- marsikaterikrat
- marsikterikrat
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav
- marsikterikrat
marsikaterikrat marsikdo marski Marsko marš marširati marternik Martin martinček Martinek martrati martrnica martrnik masa maseljc maslen maslo mast masten mastno maša maščevalen maščevalka maščevan maščevanje maščevati mašen mašenje maševanje mašina mašnik mašnikov Matej materen materialen materija materin materinski maternica Matevž mati matica matič. Matiček matičin Matija Matjaž matranje matrati mavec mavretanski mavrica Mavrus mazanje mazati mazilo méchant méchante meč mečji mečkati med meden medenina medica Medina med_jaz medleti medme Medno mednje med_oba medovec medpotoma medsebojno medtem medtem_ta med_ti meglica meh mehak mehek mehkoten mehkužec mehkužen mehur mehurček mehurjev mejač mejen mekinjski Melancij melanija Melhior memoriranje menda meneč Menelaj mengeški menica menih meniti menora menschentödter menjalec menjalen menjati menjava mera mère mères merhurček merica meridian meriti merjasec merjenje merkati Merkur mernik meroljubica Merseburžan mesar mesec mesen Mesija mesingast mesnat meso mesopostanje mestece mesten mesti mestnar mesto mestva mešan mešanica mešanje mešati meščan meščanka mešiček metati meteljka Metilda metilen Metličan metljaj metrski Metternich mezinec mezlan mežnar mhm mic. Michigansko Micka mickin midva migljaj migljajoč migljati migniti Mihael mijav mijavkati mil milady Milan milijon milja Milko milo milo_otožen milosrčen milosrčnost milost milosten milostljiv milostljivi milostljivo milostno mimo mimogrede mimogredoči mimo_iti Mina ministrski ministrstvo miniti minul mir mira mircodolinski
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske zaloge ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z čemur so me tudi nekteri prijatli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsak za svoje rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni |
| Oče naš (1854): | mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je prišel zdaj v cerkev, ki je poprej vero in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | svetu, ki gredo vkup, ki se pa skupaj ne nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in |
| Jerica (1859): | ali če bolj visoko misliš, prizadevanj današnjih dni, ktere tudi marsikoga pahnejo na nos. Tam pa žogo in svinko bijejo, in |
| Moč ljubezni (1865): | In potem ga zagrebejo, po na videz srečnem, da od marsikoga zavidanem življenju, v ravno tisto zemljo, v kteri počiva revež |
| Slovenske večernice (1865): | puščave tuhta spremenljivi tek časa in celó prišteti mora tudi marsikoga iz svoje lastne rodovine tem, ki jih je žrelo plesa |
| Ljubljanske slike (1879): | pogumnim činom, je ideal, ki ojači obupajoče in popustljive, nagne marsikoga na pravo pot in kroti najhujše človeške strasti. Blagor mu |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | od nas z glasnim »na svidenje« gotovo ne sluteči, da marsikoga iz vesele družbe ne bode več nazaj. V tem pa |
| Vanda (1888): | se veje na vrbah, kakor bi kdo šinil skozi nje. Marsikoga bi bilo groza, Vanda pa se ničesar ni bala, dasi |
| Naši vaščanje (1891): | na razgrajajoče pivce, da je odprl vrata na iztežáj in marsikoga pehnil pod kap. Toda taki pivci, ki so se dali |
| Na krivih potih (1893): | mogoče z dobrim poravnati, kar je njen mož zakrivil slabega. Marsikoga je sedaj skrbela prihodnjost, marsikdo se je bal, kako bo |
| Jarem pregrehe (1895): | rečem ti: molči! To bo najbolje zate in še za marsikoga drugega. — Sedi tukaj-le na klop in pripravi se, kar ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vsaj v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povéſti. (V Krajniu ſe pripravljajo nov moſt zhes Kókro sidati. ) Marſikomu naſhih bravzov je ſhe v ſpominu sidan moſt v Krajnju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko prihrani, zhe ga sa druge nepotrebne rezhi ne isdaja. Marſikomu bi ſe ſmelo rezhi : Prijatel! oſtani petkrat v letu is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſte ſi ſzhaſama she obedve snaminji proti rasſipu nagibale, ſklenejo Marſki deshelſki shlahtniki pod deshelſkim oblaſtnikam grofam I. Ditrihſtajnſkim drugo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je, ko bi treſhil, od uſt do uſt po zeli Marſki desheli. Blagi knes Venzel Lihtenſtajnſki, goſpod in vlaſtnik v temu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | sprejemali. Kakor česki časniki pišejo, potuje pater Rados zdaj po Marskem. — Mesníc, kjer se konjsko meso zdravih kónj kakor goveje toda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ima dr. Ryger v rokah, teče sedaj v Holešavi na Marskem zavoljo — ene prepelice! „Orlice” pravijo, da utegne enaka biti tisti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takrat na kupe dela imela, ko še niso na Češkim, Marskim in Šlezskim sukna z mašinami delali. Glejte, kako so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajih, kjer je veliko pridelujejo, se kmetije visoko cenijo. Na Marskim je bolj merzlo kot na Krajnskim, pa vender Marci več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi na Krajnsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš, |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | De te vſi ſhentej! al komędjo igramo ? Se ſliſhi en marſh, katęri smęram blisiſhi pride. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gręſta po eni plati doli; Nęshka sa Goſpó. Godzi ſpet marſh naredę, inu gredo po ti drugi plati ; vſi ti drugi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu Jęrza pertezhéta, inu ſe v' verſto ſtopita. Kader je marſh dokonzhan, ſe sazhne Petje. Tiſtikrat dve punzhke is verſté ſtopita |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe vſędeta) DEVĘJTI NASTOP. Baron, inu Goſpá ſedeozha. Godzi en marſh naredę. Budalo s' enim velikim puſhelzam. Kmęteſhki ſantje, dva inu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na dan S. Jurija Marternika. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtel. na Timothea na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na dan S. Valentina Maſhnika, inu Marternika. Evangelium S. Matthevsha na 10. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na dan S. Blasha Shkofa Marternika. Evangelium S Matthevsha na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je |
| Ta male katechismus (1768): | v' pravi brumnosti so ſhivelli: Divize, Pushavneki, ti Uzheniki, zel Marterneki so ogolfani bli; ja on se ni shonal, Xtusa je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sama ſatu tresi, aku boſhjo poſtavo nadapolnesh. Ti sveti boſhji Marterneki so se v'teh narvezheh martrah veſſellili, inu ti be |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Vſi ſveti Marterniki, sa naſs Boga proſite. Sveti Sylveſter, Sveti Gregor, Sveti Ambrosh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bog ! da tebi zhast. 4. Vſi sveti Apostelni, Preroki, no Marterniki, Zhast pojo na vezhne dny, Sh'nimi tudi vſi svetniki, Kar |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža |
| Tine in Jerica (1852): | zamore. — Jerica mu roko poda. Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj |
| Tine in Jerica (1852): | ko je pa začela od rajnciga očeta praviti, jo je Martin prestregel, ker dobro je vedel, kako ji je njegova nesrečna |
| Tine in Jerica (1852): | v serce segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko je Martin slovo jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Svetih bilo tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v teh dnéh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu to andoht usolei sazhni ta prueve den po svetomi Martini noi dai doro ahtengo, da se bo tahe ta Sveta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grabne potrébi, in blato na puſte njive ispeljavaj. — Po ſvetim Martini je pravi zhaſ léſ ſekati sa poſode in sa ſtrope |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na Martinovo rasveſeliti. Bog je dal; de je taſhiza mala Martinu veliko ſrezho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | suši in zmerzuje, kmet volno zimo perčakuje. Kadar o s. Martinu listje od dreves in tert ne obleti, pravijo , de huda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šolski v Celji, za tem gosp. Novak, fajmošter, pri sv. Martinu poleg Slov. gradca, gosp. Plevnik, gosp. Sdovšek, gosp. Novak, gosp. |
| Tine in Jerica (1852): | Šle sve s sestro v gojzd jagode brat. Ti (reče Martinu) si bil že odšel od doma. Zmirej dalje v gojzd |
| Rudninoslovje (1867): | bavarskem Pasovu. Na Slovenskem so našli čist kaolin pri sv. Martinu na Pohorji i tudi blizu Fravhajma. Porceljanasta posoda se tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je letal zel teden dan na dan v' hoſto gledat |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi Martinek, ona she vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe v' mali poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili zelo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Od velikiga veſelja ni Martinek vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza k' njima |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj, to bi ne bilo lepo! Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj ˛Shtaniſlaj, tak rad ima, |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja |
| Zlata Vas (1848): | proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in |
| Sacrum promptuarium (1695): | levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati) temuč de se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. Deviza noi marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei pomenam te velzhe uriednoſti inu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Protazi! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosita! Vsi sveti mučeniki (marterniki)! Za nas Boga prosite! Sveti Silvester! Sveti Gregor! Sveti Ambrož |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | S. Gervazi in Protazi, za nas Boga prosita! Vsi sv. marterniki, za nas Boga prosite! S. Silvester, S. Gregor, S. Ambrož |
| Ta male katechismus (1768): | Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino več ko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | riht, inu pijazhe ſe obdershati, pa vſe lohke rihte s' maſso, koker vſelej jęſti. Ne shile puſhati, ne erznuvati, ne kopati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hujſhi kakôr s' vodó? Ny sadoſti, de ga ſvatje zhes maſso pyó, onu more vſè po hiſhi inu okuli hiſhe pyanu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v hudi zimi na pot podá, nar poprej zmerzne. En maslic vóla pozimi človeka bolj gréje, kakor pol maslica žganja. — Za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zmije, ki se napravi, če v polič vode priliješ 1 maslic jesiha, prideneš 2 pestí moke in kaka 2 lota medú |
| Kuharske Bukve (1799): | Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha |
| Sacrum promptuarium (1695): | gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zmerzne. En maslic vóla pozimi človeka bolj gréje, kakor pol maslica žganja. — Za zmerznjene ude se je bata (Watte) po mnogih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | v 12 urah — to je po skušnjah izpričano — kaka dva maslica vode iz pljuč in pa iz kože izhlapí. Če tedaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane, deni slive vanj, de pol ure |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe mora bres odlóga puſhati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v pol maselcu vina in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beliga vinskiga jesiha, namakaj, kuhaj dva funta cukra s tremi maselci vode, pene pridno pobiraj; ko se do dobriga očisti, deni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se takole napravljajo: Popari dve pesti gamilc s tremi maselci vrele vode; čez nekoliko časa poparino odcedi in ji prideni |
| Kuharske Bukve (1799): | maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim maſelzi vode, dokler sazhne kaple pogánati; takrat maręlze notri daj, naj |
| Kuharske Bukve (1799): | pretlazheneh vsami eno libro zukra; puſti ga vręti na poldrugim maſelzi vode tako dolgo, de ſe nit vlęzhe, kader shlizo pomakaſh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna pečenka s solato. Maslena torta. Cevni krofi. 165. Možganova župa z ocvertimi žemljami. Angleška |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Maslena zmerzlina. En polič dobre srove smetene s štirimi loti na |
| Kemija (1869): | kislin: Mravska kislina C2H2O4 Ocetna kislina C4H4O4 Propionova kislina C6H6O4 Maslena kislina C8H8O4 Valerianova kislina C10H10O4 Margarinova kislina C34H34O4 Stearinova kislina |
| Kemija (1869): | bronza, 433. Brošč, Farberrothe, Krapp, 486. Burette, kapnica, bireta. Buttersaure, maslena kislina, 463. Buttersaureather, maslenokisli éter, 474. C. Cadmium, kadmijum, 345. |
| Pripovedke za mladino (1887): | kateri mora obleči, ter jej da na na pot obilo maslenega kruha in pogače. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram |
| Kuharske Bukve (1799): | inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup smęſhane s' ſiram napolni v' bandelze |
| Kuharske Bukve (1799): | Potle narędi en tanki podplat na pleh is tanko svalaniga maſleniga teſta ali puterteig; sgoraj popiſano męſhanje deni notri, inu pezi |
| Botanika (1875): | zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu (Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Masleni krafelci. Šest lotov putra zreži med štiri lote lepe moke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. Kukmakova župa. Angleška pečenka. Zmešana repa |
| Kuharske Bukve (1799): | s' vinſkim ſhadó, ali pudding. X. Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje od pezheniga |
| Kuharske Bukve (1799): | ſpezhi v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72. Maſleni bandelzi. Rastopi eno unzho ſroviga maſla, notri vbì ſhęſt jajz |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhatoo, inu daj na miso. X. Kuhanje, ali Koh. 93. Maſleni koh, ali máſlinek. Dvajſęt lotov ſroviga maſla męſhaj do rahliga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z jajci. Goveje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kislično polivko. Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10. Moknati mlinci. Govedina s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na mizo daj. Tudi lahko nevestno župo (šodo) nanj deneš. Masleno testo (putertajg). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni, de dobro zavre. Ravno tako jo tudi lahko v masleno polivko (zos) deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate |
| Kemija (1869): | še zaostalo nekoliko mleka, ki se kmalu začne raztvarjati v masleno kislino in maslenokisli amonijak, od kterega surovo maslo postane žarko |
| Kuharske Bukve (1799): | ga poſuſhiti inu daj na miso. 71. Preſhutani bandelzi. Narędi maſleno teſto ali putertaig, tanko svalaj, is tiga teſta ſturi eno |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhe en zhaſ kuhati. Kader ſe ohladi, ſe namashe na maſleno teſtó na pleh, ſe pokríe s' maſlenim teſtam, po verhi |
| Kuharske Bukve (1799): | popolnim, ga svalaj, inu tako je dober sa paſtęto. 63. Maſleno teſto, ali puterteig. Eno libro zvetne moke rasdęli na dili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krivo, de se po dežéli več slabiga, kakor dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali hrami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi |
| Zlata Vas (1850): | dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in, kadar so tudi na drugi strani rumeni, jih iz masla s pečno žlico vzemi in na sito deni. Če se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med |
| Kuharske Bukve (1799): | rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení |
| Kuharske Bukve (1799): | sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov |
| Kuharske Bukve (1799): | frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze |
| Kuharske Bukve (1799): | krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor ſizer. To ſe tako le naredi: Kader je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če pa srovo maslo ni preveč žaltovo, se večkrat takó le popravi in zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en del |
| Zlata Vas (1848): | hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva? Zakaj vsak dan se je |
| Zlata Vas (1848): | planinec v hramu vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc; verh |
| Robinson mlajši (1849): | oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse to začeti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč na enkrat, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb |
| Kuharske Bukve (1799): | kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s pertičem pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | enkrat z gosjo ali svinsko , ali pa s sirovim neosoljenim maslom ribati. Kedar se mehko mesto na oteklini zapazi, jo je |
| Zoologija (1875): | najkoristniši sesavci, kajti nas obskrbljujejo z usnjem, volno, rogovi, mlekom, maslom, sirom in lojem. Poleg tega so izvrstni vozniki in tovorniki |
| Kuharske Bukve (1799): | natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako |
| Kuharske Bukve (1799): | miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pečno žlico vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira |
| Kuharske Bukve (1799): | s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi |
| Kuharske Bukve (1799): | drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov |
| Kuharske Bukve (1799): | s' gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo |
| Kemija (1869): | tako razvročila, da bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako vode va-njo vliješ. |
| Kuharske Bukve (1799): | s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze |
| Kuharske Bukve (1799): | na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in |
| Zoologija (1875): | označili kakor ogrevalnega, tako na pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti. Ne gre torej misliti, da ti ljudje iz slabe navade |
| Kuharske Bukve (1799): | veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklina se mora večkrat. na dan z gosjo ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nar boljši, in gré po pravici v 1. versto. Tudi mastna, gnojna ilovca brez obilo parsti, s kakim desetim delom kremenine |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je volnata, da lepo in gosto volno ima; če je mastna, da veliko in dobre masti od nje dobimo; in če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | verh. Sladke smetene je manj od kisle, pa je bolj mastna, če se po neumnem v peči ne sožgè, da je |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | le ob mravljah, smoli in persti. Perst, ktero uživajo, je mastna in volna glina, prava lončarska glina rumenkasto - sive barve. Marljivo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | stebla, kolenca po njih, in ob kolencih osem peres, je mastna, gré nakviško, in gladko zernje naredí tolikšno, da pri narejanji |
| Kupčija in obrtnija (1872): | ovci pere. Vendar pa ostane kljub spiranji volna še dovolj mastna, gibčna in mehka. Bolje je, če se volna še le |
| Kupčija in obrtnija (1872): | dlake vmes. Volna, kakoršna se raz ovce ostriže, je vsaka mastna. Kakor konopljeno in laneno predivo ima tudi volna ono lastnost |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ogenj pod kôtlom. Zavoljo deževnih debelih kapelj izgine iz kotla mastna juha in ukusna večerja gre po vodi —! V tem prikorači |
| Slučaji usode (1897): | Malvinino poroko z maloznanim človekom. Naslov ženinov, dobra njegova služba, mastna dedščina v ozadju, te tri reči so bile tebi porok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | krog en čevelj na debelo glíne, ilovce ali kakošne druge mastne zemlje terdno zatlači. Umni kmetje nad to in čez to |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba še enkrat ponoviti. Na ravno to vižo se tudi mastne ozdravljajo. Lete so sicer bolj terdovratne, vendar se s tem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na herbtu v mehurčkih zapazuje, kteri mehurčki serbijo in sklijo. Mastne garje se tudi narprej na herbtu meti pleči in križom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se tudi jez hočem deržati. Vzroki, iz kterih suhe in mastne garje izvirajo, so: Močirnato nesnažno ležiše, nesnažna piča, slaba spridena |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kjer sedijo, izpada. Sedaj razločujemo dvoje garje, namreč suhe in mastne, kterih imen se tudi jez hočem deržati. Vzroki, iz kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče |
| Stelja in gnoj (1875): | travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od ene same krave dobé na leto cent sirovega |
| Kuharske Bukve (1799): | gor iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti |
| Ta male katechismus (1768): | inu na pomuzh, ter gratajo uſſeh skup ſasluſhenja, molitva, sveteh mash, inu premornoste teh SS. ſakramen- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dati, de bodo ſagvishani, de se dejleſhni ſtureè uſſeh S. Mash, katire bodo ſa lete Brate, ina Seſtre skus zelu lejta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kaj oblubemo, naobſtojemo. Toku se narpoprej ſgody per najemanju SS. Mash (koker ſtojy ſgorej v' 5. poſtavi) ke szer kmalu, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tvoj rog ostudno se glasí K zvonenju, k petju svetih maš« — Ga desni rahlo posvarí — »V nesrečo dans zadeti znaš; Besede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pogled! « — Zakruli jezdec levi v glas — »Kaj žvenk zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka desniga slrahujte, Kaj |
| Ta male katechismus (1768): | se kaj sprositi. Koku je en Kriſhne vofer? Ke S. Masha je ſatu narbel noterpostavlena, de be bila enu spo- |
| Ta male katechismus (1768): | proshne. III. Te sprave. IV. Te ſahvalle. Koku je S. Masha en vofer te molitve? Ke mi skus taistega spoſnamo, de |
| Ta male katechismus (1768): | per Bogu prosejo. Koku dushe v' vizah? Ke njeh S. Masha s' Bogam v' gnadi, inu milosti sprave, de bodo ali |
| Ta male katechismus (1768): | minsku ſnamene terplenja, inu britke martre J. Xtusa; ja S. Masha je lih rajmno taiste vofer, katire se je vofruval na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | iſvoliti (ſna rajmno nedella biti, kader se is ſhegnam S. Masha bere) S.Joſhefa posebnu pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi |
| Jerica (1859): | je oboje tako zanikerno opravil. Drugo jutro je bila obletna maša po rajnkem Jurčku. Po maši gre Jurčkovca po osemletni navadi |
| Na stricovem domu (1860): | besede: Cigani so ga pustili. V cerkvi je bila černa maša in po maši smo jo zagrebli. Iz stotero ginjenih serc |
| Slovenske večernice (1865): | tacih koščic v majhni škrinjici, sicer se ne smé sv. maša opravljati na njem. Oltar je bil štirivoglata miza, na kteri |
| Nemški valpet (1867): | da mi je bil že prav siten in nadležen. Ko maša mine in se pred cerkvijo ustopimo, bil je zopet pri |
| Sosedov sin (1868): | pokopališča. Vseh treh ni bilo nazaj. Ministrant požvenketá, orgle zapojó, maša se ima začeti, neveste ni, žen ni! — „Kaj je to |
| Sosedov sin (1868): | iskat daleč okrog in blizu, nekteri to in óno pristavljáje. Maša se je brala, a svatje so bili vsi zunaj, tudi |
| Svetinova Metka (1868): | V nedeljo po deseti maši Deseta maša v župni cerkvi v Beli vasi je minila. Še buči |
| Antonio Gleđević (1873): | je hitro zapuščalo kraj, kjer jih je bila dolga slovesna maša očitno utrudila. Stari senatorji so hiteli k starim svojim ženam |
| Pomladanski vetrovi (1881): | avgusta delajo se že sedaj velikanske priprave. Gromenje topov, slovesna maša, razdelitev kruha med uboge, obed pri gouverneurji, zvečer pa javne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per ſvetih obhaylah, samiſhleni per Boshji beſedi, reſtroſheni per ſvetih Maſhah, naskerbni per spraſhuvainu naſhe veſti, naobzhutlivi per obudeinu te svezhirske |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah pousdignit, ali v' Prezeſiah okuli noſſiti vidimo? kie je ta |
| Ta male katechismus (1768): | ſaklane, kryvave vofre , kaldovanje imenuvalli. Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en vofer te molitve. II. Te proshne |
| Ta male katechismus (1768): | grehov volo gorivofral, inu ke se tudi skus vofer S. Mashe odpushanje, inu ſmajnshanje svojeh grehov ſadoby, kader se greshnek prov |
| Ta male katechismus (1768): | gre: pred jedjo, inu po jedi: v' Zirkvi per S. Mashe: pred, inu po S. Obhailu: ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher |
| Ta male katechismus (1768): | S. Masho bere, inu gorivofra. Katiri imajo s' vofra S. Mashe en posebne nèz? Uſſi taisti ſhivi, inu mertvi, ſa katire |
| Ta male katechismus (1768): | katiru smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve |
| Ta male katechismus (1768): | bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer S. Mashe zhastèe, ony pak ſa pomuzh teh Kristianov per Bogu prosejo |
| Ta male katechismus (1768): | Mashe, molitve, poste, inu wugejmedajanje dolinaisbrishe. Od Kristianske pravize. Jeli zhlovek |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eno S. Masho najeti, ſna na to manengo dve SS. Mashe shlishati, inu med temiſteme Svojo uro omoliti. Tu se narbel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prepovędali. Sdej pak na tihim kmęte podpihuje , inu te Suplike mashe. Ny davnu tęga, kar ſo ga na grad djali. De |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katira od molitve, od spovedi, od ſvetiga Obhayla, od ſvete Maſhe, od pridige, od kershanskiga navuka , inu druge slushbe Boshie nasai |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob zhaſu svete Maſhe. Ta shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku svete Maſhe. Visha, kokar per |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pa na oltarji Je skritu tu telu. Ta ofer svete Maſhe Ta je tega spomin , De je sa grehe naſhé Na |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naprei. 4. Pusti ti h'tebi prit' Ta ofer svete Maſhe O Bog! sa grehe naſhe Tiste nam odpustit'. Ta kry |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vekumei. Dve inu trydeſeta Peiſem. k'shegnu per konzu Svete Maſhe. 1. Dei nam Bog ! tvoi shegen dobiti, Kokar ga je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tebi vekumei. Ta shestnaista Peilem. She vſelei h'Sazhetku S. Maſhe. 1. Pred tvojim thronam vezhni Bog ! Mi sdei tukei klezhimo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne viſokusti , Ti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | No vſe ude h'ofru tei, Skus ta ofer svete Maſhe, Inu s'tvoje gnade dei Nam po ſmerti h'tebi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ob zhaſu svete Maſhe. Ta shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku svete Maſhe. Visha, kokar per pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiulenje buerni inu navierne dushe kna posabi” puazhui S. S. meshe sanje obiuno: noi dai sromakam da bojo sanje shebrali al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | postiti. Htrezhiomi jas oblubim tam viernam dusham 3 S. S. Meshe puazhati inu ta bojam odta kei potalati inu ta buernam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | restaleita mad te boje noi zerkvam noi savierne Dushe naita meshe brati obieuno panase knamata posobiti taku bota vi srezho jimeli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zbeſti tei pra. S. S. S. Trojizi 3. S. S. Meshe brati nati? inu Khualeshnoſti tei Svetei Koroni noi knje zheſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški cesti proti Terstu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši je bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. |
| Ta male katechismus (1768): | II. Ti imash uſſako nedello, inu ſapovedan praſnek S. Masho shlishat. III. Ti imash ta shtirdeſſetdanske post, te shtire kvatre |
| Ta male katechismus (1768): | koker se ſgody, kader se v' Zirkuv gre, inu S. Masho shlishe; dellati pak te dny, ali enu kmetushku teshku oppravilu |
| Ta male katechismus (1768): | nèz? Uſſi taisti ſhivi, inu mertvi, ſa katire mashnek S. Masho bere, al per S. Mashi posebej na nje spomine. |
| Ta male katechismus (1768): | teh virneh Kristianov ſa uſſe, inu v' imenu uſſeh S. Masho bere, inu gorivofra. Katiri imajo s' vofra S. Mashe en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | manengo eno S. Masho najeti; katire pak napremore eno S. Masho najeti, ſna na to manengo dve SS. Mashe shlishati, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Masho shlishejo. ali per eni drugi sluſhbi boſhji , koker per vezhirenzah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | seſtre te Bratovshne moliti, inu na to manengo eno S. Masho najeti; katire pak napremore eno S. Masho najeti, ſna na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se zajti prebernejo, de nismo vezh v' ſtanu eno S. Masho najeti; ſatorej se njeh je 700. Bratov, inu Seſtr posebnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron |
| Oče naš (1854): | Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolge leta; Da ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo s tem razžalil, de sim na kaj druziga mislil, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bodesh oblete te dnar usignov da sakobart ano S. mesho puazhou bodash h' zheſti tei pr asvetei troizi je tudei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kruhi noi vode poſtiti: inu tude is andohtio ano sveto mesho shlishati: noi na boga inu na S. Bernharda savpenje meti |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila |
| Ferdinand (1884): | prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo |
| Viljem Tell (1862): | misli le Na vaji, mila moja otročiča! Da more vaji maščevavnej roki, Nedolžnost vajno ljubljeno oteti, K moritvi zdajci hoče lok |
| Viljem Tell (1862): | morivcem, „In da potrudi se i poskrbí, „Da izročé se maščevavnej roki, „Ljubezni, milosti se spominjaje, „Ki jo prijemala od stare |
| Robinson mlajši (1849): | je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na |
| Oče naš (1854): | bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “ |
| Gozdovnik (1898): | razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se |
| Ta male katechismus (1768): | prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje upyejo, bodo tudi |
| Valenštajn (1866): | pot je lezel tihotapno; lezlo Za njim je tiho — zvito maščevan'je; Stoji nevidno, temno že za njim, Korak še, i dotakne |
| Valenštajn (1866): | let štirdeset, če dobro mi Ohranjeno ime pošteno kupi Popolno maščevan'je v šestdesetem! — Gospoda, ne izpotikujta se Nad mojimi besedami. Enako |
| Viljem Tell (1862): | se maščevanja vročega Iz večnih tmin njegovega očesa. Staufaher. Pustite maščevanje. Ne maščujmo Se zarad tega, kar prebili smo, Uprimo se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prošnjo spoznovavcev prikrajšani pokori zopet zadobil vse pravice. XIV. Dvojno maščevanje. Boštjan je prišel v katakombo k pogrebu perve mučenke, še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odleti mimo Fulvija — ves prestrašen ta bere na dragi tkanini: maščevanje! — Kaj pa Sira? Vsa spehana priteče v sobo, se malo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sekiro in vendar sem si komaj rešil življenje. — Čakajte psi, maščevanje vam ne odide! “ Trenutki zmešnjave so sledili temu strašnemu poročilu |
| Tine in Jerica (1852): | pred Bogam in ljudmi imel od vojašine prost biti, za maševanje upila. Dober vladar sam narbolj težo vojske občuti; poslušaj, kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | številu altarjev v baziliki ne bodo mogli lahko vsi za maševanje priti na vrsto. Okinčani so bili ti začasni altarji z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je bilo sešlo toliko gg. duhovnikov, da je bilo za maševanje prav težko priti na vrsto. Premalo je bilo altarjev in |
| Genovefa (1841): | djál po tém ſam pri ſêbi — „popréj ſe mi je maſhevanje nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni bilo to že zadosti, nasiti si hudobno dušo z maščevanjem? — O ne, tudi še mojega denarja , mojega premoženja , ktero sem |
| Oče naš (1885): | vesti in svobodi nasprotno postavili, iz Orlovega vrnili in z maščevanjem francozke armade jim je bilo zažugano. Ko so poslanci nazaj |
| Divica Orleanska (1848): | brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu jeſa nimajo nekol v' tvojeh persah tizhati, inu v' mashtuvanju nekomer naposhkoduvaj. 3. En krotak zhlovek je sam sebi ushezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temu naprejſtojezhimu: ali Vajvodam , koker tem od njega poslanem k' mashtuvanju zhes te, katiri hudu dellajo , inu k'hvalli tem brumnem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | njim šali. Po vsem gozdu ga išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej |
| Tine in Jerica (1852): | živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali. Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje |
| Zlata Vas (1848): | še več od stó. Ubogi pa so se nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno |
| Gozdovnik (1898): | materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega |
| Stric Tomaž (1853): | tem ustaviti? “ Reče in komej pričakuje, da bi se spet maševati zamogel. Pravijo sicer, da bi že lastni dobiček naselnika opomniti |
| Stric Tomaž (1853): | za večno zveličanje zaslužiti! “ Juri se je hotel nad Legretom maševati. „Nikar, dragi moj! “ pravi spet Tomaž, „on je naš bližnji |
| Stric Tomaž (1853): | dobrega serca, z ozirom na dobiček, marveč neizmerno strast, se maševati, v svojo lastno in bliž- |
| Blagomir puščavnik (1853): | oprosti, ker se boji, da bi se pozneji nad njim maševati vtegnil. Nek vjet vitez medli že deveto leto v enem |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Kmalo potém se je hotel Pavliha nad zasmehovanjem pri kopanji maševati. Potegnil je zopet iz druge hiše verv čez vodo in |
| Genovefa (1841): | Kér me ni vſliſhala, ſim sdivjàl, in ſim ſe hôtel maſhevati pa tudi ſvôje shivljênje obvarovati. Bal ſim ſe, de me |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | spačenem življenju, ki se že na tem svetu tako strašno maščuje! ” |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa oni tizhé v' jézhi. Práv zhlovek ſe nikoli ne maſhuje nad ſovrashnikam; tudi Joshef ſe ne maſhuje nad ſvojimi hudobnimi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe nikoli ne maſhuje nad ſovrashnikam; tudi Joshef ſe ne maſhuje nad ſvojimi hudobnimi brati. Le poboljſhati jih hozhe. Zhes tri |
| Genovefa (1841): | je potem s milim glaſam dalje govoril: „Bog ſe ſtraſhno maſhuje. On jo je is té jézhe tù réſhil, in mène |
| Valenštajn (1866): | jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To me ne briga. — Svetu sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgubé. Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov), ki ne prodá samó na Dunaji veliko blagá |
| Kuharske Bukve (1799): | zhaſ v' ſkledi nad sherjavzo vręti. — Na poſtne dnęve naredi maſhenje is ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu ſhipavnize, narędi enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | pokri potle s' gorko ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhtrukel. Teſto naredi, kakor sa druge ſhtrukle navada. Fillo, ali maſhenje pa ſturi tako: sa en jajze velikoſt maſla meſhaj v' |
| Kuharske Bukve (1799): | deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo sapezi, daj na miso. — Maſhenje sa belake ſe tako nareja: dinſtaj sręsane kukmake, ali druge |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrednim bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam nadęvane, le ta nadęvka ali filla narpręd ven pobere, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | Deni gori namaſhene jaizhne belake, katiri ſo maſheni s' enim maſhenjam kakor ga bom potle popiſal, belake ſpęt samaſhi s' poprejſhnim |
| Divica Orleanska (1848): | Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih |
| Fizika (1869): | premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po 20. do 30. gold. prodajati začéla. Kér je ta mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako zerno enako in prav |
| Fizika (1869): | metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa laſ ne ſme nizh naſkrish priditi, zhe ne taka maſhina koj prav ne gre. Tako je tudi per hlaponih na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Marſkim, Poljſkim in Ogerſkim napravljati sazheli, in ako ravno ta maſhina 450 goldinarjev ſrebra veljá, jih je vunder she zhes tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno ! Ta natiſkavniza ni kakoſhna navadna maſhina, in kashe, kaj vſe zhloveſhka umetnoſt samore! Kar ſta samogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſheſt junaſhkih mlatizhov na dan omlatiti samore, to ſtori goIa maſhina, ktera 17 ſnopov osimine v 7 ali 8 minutah, jarine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s navadno natiſkavnizo zeli dan ſtoriti, tó ſtori ta nova maſhina v dvéh urah. Ona vſe per natiſu potrébne opravila ſama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar ni kaka kar bodi rezh. Tudi poſebniga proſtora imenovana maſhina ne potrebuje, ſe ne pokasí rada, in zhe bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glavo glava Se čede zverne tje kervava. (Konec sledi. ) Nova maſhina sa mlatvo. Kér navadna mlatva veliko zhaſa in delavzov potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajcerjev do 2 goldinerjev ; volno za bolj žlahtne sukna na mašinah predejo, za slabši robo jo pa drugi delavci pripravlajo ; okoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potrebuje. — Jož. Kaspermajer iz Adriaha na Štajerskim, je dal na mašinah lepo izdelanih žebljev v razstavo. — Sodniki obertniske razstave so od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s maſhinami manj ſemena vsame, kakor ſejavzova roka, sato, kir potreſálize ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vevzhah pod Ljubljano pervo papirnizo napravili, v kteri papir s maſhinami delajo. Kmetijſke opravila v meſzu Velkiſerpana. V vertu prasne léhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grof Lodronovih fužinah iz zgornigaEstrajha je poslal umetno izdelano podobo mašine z ktero se v fužinah raztopleno železo vleče. F. vitez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. J. Ehter, rokodelec umetalniga oródja v Ljubljani, za kmetijske mašine. 9. Gospa R. Eger, bukvotiskavka v Ljubljani, za zlat in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki jih je v razstavo dal, namreč z podobe neke mašine za mlatit, za rezanco delat, z podobo njivniga valú in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oródje v ptuje dežele, posébno na Dunaj šli. Znajdba te mašine, ki jo A. Urbanc imá, pa ne gré njemu, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | njih v unanjih deželah rojeni sim so vojaščine prosti; živino, mašine in orodje smejo brez cola v svoje naselišča pripeljati itd. |
| Fizika (1869): | je mehka ali kterih deli so premični. S pomočjo odsrednje mašine (Pod. 63.) se dá cela vrsta lepih poskusov narediti, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enkrat orjejo, ſejejo in branajo. Poſebno pa imajo na Ogerſkim maſhine ali take ſejavnize, s kterimi ſemena prav lepo in enakomerno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delavnih napravah. Per vſaki naredbi ſe velikoſt in proſtornoſt hlapne maſhine ravná po meri velikoſti teshe, bode naj sa vsdigovati, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snanih ali pa isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in vezh takih rezhi. Drushba bo uzhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na oſem voglov. V ſadajnih zhaſih ſo snajdni Ijudjé sazheli maſhine ali take naredbe napravljati, ktere ob enim ali na enkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vſe prav lepo, k ar nam od te nove maſhine pripovedujete — bodo nekteri kmetovavzi odgovorili — tode 450 goldinarji tudi niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſemena vsame, kakor ſejavzova roka, sato, kir potreſálize ali ſejávne maſhine sernje bolj porédama in bolj enakomerno rastréſejo, kakor zhloveſhka peſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove maſhine: naj bo to tudi naſhim naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko potroſhkov oſnuje, ſo ſi she davnej kmetovavzi rasnih deshel maſhine smiſhljevali, s kterimi bi ſe samogIo rasno shito s manj |
| Fizika (1869): | ravno táko gibanje primérno namenom obrtnije. Navadno pride pri vsakej mašini gib od valjarja, vodoravno ležečega, ki se vratilo imenuje. Zdaj |
| Fizika (1869): | Zamašnjak se rabi v valjarnah, v kovačnicah, pri stoječej parnej mašini, pri tokarni, pri žepnej uri in brusilec je od pazljivosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vode v kuha. V sapertim kotlu, ki mora per vſaki maſhini biti, ſe puh ali vrozhi hlap od vréle vode naglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po vezh ſkuſhnjah ſe je ſkasalo , de ſe pri ti maſhini deſeti del sernja vezh dobí, kakor pri navadni mlatvi. Zeſarſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé, in kar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena |
| Fizika (1869): | s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga |
| Ta male katechismus (1768): | tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho |
| Sacrum promptuarium (1695): | in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj Mashnik. Exemplum fidelium in verbo, & con- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik, stric, in mu- pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 9. Poſtavi. Bratje! Chriſtus je perſtopuv , koker en vikſhe Maſhnik tiga perhodniga blaga, ſkus en vezhi, inu bel popolnema ſhotar |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Gospod vſliſhi proſhno naſho, No poglei na sveto Maſho, Kai Maſhnik tamkei stury: Skus beſeide tvoiga Synu Spremeni on Kruh, no |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſlednu masilu prejme, ta Maſhnik, tę molitve, vſe ga ſhe s' vękſhi groso obda, kęr |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudi. Ni je bolj imenitne shivali, kakor ſmo me; zlo maſhnik ſe v naſho obléko podá, preden gré ſ. maſho brati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zhertomir dovóli, S duhóvnim blísha ſlápu ſe Şavízi, Molitve ſvéte máſhnik , on s njim móli, V iméni kèrſti ga ſvéte Trojízse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pride v' Aquilejo, Mu ſvéte piſma próſte smóte vſáke, Poſtáne maſhnik, v perſih umerjejo Nekdájni úpi; med ſvoje rojáke Şlovénze gre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu dajei jeme anu Sveto jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro kialteriga kerſti viemeni Boga Ozheta † inu Si- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje k' Meshnik na outarji prad praviem shiviem buegam opravla? k'ta prava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jakan**) in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'Mashnekara ſhegnani. 2. Nigdar nimash ti moj Syn! poſabiti Mashneke pozhaſtiti, aku otshesh tvojo sveto viro sposhtuvati. Kaj je pak |
| Sacrum promptuarium (1695): | Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu |
| Ta male katechismus (1768): | nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhiti ta folk, on je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate vy shpeglat, kateri raunu k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt |
| Ta male katechismus (1768): | je S. Mashnekovu ſhegnuvanje? Je en ſakrament, skus katirega se Mashnekam, inu drugem sluſhabnekam Zirkve boſhje oblast da, de be svoje |
| Ta male katechismus (1768): | inu meſſú pod shtavtjo Kruha. O bodi itdr. XII. Vsem mashnekam tudi Buh dal je oblast: * de svoj'mu Gospudu s' tem |
| Ta male katechismus (1768): | uſſeh vedozheh smertneh grehov, sturjenu pred enem ſa tu postavlenem mashnekam. Kader be enemu en smertne greh per sprashuvanju noternapadl, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi: ka- |
| Sacrum promptuarium (1695): | pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Darovanje. 1. Kaj bi Tebi, Oče, dali? Kaj bi z mašnikam darvali? Vse, kar 'mamo, Tvoje je, Naše djanje in življenje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | angelji zmorem večno hvaliti Te. Amen. Potem se terkaj z mašnikam vred na svoje persi, in reci: |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kar je en dobriga sturiu. Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh Greſhnikam h'troshtu priti, Inu skus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó Maſhnikam poſmęhval, tęiſte fershmaguval, inu opravlal, on te bó od Boshje |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike |
| Ta male katechismus (1768): | neli od bogabojezheh Kristianov prejema, temuzh tudi ſa pregrehe od mashnekov k' vezhnemu spominu terplenja, inu smerte Kristusove uſſakdan gorivofruje, inu |
| Ta male katechismus (1768): | inu naprejpostavlene oppravlivu govore, ali te pravize, inu frajoste teh mashnekov, iuu Zirkvá se lotejo, inu kar je svetega, iskrunèe. Kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes uſſe ſashpotuvanje, inu pregajnanje, kader bode uſſe sovraſhneke teh Mashnekov v' vezhno smert iſrozhil. 3. Tu mashtuvanje je rihteg ſadèllu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega ozheſſa, aku se dataknesh Mashnekov tega Goſpuda. Mashtuval se bode, (virjemi meni) moj Syn! zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno |
| Ta male katechismus (1768): | Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon. |
| Od pluga do krone (1891): | že kje iskati, ako si pa govoril resnico, dobro ti! » Matej odide in se postavi zopet med poslušalce. Nandeta pa sindik |
| Od pluga do krone (1891): | boji, kajti imel sem na sveti večer čudno prikazen,» pravi Matej. «Béži, béži, takšen malopriden vojak, kakor si bil ti, pa |
| Od pluga do krone (1891): | se pririje z leseno nogo pred sodnike stari naš znanec Matej Kopriva. Mestni gospodje so ga vsi poznali, ker se je |
| Od pluga do krone (1891): | ponoči ne zasačimo pri pretepu v gostilni. ,Kakó se pišeš? ' ,Matej Kopriva! ' ,No, jezik imaš res prav koprivast. Če hočeš sam |
| Od pluga do krone (1891): | roko, da so mu jo morali nemudoma odrezati. General odide, Matej pa prelaga iz roke v roko svetle, čisto nove zlatnike |
| Od pluga do krone (1891): | v Trnovem. » «Pisar, zapiši izjavo v zapisnik,» ukaže mestni sodnik. «Matej Kopriva, kaj veš, da bi bilo v zvezi z zatoženko |
| Od pluga do krone (1891): | bodo vse povrnili! » — «Ne bode napačno, če bi,» misli si Matej, «toda ljubše bi mi bilo, da imam rakovo krí namesto |
| Od pluga do krone (1891): | pravi privilegirani berač! » «Oh, ti si pač srečen človek! » vzdihne Matej Kopriva in pristavi polagoma: «Sicer pa tudi meni ne kaže |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | v cerkev sv. Janeza Krstnika in pobrali vse dragocenosti. Kaplan Matej Kos je moral z ormoškim frančiškanom použiti svete hostije, ktere |
| Biblia (1584): | ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ko je bil tukaj. Nihče si ni upal mimo njegove matere hiše, boječ se, da ne bi ga srečal. Vsak si |
| Milko Vogrin (1883): | v Celovci netil iskro ljubezni do svoje domovine in dragega materinega jezika! “ Po teh besedah pa je govornik dokazoval, koliko zaslug |
| Moja hoja na Triglav (1897): | se, kakor da ne razumem nobene besede slovenski. To zatajevanje materinega jezika se mi je slabo obneslo. Ženi sem se zdel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | od nekdaj radi Novíce beró in so velik prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je |
| Zoologija (1875): | zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim jeziku govorí in piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj |
| Roza Jelodvorska (1855): | prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po slovensko govoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se, kakor da bi bil le gost; ne zanemarjaj milih maternih glasov! Pri svečanostih naj se tudi slovenščina ne posadi v |
| Valenštajn (1866): | Naproti mila pride mu devica, Ko pustil je na prsih maternih. O! srečni, komur vrata i roké Odpró se, da objamejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si že kristijana? ” „Že vse svoje življenje, draga Fabiola! Na maternih persih, tako rekoč, sem že prejela to vero. ” „Zakaj si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako srečna je bila in kako vesela! Kakor hčerka v maternih rokah! Ravno se Neža bliža vratom, Fabíola jo spremlja in |
| Oče naš (1885): | Nace z njega in čez nekaj trenutkov je ležal v maternih in očetovih rokah. — Kaj se je zdaj godilo, to obilost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | priti, ko so se umne stvari iz njegovega praha rodile. Materia, iz ktere vsako življenje klije, znabiti v luni ni drugačna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | piti dajati. IV. Poglavje. Smerkelj pri konjih. Ako konju vlečljiva materia iz ene nosnice teče; ako se pod čeljustjo te strani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dr. Reichenbach bi tukaj v stari zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | deleč spremile, jima Noema reče: „Zdaj pa se vernite na materin dom! Bog vama poverni, kar ste za-me ino za ranjke |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je razlivala čez mater in kazala žareči njen obraz; gorki materin poljubek na sinovo čelo mu je bil odgovor na njegovo |
| Bolna ljubezen (1874): | katere se je ustvaril. Moje prepričanje je, da mora že materina rahla roka vsaditi to nežno seme v mlado srce, ga |
| Milko Vogrin (1883): | ko pridejo Konarski v Belo pri Železnej Kapli. Ta izjava materina bila je sevéda veliko tolažilo Olginemu srcu, vzlasti pa besede |
| Roka in srce (1883): | materini blagoslov te bo spremljal povsod. Kjer pa se vzdiguje materina molitev, tam vlada tudi mir in nebeška pomoč! « Melita vstane |
| Arabela (1885): | nama storiti. « Arabela seže v žep in vzame iz njega materina pisma. »Le malo je v njih jasnega, kar je rajnka |
| Vanda (1888): | velike žalosti in zmešnjave, ki jih je zadnje dni provzročila máterina smrt. Bilo je že pozno, ko sta lêgla k počitku |
| Cigani (1890): | v nekih pesnih kaj lepo izraža ljubezen do matere: smrt materina cigana strašno raztoži. Proti očetu pa ni tak, njega se |
| Gostačeva hči (1891): | pa se ni prav nič pomišljal. Med tem je tudi materina beseda preverila in omečila očeta, in tretji dan je bila |
| Sama svoja (1895): | večinoma pa je bilo vender-le vse res, kar je rekla materina sestra. — In vsaki dan je hodila k njej na posete |
| Slučaji usode (1897): | skrbeh in željah za blagor svojega otroka, zamrmra Malvina ginjena. Materina gorka ljubezen jo je v tem trenotju bolj presunila nego |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in |
| Sveti večer (1866): | rekoč, da sem že trikrat toliko snedel, kar je bila materna zapuščina vredna. Hotel sem se verniti v Kladsko do svojega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in |
| Bolna ljubezen (1874): | duš, katere begajo po svetu, brez miru okrog, ker nimajo materinega ognjišča, na katero bi položile trudno, bolno glavo! « »Res je |
| Cvet in sad (1877): | morda, (kakor so kazala različna znamenja, deklici stoprav zdaj jasno) materinega privoljenja v to intrigo, — bila sta že pojasnila si, odskočila |
| Pomladanski vetrovi (1881): | krohotaje poslušale zamolklo ihtenje od bolesti, strahu, obupa onemoglih, iz materinega naročja iztrganih otročičev. Planoli so na nje ljuti zločinci, kakor |
| Milko Vogrin (1883): | Govori Olga! " Nedolžna deklica je začela ihteti, oklenola se je materinega vratú in jo držala kakor jeklene verige. Ko pa materi |
| Prvi sneg (1886): | vstala je Elza, poljubila svojega ženina in se poslovila od materinega groba. Drugo jutro je bila Elza na vse zgodaj na |
| Luka Vrbec (1890): | bival dve leti. Tu mu pa umrje oče in zaradi materinega ukaza se vrne Luka iz Nemčije v domovino. Pa morebiti |
| Kotanjska elita (1898): | je nje mladostni, šibki idealizem razkadil v nič pod pritiskom materinega utrjenega realizma, in pripravljena je bila, da se vda Travnu |
| Vzgoja (1899): | sorodnikov je stal blizu župnišča. Angela je rekla na pragu materinega doma: »Mama, gotovo ni nikogar doma, ker je vse tiho |
| Oče naš (1885): | narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sakaj eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu |
| Robinson mlajši (1849): | ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu. |
| Mahmud (1870): | in sedaj prav nič druzega ne manjka k moji in materini sreči, kot mojega očeta, kterega vže oba željno pričakujeva. Nobenega |
| Roka in srce (1883): | Z živim čutom bodem spremljevala tvoja pota v življenji. Tudi materini blagoslov te bo spremljal povsod. Kjer pa se vzdiguje materina |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | zazdelo, da ona podpira njegove namere le iz sebičnih, po materini ljubezni narekovanih ozirov, ali bolje za to, da preskrbí svoji |
| Luka Vrbec (1890): | brata Blaža v Ljubljani, ki se je bil poluteranil po materini smrti. Ta ga je seznanil z Marjeto Vodopivčevo, hčerjo imovitega |
| Od pluga do krone (1891): | pri hiši, Lenka? » vpraša kmalu potem Mihevec, ki je po materini želji začasno gospodaril pri hiši. «Na odru jih dobiš, le |
| Vaška pravda (1892): | je bil pogreb matere prvega vaščana lep in dostojen. Po materini smrti še-le je Matevž vedel, kaj je pri hiši mati |
| Zmota in povrat (1892): | ji je odpisal, da je zvedel iz njenega pisma o materini smrti. »Hudo je tudi meni,« tako je govorilo pismo nadalje |
| Stari dolg (1897): | se imeli, dobro, dokler jih je Marijanica kaj dobivala v materini nogavici — —. Komis je pust brez pijače. Morda ni res? « Ženin |
| Kotanjska elita (1898): | vso žarovitostjo in iskrenostjo prve ljubezni, toda nepretrgani in nujni materini praktični opomini in migljaji so kolikor toliko vendarle vplivali na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mati so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam pri materni postelji sedel. |
| Sosedov sin (1868): | pod pázuho in dejala: „saj bo, saj pojde! " Po mnogih materinih prošnjah se je Fránica naposled oblekla ter k očetu in |
| Žalost in veselje (1870): | v očetovem in materinem naročji. Solzé veselja se vdirajo po materinih licih, zdaj poljubuje svojega mlajšega sina, o kterem je imela |
| Mešana gospôda (1881): | ročno izbrati Smolarja dostajajoča se pisma, in razložila je položaj materinih terjav in težav menj zgovorno pa bolj jasno nego mati |
| Mešana gospôda (1881): | in svojega ranjkega očeta. Po očetovej navadi je posojevala; po materinih skrivnostnih vedah je pa zdravila ljudi, ki jih videla ni |
| Milko Vogrin (1883): | Videl pa je tudi, da se je Olga pri slednjih materinih besedah stresla, kakor da bi bila na gada stopila. Čuden |
| Milko Vogrin (1883): | trenutku močile dvoje lic. A med tem ko si na materinih prsih hči s solzami tolaži ubogo srce, gladi jej mati |
| Arabela (1885): | žalnih občutkih. »Kaj pa stoji prav za prav zapisano v materinih spominkih, o kterih ste mi pripovedovali? « oglasi se zopet žrez |
| Iz arhiva (1890): | Takrat ste bili otròk in slepó ste se ravnali po máterinih naukih. Zdaj se vzgojujete sami, in ste, kar hočete, najbolje |
| Prve hiše (1896): | je tako divje korakal po sobi. A da bi zaradi materinih opominov kaj predrugačil pri hiši, to mu še na misel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči |
| Oče naš (1885): | težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino srce. „Ménart“, je bilo prvo vprašanje, „ali je naše dete |
| Divica Orleanska (1848): | Mehkužne duše! Ví ne veste kaj Zamore v serdu serce materno. Jez ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim ga, ki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz |
| Genovefa (1841): | neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa |
| Na Žerinjah (1876): | sije ona, kot več let starejša, pripisovala Ani nasproti nekako materinsko ulogo. Pravo mater pak je imela baronica Ana v teti |
| Pomladanski vetrovi (1881): | v njegovi mladosti navdihovala čista, nesebična, najblažja in najmočnejša čutila — materinsko ljubezen, da oni glasovi še vedno ostajajo nečislani od našincev |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | zopet zanosila, prosila je sv. Feliksa, da bi jej olajšal materinsko brigo. Želja se jej izpolni. Nosila je brez neprilike cela |
| Zmota in povrat (1892): | muk, pozneje pa so me pokorile s podvojeno silo. Svojo materinsko dolžnost pa sem pri tem zanemarjala. Odpusti mi, Cilika, ker |
| Gospa s pristave (1894): | na slavni milanski dvor. Vojvoda Leopolda je sprejela kneginja z materinsko ljubeznivostjo in ga nagovarjala, naj bode kakor doma. Nato pa |
| Roman starega samca (1895): | čakajo. Ali nisi vedno žalovala, da so ti nebesa odrekla materinsko srečo? In sedaj, ko se ti gorka želja skoro spolni |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bil našel glasen odpor, češ da tukaj ne gre za materinsko ljubezen, ampak za samo gospodarsko vprašanje, ali naj ima otrok |
| Slučaji usode (1897): | milo. Saj se je pa tudi Malvina oklenila s pravo materinsko naklonjenostjo tega čudovitega moža, kateri, dasi že na potu pogube |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. 3. Kralli GASHPAR † MELHAR † BALTESHAR † inv ti 4 Efangeliſti Màtevsh † Markvsh † Lvkash † Johanes † noi ti 4 shtirji Arhangeli S. Mihael |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | brat Andrej; Jakop ino nijegov brat Janes; Filip ino Jernej; Matevsh ino Tomash; Jakop, mlajſhi tega imena, ino Juda Tadej; ˛Simon |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpiſane srozhili, sa kar Boga ne moremo doſti sahvaliti. ˛Sveti Matevsh apoſtelj je ſpiſal pervi evangeli, poveſt namrezh od shivljenja, terpljenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umetalnoſti sdela. Po tem povelji ſe je tudi sgodilo. Imenovani Matevsh Langus je sa vélki oltar, loſhke nunſke zerkve isobrasil v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhoſhtanja na Şhtajerſkim. Pinjo, ki ſo jo zhaſti vredni goſp. Matévsh Ferlan snajdli, ne bodem po vſih uſtah hvalil. Berite kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v lepi vélki oltar naſh rojak in ſlovézhi umetalni sobrasnikar, Matevsh Langus, podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja po ſvoji umetalnoſti sdela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odgernili, in sraſtla je, de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima debele oči, ki mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sedaj inspektor pri Krajnskih stanovih, — s sedežem v Ribnici, g. Matevž Logar, bivši okrajni sodnik. — Perve Ipavske češnje smo vidili 20. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Janez, S. Tomaž, S. Jakop, S. Filip, S. Jernej, S. Matevž, S. Simon, za nas Boga prosi! |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | znal nekatere besede prav razločno izgovarjati. Č je na priliko Matevž rekel: „Škvorec, kje si? “ vselej je prav gladko in glasno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ga večja nesreča prav kmalu dobí. 38. Škvorec. Stari ptičar Matevž je imel škvorca, ki je znal nekatere besede prav razločno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ony, koker ima sapiſanu ſveti Lucas cap. 23. inu ſveti Matthæus cap. 27. Percutientes pectora ſua revertebantur dicentes: vere Filius Dei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh govory od Chriſtuſoviga prihoda v' ta vert Gethsemani S. Matthæus 26. Cœpit contriſtari, & mæſtus eſſe. On je sazheu ſplakan, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. Mattheush na 13. inu 25. poſtavi. O |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan vreme vgodno , — ostane tako štiri tédne v prihodno. — Veliko |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | zapazil, da zame pri Mici ne bo sreče. Le z Matevžem je govorila in plesala, mene se je pa kar ogibala |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | posodila, in živela je od obresti brez skerbi s pohiševavcom Matevžem, sinom stareje sestre, kterega je na novi dom vzela, in |
| Žalost in veselje (1870): | kaj se je nekdaj godilo ž njim in njegovim stričnikom Matevžem. "Treba je hiteti," pravi Alfonzo, "da spravimo tega ranjenca pod |
| Pomladanski vetrovi (1881): | nekam izginol, in nihče ne ve, kje da je. Z Matevžem sta se bila v Ljubljano odpeljala ženit se. Matevž je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | igral. Hitro torej popraša, kje stanuje imenovana gospa ter z Matevžem po ulici odide, drobno stopajoč v svojej novej gizdavej obleki |
| Pomladanski vetrovi (1881): | noči po grmovji tri moške postave. Bil je Binče z Matevžem in pa njun vodja. Srečno so se bili priplazili že |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ni obupal; sklenol je voz v mestu pustiti ter z Matevžem sam peš skrivši po ovinkih in zatišnih stezah iz te |
| Pomladanski vetrovi (1881): | bile razmere v višnjegorskej okolici, ko se je Binče z Matevžem tja pripeljal. Umevno je bilo, da Francozi čez svoje prednje |
| Od pluga do krone (1891): | dolenjca od Gadove Pečí se je utrinjal sredi mize, pred Matevžem pa poln kozarec, katerega je izpraznil v dušku in Meti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 igralne mize po 18 gl. Dne 23. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pridu. 6. Inu ne bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam |
| Divica Orleanska (1848): | sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | storil, kar so mu mati ukazali. Kmalo potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Nova mu je bila ljubši, in tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem |
| Gozdovnik (1898): | se bo nama zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Kaj mu je bilo storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries |
| Zoologija (1875): | stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim materam, in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take |
| Genovefa (1841): | prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje |
| Biblia (1584): | bi kuli proſsila. Inu ona, ker je poprej od ſvoje Matere taku bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni |
| Blagomir puščavnik (1853): | Imaš komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | VII Žalostne matere Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? " |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo. Pa veruj |
| Gozdovnik (1898): | se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stega svetiga Krisha: jas tabe prosim skues bolazhine tvoje lube, mathare katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva: k' te tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 12 rodove Israel jas prosim tabe skves perporozhenje tvoje svete Mathare svetomi Johanasv pod tiem Krisham N. N. tu jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shenje Marije devize mathare boshje! jas prosim tabe: skues use 4 Efangeliſte S. Matheusha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga more bi i taka prei da bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu nasakohart ozha inu zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she |
| Biblia (1584): | Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je offram, taku je tebi tu veliku pridniſhe) ta |
| Biblia (1584): | muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob inu Ioses, inu Simon |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo |
| Divica Orleanska (1848): | ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri materi – Karol. De, kaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | urno k svoji materi vernil. Ves vesél pride k svoji materi, jim pové blagoserčnost ptujiga moža in jim pokaže dar, ki |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bilo prav primerno za otroke, posebno v tistem razburjenem času. Materi sta se otroka prav smilila, češ Bog ve, kaj ju |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi pa o tem ni nič povedal, ampak otroka naj bi |
| Revček Andrejček (1891): | naj ne izgubi že radi svoje stare matere. Kar bo materi dobrega storil, povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vina inu Shebraita usi triji usresnizi kbuegi inu kniegovei lubei mathare pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari |
| Genovefa (1841): | kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala |
| Roza Jelodvorska (1855): | vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke, kteri so z materjo vred v dvoriše prišli, z velikim veseljem. Zdaj gre s |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 10; po slovensko: „Me moj otec je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje |
| Ta male katechismus (1768): | Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu |
| Ta male katechismus (1768): | serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria Kleofe, inu Maria Magdalena. Kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu nabeshka Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | silen pas? an svit mezh urokali dershi? pershua je kniemu Mathi Boshja? je pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua kniemu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja o Marija jas tabe prosim skues tvojo nai svateishi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa tudi ona |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | jé ôndi čaka. Lenka je ravno tisti dan, ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne more od |
| Stric Tomaž (1853): | naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar tako skrbno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz menim, da so sami prišli |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vendar so djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtokaje mi rezhe : „Ne bodo mi sahudo vseli, nemorem mátize umoriti puſtiti, prevezh ſe mi ſmili! “ Şila ni nikdar dobra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gibljejo, sakaj uzheni zhbelarji prizhujejo, de zhbele is ljubesni do matize bolj sa njeno, kakor sa ſvoje shivljenje ſkerbijo. Is kamna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to sa en ſhpaſs. Nęshka. V' moj gvant ? koga nęki ? Matizh. Tonzheka. Goſpá. Se je vshę prozh. Matizh.' Sa me je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je perpovdvala , de ozhe dones s'mano nar pervizh govorit. Matizh. To pak vshę kej pomeni. Nęshka, Jeſt morem jiti; Moj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tudi po krajnſku doli bral. Baron. Vshę dobru, vshę dobru! Matizh. Tok moj revers po tih novih poſtavah morebiti ne velá |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. To ſe vęj ! Kaj me neki spraſhujejo, kader toku vedó |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dęſno roko ſlezhi. ) Shush. (hitru. ) En kriſhzhek na dęſni roki ? Matizh. Koku pak oni vedó? Shush. Bog s' nami! on je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | eno moſhno dnarjov inu en perſtan Nęshki. ) Nęshka. Matizhek, poglej! Matizh. Bravo! na męjſt ene dote imam sdej tri. Tonzhek. (doli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de bo on meni doto dal sa volo tvoje ſlushbe ? Matizh. Sakaj ne ? Meni ſe sdy, de ſim vunder — Nęshka. Uh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti bom vshę povędala. (Matizhek grę. ) SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron. Nęshka. Naj nesamerijo. Baron. Kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhelu riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli ſo me ! (Matizhek, Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al na laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti je ſhe moj Goſpod na sadne rekel? Nęshka. De Matizheka ne bom dobila, zhe ſe jim po njih voli ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtran. ) Nęshka jé , ſe mi sdi. Tonzhek. (k' Goſpę. ) Oh! Matizheka ſe jeſt ne bojim; ſej vęjm, de njęga ne zhakaſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gleda — Kaj vela, de jo saſtopim. Tukej ga imaſh. (ji Matizheka kje porine. ) Is mojih rok ſe ga niſi troſhtala. Nęshka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe tukej; de bi le mene puſtili rovnati! Nęshka. Na Matizheka ſe snajo saneſti , vaſha Gnada. Ti praviſh tedej — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gaſhper. Zhe je kej faleniga, naj Matizheka primejo. Jeſt ſim nedolshen. Matizh. Gaſhper ! Budalo. G — Gaſhper ! Baron |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je Jęrza, Gaſhper, inu Tonzhek. ) DEVĘJTI NASTOP. Baron , Matizhek. Baron. (Matizheka prime. ) Matizh. (ſtury, koker de bi ſe bil grosnu vſtraſhil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kakorſhno sdrashbo narędil. — Nizh ne dę , jeſt ſe na mojga Matizheka sanéſsem. On imá pamet , inu dober jęsik. (vèrshé gvant, katęriga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kdu ? Shush. Moj Jurzhek ! Matizh. Sna biti; zigani ſo mesa Matizheka imenuvali. Shush. Si bil od ziganov vkraden? |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | po ti drugi plati ; vſi ti drugi sa njimi, sunej Matizheka, inu Shu. sheka. ) EDENAJSTI NASTOP. Matizhek , Shushek. Matizhek ozhe sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jo prevdarim. Shpaſs bo ta vęlki , inu na sadne jeſt Matizhka dobim. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtopit. Potler, je rękel, mi bo ſhe tri pomoranzhe dal. (Matizhka , katęrga neposna, saględa, inu savriſka. ) Ha ! (ſkozhi noter v' vtizo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Je róſsa! (Nęshka na ſtran ſtopi, od Matizhka zhęs. ) PĘTI NASTOP. Matizhek, Tonzhek, Baron, Goſpá , Nęshka. (Matizhek inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron, Budalo. Baron. Budalo! Budalo. (kekla. ) Vaſha G-Gnada! Baron. Poklizhte Matizhka. Naj k'malu ſèm pride. Budalo. Kanzlir tudi, inu Sme |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k' Matizheku. ) Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti bom vshę povędala |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (kader jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 70 kr., ne pa 1 fl. 40 kr. Dnarni zapisnik Matičini. (Dalje. ) Skupaj 8169 gold. 84 kr. (Dalje prihodnjič. ) V Ljubljani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | omenjenih načelih izdela popolen načrt o osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tako z vana „narodna tiskarnica” bila, ko je misel za Matičino tiskarnico že bila spočeta in Matici že dano bilo privoljenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Dalj časa potem gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za noben |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zadušuje vspešno delavnost Matičino”. Tako piše dopisnik, ki ga vredništvo imenuje „odličnega” narodnjaka! ! Pač |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | povęm, on nabo ſvojiga Iona sgubuv. Na dan S. Mathia Apoſtelna. Branje is Jogrovskiga dijanja na 1. Poſtavi. V'tehiſtih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomoriſh. Perzaitno vertovino s' ſlamo na vezher pokriti. Okuli S. Mathia ſlanzhnu ſeme ſejati, na tako semlo, katęra je v' Jeſsen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gold. in pol. — 26. kozoperska 1. 1. je prišel gosp. Matija Premuta, rojen Semčan, od kteriga so predpredlanjske Novíce nekaj povedale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stroški. In vendar je iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Matija. — Le notri! Tretji nastop. Matija (stopi v sobo. ) Poprejšnji. Matija. Brez zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste mi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ste mi zdravi! Županja. Dober dan, Matija! Micka. Dober dan! Matija. Ker so oče Črnót zadovoljni, prišel sem malo sem, da |
| Mlinar in njegova hči (1867): | malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo). |
| Mlinar in njegova hči (1867): | je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Županja. To je gotovo Novakov Matija. — Le notri! Tretji nastop. Matija (stopi v sobo. ) Poprejšnji. Matija |
| Revček Andrejček (1891): | zadregi v žep in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše |
| Revček Andrejček (1891): | Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno držeč). Da, da tale mi je priča |
| Na krivih potih (1893): | izgubljen je. In gotovo ga bodo najpoprej iskali na domu. Matijo in Malko bi spravil le v zadrego, ako se jima |
| Na krivih potih (1893): | drugega ni želel, nego še enkrat videti Malko in strica Matijo. Trdno je sklonil, da se oblastnijam nadalje ne bode skrival |
| Na krivih potih (1893): | svoje žive dni. Pa tudi nekaj drugega je še skrbelo Matijo. Čutil je namreč, kako mu moči od dne do dne |
| Na krivih potih (1893): | le en trenutek še bi bil rad z Malko in Matijo pod jedno streho, samo toliko, da bi se poslovil, potem |
| Svatba na Selih (1894): | pa se ne méni z radovednimi ljudmi, ampak gré za Matijo, ki mu je odnesel puško. Dragar plane v hišo, ker |
| Svatba na Selih (1894): | kakor da so samí prestregli kroglo. Lovec se ruje z Matijo, ki mu ne pustí puške, ampak mu jo hoče iztrgati |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | največja pa je bila pri stubeniških toplicah popolnoma pobita. Glasovitega Matijo Gubca, takozvanega kmetskega kralja, ujeli so in odpeljali v Zagreb |
| Najmlajši mojster (1896): | Košica je dobro premislil, zakaj je treba danes hvaliti mojstra Matijo. »Sinoči je zopet mladi Grabnar lazil tam doli pod stolpom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gregorju Salokarju is gornjih Járſh, Matevshu Şharzu is Preſérja in Matiju Pobovſharju is Rúdnika. Potlej je bila sboru letna rajtinga kmetijſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | celó leseno laž napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj Matjaš je bil najstarji brat kralja Davida”. Ptujec mu popravi: „Brat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj — naše gore list. Zbralo si ga je ljudstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Pečic na Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ste? '' „Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tri fantiče; ženko in dva fantiča mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako to? ” vsi iz enega gerla baramo. Ptujec nam začne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začne praviti: „Znana Vam je povest, da na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa |
| Oče naš (1854): | cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na seno žetih ! Pa |
| Rudninoslovje (1867): | 3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je |
| Kemija (1869): | Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jubala; vsaj čez nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne pride, Vse se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je ravno skozi okno gledal in berž veselo zavpije |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſebi: un chef d'œuvre, mojſtrovſko delo, des chefs-d'œuvre; un arc-en-ciel, mávriza, des arcs-en-ciel. Kadar ie sloshena is predlóga in imena, al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mêni v méſta ſvéte. “ Ismèd oblákov ſólnze sdàj saſíje , In mávriza na blédo Bogomílo Lepôte ſvôje zhíſti ſvít islíje, Nebéſhki sór |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne goljfa, Ki prave rádosti ne dá. 6. Zaklad božje mavrice. Lenka je nekega spomládnega deževnega dné gledala skozi okno. Ko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mamica“, reče čez nekaj časa, „ljudje pravijo, da iz božje mavrice vselej na zemljo pade zaklad, in da ga le taki |
| Divica Orleanska (1848): | Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu |
| Rudninoslovje (1867): | s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je te brumnoſte ſhivlenje. V. Poſt. Krotkuſt je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt. Zhistoſt je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prejmesh. Hodi ſà mano. V. POSTAVA. Krotkuſt je sveteha ſhivlenja maſanje. 1 Jeſa ni mene nekol premojstrila , temuzh uſſeller , inu prutiuſſem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval. Če pipa po pervem mazanju ne, zgine jo dobro osnaži in zopet namaži. XXX. Poglavje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvakrat na dan, zjutraj in zvečer bolno oko, pri kterem mazanju se lahko kurjega peresa poslužiš. Ako je po vgrizu kos |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba vnovič 3 dni gobo mazati. Zakaj po pervem mazanju se redko goba odluši. Kolikokrat je treba s tem mazilom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh masali. Jes, Ako mi zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perneſe v' alabáſtrovi púſhizi terdo libro drasiga ſamozhiſtiga nárdoviga masila, mashe Jesuſu, ki je bil per misi, noge s' njim, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leſenimi sobmi nabita brana. Kadar je semlja mokra, de ſe mashe, ſe neſme branati, tudi ne, dokler ſo grepe terde. Umetni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kvintelc šukove masti, dobro ju zmešaj in s to mažo maži dvakrat na dan, zjutraj in zvečer bolno oko, pri kterem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lote svinjske masti, da dobiš mazilo. Tri dni zaporedoma gobo maži s tem mazilom, in sicer enkrat vsaki dan; potlej počakaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | počakaj da se posuši, in na tako vižo tako dolgo maži, dokler oteklina ne mine. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Potem, ko si štupo že neke dni dajal, maži mesta, na kterih garje sedijo, s sledečim mazilom: 4 lote |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | X. poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval. S tem mazilom maži oteklino 2 dni zaporedoma, počakaj da se posuši, in na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali 6 dni zmival, prenehaj z zdravilom 3 dni, in maži oteklino z lanenim oljem ali s salom; potlej zopet s |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiš mazilo. Leto mazilo se imenuje zeleno, zdravno mazilo. Letega mazila se je treba posluževati, in rano gnoja snažiti, dokler ni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivanje opustiti, in kakor hitro dlaka oteklino pokrije, se poslužiti mazila, ktero sim v X. poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in dobro zmešaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne pomaga, je treba sledečega mazila dvakrat na dan v benceljnovi člen vribati: Vzemi 8 lotov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gosje masti, naj se posluži mazila iz 4 lotov ajbešovega mazila, in iz 4 lotov olja. Zajčja mast je bolj hasnjiva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan osnaži. Marsikteri se bo čudil da ne priporočam nobenega mazila, olja, obliža pri ozdravljanju vgnjid. Vendar teh reči ni potreba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer vsakega pol: tudi svinjska mast alj sirovo maslo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan s slano vodo. Takšnih ran ne smeš mazati z mazili ali mastnimi rečmi, sicer boš iz njih žulje napravil. XXVI |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat in trikrat, de se podplatje mazila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | peč ne kadi. Ilovca se kmalo odkruši. Si hočeš terdno mazílo za pečí napraviti, vzêmi dobriga pepéla in ga preséj skozi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v kot štale postaviti, de se ne dotika druzih kónj. Mazílo za razpokane pečí. Navadna ilovca ne veljá veliko razpoke zamazati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | olja primešaj, da redko mazilo dobiš. Tretji dan se mora mazilo z gorkim lugom odmivati. Ako se zdaj tu ali tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem mu primešaj pol libre terpentinovega olja. Kedar hočeš to mazilo rabiti, razprostori volno, da garjevo mesto nago dobiš, ostergaj garje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem se mora mazilo v garje tri dni zaporedoma vribati, mazilo na garjeh 4 ali clo 6 dni pustiti, in potlej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2 lota terpentinovega olja 4 lote svinjske masti, da dobiš mazilo. Tri dni zaporedoma gobo maži s tem mazilom, in sicer |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mazilom se mažejo otiske dva dni zaporedoma. Ako tudi to mazilo ne pomaga, je treba otiske žgati. XXIX. Poglavje. Pipa. Pipa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | sladko smetano in belakom. Če se te rane gnojé, napravi mazilo iz 4 beljakov pa 1-lota sirovega galuna. Če živinčetu gobec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | storiti da, to je: z parno kopvo (Dunstbäder) in z mazilam vimena. Mina. Kako se pa vse to naredí? Zdrav. Parna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | palec široko platneno vezílo, ktero je dobro namazano z drevnim mazilam (Baumwachs). Od tega vezila odreži toliko, kolikor ti je potreba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na koži pokažejo, naj se kraji, na kterih stojijo, z mazilom nasvetovanim v XXXIX. poglavju mažejo in potem z gorko žajfnico |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v X. poglavju zoper gobo na kolenu nasvetoval. S tem mazilom maži oteklino 2 dni zaporedoma, počakaj da se posuši, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nogo, na kteri sedi, šanta. Leta oteklina se maže z mazilom, ktero sim v X. poglavju nasvetoval, in mazanje je treba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se rada v gobo preoberne. Leta se s sledečim mazilom ozdravlja: Vzemi 1 lot španskih muh, 1 lot evforbium – gumi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z ojstrim nožom odrezati. Rana se vsaki dan namaže z mazilom, ki sim ga v V. poglavju nasvetoval. Tako se ravna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmešaj. Zraven te štupe je treba garjeve mesta z nasvetovanim mazilom mazati in omivati, kakor je bilo zgorej rečeno. Ako so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | S tem mazilom se mažejo otiske dva dni zaporedoma. Ako tudi to mazilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zgorej rečeno. Ako so garje zastarane, in s štupo in mazilom se ne dajo pregnati, je treba na persih in na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | persih trak zavleči, in garjeve mesta je treba z imenovanim mazilom mazati, in na tretji dan z lugom zmivati. Mlado živinče |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | da i pauperibus. Matth. 26. Sakai je ta poguba? tu masilu bi ſe bilu snahi dragu predati, inu ti dinarji tim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ſhvarou, kader je bila Maria Magdalena tudiſhozhu, inu dragu masilu na Chriſtuſovo glavo islila, rekozh: Ut quid perditio hc |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſlednu masilu prejme, ta Maſhnik, tę molitve, vſe ga ſhe s' vękſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o mozhni Bog opri naſho mózh, inu daj tvoje nebęſhku masilu naſ him beſsędam. Jeſt sazhnem, pèrpravite ſe! I. Dęjl. Pèrvizh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala |
| Divica Orleanska (1848): | in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za |
| Divica Orleanska (1848): | Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj se na meč, na drugo ne! Karol. Se ne vtolaži vojvoda serdit? Govôri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu ne bilo treba vračati se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo |
| Ferdinand (1884): | te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na |
| Tiun - Lin (1891): | zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej postaren in je nosil dolgo kito |
| Lohengrin (1898): | klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja |
| Lohengrin (1898): | ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša |
| Lohengrin (1898): | nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo |
| Biblia (1584): | myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak mezh. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo, nad kterim ſe bodo prizhali. Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe |
| Genovefa (1841): | shé dolgo jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je |
| Genovefa (1841): | mi ſhe eden lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje, sdêrem ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí poberita, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo |
| Maria Stuart (1861): | Da delala je silo, ne pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v |
| Lohengrin (1898): | Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo bli s'kaminami poſuti; resſekani , ſkuſhani, v' morieniu tega mezha ſo ony umerli, ony ſo v'koſhuhih, inu kosjeh koſhah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo gobze samaſhili, ſilo tega ogua ſo pogaſili, ojſtruſti tega mezha ſo odshli, od bolesni ſo osdravleni, v' woju ſo mozni |
| Zlatorog (1886): | I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se |
| Lohengrin (1898): | Ti vračam ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname |
| Lohengrin (1898): | mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se |
| Divica Orleanska (1848): | Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí |
| Divica Orleanska (1848): | sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam |
| Divica Orleanska (1848): | Bogu mi na glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | s svojimi očmi vidil, zamorem le z besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati |
| Ferdinand (1884): | Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša |
| Tiun - Lin (1891): | meni, no ne z namenom, da bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh, ker |
| Valenštajn (1866): | Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi |
| Robinson mlajši (1849): | so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ozreti. Tak napad na videz so večkrat ponovili, pšice z meči premenili in nadnj mahali, da je bilo le groza viditi |
| Najdenček (1860): | Skorej vsi francozki konjiki so popadali pod meči zlobnih sovražnikov, ki niso nikomur prizanesli. Strašno vdarjen sim se |
| Genovefa (1841): | vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga |
| Ferdinand (1884): | grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa na meču, reče mu grof tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | miſli, ne bo moglo dete, ki ga ſovrashim, oditi mojimu mezhu. Tode Bog vé vſe zhloveſhke naklepe, ino jih lahko podkoplje |
| Genovefa (1841): | moriſhu preliti. Pa rad ſtorím to! Bolje je po rabeljnovim mezhu umréti, kakor martro tù — tù notri” na perſi je pokasal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da |
| Gozdovnik (1898): | pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je |
| Sacrum promptuarium (1695): | rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je pravil — Jak. Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena pretopla bila, naj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | jih peljati v dobro prostorno deželo, ki se mleko ino méd po njej cedi; na Kanansko jih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | štupe janežovega semena, jih zmešaj z bezgovim sokom ali z medom v močic. Tega močica daješ trikrat na dan, dva kvintelca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konj noče več žreti, se mora leta štupa z redkim medom ali sterdom v močic zmešati. Tega močica se konju trikrat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 4 lote bljuvne soli, jih v štupo zdrobi in z medom v močic zmešaj. Zraven tega močica dobiva koza vsaki dan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | cvetjem vred, ga v štupo zdrobi, in zmešaj štupo z medom, da arnikni močic dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 3 lote brinjevih jagod, jih v štupo zdrobi in z medom v močic zmešaj. Tega močica dajej bolnemu psu dva- ali |
| Zoologija (1875): | razredu, večidel stave lončke od voska in je polné z medom. Živé ali paroma, ali pa v družbah, manjših ali večih |
| Zoologija (1875): | ženski cvet. Ta posel opravljajo sosebno žuželke, ki gredoč za medom od cveta do cveta na svojem dlakovem telesu prah prenašajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. cent; večidel je že pokupljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le malo vkup pripeljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi |
| Genovefa (1841): | s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in kaj meča na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči |
| Razne dela (1870): | je Zdaj nar lepši pod cesarjem! " Kot na vertu tulipana, Medju drevjem jela tenka, Sije v cvetju svetu znana, Grekam ko |
| Razne dela (1870): | ponudi za Heleno dvobor, v ki ga Menelaos dovolji. Pogoj medju vojnama. Helena imenuje zboru vojvode Ahajske. Premaganiga Parida umakne Venera |
| Razne dela (1870): | ohol okrožja vojake Ahajske, Kakor ponosni sernjak jesensko zagošene rune, Medju šibkejšimi strog se sernami zdetno sprehaja. Reče Helenca na to |
| Razne dela (1870): | čverste, tode iz korena Neznaniga pomembonosno rasel Je bratočert nesrečen medju njima, Edinost nju detinstva podkopaje, In je zoríl v resnobi |
| Razne dela (1870): | tak cesarske dostojnosti splošne! Helena reče na to, ta boginja medju ženami: Vreden, o svak, si moje časti, češenja mi vreden |
| Razne dela (1870): | Sredna hrani v tmini žalni Grob olišpan, ves kristalni, Varno medju stolpe vzet, K njim z verigami pripet; V grobu tem |
| Biblia (1584): | vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo |
| Biblia (1584): | vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe |
| Biblia (1584): | bil rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe |
| Biblia (1584): | takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi |
| Biblia (1584): | Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je |
| Biblia (1584): | Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga |
| Valenštajn (1866): | sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej |
| Valenštajn (1866): | z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti |
| Deborah (1883): | Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to |
| Sacrum promptuarium (1695): | premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na |
| Sacrum promptuarium (1695): | dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel |
| Sacrum promptuarium (1695): | dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Pater, jeſt bi hotel is ſerza rad, de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali |
| Jerica (1859): | držal, ponosen je bil proti kmetu, pa ves prijazen in meden pri Jurčkovih; pretehtano umevno je govoril, in ker je bil |
| Sosedov sin (1868): | ki je šla kuhinjske posode in pražnje obleke kupovat, prinese medén štrukelj, rdečo trobentico in še kaj lepega. Veselé se ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | májhne béle serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O |
| Robinson mlajši (1849): | mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 50 l vina po 32 kr. Dne 25. avgusta. Za mednino in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ob času perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TV 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te rozhe naherbte Krishama inv me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina † Svetiga Duha Amen |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in če ga jé, ji nič ne tekne; sadno drevje medlí in se slabo sponaša; 2. močirno zemljiše se spozná dalje |
| Potovanje krog Triglava (1860): | mačje očí in na Triglavski jetičnik. Ko smo se tako medli z naberanjem rastlin, priletí precej blizo cel trop tičkov, ki |
| Žalostna vernitev (1864): | pa rožic na njeno lice ni vec nazaj. Zmiraj bolj medli, in ko jesenski mraz zadnjo poljsko cvetlico zamori, tudi ona |
| Razne dela (1870): | zvem otožno. (Bleda in treptajoča Izabela, opirana po Don Manveln, medlí na bližni stol. ) Don Cezar. Si rekel, de zamorci so |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam! ” Potlej ſe v' Tomasha |
| Blagomir puščavnik (1853): | vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje, pripravljeni na zmago in smert. Ali, dragi moj, to |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji vlog, t. j. produktov 16000 gl. |
| Deborah (1883): | deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napolnil. (Poleg zhaſopiſa: »Katholische Stimmen« 1843). J. K. Ogenj v Mednim. Po nozhi od 27. do 28. pretezheniga meſza je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po nozhi od 27. do 28. pretezheniga meſza je v Mednim, neki vaſi poldrugo uro od Ljubljane, na veliki zeſti proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupno trgovali ter pridobili 3311 gl. Kakó je ta dobiček med-nje razdeliti, ako je bilo razmerje med njih vlogami kakor 3/5 |
| Gozdovnik (1898): | je prepozno. Sokoljeoko, izmed vseh prvi, se zakadi v sredo med-nje ter hipoma prejezdi dva Apača, tretjega zadene tomahavk in ko |
| Gozdovnik (1898): | vsega znojnega in kadečega se, ter stopi brezstrašno v sredo med-nje. »Kje je vodja mojih rdečih bratov? « »EI-Mestizo! « čuje se na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Petra, drugi Simon Maga imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je |
| Gospa s pristave (1894): | Za sedaj zdravi, svetla gospa! Bodite uverjeni, da bom mnogokrat med potoma na vas mislil, in upam, da me tudi vaša |
| Žalost in veselje (1870): | dal Jaka pregovoriti in "Lastavica" je odrinila nazaj proti Bataviji. Med potoma so ostali nekaj časa na otoku Sumatri, kjer so |
| Žalost in veselje (1870): | je v knjige, kterih je imel kapitén mnogo na ladiji. Med potoma se jim ni nič posebnega pripetilo, vedno so imeli |
| Žalost in veselje (1870): | je tiger vedno dalje vlekel, zgubil je tudi to upanje. — Med potoma pride mu na misel, da ima pri sebi še |
| Marjetica (1877): | vrne na svoje prejšnje mesto, vežni prag, počasnih, resnih korakov. Med potoma, kake tri pota pomenljivo z repom migne, kako bi |
| Domačija nad vse! (1889): | dospejo zdravi in nepoškodovani do zaželenega cilja, dasi jim je med potoma tolikokrat pretila nesreča, uplivalo je na potnike jako ugodno |
| Domačija nad vse! (1889): | doktor. — »Ne, tega jaz nikakor ne morem dovoliti; ona bi med potoma žalosti umrla. O Jeličini osodi imam tudi jaz še |
| Domačija nad vse! (1889): | hrepenelo Vaše srce? — Dospeli ste v domovino, dasi Vam je med potoma za las pretila smrt v morskih valovih; našli ste |
| Lepi Tonček (1895): | koga spraviti pod zemljo. Gospod Valentin gré brž z Molčinom; med potoma zvé, kako je zbolela hči. Ošteval je pošteno Molčina |
| Slučaji usode (1897): | ti je vse odpuščeno, vse ... vse! Nema, ne da bi med potoma izpregovorila besedico, podasta se na to v grad. |
| Fizika (1869): | pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali |
| Botanika (1875): | zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali |
| Kemija (1869): | ali neutralno. Kisline in osnove, spajajoče se v soli, si medsobno slabé in vničujejo lastnosti, zato so soli neutralne in zato |
| Kemija (1869): | kako železnato slatino (eisenhältiges Mineralwasser). Klejeve in čreslovnate raztopine se medsobno obarajo. Kakor namreč klejnatej tekočini priliješ čreslene kisline, nastane brezbarvena |
| Kemija (1869): | kost je namreč sostavljena iz dveh mrežastih tvarin, ki se medsobno tako prešinjate, kakor bi bila druga v drugo vtkana. Ena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo mokre bile |
| Razne dela (1870): | Veverca pod hojko poje Čudno sladke pesmi svoje, Čivka, žvižga medju tem V ostermenje vsim ljudem. Zraven pa oreške tare, Lešnike |
| Razne dela (1870): | zapustili, Serčni so ostali z njo, Čislali ko sestro jo. Medju tem carica huda Ne vtolaži v sercu gruda, Strasti grize |
| Razne dela (1870): | Veverca pod jelko poje Čudno sladke pesmi svoje, Čivka, žvižga medju tem V ostermenje ljudu vsem. Zraven pa oreške tare, Lešnike |
| Razne dela (1870): | res. " S tem doverši knez dvomljivo; Gleda ga nekako sivo Medju tem molčé labud, Zadnič tak izreče čut: "De se sreče |
| Razne dela (1870): | si krasna, dvombe v stran, Cvet lepote, dnes ta dan! " Medju tem deržave sveta Jelisej vse prek obleta, Po nevesti praša |
| Razne dela (1870): | nevesta le posluša, Govoriti ne poskuša, Tode krivi lica mlade. Medju tem se ženin hvali, De imel jih je na zbero |
| Tihotapec (1855): | ura. Ta bi bila srečna! Prime strune in jame peti, medtem ko Ana z začudenjem in s presladnim nemirom trepetaje pred |
| Tihotapec (1855): | Ano, kot dvorezen meč. Oče, dragi oče, le zamore izreči, medtem ko ga poljubi; jaz moram moliti. Bodite zdravi! S temi |
| Tihotapec (1855): | sploh vsaki častni stan mi je zoperen. Ah! zdihne večkrat medtem, ko bi Ano imel, naj bi bilo, kjer koli hoče |
| Bore mladost (1862): | je pa proč obernil svoj obraz in v tla stermel medtem, ko je sivi gospod zdihoval in Bogu tožil, da mu |
| Domen (1864): | razčerhne in razpotegne kakor Samson tistemu levu ali — kdo vraga. " Medtem je Sova težko stokal pod sinom. Zadnja ura mu je |
| Roman starega samca (1895): | Najin pot je trajal dobre četrt ure, a nihče naju medtem ni izpregovoril besedice. Nekaj se je bilo vrinilo med naju |
| Roman starega samca (1895): | kakor bi bila v meni zagledala pošast. Nje lice je medtem postalo pepelnate barve, iz nje polodprtih ustnic pa zadoni zamolkli |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Prodiram dalje, premagujem vse možne ovire ali omagujem pred njimi; medtem pa čas hiti in sončni žarki pekó, kakor da imajo |
| Vzgoja (1899): | ga niso še preveč odrli. Mlajši brat Tine je hodil medtem po dvorišču in je tudi zvedel, da sta prišli sorodnici |
| Robinson mlajši (1849): | obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | srečno zgrabim za en škric in vlečem na vso moč. Med tem je pa tudi Boštjan prišel, zgrabi po sreči gospoda |
| Spomini (1860): | tako zamolklo govoril, da še vsih njegovih besedi nisem razumel. Med tem ko on iz mojega gibanja toliko lahko presodi, da |
| Vetrogončič (1860): | je Janez po tem pismu Vetrogončiču nenavadno malo časti skazoval, med tem ko je Milka proti Vetrogončiču postala vsa prijazna. Morebiti |
| Žalost in veselje (1870): | čepel Hoaksla. Puška poči in jezdec se zverne s konja, med tem pa tudi begun srečno dospè v gozd in se |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | napravi z vso družino, tudi s sestro vdove, katera je med tem svoje posestvo prodala, v tujo deželo. Alfredu in otrokoma |
| Roka in srce (1883): | prejemali denar za svoje in hišne potrebe. Vi pa lahko med tem časom potujete, ako se Vam zljubi, morda v svojo |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | takoj užgati, kedar se bo sovražnik prikazal na domačih tleh. Med tem je na Turškem dne 12. grudna leta 1574. umrl |
| Dušne borbe (1896): | priplul v svoji dobri volji do neke nove zvezdoslovne teorije. Med tem, ko je na dolgo in široko razkladal predmet, ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina |
| Blagomir puščavnik (1853): | človeka imel, ki bi me s djanjem in svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas zakliče |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | odloči osoda. Zelenec ima priti vsaki čas! « Nevihta je bila med tim potihnila. Tudi oskrbnik mirneji hodi po sobi, časi pa |
| Razne dela (1870): | iz rok prevzetne bliska Mladosti meč, de mah na mah, Med tim ko množ veselja vriska, Zvalí se glav ne malo |
| Na Žerinjah (1876): | prostor, in nad njim dvigajoče se nebo. Ko bi rasle mej tem borovjem smreke in rastlo hrastje, ter z razno barvo |
| Na Žerinjah (1876): | teh razprav. Rogulin je le sem ter tja omenil kaj, mej tem pa opazoval svoje nove znance. Z Amelijo še nij |
| Na Žerinjah (1876): | Govorila sta, poljubovala se in molče si gledala v oči; — mej tem pa je potekala minuta za minuto, četrtinka za četrtinko |
| Rokovnjači (1881): | ne mene, kristjana, da bi te pasla sama kisla repa! « Mej tem je bil zlezel Blažev tovariš izza mize, in skrivaj |
| Deborah (1883): | druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem |
| Roman starega samca (1895): | vedno in vselej kočljivo. »Osemindvajset,« dopolni graščak mirno. »Ali ste mej tem imeli v gradu goste? « pozvedujem dalje. »Kajti bojazen, ki |
| Roman starega samca (1895): | ondi se je do sitega najela najokusniših in najdragoceniših rečij, mej tem ko sem se jaz upal jedva košček najcenejšega blaga |
| Slučaji usode (1897): | mož v naglici prezrl. Kolar upré pogled na naznačeno mesto, mej tem ko ona z nagubančenim čelom in vedno bolj zabledujočim |
| Slučaji usode (1897): | da se dolgo mudi ž njo, predno je pošteno svetila. Mej tem, ko se je Radoslav bavil s svetilnico, je segal |
| Robinson mlajši (1849): | bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei v' jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina † Svetiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo si v primeri vojvoda, na kteriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | naprej, kar moč ima! In ura odbije, vsušé se vodé, Meglica preíde s Triglava: Oblaki, meglice, šumeče vodé V spomina že |
| Astronomija (1869): | se tudi rimska palica imenuje. Blizo tega pasa leži čudovita meglica, Orijonova. Beteigeuze dela z dvema zvezdama prvega reda redni trikot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek dokončale s planêti vred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ura odbije, vsušé se vodé, Meglica preíde s Triglava: Oblaki, meglice, šumeče vodé V spomina že jutro se komaj živé — Up |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se! ““ Takó znad Triglava čarobnih verhov Donelo je iz svitle meglice, O blisku in gromu jék čudnih glasov Gre dalje v |
| Astronomija (1869): | so brž ko ne daljne sostave zvezd; kaj so pa meglice, za gotovo še ne vemo; Herschel trdi, da je v |
| Astronomija (1869): | Mesta in kraji, ki se golim očém vidijo kot svitle meglice (meglici podobna sozvezdja), vidijo se oboroženim t. j. skoz daljnogled |
| Zlatorog (1886): | In kakor preplašen golobji ròj Beži pred ujédo sovražno: Takó meglíce se spúščajo v beg In zláto Triglavu zablísne sneg Na |
| Genovefa (1841): | in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na pomladajnim nébu. Réſ, réſ ſe vídi, de je dar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bil kovač prinesel. Mogel sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so |
| Zoologija (1875): | perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu. |
| Zlatorog (1886): | kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš vesel plačíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda |
| Robinson mlajši (1849): | opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na |
| Sveti večer (1866): | od goveda, ki tvoj plug vlači, od osla, ki tvoje mehove v mlin nosi in potem pogine in zgnjije. Ni tako |
| Kemija (1869): | s tem plamenom se tudi ob enem razgreva zrak za mehove. Razne vrste železa. Ogljenec ima to lastnost, da se z |
| Botanika (1875): | drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice |
| Biblia (1584): | li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy |
| Kemija (1869): | Kalijum se sveti srebreno in je tako mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v'tvoji nóſhi, inu v'tvojim sadershanji. Ti ſi grosnu mehek, inu dajeſh ahtèngo, kaku eden s' tabo govory, kaku h' |
| Kuharske Bukve (1799): | kapuna notri, de ſe pozhaſi duſhí. Kader je rumen inu mehek, ga ven vsami, v' koso perlì shupe, puſti polivko ſarno |
| Kuharske Bukve (1799): | deni, kulikor ga je takiga, de ſe vę, de bo mehek poſtal, kader ſe bo kuhal. Tę ſhpargelne sręshi na dva |
| Kuharske Bukve (1799): | rajsha kuhat (na tri maſelze mlęka eno unzho) de bo mehek inu goſt. Potle ga deni v' ſklędo, ſroviga maſla sa |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhpeham, ſe dene v' koso duſhiti ali dinſtati, dokler poſtane mehek inu rumen; poſębej ſe naredí soſ ali polivanje is olivk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamo pri detetu na glavici, kako je hrometanec ali hrustanec mehek; pritisknite, pa bo počilo, in otrok si jé siroče za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke |
| Rudninoslovje (1867): | na prelomu je prhâk, mèhek je (tr. = 1•0) i mèlek, 2•2krat teži od vode, bel je i vleče na |
| Rudninoslovje (1867): | rjav, časi tudi siv, i take je tudi raze; neprozóren, melek je, trdota mu omahuje med lojevčevo i apnénčevo, a 1 |
| Rudninoslovje (1867): | cvet; ima belo ali sivo razo, prozóren je ali prosójen, melek, v tencih listkih vratek, malo trši (tr. = 2•0 .... 2 |
| Genovefa (1841): | sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti; če bo pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči |
| Rudninoslovje (1867): | tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol |
| Gozdovnik (1898): | skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo. »Santa Madonna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za |
| Rudninoslovje (1867): | je škrlataste, poluprozorna je ali pa samo na robéh prozórna; melka je, malo trša (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od sadre |
| Rudninoslovje (1867): | rjava i taka je tudi raza, prosójna je ali neprozorna, melka, vitka i vratka. Trda (tr. = 0•8 . . . . 2•0) ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si prav mehkiga serca, Bog naj te zapeljivosti varuje. « »Res je,« pravi vratar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nima vselej teh znaminj, in včasi se clo v devetogobu mehkejši in bolj kašnata piča najde. Terd in suh ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne |
| Rudninoslovje (1867): | tudi razo ima črno, neprozóren, krhak je, časi trši, časi méči (tr. =5•5 . . . . 6•5) od živca, a 5krat teži |
| Rudninoslovje (1867): | krhák je, sedaj trši (tr. = 5•5 . . . . 6•5) sedaj méči od živca i 5krat teži od vode. Zložene zvrsti so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina |
| Biblia (1584): | vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah |
| Rudninoslovje (1867): | posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na vse strani obdaja. Take kristale imenujemo |
| Kuharske Bukve (1799): | rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skupaj sedeli, možaki so pa po rimski navadi polegli po mehkih blazinah. Mlada možaka sta si bila nasproti, gospodar pa je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost. Malo mineralov je tekočnih ali mehkih, velika večina jih je trdnih, in pri njih je treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kar ni popolnoma zgorelo. Recimo pa, da od 10 funtov mehkih drv jih pogorí le toliko, kar dá 4 funte oglja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tudi v najbolj suhih drvah nekoliko , pogorí od 10 funtov mehkih drv malo več kot 8 funtov drv. Ne pogorí pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | dimniku iz hiše izpustí, kakor je potreba, da 10 funtov mehkih drv pogorí. Po takem se menda ne bomo motili, če |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do sedaj nij |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ali kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih |
| Kuharske Bukve (1799): | perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj |
| Zoologija (1875): | konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jasenouje al per je odjasenovja noi stliezeta teſtte perje svo mehku no seſt venka spreshati noi tapiknjani krei isteſtiem po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtorjeno. Prav ſtoriſh, zhe mehkotne ſémena in seliſha, ktére bi ſlana ſhe morila, le h |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bati ni, to je v ſredi Velikitravna, ſéj te bolj mehkótne ſémena, kakor turſhizo, proſo, konoplje i. t. d. Şkerbi, de |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in |
| Zoologija (1875): | Tretji razred: Plitvonožci; Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam |
| Divica Orleanska (1848): | Izabó. Mehkužne duše! Ví ne veste kaj Zamore v serdu serce materno |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal |
| Kuharske Bukve (1799): | lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati |
| Kuharske Bukve (1799): | vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni |
| Botanika (1875): | sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da koj začne delati prizadevanje, da bi se na |
| Botanika (1875): | in njegovo lubje je tako ostro, da je imajo za mehurje vleči. |
| Botanika (1875): | je mnogo po morjih blizo bregov in ki ima velike mehurje, napoljnene se zrakom, v svojej steljki, navadno po dva pod |
| Kuharske Bukve (1799): | inu en lot nagelshebíz nepredrobno, vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne na ſonzi ſtati; potle ta ſok hrani |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſlęherno ſtaklęnizo eno kafe shlizo shganiga vina, samaſhi s' mehurjam, prebodi nekitere luknize s' knoflo, inu poſtavi na hlad. Ta |
| Botanika (1875): | stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča voda stopa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so bile kot ogenj, po rokah so se spustili veliki mehurji, ali ona je to vse rada trpela, da le reši |
| Mineralogija in geognozija (1871): | popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega |
| Zoologija (1875): | pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem ogreto dilo |
| Kemija (1869): | moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tekočino, ki se navadno na herbtu v mehurčkih zapazuje, kteri mehurčki serbijo in sklijo. Mastne garje se tudi narprej na herbtu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa mehurčki napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni. Kedar mehurčki počijo, se napravijo kraste, in pod temi se najdejo mnogokrat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pleči in križom prikažejo, dlako spodjedo, in so večji špehasti mehurčki. Obedve sorte garij se s sledečim zdravilom ozdravljajo: Vzemi 6 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | posebno tiste, ki se jim askaride pravi. Ako so vodeni mehurčki v možganih, ali zapljivki ovčjega brenceljna v čelnih votlinah, v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se v luskinah luši in je suha; – ali se pa mehurčki napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni. Kedar mehurčki počijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | neko ojstro, rudečkasto tekočino, ki se navadno na herbtu v mehurčkih zapazuje, kteri mehurčki serbijo in sklijo. Mastne garje se tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 3; prozoren je, leska steklenega, brezbarven. Dostikrat ga najdeš po mehurčkih v basaltu in druzih. Šestostranemu stebričku podoben se dobi pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bilo najti. Potem sim kožo noter do druge krivine, kjer mehurjova cev v treh verstah, ena nad drugo, leži, razparal, sim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi mošnjica je bila malo otekla. Pod trebuhom pa, kjer mehurjova cev skoz kožo stopi, je bila velika oteklina. Senenovega droba |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de so bili dobri izdelki. — A. Steklasa mlinar iz Zajasovnika Mekinske komisije se ni slabo z štermi podóbami kmetijskiga oródja obnesil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5 |
| Sacrum promptuarium (1695): | od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se tam Enkrinites liliiformis Münst . , Turritella armata Münst. , Posidonomia sp. Melania conica Münst. in več druzih, ki se najdejo tudi v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † JESUS † Maria † JOSEPH † CASHPAR † MELHAR † BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar † |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dones noi navezano ti S S. S. 3. Kralli GASHPAR † MELHAR † BALTESHAR † inv ti 4 Efangeliſti Màtevsh † Markvsh † Lvkash † Johanes † noi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro mogoče, izpremeni v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | takó, da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je |
| Stric Tomaž (1853): | naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju je pruska vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o kterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca imela? — Kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da veš. Menda mi še nikoli ni bilo treba toliko denarjev, kakor ravno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl |
| Revček Andrejček (1891): | ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica. I menda — že! Zvitorog. Lepa Franica, kaj ne? jeli? Franica. Franica mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd vréden. — Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je v prid. Kake tri tedne imamo silno dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih imajo na zbiranje. Če jih pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili; mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je vse zračje, so vse morja in druge vode, so mende tudi vse veči živali na svetu napolnjene. De je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se veliko od straha govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje |
| Blagomir puščavnik (1853): | prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav |
| Zlatorog (1886): | Menèč, da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal |
| Sacrum promptuarium (1695): | glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtara Baba, katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil |
| Razne dela (1870): | za sulični drog desnici njegovi primerjen. Temu enako se tud Meneláos olišpa z orožjem. Tako pripravljena zdaj borivca v bojnim vojaštvu |
| Razne dela (1870): | stojé podložni veljaki otoka. Cesto prenočil ga je vojaški junak Menelaos, Kadar iz Krete do nas primahal je hrabri boritelj. Tako |
| Razne dela (1870): | dvoborno v presodbi kervavi. Komaj zagleda ga tam siloviti junak Menelaos, Kako prederzno grozeč koraka ošabniga serca, Slično leonu gošav, ki |
| Razne dela (1870): | bistrimu duhu. V družbi zedinjenih več veljakov obojniga polka Je Menelaos molíl, bi rekel, veljavno čez druge, Ker pa sta sedla |
| Razne dela (1870): | prestrigla ta hip vezila iz bikove kože. Prazno čelado vertí Menelaos junaški v desnici, Verže jo krepkoma tje med svitlo sijavne |
| Razne dela (1870): | in muto posluša, Končno pa glasi se tak siloviti klicar Menelaos: Čujte i mene sedaj, nar hujši napaka je moja; Djal |
| Razne dela (1870): | dragi bližate. Parid ponudi za Heleno dvobor, v ki ga Menelaos dovolji. Pogoj medju vojnama. Helena imenuje zboru vojvode Ahajske. Premaganiga |
| Razne dela (1870): | so boj in moritve. Le Aleksander edín in verli junak Menelaos Bosta se bila ta hip serdito za tebe z orožjem |
| Razne dela (1870): | ljubimci ti bivajo mili? Ker je premagal sedaj Aleksandru nasprot Menelaos, In me peljati domú — ostudno me — voljo naznanja, Laziš o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od Ljubljanske obertniske razstave! (Dalje sledi. ) Şhen pri preſhizhih v Menguſhki fari. Smirej bolj ſe kashe, de tudi proſti kmetje naſlie |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mengſha, k meni priſhel, in povedal, de je tudi v Menguſhki fari ni davnej v 14 dneh okoli 125 preſhizhev ſhen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva meseca, dolžán je Kos po meničnem pravu lastniku te menice na njej imenovano vsoto izplačati. Za lastno menico sta vsaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene, trassierte) menice. a) Lastne menice so one, v katerih se izdatelj zavezuje, da bode na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | menici zaznamenovano vsoto plačal (tu Kos); 2.) remitent ali prvoímnik menice (Remittent, erster Inhaber), kateremu mora izdatelj plačati (tu Pavlič). b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | V aktivno imenje trgovca spadajo tedaj denarji, državni papirji, blago, menice, ki se mu imajo izplačati, terjatve (aktivni dolgovi), premičnina (hišna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | lastne (eigene) in tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene, trassierte) menice. a) Lastne menice so one, v katerih se izdatelj zavezuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izplačati, zove se menica (Wechsel). Gledé na plačevalca se delé menice na lastne (eigene) in tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali trasovane menice. N. pr. F. Pečar v Ljubljani prejme od H. Witgena |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Remittent, erster Inhaber), kateremu mora izdatelj plačati (tu Pavlič). b) Menice, katere se je zavezal izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | lice (osebni kredit). Bogati bankirji tudi državi posojujejo. Bankirji diskontirajo menjice itd. Vsak veči trgovec ima svojega stalnega bankirja, pri kterem |
| Kupčija in obrtnija (1872): | se je še-le potem tako mogočno razširila, ko so se menjice, kterih stari svet ni poznal, kot plačilno sredstvo v kupčijo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | spričevalo tega potrdilne lističe = bankovce da. Če so se banki menjice v shrambo izročile, banka celo za to skrb ima, da |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | vam je znano, kje je umorjena hranila dolžna pisma in menjice? " „V omari, ki stoji v kotu. Tam je imela tudi |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | po kmetih je imela dolžnike. Posojevala je vedno le na menjice za kratek čas na visoke, strašno visoke obresti, posojila pa |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | pa zvedelo, da je morilec vničil ali sabo vzel vse menjice, dolžna pisma in zapisnik dolžnikov, so bili občutki še bolj |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | je pač hudodelnik vsega pobral. Toda čemu bi mu bile menjice, dolžna pisma in zapisnik dolžnikov, tega ne razumem. K večemu |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | pisarnici. " „Prosim, da mi ga še danes pošljete, če mogoče. Menjice nekega mizarja za 50 gold., ki je včeraj iztekla, nimate |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | vedno le meni donaša. Jaz jih odpiram in če so menjice ali nakaznice v njih, potem grem zamenjat jih ali sam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebni: 1.) izdatelj, kateri se je zavezal, da bode na menici zaznamenovano vsoto plačal (tu Kos); 2.) remitent ali prvoímnik menice |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | so one, v katerih se izdatelj zavezuje, da bode na menici zaznamenovano vsoto sam plačal. N. pr. J. Kos v Ljubljani |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za rimeso |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 47 in 200 kg cukra po 43. Kupil sem menico za 1000 gl. na A. Simona v Brnu v dan |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 7. julija. Kupil sem menico za 800 gl. na J. Kluna v Trstu v dan |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. a. v. Za koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za 3248 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije ter 178 mark |
| Zoologija (1875): | Druge bolj redke vrste so : morski menih (Ph. monachus), kučmar (Ph. cristata), morski lev (Otaria jubata). S |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ji je rotil, da mu je te denarje gotovo pobožni menih za doto dal. Verjela mu je. Potem sta oba z |
| Viljem Tell (1862): | O Tell, Tell, kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá |
| Blagomir puščavnik (1853): | se je v nekem samostanu skritega deržal, kjer so ga mnihi prijazno sprejeli, kjer je pred Bricovim zalezovanjem varen bit. Poslednjič |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sveti mašniki in leviti! za nas Boga prosite! Vsi sveti mnihi in pušavniki! za nas Boga prosite! Sveta Marija Magdalena! Sveta |
| Najdenček (1860): | jim na vsako vižo pomagati. To pa delajo ti pobožni mnihi z najčistajšo gorečnostjo, brez da bi za hrano lé količkaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu k' perſim naſlonil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil |
| Gozdovnik (1898): | z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje |
| Gozdovnik (1898): | na otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor |
| Gozdovnik (1898): | travane. « »Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij. »Ne briga me nič. Dam 1000 pijastrov. « |
| Gozdovnik (1898): | preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj so menili in menijo še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka velika gerbasta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tudi menijo, da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še |
| Zlatorog (1886): | vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri |
| Ta male katechismus (1768): | nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten, inu be nabil, koku be se imel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toča, vsi veste. Kaj si jest mislim od nje, sim menil razlagati; ampak zdelo se mi je, de od toče |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. De vaša desna varje jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo |
| Valenštajn (1866): | Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo. Njegov napuh! — Mej njim i tebi tega Nej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bilo ne lepo ne prav — o takrat se nihče ni menil za nas. Zdaj se nas je nekaj zbralo, da bi |
| Ferdinand (1884): | zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal |
| Ferdinand (1884): | le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z |
| Zlatorog (1886): | zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri se meníla, Tega pač ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen pot dobro storil. Ali sila jo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in grozno smerdi. Živinče škriplje z zobmi, kedar leži, in menile hujše bolečine terpi, kakor uno, ki je po križovitju bolno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedele bove zopet pri studencu pa od kaj boljšega se menile, ko od puhlega modrijanstva. ” Miriam je odmajala in jej odgovorila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te božje šibe večkrat vdarjeni, kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novize v letu 1798 tó le povedo: „Dolgo ſo Gorenzi menili, de ni per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj so menili in menijo še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hvaleshnoſti ino gorezhe ljubesni do Jesuſa. Nekaj uzhenzov pa je menilo, de bi ſe bila diſhava raji prodala, ino zena med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njegovo blago nar vezh obrajtajo in zhiſlajo, je veliko ljudi ménilo, de mora poſébne ſkrivnoſti imeti, de vé od viih druſsih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga Ozhęta saſtópi, od katęriga ſe ta sgubleni ſyn lózhi, męjnim jeſt, de ſamy lohka vganete, de obeden drugi, kakor naſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na letęj gorri. (V. Mojs. 23, 49.) Na enako visho, męjnim jeſt, je na Kalvarji Jęsus okuli na meſta, inu deshele |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ny bila lakomnoſt ta hudoba, katęra je tebe poſędla? Jeſt męjnim, de ne, odgovory ta bolnik. Jeſt ſim gledal na moj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne! — kar njim dopade, ſe tudi ſpodobi. Baron. Męniſh ? Baron. Męnim de ! — kaj bodo druge lùdy praſhali. Zhe je njim prov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno ino škodlivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure |
| Valenštajn (1866): | Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz menim, da so sami prišli! ” Obe ste hitele po hribcu doli |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa ni druge pomoči. Naprej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne poſvezhuje, ſtury en ſmèrtni gręh, inu ti ſaliſh, zhe męjniſh, de je vshę sadoſti Maſho ſliſhati, de ſe ima pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ny tebi mar, de ti dershal, kar my pridgujemo: kęr męjniſh, de my tę rezhy preshenemo, inu de niſi dolshan vſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku menesh de perludnoſt je ena majhena zhednoſt, ali zhes shtivilu teh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bo, ſakaj se jeſt enu perwejſhalshe teh greshmkov klizhem. Ti menesh mordej ſatu, ke jeſt ſa nje molem, inu prosem, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pred drugemi ſavle zhiſtoſte zhaſtiti. 2. Ti se golfash, aku menesh, de meni dapadesh, zhe tvojo dusho, inu telu zhistoſt naozira |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veliko golfivoſt, inu ſapelluvanje tvoje dushe neshl, aku męnesh v'posvejtneh pravo sladkuſt okusiti. Uſſe je nezhemernu, inu reſjidezhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſadosti nima. Uſſellej bo tvoje serze le stembel reſdraſhenu, deslih męnesh, de je ſa tvoje ſhelle ſadoſti, al rajmno taiſto minuto |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzovidnoſte pruti tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh, inu ſdajzi pravejo ony drugem, de ti is njimi v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navęſte, ob kajseni uri ima Syn tiga zhloveka pridti. Kedu męnesh je en ſveſt, inu pametni hlapz, katiriga je njegov Goſpud |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri ſo ſhliſhali, ſo ſi k'ſerzu useli rekozhi: kedu męnesh, ima tu dette biti ? sakaj tudi roka tega Goſpuda je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nobene ſtvareze nalôtem. Ena ſhâga. Pogledash mene v' obras, tok menesh de sem nôzh; al zherna vonder nisem ked ſamurz; deslih |
| Deborah (1883): | človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pyti ta kelh, katiriga je meni moj Ozha dal? Ali meniſh ti, de jeſt namorem mojiga Ozheta proſſiti? inu on bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpá, Al je ſhe mlad ! Baron. Ne toku mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sakaj neki ne! — kar njim dopade, ſe tudi ſpodobi. Baron. Męniſh ? Baron. Męnim de ! — kaj bodo druge lùdy praſhali. Zhe je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo sraven v' duhu, ko je mosh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl |
| Sacrum promptuarium (1695): | vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná |
| Viljem Tell (1862): | Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo |
| Ferdinand (1884): | res prav nežen deček, tako slab pa vendar ni, kakor menite; vsaj jaz tega ne vrjamem,« odgovori Peter. |
| Biblia (1584): | hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim |
| Sacrum promptuarium (1695): | non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non |
| Pozhétki gramatike (1811): | iuo raslíamo. Tedaj je tréba dajati navuke poédama; ne ſmémo méniti, do shé véjo to, kar ſhe ne vejo, ino nimamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za ktero še ni lahko gospodarju v misel prišlo, se méniti? Saj še imena med Slovenci nima, takó malo se zmenijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prijasen mosh, ki je nam zhaſt ſkasal, ſe s nami meniti. In kdo je bil? — Bili ſo miloſtljivi in vſe zhaſti |
| Botanika (1875): | Ta rastlina raste prav meniti z repno krebulco in pogostoma v vrtih in se zamore |
| Občno vzgojeslovje (1887): | a zraven si v svesti biti tega vspeha ali vsaj meniti, da smo si ga v svesti. Tako moremo hoteti tudi |
| Zoologija (1875): | vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth |
| Robinson mlajši (1849): | na Vlaškem ta le navada bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza |
| Robinson mlajši (1849): | je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od |
| Kemija (1869): | kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake. Najlože |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj med njimi, pa tudi nad |
| Mineralogija in geognozija (1871): | besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom |
| Botanika (1875): | rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko preiskovati tako da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z |
| Tine in Jerica (1852): | Katerca je svojo pervo, in kmalo tudi drugo službo menjala, in je šla zoper prepoved matere k nekimu oštirju v |
| Deborah (1883): | poljub sladak! (Poljubi ga. ) Kde je kraljica, s ktero bi menjala? Jožef. Predraga žena! |
| Sveti večer (1866): | za rabo. Stavim, kar hočete, da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic za slavno draždansko podobo. |
| Zlatorog (1886): | »Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom |
| Botanika (1875): | stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga |
| Robinson mlajši (1849): | nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti |
| Robinson mlajši (1849): | je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pa pravim, kakor per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drobno kakor je nekdaj bilo. Al vprašanje je: ali tista mera, ki jo je preded tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe |
| Valenštajn (1866): | mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite |
| Fizika (1869): | se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ostanek, tedaj a = bk + r, in da je m skupna mera števil b in r; ker pa je z m razdelen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z a razdelno; ab je mnogokratnik števila a, in a mera števila ab. Vsako število je razdelno z 1 in samo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b, in da je a : m = k |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu enu |
| Rudninoslovje (1867): | kockini liki imajo to splošno znamenje, da so v treh meréh, od kterih druga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le malo vkup pripeljali, cena je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mislila, de ji bo persiljen pot dobro storil: pa brez mére in pameti persiljena reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje |
| Robinson mlajši (1849): | dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je |
| Fizika (1869): | delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. meter dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih delov |
| Fizika (1869): | hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. |
| Astronomija (1869): | to storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa |
| Fizika (1869): | da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na 10 enakih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12 |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih bolesin ne prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 4, sa peto 8, sa ſheſto 16, in po ti meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli, brez de bi se kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih |
| Robinson mlajši (1849): | je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je |
| Zlata Vas (1850): | se je že konec perviga léta, de tako po srednji meri vsaka krava lep dobiček da. Spoznali so pa tudi kmalo |
| Astronomija (1869): | samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe |
| Fizika (1869): | n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero |
| Občno vzgojeslovje (1887): | To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno |
| Robinson mlajši (1849): | nekoga za družtvo imel, kar mu je uže samo črez mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je več, jo pusti na žerjavci v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto |
| Fizika (1869): | prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles. |
| Fizika (1869): | meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n. pr. število 18 s 6. ab |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z m razdelna. § 73. 1.) Ako ima število kako mero, razdelen je z njo tudi vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z njiju produktom 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' |
| Pozhétki gramatike (1811): | oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau livre, lepe bukve; belle image, lepa podóba |
| Pozhétki gramatike (1811): | pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga |
| Pozhétki gramatike (1811): | imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de ime je moshko, kadar ima |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Burgarja po odstavi teleta en dan po 25—32 estrajskih meric (firklov) mléka dajo, iz kterega vsaki dan nar manj tri |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ognji kuha in pokuhuje, da vso sirovino zgubé;iz treh meric soka ostane ena, ki se v zapertih steklencah hrani, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nekterih kmetih, ki v nar boljši molži, komaj do pet meric dajo! Tako deleč so prišli kmetovavci z umnostjo, pridnostjo in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v 7 mericah, in včasi dá od 10. do 17. meric 1 funt, kakor je čas in klaja. 3. Sir. V |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zgodej spomladi, kadar navadna detelja, pa bolj gosto po 10 meric na oral, in je boljši, da se z brano v |
| Marjetica (1877): | in Srakar pravi: "Zdaj pa le štej in pazi koliko meric je potreba! " "Enkrat, dvakrat, trikrat, dovolj je", vsklikne Marjetica. Srakar |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | des Getreides"). O velikosti ali vsaj o vrednosti žita teh méric zvemo slučajno šele leta 1777. Takrat je pripeljal nekov Zavinšek |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | odlok od cesarja, stražnikom po 4 gld. doklade, kajti nekoliko méric bodo vendar le še dobili. Tri mesece naj magistrat opazuje |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Takrat je pripeljal nekov Zavinšek mnogo žita v Ljubljano; namesto méric je bil pripravljen dati žitnim mércem (Getreidemessern) rajši po 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih |
| Marjetica (1877): | bi si ga še v nedeljo ne smel privoščiti ene merice! Slaba bi bila. Človek le enkrat živi, moliti tudi ne |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | more veliko nesti: polič ga je bilo zanj premalo, tri merice pa preveč. To napako pa je tudi on sam dobro |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | deset, časih dvanajst do šestnajst ter jemali od vsacega mernika "mérice" "sie bekamen die Merice", izrazil seje magistrat leta 1781. v |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | se je razglasilo žitno trgovstvo prosto in prepovedalo se jemati mérice od žita, razven od ónih, ki so ga prodajali pod |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pač zato, ker je bil slovenski že sila star. Te mérice so bile tudi plača mestnim policajem ali mestnim stražnikom, ki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | so hodili le okoli prodajalcev in si jemali pristujoče jim mérice, naj so že žito res merili ali ne. Da se |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | magistrat opazuje in zapisuje, koliko so v tem času nabrane mérice vredne, potem bode okrožni urad ukrenil, kar se mu bo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | samá, saj ležita vendar ob morji. Kako velike so bile mérice v prejšnjih časih, ne vem povedati, morebiti celó njihova velikost |
| Grajski pisár (1889): | in ko se je pisar poslavljal, je vedel do zadnje merice žita, koliko mu bo nevesta k domu donesla. Z žarečim |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | zahtevali od njega, naj jim daje rajši zopet po jedno mérico od stára. Razven žita pa so jemali mestni sluge (Gerichtsdiener |
| Žgánjar (1890): | imel biti pijanec. Saj smo ga tudi mi zvrnili marsikako merico, a kedar je bilo treba prijeti za delo, takrat smo |
| Zádruga (1890): | ali pa je sedel kam v kot in tiho pil merico vina in pokadil kako smodko. Velika miza je bila takrat |
| Od pluga do krone (1891): | v olomuški tvrdnjavi pri gorki peči in pil prav polagoma merico vina. Bilo je na sveti večer lanskega leta. Popolnoma sem |
| Naši vaščanje (1891): | lastnik Silvester ni mogel živeti, dasi je jemal nekoliko večjo mérico. Bede zató vender ni trpel nì on ní roditelji njegovi |
| Spletke (1894): | je tudi Stopca. »Kar sedaj-le nam ga postavi semkaj pošteno merico, kaj bi odlašal! Veš, najboljše je za nas, da še |
| Jarem pregrehe (1895): | Krajec, in hoče stopiti v kuhinjo, da bi dal beraču merico moke. »Le počakajte, oče! Nekaj vam moram povedati. « »No, kaj |
| Prve hiše (1896): | je naredil tudi novo črto. Predno pa je izpraznil drugo merico, pride ga klicat njegov sinček Tinček: »Oče, domov pojdite, Prvinov |
| Prve hiše (1896): | zapominjeval, koliko je že izpil, ampak kolikorkrat je naročil novo merico, vselej je naredil tudi novo črto. Predno pa je izpraznil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo |
| Tiun - Lin (1891): | smo dve rahni in našel sem potem, ko sem določil meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje, de bi nas vse slovenske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v |
| Fizika (1869): | da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža |
| Fizika (1869): | renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in |
| Botanika (1875): | Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le na to, da učenci, kjer le možno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Pouk toliko časa nima nobene vrednosti, dokler meri na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne |
| Fizika (1869): | Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tednih Pankracij iz plahega učenca postal krepek mladeneč. Korvin je meril sam po sebi in trepetaje, če ne tepenja, vsaj ostrih |
| Gozdovnik (1898): | zažigalka mimo prihajala, moral je malo prenehati, je pa potem meril s toliko večjo gorečnostjo. Fabij vidi, da svetloba pojema; moral |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ena pravizhna mira, po katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' poduzhenje ino poveſeljenje ſhe rekel: „˛S' kakorſhno mero boſte mérili, ſ' tako ſe vam bo odmerjalo. Zhimu gledaſh pesdér v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi |
| Viljem Tell (1862): | mene Ne smete zabiti. Za glavo mi Je šlo, ko merili so oče na-me, Pa nič se nisem bal. Hedviga (objame |
| Fizika (1869): | Na Francoskem so bili učenjaki dobili nalogo iskati edinice dolgosti. Merili so četrti del, skoz zemeljska dva tečaja (pola) idočega, največega |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' ſtanu permérjenja ino ſojenja. Ako dve ſtvari med ſeboj mérimo, ino ſódimo ſklénemo, de je ena al viſhi, al nishi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški |
| Mineralogija in geognozija (1871): | koti, ki jih na njem delajo ploskve. Pri večih jih merimo z ročnim kotomerom, ročnim goniometrom, pri jako majhenih kristalih z |
| Zoologija (1875): | kojimi se ima kako delo storiti, zmerom menjajo. Mehanično delo merimo z enoto, ki se zove meterkilogram (mk), to je namreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav |
| Astronomija (1869): | položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasičev. Kdor hoče dobre in lepe prasiče imeti, mora za merjasca in svinje skerbeti, ki imajo dolg život, kratke in močne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | merjascu spusti. Deset ali dvanajst svinj je dovolj za enega merjasca; ako se mu jih več da, ne bo vseh vbrejal |
| Gozdovnik (1898): | gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora skerbeti da svinja dvakrat v letu verže, in da merjasci niso vedno pri čedi. Sicer bi se večkrat zgodilo, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sicer bi preveč oslabela, in popolnoma ne dorastla. Včasi so merjasci hudi, in druge prasiče grizejo. Takšnim je treba kale (kriva |
| Sveti večer (1866): | takrat ni molčal; resnobno spregovori: „Ti, gospodič! tako delajo moji merjasci v gozdu; oni požirajo želod, pa ne da bi pomislili |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | samoten kermiti. Zakaj skakanje ga slabi in v rasti zaderžuje. Merjasec mora nar manj dva leta star biti, preden se k |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | za pleme rediti in dobro kermiti, da popolnoma zrastejo. Kedar merjasec že skakati začne, se mora od svinj odločiti, in samoten |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu jih več da, ne bo vseh vbrejal. Kedar je merjasec že štiri leta za pleme služil, ga je treba rezati |
| Astronomija (1869): | 2 celi milji, 7 miljskih desetink in 5 stotink. 18 Mérjenje narazja. Djansko — z merilom ali s tako imenovanim mérskim lancem |
| Fizika (1869): | tlak tim manji. Tlakomer je tedaj prav imenitna priprava za merjenje visokosti gora. Naredili so ga tako, da je pripraven za |
| Astronomija (1869): | le pri merjenji navpičnih daljav ali visočin, marveč tudi pri merjenji vodoravnih daljav. |
| Astronomija (1869): | visokost stolpa. 20 Daljava in velikost nebeskih teles. Pri natančnem merjenji vodoravnih in navpičnih daljav na zemeljskem površji nam ne rabi |
| Astronomija (1869): | To lahko umevno resnico pa porabimo sedaj ne le pri merjenji navpičnih daljav ali visočin, marveč tudi pri merjenji vodoravnih daljav |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa ugore kader bodashebrou ti morash te pozhasi hoditi altu merkei dasnekvemer nabosh teſti zait marnuvou kader bodash sazheu morebiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svedomi dnu hkueliki nozhi h' binkushtam h' Svinsvatam. Al tu merkei Davsoli od 11. do 12 ponozhi se jma tu sgoditi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jedi saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu leto kader boda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash ti 3 bart mad shishnemi durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader venka noi tanter gresh 3 barti: noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sunzam per shegnanei svvjezhi: inu tu skues 8 dni dolgo: merkei da sazhe yutro prad svnzam noi pershegnanei svviezhi poshebrash: noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | diesh pomai Bueg Ozha † Bueg Sin † Bueg Sveti Duh † fpa merkei da Ame Knaporazhashtomi shelmi boda taku tashku noi britko kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bese ti dobiti mogli: katero uro al zait? natu pa merkei doro bosh antvart dobiti kai se tabe bo povevo: kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu druge take shivadi puſtijo viditi. Ti ſtari ſo tudi merkali, kaj sa enu vreme je po novim Meſzi ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vy bote tèdaj zhuli ſamy na ſe, zhe bóte dobru męrkali na vſe vaſhe miſli, katęre vam v' glavo pridejo, ba |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſrishino vodo dej, s' eno ruto savęshi, ſo nar bolſhi Mercurius, inu bodo vodo skalile, inu dvakrat 24. ur desh naprej |
| Astronomija (1869): | potem izračuniti daljava, velikost itd. solnca, Merkurija, in druzih premičnic. Merkurij bode v tem stoletji prehodil solnce še l. 1878. dne |
| Astronomija (1869): | solncu. Venera je premičnica, ki kaže čisto enake prikazni kot Merkurij. Venera — če vzamemo po Mädlerjevem opazovanji, da je njen premér |
| Astronomija (1869): | vsa druga telesa naše sestave in sicer naj prvo Merkurija. Merkurij je izmed večih premičnic najmanjša, a solncu najbliža premičnica, in |
| Astronomija (1869): | pred solncem, in v krajcih, kédar stoji na strani solnca. Merkurij se golemu očesu le malokdaj pokaže, — in sicer zato, ker |
| Astronomija (1869): | ga vidimo (kot temno črno piko) na solncu, pravimo, da Merkurij prehodi solnce. Ti prehodi, ki nastopijo večkrat, so imenitni zato |
| Astronomija (1869): | kot srp, — ravno tako kakor luna pred in po mlaji. Merkurij stoji toraj v ščipu, kedar je pred solncem, in v |
| Astronomija (1869): | vendar smemo soditi, da ni mnogo drugake sestave kot zemlja. Merkurij teka znotraj zemljine drage, in je gledé zemlje kmalu pred |
| Mineralogija in geognozija (1871): | malih planetov, koji so precej vsi enako oddaljeni od solnca. Merkurij, ne davno rodivši se, dovršil je naše osolnje, kojega jedro |
| Astronomija (1869): | pride za solnce, ga ne moremo videti. Kot svitlo telo Merkurija toraj le vidimo, kedar stoji na strani solnca, in tu |
| Astronomija (1869): | zato, ker se dá potem izračuniti daljava, velikost itd. solnca, Merkurija, in druzih premičnic. Merkurij bode v tem stoletji prehodil solnce |
| Astronomija (1869): | še vsa druga telesa naše sestave in sicer naj prvo Merkurija. Merkurij je izmed večih premičnic najmanjša, a solncu najbliža premičnica |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš mogel mernik pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr., ohlančje po 13 kr., hodnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad. Kaj pa ji je mankalo, kaj ſe |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | spet ne pojedó. Vseje se rèži na oral kake štiri mernike in pol, do pet mernikov. 4. Ječmen, tudi zimni in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v njih nar lepši posuši. Dva vagana, to je, štiri mernike ajdovega semena na oral je dosti. Kteri ajdovo setev grajajo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se precej gosto, pol bolj od drobne korúze, kake 4 mernike na oral, spomladi, ko mrazi nehajo, in zorí proti koncu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in ječmena na oral (joh) raji malo manj kakor 4 mernike vseje. Rèži malo več kakor 4 mernike, kacih 4 in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od začetka sušca; malo manj od dva vagana ali štiri mernike na oral (1600 seženov), če je seme dobro in njiva |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | manj kakor 4 mernike vseje. Rèži malo več kakor 4 mernike, kacih 4 in pol. Ovsa 6 mernikov na oral. Prosa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jari proti koncu svečana ali vsaj mesca sušca po štiri mernike na oral, ker se zlo razraste, in zori zimni pred |
| Slovenske večernice (1865): | že djali, dobival je tudi od soseske vsako leto neke mernike žita in sočivja, tako da se je on vsako zimo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | in po 4 kr. od stara, ki je držal 4 mernike. Štiri tedne so bili žitni mérci s tem zadovoljni, potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Rajtajmo pa tudi sdaj ſeno po 24 — 48 krajzarjev, 3 mirnike ſadja pa po 3 — 5 goldinarjev, je vunder 1 — 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa tudi gotovo, leto na leto rajtajmo, na léto 3 mirnike ſadja obrodi. Rajtajmo pa tudi sdaj ſeno po 24 — 48 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa velike kmetijſtva, kjer vezh ſto mernikov shita poſejejo, sato, ker ſe s maſhino bolj enakomerno ſeje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in 12 ſnopov jezhmena omlatili, ga je bilo ravno 30 mernikov. Dobro ſe je delo plazhalo. Jezhmen, zhe ravno je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njive veliko težji. Če uzamemo, de na njivi od 6 mernikov posjanja v srednje rodovitnim létu 200 centov krumpirja zraste (v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ježce, okoli Mengša i. t. d. se je iz 6 mernikov po 100 perdela, kadar je létina za-njo. Ali ni to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Na petih takih lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj meroljubize; to je, take roshize, ki méro ljubijo. ” „Kako, meroljubize ſe jim pravi? ſe Mariza savsame; to je pa zhudno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | slo rade jedo. Po Nemſhkim jih pa imenujejo Maſsliben alj meroljubize; to je, take roshize, ki méro ljubijo. ” „Kako, meroljubize ſe |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | poprašata oba. »Ne vém! « jima je kratko odgovoril. »Prišel je Meziborčan in prinesel pismo od kralja. Kaj bo, bosta že zvedila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko imaš ovac? Mu odgovorí |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zaperaj hlev in vari, da noben ptujic, noben živinski barantač, mesar, svečar, mazač, konjoderc do živine ne pride. Če je sila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bili Rimcem samo izverstni delavci, ampak imeli so je, kakor mesar svoje živinčeta v hlevu pita, da si po priložnosti in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spremljal ga je Katul, na to zbiranje tako vajen kakor mesar, ki po semnji stopa med živino in vé pravo najti |
| Sacrum promptuarium (1695): | resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt ſim en meſsar, inu ſim hotel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterih se eno ali drugo govedo na prodaj dá ali mesarju izroči, češ, ker je na poti opešalo ali šepati jelo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zasiri, kar se starim kravam rado zgodi, se mora krava mesarju dati. 14. Kako ravnati, kedar je mleko višnjevo. Včasi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zrejati. Bog nam daj le lepo gorko vreme saj ta mesec; po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je |
| Blagomir puščavnik (1853): | bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki |
| Astronomija (1869): | vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da |
| Astronomija (1869): | pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi mesec na vsakem kraji vsak dan 50 minut pozneje v poldnevnik |
| Astronomija (1869): | in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša |
| Astronomija (1869): | ko bi mesečeva draga ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65), toraj ob času ščipa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2000 gl. 8 mes. ali pa s 16000 gl. 1 mesec, zato morajo dobiti vsi trije v obeh slučajih prav toliko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | al tudi doma, al kjer kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſa gorijemanje zhaſty S. Joſhefa Boga prositi. 3. Uſſake mesz saj enkrat roſhenkranz S. Joſhefa al (katire tega naſna) Roſhenkranz |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zhernemu oblezheni hodejo. Prateka, ali lejtu ima 12. męszov. Usak mesz ima po 30. dny, katireh eni so |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi |
| Pozhétki gramatike (1811): | misa, moshko, le soleil, ſonze, shenſko la lune, luna ali méſiz. Imena imajo dvoje ſhtevilo edinje, ino mnoshno: edinje, kadar je |
| Pozhétki gramatike (1811): | premlad: sa pretekli dokonzan je treba, de zél dan; zel méſiz, itd, pretezhe, tedaj li ſmemo rezhi: j' etudiai bier; la |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | cesarska rodovina) je zopet eniga nadvojvoda zgubila. 5. dan tega mesca je umerl v Benetkah po kratki bolezni svitli nadvojvoda Miroslav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naj bi eniga izmed njih v Logatcu 8. dan tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec imenovaniga mesca v vsim za 273 milionov In 40.995 gold. premoženja, med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | knez Goršakov na Dunaji terjal: naj se do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in |
| Robinson mlajši (1849): | s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni |
| Zoologija (1875): | so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija 1. 18.. Dne 1. julija. Kakor inventura izkazuje, sem |
| Ta male katechismus (1768): | prov s' zhastjo pokopalla. Sta svoje terplenja na XII. dan mesza malega serpaná pod Neronam Zeſſariam predstalla. Ant. Ta dva lubeta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. nedello Majneka: na S. Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se na te nasledne dny, koker na 2. Nedello Mesza Majneka , ali velikega Travna: na dan S. M. Anne : na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velikega Travna: na dan S. M. Anne : na 2. Nedello Mesza Ohtobra, ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je perje pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſti naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2 ali 3 tednih, večidel pa terpi skozi 3 — 4 mesce ali clo celo leto, kér ima to lastnost, de od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le za malo trenutkov, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odgovori Korvin. „Saj sem ti dal vse, kar sem zadnje mesece dobil od očeta. ” „Pojdi, pojdi! Vsaj pomisli, kaj je Fabíola |
| Stelja in gnoj (1875): | sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte |
| Astronomija (1869): | tako, kakor solnce vlada nad zemljo, vlada tudi zemlja nad mesecem, kterega na se priklenjenega drží z nevidno vezjó privlačnosti, tako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 30. Razdalja med mesecem in zemljo je 58.525krat tolika kakor polumer zemljinega ekvatorja; kolika |
| Ferdinand (1884): | Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da se je grad |
| Oče naš (1885): | še ni prejel svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lahko da ga več mescov ne bode nazaj, zna pa tudi biti, da se skoro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v nekterih gerških deželah zoper Turke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert |
| Robinson mlajši (1849): | jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako se je udeleževal podjetja A z 2000 gl. 8 mesecev, B s 4000 gl. 6 mesecev, C s 8000 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Trgovec kupi 600 kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev pa je proda po 80 kr. kg; koliko % dobička ima |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s 4000 gl. 6 mesecev, C s 8000 gl. 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z 2000 gl. 8 mesecev, B s 4000 gl. 6 mesecev, C s 8000 gl. 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl., in sicer hoče polovico takój, drugo polovico čez 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verzhi. Kako je Bog vender mogozhen! Tri leta ino ſheſt meſzov je she bilo, kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Marija je bila blis treh meſzov per Elisabeti. Teshko ſte ſe lozhile; toliko je bilo obéh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ſhe bil na vojſki, je v' nekim meſti vezh meſzov per ſtrugarji prebival, ino ſe je ſtrugárſkiga dela alj drakſlarije |
| Genovefa (1841): | sadremala. Péto poglavje. Genovefa v jézhi mati. Genovefa je vezh méſzov v jézhi prebila. V tém dolgim zhaſu je ni jiihzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | varovati; sakaj neſrezha je bliso! Bres varha ſo namrezh 9 meſzov ſtariga otroka na ognjiſhu v ſtolizhu puſtili. Nad ognjem je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je treba vezhkrat ispodkidati. Pod drobnizo pa naj gnoj vezh meſzov leshi. Tukaj kashe ſpiſ, koliko te ali une klaje shivinzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vélkiga oltarja v nunſki zerkvi bilo smanjkalo, in zhes nekaj meſzov ga je naſh imenovani rojak, Gaſhper Gezelj, letaſ na novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſéka ; Ne polaltí ſe njih, ki ſo v terdnjávi. Şheſt méſzov mózhi tlá kerváva réka, Şlovénez shé morí Şlovenza, bráta — Kakó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo |
| Astronomija (1869): | spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci, ki mu vzrokujejo čisto enake prikazni, kot naš mesec zemlji |
| Astronomija (1869): | ktero se širi svitloba skoz svetski prostor. Ker namreč ti meseci tekajo okrog Jupitra, stopijo časih v polno senco, ki jo |
| Astronomija (1869): | bilo zato potrebno, ker bi bili drugače kmalu s poletnimi meseci prišli v zimo in narobe. Julijev, in poznejši Gregorijev koledar |
| Astronomija (1869): | čisto enake prikazni, kot naš mesec zemlji. Da-si so Jupitrovi meseci izdatno veči od našega meseca, vendar jih moremo le skozi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v malem vsled hitrejega vrtenja in nastali so trabanti ali meseci; pri Saturnu celó vidimo odločivše se obode ohranjene. Tudi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred nekimi meseci se je priklatil sem nek italijanski gospodičič in dobil (čudno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skoraj celò hoče, de bi za naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v boljšem vremenu še le po enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in |
| Robinson mlajši (1849): | ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Po koliko % dá 4260 gl. kapitala v 3 letih 4 mesecih 710 gl. obrestij? 20. Neki kapital dá v 3 letih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo vidilo, de pohiſhtvo ſpet poſtavlja, k daljimu v ſheſtih meſzih. To de pogorelz vſe plazhilo ſhe le takrat dobi, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ſl bil miſiil, de bi pri krajzerjih v treh meſzih tak lép isneſik dotekel? Bres te naredbe bi gotovo vezhidel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napeljuj. — Mladi preſhizhki, ki bojo v tim ali v prihodnih méſzih do Şvizhana poversheni, niſo sa pleme. — Kurje jajze deni v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pevzaj, bodo ſlaji, inu bòl rodíle. Kolker dni pred mladim Meſzam bode v'pavzam, v'tolkih Lętah rodi, okoli derves graben |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mokrota perpuſti, ovſs ſejatti, 8. dni po mladim, al ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti serna, malu ſlame, v' malim Travni pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Drevje 3. dni pred novim, ali 3. dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | redijo. Grah, Lezho, inu drugo Sozhivo 3 dni pred novim Meſzam ſejati, toku hitru zvedé. V' ſtarim Meſzi Zhebul, Spinaſcho, Korene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 34 minut — do 10 ur in 56 minut). V tem mescu je po starim pregovoru večidel še velik mraz: Ko pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mesec SVEČAN, (ki ima letas 29. dni. Dan v temu mescu raste od 9 ur in 34 minut — do 10 ur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kot deží; vinskim cvétju dôbro vgodi. — Séver, ki v tem mescu pogosto vléče, nam v deželo obilno žita pervléče. — Če st. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žali. — Lepi, suhi post pomeni žitno rodovitnost. — Slana v tem mescu je bolj nevarna, kakor po leti toča, ali suša soparna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kôzla. ) Lepo vreme o Božiču; dolga zima. — Če v tem mescu germi, prihodno leto veliko vetrov porodi. — Če zdej vetrovi vleči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga tudi na nekoliko nižji ceno polnili bodo. — (Slive v mescu Listopadu cvetejo. ) Uni dan smo slišali, de so neki gospódje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil v mescu , in de sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi tisti, ki jih želijo na novič prejemati, v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi tisti, ki jih želijo na novič prejemati, v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na |
| Astronomija (1869): | 28 let spadajo delavniki in nedelje spet na dni v mesecu, kakor pred 28 leti. Vsako leto v tej 28letnej vrsti |
| Astronomija (1869): | poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem času polni zemeljski svit. 66 Ker se |
| Astronomija (1869): | o mlaji vsa od solnca razsvitljena zemeljska poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ni spomnil očetovske hiše; tudi ni imel pojma o solncu, mesecu in o krasni zemlji. V to grozno stanovanje ni nikdar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogozhe se spovędati, inu obhajati. 7. Uſſako treto nedello v' meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | trunk vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat. |
| Pastirski list (1852): | se nedopušča, da bi u takih dnevih, po kterih je mesena jed iz perzaneslivosti dovoljena, kak tudi ne po nedeljah svetega |
| Pastirski list (1852): | celi advent, se sme meso le enkrat na den jesti. Mesena župa se sme tudi u večer uzeti. Od tote zapovedi |
| Pastirski list (1852): | tudi tisti, kteri težko delajo, ino kteri po presodi vračitelja mesene jedi potrebujejo. Nikakor se nedopušča, da bi u takih dnevih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v sok zmeša. Kdor more temu soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno pičo. Da mu sok |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kruh, ali kruh iz režene in jačmenove moke. Kdor ima mesene juhe, naj tega kruha v juho nadrobi in psu da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga sadja. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 18. Jeterna župa. Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | spomlad. 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za jesen. 55. Rumena župa z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmok. 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih s |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sapovędane poſtne dny dershati: tudi ob Pętkeh inu Sabbotah od meſne jedy ſe ſdershati. 4. Uſsaku lejtu narmejn enrat enemu naprej |
| Kuharske Bukve (1799): | na zheterti sręsane piſheta poloshi v' koso, perlì enmalo meſne shupe, de nad sharjavzo savrejo; potle versi notri enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | 106. Kuhanje od ſhuke. 107. Sroviga maſla kuhanje. XI. Pezhene meſne jędi. 108. Jelęnovi koſez per rępi v' polivki pezhen. Zemmer |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhęſt sélen, dva zhebula, inu diſhave, gori vlì en bokal meſne shupe, flaſho saſhravbaj, poſtavi v' vręli krop, kir v' enim |
| Kuharske Bukve (1799): | s' enmalo moke preputi na sherjavzi v' kosi, perlì meſne shupe, daj ſhe maſla, muſkat zvęta, inu kuhaj. Pręden grę |
| Kuharske Bukve (1799): | potle ga deni v' koso nad sharjavz, perlì enmalo meſne shupe Poſębej rasbęli obilno ſhpeha, al maſla, vmęſhaj bęle moke |
| Kuharske Bukve (1799): | grah v' kosi na ſrovim maſli preshario, potle berſh perliejo meſne shupe, inu do, mehkiga ſkuhajo. Potle vsamejo polovízo graha s' |
| Kuharske Bukve (1799): | na vodi, kader ſe ſkuha inu povrè, perdeni enmalo meſne shupe, drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni |
| Kuharske Bukve (1799): | enkolko ſroviga maſla, sashári enmalo moke notri, gori nalì meſne shupe, deni zvetje notri inu enmalo muſkat zvęta, naj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | qvatre, inu druge sapovedane poſte, tudi ob Petkih, inu Sabbótah meſsne jedy ſe ſdershati. 4) Ti imaſh vſaku lejtu nar manje |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sapovedane poſtne dny dershati; tudi ob Petki inu Sabbotah od meſsne jedy ſdershati 4. Vſaku lejtu nar mejn enkrat temu naprej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | česar tako imenovani rakov puter postane. Ožeto skuhaj v dobri mesni župi, zarumeni potem v putru dve žlici moke, vunder ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župi. Skuhaj mehko dve lepi glavi cvetniga ohrovta v dobri mesni župi, zarumeni dve žlici moke v srovim maslu, perdeni potem |
| Kuharske Bukve (1799): | sôſ. Eno doſti veliko ſtvar peterſhíla opperi, drobno ſękaj, na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka goſtláta; permęſhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | jajza, smęſhaj, dęlaj zmoke, inu jih na meſni shupi kuhaj. Ako bi rad velike gnędle imel, moreſh en |
| Kuharske Bukve (1799): | Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu sabęli s' ojlam inu jęſiham. 288. Sok |
| Kuharske Bukve (1799): | tim namaſhi svotlene Kolerabe, pokrove s' prejo goripovęshi, inu na meſni shupi ſkuhaj; shupo ſturi goſto s' ribanim kruham; kolerabe slo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi |
| Kuharske Bukve (1799): | od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe sarotim noi permoram skves boga heloim inu skves boga mesiasa noi skves bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro iztlači in deni obojiga pol maselca s cukram v mesingast kotlič, v kterim naj nekolikrat zavre. Ko se pohladi, ga |
| Najdenček (1860): | je svoje molitne bukvice dala, jez pa sim nji dal mesingast perstan in tako imava vsak svoj spominj. Kmalo sim čutil |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem |
| Kuharske Bukve (1799): | 191. Sok od murv. Preshmi murve ſkusi ruto, deni v' męſingaſtim kotlizhi en ſrakel tiga ſoka, inu eno libro zukra na |
| Kuharske Bukve (1799): | predále ven, na muhi naj oſtanejo zęle. Perſtavi kuhat v' męſingaſtim kotlizhi na zhiſti vodi; kader ſo enkrat savręle, ſe berſh |
| Kuharske Bukve (1799): | sręshi na zheterti, deni kuhat s' vodo na proſtori v' męſingaſtim kotlizhi; Perdeni eno treſko ſladke ſkorie, inu od lemone lup |
| Kuharske Bukve (1799): | 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih |
| Kemija (1869): | spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve |
| Kuharske Bukve (1799): | 120. Viſhne sa ſalato. Eno unzho zukra deni v' meſingaſto ſklędo, inu eno shlizo vode na sherjavzo, de savrè; potle |
| Kuharske Bukve (1799): | olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo deni. Vsami męſingaſto koso, ali kufręno, deni notri zhiſte vode inu enmalo |
| Zoologija (1875): | lopar (Anatifera) 2,5 cm. dolg ter ima ravno tako dolg mesnat recelj, s katerim se prilepi na kako podlogo. Morski zvončič |
| Zoologija (1875): | je 2 črevlja, živo pisan, a na glavi ima tudi mesnat greben. V Afriki in v deželah okoli srednjega morja nahajajo |
| Zoologija (1875): | glavi in tudi pod kljunom ima, kakor naš petelin, velike mesnate izrastke. O velikosti in življenji tega ptiča se je mnogo |
| Botanika (1875): | gumi; listje senesovega grma (Cassia), ki je dobro čistilo; sladke mesnate stroke rožičevca (Ceratonia Siliqua); kiselkasti stržen tamarindovi (Tamarindus); znane korenine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | noſniz, in ne preſhirokiga gobza biti. Vratú bodi terdniga in meſnatiga, pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta, terdnih ledij, in ravniga pIoſhatiga |
| Botanika (1875): | ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njim kakor s pečenimi pišanci, samo, de se mora zavoljo mesnatih pers nekoliko bolj dolgo peči, in de se mora tudi |
| Botanika (1875): | služijo ljudem za pomnožbo rastlin čebulnic. Snovi, ki so v mesnatih listih čebulnih, dajó mladej rastlini živeža dotle, dokler ga ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti |
| Botanika (1875): | sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza |
| Zlata Vas (1848): | Kteri so v to dovoljili, so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje |
| Oče naš (1885): | žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil |
| Tiun - Lin (1891): | razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali |
| Kuharske Bukve (1799): | V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade |
| Kuharske Bukve (1799): | korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na |
| Kuharske Bukve (1799): | veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna |
| Kuharske Bukve (1799): | kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | teh Svetnikov. 10. Od pushanje teh grehov. 11. Gorivſtajenje tega meſsa. 12. Inu to vezhnu shivlenje. Amen. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | teh Svetnikov. 10. Od puſhanje teh gręhov. 11. Goriuſtajanje tega meſsa. 12. Inu tu vęzhnu shivlenje. Amen. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en ſyn boshji: jeſt nózhem en ſushni tiga ſvéjtà, ali meſsá, ali tiga Hudizha biti, sakaj jeſt ſim en otrok, en |
| Ta male katechismus (1768): | meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat |
| Ta male katechismus (1768): | v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste |
| Ta male katechismus (1768): | dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá |
| Ta male katechismus (1768): | boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to reč že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pervarvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane |
| Zlata Vas (1848): | pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so v to dovoljili, so povedali |
| Zlata Vas (1848): | plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho |
| Robinson mlajši (1849): | tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov. Otroci! vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja |
| Zoologija (1875): | Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad |
| Zoologija (1875): | sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vedeli, njega varuvati. Zhebela, ke pizhe, aku se reſdraſhe. Ni mesú; je pak vonder od mesa rojenu. Nima nosa, ne ozhy |
| Kratkozhasne uganke (1788): | oſſhivy, njo ſhe ti popyesh, ali pojęsh. Enu jajze. Moje mesú je ked mlęku węlu: moj gvant ked kry, ali shkerlat |
| Kratkozhasne uganke (1788): | deslih je kisela, tok njo is ſheluſhejam popyesh. Le moje mesu per tebi nezh navela. Ena Limona, ali Zitrona. V' ognu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa: jas tabe prosim skues niegove S. S. Rane skues mesu noi kri skues muesk norkoſti skves shivlenje noi smert: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use svete |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues te S. S. Apoſtelne petra noi Paula: inu skues mesu pouſtajenje Jesusa Kriftusa. Jas N. N. tabei Sarothim o Duh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu not: jas prosim taba shves to besiedo katero je mesu pouſtava inu mad nami prabivava: jas prosim taba skues to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti obareita mena N. nes te den noi vsoli moje mesv noi kri prad vsiem kvanjam inv bodeniam noi beram; noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta trezhji nasriede jnv skves telv noi dusho; noi skves mesv inv kri; noi skves koſti inv mvesk noi skves rozhe |
| Kuharske Bukve (1799): | goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta |
| Sacrum promptuarium (1695): | Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djal k' njemu: Şręzhèn ſi ti Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny tebi tó rasodęlu, ampak mój Ozhe, katęri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt |
| Biblia (1584): | djal k'njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna pečenka s solato |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Tudi se skleda, ki jo na mizo daš, s suhim mesam ali govejim jezikam olepša. Špehovi cmoki drugačni. Na štiri žemlje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na tanke koleščike zreži in ali samo ali s koštrunovim mesam in malo kimelnam kuhaj; potem lepo rumeno prežganka napravi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti |
| Zoologija (1875): | veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in perjem. Še posebno pa moramo naglasiti, da nam |
| Kuharske Bukve (1799): | pred obilno maſtio, tolſhóbo, inu sabęlo, ſhpeham, ſvinſkim, inu ſuhim meſam; sherke inu sháltove ſtvari odbęrajo inu odmętajo; pogręte nedajejo na |
| Kuharske Bukve (1799): | versi notri, inu puſti, de ſe rumeno sapezhe s'telęzhjim męſam vkup; po tim perlij goveje shupe kar je sa sôſ |
| Sacrum promptuarium (1695): | almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bogabojęzhemi. Joſheſa Hermanna Premonſtratenſarskega Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku zhudnu njegova svetuſt gorirasla, ke je te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pert ali papir zavije in v dimnik obesi. — To pri mesu posebno lepo farbo in dober vkus naredí. Prerokvanje vremena za |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri in s špinačo vred mesu perdeni, s kosam putra v moki povaljaj in z muskatovim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enkrat zavri, precedi, čisto ožmi, ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu mora obilne in redivne klaje dajati, da zopet k mesu pride. X. Poglavje. Vnetje možganov. Pri ti bolezni, ktera večdel |
| Sveti večer (1866): | V njem prebiva neumerjoč duh; on je angelj v slabem mesu in kervi. Kedar ta slaba obleka odpade — je angelj popolnoma |
| Kemija (1869): | koristno se je pokazal na severopolarnih ekspedicijah. Sol, posuta po mesu, vzame mu nekoliko vode in izvleče raztopno hranivo, ter napravi |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | bolezen na tvoje črve. Kakor nahajamo pri bolezni (trichine) v mesu živali ali ljudi male okrogle črviče, tako tudi nahajamo pri |
| Tiun - Lin (1891): | kruha in lonec vode in nekaj, kar je bilo podobno mesu, česar pa nisem natanjše preiskaval. Razjaren po tej novi razžalitvi |
| Kuharske Bukve (1799): | s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu |
| Ta male katechismus (1768): | de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik |
| Ta male katechismus (1768): | svete spomin te presvete Divize, koker tudi tega gnade polnega meſſupostanja bolhjega; ter nas tudi ſraven tega oppominuje, de be se |
| Ta male katechismus (1768): | spozhet od S. Duha? Ta nam naprejpostave to skrivnust tega meſſupostanja boſhjega: ſakaj lih rajmno taiste Syn boſhje je s' nebes |
| Genovefa (1841): | ſlaba mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | odgovarjati pustila. Moja žena jih pobara, ali bi vse v mestici bile doma? — |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o kterih smo do zdaj le brali o |
| Revček Andrejček (1891): | je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to, da se mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje |
| Zlata Vas (1850): | presodijo, de se resnica zvé. Ti možje so bili dva mestna gospoda in gospod fajmošter. Zatorej pridejo eniga dne nevedama, predin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | stroški in dohodki tekočega leta še enkrat prevdarjeni. Ker ima mestna kasa še 2000 gold. n. d. lanskega dolgá zaubožnico v |
| Najdenček (1860): | voljo! Nežka,” je rekla, „lepo te prosim, padi v medlevco! mestna zdravnika sta prišla; Mignon je zdrav, zdaj moraš ti zboleti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | zadela, se je v Ljubljani po naberi, ki jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in 28 kr., 8 srajc |
| Valenštajn (1866): | šleme i klobuke Zelenim klasom, zadnjim poljskim ropom! Odpró se mestna vrata na stežaje, Nej treba, da ja stenolom razbije; Nasipe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | trije. Najbolj demonstrativno je bilo to, da ni hotela dati mestna gosposka meščanske godbe, katero je bil župan poprej že vsaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa določena mestna vrednost prve kvocijentove številke, določena je tudi mestna vrednost vseh druzih. N. pr. a) enačba, b) enačba. Pri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednicami divizorjevimi stoječa številka v dividendu; ako je pa določena mestna vrednost prve kvocijentove številke, določena je tudi mestna vrednost vseh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mestnega prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega prefekta, kteremu je bilo skerbeti za hišno pravico vsakterega, on |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dvorane — čudno mu je bilo serce in se kerčilo. Sin mestnega prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Zupan so se v petek podali na Dunaj v zadevah mestnega loterijskega posojila, ker je v Graški „Tagespost” glas počil, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ta slava je trajala še dalje, ker gospodarstvo in nadzorovanje mestnega posojila ostalo je v istih rokah; zatoraj se je trobilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je v mestno dvorano na mesto prejšnje stopila narodna večina mestnega zbora. Naši gospodje pregledavajo pogodbo o najemu posojila, pretehtavajo pogoje |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen! Ujel sem ga že. Jeklen. Koga? Kaj? Grešnik. No mestnega postopača (tajnostno) Zvitoroga. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | d., po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dec. 1858. Jakob Grimm s/r.“ Iz Ljubljane. V poslednjem mestnem zboru so bili stroški in dohodki tekočega leta še enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in res najdejo, da je bilo veliko dobička pri tem mestnem posojilu; zračunali so svoto mnogo nad 438.000 gold., toda naši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala |
| Od pluga do krone (1891): | grmada ji ni odšla. Drugo jutro gré cigan Janoš k mestnemu sindiku Ludoviku pl. Radiču, kateremu objavi, da vé v Ljubljani |
| Od pluga do krone (1891): | bili takoj, kaj je mladega tujca spravilo na nevarni pot. Mestnemu sodniku pade od začudenja že spisana razsodba iz rok. Vse |
| Od pluga do krone (1891): | ako se bode le preveč potezal zánjo. Prijavil sem jo mestnemu sindiku za čarodejko. Da stvar dokažem, vtihotapil sem se pri |
| 4000 (1891): | ž njo potisnil ubogega vikarija z ostanki njegovih žensk k mestnemu zidu za trnovsko cerkvijo. Ali bitka je bila krvava! Oče |
| Od pluga do krone (1891): | zajedno šel raz sodni oder v dvorano. Ondu se postavi mestnemu sodniku nasproti. Možá se merita srdito, zmaga pa venderle sodnik |
| Od pluga do krone (1891): | je stvar takó ugodno rešila, bilo je po volji zlasti mestnemu sodniku, kateri bi se bil morda zardel, ali bi bil |
| Hudi časi (1894): | in preklel vse Francoze. Hujše pa je bilo pri srcu mestnemu policaju Jarneju Korenčku, ko je nekega jutra ostrmel pred hišo |
| Najmlajši mojster (1896): | na svoje srčne želje, katere je hotel danes še jedenkrat mestnemu svetovalcu položiti na srce. Žlebnik pa je vendar nekoliko zameril |
| V krvi (1896): | poroke pocestne reveže, poklonil cerkvi sv. Pavla cel petdesetak ter mestnemu magistratu tudi petdesetak, da ga razdeli med deseterico sirot ...« V |
| Zlata Vas (1848): | pa je? Ali morde spet kak kraljič ali celò kak mestni poglavar pride? Kaj vas je vnelo, de ste tako nališpani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila, da naj se sklene ž njo o ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo |
| Ferdinand (1884): | so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | še posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam častite duhovščine šenklavške in mestnim okrajnim predstojnikom gospodom: Francetu Schantelnu, Nacetu Brencetu, Primožu Hudoverniku in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | orodjem, ter je srečno pripel na cesto. Pogumno koraka proti mestnim vratom, in ko pove po Jakovem naročilu geslo, pustijo ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi bil imel lep in gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž |
| Pozhétki gramatike (1811): | beau, que le vótre. Teshek vdar ſe deva na là meſtno narezhje, poſtavim, aller là, tje iti. Na zhlén la pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | du trône, okol kraleviga ſedesha; à l' entour je narézhje méſtno; il étoit sur son trône, et ses fils étoient à |
| Pozhétki gramatike (1811): | jo posnàm. Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où allez vous? kam gréſh? bres vdarja je, ka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino |
| Genovefa (1841): | tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdo toliko krav nima, de bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je doſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dvanajſt jih vsemem. ˛Saj jih imate polno baſago, in goſpód meſtnar ſe bojo unih sadoſti najedli. Sa ſùkno bova ſe pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav dobri? ” ˛Se vé, de ſo, rezhe mosh; vaſh goſpód meſtnar (purgermajſtar) jih sa nar boljſhi jed imajo. ” „Alj ſo na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sidon h' Galilęjskimu murju perſhuv v' ſredo krajov teh deſſet mejſt. Inu ony ſo k' njemu perpelali eniga giuhiga, katiri je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je blu veliku ludy v' kup pershlu, inu ſo is mejſt k'JEsuſu hitęlli, je on v'eni perglihi govoruv: en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se |
| Botanika (1875): | po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so |
| Biblia (1584): | folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl k'nogam is Meſt. Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil ta velik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl, inu to veliko mnóshizo |
| Biblia (1584): | nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana |
| Fizika (1869): | zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo |
| Fizika (1869): | Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber napeta, in ako mu se |
| Lohengrin (1898): | žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo |
| Biblia (1584): | v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga |
| Biblia (1584): | pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu |
| Biblia (1584): | Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sapovędal rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim |
| Pozhétki gramatike (1811): | pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do terga, od vaſí do vaſí |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so |
| Astronomija (1869): | ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to, kar že poznamo po imenu: enakonočišč, in |
| Ta male katechismus (1768): | inu med ludy dati, kar jest tudi rad sturim. Per mejstah se ſna tu lohka uſſakdan, inu na kmeteh saj uſſako |
| Ta male katechismus (1768): | v' viri poduzhete. Napustite se pravovirni (ſlasti v' tergéh, inu mejstah) od krivovirskeh kmetov is shpotam pitat, katiri svoje she abotne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé |
| Divica Orleanska (1848): | tukej je in tam – Na enkrat vidim jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se utegne na deželi kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu |
| Fizika (1869): | temu nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. |
| Astronomija (1869): | mora, se vé da, tedaj voda vselej znižati na tistih mestih, ki ležé med tema krajema, t. j., tú mora nastopiti |
| Astronomija (1869): | 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to, kar že poznamo po |
| Botanika (1875): | bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124. |
| Botanika (1875): | popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna šivu, ki se je bil naredil s |
| Botanika (1875): | stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad debelo. Teh morskih ptic je |
| Biblia (1584): | od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva |
| Ta male katechismus (1768): | slajshe hvallo je on Xtusu pel. Kader je tu zelu mejstu videlu, je goriustallu; al Sebastus, ke se je teh ludy |
| Ta male katechismus (1768): | katira dosti moleta ſa ta folk, inu ſa uſſezhihernu svetu mejstu SS. Mohor, inu Fortunat Marterneka boſhja. Ex 2. Machah. 15. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koku urnu sem jeſt zhes hribe inu gorrę; v' tu mejstu Juda hitella, de be jeſt Eliſbeth mojo staro teto poſdravila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu je |
| Zlata Vas (1848): | tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša denarjev po tri in po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat v malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki |
| Kemija (1869): | ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na Zemlji), med druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | hotel muditi na ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je |
| Pozhétki gramatike (1811): | est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo |
| Biblia (1584): | je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore |
| Biblia (1584): | Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs nótèr pójdete, vpraſhajte, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje vladne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od njęnih otrók. 20. Takrat je on sazhęl ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v |
| Biblia (1584): | priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti njega bily svejdili, ſo po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tiho! kaj bi pak bio , ke bi jeſt ſama na męjſt tebe doli ſhla. Nęshka. Ony , vaſha Gnada ? Goſpa. Toku ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je en ſant, koker iſkra. — Tiho, jeſt ſe morem na męjſt njega noter sapręti. (grę v' ſhtibelz. ) Sdej naj le vrata |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſama ne vęjm, kaj ſim vshę rekla — zhe jeſt na męjſt tebe v' borſht gręm , lubka , tok ja ti ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Juri Kopriva naprej pernéſse, de je njegov ozha, Anshe, na męjſt te ſtare leſsęne kajshe novo hiſho goripoſtavil, inu semlo sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | malu hvale vęj, kdur nam da, sa kar nemaramo , na męjſt tęga , kar bi radi imęli. Baron. — V' zhaſsih ſi meni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu en perſtan Nęshki. ) Nęshka. Matizhek, poglej! Matizh. Bravo! na męjſt ene dote imam sdej tri. Tonzhek. (doli poklękne. ) Meni — odpuſhanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hiši vse v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili dolgo odperti. Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem dni od kmetijskih |
| Robinson mlajši (1849): | roke zadi, ino mu veleli, da bi na tem le mesti ostal niti se ne gene a niti ne čehne, ležati |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti. V štirih dnéh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | H sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na mesto obstojita. Ljudje, ki to od daleč vidijo, berž pridejo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi to šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor — na mestu bi ostalo vse, voz, blago, konji in vozniki; in ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim je |
| Sveti večer (1866): | v krivično djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | I”, odgovori Hebrejec, „enkrat mi jih je deržati; koj na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi |
| Fizika (1869): | ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0, 2, 4, 6 ali 8, katera so tedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 1, 3, 5, 7 ali 9, katera tedaj niso |
| Gozdovnik (1898): | se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal |
| Biblia (1584): | Kadar vas bodo pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò |
| Sacrum promptuarium (1695): | Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan |
| Biblia (1584): | inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove |
| Genovefa (1841): | môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | delujmo z združenimi močmi! E. Kramar. Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. „Novice” so uže večkrat povdarjale vrednost mešanega gnoja (komposta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? — Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. — Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. nov. 1881. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mešana linska torta. Zmešaj pot funta do rahliga vmeteniga sroviga masla |
| Rudninoslovje (1867): | so pa zrastene enoterne rudnine raznih vrst, onda je to mešana rudnina ali sploh zmes (gemengtes Mineral). Mineralogija v pravem pomenu |
| Kuharske Bukve (1799): | Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno vino. Krauterwein |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo sapezhe inu sarumeni, ter daj na miso. 252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih, deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih v sito, deni jih zopet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | se 3 verste kruha, vès pšeničen, vès ržen in iz mešanega žita. Puranov v Rusii nimajo, toliko več imajo pa divjačine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kompost ali mešan gnoj. „Novice” so uže večkrat povdarjale vrednost mešanega gnoja (komposta) vzlasti zdaj, ko kmetovalcu čedalje bolj primanjkuje pravega |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mešani sok. Se napravi ravno tako iz maline in grozdiča v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | gospod A. Rauch s podukom, kako naj se dela tak mešani gnoj. Morda vstrežemo svojim bralcem, če jim ta poduk po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako dolgo kuhaj, dokler ostrige niso več rudeče. Bela mesna mešanca (ragu). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnjeva šuka. Mešanca iz jelenovih ušes in jezika. Kopun s solato. Kruhova torta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v skerbi ne bodi, da bi iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z žemljevimi drobtinami. Potem jo z rajžem podleci, deni bele mešance vanjo, nanjo pa ostali rajž in speci ga kakor sprednjiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | tega močnega gnoja 20 grošev vreden, se gnojna vrednost te mešance blizo na 600 tolarjev ceni. — Letos bo kebrovo leto; naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je treba kako železno stvar votati, naj se vzame te mešanice 1 del in 20 delov železnih opiljkov, naj se to |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | puran. 87. Krompirjevi cmočki. Meso z mandelnovim hrenam. Jurčki v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem pečeni. 88. Zarumenjena močnata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pokril in pokrite imel, dokler kebri niso zgnjili v tej mešanci. Dobil je iz tega okoli 800 centov kebrovega gnoja, ki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukram potrese in precej na mizo da. Rajževo kuhanje z mešanco (ragu). Napravi rajževo kuhanje kakor je bilo ravno rečeno, pomaži |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni |
| Kuharske Bukve (1799): | al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami |
| Kuharske Bukve (1799): | piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lim in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes iz štérke in krede. — Drugo lepílo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni |
| Kuharske Bukve (1799): | potle vbì notri 14 rumenakov eden sa drugim med vędnim meſhanjam smirej na eno ſtran; potle vmęſi lępiga preſjaniga zukra pol |
| Kuharske Bukve (1799): | kakor ga bom potle popiſal, belake ſpęt samaſhi s' poprejſhnim męſhanjam, na verhi polí s' kiſlo ſmętano, ſemterkje poloshi drobtíne putra |
| Kuharske Bukve (1799): | vloshi notri ſtokfiſh, ga pręvlezi po verhi s' popręd popiſanim męſhanjam, de bo veſ pokrít; deni okoli obod, poſtavi nad sherjav |
| Kuharske Bukve (1799): | perdeni tri kuhalnize kiſle ſmętane, inu dobro premęſhaj. S' tim meſhanjam namaſhi ali filaj ohrovtove glave. Poſebej deni ſhpeha, al maſti |
| Kuharske Bukve (1799): | potegni na s' moko potręſenim perti na tanko; pomashi s' męſhanjam, savì, poloshi naokroglo v' eno s' maſlam masano ſklędo, obdeni |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe ſpęnio, vmęſi notri preſejániga zukra, perſipaje po malim med męſhanjam, ne pa vſe naenkrat; inu męſhaj le na eno ſtran |
| Kuharske Bukve (1799): | doſti perſniga meſa, inu je tudi navada krofe s' kakim męſhanjam namaſhiti al nadęvati; per takeh peretnínah ſe narpręd ręsíne doli |
| Divica Orleanska (1848): | dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za ljubezen |
| Maria Stuart (1861): | v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer. Al meša Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nizh kaj nemore piſsat — per luzhi ſe enimu vſe męſha pred ozhmy. (k' Monk. inu Tulp. ) Pjimo ga ſhe vſaki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſe sadershanje tadla, katęra ſe v' druge hiſhe inu shlahte męſha, opraſhuje, ràsnaſha, inu kuje vſe nove zajtunge, |
| Kuharske Bukve (1799): | ponvo natezhe. Ta polivka ſe na sherjavzi v' kosi smirej męſha, dokler vręti sazhęnja; takrat ſe dęne v' eno ſklędizo poſębej |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe dolgo kuha. Potle ſe vshverka 40 rumenakov, ſe męſha inu ſhe en zhaſ na sherjavzi; ohladi, deni smersovati; popręd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri sidanju babilonſkiga turna, kakor ſe nam v ti rezhi meſha. Rad bi svedil, zhe imajo tudi na Şhtajerſkim , Koroſhkim, Goriſhkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | derzhanje vosá v pinje vezh ſhib tako premika, de mleko meſha in v ſrovo maſlo predéla. Kaj ſe ljudje vunder vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moke dobro smeſha, potem ſe pozhaſi voda perliva in sopet meſha, tako de ſe ljupilo (pop) naredi, ki ſe potlej podganam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor tudi toliko moke, kolikor dve |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi se sicer stajal. Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje beliga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko |
| Kuharske Bukve (1799): | hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz |
| Kuharske Bukve (1799): | premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne. |
| Kuharske Bukve (1799): | od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo |
| Kuharske Bukve (1799): | presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì |
| Kuharske Bukve (1799): | lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta |
| Kuharske Bukve (1799): | en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi |
| Kuharske Bukve (1799): | povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe kose perjęma; glej |
| Rudninoslovje (1867): | kamen. Kemiki delajo iz njega razne bariumove spojine, drobno semletega mešajo s svinčeno beljo, i sedaj delajo tudi iz samega težca |
| Fizika (1869): | ogrete in tedaj razredčene dolnje zračne plasti le prav počasi mešajo z gornjimi gostejimi plastmi. Od vzvišenih predmetov, ki so na |
| Ljubljanske slike (1879): | v Gradcu ves svet njegov, še celó policijo je strahoval, mešal glavo sebi in dekletam, pretočil veliko piva in vina, in |
| Rokovnjači (1881): | dal, ko bi se v celo stvar še ne bil mešal, zlasti ne po javnih oglasilih zoper Rokovnjače. Imel je vzrok |
| Pegam in Lambergar (1891): | bodo stali, če bode treba odločiti se, na močnejši strani. Mešal se je med vojake po stražnicah in zapel in zacitral |
| Na krivih potih (1893): | se o poletnem času zbirajo največji bogatini. Rad se je mešal med nje, in od začetka je tudi šlo. Rudniki so |
| Gospa s pristave (1894): | se bavili z njegovo družino. Po želji Viridini se je mešal Leopold v boje z Benečani v Italiji, kateri so pa |
| Dve svatbi (1895): | rad, davke je plačeval redno, v druge sitnosti se ni mešal, pa tudi ni pustil, da bi ga mešali drugi. Mnogobrojno |
| Stari dolg (1897): | milo gledale, z roko je kazal na rano. Starec je mešal njegovo kri s svojimi solzami. Predal se je za hip |
| Gojko Knafeljc (1899): | klanjajočimi, cvetočimi vejami. A med vonj odcvitajočih rastlin se je mešal močni vonj po mošusu, gotovo od španskih muh, ki so |
| Gojko Knafeljc (1899): | zbirali tam okoli ter kritikovali. Med delavci pa se je mešal oče konsum-nega društva, gospod kapelan. V rokah je nosil vedno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ampak kakor spomladi se je med suho sirova čedalje bolj mešala, in je jia zadnje sama sirova ostala, tako zdaj nazaj |
| Katarina (1854): | jo ima rad, pa se vendar nikoli zavoljo njega nič mešala ni. Neko popoldne, ko sta bila pod košato lipo pred |
| Bore mladost (1862): | na bodočnost, postal ti je smeh kratek in prisiljen, in mešala se ti je govorica, ker lovil si besede, da bi |
| Ljubljanske slike (1879): | telesni blagor, vsakako kulturhistoričnega pomena, če bi prav Ljubljane ne mešala toliko, kakor jo, ker njeno število ni ravno majhno. Dijaška |
| Mešana gospôda (1881): | mladej kmetici teži srce. Justina je resnobno in slovesno kvarte mešala na mizo pokladala jih, zopet prekladala in odvažno z glavo |
| Grajski pisár (1889): | in pred pogledom mu je vse mrgolelo, da so se mešala drevesa in poslopja z oblaki večnega neba. »Torej poslušaj! « je |
| Hudi časi (1894): | Jaz jim prižgem luč, da jim ne bode več duhovščina mešala glav. « Sinúr je izpregovoril nekaj besedij s svojimi tovariši, ki |
| Gojko Knafeljc (1899): | pred seboj še vedno prvi poluliter in še tistega je mešala vedno vodo. A Gojko, Weber in Šahar so jo posnemali |
| Gojko Knafeljc (1899): | tedaj je začutil hipoma neko sentimentalnost, v katero se je mešala podoba njegove soproge. In do nje se mu je budilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo pezhala, to je, de ſe ne bo s njim meſhala; nizh ne bo od njega povshila. Gnoj bo tadaj sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſájovza nikjer prave vednoſti: bolj ſe jim mende ni meſhala beſeda pri sidanju babilonſkiga turna, kakor ſe nam v ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo |
| Oče naš (1854): | so mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa se ne sme, - jo v porceljanasto posodo deni, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moraš mleko z nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna in s strani, de se ne prime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega |
| Kemija (1869): | srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi |
| Kemija (1869): | olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju se mora v glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali imaš pričo, da si Marku perstan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú |
| Zlata Vas (1848): | male dolgove poravnali, ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | so se izvedele v Maribor. In izvedel jih je tudi meščan Pavmgartner. Zato je takoj tekel k Tatenbahu. »Za božjo voljo |
| Ljubljanske slike (1879): | letnino, za drugo pa se ne meni. 2. Hišni gospodar meščan ali „purgar“ (Dominus domesticus civilis vel purgarius). Ta je prvemu |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Mali kruh »Prosim vas, povedite mi, kako je to«, reče meščan peku, »da je vsak hlebec pri vas manjši, nego li |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | gosposko sodišče sta bili popolnoma ločeni, in kakor bi se meščan nikdar ne bil podal, da bi ga poklicala gospoda pred |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | svojo svoboščine in na to, da njemu nima zapovedovati noben meščan in da se ne ujema s plemsko čestjo, ako bi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je imela jedino zádruga pravico. Čo je hotel biti kdo meščan, naročil mu je magistrat, naj so prej pogodi z zádrugo |
| Zádruga (1890): | se pogreznil v sladko čuvstvovanje. Začele so se zdravijce. Veljaven meščan je napil gospodi »Zadruge« in gromoviti »živio! « se je razlegal |
| Lisjakova hči (1892): | vzamejo medse. »Preveč se ogibljete naše družbe,« očita mu star meščan, sedeč kraj njega; »saj je še Bog sedmi dan počival |
| Hudi časi (1894): | Kalčič in si mel roke. »Gospod general mora postati častni meščan, to mora biti, to je zaslužil«, trdil je Andrejko. »To |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kar se tiče njegovega dela, razloči rudarja od kmeta, mornarja, meščana in gozdarja. Vzemši svoje orodje, kramp (pik), bit in železo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | se in želel, dekleta potolažiti. Premeni se torej v čednega meščana, stopi prijazno k mladi ženski in jo ogovori: »Deklica, kaj |
| Pomladanski vetrovi (1881): | most pri Črnučah utrjevali, pritegnoli so čestokrat tudi kmete in meščane k temu delu. Vsled vedno večjih davkov in neusmiljenega izterjevanja |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pod Krim na ógled. Vzel je s seboj najstarejše ljubljanske meščane. Peljal se je po Ljubljanici ž njimi do Kamnika. Tam |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | da so vsprejemali ti mojstri-skaze tudi dela in naročila za meščane. V Trnovo ali v Krakovo zádruga res ni smela hoditi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | sme osnovati zavod stolonoš, ki bodo prenašali proti neprevisoki ceni meščane v nosilnicah. "Svoboščino" smemo to pač imenovati, kajti s tem |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | več stoletij. Toda vojvoda Viljem se je potegnil krepko za meščane in ukazal leta 1397. grofu Hermanu celjskemu, tedanjemu deželnemu glavarju |
| Vanda (1888): | so se godile v javnem državnem življenji. Poštene in delavne meščane je zanimalo, kar so videli in kar so mogli presoditi |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Puščoba pa je bila večja, ker je ljuti bòj preplašil meščane, da so malone vsi pobegnili in s saboj odvêli, kar |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | lažje izropajo in potem zapalijo. Brez posebnega truda polovijo prestrašene meščane in deželjane v okolici in jih odženejo v sužnost. 16.000 |
| Hudi časi (1894): | so se napotili po glavni cesti proti trgu in klicali meščane v boj proti Francozom. Kaj se je potem zgodilo, pripoveduje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nikoli in nikjer tako časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oče djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dovolj bilo, zdaj pa je vse slabo. Ter ne le meščani, ampak tudi kmetje tako govoré in pravijo, da od nekdanjih |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | prinesenim blagom dalje. Dobiček so imeli od tega ukaza le meščanje, kajti tuji trgovec je bil prisiljen prodati blago po taki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | druzemu v pródaj, kakor le meščanu. Potem šele, ko bi meščanje tekom teh šestih tednov ne marali kupiti ponujenega blagá, dovoljeno |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | za meščane. Plemenitaži so se vedno znova upirali, kadar so meščanje zahtevali od njih, naj jim pripomorejo pri mestnih bremenih, pri |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | davek. To so mu že zagotovili prejšnji knezi. Ker se meščanje in plemenitaži z lepa niso mogli pobógati, pritožili so se |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | prilike, odščipniti če ne veliko, vsaj malo od njih. Toda meščanje so čuvali z najstrožjo pozornostjo te svoje svetinje, ki so |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | o mestnih stvareh, tičočih se jedino le meščanov, imeli so meščanje sami besedo in drug nihče. Kdaj pak je mesto dobilo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kr., od centa železa pa po 2 šilinga; le tisti meščanje, ki so prodali menj kakor jeden cent kakega blagá, bili |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | dali dvakrat velšvati. V kratkem je bil Grad popolnoma gòl. Meščanje se zaradi tega pritožijo leta 1439. pri vojvodi Fri- deriku |
| Hudi časi (1894): | Pravili so si, da ni v mestu nič vojakov, da meščanje že težko čakajo njihovega prihoda, da pobijejo tistih par Francozov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poslednjič se pa vodstvo obertniskiga družtva tudi vsim tistim gosp. mestnikam prav lepo zahvali, ki so skozi celih 18 dni varvanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | katere so prinašale meščanom neprecenljiv dobiček. Brez njih bi bilo meščanom, ki so bili zgolj rokodolci in obrtniki, (kar se v |
| Prvi sneg (1886): | so bile tako natlačene, da se nisi mogel geniti. Lahkoživnim meščanom ta zadrega ni kalila nedeljskega veselja, ampak v še boljšo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | so uživati le sadove meščanskega truda, nikakor pa ne lajšati meščanom njihovih bremen. Zaradi tega se je zanetil že zgodaj, če |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | delavnice ter pošljejo po tuje rokodelce. Noben plemič ne dàj meščanom dela, mestnemu sodniku pa naj pokažejo vrata, ko prvikrat pride |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | V tistem razmerji, kakor plemiči, stali so tudi duhovniki nasproti meščanom, imeli so posebne predpravice ter so spadali pod deželno gosposko |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | se bili tudi plemiči uprli, ako bi kaj tacega prišlo meščanom na um. Ne da se zabraniti, da ne bi nastajali |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | gozdov kakor je veleval ukaz leta 1385., prepovedalo je celó meščanom pašnike in gozde, do katerih so imeli pravico že več |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ali vendar ne tako daleč sezajoče pravice, kakor mesto svojim meščanom. Plemiči, ki so bili prisiljeni živeti v dotiki z zaničevanimi |
| Cigani (1890): | bilo tudi odredjeno, da se imajo ciganski otroci predati kristjanskim meščanom, obrtnikom itd., pa so za to dobivali tudi nagrado. Tudi |
| Divica Orleanska (1848): | parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri materi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe |
| Zoologija (1875): | Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | sviloreje. Z vsem tem se ne zadovoljna kupuje tudi pridelane mešičke po visoki ceni z namenom, tudi med kmeti zaupanje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | nenavadno drago skupuje. V Ljubljaui so lansko leto Lahi svilne mešičke (kokone) plačevali funt po 4, 5, tudi po 6 gold. |
| Zoologija (1875): | in grmovji in so dostikrat neizrečeno škodljive; zapredajo se v mešičke, ki so časih jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | persadevaj ozhiſtiti ga, kolikor moreſh , ne bodi sadovoljen, zhe ſi meſhizhke is ſvojiga drévja ſpravil in po vertu rasmelal, ali pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od goſénz vſe poshrejo in pokonzhajo, kdo bo vſe te meſhizhke in salege goſénzhne obral? nozh in dan bi ſe mogel |
| Botanika (1875): | da stopajo iz njih le ozke cevi, tako imenovani pelodovi mešički (pod. 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tam že dobro zurili. Prejšne leta se je priravnalo svilnih mešičkov na Krajnskem brez Ipave 200 do 500, letos pa čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | eni sami hiši se je skupilo za prirejenih 156 funtov mešičkov čez 600 gold.; kmetijska družba je skupila tudi za svoj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugo vino, vendar še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je vselej bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako očitne, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojem kronanji v glavno mesto in po stari šegi denarje meče in siplje med ljud, gotovo tako željno ne hrepene po |
| Zoologija (1875): | žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup |
| Ferdinand (1884): | vidim le dim in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in zdihoval |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa kdu s'reſsnizo to hudobo poſvary, ta greh naprei mezhe, inutiſtu ſvetuje, katiru je sa isvelizheine potrebnu, eniga takſhniga poſluſhat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęre, katęri tim Vikſhim judovſke Şynagoge ſèrzhnu pod sobe napręj męzhe, de ſo ony Meſsiasa vmoriti puſtili, de ſo tiga dolgu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó ſe lohká vgane. Vsdïgniti ſe na noge, inu ſkusi mezhe, ſulze, oroshje, sholnirſke trume predręti, ſvoje laſtne perſsi na męſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | polnim savupaniam na Bogá. Moja vęjſt meni nizh napręj ne męzhe, je djal S. Pavl, ali ſkusi to ſhe niſim pravizhen |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | odvęsal. Ali mu more biti njegova vęjſt nizh napręj ne męzhe? Nizh. On ſi je od ſvojga ſovrashnika vſe dobru samęrkal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim kriv, ali naj meni moja vęjſt nizh naprej ne męzhe, taku ſe troſhtam, inu vupam moje isvelizhanje od letę miloſti |
| Genovefa (1841): | Volk ſpuſti ovzó, ſe nekoliko veſ omóten ſem ter tje mézhe in s ſtraſhnim tuljenjem sbeshí. Genevefa je sraven ovze pokleknila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shganja , ali melíſovza. 9. Po oshivitvi vtónjenez rad is ſebe mézhe ali kosla ; to mu je sdravo, sató mu je ſhe |
| Divica Orleanska (1848): | ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo? |
| Maria Stuart (1861): | vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj |
| Biblia (1584): | te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gré pri tem v zgubo, in prav po pravi besedi mečete žito preč in ga tako zamečete sila veliko; seme ne |
| Zlata Vas (1850): | velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató ni maral za stare |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Od daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo |
| Zeleni listi (1896): | seboj. Igrala sta sedaj vojake, sedaj sta se skrivala, sedaj metala žogo i. t. d. Včasi, se vé, počela sta tudi |
| Biblia (1584): | te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo ty |
| Biblia (1584): | Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge metali. Inu on je nje osdravlal, de ſe je ta folk |
| Biblia (1584): | bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od časa do |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti ſpolniſh tvoje Chriſtjanſke doishnoſti, ti ſi nimaſh kaj napręj metati. On je pokojn inu myrèn. Şmèrt ſe blisha, ſhe tèrpi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dan druge dolshnoſti, inu de tebi nizh ne móremo napręj metati: Maſha je sapovędana, vſe to drugu je gola andoht, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v jasli padla, se ne sme koj nazaj v lojtro metati; zakaj koze je nočejo precej jesti. Ampak iz jasel se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bili ukazali spat iti, kokor de ste mi veleli, rokave metati; zakaj dobro sem vedil, de bo to prazno delo”. Krajač |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bližnji stari zidani ograji kamnje rušiti in ga šiloma doli metati; potem pa jo smejé se dalje potegnejo. Miriam je mislila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zahtevala. Zato mu svetujem, naj se ne dá pod noge metati človeku, ki po tacem postopanji le dela na to, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco |
| Viljem Tell (1862): | klobukom praznim, votlim? Saj célo praznim glavam se priklanjaš. Hildegarda, Mehtilda in Elizabeta pridejo z otroci in stopijo okoli droga. Lajthold |
| Viljem Tell (1862): | kdor hoče, mimo droga, Pa zamižim i ne pogledam ga. Mehtilda. Namestnik tu visí — pokléknite Otroci! |
| Viljem Tell (1862): | Tellova žena, Firštova hči. Bruneška Berta, bogata nastopnica. Kmetice. Armgarta, Mehtilda, Elizabeta, Hildegarda. Tellova sinova. Valter, Viljem. Vojaka najemnika. , . Rudolf Haras |
| Kemija (1869): | 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de |
| Slovenske večernice (1865): | zaplodi trakulja mehurnike. Gospodarji so poprej uganjevali, od kod pridejo metlaji, ki so že marsikacega ovčarja spravili na beraško palico. Eni |
| Slovenske večernice (1865): | d. Ovčji mehurniki živé v ovčjih možganih, pravimo jim navadno metlaji ali šenki in so vzrok, da postanejo ovce vertoglave. Ta |
| Slovenske večernice (1865): | niso dalje škodovali. Prepričani smo tedaj tudi mi, da so metlaji samo ličinke ali larve neke trakulje, ki živí v pesjem |
| Slovenske večernice (1865): | tem poslu je bil nesrečen. Že perva leta so mu metlaji veliko škode prizadjali. Revež si je to toliko bolj k |
| Slovenske večernice (1865): | v njih trakulje. Ravno tako so se ovčji mehurniki ali metlaji, ktere so psi požerli, spremenili v trakulje v pesjem črevesu |
| Slovenske večernice (1865): | jajec, ravno tako, kakor gosenica iz metuljevih. Ovčji mehurniki ali metlaji so vzrok nesrečni ovčji bolezni, imenovani vertoglavica ali vertlaji, ktere |
| Slovenske večernice (1865): | mora tedaj pesja trakulja biti mati ovčjih metlajev in ti metlaji se v pesjem črevesu spet spremenijo v trakulje. Vem, da |
| Slovenske večernice (1865): | Ko je profesor Eschricht v kmetiškem časniku razjasnil zvezo med metlaji in med pesjo trakuljo, dobí kmalo potem od nekega duhovnega |
| Slovenske večernice (1865): | mnogi drugi, ko so razparavali take ovce, ki so za metlaji poginile. Našli so v takih ovcah razun pravih, živih metlajev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za 229 mil. in 263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ga avstrijanska vlada poterjuje za svojega poročnika v Parizu. Knez Metternich (sin nekdanjega pervega avstrijanskega ministra) je pri ti priložnosti Napoleonu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | in da mu je prav po volji, da je knez Metternich izvoljen za poročnika avstrijanske vlade. — Ako s tem pogovorom primerimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | na dan. Iz Francozkega. Iz Pariza 15. dec. Knez Rihard Metternich je včeraj cesarju Napoleonu izročil pismo, v kterem ga avstrijanska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | utegne iz ministerstva stopiti in da namesto njegovo pride knez Metternich, ki je sedaj poročnik avstrijski v Parizu. Svetovavstvo šolstva začne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu ti tu morash 3 barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik perjeu noi potegnou |
| Revček Andrejček (1891): | gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on, krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jak. Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal ſukat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I. kaj v Ameriki s smersnenim |
| Mlinar in njegova hči (1867): | To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne maraj, Micka |
| Mlinar in njegova hči (1867): | svetu vkljub! Kako bi sicer mogel le en dan živeti? Micka (spet stopi nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti |
| Mlinar in njegova hči (1867): | v sobo. ) Poprejšnji. Matija. Brez zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste mi zdravi! Županja. Dober dan, Matija! Micka. Dober |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Oče, vi bi imeli res spat iti; hiša je mrzla |
| Mlinar in njegova hči (1867): | plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče! Oh |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj oče dovolé. Micka. Kaj z menoj bi rad govoril? Moj Bog, kaj mu |
| Mlinar in njegova hči (1867): | delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič. ) Kje si bila? Micka. Saj ste mi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. Micka, če greš, vsega je konec! Potem je živenje moje brez |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste prišli. Oh kako težko |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jak. Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Schönheim — Shternf. Schönheim ! Tok je ſvoje imę satajil! — (k' Mizki) Tu je enu lepu imę — al je sa reſs toku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe mi ſmili! — ſhe bom to nedolſhnoſt lohka reſhila — (k' Mizki) Ima ta Goſpod eno dobro ſlushbo? al je bogat? Miz. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to miso vùn snęſti — (Neſéjo eno veliko miso vun ) (k' Mizki) ti pak prinéſsi ene dva bokala tiga dobriga. Ansh. Ozhem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Si jih vidil? Ansh. Vidil, inu ſliſhal — ha — Eden, (k' Mizki) meni ſe sdy, de je raven tvoj shęnen, doli per |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi bil mene na vſe moje dny neſrezhno ſturil — (k' Mizki) Dèkle, ſhe ti ena ſkuſhnava napręj ſtoji — al ſi mo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | so oče Črnót zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Mizka , Mizka, al ſi ti Mizka? — ta drugi ſhentuje, preklina, Mizko, Mras, Lubęsen, ter v'pęſt piha huſh — huſh — inu ſem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je ravèn Shupanova Mizka — — koku je samiſhlena! — (ſtopi pozhaſsi sa Mizko , saględa perſtan, s' salubleo jęso. ) |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe joka. ) Miz. Sakaj ſe jokajo ? kaj jim je? Shternf. (Mizko objame) Lubka moja, Bogu ſe sahvali, de ſim jeſt priſhla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tok bo slode to bogato vdovo, inu ſhe na verh Mizko vsęl — Mizko bi ſhe posabil, ampak bogate vdove ſe nepobęrajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | beſhtje tukej iſhejo ? — Pak ne, de bi hôtli s' mojo Mizko vaſsvati — ſhentej! ke bi jeſt to vędel , koku bi jih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | slode to bogato vdovo, inu ſhe na verh Mizko vsęl — Mizko bi ſhe posabil, ampak bogate vdove ſe nepobęrajo na zęſii |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jak. (k' Tulpenheimu, inu Monkofu ) Ony naj pak na shupanovo Mizko nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko Nozh |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo je bilo otrok v |
| Oče naš (1854): | spolnili. Ali ga bo ta mož pač bolj ljubil, kakor madva? “ „Ljubil bo Naceta, to Vam zagotovim; imel ga bo kot |
| Najdenček (1860): | ne morem, za to, da si brez svetih zakramentov umerl, madva sva poštena katoljška kristjana in nečeva s peklenskimi duhovi nič |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | »Tudi medva, ljubi Peter! « so oče dalje govorili, »tudi medva sva stara |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | »Tudi medva, ljubi Peter! « so oče dalje govorili, »tudi medva sva stara in slaba, in kmalo se zna zgoditi, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | malo znano. Ves trud in vse delo osladí en sam migljaj, prijazno smehljanje in blebetanje malih nedolžnih otročičev. — Le poglejte mi |
| Gozdovnik (1898): | bonansa? Vaših pet minut je že preteklo. « Na don Estevanov migljaj vzdigneta Baraha pa Oročej zopet svoje puške. Diaz stopi malo |
| Blagomir puščavnik (1853): | je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki |
| Na stricovem domu (1860): | pogledam na nebó — bilo je čisto in zvezde so hudo migljale. »Oh! koliko zvezd tù gori! « pravim jaz. »Se vé da |
| Zlato pa sir (1860): | ognju postavili, da se je zvara sterdila. Zvezde so že migljale v stan, ovce so polegle, odzvončale in odbeketale ko se |
| Na stricovem domu (1860): | sluha. Zunaj je bilo vse tiho in mirno; zvezde so migljale in hladen južen veter je pihljal, bil je prav lep |
| Žalost in veselje (1870): | Bila sta na prostem. Nebó je bilo jasno, zvezde so migljale in hladni vetrič je šumljal po drevji. Aleš je zopet |
| Vinko (1884): | sodil, da je mirne krvi, ali za naóčniki so živo migljale modre njegove očí, in ko so mu domoljubne besede udarjale |
| Vanda (1888): | zemljo; pogleda kvišku in vidi, da so prve zvezde že migljale na nebu. Predolgo se je bila zamudila. Še jedenkrat pogleda |
| Moja hoja na Triglav (1897): | pod nama in redke zvezde nad mescem so tako živo migljale, da sem vodnika posebej opozoril nanje. Meni je bilo to |
| Gojko Knafeljc (1899): | ko se je vglabljal v te divote, ki so mu migljale pred očmi, se je domislil vnovič tudi celega sinočnjega večera |
| Gojko Knafeljc (1899): | ramo in zrla na papir, kjer so v drobnih vrsticah migljale pokončne, krepke črke. »Čitaj! « je dejala tiho. In on je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de dan dela. ˛Sijala je prijasna luna, de ſveti ponozhi. Migljalo je svesd bres ſhtevila veliko. Po tem Bog rezhe: „Mergolé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe le oſmi dan Şuſhza ſo pervikrat letele. Vſe je migljalo okoli mojiga zhbelnaka, in v miſlih, kakó ſe le unimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino |
| Valenštajn (1866): | strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče ali migne se vsáj? Kdo nas je mogel tako trdno skováti, Da |
| Gozdovnik (1898): | ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim |
| Gozdovnik (1898): | so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne |
| Genovefa (1841): | de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in |
| Valenštajn (1866): | ženítvi nevábljen prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srca. |
| Valenštajn (1866): | Zbor. Ne snubi dolgo, ne kaže zlata; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srcá. Drugi oklopnik. Deklé brezupno, kaj plákaš |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga pr. Vſi ſveti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | canonicus, philosophiæ professor, in imel boš natančno vednost od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba skves vse anjouze inu erz angele noi skues S. Mihela S. Gabriela S. Raphela S. vrijela inu skues use S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Grof Janko Draškovič). Adijo spet deželni pragi! O dnevi svetiga Mihela! Je zopet ajda dozorela : Na noge, součenci dragi ! Recímo še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ostane tako štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kar je slat sneſil. „Pa tudi Mihelu odrajtaj njegov del! ” kraljevizh právi. „Poſhteno mu bom odrajtal! je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in |
| Zeleni listi (1896): | potolče po njej. In res, tu notri je bil strah. »Mijav! Mijav! « slišalo se je iz nje. »Sem takoj menil«, reče |
| Zeleni listi (1896): | po njej. In res, tu notri je bil strah. »Mijav! Mijav! « slišalo se je iz nje. »Sem takoj menil«, reče oče |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta |
| Sacrum promptuarium (1695): | gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe |
| Genovefa (1841): | s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še le po |
| Genovefa (1841): | Bog, ko bi te shiváli ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe |
| Genovefa (1841): | shal beſéde mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v |
| Sveti večer (1866): | naši stari: Kjer je največa sila, tam je božja roka mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo |
| Tiun - Lin (1891): | poznal stransko pot, ali pa nama je bila le sreča mila, dovelj, prišla sva precej daleč, ne da bi naju kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sledeče verstíce pisali: „Želimo pa tudi, da bi nam naše mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle |
| Oče naš (1854): | je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči roda našega, da po Njemu |
| Blagomir puščavnik (1853): | njegovi pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta povest v serce gine. ”Tedaj, reče |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti |
| Blagomir puščavnik (1853): | nasmehlja, in jo jokaje zahvali. ”Kadar bom tam gori pri milem Bogu, reče pojemajo, o takrat bom vedno molil, da bi |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | Predgovor svilorejcem! Bodisi da prebivaš v milem, bodisi v hudem severnem podnebji, biti moraš marljiv da se |
| Divica Orleanska (1848): | pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga |
| Genovefa (1841): | môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ampak tudi posebno lep v kazini, ktériga so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vodi k sreči roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci |
| Robinson mlajši (1849): | črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo |
| Blagomir puščavnik (1853): | usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ ROMAR. Že se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je |
| Valenštajn (1866): | se Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | reč začeti. Pràv bi bilo, ko bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bil uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podvreči; alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | malo tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski |
| Roza Jelodvorska (1855): | v tebi le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati |
| Ferdinand (1884): | več, nikdar več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku |
| Oče naš (1885): | vzdigovala: „Oče nebeški! daj mi mojo mater nazaj! “ In z milim glasom je nekdo za njo stoječ rekel: „Ubogi otrok, pojdi |
| Blagomir puščavnik (1853): | vso svojo krasoto izza gor vzdignilo in obsije s svojimi milimi žarki na skali klečijoče. Ko perva sladka ura nepričakovanega veselja |
| Oče naš (1854): | Z milimi besedami njima je povedal Nace nesrečo pretečene nočí, in prosil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je še Kromacij pri vratih in gledal za odhajajočim z milimi pogledi: bili so blizo taki, kakor očetovi, ki zrè za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | On pač pri vsaki priložnosti skaže, da mu je vse milo in drago , kar je slovenskega. R. Kaj pa naj storim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomika se tudi njemu, ter mu veleva: Naprej! Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te |
| Maria Stuart (1861): | Na rokah me prinesla je v življenje, Naj spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite! Burleigh. Naj |
| Viljem Tell (1862): | živimo s toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga |
| Deborah (1883): | Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v sanjah. |
| Deborah (1883): | v preobilnej sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da je začela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se bota 4 dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor prideta berž ko ne 15. dan t. m. V |
| Zeleni listi (1896): | sobo, pričakoval ga je že oče s šibo v roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko |
| Zeleni listi (1896): | žalostno gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter prileze tak k očetu |
| Zeleni listi (1896): | prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo ter mu našteje šest gorkih. Nepremično je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kamor prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa vunder lahko rečem, de gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v |
| Astronomija (1869): | da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | jih rodi na leto 1 milion in 434.627, umerje 1 milion in 46.917, — tedaj jih dokaj (387.710) več na svet pride |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Skušnje večletne kažejo, da se jih rodi na leto 1 milion in 434.627, umerje 1 milion in 46.917, — tedaj jih dokaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ker se je lani samo za soldate in vojske 102 milijona in 887,369 gold. več potrebovalo, kakor druge léta. Vojske so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 milijona in 138,159 veder, lani pa 2 milijona in 202,835. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ga popili 2 milijona in 138,159 veder, lani pa 2 milijona in 202,835. Iz Lombardije. Velike šole v Pavii so na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | minulem letu odpeljale ste železnici atlantiška in velikozapadna blizo pol milijona sodov petroleja v dalnje kraje, kterega je pa komaj tretji |
| Astronomija (1869): | najbliži sosed je Mart, — ker se približa do 7 3/4 milijona milj, in se prostemu očesu vidi kot živo-rdečkasta zvezda. Skozi |
| Astronomija (1869): | so še veliko dalje, zvezde, ki so do 1½ milijona solnčnih dálj od nas, kterih svitloba potrebuje tisoč in več |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da bodo proste obresti kapitalu jednake? 40. Od 10 1/2 milijona državnega dolga se plačuje vsako leto po 367500 gl. obrestij |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | kateri se pečajo z izdelovanjem alkohola, je v Nemčiji 1½ milijona delavcev, to je nekako vsaki 14 človek, ki je sposoben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pred svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na milijone žita gré pri tem v zgubo, in prav po pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomnožili pridelke in bi se po vsem cesarstvu prihranilo na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gré iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja v p tu je dežele za živino. Namesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih še nisi, in jih tudi nikoli ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 21 milijonov in 99,000 gold. na debelo, čistiga pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold. na debelo, čistiga pa 13 milijonov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 1848 na 31 milijonov in 709,000 gold., čisti pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima za svoje žene, ki jih ima v haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima; v nekterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le en vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | armada v Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi dober kup; vrednik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki mesec 45 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da je imela konec imenovaniga mesca v vsim za 273 milionov In 40.995 gold. premoženja, med tem za 43 mil. 116.121 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohran. Posna kadar pride koſa, Nam Ozheta hudo ran' , ˛Sols miljonov naſhih roſa Naj pred ſmertjo Njega vbran'! Bodo ljudſtva vſaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jugu obernila, kjer jih še dan današnji oblažuje okoli pétdeset miljonov ljudi. Ako ravno ni ne duha ne sluha od Cirilove |
| Astronomija (1869): | da si jo mislimo kakor okrog, čegar polomér je 20 miljonov milj dolg. Obseg ali dolgost te poti znaša okoli 127 |
| Astronomija (1869): | krogu. Veča os pakrogova ali apsidna črta ab znaša 41 miljonov milj. V enem obeh ognjišč stoji solnce, in daljo njegovo |
| Fizika (1869): | natanko, kolikor je to mogoče; razdelili so ga na deset miljonov enakih delov in eden taki del vzeli za edinico dolgosti |
| Astronomija (1869): | milj dolg. Obseg ali dolgost te poti znaša okoli 127 miljonov milj, ktere preteče zemlja v 365 dneh in nekoliko urah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leti, de v eni uri ſhtir, pet, ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu ni |
| Genovefa (1841): | bi ſe mu zló nizh ne bilo bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v visoke, na več krajih po 50, tudi čez 100 milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | krogla biti. Na morji se pa ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je od visokejih gor čez 20 milj, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar je Rusija ravno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | trenil, bila je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to |
| Astronomija (1869): | kaže, da si moramo daljavo solnca od zemlje za 835.535 milj zmanjšati, t. j., za toliko milj nam je solnce bliže |
| Astronomija (1869): | sedaj le 596 milijonov milj mesto, kakor prej, 621 milijonov milj daleč od solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Iz A v B gre kurir, ki prehodi po 12 milj na dan; jeden dan pozneje pošlje se iz A drug |
| Sacrum promptuarium (1695): | palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Austriansko cesarstvo je 11,577⅖ štirjaških milj veliko (ena milja je 4000 sežnjev dolga in 4000 sežnjev široka, tedaj zapopade |
| Astronomija (1869): | 1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15 stopinje = 7407 ,, 1 morska milja (ali ura) = 1/20 ,, = 5556 ,, 1 stara francoska milja (lieue de |
| Astronomija (1869): | angležke milje = 6,956 ruske vrste. Dalje je: 1 nova francoska milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. |
| Astronomija (1869): | metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja = 24000 pruskim čev. = 7533 ,, 1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15 |
| Astronomija (1869): | 1 nova francoska milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja = 24000 pruskim čev |
| Astronomija (1869): | stara francoska milja (lieue de France) = 1/25 ,, = 4444 ,, 1 morska milja (lieue marine) = 1/60 ,, = 1851 ,, 1 angležka milja = 1760 angl. Sežnjem |
| Astronomija (1869): | 4444 ,, 1 morska milja (lieue marine) = 1/60 ,, = 1851 ,, 1 angležka milja = 1760 angl. Sežnjem = 1609 ,, 1 ruska vrsta = 3500 ruskim čevlj. |
| Astronomija (1869): | 1 morska milja (ali ura) = 1/20 ,, = 5556 ,, 1 stara francoska milja (lieue de France) = 1/25 ,, = 4444 ,, 1 morska milja (lieue marine |
| Astronomija (1869): | pruska milja = 24000 pruskim čev. = 7533 ,, 1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15 stopinje = 7407 ,, 1 morska milja (ali ura) = 1/20 ,, = 5556 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka |
| Astronomija (1869): | da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja rek, da se peni in lomi na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški milji živi, očitno kaže , da je narod delaven , in ker zemlja |
| Gozdovnik (1898): | ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Igom, in je do treh milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih |
| Milko Vogrin (1883): | vpliva pa vendar ni bila ona veselica pri Skenovskih za Milka Vogrina. On je začel takoj o istinitosti vsega, kar je |
| Milko Vogrin (1883): | jej ona, kako je Robert oni večer proti njej ozmerjal Milka Vogrina, sumničil ga in grdil, dà celó njo samo je |
| Milko Vogrin (1883): | se, da je molila vsak dan tudi za blagor svojega Milka! Ko ni Olga v svoje misli zamaknena dalje govorila, pristavi |
| Milko Vogrin (1883): | priklonivši poslovi. Mislili smo si že, da je grofinja potolažila Milka Vogrina in mu izgnala iz glave tužno premišljevanje o svojej |
| Milko Vogrin (1883): | izjava gospé grofinje je kakor strela z jasnega neba zadéla Milka Vogrina. Težko se je premagoval in zakrival svojo srčno tesnobo |
| Milko Vogrin (1883): | bi to bil, naznani mu Olga imé, sramežljivo imenujoča dr. Milka Vogrina. In pri teh besedah zarudí nedolžno dekletce tako same |
| Milko Vogrin (1883): | je bilo Olgi pri srci. Gledala je v svojej domišljiji Milka Vogrina, želeč objeti ga s svojimi rokami ter naznaniti bratu |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ko se je tako varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico |
| Blagomir puščavnik (1853): | pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru in sprave |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti |
| Blagomir puščavnik (1853): | v kratkem bo dobil svojo službo nazaj. ” — Od tod gre Milko v Tinjetovo bajtico. Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar |
| Blagomir puščavnik (1853): | k Jovani in se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne |
| Blagomir puščavnik (1853): | odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in |
| Blagomir puščavnik (1853): | lica še enkrat čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika. Vsim igrajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica |
| Blagomir puščavnik (1853): | grada ne zaleže. To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno ustraši in se ozre krog sebe in zagleda |
| Blagomir puščavnik (1853): | bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in se bliža možu, meni nikjer prav ne diši, naj |
| Blagomir puščavnik (1853): | brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje |
| Roza Jelodvorska (1855): | zdaj, »bi bil kmalo utonil, in jez bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar več vidil! Kakošna nezmerna žalost bi bila |
| Blagomir puščavnik (1853): | dalje velja. ” Anka pa gre zdaj k Zaliki, zdaj k Milkotu zdaj k Jovani in se jim ne more zadosti zahvaliti |
| Blagomir puščavnik (1853): | blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lekarnici dobí. Dva lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju |
| Kemija (1869): | kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še popred na svetu bile. Takó so strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koj od začetka zapazi, jo treba trikrat na dan z mjilo in žganjem omivati. Dobro je tudi jo večkrat z merzlo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jalapnih korenin. Vse skupej se v štupo zdrobi in z mjilo v svalek zmeša. Preden konj leto čistilo dobi, ga je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce |
| Sacrum promptuarium (1695): | Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | 4. Moshje je imela. Ali pak kakor una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' Janesa migne |
| Genovefa (1841): | nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je |
| Genovefa (1841): | Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je |
| Zlata Vas (1850): | druge bi si ne bil zbral, kakor tebe. « Lizika ga milo pogléda, kakor de bila hotla rejči: de bi se njega |
| Stric Tomaž (1853): | vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa, in |
| Oče naš (1854): | ju je prijazno pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ginjen Kromacij in zdelo se je Fabíoli, da jo tako milo pogleduje, kakor bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je |
| Sacrum promptuarium (1695): | premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je njegova proſhnja. Inu tukaj o Chriſtjani, ſe mi taku milu ſtury, de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih |
| Ferdinand (1884): | ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni |
| Roza Jelodvorska (1855): | Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila |
| Zeleni listi (1896): | Ljuboslava, s čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih. Bog te bo imel rad ter te blagoslovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba |
| Stric Tomaž (1853): | storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za ogleduhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bric, kakor hudoben in divji je bil, je imel vendar miloserčno, dobro gospo. Ime ji je bilo Jovana. Pa znal se |
| Roza Jelodvorska (1855): | pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti |
| Oče naš (1885): | hočem peljati. “ Ko se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem |
| Blagomir puščavnik (1853): | presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli |
| Ta male katechismus (1768): | bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto. |
| Ta male katechismus (1768): | so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S |
| Zlata Vas (1848): | prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko zadéla in milost nebéška ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej |
| Divica Orleanska (1848): | so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje vsim; Bog milost mi je skazal, in beseda Kraljeva moja perva bodi – milost |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom! O da bi mogel posvariti vse ljudi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | bi želel, da ne bi bil nikdar grešil. Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti |
| Biblia (1584): | De bi vy pak védili kaj je tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Aku bi vy pak vędili, kaj je tó: Jeſt hózhem miloſt, inu ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily obſodili |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga, le tépi ga ; inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino |
| Genovefa (1841): | miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Moja P. P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti pegerash taku rezi oh jas pegeram boshjo gnado inu mivoſt od Boga! noi tu venzhno shiulenje inu dnarje is an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi skues to tugant tvoiga shiviga Boga inu unja nasgruntamo mivoſt pridi pridi pridi inu pernesi mene te jemluane dnarje skues |
| Ta male katechismus (1768): | ſakaj oni bodo uſmilenje dasegli. Matth. 5. Kolkajn je dushne miloste del? Tudi sedem: I. Greshneke posvariti. II. Abotne, inu perproste |
| Ta male katechismus (1768): | duhovne potrebe nashega bliſhnega shlishejo. Kolkajn je telesneh del te miloste? Sedem. I. Lakotne nasitit. II. ſhejne napojiti. III. Nage oblezhi |
| Ta male katechismus (1768): | milost, ali wugejmedajanja? Dve: ſakaj druge sa della te telesne miloste; inu druge te duhovne, koker taiste potem ali k' pomuzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si |
| Divica Orleanska (1848): | Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca |
| Čas je zlato (1864): | reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa |
| Ferdinand (1884): | in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma |
| Oče naš (1885): | zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in |
| Gozdovnik (1898): | velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu |
| Gozdovnik (1898): | sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil |
| Lohengrin (1898): | možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bo potęm enu dellu te duhovne, ali te telesne miloſte, oppravejo; kolker njeh daperneso, tolkerkrat ſadobę ony ſa usakebart posebej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de bosh perludn spoſnan. Ta se nabo od boſhje miloſte v' svojeh molitvah nezh sproſſil, katire bo pruti proshnam tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | potrebni deſh, inu to ſuho semlo s' roſo tvoje nebeſhke miloſte rodovitnu pofajhtej, de mi ſkus lete shivotne dobrute potroſhtani, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. Naumne podvuzhiti. 3. Tim zviblajozhim dobru |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sahvalem, de ſi ti mene uwogiga greſhnika is velike tvoje miloſte dans ta dan koker en lubesnivi Ozha pred uſſem hudem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | giga greſhnika is velike tvoje miloſte dans ta dan koker en lubesnivi Ozha pred vſem hudem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal |
| Oče naš (1854): | zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus! v mislih Te vzdignem in prosim, stori s Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je |
| Genovefa (1841): | veſelil savolj téga, in kôj je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško |
| Čas je zlato (1864): | se kralj zakrohotá, »saj ti ga plačam, prismoda! « »Plačati? Nak milostni kralj, ta tudi ne gré! « reče Lenček, odkritoserčno. »Nar prej |
| Genovefa (1841): | ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji |
| Sveti večer (1866): | nekoliko časa še logar ostanete. ” Logar se zahvali knezu za milostno obljubo in reče potem: „Pa pri tem je še nekaj |
| Oče naš (1854): | molčali nekaj časa. Pretresnilo jih je to govorjenje. „Pa kako milostiv je bil Bog nam ljudem,“ je začela potem Renata. „Tudi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | dobro — kaj bi imela še početi na svetu? — Bog bode milostiv! To sem že dolgo vedela — teta niso hoteli verjeti — zdaj |
| Oče naš (1885): | pri svojem sinčku. Bog je bil vam, je bil nam milostiv! “ |
| Oče naš (1885): | pa šlo je življenje za življenje! Bog bodi tvoji duši milostiv! “ Z grozo so ogledovali vsi Raulovo spačeno, še po smrti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa greste svoje žene gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni in moji ženi! Naj vam povem, da sem vès |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mrtvih vstal, Usmili se me v smrtni uri! Bodi mi milostljiv, o Jezus, v smrtni uri! Prizanesi mi, o Jezus, v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur |
| Genovefa (1841): | in idi s nama. ” Genovefa je rêkla: „Bóg, bodi mi miloſtljiv, — v Tvojih rôkah ſim! ” Vſtáne in sa njima ſe opotéka |
| Genovefa (1841): | obdolshil, nedolshna umerjèm, kakor moj Odreſheník. On bo môji duſhi miloſtljív! She enkràt: S Bógam! in môli sa môjo pokójno duſho |
| Zerkviza na skali (1855): | rekel: „Vsdigni ſvoje rozhize, preljubo déte, k Bogu, de bo miloſtljiv tebi in tvojimu greſhnimu pa tudi sgrevanimu Ozhetu !” In ſantek |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | de je Golo miſlil, grof mu je v reſnizi ſpet miloſtljiv. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je poudarjov na ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna |
| Roza Jelodvorska (1855): | po tem pride vajd ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k |
| Roza Jelodvorska (1855): | je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza zdaj na to reče: »Dovolite mi milostiva gospa, eno besedo za Marjanco reči, ker, akoravno se prederznem |
| Ferdinand (1884): | grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | klobúk s krivim petelínjim perésam na glavi. „Bog te sprími, milostljiva gospá“, ji reče; „me veselí, de te zamorem s tvojim |
| Najdenček (1860): | Zdaj še le sim spoznal, zakaj je hlinjena gospa tako milostljiva bila. |
| Ultra! (1867): | Moj Bog, kaj pomenja to vpitje? I kaj je? Hišna. Milostljiva gospodična, neki tuj človek se je tukaj notri skril. Luka |
| Genovefa (1841): | mu je bilo prizhakati, de ſo jo vſi vítesi posdravili. „Miloſtiva goſpá” ji je djal „in njeno roko je s ſolsami |
| Genovefa (1841): | kaj bo ſhe lé nékdaj gôriv nebéſih! ' „Prav tako je, miloſtiva goſpá! ” je rékel Volk. „Nedolshnoſti ſizer tukaj na sêmlji ne |
| Genovefa (1841): | med ljudmí dalje premikovali, ſo nektéri rêkli: Oh, naſha mila, miloſtiva goſpá! Kako bléda in pobóshna je. Taka je mogla tudi |
| Genovefa (1841): | ljubi Volk! ” „Vſe nizh ne dé! ” odgovorí Volk. ” Kar ſo miloſtiva goſpá sopet pri naſ, ſe zhutim deſét lét mlajſhiga. In |
| Genovefa (1841): | je bilo vunder mogozhe, de niſte mrasa in lakote umerli, miloſtiva grofinja, ali de vaſ niſo divje sveríne rastergale. Miſlila ſva |
| Genovefa (1841): | nja ſo ſe-sméſhano ſliſhale. „O, nebéſhki Bog! ali naſha miloſtiva grôſinja? ali jih niſo vmorili? ali ſo od ſmerti vſtáli |
| Ta male katechismus (1768): | oppominuje, de be se imelli perſadeti lete pregnadluve, inu prov milostve Divize lubeſnivost, inu proshno per Bogu ſadobiti. Kaj se pak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od joka nehati, koker de bomo od tebe saſliſheli tiſte miloſtlive beſede: Remittuntur tibi peccata tua. Vam ſo vaſhi grehi odpuſheni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſebe sposnou. Oberni tudi na nas o vſmileni Goſpud! tvoje miloſtlive ozhy, de bi mi nikdar na ſedeli per timu vkup |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji*), razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prideržali, po druge boma pa pisali, de bo volja našiga milostljiviga Cesarja popolnama spolnjena. (Letašno vino) ne bo nikjer klet preveč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hudi uri, sdruži se z svojimi sosedi v cerkvi: prosite milostljiviga Očeta, de po svoji sveti volji kazen odverne od vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Komej je 10 let pretêklo in že je po skerbi milostljiviga Gospoda in z pomočjo drugih ljudoljubov 15 lepih hiš postavljenih |
| Čas je zlato (1864): | Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi |
| Deborah (1883): | Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena |
| Deborah (1883): | Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično je Bog, tega ne vem. Učitelj. A |
| Deborah (1883): | časom porodila. Učitelj. Kako ste prišli v to kočo? Žena. Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta milostljivi ukaz. Hvala njemu, ki ga je dal, in tistim, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku novega leta k tebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že |
| Genovefa (1841): | kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſt in ſilno veliko veſelje ſo pa ſhe Poſtojni ſkasali miloſtljivi knes, prezhaſtitljivi Ljubljanſki ſhkof, Goſpod Anton Alojsi, de ſo véliki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljani podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja; ſami naſh viſoko zhaſtitljivi miloſtljivi Firſht-Şhkôſ in Ekszelenzija, Anton Alojsi, ſo v Ljubljani to podobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skednje in stergano streho. Ali varvaj se tudi skoposti, zakaj miloſtljivi Bog večno živí, in skerbí za svoje pridne otroke. Tretji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe s nami meniti. In kdo je bil? — Bili ſo miloſtljivi in vſe zhaſti vredni goſpod Vladnika, to je ſtarovirſki ſhkof |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Svelizhani ſo ti miloſtvi; sakaj ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiro ſmo sa volo naſhih grehov pravizhnu poſhtrafani, tebi o miloſtvi Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim shivlenjam ſlushiti, katiru |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bodite uſſi ene miſli v'molitvi, poterpeshlivi, bratovski v'lubesni, miloſtvi, pohlevni, inu ponishni: napovrazhajte hudiga sa hudu , ne kletuv sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſtobart nasviete bli. SHEBRANJE. Skves tv nai vezhi sapvshenje O Mivoſtlivi Jesvs vsmili se zhes mojo bogo dvsho, kader bo ona |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smert spravo andohtijo ven isgovoriti. Kepervomi prosim jas tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga |
| Blagomir puščavnik (1853): | in dan hvalo, daje vaše prošnje uslišal, da je z milostljivim očesom na vas in na vašega moža pogledal. Vidili ga |
| Stric Tomaž (1853): | njega je bilo tiho. „O usmiljeni Bog! “ moli. „Poglej z milostljivim očesom na mé nesrečnega in pomagaj mi. Daj mi moč |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvojih ſlushabnikov, inu ſlushabniz odpuſhanje vſih grehov, de one tu miloſtvu odpuſhanje , katiriga ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sklene vitez, „Bogú gré, kakor vselej, tudi zdej perva hvala! Milostivo se je na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se ljudstvo najbolj s tem dalo potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | begu Franzosov v letu 1814. Tej drushbi miloſtlivo dodelene pravize, in nji nalosbene dolshnoſti ſo ſedajni preſvetli zeſar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravize, in nji nalosbene dolshnoſti ſo ſedajni preſvetli zeſar Ferdinand miloſtlivo poterdili. Dolshnoſti zeſarſke kraljeve drushbe v Ljubljani ſo le te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſo preſvitli Zéſar Franz I. 2000 goldinarjev kmetijſki drushbi miloſtljivo podarili, de naj ta kraj, ktéri je bil po zelim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na vſe to gledati, naj bi bil Bog, ktéri naſ miloſtljivo shiví, tega, kakor drusih rezhi, gotóvo poduzhil. Bog pa nam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shiviſh, inu po tvoji saſtopnoſti vishaſh, inu po tvoji dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli. Naſhiga Paſtirja Rimskiga Papesha N. Naſhiga Shkofa N. inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeſhki Ozha! mi k' tebi pohlevnu sdihujemo, naſhs ponishne proshne miloſtvu gorivsemi. inu nam v'ſedani potrebi enu lepu, ſtanovitnu, gorku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebe pohlevnu proſimo, de ſi ti zhes tvoje lubu kershanſtvu miloſtvu uſmileſh, inu ſtrashne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu , inu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | dan sem zdihovala, in ti me nisi zavergel! O sprejmi milostno tudi mojo zahvalo, katero z besedami izreči ne morem! ” Serčno |
| Zlatorog (1886): | »Iz neba doli, »Kjer zvezde goré »Poglej milóstno »Na njega, na mé! »Oj deva sveta, »Polna dobrote, »Ti |
| Zlatorog (1886): | važen je njegóv obraz. Prikima Katra mu z glavó, Očí milóstno lovca zró, Lepó bo stal jej kožuh tá, Ko v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mi vse moje grehe in vsled tega odpustka odvzemi mi milostno vse kazni, ki bi jih moral v tem ali onem |
| Genovefa (1841): | po tém da. Ali ni Bóg téga naredil? Glej, tako miloſtno Bóg sa vſe ſvôje ſtvarí ſkerbí in tudi sa nar |
| Genovefa (1841): | je ſhe enkrat rêkla: „Vojnomir! Ljubi dragi mosh! ” in takó miloſtno in prijasno ga je poglédala, kakor nebéſhki angelj. „Ali ne |
| Genovefa (1841): | poſhkodovala. Glej vſe rezhí, tudi bodézhe ternje nam prijásnoſt in miloſtno ozhétno ſkerbljivoſt Bóg osnanuje. ” Ko je Genovefa to rêkla, je |
| Genovefa (1841): | bilo tako pobóshno in nebéſhko, tako milo in krotko, tako miloſtno in prijasno, kakor de bi |
| Genovefa (1841): | ſvôje ſtvarí ſkerbí in tudi sa nar majnſhi ptíze. Tako miloſtno tudi sa naſ ſkerbí. Ja, ljubo déte! ” je rêkla dalje |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Jeſt tebe ponishnu proſem, de ti meni uſſe moje grehe miloſtnu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshalil (kader ſim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli mi sdei gremo poano Dvsho kathera |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njem stoječo teto, kdo bi ta ženska bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje |
| Maria Stuart (1861): | Okelli. Mortimer. Al meša Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni res |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katirega sem narbel obrajtala. Ta narmajnshe tal nisem jeſt puſtila memu jiti, katire be mene v'kakershnemukol del lu sebodi, ſapopadeno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi eſt dolor, ſicut dolor mens. O vi vſi, katiri memu hodite po timu potu, premiſlite, inu pogledeite, ali je ena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo neſhli eniga zhloveka od Zyrene , Simon imęnuvaniga , katiri je memu ſhov is priſtave pridejozh, ta je ozha bil Alexandra, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu sa zaita mras, kader pa bo poloviza Meſza Kosapersk memu, bode ſuhu vreine noter do Adventa. Sima. Po lepi jeſseni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo ga pili, to je ręſs; inu jeſt ſim raven męmu ſhal — Baron. Enga ſanta, praviſh, ſo doli vergli ? |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kraji gologlov, bóſs, vklęnjen pred tęmi ſhpotlivimi ozhmy tih sholnirjov męmu jiti, inu taku sanizhvan pred tiga ſerditiga ſovrashniga Krajla priti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas bom tabe na usah zerklieh nav namavari: ti kateri miemo poidajo bojo tabe an molili noi zhaſtili tu bo tvoi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so nashli an tak kupz dreka dasose zhvdli so shli miemo: ani so teſti gorei pobrali noi mov nesli so dvkati |
| Divica Orleanska (1848): | nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v |
| Valenštajn (1866): | izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem |
| Deborah (1883): | iz nje! Pek. Jaz sem peč kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda |
| Deborah (1883): | Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja? Ti, Jožef, ti me |
| Sacrum promptuarium (1695): | shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu |
| Stric Tomaž (1853): | bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden |
| Zlata Vas (1850): | v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v več krajih se je začel svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši kmetje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v letu dvakrat teletila in po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani |
| Robinson mlajši (1849): | ino vesel bil, se pač ne da z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel, kar mu |
| Robinson mlajši (1849): | ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude |
| Kemija (1869): | sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez |
| Fizika (1869): | ki se va-njo tako dobro prilega, da ne more zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta |
| Pripovedke za mladino (1887): | jo prodal za tri zlate. Na poti proti domu mora mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo |
| Tiun - Lin (1891): | prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu |
| Gozdovnik (1898): | da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat več dorašalo mem zdaj; da žito je imelo po dve in tri pedí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | cvetjem in žlahtnim plodom v prijetne spremina. Ne morem tukej memogredé zamolčati nekterih krajev Moravške dehantije, kakor Kolovrata, Vač in vasi |
| Blagomir puščavnik (1853): | nastane. Hitro sklene se v grad Skalodvorski podati. Vedno praša memogredé, kje je prava pot do grada. Marsikteri mu ne vé |
| Zlata Vas (1848): | pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo se je lahko, de |
| Divica Orleanska (1848): | vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub |
| Marjetica (1877): | z Marjetico, videlo ga je pol soseske, če je poslonil mimogrede, na njenem oknu, ali jo pospremil v nedeljo dopoludne od |
| Arabela (1885): | vaše lice tako neverjetno čudno izpremenilo, ko sem bil prej mimogrede omenil, da ste ljubljena,« izgovarja se površno, in vidi se |
| Prvi sneg (1886): | je godilo okoli njega. Časih je tudi njega kaka maškara mimogredé ogovorila in rekla, da ga pozna, ali ravno s tem |
| Testament (1887): | sama ter besedovala o najrazličnejših stvareh, ko krčmar kar tako mimogrede omeni: »Ej, da bi ga hudir, tega starca Tomaža! Še |
| Iz arhiva (1890): | je in povzdignila glavo. »Nikakor ne, opomnil sem to kar mimogredé. « Lovro je nekoliko zardel. »O, jaz pa vérujem, popolnoma vérujem |
| Gostačeva hči (1891): | zakaj dogodek sam je opominjal in svaril najbolje. Jurij je mimogredé potožil Mani, kako žalostno je doma, odkar so Andreja vzeli |
| Lisjakova hči (1892): | in je vanj nabiral mile darove, ki so mu jih mimogrede metali usmiljeni ljudje. Zopet je siromak proseč povzdignil roke, ko |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | Srečali ste jo morda že, celo jako cesto, a samo mimogrede za nekaj minut. Ugajala vam je, morda celo prav ugajala |
| Gojko Knafeljc (1899): | Weber. »Vsi trški gospodje so noreli za dekletoma, kateri sta, mimogrede povedano, zelo prijetni, a pred vsem vrlo izobraženi. No, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet, ki |
| Roza Jelodvorska (1855): | je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | peklov. Inu kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo njemu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shize ſe meni nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi ſe Mina bres njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | eno malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba spoštujeva, je per meni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Nikar, moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa? je per tebi na tvojim domu? Pové |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki ſe je bila vſa pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi sdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo gleda. Na to pa jo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Na Angleškim bojo volitve poslancov kmalo dokončane; ali bo večina ministerske ali neministerske stranke, se še sedaj ne ve, ker vsak |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ta reč ni tako; črtež zdanjega poduka se naslanja na ministerske ukaze, ktere sem jaz imenoval, dáne 1856. in 1855. leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | tako odpravijo vse berklarije zakotnikov. H koncu pa pravi omenjeni ministerski razpis, da za svoje notranje opravke in med seboj se |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | učilnic, na ministerski ukaz, dán 1848. leta, ki ni meni znan, in kterega |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | kterega zdaj prav za prav ni več. Najbrže je ta ministerski ukaz imel v sebi tista načela, ki so razložena v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | cesarjevim je bil v Peštu zadnje dni u. l. zbor ministerski; vojaške zadeve so neki zvonec nosile v tem zboru. HrvaŠko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | dežel. Iz Dunaja. — 28. decembra je bil tukaj veliki skupni ministerski svèt pod predsedstvom Nj. Veličanstva cesarja. Vladni listi še molčé |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | te priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prišel v Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se, da tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ima priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svoj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če vse opeša in vse mine, ljubezen ostane; ž njo ostane pa vse, kar je v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivanje z žganjem in žajfo zdravo, po kterem oteklina kmalo mine. |
| Maria Stuart (1861): | dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene, Da delala je |
| Valenštajn (1866): | Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli, Ko mine sto i druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | minutah. V koliko minutah bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko |
| Revček Andrejček (1891): | sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to |
| Revček Andrejček (1891): | in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so |
| Revček Andrejček (1891): | kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trikrat z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in |
| Robinson mlajši (1849): | se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo skoro mineta. Pak sta se mórala gotovo četiri ure peljati preden se |
| Povodni mož (1855): | cele noči vasujejo in se okoli spavališč deklet radi potikujejo. Minil je božič, in nastopil presveti predpust, ki je ponočne junake |
| Sosedov sin (1868): | za nobenega, kterega bi oče bil rad imel; predpust je minil. Ljudje, ki so pričakovali ženitovanja pri Smrekarji, zmotili so se |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | ga kdaj po ves teden niso videli. Od konca ni minil noben dan in skoro nobena ura, da se ne bi |
| Vanda (1888): | so se pokazale prve cvetke, beli zvončki in rmene trobéntice. Minil je tudi že predpust; pobožni Ljubljančani so pridno hodili k |
| Od pluga do krone (1891): | na haremsko žensko družbo, kjer je pobrala desetino. Ko je minil grozni strah, jel je modri gospodar paša takoj misliti, kakó |
| Strte peruti (1894): | in pisala sem mu vsak dan. Minil je teden, in minil je tudi dan, ko bi moral priti, toda ni ga |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | oni strani, odkoder je bil prišel. Krščanski nauk je bil minil, kajti mogočno so v cerkvi orgie zahrumele. Pavle se zdrzne |
| Mara Rendića (1897): | njegov dobrotvornik ne vrne, čeprav je bil akšam že davno minil, se je počasi pripravljal na odhod, ker mu Grk ni |
| Gojko Knafeljc (1899): | nama celih dolgih šest tednov … Ali tudi ta čas je minil, in zopet sva se sešla na starem mestu – na mestu |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | izgubé službo, hitro so bili pripravljeni, ko je odločeni čas minol, in od tedaj uradujejo do današnjega dne v maternem jeziku |
| Tiun - Lin (1891): | potrebam, bil sem vender v stiski zaradi usode svoje. Pa minol je precejšen del jutra, ne da bi kdo povprašal za |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vgaſnila, tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi |
| Oče naš (1854): | ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora zdaj noč služiti in ponoči moram |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1855): | blato do kolena bresti. Zdaj pa me je vsa nejevolja minila, rad brodim blato, ker sem v svoji soseski s slavno |
| Zlato pa sir (1860): | da se je že oženil; bo vsaj njo poprej žalost minila. Kaj se bi mi pa smilila, ako sama pravi, da |
| Domen (1864): | bi od daleč pomagal. Pijanost ga je bila že precej minila, ker tak človek, ki je zmirom v vinu, ko žaba |
| Svetinova Metka (1868): | Stara Marina Minila jesen, minila je zima, prišla za njo zelena pomlad; leto |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | druge ljudi nego zanjo in v ti ljubosumnosti jo je minila vsa radovednost, kaj hoče tuji mož propovedati tam z odra |
| Testament (1887): | Metko — denar naj ima, kdor ga hoče! « Svate je pijanost minila in stari Brnót je osupel gledal sina in majal glavo |
| Obljuba (1894): | oče nje otrók? — Otroci se preplašeni spogledujejo, samó Cilke ni minila hrabrost. Hitro skoči k ognjišču, vzame lonec krompirja, katerega je |
| Roman starega samca (1895): | prepričal, da ni vse zlato, kar se sveti. Ko je minila prva prijetna osuplost, jele so se mi oči odpirati, in |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nadejamo. " Gospodični se je bralo na obrazu, da jo je minila prvotna slavohlepnost in da se ne bo srdila, če pride |
| Genovefa (1841): | je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi vmaknilo, in |
| Genovefa (1841): | ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rok tergal i. t. d. Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moſtam v letu 1798). Pretezheno nedéljo je ravno 46 let menilo, kér ſo bile pri zhaſt. ozh. ozh. Franziſhkanerjih ſhtir pridige |
| Robinson mlajši (1849): | blizo devetdeset lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj |
| Na Žerinjah (1876): | tedni so mnogo, mnogo izpremenili in predrugačili. Komtesa, — kar je minolo, in kar se je godilo mej nami, naj bode — pozabljeno |
| Na Žerinjah (1876): | sme biti grenek, ni pekoč. Sedaj je vse pokopano, vse minolo, in pred soboj imate le — življenje! Življenje — svoje in svojih |
| Pomladanski vetrovi (1881): | človek koncem leta svojih umrlih znancev. Življenje jim je naglo minolo, enako kakor rastlinam na polji, kjer se rožica hipoma osuje |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Višnjo goro vojaška straža ter ju nazaj v mesto vrne. — Minolo je že bilo nekaj tednov, odkar je moral major Lipnico |
| Pomladanski vetrovi (1881): | z njegovim uplivom zamore razprostreti svoje nežno cvetje? O Vinko, minolo je komaj pol leta, odkar si me peljal pred oltar |
| Zvezdana (1883): | vendar premislite dobro, vi ste še mladi, meni je življenje minolo, vi stavite za svoj namen vse, jaz ničesar. Le stare |
| Luteranci (1883): | zboru. Ker pa je hitela ura za uro in je minolo že pol nočí a o Knaflji ni bilo ni duha |
| Zvezdana (1883): | je pa tudi lepšega posebno meni, ki mi je življenje minolo, kot da še zadnje dni delam ubogemu človeštvu v korist |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | pospeši svoje korake čez plano Poljano na kranjski svoj dom. — — Minolo je nekaj let, odkar se je bilo to pripetilo. Miha |
| Genovefa (1841): | naj ſe iside in ne moja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla |
| Zlata Vas (1848): | leta je minulo, de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več |
| Zlata Vas (1848): | svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne |
| Zlata Vas (1850): | Ko jo Ožbé potolaži, mu reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me prašal |
| Tine in Jerica (1852): | Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je jelo skerbeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure, ktere sem tukaj preživil, pa imel sem danes še |
| Mačeha (1883): | rešeni, in ta gotovost je tako vesela, da radi vso minolo nevarnost pozabimo! — Ali ste dobili kakšno pismo za mene, gospod |
| Zvezdana (1883): | reče in obljubi, je zagotovljeno, kakor bi z žrebljem pribil. Minolo leto mi je veter kočo razkril in povodenj mi je |
| Zvezdana (1883): | sem tudi tako preračunil in preštudiral, da bi ne bili minolo pomlad sivolasega očeta, Bog jim daj dobro in jim preloži |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove |
| Roza Jelodvorska (1855): | sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude |
| Maria Stuart (1861): | Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar |
| Viljem Tell (1862): | brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar jim je prineslo mir božji v hišo in pa blagoslov nebeški. |
| Biblia (1584): | ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr |
| Sacrum promptuarium (1695): | Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | jeſt bi hotel is ſerza rad, de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je |
| Sacrum promptuarium (1695): | myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | priſhàl: aku pak ona ne bó vręjdna, ſe bó vaſh myr k' vam nasaj vèrnil. 14. Inu katęri vaſs ne bó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak mezh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs takú |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi nezh mar biti, shlishati ſhellish, tok je s'tvojem myram ſhe per kraju. Myr s' pravizhnemi je tu narvezhe veſſelle |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | povęmo, de ga vy ne ſmęte smęſhati s'tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim veliku Chriſtjanov shivy. Od letiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar |
| Divica Orleanska (1848): | Ne on, gospod! Dokler je hrabri živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na |
| Divica Orleanska (1848): | tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker oni še niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naj bi se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za |
| Mlinar in njegova hči (1867): | se je zgodilo. To ni mogoče; zatorej, tudi ne bom mirú imel na zemlji; klatil se bom po svétu, kakor Kajn |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s'tabo v'myri shivę, inu lę ſamę ſabo v'myri shivę, kęr ſi ti vèndèr vshę perpravlen, de bi nję |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to vęjſt tęhiſtih duſh, katęre męjnio, de s'tabo v'myri shivę, inu lę ſamę ſabo v'myri shivę, kęr ſi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvoje ſhaze odperli, ſo njemu dary vofrali: slatú, kadillu, inu myrro. Kader ſo bli pak odgovor v' ſajnah prejelli, de bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ponozhi k'JEsuſu pervezh bil perſhuv, inu je perneſiuv myrro, inu Aloe skup smeshane , okuli ſtu libr. Natu ſta ona |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu je : Mertvashkeh glav meſtu, ſo njemu dali vinu s'myrro, inu s'shovzam smeſhanu, inu kader je on bil pokuſſuv |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krav ima to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S |