- dulcorantur
Sacrum promptuarium (1695): apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes
dulcorantur Duler dulmanski dum dun. Dunaj Dunajčan dunajski dunklen Dünoa dunst dunztbader duplina duplja duplo durch durchgelesen durchleuchtet durchmesser durchschnitt durchschnittspunkt Dürer durhamec durhamski duri durniti duša Dušan Düšatel duščev dušec dušečnat dušek dušen duševen dušica dušičen dušikov dušiti dušnica dušnik duti Dutovlje dužnič dva dvaindvajseti dvainsedemdeset dvaintrideset dvajset dvajseti dvajsetica dvakrat dvanajst dvanajster dvanajsteren dvanajsti dvanajstica dvanajstinski dvanajstkrat dvanajstleten dvanajstoprstnik dveleten dver dvesto dvigajoč dvigati dvigniti dvignjen dvigovati dvoboj dvobor dvocevka dvodomen dvoglasnik dvoglav dvoj dvojba dvojček dvojčica dvoje dvojen dvojenje dvojica dvojiti dvojnak dvokaličnica dvoleten dvoloputast dvom dvomba dvomeč dvomen dvomiti dvomljenje dvomljiv dvopičje dvor dvorana dvorček dvorec dvoren dvorezen dvorišče dvoriščen dvorjan dvorjanstvo dvornik dvorob dvorski dvostranski dvoštevilčen Džingiskan džunka
| Sacrum promptuarium (1695): | apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Gregor Tomaž Ciegler, in posvečeni vladika v Solnogradu, vladika Dulmanski gosp. Alojzi Hofmann, veliko drugih duhovnov in druge gospôde in |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 60. 1 kg = 1.785523 dun. funta; koliko kg ima 1 dun. funt? (5 dec.) III. Naloge v ponavljanje. 1.* Koliko velja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sekundi? Izračunaj, na okrajšani način deleč: 60. 1 kg = 1.785523 dun. funta; koliko kg ima 1 dun. funt? (5 dec.) III |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ko je imelo srebro 25 % ažije, plačalo se je za dun. cent (56.006 kg) cukra 32 gl. v bankovcih, pozneje, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se bodo taki za vas potegovali, jim ni tréba na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá začno svoj stan zboljševati, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | možje do zdej od vas spoštovani, zakaj bi pa za Dunaj ne bili pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de bo slišal, kaj in kako de se bo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunaji sta jo izdelavavca kmetijskiga orodja Burg |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom, ali 14 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga vzroka več |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi |
| Ferdinand (1884): | sme vrniti v svojo domovino. Naš Ferdinand ga spremi na Dunaj. Tú pa Ferdinand ni bil tako zadovoljen, kakor je popreje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je priſhel pervi srakomer (Barometer) med ljudi. „ 161 „ ſo na Dunej kofé dobili. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 3 ali 4 dni. — Pri nekim kmetovavci v Mödlingu blizo Dunaja smo vidili tako ravnanje; krave so bile kaj lepe in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je gospodična Kaban, ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno izdelati , so bile |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 50. Ob 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinogradu Goſpodovimu v svoji škofii, ki se je razprostirala med Dunajem in Kolpo, ob Savi, Dravi in Moravi i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov), ki ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nagovarjal. Ako me je kdo vprašal, kaj de je na Dunaji, sim mu odgovoril to, kar so Dunajčanje sami pravili, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | varuj takih dogodb! J. Š. Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije ter 178 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi našim bravcam všeč, če jim povémo, kaj so pa Dunajčani pretečeno léto za živež in pijačo potrebovali , namreč : 293396 vedrov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de je na Dunaji, sim mu odgovoril to, kar so Dunajčanje sami pravili, in če je bila misel morebiti napčna, ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga českiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bila misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v čast Krajnske dežele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in to je prav. Kolikanj bolj pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Florenc na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj sabo vzel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se je govorilo, da je knez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno tiſtim hlevu per miru ſtala. J. D. Povedka. (Nek Dunajſki najemni kozhjash) je drusiga vpraſhal : „Sakaj pa tvoj konj takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdelke poslati. Vodstvo imenovane razstave je pred nekimi dnevi v dunajskih novicah bolj na drobno razložilo, kar je rokodelcam še sploh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k. pošta nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo : „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei der k. k. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | létniga plazhila, ki ſe konez vſaziga meſza na obreſt v Dunajſko ſhparovko naloshuje in ondi do sadnjiga Kosaperſka oſtane, bo ſhkoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dr. Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra |
| Divica Orleanska (1848): | njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti |
| Divica Orleanska (1848): | Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim ji Na |
| Divica Orleanska (1848): | krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa bo vse speljano, dokončano, Ko v Remo mi |
| Divica Orleanska (1848): | hrabri živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel |
| Divica Orleanska (1848): | Vitez pride, govori nekaj tiho z Bastardam, ta se vstraši. ) Dünoa. Še tega manjka! Karol. Kaj je zopet, kaj? Dünoa. Grôf |
| Divica Orleanska (1848): | pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga |
| Divica Orleanska (1848): | Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim |
| Divica Orleanska (1848): | gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem |
| Divica Orleanska (1848): | kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni |
| Kemija (1869): | apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rečmi nar bolj storiti da, to je: z parno kopvo (Dunstbäder) in z mazilam vimena. Mina. Kako se pa vse to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. Janeza, in veliko drugih svetih krajev; Salomonov vert, Apostolska duplina, in deblo od kteriga je sveti križ usekan bil, so |
| Zlatorog (1886): | ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterih se mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti. Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bogat mož. Pravijo, da na starega leta dan lahko to dupljo najde. Šli smo tedaj vsi, in ko se malo čase |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | podmerač Taucher, — čoka, kloka Kirchenluster, — nevera Sturm, neverin Sturmwind, — huntati durch die Nase reden, — huntalo der so redet, — kapla mu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | die Ursachen der jetzt so häufig vorkommenden executiven Feilbietungen, und durch welche Mittel liesse sich die Lage der kleinern Grundbesitzer je |
| Fizika (1869): | Auftrieb, vzgon. Auge, oko. Augenkammer, očesni prekat. Ausdehnbarkeit, razteznost. Ausdehnung durch Wärme, razteg. Ausdehnung (Eigenschaft), prostornost. Ausdünstung, parénje, izparivanje. Ausflussrohr, cev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Laib. Ztg. ” navdušeno piše, hrepenela „die zahlreiche jüngere Damenwelt, welche durch den Reiz ihrer Erscheinung (lejte no! ) nicht wenig beiträgt zur |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Stefanovic Vilovski, izdal je koncem lanskega leta tudi knjižico: „Wanderungen durch Montenegro”, v kateri v 6 oddelkih na 97 stranéh prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall |
| Fizika (1869): | destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek |
| Fizika (1869): | Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse |
| Fizika (1869): | Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo jih nar imenitniſhi moshje riſali, kakor: Rafael, Angelo, Rembrand, Dürer i. t. d., ter jo 3000 Guinej zenijo (vſaka guineja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' |
| Ta male katechismus (1768): | boſhji ostalla: koker tudi ſatu, ke sebbotha je koker ene durè k' nédelli, skus katiro se vezhnu ſhivlenje ſastope; Maria D. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu je kar je S. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu kir je Josheſ tudi en velik kamen pervaluv pred dure tega pokopaliſha, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſſu: kader je she posnu blu ob eni Sabboti, inu dure ſo ble saperte, kir ſo bli Jogri skupsbrani savol ſtrahu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſaperte, inu usi kluzhi ſaloſheni, pogubleni, tok jeſt njemu use dure odpiram pred njim, inu ſa njim ſapiram; ſakaj brada mojeh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mene namore nekamer pridti. So lih i he use dure ſaperte, inu usi kluzhi ſaloſheni, pogubleni, tok jeſt njemu use |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ke ſtojy, ſtopi ti na ta druge konz ſhakla, ter dure ſapri, inu velevaj, de ima tebe na ſhaklu ſtojęzh kloftati |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je prezh Neveſta. Jeſt imam eno zel majheno hisho, katire dure useskuſi ſteſaj odperte ſtoje. Jeſt se nabojim, de be meni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sod ſvunej zirqve? Ke ie toku velik, de skus dure v' zirkuv namôre. Katir je ta rôshtan Svetnik? S. Lovrenz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam! ” Potlej ſe v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nar kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim |
| Blagomir puščavnik (1853): | pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše, |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | nekoliko potolažil. Zdaj, ko njega doma ni bilo, se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit |
| Revček Andrejček (1891): | te imam rada in nesrečo vidim, katera ti že na duri trka. Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne, pa she gréh preshí ko derezh lev per tvojih durih. Pa zhe le hozheſh, samoreſh poshelenje do hudiga premagati, ino |
| Revček Andrejček (1891): | Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | némško , ali po slovensko, ker ne veš, ali je pred durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno (vse jedno)! pravijo Čeho-Slaveni; všeckojedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim vam — so rekli — bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim mislil tudi jez sam pri sebi; kdo je pred durmi ne vém, de sim pa jez v jispi Slovenec , to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ” |
| Gozdovnik (1898): | zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno durne. »Kaj je? « vpraša duknjenec, maneč si oči. »Boj se bliža |
| Sacrum promptuarium (1695): | meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev na 500 duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | □ milj zemlje, na kteri prebiva 35 milijonov in 295957 duš v 773 mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški milji živi, očitno kaže , da je narod delaven |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ti pak dobrótlivi Paſtir naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih ſliſhati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' tempelj Bogu v' dar perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari |
| Sacrum promptuarium (1695): | peil, de od velike slatkusti je bila nje dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa |
| Ta male katechismus (1768): | streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura |
| Ta male katechismus (1768): | smerti se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | z časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja |
| Roza Jelodvorska (1855): | S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj dela, duh pa naj se k Bogu dviga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne Rajko — je pripeljal veseli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo in da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so gledé |
| Biblia (1584): | jeſt isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęriga ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga |
| Genovefa (1841): | mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako hudo — hudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | T i, vezhna hvala, Ozhe , Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daji timmne poshlash inv kmoimv poshliednjomi zhasi kader sebo moja dvsha odtalesa vozhiva so Gospved Jesvs Kriſtvs jes se perporozhim vtvojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia |
| Sacrum promptuarium (1695): | perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pustil lepe ljudí, Mirne ceste , frišne vodé. 10. Vsim vernim dušam sveti rej Ki nam ga vsim vkupej dej. Češcena roža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi |
| Biblia (1584): | krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu is ſèrza ponishèn, inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je |
| Ta male katechismus (1768): | tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem |
| Blagomir puščavnik (1853): | se podaj v božjo voljo; tudi v ptujšini se dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil vedre in vesele. Na nogah ni imel druzega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo proti |
| Deborah (1883): | me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega, ko vas jaz rotim, Naj mi hití v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način |
| Biblia (1584): | INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri more |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku vezh tiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja |
| Genovefa (1841): | Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je bila |
| Biblia (1584): | vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet |
| Sacrum promptuarium (1695): | nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu S. Duh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj |
| Divica Orleanska (1848): | meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu. |
| Oče naš (1854): | in od dné do dné prihajam — hvala Vaši skerbi — na duši in na telesu močneja. “ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi duši, da bi tudi zdaj spoznal, če nima kakih skrivnih misli |
| Oče naš (1885): | in od dné do dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja. “ |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej |
| Genovefa (1841): | uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel: „Kdor je shêjin, pridi k mêni |
| Biblia (1584): | ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum |
| Sacrum promptuarium (1695): | Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha |
| Ta male katechismus (1768): | itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na temu svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal |
| Divica Orleanska (1848): | de me vidi svet. Burgún. To slavo Ste s krepko dušo naklonili si! Izabó. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mogoče, vse besede svoje matere poslušati; žalost je napolnila njegovo dušo in neštete solze so se mu čez lica vderle. Težko |
| Roza Jelodvorska (1855): | se k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga |
| Viljem Tell (1862): | noge ter ga strastno za roko zgrabi). O Tell! Rešite dušo mi, da ne obupa! |
| Valenštajn (1866): | glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled mora zmoči dobri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imenovati kristijano? V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej veri |
| Deborah (1883): | ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem od tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef! Jožef (solze se mu ulijo). |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus, s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom je i dušoj tvoj, kar si Poplačal zopet upnike njegove. Valenštajn. Kaj pa |
| Zlata Vas (1850): | de se s svojo kervjo podpišem, se mu hočem z dužo in s telesam zapisati. Saj vidiš, de me sila tare |
| Biblia (1584): | bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa eno męnjo bó zhlovèk dal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ali kaj sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moi presvadshi Jesvs! jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori tri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kader an zhvovak aniega bovnika Dvsho shnjemi saklena obeden sovrashnik je namore odprieti? je lasbov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli mi sdei gremo poano Dvsho kathera nam zve shlishi potam je ansidlar merkov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vezhi sapvshenje O Mivoſtlivi Jesvs vsmili se zhes mojo bogo dvsho, kader bo ona vtam shliednjam zvgi lashava noi od vsah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Diokleciana), dve od cesarja Konstantina; tri od silniga cesarja Štefana (Dušana), pet od kneza Lazarja, deset od Kraljeviča Marka i. t. |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume |
| Divica Orleanska (1848): | iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti |
| Divica Orleanska (1848): | s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in moj gospod! Govoril nisim, Dokler pomoč je |
| Divica Orleanska (1848): | in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel? Düšatel. Je res! Sorelka, Je taka sila? Denarja manjka? Trume čêjo |
| Divica Orleanska (1848): | Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag! |
| Divica Orleanska (1848): | V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za cele |
| Divica Orleanska (1848): | odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag! |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Je tako – Bog pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje |
| Divica Orleanska (1848): | in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta |
| Kemija (1869): | privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec |
| Kemija (1869): | in kemično dokazati se morejo le tam, kjer se delajo. Duščeve spojine. Gledé znamenitih lastnosti, kakor smo jih opazili pri kislecu |
| Botanika (1875): | v sebe. Rastlina ga dobiva v podobi tiste kemijske spojine duščeve z vodencem, ki se amonijak imenuje (kemija §. 84.). To |
| Botanika (1875): | in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se |
| Kemija (1869): | dušec kemiku zanimiv po svojih spojinah, kajti s kislecem dela duščevo ali solitarno kislino, NO5, z vodencem močno osnovo: amonijak, NH3 |
| Kemija (1869): | najmanj pa do kovin, zato komaj vémo za kako spojino duščevo s kovinami. Ali pri vsem tem je dušec kemiku zanimiv |
| Botanika (1875): | za potrebne za obstanek rastline. Ako ima sok nekterih rastlin duščevo kislih soli v sebi (n. pr. Borago), se duščeva kislina |
| Botanika (1875): | sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive |
| Kemija (1869): | Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela |
| Kemija (1869): | okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall. |
| Zeleni listi (1896): | skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek. Kaj stori? Ko sta oče in mati za trenotek sobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | devajo, pa se mora takó zapreti, de ne bo nikjer duška. Peč mora dva čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da, ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kotlu in per pinjah ſo sahlopke ali pipe narejene , de duſhek dajejo. V tiſtim migleju, kadar hlap od ene ſtrani na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sproſti; zhe proſtora sadoſti ne najde, in zhe ſe mu duſhek ne da, de bi vun puhnil, kotel rasneſe. Ne posabite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ogréva, pa sim vonder zadovoljen z njo. Zakaj zdolaj per dušku zmiraj požira merzlo sapo, zatorej tudi več sogrete sape ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z njo ogréva. Peč, dokler je kaj gorka, zdolaj per dušku zmirej merzlo sapo požira, zgoraj pa verh temena, prepečêno vročo |
| Zoologija (1875): | potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſtraſhne vezhnoſti, ki je pred njim: vſiga téga ne sagleda. Duſhna ſlepota isvira drugizh: is shivlenja greſhniga, po katerim zhloveſhko ſerze |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ne viditi bele lune po nozhi: ſhe veliko ſtraſhnej je duſhna ſlepota, sa to, kér duſhen ſlepez nozhe ſvoje duſhne ſlepote |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bolji prijatli. Pa tudi vezhe neſrezhe sa gréſhnika ni, kakor duſhna ſlepota: zhe sazhne reſnizo ſovráshiti, ſe isvelizhánſkiga nauka ogibati, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | del je ſkrito vſe to pred ozhmi nevrednih obhajavzov, sakaj duſhna ſlepota ino oterpnoſt ſerza ſo ſploh ſhtraſe nevrédniga obhajila, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sdí. “ (Vrip. 14, 12.) 2. Od kodi pa prihaja tolika duſhna ſlepota? Ona pride pervizh: is pomankanja potrébniga poduzhenja v' ſv. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | is shivlenja greſhniga, po katerim zhloveſhko ſerze dobrimu odmerje, in duſhna ſvetloba oſlabí. Navádniga greſhnika ſvete rezhí vezh ne veſelijo: on |
| Življenja srečen pot (1837): | norzhvati, miſlijo de je po goſpoſko ino lepo. Taki ſo duſhna kuga sa domazho okoljzo; hitro ſe gerdih rezhí drugi ſantje |
| Življenja srečen pot (1837): | varji, poſebno pa noroglávnoſti, ki je mladenzham nar vezh ſhkodlíva duſhna bolesen. Kdor ſe v' mladih letah ſvoje glave dershí, njemu |
| Slate jabelka (1844): | je rekel, de v’ nar vezhih teshavah in bolezbinah je duſhna ſladkoſt, ki jo vshiva, ſtokrat vezhi, kakor ſizer, kadar nimam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi stvarnek |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne močí v človeku takó razviti, da se on v vsih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj |
| Ferdinand (1884): | ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pristopal k mizi Gospodovi, da bi se tam krepčal za dušne in telesne težave tega življenja. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Gledajte na ſebe, ino na vſo zhredo, opominja ſv. Pavl duſhne paſtirje, v' kateri vaſ je ſv. Duh poſtavil, vishati zérkev |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | XIX. Tretja predpelnizhna nedélja ali Kvinkvagesima. Od duſhne ſlepote. Jesuſ osdravi ſlépiga per Jerihi. Luk. 18, 31—43. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' zheſti imej. " (˛Sir. 7, 31.) 4. Molite sa ſvoje duſhne paſtirje, sakaj poboshna molitev dobrih ovzhiz pomaga paſtirjam, modro viſhati |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | on naſh isvelizhar, ki je hudizha premagal, ino tudi naſ duſhne ſovrashnike premagati uzhi. Vſi pravizhni so Jesuſovi vojſhaki, vſi krivizhniki |
| Življenja srečen pot (1837): | pridigah njegove beſede boshjiga nauka ponovljajo. Premagal je ſerzhno vſe duſhne ino teleſne teshave, ter je ſhel, 64 let ſtar, v' |
| Slate jabelka (1844): | ſ. Teresija. — S. Franziſhk Salesi ni nikoli shaloſtin bil savolj duſhne ſuhote in sapuſhenja, v’ kterim ſe je velikokrat snajdil; in |
| Slate jabelka (1844): | naj ne bodo shaloſtni in nevoljni, kadar imajo ſkuſhnjave in duſhne teshave, sakaj Goſpod Bog, kadar hozhe komu kako zhednoſt dati |
| Slate jabelka (1844): | poſebniga in zhudniga v’ njih shivljenji po sunanjim; ali njih duſhne ozhi ſo bile smiram na Boga obernjene, in s’ priproſtim |
| Slate jabelka (1844): | le ſvojih dobrih in ſpokornih dél, ampak tudi vſe ſvoje duſhne darove in gnade , ki jih je od Boga prejemala, ſkerbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko odgovorili |
| Blagomir puščavnik (1853): | bodečim ternjem posuti poti in naj te brani pred zalizovanjem dušnega tata. ” ”Ljubi Milko! naj tedaj končam in ti poslednji materni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nji našel, česar bo iskal: žalostni tolažbe, preganjani in zaničevani dušnega krepčala itd., vsi pa ljubezen do svoje sv. vere in |
| Ferdinand (1884): | poleg postavil bivališče. Pastirji po hribih namreč niso imeli svojega dušnega pastirja, ki bi jim razlagal ob nedeljah in praznikih božjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim). Hvala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in bukviſhe. Komaj je Vodnik tukaj eno léto dolshnoſti pridniga duſhniga paſtirja opravljal, ſo ga she uzhenika v Ljubljanſke latinſke ſhole |
| Valenštajn (1866): | moj Bog! — Ne morem — (Drži citre trepetajočoj rokoj, v hudem dušnem boji. V hipu, v kem bi imela začeti, zdrgeče, vrže |
| Občno vzgojeslovje (1887): | O kakšnem dušnem življenji se v prvih dneh otrokovega življenja niti govoriti ne |
| Slate jabelka (1844): | obdarovan bil, in de je v’ velikim miru, troſhtu in duſhnim veſelji shivel, tako de ſe je sazhel bati, de morebiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po |
| Zlata Vas (1850): | jim Bog pomagal. V druge posvetne reči se ne gre dušnimu pastirju vtikovati. « |
| Zlata Vas (1850): | vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval |
| Stric Tomaž (1853): | tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar hočeš odgojivnico napraviti“, jo |
| Oče naš (1854): | sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so |
| Ferdinand (1884): | vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in poſluſhavzov sa ſvoje poſhtenje poſkuſi, rekozh: „Jes ſim dober duſhen paſtir, de ſi ravno vi ſovrashniki moji mene sanizhujete. Jes |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Krivi uzheniki ino hudobni sapelivzi bodo med vami vſtali, vam duſhen mir poderli, vam zhaſno ſrezho ino vezhno isvelizhanje kakor derézhi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kakor s' mladim selenjam ſvoje ovze ſkerben paſtir. — Tak ljubesniv duſhen paſtir je vſim pravovernim kriſtjanam Jesuſ naſh isvelizhar, kakor ſe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nozhi: ſhe veliko ſtraſhnej je duſhna ſlepota, sa to, kér duſhen ſlepez nozhe ſvoje duſhne ſlepote ſposnati, ſe ſvoje ſhkode ne |
| Življenja srečen pot (1837): | po poti shivlenja v' dobrim ne oſlabel, daja tebi v' duſhen shivesh ſvojo laſtno meſó ino kri, ter govorí: „Jes ſim |
| Življenja srečen pot (1837): | tako ima tudi ſvoje piſarje, ktíri sa njega píſhejo, in duſhen shivesh po ſveti prodájajo, ki je s' duhovnim ſtrupam nameſhan |
| Življenja srečen pot (1837): | branil. Bil je, kakor nekdaj ſerzhen vojſhák, tudi sdaj ſkerben duſhen paſtir. — Po vſih krajih ſvoje ſhkofije hodil je, ljudi vuzhíl |
| Življenja srečen pot (1837): | je ſv. Ambrosh ſlushil. Veliki nameſtnik boshji bil je ſkerben duſhen paſtír. Neprenehama je ljudi vuzhíl, veliko ſvetih bukuv ſpiſal, mnogo |
| Življenja srečen pot (1837): | isvelizhanja oberne, in to na ſhroko zeſto pogublenja tira, ti duſhen mir podere, ti zherva v' ſerze saſadí, zherva huda veſtí |
| Slate jabelka (1844): | pa, de bomo savolj Boga kej terpeli, de bomo kak duſhin troſht najdili, de bomo dober sgled dali, de bomo blishnjimu |
| Slate jabelka (1844): | miſel sa prihodnje. Zhe boſh tako ravnal, boſh gotovo velik duſhin mir sadobil. « — Tako pravi ſveta Franziſhka Fremiot. Od ſ. Franziſhka |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Glejte, ljube ovzhize Kriſtuſove! to je teshavna butara, ki jo duſhni paſtirji noſijo, kedar sa vaſ ſkerbijo. „Opravilo imajo, pravi ſv. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pervo ljubesn ſte jim dolshni, kakor ſvojim ozhétam, sakaj: „Dobri duſhni paſtirji ne iſhejo, kar je vaſhiga, ampak vaſ," (II. Kor. |
| Slate jabelka (1844): | s’ Bogam sedinita. — Premiſlimo tudi, de ſe leti sdihleji in duſhni pogledi lahko smiram in povſod in ob kratkim opravijo; tedaj |
| Slate jabelka (1844): | saſlushiti samoreſh, ne samudi, ampak ſe je poſIushi v’ ſvoj duſhni dobizhek ; poſtavim, kadar ti kdo kako soperno beſedo rezhe; kadar |
| Slate jabelka (1844): | ko ſo gorezhi in ljubesnivi, boljſhi ſo. In naſhi notranji duſhni pogledi, bolj ko ſo perſerzhni, vezh ſo vredni; to je |
| Slate jabelka (1844): | in zhe jih ſtanovitno premaga, mu Bog letó zhednoſt in duſhni mir dodelí. »Ponishnoſt in ljubesin ſte kakor grunt in ſtreha |
| Slate jabelka (1844): | in ponishnoſti od njega uzhimo; in nam sa to obljubi duſhni mir. Od ſvetiga meniha Paſnuzja ſe bere, de ni nizh |
| Slate jabelka (1844): | dobra, namrezh de vezhkrat k’ Bogu sdihnemo in de ſvoj duſhni pogled vezhkrat v’ Boga obernemo. Sdihleji k’ Bogu ſe opravijo |
| Slate jabelka (1844): | nobena rezh, ki ſe pergodí, ne shali, in me ob duſhni mir ne perpravi; sakaj popolnama ſim ſe Bogu dal, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere |
| Štiri poslednje reči (1831): | vſelej veliko terpeti; ker je bil velikokrat v' teleſnih in duſhnih nevarnoſtih? Kako veſel je kupez kader ſrezhno is daljne deshele |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | XXIX. Druga nedélja po veliki nozhi. Od duſhnih paſtirjov ino ovzhíz. Jesuſ dober paſtir ſvojih ovzhiz. Jan. 10 |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | shelijo, tiſtokrat je pogoſto le ſovraſhtvo ino preklinjanje njih povrazhilo. — Duſhnih paſtirjov dolshnoſt je: 2. ˛Svoje ovzhize posnati. „Jes posnam ſvoje |
| Slate jabelka (1844): | bres vſe teshave shivela, kakor pa v’ nepopolnamotlih in v’ duſhnih teshavah. Ravno to tudi jeſt shelim; in tako bi bili |
| Slate jabelka (1844): | odpade, tako tudi vſe te ſladkoſti v’ ſuhoti in v’ duſhnih teshavah odpadejo, in le ſama ljubesin oſtane. — Zvetje, to ſo |
| Slate jabelka (1844): | nima ſkerbí, kakor sa domazhijo; in kadar je bila v’ duſhnih opravilih, je bilo viditi, kakor de bi nikoli nobene druge |
| Slate jabelka (1844): | ſe saſtojn ne trudi; gotovo ne boſh priſhel do vshivanja duſhnih troſhtov in ſladkoſt, dokler ne satajiſh ſvojih shelj in nagnjenj |
| Slate jabelka (1844): | Franziſhk Salesi je poboshni duſhi, ki ſe je v’ ſvojih duſhnih teshavah s’ njim poſvetovala, tako piſal: Ti bi raji bres |
| Slate jabelka (1844): | ſpokorne dela. Satorej, de ne bomo ſvojiga zhaſa in ſvojih duſhnih delov sgubili, si persadevajmo, ne po nagnjenji nature, ne savolj |
| Štiri poslednje reči (1831): | 21. Naſhe telo je sdaj duſhi teshka butara, ktera je duſhnim opravilam vezhkrat na poti. Telo je duſhi jezha, is ktere |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | rok terjal. “ (Ez. 33, 7. 8.) Gorjé po téh beſedah duſhnim paſtirjam, ako molzhijo! Alj kaj ſtorijo malopridne ovzhize? Reſnizhnim ino |
| Slate jabelka (1844): | perſerzhni, vezh ſo vredni; to je, de ſi persadenemo s’ duſhnimi ozhmi proti Bogu pogledati, in premiſliti, kakoſhin je, in kaj |
| Slate jabelka (1844): | je velika popolnamoſt. Leto zhednoſt ima tiſti, kteri s’ ſvojimi duſhnimi ozhmi le na Boga gleda, in ſi sveſtó persadeva, po |
| Slate jabelka (1844): | govoril ali ſvetoval ali ſtoril, je vſelej préd s’ ſvojimi duſhnimi ozhmi v shivljenje Jesuſovo pogledal, de je kak sgled najdil |
| Slate jabelka (1844): | Kadar je imel ſvetovati, ſvariti ali uzhiti, je narpred s’duſhnimi ozhmi v’ Jesuſovo shivljenje pogledal, de je v’ njegovim sgledu |
| Slate jabelka (1844): | ſhla, s’ eno beſedo, smiram in povſod, je gledala s’ duſhnimi ozhmi prelepo oblizhje ſvojiga ljubiga Shenina. Prezhudno je bilo, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno potriebo skerbi taku tudi ti sanje is velizhanje skerbi. TA |
| Stric Tomaž (1853): | pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral |
| Ferdinand (1884): | Saj ni druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | popazhen, smiraj modrejſhi, boljſhi ino svelizhan biti ſhelí. Ino to duſhino shejo obljubi Jesuſ tukaj ogaſiti ſ' ſvojim naukam ino duham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſposnati ſveto nedolshnoſt; njene liza ſo malo rudezhe, ki kashejo duſhno veliko veſelje; njene ſprelepe ozhí in glava s na prézho |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) ohrovt. Vzemi zeleniga ohrovta odberi debelo perje in štorže |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) rajž z jagnjičevim stegnam. Duši mladiga jagnjeta bedro v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Smetenov štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi polivki. 147. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čista grahova župa, ktera je dobra per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit dobro otrebi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene potopivke. 135. Rakova župa. Mandelnov štrukel. Dušene jabelka. Ocverti karp. 136. Volova župa. Španske jabelka. Špinača z |
| Kuharske Bukve (1799): | torta. 141. Pęſna torta. 142. Kaſtánova torte. XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana riba. 144. Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni |
| Kuharske Bukve (1799): | XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana riba. Shęſt ſardel operi, inu keſhíze odberi, jeh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z mesno župo zali, ali odrastelke z njo dobro prekuhaj. Dušene (dinstane) kolerabe. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ogreta biti in ta jed se precej na mizo da. Dušene (dinstane) pražole. Deni v kozo dobro stolčene in osoljene pražole |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumeno prežganka napravi in repi perdeni, de z njo zavre. Dušeno (dinstano) korenje. Korenje ostergaj, kakor rezance (nudelne) zreži, v srovim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | položi bedro vanje in pusti ga dobro z njimi zavreti. Dušeno (dinstano) koštrunovo bedro. Do mehkiga ga duši (dinstaj) s korenjem |
| Zoologija (1875): | vspeha je človek zmožen, ako ga v tem podpira notranja duševna moč. V tem mu nobeden drug stvor nij vrsten. II. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stalno spojila in uredila, in ker stvarja umetne potrebe. 18. Duševna poželenja. Vse poželenje ima pač v predstavah svoj sedež. Vender |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odločuje za one, kateri so najtehtnejši. V tem pogledu je duševna svoboda ob jednem tudi znak pametnosti. Zaradi tega ne obstoji |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in znanja; pri tacem narodu se razcvitajo blagost in bogastvo, duševne in tudi nravne kreposti; budi se med ljudmi svobodoljubje, značajnost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | j a. — Da se povzdigne vojna moč, napeti bode treba duševne in materijalne sile ter deželno b ram bo postaviti na |
| Zoologija (1875): | na pr. vnanja toplota, hitro gibanje, tople pijače, pa tudi duševne razdražbe; človeka na pr. oblije pot v veliki dušni tesnoti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj je prav lehko mogoče, da bode vsled svoje nedostatne duševne moči služil izključljivo le čutnosti. Iz navade nastanejo sklonosti, težeče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šoli je naloga, vzgojevati otroke nravstveno — nabožno (versko), razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih z znanostimi in ročnostimi potrebnimi, da se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | idejalu prave nravstvene sovršenosti, to je zavisno od stopinje njegove duševne obrazovanosti, njegove razumne spoznave. Z vkupnim delom se je človeštvo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po |
| Zlata Vas (1848): | dolžnosti misli, ne pa na plačilo in hvalo. Glej, ljuba dušica, Bog gotovo tudi enkrat dobro plača, kakor vse hudo têpe |
| Revček Andrejček (1891): | naredil! — Ti si malopriden človek! Pavel (boječe in sočutno). Franica, dušica moja! Pojdi, popeljem te v sobo! (Pelje jo v hišo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | na perse vdarli, * oppravlenu je blu vse. 6. Ouwoge revne dushize! * kje se ſnaidete vi ſdej? * te ſtraſhne pekla temnize vash |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vſhivat’ sam sebe, ’Nu vidit’ svoje oblizhje: Tu ſamakne vse dushize. 34. Nebu be na blu vezh nebu, Pekl be na |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | krona, Kjer Bug dobre della lona. 30. Vse so kronane dushize. Vse so krayli, ’nu kraylize, O nebu! krayleſtvu srezhnu! Kjer |
| Blagomir puščavnik (1853): | je bil en malo česnast; gospi, to ste pa mile dušice. Zapel sim jima pesmico. In jokate ste se. — ”Da, pri |
| Blagomir puščavnik (1853): | nekdanjih veselih dni nazaj ne pošlje vam vsaj pošilja usmiljene dušice, ki vam zamorejo tužno serce pokrepčati. ” ”Res je taka, odgovori |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader an Kriſtian tu terplenje spraviem usmilénjam prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra antak Kriſtian bo natam sviete svo srezhen she |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zheshzha. TV 4. TERPLENIE. Oni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol ure |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves vso tvojo prasveto kri jas tabe prosim vsemi mojo dvshizo vtvojo prasveto kri Amen. Ozha nash zheshzhanasi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv vto mvezh vtvoija grenzhiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga Krisha katieri je biv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo notar vgvobozhino tvojeh pra S. S. ran Amen. Ozha nash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perporozhim inv saklenam sedei inv na venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te pra S. S. S. Troize inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is velko Jeso rekli ana leshi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje |
| Zoologija (1875): | kislino in kreatin (glej v §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador |
| Kemija (1869): | mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff |
| Kemija (1869): | v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis, ki se pa tudi hipoma, privzemši si kisleca iz |
| Kemija (1869): | Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle |
| Kemija (1869): | Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. |
| Kemija (1869): | 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. |
| Kemija (1869): | Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345. |
| Kemija (1869): | žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka duší, ter se mu na persi vleže. Ako se pa dušnik |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat tako dolgo duši (dinstaj), de je zadosti gostljato. Pečenkna polivka. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši, potem jo v skledo deni, s polivko poli in na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Nehaj, Oroncij, jaz sem tvoja sestra Miriam! ” Strast ga je dušila, ko je Fulvij zahripal: „Lažeš ! Pusti mi svojo žertvo! ” Zdaj |
| Deborah (1883): | a ti si mi tekala naproti krotko in ljubeznjivo in dušila moj srd. Moje srce se je motalo, kakor list v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkratniga ognja in drusih teshav ſo te poboshne shelje vedno duſhile. Ker je pa v letu 1777 lepa s dvema svonikama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se meso s tim pokrije. Ko se je do mehkiga dušilo (dinstalo), se iz nje vzame, polivko od zelenjave odcedi, pusti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlico moke, perdeni razsekljanje, potem pa, ko se je malo dušilo (dinstalo), perli eno zajemnico dobre mesne župe, dobro pomešaj, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhavnico moke in perli potem, ko se je zopet malo dušilo, en bokal dobre mesne župe. Dobro prevreto deni na opečen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in nekej tudi razsekljanih sardelj in, ko se je nekoliko dušilo (dinstalo), na v skledo djano ribo deni. Pečena jegulja. Jegulji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila velika teža na njo padla, tiščalo jo je in dušilo, pa nekaj vročega se jej je vlilo čez persi. Prijeten |
| Kuharske Bukve (1799): | inu istręblen ſe navlęzhe s' ſhpeham, ſe dene v' koso duſhiti ali dinſtati, dokler poſtane mehek inu rumen; poſębej ſe naredí |
| Kuharske Bukve (1799): | dęle vina, jęſiha inu vode, puſti jo pokrito pol ure duſhíti na sherjavzi; operi tri ſardęle, sręshi jeh s' peterſhilam inu |
| Kuharske Bukve (1799): | po verh nję natręſi, pokri, puſti en zhaſ na sherjavzi duſhíti; potle en pitni kosarz vína perlì, ſok od pol lemóne |
| Kuharske Bukve (1799): | pezhene ręsine od ſkritiga meſa — Se snajo tudi tę resine duſhiti v' kosi na visho, kakor je popred Nr. 109. rezheno |
| Zoologija (1875): | pa utripajočo glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | duší, ter se mu na persi vleže. Ako se pa dušnik odprè, se pozimi takó hitro izhladijo, de ljudjé lehko ozébejo |
| Robinson mlajši (1849): | ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako pomagala, sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 57. KAPITL. Spet satatuino an skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ponozhi se jma tu sgoditi inu pertam dele Morta vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se majo tu |
| Sacrum promptuarium (1695): | hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu |
| Sacrum promptuarium (1695): | bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogatishi je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia |
| Biblia (1584): | more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je djal k' njemu: Ali ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de nas je toliko skupej! ” Tudi iz Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta z navadno kramo tukaj bila. — Še nekaj. Mnogo |
| Botanika (1875): | dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali |
| Gozdovnik (1898): | se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato |
| Sacrum promptuarium (1695): | amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu |
| Kuharske Bukve (1799): | vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa smiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dolgo govoriti. Kér čas in prostor tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni |
| Robinson mlajši (1849): | brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se |
| Zlata Vas (1850): | sabljo, na persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so |
| Sacrum promptuarium (1695): | kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor |
| Biblia (1584): | na travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu |
| Biblia (1584): | djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu |
| Biblia (1584): | u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden |
| Sacrum promptuarium (1695): | Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | No. 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 6 gold. prodá, kar je 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si |
| Fizika (1869): | mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež |
| Zoologija (1875): | in so prilepljeni na razne stvari. Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na |
| Tiun - Lin (1891): | poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſi bile s' Jesuſovo materjo v' shlahti, ino ˛Salome, mati dvú nar ljubesnivſhih Jesuſovih uzhenzov: Jakopa velikiga ino Janesa evangeliſta. Mile |
| Fabule ino pesmi (1836): | pet, Od zajg’ra ſenza kashe: Gdo sdaj od naj dvú lashe? «« Tak ſonzhna rezhe k’ turnovſki, No k’ guzhi to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rodi. Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega |
| Astronomija (1869): | naših protinožcih. Ker se pa morje ob plimi vali proti dvema si nasprotnima krajema zemlje, in se ondi nakopiči, zato se |
| Botanika (1875): | dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema ali z več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | smo navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | res z m razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo |
| Gozdovnik (1898): | od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de je veselje gledati. ” — To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po Israelſkim pred ſvojim oblizhjem v' |
| Zlata Vas (1848): | Vsih dva in trideset je odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče |
| Zlata Vas (1848): | in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj de tako delajo |
| Zlata Vas (1848): | godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov in hčerá ni prišel |
| Zlata Vas (1850): | odbila, Ožbé vsaciga, ki je prišel, molče v . hišo pelje. Dva in trideset gospodarjev je bilo; nihče ni smel ne besede |
| Avguštin Océpek (1860): | Océpek, ker takó je bilo možu imé, je stanoval že dva in trideset let v staromaterni hiši. Koliko je bil star |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pelat. K — kdaj je blo to ſliſhat ? Jeſt ſim vshę dva inu trideſset lejt in p — praxi , niſmo imęli drugiga p |
| Zlata Vas (1850): | kerčmarju Levcu gré, ki je bil tudi eden izmed znanih dva in tridesetih tovaršev. Reče mu: »Ljubi moj prijatel, nikoli te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mogel. Zdaj, ko mi od njega govorimo, je bil ravno dvajset let star. Dobro je pomnil, de so ga v mladosti |
| Zlata Vas (1848): | svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še več od stó. Ubogi pa so se nasproti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in |
| Zlata Vas (1850): | so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih |
| Valenštajn (1866): | Butlar. To stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko |
| Tiun - Lin (1891): | razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki |
| Gozdovnik (1898): | je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih |
| Gozdovnik (1898): | naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih |
| Gozdovnik (1898): | pojde k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že |
| Kuharske Bukve (1799): | na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | rajſhi jim tako perpovdujmode lahko vſe s' roko otípajo. Skuſhnja dvajſetih let, pravi Lhomond, me je vuzhila posnati mladénſhino, ino kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tekel; druge pota ſe je umedlo v pol uri, v dvajſetih, petnajttih in zelo v deſetih minutah. Dal ſim jo po |
| Oče naš (1885): | Kot sirota je stala pred dvajsetimi leti na grobu svoje matere, ktero so ravno v hladno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojo ſilo potoshit, ino ga proſit, naj mi pomaga. S' dvajſtimi alj trideſetmi rajniſhi bi kravizo lehko kupila, ino ſe tak |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vſelei, No vſem dobru sheleti, K'dir naſs surashjo sdei. Dvaista Peiſem. h'Credo. 1. Mi verjemo , de vſe rezhy Je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sapovei , Pred ozhmy bomo meli Nega na vekumei. Sedem inu dvaista Peiſem. Ena druga po pousdigvainu. 1. Pole, kai lubesen stry |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | de shivim, no mertvim vſelei h'pomozhi bo. Try inu dvaista Peiſem. She vſelei ena druga h'offert, 1. Kar ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dobrote tvoje vole , De pride h'nuzu nam. Dve inu dvaista Peiſem. Ena druga h'offertoriu. 1. O Bog! mi ſaki |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Roke naſs Shpishei ti na sadni zhaſs. Ta oſem inu dvaista Peiſem. Ta treka h'pousdigvainu. 1. To molmo klezheozhi Sdei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest inu dvaista Peiſem. Po pousdigvainu. 1. K'du more prau sposnati Ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sa Goſpoda te sposnamo, Vezhno hvalo tebi damo. Pet inu dvaista Peiſem. Ena druga h'Sanctus. 1. Svet, ſvet, ſvet, tak |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dei Gledat na vunim ſveitu Tistu na vekumei. Devet inu dvaista Peiſem. Pater noster. 1. H' tebi dershimo Roke O Lubi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tega meſa gor vstajaine, No tu vezhnu shiuleine. Ena inu dvaista Peiſem. h'Offertoriu. 1. Bog! tebi nei dopade v'Nebo |
| Valenštajn (1866): | i vojvodico). A teh život! Tvoj! Valenštajn. Kaj oznaniš, Trčka? Dvajseti nastop. Prejšnji. Trčka se vrne. Trčka. Od zvestih naših polkov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nobene mehkosti! Ali veš, kaj je juteršni dan? ” „Eden in dvajseti januarij. ” „Ta dan je za-te vedno razsoden. Ravno ta dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is pekla ; nikar ſe ne vſtraſhi! Daneſ je oſem in dvajſeti dan meſza ˛Suſhza; notri do perviga Majnika bom ſhe Franzosam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in sto dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti pa nam |
| Ferdinand (1884): | Dvajseto poglavje. TRIJE LJUBEZNJIVI OTROCI. Grof je kmali popolnoma ozdravel in |
| Ferdinand (1884): | nedolžna, kakor so oni,« reče grof svojemu tovarišu. Jeden in dvajseto poglavje. OČE. Po drevoredu gor je prišel sedaj oče teh |
| Genovefa (1841): | po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | deželi srebernine od dné do dné bolj zmanjkuje, takó de dvajsetic skorej ne bomo več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naj bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. B. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zimi dvakrat strup; mi pa rečemo, de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni se zopet zdravilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ta svalk se v dno rane potisne. Tako se po dvakrat na dan ravna in sicer tako dolgo, dokler ni rana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje |
| Astronomija (1869): | to, da nastopi plima v 24 urah na vsakem kraji dvakrat, vselej čez 12 ur, in da se takrat, kedar n. |
| Gozdovnik (1898): | sorodnik materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jes tebi povem, sdei v' leti nozhi, preiden bo petelen dvakret sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam dati, kar mi nega proſſimo, nam bode po tim dvakret vezh dau, inu naſho molitu, inu ſta- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtu krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei zhaſnu, inu tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima |
| Robinson mlajši (1849): | delo bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudí |
| Zlata Vas (1848): | bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še več od stó. Ubogi pa so se |
| Robinson mlajši (1849): | ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč |
| Zlata Vas (1850): | in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih |
| Astronomija (1869): | prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj |
| Zoologija (1875): | izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev |
| Zoologija (1875): | se pa nekoliko teh redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor |
| Gozdovnik (1898): | zamesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje |
| Biblia (1584): | Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi njega ferratal. LEte dvanajſt je Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na |
| Biblia (1584): | ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli |
| Biblia (1584): | ſe je, kadar je Iesus bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | X. Poſtava. 1. Inu on je ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo jędli, je bilú |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu Judas Iſhkarjót, katęri je tudi njega isdal. 5. Letę dvanajſt je Jęsus poſlal, inu je njim sapovędal rekózh: Na pôt |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko |
| Genovefa (1841): | vojâſhki tovareſh in vsamite naj lépſhiga kônja in sberíte ſi dvanejſt naj hrabrejſhih môjih konjnikov na pomozh in povejte môjimu dragimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sveti skrinji. Opravilo je terpelo do pozne noči. — Ob pol dvanajstih so se zornice (matutine) začele. Ob eni smo začeli svete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imenovati, le poſvariti ga hozhe; toraj saterdi ſhe bolj: „Vaſ dvanajſtih eden, kteri s' menoj v' eno ſklédo pomaka, me bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe perzhne drugi dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do perviga opravnika doíde ; konzha ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nobeniga kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jagnje, opreſni kruhi ino vino. Jesuſ ſéde sa miso, ino dvanajſteri okrog njega. Ljubesnjivo pogleda vſe sapored, ino jim rezhe: „˛Serzhno |
| Astronomija (1869): | edini, ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſ e po semlji naprej vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obljubil, nam ga daj, Kakor si ga dal svojim jogram dvanajsterim. Amen. Dobro bi bilo, da bi se take molitvice zapisale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta je v naſhih Novizah dvanajſtero bravzov z. k. kmetijſko drushbo proſilo, de bi po deshéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obilniga sadú pernese. Ajda da po nekterih bolj pešenih njivah dvanajsterno, tudi petnajsterno zerno. Na Ljubljanskim polji, okoli Ježce, okoli Mengša |
| Pozhétki gramatike (1811): | in vum shali. Boileau je shé davno lépo méro perporózhal. (* Dvanajſta Stava. Pravpiſmoſt. Pravpismoſt je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v devetim 40, v desetim 50, v enajstim 70, v dvanajstim 72, v trinajstim 75, v štirnajstim 81, v petnajstim 100 |
| Genovefa (1841): | mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | (Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj |
| Divica Orleanska (1848): | takim pošleš mu pomoč, Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec |
| Divica Orleanska (1848): | in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako |
| Robinson mlajši (1849): | Dvanajsti večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino |
| Revček Andrejček (1891): | boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v hišo |
| Pozhétki gramatike (1811): | shéſti, ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti, quinzième etc. petnajſti i. t. d. So tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 23. dan Sušca, kakor v pratikah stojí. Danaſhnimu liſtu je dvanajſti dél vinoréje perdjan. |
| Genovefa (1841): | davno umerla. Pa Ti naſ v ſlédnjim shivljênju obilno tolashiſh! ” Dvanajſto poglavje. Genovefa sboli. Kakor pretezhéno poletje in simo je Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadja okuſili, kar bi goſenzam oſtalo. KMETIJŞKA SHOLA. (Na dalje. ) Dvanajſto nedeljo. Kako gnoj k nar boljimu prida obérniti? Şkuſhnja pové |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim: une dixaine, deſet ali deſetiza, une douzaine, dvanajſt ali dvanajſtiza, une quinzaine, petnajſt ali petnajſtiza, une vingtaíne, dvajſetiza, une centaine |
| Fizika (1869): | se delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. meter dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sin, tretja Bog sveti Duh. Amen. Večerna molitvica, ktera se dvanajstkrat poredama moli, samo da se reče perva ura, druga ura |
| Robinson mlajši (1849): | grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene |
| Robinson mlajši (1849): | ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervi konec tanjkih čev, ki ga po njegovi dolgosti tudi dvanajstoperstnik imenujemo; obVredništvo, sta znotrej vselej prisadna, silno rudeča, dimasta ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zelenkasto višnjeva, žolčna in gnjila viditi. Žolčni konec molí proti dvanajstoperstniku, palca debel in dolg, je vès vnet in pa otékel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vozkih benceljnov. Tudi pogreškov na nogah ne sme imeti. Navada, dveletne celake s kobilami na pašo goniti, je škodljiva, in redi |
| Botanika (1875): | znamenje krožec s piko na sredini ali (1); b) na dveletne; znamenje dva znaka, 1. znak za moškega in 2. krog |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 1 in 2 na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | njih ſlovo jemal. V' ſtrahih pred ſovrashnimi Judi ſo duri (dveri) sveſto saperli, ſi sveſti, de nobena ſovrashna duſha ne more |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhpishe, naj bo kaka hté, Le v’ kuhno polúkam, Na dvéri poklukam: Tak ’s kuhne she gré, No pride pred mé |
| Fabule ino pesmi (1836): | vetrom ſe obrani: Pa dare pride na to ſtran, Do dvéri ſvoj’ga kóta, Sagledne puno gnesdo vran, Mermrá no mater |
| Fabule ino pesmi (1836): | maſtí. Glej, kakſha je gdé kad, Kak zúhta, kak ſo dvéri: Tê réſheto opêri; Na njo ti sábiſh rad. Poíſhi, gde |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſvinſko ámizo, ’S nje obêre vſe meſó, Vershe koſt sa dvéri. Sdaj gledí, kak ’s mêle miſh, Kel’ko je na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me |
| Robinson mlajši (1849): | lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim en poſhténi mosh; moja vęjſt mi je lubiſhi , koker dveſtó kron. Jeſt tedej sposnam moj dolg, inu ta revers. Le |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to niſi posabil. Al morebiti ſe bolh ſaj na tiſtih dvęſtó kron ſpomnil, katęre ti jé poſodila. Matizh. Zhe mi jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj ne bodo dalji od dve ſto do tri ſto zhevljov, ker bi ſe ſizer samaſhili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz |
| Roza Jelodvorska (1855): | duša. Telo naj dela, duh pa naj se k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z roso ko z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je razprostiral temen smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti |
| Divica Orleanska (1848): | obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče jo in ko |
| Zlatorog (1886): | silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem na sléme, Zrè na |
| Zlatorog (1886): | Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti |
| Divica Orleanska (1848): | Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud |
| Gozdovnik (1898): | svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Se v parlamentu mojimu pravice Beseda ni za mene dvignula? |
| Pozhétki gramatike (1811): | nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de |
| Divica Orleanska (1848): | Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti |
| Divica Orleanska (1848): | In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču, kot |
| Roza Jelodvorska (1855): | silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni |
| Ferdinand (1884): | razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah |
| Blagomir puščavnik (1853): | nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem k |
| Blagomir puščavnik (1853): | so bile težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zlobno, da je Toneta kar zona obšla. "Jeli nijmaš nabite dvocevke v roki? Grom in tresk, bi le rad videl, kedo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | odpre Peharček skrinjo in vzame tri lepe in skrbno osnažene dvocevke iz nje in jih razdeli. Da vsakemu smodnika in svinca |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na |
| Botanika (1875): | imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó posebno hitro na vlažnej |
| Pozhétki gramatike (1811): | nika nimata biti tiſt tretji glaſ, ktirga klizhejo s' imenam dvagláſnik, ampak obojiga poſebej sa ſe isrezhejo, takrat ſtavio dve piki |
| Pozhétki gramatike (1811): | shliza; est, je, od glagola être, imajo sadne dolge. 2. Dvagláſnik au, eau, ſo vvelej dolgi, rasun PAul ravel: tedaj vlézi |
| Pozhétki gramatike (1811): | au, eau, ſo vvelej dolgi, rasun PAul ravel: tedaj vlézi dvaglaſnike v' joyau, matós dragih kámenov, bateau, zholen, auteur, piſaviz, il |
| Pozhétki gramatike (1811): | al ſami al sraven eniga ſamiga ſogláſnika, tudi ſo kratki dvaglaſniki na konzu beſede, kakor: sofa, trèsor, saloga. enjeu, ſtava v' |
| Botanika (1875): | pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi |
| Valenštajn (1866): | čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto |
| Robinson mlajši (1849): | zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino |
| Fizika (1869): | Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kral ino paſtir ſta enaka po ſmerti. Ako ſta imena dvojiga rasniga ſpola, pride perlog obema perloshen v' mnoshno moshko. IsgIed |
| Pozhétki gramatike (1811): | Imena imajo ſpol ino ſhtevilo ali zhiſlo. Franzoske imena ſo dvojiga spola, moshkiga, ino shenskiga: moshke ali moshaſhke imena ſo moshkiga |
| Robinson mlajši (1849): | dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z |
| Pozhétki gramatike (1811): | loviti, desosser, iskoſtíti, masser, nakúpzhati, vaisseau, poſóda. Doſti beſéd s' dvojim r. Abborrer, gnúſti, charrue, plug, drevo, narrer, pravi, aguerri, na |
| Pozhétki gramatike (1811): | je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | A to vzajemno delovanje je dognana stvar, o čemer ni dvojbe. V najtesnejši zvezi z dušo je živčevje. Le-to posreduje po |
| Lohengrin (1898): | nesreči tu samó! Lohengrin (živahno). Dražest ti ne ovéne, Če dvojbe prosta si! Elza. Ki ná-me te prikléne, Kje najti je |
| Najdenček (1860): | in ti Anže si Poluks; tako se imata kakor brata dvojčka. ” Poprej sim gospo zavoljo njene prevelike ljubezni do Mignončka grajal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pavel, tudi v Rim. Nekteri pravijo, da sta to tista dvojčka, ktera Judje imenujejo Mojzesa pa Arona, tistega Arona namreč, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potreſeſh, ragljajo. Şlabi pa tiſti, kteri ſo mehki, nedodelani in dvojzhki. Zhervi vzhaſi, ki sazhnó shido delati, poginejo, preden jo dodelajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dec. 1855. — c— Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potréba, in vidili bote, de se vam bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 2. Dvoje žalostnih pism. Dan na dan, dokler sva skupej popotvala, sva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugi strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri sredi vidilo; štiri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes po redu; na drugi strani sta se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terpí ondi, kjer so tako slabe steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po |
| Rudninoslovje (1867): | točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba spet na dvoje paziti, namreč: 1. na število ploskev, ki se v oglu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1. Občni izreki. § 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako skupno mero, razdelna je z njo |
| Rudninoslovje (1867): | zložena iz drobnejših, luščine iz stebelc itd. Tak zlog je dvojen. (Doppelte Zusammensetzung). Dostikrat so zloženine tako majhne, da jih z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Odštevanje dveh števil a in b je môči izvršiti na dvojen način. Pomaknemo se namreč lahko v številni vrsti od minuenda |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Smem jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden |
| Valenštajn (1866): | nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se napravila |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in |
| Rudninoslovje (1867): | na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki |
| Rudninoslovje (1867): | enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se lestno eno sveto serzovidnoſt. Jeſt nisem pruti ludęm nekol dvojnega serza imella, samuzh le enu, inu tu je bilu polnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tudi k' pridu, inu k' nuzu sluſhejo, ter so is dvojnega zila, inu konza zhloveku dobre: toku dobre temu, katir njeh |
| Kemija (1869): | njegova primerna težina, ali kar je vse eno, kolikor več dvojnega ogljenčevega vodenca ima v sebi. Povprek se more reči, da |
| Kemija (1869): | fabrikacija od rok in kakoršen je premog. V začetku je dvojnega ogljenčevega vodenca, ki ima največo vrednost, po priliki ena petina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Razkačena ga gre tožit in 17. decembra je sodnija Laha, dvojnega umora krivega, in pa babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j.: Kvadrat binoma je jednak vsoti iz kvadrata prvega člena, dvojnega produkta obeh členov in kvadrata druzega člena. Ako bi hoteli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste |
| Fizika (1869): | nam zdi, kakor da bi ravno tisti predmet imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri porodu še toliko živ, da so |
| Oče naš (1854): | rekel Nace, „ali se ne piše tisti mladi mož v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar |
| Oče naš (1885): | rekel Nace, „ali se ne piše tisti mladi mož v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar |
| Gozdovnik (1898): | da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči |
| Genovefa (1841): | poti od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih |
| Kemija (1869): | se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3. |
| Kemija (1869): | Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij |
| Zoologija (1875): | venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je |
| Ferdinand (1884): | mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali se je res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi |
| Gozdovnik (1898): | ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila |
| Robinson mlajši (1849): | Da se k temu obilno priložnosti naleza, ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko |
| Gozdovnik (1898): | zdaj se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva |
| Robinson mlajši (1849): | pak si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če le k delu hot — voljo ima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v boju bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſto, terdo in kamnito semljo tergati bo dvojno drevo ali dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevo ali dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno v semljo reshe, zhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dreveſa. Dobro bi bilo sa ravnopoljze, de bi tudi oni dvojnaka ali koſh napravili, ker tudi poljzi ſimtertje tako semljo imajo |
| Botanika (1875): | je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema |
| Botanika (1875): | mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tém takim bi ſe shivinſka reja ne sboljſhala. Bo naj dvaléten ali k vezhimu triléten, in ima naj k manjſhimu ſhtiri |
| Botanika (1875): | sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših |
| Deborah (1883): | ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen |
| Lohengrin (1898): | ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil bi greh največi, Ki ná-te vero bi jemal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | shujšana, da jo je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami , in bojo brez dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bi dan današnji kralj táko izgovoril, kaj bi bilo? Brez dvoma bi vsi trikrat po latinsko zavpili vivat ali po rusko |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | noči nikdo ne pride živ čer gore. Padel bi brez dvoma v žrelo divjih prepadov. ” „Pa še berv je poderta,” oglasi |
| Gozdovnik (1898): | francozkim kutrom (brzo ladjo). Neki mornar, ki je bil brez dvoma njegov oče, in za kterim je otrok zmeraj plakal, je |
| Lohengrin (1898): | usmiljenja zopet k njej). Ne moreš, bedna, pač umeti, Mi dvoma ljúbav ne pozna! Nikdár pač sreče nisi iméla, Ki trdna |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sam prišel se njune sreče vdeležit, kjer bo tudi vse dvome od sebe odbiti vedil. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | K tém jo je perpihal vsak imeniten Gerk v svojih dvomih. Ni je bilo vojske začete, ni ga bilo miru sklenjeniga |
| Valenštajn (1866): | pleteš jim. Govôri! Kaj hočejo te krinke? Prijatelji So v dvomu, ne vedó, kaj bi počeli — Ni Oksenstirn, ni Arnhajm še |
| Lohengrin (1898): | Da znam mu kob, ga nečem razodeti: A v divjem dvomu sŕce mi drhtí! Miroslav in Ortruda. Kralj in vsi možje |
| Genovefa (1841): | Tako je bilo njegovo ſerzé neprenehama od negotovoſti in ſtrupenih dvomb (zvibljanj) shgáno. Po deſétkrat na dan je ſvôjiga svéſtiga Volka |
| Divica Orleanska (1848): | na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in je bil postavljen v |
| Maria Stuart (1861): | zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata |
| Divica Orleanska (1848): | se mi zdi, jo primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba |
| Pozhétki gramatike (1811): | nad e; piſhejo baïr ſdvráshiti, païen, nevérnik, aïen, ded, ambiguë, dvómen: ſizer bi to pſledno beſedo ambiguë na konzu ravno tako |
| Pozhétki gramatike (1811): | od Petra ampak: Peter ga je pregnal. Sizer bi bilo dvomno, ga je li peter pregnal, al je prozh od petra |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vse to priredil? ” „Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor bi nad tem dvomil, ta nima pameti. Vedite, možje v naši votlini so morali |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je |
| Roza Jelodvorska (1855): | proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v celi naši okolici še ktera enaka |
| Pozhétki gramatike (1811): | Perloshivni, kadar shelimo, de bi ſe kaj ſturilo, al kadár dvómimo, ſe je li ſturilo al ne. 5. Neokonzhavni, ktir pomeni |
| Divica Orleanska (1848): | bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo |
| Genovefa (1841): | niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s Volkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ko svojo reč zganja, bolj se proda, in ni dvomiti, de bi mu v vsim za peté peršel, kdor bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | boju bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s |
| Pozhétki gramatike (1811): | que, de bi ne; ino ſploh, kader je govorjenje od dvómenja, od ſtraha, vupanja, shelá, itd; poſtavim: je souhaite que, shelim |
| Pozhétki gramatike (1811): | kar, odkler, kakor hitro; tandis que, dokler. 11. Sa poméniti dvomenje; ſi, ako, zhe; supposé que; poſtavim de, ako bi, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ozidja natanjko pripovedati, zato je lahko v vsakim vprašanju in dvomenju razlago dobiti. 27. dan smo prišli v romarsko stanovanje latinskih |
| Valenštajn (1866): | moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na |
| Pozhétki gramatike (1811): | prava zhédnoſt; pa ſe ne ſmé snegodàti v' premehkòbo. 3. Dvapizhje (:) ſe dévva sa ſtavkam ſizer konzhánim, pa tako, de en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz vsih evropejskih deželó se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Jez grem za njim skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi vratami. ” Jez grem za njim skoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | peti, ino brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli na dvor. „Kdo bi mislil, da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | va-nj ſhlo, ſo tudi neverni narodje ſméli. Pa is tega dvora ſo sdaj shivinſko ſemíſhe ſtorili. Tukaj ſo darila prodajali ino |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | maſhevati. Dve leti je she bilo, kar je bil od dvora sginil, in grof ni vedil, kako bi to svito buzho |
| Valenštajn (1866): | veselo govori kneginji). Ponavljam, kneginja. Bog sprimi vas! Vi tega dvora gospodinja ste — Ti, Maks, opravljaj zdaj še staro službo, Mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dvorišča, kjer so imeli mavntanski (afrikanski) strelci svoja stanovanja. Sredi dvora so menda kurili, kajti gost dim in iskre so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | za podslombo strešicam, katera pokrivajo ta hodišča (Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci oviti in okinčani precéj |
| Viljem Tell (1862): | vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na |
| Sacrum promptuarium (1695): | lep, inu zhuden, sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' |
| Genovefa (1841): | shivotu tréſel. Ko je Genovefa do grajſkih vratpriſhla, je pred dvôram vſe shlahtniſhi goſpé in goſpodizhne vſiga ſoſéſkiga viteshſtva saglédala. Bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vam sveti. Ki v mračnimu jutru nad Vami igrá. Od dvorov visocih do koče smo male Pogósto pretečeno leto šetale, Znanosti |
| Genovefa (1841): | ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah |
| Blagomir puščavnik (1853): | je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Smem jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je |
| Maria Stuart (1861): | me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof, smilite se mi. |
| Maria Stuart (1861): | ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi |
| Maria Stuart (1861): | imam jo Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer. |
| Valenštajn (1866): | TRETIJE DEJANIJE. Dvorana pri Fridolanškej kneginji. Prvi nastop. Grofinja Trčkina. Tekla. Gospica Najbrunška |
| Valenštajn (1866): | omahuje, kaj bi sklenol, zelo potrt; mej tem pa se dvorana vedno bolj polni i rogovi se zunaj oglašajo vedno krepkejše |
| Valenštajn (1866): | nesrečna soba. Drugi strežaj. Bedačija! To pravi se nadlegati ljudi. Dvorana je dvorana. Kako mogel Imeti bi pomembo kraj? |
| Valenštajn (1866): | DRUGO DEJANIJE. Dvorana pri Fridolanskem vojvodi. Prvi nastop. Strežaji postavljajo stole i pogrinjajo |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj. Bedačija! To pravi se nadlegati ljudi. Dvorana je dvorana. Kako mogel Imeti bi pomembo kraj? |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jo pelje v svoj grad, kjer je v visokih marmeljnastih dvoranah iz cevi kviško skakala voda, kjer so bile stene in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ki jih je dal „Sokol” na svojo firmo v čitalniških dvoranah, to je vse njegovo delovanje. Ko je pred nekoliko leti |
| Valenštajn (1866): | Osemnajsti nastop. Prejšnji. Maks Pikolomini. Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj je! Ne morem več boječe I tiho krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi |
| Divica Orleanska (1848): | pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kdor ostane še 15 minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska vlada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor je pri takih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v dvorano. Pokleknil je pred cesarja; ta pa ga je tako bacnil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripuščeno vsak čas pred cesarja stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in da niso nič opravili. Ko stopi oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le |
| Robinson mlajši (1849): | dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler |
| Robinson mlajši (1849): | izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kopitar c. k. dvorni svetovavec in pervi varh c. k. dvorne knižnice na Dunaju i. t. d. je 11. dan tega |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | družino proti Normandii odrinil, spremljalo ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi vsih podložnikov, kterim je vzrok njegoviga odhoda |
| Blagomir puščavnik (1853): | Komaj je pol ure minulo, kar pride cesarica in mnoge dvorne gospe zjutraj sprehajat in oživljat se. Milko stopi ponižno s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti rezhi pomagala, ker je to she po z. k. dvornimu ukasu od od 3. Kosaperſka 1814 sapovedano bilo. Potem Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Žalostna povést. Naš slavni roják, gospod Jernej Kopitar c. k. dvorni svetovavec in pervi varh c. k. dvorne knižnice na Dunaju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tega napzhnega snanja, zheravno ſta bila saporedama ſvarjena, ju je dvorni hiſhnik Golo ſilama lozhil in vſakterega v poſebno jezho pahnil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | zadnji štev. „Novic” 1. 1., da je g. Winkler postal dvorni sve- tovavec. W. je, če se ne motim, prvi Slovenec |
| Ferdinand (1884): | na pot. Oče Anton pa ga je spremljal kot njegov dvorni kapelan. Alfonz si je znal od grofa Galaza preskrbeti list |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ogenj. Pa še k tretjimu perkrevlja sitna baba po dvornih stopinjah in jih kralju k tretjimu ponudi, tóde ne drugači |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Velika negudnoſt je v naſhih krajih per voshnji gnoja is dvoriſh in is ſhtalá. Tam ga naloshijo na napzhne vosé, is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakih obrubikov, ali zeſtniga blata, ali druge naſtergáne ſoderge is dvoriſh, is potov, is lush, ali is bajerjov navositi, in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is zéſt, potov, dvoriſh, is lush, bajerjev in grabnov, in ga na ſenoshéti in |
| Blagomir puščavnik (1853): | vitez znaminje, da naj odrinejo. Vsa truma se ziblje iz dvoriša; — pred vratami ga počakajo. Njegov konj je že napravljen. On |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | ki je za to, da se deževnica in snežnica iz dvoriša va-nj nabera, ker izprani gnoj in z veliko vode stanjšana |
| Roza Jelodvorska (1855): | se bliža. Kak strah jo prepade, ko vidi v sredi dvoriša Strašimira, na lepim, visokim konji, obdaniga od mnogo vojakov, ker |
| Roza Jelodvorska (1855): | vsi še v gradu prostora niso imeli. Zvečer zapalijo sred dvoriša velik ogenj, pri kterim so kuhali, pili, jeli, in vriskali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zidano. V sredi, kakor je pri takih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda |
| Zeleni listi (1896): | se postavi še na zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu zeló podobno |
| Gozdovnik (1898): | Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred Arečizo. |
| Gozdovnik (1898): | Bom videl, kje ga bo dobiti. « Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojo gospo in otroke, kteri so z materjo vred v dvoriše prišli, z velikim veseljem. Zdaj gre s svojo družino, vitezama |
| Roza Jelodvorska (1855): | šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in |
| Roza Jelodvorska (1855): | nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de mi je njen stan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | veſh. Inu on je vonkej pred dvoriſhe ſhov, inu peteln je sapejl. Ti vikſhi Farji pak , inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | PERVI AKT. PERVI NASTOP. Dvoriſhe pred Şhupanovo hijho ; doli na uni plati Je sazhne en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Potlej peljejo hlapzi Jesuſa v' dvoriſhe poſlopja. Ondi ſo mu zhes nozh, kar ſo mogli, hudiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpéljejo vojaki Jesuſa k' ſmerti obſojeniga is ſvetne sbórnize na dvoriſhe. Ino Jesuſ ſe v' Petra osrè, ino milo ga krega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rep: „Bres ſkerbi snaſh saſpati. Pozhivaj mirno, ſaj jeſt bom Dvoriſhe varoval in dom, Ne daj me pak vesati. ” Mijavka mazhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. |
| Blagomir puščavnik (1853): | služabnikom, da naj jim nar boljši postrežejo. Vsi se po dvorišči posedejo, si napivajo, ter so prav dobre |
| Blagomir puščavnik (1853): | pozno, okoli polnoči, zatrobi čuvaj, in kmalo potem se po dvorišči čuje ropot in vriskanje. Jovana sicer misli, da bi bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tega meseca dopoldne ob 9. uri začenši v Ljubljani na dvorišči gostilnice „zum Baieriscben Hof” na Dunajski cesti blizo kolodvora po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim je nekaj prav pametnega na misel prišlo |
| Revček Andrejček (1891): | nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana, prosim te, prizanašaj mi hudo sem še |
| Roza Jelodvorska (1855): | dan Slavomilove otetbe deževno vreme, bi on ne bil na dvoriši bil, in pa tudi v globoki vodnjak ne padel. Kdo |
| Roza Jelodvorska (1855): | viteški sobi že pripravljeno. Zbrana množica pa se je v dvoriši gostila. Ali Častimir ni mogel dočakati konca pojedine, poslovi se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t, d. iméti. 4. Pridno ſe jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navada. Zhiſto ſeme vſe ſkosi ſéj ; ne vosi ſvinſkiga ne dvoriſhniga gnoja na njive, ampak potroſi ga le po ſenoshetih in |
| Divica Orleanska (1848): | v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu |
| Divica Orleanska (1848): | Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na kterim snide vse se kar je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vídil, ino mikalo ga je kak zhudesh víditi. Vſe ſvoje dvornike je sbral okoli ſebe, ino mu mnoge vpraſhanja poſtavi. Pa |
| Valenštajn (1866): | v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva |
| Rudninoslovje (1867): | pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob |
| Rudninoslovje (1867): | a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani |
| Rudninoslovje (1867): | ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po |
| Pozhétki gramatike (1811): | vi, povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Pomni. Po meſtni ali dvorſki ſhegi ſe Franzosi vikajo inu rezhejo Vous, vi, v' mnoshimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Po besedah ruskiga zgodopisca Karamzina je dal Oktaj, sin mogočniga Džingiskana, svojimu žlahtniku Batukanu 300,000 vojakov. Ti so ruske nezlóžne kneze |
| Tiun - Lin (1891): | v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so |
| Tiun - Lin (1891): | je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi |
| Tiun - Lin (1891): | je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker |
| Tiun - Lin (1891): | v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno bolj in bolj. Tačas |
| Tiun - Lin (1891): | imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je |
| Tiun - Lin (1891): | Džunke so zasledovanje opustile ter se vrnile. Tri so se bile |
| Tiun - Lin (1891): | vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem |
| Tiun - Lin (1891): | vender še ni bilo teko temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in |
| Tiun - Lin (1891): | zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko |
| Tiun - Lin (1891): | preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti |
| Tiun - Lin (1891): | smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že naravnali. Stali so pri tem samo do prsi v |
| Tiun - Lin (1891): | jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo — jih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo — jih — Ni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska ukazala |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota |
| Pozhétki gramatike (1811): | dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda |
| Pozhétki gramatike (1811): | franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo |
| Zoologija (1875): | mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci |
| Zoologija (1875): | in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere beſede |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | la madre mia mi hanno abbandonato: Ma il Signore si e preso cura di me”. Salmo XXVI v 10; po slovensko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mestu stojí. Glasí se takole: „Per che il padre mio, e la madre mia mi hanno abbandonato: Ma il Signore si |
| Rudninoslovje (1867): | delate ta rob, a rob sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata |
| Fizika (1869): | iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s . . . , t - itd. |
| Kemija (1869): | verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | r jednot (m – 1) reda. § 45. Ako je M = e.104 + d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej vishi enu dobru lejtu bote imeli. Sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | tu kar ima ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan biti. Quotidie eat docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ausſchließlich gebraucht, und eben dadurch uns geheiliget. Sie empfiehlt ſich eben ſo auch heut zu Tage für Kirchenvorträge, indem ſie ſowohl |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | die älteſte, von den heiligen Vätern faſt ausſchließlich gebraucht, und eben dadurch uns geheiliget. Sie empfiehlt ſich eben ſo auch heut |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te pra S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel |
| Sacrum promptuarium (1695): | dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | desheli, kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' |
| Zoologija (1875): | pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na plošnati glavi, s katerim se |
| Zoologija (1875): | apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na |
| Zoologija (1875): | Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi |
| Zoologija (1875): | pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami |
| Zoologija (1875): | in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posebne hvale vredna. — Fr. Charl, gravirar v rudnino, in Jan. Echter izdelovavec fizikalnih mašinj, sta umetna Ljubljanska mojstra; tudi Fil. Hein |
| Rudninoslovje (1867): | strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba spet na dvoje paziti, namreč: 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in 20 krajcerjev dobili. — Med spletenim lesenim blagam so bili Ed. Junkertovi izdelki iz Gradca nar lepši. — Pervi del obraza krajnske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetinje so pri ti razstavi zaslužili in dobili: 1. Gosp. Ed. vitez Andrioli, fužinar v Bistrici nad Kamnikam, za čubežen in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico povedov bras vse halufije |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gorei prida snai: pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi 3 obomar inu ano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu nateshzhe prei da sunze gorei prida snai: pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ena kunsht kaku se jema smersou storiti. Usemi 3 Kamene aden is eniga urouniga potoka eden ispodkapa perhishi, eniga pa spodkapa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poſtaulan tu se vse sgodi Amen. Potam rezi 5. Barti adern sadrugiem. O dobruetlivi Jesus reso- |
| Sacrum promptuarium (1695): | quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh |
| Sacrum promptuarium (1695): | bom en dan pomival, ti ta drugi, inu zhe bo eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem |
| Blagomir puščavnik (1853): | tam dobri in prijazni. Tam ni nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 |
| Zlata Vas (1850): | goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa vse, kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voz, pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tremi ali četvermi. Po novim je pa kakor ima biti: jeden glas in jedna pismenka. Zakaj se je pa ravno ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo, da ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na trunu sedi! Prav so peli že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je Bog sam, Kteri živi, kraljuje sam V nebesih |
| Robinson mlajši (1849): | mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi jima jeden domu tekel, ino ži- |
| Robinson mlajši (1849): | delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pa ne vina v njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj |
| Tiun - Lin (1891): | ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da sunze douta poida inu tu morash ti tridni sa adendrugiem frihtati inu spet to molitou noi sahualene sdei sahvalise isvelko |
| Pozhétki gramatike (1811): | dvema edinjima iménama, démo perlog v' mnoshno ſhtevilo, ker dva edinja ſturita eno mnoshno. Isgled. Le Roi et le berger sont |
| Pozhétki gramatike (1811): | to nameſtime nanaſha na tête, glava, ktira je shenſka ino edinja: in govorezh od vezh vertov rezi: ils sont beaux, lepi |
| Pozhétki gramatike (1811): | 1. Opomin. Kadar glagol ima dva imenvavna edinja, more v' franzoskim poſtavlen biti v' mnoshno, kakor: mon frère |
| Genovefa (1841): | ko ſo ſolsé, ki ſo, na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako |
| Genovefa (1841): | ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale. Edina shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla, je bila, ſvôje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poboljšati. Za dve pečí že vém, de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora matere, ki so tedaj za njim bridko žalovali. |
| Maria Stuart (1861): | lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb je bila vse moje žive dni — povzdigniti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb je bila vse moje žive dni — povzdigniti našo hišo |
| Fizika (1869): | leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh |
| Revček Andrejček (1891): | Pavleta radi, kolikor jih je pri hiši. Le ti si jedina, ki se ga ogibaš; in kadar pa moraš ž njim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te brumnoſte , inu v' taiſte, katire so en dejl te edine skerby |
| Genovefa (1841): | de ſo vſe tako nevédama ſkùp priſhle, in de tudi edine niſo pogréſhile. Ta dan ſo prasnik shénſke krepoſti in obzhinſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſe bodo potém, ko bo konzhana, vſi liſti v edine bukvize ſkupej svesati dali. Po tém takim bodo prejemavzi naſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dlakaſt, in viſoko naſajen. Bik mora biti nesmédene, to je, edine farbe, in ſmé k vezhimu po herbtu risho iméti; ſizer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kakor na zemlji, akoravno se je mnogo zoper to govorilo. Edine reči, s kterinii v neposredno dotiko pridemo, kamni, ki z |
| Najdenček (1860): | sim molitne bukvice ktere mi je Kristina dala, iz pod edine blazine, kjer sim imel shranjene in molil sim pobožno in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ljudem. Pa kaj ti pomaga vse tvoje premoženje, ako svoje edine hčere nečeš osrečiti? Gledi, tvoja rajnica je tudi lepo premoženje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljubezni do svojega Boga Jezusa Kristusa z veseljem umerjem! Le edine te zapuščine mi ne jemljite, ker sem jo že drugemu |
| Gozdovnik (1898): | sin, ki sem ga ljubil, in za kterega sem pretakal edine solze v svojem življenju! « »Jeli res? je-li mogoče? vi moj |
| Ta male katechismus (1768): | Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste |
| Botanika (1875): | pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | del svojiga dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeſs, inu semle. 2. Inu v' JEsuſa Chriſtuſa, Synu njega edyniga Go- |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Stvarnik, inu oderſhenik nebeshi Ozha proſim ſkus Jesuſa Chriſtuſa tvojiga edyniga Synu, mojga Isvelizharia, katiri s'tabo inu is'S. Duham enaki |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Stvarnik, inu odreſhenik nebeſhki Ozhe proſim ſkus Jesuſa Kriſtuſa tvojiga edyniga Synu, mojga isvelizharja, katiri s' tabo inu is S. Duham |
| Robinson mlajši (1849): | žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega sina izgubili, kteri je je kor izdávec zapustil! O moj |
| Robinson mlajši (1849): | ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude |
| Genovefa (1841): | puſhavo shivljênja pomaga, de bi k njemu, k pravſmu in edinimu ozhétu nebéſhkimu ſrézhno priſhli in njegovo oblizhje glédali! Ne posabi |
| Valenštajn (1866): | trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ, nej bilo |
| Zlata Vas (1850): | pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po |
| Viljem Tell (1862): | se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga. |
| Botanika (1875): | hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo |
| Botanika (1875): | steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada |
| Botanika (1875): | koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na |
| Botanika (1875): | Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakaj mi ſmo ſilnu revni poſtali. Pomagej nam Bog, naſh edyni Isvelizhar, sa tvojiga S. Imęna zhaſty volo, odreſhi naſs, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęjli. Inu zhe vy tęga ne ſturité, taku je ta edyni urshoh, de nozhete. Ali ſpomnite ſi, de ne bote nikoli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęla, zhe nima per vſih ſvojih opravilih inu dęlih leta edyni zyl inu konèz, de bi ſvojo duſho isvelizhal, inu Nebęſsa |
| Robinson mlajši (1849): | je tako močno razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena |
| Robinson mlajši (1849): | razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | še ta nezabeljena in neslana, ker so mnoge odrajtvila prebivavcom jedini repek iz hleva pobrale, in vino, ki ga še za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | obilno, ki je z debelačo (karuzo) po nekterih hišah skor jedini živež in vsakdanja hrana, in še ta nezabeljena in neslana |
| Zoologija (1875): | ob enem tudi dela, da so ptiči najglasnejše živali. Oni jedini imajo dar petja. Njihova kri ima 37 do 50° C. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Vi ste jedini izmed cele družbe, ki me poznate in veste, kedo da |
| Revček Andrejček (1891): | zapomni si dobro, kar ti bom povedala. Ta prstan je jedini smoter najine ljubezni. — Kar se v srcu godi — za to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili |
| Tine in Jerica (1852): | Malo, ubogo dete. Liza je imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor |
| Sveti večer (1866): | cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje |
| Botanika (1875): | bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi |
| Ta male katechismus (1768): | tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza |
| Ferdinand (1884): | lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine |
| Revček Andrejček (1891): | ponosno). Moji otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če bi bila deset otrok imela |
| Pozhétki gramatike (1811): | vikajo inu rezhejo Vous, vi, v' mnoshimu, nameſt tu, ti edinjiga. Vous etes bien aimable, to je, vi ſtei prav lubesniv |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e konzhali, e, e Velívni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Finis, konzhuj, konzhaj Qu'ils finisse, naj konzhuje, naj konzha Finissons |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e lubili, e, e Velivni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Aime, lubi Qu'il aime, naj lubi Aimons, lubimo Aimez, lubite |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e, imeli, e, e, Velívni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Aye, qu'ils ait, ayons, ayez, qu'ils ayent, imaj. imaj ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | e vrazahali, e, e vernili, e, e Velíven. Perviga liza édinjiga ni. Rends, vrázhaj, verni Qu'il rende, naj vrazha, naj verne |
| Pozhétki gramatike (1811): | one bi bili, le le Velivni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Sois, bodi, ali, naj ſi Qu'il soit, bodi ſi, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi bili padali; bi bili padli. Velíven. Bres perviga liza edinjiga. Tombe, pàdaj, pádi. Qu'il tombe, naj pado, naj pade. |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. kaſál, ſkaſál, bi ſe bil. Veliven. Bres perviga liza edinjiga. Repens-toi, kaſáj, ſkaſaj, ve Qu9il se repente, kaſá, ſkaſa, naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische |
| Fizika (1869): | žar, Nordlicht, 202. Bussola tangentna, Tangenten-Boussole, 177. C Calorie, toplotna edinica. Calorische Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität |
| Fizika (1869): | se ima občna, nepremenljiva mera dolgosti. Posebno treba, da se edinica dolgosti tako označi, da, ako bi se kdaj izgubila ali |
| Fizika (1869): | spet napravili. Na Francoskem so bili učenjaki dobili nalogo iskati edinice dolgosti. Merili so četrti del, skoz zemeljska dva tečaja (pola |
| Fizika (1869): | težkot dveh teles imenuje se vaga (tehtnica). 18 Tiste posebne edinice tvarin, ki jih po raznih deželah imajo za vaganje, t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so imeli vsi, in če so s |
| Viljem Tell (1862): | mogla bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji |
| Fizika (1869): | dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika |
| Botanika (1875): | tem ko je njihov les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | pomagati, sami opravili. Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da Andrej Hofer ni prišel v Inšpruk, ki je |
| Zlatorog (1886): | kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem. |
| Revček Andrejček (1891): | bo! (Bere. ) Jaz te neizmerno ljubim (piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali |
| Fizika (1869): | nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi, ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in |
| Revček Andrejček (1891): | nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči ne lažejo. Komarje bi |
| Oče naš (1854): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji |
| Oče naš (1885): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | is smote na pravo pot proti nebeſam obernil; — dala je edinorojeniga ˛Sina v' terplenje ino ſmert, de bi zhloveſhtvo od pogublenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi Judovſkim poglavarjam, zelo deshelſkimu kralju, hozhe Bog rojstvo ſvojiga edinorojeniga ˛Sina osnaniti, pa na zhudno, poſebno visho. V. 1. Modri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſe mu Bog mirú pravi, ino ki je njegov edinorojéni ˛Sin ravno sa to na ſvet priſhel, de je ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen sdaj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in de bi se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi, da bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | je naj sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano |
| Zlata Vas (1848): | Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in prijaznosti. Otroci to vsak dan vidijo in se nič |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen. |
| Genovefa (1841): | sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta ſrézha je lé malo tednov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le télo tega duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo v tem délu |
| Gozdovnik (1898): | mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi |
| Pozhétki gramatike (1811): | la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | les lions; la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu |
| Pozhétki gramatike (1811): | bon perlog je moshki ino edinji, bonne je shenſki ino edinji, ker mere je ime shenſko ino edinje. Des beaux jardins |
| Pozhétki gramatike (1811): | Poſtavim perlog more v' moshkimu biti, zhe je ſojozh moshko; edinji, zhe je to edinje, itd. kakor v' tim isgledu, ktirga |
| Pozhétki gramatike (1811): | bon père, la bonne mère: bon perlog je moshki ino edinji, bonne je shenſki ino edinji, ker mere je ime shenſko |
| Pozhétki gramatike (1811): | govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un livre |
| Pozhétki gramatike (1811): | des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo |
| Robinson mlajši (1849): | Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri deželnimu poglavarstvu v Mletcih (Benedkah) izvoljili. Zahvaljenje. Gospod pater Edvard Matija Zagorc, duhoven franciškanerskiga reda v Brežcah nam je te |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | plazhalli. Torej, kader se skupsnidete, dershite se navka S. Pavla Efes. 5. katire vas toku oppomina: govorite nad sabo v’ Psalmah |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | teiſte ſalublene, gerde, od pregreshneh rezhy (katireh A2 S. Pavl Efes. 5. 3. napuſty nekar v’ misle uſeti) skupſloſhene popevke, katire |
| Življenja srečen pot (1837): | karkolj bo kdo dobriga ſtoril, to bo od Goſpóda prijel. “ Efes. 6, 7 — 8. „Naj pravizhen ravno ſlushi, vender je le |
| Ta male katechismus (1768): | lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Eniga je piſal vernim Rimljanam, dva Korinzhanam, eniga Galazhanam, eniga Efeshanam, eniga Filipljanam, eniga Koloſhanam, dva Teſalonizhanam, dva ſvojimu uzhenzu Timoteju |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo vse |
| Sacrum promptuarium (1695): | carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij |
| Sacrum promptuarium (1695): | Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur |
| Sacrum promptuarium (1695): | reddis impoſſibile. Cogito namque, quod, ſi tu tanta differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali Gramatiko sa perve ſhole ſpiſal, ki jih je L. Eger v leti 1811 natiſnil. Njegovo nar vezhi in koriſtniſhi delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani, za umetno všite rokodela. 7. Gosp. J. K. Eger, fabrikant v Blaku, za vlečene svinčene cevi. 8. Gosp. Hajn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umetalniga oródja v Ljubljani, za kmetijske mašine. 9. Gospa R. Eger, bukvotiskavka v Ljubljani, za zlat in srebern natis. 10. Gosp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tukaj je sazhel „Ljubljanſke novize“ piſati, ktére je J. F. Eger natiſkoval in poredama ſhteri léta, to je od léta 1797 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Borovlj se morajo v primeri majhne cene pohvaliti. — Groſ G. Egger, vlastnik raznih fužin iz Celovca je v razstavo djal raznih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kolesa, vse se potáre, ino morje s strašnim hrupam zavezne Egipčane. Vozovi ino konjniki ino vsa kraljeva moč je v vodi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | na enkrat se iz oblaka uderó bliski ino strelo na Egipčane. Kola ino kolesa, vse se potáre, ino morje s strašnim |
| Najdenček (1860): | zgodilo. Poglavno mesto otoka Malte, La Valete, smo kmalo vzéli, Egipčane premagali, Mesto Kahiro, v Egiptu, se je podalo. Moj gospod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino drobnico ženite seboj, ino blagoslovita me še, preden gresta! “ Egipčanje so jih silili, de naj hité iz dežele. Izraelci so |
| Fizika (1869): | njegova poglavitna tvarina. Prej ko ne zavolj tega so bili Egipčanje podobo piramide izbrali za svoja velikanska zidanja, ki jih tisučletja |
| Fizika (1869): | si skušenj, ki so bile koristne njihovim naslednikom. Kitajci in Egipčanje, ki so že zgodej imeli precej dobro vredjene države, so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v dobro prostorno deželo, ki se mleko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſaj lakote ne umerjemo. “ Deſet Joshefovih bratov gre tedaj v' Egipt. Benjamina pa, kteri je bil tiſtikrat ſhe otrok, ko ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po kaj ga Bog póſhlje. Toraj greſta oba vkup v' Egipt, ino tam ſklizheta vſe ſtaraſhíne Israelſkiga ljudſtva. Aron jim perpovedúje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njih najde, ſe vſi grosno preſtráſhijo. 22. Benjamin gré v' Egipt. Med tém je shito pohajalo, in ozhe ſilijo ſpet ſinóve |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tém je shito pohajalo, in ozhe ſilijo ſpet ſinóve v' Egipt. Juda pa právi: „Moshu, ki ondi sapoveduje, ſe ne ſmémo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deshèlah, Joshef odklene tedaj shitnize, ino previduje ſ' kruham veſ Egipt. Tudi is blishnjih deshél hodijo od Joshefa shita kupovat. Tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor ti od Boga rasſvetljen? Glej, poſtavim te zhes veſ Egipt! Vſi moji podloshni ſe morajo po tvojim povelji ravnati. Víſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | velika dragina. Jakop tedaj rèzhe ſvojim ſinam: „˛Stopite doli v' Egipt, ino nakupite nam kruha ali shita, de vſaj lakote ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe Benjamina vseti! Ne bo hodil nè s' vami v' Egipt. “ Kedar vrézhe prasnijo, ino vſak ſvoj denar v' njih najde |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kakor ti od Boga razsvetljen? Glej, postavim te čez ves Egipt! Vsi moji podložni se morajo po tvojim povelji ravnati. Viši |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od nekdaj. Jabel k a so prišle iz Sirije in Egipta na G e rško, odtod pa na Laško in iz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' kteri bi ne bilo merlizha. Kralj |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je že sin druzih staršev in gotovo je, da v Egiptu, Fenicii, Sirii itd. so imeli goveda pred kakor na Ogerskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je jasno kot beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | žuganje spolnilo. Egiptovski pervenei ali pervorojeni otroci so umerli, od kraljeviga perviga sinu |
| Zoologija (1875): | jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), pod. 123. Zadnji je črez 2 črevlja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſmé is hiſhe. Sdaj ſe je boshje shuganje ſpolnilo. Egiptovſki pervén- |
| Fizika (1869): | zavolj pravšne lastnosti kraja vidijo take zračne podobe (prividki) po egiptovskih puščavah, in vzbujajo popotnikom najbritkeje omame, ker ti mislijo, da |
| Botanika (1875): | kalil še tisti ječmen, ki so ga vzeli iz grobov Egiptovskih piramid, in ki je bil najmanj 2000 let star. Poljedelstvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preblék je ozhetu poſlal, ino verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino shiveshem sa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pak je njemu ſdajzi reſodel. On je mene ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu is mano |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je Diſmas klizal, inu je nam perſanesl, kader smo v'Egyptovsko duſhello rajſhali, sem pokuro sprosila, inu njegoveh hudobneh del odpushanje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je ozheta taziga poboshniga ſina vidil, ino ukashe na Egiptovſkim mu dati naj lepſhi deshelo, — Geſenſko. Ondi je Joshef njega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili v' dvanajſt rodóv rasdeljeni. Tíſti ſtari, dobri kralj na Egiptovſkim je bil mertev. Novi kralj pa ni hotel nizh vediti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | krono. Prezej po Herodovi ſmerti ſe je angelj Goſpodov na Egiptovſkim Joshefu ſpet v' ſpanji perkasal, ino je rekel: „Vſtani, vsemi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu pravi: „Vſtani, vsemi dete ino mater, ino pobégni na Egiptovſko! Ondi oſtani, dokler te ſpet ne poklizhem. Sakaj Herod bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | joka, próſi; pa nizh ne pomága, Ptujzi ga peljejo na Egiptovſko. Ruben ni vſiga tega nizh védil. Ko své, vpije ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kako selò ſe je goljſal! Njegov mezh ni mogel na Egiptovſko do Jesuſa ſezhi, ino nektere leta po tiſti morii je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga, ko jih je tako ſrezhno vodil. 9. Bèg na Egiptovſko. Herod je modrih she grosno teshko zhakal. Ko vidi, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateri raunu k' vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | namque, quod, ſi tu tanta differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot non |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v' zhaſsih dobru. Jęrza. Jeſt ſim le enga iſkala. Matizh. Eh ti! — kaj toku vshę snaſh ? ſej dobru vęjſh, de ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dubois, lastnik žage v Bistrici, za furnire. 8. Gosp. J. Ehter, rokodelec umetalniga oródja v Ljubljani, za kmetijske mašine. 9. Gospa |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj |
| Sacrum promptuarium (1695): | eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in prima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novic ob novim letu. Wir wünschen, dass der Bürgerſteiss Sich Eiderdunen bette, Und dass für seine Müh' und Schweiss, Der Landmann |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Säge. Piliti, sägen. Piljenica, Sägespäne. Mostnica, dilje za most. Poboljšek, ein Bene. Strešnik, Dachziegel. Preproka, Flusäbeet. Plétenica, jerbas, Korb. Prikladek, Vulgarname |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Steklar, Glaser. Pešice, zu Fuss. Prekupec, Ueberkäufer. Plačnik, Zahler. Plašnik, ein Furchtsamer, Hasenfuss. Prečnik, tram v kmetiskih izbah. Draga, Vertiefung, Grube |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | gehen. Istina, Kapital. Spravilo, erspartes Gut, Sparpfennig. Zbirenga, Rekrutirung. Kal, ein von selbst entstandener Wasserbehälter. Kalnica, das Wasser darin. Kalalo, korec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pepelarnica, Potaschenbrennerei. Slokast, schlank. Privériti se, beim Glauben schwören. Lahkoživec, ein Mensch, der gewöhnlich wohlauf ist. Zvabégati koga, einen verlegen machen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich, dass sie mit der |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Inden in jener alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich, dass |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vec Linhart piše v svojih zgodovinskih bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozná Krajnca pod imenam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali načinu na str. 115): „man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | herzliche Ermunteung zur Befolgung der vorgetragenen Lehre in abwechſelnder Form eines Gebethes, einer darauf paſſenden kurzen Geſchichte, oder in Form eines |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | eines Gebethes, einer darauf paſſenden kurzen Geſchichte, oder in Form eines heiligen Ergußes religiöſer Gefühle und Wünſche, und die dargelegte Lehre |
| Življenja srečen pot (1837): | Broſch. 1 fl. — Theoretiſh-praktiſcher Unterricht in der deutſchen Rechtſchreibung. Darſtellung eines methodiſchen Verfahrens bei dem Rechtſchreibe-Unterrichte in Volksſchulen mit vielen zur |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung). |
| Rudninoslovje (1867): | ktera kristale na vse strani obdaja. Take kristale imenujemo vrasle (eingewachsene Kr.); ako je pa iz te snovi izluščimo, imenujemo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Menela, od kterega Muhar piše: „Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen |
| Sacrum promptuarium (1695): | provocent, & talia faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar |
| Kemija (1869): | živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero se kovine |
| Kemija (1869): | živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina |
| Kemija (1869): | 425. Okisec železni ogljenčevokisli, kohlensaures Eisenoxydul,425. Okisec železni okisov, Eisenoxydoxydul, 425. Okisec železni žveplenokisli, schwefelsaures Eisenoxydul,425. Okisec živosrebreni solitarnokisli |
| Kemija (1869): | bil z njim otrovan (zavdan) §. 51. Železni okisov okisec (Eisenoxydoxydul), FeO.Fe2O3 = Fe3O4, je izvrstna železna ruda, kristalizujoča v pravilnih, črno |