa, katiru nam sdei kashe, sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bomo tebe popounima hvalili, inu lubili v' Nebeſſah. Amen. De Chriſti Triſtitia. Od Chriſtuſove Shaloſti. Hymno dicto exierunt in montem olivarum |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | De oratione Chriſti horto. OdChriſtuſove molitve v'timu vertu. Procidit in faciem ſuam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | der chriſtlichen Kirche vorzugsweiſe: heilige Wäter; denn, daß ſie den chriſtlichen Volke wahre Väter waren, bewaiſen ihre geiſtreichen Lehrvorträge, voll apoſtoliſchen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Die Abſicht des Heransgebers iſt nicht ſo ſehr, den angehenden chriſtlichen Volkslehrerern einen kleinen Behelf zu reichen, ihre Sprach- und Rednertalente |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | evangeljſkih naukov. Nicht umſonſt nannte man bie alten Lehrer der chriſtlichen Kirche vorzugsweiſe: heilige Wäter; denn, daß ſie den chriſtlichen Volke |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | wahre Väter waren, bewaiſen ihre geiſtreichen Lehrvorträge, voll apoſtoliſchen Glaubens, chriſtlicher Hoffnung, evangeliſcher Liebe, voll himliſcher Salbug, wie das heilige Evangelium |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | jeder chriſtliche Lehrer nie genug beſtreben kann. Unter allen Formen chriſtlicher Lehrvorträge iſt die homiletiſche die älteſte, von den heiligen Vätern |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum |
| Sacrum promptuarium (1695): | Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Zhe bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli, na vaſho |
| Sacrum promptuarium (1695): | mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje |
| Sacrum promptuarium (1695): | Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates |
| Sacrum promptuarium (1695): | odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſte v' taiſti desheli, kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres |
| Kemija (1869): | spoji s kovino. Iz žarečega Živosrebrenega cijanca (Cynquecksilber), HgCy, dobimo cijan v podobi plina brez barve. Plin ima hud bodeč duh |
| Kemija (1869): | Zato se tudi namesto C2N zaznamuje s krajšim Cy. Ime Cijan pomeni »modrilo« in se mu je nadelo za tega del |
| Kemija (1869): | Ogljenčev dušec ali cijan C2N = Cy. Ogelj se spoji z duščem le pod posebnimi |
| Kemija (1869): | in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov cvet. Cijan je v vseh svojih lastnostih tako podoben kloru, bromu in |
| Kemija (1869): | prelepo modro spojino, tako imenovano »berlinsko modrilo«. Z vodencem se cijan spaja v vodenčev cijanec ali cijanovodenčevo kislino (Cyanwasserstoffsäure), CyH, navadno |
| Kemija (1869): | modrilo. O onej spojini bodemo pozneje obširniše govorili, imenujemo jo cijan (Cyan). Koščeni ogelj (Knchenkohle) ali koščeno črnilo (Beinschwarz) dobimo, ako |
| Kemija (1869): | močno osnovo: amonijak, NH3, in z ogljencem se spaja v cijan, NC2, ki je v svojih lastnostih največ podoben nekterim prvinam |
| Kemija (1869): | kovino. Obe prvini se zvežete v novo telo, C2N, imenovano cijan, ki se potem spoji s kovino. Iz žarečega Živosrebrenega cijanca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſedla in preſti sazhela. En dan je predla. „Kakó gré, Zilika? ” jo vpraſham. Nizh kaj! — mi odgovorí: — „Sakaj pa ne? '' — ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo puſtim. Drugi dan jo sopet vpraſham: „kako gre daneſ, Zilika? ”— „Naj bo no, kadar mora biti! '' mi odgovori bolj prijasniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan sgodilo ? me bojo moje ljube gospodinje vpraſhale. Kaj neki? Zilika ſedí polna veſelja pri zheſkim kolovratu in prede, de je |
| Divica Orleanska (1848): | vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten |
| Zoologija (1875): | v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši duh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek kolikor moč bliža, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tje vali, dokler samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo ſvoj zil in konz doſegel in na goro Komorin priſhel, miſli ondi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino v Krajnu. Is tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sabo podobo boſhjo, inu je k'enemu , inu taiſtemu narvishemu zilu, inu konzu vezhnega ſvelizhanja stvarjen. Vonder so med uſſemi eni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu je |
| Biblia (1584): | pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe ne imenuje njegóva mati Maria? inu bratje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | hisha ſapalena. XVI. She na eno drugo viſho. Uſami en zinaſt taler: deni sneg gori, ter njega is soljo ſmejshaj. Ta |
| Kratkozhasne uganke (1788): | narediti. Ulij enu malu vode na miſo; tedej dêni en zinaſt okrôſhnek, ali taler gori: na taler deni snegú is soljo |
| Kuharske Bukve (1799): | takrat maręlze notri daj, naj pozhaſi vrè, dokler na merslim zinaſtim krógi poſkuſiſh, de je sholznato; potle hrani v' glashih s' |
| Kuharske Bukve (1799): | vsami eno unzho zukra, kuhaj ſkup, dokler ſe kapla na zinaſtim okroshneki sholznata pokashe, kader jo gori kaneſh inu ohladíſh. Ohladi |
| Kuharske Bukve (1799): | zinaſti okroshnik, kader ſe kapla ſterdi, je sholza dobra; deni jo |
| Kuharske Bukve (1799): | poſtavi ſpęt kuhat, dokler je kapla, katiro sa ſkuſhno na zinaſti okroshnik kaneſh , poſtane sholznata; ohladi, deni smersovat. — Ako ſo maręlze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe v' ſrovim maſli na sharjavzi. To deni v' eno zínaſto flaſho, inu sraven ſhęſt sélen, dva zhebula, inu diſhave, gori |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoli, inu smęſhaj s' ſhęſt shlizami kiſle ſmętane. Pomashi eno zinaſto ſklędo s' ſmetano inu rakovim putram; po tim raslęzi po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad |
| Stric Tomaž (1853): | dan napoči, pride na veliko cesto, ki pelje v mesto Cincinati, in ki je tik reke Ohio. Tu jame bolj počasno |
| Rudninoslovje (1867): | Imenitna je ta rudnina zato, ker se iz nje dobiva cinek. 2. Avgit¹) kristalizuje hemiortotipno (sl. 69), vštrit prizminih ploskev se |
| Kemija (1869): | Cinek. Znak: Zn = 32,5; gostota = 7; tališče = 500° C. Cinek je bela krhka kovina, ki se večidel dobiva iz dveh |
| Kemija (1869): | delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali mesinga, bronza, novega srebra in |
| Fizika (1869): | plošča k cinkovej plošči, kar skladanje stebra mnogo olajša. Na cinek pride plošča iz debelega sklejenega papirja, ali iz volnenine ali |
| Kemija (1869): | argentana (glej §. 112), ki je srebru jako podobno. 26. Cinek. Znak: Zn = 32,5; gostota = 7; tališče = 500° C. Cinek |
| Fizika (1869): | vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako |
| Fizika (1869): | potem, ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ny hotèl ſam neſti. Şręzhen ſi bil ti Simon od Cyrene, katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | miljonov ljudi. Ako ravno ni ne duha ne sluha od Cirilove in Metodove vrédbe med Slovenci, se vender sléd in oſtanki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de Hribarjev Jakob zheſ„kiga kolovrata ſhe ni videl. ” *) — Sled Ciriloviga obréda (ritus) na Krajnskim. Kristjanstvo je po raznih potih do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vozke podolgovate, za oltarjem prostor prizidan, kjer je mašnik po Cirilovimu obrédu (ritus) maševal. Pod cerkvico je prostrana raka, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo vsi tisti Slaviani z veseljem sprejeli, ki znajo v Cirilovih čerkah brati. Danaſhnimu liſtu je peti dél vinoréje perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prijatlam pismenstva, de se ravno zdaj v Belgradu natiska s Cirilovimi čerkami peti del „Golubice s cvetom knjižestva srbskog” (golobica s |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre prebirati znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse |
| Revček Andrejček (1891): | Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj — kakor — jaz — v svoje citre. Oj ti šment, ti. Sedaj se pa le spravi, Andrejček |
| Sacrum promptuarium (1695): | gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal |
| Kuharske Bukve (1799): | 229. Zitron rosólia. Od ſhęſt lemon sręsani lupek deni v' ſhtir bokale |
| Kuharske Bukve (1799): | Diſhavno vino. Gewerzwein. 228. Bresova voda kakor Shampanſko vino. 229. Zitron rosolia. 230. Rosolia od kútin. 231. Vinſki jeſih. 232. Volovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki niso spisa Navratilovega in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1/2 : 2/3, med B-jevim in C-jevim kakor 3/4 : 4/4, med C-jevim in D-jevim pa kakor 5/6 : 3/8. Koliko sta dobila B |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A-jevim in B-jevim deležem kakor 1/2 : 2/3, med B-jevim in C-jevim kakor 3/4 : 4/4, med C-jevim in D-jevim pa kakor 5/6 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a + b + a + b + a + b + ... (ckrat) = a + a + a + ... (ckrat) + b + b + b + ... (ckrat) = ac + bc. N. pr. (30 + 6).7 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dokaz. (a + b). c = (a + b) + (a + b) + (a + b) + ... (ckrat) = a + b + a + b + a + b + ... (ckrat) = a + a + a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b) + (a + b) + ... (ckrat) = a + b + a + b + a + b + ... (ckrat) = a + a + a + ... (ckrat) + b + b + b + ... (ckrat) = ac + bc |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a + b + ... (ckrat) = a + a + a + ... (ckrat) + b + b + b + ... (ckrat) = ac + bc. N. pr. (30 + 6).7 = 30.7 + 6.7, (200 + 80 |
| Divica Orleanska (1848): | Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla |
| Divica Orleanska (1848): | je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | to župo v posebni skledčici na mizo daj. Plameči angleški cmok (puding). Pol funta na drobne kočnike (burfelce) zrezane prav dobre |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vse dobro zmešaj, star pertič v sredi s putram pomaži, cmok vanj zaveži in v vodi dve uri kuhaj. Eno četertinko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v globoko skledo in nevestno župo (šodo) nanj. Mandelnov angleški cmok (puding). Se ravno tako napravi. Ko se skuha, ga zverni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zelenim graham in kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa. Plameči angleški cmok. 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šodo) pa v posebni skledici daj. Podnevni in ponočni angleški cmok (puding). Eno unčo putra s štirimi jajci do spenjenja mešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok. Pečen kopun s solato. Torta iz cukreniga kruha. Mandelnovi loki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v vodi dve ali tri ure kuhaj. Potem ruto odveži, cmok podolgama in tanko zreži, lepo ob kraji sklede napravi, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ure pred obedjo v velikosti otročje pesti lepo okroglo narejene cmoke v vrelo župo ali vodo. Žemljevi cmoki. Razpeni dobro pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmoki med kuhanjem ne razvale. Jeterni mlinci. Napravi jih kakor cmoke; samo testo deni v s putram dobro pomazano kozo, lepo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z nekoliko cukram, vmešaj jo z jajci in perdeni cmoke malo pred, ko imaš v skledo devati. Spenjena župa. Vbi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kos gnjati, čebule in zeleniga peteršilja, naredi iz krompirjevega testa cmoke, napravi od strani luknjo, namaši gnjat vanjo, zamaši dobro, kolikor |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoli, vbì pęt jajz notri, vſe premęſhaj; is tiga dęlaj zmoke, jih kuhaj pol ure na goveji shupi; deni v' ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | jajza, smęſhaj, dęlaj zmoke, inu jih na meſni shupi kuhaj. Ako bi rad velike |
| Kuharske Bukve (1799): | malo moke, ako je preſuho, perlì vode, al shupe. Dęlaj zmoke is tę omęſe, inu kuhaj na vręlim kropi. Pomashi eno |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhan, ga ręshi s' shlizo is lonza na knędelne ali zmoke |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhaj na vręlim kropi. Pomashi eno ſklędo ſrovim maſlam, pokladaj zmoke notri, perlì shupe, inu poſtavi na trinog nad sharjavko. Ob |
| Kuharske Bukve (1799): | 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27. Volovſki jesik v' goshovji |
| Kuharske Bukve (1799): | ſizer rasvalę; majhini pa ſe bres moke ſkup dershę. Taki zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata |
| Kuharske Bukve (1799): | 36. Shpehovi grieſovi zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate koſzhike |
| Kuharske Bukve (1799): | 267. Spinazhni zmoki. Vsami eno dobro pęſt ſpinazhe, enmalo peterſhíla inu zhebula |
| Kuharske Bukve (1799): | ribanim ſiram potręſi, v' pęzh poſtavi, inu saruméni. 286. Krompirjovi zmoki, ali gnedli. Srove, ali pa poſuſhene kukmake drobno rasſękaj, smęſhaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej |
| Sacrum promptuarium (1695): | voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | č o vih sekir iz Loke, od J. Serpanove vôzne coklje iz dolenjiga Semena in od M. Majerlevih torbic iz Poljan |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Tonetove coklje! " pristavi logar hitro. "— potem pa se je podal urnih korakov |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Pa akoravno je Tone zaterjeval, da je coklje pustil na povelje svojega tatinskega družnika v slepi dolini, mu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al grit te kliue pak je is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi |
| Biblia (1584): | inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pravio: Pole! ta zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók |
| Biblia (1584): | Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakoſhno saſlushenje imate od tega? Kaj ne ſtore tega tudi zolnarji, (ne ſtoré tega tudi hudobni ljudje)? Ino zhe ſte le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kdor ima shivesha od vezh, naj ravno to ſtorí. “ Tudi zolnarji ino vojáki ſo k' njemu priſhli, ino mu djali: „Uzhenik |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ena ſvinja gori. Budalo. Ena S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka |
| Sacrum promptuarium (1695): | pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna |
| Sacrum promptuarium (1695): | omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ |
| Sacrum promptuarium (1695): | tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu |