pestujoč peš pešati peščen peščenka pešec peška Pešt pet petdeset petek petelin Peter Peterka peteršilj peteršiljev peti petica petič petje petlati petler petnajst petnajsti petploskoven petrofaktologija petrov petsto petvrh pevcati pevcer pevec pezdir pfuj phosphorescenz piaster piča pičel pičiti pihalen pihalnik pihalnikov pijača pijan pijančevanje pijančevati pijanec pijanka pijanost pijanski pijanstvo pijanščina pijavkin pikast piknjen Pilat pild pincgavski pinjen pipa pipica Piran Pirc pire Pireneji pisalec pisalen pisan pisanje pisar pisaren pisarija pisarna pisarnica pisatelj pisati pisec piseljc pisemce piskač piskati pisker piskrc pismenost pismo pismouk pistacija piš pišče piška piškoten pištola pitan piti pitje pivec pivo pivski plac plača plačan plačati plačevati plačilo plamen plameneč planet planika plano plašč plašček plašen plašiti plašnež plašno plat platinski platišče platno plav plavanje plavati plavica plavut plavutonožec plavž plaz plaziti plazma plaža pleča plehast plehnat pleme plemenit plemenitenje plenica ples plesati plesen plesenski plesti Plešivica pletilka plevica plevoč plezalec plinarna plinast Plinij pljuča pljučen pljuskanje pljuvati plod ploditi ploh plosk ploskev plošča ploščad ploščat ploščica ploščnat plošnat plot plunka po pobegniti pobič pobirajoč pobirati pobiti poboj poboljšan poboljšanje poboljšati pobožen pobožno pobožnost pobrati pobrežje pobuna po_cel poceni pocestovati pocinjen pocrkan pocrkati pocukniti pocukrati počakati počakavši
| Sveti večer (1866): | na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k njemu pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš |
| Genovefa (1841): | ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré, naglo omoti in narédi, de začnè dremati. Ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se podali v grad in se med potjo razgovarjali |
| Gozdovnik (1898): | malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske |
| Genovefa (1841): | vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Vsakteri torej lahko spozna, da nemočirni travniki in suhi spašniki pešajo in ob vso ceno pridejo, če se drevje po njih |
| Blagomir puščavnik (1853): | nezmožna, da mi pri nar manjšem delu roke in noge pešajo. ” Smehljaje ji pravi Blagomir: ”Blaga gospa! kmalo kmalo bote boljši |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v huje spreobernilo in da še clo zemlja je začela pešati. Ko človek take govorice sliši, bi lahko mislil, da nekdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | močiren svet jih ni saditi; one ljubijo suh, kamnit in peščen apnenec; zlasti ob cestah rastejo čversto, od kodar voda blato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | par besed govoriti. Znano je, da murba ljubi suh, kamnit, peščen, kremenast svet in da ji močviren, ilovat, mahovit svet ni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Glina, Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očitno kaže , da je narod delaven , in ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zatišji, ali premokrotne, ali pa scer puste. Če so zlo peščene in kremenine, je treba nar prej pregledati, kako globoko da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | enako v živež za rastline stopiti. Kolikrat je treba gnojiti? Peščene in kremenine njive se morajo večkrat gnojiti, ker hitrejši gnoj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za žita popolnoma dobra, in za sušo manj mara od peščene in apnene njive. Tako s peskom dobro zrahljano njivo ljubi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | parstjo, postane zlo dobra. Apnena njiva je bolj sprijeta od peščene, pa vender manj od ilovne, tako, da se dá suha |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | njiv, travnikov in vinogradov. 1. Slabe njive so: ali zlo peščene in kremenine, zlo ilovne, ali v zatišji, ali premokrotne, ali |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | dežele, ako ravno sem ter tje nekoliko gorate ali tudi peščene, so vendar najrodovitnejše in žlahtnih naravnih pridelkov najbogatejše na vsem |
| Žalost in veselje (1870): | bujne cvetice so kinčale gredice, med kterimi so se vile peščene stezice. Tudi na polje jih je peljal ter jim razkazoval |
| Viženčar (1881): | padel je od veje do veje na tla tik roba peščene drče. Vesel plane lovec kvišku, hiti brez skrbi za njim |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ročája, ne da bi bili prišli do ilovice ali do peščéne zemlje. Vélike straže so stale navadno tudi v gozdu ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bo leča bolj koristila, ali pa sirek, tudi na zlo peščenem. Za krompir ilovčen in moker svet ne veljá; apničen, peščen |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | hribih, proti solncu, ali od solnca; ter ali na škalovitem, peščenem, plitvem; ali pa na dobelem, ilovnatem svetu; ali pa na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | na solnčnem kraji, in gorkega in malo mokrega vremena. V peščenem svetu stori le v mokrem letu. Mavec (Gips) se ji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | so ozki kraji prav nepotrebni. Vidil sim njive na zlo peščenem polju, ki imajo, ne vem zakaj, komaj tri brazde, nektere |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | prazne izgovore opustili, in vedili pripraviti svet za-nj. Zadnjič v peščenem ali slabem svetu, ali v kamnitem kraji se dá s |
| Žalost in veselje (1870): | oni otok," pravi Jaka, poznam ga po raztresenih hribih in peščenem obrežji; tam-le na severnej strani sta zginila. —" Ustavili so ladijo |
| Žalost in veselje (1870): | pa z gostimi gozdi. Majhina reka se je vila po peščenem produ ter se stekala v morje. — Jaka zapové jadra zadergniti |
| Očetov greh (1894): | maši, na očeta, na mater, na zapuščeni dom tam na peščenem kompoljskem hribu — in potem mu hite misli zopet k nji |
| Očetov greh (1894): | stebre, tiči še nekoliko detelje in nekaj snopov lanu, v peščenem bregu se pase pet ovac, in mati Jerica, sedaj Kačonka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo. Vas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez |
| Botanika (1875): | ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se spomladi gostejši od boba na kakšin kraj v rahlo, peščeno, prejšnje leto pognojeno njivo, in zori mesca velicega serpana. Zernje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kili in Perú. Ta koristni sad hoče imeti dobro, bolj peščeno in apnéno zemljo in malo ilovce, toliko, da vlago ohrani |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dober med malo dobre parsti, ker bi bilo potlej preveč peščeno na verhu in v majhni suši nevlažno, in zemlja nevezljiva |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dajo, pa tudi veliko opraviti dá in hoče dobro, bolj peščeno njivo imeti, na kteri bi rèž lepa rastla; 3. tabaka |
| Žalost in veselje (1870): | odkoder sta prej prišla. Ko pridejo zopet blizo morja na peščeno plan, obernili so se proti zahodu, in kakor bi jih |
| Viženčar (1881): | prešine, ko zapazita ob prepadu, kjer je ležal klobuk, odrušeno peščeno zemljo, kakor da bi bil kdo stopil tja in bi |
| Luteranci (1883): | z obema rokama si je zakrila obraz ter omahnula na peščeno stezo. A Knafelj jo planot kvišku in dvignol v solzah |
| Cyclamen (1883): | odprla malo okence; gorak južen veter je pihal čez gredice. Peščeno pot proti gradu pa je obseval mesec, tako da je |
| 4000 (1891): | in tudi ne obsojenci katerim je nastopiti trdo pot v peščeno Saharo. To so mladeniči na potu k mesečnemu naboru, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali ſaj vſako drugo leto gnojena biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol s peſhénko smeſhana. Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé, so takošne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v pol maselcu vina in v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga se pa peške pobero, se da tako spraviti; vunder ni tako dobro. Cukreno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tega tudi svetje, da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pred novim, ali 3. dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſorte sęliſha sa kuho ſejati, Dine, Buzhe, Kumare, de ſo peſhke, 2.al 3. Leta ſtare, ſaditi, kader shę sa, |
| Genovefa (1841): | pokásal, Ti ſi naklonil, de je morde kaka ptizhiza buzhne peſhké v to puſhavo sa- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali klaftro semlje je doſti 600 sern. Po tem ſe peſhke prav plitvo , komej po pavzi globoko s grabljami ali s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne ſejati , in pa v poſebno gredizo. Hruſhkove in jabelzhne peſhke ſe ne ſmejo smeſhane ſejati, kjer jabelka navadno pol hitreji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor ſteljo sa gnoj, potlej ga na tiſti kraj, kamur peſhke ſejati miſliſh po pedi na debelo rasſtelji, in ga globoko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od srejenja ſadnih dreveſiz is peſhka. (Konez. ) Kako ſe morajo peſhke ſejati? Peſhke ſe morajo redko ſejati. Na en ſeshen ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje , de pomlad peſhke prèsgodaj ne oselené in de ne posebejo, kir mras slo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſadnih dreveſiz is peſhka. (Konez. ) Kako ſe morajo peſhke ſejati? Peſhke ſe morajo redko ſejati. Na en ſeshen ali klaftro semlje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | naj se učí v češkem in nemškem jeziku. Ogersko. Iz Pešta. Čedalje bolj se nam spolnujejo želje. Vojvodina srbska in temeški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | cesarja. Vladni listi še molčé o sklepih njegovih; al iz Pešta se telegrafuje „Novi Pressi”, da je v bistvu bilo sklenjeno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na |
| Biblia (1584): | jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je |
| Biblia (1584): | polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ony pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko |
| Stric Tomaž (1853): | kakor sim že rekel, dobi tisti, ki ju bo vjel, pet dolarov, drugi pa vsak žganja kolikor ga piti hoče! “ Z |
| Zoologija (1875): | okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih tudi pri vseh druzih organih. Telo |
| Robinson mlajši (1849): | jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih takih lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga |
| Astronomija (1869): | kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in mleka perdaj. Krompirjevi štrukli. Mešaj eno unčo putra s petimi jajci do rahliga, perdeni en maselc smetene, soli in nekoliko |
| Oče naš (1854): | in peti dan Septembra so Francozje zopet prijeli, najpervo s petimi, potem s sedmimi barkami. Pa na terdno oporo so zadeli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil in te na pet ali šest decimalk. Logaritmi s petimi decimalkami zadostujejo pri navadnih praktičnih računih po polnem. S pomočjo |
| Zlata Vas (1848): | tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar menj štirdesét do pedesét krav mora vkupaj biti, de je kaj. “ Ko so štirdeset |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor Cesarjev nar lépši konj, ako bi ravno |
| Zlata Vas (1848): | krav imate malo prida. Krava mora v létu nar menj petdesét do sto goldinarjev dobička dati. Ako me hočete ubogati, vam |
| Divica Orleanska (1848): | lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de |
| Zlata Vas (1848): | mora vkupaj biti, de je kaj. “ Ko so štirdeset do petdeset krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga |
| Robinson mlajši (1849): | ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se je mnogo blago v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se zopet po gozdih. Sicer pa je Vajkato pač dobrih petdeset ur od nas; domačini tukajšnje okolice pa so nam prijazni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | da se ne moti. — Kaj mu je bilo storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe, enmalo bęliga vina, ſok od ene lemone, inu pętdeſęt auſtrig, vſe v' eno koso na sherjavzo, kader to vkup |
| Kuharske Bukve (1799): | malo bęliga vina, tri resíne lemonoviga ſoka, ſtolzheniga muſkatzvęta, inu pętdeſęt is lupine potęgneneh auſtrig, sadnizh deni notri, kar ſe od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Karmel mi ſpravi vſe Israelze, pa tudi unih ſhtiriſto ino petdeſet Balovih prerokov. “ Ahab je ſloril tako. Elija rezhe sbranimu ljudſtvu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svojo moč prišli, de so ravno v narboljših, komej per petdesetih letih bili. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na Zvetni Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zavolj sv. praznika v saboto pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar lępſhi ſtaroſti per try inu trydeſsetih lęjtih, na en Pętik, ob deveti uri, med tavshent bolezhinami, inu britkoſtjami. Ta sdaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zerkvi pred ſvętim Sakramentam, uno uro gxrem bolnike objiſkat: vſaki pętik ſe poſtim, tolikajn dam almoshne: Jeſt niſim ne en lakomnik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi kmateri boshjei ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad sunzam per shegnanei svvjezhi: inu tu skues 8 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen. Ozha nash zheshzhana |
| Ta male katechismus (1768): | inu druge ſapovedane postne dneve derſhati, koker lih tudi oh petkeh, inu sebbotah od meſſene jedy se ſderſhati. IV. Ti imash |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shtir Qvatre, inu druge sapovędane poſtne dny dershati: tudi ob Pętkeh inu Sabbotah od meſne jedy ſe ſdershati. 4. Uſsaku lejtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga Goſpuda, katiro je on h' nemu govoriu: preiden bo petelen dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu on je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | resnizo jes tebi povem, sdei v' leti nozhi, preiden bo petelen dvakret sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odgovoruv inu je rekuv: Reſnizhnu, reſnizhnu jeſt tebi povęm Peter! petelen nabo nezoj poprej sapejl, predn ti mene trikrat satajiſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | reſnizo jeſt tebi povęm, nezoj v' leti nozhi predn bo petelen dvakrat sapejl, boſh ti mene trikrat satajil. Petrus pak je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo pojó serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in |
| Zoologija (1875): | je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je celó sonce zmotilo in enkrat za |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mraza ni več bati. Lov. Ta mesec se razun divjih petelinov, le škodljiva zverina naj pokončá, volcjé, lesice i. t. d. |
| Gojko Knafeljc (1899): | Stopal je dalje po ulici počasnih, umerjenih korakov, poslušajoč petje petelinov, ki so se oglašali skoro pri sleherni hiši. Ko je |
| Biblia (1584): | k'nym: Vy pak, kaj pravite, gdu ſim jeſt? Simon Peter je odguvoril, inu je djal: Ti ſi Criſtus, tiga shiviga |
| Biblia (1584): | je v'nebeſsih. Inu jeſt tudi tebi povem: Ti ſi Peter, inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naredimò tri ſhotore, tebi eniga, Moseſu eniga, ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam is ſebe, rezhe Jesuſu: „Goſpod, dobro je tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi še veliko za nebéško kraljéstvo in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je le na hribu sedel in pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti Ilija, In za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred |
| Ferdinand (1884): | REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je |
| Biblia (1584): | govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu je djal: GOSPVD, Aku ſi |
| Biblia (1584): | inu vmorjen biti, inu na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je |
| Biblia (1584): | Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal: Isloshi nam leto prigliho |
| Biblia (1584): | ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou |
| Biblia (1584): | grem, nad vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu vodé, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku bote med ſabo lubesen imeli. Rezhe k' njemu Simon Petrus: Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je isderuv, inu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali ni bila njegova usoda britka? In vunder ni |
| Tine in Jerica (1852): | jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne bili sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo |
| Rudninoslovje (1867): | i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje |
| Ferdinand (1884): | večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz |
| Ferdinand (1884): | konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Apoſtelni od Chriſtuſa sbeshymo, de savolo nasamire eniga zhloveka s' Petram Chriſtuſa sataymo, inu od naſhe oblube nega nihdar sapuſtiti, odſtopimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pademo, de v tiſtimu na vmerjemo, temuzh de s'ſvetim Petram tiſtiga milu objokamo, spokorimo, mu per tebi supet v' gnado |
| Ferdinand (1884): | Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pershli v' en vert, katirimu je ime Gethsemani. Et aſſumit Petrum, & Jacobum, & Joannem, & cœpit pavere. Inu je h' ſebi vseu Petra |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu bo dobru sa nas vekumei. Et converſius Dominus reſpexit Petrum. Et recordatus eſt Petrus verbi Domini. Luc. 22. Inu ta |
| Biblia (1584): | On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bil, ti bo tudi pót do njega še kaj znana. « Petru je bilo komej mogoče, vse besede svoje matere poslušati; žalost |
| Fizika (1869): | ure z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe |
| Ferdinand (1884): | moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je baron Végatove, sestre Mice sin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zopet z merzlo vodo in ga deni na voz. Gosp. Peterka pravijo, de že več let tako ravnajo in de jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Végata). V Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali Joža Peterka, po domače Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſejati, toku hitru zvedé. V' ſtarim Meſzi Zhebul, Spinaſcho, Korene, Petershel, Pęſso, inu Retkov, v'debello, peſhnato, vender mozhno semlo ſejati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2. al 3. dni pred al |
| Botanika (1875): | tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni |
| Botanika (1875): | se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval tudi pasji peteršilj. |
| Kuharske Bukve (1799): | sa pomàkanje. 258. Vkuhani peterſhíl, ali ſalsen od peterſhila. Stolzi peterſhil, pretlazhi ſok ſkusi ruto; timzhaſi namozhi bęliga kruha v' jęſihi |
| Kuharske Bukve (1799): | je sa vſe shlaht meſenine dobra sa pomàkanje. 258. Vkuhani peterſhíl, ali ſalsen od peterſhila. Stolzi peterſhil, pretlazhi ſok ſkusi ruto |
| Kuharske Bukve (1799): | 256. Krebúlzhina shupa. 257. Peterſhilova polivka, ali sôſ. 258. Vkuhani peterſhil, ali ſalsen od peterſhila. 259. Telęzhje s' majerônam. 260. Telęzhji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali |
| Kuharske Bukve (1799): | koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na |
| Kuharske Bukve (1799): | korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov |
| Kuharske Bukve (1799): | daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z |
| Botanika (1875): | tudi mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval tudi pasji peteršilj. |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih |
| Kuharske Bukve (1799): | kruh, katiri je na maſli ozvert, v' ſklędo djati. 257. Peterſhìlova polivka, ali sôſ. Eno doſti veliko ſtvar peterſhíla opperi, drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | Taki zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | Krauterwein. 255. Sęlni jeſih. Krauter = Eßig. 256. Krebúlzhina shupa. 257. Peterſhilova polivka, ali sôſ. 258. Vkuhani peterſhil, ali ſalsen od peterſhila |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jagnjičevo bedro s kumarami. Obloži kozo s špeham, čebulo, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zeleno - kar je vse na rezance (nudelne) zrezano - materno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dinstano) koštrunovo bedro. Do mehkiga ga duši (dinstaj) s korenjem, peteršiljevimi koreninicami, zeleno, materno dišico (timijanam), čebulo, lorberjevim perjem, nekterimi dišečimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čista; med tem pa duši (dinstaj) kopuna s špeham, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zêleno in jajčnicami (trifel) v vinu do mehkiga, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra per ribah |
| Sacrum promptuarium (1695): | je kuhala, de skoraj od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | In tako so ravnali s tretjo, in peto steklenico. Iz pete steklenice so dajali po 5 kapljic dva-, tri- ali štirikrat |
| Rudninoslovje (1867): | stopinje železni žrebelj, četrte stopinje jeklena ost. Rudnino pete stopinje more le pila obraziti, toda z jeklom ne dá |
| Zoologija (1875): | s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema |
| Ta male katechismus (1768): | potem pokopan bil. Iſaj. 53. Matth. 27. Kaj pak ta pete: doli je shl pred pekl? Sapopade v' sebi skrivnust tega |
| Ta male katechismus (1768): | inu ura hla taistega prejeti, prositi po ſanikernem naſamuditi. TA PETE POGLAVITNE SHTEK Od dolſhnuste Kristianske Pravize. Kolkajn je dolſhnust Kristianske |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je mleko kakih 12 ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del sa ſmetano poſname, in zhe kdo toliko krav nima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le pa navadno vſakimu ta smeſ takó priſtudi, de |
| Divica Orleanska (1848): | Peti nastop. Prejšni. Vitez prihiti. Karol. Kaj je? Vitez. Čez Marno |
| Divica Orleanska (1848): | nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z |
| Divica Orleanska (1848): | Peti nastop. Lahir. Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj |
| Zoologija (1875): | drug značaj in delajo v živalstvu posebno krdelo za se. Peti red; Žuželke; Insecta. |
| Zoologija (1875): | zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa ſheſto 16, in po ti meri naprej. Ali |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je |
| Ferdinand (1884): | je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof izbral za |
| Sacrum promptuarium (1695): | ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od velike slatkusti je bila nje dusha |
| Oče naš (1854): | je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pél, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | upadaj nikdar! O! budi slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za narod se vnel: „Glej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odperte za njo; In kar je Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim |
| Oče naš (1885): | je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pel, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtala? Matizhek. Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se |
| Stric Tomaž (1853): | nesreča bo za vas, če vas vjamejo. Strašna vam bo pela. Ko vas dobro prebičajo in našeškajo, bote še mogli v |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | povedal, ampak otroka naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune |
| Zlatorog (1886): | prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši je bila poroka, po ti pa darína (ofer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je Bog sam, Kteri |
| Zlata Vas (1848): | so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa se smejali, kadar jo je kdó iz pivnice |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal ga je, kar ga je mogel. Jonata |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v saboto s slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se jé jest péti učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko so vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti |
| Sveti večer (1866): | kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſe je milu jokou. Pole Peter je ſliſhou petelina peiti, inu ſe vunder ni poprei h' pokuri sbudiu, koker de |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Svet, ſvet, ſvet, tak mormo mi Vſelei Bogu na zhast peiti, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre prebirati znal, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške |
| Zlata Vas (1850): | mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je bilo lepo poslušati, pa mislili so, to |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Karl na klavir brénkati, in ki sim se jé jest péti učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko so vas |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno in povsod, Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o Gospod! |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé? Pevec (pripoje): „Se novega leta Vsak veselí; Si |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je |
| Ferdinand (1884): | skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici. |
| Maria Stuart (1861): | to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce pne se prosto k Bogu, Beseda mertva je, al vera živa |
| Ta male katechismus (1768): | uſſellej. Folk. Rezh Ave Maria s' serzam, 'nu s' ustmy, poj Salve Regina vse ure, vse dny. II. Mario zhastiti je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tu tirja on mene jutri spet, inu toku pojutrejshnemu spet. Poj njemu, ali ſhviſhgaj: ponujaj njemu ſlate, ali krone, ſa use |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bo vzeta Ta prošnja gor v nebu. (dvakrat. ) Sanktus. 1. Poj: Sveti, Sveti, Sveti Je Bog in naš Gospod, Z angeljci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vam šle, Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo |
| Viljem Tell (1862): | zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu |
| Revček Andrejček (1891): | lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorjé |
| Revček Andrejček (1891): | odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti |
| Genovefa (1841): | ſo serna pobirali. „Glej,” je rekla, „ti ptizhki tako lépo pojejo. ” Fantizhek je od veſêlja poſkakoval. „Oj ljube, ljube, lépe ſtvarize |
| Genovefa (1841): | tako prijetno pôje? Navſakim drevéſzu in germizhu ſtotéri ſladkî glaſovi pojejo. Vidíti zhem vunder, kaj je tó! Pojdite! ” Genovefa ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnſkih peſim goſpoda fajmoſhtra B. Potozhnika poſebno perporozhvati, treba ni. Pojejo jih po zeli desheli: viſhji hvaliti jih ne moremo. Miſlimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glaſno vſak poſebej glaſi, ampak ſhe veliko prijetniſhi vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in daljezh ſlovezha saſtopnoſt Ljubljanſkiga svonarja je te |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spustiš, ne dobiš plačila; ako jih obderžiš, ti še več pojejo in še veči škodo boš imel. Ker si tedaj ni |
| Zlatorog (1886): | V valih grgrájo vrtínci glasnó, Pôjejo pesem otóžno, bridkó; S čelom razbitim vrh vodâ Pripláva mrtev |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa |
| Deborah (1883): | sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v |
| Genovefa (1841): | ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi jes radovati in péti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſmerti reiſhi naſs, Nemu ſe vſa zhast nei snide. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest inu dvaista Peiſem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | hvale konza ni Ne na Neibi, ne na ſveiti. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. 2. Hvalen bodi ſaki zhaſs |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po viſhavah, ino mir ljudém dobre |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v slavo in čast kralja vseh kraljev, kakor mu jo pojó serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je |
| Revček Andrejček (1891): | Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža |
| Gozdovnik (1898): | vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | serce bolí, kader toliko ptujiga blaga vidim in se lepih petic opomnim, ktere tukaj v resnici pod kapam ležé. Kadar so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravná, zdaj tega zdaj uniga zdravilstva se poprime — le zovoljo petic v taciga omahlovca naj nebeška strela trejši, ne de bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gre, ktere večidel le kmetje pokupijo, in za-nje svoje lepe petice potrosijo. Kakó bi ne bili sedajni časi slabeji od starih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čbelicam obilno medu in voska podari, za ktere čbelarji lepe petice vzamejo. Ajdova setev tudi kmetovavca pridnost uri in razodeva. Večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih, kjer shiv leſ, to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za kmeta,” ktere si zdej vsaki kmetovavec lahko za eno petico kupi, *) ne bom od tega tukej nadalje govoril, in samó |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor želi v to družbo stopiti, se lehko vsaki |
| Genovefa (1841): | pomozh dodéli, de vaji veſêlje ne premaga. Na méſti shaloſtniga pétja sapojimo veſélo: „Goſpod, mi Têbe hvalimo! ” Sakaj Genovefa shivi — in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | versti pesem rodilo, kakor nam najstarij Juri Daržic izgled ljubavniga petja daje, v kteri versti se Zlataric jako izvišuje; ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nizkim produ Se vzdviguje cerkvica, Zraste v tempelj svet Gospódu, Petja poln groméčiga. Ki se v božjo čast izhaja , V hvalo |
| Blagomir puščavnik (1853): | vas pripravljeno. Pojte noter, da se odpočijete, in akoravno vašega petja preplačati ne morem, vam hočem vendar po domače postreči. ” Ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slovenski, isto tako zdravice i pesmi, ktere se zapoju. Brez petja ni slovenske svečanosti. Zdravice znaju najlepše Horvati i Serblji. Najlepše |
| Zoologija (1875): | dela, da so ptiči najglasnejše živali. Oni jedini imajo dar petja. Njihova kri ima 37 do 50° C. toplote, je toraj |
| Ferdinand (1884): | grof Alfonz podaril grad? Kaj tacega ste mu storili? Vašega petja in godbe vam ni tako drago plačal. Služili ste mu |
| Genovefa (1841): | obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga |
| Genovefa (1841): | rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male |
| Divica Orleanska (1848): | žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je celó sonce zmotilo in enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave |
| Viljem Tell (1862): | zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka |
| Ferdinand (1884): | učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó |
| Zoologija (1875): | lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci |
| Ferdinand (1884): | izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam spremljeval na gosli, tako očaral goste, da |
| Ferdinand (1884): | zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | lepe pesmi, ki jih je sam zložil, ino je per petji na harpo brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre prebirati znal, de se mu je v |
| Ferdinand (1884): | je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni se mu sicer mogla očitati druga napaka, nego da |
| Sacrum promptuarium (1695): | veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu zhuden, sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham |
| Sacrum promptuarium (1695): | eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj |
| Sacrum promptuarium (1695): | to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je |
| Sacrum promptuarium (1695): | shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan |
| Sacrum promptuarium (1695): | volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst ur od tod. Ona še ne vé, de sim jez |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so govorile rože in molitvene bukve. Ko je bila stara petnajst let, imela bi iti domú. Ko je pa kraljica videla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje |
| Pozhétki gramatike (1811): | onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti, quinzième etc. petnajſti i. t. d. So tudi druge ſhtevilne imena, ktire imenujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od mlatve odrajtujejo; imenovani gosp.Philapisch pa Seidelnovo maſhino le sa petnajſti vagan od pridelka v najèm daje, kar je kmetovavzam prav |
| Rudninoslovje (1867): | oglu shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj |
| Ferdinand (1884): | Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jakop ſta ga ſpremila. Petrova taſha je ravno merslizo imela. Peter mu pové, ino ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah Petrove matere, so se mati slabo čutili in njih bolezin je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada |
| Ferdinand (1884): | se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Ptujcova blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal, je vzél |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je storil, kar so mu mati ukazali. Kmalo potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne |
| Ferdinand (1884): | moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na tla zgrudil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pregoſte vęje, letę od ſpodej gori prozh odshagat, ſhibe sa pevzat v' ſtarim Meſzi 3. al 4. dni pred mladim per |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2. al 3. dni pred al po novem Meſzi ſadíti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drusiga ſadú, Jabuk, Hruſhek. Potem kar sa ene ſorte ozhe pevzat, more ſe koker ena sagojsda obresati, inu nar to raejn |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa ſhkodo terpi. V temu Meſzu je dobru vinske terte pevzat, kader sazhno ſe ſovſiti: pa ſe toku ſtri, ſe more |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je blo, vezh ſe more to Lętu pevzati, ſhibe sa pevzat v'semi od takſhnih Drevêſs, katere ſo 10 al 12. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętu bol polnu je blo, vezh ſe more to Lętu pevzati, ſhibe sa pevzat v'semi od takſhnih Drevêſs, katere ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al velkim Travnu 3. ali 4. dni po novim Meſzi pęvzati. Vſe ſorte shvadim Jajza sa valiti podloshiti. V ſtarim Meſzi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al zhreshlam ſtupati, toku jih pomori. Derves ne vezh preſajati, Pevzerje s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo saliti, inu s'vasham |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | simo. Mlade derveſsa s' vodo salivat na vezher, de ſe pevzerje ne dotekne. Od vinskih tert perje obirati, ſuſhiti, je sa |
| Zoologija (1875): | sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | s tako oliko, kakoršno imajo prav stari korporali pri vojacih, pevce vstaviti hotela. Ko zavpije „holt”, Češ, da je pesmica pohujšljiva |
| Zoologija (1875): | svojim neugodno krokajočim glasom nemajo dosti pravice šteti biti med pevce, sposobni so pa posnemati človeški glas in izgovarjati besede. Večidel |
| Zoologija (1875): | ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | bilo treba dvoje kosov, „Domovini” in (Zajc-ev) „V boj. ” „Slavčevih” pevcev iz vse naše dežele je bilo 120. Težišče vse slavnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | l. nahajam jaz v tem, da zamorejo Slovenci toliko izurjenih pevcev skup spraviti (Lahi nimajo na kmetih skor nobenega) in drugič |
| Divica Orleanska (1848): | ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In |
| Zoologija (1875): | k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce |
| Zoologija (1875): | pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v |
| Zoologija (1875): | živé večidel na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki |
| Zoologija (1875): | v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih, ki bi se bili v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v narozhju kashe in oterpnjeno ſerzé déla, kako ſe nedolshni pevzi na naſhih vertih lové in ob, shivljenje ſpravljajo. — O de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | miſli pa ljubi moj ſoſed, de ti bodo nedolshni vertni pevzi ſami po tvojim vertu vſe ſadno drévje goſénzhnih saleg ozhiſtili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések |
| Divica Orleanska (1848): | Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj |
| Divica Orleanska (1848): | preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé? Pevec (pripoje): „Se novega leta Vsak veselí; Si več let obeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz gosel vam šle, Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ugànil jo, On voši nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte za Vodnikom ktero |
| Zoologija (1875): | potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega dné |
| Ferdinand (1884): | Peter z grofom ali Peter ni bil več stari, veseli pevec. Bil je skoraj še bolj čmeren, nego njegov gospod. Bil |
| Ferdinand (1884): | pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način dobiti strupa da |
| Ferdinand (1884): | izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | ga tedaj stavimo ne le med poklicane, ampak med izvoljene pevce, zdi se nam potrebno, povedati mu odkritosrčno, v čem bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poprej brun is tvojiga ozheſa: inu tedej gledej, de ſpraviſh pesdir is ozheſa tvojiga brata. Na veliki Prasnik S. Reshniga Teleſa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti k'tvojimu bratu rezhi: puſti brat, de tebi ta pesdir s' tvojiga ozheſa usamem : katiri bruna v'ſam ſvojimu ozheſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vkùp nadergne, s shivinſkim blatam nameſhati, da dober gnoj. 13. Pesdirje od lanú in konoplá ſpod terlize vſtlati, poſebno pa po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le vzhaſi en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt! pfui, pfui! ” Ko se za ta moj oglas nikdo ne zmeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt! pfui, pfui! ” Ko se za ta moj oglas nikdo ne zmeni, privrženci |
| Fizika (1869): | Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescen z svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za svoje žene, ki jih ima v haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima; v nekterih krajih |
| Gozdovnik (1898): | don Avgustin,« meni Fabij. »Ne briga me nič. Dam 1000 pijastrov. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča, zakaj gorka piča že sama po sebi slabí želodec in storí, de živina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starih konj pa tudi stradanje umorí, kér se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Tečna piča za govejo živino. Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si zdej vsaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napenja i. t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je letos, ker se je povsod le po malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhave , na drusih savoljo puſhôbe malo kaj, doſtikrat ſhe toliko pizhe ne sraſte, de bi ſe plazhalo, jo ſpravljati. (Konez ſledí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi ne le ſamo shita in ſlame, ampak tudi pizhe ali klaje s a shivino doſtí perdelovali. Od shivine, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej pa kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 prasičev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec za zdravje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej pa kmetovavec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slišijo. Le od dveh ne morem reči, da bi isto pičo jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vsaki dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna biti, de se |
| Blagomir puščavnik (1853): | jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in |
| Kemija (1869): | v drevesnem lubji in v lesu ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda |
| Gozdovnik (1898): | počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla |
| Kuharske Bukve (1799): | vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji |
| Ferdinand (1884): | bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih dohodkih. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na dva funta marelc pol funta cukra v kozici s pičlim maselcam vode tako dolgo, de gostljat postane, potem permešaj pretlačene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vsak funt limon poldrugi funt cukra, deni ga polovico s pičlim maselcam vode v mesingasto ponev, zavri ga, deni ga, ko |
| Zeleni listi (1896): | tudi oče umrl, ga mati ni mogla preživiti s svojim pičlim zaslužkom. Kaj mu je bilo storiti? Vzeti je moral v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | te hudobne kače, de te za plačilo v persi ne piči. ” (Dalje sledi. ) Somenj v Ljubljani. Poslednji somenj v Ljubljani, ki |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher |
| Ta male katechismus (1768): | vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako značivna. Stroncijan jo stori purpurasto, apno rdečo kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kislec, ogel, na kojega smo deli probo, plini notranjega dela pihavnikovega plamena, oglokisli natron, boraks, fosforokisli natron-amonijak in ciankalijum. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več ko je v pivi takšne |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker |
| Kuharske Bukve (1799): | Prezędi ſkusi ruto, naii v' flaſhe, poſtavi hladít; je dobra piazha. 221. Silipup. Vsami en maſelz ſmętane, en polizh dobriga vina |
| Kuharske Bukve (1799): | per vrozhinſkeh bolęsnah, kader ſe med vodo smęſhan piè. 223. Piazha nameſti kafè. Shgi tri unzhe roshęne moke, dokler rujava poſtane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré, naglo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodo sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Ne samo to”, mi popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Saj si mi obljubila, da mi s svojimi copernijami in pijačami nakloniš njeno serce ali vsaj njeno premoženje. Čemu ti je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſpishe: koker ribe, mlęku; pa nuzne ſo gorke ſpishe, inu piazhe, katere shvot gręjejo. Tudi sterd bode v' tem Meſezi hvalena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe more shę gorku dershati, inu od obilnu teſtine, inu piazhe (koker vſselej) oddershati: poſębnu ſo ſhkodlive mersle ſpishe: koker ribe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſladkoſti; ſkuhaj oboje v' goſto; ohladi, inu deni smersnit. XIX. Piazhe. 219. Lemonáda. Istlazhi 48 limón, dado per eni glihi en |
| Kuharske Bukve (1799): | XIX. Piázhe. 219. Lemonáda. 220. Mandelnovo mlęko. 221. Silipup. 222. Sok rudęzhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prime. — Varite se tedej kmetje! de vaša živina nikoli premerzle pijače ne dobí — že clo pa takrat ne, kadar je vroča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | klajo dobiva, kakor konjem in ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moj oče so bili gotovo dober dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali v resnici veruješ v moje copernije in moje čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so mar zgolj prevara? ” „Ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v svoje stanovanje, ne bode ti manjkalo ne jedi ne pijače, da se ta reč malo pozabi. ” Vojak je odšel in |
| Kemija (1869): | Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en trunk vina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſme dati, dokler samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe v ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100 pijači udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Enu hudu tovarſhtvu imenjem jeſt tigaiſtiga ygravza, tigaiſtiga mojſtra v'pyazhi, katęri ſe vſimu opominuvanju poſmęhuje: bódi ti tręsèl, inu lęjpiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne sgody? Kaj sa ena potrata na jędi inu na pyazhi? Od jutra do tèrdne nôzhy ſe jędy na myso nóſsio |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne slame za klajo, ampak če je moč trave, za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali smetko zmešane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi |
| Valenštajn (1866): | za vsako šest gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse |
| Botanika (1875): | narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa |
| Ferdinand (1884): | na gosli, tako očaral goste, da so na jed in pijačo pozabili ter le njega poslušali. |
| Zlatorog (1886): | gotóvo se! Od ust do ust gré vrč, vsakdó pohvali Pijačo, bolj pa njega, ki jo dal je. »Poslúšaj ti,« takó |
| Tiun - Lin (1891): | naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſe voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa pijazho ſe poſlushiti, ktera ſe is polizha vode in is 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu med vodo sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta ſvét, na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſliſhal? Ali niſi ti rajſhi vſe na ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne, na pſe inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | proſsil, ali ty trynogi ſo njemu sa vſe ohlajenje eno pyazho pak lę is sholzha ponudili. Inu vender, aku bi bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljane primerilo, de je en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kri ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bo mogel iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot po sercu, in imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ga ſpraviſh. Matizh. Vaſha Gnada, ſej vidijo , de jé pijen. On ſe je gori savalil; ſej ne vęj, kaj dęla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jaſno tręsno glavo dobru prevdarit, inu premiſlit. Dones ſim jeſt pijen, pijen od veſsélja, pijen od lubęsni, koker vſaki shęnen, Naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prevdarit, inu premiſlit. Dones ſim jeſt pijen, pijen od veſsélja, pijen od lubęsni, koker vſaki shęnen, Naj poterpę, saj do jutriga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim jeſt. OŞSEMNAJSTI NASTOP. Matizhek, Nęshka, Goſpa, Baron, Gaſhper. Gaſper. (pijen , perneſse eno vbito kahlo s' roshami. ) Kję ſo Matizhek? — Po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tręsno glavo dobru prevdarit, inu premiſlit. Dones ſim jeſt pijen, pijen od veſsélja, pijen od lubęsni, koker vſaki shęnen, Naj poterpę |
| Sosedov sin (1868): | je dve po polu noči tako gotovo, kakor si ti pijanega Brašnarja sin, če se ne hudúješ. " „Mirúj in pojdi! " reče |
| Testament (1887): | Hitel je k oknu in videl, da valjata dva svata pijanega Klandra po tleh. »Se je li vsak hudič zarotil danes |
| Testament (1887): | jaz ti posvetim! « tako se oglasi v ozadju hripavi krik pijanega Klandra, ki se je gugal, otresujoč se hlapca, skozi hlevna |
| Od pluga do krone (1891): | izgubil pamet in tudi zavednost. Zvabil me je ob pólnoči pijanega skozi gozd, kjer smo imeli izkopane volčje jame, vodil me |
| Od pluga do krone (1891): | Nande niti opazila nista. «Kam za Bóga pa vleče Janoš pijanega siromaka sedaj po gozdu. Ej, ej, ti vražja krtina, nikakor |
| Od pluga do krone (1891): | Petelinovega Janeza in tistega biriča, katerega je Nande pri begu pijanega prinesel pred Trančo. Po končanem napornem dnevi — niveliranje za Gradom |
| Usoda ka-li (1895): | ve, kdaj se zopet srečajo! * * * Refren zaljubljene italijanske pesmi iz pijanega grla na cesti me je prisilil, da sem vstala nevoljno |
| Vzgoja (1899): | je sedaj bolelo; čutila se je dvakrat ponižano po nastopu pijanega Ivana napram sebi. Kaj, je li res beračica ...? Angeli se |
| Gojko Knafeljc (1899): | ko je bila zagledala nocoj svojega moža do studa v pijanega. Se je videla, kako ga je bil Gojko pririnil skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani niso vedli, kaj de bi iz prevzetnosti počenjali. Bilo je |
| Roza Jelodvorska (1855): | svitlobe. Strašni ropot in peklensko krohotanje se razléga po gradu. Pijani sovražnik razgraja in ropa brez usmiljenja, v izbi pa nesrečniga |
| Kemija (1869): | razveseli in ugodno omami, zato so ga tudi omamni ali pijani plin (Lustgas) imenovali. 4. Žveplo. Sulphur; S = 16; gostota = 2.0. |
| Botanika (1875): | morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in |
| Zlata Vas (1848): | in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje z glavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vernila in ostala mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de |
| Zlata Vas (1848): | tudi krave, svinje in koze vam niso tako ljube, kakor pijančevanje in igra. “ |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Kaj? tudi tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pred vsem telesno svojstvo. Organska dispozicija je često vzrok požrešnosti, pijančevanju in razkoši. Isto tako deluje na mnoge ljudi tudi podnebje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Napuh? Zavist? Lenoba? Zamuda Božje službe? Življenje v nečistosti in pijančevanju? Koliko časa? Ali ti vest še kaj očita? Obtoži se |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | smeli točiti žganje posamezniki, kateri izkoriščajo množico, jo nagovarjajo k pijančevanju brez ozira na starost ali na uboštvo svojih gostov«. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device v tako družtvo |
| Zlata Vas (1848): | in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je čedna, žena |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota se peljala od taberne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | primerilo, de je en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno metati. Na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam goditi. ” Ne samo pijancam” on pravi, „že per vas, moj Ljubi! se to vidi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam goditi. ” Ne samo pijancam” on pravi, „že per vas, moj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Drugič: Se z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak béžati |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino več ko pijancov jih je, kteri žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | to pravim; vender se najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in vse to le zavoljo tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli |
| Divica Orleanska (1848): | rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se je blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se preverne. Vi ste v 51. listu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec, postopač. Če se bodo taki za vas potegovali, jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le pa navadno vſakimu ta smeſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rasun tega dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode |
| Biblia (1584): | pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ony pravio: Pole! ta zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od |
| Sacrum promptuarium (1695): | na zukru sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo, je le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže |
| Zlata Vas (1850): | svojo nošnjo zapovedala. Kvartanje in sploh vsaka igra za denarje, pijanost, opravljanje, zmerjenje, pretep in druge nesramnosti so bile od srejne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvedel njegovo stanovanje, našel ga je naslonjenega na mehki blazini. Pijanost mu ni dala stati in serce ne pokoja: premetoval se |
| Oče naš (1885): | če je še tako pobožen. Toda ti si zabredel v pijanost in lenobo, zaradi tega ti prava luč ne more posvetiti |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v revščini bodemo morali poginiti! Da, to je storila moja pijanost, gorje meni, ki sem zakrivil po svoji lastni nemarnosti toliko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi |
| Ta male katechismus (1768): | navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam jest |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vertnarja so že davno zapodili, ker se je bil vdal pijanosti in drugim hudobijam. Razuzdanost mu je naklonila persno bolezen in |
| Oče naš (1885): | prihodnost vidil. Raul je umrl, kakor je živel, v grehu, pijanosti in kletvi! “ |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Ne samo to”, mi popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | razni moči četerti del alj clo polovico in še več pijančlive moči alj strupa v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ima v sebi vodene dele, ino pa veliko vinske alj pijančlive moči, ino ta je v žganji strupna. Naj se žganje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | drugih krajih muditi, ampak béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom |
| Botanika (1875): | v podobi 26. kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri |
| Botanika (1875): | njihov les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa |
| Genovefa (1841): | sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhrepino vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta piknjani krei dershi al tu prapovei dablek kar gorei na odujo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu pravi Kriſtuſ? “ Vſi savpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Tedaj je Pilat Barába ispuſtil, Jesuſa je pa rekel bizhati ali gajshljati. Sdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika, Ponzja Pilata, peljejo Jesuſa. Pilat je priſhel na viſòko meſto is ſvoje hiſhe, de je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prepoveduje zeſarju davek dajati, ino pravi, de je kralj Judovſki. “ Pilat ſe v' Jesuſa oberne, ino ga vpraſha: „Tí ſi tedaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj toshbe imate soper tega zhloveka? “ Odgovoré: „Ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ushalilo nad njim; v' en glaſ vpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Pilat je nevoljen djal: „Vsemite ga ví, ino ga krishajte! Jas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | viſòko meſto is ſvoje hiſhe, de je njih toshbo poſluſhal. — Pilat ajd, glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je satosheni hudodelnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa je le molzhal, de ſe je ſodnik ſam zhudil. Pilat je zhutil, de ſo mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je bil Jesuſ od Heroda priſhel, je Pilat ubijávza, ki je bil v' jezhi, Barába po imenu, vſhtriz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sbornik, je ſhel k' Pilatu, ino ga Jesuſovo telo próſi. Pilat je dovolil v' njegovo proſhnjo. K' Joshefu ſe perdrushi tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je vunkei ſhou h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | beſeda tvojga Nebeſhkiga Ozheta! katiriga beſede ta prausetni deſheuski oblaſtnik Pilatus ni ſliſhet oteu, inu tudi veliku drugi ludje ſliſhet nozhjo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu isreku, je supet vunkei ſhou h'Judam: de je Pilatus skerben sa reſsnizo Chriſtuſa praſhou: kai je reſsniza? tu jes |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | duſhe! tudi mi ni ſmo veliku bolſhi, koker je biu Pilatus. Mi doſtikret ſliſhimo, de ſe nam ta reſsniza povei, tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Kader je Pilatus shi to drugokret Chriſtuſa praſhou, ali je on en kral |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Naj bó krishan, pravio Judje, inu naſhi gręhi s' njimi. Pilatus ſe ne vęj kam djati, Judam ſe pak vèndèr nezhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obèrniti, kakôr njemu bol kashe. En tak mosh je bil Pilatus. On je bil en nevęrnik ali en Ajd, inu Chriſtus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſe k'enimu drugimu ſhe bol shaloſtnimu poględu obèrnem. Pilatus ſi vſo mujo pèrloshy, de bi naſhiga Odreſhenika ſovrashnikam is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtol letiga deshęlſkiga Oblaſtnika vſtavlen. Poglęjmo pèrvizh, kaj je bil Pilatus sa en zhlovek. On je bil edèn od tihiſtih ludy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Odkod ſi ti ? JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebi isdal, vekſhe greh ima. Inu od teh mal je Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil. Judje pak ſo pruti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſtanejo, kolikor jih je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika, Ponzja Pilata, peljejo Jesuſa. Pilat je priſhel na viſòko meſto is ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umreti! Ako tega ispuſtiſh, niſi zeſarjev prijatel. “ Te beſede ſo Pilata preſtraſhile. V' poſodi ſi rezhe vode perneſti, ſi vprizho vſiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je biu volen od Anasa do Kaiphesha, od Kaiphesha do Pilatusha, od Pilatusha do Herodesha, od Herodesha supet do Pilatusha vlezhen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | do Pilatusha, od Pilatusha do Herodesha, od Herodesha supet do Pilatusha vlezhen biti. Ta duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tih viſhih Farju, inu judouskih ſtariſhih pred to ſodbo Pontia Pilatusha desheuskiga oblatnika, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | niſſo nobeniga urſhoha te ſmerti nad nym neſhli , ſo ony Pilatusha proſſili, de bi njega umorili. Inu kader ſo bli uſſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Di vi ze, 4) Ter pel, pod Pon ti am, Pi la tusham, kri shan, bil, v merl, i nu, v' |
| Ta male katechismus (1768): | svetega Duha, rojen s' Marie Divize. 4. Terpel pod Ponciam Pilatusham, Kriſhan, umerl, inu v' grob poloſhen. 5. Doli je shl |
| Ta male katechismus (1768): | 1. Iſaj. 7. Kaj pak ta zheterte: Terpel pod Ponziam Pilatusham? Andla od skrivnuste zhloveshkega odreshenja, ſakaj rajmno taiste prave Syn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvetiga Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpov pod Ponziam Pilatusham , krishan, umeruv, inu v'grob poloshen. 5. Doli je ſhov |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſvetega Duha, rojen is Marie Devize. 4. Terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan, vmerl, inu v' grob poloshen. 5. Doli je ſhal |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſvetega Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan, umerel, inu v' grob poloshen. 5. Doli je ſhl |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pokopano. Joshef, is Arimateje domá, imeniten sbornik, je ſhel k' Pilatu, ino ga Jesuſovo telo próſi. Pilat je dovolil v' njegovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe v' belo kraljévo oblazhilo oblezhi, ino taziga nasaj k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo je Jesuſ hodil od ſodnika do |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturimo taku, koker nam je Chriſtus skus ſvoi exempel per Pilatushu kasou, inu per ſvetimu Lukeshu cap. 21. vuzhiu, kader je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu saſramuval, inu v' belu oblezheniga supet nasaj poſlal k' Pilatushu. Inu na taiſti dan ſta Pilatush , inu Herodesh perjatla poſtala |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pervoluv v' njeh ſvjet inu dijanje. Taiſti je ſerzhnu h' Pilatushu noter ſhov, inu ga je proſſuv, de bi moguv doli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pelali od Kajfesha v' ſodno hiſho, inu ſo ga Ponziu Pilatushu Deshevskimu Oblaſtniku zhes dali. Kader je she Judesh, katiri je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de leta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud porozhuv. Na jutru sgudej , kader ſo JEsuſa k'Ponziu Pilatushu Desheushkimu Oblaſtniku perpellali, niſo ony ſhli noter v'ſodno hiſho |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ob glavo djati. Na to poſhle Herodesh naſhiga Odreſhenika k'Pilatushu. Inu tukaj popuſtimo my sa leta tęjden Jęsuſa, kęr ga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pèr Kajphasu, v' Duhu pèr Herodeshu, na ſvojim teIęſsi pèr Pilatushu. Vsdignite ſe, inu pojdite s' mano! 1.) Sdajzi v' sazhętki |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lukno s' popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi en pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana. Na vezher uſami |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dà, pogmęra ſhe bol njegovi ſtrah, ah leto je ta pild ali veliku vezh to dęlu moje pregręhe, katęri me pride |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | J. M. J. klizati, ſjutrej, inu na vezher pred tem pildam svoje molituvze oppraviti, ter uſſe svoje della, inu oppravila skus |
| Kratkozhasne uganke (1788): | to malano ſhabo derſhi, tok bo ta ſhiva ſhaba ſa pildam v' lukni. topluto, inu svitlobo zhutila, inu raglati ſazhęla: inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Radoljico 20. Kdor tedaj ima za pleme pripravnega težkega žebca Pincgavskega plemena, ki je že v 4. letu svoje starosti ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da se bodo ta mesec dovoljenja (licence) dajale žebcem teškega (Pincgavskega) plemena, da jih gospodarji smejo spuščati po navadni tarifi. Komisija |
| Fizika (1869): | Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih reči. Tudi v pondeljik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami |
| Deborah (1883): | kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | blu tręba njo v' uſta uſeti; inu na se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru ſatisni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sebe lepu uſhgala bres tega, de be blu tebi tręba pipk, v' uſta uſęti, inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo |
| Avguštin Océpek (1860): | jo pobrišejo po stezi med njivami, si ga napravijo eno pipico in še nikoli ga niso tako serdito pokali, kot danes |
| Domen (1864): | je že tega. Pri taki priliki je imel Oralek navado pipico iz ust sneti, sterkati jo ob nohet pri palcu, stisniti |
| Domen (1864): | zgornjo gospodovo izbo, sede Jurec, kakor domač blizo peči, sname pipico in napravi tobaka, ki je bil tačas že obilo raztrosil |
| Marjetica (1877): | v stran, izvleče tobačni mehur in natlači v novo svojo pipico. Marjetica mu pa mora prinesti raz police pozabljeno kresilno gobo |
| Marjetica (1877): | hotel izbrisati zadnjo misel na hudo uro raz njega, pobere pipico, ki mu je pala med molitvijo na tla ter gre |
| Marjetica (1877): | bilo ob istih večerih, ko je Srakar na zapečku svojo pipico ob noht levega palca iztrkal, jo položil na polico, lepo |
| Zvezdana (1883): | primeren sprejem, kakoršen se spodobi gosposkemu gostu. Svojo pogašeno malo pipico vzame iz ust in jo skrije v tramovej poči, širokokrajno |
| Od pluga do krone (1891): | svoje! Veš kaj, Jaka, pustiva študenta in daj mi rajši pipico tobaka. Pošel mi je že popóldne, fanta ni pri rokah |
| Od pluga do krone (1891): | jim je pripravljen poln krožnik tobaka. Vsakdo si smé nabasati pipico, kolikorkrat se mu ljubi. Tudi nekaj treščic leží po mizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga ne. Pipizo v uſtih pa v roki novize ob nedélih po poldne |
| Trtna uš (1881): | ugonobile večji kos, kakor v Klosterneuburgu, a menjši, kakor blizu Pirana. Dosedanje preiskave na Štajerskem kažejo, da pustošijo tukaj vinograde trtne |
| Trtna uš (1881): | blizu Klosterneuburga za Dunajem l. 1872, potem v okolici mesta Pirana v Istriji 1. 1880, in na Štajerskem v Brežiškem okraji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam za sušilo kosčikov služilo, so sušivnice, ktere so Gospod Pirc za sadje sušiti perporočvali, in ktere bi prav s pridam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | početje srečno poneslo, de bi toliko dobriga storil kakor naš Pirc v Ameriki! Ali bojim se, de konec ne bo začetku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Trstenjak, M. Glaser, Ig. Orožen, dr. Vošnjak, Colnik, Šnirh, korvikar Pirc v Gorici, g. Simonič pri sv. Lovrencu in „Slovanska beseda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vinoreji in trtni uši, po Gorenjskem pa vrli g. adjunkt Pirc o živinoreji. Z novim letom dobimo pa še posebnega popotnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she vezh let |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dobre vertnarske bukve, kakor je 2. natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor de vedno na tanko gre in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pretlačen grah (grahov biré). Grah in eno čebulo prav mehko skuhaj, skozi sito pretlači |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljevimi drobtinami in počasi v maslu zarumeni. Pretlačen krompir (krompirjev biré). Srov krompir olupi, na peresce zreži, z vodo in solijo |
| Rudninoslovje (1867): | Lep jeklénec se nahaja v Neudorfu na Harzu, v francoskih Pirenejah, v koroškem Hüttenbergu, v štajerskem Eisenerzu itd. Koder se dobiva |
| Zoologija (1875): | Evrope, sedaj se pa nahaja samo še na severu, v Pirenejah in Alpah in tudi na notranjem Kranjskem, če tudi redko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žalostna pergodba je (de bi tako ne! ) popolnama res; njé pisavec je bil sam vpričo in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de |
| Fizika (1869): | valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec |
| Fizika (1869): | več načinov, tukaj pa hočemo govoriti le o tako imenovanem pisalnem telegrafu, ki ga je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre |
| Fizika (1869): | valjarjema i in b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok |
| Fizika (1869): | valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu 1 pisalno mizo za 32 gl. in 12 stolov po 1 gl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so |
| Rudninoslovje (1867): | mramor se nahaja v Plajbergu i na Obiru, a lep pisan mramor v Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. |
| Sacrum promptuarium (1695): | kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe |
| Genovefa (1841): | tù v puſhavi ne vidi, najbólji jedí in pijázhe imajo; piſane oblazhila imajo, ki ſo pri imenítnih doſtikrat ſhe s dragimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih druzih ob Kolpi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati |
| Zoologija (1875): | debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato piſanim oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj |
| Divica Orleanska (1848): | ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod |
| Oče naš (1854): | lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice prepevali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi |
| Zoologija (1875): | Tudi v starem svetu je nekaj jako lepo pisanih maček. Tako na pr. sta panter (Felis pardus) in leopard |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peči. Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri |
| Zlata Vas (1848): | Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano pred očmí. Upal je še, de se bo Ožbè tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smo mi vidili, je nekako to le: Če se mu pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak |
| Pozhétki gramatike (1811): | na konzu, kakor: blason, málano oroshje, gazette, novize ali novíne piſane, cloison, predélanje, prepásh: plaisir, ſlaſt, veſelje; faison, basant, oser, ſméti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih krajev po domazhim in po nemſhkim jesiku, pópolnama reſnizhno piſane ; pa tudi kashe s zhernim raslozhenim snaminjem na tanko meje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tako se bodo bres truda vſe ſlavjanſke, v tem pravopiſu piſane bukve brati nauzhili in bodo nam hvaleshni, de ſmo jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno |
| Sveti večer (1866): | Tone, kakor vidim prav poštene starše. Pa, ali nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček in vzame iz culice listnico. „Te |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. Jaz imam rajši kaj pisanega, kakor pa kaj priseženega. Zapišite mi torej na kak listek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj druziga slovenskiga manjka. Vi |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | mora na 19. strani uže naučiti se nemških natisnenih in pisanih črk, in mora potlej do 27. strani samo v nemškem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca. Namen naših „Novic” ni le samo Slovence |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala |
| Sveti večer (1866): | narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to premore ino hozhe, kar je per preroku od njega piſano: kaj lahko od njega vſe upamo? Ino pa gotovo, pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Loblana biti. Tem povemo, de G. Dr. Orel ime tako piſano viditi sheli in ſam tako piſhe, ker pravi: „Snano je |
| Biblia (1584): | kakòr en Prerok. Sakaj on je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | eniga Preróka. 10. Sakaj letá je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je on ſvojem Angelam sapovędov, inu ony |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugih dobrih in lepih bukev in pisanj imamo, iz kterih bi se lahko toliko koristniga naučili, in |
| Zlata Vas (1848): | s šolo slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič |
| Stric Tomaž (1853): | Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V serce me zbada, viditi kako so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtoril, kar je bilo narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k njemu, v 15. urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi |
| Valenštajn (1866): | Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v pisanije). Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dal, ko bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem |
| Sveti večer (1866): | „Med tem je svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda že pripravljeno pisanje, rekoč, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo. |
| Valenštajn (1866): | vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan s kozarcem. Prvi nastop. Trčka. Izolan. Maks Pikolomini. |
| Maria Stuart (1861): | besedo eno le. Povej, Določi, kaj počnem naj s tem pisanjem! Elizabeta. Povedala sem vam, ne mučite Me dalje. Davison. Ti |
| Maria Stuart (1861): | eno Imé ne umori nikogar. Davison. Tvoje Imé, kraljica, pod pisanjem tem Razsoja vse, mori, ko živa strela Iz viška bije |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ali sicer z djanjem , govorjenjem, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih, javno veri zaničevanje skazuje; 3. kdor kristjana k odpadu od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja; 2. kdor bogoslužje kakoršne koli v deržavi obstoječe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima |
| Čas je zlato (1864): | verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice |
| Čas je zlato (1864): | zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet |
| Čas je zlato (1864): | prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče |
| Čas je zlato (1864): | steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme |
| Čas je zlato (1864): | VII. Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni služabnik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ja. 52. On je djal k' njim: Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is |
| Oče naš (1885): | je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto |
| Tiun - Lin (1891): | nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | te sostave, da naš govor ne čisla predolgorepih besed; vender pisarjem ni svetovati posnemanja, ker se je bati, da bi nemarno |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | ne: sich wieder sehen! i.t.d. Huda muka vsim učenim slovanskim pisarjem je predlog: „pred, ki se le malo zlaga. Res da |
| Nemški valpet (1867): | ploščati skali v hosti sedel z Blažem Pumprehtom, c. k. pisarjem. Pa dasi je v tem poslednjem stavku tako poštena resnica |
| Ljubljanske slike (1879): | vrivajoč se v javne in privatne pisarne, zato je vsem pisarjem in drugim privatnih služeb iskajočim ljudem hud trn v peti |
| Mešana gospôda (1881): | da je najbrž vse zavarovanje prepozno, in da je s pisarjem Kühlwasserjem stoprav ob devetih odrinil proti Brezovniškim poljanam. V tem |
| Zvezdana (1883): | sam imenitno ulogo. Radoveden sem, kaj bode iz tega. Med pisarjem in zabrdskim posestnikom je razpeto neko skrivnostno zagrinjalo, ktero se |
| Testament (1887): | so stopali ž njega, debeli okrajni sodnik z zdravnikom in pisarjem. Miklavž jim je hitel naproti, a čim bližje jim je |
| Testament (1887): | svatovanje. Za njima se je peljal sodnik z zdravnikom in pisarjem. »Škoda, škoda za tega moža! « je zinil enkrat. »Kake dobre |
| Testament (1887): | Gospod doktor, vi boste narekovali zapisnik! « Zdravnik je odšel s pisarjem v hišo, sodnik pa je ostal med svati. Krčmar je |
| Biblia (1584): | tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi |
| Biblia (1584): | pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori vſtati. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tvojih beſsedy bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | velika drushba s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' |
| Biblia (1584): | ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema Piſsarji, inu Pharisærji rekózh: |
| Tiun - Lin (1891): | svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol. Kitajci so šepetali in |
| Biblia (1584): | djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v neko sobo, kjer so stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga |
| Ljubljanske slike (1879): | navadno ali stareji ali zmožneji, to je sposobneji za namen pisarne: kolikor gre naglo kar mogoče veliko zaslužiti za gospoda. Delo |
| Ljubljanske slike (1879): | odjeda kruh drugim revežem, vrivajoč se v javne in privatne pisarne, zato je vsem pisarjem in drugim privatnih služeb iskajočim ljudem |
| Ljubljanske slike (1879): | svojega predstojnika, včasih se po njegovi spretnosti ceni celó vrednost pisarne – posebno, če ima „doktor“ sam preveč drugih opravil ali mu |
| Cyclamen (1883): | je po nedovršenih študijah in po večletnem potovanji iz jedne pisarne v drugo našel vsaj nekoliko mirno in varno zavetje. »Novo |
| Zádruga (1890): | Ob nedeljah se je večkrat okolo jednajste ure zmuznil iz pisarne in tako široko je stopal z dolgimi svojimi nogami, da |
| Senanus (1892): | toli slaboten in nadležen, da je prav zató odšel iz pisárne in se zadolžil prve netočnosti v poslovanji, na katerem doslej |
| Senanus (1892): | nič drugega, to bi ga umorilo. Nalašč ne pojde iz pisárne, za ves svet ne, poskrbel pa bode, da se iznebí |
| Senanus (1892): | nepopisno vesel, ako bi nekega dné gospod Gregorij izginil iz pisárne, da bi morda celó sam sédel na njega mesto. Vodè |
| Slučaji usode (1897): | brezposelno urico, katero si je privoščil vsaki dan, prišedši iz pisarne. — Zdaj, ko sva sama, povej mi odkrito, Vincenc, začne na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | jamem brati in berem tako dolgo, da me noč v pisarni dohiti, ne da bi bil to zapazil. Ker je pa |
| Ljubljanske slike (1879): | si mu pa po volji, te bo spremil po vsi pisarni in od vseh miz se ti bodo podajali ponižni prikloni |
| Ljubljanske slike (1879): | pa odpré, če so posebno debeli kapuni. V tej svoji pisarni je on neomejeni vladar, za svoje osobstvo nima besedi ne |
| Ljubljanske slike (1879): | on ima le mirne „stranke“ in če se v njegovi pisarni razbesedijo in pričkajo, jim to zaračuni po uri. Pri njem |
| Cyclamen (1883): | Kam pa hočete vender tako pozno? « »Prej nisem mogel; v pisarni sem moral sedeti! Po plesu pa je treba malo čistega |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | prva glava v občini, mora vendar viseti fotografovan v občinski pisarni, pa tudi še pozni vnuki bodo ponosno kazali na odličnega |
| Senanus (1892): | mu obrnejo misli drugam. Kakó strašno je dolgočasno v tej pisárni! To je izvestno prehuda kazen, da mora danes tičati v |
| Gospa s pristave (1894): | je prikimala. »Ta pisma so po kancelarjevem pismu v zasebni pisarni rajnega vojvoda, ker je hotel vso dotično stvar dognati sam |
| Vinjete (1899): | veliko, črno zemljo. Gospod davkar je gledal skozi okno, v pisarni pa je zdaj pa zdaj zapraskalo staro peró po raskavem |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | s črnim pajčolanom na obrazu in pride k meni v pisarno, za njo strežaj, kočijaž pa ostane zunaj pri konjih. Prašam |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | Riparjev na prejemnicah ponarejen. To zvedivši se podam v svojo pisarno, vkrenit še, kar se mi je potrebno zdelo. Po telegrafu |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | zdi, da je to delo Rudolfa Tankega. Brž gre v pisarno in vpraša odpravnika, ali vé, kdo je napravil ta napis |
| Iz arhiva (1890): | v Lesnicah in prevzel po umrlem svojem »šefu« Žrjavu advokatursko pisarno. In dobro je storil, ker pôsla je imel toliko, da |
| Senanus (1892): | Vodétu, vsaj zaradi gospoda Zorca, ako bi slučajno prišel v pisarno in vprašal po njem. Zató stopi bliže k tovarišu in |
| Jara gospoda (1893): | veži se srečata z notarjem Tinčetom, ki je že zaprl pisárno in sedaj radovedno čakal dogodkov, ki naj bi bili uprav |
| Jara gospoda (1893): | hodil k maši in je spal, dokler ni moral v pisarno. Da Vrbanoja in Ančike danes ni bilo v cerkvi, to |
| Gospa s pristave (1894): | bil je močno zadovoljen. Hotel je kar brž v Leopoldovo pisarno poiskat dotičnih pisem, pa ključe je imela Virida, ker teh |
| Hudi časi (1894): | slug do stopnic in se rešil v prvo nadstropje. V pisarno pa je vdrla tolpa, prijela trepetajočega komisarja, ki je izgubil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imela. Strugala te fabrike prodaja v Ljubljani kupec Krišper: v pisarnici c. k. kmetijske in rokodélske družbe jih vsak lahko bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati. V pisarnici c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zasluženimi denarji potrebnih oblačil in bukev. Antonovec je bil v pisarnici ondašne sodnije vradnik (peomtar), in Peter, ki je znal lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | nek italijanski gospodičič in dobil (čudno, jako čudno! ) službico v pisarnici deželnega odbora. Mladi gizdalin se je brž z mnogimi krogi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | niso, naj ga prinesejo ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ni hotel va-nj vgrizniti in je že čas bilo v pisarnico iti. Reče tedaj eden njih: „Ljubi gost, vam prešiček zlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Pa kako se postavlja ta „žnedermaster”, kako moško v občinsko pisarnico masira sukaje si brke! Človek bi res moral misliti, da |
| Deborah (1883): | Gonili v Gradci po navadi starej Iz druge so v pisarnico me drugo. Nevolja me je zgrabila, zajahal Sem urno konja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetovati — so rêkli že gosp. J. P. Ješenak , pervi slovenski pisatelj kmetijskih bukev — je ena nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje odgovorim, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za živinsko klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dela Navratilovega o glagolih. (Konec. ) Pri vsem tem pravi gosp. pisatelj, dobro vedé, kako veči del Slovencev zdaj govori, na str. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž njim — ne ume tega? ” Pa vendar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó malo. Pravijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | časnika, ki ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. Ze naslov kaže , kako obširno in zanimivo polje si je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da”, čast Bogu, do malega — ne še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dobiva pri njem po 50 kraje. Porok smo vsacemu slovenskemu pisatelju, da bode radosten prebiral obilni materijal, ki je nakupičen v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | nemške knjige, bodi ta knjižica toplo priporočana. Dobiva se pri pisatelju. * Vingánska nárudna nuvála. Bálgarsku narudnu listo za razširjenjitu na obštutu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete dan pisal, de je še po vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 |
| Zlata Vas (1848): | nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi vasi je bil pa |
| Robinson mlajši (1849): | še sem polš v svoji lupini zapert; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi ti rad, bi se jas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen |
| Genovefa (1841): | neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo je |
| Genovefa (1841): | okróg mene ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I. kaj v Ameriki s smersnenim krompirjem ſtorijo, ino II. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveti Peter v' ſvoimu pervimu piſmu na drugi poſtavi taku piſou: Qui peccatum non fecit, nec inventus eſt dolus in ore |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Paul v' ſvoimu pervimu piſmu c. 6. na ſvoiga Timothea piſou: Qui volunt divites fieri, incidunt in tentationem, & in laqueum diaboli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | she Savlus od pertenja, inu morjenja zhes Jogre tega Goſpuda piſſal, je ſhov k' vikſhimu Farju , inu je njega sa piſſma |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odpuſti nym, sakaj ony navędo , kaj delajo. Inu Pilatush je piſſal enu piſmu odsgorej koker njegove ſmerte urshoh, inu je taiſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj več povem. Tissot, Paulitzky sta vsak za svoje rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in se nisim vedla kamo podati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shofka, njih edina hzhér, je pridno ſhivala, lepo s' jiglo piſala, ino shenſke oblazhila poſebno sa goſpòdo délala, de jih je |
| Genovefa (1841): | pogubiti. Genovefa, ktêra ſe ni nizh dôbriga nadjala, je groſu piſala, Gola po reſnizi popiſala in piſmo s gorézho prôſhnjo ſklenila |
| Genovefa (1841): | tvôja svéſta shêna Genovefa. ” To piſmo je v kopéli ſolsá piſala. Tinta in ſolsé ſo ſe v njêm takó salivale, de |
| Genovefa (1841): | in mu je piſmo prineſla, ktéro je Genovefa v jézhi piſala; vervizo biſerov mu je pokasala, ktére je kój ſposnal in |
| Genovefa (1841): | sveſtóſti je naſhel, ktérih pa nobêniga ni v roko prijél. Piſala je v njih, kako vſaki dan sa-nj moli, de bi |
| Genovefa (1841): | ali kakiga ſtôla v jézhi, je na tléh ſedézh piſmo piſala: „Dragi mosh! Tukaj na merslih lieh ſvôje jézhe leshézha ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veljajo, je z. k. kmetijſka drushba po nje na Zheſko píſala. Dobila je 100 takih repetniz ; na prodaj ſo v piſarnizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi jim gospodje od več krajev od tega potresa pisali, potlej bi se lahko zvedilo, kakó na dolgo in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz Senja (Zeng), ki so nam med drugim sledeče verstíce pisali: „Želimo pa tudi, da bi nam naše mile Novíce v |
| Oče naš (1854): | tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno tako dobro so se na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega govorilo ; pervizh : ker ſe je v drusih novizah dovolj piſalo, bres de bi ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora po nemško pisati ſch, tſch z tremi ali četvermi. Po novim je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu se je nova družba začela, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani, oznanim častitim bravcam Novic, ki mi morebiti imajo kaj pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis |
| Zlata Vas (1848): | v prostih urah v tednu domá kaj brati, rajtati ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli ponavljal, in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne |
| Sveti večer (1866): | kaj je ž njim knez govoril in kaj mu je pisati zapovedal. Po dolgih prošnjah mi je vendar razodel, da je |
| Oče naš (1885): | zvedel, da njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a Nacetu je |
| Zeleni listi (1896): | si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali pisati kot jaz? Znaš-li ž njimi plesti, kot moja sestra? — Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali pa zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shupanu) sakaj lubizhek, po nozhi ſe nizh kaj nemore piſsat — per luzhi ſe enimu vſe męſha pred ozhmy. (k' Monk. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe bota nar pervizh tukej podpiſsala. Glash. Jeſt ne snam piſsat — Mizka, ti tudi né — Glash. Tok bom jeſt obęh imęna |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sraven ne ſtoji; to oblaſt, meni zbaſs , ali dan naprej piſsat, kdaj ſim jeſt dolshan dnarje poverniti, je ona ſama ſebi |
| Sacrum promptuarium (1695): | certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih velikokrat taka megla, da je enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | znano, da se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | g. Navratil v ti knižici (na različnih mestih) o njem piše, — posvetilo se mi je pred očmí, kakor luč. Zares, z |
| Fizika (1869): | so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila na več načinov, tukaj |
| Revček Andrejček (1891): | pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno ljubim |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dr. Orel ime tako piſano viditi sheli in ſam tako piſhe, ker pravi: „Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še ljubši mi je sedaj , kar to vém. Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so rekli: Le naj mi še zavolj šole v Terst pišejo, in naj me opomnijo: bom pa še kaj dal. Kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Sch. pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim ostal, kodar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vidil; poznajo ga pa tudi pri nas doma. Oče mi pišejo: „Od tistega vertinca tudi nekaj vém. „Tako se tudi v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni beró, drugi pišejo in zopet drugi delajo po vertih, pa s tako marljivostjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali pa zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte mi enkrat prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de. Pa ne mislite, ljubi moji rojaki, de jez zató pišem, de bi mene izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci |
| Robinson mlajši (1849): | Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti: Ako pišem samo po svojem, še sem polš v svoji lupini zapert |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogim kaj sprosili, poprosite še za nas! *) Ravno ko to pišem, se prijoka uboga žena k meni in me pomoči prosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pisali, kakor so ondaj ljudjé govorili. Tudi mi govorimo in pišemo, kakor smo se navadili: solnce izhaja, solnce zahaja, če prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potenčni eksponent in dobljeni produkt p mno potenco števila a, pišemo pa am = p. Potenca je torej produkt iz jednaki faktorjev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljeno nasproti danim sorazmerjem, katera zovemo jednostavna. Dostavek. Ako imamo pišemo krajše Tako sorazmerje imenujemo zaporedno ali verižno sorazmerje (fortlaufende Proportion |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j. take, ki imajo pred perijodo še druge decimalke. Perijodo pišemo navadno le jedenkrat, toda nad prvo in zadnjo njeno številko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako veljajo vsi logaritmi za jedno in isto podlogo b, pišemo krajše n = log a, misleč si podlogo b znano. Vzemši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jez. Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam pišete, pišite jim še to, de bi bilo dobro , de bi |
| Valenštajn (1866): | sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15. urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri |
| Krivica za krivico (1859): | jo sebi izbral! Ali me slišiš, sebi sem jo izbral! Piši, sicer ne prideš živ iz té sobe! « »Vašemu o otročjemu |
| Žalost in veselje (1870): | mi, temuč s čopiči, kakoršne imamo pri nas za barvanje. "Piši tedaj! " pravi Tiun-Lin ter mu poda prineseno orodje. Aleš prične |
| Razne dela (1870): | zadna mu zapoje. De testament veljavno se speljá, Notaru rekši: Piši misli moje! De muham tem se vsakoletno da Bogat obed |
| Bolna ljubezen (1874): | dobrega sadu ne more imeti! Imej milost in kmalu mi piši! Radoslav. *** V decembru. Sneg je pobelil strehe in ostra burja |
| Luteranci (1883): | pest, da je ujetnik. Ukaz se glasi: "Primi pero in piši prokleto svoje imé! " "Nikdar, če mi velé cestni roparji in |
| Mačeha (1883): | to dovolj časa imela. — Ko bi moj Arnold rekel: Ne piši, vzela bi v trenotji vse svoje pisarije s pisalno mizo |
| Vanda (1888): | a bila je bleda kakor smrt. »Piši, kar hočeš; samó piši! « »Mama! « milo prosi Vanda in hoče objeti razkačeno mater. Ali |
| Vanda (1888): | podpišem? « vpraša Vanda plašno, a bila je bleda kakor smrt. »Piši, kar hočeš; samó piši! « »Mama! « milo prosi Vanda in hoče |
| 4000 (1891): | kuhinji! To ime mi bodi dobrega pomena! Soror Evlalija, piši, piši! « Soror Evlalija stopi k mizi, kjer leži debela knjiga. Vanjo |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomota je b ispuſhati, ker ima biti tedaj nikar ne piſhi: onneur nameſt bonneur. Deſlih bonneur piſhejo s' dvema n vunder |
| Pozhétki gramatike (1811): | vunder bonorer, zhaſtiti, ima li eniga. 4. Compter in compter, piſhi v' poménu: rájtati, ſhtéti. Comte in comté v' pomenu: knés |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam pišete, pišite jim še to, de bi bilo dobro , de bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morajo slovenski pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo slovenski pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd, ki se govoré na Slovenskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Štajarskim, Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim. Se vé , de imajo pisavci dolžnost paziti, de take beséde rabijo, ki so bolj navadne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga |
| Sacrum promptuarium (1695): | lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | djal, za terdno vém, de bi pot nášel. Torej golobu písemce na vrat obésimo, in gotovo ga bo kmal na Sokólovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | biti! Ljudoljub. Iz Ljubljane. Kakor smo mi z veseljem brali pisemce, ki ga je te dni naš gospod prof. Terstenjak od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Berlin 29. Dec. 1858. Jacob Grimm m/p.“ Da bojo pisemce to razumeli tudi tisti naših bravcov, kteri radi berejo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | poti svojih preiskav, tako bojo gotovo tudi vsi prijatli njegovi pisemce to radostni brali; zato ga natisnemo od perve do zadnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Prečastiti« Gospod! Že pred nekimi mesci mi je došlo prijazno pisemce Vaše s pridjanimi podučnimi spisi, ki so večidel delo Vaših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | našega lista serčno veselilo, ako, bote spolnili, kar nam je pisemce Vaše obljubilo. „Novice” so že adresirane. Kursi na Dunaji 31. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se — kakor je daleč. — na Sokolovo povernil. Golobčeku tedaj navežemo pisemce krog vratu in ga spustimo. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dela mnogoverstne, je potem takim lahko razumeti. (Dalje sledí. ) Odperto pismice na posestnike Dolskiga pašnika. Z neizrečeno velikim veseljem smo slišali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v Celji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje |
| Stric Tomaž (1853): | obilno poplača za vse dobro, kar ste mi storili. “ Končavši pismice, ga zloži in na mizo dene. Potem spravi nekaj oblačil |
| Najdenček (1860): | toliko naučila, da sim znal svoje ime dobro zapisati in pismice za silo sčečkati. Moje veselje in moja hvaležnost do Kristine |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jo imaſh Nęshki neſti ? S'to jeglizo je blo enu piſmize sapezhatenu, kaj ne? Vidiſh, de vſe vęjm. Jęrza. Sakaj me |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al vunder — mi po glavi hodi. Goſpà. Kaj sa enu piſmize? Baron. V' katęrim ſtoji , de ima dones eden k'tebi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Od mene ſta govorile ? — ſim pre sgodej priſhal, morebiti ? — Enu piſmize me je nasaj vernilu. Jeſt ſizer to , kar noterſtoji, ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | otrokam. Goſpa. Al ti je shol? Baron. (k' Nęshki. ) Tvoje piſmize — Nęshka. So gnadliva Goſpa diktirali. Baron. Tok ſim nję odgovor |
| Divica Orleanska (1848): | očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v |
| Biblia (1584): | inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ponarejena goveja župa. Deni v dvapolišk in z vodo napolnjen pisker dva linja (karpoča), eno korenje, en kos zêlene, nekoliko peteršilja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napolni ga potlej do verha z merzlo župo. Zdaj postavi pisker v krop, de se v soparici kuha, dokler niso jajca |
| Kuharske Bukve (1799): | miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje |
| Kuharske Bukve (1799): | inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | soparici kuha, dokler niso jajca terde; potem se varno iz piskra z žlico zreže, de podobo od nje dobi, na to |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodi, kolikor je jesiha, karpove ledice, vzemi jih potlej iz piskra in perli tej župi toliko vode, de je bo en |
| Kuharske Bukve (1799): | preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in pri piſkrih leshé, bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | si zláto in sreberno obleko omišljuje, kteri se per merzlimu piskru gostuje. Na ulicih rožica, doma bóžiča. Kader se svila, škerlat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih v štupo stolčejo, ktero potem skozi celo leto v piskru na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z |
| Kuharske Bukve (1799): | inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga |
| Kuharske Bukve (1799): | en drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se |
| Fizika (1869): | fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte |
| Kuharske Bukve (1799): | shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv |
| Pozhétki gramatike (1811): | à, de, poſtavim, enseigner la grammaire à l'enfant, vuzhiti piſmenoſt otroka: écrire une lettre à son ami, piſati pſfmo ſvojimu |
| Pozhétki gramatike (1811): | greſhka beſéda, po naſhimu ſe sna rezhi: Piſmena snadnoſt, ali Piſmenoſt. Gramatika je snadnoſt prav govoriti ino piſati. Sa govor ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhilnizo umetnikov in rokodélzov prevseti, in ravno tazhaſ je bukve „Piſmenoſt ali Gramatiko sa perve ſhole ſpiſal, ki jih je L. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne vzame! m— č. (Častenjekrompir ja. ) Po spričevanju nekih starih pisem je ravno zdaj 300 let preteklo, kar so krompir pervič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | DELITVA SVETIN IN POHVALNIH PISEM za obertnisko razstavo V Ljubljani 1844. Po sklepu velkiga zbora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerbeli, svoje pravice per postavni môči ohraniti. Niso dajali starih pisem v pravim časi poterditi, in so jih še clo zgubili |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | DVE POVESTI iz pisem Kristofa Šmida. A. Golobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec |
| Maria Stuart (1861): | jo! V rešitev njeno sem roké ponudil, Prenašale ne bodo pisem vaših Zaljubljenih. (Odide. ) Deveti nastop. Elizabeta. Leicester. Elizabeta. Kdo bil |
| Čas je zlato (1864): | ga noče. Ni čuda! Bil je Lenče ptujec brez priporočilnih pisem, brez kterih je tam teško shajati. Angleži so namreč nezaupno |
| Valenštajn (1866): | naj veča moja sreča! (Trčka pristopi in izroči vojvodi nekaj pisem, ktera naglo odpre. ) Grofinja (Maksu). Da vam je trud poplatil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | večkrat pridrževala in ker je ravno zavoljo pridrževanja omenjenih 6 pisem se več osebam veliko sitnosti skrbí in žalosti, pa tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | l. je nekemu bilo iz ene roke 6 — rêci šest — pisem za vrstjo, med druzimi še celó eno rekomandirano poslano; al |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | „de bi ti nobeniga mojih pismov dobila ne bila. O ko bi vsaj tukaj bila, nemara |
| Genovefa (1841): | vézh ſama na prizhujózhnoſt ſvôjiga moshá sloshíla. Vezh naſtavkov od piſem na-nj, polnih pobóshnih, blagih miſel, polnih Ijubésni in sveſtóſti je |
| Genovefa (1841): | vſe dôbre ljudi, slaſti pa sa matere in otrôke. Is piſem goſpóda KRISHTOFA SHMIDA, poſlovénil F. M. V LJUBLJANI. Natiſnil, ssloshil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to drushbo néha; nobena goſpoſka ne ſme pogorelzam vezh pogorelſkih piſem in páſov dajati, ker vſak pogorelz od te drushbe she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Boshje k temu nepotrebama pritikujejo. (Dalje ſledi. ) Naſhim prijatlam! Vezh piſem ſmo she prejeli, ktére nam pravijo, kako ſerzhiio ſo „novize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo ravno tako navpičlo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim |
| Stric Tomaž (1853): | Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma je Počič na svetlo dal. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez vojske poravnal razpor, in še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta imenik treba precej, ko se je pismo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino jim je to na dolgo ſkasal. — Pomiſlite, ljubi otrozi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nama gorellu, kader je na poti govoruv, inu je nama Piſſma reskladov? Inu ona ſta toiſto uro goriuſtalla, ſta ſe supet |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | piſſal, je ſhov k' vikſhimu Farju , inu je njega sa piſſma na Damashkovſke Synagoge proſſuv: de, aku bi on katire moshę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vodstvo obertniskiga družtva iména, z svetinjami ovenčanih ali z pohvalnimi pismi obdarenih fabrikantov, fužinarjev in rokodelcov oznani, se pervič vsem tistim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so že pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp. kneza Auersperga v Dvoru poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih že pri Celovški ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. Kajet. Dašu, puškarju v Gradcu. 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | svečana s „korespondenz-kartami” ali pa tudi že zdaj navadnimi nakazovavnimi pismi, če se pošlje, se vé, ob enem naročnina. — Omenjam sicer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | in čast naroda našega. Naj čitatelji naši sami sodijo obe pismi in rekó : ali dr. Bleiweis resnico govori v svojem pismu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nepoštenost govoriti more. bo treba, bodemo še več povedali — po pismih, ki jih hranujemo od Razlaga samega. V imenu več volilcev |
| Zoologija (1875): | nalašč zato postavljenih mož. — Čudno je to, da se v pismih starega veka podgana nikjer |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sin zhlovekov ſizer gre v' to, kar mu je po piſmih namenjeno. Pa vender gorjé mu, po komur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kmetijſki rezhi s dovédenimi moshmi bliso in daljezh v piſmih pogovarjati. Sraven tega mora drushba ſkerbno opraſhovati, in gotovo svediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali sadershke per kmetijah sveduje in ſposnava, in ker po piſmih sve, kar sunej deshele bliso in daljezh noviga in sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasſhirjala; tó ima ſtoriti: s poduzhenjam v beſedi in v piſmih, s podelenjam she poprej in ſedaj natiſnenih bukev. 2. Ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še nikoli vidil ni i. t. d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | k vsimu znal dobro pomagati, tako de je zares povabilno pismo do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vém! « jima je kratko odgovoril. »Prišel je Meziborčan in prinesel pismo od kralja. Kaj bo, bosta že zvedila. « »Vse se mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2) Samasa Anton |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi od drugih straní nekaj slišala, zató bi mu rada pismo poslala*) in ga prašala, kako in kaj, da mi na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga Kromacij, „ta-le gospica bi rada svojemu očetu v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo. Ker je bil David tákoſhen, ino kakor ſveto piſmo pravi, mosh po volji boshji; mu je pa tudi Goſpodov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki |
| Genovefa (1841): | Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene |
| Genovefa (1841): | ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno |
| Genovefa (1841): | de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni bilo. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Pa še veliko več, kakor je pričakoval, je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda pótu še z besedo povedala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | višji sodniški razsodbi veljá res, če kdo kterega v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in |
| Viljem Tell (1862): | Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar |
| Valenštajn (1866): | Maks. (pazljiv pogleda zopet v pisanije). Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eniga na levizi, JEsuſa pak v'ſredi. Tedej je tu Piſſmu blu dapovnenu, katiru prave: Inu on je med te krivizhne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sapiſſanu: Leta je JEsus Nazarenſki en Krayl teh Judov. Taiſtu piſſmu je veliku Judov bralu , sakaj, kir je JEsus bil krishan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nimate njemu nobene koſty slomiti. Inu supet pravi enu drugu piſſmu: Ony bodo vidili, v'katiriga ſo preſunili. Na vezher pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dovolil v' njegovo proſhnjo. K' Joshefu ſe perdrushi tudi Nikodem piſmouk. Preden Jesuſovo telo ſ' krisha ſnameta, mu je ſhe vojakov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gine ta ljubesen? 26. Poſebni Jesuſovi nauki per mnogih perloshnoſtih. Piſmouk je k' Jesuſu perſtopil, ino ga vpraſha: „Uzhenik! ktera je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſebo osira; ni sa boshje kraljeſtvo. “ Na poti je nekedaj piſmouk k' Jesuſu priſhel, ino mu rezhe: „Uzhenik! per tebi bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le preveč |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa, ki je bila v' zélo tkana, ſo vadljáli. Duhovni, piſmouki ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ga pod krishem saſramováli. „Drugim je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Per njem je bil véliki sbor shran, to je, duhovſhina, piſmouki ino ſtaraſhíni ljudſtva. Tudi podkupljene krive prizhe ſo bile perpravljene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in prav je ſtoril. Sna biti, de je, kakor judovſki piſmoúki miſlijo, ſvoje verſtnike obilnoſti nature, in s tem vſigamogozhnoſti, modroſti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja vzemi, preden se sterdijo |
| Kuharske Bukve (1799): | Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se je večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potreba dosti nalaš kuriti, zunaj kadar nam Bog kak hud piš pošlje, in še takrat le bolj zavoljo zgornje izbe, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | nas! Ko skalnat breg valovju bomo stali, In „Viribus unitis” piš pregnali. J. Koseski. Novičar iz Ljubljane. Presvitli Cesar so iz |
| Blagomir puščavnik (1853): | razpoči in na tla zverne kaka smreka ali hrast. Grozen piš vetrov se sliši, ki točo na vse kraje nosijo. Še |
| Gozdovnik (1898): | proti piramidi in za njim jo dere Pepo naglo kakor piš. Nista bila še na pol pota, ko slišita drugi krik |
| Pomladanski vetrovi (1881): | v zemljo, ukrepila steblo, da kljubuje viharju in po hudem piši ostane ponosno kot zmagovalka na svojem mestu; nje niso zmogli |
| Pomladanski vetrovi (1881): | iz tal izruvana vela na tleh leži po prvem pomladanskem piši. " Ljudmila nagne svojo glavico ter jo svesta si sedanje nekaljene |
| Kuharske Bukve (1799): | operi, inu v' maſli ozrì, ter ga po verhi ozręteh pìſhet obloshi, kader na miso dajeſh. 299. Piſheta v' majeronovi polivki |
| Kuharske Bukve (1799): | dershati, ſe omajó, inu ga sdrobę. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. Golobi inu piſheta ſe ręshejo, al na dvoje, al nja |
| Kuharske Bukve (1799): | rasſękaj. Namozhi v' mleki beligo kruha, vbij notri jajz, kulikor piſhet, tuliko jajz, deni notri rasſękane rakove vratove, oſoli, inu vſe |
| Kuharske Bukve (1799): | od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín |
| Sacrum promptuarium (1695): | En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | so na nje ljuti zločinci, kakor plane jastreb na uboga piščeta, a ljudstvo ni našlo mogočnega varha, da bi čez-nje razgrnol |
| Luteranci (1883): | Kdo pravi, da jaz ljudi obiram, kakor škof race in piščeta ob petkih in svetkih. Če pa kakovemu lenemu in pozabljivemu |
| Milko Vogrin (1883): | da se mlade gospice možatega huzarskega častnika takó bojé kakor piščeta trdokljunega jastreba! „Mora se me pač še privaditi,“ mislil si |
| Cyclamen (1883): | je ob jednem opravljala kuhinjska opravila, kupovala je jajca in piščeta od kovačice, z drugim pa ni bilo moči govoriti; to |
| Cyclamen (1883): | kurjih! Nekoliko že vem; živé dobro, vsak dan jedo pečena piščeta; jajec in masla tudi mnogo potrebujejo. Kako je z vinom |
| Luteranci (1883): | čela svojega tovariša, potém kupo polno žganja izpil ter rekel: "Piščeta se bojé teme; zaradi tega ob solnčnem zahodu na gredi |
| Brata (1888): | prepovedan lov je hodil in moril živali, on, ki ni piščeta ni mogel vi deti pod nožem kuhinjskim; pa so ga |
| V krvi (1896): | in vole in teličke bi krmila, skrbela za kokoši in piščeta ... pa otepala žgance in močnik, pa svojega Toneta bi božkala |
| Trojka (1897): | in ustavili se streljaj više pred domovjem gospoda Majerja. Kakor piščeta krog koklje stoje v Gorenji vasi hiše krog cerkve, tu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | plamečim ognji. Namašeni golobje. Se ravno tako perpravijo, kakor namašene pišeta; s putram se polivajo in spečejo; vunder je opomniti, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso s sardeljino polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž na precejeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z jajci. Goveje meso s čebulovo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | koža lahko počila. Jetra in želodec niso za nič. Pečene pišeta. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bilo. Pečeni golobje. Golobe oskubi in prav tako perpravi kakor pišeta; navleči jih čedno z na rezance (nudelne) zrezanim špeham, natakni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s srovim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s svinjino. Kuhane pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je |
| Kuharske Bukve (1799): | per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi, ni mo- |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is pare od vréle vode. Zhes 21 dni ſi mala piſhka lupino prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin |
| Robinson mlajši (1849): | drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno |
| Robinson mlajši (1849): | bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi — nevarnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nebodo iskraſte, al pa zhe ſo shę; dej tem pitanem Svinam vſaki dan v'koriti eno peſt lęzhe, al grashzhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jo na ſtrop v'Svinsko ſtallo, vlęzhe veſs giſt haſse. Pitanem Svinam, de nebodo iskraſte, al pa zhe ſo shę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preblezite ga; perſtan mu nataknite, in obujte ga. Pojdite po pitano tele, ino sakoljite ga; goſtíli ſe bomo, ino veſelízo obhajali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je veſ ſvoj del s' vlazhugami pognal; mu pa ſhe pitano tele rezhete saklati! “ Ozhe mu je djal: „˛Sin! tí ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | in ozhe, ker ſo ga ſpet sdraviga dobili, ſo rekli pitano tele saklati. “ To je ſtarimu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njęgóvo rokó: Inu zhęvle na njegóve nogę. Inu pèrpelíte enu pitanu tele, inu ga sakolíte, inu my hózhemo jęſti, inu dobre |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njemu: Tvój brat je priſhál, inu tvój Ozhe je enu pitanu tele saklal, kęr ga je ſpęt sdraviga nasaj dobil. On |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshebíz, inu zukra. Skuhaj kakor kafe, inu pì. Se sua tudi na mlęki kuhati, inu takrat ſe vsame |
| Genovefa (1841): | ſi ſam rékel: „Kdor je shêjin, pridi k mêni in pij. Vôda, ki mu jo jes podám, mu bo vir, ki |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar je ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino mi začne vse od kraja perpovedvati. 10. Kdor preveč pije, malo popije. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa vino popili, reče Pavliha |
| Oče naš (1885): | in nadlógi ne vém pomagati; ne jé nič in ne pije nič, in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nar lępſhi ſhito, per vaſs ſe en dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu |
| Biblia (1584): | Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imá. 19. Şyn tiga zhlovęka je priſhàl, inu jęj, inu pye, inu ony pravio: Pole! ta zhlovèk je en posręſhnik inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedó; senó jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši |
| Zoologija (1875): | meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko. Drugi zopet živé ob rastlinski in živalski hrani. |
| Zlatorog (1886): | svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih z |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kader se od sebe da. Dnarji, ke se najedô, ne pyô: ampak ſa jęſti, inu pyti itdr. vondadô. Jeſt shlishem gôdze |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr s' vodó? Ny sadoſti, de ga ſvatje zhes maſso pyó, onu more vſè po hiſhi inu okuli hiſhe pyanu biti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | od tiste dobe le malo vina, pa toljkanj več vode pijem; žganju sim pa celo slovo dal. Zato sim pa tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | se razgubimo na vse štiri vetrove, tovarši,« pravi črnolas korenjak, »pijmo na zdravje oskrbnikovo. « »Bog ga živi« zakriče vsi, le eden |
| Anton Janežič (1870): | in pitji e marsikteri navdušen domorodec, posebno, kedar se poje: »Pijmo ga, pijmo! « A kedar bi imeli priti do resnice, skrije |
| Anton Janežič (1870): | e marsikteri navdušen domorodec, posebno, kedar se poje: »Pijmo ga, pijmo! « A kedar bi imeli priti do resnice, skrije se, kakor |
| Nevera (1878): | Greh gre v meh, meh poči, greh van skoči! Jejmo, pijmo, po smerti je tako vsemu konec! « Tako je govoril nalašč |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | teši Susel, ako hočeš ono žensko telo ugrabiti za Braslava, pijmo tem možem tu zadnjič dobro zdravje in skok na konje |
| Svatba na Selih (1894): | zakliče vdovec Srobot in trka s steklenico ob mizo. »Le pijmo ga, saj je nedelja! « pravi drug. »Le pijte ga, saj |
| V krvi (1896): | Urednik, točite vendar — eh, vrag, včasih ste bili vrlejši fiškuš! — Pijmo, pijmo! « je silil goste. In zvrnili so duškoma svoje kupice |
| V krvi (1896): | točite vendar — eh, vrag, včasih ste bili vrlejši fiškuš! — Pijmo, pijmo! « je silil goste. In zvrnili so duškoma svoje kupice; urednik |
| Kotanjska elita (1898): | a črez nekoliko časa je dejal s prisiljenim nasmehom: »Gospoda, pijmo! « In zopet so pili ... Tedaj pa so nekateri gospodje zamenjali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Nadalje bodite tudi varčniše. Vsako jutro pijete kavo, pa čeravno malo sladkorja in kave potrebujete, vendar ta |
| Viljem Tell (1862): | Rudencu). Mladenič, vam na zdravlje! (Rudenc se obotavlja kupo vzeti. ) Pijte! Gre Iz ene kupe, enega srcá. Atinghausen. Otroci, pojdite! Na |
| Valenštajn (1866): | Ilo Kaj hočeta? Pustita me. Gec i Butlar. Ilo! Ne pijte več! Ilo (se bliža Oktaviju, ter ga objame, pijoč). Oktavij |
| Gozdovnik (1898): | človek neha biti misleče in čuteče bitje. »Stopite simkaj, Kučilo. Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha. »0 bonansi |
| Genovefa (1841): | ſo vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel: „Pite no, draga mati! dôbro je in ravno sdaj ſim ga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je sahvaluv, ęa je nym dav, inu je rekuv: pyte is teęaulli: ęakaj letu je moja kry teęa novięa Te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je sahvaluv, ga je nym dav, inu je rekuv: pyte is tega uſſi: sakaj letu je moja kry tega noviga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potem še le rečem: Tega plemena še nisim tako dobriga pil. Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog |
| Zlata Vas (1848): | je vol v hramih skisal, ker ga nihče več ni pil. Vina so le malo, žganja pa niso skorej nič spečali |
| Roza Jelodvorska (1855): | kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši pil, kteri mu je bil tudi kakor dragi spominek svojih prednikov |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka |
| Biblia (1584): | néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl, inu pravio: On hudizha imá. 19. Şyn tiga zhlovęka je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino sdaj— preklet ſi na semlji, ktera je sinila, in píla kri tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila, kedar jo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pila ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino |
| Genovefa (1841): | ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je to le zdélo, ker je rajnca oslajeno vodo večkrat pila in je je tudi takrat poželela. 3) Je bilo v |
| Valenštajn (1866): | prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním |
| Ferdinand (1884): | Pila sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To |
| Gozdovnik (1898): | vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes kri belih, in samo eden stoji pri kolu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo pile in prelivale njegovo kri; daroval se je v čast božjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Pili so ga”, mi da na odgovor; „kakor je dan današen |
| Revček Andrejček (1891): | he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sakaj kolkerkrat boſte vi ta kruh jędli , inu ta kelh pyli, boſte vi osnanuvali ſmert tega Goſpuda , dokjer pride. Sategavolo , katirekol |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prelyta k'odpuſhanju teh grehov. Letu ſturite , kolkerkrat bote vi pyli, kInu v'temu, kader ſo onyjędli, je JEsus usev kruh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pyli, k' mojimu ſpominu. Inu ony ſo uſli is njega pyli: inu JEsus je v* duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | novi Teſtament v'moji kervy: tu ſturite. kaderkol boſte vi pyli. k'mojimu ſpominu. Sakaj kolkerkrat boſte vi ta kruh jędli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prelyta k'odpuſhanju teh ęrehov. Letu ſturſſe , kolkerkrat bote vi pyli, k' mojimu ſpominu. Inu ony ſo uſli is njega pyli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je pals mojimu ſpominu. Inu ony ſo uſſi is njega pyli: inu JEsus je v' duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jiti, de bi my na zeſti naſhe pokóre is njega pyli, njegóvo vodó s' naſhimi ſolsami smęſhali, ja zhe bi bilú |
| Svetinova Metka (1868): | ostati zvest, da ne bo ljubil nikoli druge; veselo je pilo njeno uho sladke glase, ali srce jih ni verjelo. Ko |
| Marjetica (1877): | ondi v krčmi ob cesti je še nekaj fantov žganje pilo in s pestmi ob mizo razbijalo. Tudi Mlinarjev mlin je |
| Kmetska smrt (1890): | sedaj požiral sline v mislih, kako se bode jelo in pilo na sedmini. »Bo že vedel in bode – vedel! « zavrnil je |
| Abadon (1893): | katere skudelice je Peter Pavlic pil svojo kavo, dasi je pilo črno kavo več gospodov in so bile vse čašice blizu |
| Trojka (1897): | svojega v Ogerskem Starem gradu, koliko da se je tam pilo, in kake burke da so se uganjale. »Bratec,« zavrnila ga |
| Zlata Vas (1848): | spoditi, ako jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa tu ſe udinial, ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije |
| Genovefa (1841): | buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati! Takó vam je vrózhe in vaſhe uſtnize ſo vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmo dali dvema takó; ali eden ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in perdêni ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti, en kozarc dobriga vina, še bolje pa vóla (píra), ki |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | drugi ljudje so tudi oče začeli za malo južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj |
| Stric Tomaž (1853): | bo vjel, pet dolarov, drugi pa vsak žganja kolikor ga piti hoče! “ Z velikim vpitjem in vrišem odidejo preganjavci na lov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh, katiriga je meni moj Ozha dal? Ali meniſh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu katęri koli bó pyti dal enimu is letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje |
| Luteranci (1883): | kaj zaslužka. Stoprav precejšnja použita kapljica pobratila je zopet naša pivca. Kos je še en pot pripovedoval vso dogodbo pri sodniku |
| Zvezdana (1883): | na ravnost v obraz. Prej ste hoteli smešiti sivolasega nasprotnega pivca, zdaj pa ko vam je razodel vašo lastno smešnost, klanjate |
| Luteranci (1883): | noben naliv za "talijo" ogoljufati ne more. Ko še potém pivca razpravljata, kako bi se najbolje porabili novci, da bi tudí |
| Šaljivi Slovenec (1884): | uro pride gospodar v klet gledat in zagleda žalostnega žejnega pivca na sod naslonjenega stati, vpraša sodarja: »Ali ste mu uže |
| Spletke (1894): | kmalu umaknila, da bom lahko prišel domov? « poprašal je jedina pivca pri Tiščinu. »Précej, précej«, odgovarjal mu je brž prvi voznik |
| Prve hiše (1896): | Greben? « povpraševal je drugo jutro Sod ob devetih svojega najboljšega pivca. »Po navadi, dobro«, odgovoril je le-ta. »Le brž mi prinesi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na |
| Na Žerinjah (1876): | nakratni „hoj, kola, Gernau! " iz ust vseh treh tukaj nenavadnih pivcev nagnilo je jezdeca obrnoti svoj pogled tja in takoj je |
| Rokovnjači (1881): | bil izvzet, jeden je imel poleg slabega semnja vendar nekoliko pivcev. To je bil krčmar Jošt Vlagar, ki je točil vino |
| Testament (1887): | cerkveno žegnanje. Gori pri Topolščaku se je gnetlo vse polno pivcev pod košatima lipama, itak so bili zasedeni vsi spodnji prostori |
| Od pluga do krone (1891): | večerje. Ondu je sedelo okolo mize v kotu že več pivcev nižje vrste, med njimi Petelinov Janez in jetniški paznik iz |
| Od pluga do krone (1891): | Pri Selanu je bila nocoj, kakor vsak večer, polna hiša pivcev, meščanov, uradnikov in trgovcev. Razdelili so se na več miz |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vendar zeló nizko sobo, v kteri se je vse trio pivcev. Mušič se je nekaj čaša oziral po sobi sem in |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | se mu je zdelo to, da je bilo v druščini pivcev tudi nekoliko žensk. Celó nekoliko prav mladih deklet je bilo |
| Vrt, vrt! (1899): | pa lomasti tod? « začudi se Markec, ki ni bil vajen pivcev tako pozno na večer, ter položi molek na mizo — bili |
| Vrt, vrt! (1899): | je želel Markec, naj bi bilo še več tako dobrih pivcev, pa tudi tako zanesljivih plačnikov. No, vsake reči, še najlepše |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zdravnik! jez na to pravim; vender se najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali dolenskim imenom, in potem ga lahko prodajo. Kerčmarji in pivci ga hvalijo, da je kaj. Koliko „Vipavca” se je prekeršenega |
| Marjetica (1877): | kakor bi se mu bili mladiči izpeljali iz gnezda", kriči pivec na drugi strani in udari s praznim poličem ob ogel |
| Luteranci (1883): | ako ne, skusiti moram, da ga spravim na cesto. " In pivec ni odgovarjal krčmarjevej molitvi. Pokrivalo je globoko na oči potisnol |
| Luteranci (1883): | zgornjem konci še zadnja povodenj most odnesla. " Dobro je razumel pivec te besede; kajti hudo je pogledal izpod čela svojega tovariša |
| Luteranci (1883): | mu je kar po hrbtu mrgolelo, vzlasti ker je bil pivec slaboten, majhen možiček, kterega bi si bil upal on sam |
| Zvezdana (1883): | ostalim pa s slamo nastlan prostor na nasprotnej strani. Prejšnji pivec se zdajci predstavi častniku kot knezov zdravnik, odposlan na mejo |
| Luteranci (1883): | mizo; kajti videl je skozi razpočeno steno, da ima prhli pivec denar in da bode dal kaj zaslužka. Stoprav precejšnja použita |
| Šaljivi Slovenec (1884): | čevelj. Čevljar pa odgovori: »Nič. « Rad žejen Nekokrat pride znan pivec v neko klet, kjer je sodar sam vino pretakal. Sodar |
| Šaljivi Slovenec (1884): | želodec Ker se je preveč vina nasrkal, je padel nek pivec s klopi in zaspal. Ko se zbudi, je vprašal, koliko |
| Žgánjar (1890): | No, Vodopiyec! če ti je práv, tako-le naredimo", reče naposled pivec z zabuhlim obrazom in gosposko suknjo. Za mešetarja so ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | 10 novih krajc, na dan. — Dunajčanje so lani 64,676 veder piva (ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 |
| Kemija (1869): | Izdelovanje drož je dandanes poseben obrt. Pri kuhanji piva se v pivarnicah sicer dobi po strani mnogo drož, ki |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | l. 1889/90. porabil vsak prebivalec nemške države povprečno 106½ 1. piva, 4½ 1. 100 stopinjskega žganja in 6½ l. vina. Za |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | krompirja. Dve tretinji pridelanega ječmena so porabile pivovarne za izdelovanje piva. Leta 1890. je bil uvoz žita v Nemčijo tolikošen, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | 35 kopékov. Sploh se pije malo vina v Rusii. 01 (pivo) je dobro in velja polič 14 — 18 kop. Največ pije |
| Kemija (1869): | razne žganice z destilovanjem, druge pa, na pr. vino in pivo brez destilovanja. Razumeva se samo ob sebi, da destilovane žestinske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | pri mali privatni krčmi pa je bilo na prodaj: vino, pivo, rakija, kruh, sir, salame itd., tedaj: „najboljše jedi za lačne |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | tudi slabejše pivo, ki ima le 20% in takozvano »Guttemplersko pivo«, ki ima le 1½%, alkohola. Pravo bavarsko pivo ima |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Guttemplersko pivo«, ki ima le 1½%, alkohola. Pravo bavarsko pivo ima 4, 5 do 6%, alkohola. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 195.5 žganje najmanj 495.0, največ 770.0 Imamo sicer tudi slabejše pivo, ki ima le 20% in takozvano »Guttemplersko pivo«, ki ima |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | na razliko množine alkohola je sestavil fizijolog Rosenthal to-le tabelo: pivo ima v 1000 delih najmanj 37·7 največ 82·4 |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | lahko ovira to kugo s tem, da bi bolj slabo pivo, ki ima le po 2% alkohola, bilo ceneno in da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | močnih pijač ravno navajen ni, ino več ko je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žganje serklja, kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v |
| Biblia (1584): | shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na prodaj ſo : V Ljubljani per bukvarju Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej dovolili |
| Maria Stuart (1861): | skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež šomaštru, akoravno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je pa svojo plačo že prejel in kterega ste si izvolili za tisto mesto |
| Ferdinand (1884): | oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da se |
| Genovefa (1841): | od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | želéli, de bi učiteljski stan, kjer koli bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa sej bojo spoznali, de jim bo za njih pravico plačan denar veliko bolj odlegel, kakor pusta pašnja, na ktero so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè |
| Zlata Vas (1848): | in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za delavce v podkopih v Krimu, proti temu, da bodo plačani vsaki dan po 3 fl. — al komaj so se odpeljali |
| Zlata Vas (1848): | in hvalo. Glej, ljuba dušica, Bog gotovo tudi enkrat dobro plača, kakor vse hudo têpe. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostane še 15 minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska vlada prepovedala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bojí tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 50 fl. letnega plačila, da smejo na borso hoditi; kdor plača 50 fl. na leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hočemo serkniti, izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že za časti voljo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da bode 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna ter plača za vsake 4 2/5 m po 15 2/5 gl., proda |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na |
| Lohengrin (1898): | od ograj! Kdor vároval mirú ne bó, Svobódnik z roko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa |
| Tine in Jerica (1852): | hudoba, in Jerica je angelj. Bog meni odpusti! Bog nje plačaj! Tine domu pridši je videl Jerico neizrečeno veselo in pri |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za nič”. To izgovorivši ga prime za vrat ter reče: „Plačaj mi testo! ” Pavliha mu reče: „Ako moram testo plačali, ostane |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | reče: „Ti znaš zvito besede obračati, tako jez nisem mislil, plačaj mi usnje, ktero si spridil, če ne, še mene s |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtudenz inu sazhętik vſiga tęga kar ſi, inu kar imaſh; Plazhaj kar ſi dolſhan! Delezh prozh, de bi bil ti meni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govoril, kadar bo on k' ſlednimu rękal: Daj rajtingo, inu plazhaj kar ſi dolshan. Ti ſi bil zhlovek inu Chriſtian. Kakor |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shivlenja, od moje ſmerti, od mojih dobrót, od tvoje nehvalęshnoſti. Plazhaj, kar ſi dolshan. V'tim zhaſsi ſtópi tudi ti napręj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 400 udov, ki po 20 ali 30 krajcarjev na leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da bi v take vasi šli, kjer jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dom poſlane dobiti, sato ſhe 20 krajzarjev sa zelo leto plazhajo. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 goldinarja in 30 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtarim. Ljubljanzhani in drugi, ki jih po poſhti ne dobivajo, plazhajo sa zelo leto 2 goldinarja — sa pol leta 1 goldinar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mora zavoljo siromaštva dalje iti. Kerčmarica mu reče: „Ljubi gost, plačajte za kosilo 24 krajcarjev, potem znate iti v božjem iménu |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Tega ne vprašam”, mu reče, „ako hočete kokóši imeti, jih plačajte; jez ne poznam tistega gospoda, nimam tudi z njim nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | pravi: „Če se vam kmetje tako smilijo, pa vi za-nje plačajte davek. Če pa tega ne storíte, potem pa tiho bodite |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | l. Za mark 1200. Čez tri mesece od današnjega dne plačajte za to prvo menico gospodu H. Witgenu jeden tisoč dve |
| Tiun - Lin (1891): | ne zadostuje jedna krona, plačam pa več. Meni se mudi! « »Plačajte dvajset tisoč tolarjev in veslali bomo nazaj! « odvrne mi Kitajec |
| Zlata Vas (1848): | s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je mesó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 32 kr. Dne 25. avgusta. Za mednino in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. avgusta. Pomagačem sem plačal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 11. julija. M. Vovk tukaj mi je plačal v gotovini 250 gl. ter prejel: 100 kg cukra po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. Dne 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar tukaj, mi je plačal na račun 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. avgusta. Pomagačem sem plačal 40 gl. Dne 28. avgusta. Antonu Jazbecu tukaj sem prodal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Jazbeca tukaj sem kupil za 154 gl. desek ter mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige |
| Gozdovnik (1898): | puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu |
| Lohengrin (1898): | glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta |
| Lohengrin (1898): | mirú ne bó, Svobódnik z roko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača naj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoj pečatnik na-nj. Ker zdaj še ni vedela, kako bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jim pak nizh netajim. Baron. Koliku ti je moja shena plazhala , de ji ſlushiſh ? Matizh. Sa mojo dolshnoſt ſe ne puſtim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi ne dopade. Jak. Ti ſhęntanu Deklé , sdej ſi me plazhala —— ampak zhakej , sdej jeſt tebe praſham, sakaj tebi Anshe nedopade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | seboj, ter nismo imeli nič zaderžka, zato smo kar vhodnino plačali in smo smeli upati, skorej noter pušeni biti ; potlej pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Vaše Novice naročili, smo 2 gold. 48 kr. srebra plačali. Lani pa 3 gold. 12 kr. srebra. Oznanilo v 12. |
| Robinson mlajši (1849): | Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | družnike čitavnice naše , kteri še niso letnine za preteklo leto plačali, prijazno prosimo, naj jo blagovolijo odrajtati dnarničarju tega društva, gospodu |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Plačali ga bomo za vas , ali ste dovoljni? ” Pavliha ni dolgo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mož, kako je to? ali mi ne bote mojih kokoš plačali? ” Odgovori ji: „Jez sem pisar pri tém in tém gospodu |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | reče: „Plačaj mi testo! ” Pavliha mu reče: „Ako moram testo plačali, ostane blago meni! ” „Kaj maram za blago! ” odgovori pék in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je potrošilo potujoč 432 gl.; ker dve osebi nista ničesar plačali, plačati je morala vsaktera ostala oseba 3 gl. več. Koliko |
| Tiun - Lin (1891): | ramami. »Saj sem Vam povedal, da Vam ne bodo odkupnine plačali! « odvrnem mu mirno. Bil je grozno razkačen in dajal je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prineſem. Teh pa bojo poſebno veſeli, ino mi jih dobro plazhali. ” Sdaj jih v' baſagi poka- |
| Genovefa (1841): | véſh zhlovéſhkimu ſerzu v êni uri teshave mnógih lét , obilno plazhali! Têbi bôdi hvala! ” In ſantek, ki je ſvôje ſtarſhe tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazha? ! '' Odgovor dobiſh ta : „To ſo she bliso polovize gotovo plazhali, in bojo ſhe s radovoljnim ſerzam v dveh letih poplazhali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol leta dobivali ; kteri ſo pa le sa pol leta plazhali, naj sopet plazhilo sa pol leta sa naprej poſhljejo. Kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kteri jih jemljejo in ſo she sa eno zelo leto plazhali, jih bodo ſhe prihodniga pol leta dobivali ; kteri ſo pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | in pri vsaki kupčii tudi določno izgovoriti: ali se bo plačalo s starimi ali novimi bankovci, da ne bo pomote in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsacih tacih zlatníkov? 14. Ko je imelo srebro 25 % ažije, plačalo se je za dun. cent (56.006 kg) cukra 32 gl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj, doſtikrat ſhe toliko pizhe ne sraſte, de bi ſe plazhalo, jo ſpravljati. (Konez ſledí. ) Pomózhki v ſili. Po léti vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga je bilo ravno 30 mernikov. Dobro ſe je delo plazhalo. Jezhmen, zhe ravno je bil redek, je imel grosno veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 12 krajzerjev od ſto goldinarjev verſtne vrednoili jsavarjenju (aſekuranziji) pohiſhtva plazhalo. Hiſhni goſpodarji! ki ſhe niſte dosdaj v tí bratovſhnji sapiſani |
| Zlata Vas (1848): | Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè |
| Čas je zlato (1864): | mar hočem zastonj imeti? « se kralj zakrohotá, »saj ti ga plačam, prismoda! « »Plačati? Nak milostni kralj, ta tudi ne gré! « reče |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham Smrękarzo. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Priatèl sakaj ſi priſhàl? kakor de bi hotel rezhi: Judas plazhaſh ti takú moje dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt |
| Zlata Vas (1848): | deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po stari |
| Zlata Vas (1848): | Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo plačati. Ožbè je imel zdaj silno veliko opraviti. Nihče ni vedil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave |
| Valenštajn (1866): | skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih je plačati. In mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven |
| Ferdinand (1884): | mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takój izplača; v tem slučaji mu očividno ne bode treba plačati vsega, kar je dolžan, nego plačal bode le oni iznesek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsoto, katero ima brez obrestij še le čez nekaj časa plačati, takój izplača; v tem slučaji mu očividno ne bode treba |
| Tiun - Lin (1891): | prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ribe naidenim dinarjam sa tebe, inu sa ſebe enako moſtovino plazhat reku. Ta je, katiri je tebe pred to sadno vezhirjo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ji ſlushiſh ? Matizh. Sa mojo dolshnoſt ſe ne puſtim plazhat. Baron. Ni drugiga, koker lash , inu golfija, kar is tvojih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vſtraſhi) Shterf. Nikar ſe ne vſtraſhi! — me dvę ga ozheva plazhat — on je obę golſal — Miz. Gny ſhe nevedó vſe — Dones |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pet ſto ſrebernikov dolshen. Ker ni nobeden imel ſ' zhém plazhati, je obéma dolg odpuſtil. Kaj méniſh, kteri tih dveh ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino trideſet jeser goljdinarjev snéſel). Ker dolshnik nima ſ' zhem plazhati, próſi goſpoda na kolenih rekozh: „Poterpi s' menoj! “ Na njegovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v Ljubljanſkih in tudi drugih bukvarnizah 2 goldinarja naprej plazhati, in per prejétji perviga, drúsiga in trétjiga poſlánja te karte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takim pride enimu bravzu komaj 20 kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtó, ki jih je aſekuriral, drushbi sa mnoge potroſhke poſébej plazhati. Od prejetiga létniga plazhila, ki ſe konez vſaziga meſza na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léta — to je, od perviga Maliſerpana do sadnjiga Grudna — naprej plazhati in ſizer popred ko je mogozhe, sató, de bomo prihodnizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takim pride enimu bravzu komaj 20 kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni , plazhati in ſizer popred ko je mogozhe, sató, de bomo prihodnizh |
| Valenštajn (1866): | Bo zemelj zvestim svojim prijateljem, Ko kralj bo zvesto službo plačeval. Mi pa smo prvi v milosti njegovej. (Gordonu. ) I vas |
| Valenštajn (1866): | vojvoda — Valenštajn, Do zdaj te cesar je Po mojej roci plačeval, al denes Zavezal si očeta srečnega, Ta dolg ti Fridolanec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Slovenije” dne 21. decembra 1873 še dostavljamo, da se bode plačeval od novega leta naprej kupon za drugo polovico leta 1873 |
| Zeleni listi (1896): | kateri je s svojimi delavci lepo ravnal ter jih dobro plačeval. Zato so ga pa tudi delavci srčno ljubili ter iz |
| Zlata Vas (1848): | druziga vzeli, kolikor je uni premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval |
| Zlata Vas (1848): | na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da se vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage svonove plazhevati. Miſlil bi morebiti marſikdo, ki Poſtojne ne posna, in jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klizanjem, de imajo kmétje v bratovſhnjo sapiſani ob ſvojim zhaſu plazhevati; de bi ne posabili, kar ſe lahko sgodi, in tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe tudi pritoshilí, de morajo pri nekterih poſhtah novize drashji plazhevati, kakor j njih zena; savoljo tega ſmo ſe s z.k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tózha vezhkrat rasgrája ; ravno sató morajo od pervih tudi vezh plazhovati. Şhe vezh od tih gré tiſtim plazhovati, ki ſo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drushbi priſtopi, manj ſe bo ſzhaſama od 100 gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervih tudi vezh plazhovati. Şhe vezh od tih gré tiſtim plazhovati, ki ſo v tretji rédi. Nar vezh plazhujejo pa tiſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja |
| Zlata Vas (1848): | je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. “ |
| Zlata Vas (1848): | ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj na Boga in |
| Zlata Vas (1850): | je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | VIII. Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da |
| Revček Andrejček (1891): | mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj, kaj ne? Janez. Kje drugje, nego pri vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa vſake bashe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajih cesarstva na pol več, ja clo osemkrat več učenikam plačujejo. Vsak vé , de se da na deželi veliko bolj po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | rokom ter vsoto teh produktov razdelimo z vsoto vseh posamičnih plačil. N. pr. A je kupil hišo za 8000 gl. s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | plačil c1, c2, c3 skupaj. Tedaj, ako vzamemo obrestno mero po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gotova vrednost vsega plačila jednaka vsoti gotovih vrednostij vseh posamičnih plačil. Določujoč gotove vrednosti bi morali računati diskont nad sto (Hoffmann-ov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stan, kjer koli bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli. Tisti, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali niso, naj ga prinesejo ali pošljejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50 fl. letnega plačila, da smejo na borso hoditi; kdor plača 50 fl. na |
| Zlatorog (1886): | »Potem premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh blago tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno v več druzih krajih cesarstva na pol več, ja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za celo leto s tem namenam, de bi se tudi |
| Zlata Vas (1848): | na Boga in na svoje dolžnosti misli, ne pa na plačilo in hvalo. Glej, ljuba dušica, Bog gotovo tudi enkrat dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je poklical k sebi v stanovanje in jim povedal, koliko ; plačilo jih čaka (kar bode on sam dobil, tega ni povedal |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pri vsakem delu lahko na Boga misli in na njegovo plačilo, ter tako upanje v sebi goji, enkrat v nebesa priti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshno shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 kr. sa kruh v ſholi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne bó sgubil ſvoje plazhilu. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Katęri Preróka gori vsame v' imęni eniga Preróka, tá bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Preróka prejęl; inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu katęri koli bó pyti dal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kraj tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prosit hodili, ampak sam mora dela iskati, in z navadnim plačilam dovoljen biti. Glejte laške zidarje, ki ne stradajo, pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nočejo ; kterim ne gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesréča |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nikogar ne toshite po krivim, ino bodite dovoljni ſ' ſvojim plazhilam. “ Sdaj, ko ſe Janesovi poſluſhavzi v' reſnizi boljſhajo, ſe tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa shelé v prihodnim letu na novizh dobiti, naj s plazhilam tudi ſvoje imena in ſtanovanja blishni poſhti napovéjo, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih sheljé na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo, in s plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 30 gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu 1 pisalno mizo za 32 gl. in 12 stolov po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 14. julija. Kupil sem od J. Perdana tukaj proti gotovemu plačilu: 350 kg riža po 23. Prodajalnica je iztržila 70 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | račun 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 igralne mize po 18 gl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz leve druj. Konj desniga je srebroraven, Konj leviga ko plam žerjaven. Kdo konjka dva bi bila mar? Sej zdi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegoviga je znam, Beseda pa je vžgala ko strele živi plam, „Gospod se bliža, kliče, ogladite mu pot, Iz rodovitne brazde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | švigal. Toraj je Elmov ogenj toliko lepši in toliko veči plamen kolikor več elektrike je v zraku, ker se je po |
| Maria Stuart (1861): | Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom, skoz ktere je šla |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | V sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje |
| Valenštajn (1866): | nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez de bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù sim! “ Glas reče: „Jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti od Občine ali sv. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil vihar, na nebu vsdigne. Vſa hiſha ſe je potreſla. Plameni v' podobi ognjenih jesikov ſe vidijo nad vſih glavami. Ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se |
| Astronomija (1869): | 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja |
| Kemija (1869): | da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča |
| Astronomija (1869): | pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo móre ſrezhe jésa; Goréla v zhíftim, v vézhnim bo plaméni, Sdaj , in ki mi odpáde trúpla pésa ; V sakóni vùnder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predin je pomoč iz bližnih vasi prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | LUNA. Ta Planęt Luna, al Mesſez je lepe farbe, inu en Nozhnizir, da |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | farbe, inu en Nozhnizir, da roſsom, inu mokroto, en Shenski Planęt, spolni ſvoj tęk vſake 28. dni, 7.urah, 43. minutah, je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu en malu ſuh, en moſki, klavarni, poſvetni, inu poreden Planet, kateri je zhlovęſhki naturi ſovrashen, inu ſhkodliv, pozhaſsen v' ſvojim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | SOL. Ima smeram od jutra do vezhera sraven ſebe ta Planęt Venus, ſturí dobro gorkuto, sraven de nam zhes dan ſvęti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teh drugeh 6. Planetov. JUPITER. Je ta pervi nar blishniſhi Planet sa Saturnusam, velki, lęp, inu zhiſt, ſpolni ſvoj tęk v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ovze gori nepaſsejo, toku bode vender posnu sręllu, akulih ta Planet Jupiter je k' visi rodovitnoſti nagnen, vender vſsi Fruhti posnejſhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en tal téga ſvęta mersel, inu vſsem rezhęm ſhkodliv; ta Planęt je ſrednu dober, gorák, inu ſuh, inu ti ludję, katęri |
| Astronomija (1869): | priže), solnčne, Sonnenflecken, 275, 321. Perzej, 271. Plamen, Protuberanze, 322. Planet, (premičnica), Wandelstern, 266. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bolj, povil se v samostojno kroglo in postal je — prvi planet. Centralno jedro pa se je čedalje bolj gostilo in vsled |
| Maria Stuart (1861): | za njo. ) Sedmi nastop. Mortimer. Paulet in Druri, vsa zmešana planeta na oder. Lovci letajo čez oder. Paulet. Zaprite vrata. Potegnite |
| Mineralogija in geognozija (1871): | plin in razprostirala se je še dalje od našega najdaljnega planeta. Račun kaže, da je bila ta soparica dosti redkeja od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bistroumne znajdbe. Fizikar Laplace nam blizo tako-le razlaga nastanje našega planeta: Vsa masa, iz ktere sedaj obstoji solnce z vsemi svojimi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v svojih skrivališčih, ko dva pritečeta proti bervi in ko planeta obadva h krati nanjo, se jima berv pod nogami vdere |
| Gozdovnik (1898): | ležeča plazita se neslišno proti rdečnikom. Ko sta dosti blizu, planeta nanjo in v minuti sta bila gotova. »Dvanajst zarez; mir |
| Astronomija (1869): | kmalu v onem kraji neba vidijo, da jih zato imenujemo planete ali premičnice. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kojega jedro solnce, se znači kot stanovitno središče, ki druge planete vleče na-se. Ta Laplaceova teorija primerno razlaga resnične razmere v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | besedami: „On veruje v Boga in se ne peča s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek dokončale s planêti vred na kup vreči, de iz njih nove in še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | lažnivi pratikárji! Razumejo modrijáni : Kaj obraz neba oznani, Kaj prinašajo planeti, Kaj pomenijo kometi, Mlaj in šip kaj dela brani. Vražniki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so se obrobki zaporedoma trgali in iz njih so postali planeti v tem redu, kakor smo jih našteli na str. 260 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sestavi planetov; opira se posebno na to, da se vsi planeti in trabanti premikajo v ono stran in se okoli svoje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Vsa masa, iz ktere sedaj obstoji solnce z vsemi svojimi planeti vred, bila je nekdaj raztopljena kot plin in razprostirala se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | SATURNUS. J e med Planetmi ta pervi, inu nar ta vikſhi, je erjave, blede ſarbe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſarbe, temne luzhi, ta ſe nar teshej vidi med drugimi Planetmi, kir nar dalej je od Sonza, vſake 30 Lęt dopolni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | glih snaiſhlu, to pa bres zvibla ſe more tem 7. Planetam perpiſati, kateri uselei to ureme skus letu vishajo, inu eden |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shenski inu dober, bode Fortuna minor imenuvan. Shenske pod tem Planętam rojene, ſo lepe, s'dolgmi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vinu. Bode ena prov lępa Jeſęn, pa Groisdje pod tem Planętam bol, koker pod tem drugem gnije, pred mrasam je shiher |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe sgodL, toku ſe sgodi zhes ta zill tega tetn Planętam v' ſtvarjenu daniga Visharja, katęri koker ſirmament, inu vſe vſtvarjene |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gorák, inu ſuh, inu ti ludję, katęri ſo pod tem Planętam rojeni, ſo lępi, imajo kravshaſte laſsé, mozhni, brumni, korashni, spremiſhliozhi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ob velikanozhnih zaitih deshi, je vender vezh ſuhu pod tem Planętam. Spomlad. Je vezhital ſuha, inu mersla, poſebnu ſe more merkat |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Planętam bode, je nepotrebnu ſem ſtaviti, kir to ſe vſsaku Iętu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Planętov narjene, inu to je saſtopit od teh drugeh 6. Planetov. JUPITER. Je ta pervi nar blishniſhi Planet sa Saturnusam, velki |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pratikah najde, katere ravnu, koker ta, bodejo po vishajnu teh Planętov narjene, inu to je saſtopit od teh drugeh 6. Planetov |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nadlugam naſproti priti, inu ta perhodni zhaſs po tih ſędem Planetov bode ſoditi mogel. H' temu je perſtavlenu enu tenku PODVUZHENJE |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu temu, katiri sa nim pride, ſvoje vishajne zhesda. Leten Planętov je 7. inu leti ſo poverſti poſtavleni. Ta pervi, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo, gorkoto in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na-se. Ta Laplaceova teorija primerno razlaga resnične razmere v sestavi planetov; opira se posebno na to, da se vsi planeti in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v mnogo svetovnih teles, ktere vidimo kot asteroide, roj malih planetov, koji so precej vsi enako oddaljeni od solnca. Merkurij, ne |
| Botanika (1875): | daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus |
| Gozdovnik (1898): | sem bil do onega hipa, ko sem otroka našel na planem morju v čolnu, ubogo samče. Nisem poznal ni očeta ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | stariga hlévarja in vsih pôslov, na to nese goloba na plano pred grad, in ga spustí. Golob visoko zletí v sinji |
| Blagomir puščavnik (1853): | mila pomlad povernila, sta vodila po gosto svojega sinka na plano v prosto podnebje, kjer je sto in sto ptičic veselo |
| Gozdovnik (1898): | ponujala, kar bi ga mikalo, zadrževalo. Stopil je venkaj, na plano, kjer je bilo njegovo največje bogastvo, ki ga je imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš za večernice i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo nebó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in pol; levitni plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga žameta |
| Roza Jelodvorska (1855): | in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je, da ni lepo |
| Blagomir puščavnik (1853): | se vse na glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu. Ko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe te lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil Joshef ſam v' hiſhi. Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me lóti. Jàs pa savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler |
| Maria Stuart (1861): | ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | srce. Pogleda kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | truplo v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico |
| Zoologija (1875): | Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred |
| Revček Andrejček (1891): | še daleč, domu in kar oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje |
| Gozdovnik (1898): | kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj |
| Gozdovnik (1898): | s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se pri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nek bil? Ozrè se pa ne vidi druzega, kot kos plašča zginiti za oglom. Boštjan premišljuje in premišljuje, ali pravega ni |
| Zoologija (1875): | neka vreča. To kožo imenujemo plašč, stekli polži so brez plašča. Pod plaščem so nameščene mišice, s katerimi zapirajo svoje hišice |
| Gozdovnik (1898): | šotoru, in torej ni opazil, kako je Antilopa izpod svojega plašča, kteri je bil iz bivolskega usnja narejen, potegnil bojno sekiro |
| Gozdovnik (1898): | je njegovo rokodelstvo,« doda Oročej, ko je vrgel ostanke svojega plašča, kolikor mogoče slikovito čez rame. »Vsakdo mora svoj posel razumeti |
| Ferdinand (1884): | misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo v |
| Blagomir puščavnik (1853): | ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa tem plajſham kaj drusiga ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſiga blediga, ſ' ternjevo krono na glavi ino ſ' ſhkerlataſtim plajſhem ogernjeniga je Pilat pred ljudſtvo peljal, ino milo rezhe: „Poglejte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil Jesuſ rekel. Perpéljeta oſla k' Jesuſu. Uzhenzi ga ſ' plajſhem pogernejo, ino Jesuſ na-nj ſéde. To ſe je sgodilo, kakor |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor |
| Pozhétki gramatike (1811): | détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | liſtov ſi krila ſpleteta, ino ſe pokrijeta s' njimi. Vſa plaſhna ſe ſkrijeta v' germovje na vertu. Ljubi otrozi! ſ' ſlehernim |
| Genovefa (1841): | je ſhe nikoli ljudjé niſo preganjali, ni bilo zlô nizh plaſhnà. V votlino je priſhlà, kjer jé navadno ſtanovala, bres ſtrahú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dan pokličem krčmarja. Bil je oseba jako neprijazne zunajnosti in plašnih oči; meni se je pokazal pa še bolj zopernega, ker |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | so jokali in roke vili, Marjeta je na pol nora, plašnih oči in z razpletenimi lasmi sedela na tleh poleg prazne |
| Zlatorog (1886): | Plašnih stópinj, z risanko napéto, Z bledim licem, a s poglédom |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce |
| Deborah (1883): | plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v |
| Deborah (1883): | Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in nas včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | liſtam beshi. Kamorkolj pogleda, ſvojo ſtorjeno krivizo sagleda; neprenéhama ſe plaſhi, ino zelo vſtvarjenje mu je ſtrahovito. Dro ſhe takó mali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihranil, ki ga tako vedno ſtrah ognja is ſladkiga ſpanja plaſhi! Kdor ſe pa v bratovſhnjo sapiſhe, ſe s smirnim ſerzam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se opoldne iz Dunaja na svoj grad v Šonbrun, se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh |
| Divica Orleanska (1848): | Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Kaj? tudi tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric |
| Divica Orleanska (1848): | se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel |
| Tine in Jerica (1852): | večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri. Pri |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko? Janko. Oh |
| Genovefa (1841): | saglédal, ſe je vſtraſhil; nasaj je ſtópil, po tém pa plaſhno sa plóſzhikam tapal, ſanta sagrabit, kteriga je viditi miſlil. Rézh |
| Genovefa (1841): | bilo blédo ko ſténa, in s ſvôjimi zhernimi ozhmi je plaſhno in ſtraſhno krog ſêbe glédal. Huda veſt ga je tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko |
| Zoologija (1875): | plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da |
| Zoologija (1875): | zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom |
| Zoologija (1875): | riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa |
| Zoologija (1875): | rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej podolgasto ponev s srovim maslam pomaži, šuko po obeh plateh s klinčki obloži, ktere z nitjo povežeš, deni jo v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | podolgama pa tanko zreži in te koščike tudi po obeh plateh rumenkasto zapeci. Škofov kruh. Zmešaj testo kakor per suharji (cvibaku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih s to platjo na dno |
| Zoologija (1875): | glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na uſſe platy zeplene. Jeſt szer moj Syn! sem rada sama bila, kader |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 2. pak pojej, ter puſli odſdol go. na use 3. platy shteri, inu njeh bo >et, koker poprej, na use tri |
| Kratkozhasne uganke (1788): | shteri, inu njeh bo >et, koker poprej, na use tri platy 13. ,'oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo pazh to pravo vgànili, vaſha Gnada; ta na vſe platy prov kashe , koker jo prevdarim. Shpaſs bo ta vęlki , inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na ſebe ne posabi: vſako ręzh sna on na obá platy obèrniti, kakôr njemu bol kashe. En tak mosh je bil |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | po eni plati v pšenični moki in jih s to platjo na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo |
| Kemija (1869): | Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur |
| Kemija (1869): | in pri 326° C. stoprv vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo |
| Kemija (1869): | fosfor okisimo s solitarno kislino in potem preostalo vodo v platinskej posodi z veliko vročino izženemo, dobimo neko steklasto tvar, namreč |
| Kemija (1869): | razen hlapnih tvari, nič, trdnega v sebi, vzparjena na čistej platinskej pločici ali na čistem steklu ne pusti za sebó niti |
| Kemija (1869): | hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina |
| Kuharske Bukve (1799): | v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi na trinog nad sherjavzo, de ſe enmalo sapezhe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo tę tri koſze, to je ſpodne zheluſti, inu dva platíſha od zhepíne. — Potle saſadi vilze na vidermaſhi ali verh herbta |
| Kuharske Bukve (1799): | dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu sabęli s' ojlam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti. |
| Robinson mlajši (1849): | reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na korablji našel, ino kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako |
| Kemija (1869): | plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo, in tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemikarca je bila; kakor tudi tista, ki si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi |
| Oče naš (1854): | je še zgorej,“ je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo |
| Oče naš (1885): | Renarta je še zgoraj,“ je rekla Rozalija, nama je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo |
| Gozdovnik (1898): | šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ozhe Miha hodila na Hravaſhko, kupzhovala s preſhizhimi, vinam in platnam, sraven dober kup v oſhtarijah shivela. Vezhidel Vodnikov je posno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je narbolj v isdovbljenim terſti na obeh konzéh s tanjkim platnam savesaniga poſlati. To ſe ſmé pa le posno v jeſen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od goſpoda Benjamina Pihlerja, poſeſtnika v Ljubljani in kupza s platnam, sa ktero dobroto daj Bog ſrezho goſpodu, de bi jim |
| Fizika (1869): | če se črno platno čez-nj pogrne, kakor pa pod belim platnom; prst na njivi se tem bolj ogreje od solnca, čem |
| Gozdovnik (1898): | potnem stolcu, kteri je zložen tvoril palico za šetnjo, pred platnom po deskah razpetim, ki je poravnan tudi malo prostora zajemal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte |
| Zoologija (1875): | Grahar (Bruchus pisi). Trtin (Rynchites betuleti) je 5 mm. dolg, plav ali zlatozelenkast in svetel; škoduje vinski trti, ker vrta v |
| Zoologija (1875): | dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali |
| Kemija (1869): | mnogo cukrene vode piti. Bakrove spojine so večidel zelene ali plave barve. Ako čisto in svetlo železo, n. pr. noževo rez |
| Kemija (1869): | krepko porumeni. S kisili se dadó iz anilina izvajati najkrasniše plave, vijolčaste in rdeče barve, ki so v novejšem času izpodrinile |
| Kemija (1869): | Naredi se, ako baker raztopiš v razgretej žveplenej kislini. Iz plavega vitrijola izdelujejo se mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri |
| Kemija (1869): | bakrov okis, CuO.CO2, postane v podobi plavozelenkaste oborine, ako raztopini plavega vitrijola pridamo oglenčevokislega natrona. Rabi se za barvo. Ta spojina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de zemlja mora |
| Blagomir puščavnik (1853): | zverne. ” „Zdaj vstane hrup med ljudstvom. Černi je padel, Sinji (plavi) je zmagal, tako so vpili, da se skor trombe in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | z ojstro vodo, v kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba. Zdrave živinčeta |
| Maria Stuart (1861): | med poslednjimi besedami ni oči obernila. ) Dovolite, lord! (Sname mu plavi trak in ga obesi Bellievru krog vratu. ) S to diko |
| Kemija (1869): | okis, CuO.SO3, s 5 ekv. kristalne vode, imenuje se navadno plavi vitrijol ali bakreni vitrijol in je ena najlepših soli. Naredi |
| Kemija (1869): | kafejin, 477. Calcium, kalcijum, 413. Cement, cement, 415. Campecheholz, kampeševina, plavi les, 486. Casein, sirnina, 495. Caesium, cézijum 345. Cedilo, Filter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen, 51. ,, čisto, Gediegen Eisen, 51. Železovec, plavi, Eisenblau, 52. ,, zeleni, Grüneisenstein, 52. ,, črni, Schwarzeisenstein, 53. ,, premogovi, Kohleneisenstein |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo usta, se jim vidijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč |
| Zoologija (1875): | kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga |
| Robinson mlajši (1849): | je preveč daleko bilo; ino kaj bi le tude v plavanji bila mogla od nesti? Dragotin. Jaz vem, kar bi bil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. |
| Zoologija (1875): | trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej |
| Genovefa (1841): | ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vre iz nje? Kdo ima v oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo |
| Robinson mlajši (1849): | mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se mu ni zdelo, kajti da je preveč daleko bilo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | noč, vse je bilo tiho; bila sta v velicem mestu, plavala sta sem ter tje po nekih ozkih ulicah, kjer so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakoršne so le samo na Laškem. Polna zlata luna je plavala na temnem nebu in blede svoje žarke lila čez ne |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bode tudi njen mož, ali boste tudi njeni hčeri memo plavale? O ne! od zgoraj jo kličejo in za njo zdihujejo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se zibale podobe po zraku. Mislila je, da nektere pozna, plavale so proti temnemu zagrinjalu in ondi so zginile. Ali bode |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | rovov skakali, kakor bi-jih škratel nesel, in v gostih tropah plavali prek derečih rek, kakor ste Sava in Drava. Sablje so |
| Razne dela (1870): | volji šlo? On odgovor sliši ta-le: "Skusbe naše niso male, Plavali smo mnogo let, Prehodili ves ta svet Smo zlató in |
| Žalost in veselje (1870): | vedno nestanovitno in mnogokrat goljufa zaupnega mornarja. Obé ladiji ste plavali mirno po morji in mornarji so uganjali razne šale na |
| Bolna ljubezen (1874): | vrhove? Nebo je bilo rumeno kot zlato, mali oblački so plavali semtertja in že se je prikazal med njimi mesečni bledi |
| Valovi življenja (1877): | posušile vode po nji. Tedaj ste pa vi, signore Battista, plavali kakor razcveten lotos po mladih valovih komaj ustvarjenega Amazona in |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Triglava, slikovito opisoval pot tako, da smo v duhu kar plavali po čereh, ki so nam blestele iz daljave, in trdil |
| Trojka (1897): | žive boje, ki jih oživlja solnčna svetloba. Rdečkasti oblački so plavali po modrem nebu, listje na drevju je tajno šumelo, in |
| Vinjete (1899): | Bukićeve. Platane so šumele in kakor iz dragocenih vaz so plavali opojni duhovi iz kelihov tisočerih rož ... Nekdaj, v tistih lepih |
| Vinjete (1899): | srebrnih sandalah, temne rože v rokàh ... Polnili so sobo in plavali nad njim, prihajali so bliže in ga božali po licih |
| Ferdinand (1884): | za to. Strašno zločinstvo, ki ga je mučilo po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril |
| Sacrum promptuarium (1695): | kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil |
| Botanika (1875): | pobarvali. Tudi se vidijo okrogle kapljice mastnega ali hlapnega olja plavati v staničnem soku mnogih rastlinskih delov in mnogokrat je sok |
| Oče naš (1885): | kraja priplezal. Dobro znam na goré hoditi, še bolje pa plavati in skakati, in goro bi rad videl, na ktero bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhi, smani, de bodo plęvize. Kader ſir dęlah, permęſhaj teh plęviz med ſir, bo imel |
| Kuharske Bukve (1799): | oshętiga sraven dęne, tudi ſol, ſhtupa, ſtolzheni nagelshbizi, inu majeronove plevize. Is tiga ſe klobaſe v' debęle maſtne goveje zheva nadęlajo |
| Zoologija (1875): | pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo |
| Zoologija (1875): | vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja |
| Zoologija (1875): | trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno |
| Kemija (1869): | kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510. |
| Kemija (1869): | kislec. Razkišeno železo se raztopi ter se zbira na dnu plaveža e, od koder se o pravem času odtoči. V tem |
| Kemija (1869): | plavež, pod. 54. Predno se delo začne, napolni se dno plaveža z drvi in z ogljem, ki se potem zažgé; da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami vred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Iz Švajca se bere, da se je unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je |
| Viljem Tell (1862): | Valter. To so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi |
| Viljem Tell (1862): | plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste |
| Zlatorog (1886): | Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede |
| Gozdovnik (1898): | ga bo dobiti. « Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi |
| Zoologija (1875): | ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so usta, a v |
| Žalost in veselje (1870): | mu ni prišlo sedaj na mar. Po kolenih se je plazil proti omenjenemu kraju in se varno bližal prežečej zveri. Ta |
| Antonio Gleđević (1873): | s čolnom zavil v postajo, mladega plemenitaša, ki se je plazil iz mesta. Proti Gružu gre, sem dejal, proti Gružu, ali |
| Moj sin! (1880): | takisto bos, s sklonjenim truplom in z globoko ležečimi očmi plazil se okrog, se je moral smiliti vsakemu. In smilil se |
| Brata (1888): | ko vedo vsi, kakšen hinavec si bil; kako si se plazil in do brikal, dokler te niso dali v mesto … In |
| Gostačeva hči (1891): | in razšiban, vleče se nizko proti tlom, da se bode plazil kar ob slemenu Korenove hiše, — menijo plašeči se kosci. Za |
| Lisjakova hči (1892): | mogel hoditi pokonci in se je le po vseh štirih plazil dalje. Križem je gledal, lase je imel dolge in zmršene |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je dobil vsak svoje povelje, beg sam se je pa plazil po trebuhu do naznačenega mesta. Nakrat obstane. Nekaj se zaziblje |
| Vinjete (1899): | se spojila z drugimi v tenek curek, ki se je plazil v ostrih ovinkih po vlažni steni navzdol. V peči je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi shivalmi na semlji! Po trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | najde. Šli smo tedaj vsi, in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo |
| Gozdovnik (1898): | pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki |
| Zoologija (1875): | živalski snovi nadeli so ime sarkoda, ki je isto kar plasma ali protoplasma pri rastlinah, namreč prvotna tvarina. Neka posebnost vseh |
| Zoologija (1875): | celice v podobi malih grudic neke belakovinaste tvarine, ki se plasma, tudi protoplasma ali sarkoda zove. Više organizovane celice so ovite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſéme odlozhiſh, odberi. Glej, de ne bo nizh ſnetja, nizh plashe v njemu, de bo bilka mozhna, klaſje lepó in polno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Na njivo, ki je sa ſétev perpravljena, in od vſe plashe ozhiſtena in na novo pognojéna, je treba manj sernja vrezhi |
| Gozdovnik (1898): | pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v |
| Divica Orleanska (1848): | polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v parlamentu mojimu pravice Beseda |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez |
| Genovefa (1841): | vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa |
| Gozdovnik (1898): | govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá napiſ : V |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj ſhe s' vezh ſmętane; inu jo deni v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi na |
| Kuharske Bukve (1799): | potreſi męſhanje, vkup svì, deni ga naokroglo savitiga v' eno plehato s' rakovim putram pomasano ſklędo, deni okoli obod, polì s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to |
| Pozhétki gramatike (1811): | aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini, ki je bila v razstavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in |
| Zoologija (1875): | Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in |
| Zoologija (1875): | upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav |
| Zoologija (1875): | navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naši zemlji čez 50,000 živaljskih in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi viditi ; take živalice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj. Razstava v Ljubljani v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še |
| Botanika (1875): | rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel le |
| Zoologija (1875): | napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali pertljikovci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a |
| Čas je zlato (1864): | »Dajte tukej Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze. |
| Kemija (1869): | odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek |
| Zoologija (1875): | Med osmotračniki je najbolj zanimiva rudeča plemenita korala (Corallium rubrum), podoba 222, ki, izdelana v raznovrstne lepoče |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | domisliti, da bi bil to gospodo uže kdaj kje videl. »Plemenita gospa, gotovo se motite v meni,« reče zdravnik čudeč se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Andrija (Andrej) Kačić v Gospodu zaspal. Andrija Kačić je potomec plemenite rodovine Kačić-eve in rodú onih knezov Kačićev, kteri so nekdaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | snovati vzvišene ideje in idejale, navdušuje se za velike in plemenite težnje. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili; mende kar svet |
| Valenštajn (1866): | Nikar ne čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je |
| Zlatorog (1886): | In prijázna bolj še biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko ljúbav znajo pridobíti, »Bolj kot on, ki danes in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena |
| Ferdinand (1884): | je vse občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi ljudmi, plemenitimi in prostimi. Kmali ni bilo družbe, kjer bi ga ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná. §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to le v' snamnje: Naſhli boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je v celi okolici razlegalo. Zvečer je bil velik ples ne samo na strelišu, ampak tudi posebno lep v kazini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa bi bilo imelo biti pod Turnam ljudsko praznovanje in ples, h ktérimu je bilo iz vsih komisij cele krajnske dežéle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg |
| Zlatorog (1886): | nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | še bolj nevbranih nog, da so ušesa bolele poslušavea, komur plesu ni bilo mar. Veselice naših Gorencov; pri kterih je ples |
| Zádruga (1890): | svojo. A naposled mislim, da moramo prav mi izvoliti kraljico plesu. V ta namen bodemo kmalu po začetku razsodili, katera je |
| V krvi (1896): | bila doba plesnih zabav že na vrhuncu. — Hitela je od plesu do plesu, z maskarade na maskarado, v gledališča, na redute |
| V krvi (1896): | plesnih zabav že na vrhuncu. — Hitela je od plesu do plesu, z maskarade na maskarado, v gledališča, na redute, v koncerte |
| Slovenske večernice (1865): | je telesnemu zdravju vse to in enako, kar sem pri plesih in balih zapaziti utegnil, to sem takrat premlad in brez |
| Cvet in sad (1877): | blagovoljnega bralca tirati po soparnih visocih sobanah nij po prešuštnih plesih, temuč ga peljemo v prosto, manj spačeno naravo človeškega življenja |
| Cvet in sad (1877): | povedati, kaj ne. »Pač menda nijsi v mestu veliko po plesih hodil? « vprašuje teta. »Prav malo,« odgovori Leon; pa rudečica, ki |
| Ljubljanske slike (1879): | mesta občudovalo, pol pa zavidalo, ki je bila po vseh plesih kraljica? Tlesknil boš z rokami in rekel: „to ni mogoče |
| Kočarjev gospod (1882): | gospodične, streljale z očmi po topničarskih uniformah ter govorile o plesih, o oblekah, o klavirjih in o sončnikih štiri oglatih, katere |
| Prvi sneg (1886): | uverjen sem, da jo bo pred pustom zalezoval po vseh plesih. Tudi dragocene šopke bi ji utegnil pošiljati; pravijo, da je |
| Zádruga (1890): | tovariši, govornik pa nadaljuje: »Mislim torej, da moramo na teh plesih bolj odlikovati meščanske hčere, nego nase čitalniške gospodičine. Podvizati se |
| Lisjakova hči (1892): | je bratranki svoji o javnih veselicah, o gledališči in o plesih; povedala, katere gospe najbolj slove po Ljubljani zaradi svoje lepote |
| Kvišku (1899): | listje je rumenelo in brez diha in vetra v svedrastih plesih cepalo na tla. Iztočna in južna zelišča, razne succulente, agave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | mala beseda, 3. aprila mala beseda, 24. aprila beseda s plesom. Odbor. Iz Kranja. (Oklic. ) V čitavnici naši so v nedeljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | slovenske Čitavnice goriške, da za 11. januarja napovedana „beseda s plesom” se prestavi na drugi dan, to je, na 12. januarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | februarja in 13. marca je beseda, 17. aprila beseda s plesom. Vsaka veselica se začne ob 7. uri zvečer. Ako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | januarja ples, 31. januarja mala beseda, 8. februarja beseda s plesom, 21. februarja mala beseda , 6. marca mala beseda , 20. marca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | so v nedeljo 10., 17. in 31. januarja besede s plesom; beseda 31. januarja je na spomin Valentinu Vodniku, — 7. februarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | s petjem, tombolo, predstavljanjem veseloigre „Bog vas sprimi” in s plesom, k kteri uljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. — Božični prazniki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ples, 2. dne svečana je Vodniku na čast „beseda” s plesom, za katero se bodo posebni programi izdali, in 14. svečana |
| Slovenske večernice (1865): | ne smili ta ali uni plesavec, ki se je po plesu kakor si bodi nesrečnega storil. Dà oslepljeni ste, ako vas |
| Slovenske večernice (1865): | una sosednja hči nezakonsko dete povíla, ki ga je po plesu pozno v noči sama s samim domú gredé kjer koli |
| Slovenske večernice (1865): | čudno otožnost obujalo, bilo je še marsikaj, kar sem pri plesu viditi in slišati utegnil: namreč viditi, kako se plesavci in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | narekoval, Matevž je pa debelo gledal svojega debelega učitelja. Pri plesu je Matevž počasi kakor stope vzdigoval svoje noge ter se |
| Cyclamen (1883): | pozno? « »Prej nisem mogel; v pisarni sem moral sedeti! Po plesu pa je treba malo čistega zraka. Tu doli bom jahal |
| Vesela vožnja (1889): | čast svoje ime — ostajal vedno do — konca. Na vsakem domačem plesu je bil navzočen, saj je bil samec, zatorej vsekako imenitna |
| Zádruga (1890): | neke go-spodičine zavidno obirajo. Četudi je nocoj prvikrat bila na plesu, to je le skoro čutila, da ni zadnja v tej |
| Iz arhiva (1890): | dni, ne takó Kodràn. – Takoj drugi dan po ónem kazinskem plesu je hotel Lovro čuti odgovor Aničin in izmislil si je |
| Lisjakova hči (1892): | dodala še to, kakó je bil Ahnenfels na zadnjem kopališkem plesu ljubezniv; da se ji je ponudil za kavalirja in jo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | čez vodo in je napovedal ljudem, de ba po nji plésal. Ljudstvo je skupaj derlo, mladi in stari so pričakovali reči |
| Zlatorog (1886): | pa je, vem, – poljub srčán! « Ali temno prédse lovec zrè: »Plesal naj bi, ko mi srce mrè? »Če napójil je pušíco |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima |
| Biblia (1584): | pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku |
| Na stricovem domu (1860): | drugod; verste so se jele gibati in čerke so mi plesale pred očmi, večkrat sem moral obstati ali pa sem preskočil |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | da ne boš klical mene na pomoč, kadar ti bodo plesale po mršavej grbi batine. |
| Mačeha (1883): | ni mogla iz njega ničesar povzeti, ker črke so jej plesale pred očmi. Dajte meni, da prečitam; Vi ste za to |
| Šarevčeva sliva (1887): | napila najmočnejšega vina. Pred njenim pogledom je plesala reka, in plesale so še celo ognjene strele, ki so se spuščale temnemu |
| Očetov greh (1894): | so jih svatje nosili iz hiše. Nevesta in družica so plesale na podu, in nobeni še ni bilo veselja dovolj. V |
| Prve hiše (1896): | tudi v njegovi glavi je bila tema. Dolgo so mu plesale zoprne misli po glavi in ga mučile. Rad bi bil |
| Kotanjska elita (1898): | listič; vzel ga je v roke. Strmečemu vanj, so mu plesale črke pred očmi kakor rogajoči se škrati; iz vsacega kota |
| Kotanjska elita (1898): | še dolgo zrla na črke, ki so ji pred očmi plesale. Sama si ni bila v svesti, ali je prav storila |
| Kvišku (1899): | v steklo, padale na tla, dvigale se zopet in zopet plesale nad plamenom in osmojenih kril cepale na mizo in na |
| Iz življenja učenca (1854): | še spomnite, kako me je lani osramotil, ko smo tu plesali i dim jez stavil de s svojo Jerico četertinko ure |
| Potovanje krog Triglava (1860): | v rovte! Šel sem v vežo, da bi vidil ples. Plesali so klobasasti nemški valcer, mazurko in poskušali polko francaise, in |
| Holekova Nežika (1876): | tam na vasi so imeli godce in mi gorjanci smo plesali in tolkli s petami ob tla. Pri peči sem sedel |
| Prvi sneg (1886): | ima jedno jedino. Četvorka se je bližala koncu. Že so plesali zadnjo figuro, pri kateri je redatelj hotel pokazati vso svojo |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | in peli; zdajci vzklikne Anin oče: »Vsega smo poskusili, samó plesali še ne. Ti, doktor, slúl si nekdaj za izvrstnega plesalca |
| Pegam in Lambergar (1891): | in laskali se mu in pogovarjali ga. Tovariši pa so plesali krog njega in prekopicavali se. V toliki nevarnosti, da ga |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | nekako srpo pred se zrl in opazoval, kako so drugi plesali, pograbi sedaj črnooko dekle, ki je sedelo pri bližnji missi |
| V krvi (1896): | Žuljanka sta prevzela mesto gospodarja in domačice. In svatje so plesali pozno v noč. Nu, plesali niso vedno, pa tudi ne |
| Gojko Knafeljc (1899): | stol in začel pregledovati račune. Spočetka so mu tudi ti plesali pred bolščečimi očmi po taktu neugnane napitnice: »– pili ga, pili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | bi vse plesati. Temu pa ni hotel po njegovem brizganji plesati več pevovodja, in ker „beseda” se je hotela imeti, peti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | stisko nekega tukajšnjega paše, po Čegar piščalki moralo bi vse plesati. Temu pa ni hotel po njegovem brizganji plesati več pevovodja |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | noga me boli; tukaj bom morala samo šantati in ne plesati. « Zdravnik jih debelo gleda, premišljuje in premišljuje, a si ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | bo lubil Tako ſe, vprégajo v' Franzoskim: chanter, péti, danser, pleſati, manger, jéſti, appeller, klizati, inu vſi drugi, ktiré ſe v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kokuſham rít ne saſhijeſh. Puſti sheno ali deklo na misi pleſati in ritniſko doli ſkozbiti. Tako dobiſh viſok lan in dolgo |
| Biblia (1584): | inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati |
| Čas je zlato (1864): | najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj |
| Zlatorog (1886): | po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo góspica po leti |
| Zlatorog (1886): | bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne |
| Zlatorog (1886): | vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo |
| Zlatorog (1886): | In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos po mnogih krajih Laškiga in |
| Botanika (1875): | stanice, ktere se spet tako dalje delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v |
| Botanika (1875): | generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v |
| Botanika (1875): | temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa zraku, povsod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdélo, je, de smo le malo judov vidili se okoli plêsti; le nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala |
| Zeleni listi (1896): | ž njimi goslati ali pisati kot jaz? Znaš-li ž njimi plesti, kot moja sestra? — Ne! « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | železniga in mesingastiga dratú, ki jih J. Pleško, v Ljubljani plete; kdor jih je le vidil, je umetniga mojstra hvalil. — Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kjer neki človek mnogoverstne reči z bičevja ali rogoza (Schilf) plete, in tó rokodelstvo se mu nar lahkeji zdi; začne se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po besedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka |
| Valenštajn (1866): | boš ravnal? Uže vtrpeti več ne morejo, Ker vedno zanjke pleteš jim. Govôri! Kaj hočejo te krinke? Prijatelji So v dvomu |
| Deborah (1883): | si prišla zopet, zopet vabiš Mi sina bolnega, in zopet pleteš Varljivo mrežo; tiho, idi! On Gre sem! Deborah. O, Jožef |
| Blagomir puščavnik (1853): | dela potrebnega. Po dokončanih hišnih opravkih je šivala, prédla, nogovice pletla. . . . . . Mislila si je namreč, kadar spomlad pricveti, zamorem to po |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Necega dnè je sedela Marjeta poleg krasno pletene zibeli in pletla, ljubko dete pa je spalo. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pokazal. Gospá je v černem krilu sedela pri peči, ter pletla. Deček pa je ravno prižgal luč, ter jel brati iz |
| Robinson mlajši (1849): | Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino ko se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali s pripravno palico. Kedar se dno najde, se pritisne pletiljka ali palica v rano, in mesto, kjer hoče pletiljka ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pritisne pletiljka ali palica v rano, in mesto, kjer hoče pletiljka ali palica kožo predreti, se zaznamova. Na tem mestu se |
| Kuharske Bukve (1799): | mehko; potle narędi en preshganje, notri versi enmalo majeronoveh plęviz; deni vſe v' koso, naj ſe v' tim preshgahji do |
| Kuharske Bukve (1799): | kosi na sherjavzo, de ſe rumení, potle deni vajn majeronoveh pleviz inu enmalo moke, de bo polivka goſtlata; kader je |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhi, smani, de bodo plęvize. Kader ſir dęlah, permęſhaj teh plęviz med ſir, bo imel dober duh, inu perjęten pokúſ. 254. |
| Biblia (1584): | gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo čeljusti nekega še |
| Zoologija (1875): | ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč sta naprej |
| Zoologija (1875): | večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela |
| Zoologija (1875): | na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in |
| Zoologija (1875): | v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč |
| Kemija (1869): | Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. |
| Fizika (1869): | Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér |
| Kemija (1869): | Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. |
| Fizika (1869): | Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem |
| Rudninoslovje (1867): | Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka |
| Kemija (1869): | Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali med sebo enake ali pa da stojé med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó malo. Pravijo, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da iz njih ne pride kaka vterdina ali clo gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | to je po skušnjah izpričano — kaka dva maslica vode iz pljuč in pa iz kože izhlapí. Če tedaj 6 osob v |
| Zoologija (1875): | je pa meriti tlak zraka, ki pri izdihanji uhaja iz pluč, ako namreč ta zrak v prikladni napravi deluje na steber |
| Zoologija (1875): | bradavke. Nekateri imajo enostavne oči. Za dihanje nemajo črvi niti pluč, niti dušnic. V vodi živeči dihajo škrgami, pri druzih se |
| Zoologija (1875): | udarce pride 1 izdihljaj. Zrak, ki pri dihanji prihaja iz pluč in zopet vhaja v pluča, dela neki šum, dehtenje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj skozi pljuča neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista, vedra in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé |
| Zoologija (1875): | To se godi po treh potih, namreč po scalnici, skozi pljuča in skozi kožo. More se vzeti, da od vse iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak |
| Zoologija (1875): | stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te |
| Zoologija (1875): | gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hudo kašlja, ali de se je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | primerleju se kašelj ne da ozdraviti. Kedar pa soki v pljučih le zastajajo in se gostijo, takrat se dajo razredkati, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kašelj, ki pride po pljučnem vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se ozdravlja s sledečim zdravilom: |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prav razdelilo, in po kterem kri in druge tekočine v pljučih zastajajo, in v njih vterdine ali clo gnjijenje napravljajo. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je že takrat vidilo, de ne bo dolgo živil. Pljučna sušica (jetika) mu je življenje končala, ravno sedaj, ko se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi kmet vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toliko oslabile, de Jim ni več se ozdraviti bilo. Huda pljučna sušica je dobriga pastirja pod zemljo spravila. Bili so ljubi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2. Drugi vzrok pljučne kuge je pa nalezba, zatorej leta kuga po tistih deželah |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dva kvintelca do enega lota naenkrat. Kašelj, ki pride po pljučnem vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri pljučnem vnetju razodel; vendar pes ne kašlja sam od sebe, ampak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | je po nagli bolezni v 17. létu svoje starosti na pljučni bolezni umerla. Malokdaj se vidi toliko pogrebcov za pogrébam, kakor |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jetri. Telečja obistna pečenka. Kreša z jesiham in oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna |
| Zoologija (1875): | zunaj srca rogljasto razdeli, in to kri odpelje v obe plučni krili. |
| Zoologija (1875): | se v desnem prekatu, iz katerega se temno-rudeča kri po plučni odvodnici p. od, ki se kmalu zunaj srca razcepi, požene |
| Zoologija (1875): | od, ki se kmalu zunaj srca razcepi, požene v obe plučni krili. Ko se srce znova razširi, teče jasno rudeča kri |
| Kuharske Bukve (1799): | X. Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje od pezheniga telęta. 96. Kuhanje od bęliga |
| Kuharske Bukve (1799): | narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi. 94. Pluzhni koh. Eno unzho putra rahlo smęſhaj, dvę shęmle v' mlęki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor da bi bilo sožgano. Ozdravlja se vnetje želodca, kakor pljučno vnetje, vendar se mora dristlja vsako četertinko ure dajati. d |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se tudi zapazi |
| Blagomir puščavnik (1853): | zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ki povsod, kjer le more, svoje strupene pene v duhovščino pluje, se drzne reči, da je bila ta nezaupnica po duhovnih |
| Gozdovnik (1898): | otročja, njegova srčnost je žabja, njegov jezik kačji, ki laži pluje. Kam sta odjezdila ona dva glavarja? « »Odšla sta bisona lovit |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nozh, kar ſo mogli, hudiga ſtorili. Nekteri mu v' obras pljujejo; drugi mu ozhí savesujejo, ino ga bijejo rekozh: „Kriſte! prerokuj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mu pazhijo rekozh: „Sdrav bodi, kralj Judovſki! “ Ino va-nj pljujejo, ga ſ' peſtmí bijejo, mu terſt is rok tergajo, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah |
| Divica Orleanska (1848): | žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke |
| Botanika (1875): | dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tudi clo nepriljudne kraje s svojim nježnim cvetjem in žlahtnim plodom v prijetne spremina. Ne morem tukej memogredé zamolčati nekterih krajev |
| Botanika (1875): | je granatovec (Punica), s krasnim ognjeno-rudečim cvetom in z vžitnim plodom; on raste v južnej Evropi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | na poti v Dalmacijo zbog beretije z morskimi gobami, s plodom Jadranskega morja. Le-ta človek je bil jako omikan, a meni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa |
| Botanika (1875): | med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen |
| Botanika (1875): | vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilusaliconus) storžnjakov |
| Botanika (1875): | pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem |
| Botanika (1875): | sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor |
| Botanika (1875): | dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali |
| Kemija (1869): | sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji |
| Botanika (1875): | 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so |
| Botanika (1875): | Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed |
| Botanika (1875): | več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora na to paziti, da se |
| Zoologija (1875): | viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri |
| Fizika (1869): | Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante |
| Fizika (1869): | stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik |
| Fizika (1869): | luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtojí, nali gori vodo, v' katiri ſo ſe kuhale, poloshi plohe, inu na plohe kamen, de jeh doli tiſhí. Kader ozheſh |
| Kuharske Bukve (1799): | vodo, v' katiri ſo ſe kuhale, poloshi plohe, inu na plohe kamen, de jeh doli tiſhí. Kader ozheſh tę hránene kútine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi cvétje začerni in odpade. Žalostno je viditi take gnjile plohe po njivi! Pa ta gnjiloba takó smerdí, ko se od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obtesati, de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene |
| Kuharske Bukve (1799): | gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni |
| Rudninoslovje (1867): | ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je |
| Rudninoslovje (1867): | je treba spet na dvoje paziti, namreč: 1. na število ploskev, ki se v oglu shajajo, i po tem se ogel |
| Rudninoslovje (1867): | 13. 3. Ako se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel |
| Rudninoslovje (1867): | se med sebój jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako so razvrščene |
| Rudninoslovje (1867): | videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba |
| Fizika (1869): | parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora |
| Fizika (1869): | 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hočemo. Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče pred |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi |
| Rudninoslovje (1867): | Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 58. sl. 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik |
| Rudninoslovje (1867): | 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten |
| Fizika (1869): | z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga na drugo, pokaže se potem, ko smo ju spet |
| Rudninoslovje (1867): | redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne ali prevelike ali pa premajhne. Tako n. |
| Rudninoslovje (1867): | gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj |
| Fizika (1869): | se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor |
| Rudninoslovje (1867): | likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo |
| Rudninoslovje (1867): | na kristalu protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so višav i |
| Rudninoslovje (1867): | pa premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto |
| Rudninoslovje (1867): | pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali vendar |
| Rudninoslovje (1867): | Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt- |
| Rudninoslovje (1867): | hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer |
| Fizika (1869): | središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve. In temu je res tako, in na večih vodah, n. |
| Fizika (1869): | večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele |
| Rudninoslovje (1867): | i de tako, da se ta kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se stisne v |
| Fizika (1869): | se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride |
| Rudninoslovje (1867): | aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano |
| Fizika (1869): | Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | se pa tako-le zvé: Zvaga naj se ena ali dvoje plošč, potem pa naj se dajo kuhati četert ure v kropu |
| Fizika (1869): | da ne bi se ona vedno rodila v vsakem paru plošč. V sklenjenem lancu tedaj vedno teče električni tok na okrog |
| Fizika (1869): | namreč nahajajo zbrane protivne elektrike, vzbujene z dotikanjem posamnih parov plošč, med tem ko se na srednjih, parih ne kaže nikakoršna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kolikor se mu je ljubi. Hasnjivo je tudi konju kapusoveh ploč pokladati, ktere konji radi žrejo, in ktere so v ti |
| Kemija (1869): | Iz bakrenih ploč se izdelujejo raznovrstne posode, posebno kotli in orodje za destilovanje |
| Zoologija (1875): | pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki že čez 400 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. |
| Fizika (1869): | 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni |
| Fizika (1869): | Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. |
| Fizika (1869): | constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett |
| Fizika (1869): | tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa tudi nad njimi leže včasi prav na debelo. Med plošami tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so |
| Zoologija (1875): | in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni |
| Zoologija (1875): | Sosebno znamenite so ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati |
| Gozdovnik (1898): | mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel |
| Fizika (1869): | raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo voda mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je pod njimi proſtor sa odtok |
| Gozdovnik (1898): | kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček |
| Fizika (1869): | Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej nasproti postavíte (Pod. |
| Fizika (1869): | se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak |
| Fizika (1869): | poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim |
| Zoologija (1875): | vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač |
| Mineralogija in geognozija (1871): | preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič |
| Gozdovnik (1898): | dobiva. « Primeta onesveščenca, pa ga vlečeta od piramide, na ktere pločadi sta slišala obupne in grozne poklice. Kanadčan in Pepo sta |
| Gozdovnik (1898): | krogle pred lovce in za-nje, udarivši v kamenje branika in pločadi, toda niti ena ni napravila najmanjšega kvara. Še več tacih |
| Gozdovnik (1898): | lisičine na glavi, sam gorostasne postave, stal je Rdoles na pločadi. |
| Gozdovnik (1898): | Pepo, kaj nosi Komanč! « Sokoljeoko je bil pogledal čez rob pločadi ter prijel predmet, ki je bil na kraju obvisel. To |
| Astronomija (1869): | obliki Saturn, ki ga obdaja skoro čisto v polutnikovej ravni ploščat okrogel obroč, ki se tudi vrti okrog njega. Ta obroč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dela čoke, tudi kratke, debele žile, je navadno razpokan in ploščat, kaže se v posamnih hribih in homcih, ki so navadno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nam zloženi iz majhenih, nepopolno izraženih kristalčkov, ki so zrnasti, ploščati ali podolgovati; po tem so nastali nazivi lahko razumljivi kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | malo sposoben; trše zvrsti pa dajejo mlinske kamne, bruse, nekteri ploščati se rabijo pri pokrivanji stréh. Zemlja, ki se dela iz |
| Zoologija (1875): | ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na |
| Zoologija (1875): | je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na plošnati glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske |
| Zoologija (1875): | 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako |
| Zoologija (1875): | druzih organih. Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo |
| Zoologija (1875): | velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na |
| Rudninoslovje (1867): | mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so dolge a ne |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pomolili in čakali, kaj bo s prešičkom začel. Obračal je plošico zdaj sem, zdaj tje, in ogleduje od vseh strani, pečenčka |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ves zaljubljen va-nj oči obračal. Čez dolgo mu pomolí sosed plošico s pečenim prešičkom, ki je kakor živ na nji stal |
| Fizika (1869): | te koristi, da se ure na valj zamorejo narediti prav ploščnate, zavolj česar so lože nositi in zavolj česar se že |
| Zoologija (1875): | navadno na kosti priraščena. Nahajajo se pa v truplu tudi plošnate in krožaste mišice, zadnje obdajajo in zapirajo telesne odprtine. Vsaka |
| Zoologija (1875): | so tudi notranje sluznice (epithelium) s celicami, katere so ali plošnate, pod. 2 A, ali pa na dolgo raztegnjene, pod. 2 |
| Zoologija (1875): | na kazalci zadnjih udov, dočim na vseh drugih prstih imajo plošnate nohte. Lice je kosmato in glava zašpičena, lisičji podobna. Znamenite |
| Zoologija (1875): | na pr. tenčica (gornja kožica) našega telesa. Te celice so plošnate, okroglaste ali oglate, podoba 1, in vsaka ima jedro. S |
| Zoologija (1875): | poprečnimi gubami več ali manj jasno razdeljena v okrogle ali plošnate in štirioglate kolobarce, pri druzih pa o kaki členovitosti nij |
| Botanika (1875): | in imajo svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v |
| Zoologija (1875): | capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena |
| Botanika (1875): | deloma cevasti (d), deloma jezičasti (c). Cvetišče pa ni vselej ploščnato, ampak mnogokrat polkrogljasto, koželjasto, izdolbeno itd. Golo se imenuje cvetišče |
| Botanika (1875): | Čebula (cepa) je, kakor kaže podoba 53., v podolžnem prerezu, ploščnato prikrajšano steblo b z mesnatimi listi, kterim v pashah izrastó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridno, da postanejo v 10 ali 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu iz ust gorí. 12 |
| Svetinova Metka (1868): | jo gledali z veseljem, kakor lepo rožo, ograjeno s trnovi plotom, mirno, brez poželenja! »Ali si videla Dorčeta, Metka? « vpraša Marjanica |
| Svetinova Metka (1868): | kar hoče. Kadar te bo sit, pa te popusti za plotom! – O, Bog te bo kaznoval, ti nečast in sramota naši |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | sklenem tudi jaz podati se k podobi in sicer za plotom, kjer me ni bilo lahko videti. Kmalu sem tam in |
| Ljubljanske slike (1879): | gost do dobrega napije in potem v kakem grabnu za plotom v dežji in mrazu sladkeje spi, nego drug človek v |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | gospodarja, pust in prazen. Ta prostor je svetnik ogradil s plotom in za silo malo pokril, od tega plota dobilo je |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | jih zalezava! " Pogledam in v resnici vidim na solnci za plotom vso množino škorcev, kamor jih je nabrž prigrevajoče solnce zvabilo |
| Vanda (1888): | druge hrane, gloje kost, ki jo je izteknil za kakšnim plotom. Tako so ljubljanske klepetulje po ves teden obirale mali dogodek |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | sovražnik«. In res se čuje na obéh straneh ceste za plotom škripanje z zobmí, ter opazujemo počasno premikanje črnih pošastij. Kaj |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bližnji in daljni rastlinjak, kakor je imenoval dva s kamenim plotom ograjena vrtova. Vsi smo se molče vdali moževi volji, vedoč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu ſenze ne dela, de delovez sadoſti proſtora ima shivimu plotu ſtrezhi ; varvavni plot mora toliko viſok biti, de shivina zhes-nj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokonzhaj; poiſhi na vertu tudi med plankami in po shivim plotu, zhe kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je najrazličniše vrste, od navadne divje rože, ki raste v plotu in imá zeleno kot jabelka dišeče listje, do najlepše provansalske |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in so vprašali; »Kdo je uni stari mož? « In na plotu je sedel spet krokar, ali pa njegov sin, kar je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Necega dné se je senčil duh pri plotu svojega verta. Kar pride po poti žena, ktera mu je |
| Blagomir puščavnik (1853): | delal; zvečer pa je sedé pred puščavno hišico na svojo pljunko brenkljal, dokler ni večerna zarja v mraku utonila. — To samotno |
| Blagomir puščavnik (1853): | zjutraj stopi s kletko in sokoli čez rame prepasano, s pljunko pod pazho, slovo jemaje pred svojo mater. Ona joka in |
| Blagomir puščavnik (1853): | naglama. Nevtegama pobere nektere oblačila vkup, in si opaše svojo pljunko (harpo) čez rame. Na to reče solz pobita: »Ljubo dete |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | blagó bo v Terst speljal, iz Tersta ga bo pa pa morji domú v Ameriko poslal. On pravi, de bo vsak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim slovenska beseda lepo priliči, bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér njegov gospodár ne vé kaj z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gazimo do kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na nebu proti jugu nizke, znane zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | smili, tudi škoda se jim je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi |
| Fizika (1869): | deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker po leti po priliki dvakrat toliko vode pade na tla, kolikor |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi dete naſhel ino umoril. “ Joshef prezej vſtane, ino pobegne v' terdi nozhi s' detetam ino s' materjo. Grosno teshka |
| Genovefa (1841): | Volku ukasal, dôbro na grajſke vrata pasiti, de nihzhe ne pobégne, in ſlushab- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | gosposka v oblast dobiti, bodi si kakor kolj pomaga, da pobegne, zapade tisti kazni, v ktero je bil obsojen begún, in |
| Valenštajn (1866): | kmetom nej igráti! Teče naj, kar podplátije ga nesó. (Kmet pobegne: vojáci se zberó. ) Prvi samostrélnik. Ta je nagel i kratkih |
| Fizika (1869): | teh najbolj nakupiči elektrika in tedaj toliko gostoto zadobi, da pobegne koj v zrak. Tudi valjar, na konceh zaokrogljen, je pripraven |
| Kemija (1869): | ki more ogljenčevokislo apno raztopiti. Ako pa tako vodo razgrejemo, pobegne hlapna ogljenčeva kislina iz nje, in apno se kakor bela |
| Botanika (1875): | ker se ona sè sožigom rastline razkroji in v zrak pobegne. Rundninske snovi ne narejajo kakov določeni organ rastlinski, ampak so |
| Valenštajn (1866): | treba, I dela naglega, da iznad glave Prikazen srečna ne ubegne mi, Ker vedno se sprominja strop nebeški. (Nekdo na vrata |
| Valenštajn (1866): | Ne more nam izpodleteti, to Mi verujte. Vojvodi sreča ne Ubegne, saj je znano : Avstrija Je zmagovalka samo z Valenštajnom. Ilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé |
| Gozdovnik (1898): | Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni |
| Stric Tomaž (1853): | z mlado sužnjo moje matere, — potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva |
| Maria Stuart (1861): | morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | S ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem |
| Zlato pa sir (1860): | bo li mogel v zakon vzeti, ker je od doma pobegnila, in pol leta se vlačila, sam Bog ve kje. Bog |
| Sosedov sin (1868): | zapoved uči? Če je to storila, da je od mene pobegnila, zakaj bi jaz za njóhodil? Ona dobro ve, kje je |
| Sosedov sin (1868): | da si je morebiti sama kaj žalega storila, da je pobegnila, bog vé kam, in vse sosede, ki so se zgrinjále |
| Žalost in veselje (1870): | ju ne izdati eno leto, in ta čas sta gotovo pobegnila v ptuje kraje, zatoraj tudi pozneje nisem hotel o tem |
| Antonio Gleđević (1873): | željah, hrepenela je; ali po čem, tega sama ni vedela. Pobegnila je tedaj k bratu, se mu vsilila v naročje, se |
| Bolna ljubezen (1874): | po slovensko sem se rotil in klel. Dobra starka je pobegnila, če tudi ni umela groma, kateri je bobnel iz mojih |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | pa tako rogovilila, da je vso živino pomorila, potem pa pobegnila in ušla nazaj v skalovje, kjer je prej stala. Graščak |
| Od pluga do krone (1891): | da je neko noč, ko je grozno grmelo in treskalo, pobegnila ž njim. Hodila sta od mesta do mesta, iz dežele |
| Strte peruti (1894): | toda ko sta me le preveč razkačila s svojim razgovorom, pobegnila sem ter šla mučit in nadlegovat v kuhinjo ubogo Luco |
| Valenštajn (1866): | Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſhkodvalo; ljudje ſo ſkoraj bres vſe obleke is ſvojih prebivalſh pobegnili. 15. kimovza je bil tudi v Zelu na ˛Shtajerſkim potreſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potréſla, kar je prebivavze tako oplaſhilo, de ſo is meſta pobegnili, de bi ſaj ſvoje shivljenje otéli. Od 6. ure popoldne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | tedaj ste po vsem svojem dejanji „mit Sack und Pack” pobegnili v tabor „ustavovercev”, po našem prepričanji pa ta tabor pelje |
| Gozdovnik (1898): | Pepo Spač. « »Ali nam zastavljate možko besedo, da ne bodete pobegnili, ako vas oprostimo vezi? « vpraša Fabij. »Ne bom pobegnil,« reče |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih je vrnola, ko so videli, da |
| Gozdovnik (1898): | Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tako mainengo mou bo te duh pershov kaker an mihn puebezh noi tebi te zhaz pernesov ti pa te shaz pokruepov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 29. On pak rezhe: Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez de bi oči na drevo |
| Zoologija (1875): | ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhaj dva funta cukra s tremi maselci vode, pene pridno pobiraj; ko se do dobriga očisti, deni sadje v porceljanasto skledo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | soka, kolikor cuker tehta, deni ga v očišeni cuker, pene pobiraj, vkuhaj ga do polovice, pohladi in spravi ga v steklenice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko gosto in žolcasto postane; ko vre, soku pogostama pene pobiraj in ga s sreberno žlico premešaj. Potem ga pohladi, nadevaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dva poliča soka v pocinjeno kozo, de počasi vre, pene pobiraj, perdeni sok pol limone in nadevaj ga, ko se je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | češnje, dobro jih premešaj, de se povsod cukra navzamejo, pene pobiraj, pusti jih eno uro vreti in še gorke v steklenice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se še le prav zgosti. Od začetka pene vedno čisto pobiraj, in, ko se dobro zgosti, ga skozi sito precedi in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | za pristop. — Na Hrvaškem je došel ukaz vsem županijam, naj pobirajo davek (porez); ker so se županije dosihmal branile tega, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | davki z istimi pomnoženimi prikladami, kakor so bili lani, se pobirajo tudi še prve kvatre tega leta. Kako bo v prihodnje |
| Zoologija (1875): | ustje z apnenim pokrovcem, in ob tem času ga ljudje pobirajo in na daleč razpošiljajo. V južni Nemčiji ga redé v |
| Zoologija (1875): | nego obvaruje. Jajca so okusna, zato ljudje iščejo gnjezda in pobirajo iz njih jajca. Jeseni potuje v majhnih jatah. Pleme kljunačev |
| Domen (1864): | tedna. Djal sem pa: gent, Ureh! Že od novine nisi pobiral po Kranjskem, kjer imajo še vendar tebe in tvoje gosli |
| Domen (1864): | je slišala strašna kletev, posamezen človek je slonel na skladavnici, pobiral polena in metal. „Lovite, deržite, vežite, hudiči! " kričal je Domen |
| Nemški valpet (1867): | tudi pil in naj le eden mezinec stegne po njem! Pobiral bo svoje ude po tleh, naj bo Peter ali Pavel |
| Moj sin! (1880): | zopet smukal brinje, iskal maline, strgal smolo od smrek ter pobiral žir po bukovju. Tako si je napravljal krajcarjev, katere je |
| Dóra (1885): | takó čudno je bil oblečen. Po tleh je lazil in pobiral hosto. Mama, ali vidiš zdaj pošast? opozori me Lojzek polglasno |
| Arabela (1885): | poslušal to besedovanje, v resnici pa je z utripajočim srcem pobiral in pretuhtaval vsako besedo, ktero sta govorila oče in mati |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | spada po mojih mislih v sredo 17. stoletja, da je pobiral magistrat od vsacega centa po 8 kr. stare dežélne veljave |
| Od pluga do krone (1891): | da bodem vsaj še dvajset let otepal kostanj in ga pobiral. » Strijc Mihevec se je pri teh besedah ozrl na drugo |
| Spletke (1894): | so bile prej — na pokopališče! « odrezal se je Krpa ter pobiral koščice po prsti in jih zavijal v robec. »Kaj, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſél, kér ni plaha bila, ter je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni |
| Nemški valpet (1867): | babici, katero je v grajskem gozdu dobil, da je drva pobirala ali zelenje smukala. Posodo ji je vzel in raztepel in |
| Gospa Amalija (1875): | kot vse», mi je dejala, ko sva stala ob bregu. Pobirala je bele kamenčke in jih metala v peneče valove. »Pogledite |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Wasserthor"), ki so stala nasproti izliva Gradaščice. Tu se je pobirala pristojbina od peska, kamena, in vsakovrstnega lesa; opeke v minulih |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | razglasiti, naj bi prinašali prodajalci žito prostovoljno na javni trg; pobirala se bo od žitne mere jako majhna pristojbina, ne vec |
| Od pluga do krone (1891): | Le v hišo jo nesi in izpusti jo, da bode pobirala drobtine in muhe,« pravi mati in odide med kuretino, ki |
| Lisjakova hči (1892): | so jo zanimale novice, ki jih je teta o njih pobirala po mestu. Vsaka nova stvar ji je budila novih mislij |
| Svatba na Selih (1894): | snežni oblaki, in mrzla burja je brila po sneženih planjavah, pobirala drobni sneg in ga nosila v zatišja, kjer je kopičila |
| Roman starega samca (1895): | je bila zvrnila in ubila sredi sobe posodo. Služkinja je pobirala črepinje, a ko se je hotela podvizati, padale so ji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şyn tiga zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo |
| Fizika (1869): | premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem |
| Genovefa (1841): | priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame |
| Slovenske večernice (1865): | vidi res gole in zlate cekme na tleh. Jame je pobirati. Mreta je bila namreč našla samih cekinov v jami — Bog |
| Sosedov sin (1868): | obé plesali, kakor bom jaz gódel, veš! " Rekši začne Smrekar pobirati denar, ki ga je bil prej v svojej jezi vrgel |
| Cvet in sad (1877): | sta dela mrliča v rakev. Grahovec je začel svoja orodja pobirati in se je pripravljal na odhod. »Tako vas prosim, kakor |
| Mešana gospôda (1881): | premožne, z rahlimi rokami broditi po mrzlej jutranjej rosi in pobirati gnilo in piškavo sadje, ki je po noči z drevja |
| Luteranci (1883): | objedal in obiral, ko ga je spoznal, vidéč ga razoglavega pobirati šilo. "Molči za pet Kriščevih ran, Kriškar, lepo te prosim |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | tega so tudi tožili Hirscha zaradi tega, da je pričel pobirati po 1 krajcar, ko se je zahteval prej vedno le |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je bila jako nizka in v Ljubljani bi ne smeli pobirati več, kakor se je to godilo doslej, mostovíne od blaga |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ne smel ničesa za- htevati od njega, kajti platneno mro pobirati mu je prista- alo le od prodanega platna. Tkalci so |
| Na krivih potih (1893): | da pa je bil začel sedanji grajščak od posameznih koč pobirati najemnino. No, in sedaj se tudi z najemnino ni več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mladi konji, polni življenja se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí, ni |
| Genovefa (1841): | morili. Sej ſi ravno sdaj rekel, de bi bil vſe pobil, ko bi ti bilo le mogozhe bilo. Tukaj shé vidiſh |
| Genovefa (1841): | Jes bi bil, ko bi bil na njegovim méſtu, vſe pobil! ” „Ljubo déte! ” je rêkla mati! „ſin je sa-nje k ozhétu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bil še tako slab, se je močnega čutil in pobil nasprotnika. Hunci prestrašeni niso vedli od kod ta napad tako |
| Oče naš (1854): | Tvojega Naceta vergel, je tudi mene vergel in do smerti pobil. “ Martonova glava je nazaj na blazino padla. Potem je svoje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča nam je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od |
| Botanika (1875): | predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles ni vzrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa okuženih so pobili; le 135 se jih je pa ozdravilo. (Iz Begenj nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za življenje tistega Boštjana, ki so ga ravno z betmi pobili, (in se spet prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se le |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | v glavi se mu meša. " Vstal je jezen hrup, in poboj, bi se bil vnel, ako bi ne bil kerčmar pristopil |
| Razne dela (1870): | bolji se kaže, Ker mu boritva grozí, mu bliža okrutni poboj se. Šiloma vrejo nasprot Likejski vojaki, ki vedno Čversto napadajo |
| Razne dela (1870): | ko vihra oblak napoljen i bliska i treska; Hrupno začenja poboj, gromijo besede ukaza. Ajas ubije gredoč, Telamonski voditelj, prijatla Vodju |
| Razne dela (1870): | starji so ti, naj modriši vsiga naroda, Niso hodili v poboj v sovetih pa pervi so bili. Kakor cikada gošav na |
| Razne dela (1870): | se vdá. Ko pa se srečava zunaj na planim, Strašni poboj ti kervavi naznanim, Jeklo bo pričalo, čiga veljá. Celi kor. |
| Razne dela (1870): | robstva nosiš, nobeden kje ne zna. Pomorske tice čajke zakukajo: poboj! On čuje péti tice, razdene spone koj, Rojak mu nek |
| Razne dela (1870): | kor. De! — ko se srečava zunaj na planim, Strašno kervavi poboj ti naznanim, Jeklo naj priča, čigava veljá. Pervi kor. (Berengar |
| Razne dela (1870): | Gruzinke kak nekdaj napadle Mamivno nam vojšake so. Načertal bom poboj krovavi, Junaških del nesmertni skus, Zmagavni tič ko naš dvoglavi |
| Hudi časi (1894): | tresel od jeze in strahú; zakaj če bi bil nastal poboj, kdo vé, kako bi se mu bilo godilo. Mahal je |
| Valenštajn (1866): | grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti, prime se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Veliko učenja je zdaj potrebno pa kje so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je mogozhe boshje jese ogniti ſe bres pokore ino poboljſhanja shivljenja? Vreden ſad pokore dajte od ſebe. Le nikar ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kupa. Joshef dene ſvoje brate, de bi ſe od njih poboljſhanja popolnama preprizhal, ſhe na eno terdo poſkuſhnjo. ˛Svojimu hiſhniku sapové |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semena ohraniti brez de bi pridelek se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga |
| Zlata Vas (1848): | in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter |
| Zlata Vas (1850): | in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſtna noter do ſmerti, inu mi ozhmo naſho pokuro, inu pobolſheine odlagat do ſmerti, inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | objokejne negove ſmerti nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu |
| Robinson mlajši (1849): | je družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije |
| Zlata Vas (1850): | vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj |
| Blagomir puščavnik (1853): | bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v kratkem bo dobil svojo službo nazaj. ” — Od tod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | O vęzhni Bog! smęſhaj ti leta làshnivi myr, ràs-ſvętli, inu pobólſhaj to ſalſh vęjſt letih lakomnih. Ali ràs-ſvętli tudi ïnu pobólſhaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pobólſhaj to ſalſh vęjſt letih lakomnih. Ali ràs-ſvętli tudi ïnu pobólſhaj to vęjſt tęhiſtih duſh, katęre męjnio, de s'tabo v' |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | skesal; Tvoj sveti Duh me mora poterditi, de se bom poboljšal! |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | začel delati. Mislili so si, de se bo zdaj resnično poboljšal. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker je še-le spreobernjen. Z božjo pomočjó se bo sčasoma poboljšal. ” Ko stopita na dvor, vdari jima na uhó čuden šum |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova Mina vſa vſa pobóljſhala. „Kako je pa to, jo popraſhajo, de sdaj ſtvarze vezh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki ſe je bila vſa pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi sdaj te perſtan, ino ravno tako s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vse, ki se ravno jokajo! — Daj, de se bodo vsi poboljšali, ki zdej še niso dobri! — Daj, de se bomo vsi |
| Roza Jelodvorska (1855): | dež in blagoslov. Hoče namreč, de bi tudi oni se poboljšali, de bi vredni postali ž njim v veličastnih nebesih vekomaj |
| Deborah (1883): | Danes jo krcnemo po prstih, in menimo, da smo jo poboljšali, jutri pa spet enako napačnost napravi. A zato smo mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad ſto ino dvajſet jeser ljudi, kteri ſo ſe sdaj poboljſhali! “ Oh, bili pazh vſi ljudje po boshje tazih ljubesnjivih miſel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jéli pokoro délati; kralj ino vſi prebivavzi ſo ſe poboljſhali. Vſe je proſilo odpuſhenja. Ino Bog, kteri je vſelej perpravljen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abraham! Zhe pride kdo od mertvih do njih, ſe bodo poboljſhali. “ Abra- |
| Genovefa (1841): | ni bilo tako hudobnih, kakor drugi. Poſluſhali ſo ga in pobóljſhali ſo ſe. Ti ſo ga prav radi iméli jjn mozhnó |
| Genovefa (1841): | nebéſ. Ta je imel sa-nje ſkerbéti, de bi ſe bili pobóljſhali. Njegovo ſvéto imé je Jesuſ Kriſtuſ. „Ta njegov ljubi ſin |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervrè nadloga, kakor per poſamesnih ljudeh, tako per zelim Ijudſtvu. Poboljſhat ljudſtvo ino kralje je Bog od zhaſa do zhaſa poſhiljal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in delovna roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In ſi semljiſhe poboljſhat, imejte pravno orodje; ˛Slabotna roba vam ſhkodje. Ako ſo njive |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vi ste, reče, svoje službe začasno odstavljeni, dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že vém, de jima je le edina |
| Robinson mlajši (1849): | potrebuje, če si človek svoje življenje ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike |
| Roza Jelodvorska (1855): | Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost, ktero |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narejeno, pa je vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu |
| Ta male katechismus (1768): | Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe pobulſhati. Daj meni eno ſrezhno nuzh, obvari mene pred greham, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi pak terdnu naprej usamem ſvoje shivlenje s'gnado Boshjo pobulſhati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe pobulſhati. Daj meni eno ſerzhno nuzh, obvari mene pred greham, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog rezhe: „Ve- |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel. |
| Blagomir puščavnik (1853): | Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega |
| Stric Tomaž (1853): | samo to mu ni dopadlo, da je bil kristjan in pobožen človek. Če je Legré kterega po obrazu namahal ali po |
| Blagomir puščavnik (1853): | prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Remigij — tako mu je bilo ime — je bil moder in pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v okolici. K |
| Občno vzgojeslovje (1887): | o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nisem strpel, da bi jih ne bil preložil. Dober in pobožen duh je v njih, kakoršnega bi morali vsi kristjani imeti |
| Pozhétki gramatike (1811): | je dolg v' apôtre, apoſtel, kratek v' dévote, bogabojezha ali poboshna ali bogalubna. u je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' |
| Genovefa (1841): | umerjem, kér ſo móje ozhí ſhe to ſrézho vidile! In pobóshna mati je rêkla, ko jo je objéla, kakor Jakob is |
| Genovefa (1841): | ſvét pogrésnil? ” —„Nak', ljubo déte! ” je rêkla Genevefa. „Zhe ſva pobóshna in dobra, naju imá Bóg védno rad. Pa tù na |
| Genovefa (1841): | goſpa je gotovo nedolshna; ſvôjo ſtaro, ſivo glavo saſtavim. Tako poboshna duſha, tako dôbro srejêna hzhí ſe ne ſpridi tako kmalo |
| Genovefa (1841): | nektéri rêkli: Oh, naſha mila, miloſtiva goſpá! Kako bléda in pobóshna je. Taka je mogla tudi Marija pod krishem biti! ” Drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela |
| Blagomir puščavnik (1853): | in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi |
| Roza Jelodvorska (1855): | na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v celi naši okolici še |
| Roza Jelodvorska (1855): | podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da njegov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' |
| Genovefa (1841): | deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke |
| Blagomir puščavnik (1853): | pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta povest v serce gine. ”Tedaj, reče on |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pa znal se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška |
| Oče naš (1885): | bogastvo, ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi. Varujmo se |
| Gozdovnik (1898): | Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | raji pa kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse svoje |
| Roza Jelodvorska (1855): | bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | govoril bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in |
| Oče naš (1885): | Ali nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in ali nama |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Ko iz grada prideš, podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu |
| Genovefa (1841): | tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi |
| Zlata Vas (1848): | modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu. |
| Blagomir puščavnik (1853): | začasno odstavljeni, dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmali spozna, da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj pridno k |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vse nam Narvikši dodeli. 4. Bog ne porajta na dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in pa čisto serce |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z |
| Genovefa (1841): | tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih |
| Genovefa (1841): | ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi |
| Genovefa (1841): | liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in pobožno dete Jezus! Tako hočem danes živeti, kakor si Ti vse |
| Roza Jelodvorska (1855): | in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj dela, duh |
| Roza Jelodvorska (1855): | povzdigne. Goreče moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala |
| Maria Stuart (1861): | v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce pne se prosto k Bogu, Beseda mertva je, al |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef |
| Genovefa (1841): | mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo poloshila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tem ſvetu imela, ko Boga in molitev. Shivela je prav poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala |
| Oče naš (1854): | besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš zaspala. (Poda jej roko, potem odide |
| Oče naš (1885): | besed hočem prav trdno kot resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo |
| Roza Jelodvorska (1855): | tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove |
| Valenštajn (1866): | Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej |
| Genovefa (1841): | pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni |
| Genovefa (1841): | takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljano pridši, nekoliko od dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski |
| Maria Stuart (1861): | ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide. ) Osmi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pogrébu, ki je bil pred poldnam, je bil Peter s pobožnostjo pri sv. maši in molil goreče za dušo svojiga rajnciga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zakaj Bog jih ne zapusti, kteri njemu s čednostjo in pobožnostjo, svojim bližnjim pa z ljubeznijo in blagovoljnostjo služijo. « |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo (andohtjo) per sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil tebi molzhati, ter jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga, de ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor |
| Mlinar in njegova hči (1867): | tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga |
| Revček Andrejček (1891): | zdrava — kaj ti je vsega v tvoji bolezni nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki |
| Gozdovnik (1898): | je mogel že biti v kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za drugim so iskali klobuka in molčé jo iz gostivnice poberejo. Pavliha je vesel za njimi pogledoval, in ko vsi odidejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vredno, da bi se človek pripogoval. “ Oče ne rečejo nič, poberejo košček podkve in ga vtaknejo v žep. V bližnjej vasí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu: Hózheſh tèdaj, de my gremo, inu jó vkup poberémo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo ſhe nekoliko ſtelje perdobila, ktero potem ſkup sgrábiſh in pobéreſh. Potem na travnike in ſenosheti vodó napelavaj, in jih takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potlej, jo s teshko brano prevlezi, de korenine porujeſh in pobéreſh. Na takó predelano njivo ſadi kopalni ſad, ali sélje, ktéro |
| Biblia (1584): | pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt |
| Genovefa (1841): | ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí poberita, in nikoli vezh ſe mi ne prikáshîta! — To je vunder |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga se pa peške pobero, se da tako spraviti; vunder ni tako dobro. Cukreno sadje |
| Revček Andrejček (1891): | morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' |
| Gozdovnik (1898): | izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri dele več pomerlo takih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | In hudoba se je pobrala, ker je vidila, da nič ne opravi. Konj pa je |
| Zoologija (1875): | je kri na potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v pol maselcu vina in v ravno toliko vodi z |
| Botanika (1875): | se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim |
| Robinson mlajši (1849): | mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so |
| Biblia (1584): | ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh |
| Biblia (1584): | ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim od kruha govoril |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri |
| Stric Tomaž (1853): | bi vam pri sercu bilo, če bi vam zdaj naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hrepene po njih, kakor so kristijanje, da bi vlovili in pobrali le eno kapljico svete kerví. Vendar so se vsi umaknili |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. |
| Astronomija (1869): | voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja |
| Astronomija (1869): | kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva |
| Oče naš (1885): | je bila dušna revščina vjetnikov. Večjidel njih je zrastel v pobuni, v mlačnosti za vero in v zaničevanji duhovnov. Malokdo njih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. Svetnikov inv vte odpvſtike noi gnade, katere se pozalam kershanftvi sasvshijo inv ven talajo Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molitvami inv ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes inv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več kot na pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na dolgo in široko popisovati, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se da naj lažje naučiti, ako se |
| Zlata Vas (1848): | kakor je že to navada, kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako |
| Sveti večer (1866): | Bil sem pa tudi tako srečen, da sem podobe mnogo ceneje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | družbi kmetijski povrniti toliko denarja, za kolikor je on živino ceneje kupil, kakor je družba kmetijska za-njo dala Tudi mora nemudoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj, — to je, z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plačujejo. Vsak vé , de se da na deželi veliko bolj po ceni živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v hramih (magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu in Sisku. — Korún je po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepote ne zgubé. Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | na kateri se pecljá, mora na vsak način biti iz pocinjenega vlaka, iz vzroka, ki sem ga omenil pri opisovanji, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Na drugo majhno kad pa se položí mreža, narejena iz pocinjenega vlaka (drata); na to mrežo se dene zmečkano grozdje iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Oleum Sulphuris) Shveplenu Volje, deni ga v'eno od Lonzarja pozineno poſsodo, katęra je ena zolo ſhiroka, pol zole viſoka, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | jo smęſhaj ſhe s' vezh ſmętane; inu jo deni v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | začela, pri kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa okuženih so pobili; le 135 |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu |
| Kuharske Bukve (1799): | obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni potem na okroglo zvitiga drobnjaka vanje ter ga malo pocukraj. Zelen hren. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlicami vrele župe, čez nekaj časa perdeni dobriga jesiha, dobro pocukraj in vli nanj dobriga olja. Krompirjev hren. Kuhani in drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi. |
| Divica Orleanska (1848): | zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal |
| Pripovedke za mladino (1887): | kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado. Še nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do |
| Robinson mlajši (1849): | izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ga z vso močjo obderžal, de mi ni vbežal. „Tak počaj no”! sim rekel; naj ti povem! me nisi prav zastopil |
| Stric Tomaž (1853): | Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter |
| Revček Andrejček (1891): | Vohunstvo se mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti bom napravil še jako grenka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tukej oſtala? Goſpá. Sej vęjſh , de mi ni dobru. Baron. Pozhakej en malu , saj sa volo tvoje Nęshke ; ſzer bom męnil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | SĘDMI NASTOP. Baron , Matizhek , Budalo , Smeſhnava. Matizh. Nęshka, Nęshka! pozhakej en malu. Jeſt morem sa njó. (grę) Baron. (na ſtran |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Pozhakej en malu — — jeit ſe morem preblęzhi. Goſpá. Sej ſo domazhi |
| Gozdovnik (1898): | bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut! Bom videl, kje ga bo dobiti. « Kučilo stopi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do zdej za vas potegoval, če |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri vas“, je rekel Bil. ,,Naglo, Joni |
| Čas je zlato (1864): | ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican |
| Robinson mlajši (1849): | padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti |
| Gozdovnik (1898): | mož. To bi bilo v pogin karavani in pa meni. Počakal bom, da bo tabor utrjen, potem odprava saj ne bo |
| Gozdovnik (1898): | Odšla sta bisona lovit, da imamo kaj živeti! « »Antilopa bo počakal, da se vrneta ter jima povedal besede, ktere naj slišita |
| Tiun - Lin (1891): | naravnali. Stali so pri tem samo do prsi v vodi. Počakali smo torej, da bi se nam približali, kar se je |
| Ultra! (1867): | to historijo o naglem odhodu pripovedovati. Nikakor ne! Jaz tu počakam strica, ta mi gotovo v stiski najde svèt in pomoč |
| Gozdovnik (1898): | merite dobro! Jaz pojezdim z ostalimi do mostu, kjer vas počakam. Most je edina pot, po kteri se more najhitrejše priti |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj prineso, žabe ostanejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi |