- domišljen
- domiſhlen
Pozhétki gramatike (1811): predhájata dva r pred bresglaſnim e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán, domíſhlen, termaſt, neváden; bizzarrerie, zhudnoſt, domiſhlenoſt. 3. Dolgi ſo konzi aille
- domiſhlen
domišljen domišljenost domišljevanje domišljevati domišljija domišljivost domlatki domnevanje domo domoljub domoljuben domoljubje domoljubno domorodec domoroden domov domovanje domovina domovinski domovje domus don donašalec donašati donau-eschinger Donava donavski donenje donesek donesti doneti donine donkanje donkati donna donnera Donninger donucan dopadajenje dopadati dopadeč dopadenje dopadljiv dopadljivost dopasti dopelt dopis dopisati dopisnik doplačati dopluti dopoldan dopoldne dopolniti dopolnjen dopolnjenje dopolnjevanje dopolnjevati dopovedan dopovedati dopovedovati doppelsalz doppelt doppelte doprinašati doprinesen doprinesti doprinešen dopust dopusten dopustiti dopuščati dopuščen dopuščeno dorastel dorasti doraščati Dorfmeister Dormiljon dormire Dornberg Dorotea Dorotej dos doseči do_sedaj dosedanji dosega dosežen dosežnost dosihčas dosihdob dosihmal dosleden dosledno doslej doslužen dosmrten dospeti dospetnik dospevši dostati dostavek dostaviti dostavljati dosti dostikrat dostojanstvo dostojen dostojno dostojnost došel dota dotakniti dotečen doteči dotica dotičen dotik dotika dotikanje dotikati do_tisti dotlej dotrpeti doumeti doumevati doveden do_vek dovesti dovodnica dovolilen dovoliti dovolj dovoljen dovoljenje dovoljevati dovoljno dovožnja dovrš. dovršen dovršiti dovršnik dozdaj do_zdaj dozdanji dozdevanje dozdevati dozdevek dozdeven dozdevno dozdevnost dozidan dozidati doznati dozoreti dozorevanje dozoriti dozorjen dožen doživeti dožnost dp.103 dr. dračje drag draga Draga Dragan dragi Dragica draginja drago dragocen dragocenost dragonec dragonski dragota Dragotin draguša drak Drake drakon Drakon drakov
| Pozhétki gramatike (1811): | predhájata dva r pred bresglaſnim e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán, domíſhlen, termaſt, neváden; bizzarrerie, zhudnoſt, domiſhlenoſt. 3. Dolgi ſo konzi aille |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán, domíſhlen, termaſt, neváden; bizzarrerie, zhudnoſt, domiſhlenoſt. 3. Dolgi ſo konzi aille, kakor; funeraille, pogreb, murraile, sid |
| Genovefa (1841): | ga ti dal. O Bog! réſhi ga is téga ſtraſhniga domiſhljevanja! ” Sa dolgo zhaſa ſe je vunder is ſvôje grôse sbrihtal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne vzame pameti. ” „Kak dozdevek me nek vódi, káko prazno domišljevanje? ” praša Fulvij. „Da sem jaz hrepenela po Nežinem premoženji, ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po imenih za vas; vódi vas nek dozdevek, neko prazno domišljevanje” odgovorila je Fabíola tako resnobno, da se je videlo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in živo opisoval ; temu veselimu kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil je tudi svojo dogodovšino pisati, in jo je res |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od njega perhodkov shivi, kmalo previdi, de je treba ſi domiſhljovati, kakó bi ſe moglo nar vezh dobizhka od ſvoje kmetije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſílijo, pa vunder ſl je shé ſleherni kaj popravil, ali domiſhljuje ſl ſaj, de ſi je. Eden prekoplje ſvoj travnik in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno |
| Čas je zlato (1864): | Ne sme se tedaj karati, ako se je v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno doživel, kot je pričakoval. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine |
| Valenštajn (1866): | Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa |
| Fabule ino pesmi (1836): | to ſhe vam povém: Le virta ne rasshal’te, Ker domlatke vam dá: Ponishno ga sahval’te, Kak naj bol keri |
| Fabule ino pesmi (1836): | hvala Je virta koſhtala, To naj bol on sna, Ker domlatke dá. __________ |
| Fabule ino pesmi (1836): | 6. ˛Sodba kres dékle pri domlatkih. (Sapéta pri domlatkih v’ léti 1801.) Míza, Mínka no Marínka! Vete kaj? Martin |
| Fabule ino pesmi (1836): | 113 5. Hvala kuhne - - - - - - - - - 114 6. ˛Sodba kres dékle pri domlatkih - - 117 7. Klaguvanje enega vénzerla - - - - 121 8. Péſem od lipe |
| Fabule ino pesmi (1836): | 6. ˛Sodba kres dékle pri domlatkih. (Sapéta pri domlatkih v’ léti 1801.) Míza, Mínka no Marínka |
| Fabule ino pesmi (1836): | 5. Hvala kuhne. (Sapéta pri domlatkih v’ léti 1795.) Ne, jas vam ne lashem, reſnízo guzhím |
| Gozdovnik (1898): | odgovori pristavnik Pena, ki je slišal, da se mu je domnevanje tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec |
| Sacrum promptuarium (1695): | de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una domo concordare non potuit, Medice cura te ipſum. Vari naſs G. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | da se odpoveš vladarstvu; ne mudi se, in skaži se domoljuba. ” Knez se je obotavljal z odgovorom, in je, kakor smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | obrtnijsko in vsakoršno drugo življenje. Zato se zdihljeji vsacega poštenega domoljuba in patriota Avstrijskega strinjajo v jednem klicu: „libera nos Domine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | za zdaj ne, ker je tacih cesarskih fabrik že dosti. — Domoljubni gospod Fid. Terpinc, ki se je že mnogokrat podpornika čitavnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | o katerem naj se po željah odbora „Slovenije” zedinijo vsi domoljubni volivci našega programa, da se ne razcepijo glasovi — na korist |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | edine srečé in blagostanja. To je domovina. Kaj pa je domoljubje? Domoljubje je iskreno prizadevanje za napredovanje vsega, kar domovini donosi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | srečé in blagostanja. To je domovina. Kaj pa je domoljubje? Domoljubje je iskreno prizadevanje za napredovanje vsega, kar domovini donosi srečo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | je obišel fantiček vés narod slovenski. ) J. Macun. Kaj je domoljubje? Govor prečastitega kanonika Josipa Marić-a v stolni cerkvi ob obhajanji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | vredniku smemo verjeti, da le najčistejše narodno čutje in najživejše domoljubje ga je napotilo k izdajanji tega časnika, ki ga bode |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vse domorodne rečí tako živo vnéto, tudi za to reč domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | moči in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domorodne šege, zgode. — Zatorej, bratje! se med prave Li smemo domorodce šteti, Ak nočemo si perzadeti, Učit' slovenšine se prave? Dovelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj več in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce. R. Kaj bi pa bilo dobro, da bi izobraženi domorodci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne morem s beſédo tako vshivo popiſati in ſvojim dragim domoródzam k ſerzu vtiſniti, kakor bi jih rad. Ravno sató ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pred nekimi tedni darilo doteklo, ktero je gotovo vſim domorodzam prav drago. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s ſvojimi denarji in prineſki ſvojih udov in drugih blagih domorodzov napravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajnſkim jesiku poduzhen. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domorodce. R. Kaj bi pa bilo dobro, da bi izobraženi domorodci za narod in domovino storili ? J, Tri stvarí, pervič: da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | narod in domovino storili ? J, Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ljubi moji domorodci! vse svoje žive dni me še ni nobena tako v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Grabnu shivine in ljudi martrati; 6. zhe bi vſi pravi domoródzi ali prijatli domazhije kaj pripomogli. ktérim to veſelje déla, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v gosp. Dr. Jordanovimu zostavku slišali. Naj tedaj vsak verli domorodec tó stori, kar mu je le storiti mogoče; zakaj z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ako ravno enakiga že imamo, ki gaje naš slavni domorodec, rajnki baron Coiz skupej spravil, in kteri še dan današen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dela lotiti in ga naprej gnati, si perzadevati, da se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti! J. Samo dobro želeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mogel nas jeden srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jaz svoji domovini vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1844. Ti, ki ljubiš verno vdane Svoje učence, o modrica Domorodna! k so ti znane Naše želje bélodane, Bodi dans nam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | domače dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga za tisti dan najela, konje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse domorodne rečí tako živo vnéto, tudi za to reč domoljubno skerbelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | prerokov v slaven ski jezik, in temu pervemu delu svojega domorodnega duha dá ime: „Korabljica (ladjica) sv. pisma”. Postavši pak poslanec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | iz srca k srcu. Pesmi njegove so raznega zapopadka: ljubovnega, domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno tako raznovrstni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo dala na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veseljem gleda, kako se duh ljubezni do vsega, kar je domorodno bolj in bolj v Slavjanih oživljuje; kako se mnogi učeni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | okno ſkozhil. Matizh. Vaſha Gnada , naj ſami premiſlijo. Oni ſo dami priſhli, naſsajéni, de naſs Bog obari; po vſi ſili ſo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Za ves svet bi ne bila več damo šla. Kaj bi bila tudi počela doma, kjer je vse |
| Sacrum promptuarium (1695): | de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe, de ima taiſte h' koſsili |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi, ni mo- |
| Sacrum promptuarium (1695): | de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhe bi ſe bil kak ptizhek vjél, alj saporedi prasen damu pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim ga |
| Biblia (1584): | TEdaj je Iesus puſtil ta Folk od ſebe, inu je domou priſhàl. Inu njegovi Iogri ſok'njemu ſtopili inu ſo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | In če pridem tje, kdo mi pomaga nazaj? Pustite me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | večkrat kaj brati iz Francoskega. Nekega večera pride Karol vesel domov in poda materi časopise, rekoč: „Gospod župnik sicer niso vsega |
| Zlatorog (1886): | perésom. Krepčáli so se v Padovi z modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem |
| Pripovedke za mladino (1887): | dado. Še nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci |
| Pripovedke za mladino (1887): | za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Terst speljal, iz Tersta ga bo pa pa morji domú v Ameriko poslal. On pravi, de bo vsak bokal vina |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jim zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem |
| Čas je zlato (1864): | de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za se |
| Oče naš (1885): | slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji |
| Zeleni listi (1896): | »Oče«, reče, ko pride zopet domu, »zdaj vem, kaj bom«. »No, vendar enkrat! Tako mi je |
| Zlata Vas (1848): | silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamore h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je to za naše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ž njim dobrega več si obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj zdaj Kar ni domovina imela kdaj; Čas sili ljudi naprej povsod. Kar samo ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakošna škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in domovine trudijo. Ako bi jih vendar s čem primeriti hotel, bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domovine podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas jeden srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino vsak očitno spozna, de ste vi za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa kaj bi vi djali mu, ki bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | le treba, naj bi bila tudi sila, z drugim prijatelami domovine se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri bi vam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsak po svojim stanu te moje besede v prid svoje domovíne, tako kakor je treba; začnite si prizadevati z vsim trudam |
| Oče naš (1854): | zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | blago so Sami nadvojvoda presvitli gospod Janes pohvalili, zató kér damovini marsikteri goldinarček privabi. — Posebne lepote ste bile dve mizi, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam v domovini sije še drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin mati, Ino zloga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest, ko boste reči zamôgli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta |
| Biblia (1584): | dokonjal, je ſhàl od unod, inu je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa bilo dobro, da bi izobraženi domorodci za narod in domovino storili ? J, Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gredó v boj za mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m. |
| Robinson mlajši (1849): | razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude poslednji verh gore iz |
| Stric Tomaž (1853): | postave nam to prepovedó. To bi bil očiten punt zoper domovino. “! „Zoper mojo? mislite. Vi jo imate res, — ktera nek pa |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj iti v svojo domovino. Nova mu je bila ljubši, in tudi je dobil boljši |
| Stric Tomaž (1853): | jo imate res, — ktera nek pa moja? kje ima sužnji domovino? In ktere postave so za nas? Mi si jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti |
| Valenštajn (1866): | kaj plákaš na glas? Naj gre, saj se mora ločiti! Domovija nejma nobena mu vas, Ne vtégne zvestobe hraniti! Osoda nagla |
| Divica Orleanska (1848): | konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo |
| Sacrum promptuarium (1695): | paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj |
| Gozdovnik (1898): | da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa |
| Gozdovnik (1898): | pa ne uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je učinil meni in moji materi tudi |
| Gozdovnik (1898): | se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi |
| Gozdovnik (1898): | krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don Estevan. »Pa ne, da bi bil človeški glas,« pripomni Diaz |
| Gozdovnik (1898): | ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa ključ, kdo je krikal! « »Kučilo! da? tako |
| Gozdovnik (1898): | Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je |
| Gozdovnik (1898): | Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega |
| Gozdovnik (1898): | »Je je, don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče |
| Gozdovnik (1898): | pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v knjižnico pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj deva tam. ” Kromacij pelje Fabíolo v neko sobo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to sama pamet da, da vsako zernice, v |
| Genovefa (1841): | ſhe ne morejo ſamí jedí iſkati, in ſtara jím je donáſha. Sorna bi jim bile preterde, torej jim jih ſtara presvézhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in dobiček cele soseske. Dobro nadelane poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le |
| Stelja in gnoj (1875): | Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | v hiši, kar je mogel; terske je délal, pometal in donašal oskerbnikovi gospi vse, česar je pri svojih domačih opravilih potrebovala |
| Blagomir puščavnik (1853): | kolikor je za svoj živež potreboval. Pijačo pa si je donašal iz bližnjega srebročistega studenčika, ki je pod skalo šumljal; in |
| Valenštajn (1866): | Čuli smo je, vojvoda Od juga vel je veter, glas donášal. Butlar. Od Novega je mesta al Vidnave Prihajal, tako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši na |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | spričala. “ To mu je le še nove misle v terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico vred zapustil, tode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmalo obilo v daljne kraje dobro prodajalo in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe, kako ga gré obdelovati, de bi jim popred pridélkov donaſhalo. Sa tem pride pa nar vashniſhi rezh na verſto. Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | noviga? (Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | bili pa nekdanji čas razširjeni. Eno, kar je slovenščino od Donave proti Dravi vganjalo, so bili nemški naselniki v velikem številu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Salci, Aniži, ob zgornji in srednji Muri, ob južnih bregovih Donave, koder je veljala Pasavska in Solnograška duhovna oblast, so Slovenci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica |
| Deborah (1883): | so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo se tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni znano. 12.000 Turkov donavske armade je že iz Varne v Krim na barkah odjadralo |
| Genovefa (1841): | sdélo, de ſe dno jézhe majè? in de je gromézhe donenje ſhe dolgo po jézhi buzhálo. Şhéſto poglavje. Genovefa dobí povéſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske zaloge ne znese več, ko 50 goldinarjev. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | duhovščina, vabljena v to, je za razne potrebe ustanovljenja svoje doneske žrtovala. Da so se pa dramatične igre začeti mogle, bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | 1868. vsled sijajnega zagovarjanja dveh časnikov, katera sta javno nabirala doneske za spominek onega Baudina, ki je bil vstreljen pri dogodbah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali 30 krajcarjev na leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tem zboru med drugim tudi to, da se imajo dobrovoljni doneski za Radeckov spominek začeti poberati, vtem pa določiti, kam naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | srebernega dnarja med ljudi. Zagotovljeni so pa ti bankovci z doneski in izkupilom tistih cesarskih posestev, ktere je deržava banki izročila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | je napotilo k izdajanji tega časnika, ki ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. Ze naslov kaže , kako obširno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kar oko žali. Prošt in korarji dobivajo svoje dohodke iz doneskov nekdanje velike grajščine, ki je bila v starodavnih časih silno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | po naši sodbi, k sreči Francoske in Evrope. XXV. izkaz doneskov za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega. Skupaj 21 gld. 50 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prepričan, de mu zernje in slama pri kmetíi lepiga dobička donese. „Mehko ajdovo zerne — pravijo Štajarci — je pri vsaki slanici v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de naš korún le poredkama cvetè, še menj pa semena donese? Kér smo že toliko korúnoviga semena nabrali, de ga zamoremo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi že veliko prej. Cvetè malega in velicega travna in donese vsako tretje do šestega leta obilo želoda, ki je dober |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v mesto lahko in drago prodá in veliko lepega dobička donese, in po tem še teleta in pitana živina. 3. Če |
| Razne dela (1870): | Sorelka. On sam! O, lepo sonce dneva tega, Ki nam donese radost, mir in spravo! Šatiljon. Sè sabo pelje dve sto |
| Razne dela (1870): | Molčala zmir, verjemi mi, ne bode. Orožje vtihne, zmaga mir donese, Veselje verne vsakimu se v persi, Občutki rahli se zbudijo |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | kar sem tudi rad storil. Dokler se je pripravljala večerja, donese župnik kupico vina in pogovarjati sva so začela, razume se |
| Gojko Knafeljc (1899): | oživelo, vse bode zadobilo izraz zadovoljnosti; kajti pride ona, ki donese s seboj novo, čilo življenje – ona, ki izpremeni s svojo |
| Zlata Vas (1848): | vsak dan le kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano |
| Divica Orleanska (1848): | Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preprizhali, koliko vezh od ſedaj jim bodo njih njive dobizhka doneſle, zhe bodo od leta do leta po tem pravilu na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali luftu in k ſolnzu obrazhati, de nam samore shivesh doneſti. Od sazhetka ſveta ſo imeli ljudjé ſamo lopato in kopalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svojimu pridu sejejo. Dobro vem, de na Krajnskim ajda bolj dónese, kakor na Koroškim , pa se najdejo kraji, kjer toča vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivi kermo namesto ajde seje, mi je odgovoril: Če ajda donese, bo dober kup; če ne dónese, bom jez saj kermo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je odgovoril: Če ajda donese, bo dober kup; če ne dónese, bom jez saj kermo dobil. Zadno varstvo zoper točo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v merzlih krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pri nas ne da ohraniti, če dvakrat v letu pridelke donese. Sej vsaki njivi tega tudi ne naložimo. 9. Sirek potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervim mahleji ne pade, in malo ktéra rézh v pervim doneſe. Vſako dreveſze pa tudi ne doraſe, kakor vſak otrok ſtaroſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſeme pa is merslejſhiga kraja v toplejſhiga perneſeno, poſébno dobro donéſe. 4. Ne kupuj ſemena is krajev, kjer ſnetjé in druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4 — 5 krat vezhi dobizhek, kakor po paſhi ſèmtertje gonjena, donéſe. Luka. Preſneta rezh, vaſh brat bi ſhe mene kmalo preobernil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dne! Pazh velika ſhkoda, de ni dosorélo in ſtoterniga ſadú doneſlo! Po dokonzhani franzoski vojſki poſtane naſh she prileten goſp. Vodnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe naſhe „Novize” beró , nam iſkrene sheljé in krepke opominjevanja doné, de bi mi vezh soſtavkov v „Novizah” s ilirſkim *) pravopiſam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | preč bežé — Jez pa imam Izvoljeno že! In spet je donel vesel ropot od vseh krajev verlemu pesniku v pohvalo, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojem cesarju? ” vpraša cesar in se oberne, od koder je donel glas. „Prišel sem kakor od mertvih nazaj te opominjat, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je donelo od vsih straní). „En mesec potem sem že en cekin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam |
| Viljem Tell (1862): | se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj! |
| Robinson mlajši (1849): | bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se mora is velko andohtijo shebrati? inv frihtati rv dovi donkenje se mora sgoditi takv shitro kaker tv rotenje: kaker shitro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | I. noi obareime Bueg Abraham Isak Jakob Amen. Tv dovi donkenje je pa kaker sim shie prei povedou: kaker shitro porazhash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe sarotim takv shitro morash ti tvde srezhi jas tabe donkam dovi: |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam? |
| Gozdovnik (1898): | »Kdo vam je to povedal? « »Donna Rozalita Avguštinova! « »Od kodi pa ona to zna? Je-li grof |
| Gozdovnik (1898): | Nato skoči. Tiburcio hitro kakor misel v Ro….. sobo. »Oprostite, donna, ne morem drugači, tukaj sem varen. « »O le bodite, pa |
| Gozdovnik (1898): | kapitan. »Kaj si ti? Kako pa je! « »Vse povoljno, kapitan, donna še bedi, dete pa v zibeli spi. « »Zdaj pa vzemi |
| Gozdovnik (1898): | boju, ki so ga imeli pred burgosko bitvijo. Odslej je donna Luisa sè svojim ljubljencem prav sama prebivala v Elančovskem gradu |
| Gozdovnik (1898): | v kterih so same dragotine iz gradu. « »Le pojte, pojte, donna Nikolosa, precej pridem! « de Kagatinta, glavo umikaje in okno zapiraje |
| Gozdovnik (1898): | okno, in glava pomoli skozi odprtino. »Kaj ste res vi, donna Nikolosa? « upraša iz spanja vzbujeni. »Kaj hočete? Kaj se je |
| Gozdovnik (1898): | saj sem vas poslal k nji. Od kedaj je pa donna tako strašna in pošastna dama? « »Od kar je zaklana! « prisili |
| Gozdovnik (1898): | da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor |
| Pozhétki gramatike (1811): | toi, ti Le maître te donnera un livre, to je, donnera à toi, vuzhenik ti bo dal ene bukve, to je |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître me donnera un livre, to je donnera à moi: Vuzhenik mi bo |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt meni. Le maître me donnera un livre, to je donnera à moi: Vuzhenik mi bo dal ene bukve, to je |
| Pozhétki gramatike (1811): | drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un livre, to je, donnera à toi, vuzhenik ti bo |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan tekli so begunci dalje, v Brandach |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſe prí-njem ne sadushil, Denog me od ſe ſpodí. «« »»˛Star, donuzan no drevéni, Krulav, gluh, ſlep, veſ potrêni, Môrem sdaj is |
| Fabule ino pesmi (1836): | 44. Duh ali ſhtirje navuki. En ſtari no donuzan kmet Gre ſejat, da bi mél kaj shêt; Pa, dare |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko je drugi mesec pretekel, sem imel že |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | spomin. Al Oče vsiga usmiljenja! Na serca polne zgrevanja Z dopadajenjem dol poglej, In svojo gnado zopet dej In gna — do |
| Najdenček (1860): | mojega nepozabljivega Sultana pri meni prevzél. Martin je vidil s dopadajenjem, kako sim za njegovo živino skerbel. Pri njem sim se |
| Oče naš (1885): | kanila. „Tako je prav moj sin! “ je rekel oče z dopadajenjem in ginjenim srcem. „Božja volja naj se zgodi. Saj je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdí. Od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji |
| Ferdinand (1884): | je popreje mislil. Lepo glavno mesto se mu je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič vredne. “ Anica pa reče |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de |
| Slate jabelka (1844): | volji, nizh poſebniga in zhudniga ne ſtorí, in nima nobeniga dopadenja in veſelja ſam s’ ſabo; Bogu pa mozhno taka priproſtoſt |
| Slate jabelka (1844): | ſami isvolimo; sakaj gotovo je, de menj ko je naſhiga dopadenja in naſhe laſtne volje v’ naſhim djanji, bolj je naſhe |
| Slate jabelka (1844): | laſtno ljubesin vedno satirati, ktera naſ sapeljuje, de bolj ſvojiga dopadenja iſherno, kakor boshjiga. « — Tako piſhe ſ. Teresija. S. Anton puſhavnik |
| Sacrum promptuarium (1695): | conubium in omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt |
| Biblia (1584): | isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim. “ — Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nor dar s' dopadenjem pogledal, na Kajnoviga pa ne. Kajnu to teshko dé, ino |
| Ta male katechismus (1768): | je ptuju, inu nam nashlishe, se nasme neli po svojemu dapadajenju lestnu sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naperpuſte, kar ſhellish ? ſakaj aku be bli po tvojemu napezhnemu dapadajenju, be ti njeh zel lohka ſagovarjal, inu zhes tu she |
| Slate jabelka (1844): | obudovati; dobro je, sheleti in terdno ſkleniti, le po boshjim dopadenji v’ vſih rezheh ravnati; dobro je, ſerzhno veſelje ohuditi, de |
| Slate jabelka (1844): | dél, ki jih le po ſvoji volji in po ſvojim dopadenji opravimo. « — Pravi ſ. Vinzenz. Neſkonzhno veliko ſi je boshji ſlushabnik |
| Slate jabelka (1844): | pogovarja; jim rasodeva ſvoje reſnize, in jih vodi po ſvojim dopadenji. S’ modrimi in prebriſanimi tega ſvetá pa ne ravná tako |
| Slate jabelka (1844): | ſvojih shelj in nagnjenj. — Nekteri raji po ſvojim nagnjenji in dopadenji dobre dela opravljajo, kakor de bi po poti popolnamoſti hodili |
| Slate jabelka (1844): | ko bi bil kdo hotel bolj popolnarna vſe po boshjim dopadenji ſtoriti, kakor ſ. Vinzenz, bi bil mogel vezh ko zhlovek |
| Slate jabelka (1844): | prezej in bres teshave ſtorí, ker jo veſelí, po boshjim dopadenji ravnati. — O moj Bog! kaj je drusiga treha, kakor te |
| Slate jabelka (1844): | je govoril, ne po nagnjenji ſvoje nature, ampak po boshjim dopadenji. — Kadar mu je kdo kako rezh pravil, ki jo je |
| Slate jabelka (1844): | in vſakdanjimi ſe nebeſa saſlushijo, zhe jih zhlovek po boshjim dopadenji in Bogu k’ zhaſti sveſtó opravlja. Veliko ſvetnikov je v |
| Slate jabelka (1844): | in jo rada opravim; in letó veſelje, de po boshjim dopadenji ravnam mi odvsame vſe teshave, kadar moram kako drugo rézh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta ofer, k'dirga dali, No negdei ofruvali Te pervi, dopadliu. Melchis'deh nar poprei, Kokar piſmu povei, Je kruh , no viuu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta ofer je nar vezhi, No nar vezh dopadliu, Nam pa h' nar bolſhi ſrezhi Je tisti vſelei biu |
| Slate jabelka (1844): | preſtati, voljno preterpel, je s’ tem ſhe veliko bolj Bogu dopadljiv poſtal, kakor s’ ſvojo ojſtro pokoro. »Kdor je sareſ poterpeshljiv |
| Slate jabelka (1844): | mosh po boshjim ſerzu. In sakaj je bil tako Bogu dopadljiv? Sato ko je smiram boshjo voljo dopolnoval . V tem ſe |
| Slate jabelka (1844): | v’ ſlushbi Goſpoda ſvojiga Boga, de bi mu bil bolj dopadljiv; in nikoli v’ nobeno drugo rézh ni miſlil in od |
| Pozhétki gramatike (1811): | est, ne me plait pas, deſlih je ta podoba ozhem dopadliva, mi vunder ni vſhezh: ces images, toutes belles qu'elles sont |
| Slate jabelka (1844): | ſerze je pa deljezh od mene. — Taka molitev gotovo ni dopadljiva Bogu, kteri hozhe v’ duhu in v’ reſnizi moljen biti |
| Slate jabelka (1844): | kadar vé, de je kaka rezh boljſhi in bolj Bogu dopadljiva, jo prezej in bres teshave ſtorí, ker jo veſelí, po |
| Slate jabelka (1844): | ne ſposnajo sa majhno in sanizhljivo, zhe je le Bogu dopadljiva; sakaj oni le na boshje dopadenje gledajo, in le bohje |
| Slate jabelka (1844): | ſvetu pergodí; in to je gotovo grosno dobra in Bogu dopadljiva rezh. De pa zhlovek vedno v’ boshjo voljo vdan oſtane |
| Slate jabelka (1844): | sapovedana; Bog nam vſim pravi, de mu je pokorſhina bolj dopadljiva, kakor dar. — Kdor ſlushi, naj bo ſvojimu goſpodarju in ſvoji |
| Slate jabelka (1844): | vém, de je kaka rezh bolj popolnama in bolj Bogu dopadljiva, kakor kaka druga, ſim veſéla in mirna, in jo rada |
| Slate jabelka (1844): | ker to vſe is ljubesni do Boga pride, mu je dopadljiva. « — Tako uzhi ſ. Teresija. Kadar je kdo per molitvi v |
| Slate jabelka (1844): | hozhe zhlovek Bogu in ljudem ob enim dopaſti,) ni Bogu dopadljiva; in de zhe hozhemo reſnizhno priproſtoſt ſerza sadobiti, ne ſmemo |
| Slate jabelka (1844): | V’ takih okoliſhinjah je pokorſhina ſhe bolj zhiſra in Bogu dopadljiva, ker le is vere in is ljubesni do Boga pride |
| Slate jabelka (1844): | Molitev in ponishnoſt ſte dve rezhi, ki ſte Bogu mozhno dopadljive; ali ponishnoſt mu vender ſhe bolj dopade, kakor molitev. Velika |
| Slate jabelka (1844): | Boga, in ſe vſih tiſtih rezhí sdershati, ki mu niſo dopadljive; in de po tem tudi sareſ to ſtorí, kolikor perloshnotli |
| Slate jabelka (1844): | bres greha kolikor je mogozhe, Bogu mozhno dopade; ſhe bolj dopadljive ſo mu dobre dela; ali nar dopadljivſhi in nar prietniſhi |
| Slate jabelka (1844): | ſvoje dobre dela s’ tem namenam opravlja, de bi Bogu dopadljive bile. V takim djanji je veliko popolnamoſti in veliko saſlushenja |
| Slate jabelka (1844): | sa zhaſno veſelje maral ni. »O Goſpod! kdor ti kej dopadljiviga ſtorí, mu kako terpljenje sa to poverneſh. O kakó veliko |
| Slate jabelka (1844): | rekel, de to, kar tega zhloveka Bogu in vikſhimu tako dopadljiviga dela, je njegova velika pokorſhina. »Kdor hozhe sareſ pokorin biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar |
| Genovefa (1841): | mosh je bil, ki je s ſvôjim prilísnjenim govorjenjem in dopadljivim vedenjem vſaziga ſi pridobití védel. Pa mosh je bil bres |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu dopadlivu pred tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta |
| Blagomir puščavnik (1853): | varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala za to! ” Ko se je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odperte uſheſse naidejo. inu yh tiſti, katirim na hvalo, inu dopadlivoſt govorijo, radovolnu poſluſhajo. Kader pa kdu s'reſsnizo to hudobo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi radi to reſsnizo ſliſheli. Hvalenzi, perlisnenzi, katiri nahvalo, inu dopadlivoſt govorijo, lehku odperte uſheſse naidejo. inu yh tiſti, katirim na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki se ne nahaja povsod. Že nizke strešja, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v nekterih mestih — ako mi |
| Ta male katechismus (1768): | pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega ſhivlenja ſhivy, inu Bogu dapade. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perliſuvavz se zèrklivoſti perliſuje, ter drugega nagovory koker kar nje dapade, inu ſatorej terpy dusha tolkajn shkode. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | En perproſt, inu naunzne, per temu pak en brumne zhlovek dapade Bogu uſſe bel, inu bo vezhe v'nebesah, koker ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe vidit, shlishati, pokushati, tipati , shlatati, inu vohati, kar meſſu dapade, bo tolkajn berſhejshe ob svojo andoht, inu ſgrevanu dijanje pershl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sodba bati, ſakaj ti bosh pogublen, zhe ſhivish, koker njim dapade. Ti se bosh v'smertni poſteli ſa narsrezhnejshega derſhal, zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria |
| Sacrum promptuarium (1695): | mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slišali, ki bi Vas bil zavoljo tega grajal; pa ne dopade nam, de ste pravičniga duha le za kmeta. — Gotovo ste |
| Robinson mlajši (1849): | razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne ljubi — povidi — dopade. Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim snegam in jih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojo volo aldujesh, inu kader navogiblesh taiſte rezhi, katire Bogu dapadejo, dapolniti, inu preneſti. Koker enu dete na materneh rokah visy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tire tvoji naturi nadapadejo, koker v' taiſteh, katire tebi dapadejo, ſakaj toku bosh ti tu doliterenje tvojeh misl, inu lubeſn |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nekoljko be‐ lih, ino nekaj rudezhih pereſiz, vender nam mozhno dopádejo. Verjemi, de ſe tudi tebi sholt alj romen ſlamnik, belo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v natiſ. — Goſp. Ivanu M. is Şhtajerja: Njih dela nam dopadejo. — Goſp. Rod. Ledinſkimu: Dolgo dolgo ſmo sheljeli, tudi od Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bode novizam prav prav prileglo. — Goſp. J. Njih dopiſi nam dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pesmi lepe; kakor hitro se šega spremení, pa nikomur ne dopadejo več. Pesmi naroda pa niso po kakih šegah napravljene, temuč |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testo napravi; to pa tanko zvaljaj, na podobe, ki ti dopadejo, zreži, z jajci pomaži, s cukram in janežem potresi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mizi dobro zgnjeti, potem napravi iz njega podobe, ki ti dopadejo, in speci počasi na medeni ali plehasti ploši. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na s cukram potreseni dili zvaljaj; na podobe, ki ti dopadejo, zreži in speci. Potem jih z belim ali pisanim cukrenim |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica. Hvala Bogu! Le moj oče mi nič kaj ne dopadejo. Fajm. Kako je to? Jerica. Tako težko dišejo. Bledi so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | črne lasé, saj sama veš, da so lepi, meni se dopadejo. Jaz ti dam svoje sive za nje, to je vsaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s' opomnizoj je Minkinjim prijatelzam ino njih materam mozhno dapadil. ˛Shega ſe je sazhela takiſhne perſtane noſiti. Perpovedvalo ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo |
| Stric Tomaž (1853): | je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Premzov, ki ſmo ga v 14. liſtu natiſnili, „Karniolii” ni dopadil nizh. Goſpod vrednik je zhes to prav ſarditljiv soſtavek v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pinjo she ogledvalo, ki ſo pri njih pinje vdinjane. Dopadil mi je ſklep ſhtirih ſoſedov, ſi pinjo ſkup omiſliti. Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | samogli kmalo koſiti. Ta travnik mi je she davnaj takó dopadil, de ſim uni dan ſtariga goſp. Malizha, ki je vlaſtnik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dash ti ludem noi bogu dopadou. H' pervomi morash sjutra prad sunzan ob petei vuri sazheti |
| Čas je zlato (1864): | popraša. »Vse to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | gnésdiza povédati, ſo djali, ter miſlim, de vama bo prav dopadla. V' tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Meni se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora |
| Tine in Jerica (1852): | sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po pravici bala, de bi ne bil |
| Stric Tomaž (1853): | obrazom vsem dopadla. Ni bilo dne, da bi je ne bilo na palubi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | slovenskih igrah v Ljubljanskim gledišu , ktere so zavoljo nje posebno dopadle. Nemila smert jo je prezgodaj prezgodaj vzela! — 18. dan t. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nekem kmetu véliki hlapec postal. Temu so Pavlihove muhe silno dopadle, in kmalo mu je pri hiši vse veljal. Enega večera |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de |
| Stric Tomaž (1853): | in neusmiljeni biti; bolj če so bili, bolje so mu dopadli. Ker pa vender zvestejšega od Tomaša ni poznal, ga pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bil v'temu, de sem ſmirej dellala, kar je Bogu dapadlu, inu ludęm k'pridu pershlu. Namarlivoſt, inu lenobo sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | she ni nezh godilu (ſvunej greha) kar bo Bogu nablu dapadlu. Buh ima svoje zile inu konze , katire zhlovek naſapopade, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi unu, kar se le tebi ſdy , de be Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena, katire je Angelza is |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhimu Ozhetu je dapadlu vam tu krayleſtvu dati. Predajte, kar imate, inu dajte wugejme |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shęjo, vboshtvu inu vſe ſorte nadloge preterpęti, katęre bó Bogu dapadlu vam poſlati. V' letęh bukvah bi jeſt hotel, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je tudi pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja |
| Stric Tomaž (1853): | zavolj svojih telesnih moči zeló všeč, samo to mu ni dopadlo, da je bil kristjan in pobožen človek. Če je Legré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Grofu je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride tudi mlinar in ga posluša. Njegovo vedenje je mlinarju dopadlo, in ko mu Pavliha pové, de je tesar in de |
| Biblia (1584): | Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi |
| Biblia (1584): | je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe |
| Ta male katechismus (1768): | sizer so le oni urſhoh, ke bres vire namorejo Bogu dapasti, ne svoje dushe ſvelizhanje dashezi. Tu je gotovu res od |
| Ta male katechismus (1768): | Kristianske Karbolshke vire? Vira: ſakaj bres vire ni mogozhe Bogu dapasti, ne brumnu ſhiveti, ne svetú umreti. Hebr. 11. Kaj je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | poplačal večno bo. 8. Vesel bod' in stor' drugim le, Dopást' jim, kar Bog zapove. 9. Res prav lepo je, drugim |
| Tine in Jerica (1852): | bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od tod , ko ſo jih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ljubimo, Boga, nar vezho dobroto, ſi mormo persadevati, de njemu dopademo. 4. ˛Seme boshje beſede ſo mora v' zhloveſhkim ſerzi sveſto |
| Slate jabelka (1844): | lahko pridemo do ſposnanja, kaj nam je ſtoriti, de Bogu dopademo in vezhno svelizhanje sadobimò. Revin, veſ rastergan berazh je brumno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri ſamzu. V hribih imajo per vſaki hiſhi dvojno ali dopelt drevo, kterimu koſh pravijo, kadar ga po imenu od ſamza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſedaj mazhka oſtala? — Napoved bukev (knjig. ) Iz Dunaja smo nasledni dopis prijeli: „Slavne dela dubrovniških pesmenikov leže, k veliki škodi narodniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred Bogam laſketajo in naſ k poſnemanji vnemajo. J. D. Dopis iz Šempasa. 20. dan Listopada. Zakaj bi se mladi ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de je že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | živini ni v navadi, pa po nesreči smo založili tisti dopis, — prosimo tedaj da bi se nam to še enkrat naznanilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zemljo padajo. (Dalje sledi. ) Živinozdravnik. „Novice” so te dni sledeči dopis prejele: „Prijazno vas prosimo, nas podučiti: kaj je s takimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | so pred 2 letoma v Trstu iz morja potegnili, prinaša dopis iz Ljubljane v „Vaterl. ” zdaj gotovo poročilo. Sprehajočega ob obalih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | praznovali našo Plevensko zmago. Dunajski dopisnik „Moskovskih Vedomosti” začenja svoj dopis s sledečimi besedami: „Vmeste s Rosijej prazdnujet v padenii Plevni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veſelja redkiga. Potem ſmo ſhli vſak — ſebi. C. Rud. H. Dopiſ is ˛Shempaſa. (11. dan kosaperſka. ) Hvala Bogu! V nekterih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kar ſo v njih poterdile. Na to je bil dopiſ goſp. fajmoſhtra M. Vertovza bran, v kterim on vſe tovarſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koriſtno, kadar ſe s glavnikam prezheſhe. (Dalje ſledí. ) Unajne povéſti. Dopiſ goſpoda Pirza is Amerike. Z. k. kmetijſka drushba na Krajnſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa ljubesen njegovih bratov obzhutljivo biti ne more! a— zh. Dopiſ is Zerklanſke fare. Şhe tó le naj k naſhim „Novizam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Ali je dopisnik pozabil to, kar je v začetku svojega dopisa rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | na cedilo vzemši dr. Razlaga, nas poživlja k sklepu svojega dopisa: „Gosp. Svetcu naj njegovi volilci povedó, kar mu gré”. — Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | osnovanega „bralnega društva” , kar se je vršilo preteklo nedeljo. Iz dopisa razvidimo , da je za predsednika izvoljen gorjanski župan, občespoštovani gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na naše splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje sledí. ) Dopisi. 30. grudna 1848. (Iz Celja. ) Tudi pri nas in na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | 1861. Dr. Štefan Kočevar. Ivan Žuža. Franc Kapus. Andrej Pirnat. Dopisi. Iz Zagreba. SI. saborska pisarna izdala je poziv na podpis |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | akademikov v Ljubnu za podpornino se pa ne vsliši. Naši dopisi. Iz Gorenskega 4. jan. (Pojasnilo nezaupnice Gorenjskih volilcev, poslane gosp. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | vlečejo iz državne blagajnice, ki se nateka po davkih. Naši dopisi. V Gorici 3. jan. — Domači časniki so prinesli natančniše okolščine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | za leto 1879. — Jugoslovansko slovstvo. — Črtica o Črnogorcih. — Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijske založnice ali posojilnice čedalje veča potreba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | se čedalje bolj odkrivajo za nasprotnike ustave. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Česa naj se slovenski gospodarji poprimejo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Valvazorja? — Narodne pripovedi v tržaški okolici. — Slovstvo. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Novo leto. Kamor koli se človek ozre ob dnevu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Karol I. — Slovensko slovstvo. — Pismo iz Amerike. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvarí. Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam vſtréshe. ― Goſp. Viſhnjagorzu: Jih proſimo naſ vezhkrat s ſvojimi dopiſi rasveſeliti! ― goſp. Voſnizhu: Njih piſanja „od nar boljſhih plotov” ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſort” ſe bode novizam prav prav prileglo. — Goſp. J. Njih dopiſi nam dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſel lépa v nji — g. Jas. Sadnerju; Proſimo ſhe vezh dopiſov— g. J. S. nauk shidne goſenze rediti i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bravzam ſo te prijasne vabitve is nektérih v „Novizah” natiſnjenih dopiſov she nekoliko snane. Prijatli rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kjer se bodo bukve natisnile, poslati potrudijo. Ker so v dopisu, ki smo ga pred nekimi dnevi is Belgrada prijeli, častiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec pravíco |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | veseljem naznanimo novico, da je c. k. deželno poglavarstvo po dopisu na kmetijsko družbo dovolilo osnovo družtva za obdelovanje Krajnskega Krasa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | odbora 29. decembra. ) — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) Po dopisu deželnega odbora Koroškega se je tudi v Celovcu zdaj oskrbništvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to dopisal, poterka nekdo pri meni na duri. Pri nas človek ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | ga, mislim, drugod ne bo najti. Pa, kdo vé ? ! Vaš dopisnik na Dunaji je v zadnjih lanskih „Novicah” to reč sprožil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Save” v „Slov. Nar. ” o Matici in narodni tiskarnici. „Odlični dopisnik od Save”, gotovo akcijonar tako imenovane „narodne tiskarnice”, si je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | svoje novce vložite v blato! Se ve da Vam poreče dopisnik, da njegov izrek veljá le Blaznikovi tiskarnici, da je le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | se pravila dadó Matici na korist spremeniti. Prémembo pravil sam dopisnik malo pozneje nasvetuje. „A bojimo se, da, ako zunanjih udov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Toda s tem še nismo pri kraji. Povejte nam, g. dopisnik, le eno tiskarnico, ki ličnejše tiskanino daje med svet, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | XXII. odborovi skupščini („Novice” str. 306). „Nam se dozdeva — pravi dopisnik „od Save” — da to dela predsednik nalašč, da pri shodu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | so strmeli, ker večidel niso vedeli, za kaj da gré. Dopisnik „Nar.”, po čegar besedah je „vse občinstvo” temu škandalu priploskavalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | junakov” treba, da se akcijska tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | tem, kako ste Avstrijski Slavjani praznovali našo Plevensko zmago. Dunajski dopisnik „Moskovskih Vedomosti” začenja svoj dopis s sledečimi besedami: „Vmeste s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Ravno takó so po naznanilu gosp. tehanta Antona Kosa, dosedanjiga dopisnika kmetijske družbe za Idríjski kanton , 20. dan p. m. gospodje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Volilve za odbor kmetijskih poddružnic na Krajnskim. Po naznanilu dozdanjiga dopisnika kmetijske družbe za Planinskí kanton so 18. dan p. m. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | naj sodi svet o dr. Costovih mislih in pa natolcevanji dopisnika „od Save”! „Že več glasov — nadaljuje dopisnik „od Save” — je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | obeh strank jo mora smatrati le za breztaknost kterega nepoklicanega dopisnika. Kajti to je enkrat gotovo, da imajo osnovatelji Preširnove slavnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in trétjiga poſlánja te karte ſta vſak pot dva goldinarja doplázhati, ali sa zelo ſkupaj 8 goldinarjev. Snajdba vganjke Nr. 3. |
| Robinson mlajši (1849): | Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro gnojene grede. Če je vreme suho, posej seme koj dopoldan v ravno poprej pripravljene grede; če si pa gredíce še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | volnu ino shitro sa kme na pridatha inu mojo volo dopounete inu tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je v' Nebeſih, tiſti poide noter v' Nebeſhku Kraleſtvu. Katiri dopouni to volo Boshio, katira je sapopadena v'tih Boshjih sapovedah |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pravi: Gospud, Gospud, poide noter v'Nebeſhku Krayleſtvu, temuzh katiri dopouni to volo mojga Ozheta, katiri je v' Nebeſih, tiſti poide |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dopadli; ampak kakor ſlushábniki Kriſtuſovi, kateri is ſerza voljo boshjo dopolnijo. “ (Es. 6, 5 — 9.) 4. Varujte ſe, kolikor nar vezh |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pravi: Goſpód, Goſpód! pojde v' nebeſhko kraljeſtvo, ampak tajiſti, ki dopolnijo voljo Ozheta nebeſhkiga. (Mat. 7, 21.) Ne vſaki, ki ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te rozhe naherbte Krishama inv me- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj |
| Čas je zlato (1864): | rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v svojem delu nič menj goreč ne postane. Dobro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dar dabom jas istiſtim moje note porounou inu moje shale dopounov Amen. SHEBRANJE. O Gospued Jesu Kriſte! inu vsa mapozhni Bueg |
| Ta male katechismus (1768): | dolſhnust; de bi vi pak starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | proſſili, de bi njega umorili. Inu kader ſo bli uſſe dapolnili, kar je blu od njega piſſanu, ſo njega is leſſa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri ſe uſſako Sebboto beró , ſo ony s'ſvojem obſodenjam dapolnili. Inu ke niſſo nobeniga urſhoha te ſmerti nad nym neſhli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deshele, ki ſo bili s' gerdimi hudobijami mero ſvojih grehov dopolnili, je Josve s' bòjem premagal. Potlej je Josve deshelo rasdelil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so sv. Oče Papež 18. Kimovca t. l. 79 let dopolnili, in sedijo na rimskim prestoIju od leta 1831, 2. Svečana |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perglih ni on nezh k' nym govoruv: de bi ſe dapolnilu, kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti |
| Biblia (1584): | je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je govorjenu ſkusi Iesaja Preroka, kir pravi: Pole, Leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber |
| Biblia (1584): | pres Priglih nej on k'nym govuril, de bi ſe dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sapovędal, de bi njega ne ràsglaſsili. 17. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkusi Isaia Preróka, kir pravi: 18. Pole |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bres pèrglih ny govóril k' njim. 35. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkuſi Preróka, kir pravi: Jeſt |
| Blagomir puščavnik (1853): | tolaži jih vsaj s tim, da vse dolžnosti na tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſim poſtave ino prerokov priſhel satirat; ne satirat, ampak dopolnit ſim jih priſhel. Gotovo, vam povem, pred boſta nebo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Sveta AMBETA da vi mene shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo |
| Maria Stuart (1861): | treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz po čerki dopolniti? — Si dala ta ukaz ti v mojo roko, Da spolni |
| Rudninoslovje (1867): | na prostem konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſtanovitne, zhaſsne, inu obene vreidnoſti nimajo. To volo nebeſhkiga Ozheta dopouniti, nemu noter do ſmerti pokorn biti, v'britkuſti shiveti, terpeti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je tudi mogozhen Nam brumnu ſerze dat'. Dei nam mozh dopouniti Vſe, kar ſi ti vuzhiu, No skerbnu vie sturiti, Kar |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | lubesen v'ſerze dei; Po tvoji voli ti naſs peli, Dopouniti tisto vſelei, No kader pride ſmertni zhaſs, h Tebi v' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | volo buditi, Kar je prau , sturiti vſelei, Sh'nio delat, pogon dopouniti, Nie se superſtavit naſmei. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe deva na onez ſtroka, kader je zel pomén govorjenja dopolnen. Poſtavim: Le mensonge est le plus bas de tous les |
| Valenštajn (1866): | sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa tudi mora od kantonſke goſpoſke poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' tvoje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vunder naſhih miſli taku terdnu dershimo, inu tu Nebu h' dopounenu naſhih shel, inu vole taku mozhnu preoberniti ſe pomujamo, koker |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ena niva te kryvy, noter da danaſhniga dneva. Tedej je dopounenu , kar je govorjenu ſkus Preroka Jeremia, katiri pravi: Ony ſo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh del narbulshe perpomorenje. X. Poſt. Pokorshena je te popolnemaſte dapolnenje. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu Hodi ſa mano. X. POSTAVA. Pokorshena je te poplnemaſte dapolnenje. 1 Jeſt sem tebi moj Syn! inu uſſem, katiri mene |
| Slate jabelka (1844): | ſe volk ne upa bliso. »Naſha nar vezhi ſrezha je dopolnovanje boshje volje. Boshja volja pa ſe nikoli ne dopolnuje boljſhi |
| Slate jabelka (1844): | popolnamoſt ni ravno treba velikih in poſebnih rezhi, ampak sveſto dopolnovanje vſih ſvojih dolshnoſt. »Premiſli, de popolnamoſt ſe ne sadobí s |
| Slate jabelka (1844): | je poſebno devet: prava pokora in pogoſto prejemanje ſvetih Sakramentov; dopolnovanje boshjih sapoved in ſvojih dolshnoſt; ſtrah boshji; satiranje ſvojſga nagnjenja |
| Slate jabelka (1844): | tega pride, de duſha nobene sopernoſti vezh ne obzhuti v’ dopolnjenji boshje volje. Tretjizh, kadar naſha volja popolnama ena poſtane s |
| Slate jabelka (1844): | ſo ſe bili drugi puſhavniki, ki ſo bili sanikerni v’ dopolnjenji ſvojih dolshnoſt, navadili, vſo ſvojo sanikernoſt in pomankanje na Evlogja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Razmere med otroci in med posli dopolnujejo vkupni vpliv prvih činiteljev. Ako so te razmere prave, učí |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ustanovljanje, pravo urejanje in vzdrževanje takih zavodov, ki nadomeščajo in dopolnujejo domačo vzgojo. V prvi vrsti pa ima skrbeti, da noben |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je dobra, ino mi jako dopade. “ Mina je ſvojo obljubo dopolnovala; prijasne opomnize ſo njej veliko boshjih lonov, potrebnim pa veliko |
| Slate jabelka (1844): | veſelja in vshitka ni hotel imeti, kakor voljo ſvojiga Ozheta dopolnovati; in to je Jesuſ imenoval ſvojo jéd . — Poſtavim kadar imaſh |
| Slate jabelka (1844): | ſ. Vinzenz. Leta ſvetnik je neisrezheno shelel, boshjo voljo smiram dopolnovati; sato je pa tudi sveſto vſim ſvojim vikſhim, ne le |
| Slate jabelka (1844): | tega ſvetá iſkati. Zhe ſi persadevamo ſvoje dolshnotli do njih dopolnovati, kakor nam Bog sapoveduje, in zhe molimo sa njih sdravje |
| Slate jabelka (1844): | opravilo ukasal, in on je prezej sazhel, povelje ſhkoſovo sveſto dopolnovati. Nekteri duhovni pa, ki niſo vedili, de mu je bilo |
| Slate jabelka (1844): | popolnamoſt je ena ſama rezh potrebna, to je, boshjo voljo dopolnovati. Sakaj po beſednh naſhiga Goſpoda Jesuſa Kriſtuſa naj tiſti, ki |
| Slate jabelka (1844): | tako ſvete, bi jih ne imeli nikdar po laſtni volji dopolnovati, sakaj to jih ognuſi; in zhe imamo ſhe takó dobre |
| Slate jabelka (1844): | take velike shelje, boshjo voljo v’ vſih rezheh ſposnati in dopolnovati, de kadar je le ſliſhala to beſedo: boshja volja, ſe |
| Slate jabelka (1844): | lepo, ko bi nam Bog dal, to smiram v’ djanji dopolnovati! « Pravi ſ. Vinzenz. Leta ſvetnik je sareſ tak bil, kakor |
| Slate jabelka (1844): | pokorſhina varovala, de ni v’ nevarnoſt priſhla, ſvojo laſtno voljo dopolnovati, ktere ſe je nesnano hala. Kadar je bila v’ kakih |
| Biblia (1584): | poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu |
| Slate jabelka (1844): | le nizh teshka ne sdí, ampak jo s’ takim veſeljem dopolnujem, de ko bi mi bil Goſpod Bog prepovedal, ſovrashnike ljubiti |
| Slate jabelka (1844): | kadar nam je delo sapovedano, gotovo vém, de boshjo voljo dopolnujem; ko bi pa takrat molila, premiſhljevala ali brala, kadar druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je na to praſhanje dopovedala, de v njenih krajih po simi, ki semlja po pet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo malo kdaj dobro kupil; in kdor delavza ne sna dopovedati, kako naj mu kaj naredi, bo vezhi del nepripravno orodje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidi, koliko mi je na skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím pak, da smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | možu. — Kaj sta oba čutila, se z besedami ne da dopovédati. Po kratkim pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za |
| Gozdovnik (1898): | je, kakor bi že naprej se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja |
| Valenštajn (1866): | sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil od babjoverstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem |
| Kemija (1869): | Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. |
| Kemija (1869): | Natron doppelt kohlensaures, dvojno ogljenčevokisli natron, 408. Natron dvojno ogljenčevokisli, doppelt kohlensaures Natron, 408. Natronglas, 409. Natron kohlensaures, ogljenčevokisli natron, 407. |
| Kemija (1869): | borovokisli, borsaures Natron, 408. Natron borsaures, borovokisli natron, 408. Natron doppelt kohlensaures, dvojno ogljenčevokisli natron, 408. Natron dvojno ogljenčevokisli, doppelt kohlensaures |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da |
| Fizika (1869): | še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | zhlovek nikoli zhiſto ne prasnuje: ako dobriga ne pozhne, pahudo dopernaſha; zhe ſi zhednoſti ne nabéra, greſhí. Sa lenuham ſe potikajo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pada; kdor ga hozhe uzhiti, ga le rasdrashi. Le hujſhi dopernaſha hudobije, nizh ni vezh gerdiga, zhéſar bi ſe ſramoval. Pregreſhne |
| Življenja srečen pot (1837): | njih veliko podobo boshjo sakriva, ino v' njih nepoſhtene rezhí dopernaſha. S' njimi naj grejo tudi dalezh od naſ vſe komedije |
| Ta male katechismus (1768): | gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu |
| Ta male katechismus (1768): | meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona ta- |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Kriſtuſ ni hotel zhudeshov sa ſvoje ſhtimanje ljudèm na sjále dopernaſhati, tudi ne ſvoje boshje mozhí ponidama tratiti. Sa to je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | imenitnoſt prasna. Vi pa vender vidite, kakoſhne zhuda meni Bog dopernaſhati daja: sa to je on moj Ozhe in moja prizha |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' vinſke jagode. Varite ſe v' prizho otrók hudiga kaj dopernaſhati, sakaj: rotiti ſe, ino kleti ſe ſin od ozhéta uzhi |
| Ta male katechismus (1768): | skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ali sicer zasedljivo (potuhnjeno) stori; 2. razbojni umor, ki se doprinese z namenom, se tujega blaga po sili zoper osebo polastiti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „To je preterdo! Če junak ukroti svojo poželjivost in doprinese viteško djanje, povzdiguje ga svet in časti, njegova dela se |
| Blagomir puščavnik (1853): | tej zemlji živeti, bi rad v molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tudi zęlo nózh v' oſhtariji per bokali, ali per ygri dopernęſsel; on te bó vſaj od popoldanje boshje ſlushbe, morebiti tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhaſsi je bil vshę eden is njih ſvojo zhèrno hudobo dopèrneſsèl, Judas ta neſręzhni, od lakomnoſti, od nesmaſne shele po denarjih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sgovoriti, katiriga je ta nar hudobniſhi Judesh na Synu Boshjimu doperneſſu? od nega ta ſveti Paſſion taku govory: Tedei je ſhou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | o Jezus! se kesám vsiga, kar koli sim že hudiga doprinesel. — O! že tolikrát nisim mislil, kaj si Ti záme terpel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mladeneč Pankracij; našel sem njegov nož tam, kjer je hudobijo doprinesel. ” ”Zakaj ga pa zgrabil nisi in pred sodnika pritiral? ” „Dvakrat |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oh odpvſti mena teſte grieshe katere sim jas spragrieshniem shvatenjam doprnesov Amen. Ozha zhesh. TA 14. TERBLENJE. Oni so 3 Fiertlne |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko je vojvoda pogovor ravno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni, ktere |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se je djanje doprineslo , ali samo zavoljo umesnih uzrokov nastopil, ki so se po |
| Gozdovnik (1898): | uri? « »V imenu postave, takoj odprite! Nenavadno zločinstvo se je doprineslo pri vas! « »Zločinstvo? kaj je to? « poprašuje mož, zapah odmikovaje |
| Gozdovnik (1898): | so dokazovala, da sta se bojevala, in da se je doprineslo umorstvo. « »Ubijalec je hotel skrivnost pač le za-sé imeti. « »Tako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oppravilu, kaj svetega flisnu premishluvati, de be mogl nuznu uſſe daperneſti. Pokaj gresh is svojem preyskanjam v'zhasneh rezhęh toku delezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter prosi Boga is ſavupanjam, de tebi taiſte v'dijanju daperneſti svojo gnado da, bres katire ti nezh naſamoresh. Molitva bres |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vuſta, kakú mórete vy sdajzi po tęm ravnu tę gręhe doperneſti, katęre ſte poprej takú rèſhizhnu, takú ſèrzhnu objokali, savèrgli, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v'drugih dęlih v' pyazhah, ygrah, inu v'kratkim zhaſsi doperneſti. Tàkú my pridgujemo: Ti poſluſhaſh, miſliſh, inu ſklęneſh, kakor, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva |
| Tiun - Lin (1891): | svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno |
| Robinson mlajši (1849): | modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | spovedi. O Bog nebeški Oče usmili se me in ne dopusti, da bi bila dragocena kri tvojega Sina Jezusa Kristusa za |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zakrament v spomin svojega bridkega trpljenja in svoje smrti, ne dopusti, da bi bilo za me zastonj tvoje trpljenje in tvoja |
| Fabule ino pesmi (1836): | hodi! Hram ſe s’ mitoj ne dobí, ˛Sodba to ne dopuſtí: Vboshni! ti virt hrama bodi! «« ˛Shtajarez! povéj mi sdaj, Gdé |
| Fabule ino pesmi (1836): | potêknem. Gda pridem k’ tebi, pervo je, Ponishno te posdravim: Dopuſti meni, proſim te, Da ſe kraj té poſtavim. Jas smêknem |
| Življenja srečen pot (1837): | opominvanja ſvoje matere, ne poſluſha opomnize ſvoje veſti, in Bog dopuſtí, de ſe pravo vero sapuſtivſhi Avguſhtin v' krivo véro smoti |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vse v stanico gnalo, ga viditi. Peter pa tega ni dopustil; vsi so mogli tiho in mirni biti, de bi nesrečniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Ker nočemo reči, da je župan Kecelj te nepravilnosti nalašč dopustil, moramo si le misliti, da je on popolnoma neveden o |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pošten mož, in še celó poprijaznil se je žnjim. Dopustil mu je, poganjati drobnico na paši do njegove ograje, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bil per volji mi toljko dati, alj ſvakinja mu ni dopuſtila. ˛Straſhno huda je bila na mene, ter mi je gerdo |
| Deborah (1883): | Ana (se obesi župniku na roko). Ujic, branite ženo! Ne dopustite, da se jej kaj žalega zgodi. Vsi. Judinja! Judinja! |
| Gozdovnik (1898): | uzrok, zakaj mi streže po življenju. « »Kteri je uzrok, sennor? « »Dopustite, da ga zamolčim! Pristava, kaj je res njegova last? Če |
| Ferdinand (1884): | ne! pred menoj ne smete klečati, nisem vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje |
| Valenštajn (1866): | Jih samo en vojak. Ob vsakej uri Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož |
| Fizika (1869): | je po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se jih je dosti združilo, de tiga ne bodo več dopušali. Pa zakaj to? bodete pitali. Vidite, moji ljubi! posebno pri |
| Pastirski list (1852): | po vseh zapovedanih postih, po kterih je skoz toto naredbu dopuščeno od mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih dnevih štirdesetdanskega |
| Stelja in gnoj (1875): | takrat v največ primérljejih, zlasti v senčnih krajih, ni le dopuščeno, temuč je celó koristno steljo pograbiti, da zamore seme, padajoče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in imajo kakor le-ta svoj sedež v predstavah. Zato ni dopuščeno, duši pripisovati posebno vzmožnost poželenja (poželjnost), kakor tudi ni prilično |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam je dopušeno, To voljni smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | ogerskemu. Andrija je rojen v primorju makarskem v selu Bristu. Dorastel do dôbe, ko mu je na križepotju življenja odločiti bilo |
| Deborah (1883): | jaz nisem strasten. Nečem te pregovarjati, moj sin; ti si dorastel, za svoje misli in dela le Bogu odgovoren. Ali premisli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktéra rézh v pervim doneſe. Vſako dreveſze pa tudi ne doraſe, kakor vſak otrok ſtaroſti ne do shiví. K mladim ſadunoſnizam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako je že dorastla. — Ko se je pšenici zadosti zdelo, ji reče eniga dne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta |
| Ferdinand (1884): | mi, stari ljudje, ne bili dočakali, da bi bil vrha dorastel ter nastopil gospodarstvo. Ali velika sreča bi bilo to za |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | skrivnostih sv. vere vže v svoji nežni mladosti. Ko je dorastel, si je vestno prizadeval v spoznanji teh skrivnosti od dne |
| Genovefa (1841): | tvôje matere verha doraſtla, ko. ſo iméli omagati, in ko bi bil ti ubogi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | terpeti, ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat več dorašalo mem zdaj; da žito je imelo po dve in tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov |
| Gozdovnik (1898): | Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več glasilo |
| Gozdovnik (1898): | Treskavec,« odgovori Benito namesto vprašanih. »Ali pa Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša |
| Sacrum promptuarium (1695): | parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žagance v Gorico peljati: ko z vozam na most v Dornbergu pride, sliši, de póka; pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kimovcam po strupa prišla, pa tudi pozneje ne. 4) Gospá Dorotea K. je že v predpreiskavi obstala, da je slišala, kako |
| Slate jabelka (1844): | ni ſkorej vezh mogozhe premagati. « — Tako govori ˛S. Vinzenz. ˛S. Dorotej piſhe od sveſtiga ſlushabnika boshjiga, ki je imel mladenzha v |
| Slate jabelka (1844): | ſe nam pergodí in kakor ſe nam pergodí. " — Pravi ſ. Dorotej. Bog je ſveti Katarini is Siene na snanje dal, de |
| Slate jabelka (1844): | dopadenje najdili, kar njemu dopade. « — Tako govori ſ. Vinzenz. S. Dorotej je bil grosno uzhen in moder; ali vender je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali slabeji. Takó si jigraje pa zopet poprašuje: Wie hasst dos? V tem stopi nekako premočno na zobe in grablišče mahne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav gladko po slovensko. Sadaj je dobro vedel: Wie hasst dos? ”— Kadar kaj takiga poveš, gre vse v smeh. To je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vse pozabil. Za vsako stvar je grajomeč popraševal :Wie hasst dos Ding af windisch? (Kakó se imenuje to po slovensko ?) ― ― Enkrat |
| Ta male katechismus (1768): | teh svetnikov, v' katiri se ſna dushe ſvelizhanje upati, inu dasezhi. Kedu je uſſe rezhy stvaril? Buh Ozha? Is koga je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder she eni ugank (de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim shivlenjam ſlushiti, katiru daſezhi mi tebe pohlevnu proſimo ſkus tvojo naisgruntano miloſt, ſkus vrednoſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſhe beſednize Marie Divize , inu vſih lubih Svetnikov inu tudi daſezhi savupamo, Amen. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shelôdiz pokasila, ter potemtakem to veſęle, katęru ſta s'tega daſęzhi vupala, ſi britku ſturila. Va dva naſpruti. katęra ſhe vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bolj in bolj spoznavati, in torej bolj in bolj gnado doseči, de se pričo Tebe tako zaderžim, kakor je prav. Spremi |
| Čas je zlato (1864): | mu bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne sme se |
| Valenštajn (1866): | Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo tudi se pripravili. On |
| Astronomija (1869): | se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato |
| Ferdinand (1884): | »Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da |
| Tiun - Lin (1891): | lov. Slutil sem dobro, da bodo naši napeli vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti |
| Sacrum promptuarium (1695): | od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novícah. Ne bil bi verjel, de sim takó imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo moji zoperniki mene naglodati. Zdaj pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | doline ležijo pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih |
| Čas je zlato (1864): | ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar si ni nikoli upati mogel in zraven tega še |
| Fizika (1869): | Gotovo je pa, da je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi |
| Tiun - Lin (1891): | saj, da imajo vender nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s |
| Robinson mlajši (1849): | z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti |
| Genovefa (1841): | vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti |
| Genovefa (1841): | domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusih novizah dovolj piſalo, bres de bi ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo ſvoj zil in konz doſegel in na goro Komorin priſhel, miſli ondi drevó vſaditi in |
| Divica Orleanska (1848): | grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé |
| Divica Orleanska (1848): | meni snubci taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi se nezmérna večína |
| Blagomir puščavnik (1853): | sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | radi. Ta služnoljubnost je kriva, da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa prijasno potolashi rekozh: „Ne boj ſe, Marija! Miloſt ſi doſégla per Bogu. Mati boſh ˛Sinú boshjiga. Imé Jesuſ mu daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sjedinenju *) vabiti. De bo pa ta lepa oſnôva sheljni vſpeh doſegla, je tréba nar poprej terdniga naprévsetja; njegovo ispeljanje pa ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga življenja dosegle. Za domovíno , za občni blagor in korist niso nič pripomogle |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druge naloshiti, bi do lune doſegle. Luna je trinajſtkrat manjſhi ko naſha semlja, to je : ko |
| Ta male katechismus (1768): | nasiteni. V. ſvelizhani so ti usmileni, ſakaj oni bodo usmilenje dasegli. VI. ſvelizhani so, katiri so enega zhistega serza, ſakaj oni |
| Ta male katechismus (1768): | skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu skus njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J. X. G. nashega, Amen. MOLITVA K' S. Janneſu |
| Ta male katechismus (1768): | teh prave Kristus: ſvelizhani ti usmileni, ſakaj oni bodo uſmilenje dasegli. Matth. 5. Kolkajn je dushne miloste del? Tudi sedem: I. |
| Ta male katechismus (1768): | de katire take rezhy daperashajo, nabodo boſhjega Kraylestva dasegli. Je pak ſhe ſadosti, de en Kristian se pred hudem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Svelizhani ſo ti miloſtvi; sakaj ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ſkus viro Krayliſtva premagali, ſo pravizo dellali, oblube ſo daſegli, levam ſo gobze samaſhili, ſilo tega ogua ſo pogaſili, ojſtruſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k |
| Botanika (1875): | prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v |
| Sacrum promptuarium (1695): | almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo tisto stopnjo, na kteri se znajde dan današnji, in ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sholah tega poduzhi, potem ſe bo vſe to bres truda doſeglo. Kakor ſe pa zhlovek ſtára, tudi vſaka navada shelesno ſrajzo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen natekniti date Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to delo, kako deleč in kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vedno tako učil, ne gledati na pripomočke, samo da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in |
| Fizika (1869): | dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré na strani |
| Botanika (1875): | kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne |
| Gozdovnik (1898): | njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo |
| Gozdovnik (1898): | poslanec za Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vsi po Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Pogled v Štajersko. Rób doséžem krajnske meje Na Černivca visočini, Štajerska naprót mi veje Volna |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kar si ji dobriga storila! “ Ruta reče: „Povračila dosti, ker dosežem milost per vas, desiravno me ni naj manji vaše dékle |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | jez to storim, kar je Jezus učil, de veliko veselje dosežem, enkrat od njega tje vzét biti, kjer bom zveličanja vžival |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar ſi ji dobriga ſtorila! “ Ruta rezhe: „Povrazhila doſti, ker doſéshem miloſt per vaſ, deſiravno me ni naj manji vaſhe dékle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | eno leto, ampak za vse prihodnje dni. Da pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne |
| Štiri poslednje reči (1831): | tedej radi in s' veſeljem, de toliko ſrezho v' nebeſih doſeshemo. ¸Spomnimo ſe, de ſe bo naſha shaloſt v' veſelje ſpremenila |
| Štiri poslednje reči (1831): | grehov. Hitimo popraviti, kar Jesuſa shali, de per njem miloſt doſeshemo. Tako bomo odſhli vezhni ſhtrafengi, ker bomo miloſtlivo ſodbo imeli |
| Štiri poslednje reči (1831): | vezhne neſrezhe peklenſkiga bresna obvarjemo, in vezhno ſrezho v' nebeſih doſeshemo! ! ! |
| Štiri poslednje reči (1831): | mogozhe, po dobrih delih, de miloſtlivo ſodbo in vezhno svelizhanje doſeshemo. ¸Storimo, kakor naſ ſ. piſmo opominja: »Do ſmerti ne jenjaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je dosedaj živel, in vsega, kar se je zgodilo. On si je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tiste srednje poti, ki bi bila na obé strani prava, dosedaj ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to |
| Astronomija (1869): | j., za toliko milj nam je solnce bliže, kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih |
| Astronomija (1869): | da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy |
| Revček Andrejček (1891): | Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novim letam od natiſa (is Dunaja) na deléshnike, (kterih je doſadaj 273), s popiſam krajnſkih zerkva, kteri tudi kashe, kako daljezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki |
| Kemija (1869): | in rdeče barve, ki so v novejšem času izpodrinile mnoge dosedanje barve. Velika množina tacih umetnih osnov se dá izvajati iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dokazati, nego s tem, da mu v spomin pokličemo vse dosedanje obravnave o Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo |
| Trtna uš (1881): | večji kos, kakor v Klosterneuburgu, a menjši, kakor blizu Pirana. Dosedanje preiskave na Štajerskem kažejo, da pustošijo tukaj vinograde trtne uši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po navadi v treh , ali k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sedaj okoli 13,000 delavcov. — Namesto g. dr. Kleeman, na je dosedanji vodja Mariborskiga gimnazija, g. Miroslav Rigler , za nadzornika Štajarskih, Krajnskih |
| Sveti večer (1866): | pismo od vikše logarske uradnije. V pismu je bilo pisano: „Dosedanji logar Dobravec je že prestar in ne more več svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso dosedanjo veljavo, ves dosedanji nimbus lojalitete tako, da je šla v tabor tistih, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | moč postav in ukazov za celo cesarstvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih zakonikov pridejo deželno-vladni listi za eno ali več dežel |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | priznati, da ta metoda je neprecenljiva in boljša od vseh dosedanjih. Nikakor ni vse eno, kako se pri cepljenji dotična dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše domače in |
| Fizika (1869): | dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor da ne bi bilo obéh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' ein in ien, ſo ſrédni: dessein, namén, miſel, attent, doſéshen, bien, dobro. 3. Dolg je vſak hohnjávi slog s' enim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na samozavesti in samoizvoljnosti in katero je mogoče doseči. Pridržek dosežnosti želevanega predmeta je najodličnejši znak hotenja. Hoteti se torej pravi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Šele polagoma pride človek do tega, da prav sodi o dosežnosti svojih poželenj in da prav oceni sredstva, katera mu je |
| Robinson mlajši (1849): | boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor do sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za njegov narod ni nič mar bilo, — de bo konec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu tebe s'veliku grehi reſshalili, sa katirih volo ſi ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na vſe rezhy samiſhleine naſhiga ſpomina ſturio, de ſmo mi doſihmalu retkeiſhi, koker bi ſe bilu moglu sgoditi, na naſho ſmert |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira je tiſtu shpizhaſtu ternie rodila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni |
| Zoologija (1875): | črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste in so se tudi kakor take opisovale |
| Zoologija (1875): | o številu zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je |
| Zoologija (1875): | In v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse |
| Botanika (1875): | oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje |
| Botanika (1875): | Iz doslej povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni |
| Tiun - Lin (1891): | si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je |
| Gozdovnik (1898): | hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za njimi |
| Gozdovnik (1898): | okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko |
| Gozdovnik (1898): | mu jele take slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me |
| Genovefa (1841): | kervaviga dolgá na glavo ne nakópljeta. ” Un mosh, ki je doſlè molzhal, ſi je ſolsé obriſal in rékel drugimu: „Ti Kunez |
| Genovefa (1841): | je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali |
| Genovefa (1841): | mogla. Velíko téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko |
| Genovefa (1841): | in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k poſhtah ſe snajo dobiti. Žalovanje ob smerti Franca Hladnika *) dosluženiga vodja c. k. gimnazija v Ljubljani, praviga člena c, k. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nas bili dejali pod ključ, ali pa še celo v dosmertno ječo. In kaj bi bilo potem s Katarino in detetom |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | na kak nenavaden prigodjaj ne pojasni, bode Tone brezdvomno v dosmertno ječo ali pa še celo na vešala obsojen. Lehko si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da se mu ne bo dobro godilo, ako ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju |
| Kemija (1869): | pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten |
| Gozdovnik (1898): | bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne |
| Gozdovnik (1898): | Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze |
| Valenštajn (1866): | pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel? |
| Gozdovnik (1898): | Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je |
| Tiun - Lin (1891): | saj sva pa tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dela čudeže na seno žetih ! Pa s klajo še nismo dospeli do konca; še zmiraj je več potrebujemo kakor je prideljujemo |
| Valenštajn (1866): | tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez pet minut so dospeli v dolino in stopili previdno iz gozda. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko, ako pade telo v |
| Gozdovnik (1898): | trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo. Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim |
| Blagomir puščavnik (1853): | po dolzem popotvanji vsa spehana in medla verh neke goré dospeta, iz ktere se jima |
| Ferdinand (1884): | oni, ki ga iščeva. « Peljeta se navzdol v dolino. Kmali dospeta v majhno vas; hiše so bile večinoma iz lesa in |
| Gozdovnik (1898): | Prav on je. « Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že se svetlika na nebu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere |
| Kemija (1869): | ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na |
| Robinson mlajši (1849): | pokúsimo, če jih brez prelivanja kervi v svojo moč ne dostanemo. “ So šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delo ima. Ko se je France izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pragi na Českem s studenti se skušal in spraševanje dobro dostal? Pavliha pride tudi v Prago in se izdá tukaj za |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je ne izpeljal, in so mislili, če bi izpraševanje slabo dostal, bi mu kropa prilivali in ga v sramoto spravili. Sklenili |
| Robinson mlajši (1849): | svoje življenje ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže |
| Zlata Vas (1850): | Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Dostavek. V Novicah, leto 1849, stran 89, se bere: Če posteljca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz Novic, leto 1843, stran 10 sledeče. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | štupo zmlji in v poliču vode konju v gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rane teče, je treba vedno odpravljati, da je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila z 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi število. Dostavki. 1.) Dekadno število je z 10 razdelno, ako je njega |
| Gozdovnik (1898): | Ali pa Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Popisu letošnje „spomladanske” zime, ki so ga naznanile poslednje „Novice”, dostavim še izid letine lanjske: sternina je bila scer lepa, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | zato sem vso to dogodbo obširneje popisal, naj še to dostavim, da mu je bil v resnici, pa tudi po vsej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj z lepšo dostavlja odpadek se ta! Učitelj. Veliko že tudi drugač je od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši prikladno biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojaki lesene hiše (in še zdaj jih ni za vse dosta), so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne na njivah pridelujejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila. Zato je tudi v naše kraje nismo dobili iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | listi Siona ležali, in sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga |
| Stric Tomaž (1853): | sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po |
| Oče naš (1854): | vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je ne pozna dan današnji? Ali ni vse to spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo dosti; ni tedaj ravno dober kup, pa res je, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski |
| Maria Stuart (1861): | al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene |
| Gozdovnik (1898): | Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de ste „dobriga serca in pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga shivlenja trude; Ima doſt' dny opravit', ̶ Inu jeſt bi 'mel nemarn biti? She |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga nje ſhivlenja mujo; Ima doſt' drev' oppravit', ̶ Inu jeſt bi 'mel nemarn biti? She |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na verte in travnike ispelja; kir le tam, kir je doſt' dobriga gnoja, kmetija velja. Okoli travnikov saſadi shiv plot; ob |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se |
| Genovefa (1841): | Nékiga jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in délo je lahko , derv ſe pa vunder zhes leto doſti prihrani. Urno, kaj je noviga? (Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med vami, ki ſo ſe po nji vosili; tode v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim, de dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo. De se dobro srovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge |
| Zlata Vas (1850): | mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kdo drugi jima jih je napravil, kot jest, ki sim dostikrat nečimerniga veselja iskal. O Jezus! daj, de bom Tvoje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' |
| Genovefa (1841): | ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zló po simi shivine iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu mi v' naſhi molitvi ſhe doli pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah pousdignit, ali v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker ti ozheſh, taku nam dei, kar mi tebe proſimo. Doſtikret ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish. Naſhe ſerze ſo doſtikret saſpane v' tvoji ſlushbi, ſo vtraglive v' molitvi, ſo sanikerne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mogli eno uro s' mano bedeti. Veliku yh je, katiri doſtikret po nozhi bedijo, pa le taku, koker te ſove, katire |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſamotni krei sa molitu naisvolimo. S' katiriga pride, de nam doſtikret poprei ta ura preide, koker prau moliti sazhnemo. Raunu koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi ni ſmo veliku bolſhi, koker je biu Pilatus. Mi doſtikret ſliſhimo, de ſe nam ta reſsniza povei, tudi ſami veliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na |
| Valenštajn (1866): | samo en vojak. Ob vsakej uri Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se le-ta privede do one sovršenosti, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu. Človek nadkriljuje druga bitja že s sovršenostjo svojega telesnega organizma |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nravstvene svobode. Konečni smoter vsake vzgoje, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu, pa je ta, da se nravstveni svobodi postavi pravi temelj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Burjovcu, večidel Teržačanov, Krajnec sam ne skaže temu prelepimu kraju dostojne časti! Nove toplice so že toliko izidane, da se ljudje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mogoče sim nasvetoval domačih zdravil; kjer pa domačih nisim za dostojne spoznal, sim takšne izvolil, ktero se lahko dobivajo in niso |
| Najdenček (1860): | s svojo živino ravnati; dal bi ji snažen hlév, dobre, dostojne kerme in zmérnega déla! Sej je vunder pridna in tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | tistih 4000 gold., ki so posojeni strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču in zahteval, naj se |
| Divica Orleanska (1848): | protivnik. Le rekel bi, de ovčarica prosta Ne more vam dostojno žena biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s |
| Maria Stuart (1861): | zdaj kazali ste predličje. Marija. (jeze vroča, vender z blago dostojnostjo. ) V mladosti pala sem v človeške zmote, Oblast me zapeljala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nevarnost sama jo je storila brez strahú; z nekako moško dostojnostjo se je vzdignila in odgovorila: „Fulvij! zdaj pa poslušajte mojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | moral v Malo Azijo povrniti, kjer se je bojeval zoper došle Mongole. A ti so bili Bajezida pod vodstvom Timurja pobili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | préd dober mosh, ſi je namrezh Bóz miſlil: Naj boljſhi dota je zhednoſt. Ino pazh réſ je to; kjer zhednoſt prebiva |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | imel dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga dekla brez dote. Prišel je k meni in me je snubil; dal mi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila kaj dote k hiši prinesla, bi mu uže jezik zavezala. « Duh: »S |
| Ferdinand (1884): | niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham Smrękarzo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Železo do belega razbeljeno v trenutku vse razžge, česar se dotakne in napravi debelo hrasto, ktera spodej ležeče dele varje. Pod |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žnablih, potem tudi, če se slina ali kri take živali dotakne do živega kože ondi, kjer je razpočena, ranjena ali zlo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ima živina kamen v mehurju, so sledeče: Vol se ne dotakne kerme, je nepokojen, z zadnjima nogama semtertje prestopa, pod trebuh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | da sem se zapisal v bratovšino, ki se nikdar ne dotakne žganja, in tretje je to, da sem ga — ravno pred |
| Valenštajn (1866): | maščevan'je; Stoji nevidno, temno že za njim, Korak še, i dotakne se ga grozno. — Pri meni videl Kvestenberga si, Do zdaj |
| Kemija (1869): | sebi raztopiti, ni nobena voda v prirodi čista. Kjerkoli se dotakne zemlje, vzame nase, kar je raztopnega v njej. Voda tekoča |
| Kemija (1869): | to cenejši sveteči plin. Vodenec se užge , ako se ga dotakne kako razbeljeno telo ali kakav plamen, in gori s slabo |
| Fizika (1869): | kar zamoremo sè svojimi čuti spoznati. Čutimo tisto, ki se dotakne nam kože, vidimo, kar se v bližini ali v daljini |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | rokama prav tesno in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Zdajci se s koprivo dotekne njene roke, peklo jo je kot žareči ogenj in Eliza |
| Fizika (1869): | smoli se odvzame le na tistih mestih, ktera se neposredno dotaknejo. Ako se drgnjenemu steklu ali drgnjenej smoli približa kako kovinsko |
| Fizika (1869): | popolnoma izgubé, če se tudi le na enej edini točki dotaknejo. Taka telesa, ki električnemu steklu in električnej smoli elektriko odvzamejo |
| Kemija (1869): | čutimo, ako se medene ali bakrene stvari samo z jezikom dotaknemo. V telesu so hud otrov (strup), zato se morajo bakrene |
| Fizika (1869): | nad osjo, se vselej, če se ga še tako malo dotaknemo, na pol zavrti, dokler namreč težišče a spet ravno pod |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pogublenje; ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega ozheſſa, aku se dataknesh Mashnekov tega Goſpuda. Mashtuval se bode, (virjemi meni) moj Syn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega ozheſſa, aku se dataknesh Mashnekov tega Goſpuda. Mashtuval |
| Zoologija (1875): | tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se je količkaj dotakneš. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' té tiſhé, ino ſhe vpraſhaſh: Kdo ſe me je dotaknil? “ Pa Jesuſ le terdi: „Nekdo ſe me je dotaknil, ker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oberne ſe, ino rezhe ljudém: „Kdo ſe je mojiga oblazhila dotaknil? “ Nihzhe ſe ne oglaſi. Peter ino drugi uzhenzi mu rekó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je dotaknil? “ Pa Jesuſ le terdi: „Nekdo ſe me je dotaknil, ker vém, de je osdravljajozha mozh ſhla is mene. “ Pogleda |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vidil žalostno mater milo jokati, ji reče: »Ne jokaj! « In dotaknil se je nosilnic, da so nosivci postali. In rekel je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali ker se ga je bil sicer kako na ravnost dotaknil. Vediti je treba, da se steklina ne ubrani nikakor s |
| Čas je zlato (1864): | pokoj odločena. Ta dan je praznoval in se ni bukev dotaknil. Zjutrej je šel narprej k maši, ki je ni nikoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kedar se bo vredjenje izdelovanja dalo sploh zadrugam v roke. Dotaknil bi se še rad neke pike. Moč, ki jo načrt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudſtva pravi, is kake miſli ſe je robú njegoviga oblazhila dotaknila, ino kako je na meſtu osdravila. Jesuſ ſe milo va-njo |
| Genovefa (1841): | vezh vſtala. Nobêne rezhí, karkoli ſo ji kládli, ſe ni dotaknila, in nékiga jutra ſo jo mertvo, na grobu dobili. Grôf |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | z više med ju priletela in se ju skoraj nog dotaknila. »Mojster, vi ste spustili, in jaz sam nisim mogel ploščo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kar je od okužene živine, in česar se je ona dotaknila. 9. Sosebno se je o nevarnih kužnih časih tistih izgovorov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lę kraja njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo njega proſsili, de bi ſe lę kraja njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. |
| Gozdovnik (1898): | živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal |
| Biblia (1584): | njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu |
| Biblia (1584): | ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino bolj pertiſkajo okoli njega. Vſi bolniki ſe ga iſhejo dotakniti, de bi osdravéli: ſlepi, gluhi, hròmi, mutaſti, obſédeni, méſizhni, mertudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bersh dajte, zhigar je. Sakaj tatvine ne ſmemo imeti, ſhe dotakniti ſe je nè. “ Vidite, kako tanko veſt je imel! Te |
| Genovefa (1841): | dan pridno jih ogledúj, pa nimaſh ſe ne êniga jajzhka dotakniti. ” Sa nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe obiſkal |
| Genovefa (1841): | je dotakniti upal, po tém ga je dolgo terdno v rokah dershalin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | loga v log, iz gaja v gaj, Pretiran, gnan, ne dotečèn. Prispe zverjak na pašnik zdaj, Prekanjen, de jim slede zvije |
| Stric Tomaž (1853): | zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi pri krajzerjih v treh meſzih tak lép isneſik dotekel? Bres te naredbe bi gotovo vezhidel prihodkov bilo sapravljenih, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta sreča je tudi uboge gluhomutce v Goriški gojilnici (Taubstummen-lnstitut) dotekla, ktéro so presvitlaCesarica 17. dan pretečeniga mesca obiskali. 12 praznično |
| Gozdovnik (1898): | preden vama ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſledi. ) Franz Hladnik. Ljubljanſkiga museuma je pred nekimi tedni darilo doteklo, ktero je gotovo vſim domorodzam prav drago. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' njih dovoljenjem le ſhe imé kralja imel. Zhaſ je dotekel, ko je bila kraljéva paliza odvseta Judovſkimu narodu, ino ko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da veš. Menda mi še nikoli ni bilo treba toliko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da veš. Menda mi še nikoli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se na znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu prija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih rokodelstvih ne bo treba nič druzega |
| Zoologija (1875): | se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila |
| Zoologija (1875): | kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in |
| Zoologija (1875): | od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | med katerim koli številom in njega petino je jednaka 4/5 dotičnega števila. Ako je torej ta razlika, t. j. 4/5 iskanega |
| Trtna uš (1881): | da reč preiskati in naročiti vse in izpeljati, kar v dotičnem slučaji sklicani strokovnjaki kot potrebno spoznajo. Dva slučaja sta mogoča |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obrestne mere in dobička, dalje od tega, ali se po dotičnem papirji poprašuje ali se papir ponuja. Na avstrijskih borzah se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih |
| Zoologija (1875): | parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega |
| Zoologija (1875): | nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi o tem kaj vedeli, popolnoma |
| Zoologija (1875): | 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako spreminja |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | obzira na razmere posamesnih dežel je predložila vsem deželnim zborom dotično postavo zeló po enem kopitu; vladni zastopnik je v svojem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prepisujoč posamične postavke v dotični račun glavne knjige zapiši na dotično stran: 1.) datum, 2.) stran dnevnika ali blagajniške knjige, na |
| Botanika (1875): | gosteja, kakor voda, ki pride z rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje stanice, iz teh v |
| Fizika (1869): | edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek |
| Kemija (1869): | tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht |
| Kemija (1869): | je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju |
| Botanika (1875): | ne privlačijo enako močno vseh kapljin, s kterimi pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere kapljine prav rade, nekterih pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V |
| Fizika (1869): | je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate |
| Fizika (1869): | poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski |
| Fizika (1869): | bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles |
| Fizika (1869): | vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je svojo kri prelil, — ki tiste kraje ogleduje, se jih dotikuje, jim čast skazuje. Vsaki hrib, vsaka dolina, vsako drevó, vsaki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna |
| Fizika (1869): | gosteja in viša atmosfêra na-nj tlači. 228 Če se pa dotikajo hladne in tople zračne plasti, je nasledek vselej njihovo gibanje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stebre in plošče, ki so zopet mnogo razklane. Kjer se dotikajo druzega kamenja, nastanejo plažne breccije (§. 110). Odredi porfirovi so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasgubili, ſi smiſlijo turn sidati, kteriga verh bi ſe neba dotikal, ino bi ſe od vſih krajev vidil. Pa Bog jim |
| Fizika (1869): | drugega magneta, se mu pa nasproti pomika, dokler se ne dotikata in sprimeta. Zatorej si zapamtimo zakon: Istoimeni poli magnetov se |
| Fizika (1869): | pola stebrova. Ako se oba drata, ki sta póla stebrova, dotikata, se zaznamova to z izreko: steber ali lanec je sklenjen |
| Fizika (1869): | polkroglji pa jugovzhodnjo mér. Na meji, kjer se oba vetra dotikata, podirata eden druzega, tako da se naredi kraj brezvetra ali |
| Fizika (1869): | dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſpet dershi proti liſtikam, kteri ſe sazhnejo vsdigovati, ſe ga dotikovati, pa ſpet na tla padati, in pravi :) Ali veſte, sakaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoje grieshe prov sgrivei: inu varise she naitame nja grieha doteſta zhasa ukateram mienesh sazheti sheberathi al rotiti. |
| Fizika (1869): | kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | novicah pa na pervi list vsakiga pol leta, in to dotlej — dokler se ta pravopis pri nas v šole ne vpelje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali dlani človeške roke podobne. 3) Rušine odrežem tako globoko, dotlej njih korenine sežejo, ter jih na stran denem. Pervo zemljo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tem delu mesta še prej nekaj opravka ; potem koj prideva. Dotlej naj pa gré eden vaših sinov in za naji kaj |
| Stelja in gnoj (1875): | se nikoli ne smé grabiti v mladem gozdu, in sicer dotlej ne, dokler se taisti še čvrsto spodrašča, to se pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | njem sedel sem prijetno počivaje in poslušaje prelepo naše petje dotlej, dokler me trudnost ni zazibala v sladko spanje. Kako dolgo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | bi te čakala v vicah, boš že na tem svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da vstraja pri jednem predmetu toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſanjam v ſvète iti, in ſe v kmetijſki rezhi s dovédenimi moshmi bliso in daljezh v piſmih pogovarjati. Sraven tega mora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhetam noi s' svetiem Duham shivi noi kraluje od vekoma dovekoma Amen. A. SH. D. TA 33. KAPITL. Od S. Bernharda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah noi ush- |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Friderika Hrastarja; hvalili so ciganko, da jim je mladega grofa dovedla, ker dolgo že so želeli v pest dobiti otroka plemenitih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | idejalu se je móči približati le ondi, kjer so se dovedla načela v strog red in podredila pametni uvidnosti najvišjim načelom |
| Zoologija (1875): | v prsi ter se vprav ondi, kjer se leva vratna dovodnica pridruži ključni dovodnici, izliva v žile in se tu mlečnata |
| Zoologija (1875): | kri, vreže se z ostrim špičastim nožičem (lanceto) ona velika dovodnica na notranji strani komolčnega sklepa in potem se pusti iz |
| Zoologija (1875): | bijoče srce, izgubi se v laskovicah ter se zato v dovodnicah več ne čuti. Na več krajih ležé tekoj pod kožo |
| Zoologija (1875): | nabreknejo te žile neizmerno, kar se sosebno lehko vidi pri dovodnicah na roki. Ako katerokoli dovodnico po dolgem nekoliko narežeš, zaceli |
| Zoologija (1875): | Kri v dovodnicah je temnejša nego v odvodnicah. Pa akoravno je dokazano, da |
| Zoologija (1875): | se pa srce razširi, vrača se na svojem potu po dovodnicah otemnela kri skozi obe veliki, dovodnici v. do v desni |
| Zoologija (1875): | po vsem telesu enake lastnosti, dočim se kri v raznih dovodnicah znatno razlikuje, kakoršni so namreč organi, po katerih se pretaka |
| Zoologija (1875): | kri v odvodnicah ves drug fiziologičen pomen nego ona v dovodnicah, vendar se dosle nij mogel najti razloček v sestavi ene |
| Zoologija (1875): | se srce znova razširi, teče jasno rudeča kri po plučnih dovodnicah p. do nazaj v levi pridvor ter se izlije v |
| Zoologija (1875): | veje, ki se naposled tu in tam izlivajo v žile dovodnice. Posebne zaklopnice v mezgovnicah branijo, da ne more tekočina nego |
| Zoologija (1875): | ali arterije, one pa, ki jo vodijo k srcu nazaj, dovodnice ali vene. |
| Zoologija (1875): | na svojem potu po dovodnicah otemnela kri skozi obe veliki, dovodnici v. do v desni pridvor, ter se izlije v desni |
| Zoologija (1875): | se vprav ondi, kjer se leva vratna dovodnica pridruži ključni dovodnici, izliva v žile in se tu mlečnata mezga primeša krvi |
| Zoologija (1875): | da se kri, vrnivša se z velicega obtoka po veliki dovodnici v desni pridvor in od tod izlivši se v desni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zamorejo pod prosto obnebje priti! Mi smo imeli posebne turške dovolivne liste (ſermane) seboj, ter nismo imeli nič zaderžka, zato smo |
| Divica Orleanska (1848): | ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja |
| Divica Orleanska (1848): | Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem tim. Karol. Govôri, In sodi ti, alj |
| Maria Stuart (1861): | je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez konca. Dovoli, da sem v tej veliki reči Orodje slepo in brez |
| Pripovedke za mladino (1887): | mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči, ter jej da na |
| Gozdovnik (1898): | stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ker bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj oče dovolé. Micka. Kaj z menoj bi rad govoril? Moj Bog, kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nosti in pravi razum dovolijo. Nikolj ne vagaj, brez da bi bil mogoči zgubi mejo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | „Stariši radi svojim otrokom vse dovolijo, ker se za njihovo ljubezen bojé in mislijo, da jih |
| Zlata Vas (1848): | je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim je; zakaj zavoljo njih velíke nevednosti so se mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere svoje umetnosti, kakoršne še nihče ni vidil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popotnik popisuje: „Naš mornarski vodja nam je v Jeruzalem popotvati dovoljil, in tedaj nam pri mestu Jope (Jafi) na suho stopiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo tudi v naſhih Novizah natiſniti. Prav rad nam je dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate jo tedaj natiſnjeno in berite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo ta družba |
| Divica Orleanska (1848): | v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš tedaj, divica, dovolila – Jovana. Če volja Božja bo, de se zmagljivo Iz tega |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da se ne bo udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plače kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako, da vradniki do |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je kamen omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | je c. k. deželno poglavarstvo po dopisu na kmetijsko družbo dovolilo osnovo družtva za obdelovanje Krajnskega Krasa, ktero se bo pervikrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojsko spušala. — Ministerstvo kupčijstva je pri ti priliki, ko je dovolilo obilnišo posetvo tobaka na Tiroljskem, željo izgovorilo, naj bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | grofa Juri Andrassi in Juri Festetics. — C. kr. ministerstvo je dovolilo, da bosniški frančiškan pater Rados sme po vseh deželah našega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | poterdilo je z odpisom dné 20. p. m. pravila ter dovolilo osnovo „narodne čitavnice”. Pravila čitavnice priložene so današnjim „Novicam”. S |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija 1859. leta, dovolilo je Nj. veličanstvo polajšek v tej stvari, in izročilo voditeljstvom |
| Divica Orleanska (1848): | me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza zdaj na to reče: »Dovolite mi milostiva gospa, eno besedo za Marjanco reči, ker, akoravno |
| Maria Stuart (1861): | spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite! Burleigh. Naj bo! Marija. Zdaj na svetu nič Več nemam |
| Revček Andrejček (1891): | Anže. (Jako zadovoljen, malone ponosen. ) No, oče, če mi vi dovolite, da si smem to misliti, potem pa še ne grem |
| Zeleni listi (1896): | iz šole, predno bo šiba doma«. »Veste kaj, gospa? Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic |
| Gozdovnik (1898): | sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer odraſtla od tiga zhaſa, kar |
| Divica Orleanska (1848): | udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler je hrabri živel, od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne more dovoliti prostost. Ako pride ta postava na dan , se bo dokaj |
| Čas je zlato (1864): | Spervega ni ta nič kaj pri volji mu v prošnjo dovoliti, poslednjič mu vender privoli s to pogodbo – de naj mu |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zdaj ni mogel pomagati; že za časti voljo je mogel dovoliti in reče, de le. Pavliha vzame tedaj denar v roko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem slučaji neki odbitek. Ta odbitek se zove |
| Pozhétki gramatike (1811): | Dalje poménio kolkoſt, poſtavim: beaucoup velíko, doſti, peu, malo; assez, dovel, doſti, trop, prevezh; tant, tolko. II parle baeaucoup, et réfléchit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še 50 goldinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nam prostor to veselje krati. — Naj bojo tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de |
| Zlata Vas (1848): | Dela so celo léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej |
| Divica Orleanska (1848): | verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj – Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de |
| Divica Orleanska (1848): | tri. Dünoa. O tim pa gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam |
| Tiun - Lin (1891): | stransko pot, ali pa nama je bila le sreča mila, dovelj, prišla sva precej daleč, ne da bi naju kdo oviral |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | posobiti taku bota vi srezho jimeli noi dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti dovol zait tvojega shivlenja: vervi stanovitno noi fain inu shivi svetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili |
| Tine in Jerica (1852): | in je djal: Če Bog svoj žegen da, bomo imeli dovolj dela. Jerica odgovori: Žegna ga prosimo, drugo pa storimo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so bile dobre leta, se je lahko živelo, vsega je dovolj bilo, zdaj pa je vse slabo. Ter ne le meščani |
| Čas je zlato (1864): | svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa – jutri zjutraj pa prideš k |
| Fizika (1869): | poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop |
| Ferdinand (1884): | s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar |
| Zlatorog (1886): | mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri |
| Zeleni listi (1896): | jaz tudi ne vem«, odgovori oče. »Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moi bogi sapvshzheni Jesvs oh htve samora to velko bolazhino sadovol obiokati noi vmisov vseti oh naposhribana bolazhina oh moi pralvbesnivi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues tu sadovol storjenje sate zhovieshzhi rued: jas tabe prosim skues vse svete |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kier je on martro inv smert riasnaminje S. krisha sanas sadovol stverov pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga |
| Fizika (1869): | izmed najkrasnejših prirodnih prikazni, ni še našel do zdaj popolnoma dovoljnega razjasnila. Vender se kaže, da je v zvezi se zemeljskim |
| Botanika (1875): | pripomočkov. Da rastline dobro rastó, je pa potrebno, da imajo dovoljnega živeža, in zatim, da zamorejo ta živež v sebe tako |
| Botanika (1875): | S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Reke v Karlovec in iz Zagreba v Sisek že dovoljena, in da se bota ta dva telegrafa napravila že to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslopju, da ni, kakor v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od |
| Botanika (1875): | funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku |
| Fizika (1869): | se bomo učili poznavati kemijske prikazni. Za zdaj naj bo dovoljna le ta opazba, da se električni tok prizadeva, razkrojiti vsako |
| Fizika (1869): | odvaja elektriko, in se nje tedaj težko kje more nabrati dovoljna množina, da bi se napravile krepke prikazni. Po zimi se |
| Fizika (1869): | zavolj tega se tam čuti veča toplota, ki je lahko dovoljna, da stvari zažgè. Zato se leča zbiralka imenuje tudi zažigalno |
| Razne dela (1870): | se dvanajsti dan, Če prej ne dojde na boriše moč Dovoljna, de bi Orlean otela. (Dünoa se strese od hude jeze |
| Botanika (1875): | do 50kratno povečavo, in da je 250- do 300kratna povečava dovoljna, da so spoznamo z najimenitnijimi prikaznimi. 7 Občna botanika deli |
| Botanika (1875): | nikdar ne najdemo popolnih listov. Zunanja podoba pa nikakor ni dovoljna za razločbo lista od steblovih delov, ker so take rastline |
| Gospa s pristave (1894): | Ali ni tvoja desnica, ali ni orožje tvojih zvestih služabnikov dovoljna obramba za nas vse? « »Upam, da je. Toda marsikaj se |
| Pozhétki gramatike (1811): | perdevkov. Digne de récompense, Vreden povrazhila; Content de son sort, dovólen s' ſvojim ſtanam. Propre à la guerre, roden ali dober |
| Najdenček (1860): | je bilo mogoče in moja rednica je smela z mano dovoljna biti. Na tacih potih je bil navadno Parizelj najini tovarš |
| Pozhétki gramatike (1811): | contens (ino ne contentes) moj ozhe ino moja mati ſta dovólna Kar meſto perlogov tika, kje imajo sſati, ſo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v |
| Roza Jelodvorska (1855): | se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi |
| Maria Stuart (1861): | Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni |
| Revček Andrejček (1891): | da bi moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega dovoljenja ne bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim tako |
| Gozdovnik (1898): | vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih rokodelstvih ne bo treba nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | una réč v glavo ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca prihodnjiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital |
| Maria Stuart (1861): | milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in |
| Maria Stuart (1861): | Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz |
| Čas je zlato (1864): | pošlje h kralju, kakor mu je ta ukazal, dobí pismeno dovoljenje prosto v šolo hoditi od lastne roke kralja podpisano in |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo va-njo poſlali. Ptujiz, Herod po imenu, je s' njih dovoljenjem le ſhe imé kralja imel. Zhaſ je dotekel, ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in |
| Čas je zlato (1864): | ste zvedili,« pravi Lenče. »Ta čas grém jest z vašim dovoljenjem v drugo izbo in če bo gerdún tajil, zagromim potem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | nemškega in italijanskega. Namesti meščanske bande je igrala vojaška (z dovoljenjem divizijskega poveljništva v Trstu). Ploskanje je bilo gromovito; ponavljati je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izneskih prejetega posojila, izdana od države same ali z nje dovoljenjem od posamičnih dežel, večjih družbenih podjetij ali celo od posamičnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vse cesarske dežele razun lombarško-beneškega kraljestva, in ki dunajski banki dovoljuje, da sme goldinar skih bankovcov v novem dnarji polagama za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | očesom, mogel se jej bode izogniti. Ako se otrokom vse dovoljuje, postanejo večkrat nezmerni in svojeglavni; s prepovedjo se jim mnogokrat |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kajti pisanega ne bi nikakor mogel nadzorovati. Zato se mu dovoljuje, da tiska, namesto da bi pisal, in to z vzvišenimi |
| Gozdovnik (1898): | nasproti Sokoljeoko pa tolovaja. »Ti, pes od Komanča! kdo ti dovoljuje, da se brigaš za naju? « škriplje Mešanik ter skoči v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred |
| Gozdovnik (1898): | mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | O ko bi vsaj tukaj bila, nemara bi svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v terpljenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali pa na herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako da se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas |
| Pozhétki gramatike (1811): | Davno dovrſhen. Que je fusse tombé, Que tu fusses tombé, Qu'il fût |
| Zoologija (1875): | je tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam ta zakon mnoge |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | med kapelico so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala |
| Blagomir puščavnik (1853): | zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | je lisois, ſim bil v' branju, bral ſim: trie so doverſheni, je lus, bral ſim, j'ai lu, bral ſim, j'eus lu |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſmo ſte ſo bil, a, o bili, le, le Davno daverſhen. J'avois été, Tu avois été, Il avoit été, Vous aviez |
| Pozhétki gramatike (1811): | Davno doverhſhen zhaſ. J'avois eu, ſim imel, a, o Tu avois eu |
| Pozhétki gramatike (1811): | rendu, Vous avez eu rendu, Ils ont eu rendu, Davno doverſhen. J'avois rendu, ſim bil vernil itd. Tu avois rendu, Il |
| Pozhétki gramatike (1811): | fini, Vous avez eu fini, Ils ont eu fini, Davno doverſhen. J'avois fini, ſim bil konzhal itd. Tu avois fini, Il |
| Pozhétki gramatike (1811): | ayons rendu, Que vous ayez rendu, Qu'ils ayent rendu, Davno doverſhen. Que j'eusse rendu, Que tu eusses rendu, Qu'ils eût rendu |
| Pozhétki gramatike (1811): | ait fallu, de je bilo treba, de je trebvalo Davna doverſhen. Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo |
| Pozhétki gramatike (1811): | été de ſo bil a, o. bili, e, e. Davno doverſhen. Que j'eusse été, Que tu eusses été, Qu'il eût été |
| Pozhétki gramatike (1811): | ayons reçu, Que vous ayez reçu, Qu'ils ayent reçu, Davno doverſhen. Que j'eusse reçu, de bi jes bil prejemal prejél, itd. |
| Pozhétki gramatike (1811): | bilo Pretekli prejſhni. Il eut fallu, treba je bilo Davno doverſhen. Il avoit fallu, treba je bilo, je bilo trébvalo Prihodni |
| Pozhétki gramatike (1811): | de ſmo de ſte de ſo imeli, e, e Davno doverſhen. que j'eusse eu, que tu eusseus eu, qu'il eût eu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli doverſhen zhaſ dokonzhán. J'eus, im imel, a, o Tu eus, ſi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | kratke a lepo zavkrožene. Sploh moramo priznati, da je oblika dovršena, ter po napredku našega jezika uravnana. Pa tudi ta hvala |
| Botanika (1875): | se iz nje pravilna praprot, med tem ko predkal izgine. Dovršena praprot rodi le tros, pa nikakoršnih pelodek ne. Po naših |
| Zoologija (1875): | pri nekaterih drugih živalih, opazuje se čudoviti slučaj, da je dovršena žival manj popolna, nego v mladostnih oblikah. Tako preobrazbo imenujemo |
| Zoologija (1875): | čim različniši so njeni organi, in ob enem kolikor mogoče dovršeni. Razločevati živali je časih jako težavno zarad tega, ker se |
| Zoologija (1875): | tega razdelka, kajti njihovi notranji organi so tako popolni in dovršeni, da bi jih gledé na to lehko stavili nad mnoge |
| Zoologija (1875): | dolgo zvito sesalo, s kojim pije medico iz cvetov. Toda dovršeni metulji jako malo, nekateri celó nič ne jedó in sploh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | notranjih členov s produktom vseh znanih vnanjih členov. Primer. Ako dovrši 20 delavcev, delajočih po 12 ur na dan, v 5 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | priroda. Vse moči življenja merijo najbolj na to, da se dovrši še nerazviti telesni organizem. Prvi in najbližnji smoter vsake vzgojne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr. 4 delavci, kateri delajo po 12 ur na dan, dovršé neko delo v 7 1/2 dneva; koliko dnij potrebuje za |
| Pozhétki gramatike (1811): | prideſh? donnez-lui, daj mu, achevra-t-il? bo li dodelal? bo li doverſhil? viendra-t-elle ? bo li priſhla? a-t-on fait? ſo li ſturili? prenez-en |
| Viljem Tell (1862): | čuli. Ribič. Kaj mislite? Odkrijte brez ovinkov. Tell. Ko bom dovršil, vstane govorica. (Odide. ) Ribič. Pokaži pot mu, Janko. — Bodi Bog |
| Astronomija (1869): | kakor kubični števili srednjih daljáv teh dveh premičnic od solnca. Dovršil je pa teoretično opazovanje sostave premičnic sloveči Newton, (rojen 1. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vsi enako oddaljeni od solnca. Merkurij, ne davno rodivši se, dovršil je naše osolnje, kojega jedro solnce, se znači kot stanovitno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | neki zvonec nosile v tem zboru. HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo o odgovornosti vlade deželnemu zboru. — Dunajski in Peštanski |
| Gozdovnik (1898): | se mogli samo v dotikanju z belimi razločiti. Ko je dovršil, pripoveduje tudi Rdoles o dogodkih poslednjih dni. Hitri izgin. Fabija |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo in doveršilo ta dan, in da bi kolikor mogoče opravičil svojega sina |
| Maria Stuart (1861): | serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil g. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko 60 goldinarjev, zhe v vſim tako ravnaſh, kakor ſi dosdej ſliſhal, in zherve 30 dní ſkerbno paſeſh in jih zhedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve |
| Robinson mlajši (1849): | zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in |
| Blagomir puščavnik (1853): | prišli, da bi se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je dozdaj veljala, in pa ta, nova, postava ste kakor noč in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Mi moramo zemljo siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo pa tudi boljšati pa krepčati, toda ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pravi, de nič ne govorim, kér mi očita de še do zdaj v zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | denar veliko bolj odlegel, kakor pusta pašnja, na ktero so dozdej svoje konje stradat gonili. De bi se takim kmetovavcam, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ptujih deželah v navadi. Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za gotovo povedati, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je, de ima živina veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje do zdej od vas spoštovani, zakaj bi pa za Dunaj ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo |
| Pozhétki gramatike (1811): | in sloshene, prevoobrasne in odvodene, in ktire ſe na te doſdaj rezhene nanáſajo, tako poſtavim: ker v' damner, je dolg, oſtane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ozdravilo. (Iz Begenj nam pišejo) „Pri M. Kopaču je dozdaj iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi vse česke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce |
| Čas je zlato (1864): | skerbi in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Najdel je vezhdel, de pri vſim tem drusiga ni, kakor dosdevanje ali hudobnoſt. Uſmiljenje je imel s takimi ljudmí, ki ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sanje. V svet, ki še le biti zna, Nese duha dozdevanje. Kjer ne vé, kaj prit' ima. Gledajoč oči kar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sanje. V svet, ki še le biti zna, Nese duha dozdevanje, Kjer ne vé, kaj prit' imá. Kot bolj bistriga očesa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jim ga je bil napravljal? Nič prida se mi ne dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vunder potreba, da se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je ta |
| Viljem Tell (1862): | Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja |
| Ferdinand (1884): | ga grof. »To vendar ni tako zlobno, kakor se ti dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to ime med imeni onih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | padlo, kjé ſim vaſ videl. Hitro ſe mi je pa dosdévati jelo, de ſte ſe ravno od tiga zhaſa she poſtárali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasglaſilo. Ljubi kmetje, zhe koliko kaj pomiſlite , ſe vam mora dosdevati, de je mnogotero snanje, in veliko vednoſti potreba, zhe hozhete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki jih vovzhizh ali ſájovez imenujejo, ſe mi je jelo dosdevati, de bi bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Nočem dalje iskati po imenih za vas; vódi vas nek dozdevek, neko prazno domišljevanje” odgovorila je Fabíola tako resnobno, da se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le pojte, da vam serd popolnoma ne vzame pameti. ” „Kak dozdevek me nek vódi, káko prazno domišljevanje? ” praša Fulvij. „Da sem |
| Robinson mlajši (1849): | je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da |
| Pozhétki gramatike (1811): | amuse itd. De rezhejo in piſhejo beaucaup d'apparence, doſti podobno, dosdévno; beaucoup d' ignorance, d' orgueil, doſti nevédnoſti, napuha, idr ter |
| Astronomija (1869): | nam, in mimo nas tekala. Da je to premikovanje le dozdevno, to je tako sploh znano, da se komaj otrok more |
| Astronomija (1869): | vsaka reč, ki je pod obzorom, človeškemu očesu nevidna. 30 Dozdevno pomikovanje nebeskih teles. Če se hitro na pr. vozimo, se |
| Astronomija (1869): | stališče ali svoje spodnje vrhovišče. Čas, v kterem solnce preteče dozdevno pot od O do A, W in Q in zopet |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vsiga sumničenja enkrat clo Gerardu potoži, kteri ji je pa dozdevno dobri svet dal, naj se le vedno prav prijazno in |
| Tiun - Lin (1891): | izvanredno čokatega Irca z zabuhlim, izpitim obrazom, ki bi se dozdevno kaj rad udeležil borbe z Lin-Fijem. Radovedno je opazoval to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vižo podlago postavil. Zmiraj mora dozdevnost dobička večji biti, kakor dozdevnost zgube ; če taka ni, je vse vaganje — budalija. Budalija je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | mejo, in lotitvi na vsako vižo podlago postavil. Zmiraj mora dozdevnost dobička večji biti, kakor dozdevnost zgube ; če taka ni, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je bil tempelj dosidan, ſo sazheli tudi poderto meſto Jerusalem popravljati, deſiravno s' velikim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ker je pa v letu 1777 lepa s dvema svonikama dosidana Poſtojnſka zerkev v poſlednih letih od poboshnih dobrotnikov domazhe ſare |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morebiti ſovrashniki nad-nje planili. Tako ſo s' boshjo pomozhjo sidove dosidali, ino pozhaſi meſto poſtavili. Veſeli neisrezheno ſo bili Judje: ſ' |
| Sveti večer (1866): | višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar |
| Fizika (1869): | trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ki so tepkam močno podobne, rodovitne in nekoliko dni popred dozoré) za svojo hišo in hišne potrebe prihrani. Ako pa sadno |
| Botanika (1875): | različno. Saj zmrznejo na primer: Nadalje potrebujejo naslednje rastline, da dozore sledečo srednjo toploto 110 Od toplote je nadalje odvisna doba |
| Botanika (1875): | dozoriti svojega sadú ali plodú. V pravih vročih krajih ne dozoré ne hruške, ne jabelka in ne pšenica. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | selenila, hitreji raſtla, in do deſétih dni od druge pred dosorela. Şlama in klaſ bo vezhi in serno bolj moknato, nekteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno sheleti bilo, na Krajnſkim, Goriſhkim, Tershaſhkim, Koroſhkim, Shtajerſkim ſhe dosorela ni. Şmemo li dober soſtavik sato odvrezhi, ker je po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spet deželni pragi! O dnevi svetiga Mihela! Je zopet ajda dozorela : Na noge, součenci dragi ! Recímo še posledni ”z Bogam” Očetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | saſtati, noter do danaſhnjiga dne! Pazh velika ſhkoda, de ni dosorélo in ſtoterniga ſadú doneſlo! Po dokonzhani franzoski vojſki poſtane naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in sejati seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je sadje mesca Svečana že odcvetélo , o Vélikim travnu žito dožorelo, de so o Vélikim serpanu že grozdje tergali, in de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in nikdar nikdo ne vé, kakošno sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih bogato pridelujejo. Koliko več bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je tudi to res, de turšica tudi v merzlih krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vnéla. O koliko več časa je treba, da kaj dobrega dozori. Pogleda okoli sebe, če ga kdo razun Vsegavedočega ne vidi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do |
| Botanika (1875): | enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobiti. Reja shidnih zhervov ali gosénz. (Na dalje. ) Kadar zhervi dosorijo, to je, po zhetertim ſpanji 8. 9. ali 10. dan |
| Botanika (1875): | plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo potem popolnoma srele. Nekaj dní potlej, ko ſo tako dosorile, ſe vsame popir, na kterim ſo isleshene, ſe dva — ſhtir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Pretêklo léto — strašno v svojih prekucíjah in vojskah — ni môglo dozoriti v létu 1848 vsajene vstavne svobode. Ministri brez deržavniga zbora |
| Botanika (1875): | velika toplota pa tudi brani, da nektere rastline ne morejo dozoriti svojega sadú ali plodú. V pravih vročih krajih ne dozoré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in de tudi sdrav shivesh dobí, ne kako gnilo ne dosorjeno ſadje, ali pa ne dovolj ſpezhen kruh, ali pa ſmradljivo |
| Fizika (1869): | convexer W. Kotel prekapni, Destillirkessel, 116. Kovalo, tiskalo, Druckwerk. Koža dožna ali mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj, stožec, Kegel. Kraft |
| Fizika (1869): | Inductionsrolle, navodno vreteno. Interferenz, križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična kožica, dožna kožica, 144. Irrlicht, vešča, védenec. Iskra, električna, elektrischer Funke, 161. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se |
| Blagomir puščavnik (1853): | o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in |
| Čas je zlato (1864): | ako se je v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno doživel, kot je pričakoval. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tacega, kakor prav sedaj pri Marcelovih, pa vendar še ni doživel. Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim |
| Genovefa (1841): | ſinam v puſhavi prebila, in sdaj je shé ſédmo simo doshivéla. Poprejſhnih sim ni bila nobena slo mersla. Sedma sima njeniga |
| Oče naš (1885): | od Štefanove hiše, „Barba, v malo dneh sva mnogo reči doživela. Barba, kakó ti je pri srcu? “ „Dobro, Ménart! “ je odgovorila |
| Pripovedke za mladino (1887): | zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To ſe le tako sdi, ſkuſhnja je pa drugazhe pokasala. Doshiveli ſmo, de je ſadje dobro obrodilo, in vunder ſe je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | skušnje, si misli, tudi še tako hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dober kup v oſhtarijah shivela. Vezhidel Vodnikov je posno ſtaroſt doshivelo; dva brata inu ena ſeſtra mojga dedza ſo mene doſtikrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta |
| Genovefa (1841): | obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v ſvéti véri v Têbe, o Ozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se iz druzih krajev sliši, smo letaš upali dobro letino doživeti. Žito sploh je lepó, dobro odrašeno in klasnato. Sená je |
| Tine in Jerica (1852): | več mater! Kaj kej taciga moram še od svojih otrok doživeti? Tine. Od mene vsaj ne. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | me tó nóč varval; Ti si mi dal ta dan doživéti, za tó se ti zahvalim. Daj mi tudi danes prav |
| Stric Tomaž (1853): | reče spet jokaje se žena, „jojmene! da moram kaj tacega doživeti! Vedno sim kakor skerbna mati, kakor dobra kristjanka za te |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | motiš, ljuba moja! Bog mi je dal ta presrečni dan doživeti, ali zdaj me nekaj druzega čaka. Naj se zgodi njegova |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pa bode za vas skerbel, in vam še srečne dni doživeti dal. Tako dobrotljivih ljudi Bog ne more zapustiti. Jaz pa |
| Revček Andrejček (1891): | besedico razumem! Jeklen. O moj Bog, moj Bog, to moram doživeti. Grešnik. On jo je pobrisal, kakor bi bil smodil za |
| Štiri poslednje reči (1831): | In tudi 70, 80 ali ſto let, ko jih kdo doshivi, kaj je to proti vezhnoſti? Vpraſhajmo tiſtih, ki ſo veliko |
| Štiri poslednje reči (1831): | imenvali kratke leta sdajniga shivljenja, ker 80 let she malokteri doshivi. ¸Spiſki is mertvaſhkih bukev ſkos rezh let kashejo, de is |
| Tine in Jerica (1852): | spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci |
| Fabule ino pesmi (1836): | sva, Dushnoſti ſvoje sna ſtoríti. «« »»Pa nej’ sadoſti, ſamo snati, Dushnoſti ſtana ſvojega: To drugo je, da fliſ ſhe ma. Ne |
| Fabule ino pesmi (1836): | v’ ſtan podá, V’ kater’ga Bog je njega sva, Dushnoſti ſvoje sna ſtoríti. «« »»Pa nej’ sadoſti, ſamo snati, Dushnoſti ſtana |
| Fabule ino pesmi (1836): | réſen tebi dá pomozh, Pa ti ne ſhparaj ſvojo mozh: Dushnoſti tvoje on ne ſtori. __________ |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | M = e.104 + d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z enim glasam za odbornika c. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tebi strune dala! V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí **). Gotovo, ljubi bravec |
| Rudninoslovje (1867): | na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi je vmiſlil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam ſuhiga drazhja, sa veverzoj luzha, ino vbogo shival od hraſta do hraſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih nizh ne dotikaj, kteri ſo leni, poſtavi sraven njih drazhja, ali oblanzov ali ſlame; kteri pa ſhe jedó, tiſtim nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to vidiſh, takrat jim sadoſti, ſtruſhkov ali oblanz, ali ſuhiga drazhja ali pa ſlame naſtavi, in bojo kmalo nanje sazheli iti |
| Stelja in gnoj (1875): | na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. § |
| Stelja in gnoj (1875): | Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kjer shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo sazhel |
| Divica Orleanska (1848): | dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag! |
| Stric Tomaž (1853): | obrazu lile. Rajnki mu je bil čez vse ljub in drag. Pridruži se jima tudi kmalo imenitna gospa, z imenom Tu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dal sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A zdaj |
| Zoologija (1875): | pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv ſe pa vunder zhes leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam |
| Blagomir puščavnik (1853): | roko poda, in ji jokâje reče: ”Ne bom Vas več draga gospa! nikdar več na tem svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se je ne znebili radi. Ta služnoljubnost je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In |
| Valenštajn (1866): | prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati, nisim mislil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m. pa, po |
| Blagomir puščavnik (1853): | pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. |
| Kemija (1869): | ° C. stoprv vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh blago |
| Blagomir puščavnik (1853): | veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | že napravljen. On pa se še pri svoji gospi in dragem sinu mudi. Ločitev od nju dveh mu je bila čez |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tem kraji prejete dobrote sahvali. Poſlovi ſe potem per ſvojem dragem krishi, ter ga ſhe enkrat prav ginjeno kuſhne. Sdaj jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil |
| Genovefa (1841): | dvanejſt naj hrabrejſhih môjih konjnikov na pomozh in povejte môjimu dragimu taſtu in môji taſhi, kar vam vaſhe blago ſerzé pové |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj ta perporôzhba samóre per obéh ! — Ta podúk je mojimu dragimu I. takó dopadel, de je she pervo jeſén , to je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste |
| Divica Orleanska (1848): | tebe imam, tebi se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pripeljala in komej v hišo stopivši prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da je moj dragi oče v tem bil v zmoti, ali jaz, kteri preljubo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna |
| Roza Jelodvorska (1855): | mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako dobre volje, kakor bi se pred nami miza šibila dragih jedil. ” |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojo druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor |
| Blagomir puščavnik (1853): | spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sestavka se vidi, koliko mi je na skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím pak |
| Robinson mlajši (1849): | vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene tako hudo razžaljenim staršem, da bi za tako |
| Kemija (1869): | po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdaj zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre nekaj poboshnih shen, ki ſo v' Jesuſa vérovale, s' drasimi diſhavami k' grobu; Jesuſovo telo bi rade bolje vmasílie. Shaloſtne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti |
| Genovefa (1841): | Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali |
| Genovefa (1841): | ne posnám. O Bóg! o Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridelovanja turšice ne poprimejo. To orodje saj vender ni takó drago, de bi si ga ne mogli omisliti. — Drugi se pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ostane imé konstitucíja! — Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo potegujejo; pa nas ni veliko, večidel jih je |
| Divica Orleanska (1848): | Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo, da ima za svoje žene, ki jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga |
| Valenštajn (1866): | Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je ſhvarou, kader je bila Maria Magdalena tudiſhozhu, inu dragu masilu na Chriſtuſovo glavo islila, rekozh: Ut quid perditio h |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JEsuſa, od katire je ena ſama kapla naisrezhenu shlahtneiſhi, inu drashiſhi, koker vſi ſhazi zeliga ſveita, v' timu vertu Gethsemani taku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji in dražeji; kér je v Ljubljani precej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 1 gold. 10 kr. prodal v Gorici, in tudi še dražji je bila. Svila (žida) je za nas kaj dobra reč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nam ne bo trebadomačega kupovati, ako je slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so ravno dražji od druzih, so vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je plačilo za izdelek (lon) višji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de belo shido predejo, deni jih poſebej; taki kokoni ſo drajſhi, pa manj shide dajo. En kokon imá okoli 900 — 1200 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koliko troſhkov sopet to vsame, ſoſébno, kir je léſ zhedalje drashji! Tudi zhaſa ſe veliko potrati, ker ſe to delo vſako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe v Ljubljani ſprejemajo— po poſhti poſlane ſo pa nekaj drashji. Kmetovski pregovori za mesec SVEČAN, (ki ima letas 29. dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomnoshena pratika ne bo nizh vezh, kot en ſam krajzar drashji od te ſedajne, to je, veljala bo 6 krajzerjev v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Iz tega se vidi, da je kruh na Austrianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer v naših |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnína iz Tersta v Ljubljano namest 30 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zaljši ovenčujejo, kakor de bi bili iz čistiga zlata in dražih biserov. Zakaj učenci imenovane gojlinice ne bodo samo v bogoslužnosti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes puſtijo satu, de, kyr mi vemo, de je ta nar drasheſhi kry Synu Boshjiga ena saſtava naſhiga odreſheina, bomo tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rekozhi: pogledei Nebeſhki Ozhe! ta je ta nar ſveteiſhi, inu nar drasheſhi kry tvoiga vezhniga Synu, na katirimu ti imaſh nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kralja in Zeſárja; sakaj me vijemo nar imenitniſhi blago, in nar drashji obléke predemo sa Kralje in Zeſárje in sa veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti ni drusiga ſtoriti, kakor s pralizo plevél potrebiti, tode nar drashji in ſilno samudljivo délo je tó. S pralizo pléti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſklene ſveto piſmo. Te piſma nam morajo biti ſvete, kakor naj drashji poſoda boshje reſnize; one ſo polne uka, polne poveſeljenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terdovraten oſtou, inu tebe, katiri ſi ta nar shlahtniſhi, inu nar drashiſhi shaz Nebeſs, inu semle, Sa en taku maihen, inu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rezhejo, „tvoja otroſhka ljubesn do ozheta je vezh vredna, kakor nar drashji biſer alj pa shlahni kamen, ki ga v' ſvoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čase ohranjene napise, pokaži njim razvalíne tempeljnov , v ktérih so nar dražji dišave iz kadílnic prot nébu puhtíle, — in upanje imam |
| Blagomir puščavnik (1853): | nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sato je taka smeſhnjava vſtala, de je bilo joj! — Veliko nar drashjih rezhí je takó poſhkodvanih bilo, de je zela ſhkoda |
| Astronomija (1869): | se je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste |
| Astronomija (1869): | Pri tanjšem opazovanji se je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti |
| Astronomija (1869): | najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj. |
| Astronomija (1869): | 65), toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in |
| Astronomija (1869): | v istej ravni, kar bi bilo tedaj, ko bi mesečeva draga ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o vsakem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | enkrat v kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z voza. Priserčno so se pozdravili, in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ste hitele po hribcu doli. Vitez Vladimir, gospa Vida in Dragica so se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in nar lepši živine — konj — ne jedli? Če nas bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če nas naš prijatel korún |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubljani v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetovavci *), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na leto, od novega leta naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako, da vradniki do 400 fl. bojo dobili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 1. V Ljubljani v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi zatirali |
| Robinson mlajši (1849): | mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 1852 odperta, in naši vinorejci so hitro svoje vino procej drago pospešili. Leta 1853 so ga več pridelali, in ker je |
| Valenštajn (1866): | Drugi lovec. Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Zavila je poleg Rena v Švico, a tam je bilo drago živeti. Svetovali so ji na Švabsko, a tudi :tam ni |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | »Govori, kar ti je drago, drugače prepričal me ne boš. Le nikari ne misli, da |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Sakai je ta poguba? tu masilu bi ſe bilu snahi dragu predati, inu ti dinarji tim bogim dati. On je tiſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od vſeh duſh zęle Fare. Ali leto imę bó tebe dragu koſhtalu. Şkerby, nepokoj, trud inu shaloſt bó tvoj odlózhik. V' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po volji, zhe pa ne, ſe hrani, de ſe drujikrat drajſhi prodá. Hraniti pa ſe mora v ſuhim zhednim kraji, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is usórjeniga leſá vós napravil; na njega beſedo ſe sanéſeſh, drashej mu ga plazhaſh in puſtiſh lepſhi okovati, pa sa tri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na volo Boshio podajo. Nezh ni bilu Chriſtuſu shlahtneiſhi, inu drasheſhi, koker tu shiuleine, inu nezh britkeiſhi, koker tu terpleine, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo ſe tudi pritoshilí, de morajo pri nekterih poſhtah novize drashji plazhevati, kakor j njih zena; savoljo tega ſmo ſe s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je léſ sa kurjavo, sa teſarijo in druge rezhí vedno drashji, in teshje dobíti, in ſèm ter tje she slo pomanjkúje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da bi v take vasi šli, kjer |
| Stric Tomaž (1853): | ude in život in kako bi ga nar bolje in nar dražje prodati zamogel. Nadalje prevdarja, kako bi si še več |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | napraviti in v Torunj-u, rojstnem mestu, v vedni spomin postaviti dragocen pametnik. Ko so to znamenje slavljenja letos mesca januarja (prosenca |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | cara Lazara tičejo, krasno ponemčil, je prejel od ruskega cara, dragocen brilantin perstan. * Slavoznane „Slavisehe Jahrbücher'* ktere je g. Jordan pred |
| Rudninoslovje (1867): | smaragde, manjši se dobivajo tudi v solnogradskem Heubachtlialu. Smaragd je dragocen kamen, karat prodajajo po 50 gold. srebra, manje čislani so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici |
| Sveti večer (1866): | ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam. Pa saj so take dragocene podobe le za veliko gospodo in pri otrocih niso za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in nakopičeno je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ličarja. Spominjaj se tudi tistega, čegar dragoceni ostanek nosiš na svojem vratu. ” „Le nekoliko še poterpi, ljuba |
| Pripovedke za mladino (1887): | kjer stoji polno zabojev, v njih pa so biseri in dragoceni kameni. „Ti so še boljši, kakor kremeni,” pravi Janezek ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | niso do zdaj vedili, kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem |
| Roza Jelodvorska (1855): | lepe polikane skrinje, polne pražnjiga platna in beliga perila; svoje dragoceno lepotičje in bliskajočo kuhinjo. Ko ste vse ogledale, reče Ljudmila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pertič (orarium so mu rekli), kterega so velikrat še v dragoceno tančico zavitega spoštljivo na svojih persih nosili. Zdaj je tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prizadjalo, da se je po najnovejši šegi nališpal. Zlato in dragoceno kamenje mu je kinčalo obleko in vse perste na rokah |
| Kemija (1869): | Iz precej redke rudnine, lazurec imenovane, so imeli nekdaj dragoceno, prelepo modro barvo, znano pod imenom ultramarin. Kemična preiskava je |
| Zoologija (1875): | ne izdeluje tako rekoč nikakoršne svile, temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati od drugod. Gosenica svilnega prelca hrani se listjem |
| Kemija (1869): | pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor zahteva podoba na njej — kaj, ko bi bila te dragocenosti za kaj višega odločila? Menda jo neka skerb budí in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pred zasledovalci, tú so imeli shranjene v težkih zabojih uplenjene dragocenosti, bogata oblačila, zlato in srebro. Ko je ciganka z otrokom |
| Gozdovnik (1898): | okno je pričalo, po kteri poti je hudodelec ulomil, vse dragocenosti odnesel. Na balustradi viseča motozna lestev je izpolnjevala podobo, ki |
| Valenštajn (1866): | kemu ukazuje Trčka. Puškár. Strelci. Dva Holkova lovca konjika Butlarjevi dragonci. Samostrélniki od Tifenbahovega polka. Oklopnik od lombardskega Oklopnik od valonskega |
| Valenštajn (1866): | Vojáci privlekó kmeta. Prvi lovec. Ta mora viséti! Strelci i dragonci. K profosu! k profosu! Stražnji glavár. Še le nedavno so |
| Valenštajn (1866): | Grofinja Trčka. Tekla. Gospica Naibrun, dvorkinja Plemíč Rosenberg, konjuh vojvodičini. Dragonci. Služabniki, plemiči, ljudstvo. Igrá se v prvih treh dejaniih v |
| Zeleni listi (1896): | je izbral uprav vojaški poklic, rekel je: »To so storili dragonci, katere sem videl v mladosti v svojem rojstnem kraju. Ljubi |
| Valenštajn (1866): | maramo zanj takó, Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode |
| Valenštajn (1866): | polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nikolj ne posabite, Kako shlahtne roshe ſte. Dobri nauki ſo dragota, ˛Svete zhednoſtfti lepota; Le preshlahtno to blagó Vaſha prava ſrezha |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in |
| Robinson mlajši (1849): | Dragotin. Tako delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš |
| Robinson mlajši (1849): | mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov |
| Robinson mlajši (1849): | teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel je je iz korablja |
| Robinson mlajši (1849): | Jaz vem, kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na |
| Robinson mlajši (1849): | se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se |
| Robinson mlajši (1849): | nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je to bilo. Oča. A kaj misliš |
| Robinson mlajši (1849): | so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo |
| Robinson mlajši (1849): | Pač vem, kaj je to bilo. Oča. A kaj misliš? Dragotin. Brane. Oča. Prav imaš! Zemlja se brez bran ne môre |
| Robinson mlajši (1849): | kaj bi le tude v plavanji bila mogla od nesti? Dragotin. Jaz vem, kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teb' nazvánih cvétk izbor, *) Tebi v čast, cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran reje leſá in hoſt. Smirej bolj pogoſto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo |
| Botanika (1875): | pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in hiacinte v čistej vodi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Amerike k nam v Evropo pripeljali. Neki Anglijan Franc Drake z imenam, ga je v Evropi vkoreninil. V spomin te |
| Robinson mlajši (1849): | Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš da, Francisk Drake ji je iz Amerike prinesel; — To pak je le neumno |
| Astronomija (1869): | Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je v' bran poſtavil, ino je Bala sdrobil, ino drakona umoril. ˛S' tem ſi je veliko ſovrashnikov ſtoril. Pogovoré ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo imeli bronaſto podobo. Bala po iménu, ino potlej pa drakona, to je, kazhjo poſhaſt. Tudi Daniela ſo ſilili, de bi |
| Genovefa (1841): | hitéli, grôfinjo rasmerſheno in bres govorjenja na ſédesh naſlonjeno in Drakona pred njo v kervi leshézhiga vidijo, in Golo je od |
| Genovefa (1841): | ſôbi piſmo dajála, Gôlo s gôlim mêzhem pridêre, ubósiga, nedolshniga Drakona prizho njé prebôde in sazhne ſtraſhno krizhati. Vſi v gradu |
| Genovefa (1841): | ſkrito oſtalo. V tiſtim hipu, ko je Genovefa sjutrej sgódaj Drakónu v ſvôji ſôbi piſmo dajála, Gôlo s gôlim mêzhem pridêre |
| Genovefa (1841): | enkrat sa zhudno odreſhenje sahvalila in le nekoliko ſhe s Drakovo vdovo in njenimi ſirotami ſe pogovarjala, in jim ſvôjo miloſt |