- drakslarije
- drakſlarije
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): meſzov per ſtrugarji prebival, ino ſe je ſtrugárſkiga dela alj drakſlarije prav dobro navadil. Bersh poſkuſi is tákiga leſú kokolovrate, torila
- drakſlarije
drakslarija dralka dramatičen dramatično dramatika dramatizch dramiti Draškovič drat draten Drava Dravlje dravski dražba Draždani draždanski dražiti dražljiv drčanje drčati drče drdrajoč dregati dregniti drehling drek dremaje dremajoč dremati dremota dren drenj drenjati dresel dresen dreti drevce dreven dreveneti dreveno drevesast drevesce drevesen drevesnica dreveščev drevi drevje drevo drevoreja drgetavnica drgetec drgniti drgnjenje drhal drhteti drilling Drina driska dristlja driteljec drju. drk drkljati dro drob drob. drobec droben drobiti drobiž drobje drobljanček drobljanec drobljiv drobnica Drobnič drobnina drobno drobnost drobnozrnat drobnjak drobnjakov drobnjava drobov drobovje drobtina drobtinica drog Droh Drol droška drozg drozga drozgalica drože drožen droži drsanje drsati drskalnica drsniti drtina drug drugače drugačen drugačno drugam drugda drugdi drugec drugič drugikrat drugje drugod Drugogorje drugonj drugopot drugoten druid druidski drukan Druri drusig druščina društven društvo družba družben družbenik družbin druženje družica družina družinče družinica družinski družiti družljiv družnik družno drva drvar drven drvenka drveti drvo drvojedka drzen drzniti drzno drznost drzovit drž. držaj držaje držan držanje držati država državen državljan drže držeč du dual Dubois Dubrovnik dubrovniški ducat ducit Dufour Dugl duh duhati duhov duhoven duhovit duhovnica duhovnik duhovnišče duhovski duhovsko duhovščina duhovščnica dukat duknjenec duksarski dulcedinis dulcescunt dulci dulcis
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | meſzov per ſtrugarji prebival, ino ſe je ſtrugárſkiga dela alj drakſlarije prav dobro navadil. Bersh poſkuſi is tákiga leſú kokolovrate, torila |
| Stric Tomaž (1853): | je po več ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | veliko lepih knjig na svitlo dala, imate „Glasbeno Matico”, „Sokola”, „dramatično društvo”, „Mohorovo društvo”, imate mnogo časopisov, ki marsikaj pišejo, imate |
| Revček Andrejček (1891): | Nullerl«, spisal Karol Morre. ) Poslovenil J. Bedének. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna«. 1891 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | molitvi, ki se pravi: zlata češena Marija, v kteri se dramatično (dramatisch) popisuje; kakó je bila devica Marija v nebo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako najdemo v pesmih mladiga Maroje Daržica in Nalježkovica izgled dramatike, v Vetranovicovih, Čubranovicovih izgled balad, v Demetricovih, Bobalicóvih in Ranjinovih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki se pravi: zlata češena Marija, v kteri se dramatično (dramatisch) popisuje; kakó je bila devica Marija v nebo vzeta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za kaj višega odločila? Menda jo neka skerb budí in drami iz tihih misli, ker vedno pogleduje naduri in posluša, če |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jutrna zarja, v kateri se mu začne daniti; duh se drami, srce ogreva in zarano pokaže, kakov bo dan njegovega prihodnjega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je odgojila, Njezin je naš život, bratjo mila! (Grof Janko Draškovič). Adijo spet deželni pragi! O dnevi svetiga Mihela! Je zopet |
| Fizika (1869): | koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti stebri, ki imajo 500 |
| Fizika (1869): | železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z |
| Fizika (1869): | srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine |
| Botanika (1875): | le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so |
| Fizika (1869): | sta konca teh dveh dratov pola stebrova. Ako se oba drata, ki sta póla stebrova, dotikata, se zaznamova to z izreko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | majhno kad pa se položí mreža, narejena iz pocinjenega vlaka (drata); na to mrežo se dene zmečkano grozdje iz prve kadí |
| Fizika (1869): | iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se preiskujeta dratova, da je vsak izmed njih napolnjen z elektriko, ki je |
| Fizika (1869): | ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je tedaj mehaniki |
| Fizika (1869): | drat navije na vreteno, in potem obvije z debelejim bakrenim dratom, skoz kteri teče močan električni tok, kažeta konca prvega dratú |
| Fizika (1869): | 216 Ako se železni ali jekleni valjar obvije z bakrenim dratom, in ako se skoz drat vodi električni tok, zadobi valjar |
| Fizika (1869): | večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga |
| Fizika (1869): | njih napolnjen z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane |
| Fizika (1869): | v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen, in mu to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne |
| Fizika (1869): | jim po priliki taki vidijo, kakor nam, če gledamo skoz draténo mrežo Vsak kegeljček je zgorej preprežen s prozórno kožo, zavolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki se je razprostirala med Dunajem in Kolpo, ob Savi, Dravi in Moravi i. t. d. V slavijanskim jeziku, kakor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Béli, na Pivki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo doſézhi mózh je, ſódil; Al preveliko trumo je zhes Dravo Po Kókri dôli v Kranj Valjhún perpódil. Şe móshu sdí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraj Şave, ſe je pershenil na Trato pod Goro nad Dravlami k hiſhi Shibert. Potle kupi hiſho v Şhiſhki na Jami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska in ziljska dolina s svojimi planinami. Ker pa ju visoki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in veliko kmetov je skupej prišlo; tode ko se je dražba začela, se ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njivico prodati hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva dražba (licitiringa) napovedana in veliko kmetov je skupej prišlo; tode ko |
| Stric Tomaž (1853): | od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | leti za pleme v deželi obdrží, zato se k tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci. Kdor tedaj tako živino kupi, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | zum Baieriscben Hof” na Dunajski cesti blizo kolodvora po očitni dražbi prodajala iz državne subvencije nakupljenih kakih 8 juncev (bikov) in |
| Sveti večer (1866): | popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim |
| Sveti večer (1866): | da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic za slavno draždansko podobo. |
| Štiri poslednje reči (1831): | zhaſtil, ga s' gerdimi hudobijami in oſtudnimi pregrehami shali in drashi, ker boshje uſmiljenje ſe bo utrudilo, in Bog ga bo |
| Štiri poslednje reči (1831): | V' nebeſlh nobeden ne rani, nobeden ni ranjen; nobedert ne drashi, nobeden ni drashen. Nobeden ſe ne jesi, nobeden ne gori |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | katere ſe poſkuſha, ino budobneshe soper mene ino mojo vero drashi; pa tudi ſposnali, kako ſtraſhna obſodba ſe tudi njim perpravlja |
| Fabule ino pesmi (1836): | v’ gut sletí, Káſhla, da ga konez ní, Prah mu drashi gerlo. S’ vinom ſi nalíje glash, Rezhe: Gut, tu vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | si včasi reči v želodec nabašejo, ktere ga tako dolgo dražijo, da se prekucne in vse iz sebe spravi. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odpira. „Blagor krotkim, semljo bodo poſedli. “ Nihzhe jih ne bo drashil, kteri jeso goſpodujejo, |
| Zlata Vas (1848): | so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo se je lahko, de so med seboj dobro in |
| Deborah (1883): | na srci. Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same puščaš, in raji z mano po logu |
| Viljem Tell (1862): | živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | shivotu rasdeljene dlake iméti. Sadnjizh mora bik popolnama sdrav, mozhan, drashljiv in ſerzhan biti. Per ſizer enakih laſtnoſtih naj ſe poſébno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh ko 120 bokalov mléka dershí. S pomozhjo poſebne naredbe derzhanje vosá v pinje vezh ſhib tako premika, de mleko meſha |
| Tiun - Lin (1891): | bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je k temu gré, nove imena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nogradi zatirali, se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete dan pisal, de je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje opravila |
| Pozhétki gramatike (1811): | ailler, kakor: railler, podájati (:koga:) rimailler, peſne kovati, ferrailler, ſe drégati, batailler, biti ſe, bojváti ſe, detailler, drobiti, na drobno ſkládat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sárodni prah imenúje. Ko zvetézho léſko, ali zvetezho turſhizhno ſteblo dregneſh, boſh vidil zéle oblazhizhe zvetniga prahu doli padati. Ni ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je. Vsak še nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bilo napčno ne, de sim s svojim svétam bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo |
| Fizika (1869): | 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa 30 taushent rainsh! Ani so nashli an tak kupz dreka dasose zhvdli so shli miemo: ani so teſti gorei pobrali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jasli, se naslanja z životam na kakó steno, in stojí dremaje takó okoren, de bi človek, ki ga vidi, mislil, de |
| Revček Andrejček (1891): | Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti |
| Gozdovnik (1898): | v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko |
| Robinson mlajši (1849): | na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino Robinson še je Boga goreče pomolil, da ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne bo in ne spal, ampak vedno bo imel oči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé, kakor de bi dremali; ne vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pelje ali peš gré, naglo omoti in narédi, de začnè dremati. Ko je človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | setev boljših verst. Kar umerlo je pred nami, To le dremlje v hladni jámi — Setev vs'jana od Bogá; Dalj scer čakati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | del srednjemu in trojni del velkemu psu. VIII. Poglavje. Dremota. Dremota je čutnična bolezin, ktera navadno izvira iz slabosti čutnic. Da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvojni del srednjemu in trojni del velkemu psu. VIII. Poglavje. Dremota. Dremota je čutnična bolezin, ktera navadno izvira iz slabosti čutnic |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | s tem odgovorom zadovoljin. Čez nekoliko dni je krojača zopet dremota obšla. Mislil si je, za hlapca je še prezgodaj spat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in |
| Pozhétki gramatike (1811): | pòper ſhtupa; brouille, sdraha, ſpor; quenouille, koshél, ècroule, podertje, foule, drenj, tiſka, mnóshiza. Sloſhna méra lépſha ſkladanje in branje; tedaj od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſih vaſí te fare ſkupej pervrelo prediz, de je bil drenj. Mojſter je previdil, de v tolikim drenji s ſvojim podukam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de je bil drenj. Mojſter je previdil, de v tolikim drenji s ſvojim podukam nizh opravil ne bo, in ni bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe |
| Robinson mlajši (1849): | ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša |
| Botanika (1875): | Tičji dresen ali vrbica (Polygonum aviculare), navaden plevel in barvarski dresen (Polygonum tinctorium), ki je v vzhodnji Aziji doma, ki se |
| Botanika (1875): | zamoreta pridelati na najbolj peščenih tléh v hladnih deželah. Tičji dresen ali vrbica (Polygonum aviculare), navaden plevel in barvarski dresen (Polygonum |
| Kemija (1869): | preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja |
| Revček Andrejček (1891): | Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi |
| Genovefa (1841): | mi is ozhí derejo, jih vezh ne isperejo. Sa to moram tudi ſvojo krí |
| Lohengrin (1898): | potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil graben zhes to nadol, bi voda po njem prevezh derla; ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni |
| Stric Tomaž (1853): | glasov slišal, tako vpitje, da mu je vse skozi ušesa derlo. Naenkrat se mu spet sanja, da na kraji strašnega brezna |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vervi derlo in čudili so se, de zna Pavliha tako po vervi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | napovedal ljudem, de ba po nji plésal. Ljudstvo je skupaj derlo, mladi in stari so pričakovali reči, ki so se imele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteriletnih lepih in sdravih murvinih drevzov, vſaziga po 4 krajzerje v prodaj. Dr. Orel. Zena preſhizhev |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na |
| Robinson mlajši (1849): | njih bil prodaval. Petek je pri vsem tem stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo |
| Divica Orleanska (1848): | Kralj. V naročju kralja in prijatlov svojih. Jovana (ga dolgo dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa prav podelaniga gnoja in ga posujem po rušini okrog drevesic, pa ne tikama drevesa, ampak bolj krog njih, po rušini |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | naša kmetijska družba, ktera je že čez sto tavžent murbinih drevesic po deželi (in tudi na Štajersko) oddala in si tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſi uzhenzi krizhijo. Léta pertezhejo in ſadje bomo s naſhih dreveſiz tergali, in ko naſ vezh ne bó, bodo naſhi otrozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ne razsájaj nehvaležni! Zémlja v snu počiva. « Od srejenja ſadnih dreveſiz is peſhka. (Konez. ) Kako ſe morajo peſhke ſejati? Peſhke ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je dobro, de ſe ſhe po ſ. Jurji veje is dreveſiz vsamejo, in ſe oterkajo, de ſe vmeſ oſujejo. (Krajnſki Vertnar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe, de tatvinſke roké sdaj kak kol, sdaj perve pogánjke drevéſz, in sdaj veliko ſadja pokrádejo. To je réſ shaloſtno, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mlaji, obréshi drevje, saſádi ſadovne peſhke, v sadnjim krajzu pa dervéſiza preſádi, vunder ne v mokrim vreménu, tudi ne v mokro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe tudi ne da opraviti. Boljſhi, je pod mlade derveſza, ki ſe potreſti dajo, rjuhe pogerniti, de odraſhene goſenze na-nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naše bolj merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še cvet je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle |
| Blagomir puščavnik (1853): | miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Petizh. Podkopano brinje in ſhpizhuje je narbolji gnoj sa mlade dreveſiza, torej je dobro, de ſe ſhe po ſ. Jurji veje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko 5 oralov veliki dvor; sato, de ſe ondi ſadne dreveſiza in murbe redé in rasne druge kmetijſke ſkuſhnje napravljajo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | primejo. Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje enega človeka. « »O, kaj bi ne dala, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne oselené in de ne posebejo, kir mras slo ſhkodva dreveſizam , ktere ſe per pervi pomladni toploti perkashejo. Zhe ſo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s vejam pokrita perſt , tudi po letu rahlja oſtane , in dreveſizam dobro ſlushi, kir rodovitnoſt is lufta, kterga potrebujejo lahko v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sazhne ſhkodo delati; kadar goſenze vezhji poſtanejo, ſe po dreveſzih lahko najdejo, slaſti, zhe zvetje pregledaſh, s kteriga ſe lahko |
| Genovefa (1841): | gnjesdíli. „Oj — je rékel — kaj pa tako prijetno pôje? Navſakim drevéſzu in germizhu ſtotéri ſladkî glaſovi pojejo. Vidíti zhem vunder, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se je pa že les posušil in se je živa drevesna tkanína skerčila, ni več upati, de bi se drevó ohranilo |
| Gozdovnik (1898): | Razun naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njo ravno v tiſtim zhaſu ſe perkashe : 2. Goſenza béliga drévniga metulja (Raupe des Baumweisslings), kteri je she zhes simo v |
| Kemija (1869): | v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji in v lesu ga je najti v pičlej množini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | malo truda napravi. *) Veliko takih cepljencov sim vidil v fajmoštrovim drevesnim redišu (vertni šoli), kterih rane se tretje leto komej poznajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | al à pred ime, poſtavim: fruit de l'arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben |
| Kemija (1869): | zagoltnega ali trpkega okusa. Tako na pr. se nahaja v drevesnih skorjah, zlasti v hrastovej, v rujevem listji (Rhus) in kožah |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je zasvetilo v istem hipu tudi na zahodu. — Iznad temnih drevesnih vrhov se je vzdigal krvavordeči žar. „Gorjé! “ zakliče gospa O'Nielova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vém kjé ſadniga drévja sa rejo dobiti. ” — V danaſhim zhaſu drevnih saſadiſhev (Baumschule) ne manka, is kterih ſe lahko dreveſza dobivajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevesih se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poldrugi palec široko platneno vezílo, ktero je dobro namazano z drevnim mazilam (Baumwachs). Od tega vezila odreži toliko, kolikor ti je |
| Gozdovnik (1898): | niso mogle v drugo služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | letne veseli. — Polne lune sijanje, če ga oblak ne zaderži, drevesno cvetje vkup vleče in zaduši. — Če v Malitravnu gorak dež |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz tukajšnje gozdne drevesnice dobivali, katere sem jaz oskrbnik bil, in morda da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | 3 leti vso podporo in vzdržavanje žalibog te tako potrebne drevesnice popolnem odrekla, in to je za našo okolico velika nesreča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Od tega vezila odreži toliko, kolikor ti je potreba, de drevescovo rano dobro zaviješ. Zdaj cepič na divjak postavi, in z |
| Deborah (1883): | Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to meni na ljubo. Jožef. Ne morem |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 10 ali 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši prikladno biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli zamorejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja |
| Botanika (1875): | tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja, kjer koli jih usadimo, in nam zemljo s cvetlicami in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sam pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili počili, ko |
| Zlata Vas (1848): | kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga gospodar pričakuje; to ga zmoti, da ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhutil, ter ſi je vmiſlil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam ſuhiga drazhja, sa veverzoj luzha, ino vbogo shival od hraſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo |
| Robinson mlajši (1849): | je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem napravil, se je uleknol — ustra- |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih |
| Tiun - Lin (1891): | zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno |
| Genovefa (1841): | vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ročno zacelili, de se posuší i. t. d. Pri mojim drevji je pa morebiti tudi tó le napčno: Perve léta, ko |
| Sveti večer (1866): | tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pil. Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pepelam, s'ſtolzhenim voglam, al zhreshlam ſtupati, toku jih pomori. Derves ne vezh preſajati, Pevzerje s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mladim Meſzam bode v'pavzam, v'tolkih Lętah rodi, okoli derves graben ſkopli, vode nota vlí, de korenine frishne oſtanejo, toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | časa potrebovalo. Trave bi rés, če bi sto in sto dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga gospodar pričakuje; to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri naſ kmetovavzi kebre tako salesovali, kakor gre, koliko shita, dreveſov in drusiga seliſha bi ohranili! koliko kebroviga olja bi ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripogje pod sladko težo zreliga sadú. Na verhu tega nebéškiga dervesa sedí umétnost, kakor boginja, ki se s svojim temenam nebés |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam |
| Kuharske Bukve (1799): | Ogin naj bo zhiſt bres dima, de jed neperſmodí; ſuhe dreva, zhiſta sharjávza, varna inu ſkopa roka per polenih, vender darovítna |
| Kuharske Bukve (1799): | prezej na miso grę. Prevezh sharjavze ni dobro; kir pa dreva prevezh varje, jih prevezh poshgè. Goręzha maſt ſe ne vgaſne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo |
| Robinson mlajši (1849): | tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri teh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to vižo nar krepkejši v okom pride. Kriva misel, da drevésa, posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | iz tičnice, nagne se in pade s tičnico vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši |
| Pozhétki gramatike (1811): | ime, poſtavim: fruit de l'arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak |
| Genovefa (1841): | prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s |
| Genovefa (1841): | in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li- |
| Genovefa (1841): | in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni ne mlade ne ſtare dreveſsa preſajat, tudi ne s'mokro |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni ne mlade |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta krish mojga Isvelizharja, inu leshim pokojnu pod ſęnzo letiga drevęſsa tiga shivlenja. Leta je ta snótrajni myr, katęriga Jęsus Chriſtus |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda |
| Genovefa (1841): | kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na dreveſa lasiti nemorejo. Kadar je to per vſih derveſih na vertu ſtorjeno, ſe mora vſako jutro, po ſlami pregledovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | strašno kri teče. Zdaj vendar več ne boš plezal po drevesih za senico; drugače bi si še lehko zlomil roko ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preterpélo. — V deshevnih dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de |
| Genovefa (1841): | sahvalila, je ſhla is votline ſi ob ſkalah in ſtarih drevéſih mehkiga, ſuſiga mahú nabrát in vezh pripaſov (birtahov) ſi ga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jemle, koreinove ſeme ſejati, de ga Spomlat sa zaita imaſh. Derveſsam, katęre ſo she odrodille, nad korrenino semlo oſſnat, luft dati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | en vędamz, inu upijem , jeſt te lubim, de nevęjm koga; dervęſsam, ſkalam , oblakam , inu vetrovam mojo lubesen raskladam. — Nęshka. Na tako |
| Divica Orleanska (1848): | Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci! kaj ne, de je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne omorí takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi |
| Robinson mlajši (1849): | ji je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po |
| Divica Orleanska (1848): | vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | do 8 lét stare drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | iz visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič drugega ne vidi, nego |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na enim dreveſu, in pa zhe je v boljſhi semlji, je pérje vzhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhes kredo ne grejo, in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ondi drevó vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor Cesarjev nar |
| Robinson mlajši (1849): | uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če |
| Tine in Jerica (1852): | pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred hišo vsadi. „Zgodilo se bo” odgovori Tine, „pred je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na drevo, nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije s svojo |
| Botanika (1875): | okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več drugih |
| Deborah (1883): | Jožef? Lovre. Kdo je tu? Deborah. Moj Bog! (Steče pod drevo. ) |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu, inu |
| Biblia (1584): | taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod njega Vejami |
| Biblia (1584): | ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo |
| Biblia (1584): | saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná |
| Biblia (1584): | gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si zarediti ; temuč le za vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hujše bolečine terpi, kakor uno, ki je po križovitju bolno. Dergetavnica ne napada ovce pred dopolnjenim pervim, tudi ne po tretjem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živinče, ktero na ti bolezni zboli, zakolje. XVIII. Poglavje. Dergetavnica. Dergetavnica je čutnična bolezin, ktera se le pri ovcah najde. Kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se živinče, ktero na ti bolezni zboli, zakolje. XVIII. Poglavje. Dergetavnica. Dergetavnica je čutnična bolezin, ktera se le pri ovcah najde |
| Fabule ino pesmi (1836): | nézhe. Nékemi, gda delo své, ˛Stopi mras med plézhe. »Mene dregétez ma, Ne bom na delo ſha Drugi naj na delo |
| Fabule ino pesmi (1836): | nuza sjutra, on jo nuza sdaj. «« ˛Strah kralizha premaga, ga dregétez ma: Odſhtéje polovízo fig sa ſhtêrzheka, Pomêkne ſe, rekozh: »Zhéſh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo |
| Fizika (1869): | teh vzrokov. Toplota se pokaže, če se telo ob telo drgne, ali če se s kako stvarjo tolče ali bije druga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | prve kadí, ter se z leseno greblico sem in tje drgne, tako, da ostanejo na mreži sami peclji, kateri se potem |
| Gozdovnik (1898): | stopi h konju, ter ga osedla. Pogumno, nadepolno pihaje si drgne konj glavo ob Tiburcijeve rame. »Le potrpi le, vrlinko moj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih praskajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa z kako suho kertačo polikaš, in zopet z svinčenikam dergneš. — To svetujejo obertniske némške novice. Dober svèt starišem! Slaba navada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kteri se v štacunah pod imenam „Reissblei” dobi) prav močno dergneš, potem pa z kako suho kertačo polikaš, in zopet z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pri vnetih ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu dergneš ali stiskaš; scavnica gre z bolečinami od njega in je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | vodo pomočiš in ž njo gobec rahlo otiplješ (pa ne dergneš). Grozno škodljivo je, s čebulo, česnom, poprom ali drugimi takimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | trskastega, neravnega; t. = 3; g. = 2.6 do 2.7; ako ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Odreži jim glavo, pusti kri v nekoliko jesiha teči in dergni jih potem s solijo v gorki vodi, dokler se vse |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži ga na kose; to pa otrebljene z nekoliko solijo dergni in operi; budlo (filo) pa ravno tako napravi kakor za |
| Zlatorog (1886): | Bogatínu dvignejo zaklad. »In res ugleda nékdaj Zlatoróga! »Ob skalo drgnil se je bojaželjen »Z rogátim čelom, kot sploh to navádo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pogorišča njihovih hiš pa rdeče nebesni obok! “ Mladi Maori je drgnil z veliko spretnostjo suho vejevje, vrgel na tleči les nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | persdigvaje trebi, ker bi ſizer ſeme in perſt na kupe dergnila. Teſhke ſhtirvogljate brane s 24 — 28 nekoliko naprej sakrivljenimi sobmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuhim pertam ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pridejo, jih je treba po celem životu s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten |
| Robinson mlajši (1849): | ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſteklu, pezhatnim voſku, shidi, voſku, ſmòli i. t. d. s dergnenjem da obuditi ; po slatu, ſrebru, shelesu, meſengu, koſitarju, zhloveſhkim truplu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na tanjko sdrushen s voſkam, je bil ko mertev; s dergnenjem pa ſe je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate |
| Fizika (1869): | prebitje stekla in debelega sklejenega papirja, itd. Tudi se z drgnjenjem dobljena električna iskra z najboljim vspehom rabi za zažiganje podkopov |
| Fizika (1869): | okrog nje stala. Hitrost, s ktero gre elektrika, vzbujena z drgnjenjem, po prevodnikih, je 60000 milj za 1 sekundo, je tedaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih |
| Divica Orleanska (1848): | bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče peljala, je šel nek vojak z zastavo pred |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel, da te je cela derhal napadla in umorila. Le pripri se za nekaj dni v |
| Viljem Tell (1862): | Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al |
| Tiun - Lin (1891): | podal na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervi koj Čez mejo plane grof ko blisk, Za njim derhala divji roj, Možov in psov in kónj pritisk ; In mož |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čelu nosi roge goste. In hujši grof zatrobi v rog, Derhala speh se hujši vžge; In čuj, od zad, od spred |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moje dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali |
| Tiun - Lin (1891): | angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! « |
| Divica Orleanska (1848): | bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka |
| Zlatorog (1886): | za čelo on se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan. |
| Fizika (1869): | Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | široko. — Ilirijo v širjim pomenu so delili od Raše do Drine v divjaško; od Drine do Keravnskih gor v greško. Divjaška |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pomenu so delili od Raše do Drine v divjaško; od Drine do Keravnskih gor v greško. Divjaška Ilirija je obsegla Japidijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je jélo strašno v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le kakih 10 ali 12 krajcarjev. Kadar pa začnè konja driska gnati, mu ne dajaj solí med vodo, pa tudi prehladne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | puša, se ne bo nikoli kesál. 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokriti, de se sogreje. Zatorej mora tudi konj ob času driske bolj na gorkim stati. Če boš, ljubi prijatel, po danim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | biti, in konj ne sme driske imeti, sícer zna iz driske v čevih černi prisad (Brand) postati. V hudi pljučnici naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | tode v vodi mora raztopljen biti, in konj ne sme driske imeti, sícer zna iz driske v čevih černi prisad (Brand |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tisto zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Dobro je tudi vsaki dristlji pol kvintelca kafrove štupe pridjati. Dristlja se mora vsake pol ure dajati, dokler bolezin ne . Ako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ozdravlja se vnetje želodca, kakor pljučno vnetje, vendar se mora dristlja vsako četertinko ure dajati. d) Vnetje ostalega droba v trebuhu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kervomoku je prav hasnjivo bolnemu živinčetu po 2 ali 3 dristlje na dan dajati, da se zapertju v okom pride, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | močic zmešaj. Zraven tega močica dobiva koza vsaki dan tri dristlje, ki se takole napravljajo: Popari dve pesti gamilc s tremi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu pollota kafrove kupe primeša. Rabijo se pa močic in dristlje tako dolgo, dokler ni konj popolnoma zdrav. Nar bolj gotovo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čerm, kteri je s kervomokom večdel združen, živinčeta ne vmori. Dristlje se lahko takole napravljajo: Vzemi tri periša ovsenega pšena, jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | maselca te poparine in ji prideni en lot lanenega olja. Dristlje se dajejo tako dolgo, dokler vnetje terpi. Kedar je vnetje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in imenovanemu zdravilu primešaj. Hasnjivo je tudi nekaj voženčne vode dristlji pridjati. III. Poglavje. Kervomok, ali kervavo scanje. Leta bolezin se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in jo mlačno rabi za dristljo. Dobro je tudi vsaki dristlji pol kvintelca kafrove štupe pridjati. Dristlja se mora vsake pol |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | močica le dvakrat na dan daje, in on le dve dristlji brez solitarja dobiva. Ako se konj v bolezni potiti začne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | blato iz ritnika, dokler roka pride, iztrebiti, potem pa sledečo dristljo živinčetu dati: Vzemi 3 periša gamilčnih cvetlic, 3 periša malvnega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poparino odcedi in ji prideni dva lota solitarja. Za eno dristljo odvzemi pol maselca te poparine in ji prideni en lot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | primešaj 2 lota lanenega olja, in jo mlačno rabi za dristljo. Dobro je tudi vsaki dristlji pol kvintelca kafrove štupe pridjati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2 kvintelca solitarja in 3 lote lanenega olja. Tako napravljeno dristljo dobi bolno živinče. IV. Poglavje. Ritnikovi čerm, ali kužna ritna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsake dve uri enkrat, in zraven tega znotrajnega zdravila, eno dristljo vsake pol ure dajati. VII. Poglavje. Vnetje drobja. Leto vnetje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v kočiji sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se |
| Kuharske Bukve (1799): | zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro- |
| Robinson mlajši (1849): | melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole |
| Mineralogija in geognozija (1871): | večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goljuſni póp še zmirej kaj dvomil, če ga sopuh gorkiga droba k prerokvanju povzdignil ni, glej — živinski mehur verže v ogenj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz ovsenega droba ni dovolj redivna; tem se mora ovsenega droba s kruhom, ali saj enkrat na dan kruha dajati. Soku |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mehurjova cev skoz kožo stopi, je bila velika oteklina. Senenovega droba sim ukazal prekuhati, in s to kuhovino večkrat na dan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Psam, ki se veliko rabijo in trudijo, piča iz ovsenega droba ni dovolj redivna; tem se mora ovsenega droba s kruhom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora dristlja vsako četertinko ure dajati. d) Vnetje ostalega droba v trebuhu, namreč jeter, vrance, ledic in črev. Pri vnetih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | boljši kup je kerma, ki obstoji iz kruha in ovsenega droba. Leta kerma se takole napravlja: Ovseni drob se na pripravnem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit |
| Stelja in gnoj (1875): | gnojem, ki je droben in se lahko razdeli v male drobce, da dež njegove živežne delce lahko razgreši in pod zemljo |
| Stelja in gnoj (1875): | imenoval „suho namakanje”. Dobra sipa ima v sebi vse pepélne drobce, kakoršni so v zeliščih, ima pa tudi prsti in še |
| Stelja in gnoj (1875): | te reči so gnojnine (gnojne tvarine), ki rade v male drobce razpadejo in se lahko razrešijo. Travniki tedaj za gnojenje potrebujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje ali |
| Kemija (1869): | preiskavi izbljuvanih jedi želodca in črev se večkrat najdejo arzenikovi drobci, ker se zarad svoje teže lahko usedejo in obtičé. Za |
| Zoologija (1875): | na katerih nij nikakoršne sestave iz manjših delov opaziti. Ti drobci so torej temeljni ali prvotni organi živalskega telesa. Preiskava nas |
| Zoologija (1875): | za najmanjšimi deli, odkrijejo se nam oblične prvine, to je drobci, na katerih nij nikakoršne sestave iz manjših delov opaziti. Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje splazil. — Na njegovo vprašanje : ali sim volján |
| Fizika (1869): | paro, ki se na drugem hladnejem koncu cevi uséde kot droban prah. Destilovanje se pa potrebuje mnogo večkrat, in to vselej |
| Fizika (1869): | stenah teh posod se sublimovano telo potlej uséde navadno kot droban prah, tako imenovana razhlapina (sublimat). Da se na najprostiji način |
| Botanika (1875): | tega reda, namreč rastline iz rodu ,,Maranta”, v svojih korenikah droban škrob, ki pride pod imenom Arrow - root k nam, in |
| Botanika (1875): | trosniki stojé v klasih in dajó kakor žeplo rumen, neizmérno droban prah, ki rabi v ognjarstvu, Posebno po glediščih, kjer se |
| Zlatorog (1886): | in zrak. A koder v srci čutéčem Spev sanjal je drobán, Tam vzbuja se v jutru žaréčem In plava v solnčni |
| Kemija (1869): | vlečnost ali žilavost (Zähigkeit), vsled ktere se dá kovati, v droben drat (žico) raztegniti in v tenko pločo (pleh) izvaljati. Na |
| Stelja in gnoj (1875): | do korenin pride. To se doseže z gnojem, ki je droben in se lahko razdeli v male drobce, da dež njegove |
| Zlatorog (1886): | In sredi gozda droben spév V nebó pošilja zéba, In ž njim potóka šumljá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj vpraša, Jaz mu povém ¹). O tiho, tiho, ptičica! Ti drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo |
| Stelja in gnoj (1875): | tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja |
| Stelja in gnoj (1875): | se ima rabiti za travnike, naj se jemlje le prav drobna stelja; zakaj debela stelja se more zopet pograbiti in toraj |
| Botanika (1875): | 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi |
| Zlatorog (1886): | kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka, cvetoča hči, Ko poleg matere stojí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora posekan les tudi brez zamude na kosce |
| Genovefa (1841): | sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili |
| Kemija (1869): | ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah |
| Zoologija (1875): | jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako |
| Botanika (1875): | reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom |
| Botanika (1875): | najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav |
| Botanika (1875): | rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de tiſti, kteri pregoſto ſeje, malo perdela in pa le drobniga, malovredniga shita, sato, kér pregoſto shito je eden drugimu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vodè, varh baron Erbergoviga muzeuma v Dobi, iz nekiga prav drobniga in lesketečiga peska umetno napravil, so prav veliko ogledovavcov imele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velikim proſtóru ſe debeliga sernja na méro vezh poſeje, kakor drobniga. 3. Lepiga polniga sernja je manj tréba, ſlabiga , glotnatiga pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s kakſhno shaganzo dobro poteptati; potem pa po verhu ſetve drobniga gnoja na tanjko savoljo tega potroſiti, de ſe semlja prevezh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na dno morja, Tù naberemo drobniga péska, — Pesčik predrobni bomo pos'jale, Pa nam postane černa zemljica |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prav hitro zgoditi, de se meso ne posuši. Potem skuhaj drobniga krompirja, olupi, na koščike zreži in razbeli ga v srovim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | krompír bolj v zeliše (krompírjevec) žene in se le malo drobniga krompírja pridela, pa prekosí pésa vse druge sadeže v rodovitnosti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do dobriga pečena. V masti, ki se je natekla, ocri drobniga krompirja in skledo žnjim obloži. Merzla govedina. Lep in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | juho (župo), precedi dobro zavreto skozi cedilo na pražole, perdeni drobniga kuhaniga in olupljeniga krompirja ter naj še malo povre. Nadevane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in ko na smeh postavijo usta, se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mehko kuhani grah pretlači skozi sito, potem kuhaj na vodi drobni ulmski ješprenj. Zdaj pa razbeli en drobljanc sroviga masla; v |
| Stelja in gnoj (1875): | Peti nadomestek. Ako polju pomaga namákanje, mu mora pomagati tudi drobni pések, sviž ali mlévka. Zakaj eden vzrokov, da namakanje pomaga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſedem lepih polnih klaſóv, ktéri ſo bili od drusih ſedem drobnih ino ſnetjávih klaſov posherti. Te ſanje ſo kralja slo preſtráſhile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žita precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bolj počasi kakor nenadevaniga. Namesti debelih vinskih jagod se tudi drobnih, mandelnov in pečeniga kostanja vzame, tedaj se mora pa šest |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ta kruh imajo posebno per kofetu radi. Rakove žemlje. Vzemi drobnih žemelj, ostergaj skorjo, izdolbi jih, skuhaj rakov, olupi jih in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cvibaku), perdeni pa potem poldrugo unčo debelih in ravno toliko drobnih vinskih jagod (cibeb in vajnperlov), pol funta olušenih in podolgama |
| Fizika (1869): | z vodo napolnijo, dobro zamaše in tlačijo, stopi voda v drobnih kapljicah iz njih skoz luknjice v kovini. Steklo in nektera |
| Zoologija (1875): | V koži se nahaja obilo jako drobnih, kakor las tencih žilic, a po njih tekoča kri je |
| Botanika (1875): | nahaja zraven prav debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo pod mikroskopom, ki prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kit) sa pezhí masati ſe naredí, zhe ſe s prav drobnim péſkam toliko ſirupa smeſha, de je ta smeſ kakor teſto |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obroč od nje, deni jo v skledo ter jo z drobnim cukram potresi. Prepečenčna (biškotna) torta. V osem lotov prav drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro pomaži in preberni, de nepotrebno odteče; potem ga z drobnim cukram dobro potresi, testo vanj deni in v pohlajeni peči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vsi tako pečeni, jih skupama v skledo položi in z drobnim cukram potresi. Šartel. Mešaj pol funta putra ali prav dobriga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ni več testa, v skledo skupama in potresi jih z drobnim cukram. Osnjak. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenje je sprimek majhenih, obrušenih ali voglatih zrn s prav drobnim lepilom, ki ga je včasi težko zapaziti. Zrnast je ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj. - Tudi jo smeš varno na raženj natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo |
| Rudninoslovje (1867): | kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej |
| Pozhétki gramatike (1811): | trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na drobno, temuč le na debelo, po nar menj pol centa, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi klaja ni premenila svoje; deteljno seme je še zmiraj drobno kakor je nekdaj bilo. Al vprašanje je: ali tista mera |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem |
| Stelja in gnoj (1875): | močno množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' temu Lętu je ſuſha po Lęti, toku bode shitu drobnu, to pa ſe pergodi, kader v' Svizhanu, Sushzu, v' malim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napraviti. Brana je pri kmetovanju drugo potrebno orodje. Brana semljo drobi, rahljá in poravnava ; ſeme savlezhe in plevel podrije. Sa debelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je per kmetiji nar potrebnejſhi orodje. S dreveſam ſe semlja drobi, obra- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svitlorujave ali pa gljenastorumene, so mehke , de razpádajo, de se drobijo; žolčnik je večidel silno velik; v žolčniku je žolč zvodenjen |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. Kratko pa isrezi: je bataille, ſe biem, je detaille, drobim, na drobno povedujem; j' émaille, obliam, zihim, otaplam; je travaille |
| Pozhétki gramatike (1811): | kovati, ferrailler, ſe drégati, batailler, biti ſe, bojváti ſe, detailler, drobiti, na drobno ſkládat; émailler, obliati, ziniti; travailler, délati. 6. Dolge |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž za 10 in 20 krajcarjev napraviti dalo. To je zdej |
| Zoologija (1875): | drobiža, pri nas ž njimi obšivajo konjsko oprego. Harpa (Buccinum harpa |
| Zoologija (1875): | vodi ali v glenu. Ličinke mladoletnic si napravijo iz rastlinskega drobiža, malih polževih lupin in peska tulec, katerega vedno sebo nose |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravila, eno dristljo vsake pol ure dajati. VII. Poglavje. Vnetje drobja. Leto vnetje navadno izvira od prehlajenja. Živenče malo ali clo |
| Botanika (1875): | Ali mikroskop sam zá-se še ne zadostuje. K preiskovanji rastlinskega drobja je razun popolnega znanja v ravnanji z mikroskopom potrebna tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obeh sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' znal |
| Kuharske Bukve (1799): | shupo, inu ga puſti dobro kuhati. V' ponvi raspuſti en droblanz putra, kader je rasbęlen, sarumeni v' njemu ſhtir kuhalnize moke |
| Kuharske Bukve (1799): | kosarz bęliga vina, eno mervo jęſiha, lemone, muſkatzvęta, inu en droblanz v' moki povalaniga ſroviga maſla. To ſe enmalo pokuha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno v mleku namočeno in zopet dobro ožeto žemljo, en drobljanc putra, štiri jajca, nekaj muskatoviga cveta, popra in soli in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namašeni puran. Drobljanc do rahliga umeteniga putra s tremi jajci dobro zmešaj, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro pet celih jajc in en za en rumenjak velik drobljanc sroviga masla. Zdaj pretlači to kuhanje skozi penjenco v razbeljeno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhaj na vodi drobni ulmski ješprenj. Zdaj pa razbeli en drobljanc sroviga masla; v njim zarumeni malo moke z drobno zrezano |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grün, 53. Zelenjak, Grünstein, 71. Zeolith, 42. Zerklüftet, razklano. Zerreiblich, drobljiv. Ziljski skladi, Gailthaler Schichten. Zinkerz rothes, rdeča cinkova ruda 56. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristalinski listki, in blizo vulkanskih virov kakor skorja na tléh, drobljiv; g. = 1.48, prosojin, bel, kislo-grenek, topi se lahko in plamen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jajci, potresi ga dobro s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem |
| Genovefa (1841): | Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno djala, ſi shé od njih |
| Genovefa (1841): | glej! Gori v dolinizi ſtojí dvoje velízih drevéſ leſnik in drobniza. Lé dôbro jih pogléj! Nizh ſhe na njih ne vidiſh |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bil z velikim kamnam pokrit. Zraven njega leže tri čede drobnice. Jakop reče pastirjem: „Bratje! od kod ste? ” Odgovore: „Iz Harana |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Očeta? Simeon, stebernik, je v svojim 14. letu ko pastir drobnice ponavljal besede: Blagor jim, ki so žalostni (zavoljo greha in |
| Genovefa (1841): | ſe mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſtiljati? Govedini je treba bolj pogoſtama naſtiljati, kakor konjem in drobnizi, kteri le ſuho blato delajo. Per seleni ali friſhni klaji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele tiče, ne moremo reči, da smo v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is zéſt, potov, dvoriſh, is lush, bajerjev in grabnov, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s belim kamnam ali gipſam, in s kako drugo gnojivno drobnino. Kdor sa travnike ſkerbel ne bó, bo imel malo trave |
| Kuharske Bukve (1799): | selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kakor tudi toliko moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | šel Korvin z fora, je še po tleh vse na drobno pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z |
| Kratkozhasne uganke (1788): | arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu ſſaneh fig, tu deni v'en part'nenè ſha-lez, pomôzhi ſhaklez |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tok bo bolezhino, inu ottok pregnalu. XXVII. Griſho pregajnati. Na drobnu welęga popyra reſręſhi, kolker otshesh; tedej te kosze v' mleku |
| Pozhétki gramatike (1811): | travail, delo, trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki |
| Rudninoslovje (1867): | vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega |
| Rudninoslovje (1867): | zrnast (körnig); po raznej debelini zrn se spet razločuje: debelozrnasti, drobnozrnasti, predrobnozrnasti zlog. Ako so zloženine mnogo daljše nego so široke |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po tem so nastali nazivi lahko razumljivi kakor debelo- ali drobnozrnasti (zrnasti in zrnčasti) minerali, listi, luske, sulice, igle, lasje i. |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko. Solata iz razniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam. Ohrovt s srovim maslam. Pošteta z golobi. 76. Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sardeljino polivko in peso. Namašene kolerabe. Pošteta z zajcam. Perutninna drobnjava na župi. Pečeno telečje stegno s solato. Drobljiva torta. Cukernina |
| Pozhétki gramatike (1811): | delo, trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in pol lota neke ſhtupe napravili, ktera bolno kri od drobja proti koshi shene in ki jo potno ſhtupo (Schwitzpulver, pulvis |
| Zoologija (1875): | ne toliko v glavi, kolikor drugod po telesu, posebno po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti |
| Biblia (1584): | inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je |
| Biblia (1584): | djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djala: Kaj pak de Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín, katęre padajo od myse njih Goſpódov. 28. Takrat je Jęsus |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | položi jo v kotliček in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se |
| Kuharske Bukve (1799): | Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj vsaj pol ure prav dobro vre. Telečji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem pa en polič vina |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in jih vender ne morejo požréti, ker je na drugem |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dve v sredi skup in privéže na vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo, med tem pa deni odcejene in z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tegane bili storili. Zgoli iz veselja nam potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro, deni malo majarona vmes in naredi testo z žemljevimi drobtincami tako terdo, de se cmoki med kuhanjem ne razvale. Jeterni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hudo žerjavco počasi peci. Daj ga na mizo z žemljevimi drobtincami potreseniga, z razbeljenim putram politiga in s pol limonami obloženiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjaka v rumeno ali belo župo, ali tudi z žemljevimi drobtincami potresene in z razbeljenim putram polite ob postnih dnevih kuhani |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino ſe v' mali poſodvizi, v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | detelja na polji vseh dežel, in za koliko je ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le |
| Viljem Tell (1862): | rad zakopal bi poštene Ljudí; naj gre, kdor hoče, mimo droga, Pa zamižim i ne pogledam ga. Mehtilda. Namestnik tu visí |
| Viljem Tell (1862): | Hildegarda, Mehtilda in Elizabeta pridejo z otroci in stopijo okoli droga. Lajthold. Al tudi ti si postrežljiv slepar? V nesrečo rad |
| Fizika (1869): | za to, da se to gori in doli gibanje batovega droga spremeni v vrtenje vodoravnega vratila. To se doseže tako le |
| Fizika (1869): | prijemate (grabite) v enakih daljavah od podporišča ali vrtišča ravnega droga. Pod. 25. Ta zakon bomo tudi našli potrjen, kakor v |
| Gozdovnik (1898): | mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na prod nasede, in potem ni drugega storiti, kakor z drogmi ga odriniti, da sopet v globokejo vodo pride , ali pa |
| Viljem Tell (1862): | prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in |
| Viljem Tell (1862): | je tukaj bilo ko na sejmu; Al kar visí na drogu to strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold |
| Valenštajn (1866): | Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih, ali veste Povedati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bòj kervávi She dólgo bije sa kerſhánſko véro, S Avreljam Droh ***) ſe vèzh mu v brán ne ſtávi; Konzháno nijno je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa pustite, naj žabe v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj je pred kratkim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere |
| Sacrum promptuarium (1695): | perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta |
| Sacrum promptuarium (1695): | je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe, de ima taiſte h' koſsili perpravit; ona |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi ſi slepa de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de |
| Fizika (1869): | Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156. Maische, zdrozgalica, žonta. Maksimum, maximum, 186. Mariotte-ov zakon, Mariott'sches Gesetz, 86. Maschine |
| Kemija (1869): | 417. Magnezija žveplenokisla, schwefelsaure Magnesia, 417. Magnezijum, Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz, slad, 495. Malzeiweiss |
| Kemija (1869): | nekoliko drož, ki ostanejo pri destilovanji špirita ali žganice iz zdrozgalice, to troje se dobro zmeša in zdrozga. Dodá se še |
| Fizika (1869): | hočemo pri kuhanji žganja vinski cvet ločiti od zavréle žonte (zdrozgalice), in to dosežemo z destilovanjem. Priprava za destilovanje je navadno |
| Kuharske Bukve (1799): | pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto |
| Kuharske Bukve (1799): | rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko |
| Kemija (1869): | kuhanji piva se v pivarnicah sicer dobi po strani mnogo drož, ki so pa grenkljaste in zato za pekarijo niso pridne |
| Kemija (1869): | Izdelovanje drož je dandanes poseben obrt. Pri kuhanji piva se v pivarnicah |
| Kemija (1869): | raztrganega ječmenovega slaja, 3 deli raztrgane ržene moke in nekoliko drož, ki ostanejo pri destilovanji špirita ali žganice iz zdrozgalice, to |
| Kemija (1869): | konjakovo olje imenovan, dobiva se z destilovanjem vina in vinskih drož. Maslenokisli eter, AeO.C8H7O3, diši po ananasu in se zato tudi |
| Botanika (1875): | štiri stanice, ktere se spet tako dalje delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih |
| Kuharske Bukve (1799): | rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | shajali, torej jih še nekoliko shajati pusti. Kolikor bolji so droži in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ſholo hodil. Devét lét ſtar popuſtim jegrè, lushe inu derſanje na jamenſkih mlakah, grem volan v ſholo, ker ſo mi |
| Fizika (1869): | na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b, in to vselej, kader in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şo tudi dobre. — Kjer kaki zigan pokopan leshi, ni treba derſkavnize ali ſhprizovnize — dokler ne gorí. ”— Kadar po nozhi glaſ kakiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo reshe, zhe je prav narejen , nikoli is brasde ne derſne. Şamez pa ne bo zeline ali puſte novine tergal, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug varn kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | In se Imenujejo „Slavence”, kakor se je na priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar |
| Viljem Tell (1862): | Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste |
| Astronomija (1869): | storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih |
| Fizika (1869): | ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | iz gozda zopet povernejo. — Mislil si je, da se kak drug deček ž njim šali. Po vsem gozdu ga išče, da |
| Zoologija (1875): | čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč le drug na druzega prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | milj na dan; jeden dan pozneje pošlje se iz A drug kurir za njim, po koliko milj mora le-tá na dan |
| Občno vzgojeslovje (1887): | duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lej! v pervi verſti ſo ſhe vſe shive — in v drugi — tudi v tretji in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo stran — kaj misliš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam v domovini sije še drugo |
| Robinson mlajši (1849): | aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se mu ni zdelo, kajti da je preveč daleko |
| Robinson mlajši (1849): | pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glej, iz desne jezdec nek Pridirja v skok, iz leve druj. Konj desniga je srebroraven, Konj leviga ko plam žerjaven. Kdo |
| Robinson mlajši (1849): | bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da hud |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da postanejo v 10 ali 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu pa se pričakuje še druga velika prememba ; morebiti že pride to leto. Sedaj se veljavne |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vender ne morejo požréti, ker je na drugem koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 kokoš se sem |
| Valenštajn (1866): | Tud meni zdi se to. Izolan. Kaj mêni mari? Kder druga so, naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej o carjevej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nehanju, k takim načelom in taki visokosti duha, kakor nobena druga vera — pa kaj če to? To še ni kerščanstvo. Pogóvori |
| Mineralogija in geognozija (1871): | morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo |
| Oče naš (1885): | se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi te peljali in pri nas v mlinu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na te miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej |
| Pozhétki gramatike (1811): | preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno takó jajce tehta okoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo |
| Robinson mlajši (1849): | je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis izmišljevati, da bi ga dolgi čas ne trapil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po celem truplu raztrošene in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so: nekako zatekel rivec, na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jutra je spet tekai notra al bosh popotriebi nuzou ta druje je ana rinzhza kader bosh to rinzhzo natkvou bosh vushousi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mvezh niegove nasgrvntane mivoſti Amen. Ozha nash Ave Maria. Ta drvga Kolzhenza. 2. O Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sneg^ in léd, je vse zračje, so vse morja in druge vode, so mende tudi vse veči živali na svetu napolnjene |
| Zlata Vas (1848): | mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile, česar |
| Zlata Vas (1848): | Té in druge prigodbe so tak strah med ljudmí v vasi naredile, de |
| Zoologija (1875): | poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2 |
| Zlatorog (1886): | k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa ni druge pomoči. Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le télo tega duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja |
| Robinson mlajši (1849): | žalosti pozoroval — videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas |
| Robinson mlajši (1849): | segal, ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga smotril, kar se mu je še potrebnejše zdelo. Na posled |
| Robinson mlajši (1849): | v Evropo plaviti mogel! Pak možno ni bilo; ino tako druga nič ni prebilo — ostálo, nego da bi iz naloženegu korablja |
| Robinson mlajši (1849): | na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili |
| Robinson mlajši (1849): | rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude |
| Ta male katechismus (1768): | Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in morebiti si sam v taki doma, kjer ni viditi drugega ko luže in mlake, tako, da ne more ne človek |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | do rane pride in jo lizati zamore, ne potrebuje nobenega drugega zdravila, ako jo pes lizati ne more, je treba gnoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi |
| Fizika (1869): | tako slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker |
| Zoologija (1875): | iz kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim |
| Revček Andrejček (1891): | ima pa Pavleta zares rada — kar ustvarjena sta drug za drugega — škoda — da ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet. ) Bog |
| Sacrum promptuarium (1695): | dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je imela |
| Sacrum promptuarium (1695): | perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio |
| Sacrum promptuarium (1695): | kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu drugiga urshoha |
| Kuharske Bukve (1799): | perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je učil: „Alj pameti imajo Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo Ko jabelka peč'”? Župan. Veliko še več je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uriednaſti k' mojei talesnei potriebi. TA 64. KAPITL. Spet kei druja da ti hude duhove pragnati samorash res an shaz alpa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potrebno shiulenje noi satuoje note da: noi ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha nash: noi zheshenasi Merijo prou isandohtjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usi triji usresnizi kbuegi inu kniegovei lubei mathare pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 60. KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uro miesek odshebratija noi bodash tudei jedov satvojo potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna |
| Pozhétki gramatike (1811): | ï in ë. Kadar i al e ſtojézha poleg ktirga drujga glaſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | praſhati ſit. Al umnoſti jmajo Po ſvejti kej vezh? Al drujga kej snajo , kò jàbuka pezh ? Od tega Novize Lublanſkè pov'dò |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga ſe moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Med tem je bila grofinja vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela, ko Boga in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne |
| Biblia (1584): | sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri ſe po vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta |
| Genovefa (1841): | Nímaſh mi od njih jéſti,” je rêkla, „pa tudi kaj drusiga ne jéj, bres de bi mêni poprej ne pokasal. Zhe |
| Genovefa (1841): | gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te bolésni pri vſih le ena rezh kriva biti, ſi drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja, zhes ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega sadja je zdaj na Slovenskem, na Štajerskem |
| Čas je zlato (1864): | napredovati. Tedaj kraljeviča le ni, in ga ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke |
| Astronomija (1869): | vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži |
| Stelja in gnoj (1875): | zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec ravno nad |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se napravijo izkazi; vzemimo, da je prvega za 450 gl., druzega za 117 gl. 70 kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici |
| Zeleni listi (1896): | malo, da ni truda vredno. Zorkova mati pa je bila druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imamo vsak en nauk; poglejmo, kaj nam kaj „Novice” še druziga povedó. — k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih |
| Zlata Vas (1850): | veliko pomagati in veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes pak sim rekla: de sim še |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | jo je spremljal, in po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dobri biti. Pomagaj mi, o Jezus! de me ne bo druziga nič več veselilo, kot to, kar je dobro; pomagaj mi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de sim za večno življenje vstvarjen, in de ne smem druziga delati, kakor kar me po smerti gotovo v večno življenje |
| Roza Jelodvorska (1855): | storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim |
| Ta male katechismus (1768): | Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. |
| Blagomir puščavnik (1853): | sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Na pervem mestu se na leto napravi okoli 2000 , na drugem pa okoli 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | drobtine in jih vender ne morejo požréti, ker je na drugem koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 |
| Fizika (1869): | svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s |
| Botanika (1875): | so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz |
| Zoologija (1875): | mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka (Heluo vulgaris) nij progasta in se nahaja |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | le z nevoljo trpiš, boš moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine |
| Gozdovnik (1898): | je prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali pri drugem ognju. Zdaj ni bilo časa delati kupčij, ker se je |
| Fizika (1869): | izmed njih napolnjen z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar ſo tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v sapni shrambi ali pod streho na diljah eden pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu ometána; na drugim koncu naj bodo vrata šest čevljev široke, de se lese |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ure v tednu z večim obziram na gramatikalno pravilnost, v drugim pa po 2 uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu. Vęditi je tukej treba, de , kader ſe enu taku |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zemlje, ino slehern kosček kruha dobimo le od njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsi trije v obeh slučajih prav toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tisti, ki pride. Napak storí. Eden si striže Čisto lasé , Drug'mu čez pleča Doli visé. Ženska v Tombuktu **) Mora bít sod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vse, kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in |
| Robinson mlajši (1849): | roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tako lepšanje vasí bo mnogemu lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 fl. vagán rajta. Res je, da stara |
| Astronomija (1869): | mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro, imenuje se dober človek, in to celó tedaj, ako |
| Tiun - Lin (1891): | No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli, de |
| Genovefa (1841): | je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vas pa ne mikalo brati, če bi slovenski gospodje, eden drugimu h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 1. Kar ſe je kol Ofru sneſhlu Per shvini, no drugmu vezh v'Starih Leitah, vſe je preſhlu, Nam ni blo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nevęjſta ? (Godzi sagodejo. ) Matizhek poje. Sdej sapojmo , sdej vukajmo! Eden drugmu ogeh dajmo ! Jęsa , shaloſt , le na ſtran ! Dons je moj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pnshribati inu udruk dati? h' peruomi bogu h' zheſti k? drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta vsamagozhniga Boga: naip ei prosim jas sanabeshko Kraleſtvo k' drujemu o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obernit na 3 kraje h' pruomi bogu h' zheſti k' drujemu samsabe k' potriebi noi tabvernam pauram ven snotou pomati h' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor de bi eden drusimu delo is rok tergal i. t. d. Reſ je, de |
| Stric Tomaž (1853): | usmili. Lepi Ivan je s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je |
| Deborah (1883): | vem, kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej sva drug druzemu razodevala vse, kar je nama bilo na srci. Ti veš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico |
| Zlata Vas (1850): | tam hotel dober svet dati, ali če je enimu ali druzimu svojih sosedov zapravljivost in nerodnost očital, je dobil kisle obraze |
| Zlata Vas (1850): | stari babi, h konjedercu, k rabeljnu (frajmanu) ali h kakimu druzimu mazaču, svojo vodo skazovat, namesti de bi bili pomoči iskali |
| Zlata Vas (1850): | mógla, nikomur tega ne povédati. Brenceljnovka tudi zares ni nikomur druzimu nič povedala, kakor svoji sestri in svojimu možu, ki sta |
| Roza Jelodvorska (1855): | hvaliti jeli: »To je prav! To je lepo! « rečejo eden druzimu. In na zadnje vsi enoglasno zavpijejo veseliga serca: »Živi Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k sebi. «« Dete se vernilo Glavco položilo. Pervi dan zbolelo , Drug' dan oterpnelo, Treti — pokop 'melo. S. Reja shidnih zhervov ali |
| Ta male katechismus (1768): | tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli |
| Rudninoslovje (1867): | os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna |
| Rudninoslovje (1867): | dve — zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej |
| Rudninoslovje (1867): | drugo na drugej navpično stoječe, toda le dve med njimi ste enako dolgi |
| Fizika (1869): | privežete veliki kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej nasproti postavíte (Pod. 202.), pride se do imenitnega posledka, da |
| Astronomija (1869): | na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda |
| Botanika (1875): | s tem, da so se sprijele stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje ostalo ali se pa kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na Laſhko planil. Kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | časa do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan |
| Zlata Vas (1848): | kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni beró, drugi pišejo in zopet drugi delajo po vertih, pa s tako |
| Zoologija (1875): | samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek |
| Gozdovnik (1898): | ker se je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſih plemenov imena dobil, Pervi me je vſeſkos fajmoſlitra zhaſtil, Drugii ſe je lih sato zhes me grosil, Tretji me je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shriſti podiizhov: al utam preguevare dati knabosh taku mienov kaker druji aboutni mienejo: ani |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 63. KAPITL. Spet an druji. Gantuarh da vehku dnarje dobish. Povoshi an srabern dnar navetar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg sin † Bveg S. Dvh † Amen. TA 16. KAPITL. An drvji skvshan S. Shegen na an pot jas N: grem vboshjam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 8. KAPITL. An drvji Sveti Shegen. Shegnei N: menei nes noi povsodeë inv spvevi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv skves telv noi dusho; noi |
| Biblia (1584): | vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony |
| Ta male katechismus (1768): | pervi le tri te perve: na ti drugi pak teh drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oſnasheno. 45. Tèdaj on grę, inu vsame k' ſebi ſędèm drugih duhov, katęri ſo hujſhi, kakòr on ſam, inu ony gredó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim nogam, inu on jih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Drugič: Se z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak béžati iz kraja, kjer se za pijanšino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugih dobrih in lepih bukev in pisanj imamo, iz kterih bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | glas. Vender te znamnja niso gotove in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov |
| Botanika (1875): | na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega razun drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 50. Bog ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sgodí. “ — Ta bolnik ſi je bil tedaj, kakor ſhe vezh drusih, ki ſo ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi po drusih deshelah ſim dovolj hodil, in niſim naſhel vaſi, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj vezh od tega govorilo ; pervizh : ker ſe je v drusih novizah dovolj piſalo, bres de bi ſe bil namen doſegel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpravniga polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dva rumenjaka. Zató jih pa tudi po viši ceni od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de jim kokoši take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo se ta veseli večér |
| Stric Tomaž (1853): | toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so |
| Roza Jelodvorska (1855): | je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi vi druzih! On je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svetu. Al to ni res. Ogerski vol je že sin druzih staršev in gotovo je, da v Egiptu, Fenicii, Sirii itd. |
| Zoologija (1875): | isto število pet ponavlja se na njih tudi pri vseh druzih organih. Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami |
| Zlatorog (1886): | midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem druzih, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ménilo, de mora poſébne ſkrivnoſti imeti, de vé od viih druſsih Ipavzov nar bolj s vinam v zaker iti. — Tazih ſkrivnoſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſuper beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit |
| Kuharske Bukve (1799): | tako na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mo v' zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tri — tudi deſet in ſhe vezh drusih vosov, eden sa drugim, kteri ſo sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesréča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih pomehčic in stenčíc, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Dopást' jim, kar Bog zapove. 9. Res prav lepo je, drugim blaz'ga kaj storiti, Še lepši, jim storit' in ne jezičen |
| Valenštajn (1866): | kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in prepustil sem mu svoje pravice z nekterimi pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj varh in te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nause pergodenje prei da sunze gorei prida is tvojim ta druiem perſtam te pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico povedov bras vse halufije inu potam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je znotraj samo na sebi |
| Deborah (1883): | gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim številom razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mi še le treba, naj bi bila tudi sila, z drugim prijatelami domovine se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri |
| Zlata Vas (1848): | trideset je odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je |
| Robinson mlajši (1849): | ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar |
| Stric Tomaž (1853): | tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi snoči z nekterimi drugimi doma, ker niso bili za lov pripravni in ker jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa tudi cenejše. Ni namen naš |
| Kemija (1869): | lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes |
| Fizika (1869): | je vsaka stvar v bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali |
| Botanika (1875): | kakor tudi na to, ali so med sabo ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora |
| Genovefa (1841): | mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poslanec iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo krajnski otroci po nekterih krajih tudi to |
| Mineralogija in geognozija (1871): | enake. Najlože se menda najdejo v Idriji (na Zemlji), med druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem |
| Deborah (1883): | katera je v razumu, v prosveti za stoletje pred vsemi druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le z 1 in sama s seboj, nego tudi z druzimi števili, zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. |
| Biblia (1584): | ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega verta. On bo skerbel, de se bo zamòglo že drugo leto, še bolj pa za naprej tistim kmetovavcam za majhne |
| Zlata Vas (1848): | z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor |
| Čas je zlato (1864): | in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se |
| Rudninoslovje (1867): | prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m = k, b : m = k1, tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V koliko minutah bosta zopet skupaj? 57. |
| Revček Andrejček (1891): | vama res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Alj kedar s' enoj rokoj ponvo is ognja odſtavi, s' drugoj pa pokrivavko odkrije, na veſ glaſ savpije, ino od ſtrahu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili tę męſta Israel |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Drugu pak je padlu v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | biti? Nęshka. (tihu k' Matizheku. ) Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti bom vshę povędala. (Matizhek grę. ) SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei zhries dau! sakai jas sim uresnizi svo potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei |
| Valenštajn (1866): | naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije |
| Biblia (1584): | ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge metali. Inu on je |
| Ta male katechismus (1768): | hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti; če bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač pomagati, kakor starim. Je 1 do 8 lét stare drevesa |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je hotel vedno v njegovi tovaršiji biti in ga nikoli drugač kakor brata imenoval. Ni ne dan pretekel, de bi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nas obveljati ne smé. Zdaj treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jaz, revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z lepšo dostavlja odpadek se ta! Učitelj. Veliko že tudi drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se ne smé omožiti; ako ni cesarice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne smé omožiti; ako ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz |
| Zlata Vas (1848): | Pri tem ne more noben pošten človek obstati. Vse mora drugače biti, ker to je od sile. “ Župan Brencelj je djal |
| Robinson mlajši (1849): | samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov. Otroci! vse je za |
| Stric Tomaž (1853): | po imenu Juri Hari slišali, ali ga vidili, ali kako drugače kej od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro |
| Stric Tomaž (1853): | ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni je ta reč znana |
| Roza Jelodvorska (1855): | tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | starši vendar odpustili mojo dobroserčnost, a Bog nas lehko tudi drugače za to blagoslovi. “ |
| Zoologija (1875): | tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga se imenuje roka, ako se na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari |
| Občno vzgojeslovje (1887): | krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gold. 12 kr. srebra. Oznanilo v 12. listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se povsod s kmetijstvam vežejo. Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani niso vedli, kaj de |
| Zlata Vas (1848): | seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači ni biti moglo. Še clo med tednam pri delu na |
| Zlata Vas (1850): | in so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v veliki časti imeli |
| Tine in Jerica (1852): | Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju ni drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga ubraniti. — Tako sta bila vi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so ljudjé napravili vse to, ker jih veseli nas viditi, drugači bi gotovo tegane bili storili. Zgoli iz veselja nam |
| Čas je zlato (1864): | zares, de česar se je Lenče prijel, se je vse drugači prijel, kakor drugi ljudjé. To je, on je razumel, de |
| Genovefa (1841): | obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo. Vezh ni védel, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ali po lizu ali po rokah raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa ne is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | blago ſo napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | grof miſlil, de ſe je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | to sahvala, ktero mu sa njegovo ljubesen ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal |
| Genovefa (1841): | roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj povedala. Pa sdaj shé dobro |
| Genovefa (1841): | miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla tù ſim priti. Kaj bi |
| Biblia (1584): | Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi vaj per rokah imęl; pak ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril — Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada ? Baron. Pervizh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera |
| Čas je zlato (1864): | Lenče dobro vé, de bo odgovor vés drugačen, kakor takrat, ko je psa od njega v poduk dobil |
| Valenštajn (1866): | teta, srce mu potrli ste, Saj bil na poti ves drugačen je! Tak miren! tak vesel, zgovoren! Rada Bi videla, da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te rečí po svojih lastnostih med seboj razločne ! Tó nanese drugačna primera teh tréh pervín, po kteri so zložene. Takó je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterih so mnoge rečí zložene, je pri vsaki reči nekoliko drugačna, torej so tudi rečí med seboj po svôjih lastnostih razločene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Krompirjeva župa drugačna. Operi čisto pet ali šest debelih krompirjev, olupi jih, zreži |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali skuhaj kako moknato jed na nji. Ponarejena goveja župa drugačna. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | počasi in potem s cukrenim snegam olepšaj. Kruhova torta, še drugačna. Zmešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra s pol unčo tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en trenutek in vzemi gotovo odločeni model preč. Bela žolca, drugačna. Skuhaj telečjo nogo v enim poliči vode prav mehko, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi, na maslu ocri in na župo deni. Jeterna župa drugačna. Deni en funt na drobno zrezanih jeter in nekoliko podolgama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kruhova torta, drugačna. Zmešaj pol funta olušenih in dobro stolčenih mandelnov s pol |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Materia, iz ktere vsako življenje klije, znabiti v luni ni drugačna kakor na zemlji, akoravno se je mnogo zoper to govorilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj |
| Fizika (1869): | Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve. |
| Fizika (1869): | v kapljini. 142 Ako se raztopé navadna sol ali tudi drugačne soli, slador ali tudi druge stvari v vodi, morajo se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj potrebno. Se vé, de bi verh tega tudi spisi drugačniga obsega zlo koristni bili, samo naj bi bili prilični in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi, oni so s kónj stopili in tla kuševali. Vse drugačneje čutenje človeka obhaja, ki se vsim tistim krajem približuje, kjer |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni. |
| Stric Tomaž (1853): | serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | listu priobčile, je tudi med Slovenci znana, toda v nekoliko drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | skupe nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav vjemali ž njegovim značajem |
| Zlata Vas (1848): | dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré k župi. Kdor ni imel denarjev |
| Tine in Jerica (1852): | belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje je nastopilo. Al s tem še nismo pri kraji |
| Fizika (1869): | l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in pa zhe je v boljſhi semlji, je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. |
| Čas je zlato (1864): | karati, ako se je v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno doživel, kot je pričakoval. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | če ga v mesto na prodaj peljemo, ali sicer kam drugam pošljemo. V ta namén se vzame žakelj in se namoči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | soldate hodijo clo pod ptuje kralje. Slovenec pa ne gré drugam pod orožje , kakor le samo za domače dežele. De so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne ostaja tedaj nič druzega, če ga hočejo kerčmarjem ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mogel zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar |
| Valenštajn (1866): | Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali |
| Robinson mlajši (1849): | ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobita na enkrat dva ſina. Pervénzu je bilo Esav imé, drujzu pa Jakop. Esav je bil veſ dlázhen ino koſmat, ino |
| Ta male katechismus (1768): | dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade bo per tehisteh, katiri te SS. |
| Ta male katechismus (1768): | od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Drugič: Se z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po 4 za sto pa sedaj malokdo rad dnar posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se vsak bojí tiste dolge |
| Rudninoslovje (1867): | ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da veš |
| Fizika (1869): | odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v boljſhi semlji, je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dovolj piſalo, bres de bi ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje |
| Robinson mlajši (1849): | ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak boš |
| Robinson mlajši (1849): | življenja za to dal, ko bi s tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak |
| Robinson mlajši (1849): | Dvanajsti večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas |
| Robinson mlajši (1849): | Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je |
| Robinson mlajši (1849): | ne vede: pak je — gdo bi si to bil mislil! — drugoč k sebi prišel. Vsi. Ah! to je prav, da le |
| Robinson mlajši (1849): | je naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako bi keda drugoč prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko |
| Robinson mlajši (1849): | sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je |
| Robinson mlajši (1849): | bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji plúti mogel. Ino je li takó si je |
| Robinson mlajši (1849): | ino Robinson še je Boga goreče pomolil, da ga je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi to tude lehko učinili, pak |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | del časa v gradu svojiga brata dopernesel. Gerard svojo svakinjo vdrugič v nesrečo spravi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Braslovč vse na polji tako čisto pokončala, da so mogli vdrugič njive obdelati. Fižol, proso in pa činkvantín (to je, tista |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | našim strahú in groze brez konca in kraja”, je bil vdrugič posvarjen; še enkrat, in zakljenkalo mu bo. Škof orleanski je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ko tí le? ” Peter odgovori: „Ljubim te, Goſpod! ” Jesuſ rezhe vdrugizh: „˛Simon, ali me ljubiſh? ” Peter odgovori: „Ljubim te, Goſpod! ” Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſizer voljen, pa meſo je ſlabo. “ ˛Spet obidejo teshave Jesuſa. Vdrugizh gre, ino na kolena do tal s' obrasam ſe vershe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſake beſede, ki is uſt boshjih is-haja. “ — ˛Satan ga kmal vdrugizh ſkuſi. V' Jerusalem na verh tempeljna pelje Jesuſa, ino ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Je she reſ, tudi ta je Jesuſov prijatel! “ Peter tají vdrugizh, ino ſe zelò roti, de ni. „Niſim ne,“ je djal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil to isrekel, ino Jesuſa vtretjizh satajil, je petèlin vdrugizh sapel. V' tiſtim trinku zhaſa perpéljejo vojaki Jesuſa k' ſmerti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | klizal nè; le idi, ino saſpì. ” Ravno tiſti glaſ ga vdrugizh klízhe. ˛Samuel ſpet vſtane, gre k' Helitu, ino dobí ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smanjſha. Ravno sató je vezhkrat prav potrebno, de ſe odraſhenim vdrugizh ſtavijo, poſébno pa takrat, kadar kose v kakim kraju pogoſtama |
| Pozhétki gramatike (1811): | 4. Spet druge pomenio zhaſ. Hier, vzhéraj; avant-bier, predvzhéraj; autrefois, drugekrat; bientôt, prezej, kmal, koj; souvent pogoſto, vezhikrat; toujours, vſekdar, vſelej |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar več storiti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa tiſtu je to drugokret proſſiu, inu kyr ni to drugokret vſhliſhen biu, ni nehau od proſhne, inu molitve, ampak: oravit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Kader je Pilatus shi to drugokret Chriſtuſa praſhou, ali je on en kral? je Chriſtus nemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Kar ni to pervokret prezei sadobiu, sa tiſtu je to drugokret proſſiu, inu kyr ni to drugokret vſhliſhen biu, ni nehau |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kúp po volji, zhe pa ne, ſe hrani, de ſe drujikrat drajſhi prodá. Hraniti pa ſe mora v ſuhim zhednim kraji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu srozhí ſvojo zerkev rekozh: „Paſi moje jagnjeta in ovze. ” — Drujkrat ſe je Jesuſ na neki gori pet ſto uzhenzam perkasal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako obrázha na ſvétu, de nam naménjena ſrézha gotóvo dojde Drujkrat rezbe Isak Esavu v' ſvojih ſtarih dnéh: „Glej, ſin! ſtar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | krive vere. „Jdi,“ je ſhe Jesuſ djal, „ino tako ſtóri. “ Drujkrat je nebeſhki uzhenik tako le pravil; Kralj je ſ' ſvojimi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor na Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kterih smo do zdaj le brali o časopisih, da se drugej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé ga imajo, shénſke ne. Le na ſpodni |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tudi, de njih smert ni dalječ. Dobričeva mati so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam pri materni postelji sedel. |
| Revček Andrejček (1891): | občina naj pa plačuje za teboj, kaj ne? Janez. Kje drugje, nego pri vas kmetih in pri vašem delu sem si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je, de ima živina veliko lepši in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè |
| Tine in Jerica (1852): | de ste bile kravi iz Livad? Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj je deček sam verjel. Ko je Paljčar z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in |
| Valenštajn (1866): | rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za nas skerbé. Poprej ko smo hrum in šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in |
| Rudninoslovje (1867): | v Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu i po drugod. Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne |
| Zoologija (1875): | iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor drugod po telesu, posebno po drobovji, zlasti po želodci in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje imenovana, kteri se očitno vidi, da je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M. Majer v svoji vse |
| Tine in Jerica (1852): | bili otroci za naprej posvarjeni: „Tega več ne stori,” ali, drugopot bolj pazi” to je bilo skorej vse svarjenje. Če je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Overju, ki spremlja dež po ravnótah, obéta jasno vreme. Drugótni kraji druge hribe imenujejo' svoje vrémenike. Ljubljančani gledajo zvečer na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhêgi me posdrávi, Pové, de préd je ſhtét bil med Druíde, De preobèrnil ſe je k véri právi, De v náſhe |
| Divica Orleanska (1848): | svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
| Maria Stuart (1861): | ne ostane, Ki bi oznanil in ovadil rop. Marija. In Druri, Paulet, ječarja moja? O, raji dasta zadnjo kapljo kervi — Mortimer |
| Maria Stuart (1861): | v grad, Kenedi za njo. ) Sedmi nastop. Mortimer. Paulet in Druri, vsa zmešana planeta na oder. Lovci letajo čez oder. Paulet |
| Rudninoslovje (1867): | majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali vendar dobro razločne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhas se pezhati. Zhes uſſe sladka, inu lubeſniva je taiſta drushena, kjer perludnoſt beſſede, inu faderſhanja poglade. Kolkerkratkol sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je ſuper doſti hudeh rezhy oſdravlanje. XXXV. Poſt. Dobreh tovarshov drushena je dobrega ſaderſhanja spoſnanje. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je to nebeſhko kraljéſtvo? Nebeſhko kraljéſtvo ni drugiga, kakor isvoljena drushna pravovernih kriſtjanov na semlji, ki ſe v' ſvoje neſkonſkno ſrezhno |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino pokorni biti: tak bode vaſha hiſha prebivaliſhe ſv. Duha, drushna angeljſka. III. Veliko toshujete, vi goſpodarje in goſpodinje! den denaſhen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | s' malim kvaſam veliko mele ſpremeni. — Mala je bla tudi drushna Jesuſova: le dvanajſt apoſtelnov, ino dva ino ſedemdeſet uzhenzov ſi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | velja kar hoče, — Vi ste me izpahnili ne le izmed druščine, ampak tudi iz Rima ste me pregnali; zapodili ste me |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | opraviči družbo meni rekoč, da oni človek nikakor ni njihove druščine, in me povabi prisesti k njim, kar radovoljno storim. Pomenkovamo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | vzgoja otrok? Ali si dovolil, da so hodili v slabe druščine? Ali si trpel slaba znanja? Si jim dajal slab vzgled |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | prav lep zgled. Ob skušnjavi misli v Boga. Se varuje drušine hudobnih ljudi. Nedolžnost mu je ljubši od vse sreče svetá |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pankracij je neizrečeno ljubil staršega vojaka in veselil se njegove drušine, kakor se veseli mladi vojščak, če se mu pridruži skušeni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is mojem Synam v' tempelnu, is Eliſabetho v' sveti hishni drusheni, inu v' Kani Galilei v' jeſtnishu. Jeſt sem moj jevek |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Kolku naunzneh beſſedy ti govorish? kolku rezhy tribash ti v'drusheni, katire tebi ali nezh nanuzajo, ali zel shkoduvajo, ter doſtikrat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Zhe so bli dobri, bosh v' nebeseh is njimi v' drusheni; zhe so hudobni bli, bosh is njimi v' peklu v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se s'tem drugem astopi, koker pak de be v'drusheni andle pozhejnal. Poflisej se to poſtavo te lubeſne dapolniti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | misel; zakaj ravno ta dan zvečer, predenj smo se, v drušini drugih treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſteljo vred. (Dalje ſledi. ) Prenaglo — neumno! Nekdo je v neki druſhini vpraſhanje saſtavil, koliko zhaſa bi treba bilo sa naſhteti bilion |
| Slate jabelka (1844): | de naj ne samiri, de ne more vezh v’ njegovi druſhnji oſtati, ker mora iti V kor; in je ſhel. Predinj |
| Slate jabelka (1844): | de ga je Bog poklizal, nov orden sazheti in v’ druſhnji ſvojih duhovnov shiveti, je sazhel perſerzhno Boga proſiti, de naj |
| Slate jabelka (1844): | jeſt, in ſi ni upala ſama po-me priti; le v’ druſhnji ſvojiga mosha ſi je upala priti. Jeſt pa ſim ſhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en mlad Premonſtratenſar se je drusheno teh Angelov ſaſluſhil, ke je toku andohtlivu Brevir molil, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Syn! kader be bil ti mene is mojo presveto drusheno jeſti videl. Jeſt sem se anala preſhlahtneh riht, inu ptujeh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | gmajn pukam, ali ſa dolge zhas si krajshati: ali med drusheno en smeh, ali shpas pozhęti sluſhejo: męrski enega v' eni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | so minile. Kar vernil k preroku se je z svojo drušino, gre k njemu v hišo, ino mu ponudi drazih daril |
| Najdenček (1860): | in starega Parizeljna pustila, da me je varoval in mi drušino délal. Prav dobro sva se iméla in stari psiček je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | hasnilo in se vjema tudi bolj z nalogo in mejami društvenega spisa. Zraven tega pa smo morali poročila, kolikor se dà |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 1890 na Dunaji, da se ima priskrbeti taka lična izdaja društvenega spisa. Visoki spodnje-avstrijski deželni odbor pa je naklonil društvu visokodušno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | in naj bi čitalničin odbor po razgovoru vseh druzih narodnih društev to v svoje roke vzel. Kdor „se je nadejal slišati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | ne pozna pravil spodobnosti in da ni zgoraj imenovanih laških društev itd. za časa in kakor se tiče vabil. Bodi si |
| Zeleni listi (1896): | gld. 40 Kr. Knjižnica za mladino. USTANOVILA »ZAVEZA SLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV« Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | se udeležé občnega letošnjega zbora, posebno pa vsi udje akcijskega društva, da kje ne obveljá sklep, v slojih posledicah zeló škodljiv |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in močen vpliv na slovstveno delovanje le v rokah akcijskega društva, v rokah Matičnih pa bi ga zavirala? — Matica pa spekulacija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | povdarkom doní na ušesa. — Nočemo omeniti umazane sebičnosti sedaj brezdomovinskega društva „Sokola” gledé tako zvane „imovine”, njegove nasprotnosti do čitalnice, katero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | sodelovali, na pr. ital. filharm. društvo, pevski zbor ital. telovadskega društva in mestni župan kot predstojnik meščanske bande, umetnik Krežma, violonist |
| Trtna uš (1881): | obče koristno znanje. V Gradci, meseca januarja 1881. Odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva v Gradci, Sackstrasse štev. 9. |
| Trtna uš (1881): | se uže prikazala. Z ozirom na to je odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih podpor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izvenredna pa razdeljuje ostali dobiček. Razven akcij izdajajo taka akcijska društva tudi obresti dajoča dolžna pisma; ta nimajo sicer nikakeršne pravice |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kupi dne 4. oktobra 6000 gl. zastavnih pisem štajerskega hranilnega društva po 101.50; koliko mora zanje plačati, ako se računa 1/2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njih dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kako pa naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši |
| Ultra! (1867): | tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z našimi bravci od razstave pomenili, ki jo je obertnisko družtvo pretečeni mesec v Ljubljani napravilo, tóde danes hočemo od nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse domorodne rečí tako živo vnéto, tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v svojim novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri |
| Robinson mlajši (1849): | z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel, kar mu je uže samo črez mero ljubo bilo |
| Robinson mlajši (1849): | tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | svojimi podložniki v 14. in 15. stoletji prebiral. P. H. Družtvo sv. Mohora. 26. novembra se je Celovški odbor družtva sv. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Iz Rohlvesovega predgovora. Kmetijško družtvo v Potsdam je pred nekimi leti sklenilo zdravnike povabiti, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pretresovalo in za nar boljšega zreklo. Ob enem me je družtvo povabilo, da naj leta spis natisniti dam. Pri sostavljanju spisa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču in zahteval, naj se društvu povrne dolg. To, kar je postavna dolžnost odborova, da skrbi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | po preteku 3 let nova volitev predsednika in odbora v društvu, ktero je že pred mnogo let osnovano bilo pod predsednikom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ki bi jej dohajal veči dobiček od kapitala, ali akcijskemu društvu, ki bi imelo konkurencijo? „Matica ima že v hiši svoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pa spekulacija? — to vsaj ne gré! Ali se le akcijskemu društvu spodobi spekulacija, ki donaša dobre obresti od vloženega kapitala? Ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | cestni policiji javnih nedržavnih cest. — Konečno se še dovoli podpiralnemu društvu na filozofični fakulteti Dunajske univerze 40 gl. podpornine iz deželnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | le neki Uršič ml. , ki je glava, život in noga društvu „Sokola”, je za-nj glasoval. Gosp. dekan je v življenje obudil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pred nekimi leti z namenom, da bi se v tem društvu moška mladina po telovadbi in primernih veselicah lepega vedenja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih podpor darovanih društvu , gosp. dr. Vošnjaka pa zarad njegovih velikih zaslug za slovenski |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | izdaja društvenega spisa. Visoki spodnje-avstrijski deželni odbor pa je naklonil društvu visokodušno podporo v namen, da je moglo ta sklep izvršiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sim se jez tudi tega dela lotil. Dogotovljeni spis sim družtvu poslal, ktero ga je z drugimi vred pretresovalo in za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | piše: „Udova banica grofica Sofija Jellačička naputila se je u družtvu grofa Karla Seilerna i njegove sopruge u Jeruzalem. Dne 11. |
| Genovefa (1841): | Koliko bôshjih dobrót pazh ljudje sdaj vshivajo, ki priljudno v druſhtvu |
| Genovefa (1841): | po merli; sakaj obá ſta ſe, kolikor je bilo mogózhe, drushb ogibala. Sdaj je bil shé ſkorej zhaſ ſlushbe Bôshje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih je tudi she vezh zhaſa v vezh deshélah rasnih drushb, kjer ſe poljſki pridelki, ſadje in vinogradi savarvati dajo. Drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaſhe potrébe snane , in ker me je z. k. kmetijſka drushba , ki vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla. ” „Vem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je noviga? (Nova drushba na Şhtajerſkim, Krajnſkim, Korſhkim, in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo ta družba vredna hči svoje matere na Monakovim. Slišali smo, de imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli česki kolovrati na versto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu se je nova družba začela, pri kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko, Koroško in Krajnsko deželo; v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi. Ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji |
| Zoologija (1875): | šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan ni bil tako srečen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. V sredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukev. 2. Ima z. k. kmetijſka drushba s drugimi enakimi drushbami s piſanjam v ſvète iti, in ſe v kmetijſki rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sledi. ) Kaj nam bodo od velikiga sbora z. k. kmetijſke druishbe, ki je bil 2 dan Velikitravna v Ljubljani, le povedali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili. Tajnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili zopet z enim glasam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že |
| Ferdinand (1884): | je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav dobre robe. Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | namén dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajnski družbi, ki si je v prid kmetovanja to veliko skerb naložila |
| Roza Jelodvorska (1855): | me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim v naši veseli družbi, ko se tako redko na beli dan pokažete«. Obernivši se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti. Vprašamo tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je glas in dober vès. Naj misli |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor želi v to družbo stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor želi v to družbo stopiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ptuje dežele. Gosp. minister je pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge. 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in 40000 gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | nam je storiti, da povzdignemo na Slovenskem slovenščinu na čast družbenoga jezika? Sledeča: 1. Govorimo med seboj vsigda po slovensko. Govorimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slovenski gospodi, slovenske gospe i gospodične. Slovenščinu povzdignuti na čast družbenoga jezika, to moramo mi Slovenci sami, osobito mi izobraženi, sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konzhana. Zhe bi zhes vſe povrazhenje ſhe kaj denarjev v drushbni kaſi oſtálo, takó bodo tí denarji sa drugo léto prihranjeni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodja kmetijske in obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do 1839 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | jih je še in premalo zdatne so, ker štejejo premalo družbenikov. Vsak kmet bi mogel stopiti kot ud kmetijske družbe v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | med njim, da se drznem naravnost reči, da velika večina družbenikov tega škandala ni zahtevala. Zato mu svetujem, naj se ne |
| Zlata Vas (1848): | sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druga, kakor le télo tega duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. |
| Deborah (1883): | v nebesih, tam se stoprv sučejo! Krčmarica. A! drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to |
| Deborah (1883): | stoprv sučejo! Krčmarica. A! drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to dekle! Nu, Jakec, dobre |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | jesiki jo poteptajo. Kaj je lepſhiga od nebéſhke nedólshnoſti, one drushize angelſke; ino neſramni jesiki jo omadeshujejo. Kaj drashej, kakor ljubo |
| Življenja srečen pot (1837): | poboljſhati ſe; pa njegove ſlabe rasvade, she toljko lét njemu drushize, ſo ga mudile ino ſilile v' poprejno shivlenje. V' tim |
| Življenja srečen pot (1837): | biti, isvolj ſi v' ſvojih mladih letah dve nar potrebnej drushize; bogabojezhoſt in pridnoſt; one bote sveſte tovarſhize tvoje po poti |
| Divica Orleanska (1848): | In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu |
| Zlata Vas (1848): | so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka |
| Divica Orleanska (1848): | So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsa nebeshka dershina bodi smano podni noi ponozhi inv perusah moiah gantlah tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ka dershina inv vsi S. S Katieri soshe natam sviere inv vse |
| Biblia (1584): | supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna drushina. Kateri Ozheta inu Mater vezh lubi kakòr mene, ta nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli s teboj vsaki večér sveti roženkranc — in Bog |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši na delo šli in z veseljem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | preneumen, da bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v prid. Na ta način bi dobile že sedaj obstoječe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imel, in več ga je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | He shene, nikar drushine, Oſla, vola, druge shvine, Vſe, kar jeſs bom nemu dan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je en tak, katęri, de ſi lih nima shenę, otrók, drushine, ali ſlushbę, inu od ſvojga blaga shivy, ali v' męſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa shganje. — Dober kerſhanſki goſpodar, mora tudi sa sdravje ſvoje drushine ſkerbèti. V tim méſzu vrozhinſka bolésen, grisha, merſliza i. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mladi in stari in se zapisujejo v armado; za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jo lotíle, pa ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imel boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila |
| Zlata Vas (1850): | z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu |
| Blagomir puščavnik (1853): | k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sami v nesrečo ne prišli, in tako sebi in svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nikakor mogel umeti, kako da bi se ljudje v eni družini tako sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mverja biva takv nai mène o Jesvs Kriſtvs stvojo nabeshko dershino mojo srezho? al je mene moja srezha sekrita nai ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali |
| Biblia (1584): | ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pride. Kdor ima več sadja, de ga ne more z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od ktere je bil dolgo ločen. Njih perva beseda je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | opraviti. Kjer pa veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imeli. Za poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je |
| Roza Jelodvorska (1855): | v dvoriše prišli, z velikim veseljem. Zdaj gre s svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno in djatelno, ne pa zakopati se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | takem mi, kar nas sedaj živí? Kako preživiti sebe in družino svojo? Kaj bode za nami z našimi otroci? Kaj početi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' ſredi angeljov boshjih. 6. Pa sa reſ mora vbogo drushinzhe tudi veliko grenkih poshréti, marſkatero hudo preterpeti. Alj ne bodi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ga; sakaj boljſhi je, de tamkaj kamen leshi, kjér malopridno drushinzhe ſedi, ino tebi otroke pohujſha, ravnohlapze ino dekle smoti, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vrata ponujajo, ino jim bodo na ſtarost vrata odperli; sakaj drushinzhe, ki ſe Boga ne boji, tudi ſvojimu goſpodarju sveſto ſlushilo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | godi, naj ſe tudi per hiſhi saduſní; ino zhe ravno drushinzhe od hiſhe gré, mora poſhtenje per hiſhi oſtati. „Bodite v' |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in |
| Stric Tomaž (1853): | veselje ima slediti. Zgovorjeni so bili sicer, da bo duhoven družinico na njih prihod pripravil, — vender je bilo veselje preveliko in |
| Roza Jelodvorska (1855): | veliki gojzd, v kterem je vogljar Jakob s svojo blago družinico prebival. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izbo skozi pod ferčí, veliko zraka ogréva in ogrétiga po družinski stanici razpošilja, in takó je gotovo, de se po tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in je bila nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Se vé de kjer pridelk ni velik, in kjer se družinskih rók ne manjka, de se da to delo brez mašíne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v |
| Viljem Tell (1862): | sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dékliza ta ſlúshi, Ki sdaj te s njó Ijubésen zhiſta drúshi. Kak téshka, brítka ura je ſlovéſa! Ştojé po lizah jima |
| Valenštajn (1866): | vsak; I tako vseh ljudi kreposti vse — Kreposti svojej veleumno druži. |
| Botanika (1875): | Divjih navad krotilko, človeških nravov žlahtnilko, ki človeka s človekom druži. ” Priproste pa ganljive so zadnjič besede, s kterimi je neki |
| Lohengrin (1898): | sprejmì, prost šumnih zabav! Spremljana zdaj vnidita tja, Kjer vaju druži ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V vernosti spaja |
| Lohengrin (1898): | pesen (mož in žena). Spremljana zdaj idita tja, Kjer vaju druži ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V verností spaja |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſedi. Vés. Do ſdaj ſmo vidili, kako ſe beſede vkup drushio, de ſture en pomén, en isrék, en ſtavik. Vés pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z njim družijo potoki od Logatca, in vse te vode se pri Verhniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rojake učit ; Povsodi prijatlov obilno število Se k nam je družilo in srečo vošilo, Ker jele Slovenec smo k delu budit' |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ktire ſploh kashejo. So zhvetire: 1. Tiſie, ktire nikol ne drushimo s' nobenim imenam, kakor on, ſe, quelqu'un, nékdo, quelqu'une, néka |
| Maria Stuart (1861): | me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvala. V ti pesmi speva omikanje zaderžanja — morje — tergovino — brodništvo — družljivo življenje in podarí tudi neke verstice plesávki „Fabri-Bretin. ” — (Ni davno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | tega društva, gospodu trgovcu Konradu Pleiweis-u; prosimo tudi vse gosp. družnike, kteri imajo knige iz čitavnice za domače branje izposojene, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | k veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še častite unanje družnike čitavnice naše , kteri še niso letnine za preteklo leto plačali |
| Zoologija (1875): | je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca (G. processionea) gosenice žive družno v spredenem gnjezdu, katero v lepem redu ena za drugo |
| Zoologija (1875): | H. rosalia). Poluopice prebivajo samo v starem svetu, kjer živé družno jedoč sadje in žuželke. Skoro vse so ponočne živali in |
| Genovefa (1841): | nebá bi mi bila! Tako mi bo pa v ſrédi derv smersniti. Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno |
| Genovefa (1841): | léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv ſe pa vunder zhes leto doſti prihrani. Urno, kaj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo |
| Zlata Vas (1848): | vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je |
| Zlata Vas (1850): | je to samo dalo. Sicer je vsak pri kuhi več derv požgal; zdaj so se derva varovale. V začetku so nekteri |
| Kemija (1869): | Holzgas, plin iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s polénam svojiga konja |
| Zlata Vas (1848): | drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več |
| Robinson mlajši (1849): | koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je |
| Kemija (1869): | tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna za kurjavo, in les, iz |
| Fizika (1869): | opazuje. Iz peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo, potem šum vrele vode, vse to |
| Pripovedke za mladino (1887): | da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje |
| Blagomir puščavnik (1853): | koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši mi je |
| Blagomir puščavnik (1853): | dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse. Kaj pa vi mislite od tega? ” — Pri tih besedah drevar sokolarčeku dobro v oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hoda saſliſhi od dalezh ſékati. Sa glaſam gre, ino dva dervarja najde, ki ſta debelo hojko poſekovala. V' Selenize mu pot |
| Blagomir puščavnik (1853): | se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha |
| Blagomir puščavnik (1853): | gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je bilo drevarju ime, ga pa prijazno za roko prime ter pravi: ”Ali |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vezilom. Skoro vse v naravni velikosti. Tabla IV. Požlahtnjevanje v drvenem stanu in prerezi podolg. 1. Dveletna zelena kopulacija, izvršena meseca |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in v stran požlahtnjene trte, ko so bile že v drvenem stanu, od srede septembra do konca oktobra, v velikem številu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pod zemljo in to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili v roki |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo (cepili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krog razlega petje živo Pobožnih duš se ljubeznivo. In lov derví razpotja vprek, Vsa truma husasa, huj! huj! In glej, iz |
| Viljem Tell (1862): | iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in gor, Skoz gojzd in log, od zad, od spred Dervijo psi, sledivši skor Obvohajo beguna sled. Pastir, skerbé za svojo |
| Valenštajn (1866): | Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko |
| Valenštajn (1866): | div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor |
| Valenštajn (1866): | k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj |
| Astronomija (1869): | temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga v' shgavni dar daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame dva hlapza ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojiga ſina Isaka, ino ga na altar déne na verh drev. Isak, poln tihe pokorſhine, terpi vſe voljno, ino ſe kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Elija gre. Pred meſtnimi vrati jo najde, ko je ravno dreva pobirala. Rezhe ji: „Pil bi rad; perneſi mi, perneſi vode |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta bila na verhu hriba, napravi Abraham altar, sloshi na-nj dreva, svéshe ſvojiga ſina Isaka, ino ga na altar déne na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Isak pa greva na goro Boga molit. “ Sdaj vsame dreva, ino jih Isaku, ſvojimu ſinu, na ramo sadéne. On pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sloshi dreva na altar, rasſeka junza, ino ga dene na dreva. Po tem rezbe: „Perneſite |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ogenj ſe je s' neba uderl, ino povshil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodó polishe po grabnu. Ljudſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in druga kuhinjſka, ki s tako lahko veſtjo bres potrébe dreva shgè, naj bi ſama jih mogla iti v hoſto ſekat |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zloži dreva na altar, razseka junca, ino ga dene na dreva. Po tem reče: Pernesite štiri čebre vode, ino polijte dar |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | božji altar. Okoli altarja naredi širok, globok graben. Potlej zloži dreva na altar, razseka junca, ino ga dene na dreva. Po |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ogenj se je z neba uderl, ino povžil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodo poliže po grabnu. Ljudstvo |
| Robinson mlajši (1849): | sekiro v lés da bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe vezh del le s premogam (Steinkohlen) , pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo |
| Robinson mlajši (1849): | dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega |
| Botanika (1875): | Goba drvojedka (Merulius) izraste na mokrem lesu in je res nevarna in |
| Botanika (1875): | raste neizrečeno hitro in s tem lesenino pokonča. Da se drvojedka ne širi dalje, to skušajo zabraniti s tem, da mažejo |
| Botanika (1875): | trod ali kresilna goba), Boletus (goban), Hydnum (ježek) in Merulius (drvojedka). Platnice (Agaricus) imajo nežne listke na spodnjej strani; med nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ |
| Oče naš (1854): | da bi vse nevarnosti od nju odvračal, ktere je tisti derzni, brezpostavni čas tolikrat popotnikom naklonil. Srečno sta prišla v svojo |
| Maria Stuart (1861): | Urno, urno v beg! Mortimer. I kaj je vender? Okelli. Derzni naš Sauvage Je planil na-njo. Mortimer. Al je vender res |
| Divica Orleanska (1848): | Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in |
| Maria Stuart (1861): | sleparijo! Vmorítí more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | kjer le more, svoje strupene pene v duhovščino pluje, se drzne reči, da je bila ta nezaupnica po duhovnih, katere v |
| Lohengrin (1898): | prsa) Gospod! O moj velitelj! Lohengrin. Kaj je? Kralj. Kdo drzne tu se nam provod Motiti ? Kraljevo spremstvo. Kákov spor, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | zabrani in hudo kaznujete Srbija in Črnogora, da ste se drznili pričeti boj za oslobodenje kristijanov. Nemci pa nasproti po „N. |
| Gozdovnik (1898): | ostrim očesom in po vesteh onih, ki so se najdalje drznili naprej, prepričali, da postavišče belih je utrjeno, kajti po prvem |
| Viljem Tell (1862): | Z očesom lastnim sem ogledal sarnsko Trdnjavo. Staufaher. Vi ste drznoli v brlog Razdražene se tigre? Melhtal. Bil sem tam V |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Strani! Obotavljal Sem se predolgo, take zlobe so Se drznoli, ker nejso mojega Obraza videli — naj vidijo Obličje moje, čujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga ni hvaliti, Kar na svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h košu Pa nabral si je blaga, Vsak si |
| Robinson mlajši (1849): | tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz |
| Valenštajn (1866): | svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In |
| Maria Stuart (1861): | pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more |
| Gozdovnik (1898): | žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj |
| Pozhétki gramatike (1811): | un entre sol, franzosko okno, lina, des entre-sols ; une garde-fou, dersháj, des garde-foux. Shtevilne imena. Cent, ſto, in vingt v' quatre-vingt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jel koker v' tu trideſſetu lejtu ſtopiti, ke je bil dershan sa Joshefoviga Synu. Na zheterto Nedello po Velikinozhi imęnuvano: Cantate |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | modroſt, od tę nar porędniſhi dèrhali tih Judov sa norza dèrshàn. Danàs gręmo v'naſhim premiſhluvanji ſhe vſelej dalej, inu vględamo |
| Ta male katechismus (1768): | od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti tai |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede |
| Ta male katechismus (1768): | katiri so revni, inu nasrezhni vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je toku Khristus na |
| Ta male katechismus (1768): | SS. Patroni prosite Gospud Boga ſa nas, de bomo uredni derſhani, de nam pomaga, inu nas ſvelizha, katire ſhivy, inu Krayluje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odperle, sdaj vidim, de krava v hlevu dobro in ſnashno dershana 4 — 5 krat vezhi dobizhek, kakor po paſhi ſèmtertje gonjena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je proti nebu obernjena ; in zela podoba in vſe Mariino dershanje je tako, toliko de na glaſ ne govori: „Moja duſha |
| Gozdovnik (1898): | ker je bila glavarjeva hči, mogla je kazati svoje neodvisno držanje. Zdaj je bil mokasin gotov. Postavi ga poleg drugega, izgotovljenega |
| Gozdovnik (1898): | bila Arečizi jasno poznati, pa se je premagoval. Mirno, samosvestno držanje vrlega, nepodkupnega Diaza ga je sililo čislati ga. »Po takem |
| Gozdovnik (1898): | bi dal za to, da bi vas videl nekrivega; vaše držanje pa ni možato, kteri zasluži trajno sočustvovanje. « »Ohranite vase šočustvo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam, katęri na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo |
| Genovefa (1841): | bil ravno v viru natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim |
| Genovefa (1841): | ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perdjanu, je s' Chriſtuſovimi ſourashniki perjasnoſt imeu, je s'nymi dershou, inu ſe je vunder Chriſtuſu sveſt delou, je navrednu negovu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoji voli nasavupou, inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na bo dougu gor dershou, namrezh Bog s' ſvojo gnado, inu pomozhjo. On bo tebi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano tako sviezho katero je shie an umeriozhi zhvovak uroze dershov ? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst deržal, in potem pové ktere besede so pod, nad, ali blizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad kaj več od tega govoril in nekoliko za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal. ” Ta zadnja veljá. Kmet bo |
| Zlata Vas (1850): | maral za stare ljudi in se je mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je |
| Zlata Vas (1850): | vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se je modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi nesrečneži; zdaj vidite, kdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gospoda skorej v megli ostala, ko jo je nad glavo deržal. — Tudi se bere v tem časopisu, da je neki mož |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le tega se deržal in ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa, ki se je deržal kviško, je prazen in za nič. “ Čez druge kdor se |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov varovanec, izdal, deržal je ravno tega za noge tako, da mu je bila |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k'temu tergu, kamer ſo ſhli : inu on ſe je derſhov , koker de bi misluv dalej jiti. Inu ona ſta njega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'Boshji podobi biv, ſe vender ni sa en rop derſhov Bogu enak biti: temuzh on je ſam ſebe k'nezh |
| Revček Andrejček (1891): | Takoj! (Odide po sredi. ) Ti strela ti, kako sem ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni |
| Gozdovnik (1898): | stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi |
| Gozdovnik (1898): | v tem je Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je |
| Gozdovnik (1898): | s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene |
| Genovefa (1841): | Nobene prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal |
| Genovefa (1841): | je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v rokah dershala, ji je bil v ſpanju is rok padel. Iſkala ga |
| Genovefa (1841): | je djála in bléda ko ruta, ktéro je v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih |
| Zlata Vas (1848): | zamišljen iz hiše šel; mlinarica se je merzlo in hudo deržala, po hiši rojíla in z vratmi loputala; Lizika je bila |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njej saſtojn. Rada jih je vbogala, ſe ni ſvoje glave dorshala; pa tudi ſlahe tovarſhije mladih, raspuſhenih ljudi ſe je varvala |
| Fizika (1869): | gibala bi se ona vodoravno dalje, da je ne bi držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje |
| Revček Andrejček (1891): | mi moreš kaj nepoštenega reči? Ana. Jaz sem se prisege držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prijaznost dobile, Se bómo v prihódnosti zopet glasile In zvésto deržale obljubljen namèn; Vam bomo dajale cvetlice in jedra. Nam z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | gručo prsti, ki je padla iz posode; to gručo so držale skup le korenine velike usušene poljske cvetlice, ki ni za |
| Gozdovnik (1898): | obdajal ta plavni otok, niti ena korenina, ki so ga držale, se zdaj ni kazala nad vodo. Čuti, ki so ta |
| Gozdovnik (1898): | dreves je ležalo konjsko ogrodje, in njegove preperele kosti so držale še okrasja, ktera so poprej nosile. Odlomki nekakega sedla so |
| Gozdovnik (1898): | in samotnem gradu, ker so jih grajanske ali vojaške dolžnosti držale v kraljevi bližini. Ob času, ko so Napoleonove armade preplavljale |
| Biblia (1584): | kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo dèrshali en ſvit zhes njega, koku bi ga vmurili. Kadar je |
| Biblia (1584): | je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bal pred mnóshizo: Sakaj ony ſo njega kakòr sa Preróka dèrshali. 6. Kadar ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | en dan vſih ſedem umerlo. Boga ſo ſe vſi ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa sanikernu, inu greſhnu na sgubíli. Ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri bi vam mogl shkoduvati , aku ſe boſte tega dobriga dershalli ? Inn aku vi tudi kaj terpete sa pravize volo, tok |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe pazhili. Mi napozhutni ſmo njeh shivlenje sa eno naumnoſt dershalli. inu njeh konz bres ſposhtuvanja: glejte! koku ſo ony sdej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo bli paſtirji na poli , ti ſo zhuli inu ſtrasho dershalli po nozhi verh ſvoje zhede. Inu polej ta Angel tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja bolj poznali |
| Divica Orleanska (1848): | Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele vojske so, Ne smejo |
| Zlata Vas (1848): | poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva |
| Zlata Vas (1848): | in delavci so rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu mora |
| Zlata Vas (1848): | eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem vès |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki jih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še ustni in se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred ustmi. Živ in vesel je bil njen pogled — zdaj |
| Ta male katechismus (1768): | drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v premeru imajoče z debelimi odrastki, v premogovem škrilniku navadne; držali so jih za korenine Sigillarij; otiski praprotinih listov, Odontopteris Schlotheimii |
| Gozdovnik (1898): | reko in drevje natapal s temnikasto lučjo. Komanči so se držali po zapovedi popolno v miru, dasi bi bili mogli, ukljub |
| Gozdovnik (1898): | Indijanci skupaj sedeli, govoreči, da beli se bodo indijanskega načina držali, to je, da pojdejo na podjetje šele proti jutru in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi ni bilo tako plitvo, da bi ga mogla |
| Gozdovnik (1898): | tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. |
| Sacrum promptuarium (1695): | docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere |
| Sacrum promptuarium (1695): | tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | čast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za |
| Zlata Vas (1848): | ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati . Čez šest lét in pol bom imel obilo denarjev; posodi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ni v posebno dobrih hladnih hramih, se ne more deržati dolgo, ker po vročini vrè in vrè tako hitro in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj se dela in godi novega po |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de koj začnem? ” „I”, odgovori Hebrejec, „enkrat mi jih je deržati; koj na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s tako gotovostjo, da |
| Ta male katechismus (1768): | della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade bo per tehisteh, katiri te |
| Ta male katechismus (1768): | S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati |
| Fizika (1869): | to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naše „Novice” uče in prepričajo, ki se, odkar izhajajo, vodila derže, kakoršniga je tukaj učeni gosp. Jordan osnoval; ravno zato so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja deržé — pa nadjamo se, de bo to kmalo drugači. Novi časi |
| Oče naš (1854): | in vsim tistim, kteri z Bogom in z domovino zvesto derže, so prisegli, jih pomoriti in to je tudi Vam namenjeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | da ljudje take tatvine večidel še za nobeno pregreho ne deržé in se sadjorejcu še celó posmehujejo, ako se grozí, kakor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bil ves nagerbančen. Mati zgrabijo hitro zerkalo in jej ga deržé pred obraz. Barbika se sama sebe vstraši. Jeza jo mine |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s'prevuſo boſhjega strahu tvoje pozhutke, ter njeh v berſdi derſhè, zhe otshesh brumnu, inu Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega ſhivota |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi Svetniki, inu povikshani so noter da dna padli, ampak derſhè se v'molitvi, inu poniſhnoſti, de dobru ſhivish v'zhiſtoſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njim v'nobenu pogovarjanje, kader zhes viro skushnavo imash, ampak derſhè se beſſede boſhje, debosh ohrajnen. En sam zhlank, ali Artikel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | reſdejlè, inu se natoſhi, de je tebi kedej predolge zhas. Derſhè ſa gotovu , de nabosh nekol pregreshn, zhe nabosh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' rokah. Katiri so ti naruzhenejshi Svetniki? Katiri buqve ſaperte derſhe, inu ſhe use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe, inu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih |
| Ta male katechismus (1768): | koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente |
| Valenštajn (1866): | le od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, Drže ozbiljno po navadi se. |
| Valenštajn (1866): | temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo |
| Rudninoslovje (1867): | izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je |
| Fizika (1869): | V to služi poprava (korrekcija, Pod. 85.). Spirala, ki jo držé kleščice C, gre pri B skoz zarezo ročice A, ki |
| Fizika (1869): | njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali, telo je v ravnotežji. Vse eno je, ali |
| Zoologija (1875): | in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani |
| Botanika (1875): | je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov |
| Sacrum promptuarium (1695): | kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim |
| Sacrum promptuarium (1695): | pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si boš nágnil vést, To pojdeš — téga bodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ti priči pové, koliko verstic ima; on bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram na znanje dati, naj se |
| Divica Orleanska (1848): | svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lesa v vino dene. (Ilo za pečárje) , ki pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de ne pozna razločka med ljudmí in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina, se tako dobro derži kakor vsako drugo vino, vendar še ni zginila tista napčna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni stanoviten, ali, kakor se navadno govorí, da se „ne derží dolgo”. Če se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra |
| Blagomir puščavnik (1853): | stanovanja proč je bila skala z germovjem obraščena. Tu skozi de rži pot. Kakor hitro Bogomila iz germovja pride, jo vitez |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu pijked en thee. XXIX. Zhe imash bolehne ozhy: tok derſhi si 3. shkorze (usi triji morejo mandelzi biti, de njeh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | dobru ſatisni. To s' tobakam nabasino glavizo pak k' plemenu derſhi: tok se bo tebi fajfa sama od sebe lepu uſhgala |
| Kratkozhasne uganke (1788): | gibę zel popolnema kugle okrog, inu okrog gladku perlęſhe; tedej derſhi kuglo na uni plati, kjer se, popyr nardebelſhi kugle derſhy |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lesenem klinzam dobru, de luft notri pridti namore; tedej derſhi kluzh zhes goręzho svejtzho: inu ke se bo kluzh segręl |
| Kratkozhasne uganke (1788): | eno kupezo, ali pyvne glash, ter obernenega v' desni roki derſhi: v' lęvi ſaſhgi en kos popyra; al toku, de v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Na vezher uſami luzh, ter njo pred to malano ſhabo derſhi, tok bo ta ſhiva ſhaba ſa pildam v' lukni. topluto |
| Ta male katechismus (1768): | resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih |
| Viljem Tell (1862): | tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda |
| Oče naš (1885): | moj Nacek, tudi tebi zná ura skušnje priti. Takrat se drži v sili in smrti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od |
| Zlatorog (1886): | ne bode več, On v brezdnu leží in cvet rudèč Drži v rokàh premrlih. |
| Zeleni listi (1896): | V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves glas ter drži roko, s katero je mahnil po zvoniku, daleč od sebe |
| Gozdovnik (1898): | prinesel, ko mu je treba rok, da se oprijema in drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe ne salesejo. (Dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | okoli in okoli, brez de bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo |
| Zlata Vas (1848): | svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ako pa on misli, de jez z nemškutarji ali madžaroni deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Kok’ sem vesel, ke’ ga dobim! Kok’ srezhn, kader ’ga derſhim. 29. Takrat vesel’ objemanje! ’Nu zhes męd sladku kuskuvanje! Takrat |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 17. Sovraſhneke lubem, * serza odpuſtim, * povernit’ oblubem * kar ptuj’ga derſhim, perloſhnoſt puſtiti * perpravlem sem ſdej, greha se vogniti * sklenem ſa |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zel majhn zhas terpy. 30. Takrat videm, kar sem iskal, Derſhim, po k’ tirem’ sem ſdihuval. Takrat v’ lubeſn’ bolan leſhim |
| Revček Andrejček (1891): | na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne za žive in ne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na preneſſete? Lnbesnive duſhe! kai pa mi delamo? kie roke dershimo? kir ti Nebeſhki Angelzi to zartano kry ſvoiga Krala nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes damo. Saturei lubesnive duſhe! kai miſlimo? kai ſe gor dershimo? sakai ſe s' zeliga ſerza v' to volo Boshio na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirimu kdu greh ſturi, bode tudi shtraiſan. Satorei lubesnivi Chriſtiani! dershimo mi tiſtu, kar govory Eccleſiaſticus cap. 31. Beatus vir, qui |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa katire proſſimo, inu ſe vunder naſhih miſli taku terdnu dershimo, inu tu Nebu h' dopounenu naſhih shel, inu vole taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dershimo, ali le ſamu taku, de mi nikar hudizha, nikar zhloveka |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vekumei. Devet inu dvaista Peiſem. Pater noster. 1. H' tebi dershimo Roke O Lubi ozhe naſh! Poglei tvoje otroke, No ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo. Mi dershimo sdei ta spomin, Per sadni vezhirji tvoi Syn K'dirga |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bog sapovei. Oſma Peiſem. Te pet Zirkune sapovedi. 1. Sapovedi dershimo , K'dire nam Zirku da , Pokorni se sturimo, Oblast zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſzhaſama in previdno sgoditi, sato ſe pri tej rezhi ſtanovitno dershimo pravila goſp. Majerja: „Tu tréba pozhaſno poſtopati, da nikogar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blebetáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: „Blede, le deržimo jo” ; ena pa pravi: „Hudôbo vidi, ko takó hudo gléda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sučemo v njem in nam je um dal, da se deržimo v tem kolesu, da ne pademo ž njega. Kdor se |
| Ta male katechismus (1768): | derſhati. Kaj prida nam perneſſó te zirkovne ſapovde, kader njeh derſhemo? Te, inu take sorte, endejl ſaukaſila, endejl pak tudi ſapovde |
| Ta male katechismus (1768): | ſapovde derſhish; ſakaj tu je lubeſn boſhja, de njegove ſapovde derſhemo, njegove ſapovde pak niso teshke. Tu uzhy Kristus sam, katire |
| Valenštajn (1866): | Trobár. A mí ga držimo po konci, mi, Če misle vsi drugi, ko jaz i |
| Ultra! (1867): | Prav tako, prav, teh novín ni treba nikdar. Mi se držimo starega. Kotílek (vrže kapo Vilku, in ujame svojo ktero mu |
| Fizika (1869): | notri. Pod. 127 Očitno se zamoremo o tem prepričati, če držimo (Pod. 127.) svečo med vrata, na pol odprta, tako da |
| Fizika (1869): | menja po daljavi, v kterej držimo papir. Ako papir tako držimo, da se je ta krog pomanjšal v točko bleščeče svetlobe |
| Fizika (1869): | trakovi kolikor mogoče navpično, in ako na drugej njenej strani držimo kos papirja. Na tam se zdaj vidi svetel krog, čegar |
| Kemija (1869): | kislecem in dá spet vodo. Ako nad plamenom vodenčevega plina držimo stekleno cev (pod. 13), čuje se poseben preleteč glas, zato |
| Fizika (1869): | da se je ta krog pomanjšal v točko bleščeče svetlobe, držimo ga v žarišči leče. Na tem mestu so združeni tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V obče se držimo razvrstitve v enakolična kamenja in zmesi ter naštevamo najvažniša popisovaje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | v starem letu mnogo, upajmo, da bode vendar boljše, ne držimo tudi zanaprej križem rok ter delujmo z združenimi močmi! E. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | delaſh tukei med shoudnirji Peter? kai ſe ti Apoſtel gor dershiſh med timi hudobnimi, inu greſhnimi ludmy? kai sa eno sgliho |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | opomina: Quid commoraris in concilio vanitatis? Kai ſe ti gor dershiſh per timu vkup sbiralſhu te sanizhemernoſti? In cathedra deriſorum cum |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | priſhal ? ob oſmih? — ti ſi ſizer oblubil — zhe beſędo ne dershiſh — — Sonze bo ſkorej doli — (okoli poględa , sagleda Shternfeldovko, saupije, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je tebi Bóg dal, inu katęro sa lępſhi, kakor drugih dershiſh; ta tvoj bol offertni gvant, kakor tvojga ſoſęda, katęri morebiti |
| Pozhétki gramatike (1811): | od tih tukaj popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino dershiſh sgor dane vprave od isobrásenja zhaſov, ne oſtane tebi noben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako ſe tebi ſama od ſebe sazéli — zhe jo zhedno dershiſh. ” „Soper zopernijo je dobro kaj od obléke ob shivljenje djaniga |
| Roza Jelodvorska (1855): | za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Slišal si že, kaj sem ti rekel”, odgovori Pavliha, „če deržiš, de te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za-nj? ” Odgovori mu Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam ti |
| Valenštajn (1866): | Poddesetnik. Tedaj na videz s Švedom le držiš? Izdati nečeš carja, nečeš nas Pošvediti? Glej, to je vse |
| Zlatorog (1886): | »Ti s počétka se držíš temán, »Konec pa je, vem, – poljub srčán! « Ali temno prédse |
| Gozdovnik (1898): | zalupancu, pripravil toliko veselja! No, kaj se pa ti tako držiš ?« »Hm, držim se že dolgo tako, kakor se držim. Ko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama |
| Lohengrin (1898): | dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez okán |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more uživati, — sovraštvo zato |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter na fazonetel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet |
| Genovefa (1841): | sopet v roko podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se to ravnanje večkrat ponavlja, bolji bo! Le tega se deržite, kar sim vam sedaj priporočil; te so nar bolji zdravila |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | storil nad vami! Ljubite Gospoda, njegov glas poslušajte, njega se deržite zvesto, njemu bodite pokorni. “ Še to imenitno obljubo je Mozes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | več daleč do njega, ne morete zajiti, samo puta se deržite. Nisem šel daleč, pridem k mlinu, pred mlinom sedi mlinar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe révno, tako ſe je she v tiſtih „krajih sdrushenih dershav v ſéverni Ameriki *) „povsdignilo, kjér ſo ljudje shé bolj sbriſani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo iz kake ptuje vladne hiše, le iz nobene sosednih deržav ne. Ali jim bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in |
| Divica Orleanska (1848): | cele leta tri. Dünoa. O tim pa gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert leta bi lahko porabil, kdor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in |
| Gozdovnik (1898): | za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v Zveznih državah Seng-mel, v Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novizah bral in pripovedovati ſliſhal. “ „Zhe popotnik, ki ſkosi té dershave hodi, na „kmetijſko goſpodarſtvo gleda, ſe mora zhuditi, „koliko zhlovek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ſéverní Ameriki) ſrovo maſlo ali puter delajo! Inshenírji Şhent-Jurſhke dershave ſo to snaſhli. Pinja imá podobo veliziga piſkra in vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti Oče pri nastopu |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar |
| Divica Orleanska (1848): | zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se bere v tem časopisu, da je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem |
| Stric Tomaž (1853): | otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov |
| Valenštajn (1866): | Nobena moč se vkoreniniti Ne sme v državi, i najmanj ti Got'je, Ti gladneži, ki gledajo očesom Zavistnim |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Turka! Kaj? V krvi dve pogineti državi, Na vshodu i zapadu, to vam pravim, I luteránska vera |
| Fizika (1869): | narodov, kterim se zatem pridružijo umetnost vojskovanja in znanstvo o državi in o pravici, in ki se pokažejo mnogo poprej in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | postave od leta 1849, namreč: „Prosta občina je podlaga prosti državi. ” Ker je navada bila, državno oblast proglašati kot samosilno in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | luko notranjega in vnanjega stanovitnega mirú. Rane, ki jih je državi vsekala poprejšnja sistema, ne dajo se zaceliti s površnimi sredstvi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | nimbus lojalitete tako, da je šla v tabor tistih, ki državi hočejo podvezati žile obstanka s tem, da vladi odrekó pobiranje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | drznila skruniti veljavo kroni. Taki stranki, ki ne prizanaša ne državi ne dinastiji, odločno nasproti stopiti ima zdaj grof Taaffe popolno |
| Deborah (1883): | dam, ker sam želim Enakopravnost svojim državljanom, I jud v državi mojej – državljan Je moj. « Ana. O blagor blazemu cesarju! Jožef |
| Deborah (1883): | ste prišli? Učitelj. Imenitna ovadba! Vse sem našel! Jaz bi državi bil akvizicija, to se pravi: zaklad. Vse sem pozvedel, vsa |
| Divica Orleanska (1848): | snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te zamore |
| Divica Orleanska (1848): | vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zna ; posebno ako se na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vse žile napenja, da se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo |
| Valenštajn (1866): | je moč njegovih bojnih krdél Branila kdaj, varovála dežél ? Vojaško državo hotel je osnováti, Zapáliti svet in otrováti, Najdrznejšo igro pogumno |
| Valenštajn (1866): | majhne. Deverú. Tedaj prestol cesarju hoče vzeti? Butlar. To je! Državo i živenije Uplenoti mu hoče! Deverú. Torej prišel V roké |
| Valenštajn (1866): | Ako s čestijo Je le gotovo tudi. Butlar. Ne skrbita, Državo Ferdinandu rešita I krono. Plače ne dobosta majhne. Deverú. Tedaj |
| Fizika (1869): | čuti, mora tako rekoč poslati svoje sluge v njemu neznano državo in po njihovih sporočilih narejati si misli. Zastonj bi tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | konkordata) zahteva novih postav o razmerah med katoliško cerkvijo in državo. Vlada bode skrbela za načrte dotičnih postav. — Moji vladi bode |
| Botanika (1875): | v starih Atenah zavdajali tiste hudodelce, ki so se zoper državo pregrešili. Sokrates, najblažji grški modrijan, kterega so pa njegovi sovražniki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | v nekaterih deželah, se ne more zahtevati, da bi nadomestovale državo, ki ima v prvi vrsti dolžnost, pomočnica biti kmetijskemu stanu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Avstrija potrebuje krepke roke, ki drží za vladno krmilo, da državo in ljudstva njena pripelje v luko notranjega in vnanjega stanovitnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | pomirljivim namenom Taaffeovim in avtonomistični stranki neumorno zapreke delal, in državo čedalje bolj tiral v propad, — onemu silovitemu zmaju strta je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | po britkih skušnjah, ktere smo doživeli o državnih zadevah. Poravnava državna, sprava med narodi, srečno pričeta po ministru Hohenwartu in skoro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | drug napredek pospešuje. Vse to je hvale vredno; al ta državna podpora od leta do leta manjša prihaja in kmetovalci morajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | da, kakor se dandanes iz pravih prvotnih virov marljivo pojasnuje državna in cerkvena zgodovina tedanje dobe, nikakor ne v sramoto katolikom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pravi zaporednosti, in da se pri tem uklone običaju. Kakor državna vlada nitna namena, da bi državljane storila krepostne, temveč le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na drobno, temuč le na debelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse |
| Kemija (1869): | potrebne stvari in mnoge so države soli za ljubav sklepale državne pogodbe. Nahaja se ali kakor trden kamen, slankamen, ali v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dovršé dela za civilno in kazensko pravo, vredijo sodnije in državne pravdnije, ter ustanovi upravna sodni j a. — Da se povzdigne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Avstrija! — Časnik „Vaterland” je našteval v enem svojih zadnjih listov državne poslance, razdelivši jih v dve vrsti: v vrsto ustavovercev in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | bilo le še vedeti, koliko ti vsako leto vlečejo iz državne blagajnice, ki se nateka po davkih. Naši dopisi. V Gorici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | je ob času ministra Potockega začela vlada vsako leto nekoliko državne podpore dajati družbam kmetijskim, da, na priliko, se nakupujejo bolja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | tudi svoj denar v roke vzeti, da morejo deležni postati državne podpore. Če pa je kmetovalec v stiski, da denarja potrebuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | na Dunajski cesti blizo kolodvora po očitni dražbi prodajala iz državne subvencije nakupljenih kakih 8 juncev (bikov) in par junic čistega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | VIII. Kakó je izračunavati državne papirje in akcije. § 167. Državni papirji so dolžna pisma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | papir glasi, zove se njega imenovna ali nominalna vrednost (Nominalwert). Državne papirje delimo na obresti dajoče zadolžnice ali obligacije (Obligationen) in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pa tudi škode napravilo. Iz Senožeškcga okraja 1. jan. (Funkcijonarji državnega pravdništva) stopijo z nastopom novega leta v postavni sodnijski kolovoz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | železnico, ki je do lani uže 41 milijonov gold. požrla državnega denarja, je z novim letom vlada vzela v svojo upravo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ničesa prineslo narodom, kar se jim je obetalo o shodu državnega zbora, da se povrne toliko potrebni notranji mir v notranjstvu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | vodílo prihodnji politiki grofa Taaffe-a, pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega zbora, katera naj ne zabi, da je veliko odgovornost na-se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | véliko-posestnika in tovarnarja iz Vrda, in gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bodo proste obresti kapitalu jednake? 40. Od 10 1/2 milijona državnega dolga se plačuje vsako leto po 367500 gl. obrestij; koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3. Koliko je vrednih dne 18. avgusta 2500 gl. jednotnega državnega dolga v bankovcih s kuponi od dne 1. maja po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bile v Serbii tiskane ali v Serbijo pripeljane, v serbskem deržavnem pravopisu tiskane biti. Popravek. V 49. lista namesto „Boj pri |
| Maria Stuart (1861): | — V deržavnem svetovavstvu govorim Drugače. Tu ne gledamo pravice, Temuč koristi le |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | vas opominjam zahtevanja vseh slovanskih časnikov; opominjam vas vprašanja v državnem zboru in prošnje, ktera se mu je podala s podpisi |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | veste, moja gospôda! ko je pred ministerstvo zarad tega v državnem zboru bilo položeno vprašanje, da se je vprašalcem odgovorilo: to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prenagliti, zato da se moža pokaže v svojem postopanji v državnem in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem spisu do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | sedanje naše politiške razmere, si niste mogli boljega zastopnika v državnem zboru izbrati, kakor je svetli gospod Ernest princ Windischgrätz, ves |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kneza Liechtensteina pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 9. decembra. (Dalje. ) Kar se tiče oskrbovanja bolnišničnih blagajnic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | ostali, obresti pa se jim bodo v Černo goro pošiljale. — Deržavnemu svetovavstvu je osnova nove postave predložena, po kteri bo smelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Kmetijstvo je nevsahljiv studenec deželnega premoženja, — gotova pot k moralnemu deržavnemu redu, in ravno zavoljo tega je posebne podpore vredno. Posneli |
| Divica Orleanska (1848): | se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem |
| Valenštajn (1866): | je izdal cesarja, svojega Gospoda, če prodal je vojsko, hotel Državnemu sovražniku odpreti Trdnjave naše zemlje — Da, potem Mu nej pomoči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in moč vesoljne države, in tako konečno reši ta zadeva. — Državnemu zboru se mora popolno neodvisnost zagotoviti s tem, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | se samostojno voli državni zastop. Moja vlada bode takemu avstrijskemu državnemu vzoru gladila pot, da se vresnici o pravem času z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ga davk od solí ne zadel, zató je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in stanoviten. Prevdarjen je za 1848 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ponašajte se dobro za kmeta, tode ne pozabite, de ima deržavni zbor tudi druge ravno tako imenitne in važne namene; ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu |
| Čas je zlato (1864): | stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo? Vsaj |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rojaka vsela. Goſp. Jakob Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol ilirſkiga poglavarſtva, knesoſhkofijſki ſvetovavez in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | po vstavi poklicano, se po postavni poti vladarstva vdeležiti v deržavnih in deželnih zborih. Ljudstvu gré tedaj tudi, de postave natanjko |
| Oče naš (1854): | odgovoril žandar. „Slepar perve verste je, goljuf, igravc in ponarejavec deržavnih pisem. Za njega bi bil še kol predober. Do smerti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | smelo tiskarstvo svobodneje se gibati in ne bo več prepovedano, deržavnih reči v domačih časnikih pretresati. Tudi v Rusii tedaj začenjajo |
| Maria Stuart (1861): | Aubespine. Jaz sem poslanec, lord, pravica moja — Burleigh. Ne varuje deržavnih izdajavcev. Leicester in Kent. Ha! Kaj je to? |
| Valenštajn (1866): | črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To me ne |
| Divica Orleanska (1848): | z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa, s kterim je Zeſar Joshef II. oral je Marſko dershavno ſtaliſhe v Brin perpelálo, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold. na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno |
| Viljem Tell (1862): | prijatel! Ni izdajavec, to je vrli Tell, Pravičen človek, veren državljan. Valter. (zagleda Valter Firšta ter mu naproti teče). Pomagaj, stari |
| Deborah (1883): | sam želim Enakopravnost svojim državljanom, I jud v državi mojej – državljan Je moj. « Ana. O blagor blazemu cesarju! Jožef. To nam |
| Občno vzgojeslovje (1887): | med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem pravnim zakonom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako |
| Sveti večer (1866): | pod drevesom, pri njih je pa klečal neki star vojak, derže jih rahlo v naročji tako, da so oče svojo glavo |
| Sveti večer (1866): | Tonček je še vedno stal med odpertimi vratmi, derže z eno roko za kljuko, v drugi pa klobuk in |
| Gozdovnik (1898): | iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste |
| Ferdinand (1884): | storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa na meču, reče |
| Tiun - Lin (1891): | stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej postaren |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (katerega Matija za vrat držeč spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen |
| Revček Andrejček (1891): | Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti |
| Gozdovnik (1898): | prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird” . . . pa ne: ako hoćeš ali ćeš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird” . . . pa ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje in Kašubje še popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani, za umetne ključavnice. 7. Gosp. J. G. T. Dubois, lastnik žage v Bistrici, za furnire. 8. Gosp. J. Ehter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ošpeteljnam pokazala, de je dobra kmetiška mojškra. — J. G. F. Dubois vlastnik žag na Bistrici v Berdski komisii je z lično |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je to meſto vezh del pokonzhal. Poſledne novize is Dobrovnika piſhejo , de ſe je potreſ 16. 24. in 26. pretezheniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Urno, kaj je noviga? (Potrèſ v Dobrovniku. ) 14. kimovza je bil ſtraſhán dan sa meſto Dobrov ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudſtva vmika. Poſebno ſtraſhno je pa pri tem potreſu v Dobrovniku bilo, de ſe je na nebu ravno tak v prek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga ni konza. — 23. Proſenza ſe je sopet semlja v Dobrovniku slo treſla. Bog daj, de bi ſe neſrezha ne primerila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izboru bo kakor v vencu spleteno naj bolj dušeče cvetje dubrovniškiga vertnarstva, ktero vsaki rodoljub lahko zadobiti more, in vidil bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | že drugi mesec v ilirskim pravopisu: „Slavjanska Antologia” iz rokopisov dubrovniških pesmenikov z pristavkam narodnih pesem na svetlobo dana. ” „V temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bukev (knjig. ) Iz Dunaja smo nasledni dopis prijeli: „Slavne dela dubrovniških pesmenikov leže, k veliki škodi narodniga kniževstva, večidel v rokopisih |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prilici 30 na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheno vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne |
| Divica Orleanska (1848): | Še tega manjka! Karol. Kaj je zopet, kaj? Dünoa. Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei |
| Genovefa (1841): | moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov Duh naj te vodi in vlada, de boſh dober zhlovek in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je |
| Roza Jelodvorska (1855): | pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj dela, duh pa naj se k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mi je tolar nazaj vzel, a divjega moža imam še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si ga podivjala s svojo termo? « Ona |
| Oče naš (1885): | kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z blagoslovljeno vodo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs svoje jeme pomai Bveg † Ozba Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taprvvi bodi Bveg ozha tadrvji Bveg sin tatrezhji Bveg S. Dvh noi ti obareita mena N. nes te den noi vsoli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ko shkodvei: htomi pomaimi † Bveg Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen †. †. †. TA 5. KAPITL. Spet an mozhsn Shegen dajë tedei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg S. † Dvh Amen. TA 29. KAPITL. Tvje sadoro srezho pershpili? vsemi an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potriebo tv menei pomagei Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Oh Jesv vzhimene karknasnam inv daimene karkënëmam o Jesv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershvo tu menei pomai bveg ozha † bveg † sin bveg S. † dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadovol stverov pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi moi flegar Bveg sin bodi moi besednik Bveg S. Dvh moja pomvezh: Bveg ozha bodi prad meno Bveg sin sameno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S Dvh Amen. O Gospved Jesvs Kriſtvs ti shivi sin boshji vsmilise |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovęka, bó njemu odpuſhenu: katęri bó pak govoril supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó eno beſsędo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spet utam jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je bil Jesuſ ukasal, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je toraj vodil do prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za višje smotre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gozhno permorehje Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga † Dvha Amem. Jas se N: perporozhim vtvjo sveto Krono nes inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ſtas da ti mene stiem daram S. Dvha obdarvjash kaker siti svetiga Johannesa obdarvvov dati mene vsah mojah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se jes oh ozha vtvoje rozhe perporozhim noi sadar S. Dvha jas tabe prosim daji timmne poshlash inv kmoimv poshliednjomi zhasi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi permene dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi stanovitraſt S. S. Marternikov inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene navsah krajah skves Boga † ozheta inv sina † noi S. † Dvha Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vſtanam jaſt gorei viemeni; boga bzbeta † inv sina † inv S. Dvha † Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ezh ti mene dai poterplenje, kariere je dar S. Dvha inv vtvojei gnadi ti mene Shegnei. Ksheftei bani jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta inv sino † S. † Dvha Amen. TA 23. KAPITL. Te pridiozhe 5. besiede tvdei prasheno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za neke hipe svojiga telesa, in zamakni se s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših |
| Divica Orleanska (1848): | ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | živí in vès živí! še živí ne samo s svojim duhom, ampak tudi s svojim truplom, s svojimi udi, to je |
| Biblia (1584): | Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to leshi dabo zelu frei bras use fergindrinshe tah hudah duhou nasprabernian oſtou: tu bodi ti dobri Duh menei pokorn. Jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi frei bras use galufije rah hudah duhou da na sprabernjan oſtane: Bieshete vi prizhiozhi duhovi is vasho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 45. Tèdaj on grę, inu vsame k' ſebi ſędèm drugih duhov, katęri ſo hujſhi, kakòr on ſam, inu ony gredó nótèr |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki |
| Biblia (1584): | k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani ASERONABEL |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 23. KAPITL. Te pridiozhe 5. besiede tvdei prasheno vse hvda dvhove inv ta snotrenje shpenſte BENEDIKT AM † SHKRIPTAM † HTAM † RATIONA † PLÆM |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov |
| Divica Orleanska (1848): | spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na |
| Mlinar in njegova hči (1867): | in istem času ne mogel biti na pokopališči in med duhovi. Meta. Oh ljubi mož, le sam od sebe nikar ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda dober vojščak, pa z duhovi se niste pečali; pri teh ni nič nemogoče, kratko ni |
| Mlinar in njegova hči (1867): | res tako zgodi? Luka. Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi |
| Divica Orleanska (1848): | bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že |
| Roza Jelodvorska (1855): | Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši delo žlahniši storiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ktera ostane po izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo od začetka sveta, zdaj in na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj |
| Pastirski list (1852): | u postu, na pepelnicu, veliki četertek. 4. U sobotu pred duhovim ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar po vseh |
| Pastirski list (1852): | 3. Vsaku sredu ino petek adventa 4. U sobotu pred duhovim (binkosti) (29. rožnika); na navečer ss, apoštolov Petra ino Pavla |
| Ta male katechismus (1768): | dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse dvhovne S. Shegne katere povsam kershanitvvi |
| Deborah (1883): | Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je? Nobenega odgovora |
| Oče naš (1885): | sva toliko časa ostala med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto |
| Oče naš (1885): | sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo usmiljenega duhovnega očeta našla, in zgodi naj se potem, kar se hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na mošt opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei |
| Pozhétki gramatike (1811): | je sa njim ni: ni ſpet kratek, ker naſleduje te: duhovnimu goſ podu d'Olivet ni priſhel na miſel ta navuk, ktir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | edina prava, ki ljudstvo k duhovnimu in telesnimu izobraženju peljati zamore, nas naše „Novice” uče in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo hodili, in de je ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit |
| Ta male katechismus (1768): | resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jez ktere vašimu stanu permerjene dam. Res je, de ste duhovni gospodje dosti lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojih očetov, in jo spoštujemo. 3. Lepo je , de se duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim |
| Oče naš (1885): | je rekel srčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali jaz bi njega zatajil, kteri je za |
| Ta male katechismus (1768): | ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti miloſtvi; sakaj ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. Naumne podvuzhiti. 3. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | veliku drugih pridig bres ſadú ne oſtalu! perpravimo ſe. Veliku duhovnih paſtirjov, tudi tęh, katęri ſe sa isvelizhanje tęh duſh nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | orodje, shivino in blago na ſuhim in na vodàh *) Zhaſtitljivih duhovnih goſpodov ne samorem dovolj proſiti, ſvoje farmane opominjati, njih pohiſhtva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo neporedna mladoſt po deshélſkih ſholah in v zérkvi od duhovnih pridgarjev tako poduzhena, de ſe bo ſama preprizhala, de ſadno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se iz nje izpusté, se tudi za to stran od duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vésti ni odgovora dolžán. To je, kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k njih vspehu celo celo potrebno, kér se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 773 mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | sv. Klemena. Ondi našli smo zbranih uže zeló veliko romarjev duhovnih in svetovnih, od severa in juga, v svojih raznih narodnih |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prejél. S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani |
| Ta male katechismus (1768): | jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prej šla s svojim očetom Trankvilinom v Rim k podelitvi duhovnih redov, za njim je šel zdaj Nikostrat, Coe in drugi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti in kerstiti |
| Slate jabelka (1844): | kteri mu bo pot reſnize pokasal. S’ veſeljem je tedaj duhovin k’ zerkvi ſhel in je na zerkvenim pragu revesha sagledal |
| Slate jabelka (1844): | naſproti poſtavil, in je leto isvoljenje vbranil. Na to je duhovin, is jese in ſovrashtva, soper Vinzenza grosno hudobno opravljanje snajdil |
| Slate jabelka (1844): | ſo vidili, kakoſhne velike in teshavne opravila je letá revni duhovin ſam opravil, kterih bi veliko drugih ljudí vkup nikdar ne |
| Slate jabelka (1844): | poklizani, kteri shelé, ſaro dobiti; de naj tedaj tudi njegov duhovin k’ ſpraſhevanju pride. Na to ſe je ta goſpod mozhno |
| Slate jabelka (1844): | ne samoremo. « — Tako uzhi ſ. Franziſhk ˛Salesi. Bil je poboshin duhovin, ki je zelih oſem lét Boga vedno proſil, de naj |
| Slate jabelka (1844): | ˛She nikoli niſim nobene neſrezhe imel. Na to mu je duhovin s’ sazhudenjem rekel: Kako de niſi nikoli hudih dni in |
| Slate jabelka (1844): | bil opravljan, in po krivizi kake hudobije obdolshen. — Neki nevredin duhovin je bil namenjen sa ſhkoſa isvoljen biti; ali ſ. Vinzenz |
| Slate jabelka (1844): | duhovniga vpraſhati, zhe ſme danſ ſveto obhajilo prejeti; ali leta duhovin ji je velikokrat to prepovedal; in ona mu je bres |
| Slate jabelka (1844): | isrozhil, de naj ſkuſi ga na pot pokore perpeljati. Letá duhovin ſi je, kolikor je mogel, s’ tem terdovratnikam persadjal, de |
| Genovefa (1841): | dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaža, ker v tem strašnem kraji ni bilo nobenega katolškega duhovna in nič cerkev; toliko bolj se je tedaj sam vojskovati |
| Genovefa (1841): | roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova |
| Ta male katechismus (1768): | sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj, kje in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj je prišel, de mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi se posebno s kmetovanjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo in da je tako okopani veliko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | coperniki? ” praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pluje, se drzne reči, da je bila ta nezaupnica po duhovnih, katere v svoji presvitli omiki le „farje” psuje, iz volilcev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mora vsak v svoji hiši doma biti; le zdravnikom in duhovnim je pripušeno v tem času po svojih opravilih iti, vendar |
| Oče naš (1885): | nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umetalni rokodelec v Celovcu, za kukalo. 11. Gosp. M. Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku, za pinjo. 12. Gosp. Ant. Francel, košár |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | reči marljivo uči. Ta mož je visokočastiti gospod Fidel Okorn, duhovnik v Lokavci, Verl Krajnec. Taki možje (zlasti priletniši), ki poleg |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veselim naznanilom. ” Naslednjo nedeljo, bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi daritev sv. maše |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nego poprej. Korenka. Da, gotovo, Micka! (Micka se zahvali molčé. ) Duhovnik. Kaj pa té žene sin? (Pokaže Korenko. ) Vem da si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | še bolj razodene, kdo da je. ” In ta volilec je duhovnik. Ravno tako in iz enacega vzroka je bila zadržana v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je takrat, ko je jela bolezen rogoviliti, neki mladi gosp. duhovnik iz Poljskega. Opravljal je ravno brevir. A bled je bil |
| Oče naš (1885): | vpraša Švicar. „Ali sami prebivate? “ „Jaz in pa Teodor“, odgovori duhovnik; „naša družba so mrliči. Tù, kjer stanujeva, so mrtve pokopavali |
| Oče naš (1885): | rekel sivček in je hitel k lopi, v kteri je duhovnik z nekim ptujcem jutroval. „Ali je res on? “ — „Oče Štefan |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | tudi vsem prijateljem bolnikov in bolnikom samim. Spisal Adalbert Anderl, duhovnik pri župni cerkvi sv. Jožefa v Leopoldovem mestu na Dunaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1797 ga je ſhkoſ grof Herberstein v Ljubljano poklizal in duhovnika pri ſ. Jakobu isvoljil. Tukaj je sazhel „Ljubljanſke novize“ piſati |
| Maria Stuart (1861): | Storiti more tudi čudež Bog. Ti praviš, da tu ni duhovnika, Ni cerkve in ne rešnega telesa. — Lej, motiš se. Tu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | pomočnik pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob morji |
| Ferdinand (1884): | Brzo obsedlaj dva čila konja, jednega za-se, druzega pa za duhovnika, po katerega pojdeš. Podvizaj se ter jahaj tako brzo, kakor |
| Oče naš (1885): | Ves začuden je gledal Ménart na duhovnika, kteri je svoje goste povabil, vsesti se. „Ali tukaj pod |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | teshi, kakor hudobni kriſtjani; sakaj nar huji je sa dobre duhovnike to, zhe morjo nameſti vboglivih ovzhiz terdovratne in ſvojoglavne kosle |
| Življenja srečen pot (1837): | zeſar Valerijan je vkasal kriſtjane nevſmileno pregánjati, pred vſim pa duhovnike martrati ino moriti, ako Jesuſove vére ne satajijo. Ravno ſvetiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Justinian njih rodú. Primorce dalmatinske in hrovaške so kerstili rimski duhovniki v sedmimu véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Metod oči zatisnil, so že njegovi zoperniki, némški in talianski duhovniki in misionarji na noge vstali, preganjali slavijansko božjo službo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | voljno terpel. Tiſti zhaſ, ko je bil Jesuſ pred vélikim duhovnam ispraſhevan, ſe je na dvoriſhi nekaj shaloſtniga godilo. Hlapzi ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſodnika. Med tem ſe je Juda sdajáviz ſvoje pregrehe keſàl. Duhovnam nasaj je neſel trideſet ſrebernikov, plazhilo ſvojiga sdajanja, ino je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krasno gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | močno zavzeli, ko je k ti svečanosti prišlo tudi dvanajst duhovnikov iz Slovenije — to je razveselilo tudi kardinala, kér so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo |
| Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je |
| Sveti večer (1866): | list njegovega očeta. Pogrebni list je bil narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v ſhivlenju dobrega, ali hudega ſturil. Moj Norbert je svoje duhovnisha le eno hisho tega uwoshtva imęnuval, dokler on v' njeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skaſuval: inu ta zhaitenja uredne Oppat Shimen is rajmno tega Duhovnisha je temiſtem en is ſlatam, inu srebram napolneno skrinezo pokaſal |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvete pogovore iméti, ino brumne péſmi peti, je poſpodarjov perva duhovſka dolshnoſt. „Vſaka kerſhanſka hiſha je po miſlih ſv. Avguſhtina mala |
| Slate jabelka (1844): | k’ ſveti misi vabi, je morebiti le smota in ſkuſhnjava; duhovſka pokorſhina pa v’ tej rezhi ne more nikdar smota biti |
| Slate jabelka (1844): | ſo: Svarjenje veſti, dobre miſli, ki nam jih Bog daje, duhovſka pokorſhina, pridge, nauki, sopernoſti, bolesni, terpljenje, sanizhevanje, sopergovorjenje, ſkuſhnjave, ſuhota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bi bili pokore potrebni, ſposnati; ſhe le ſvoje duhovne ino duhovſke ſlushabnike njega vpraſhat poſhlejo. „Kdo ſi ti, de naſ k' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | od vſih prav ſposnán ino moljen bil. — Molimo sa ſvoje duhovſke paſtirje, de bi modro ino bogoljubno Jesuſovo zhredo paſli; — sa |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | oſtane vekomaj. " (I. Jan. 2, 15. 17.) 3. ˛Spoſhtujte ſvoje duhovſke paſtirje, kakor nameſtnike Jesuſove, sakaj: „Kar ni angeljam dano, pravi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ne de bi tebe pogubil, ampak le isvelizhal. Tri lepe duhovſke oblazhila tebi hozhem doneſ podati, de ſe s' njimi zhedno |
| Slate jabelka (1844): | dobroto blishnjimu ſtoriti. Laſtna volja poſhkodova in ſkasí vſe naſhe duhovſke opravila in ſpokorne dela. Satorej, de ne bomo ſvojiga zhaſa |
| Slate jabelka (1844): | ozhi povsdignil, de bi leté nar imenitniſhi in nar vikſhi duhovſke goſpode pogledal, tako de ſo ſe vſi sazhudili in Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | XXI. Druga poſtna nedélja. Od duhovſkiga shivlenja. Jesuſ ſe na gori ſpremeni. Mat. 17, 1—9. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | njegovo truplo — duhovſko, po kalerim njegova duſha shivi. Ako ravno duhovſkiga shivlenja s' teleſnimi ozhmi ne vidimo, nam ga vender Jesuſ |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | duhovſko shivlenje saſpál. Ne bo ſe rasveſelil nad juterno sarjo duhovſkiga shivlenja na semlji, ne bo ſe rasgledal ſonzhne ſvetlobe vezhniga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | poſmehujejo, ſlabi pa ſe le motijo, sa to, kér shivlenja duhóvſkiga prav ne posnajo. ˛Srezhen pa je, kdor shlahnijo ſvoje duſhe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | gori perkasal. Ino njemu prelepimu je zhlovek v' zhaſti ſvojiga duhovſkiga shivlenja podoben; sakaj ſam Jesuſ njemu daja ſvojo ſvetlóſt. Oj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ljube duſhe! sdaj ſo dnevi vſtajenja sa vſe ſtvari, dnevi duhovſkiga vſtajenja tudi sa naſ. Zela natora vſtaja od ſvojiga simskiga |
| Življenja srečen pot (1837): | ſrezha alj neſrezha ſtanuje. V' ſerzi je shila teleſniga ino duhovſkiga shivlenja domá; sa tega del ſe hitro na shili pesna |
| Slate jabelka (1844): | sareſ dobra pot v’ nebeſa. »Pokorſhina je sapopadek popolnamoſli, sapopadek duhovſkiga shivljenja; pokorſhina je tudi nar menj teshavna, nar menj navarna |
| Slate jabelka (1844): | Satiranje poshreſhnoſti je A, B, C, to je pervi sazhetek duhovſkiga shivljenja. Kdor ſe od te pregrehe sdeshati nózhe, bo tesko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | duſha ſhé tako sveſto moli, ſhe toliko ſladkoſt v' ſvojim duhovſkim shivlenji obzhuti, tudi to ne more smiram oſtati. Ona nebeſhka |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | prevsela — tamkaj v' ſvetlobi vezhne luzhi, v' katero pridemo po duhovſkim shivlenji, tamkaj je dobro biti vekomaj. Amen. |
| Življenja srečen pot (1837): | svolili. Kakor popréj v' paſtirſkim ſtani je tudi sdaj v' duhovſkim vſe ſvoje dolshnoſti sveſto dopolnil, ter je po ſvetim shivlenji |
| Življenja srečen pot (1837): | ſerza. ˛Srezhniga ſtanu ni, ako ſe bres Bogá isvoli. V' duhovſkim ſtani je bil ljubzhik boshji veſ ponishen ino pokoren; zhe |
| Življenja srečen pot (1837): | ſhe sdaj zherno oblezhení minihi shivijo, ki ſe po ſvojim duhovſkim ozheti Benediktinarji imenujejo. ˛Sveti ino pridni moshje ſo bili; po |
| Življenja srečen pot (1837): | ga mudile ino ſilile v' poprejno shivlenje. V' tim ſvojim duhovſkim vojſkovanji ſe v' ſamoten vert podá, pod neko drevo pokrukne |
| Slate jabelka (1844): | vikſhi kakorſhin hozhe; nikar ne miſli, de ſi v’ pravim duhovſkim shivljenji vterjen. « — Tako govori ſ. Janes od Krisha. ˛S. Franziſhk |
| Slate jabelka (1844): | podvrezhi. To je nar vezhi popolnamoſt, ki ſe samore v’ duhovſkim shivljenji sadobiti. « — S. Teresija. Ravno ta ſvetniza ſi je s |
| Slate jabelka (1844): | Méra, po kteri ſposnamo, kako deljezh ſmo she priſhli v’ duhovſkim shivljenji, je zhednoſt satajevanja ſamiga ſebe; sakaj gotovo je, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to v pervi mladosti spoznati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To more le samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi denarji se hočejo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | déſno rokó — hudobne savershe, ino vseme pravizhne v' ſveto nebó. — Duhovſki paſtirji prevsemejo v' ſvojo ſkerb verne ovzhize, jih uzhijo, jim |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ovzhizami ravno tako pohvaliti. Pa kako teshko je to! Zhe duhovſki goſpód po enim ali drugim popraſhajo — posvedujejo, kako ſe v' |
| Življenja srečen pot (1837): | v' véri, v' zhiſtoſti. “ ˛Spoſhtuj ſvoje goſpode, naj ſi bojo duhovſki alj deshelſki; kedar jih ſrezhaſh, ſe jim odkrí; roko jim |
| Življenja srečen pot (1837): | poſebno dopadel, ki ga med ſvoje vuzhenze vseme, ino sa duhovſki ſtan ſkerbno isredí. Kér je rad vbogal, ino ſvojimu duhovſkimu |
| Življenja srečen pot (1837): | poſvetnih ſlushb, ki ſo ma jih ponujali; isvolil ſi je duhovſki ſtan, ter je hotel v' puſhavo jiti. Ljubesnivi materi ſe |
| Življenja srečen pot (1837): | vojſko ſovrashnihov pobiti. Kedar je mati ſposnala, de Tomashu v' duhovſki ſtan vbrániti ne more, njega ſkrivaj is grada ispuſtí. V' |
| Življenja srečen pot (1837): | v' greh sapeljala, ter ſo vupali, de sapeláu vezh sa duhovſki ſtan ne bo. ˛Sv. Tomásh, nedolshen angel, bi rad bil |
| Življenja srečen pot (1837): | zhiſtoſt ohranil, sakaj védel je, de bres zhiſtiga ſerza vredno duhovſki ſtan naſtopiti ne samore. Kedar mu je neki ſtar, malopriden |
| Slate jabelka (1844): | sa ſvojo pokorſhino. — Leta miſel je ſ. Brigido popolnama v’ duhovſki pokorſhini poterdila. »Bolj ko ſe vidi, de ſe kriſtjan v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | napčno, če radosten omenim moža, ki zraven težkih duhovskih skerbi za blezo tisoč ljudi, tudi prostovoljno otroke šolskih reči |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je še zdaj samo nemški po vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kervjó perdobil. “ (Djanj. Ap. 20, 28.) Teshka butara ſloni na duhovſkih ramah, sakaj jih dolshnoſt je: 1. Uzhiti ſvoje vérne ovzhize |
| Življenja srečen pot (1837): | greha varvati je ſvojo ſlushbo sapuſtil, ino ſe v' drushino duhovſkih bratov ſvetiga Franziſhka podál. Ojſtro je shivel, ſvoje dolshnoſti na |
| Slate jabelka (1844): | v’ ſkuſhnjave ne padete. »Kdor ima dolshnoſt, ſvojimu blishnjimu od duhovſkih rezhi govoriti, ſe mora narpred v’ molitvi k’ Bogu oberniti |
| Slate jabelka (1844): | Vinzenz, kadar je bil mozhno bolan, ni mogel ſvojih vſakdanjih duhovſkih molitev opravljati, pa je vender smiram môlil, to je, je |
| Slate jabelka (1844): | in modroſt sanaſhal, deſiravno je bil grosno uzhen v’ vſih duhovſkih rezheh, in od boshjiga Duha rasſvetljen. »Vſak ima ſvoje laſtne |
| Slate jabelka (1844): | in obilno drushino imeli, bi ne mogli tako lahko ſvojih duhovſkih opravil opravljati. Glejte, tudi jeſt, ko bi imel sheno in |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | njemu ljubo ſonze poſveti. Glejte! ravno taka je s' naſhim duhovſkim ino teléſnim shivlenjam. 1. Zhlovek, v' poſvetno veſ sakopan, ſzer |
| Slate jabelka (1844): | vſe dobro ime odvselo, in bo zhe dalje bolj njegovim duhovſkim opravilam ſhkodovalo. On pa je s’ mirnim ſerzam odgovoril: Prepuſtimo |
| Slate jabelka (1844): | doli dana; in nam sapoveduje, de naj vikſhim, poſebno pa duhovſkim uzhenikam, pokorni bomo, tudi takim, ki ſami niſo sveſti ſlushabniki |
| Slate jabelka (1844): | andoht po ſvoji laſtni volji, ampak bi bili raji ſvojim duhovſkim paſtirjem pokorni, in bi imeli vezh saſlushenja in menj nevarnoſti |
| Slate jabelka (1844): | sato je pa tudi sveſto vſim ſvojim vikſhim, ne le duhovſkim, ampak tudi deshelſkim, popolnama pokorin bil. Poſebno je pa ſvojimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | mogel od začetka koraka stopiti, da mu ne bi bila duhovščina pota kazala, kar mu ni bilo zameriti, niti se mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | so se pa dramatične igre začeti mogle, bila je spet duhovščina, kajti čulo se je : „daj, povej, pomagaj, govori gosp. dekan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | posebno pa odrašcene mladine z vsem potisom pozdravljal in vipavska duhovščina, vabljena v to, je za razne potrebe ustanovljenja svoje doneske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Ako zdaj — kakor gre soditi — ta oddelek zapusti, bode Primorska duhovščina imela vzrok, to premembo obžalovati. Še bi znal kaj povedati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vpraſha: „Tí ſi tedaj kralj Judovſki? “ Jesuſ odgovorí: „Jas ſim. “ — Duhovſhina ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ſvojo toshbo ſpet ponovili. Jesuſ pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino je savpil: „Greſhil ſim, greſhil! nedolshno kri ſim sdal! “ Duhovſhina pa je rekla vſa mersla: „Kaj nam sa to, ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gnati. Per njem je bil véliki sbor shran, to je, duhovſhina, piſmouki ino ſtaraſhíni ljudſtva. Tudi podkupljene krive prizhe ſo bile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jim rezhe: „Jas ne najdem nad njim nobene krivíze. “ Duhovſhina ino ſtaraſhini ſo ga pa ſhe le bolj toshili. „˛She |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njem? “ On je ménil, de bodo Jesuſa proſili. Pa od duhóvſhine ino ſtaraſhinov podſhuntani vſi v' en glaſ krizhé: „Ne Jesuſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa njim pa gre velika derhal vojakov ino hlapzov Judovſke duhóvſhine s' baklami, mezhmi ino ſúlizami. Juda je pred derhálijo ſhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | je mar za uspeh čitavnice, kar se priporoča sosebno prečastiti duhovščini naši. V Celji na sv. Štefana dan leta 1861. Dr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | posebne pazljivosti bode denarni stan uradnikov, njim kakor tudi niži duhovščini treba zvišati plačo. — Britko obžalujem, da en del državljanov noče |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Herod rezhe nategama ſe ſniti vélikimu sboru, to je, véliki duhovſhini ino boljſhim piſmoukam, ino jim da vpraſhanje: „Kje bo Kriſtuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vender le zhlovek, ne bodite do njega taki nezhloveſhki! “ Ali duhóvſhini ino njé ſlushabnikam ſe ni ushalilo nad njim; v' en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' jezhi, Barába po imenu, vſhtriz Jesuſa poſtavil, ino rezhe duhovſhini ino ljudſtvu: „Kteriga hozhete, de vam sdaj o veliki nozhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | skoraj bi rekel, v duhovskem naročji nekaj izrastel, začel je duhovščino s „starimi korporali” pitati, in jo iz svoje srede izploskavati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pa, ki povsod, kjer le more, svoje strupene pene v duhovščino pluje, se drzne reči, da je bila ta nezaupnica po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in tega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni boga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dukatou prou dora svata odte uriednaſti karje Jesus Kviſtus tabei zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhvovak, katheri roti al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov doro svata? odtah dnar- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi anu dovgo shiulenje inu is vana skrita shaza 99000 Dukatov prov dora svata inu potomi zhasnomi shiuleni tu venzhno vesele |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata da boda kmojei zhas- |
| Gozdovnik (1898): | Encepezu z imenom ter ga prebudno durne. »Kaj je? « vpraša duknjenec, maneč si oči. »Boj se bliža. Moji beli bratje naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus |
| Sacrum promptuarium (1695): | produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem |