Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 8

▶ doseči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doseči

dasezhi

Ta male katechismus (1768):	teh svetnikov, v' katiri se ſna dushe ſvelizhanje upati, inu dasezhi. Kedu je uſſe rezhy stvaril? Buh Ozha? Is koga je
Kratkozhasne uganke (1788):	se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder she eni ugank (de

daſezhi

Branja, inu evangeliumi (1777):	Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim shivlenjam ſlushiti, katiru daſezhi mi tebe pohlevnu proſimo ſkus tvojo naisgruntano miloſt, ſkus vrednoſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	naſhe beſednize Marie Divize , inu vſih lubih Svetnikov inu tudi daſezhi savupamo, Amen.
Abecedika ali Plateltof (1789):	shelôdiz pokasila, ter potemtakem to veſęle, katęru ſta s'tega daſęzhi vupala, ſi britku ſturila. Va dva naſpruti. katęra ſhe vſe

doseči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	bolj in bolj spoznavati, in torej bolj in bolj gnado doseči, de se pričo Tebe tako zaderžim, kakor je prav. Spremi
Čas je zlato (1864):	mu bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne sme se
Valenštajn (1866):	Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo tudi se pripravili. On
Astronomija (1869):	se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato
Ferdinand (1884):	»Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da
Tiun - Lin (1891):	lov. Slutil sem dobro, da bodo naši napeli vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti

dosezhi
Sacrum promptuarium (1695): od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh
doſezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam

dosegel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Novícah. Ne bil bi verjel, de sim takó imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo moji zoperniki mene naglodati. Zdaj pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	doline ležijo pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih
Čas je zlato (1864):	ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar si ni nikoli upati mogel in zraven tega še
Fizika (1869):	Gotovo je pa, da je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi
Tiun - Lin (1891):	saj, da imajo vender nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s

dosegnol
Robinson mlajši (1849): z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti

doſegel

Genovefa (1841):	vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti
Genovefa (1841):	domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drusih novizah dovolj piſalo, bres de bi ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo ſvoj zil in konz doſegel in na goro Komorin priſhel, miſli ondi drevó vſaditi in

dosegla

Divica Orleanska (1848):	grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé
Divica Orleanska (1848):	meni snubci taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi se nezmérna večína
Blagomir puščavnik (1853):	sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	radi. Ta služnoljubnost je kriva, da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do

doſegla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa prijasno potolashi rekozh: „Ne boj ſe, Marija! Miloſt ſi doſégla per Bogu. Mati boſh ˛Sinú boshjiga. Imé Jesuſ mu daj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sjedinenju ) vabiti. De bo pa ta lepa oſnôva sheljni vſpeh doſegla*, je tréba nar poprej terdniga naprévsetja; njegovo ispeljanje pa ſe

dosegle

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga življenja dosegle. Za domovíno , za občni blagor in korist niso nič pripomogle
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi

doſegle
Kmetijske in rokodelske novice (1843): druge naloshiti, bi do lune doſegle. Luna je trinajſtkrat manjſhi ko naſha semlja, to je : ko

dosegli

dasegli

Ta male katechismus (1768):	nasiteni. V. ſvelizhani so ti usmileni, ſakaj oni bodo usmilenje dasegli. VI. ſvelizhani so, katiri so enega zhistega serza, ſakaj oni
Ta male katechismus (1768):	skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu skus njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J. X. G. nashega, Amen. MOLITVA K' S. Janneſu
Ta male katechismus (1768):	teh prave Kristus: ſvelizhani ti usmileni, ſakaj oni bodo uſmilenje dasegli. Matth. 5. Kolkajn je dushne miloste del? Tudi sedem: I.
Ta male katechismus (1768):	de katire take rezhy daperashajo, nabodo boſhjega Kraylestva dasegli. Je pak ſhe ſadosti, de en Kristian se pred hudem

daſegli

Branja, inu evangeliumi (1777):	Svelizhani ſo ti miloſtvi; sakaj ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ſkus viro Krayliſtva premagali, ſo pravizo dellali, oblube ſo daſegli, levam ſo gobze samaſhili, ſilo tega ogua ſo pogaſili, ojſtruſti

dosegli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k
Botanika (1875):	prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v

doſegli

Sacrum promptuarium (1695):	almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli, sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum

doſsegli
Sacrum promptuarium (1695): nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler

doseglo
- doseglo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo tisto stopnjo, na kteri se znajde dan današnji, in ktero
- doſeglo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sholah tega poduzhi, potem ſe bo vſe to bres truda doſeglo. Kakor ſe pa zhlovek ſtára, tudi vſaka navada shelesno ſrajzo

doseže

doseshe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen natekniti date Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka

doseže

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	to delo, kako deleč in kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vedno tako učil, ne gledati na pripomočke, samo da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in
Fizika (1869):	dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le
Mineralogija in geognozija (1871):	kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré na strani
Botanika (1875):	kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa
Občno vzgojeslovje (1887):	tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne
Gozdovnik (1898):	njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo
Gozdovnik (1898):	poslanec za Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako

doſeshe

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko

dosežejo

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vsi po Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj

dosežem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Pogled v Štajersko. Rób doséžem krajnske meje Na Černivca visočini, Štajerska naprót mi veje Volna
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	kar si ji dobriga storila! “ Ruta reče: „Povračila dosti, ker dosežem milost per vas, desiravno me ni naj manji vaše dékle
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	jez to storim, kar je Jezus učil, de veliko veselje dosežem, enkrat od njega tje vzét biti, kjer bom zveličanja vžival

doſeshem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kar ſi ji dobriga ſtorila! “ Ruta rezhe: „Povrazhila doſti, ker doſéshem miloſt per vaſ, deſiravno me ni naj manji vaſhe dékle

dosežemo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	eno leto, ampak za vse prihodnje dni. Da pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne

doſeshemo

Štiri poslednje reči (1831):	tedej radi in s' veſeljem, de toliko ſrezho v' nebeſih doſeshemo. ¸Spomnimo ſe, de ſe bo naſha shaloſt v' veſelje ſpremenila
Štiri poslednje reči (1831):	grehov. Hitimo popraviti, kar Jesuſa shali, de per njem miloſt doſeshemo. Tako bomo odſhli vezhni ſhtrafengi, ker bomo miloſtlivo ſodbo imeli
Štiri poslednje reči (1831):	vezhne neſrezhe peklenſkiga bresna obvarjemo, in vezhno ſrezho v' nebeſih doſeshemo! ! !
Štiri poslednje reči (1831):	mogozhe, po dobrih delih, de miloſtlivo ſodbo in vezhno svelizhanje doſeshemo. ¸Storimo, kakor naſ ſ. piſmo opominja: »Do ſmerti ne jenjaj

dosežete
- doſeshete
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga

▶ do sedaj predlog + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

do sedaj

dosedaj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je dosedaj živel, in vsega, kar se je zgodilo. On si je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tiste srednje poti, ki bi bila na obé strani prava, dosedaj ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to
Astronomija (1869):	j., za toliko milj nam je solnce bliže, kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih
Astronomija (1869):	da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy
Revček Andrejček (1891):	Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad

doſadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): novim letam od natiſa (is Dunaja) na deléshnike, (kterih je doſadaj 273), s popiſam krajnſkih zerkva, kteri tudi kashe, kako daljezh

doſedaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki

▶ dosedanji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosedanje

Kemija (1869):	in rdeče barve, ki so v novejšem času izpodrinile mnoge dosedanje barve. Velika množina tacih umetnih osnov se dá izvajati iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dokazati, nego s tem, da mu v spomin pokličemo vse dosedanje obravnave o Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo
Trtna uš (1881):	večji kos, kakor v Klosterneuburgu, a menjši, kakor blizu Pirana. Dosedanje preiskave na Štajerskem kažejo, da pustošijo tukaj vinograde trtne uši

doſadanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po navadi v treh , ali k

dosedanji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sedaj okoli 13,000 delavcov. — Namesto g. dr. Kleeman, na je dosedanji vodja Mariborskiga gimnazija, g. Miroslav Rigler , za nadzornika Štajarskih, Krajnskih
Sveti večer (1866):	pismo od vikše logarske uradnije. V pismu je bilo pisano: „Dosedanji logar Dobravec je že prestar in ne more več svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso dosedanjo veljavo, ves dosedanji nimbus lojalitete tako, da je šla v tabor tistih, ki

dosedanjih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	moč postav in ukazov za celo cesarstvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih zakonikov pridejo deželno-vladni listi za eno ali več dežel
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	priznati, da ta metoda je neprecenljiva in boljša od vseh dosedanjih. Nikakor ni vse eno, kako se pri cepljenji dotična dva

dozdanjih

Kmetijske in rokodelske novice (1848):

in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše domače in

dosedanjo
Fizika (1869): dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor da ne bi bilo obéh

▶ dosežen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosežen
- doſeshen
  Pozhétki gramatike (1811): s' ein in ien, ſo ſrédni: dessein, namén, miſel, attent, doſéshen, bien, dobro. 3. Dolg je vſak hohnjávi slog s' enim

▶ dosihčas prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

doslej; kontekst

dosihčas
- do sih_čas(združena oblika)
  Robinson mlajši (1849): boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor do sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal

▶ dosihmal prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdaj, doslej; [sskj]

dosihmal

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za njegov narod ni nič mar bilo, — de bo konec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu

doſehmal
Branja, inu evangeliumi (1777): imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga

doſihmalu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu tebe s'veliku grehi reſshalili, sa katirih volo ſi ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na vſe rezhy samiſhleine naſhiga ſpomina ſturio, de ſmo mi doſihmalu retkeiſhi, koker bi ſe bilu moglu sgoditi, na naſho ſmert
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira je tiſtu shpizhaſtu ternie rodila

▶ doslej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doslej

dosle

Zoologija (1875):	črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste in so se tudi kakor take opisovale
Zoologija (1875):	o številu zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je
Zoologija (1875):	In v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje

doslej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse
Botanika (1875):	oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje
Botanika (1875):	Iz doslej povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni
Tiun - Lin (1891):	si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je
Gozdovnik (1898):	hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za njimi
Gozdovnik (1898):	okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko
Gozdovnik (1898):	mu jele take slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me

doſle
Genovefa (1841): kervaviga dolgá na glavo ne nakópljeta. ” Un mosh, ki je doſlè molzhal, ſi je ſolsé obriſal in rékel drugimu: „Ti Kunez

doſlej

Genovefa (1841):	je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali
Genovefa (1841):	mogla. Velíko téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko
Genovefa (1841):	in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova

▶ doslužen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosluženega
- dosluženiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): k poſhtah ſe snajo dobiti. Žalovanje ob smerti Franca Hladnika *) dosluženiga vodja c. k. gimnazija v Ljubljani, praviga člena c, k.

▶ dosmrten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosmrtno

dosmertno

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	nas bili dejali pod ključ, ali pa še celo v dosmertno ječo. In kaj bi bilo potem s Katarino in detetom
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	na kak nenavaden prigodjaj ne pojasni, bode Tone brezdvomno v dosmertno ječo ali pa še celo na vešala obsojen. Lehko si

▶ dospeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priti, prispeti; [sskj]

dospe

Kemija (1869):	pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten
Gozdovnik (1898):	bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne

dospejo
- dospo
  Gozdovnik (1898): Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so

dospel

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze
Valenštajn (1866):	pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel?
Gozdovnik (1898):	Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da

doſpel
Sveta grofinja Genofefa (1857): odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je

dospela
Tiun - Lin (1891): saj sva pa tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar

dospeli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dela čudeže na seno žetih ! Pa s klajo še nismo dospeli do konca; še zmiraj je več potrebujemo kakor je prideljujemo
Valenštajn (1866):	tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez pet minut so dospeli v dolino in stopili previdno iz gozda.

dospelo
Aritmetika za učiteljišča (1885): katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko, ako pade telo v
dospem
Gozdovnik (1898): trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se
dospemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo. Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim

dospeta

Blagomir puščavnik (1853):	po dolzem popotvanji vsa spehana in medla verh neke goré dospeta, iz ktere se jima
Ferdinand (1884):	oni, ki ga iščeva. « Peljeta se navzdol v dolino. Kmali dospeta v majhno vas; hiše so bile večinoma iz lesa in

dospeti

Gozdovnik (1898):	Prav on je. « Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že se svetlika na nebu

▶ dostati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opraviti; Pleteršnik

dostojiš
- dastojish
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu

▶ dosti prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dosti

dost
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je

dosta

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vojaki lesene hiše (in še zdaj jih ni za vse dosta), so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne na njivah pridelujejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila. Zato je tudi v naše kraje nismo dobili iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki

dosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	listi Siona ležali, in sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga
Stric Tomaž (1853):	sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po
Oče naš (1854):	vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je ne pozna dan današnji? Ali ni vse to spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo dosti; ni tedaj ravno dober kup, pa res je, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je omožila z mladim vlastelinom) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti* volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski
Maria Stuart (1861):	al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene
Gozdovnik (1898):	Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima

dostim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): de ste „dobriga serca in pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga
doſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi

doſt'

Abecedika ali Plateltof (1789):	uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga shivlenja trude; Ima doſt' dny opravit', ̶ Inu jeſt bi 'mel nemarn biti? She
Abecedika ali Plateltof (1789):	vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga nje ſhivlenja mujo; Ima doſt' drev' oppravit', ̶ Inu jeſt bi 'mel nemarn biti? She
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na verte in travnike ispelja; kir le tam, kir je doſt' dobriga gnoja, kmetija velja. Okoli travnikov saſadi shiv plot; ob

doſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se
Genovefa (1841):	Nékiga jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in délo je lahko , derv ſe pa vunder zhes leto doſti prihrani. Urno, kaj je noviga? (Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med vami, ki ſo ſe po nji vosili; tode v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in

▶ dostikrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dostikrat

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim, de dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo. De se dobro srovo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge
Zlata Vas (1850):	mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kdo drugi jima jih je napravil, kot jest, ki sim dostikrat nečimerniga veselja iskal. O Jezus! daj, de bom Tvoje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame
Mineralogija in geognozija (1871):	Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1

doſtikrat

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is
Branja, inu evangeliumi (1777):	pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet
Branja, inu evangeliumi (1777):	jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v'
Genovefa (1841):	ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zló po simi shivine iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de

doſtikret

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu mi v' naſhi molitvi ſhe doli pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah pousdignit, ali v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker ti ozheſh, taku nam dei, kar mi tebe proſimo. Doſtikret ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish. Naſhe ſerze ſo doſtikret saſpane v' tvoji ſlushbi, ſo vtraglive v' molitvi, ſo sanikerne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mogli eno uro s' mano bedeti. Veliku yh je, katiri doſtikret po nozhi bedijo, pa le taku, koker te ſove, katire
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſamotni krei sa molitu naisvolimo. S' katiriga pride, de nam doſtikret poprei ta ura preide, koker prau moliti sazhnemo. Raunu koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi ni ſmo veliku bolſhi, koker je biu Pilatus. Mi doſtikret ſliſhimo, de ſe nam ta reſsniza povei, tudi ſami veliku

doſtikrut
Kmetijske in rokodelske novice (1843): po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe

▶ dostojanstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dostojanstvo
- dostojanstvo
  Občno vzgojeslovje (1887): katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na
- dostojenstvo
  Valenštajn (1866): samo en vojak. Ob vsakej uri Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v

dostojanstvu

Občno vzgojeslovje (1887):	se le-ta privede do one sovršenosti, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu. Človek nadkriljuje druga bitja že s sovršenostjo svojega telesnega organizma
Občno vzgojeslovje (1887):	nravstvene svobode. Konečni smoter vsake vzgoje, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu, pa je ta, da se nravstveni svobodi postavi pravi temelj

▶ dotakniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dotakne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Železo do belega razbeljeno v trenutku vse razžge, česar se dotakne in napravi debelo hrasto, ktera spodej ležeče dele varje. Pod
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žnablih, potem tudi, če se slina ali kri take živali dotakne do živega kože ondi, kjer je razpočena, ranjena ali zlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ima živina kamen v mehurju, so sledeče: Vol se ne dotakne kerme, je nepokojen, z zadnjima nogama semtertje prestopa, pod trebuh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	da sem se zapisal v bratovšino, ki se nikdar ne dotakne žganja, in tretje je to, da sem ga — ravno pred
Valenštajn (1866):	maščevan'je; Stoji nevidno, temno že za njim, Korak še, i dotakne se ga grozno. — Pri meni videl Kvestenberga si, Do zdaj
Kemija (1869):	sebi raztopiti, ni nobena voda v prirodi čista. Kjerkoli se dotakne zemlje, vzame nase, kar je raztopnega v njej. Voda tekoča
Kemija (1869):	to cenejši sveteči plin. Vodenec se užge , ako se ga dotakne kako razbeljeno telo ali kakav plamen, in gori s slabo
Fizika (1869):	kar zamoremo sè svojimi čuti spoznati. Čutimo tisto, ki se dotakne nam kože, vidimo, kar se v bližini ali v daljini

dotekne

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	rokama prav tesno in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Zdajci se s koprivo dotekne njene roke, peklo jo je kot žareči ogenj in Eliza

dotaknejo

Fizika (1869):	smoli se odvzame le na tistih mestih, ktera se neposredno dotaknejo. Ako se drgnjenemu steklu ali drgnjenej smoli približa kako kovinsko
Fizika (1869):	popolnoma izgubé, če se tudi le na enej edini točki dotaknejo. Taka telesa, ki električnemu steklu in električnej smoli elektriko odvzamejo

dotaknemo

Kemija (1869):	čutimo, ako se medene ali bakrene stvari samo z jezikom dotaknemo. V telesu so hud otrov (strup), zato se morajo bakrene
Fizika (1869):	nad osjo, se vselej, če se ga še tako malo dotaknemo, na pol zavrti, dokler namreč težišče a spet ravno pod

dotakneš

dataknesh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pogublenje; ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega ozheſſa, aku se dataknesh Mashnekov tega Goſpuda. Mashtuval se bode, (virjemi meni) moj Syn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega ozheſſa, aku se dataknesh Mashnekov tega Goſpuda. Mashtuval

dotakneš
Zoologija (1875): tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se je količkaj dotakneš.

dotaknil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' té tiſhé, ino ſhe vpraſhaſh: Kdo ſe me je dotaknil? “ Pa Jesuſ le terdi: „Nekdo ſe me je dotaknil, ker
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Oberne ſe, ino rezhe ljudém: „Kdo ſe je mojiga oblazhila dotaknil? “ Nihzhe ſe ne oglaſi. Peter ino drugi uzhenzi mu rekó
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je dotaknil? “ Pa Jesuſ le terdi: „Nekdo ſe me je dotaknil, ker vém, de je osdravljajozha mozh ſhla is mene. “ Pogleda
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vidil žalostno mater milo jokati, ji reče: »Ne jokaj! « In dotaknil se je nosilnic, da so nosivci postali. In rekel je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali ker se ga je bil sicer kako na ravnost dotaknil. Vediti je treba, da se steklina ne ubrani nikakor s
Čas je zlato (1864):	pokoj odločena. Ta dan je praznoval in se ni bukev dotaknil. Zjutrej je šel narprej k maši, ki je ni nikoli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	kedar se bo vredjenje izdelovanja dalo sploh zadrugam v roke. Dotaknil bi se še rad neke pike. Moč, ki jo načrt

dotaknuv
Branja, inu evangeliumi (1777): odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k'

dotaknila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljudſtva pravi, is kake miſli ſe je robú njegoviga oblazhila dotaknila, ino kako je na meſtu osdravila. Jesuſ ſe milo va-njo
Genovefa (1841):	vezh vſtala. Nobêne rezhí, karkoli ſo ji kládli, ſe ni dotaknila, in nékiga jutra ſo jo mertvo, na grobu dobili. Grôf
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	z više med ju priletela in se ju skoraj nog dotaknila. »Mojster, vi ste spustili, in jaz sam nisim mogel ploščo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kar je od okužene živine, in česar se je ona dotaknila. 9. Sosebno se je o nevarnih kužnih časih tistih izgovorov

dotaknili

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	lę kraja njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo njega proſsili, de bi ſe lę kraja njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV.
Gozdovnik (1898):	živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal

doteknili

Biblia (1584):	njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu
Biblia (1584):	ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi

dotakniti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino bolj pertiſkajo okoli njega. Vſi bolniki ſe ga iſhejo dotakniti, de bi osdravéli: ſlepi, gluhi, hròmi, mutaſti, obſédeni, méſizhni, mertudi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bersh dajte, zhigar je. Sakaj tatvine ne ſmemo imeti, ſhe dotakniti ſe je nè. “ Vidite, kako tanko veſt je imel! Te
Genovefa (1841):	dan pridno jih ogledúj, pa nimaſh ſe ne êniga jajzhka dotakniti. ” Sa nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe obiſkal
Genovefa (1841):	je dotakniti upal, po tém ga je dolgo terdno v rokah dershalin

▶ dotikanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dotikanjem

Fizika (1869):	je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate
Fizika (1869):	poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski

dotikanju
- dotikanji
  Fizika (1869): bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles

▶ dotikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dotika
- dotika
  Fizika (1869): vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje
- dotikuje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): je svojo kri prelil, — ki tiste kraje ogleduje, se jih dotikuje, jim čast skazuje. Vsaki hrib, vsaka dolina, vsako drevó, vsaki
dotikaj
Kitica Andersenovih pravljic (1863): in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna

dotikajo

Fizika (1869):	gosteja in viša atmosfêra na-nj tlači. 228 Če se pa dotikajo hladne in tople zračne plasti, je nasledek vselej njihovo gibanje
Mineralogija in geognozija (1871):	stebre in plošče, ki so zopet mnogo razklane. Kjer se dotikajo druzega kamenja, nastanejo plažne breccije (§. 110). Odredi porfirovi so

dotikal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rasgubili, ſi smiſlijo turn sidati, kteriga verh bi ſe neba dotikal, ino bi ſe od vſih krajev vidil. Pa Bog jim

dotikata

Fizika (1869):	drugega magneta, se mu pa nasproti pomika, dokler se ne dotikata in sprimeta. Zatorej si zapamtimo zakon: Istoimeni poli magnetov se
Fizika (1869):	pola stebrova. Ako se oba drata, ki sta póla stebrova, dotikata, se zaznamova to z izreko: steber ali lanec je sklenjen
Fizika (1869):	polkroglji pa jugovzhodnjo mér. Na meji, kjer se oba vetra dotikata, podirata eden druzega, tako da se naredi kraj brezvetra ali

dotikate
Fizika (1869): dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v

dotikati
- dotikovati
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſpet dershi proti liſtikam, kteri ſe sazhnejo vsdigovati, ſe ga dotikovati, pa ſpet na tla padati, in pravi :) Ali veſte, sakaj

▶ do tisti predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

do tistega
- doteſta
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tvoje grieshe prov sgrivei: inu varise she naitame nja grieha doteſta zhasa ukateram mienesh sazheti sheberathi al rotiti.

▶ dotlej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dotlej

dotle
Fizika (1869): kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke

dotlej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	novicah pa na pervi list vsakiga pol leta, in to dotlej — dokler se ta pravopis pri nas v šole ne vpelje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ali dlani človeške roke podobne. 3) Rušine odrežem tako globoko, dotlej njih korenine sežejo, ter jih na stran denem. Pervo zemljo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tem delu mesta še prej nekaj opravka ; potem koj prideva. Dotlej naj pa gré eden vaših sinov in za naji kaj
Stelja in gnoj (1875):	se nikoli ne smé grabiti v mladem gozdu, in sicer dotlej ne, dokler se taisti še čvrsto spodrašča, to se pravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	njem sedel sem prijetno počivaje in poslušaje prelepo naše petje dotlej, dokler me trudnost ni zazibala v sladko spanje. Kako dolgo

▶ doveden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izkušen; Pleteršnik

dovednimi
- dovedenimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): piſanjam v ſvète iti, in ſe v kmetijſki rezhi s dovédenimi moshmi bliso in daljezh v piſmih pogovarjati. Sraven tega mora

▶ do vek predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

do vekov

dovekoma

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhetam noi s' svetiem Duham shivi noi kraluje od vekoma dovekoma Amen. A. SH. D. TA 33. KAPITL. Od S. Bernharda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah noi ush-

▶ dovolilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

dovolilne
- dovolivne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): zamorejo pod prosto obnebje priti! Mi smo imeli posebne turške dovolivne liste (ſermane) seboj, ter nismo imeli nič zaderžka, zato smo

▶ dovoliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovoli

Divica Orleanska (1848):	ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja
Divica Orleanska (1848):	Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem tim. Karol. Govôri, In sodi ti, alj
Maria Stuart (1861):	je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez konca. Dovoli, da sem v tej veliki reči Orodje slepo in brez
Pripovedke za mladino (1887):	mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči, ter jej da na
Gozdovnik (1898):	stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj

dovolijo

dovole
Mlinar in njegova hči (1867): ker bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj oče dovolé. Micka. Kaj z menoj bi rad govoril? Moj Bog, kaj

dovolijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nosti in pravi razum dovolijo. Nikolj ne vagaj, brez da bi bil mogoči zgubi mejo
Občno vzgojeslovje (1887):	„Stariši radi svojim otrokom vse dovolijo, ker se za njihovo ljubezen bojé in mislijo, da jih

dovolil

Zlata Vas (1848):	je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim je; zakaj zavoljo njih velíke nevednosti so se mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere svoje umetnosti, kakoršne še nihče ni vidil

dovoljil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popotnik popisuje: „Naš mornarski vodja nam je v Jeruzalem popotvati dovoljil, in tedaj nam pri mestu Jope (Jafi) na suho stopiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo tudi v naſhih Novizah natiſniti. Prav rad nam je dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate jo tedaj natiſnjeno in berite

dovolila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo ta družba
Divica Orleanska (1848):	v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš tedaj, divica, dovolila – Jovana. Če volja Božja bo, de se zmagljivo Iz tega
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti

dovolile
Šola v boju proti pijančevanju (1898): še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem

dovolili

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da se ne bo udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	plače kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako, da vradniki do
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je kamen omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo

dovoljili
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili

dovolilo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	je c. k. deželno poglavarstvo po dopisu na kmetijsko družbo dovolilo osnovo družtva za obdelovanje Krajnskega Krasa, ktero se bo pervikrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vojsko spušala. — Ministerstvo kupčijstva je pri ti priliki, ko je dovolilo obilnišo posetvo tobaka na Tiroljskem, željo izgovorilo, naj bi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	grofa Juri Andrassi in Juri Festetics. — C. kr. ministerstvo je dovolilo, da bosniški frančiškan pater Rados sme po vseh deželah našega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	poterdilo je z odpisom dné 20. p. m. pravila ter dovolilo osnovo „narodne čitavnice”. Pravila čitavnice priložene so današnjim „Novicam”. S
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija 1859. leta, dovolilo je Nj. veličanstvo polajšek v tej stvari, in izročilo voditeljstvom

dovolite

Divica Orleanska (1848):	me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege
Roza Jelodvorska (1855):	Roza zdaj na to reče: »Dovolite mi milostiva gospa, eno besedo za Marjanco reči, ker, akoravno
Maria Stuart (1861):	spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite! Burleigh. Naj bo! Marija. Zdaj na svetu nič Več nemam
Revček Andrejček (1891):	Anže. (Jako zadovoljen, malone ponosen. ) No, oče, če mi vi dovolite, da si smem to misliti, potem pa še ne grem
Zeleni listi (1896):	iz šole, predno bo šiba doma«. »Veste kaj, gospa? Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic
Gozdovnik (1898):	sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam

dovoliti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer odraſtla od tiga zhaſa, kar
Divica Orleanska (1848):	udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler je hrabri živel, od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne more dovoliti prostost. Ako pride ta postava na dan , se bo dokaj
Čas je zlato (1864):	Spervega ni ta nič kaj pri volji mu v prošnjo dovoliti, poslednjič mu vender privoli s to pogodbo – de naj mu
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zdaj ni mogel pomagati; že za časti voljo je mogel dovoliti in reče, de le. Pavliha vzame tedaj denar v roko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem slučaji neki odbitek. Ta odbitek se zove

▶ dovolj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovolj

dovel
Pozhétki gramatike (1811): Dalje poménio kolkoſt, poſtavim: beaucoup velíko, doſti, peu, malo; assez, dovel, doſti, trop, prevezh; tant, tolko. II parle baeaucoup, et réfléchit

dovelj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	še 50 goldinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nam prostor to veselje krati. — Naj bojo tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de
Zlata Vas (1848):	Dela so celo léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej
Divica Orleanska (1848):	verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj – Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de
Divica Orleanska (1848):	tri. Dünoa. O tim pa gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam
Tiun - Lin (1891):	stransko pot, ali pa nama je bila le sreča mila, dovelj, prišla sva precej daleč, ne da bi naju kdo oviral

dovol

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	posobiti taku bota vi srezho jimeli noi dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti dovol zait tvojega shivlenja: vervi stanovitno noi fain inu shivi svetu

dovolj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili
Tine in Jerica (1852):	in je djal: Če Bog svoj žegen da, bomo imeli dovolj dela. Jerica odgovori: Žegna ga prosimo, drugo pa storimo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so bile dobre leta, se je lahko živelo, vsega je dovolj bilo, zdaj pa je vse slabo. Ter ne le meščani
Čas je zlato (1864):	svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa – jutri zjutraj pa prideš k
Fizika (1869):	poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop
Ferdinand (1884):	s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar
Zlatorog (1886):	mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri
Zeleni listi (1896):	jaz tudi ne vem«, odgovori oče. »Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti

sadovol

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moi bogi sapvshzheni Jesvs oh htve samora to velko bolazhino sadovol obiokati noi vmisov vseti oh naposhribana bolazhina oh moi pralvbesnivi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim skues tu sadovol storjenje sate zhovieshzhi rued: jas tabe prosim skues vse svete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kier je on martro inv smert riasnaminje S. krisha sanas sadovol stverov pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh

▶ dovoljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovoljne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga

dovoljnega

Fizika (1869):	izmed najkrasnejših prirodnih prikazni, ni še našel do zdaj popolnoma dovoljnega razjasnila. Vender se kaže, da je v zvezi se zemeljskim
Botanika (1875):	pripomočkov. Da rastline dobro rastó, je pa potrebno, da imajo dovoljnega živeža, in zatim, da zamorejo ta živež v sebe tako

dovoljni
- dovoljnej
  Botanika (1875): S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume
dovoljno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob

▶ dovoljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zadovoljen; SSKJ

dovoljen
- dovolen
  Pozhétki gramatike (1811): perdevkov. Digne de récompense, Vreden povrazhila; Content de son sort, dovólen s' ſvojim ſtanam. Propre à la guerre, roden ali dober
dovoljna
- dovoljna
  Najdenček (1860): je bilo mogoče in moja rednica je smela z mano dovoljna biti. Na tacih potih je bil navadno Parizelj najini tovarš
- dovolna
  Pozhétki gramatike (1811): contens (ino ne contentes) moj ozhe ino moja mati ſta dovólna Kar meſto perlogov tika, kje imajo sſati, ſo.

▶ dovoljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovoljenja

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v
Roza Jelodvorska (1855):	se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi
Maria Stuart (1861):	Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni
Revček Andrejček (1891):	da bi moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega dovoljenja ne bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim tako
Gozdovnik (1898):	vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z

dovoljenje

doveljenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih rokodelstvih ne bo treba nič

dovoljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	una réč v glavo ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca prihodnjiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital
Maria Stuart (1861):	milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in
Maria Stuart (1861):	Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz
Čas je zlato (1864):	pošlje h kralju, kakor mu je ta ukazal, dobí pismeno dovoljenje prosto v šolo hoditi od lastne roke kralja podpisano in
Revček Andrejček (1891):	Jeklen. No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom

dovoljenjem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo va-njo poſlali. Ptujiz, Herod po imenu, je s' njih dovoljenjem le ſhe imé kralja imel. Zhaſ je dotekel, ko je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in
Čas je zlato (1864):	ste zvedili,« pravi Lenče. »Ta čas grém jest z vašim dovoljenjem v drugo izbo in če bo gerdún tajil, zagromim potem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	nemškega in italijanskega. Namesti meščanske bande je igrala vojaška (z dovoljenjem divizijskega poveljništva v Trstu). Ploskanje je bilo gromovito; ponavljati je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izneskih prejetega posojila, izdana od države same ali z nje dovoljenjem od posamičnih dežel, večjih družbenih podjetij ali celo od posamičnih

dovoljenju

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega

▶ dovoljevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovoljuje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vse cesarske dežele razun lombarško-beneškega kraljestva, in ki dunajski banki dovoljuje, da sme goldinar skih bankovcov v novem dnarji polagama za
Občno vzgojeslovje (1887):	očesom, mogel se jej bode izogniti. Ako se otrokom vse dovoljuje, postanejo večkrat nezmerni in svojeglavni; s prepovedjo se jim mnogokrat
Občno vzgojeslovje (1887):	kajti pisanega ne bi nikakor mogel nadzorovati. Zato se mu dovoljuje, da tiska, namesto da bi pisal, in to z vzvišenimi
Gozdovnik (1898):	nasproti Sokoljeoko pa tolovaja. »Ti, pes od Komanča! kdo ti dovoljuje, da se brigaš za naju? « škriplje Mešanik ter skoči v

dovoluje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred

dovoljujemo
Gozdovnik (1898): mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene

▶ dovrš. okrajšava ↘ goo300k, IMP

dovrš.
- doverš.
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako da se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas

▶ dovršen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovršen
- dovrſhen
  Pozhétki gramatike (1811): Davno dovrſhen. Que je fusse tombé, Que tu fusses tombé, Qu'il fût
dovršena
- udovršena
  Zoologija (1875): je tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam ta zakon mnoge
dovršene
- doveršene
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala
dovršeni
- doveršeni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): med kapelico so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala
dovršeno
- doveršeno
  Blagomir puščavnik (1853): zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa
dovršni
- doverſheni
  Pozhétki gramatike (1811): je lisois, ſim bil v' branju, bral ſim: trie so doverſheni, je lus, bral ſim, j'ai lu, bral ſim, j'eus lu

▶ dovršen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovršen

daverſhen
Pozhétki gramatike (1811): ſmo ſte ſo bil, a, o bili, le, le Davno daverſhen. J'avois été, Tu avois été, Il avoit été, Vous aviez
doverhſhen
Pozhétki gramatike (1811): Davno doverhſhen zhaſ. J'avois eu, ſim imel, a, o Tu avois eu

doverſhen

Pozhétki gramatike (1811):	rendu, Vous avez eu rendu, Ils ont eu rendu, Davno doverſhen. J'avois rendu, ſim bil vernil itd. Tu avois rendu, Il
Pozhétki gramatike (1811):	fini, Vous avez eu fini, Ils ont eu fini, Davno doverſhen. J'avois fini, ſim bil konzhal itd. Tu avois fini, Il
Pozhétki gramatike (1811):	ayons rendu, Que vous ayez rendu, Qu'ils ayent rendu, Davno doverſhen. Que j'eusse rendu, Que tu eusses rendu, Qu'ils eût rendu
Pozhétki gramatike (1811):	ait fallu, de je bilo treba, de je trebvalo Davna doverſhen. Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo
Pozhétki gramatike (1811):	été de ſo bil a, o. bili, e, e. Davno doverſhen. Que j'eusse été, Que tu eusses été, Qu'il eût été
Pozhétki gramatike (1811):	ayons reçu, Que vous ayez reçu, Qu'ils ayent reçu, Davno doverſhen. Que j'eusse reçu, de bi jes bil prejemal prejél, itd.
Pozhétki gramatike (1811):	bilo Pretekli prejſhni. Il eut fallu, treba je bilo Davno doverſhen. Il avoit fallu, treba je bilo, je bilo trébvalo Prihodni
Pozhétki gramatike (1811):	de ſmo de ſte de ſo imeli, e, e Davno doverſhen. que j'eusse eu, que tu eusseus eu, qu'il eût eu
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli doverſhen zhaſ dokonzhán. J'eus, im imel, a, o Tu eus, ſi

dovršena

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	kratke a lepo zavkrožene. Sploh moramo priznati, da je oblika dovršena, ter po napredku našega jezika uravnana. Pa tudi ta hvala
Botanika (1875):	se iz nje pravilna praprot, med tem ko predkal izgine. Dovršena praprot rodi le tros, pa nikakoršnih pelodek ne. Po naših
Zoologija (1875):	pri nekaterih drugih živalih, opazuje se čudoviti slučaj, da je dovršena žival manj popolna, nego v mladostnih oblikah. Tako preobrazbo imenujemo

dovršeni

Zoologija (1875):	čim različniši so njeni organi, in ob enem kolikor mogoče dovršeni. Razločevati živali je časih jako težavno zarad tega, ker se
Zoologija (1875):	tega razdelka, kajti njihovi notranji organi so tako popolni in dovršeni, da bi jih gledé na to lehko stavili nad mnoge
Zoologija (1875):	dolgo zvito sesalo, s kojim pije medico iz cvetov. Toda dovršeni metulji jako malo, nekateri celó nič ne jedó in sploh

▶ dovršiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dovrši

Aritmetika za učiteljišča (1885):	notranjih členov s produktom vseh znanih vnanjih členov. Primer. Ako dovrši 20 delavcev, delajočih po 12 ur na dan, v 5
Občno vzgojeslovje (1887):	priroda. Vse moči življenja merijo najbolj na to, da se dovrši še nerazviti telesni organizem. Prvi in najbližnji smoter vsake vzgojne

dovršijo
- doveršijo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od
- dovrše
  Aritmetika za učiteljišča (1885): pr. 4 delavci, kateri delajo po 12 ur na dan, dovršé neko delo v 7 1/2 dneva; koliko dnij potrebuje za

dovršil

doverſhil
Pozhétki gramatike (1811): prideſh? donnez-lui, daj mu, achevra-t-il? bo li dodelal? bo li doverſhil? viendra-t-elle ? bo li priſhla? a-t-on fait? ſo li ſturili? prenez-en

dovršil

Viljem Tell (1862):	čuli. Ribič. Kaj mislite? Odkrijte brez ovinkov. Tell. Ko bom dovršil, vstane govorica. (Odide. ) Ribič. Pokaži pot mu, Janko. — Bodi Bog
Astronomija (1869):	kakor kubični števili srednjih daljáv teh dveh premičnic od solnca. Dovršil je pa teoretično opazovanje sostave premičnic sloveči Newton, (rojen 1.
Mineralogija in geognozija (1871):	vsi enako oddaljeni od solnca. Merkurij, ne davno rodivši se, dovršil je naše osolnje, kojega jedro solnce, se znači kot stanovitno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	neki zvonec nosile v tem zboru. HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo o odgovornosti vlade deželnemu zboru. — Dunajski in Peštanski
Gozdovnik (1898):	se mogli samo v dotikanju z belimi razločiti. Ko je dovršil, pripoveduje tudi Rdoles o dogodkih poslednjih dni. Hitri izgin. Fabija

dovršilo
- doveršilo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo in doveršilo ta dan, in da bi kolikor mogoče opravičil svojega sina
dovršiti
- doveršiti
  Maria Stuart (1861): serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite

▶ dovršnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dovršnikov

doveršivnikov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil g.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni

▶ dozdaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdaj

dosdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1

dosdej

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko 60 goldinarjev, zhe v vſim tako ravnaſh, kakor ſi dosdej ſliſhal, in zherve 30 dní ſkerbno paſeſh in jih zhedno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve

dozdaj

Robinson mlajši (1849):	zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in
Blagomir puščavnik (1853):	prišli, da bi se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je dozdaj veljala, in pa ta, nova, postava ste kakor noč in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Mi moramo zemljo siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo pa tudi boljšati pa krepčati, toda ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti

do zdaj(združena oblika)
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pravi, de nič ne govorim, kér mi očita de še do zdaj v zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še

dozdej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	denar veliko bolj odlegel, kakor pusta pašnja, na ktero so dozdej svoje konje stradat gonili. De bi se takim kmetovavcam, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ptujih deželah v navadi. Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za gotovo povedati, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je, de ima živina veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše

do zdej(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje do zdej od vas spoštovani, zakaj bi pa za Dunaj ne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo

doſdaj
Pozhétki gramatike (1811): in sloshene, prevoobrasne in odvodene, in ktire ſe na te doſdaj rezhene nanáſajo, tako poſtavim: ker v' damner, je dolg, oſtane

▶ do zdaj predlog + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

do zdaj

dozdaj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa ozdravilo. (Iz Begenj nam pišejo) „Pri M. Kopaču je dozdaj iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi vse česke
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce

▶ dozdevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdevanje

dosdevanje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Najdel je vezhdel, de pri vſim tem drusiga ni, kakor dosdevanje ali hudobnoſt. Uſmiljenje je imel s takimi ljudmí, ki ſi

dozdevanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sanje. V svet, ki še le biti zna, Nese duha dozdevanje. Kjer ne vé, kaj prit' ima. Gledajoč oči kar ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sanje. V svet, ki še le biti zna, Nese duha dozdevanje, Kjer ne vé, kaj prit' imá. Kot bolj bistriga očesa

▶ dozdevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdeva

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	jim ga je bil napravljal? Nič prida se mi ne dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb'
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vunder potreba, da se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je ta
Viljem Tell (1862):	Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja
Ferdinand (1884):	ga grof. »To vendar ni tako zlobno, kakor se ti dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to ime med imeni onih

dozdevalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine

dozdevati

dosdevati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	padlo, kjé ſim vaſ videl. Hitro ſe mi je pa dosdévati jelo, de ſte ſe ravno od tiga zhaſa she poſtárali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasglaſilo. Ljubi kmetje, zhe koliko kaj pomiſlite , ſe vam mora dosdevati, de je mnogotero snanje, in veliko vednoſti potreba, zhe hozhete
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki jih vovzhizh ali ſájovez imenujejo, ſe mi je jelo dosdevati, de bi bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti

▶ dozdeven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozdevni
- dozdevani
  Robinson mlajši (1849): je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da

dozdevno

dosdevno
Pozhétki gramatike (1811): amuse itd. De rezhejo in piſhejo beaucaup d'apparence, doſti podobno, dosdévno; beaucoup d' ignorance, d' orgueil, doſti nevédnoſti, napuha, idr ter

dozdevno

Astronomija (1869):	nam, in mimo nas tekala. Da je to premikovanje le dozdevno, to je tako sploh znano, da se komaj otrok more
Astronomija (1869):	vsaka reč, ki je pod obzorom, človeškemu očesu nevidna. 30 Dozdevno pomikovanje nebeskih teles. Če se hitro na pr. vozimo, se
Astronomija (1869):	stališče ali svoje spodnje vrhovišče. Čas, v kterem solnce preteče dozdevno pot od O do A, W in Q in zopet

▶ dozidan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

dozidan
- dosidan
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ko je bil tempelj dosidan, ſo sazheli tudi poderto meſto Jerusalem popravljati, deſiravno s' velikim
dozidana
- dosidana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ker je pa v letu 1777 lepa s dvema svonikama dosidana Poſtojnſka zerkev v poſlednih letih od poboshnih dobrotnikov domazhe ſare

▶ dozidati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozidali
- dosidali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): morebiti ſovrashniki nad-nje planili. Tako ſo s' boshjo pomozhjo sidove dosidali, ino pozhaſi meſto poſtavili. Veſeli neisrezheno ſo bili Judje: ſ'

▶ dozoreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozore

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ki so tepkam močno podobne, rodovitne in nekoliko dni popred dozoré) za svojo hišo in hišne potrebe prihrani. Ako pa sadno
Botanika (1875):	različno. Saj zmrznejo na primer: Nadalje potrebujejo naslednje rastline, da dozore sledečo srednjo toploto 110 Od toplote je nadalje odvisna doba
Botanika (1875):	dozoriti svojega sadú ali plodú. V pravih vročih krajih ne dozoré ne hruške, ne jabelka in ne pšenica.

dozorela

dosorela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	selenila, hitreji raſtla, in do deſétih dni od druge pred dosorela. Şlama in klaſ bo vezhi in serno bolj moknato, nekteri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno sheleti bilo, na Krajnſkim, Goriſhkim, Tershaſhkim, Koroſhkim, Shtajerſkim ſhe dosorela ni. Şmemo li dober soſtavik sato odvrezhi, ker je po

dozorela
Kmetijske in rokodelske novice (1845): spet deželni pragi! O dnevi svetiga Mihela! Je zopet ajda dozorela : Na noge, součenci dragi ! Recímo še posledni ”z Bogam” Očetu

dozorelo

dosorelo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): saſtati, noter do danaſhnjiga dne! Pazh velika ſhkoda, de ni dosorélo in ſtoterniga ſadú doneſlo! Po dokonzhani franzoski vojſki poſtane naſh
dosorilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna

dozorelo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in sejati seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo.

dožorelo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je sadje mesca Svečana že odcvetélo , o Vélikim travnu žito dožorelo, de so o Vélikim serpanu že grozdje tergali, in de
sozorelo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in nikdar nikdo ne vé, kakošno sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir

dozori

dosori

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde

dozori

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih bogato pridelujejo. Koliko več bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je tudi to res, de turšica tudi v merzlih krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vnéla. O koliko več časa je treba, da kaj dobrega dozori. Pogleda okoli sebe, če ga kdo razun Vsegavedočega ne vidi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do
Botanika (1875):	enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na

dozorijo
- dosorijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): dobiti. Reja shidnih zhervov ali gosénz. (Na dalje. ) Kadar zhervi dosorijo, to je, po zhetertim ſpanji 8. 9. ali 10. dan

▶ dozoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dozorila
- dosorila
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd
dozorile
- dosorile
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſo potem popolnoma srele. Nekaj dní potlej, ko ſo tako dosorile, ſe vsame popir, na kterim ſo isleshene, ſe dva — ſhtir
dozorilo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam

dozoriti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Pretêklo léto — strašno v svojih prekucíjah in vojskah — ni môglo dozoriti v létu 1848 vsajene vstavne svobode. Ministri brez deržavniga zbora
Botanika (1875):	velika toplota pa tudi brani, da nektere rastline ne morejo dozoriti svojega sadú ali plodú. V pravih vročih krajih ne dozoré

▶ dozorjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

dozorjeno
- dosorjeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in de tudi sdrav shivesh dobí, ne kako gnilo ne dosorjeno ſadje, ali pa ne dovolj ſpezhen kruh, ali pa ſmradljivo

▶ doživeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doživel

doshivel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem

doživel

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se
Blagomir puščavnik (1853):	o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in
Čas je zlato (1864):	ako se je v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno doživel, kot je pričakoval.
Izidor, pobožni kmet (1887):	tacega, kakor prav sedaj pri Marcelovih, pa vendar še ni doživel. Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim

doživela

doshivela
Genovefa (1841): ſinam v puſhavi prebila, in sdaj je shé ſédmo simo doshivéla. Poprejſhnih sim ni bila nobena slo mersla. Sedma sima njeniga

doživela

Oče naš (1885):	od Štefanove hiše, „Barba, v malo dneh sva mnogo reči doživela. Barba, kakó ti je pri srcu? “ „Dobro, Ménart! “ je odgovorila
Pripovedke za mladino (1887):	zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust, da

doživeli
- doshiveli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): To ſe le tako sdi, ſkuſhnja je pa drugazhe pokasala. Doshiveli ſmo, de je ſadje dobro obrodilo, in vunder ſe je
- doživeli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): skušnje, si misli, tudi še tako hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat
doživelo
- doshivelo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): dober kup v oſhtarijah shivela. Vezhidel Vodnikov je posno ſtaroſt doshivelo; dva brata inu ena ſeſtra mojga dedza ſo mene doſtikrat

doživeti

doshiveti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta
Genovefa (1841):	obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v ſvéti véri v Têbe, o Ozhe

doživeti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se iz druzih krajev sliši, smo letaš upali dobro letino doživeti. Žito sploh je lepó, dobro odrašeno in klasnato. Sená je
Tine in Jerica (1852):	več mater! Kaj kej taciga moram še od svojih otrok doživeti? Tine. Od mene vsaj ne.
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	me tó nóč varval; Ti si mi dal ta dan doživéti, za tó se ti zahvalim. Daj mi tudi danes prav
Stric Tomaž (1853):	reče spet jokaje se žena, „jojmene! da moram kaj tacega doživeti! Vedno sim kakor skerbna mati, kakor dobra kristjanka za te
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	motiš, ljuba moja! Bog mi je dal ta presrečni dan doživeti, ali zdaj me nekaj druzega čaka. Naj se zgodi njegova
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pa bode za vas skerbel, in vam še srečne dni doživeti dal. Tako dobrotljivih ljudi Bog ne more zapustiti. Jaz pa
Revček Andrejček (1891):	besedico razumem! Jeklen. O moj Bog, moj Bog, to moram doživeti. Grešnik. On jo je pobrisal, kakor bi bil smodil za

doživi

doshivi

Štiri poslednje reči (1831):	In tudi 70, 80 ali ſto let, ko jih kdo doshivi, kaj je to proti vezhnoſti? Vpraſhajmo tiſtih, ki ſo veliko
Štiri poslednje reči (1831):	imenvali kratke leta sdajniga shivljenja, ker 80 let she malokteri doshivi. ¸Spiſki is mertvaſhkih bukev ſkos rezh let kashejo, de is

doživi
Tine in Jerica (1852): spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci

▶ dožnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP

dožnosti

dushnoſti

Fabule ino pesmi (1836):	sva, Dushnoſti ſvoje sna ſtoríti. «« »»Pa nej’ sadoſti, ſamo snati, Dushnoſti ſtana ſvojega: To drugo je, da fliſ ſhe ma. Ne
Fabule ino pesmi (1836):	v’ ſtan podá, V’ kater’ga Bog je njega sva, Dushnoſti ſvoje sna ſtoríti. «« »»Pa nej’ sadoſti, ſamo snati, Dushnoſti ſtana
Fabule ino pesmi (1836):	réſen tebi dá pomozh, Pa ti ne ſhparaj ſvojo mozh: Dushnoſti tvoje on ne ſtori. __________

▶ dračje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dračja

drazhja

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſi je vmiſlil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam ſuhiga drazhja, sa veverzoj luzha, ino vbogo shival od hraſta do hraſta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih nizh ne dotikaj, kteri ſo leni, poſtavi sraven njih drazhja, ali oblanzov ali ſlame; kteri pa ſhe jedó, tiſtim nar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to vidiſh, takrat jim sadoſti, ſtruſhkov ali oblanz, ali ſuhiga drazhja ali pa ſlame naſtavi, in bojo kmalo nanje sazheli iti

dračje
Stelja in gnoj (1875): na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §
dračjem
Stelja in gnoj (1875): Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in

▶ drag pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dragpridevnik, splošni, nedoločeno

drag

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kjer shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo sazhel
Divica Orleanska (1848):	dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag!
Stric Tomaž (1853):	obrazu lile. Rajnki mu je bil čez vse ljub in drag. Pridruži se jima tudi kmalo imenitna gospa, z imenom Tu
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dal sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A zdaj
Zoologija (1875):	pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala

dragapridevnik, splošni, nedoločeno

draga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv ſe pa vunder zhes leto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam
Blagomir puščavnik (1853):	roko poda, in ji jokâje reče: ”Ne bom Vas več draga gospa! nikdar več na tem svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir
Blagomir puščavnik (1853):	dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se je ne znebili radi. Ta služnoljubnost je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In
Valenštajn (1866):	prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem
Valenštajn (1866):	Butlar. Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z

drage

Branja, inu evangeliumi (1777):	poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali

dragepridevnik, splošni, nedoločeno

drage

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati, nisim mislil, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m. pa, po
Blagomir puščavnik (1853):	pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl.
Kemija (1869):	° C. stoprv vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar

dragegapridevnik, splošni, nedoločeno
- dragega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s
- drasiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh blago
- drazega
  Blagomir puščavnik (1853): veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v
- draziga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi

dragempridevnik, splošni, nedoločeno

dragem

Blagomir puščavnik (1853):	že napravljen. On pa se še pri svoji gospi in dragem sinu mudi. Ločitev od nju dveh mu je bila čez
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tem kraji prejete dobrote sahvali. Poſlovi ſe potem per ſvojem dragem krishi, ter ga ſhe enkrat prav ginjeno kuſhne. Sdaj jo

dragemupridevnik, splošni, nedoločeno

dragemu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil

dragimu

Genovefa (1841):	dvanejſt naj hrabrejſhih môjih konjnikov na pomozh in povejte môjimu dragimu taſtu in môji taſhi, kar vam vaſhe blago ſerzé pové
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj ta perporôzhba samóre per obéh ! — Ta podúk je mojimu dragimu I. takó dopadel, de je she pervo jeſén , to je

dragipridevnik, splošni, nedoločeno

dragi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste
Divica Orleanska (1848):	tebe imam, tebi se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pripeljala in komej v hišo stopivši prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da je moj dragi oče v tem bil v zmoti, ali jaz, kteri preljubo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog

dragihpridevnik, splošni, nedoločeno

dragih

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna
Roza Jelodvorska (1855):	mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tako dobre volje, kakor bi se pred nami miza šibila dragih jedil. ”

drasih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvojo druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor
drazih
Blagomir puščavnik (1853): spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar

dragimpridevnik, splošni, nedoločeno

dragim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sestavka se vidi, koliko mi je na skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím pak
Robinson mlajši (1849):	vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene tako hudo razžaljenim staršem, da bi za tako
Kemija (1869):	po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi

dragimipridevnik, splošni, nedoločeno
- dragimi
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): zdaj zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese
- drasimi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): gre nekaj poboshnih shen, ki ſo v' Jesuſa vérovale, s' drasimi diſhavami k' grobu; Jesuſovo telo bi rade bolje vmasílie. Shaloſtne

dragopridevnik, splošni, nedoločeno

drago

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti
Genovefa (1841):	Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali
Genovefa (1841):	ne posnám. O Bóg! o Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pridelovanja turšice ne poprimejo. To orodje saj vender ni takó drago, de bi si ga ne mogli omisliti. — Drugi se pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ostane imé konstitucíja! — Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo potegujejo; pa nas ni veliko, večidel jih je
Divica Orleanska (1848):	Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo, da ima za svoje žene, ki jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga
Valenštajn (1866):	Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se mi

dragu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): ſe je ſhvarou, kader je bila Maria Magdalena tudiſhozhu, inu dragu masilu na Chriſtuſovo glavo islila, rekozh: Ut quid perditio h

dražjapridevnik, splošni, primernik
- drashiſhi
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): JEsuſa, od katire je ena ſama kapla naisrezhenu shlahtneiſhi, inu drashiſhi, koker vſi ſhazi zeliga ſveita, v' timu vertu Gethsemani taku
- dražeji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji in dražeji; kér je v Ljubljani precej
- dražji
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 1 gold. 10 kr. prodal v Gorici, in tudi še dražji je bila. Svila (žida) je za nas kaj dobra reč

dražjepridevnik, splošni, primernik

dražje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): nam ne bo trebadomačega kupovati, ako je slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa

dražji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so ravno dražji od druzih, so vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je plačilo za izdelek (lon) višji

dražjipridevnik, splošni, primernik

drajſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): de belo shido predejo, deni jih poſebej; taki kokoni ſo drajſhi, pa manj shide dajo. En kokon imá okoli 900 — 1200

drashji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Koliko troſhkov sopet to vsame, ſoſébno, kir je léſ zhedalje drashji! Tudi zhaſa ſe veliko potrati, ker ſe to delo vſako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe v Ljubljani ſprejemajo— po poſhti poſlane ſo pa nekaj drashji. Kmetovski pregovori za mesec SVEČAN, (ki ima letas 29. dni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomnoshena pratika ne bo nizh vezh, kot en ſam krajzar drashji od te ſedajne, to je, veljala bo 6 krajzerjev v

draži
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela

dražji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Iz tega se vidi, da je kruh na Austrianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer v naših
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnína iz Tersta v Ljubljano namest 30

dražjihpridevnik, splošni, primernik
- dražih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): zaljši ovenčujejo, kakor de bi bili iz čistiga zlata in dražih biserov. Zakaj učenci imenovane gojlinice ne bodo samo v bogoslužnosti
najdražjapridevnik, splošni, presežnik
- nardrasheſhi
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): zhes puſtijo satu, de, kyr mi vemo, de je ta nar drasheſhi kry Synu Boshjiga ena saſtava naſhiga odreſheina, bomo tudi
- nar drasheſhi(združena oblika)
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): rekozhi: pogledei Nebeſhki Ozhe! ta je ta nar ſveteiſhi, inu nar drasheſhi kry tvoiga vezhniga Synu, na katirimu ti imaſh nar

najdražjepridevnik, splošni, presežnik

nar drashji(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kralja in Zeſárja; sakaj me vijemo nar imenitniſhi blago, in nar drashji obléke predemo sa Kralje in Zeſárje in sa veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti ni drusiga ſtoriti, kakor s pralizo plevél potrebiti, tode nar drashji in ſilno samudljivo délo je tó. S pralizo pléti

najdražjipridevnik, splošni, presežnik

naj drashji(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

ſklene ſveto piſmo. Te piſma nam morajo biti ſvete, kakor naj drashji poſoda boshje reſnize; one ſo polne uka, polne poveſeljenja

nar drashejſhi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V

nar drashiſhi(združena oblika)
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): terdovraten oſtou, inu tebe, katiri ſi ta nar shlahtniſhi, inu nar drashiſhi shaz Nebeſs, inu semle, Sa en taku maihen, inu
nar drashji(združena oblika)
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rezhejo, „tvoja otroſhka ljubesn do ozheta je vezh vredna, kakor nar drashji biſer alj pa shlahni kamen, ki ga v' ſvoji

nar dražji(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čase ohranjene napise, pokaži njim razvalíne tempeljnov , v ktérih so nar dražji dišave iz kadílnic prot nébu puhtíle, — in upanje imam
Blagomir puščavnik (1853):	nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale

najdražjihpridevnik, splošni, presežnik
- najdražih
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih je
- nar drashjih(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sato je taka smeſhnjava vſtala, de je bilo joj! — Veliko nar drashjih rezhí je takó poſhkodvanih bilo, de je zela ſhkoda

▶ draginja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

draginja

dragina

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in nar lepši živine — konj — ne jedli? Če nas bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če nas naš prijatel korún
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in

draginjami
- draginami
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira

draginje

dragine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Ljubljani v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kmetovavci ), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine*? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na leto, od novega leta naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako, da vradniki do 400 fl. bojo dobili

draginji
- dragini
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek
draginjo
- dragino
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 1. V Ljubljani v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo

▶ drago prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dragoprislov, splošni, nedoločeno

drago

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi zatirali
Robinson mlajši (1849):	mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	1852 odperta, in naši vinorejci so hitro svoje vino procej drago pospešili. Leta 1853 so ga več pridelali, in ker je
Valenštajn (1866):	Drugi lovec. Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Zavila je poleg Rena v Švico, a tam je bilo drago živeti. Svetovali so ji na Švabsko, a tudi :tam ni
Spisi Krištofa Šmida (1883):	te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo
Izidor, pobožni kmet (1887):	»Govori, kar ti je drago, drugače prepričal me ne boš. Le nikari ne misli, da

dragu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Sakai je ta poguba? tu masilu bi ſe bilu snahi dragu predati, inu ti dinarji tim bogim dati. On je tiſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od vſeh duſh zęle Fare. Ali leto imę bó tebe dragu koſhtalu. Şkerby, nepokoj, trud inu shaloſt bó tvoj odlózhik. V'

dragv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai

dražjeprislov, splošni, primernik

drajſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): po volji, zhe pa ne, ſe hrani, de ſe drujikrat drajſhi prodá. Hraniti pa ſe mora v ſuhim zhednim kraji, v
drashej
Kmetijske in rokodelske novice (1843): is usórjeniga leſá vós napravil; na njega beſedo ſe sanéſeſh, drashej mu ga plazhaſh in puſtiſh lepſhi okovati, pa sa tri
drasheſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): na volo Boshio podajo. Nezh ni bilu Chriſtuſu shlahtneiſhi, inu drasheſhi, koker tu shiuleine, inu nezh britkeiſhi, koker tu terpleine, inu

drashji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo ſe tudi pritoshilí, de morajo pri nekterih poſhtah novize drashji plazhevati, kakor j njih zena; savoljo tega ſmo ſe s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je léſ sa kurjavo, sa teſarijo in druge rezhí vedno drashji, in teshje dobíti, in ſèm ter tje she slo pomanjkúje

dražje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da bi v take vasi šli, kjer

najdražjeprislov, splošni, presežnik
- nar dražje(združena oblika)
  Stric Tomaž (1853): ude in život in kako bi ga nar bolje in nar dražje prodati zamogel. Nadalje prevdarja, kako bi si še več

▶ dragocen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dragocenpridevnik, splošni, nedoločeno

dragocen

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	napraviti in v Torunj-u, rojstnem mestu, v vedni spomin postaviti dragocen pametnik. Ko so to znamenje slavljenja letos mesca januarja (prosenca
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	cara Lazara tičejo, krasno ponemčil, je prejel od ruskega cara, dragocen brilantin perstan. * Slavoznane „Slavisehe Jahrbücher'* ktere je g. Jordan pred
Rudninoslovje (1867):	smaragde, manjši se dobivajo tudi v solnogradskem Heubachtlialu. Smaragd je dragocen kamen, karat prodajajo po 50 gold. srebra, manje čislani so

dragocenapridevnik, splošni, nedoločeno
- dragocena
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici

dragocenepridevnik, splošni, nedoločeno

dragocene

Sveti večer (1866):	ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam. Pa saj so take dragocene podobe le za veliko gospodo in pri otrocih niso za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in nakopičeno je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na

dragocenipridevnik, splošni, nedoločeno

dragoceni

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ličarja. Spominjaj se tudi tistega, čegar dragoceni ostanek nosiš na svojem vratu. ” „Le nekoliko še poterpi, ljuba
Pripovedke za mladino (1887):	kjer stoji polno zabojev, v njih pa so biseri in dragoceni kameni. „Ti so še boljši, kakor kremeni,” pravi Janezek ter

dragocenihpridevnik, splošni, nedoločeno
- dragocenih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): niso do zdaj vedili, kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna
dragocenimipridevnik, splošni, nedoločeno
- dragocenimi
  Občno vzgojeslovje (1887): način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem

dragocenopridevnik, splošni, nedoločeno

dragoceno

Roza Jelodvorska (1855):	lepe polikane skrinje, polne pražnjiga platna in beliga perila; svoje dragoceno lepotičje in bliskajočo kuhinjo. Ko ste vse ogledale, reče Ljudmila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pertič (orarium so mu rekli), kterega so velikrat še v dragoceno tančico zavitega spoštljivo na svojih persih nosili. Zdaj je tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prizadjalo, da se je po najnovejši šegi nališpal. Zlato in dragoceno kamenje mu je kinčalo obleko in vse perste na rokah
Kemija (1869):	Iz precej redke rudnine, lazurec imenovane, so imeli nekdaj dragoceno, prelepo modro barvo, znano pod imenom ultramarin. Kemična preiskava je
Zoologija (1875):	ne izdeluje tako rekoč nikakoršne svile, temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati od drugod. Gosenica svilnega prelca hrani se listjem

najdragocenejšapridevnik, splošni, presežnik
- najdragocenija
  Kemija (1869): pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja

▶ Dragotin samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dragotin

Robinson mlajši (1849):	Dragotin. Tako delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš
Robinson mlajši (1849):	mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov
Robinson mlajši (1849):	teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel je je iz korablja
Robinson mlajši (1849):	Jaz vem, kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na
Robinson mlajši (1849):	se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se
Robinson mlajši (1849):	nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je to bilo. Oča. A kaj misliš
Robinson mlajši (1849):	so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo
Robinson mlajši (1849):	Pač vem, kaj je to bilo. Oča. A kaj misliš? Dragotin. Brane. Oča. Prav imaš! Zemlja se brez bran ne môre
Robinson mlajši (1849):	kaj bi le tude v plavanji bila mogla od nesti? Dragotin. Jaz vem, kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej

Dragutin
Kmetijske in rokodelske novice (1844): teb' nazvánih cvétk izbor, *) Tebi v čast, cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran reje leſá in hoſt. Smirej bolj pogoſto

Dragotina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo

▶ drakslarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

strugarstvo; kontekst

drakslarije
- drakſlarije
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): meſzov per ſtrugarji prebival, ino ſe je ſtrugárſkiga dela alj drakſlarije prav dobro navadil. Bersh poſkuſi is tákiga leſú kokolovrate, torila

▶ dramatizch neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

dramatizch
- dramatisch
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ki se pravi: zlata češena Marija, v kteri se dramatično (dramatisch) popisuje; kakó je bila devica Marija v nebo vzeta

▶ drat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drat

Fizika (1869):	koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti stebri, ki imajo 500
Fizika (1869):	železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z
Fizika (1869):	srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine
Botanika (1875):	le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so

drata

Fizika (1869):	sta konca teh dveh dratov pola stebrova. Ako se oba drata, ki sta póla stebrova, dotikata, se zaznamova to z izreko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	majhno kad pa se položí mreža, narejena iz pocinjenega vlaka (drata); na to mrežo se dene zmečkano grozdje iz prve kadí

dratova
Fizika (1869): iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se preiskujeta dratova, da je vsak izmed njih napolnjen z elektriko, ki je
dratu
Fizika (1869): ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je tedaj mehaniki

dratom

Fizika (1869):	drat navije na vreteno, in potem obvije z debelejim bakrenim dratom, skoz kteri teče močan električni tok, kažeta konca prvega dratú
Fizika (1869):	216 Ako se železni ali jekleni valjar obvije z bakrenim dratom, in ako se skoz drat vodi električni tok, zadobi valjar

dratov
Fizika (1869): večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga
dratu
Fizika (1869): njih napolnjen z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane

▶ Dravlje samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Dravljami
- Dravlami
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kraj Şave, ſe je pershenil na Trato pod Goro nad Dravlami k hiſhi Shibert. Potle kupi hiſho v Şhiſhki na Jami

▶ dražiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

draži

drashi

Štiri poslednje reči (1831):	zhaſtil, ga s' gerdimi hudobijami in oſtudnimi pregrehami shali in drashi, ker boshje uſmiljenje ſe bo utrudilo, in Bog ga bo
Štiri poslednje reči (1831):	V' nebeſlh nobeden ne rani, nobeden ni ranjen; nobedert ne drashi, nobeden ni drashen. Nobeden ſe ne jesi, nobeden ne gori
Hrana evangeljskih naukov (1835):	katere ſe poſkuſha, ino budobneshe soper mene ino mojo vero drashi; pa tudi ſposnali, kako ſtraſhna obſodba ſe tudi njim perpravlja
Fabule ino pesmi (1836):	v’ gut sletí, Káſhla, da ga konez ní, Prah mu drashi gerlo. S’ vinom ſi nalíje glash, Rezhe: Gut, tu vino

draži
Kmetijske in rokodelske novice (1847): vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so

dražijo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): si včasi reči v želodec nabašejo, ktere ga tako dolgo dražijo, da se prekucne in vse iz sebe spravi.
dražil
- drashil
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): odpira. „Blagor krotkim, semljo bodo poſedli. “ Nihzhe jih ne bo drashil, kteri jeso goſpodujejo,

dražili

Zlata Vas (1848):	so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo se je lahko, de so med seboj dobro in
Deborah (1883):	na srci. Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same puščaš, in raji z mano po logu

dražiš
Viljem Tell (1862): živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo

▶ dražljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dražljiv
- drashljiv
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): shivotu rasdeljene dlake iméti. Sadnjizh mora bik popolnama sdrav, mozhan, drashljiv in ſerzhan biti. Per ſizer enakih laſtnoſtih naj ſe poſébno

▶ drčanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drčanje
- derzhanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vezh ko 120 bokalov mléka dershí. S pomozhjo poſebne naredbe derzhanje vosá v pinje vezh ſhib tako premika, de mleko meſha

▶ drčati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drčal
Tiun - Lin (1891): bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti

drčijo

derzhijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je k temu gré, nove imena

▶ drče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drevo; kontekst

drčeta
- derčeta
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): nogradi zatirali, se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete dan pisal, de je

▶ drdrajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

drdrajoči
- derdrajoči
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje opravila

▶ dregniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dregneš
- dregneſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sárodni prah imenúje. Ko zvetézho léſko, ali zvetezho turſhizhno ſteblo dregneſh, boſh vidil zéle oblazhizhe zvetniga prahu doli padati. Ni ga
dregni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je. Vsak še nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave
dregnil
Kmetijske in rokodelske novice (1848): bilo napčno ne, de sim s svojim svétam bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo

▶ drenj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drenj

Pozhétki gramatike (1811):	pòper ſhtupa; brouille, sdraha, ſpor; quenouille, koshél, ècroule, podertje, foule, drenj, tiſka, mnóshiza. Sloſhna méra lépſha ſkladanje in branje; tedaj od
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vſih vaſí te fare ſkupej pervrelo prediz, de je bil drenj. Mojſter je previdil, de v tolikim drenji s ſvojim podukam

drenju
- drenji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): de je bil drenj. Mojſter je previdil, de v tolikim drenji s ſvojim podukam nizh opravil ne bo, in ni bilo

▶ dreti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dere

Kemija (1869):	preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja
Revček Andrejček (1891):	Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi

derejo
Genovefa (1841): mi is ozhí derejo, jih vezh ne isperejo. Sa to moram tudi ſvojo krí
dero
Lohengrin (1898): potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav
drla
- derla
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bil graben zhes to nadol, bi voda po njem prevezh derla; ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni

drli

derli

Zlata Vas (1848):	Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu
Zlata Vas (1848):	nar poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa je imel več dolgá kakor premoženja. Tù je

drlo

derlo

Stric Tomaž (1853):	glasov slišal, tako vpitje, da mu je vse skozi ušesa derlo. Naenkrat se mu spet sanja, da na kraji strašnega brezna
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vervi derlo in čudili so se, de zna Pavliha tako po vervi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	napovedal ljudem, de ba po nji plésal. Ljudstvo je skupaj derlo, mladi in stari so pričakovali reči, ki so se imele

▶ drevce samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drevesce; [sskj]

drevc
- drevzov
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteriletnih lepih in sdravih murvinih drevzov, vſaziga po 4 krajzerje v prodaj. Dr. Orel. Zena preſhizhev
drevce
- drevce
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa
- drevze
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na

▶ drevesce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drevesc

drevesc
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za

drevesic

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa prav podelaniga gnoja in ga posujem po rušini okrog drevesic, pa ne tikama drevesa, ampak bolj krog njih, po rušini
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	naša kmetijska družba, ktera je že čez sto tavžent murbinih drevesic po deželi (in tudi na Štajersko) oddala in si tako

dreveſiz

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſi uzhenzi krizhijo. Léta pertezhejo in ſadje bomo s naſhih dreveſiz tergali, in ko naſ vezh ne bó, bodo naſhi otrozi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ne razsájaj nehvaležni! Zémlja v snu počiva. « Od srejenja ſadnih dreveſiz is peſhka. (Konez. ) Kako ſe morajo peſhke ſejati? Peſhke ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je dobro, de ſe ſhe po ſ. Jurji veje is dreveſiz vsamejo, in ſe oterkajo, de ſe vmeſ oſujejo. (Krajnſki Vertnar

dreveſz
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe, de tatvinſke roké sdaj kak kol, sdaj perve pogánjke drevéſz, in sdaj veliko ſadja pokrádejo. To je réſ shaloſtno, pa

drevesca

derveſiza
Kmetijske in rokodelske novice (1844): mlaji, obréshi drevje, saſádi ſadovne peſhke, v sadnjim krajzu pa dervéſiza preſádi, vunder ne v mokrim vreménu, tudi ne v mokro
derveſza
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ſe tudi ne da opraviti. Boljſhi, je pod mlade derveſza, ki ſe potreſti dajo, rjuhe pogerniti, de odraſhene goſenze na-nje

drevesca

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naše bolj merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še cvet je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle
Blagomir puščavnik (1853):	miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne

drevesica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne

dreveſiza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Petizh. Podkopano brinje in ſhpizhuje je narbolji gnoj sa mlade dreveſiza, torej je dobro, de ſe ſhe po ſ. Jurji veje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko 5 oralov veliki dvor; sato, de ſe ondi ſadne dreveſiza in murbe redé in rasne druge kmetijſke ſkuſhnje napravljajo.

dreveſza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	primejo. Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki

drevesce
- drevesce
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje enega človeka. « »O, kaj bi ne dala, da
- dreveſze
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne

drevescem

dreveſizam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne oselené in de ne posebejo, kir mras slo ſhkodva dreveſizam , ktere ſe per pervi pomladni toploti perkashejo. Zhe ſo pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s vejam pokrita perſt , tudi po letu rahlja oſtane , in dreveſizam dobro ſlushi, kir rodovitnoſt is lufta, kterga potrebujejo lahko v

drevescih
- dreveſzih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in sazhne ſhkodo delati; kadar goſenze vezhji poſtanejo, ſe po dreveſzih lahko najdejo, slaſti, zhe zvetje pregledaſh, s kteriga ſe lahko

drevescu

dreveſzu

Genovefa (1841):	gnjesdíli. „Oj — je rékel — kaj pa tako prijetno pôje? Navſakim drevéſzu in germizhu ſtotéri ſladkî glaſovi pojejo. Vidíti zhem vunder, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ

▶ drevesen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drevesna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): se je pa že les posušil in se je živa drevesna tkanína skerčila, ni več upati, de bi se drevó ohranilo
drevesne
Gozdovnik (1898): Razun naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po
drevesnega
- drevniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): njo ravno v tiſtim zhaſu ſe perkashe : 2. Goſenza béliga drévniga metulja (Raupe des Baumweisslings), kteri je she zhes simo v
drevesnem
- drevesnem
  Kemija (1869): v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji in v lesu ga je najti v pičlej množini
- drevesnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): malo truda napravi. *) Veliko takih cepljencov sim vidil v fajmoštrovim drevesnim redišu (vertni šoli), kterih rane se tretje leto komej poznajo
drevesni
- drevni
  Pozhétki gramatike (1811): al à pred ime, poſtavim: fruit de l'arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben

drevesnih

Kemija (1869):	zagoltnega ali trpkega okusa. Tako na pr. se nahaja v drevesnih skorjah, zlasti v hrastovej, v rujevem listji (Rhus) in kožah
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je zasvetilo v istem hipu tudi na zahodu. — Iznad temnih drevesnih vrhov se je vzdigal krvavordeči žar. „Gorjé! “ zakliče gospa O'Nielova

drevnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vém kjé ſadniga drévja sa rejo dobiti. ” — V danaſhim zhaſu drevnih saſadiſhev (Baumschule) ne manka, is kterih ſe lahko dreveſza dobivajo

drevesnim
- drevesnim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): drevesih se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji
- drevnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): poldrugi palec široko platneno vezílo, ktero je dobro namazano z drevnim mazilam (Baumwachs). Od tega vezila odreži toliko, kolikor ti je
drevesnimi
Gozdovnik (1898): niso mogle v drugo služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila
drevesno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): letne veseli. — Polne lune sijanje, če ga oblak ne zaderži, drevesno cvetje vkup vleče in zaduši. — Če v Malitravnu gorak dež

▶ dreveščev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

dreveščevo
- drevescovo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Od tega vezila odreži toliko, kolikor ti je potreba, de drevescovo rano dobro zaviješ. Zdaj cepič na divjak postavi, in z

▶ drevje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drevja

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	10 ali 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši prikladno biti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli zamorejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja
Botanika (1875):	tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja, kjer koli jih usadimo, in nam zemljo s cvetlicami in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	sam pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ”

drevje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili počili, ko
Zlata Vas (1848):	kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga gospodar pričakuje; to ga zmoti, da ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor
Mineralogija in geognozija (1871):	starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih
Mineralogija in geognozija (1871):	premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd

drevjem

drevjam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): zhutil, ter ſi je vmiſlil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam ſuhiga drazhja, sa veverzoj luzha, ino vbogo shival od hraſta

drevjem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo
Robinson mlajši (1849):	je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem napravil, se je uleknol — ustra-
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih
Tiun - Lin (1891):	zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno

drevju

drevji

Genovefa (1841):	vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ročno zacelili, de se posuší i. t. d. Pri mojim drevji je pa morebiti tudi tó le napčno: Perve léta, ko
Sveti večer (1866):	tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške

drevju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pil. Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv
Mineralogija in geognozija (1871):	so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae

▶ drevo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dreves

derves

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pepelam, s'ſtolzhenim voglam, al zhreshlam ſtupati, toku jih pomori. Derves ne vezh preſajati, Pevzerje s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mladim Meſzam bode v'pavzam, v'tolkih Lętah rodi, okoli derves graben ſkopli, vode nota vlí, de korenine frishne oſtanejo, toku

derveſ

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar

dreves

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	časa potrebovalo. Trave bi rés, če bi sto in sto dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga gospodar pričakuje; to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov

dreveſ

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja

dreveſov
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pri naſ kmetovavzi kebre tako salesovali, kakor gre, koliko shita, dreveſov in drusiga seliſha bi ohranili! koliko kebroviga olja bi ſi

drevesa

dervesa
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pripogje pod sladko težo zreliga sadú. Na verhu tega nebéškiga dervesa sedí umétnost, kakor boginja, ki se s svojim temenam nebés

derveſa

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere

derveſsa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam

dreva

Kuharske Bukve (1799):	Ogin naj bo zhiſt bres dima, de jed neperſmodí; ſuhe dreva, zhiſta sharjávza, varna inu ſkopa roka per polenih, vender darovítna
Kuharske Bukve (1799):	prezej na miso grę. Prevezh sharjavze ni dobro; kir pa dreva prevezh varje, jih prevezh poshgè. Goręzha maſt ſe ne vgaſne

drevesa

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo
Robinson mlajši (1849):	tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri teh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	to vižo nar krepkejši v okom pride. Kriva misel, da drevésa, posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	iz tičnice, nagne se in pade s tičnico vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši

dreveſa

Pozhétki gramatike (1811):	ime, poſtavim: fruit de l'arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak
Genovefa (1841):	prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s
Genovefa (1841):	in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li-
Genovefa (1841):	in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka

dreveſsa

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni ne mlade ne ſtare dreveſsa preſajat, tudi ne s'mokro
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni ne mlade
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ta krish mojga Isvelizharja, inu leshim pokojnu pod ſęnzo letiga drevęſsa tiga shivlenja. Leta je ta snótrajni myr, katęriga Jęsus Chriſtus

drevesi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še

dreveſi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda
Genovefa (1841):	kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje

drevesih

derveſih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na dreveſa lasiti nemorejo. Kadar je to per vſih derveſih na vertu ſtorjeno, ſe mora vſako jutro, po ſlami pregledovati

drevesih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	strašno kri teče. Zdaj vendar več ne boš plezal po drevesih za senico; drugače bi si še lehko zlomil roko ali

dreveſah
Kmetijske in rokodelske novice (1844): preterpélo. — V deshevnih dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de
dreveſih
Genovefa (1841): sahvalila, je ſhla is votline ſi ob ſkalah in ſtarih drevéſih mehkiga, ſuſiga mahú nabrát in vezh pripaſov (birtahov) ſi ga

drevesom

derveſsam

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	jemle, koreinove ſeme ſejati, de ga Spomlat sa zaita imaſh. Derveſsam, katęre ſo she odrodille, nad korrenino semlo oſſnat, luft dati
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	en vędamz, inu upijem , jeſt te lubim, de nevęjm koga; dervęſsam, ſkalam , oblakam , inu vetrovam mojo lubesen raskladam. — Nęshka. Na tako

drevesam

Divica Orleanska (1848):	Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci! kaj ne, de je bil

drevesom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je

dreveſam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne omorí takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi

drevesu

drevesi
Robinson mlajši (1849): ji je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset

drevesu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po
Divica Orleanska (1848):	vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	do 8 lét stare drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	iz visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič drugega ne vidi, nego

dreveſu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na enim dreveſu, in pa zhe je v boljſhi semlji, je pérje vzhaſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zhes kredo ne grejo, in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to

drevo

dervo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih

drevo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ondi drevó vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor Cesarjev nar
Robinson mlajši (1849):	uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če
Tine in Jerica (1852):	pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred hišo vsadi. „Zgodilo se bo” odgovori Tine, „pred je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na drevo, nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije s svojo
Botanika (1875):	okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več drugih
Deborah (1883):	Jožef? Lovre. Kdo je tu? Deborah. Moj Bog! (Steče pod drevo. )

drevu

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu, inu

drivu

Biblia (1584):	taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod njega Vejami
Biblia (1584):	ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo
Biblia (1584):	saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná
Biblia (1584):	gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker

▶ drevoreja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

drevesničarstvo; Pleteršnik

drevorejo
- drevjorejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): si zarediti ; temuč le za vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih

▶ drgetavnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

ovčja bolezen vrtavka; nemško-slovenski slovar

drgetavnica

dergetavnica

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hujše bolečine terpi, kakor uno, ki je po križovitju bolno. Dergetavnica ne napada ovce pred dopolnjenim pervim, tudi ne po tretjem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	živinče, ktero na ti bolezni zboli, zakolje. XVIII. Poglavje. Dergetavnica. Dergetavnica je čutnična bolezin, ktera se le pri ovcah najde. Kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se živinče, ktero na ti bolezni zboli, zakolje. XVIII. Poglavje. Dergetavnica. Dergetavnica je čutnična bolezin, ktera se le pri ovcah najde

▶ drgetec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drgetec

dregetez

Fabule ino pesmi (1836):	nézhe. Nékemi, gda delo své, ˛Stopi mras med plézhe. »Mene dregétez ma, Ne bom na delo ſha Drugi naj na delo
Fabule ino pesmi (1836):	nuza sjutra, on jo nuza sdaj. «« ˛Strah kralizha premaga, ga dregétez ma: Odſhtéje polovízo fig sa ſhtêrzheka, Pomêkne ſe, rekozh: »Zhéſh

▶ drgniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drgne

dergne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo

drgne

Fizika (1869):	teh vzrokov. Toplota se pokaže, če se telo ob telo drgne, ali če se s kako stvarjo tolče ali bije druga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	prve kadí, ter se z leseno greblico sem in tje drgne, tako, da ostanejo na mreži sami peclji, kateri se potem
Gozdovnik (1898):	stopi h konju, ter ga osedla. Pogumno, nadepolno pihaje si drgne konj glavo ob Tiburcijeve rame. »Le potrpi le, vrlinko moj

drgnejo
- dergnejo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih praskajo

drgneš

dergneš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa z kako suho kertačo polikaš, in zopet z svinčenikam dergneš. — To svetujejo obertniske némške novice. Dober svèt starišem! Slaba navada
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kteri se v štacunah pod imenam „Reissblei” dobi) prav močno dergneš, potem pa z kako suho kertačo polikaš, in zopet z
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Pri vnetih ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu dergneš ali stiskaš; scavnica gre z bolečinami od njega in je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	vodo pomočiš in ž njo gobec rahlo otiplješ (pa ne dergneš). Grozno škodljivo je, s čebulo, česnom, poprom ali drugimi takimi

drgneš
Mineralogija in geognozija (1871): trskastega, neravnega; t. = 3; g. = 2.6 do 2.7; ako ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino

drgni

dergni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Odreži jim glavo, pusti kri v nekoliko jesiha teči in dergni jih potem s solijo v gorki vodi, dokler se vse
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zreži ga na kose; to pa otrebljene z nekoliko solijo dergni in operi; budlo (filo) pa ravno tako napravi kakor za

drgnil

Zlatorog (1886):	Bogatínu dvignejo zaklad. »In res ugleda nékdaj Zlatoróga! »Ob skalo drgnil se je bojaželjen »Z rogátim čelom, kot sploh to navádo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pogorišča njihovih hiš pa rdeče nebesni obok! “ Mladi Maori je drgnil z veliko spretnostjo suho vejevje, vrgel na tleči les nekoliko

drgnila
- dergnila
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): persdigvaje trebi, ker bi ſizer ſeme in perſt na kupe dergnila. Teſhke ſhtirvogljate brane s 24 — 28 nekoliko naprej sakrivljenimi sobmi

drgniti

dergniti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſuhim pertam ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pridejo, jih je treba po celem životu s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten

dergnoti
Robinson mlajši (1849): ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo

▶ drgnjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drgnjenje
- dergnenje
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje

drgnjenjem

dergnenjem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſteklu, pezhatnim voſku, shidi, voſku, ſmòli i. t. d. s dergnenjem da obuditi ; po slatu, ſrebru, shelesu, meſengu, koſitarju, zhloveſhkim truplu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na tanjko sdrushen s voſkam, je bil ko mertev; s dergnenjem pa ſe je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate

drgnjenjem

Fizika (1869):	prebitje stekla in debelega sklejenega papirja, itd. Tudi se z drgnjenjem dobljena električna iskra z najboljim vspehom rabi za zažiganje podkopov
Fizika (1869):	okrog nje stala. Hitrost, s ktero gre elektrika, vzbujena z drgnjenjem, po prevodnikih, je 60000 milj za 1 sekundo, je tedaj

▶ drhal samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drhal

derhal

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih
Divica Orleanska (1848):	bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče peljala, je šel nek vojak z zastavo pred
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel, da te je cela derhal napadla in umorila. Le pripri se za nekaj dni v

druhal

Viljem Tell (1862):	Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al
Tiun - Lin (1891):	podal na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi

drhali

derhala

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pervi koj Čez mejo plane grof ko blisk, Za njim derhala divji roj, Možov in psov in kónj pritisk ; In mož
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čelu nosi roge goste. In hujši grof zatrobi v rog, Derhala speh se hujši vžge; In čuj, od zad, od spred

derhali
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): moje dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali
drhali
Tiun - Lin (1891): angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! «

drhaljo

derhalijo

Genovefa (1841):	jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf
Genovefa (1841):	pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v

▶ drhteti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drhtelo
- derhtelo
  Divica Orleanska (1848): bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka
drhti
Zlatorog (1886): za čelo on se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan.

▶ drk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

dir; Pleteršnik

drkom
- derkom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da se

▶ drkljati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

drseti; Pleteršnik

drkljava
- derklava
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): v kočiji sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se

▶ droben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

droben

droban

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje splazil. — Na njegovo vprašanje : ali sim volján
Fizika (1869):	paro, ki se na drugem hladnejem koncu cevi uséde kot droban prah. Destilovanje se pa potrebuje mnogo večkrat, in to vselej
Fizika (1869):	stenah teh posod se sublimovano telo potlej uséde navadno kot droban prah, tako imenovana razhlapina (sublimat). Da se na najprostiji način
Botanika (1875):	tega reda, namreč rastline iz rodu ,,Maranta”, v svojih korenikah droban škrob, ki pride pod imenom Arrow - root k nam, in
Botanika (1875):	trosniki stojé v klasih in dajó kakor žeplo rumen, neizmérno droban prah, ki rabi v ognjarstvu, Posebno po glediščih, kjer se
Zlatorog (1886):	in zrak. A koder v srci čutéčem Spev sanjal je drobán, Tam vzbuja se v jutru žaréčem In plava v solnčni

droben

Kemija (1869):	vlečnost ali žilavost (Zähigkeit), vsled ktere se dá kovati, v droben drat (žico) raztegniti in v tenko pločo (pleh) izvaljati. Na
Stelja in gnoj (1875):	do korenin pride. To se doseže z gnojem, ki je droben in se lahko razdeli v male drobce, da dež njegove
Zlatorog (1886):	In sredi gozda droben spév V nebó pošilja zéba, In ž njim potóka šumljá

drobna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj vpraša, Jaz mu povém ¹). O tiho, tiho, ptičica! Ti drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo
Stelja in gnoj (1875):	tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja
Stelja in gnoj (1875):	se ima rabiti za travnike, naj se jemlje le prav drobna stelja; zakaj debela stelja se more zopet pograbiti in toraj
Botanika (1875):	1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi
Zlatorog (1886):	kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka, cvetoča hči, Ko poleg matere stojí

drobne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora posekan les tudi brez zamude na kosce

drobne

Genovefa (1841):	sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili
Kemija (1869):	ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah
Zoologija (1875):	jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako
Botanika (1875):	reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom
Botanika (1875):	najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav

drobnega

drobnega
Botanika (1875): rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga

drobniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de tiſti, kteri pregoſto ſeje, malo perdela in pa le drobniga, malovredniga shita, sato, kér pregoſto shito je eden drugimu na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vodè, varh baron Erbergoviga muzeuma v Dobi, iz nekiga prav drobniga in lesketečiga peska umetno napravil, so prav veliko ogledovavcov imele
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	velikim proſtóru ſe debeliga sernja na méro vezh poſeje, kakor drobniga. 3. Lepiga polniga sernja je manj tréba, ſlabiga , glotnatiga pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s kakſhno shaganzo dobro poteptati; potem pa po verhu ſetve drobniga gnoja na tanjko savoljo tega potroſiti, de ſe semlja prevezh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na dno morja, Tù naberemo drobniga péska, — Pesčik predrobni bomo pos'jale, Pa nam postane černa zemljica
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prav hitro zgoditi, de se meso ne posuši. Potem skuhaj drobniga krompirja, olupi, na koščike zreži in razbeli ga v srovim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	krompír bolj v zeliše (krompírjevec) žene in se le malo drobniga krompírja pridela, pa prekosí pésa vse druge sadeže v rodovitnosti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	do dobriga pečena. V masti, ki se je natekla, ocri drobniga krompirja in skledo žnjim obloži. Merzla govedina. Lep in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	juho (župo), precedi dobro zavreto skozi cedilo na pražole, perdeni drobniga kuhaniga in olupljeniga krompirja ter naj še malo povre. Nadevane

drobni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in ko na smeh postavijo usta, se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mehko kuhani grah pretlači skozi sito, potem kuhaj na vodi drobni ulmski ješprenj. Zdaj pa razbeli en drobljanc sroviga masla; v
Stelja in gnoj (1875):	Peti nadomestek. Ako polju pomaga namákanje, mu mora pomagati tudi drobni pések, sviž ali mlévka. Zakaj eden vzrokov, da namakanje pomaga

drobnih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſedem lepih polnih klaſóv, ktéri ſo bili od drusih ſedem drobnih ino ſnetjávih klaſov posherti. Te ſanje ſo kralja slo preſtráſhile
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žita precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bolj počasi kakor nenadevaniga. Namesti debelih vinskih jagod se tudi drobnih, mandelnov in pečeniga kostanja vzame, tedaj se mora pa šest
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ta kruh imajo posebno per kofetu radi. Rakove žemlje. Vzemi drobnih žemelj, ostergaj skorjo, izdolbi jih, skuhaj rakov, olupi jih in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cvibaku), perdeni pa potem poldrugo unčo debelih in ravno toliko drobnih vinskih jagod (cibeb in vajnperlov), pol funta olušenih in podolgama
Fizika (1869):	z vodo napolnijo, dobro zamaše in tlačijo, stopi voda v drobnih kapljicah iz njih skoz luknjice v kovini. Steklo in nektera
Zoologija (1875):	V koži se nahaja obilo jako drobnih, kakor las tencih žilic, a po njih tekoča kri je
Botanika (1875):	nahaja zraven prav debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo pod mikroskopom, ki prav

drobnim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kit) sa pezhí masati ſe naredí, zhe ſe s prav drobnim péſkam toliko ſirupa smeſha, de je ta smeſ kakor teſto
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	obroč od nje, deni jo v skledo ter jo z drobnim cukram potresi. Prepečenčna (biškotna) torta. V osem lotov prav drobno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro pomaži in preberni, de nepotrebno odteče; potem ga z drobnim cukram dobro potresi, testo vanj deni in v pohlajeni peči
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vsi tako pečeni, jih skupama v skledo položi in z drobnim cukram potresi. Šartel. Mešaj pol funta putra ali prav dobriga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ni več testa, v skledo skupama in potresi jih z drobnim cukram. Osnjak.
Mineralogija in geognozija (1871):	kamenje je sprimek majhenih, obrušenih ali voglatih zrn s prav drobnim lepilom, ki ga je včasi težko zapaziti. Zrnast je ter

drobnimi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	daj. - Tudi jo smeš varno na raženj natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo
Rudninoslovje (1867):	kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej

drobno

Pozhétki gramatike (1811):	trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na drobno, temuč le na debelo, po nar menj pol centa, in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tudi klaja ni premenila svoje; deteljno seme je še zmiraj drobno kakor je nekdaj bilo. Al vprašanje je: ali tista mera
Mineralogija in geognozija (1871):	da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem
Stelja in gnoj (1875):	močno množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša

drobnu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): v' temu Lętu je ſuſha po Lęti, toku bode shitu drobnu, to pa ſe pergodi, kader v' Svizhanu, Sushzu, v' malim

▶ drobljanec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

majhen drobec, košček; [sskj]

drobljanci
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' znal

drobljanec

droblanz

Kuharske Bukve (1799):	shupo, inu ga puſti dobro kuhati. V' ponvi raspuſti en droblanz putra, kader je rasbęlen, sarumeni v' njemu ſhtir kuhalnize moke
Kuharske Bukve (1799):	kosarz bęliga vina, eno mervo jęſiha, lemone, muſkatzvęta, inu en droblanz v' moki povalaniga ſroviga maſla. To ſe enmalo pokuha

drobljanc

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno v mleku namočeno in zopet dobro ožeto žemljo, en drobljanc putra, štiri jajca, nekaj muskatoviga cveta, popra in soli in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Namašeni puran. Drobljanc do rahliga umeteniga putra s tremi jajci dobro zmešaj, potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro pet celih jajc in en za en rumenjak velik drobljanc sroviga masla. Zdaj pretlači to kuhanje skozi penjenco v razbeljeno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhaj na vodi drobni ulmski ješprenj. Zdaj pa razbeli en drobljanc sroviga masla; v njim zarumeni malo moke z drobno zrezano

▶ drobnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drobnic
- drobniz
  Genovefa (1841): Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno djala, ſi shé od njih
drobnica
- drobniza
  Genovefa (1841): glej! Gori v dolinizi ſtojí dvoje velízih drevéſ leſnik in drobniza. Lé dôbro jih pogléj! Nizh ſhe na njih ne vidiſh

drobnice

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	bil z velikim kamnam pokrit. Zraven njega leže tri čede drobnice. Jakop reče pastirjem: „Bratje! od kod ste? ” Odgovore: „Iz Harana
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Očeta? Simeon, stebernik, je v svojim 14. letu ko pastir drobnice ponavljal besede: Blagor jim, ki so žalostni (zavoljo greha in

drobnize
Genovefa (1841): ſe mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj

drobnici
- drobnizi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſtiljati? Govedini je treba bolj pogoſtama naſtiljati, kakor konjem in drobnizi, kteri le ſuho blato delajo. Per seleni ali friſhni klaji
drobnico
- drobnico
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele tiče, ne moremo reči, da smo v
- drobnizo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo

▶ drobno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drobno

Kuharske Bukve (1799):	selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kakor tudi toliko moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	šel Korvin z fora, je še po tleh vse na drobno pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z

drobnu

Kratkozhasne uganke (1788):	arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu ſſaneh fig, tu deni v'en part'nenè ſha-lez, pomôzhi ſhaklez
Kratkozhasne uganke (1788):	tok bo bolezhino, inu ottok pregnalu. XXVII. Griſho pregajnati. Na drobnu welęga popyra reſręſhi, kolker otshesh; tedej te kosze v' mleku

▶ drobnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podrobnost, nadrobnost; [sskj]

drobnosti

drobnoſti

Pozhétki gramatike (1811):

travail, delo, trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki

▶ drobnozrnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drobnozrnatega
- drobno-zrnastega
  Rudninoslovje (1867): vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega

drobnozrnati

drobnozrnasti

Rudninoslovje (1867):	zrnast (körnig); po raznej debelini zrn se spet razločuje: debelozrnasti, drobnozrnasti, predrobnozrnasti zlog. Ako so zloženine mnogo daljše nego so široke
Mineralogija in geognozija (1871):	po tem so nastali nazivi lahko razumljivi kakor debelo- ali drobnozrnasti (zrnasti in zrnčasti) minerali, listi, luske, sulice, igle, lasje i.

▶ drobnjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drobnjaka
- drobnaka
  Kuharske Bukve (1799): drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi

▶ drobovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drobovja
- drobja
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in pol lota neke ſhtupe napravili, ktera bolno kri od drobja proti koshi shene in ki jo potno ſhtupo (Schwitzpulver, pulvis
drobovju
- drobovji
  Zoologija (1875): ne toliko v glavi, kolikor drugod po telesu, posebno po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti

▶ drobtinica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drobtinic

drobtinc
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga

drobtinic

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo, med tem pa deni odcejene in z
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tegane bili storili. Zgoli iz veselja nam potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim

drobtinica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni

drobtinicami

drobtincami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro, deni malo majarona vmes in naredi testo z žemljevimi drobtincami tako terdo, de se cmoki med kuhanjem ne razvale. Jeterni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	hudo žerjavco počasi peci. Daj ga na mizo z žemljevimi drobtincami potreseniga, z razbeljenim putram politiga in s pol limonami obloženiga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumenjaka v rumeno ali belo župo, ali tudi z žemljevimi drobtincami potresene in z razbeljenim putram polite ob postnih dnevih kuhani

drobtinice

drobtince
Divica Orleanska (1848): Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni

drobtinčice

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja ). Jezikoslovne drobtinčice*. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so

drobtinice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V

drobtinze

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino ſe v' mali poſodvizi, v'

▶ drog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): detelja na polji vseh dežel, in za koliko je ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le

droga

Viljem Tell (1862):	rad zakopal bi poštene Ljudí; naj gre, kdor hoče, mimo droga, Pa zamižim i ne pogledam ga. Mehtilda. Namestnik tu visí
Viljem Tell (1862):	Hildegarda, Mehtilda in Elizabeta pridejo z otroci in stopijo okoli droga. Lajthold. Al tudi ti si postrežljiv slepar? V nesrečo rad
Fizika (1869):	za to, da se to gori in doli gibanje batovega droga spremeni v vrtenje vodoravnega vratila. To se doseže tako le
Fizika (1869):	prijemate (grabite) v enakih daljavah od podporišča ali vrtišča ravnega droga. Pod. 25. Ta zakon bomo tudi našli potrjen, kakor v

drogove
Gozdovnik (1898): mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen
drogovi
- drogmi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na prod nasede, in potem ni drugega storiti, kakor z drogmi ga odriniti, da sopet v globokejo vodo pride , ali pa

drogu

Viljem Tell (1862):	prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in
Viljem Tell (1862):	je tukaj bilo ko na sejmu; Al kar visí na drogu to strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold
Valenštajn (1866):	Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih, ali veste Povedati

▶ drozg samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drozg

drozeg

Zoologija (1875):	Pod. 106. Brinovka; Turdus pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z
Zoologija (1875):	Škorcu soroden je tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je

drozgi

drusgi

Sacrum promptuarium (1695):	kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere
Sacrum promptuarium (1695):	perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish
Sacrum promptuarium (1695):	dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala
Sacrum promptuarium (1695):	ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta

drozgov

drusgu

Sacrum promptuarium (1695):	je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe, de ima taiſte h' koſsili perpravit; ona
Sacrum promptuarium (1695):	pravi ſi slepa de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de

▶ drozga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drozga

zdrozga

Kemija (1869):	vzhodnej in zapadnej Indiji rastoči sladorni trst se zmečka in zdrozga, potem iztiska; sladki sok, v kterem je po priliki 10
Kemija (1869):	ali žganice iz zdrozgalice, to troje se dobro zmeša in zdrozga. Dodá se še 1/2 odstotka ogljenčevokislega natrona in pozneje še

▶ drozgalica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drozga; [sskj]

drozgalica

zdrozgalica

Fizika (1869):	Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156. Maische, zdrozgalica, žonta. Maksimum, maximum, 186. Mariotte-ov zakon, Mariott'sches Gesetz, 86. Maschine
Kemija (1869):	417. Magnezija žveplenokisla, schwefelsaure Magnesia, 417. Magnezijum, Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz, slad, 495. Malzeiweiss

drozgalice

zdrozgalice

Kemija (1869):	nekoliko drož, ki ostanejo pri destilovanji špirita ali žganice iz zdrozgalice, to troje se dobro zmeša in zdrozga. Dodá se še
Fizika (1869):	hočemo pri kuhanji žganja vinski cvet ločiti od zavréle žonte (zdrozgalice), in to dosežemo z destilovanjem. Priprava za destilovanje je navadno

▶ drože samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

droži

drosha

Kuharske Bukve (1799):	pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto
Kuharske Bukve (1799):	rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko

drož

Kemija (1869):	kuhanji piva se v pivarnicah sicer dobi po strani mnogo drož, ki so pa grenkljaste in zato za pekarijo niso pridne
Kemija (1869):	Izdelovanje drož je dandanes poseben obrt. Pri kuhanji piva se v pivarnicah
Kemija (1869):	raztrganega ječmenovega slaja, 3 deli raztrgane ržene moke in nekoliko drož, ki ostanejo pri destilovanji špirita ali žganice iz zdrozgalice, to
Kemija (1869):	konjakovo olje imenovan, dobiva se z destilovanjem vina in vinskih drož. Maslenokisli eter, AeO.C8H7O3, diši po ananasu in se zato tudi

▶ drožen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

droženi
- droževni
  Botanika (1875): štiri stanice, ktere se spet tako dalje delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih
drožni
- droshni
  Kuharske Bukve (1799): rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov

▶ droži samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

droži

droshe
Kmetijske in rokodelske novice (1844): dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna

droži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	shajali, torej jih še nekoliko shajati pusti. Kolikor bolji so droži in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo

▶ drsanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drsanje
- derſanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v ſholo hodil. Devét lét ſtar popuſtim jegrè, lushe inu derſanje na jamenſkih mlakah, grem volan v ſholo, ker ſo mi

▶ drsati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drsa
Fizika (1869): na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b, in to vselej, kader in
drsale
- dersale
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga

▶ drskalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

brizgalnica; Pleteršnik

drskalnice
- derſkavnize
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Şo tudi dobre. — Kjer kaki zigan pokopan leshi, ni treba derſkavnize ali ſhprizovnize — dokler ne gorí. ”— Kadar po nozhi glaſ kakiga
- derſkavze
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe

▶ drsniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

steči, švigniti; [sskj]

drsne
- derſne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): semljo reshe, zhe je prav narejen , nikoli is brasde ne derſne. Şamez pa ne bo zeline ali puſte novine tergal, ampak

▶ drtina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ruševina; kontekst

drtine
- dertine
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po

▶ drug števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drug

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug varn kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	In se Imenujejo „Slavence”, kakor se je na priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar
Viljem Tell (1862):	Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste
Astronomija (1869):	storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih
Fizika (1869):	ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	iz gozda zopet povernejo. — Mislil si je, da se kak drug deček ž njim šali. Po vsem gozdu ga išče, da
Zoologija (1875):	čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč le drug na druzega prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	milj na dan; jeden dan pozneje pošlje se iz A drug kurir za njim, po koliko milj mora le-tá na dan
Občno vzgojeslovje (1887):	duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja

drugi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je hujſhi mras, ko pet ſtopinj ), ſe ne morejo na drugi* ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le sa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lej! v pervi verſti ſo ſhe vſe shive — in v drugi — tudi v tretji in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo stran — kaj misliš
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam v domovini sije še drugo
Robinson mlajši (1849):	aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se mu ni zdelo, kajti da je preveč daleko
Robinson mlajši (1849):	pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž

druj
Kmetijske in rokodelske novice (1844): glej, iz desne jezdec nek Pridirja v skok, iz leve druj. Konj desniga je srebroraven, Konj leviga ko plam žerjaven. Kdo

druga

Robinson mlajši (1849):	bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da hud
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da postanejo v 10 ali 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu pa se pričakuje še druga velika prememba ; morebiti že pride to leto. Sedaj se veljavne
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vender ne morejo požréti, ker je na drugem koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 kokoš se sem
Valenštajn (1866):	Tud meni zdi se to. Izolan. Kaj mêni mari? Kder druga so, naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej o carjevej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nehanju, k takim načelom in taki visokosti duha, kakor nobena druga vera — pa kaj če to? To še ni kerščanstvo. Pogóvori
Mineralogija in geognozija (1871):	morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo
Oče naš (1885):	se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi te peljali in pri nas v mlinu

druge

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na te miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej
Pozhétki gramatike (1811):	preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno takó jajce tehta okoli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo
Robinson mlajši (1849):	je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis izmišljevati, da bi ga dolgi čas ne trapil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po celem truplu raztrošene in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so: nekako zatekel rivec, na

druje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): jutra je spet tekai notra al bosh popotriebi nuzou ta druje je ana rinzhza kader bosh to rinzhzo natkvou bosh vushousi
drvga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): mvezh niegove nasgrvntane mivoſti Amen. Ozha nash Ave Maria. Ta drvga Kolzhenza. 2. O Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak

druge

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sneg^ in léd, je vse zračje, so vse morja in druge vode, so mende tudi vse veči živali na svetu napolnjene
Zlata Vas (1848):	mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile, česar
Zlata Vas (1848):	Té in druge prigodbe so tak strah med ljudmí v vasi naredile, de
Zoologija (1875):	poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2
Zlatorog (1886):	k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa ni druge pomoči. Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je

druje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu

drugega

druga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le télo tega duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja
Robinson mlajši (1849):	žalosti pozoroval — videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas
Robinson mlajši (1849):	segal, ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga smotril, kar se mu je še potrebnejše zdelo. Na posled
Robinson mlajši (1849):	v Evropo plaviti mogel! Pak možno ni bilo; ino tako druga nič ni prebilo — ostálo, nego da bi iz naloženegu korablja
Robinson mlajši (1849):	na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili
Robinson mlajši (1849):	rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude

drugega

Ta male katechismus (1768):	Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in morebiti si sam v taki doma, kjer ni viditi drugega ko luže in mlake, tako, da ne more ne človek
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	do rane pride in jo lizati zamore, ne potrebuje nobenega drugega zdravila, ako jo pes lizati ne more, je treba gnoj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi
Fizika (1869):	tako slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker
Zoologija (1875):	iz kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim
Revček Andrejček (1891):	ima pa Pavleta zares rada — kar ustvarjena sta drug za drugega — škoda — da ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet. ) Bog

drugiga

Sacrum promptuarium (1695):	dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe
Sacrum promptuarium (1695):	sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota
Sacrum promptuarium (1695):	ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina
Sacrum promptuarium (1695):	zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je imela
Sacrum promptuarium (1695):	perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio
Sacrum promptuarium (1695):	kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu drugiga urshoha
Kuharske Bukve (1799):	perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki

druj'ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je učil: „Alj pameti imajo Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo Ko jabelka peč'”? Župan. Veliko še več je

druja

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uriednaſti k' mojei talesnei potriebi. TA 64. KAPITL. Spet kei druja da ti hude duhove pragnati samorash res an shaz alpa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potrebno shiulenje noi satuoje note da: noi ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha nash: noi zheshenasi Merijo prou isandohtjo

drujega

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usi triji usresnizi kbuegi inu kniegovei lubei mathare pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 60. KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uro miesek odshebratija noi bodash tudei jedov satvojo potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna

drujga

Pozhétki gramatike (1811):	ï in ë. Kadar i al e ſtojézha poleg ktirga drujga glaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	praſhati ſit. Al umnoſti jmajo Po ſvejti kej vezh? Al drujga kej snajo , kò jàbuka pezh ? Od tega Novize Lublanſkè pov'dò

drujiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga ſe moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe

drusega
Sveta grofinja Genofefa (1857): Med tem je bila grofinja vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela, ko Boga in
drusheja
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne

drusiga

Biblia (1584):	sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęri ſe po vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta
Genovefa (1841):	Nímaſh mi od njih jéſti,” je rêkla, „pa tudi kaj drusiga ne jéj, bres de bi mêni poprej ne pokasal. Zhe
Genovefa (1841):	gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	te bolésni pri vſih le ena rezh kriva biti, ſi drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja, zhes ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k

druzega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega sadja je zdaj na Slovenskem, na Štajerskem
Čas je zlato (1864):	napredovati. Tedaj kraljeviča le ni, in ga ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke
Astronomija (1869):	vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži
Stelja in gnoj (1875):	zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec ravno nad
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se napravijo izkazi; vzemimo, da je prvega za 450 gl., druzega za 117 gl. 70 kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici
Zeleni listi (1896):	malo, da ni truda vredno. Zorkova mati pa je bila druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila

druziga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imamo vsak en nauk; poglejmo, kaj nam kaj „Novice” še druziga povedó. — k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih
Zlata Vas (1850):	veliko pomagati in veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes pak sim rekla: de sim še
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	jo je spremljal, in po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	dobri biti. Pomagaj mi, o Jezus! de me ne bo druziga nič več veselilo, kot to, kar je dobro; pomagaj mi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	de sim za večno življenje vstvarjen, in de ne smem druziga delati, kakor kar me po smerti gotovo v večno življenje
Roza Jelodvorska (1855):	storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim

druſga
Ta male katechismus (1768): Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII.

drugem

Blagomir puščavnik (1853):	sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Na pervem mestu se na leto napravi okoli 2000 , na drugem pa okoli 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	drobtine in jih vender ne morejo požréti, ker je na drugem koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30
Fizika (1869):	svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s
Botanika (1875):	so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz
Zoologija (1875):	mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka (Heluo vulgaris) nij progasta in se nahaja
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	le z nevoljo trpiš, boš moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine
Gozdovnik (1898):	je prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali pri drugem ognju. Zdaj ni bilo časa delati kupčij, ker se je

drugemu
Fizika (1869): izmed njih napolnjen z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in

drugim

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kedar ſo tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v sapni shrambi ali pod streho na diljah eden pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu ometána; na drugim koncu naj bodo vrata šest čevljev široke, de se lese
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ure v tednu z večim obziram na gramatikalno pravilnost, v drugim pa po 2 uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih

drugimu
Branja, inu evangeliumi (1777): v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu. Vęditi je tukej treba, de , kader ſe enu taku
drusim
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): zemlje, ino slehern kosček kruha dobimo le od njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo

druzem

Mineralogija in geognozija (1871):	se turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsi trije v obeh slučajih prav toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato

drugemu

drug'mu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Tisti, ki pride. Napak storí. Eden si striže Čisto lasé , Drug'mu čez pleča Doli visé. Ženska v Tombuktu **) Mora bít sod

drugemu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vse, kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in
Robinson mlajši (1849):	roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Tako lepšanje vasí bo mnogemu lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 fl. vagán rajta. Res je, da stara
Astronomija (1869):	mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega
Občno vzgojeslovje (1887):	visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro, imenuje se dober človek, in to celó tedaj, ako
Tiun - Lin (1891):	No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno

drugima
Branja, inu evangeliumi (1777): dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de

drugimu

Sacrum promptuarium (1695):	Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar
Branja, inu evangeliumi (1777):	Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli, de
Genovefa (1841):	je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vas pa ne mikalo brati, če bi slovenski gospodje, eden drugimu h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni

drugmu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	1. Kar ſe je kol Ofru sneſhlu Per shvini, no drugmu vezh v'Starih Leitah, vſe je preſhlu, Nam ni blo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nevęjſta ? (Godzi sagodejo. ) Matizhek poje. Sdej sapojmo , sdej vukajmo! Eden drugmu ogeh dajmo ! Jęsa , shaloſt , le na ſtran ! Dons je moj

drujemu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pnshribati inu udruk dati? h' peruomi bogu h' zheſti k? drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta vsamagozhniga Boga: naip ei prosim jas sanabeshko Kraleſtvo k' drujemu o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obernit na 3 kraje h' pruomi bogu h' zheſti k' drujemu samsabe k' potriebi noi tabvernam pauram ven snotou pomati h'

drusimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor de bi eden drusimu delo is rok tergal i. t. d. Reſ je, de

druzemu

Stric Tomaž (1853):	usmili. Lepi Ivan je s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je
Deborah (1883):	vem, kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej sva drug druzemu razodevala vse, kar je nama bilo na srci. Ti veš
Aritmetika za učiteljišča (1885):	21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico

druzimu

Zlata Vas (1850):	tam hotel dober svet dati, ali če je enimu ali druzimu svojih sosedov zapravljivost in nerodnost očital, je dobil kisle obraze
Zlata Vas (1850):	stari babi, h konjedercu, k rabeljnu (frajmanu) ali h kakimu druzimu mazaču, svojo vodo skazovat, namesti de bi bili pomoči iskali
Zlata Vas (1850):	mógla, nikomur tega ne povédati. Brenceljnovka tudi zares ni nikomur druzimu nič povedala, kakor svoji sestri in svojimu možu, ki sta
Roza Jelodvorska (1855):	hvaliti jeli: »To je prav! To je lepo! « rečejo eden druzimu. In na zadnje vsi enoglasno zavpijejo veseliga serca: »Živi Bog

drugi

drug
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam
drug'
Kmetijske in rokodelske novice (1844): k sebi. «« Dete se vernilo Glavco položilo. Pervi dan zbolelo , Drug' dan oterpnelo, Treti — pokop 'melo. S. Reja shidnih zhervov ali

druge

Ta male katechismus (1768):	tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila
Branja, inu evangeliumi (1777):	ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli

drugej

Rudninoslovje (1867):	os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna
Rudninoslovje (1867):	dve — zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej
Rudninoslovje (1867):	drugo na drugej navpično stoječe, toda le dve med njimi ste enako dolgi
Fizika (1869):	privežete veliki kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej nasproti postavíte (Pod. 202.), pride se do imenitnega posledka, da
Astronomija (1869):	na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda
Botanika (1875):	s tem, da so se sprijele stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje ostalo ali se pa kakor

drugi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na Laſhko planil. Kako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	časa do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan
Zlata Vas (1848):	kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni beró, drugi pišejo in zopet drugi delajo po vertih, pa s tako
Zoologija (1875):	samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek
Gozdovnik (1898):	ker se je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže

drugii
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vſih plemenov imena dobil, Pervi me je vſeſkos fajmoſlitra zhaſtil, Drugii ſe je lih sato zhes me grosil, Tretji me je

druji

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shriſti podiizhov: al utam preguevare dati knabosh taku mienov kaker druji aboutni mienejo: ani
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 63. KAPITL. Spet an druji. Gantuarh da vehku dnarje dobish. Povoshi an srabern dnar navetar
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et

drvjei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso

drvji

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bveg sin † Bveg S. Dvh † Amen. TA 16. KAPITL. An drvji skvshan S. Shegen na an pot jas N: grem vboshjam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 8. KAPITL. An drvji Sveti Shegen. Shegnei N: menei nes noi povsodeë inv spvevi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv skves telv noi dusho; noi

drugih

druge
Biblia (1584): vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony

drugeh

Ta male katechismus (1768):	pervi le tri te perve: na ti drugi pak teh drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo.
Branja, inu evangeliumi (1777):	Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo

drugih

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	oſnasheno. 45. Tèdaj on grę, inu vsame k' ſebi ſędèm drugih duhov, katęri ſo hujſhi, kakòr on ſam, inu ony gredó
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim nogam, inu on jih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Drugič: Se z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak béžati iz kraja, kjer se za pijanšino
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	drugih dobrih in lepih bukev in pisanj imamo, iz kterih bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	glas. Vender te znamnja niso gotove in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov
Botanika (1875):	na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega razun drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti

drujih
Kmetijske in rokodelske novice (1844): le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro

drusih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	50. Bog ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sgodí. “ — Ta bolnik ſi je bil tedaj, kakor ſhe vezh drusih, ki ſo ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi po drusih deshelah ſim dovolj hodil, in niſim naſhel vaſi, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj vezh od tega govorilo ; pervizh : ker ſe je v drusih novizah dovolj piſalo, bres de bi ſe bil namen doſegel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perpravniga polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh,
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is

druzeh
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco

druzih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dva rumenjaka. Zató jih pa tudi po viši ceni od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de jim kokoši take
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo se ta veseli večér
Stric Tomaž (1853):	toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so
Roza Jelodvorska (1855):	je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi vi druzih! On je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svetu. Al to ni res. Ogerski vol je že sin druzih staršev in gotovo je, da v Egiptu, Fenicii, Sirii itd.
Zoologija (1875):	isto število pet ponavlja se na njih tudi pri vseh druzih organih. Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami
Zlatorog (1886):	midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem druzih,

druſsih
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ménilo, de mora poſébne ſkrivnoſti imeti, de vé od viih druſsih Ipavzov nar bolj s vinam v zaker iti. — Tazih ſkrivnoſti

drugim

drugem

Sacrum promptuarium (1695):	ſuper beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit
Kuharske Bukve (1799):	tako na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9.

drugim

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mo v' zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tri — tudi deſet in ſhe vezh drusih vosov, eden sa drugim, kteri ſo sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesréča
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih pomehčic in stenčíc, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Dopást' jim, kar Bog zapove. 9. Res prav lepo je, drugim blaz'ga kaj storiti, Še lepši, jim storit' in ne jezičen
Valenštajn (1866):	kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in prepustil sem mu svoje pravice z nekterimi pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj varh in te

druiem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): nause pergodenje prei da sunze gorei prida is tvojim ta druiem perſtam te pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader
drujiem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico povedov bras vse halufije inu potam

druzim

Mineralogija in geognozija (1871):	je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi
Mineralogija in geognozija (1871):	namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je znotraj samo na sebi
Deborah (1883):	gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim številom razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa

drugimi

drugemi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej

drugim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	mi še le treba, naj bi bila tudi sila, z drugim prijatelami domovine se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri
Zlata Vas (1848):	trideset je odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni

drugimi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je
Robinson mlajši (1849):	ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar
Stric Tomaž (1853):	tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi snoči z nekterimi drugimi doma, ker niso bili za lov pripravni in ker jim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa tudi cenejše. Ni namen naš
Kemija (1869):	lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes
Fizika (1869):	je vsaka stvar v bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali
Botanika (1875):	kakor tudi na to, ali so med sabo ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se
Občno vzgojeslovje (1887):	kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora

drusimi

Genovefa (1841):	mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj

druzimi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poslanec iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo krajnski otroci po nekterih krajih tudi to
Mineralogija in geognozija (1871):	enake. Najlože se menda najdejo v Idriji (na Zemlji), med druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem
Deborah (1883):	katera je v razumu, v prosveti za stoletje pred vsemi druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej
Aritmetika za učiteljišča (1885):	le z 1 in sama s seboj, nego tudi z druzimi števili, zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število
Aritmetika za učiteljišča (1885):	cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr.

drugo

Biblia (1584):	ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tega verta. On bo skerbel, de se bo zamòglo že drugo leto, še bolj pa za naprej tistim kmetovavcam za majhne
Zlata Vas (1848):	z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor
Čas je zlato (1864):	in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se
Rudninoslovje (1867):	prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode
Aritmetika za učiteljišča (1885):	m = k, b : m = k1, tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V koliko minutah bosta zopet skupaj? 57.
Revček Andrejček (1891):	vama res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike

drugoj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Alj kedar s' enoj rokoj ponvo is ognja odſtavi, s' drugoj pa pokrivavko odkrije, na veſ glaſ savpije, ino od ſtrahu

drugu

Sacrum promptuarium (1695):	ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga
Sacrum promptuarium (1695):	Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili tę męſta Israel
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	7. Drugu pak je padlu v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	biti? Nęshka. (tihu k' Matizheku. ) Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti bom vshę povędala. (Matizhek grę. ) SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron

druje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tabei zhries dau! sakai jas sim uresnizi svo potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei

▶ drug zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drugih
- drusih
  Biblia (1584): ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge metali. Inu on je

▶ drugače prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drugače

dergazhi

Ta male katechismus (1768):	hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo.

drugač

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti; če bo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač pomagati, kakor starim. Je 1 do 8 lét stare drevesa
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je hotel vedno v njegovi tovaršiji biti in ga nikoli drugač kakor brata imenoval. Ni ne dan pretekel, de bi ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nas obveljati ne smé. Zdaj treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jaz, revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	z lepšo dostavlja odpadek se ta! Učitelj. Veliko že tudi drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se ne smé omožiti; ako ni cesarice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne smé omožiti; ako ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz

drugače

Zlata Vas (1848):	Pri tem ne more noben pošten človek obstati. Vse mora drugače biti, ker to je od sile. “ Župan Brencelj je djal
Robinson mlajši (1849):	samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov. Otroci! vse je za
Stric Tomaž (1853):	po imenu Juri Hari slišali, ali ga vidili, ali kako drugače kej od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro
Stric Tomaž (1853):	ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni je ta reč znana
Roza Jelodvorska (1855):	tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	starši vendar odpustili mojo dobroserčnost, a Bog nas lehko tudi drugače za to blagoslovi. “
Zoologija (1875):	tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga se imenuje roka, ako se na
Občno vzgojeslovje (1887):	ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari
Občno vzgojeslovje (1887):	krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični

drugači

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gold. 12 kr. srebra. Oznanilo v 12. listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se povsod s kmetijstvam vežejo. Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani niso vedli, kaj de
Zlata Vas (1848):	seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači ni biti moglo. Še clo med tednam pri delu na
Zlata Vas (1850):	in so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v veliki časti imeli
Tine in Jerica (1852):	Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju ni drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga ubraniti. — Tako sta bila vi
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so ljudjé napravili vse to, ker jih veseli nas viditi, drugači bi gotovo tegane bili storili. Zgoli iz veselja nam
Čas je zlato (1864):	zares, de česar se je Lenče prijel, se je vse drugači prijel, kakor drugi ljudjé. To je, on je razumel, de

drugazh

Genovefa (1841):	obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo. Vezh ni védel, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo ali po lizu ali po rokah raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa ne is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blago ſo napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine
Sveta grofinja Genofefa (1857):	grof miſlil, de ſe je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril
Sveta grofinja Genofefa (1857):	to sahvala, ktero mu sa njegovo ljubesen ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal

drugazhe

Genovefa (1841):	roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj povedala. Pa sdaj shé dobro
Genovefa (1841):	miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla tù ſim priti. Kaj bi

drugazhi

Biblia (1584):	Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi vaj per rokah imęl; pak ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril — Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada ? Baron. Pervizh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè

▶ drugačen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drugačenpridevnik, splošni, nedoločeno

drugačen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera
Čas je zlato (1864):	Lenče dobro vé, de bo odgovor vés drugačen, kakor takrat, ko je psa od njega v poduk dobil
Valenštajn (1866):	teta, srce mu potrli ste, Saj bil na poti ves drugačen je! Tak miren! tak vesel, zgovoren! Rada Bi videla, da

drugagſhen
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán

drugačnapridevnik, splošni, nedoločeno

drugačna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	te rečí po svojih lastnostih med seboj razločne ! Tó nanese drugačna primera teh tréh pervín, po kteri so zložene. Takó je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kterih so mnoge rečí zložene, je pri vsaki reči nekoliko drugačna, torej so tudi rečí med seboj po svôjih lastnostih razločene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Krompirjeva župa drugačna. Operi čisto pet ali šest debelih krompirjev, olupi jih, zreži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ali skuhaj kako moknato jed na nji. Ponarejena goveja župa drugačna.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	počasi in potem s cukrenim snegam olepšaj. Kruhova torta, še drugačna. Zmešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra s pol unčo tudi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en trenutek in vzemi gotovo odločeni model preč. Bela žolca, drugačna. Skuhaj telečjo nogo v enim poliči vode prav mehko, potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi, na maslu ocri in na župo deni. Jeterna župa drugačna. Deni en funt na drobno zrezanih jeter in nekoliko podolgama
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kruhova torta, drugačna. Zmešaj pol funta olušenih in dobro stolčenih mandelnov s pol
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Materia, iz ktere vsako življenje klije, znabiti v luni ni drugačna kakor na zemlji, akoravno se je mnogo zoper to govorilo

drugačnepridevnik, splošni, nedoločeno

drugačne

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj
Fizika (1869):	Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve.
Fizika (1869):	v kapljini. 142 Ako se raztopé navadna sol ali tudi drugačne soli, slador ali tudi druge stvari v vodi, morajo se
Mineralogija in geognozija (1871):	Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias

drugačnegapridevnik, splošni, nedoločeno
- drugačniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bolj potrebno. Se vé, de bi verh tega tudi spisi drugačniga obsega zlo koristni bili, samo naj bi bili prilični in
- drugazhniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih
drugačnejšepridevnik, splošni, primernik
- drugačneje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): mi, oni so s kónj stopili in tla kuševali. Vse drugačneje čutenje človeka obhaja, ki se vsim tistim krajem približuje, kjer

drugačnipridevnik, splošni, nedoločeno

drugačni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni.
Stric Tomaž (1853):	serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	listu priobčile, je tudi med Slovenci znana, toda v nekoliko drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega

drugačnihpridevnik, splošni, nedoločeno
- drugačnih
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): skupe nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila
drugačnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- drugačnimi
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav vjemali ž njegovim značajem

drugačnopridevnik, splošni, nedoločeno

drugačno

Zlata Vas (1848):	dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré k župi. Kdor ni imel denarjev
Tine in Jerica (1852):	belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje je nastopilo. Al s tem še nismo pri kraji
Fizika (1869):	l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno, ki

drugazhje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in pa zhe je v boljſhi semlji, je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga.

▶ drugec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda)

drugorojenec; Pleteršnik

drugcu
- drujzu
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): dobita na enkrat dva ſina. Pervénzu je bilo Esav imé, drujzu pa Jakop. Esav je bil veſ dlázhen ino koſmat, ino

▶ drugič prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drugič

drugezh

Ta male katechismus (1768):	dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade bo per tehisteh, katiri te SS.
Ta male katechismus (1768):	od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo

drugič

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Drugič: Se z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	po 4 za sto pa sedaj malokdo rad dnar posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se vsak bojí tiste dolge
Rudninoslovje (1867):	ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da veš
Fizika (1869):	odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da

drugizh

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v boljſhi semlji, je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dovolj piſalo, bres de bi ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje

drugoč

Robinson mlajši (1849):	ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak boš
Robinson mlajši (1849):	življenja za to dal, ko bi s tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak
Robinson mlajši (1849):	Dvanajsti večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas
Robinson mlajši (1849):	Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je
Robinson mlajši (1849):	ne vede: pak je — gdo bi si to bil mislil! — drugoč k sebi prišel. Vsi. Ah! to je prav, da le
Robinson mlajši (1849):	je naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako bi keda drugoč prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko
Robinson mlajši (1849):	sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je
Robinson mlajši (1849):	bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji plúti mogel. Ino je li takó si je
Robinson mlajši (1849):	ino Robinson še je Boga goreče pomolil, da ga je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi to tude lehko učinili, pak

vdrugič

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	del časa v gradu svojiga brata dopernesel. Gerard svojo svakinjo vdrugič v nesrečo spravi.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Braslovč vse na polji tako čisto pokončala, da so mogli vdrugič njive obdelati. Fižol, proso in pa činkvantín (to je, tista
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	našim strahú in groze brez konca in kraja”, je bil vdrugič posvarjen; še enkrat, in zakljenkalo mu bo. Škof orleanski je

vdrugizh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ko tí le? ” Peter odgovori: „Ljubim te, Goſpod! ” Jesuſ rezhe vdrugizh: „˛Simon, ali me ljubiſh? ” Peter odgovori: „Ljubim te, Goſpod! ” Jesuſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſizer voljen, pa meſo je ſlabo. “ ˛Spet obidejo teshave Jesuſa. Vdrugizh gre, ino na kolena do tal s' obrasam ſe vershe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſake beſede, ki is uſt boshjih is-haja. “ — ˛Satan ga kmal vdrugizh ſkuſi. V' Jerusalem na verh tempeljna pelje Jesuſa, ino ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Je she reſ, tudi ta je Jesuſov prijatel! “ Peter tají vdrugizh, ino ſe zelò roti, de ni. „Niſim ne,“ je djal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil to isrekel, ino Jesuſa vtretjizh satajil, je petèlin vdrugizh sapel. V' tiſtim trinku zhaſa perpéljejo vojaki Jesuſa k' ſmerti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	klizal nè; le idi, ino saſpì. ” Ravno tiſti glaſ ga vdrugizh klízhe. ˛Samuel ſpet vſtane, gre k' Helitu, ino dobí ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smanjſha. Ravno sató je vezhkrat prav potrebno, de ſe odraſhenim vdrugizh ſtavijo, poſébno pa takrat, kadar kose v kakim kraju pogoſtama

▶ drugikrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drugikrat

drugekrat

Pozhétki gramatike (1811):

4. Spet druge pomenio zhaſ. Hier, vzhéraj; avant-bier, predvzhéraj; autrefois, drugekrat; bientôt, prezej, kmal, koj; souvent pogoſto, vezhikrat; toujours, vſekdar, vſelej

drugikrat
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar več storiti
drugokrat
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she

drugokret

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa tiſtu je to drugokret proſſiu, inu kyr ni to drugokret vſhliſhen biu, ni nehau od proſhne, inu molitve, ampak: oravit
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Kader je Pilatus shi to drugokret Chriſtuſa praſhou, ali je on en kral? je Chriſtus nemu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Kar ni to pervokret prezei sadobiu, sa tiſtu je to drugokret proſſiu, inu kyr ni to drugokret vſhliſhen biu, ni nehau

drujikrat
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kúp po volji, zhe pa ne, ſe hrani, de ſe drujikrat drajſhi prodá. Hraniti pa ſe mora v ſuhim zhednim kraji

drujkrat

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu srozhí ſvojo zerkev rekozh: „Paſi moje jagnjeta in ovze. ” — Drujkrat ſe je Jesuſ na neki gori pet ſto uzhenzam perkasal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako obrázha na ſvétu, de nam naménjena ſrézha gotóvo dojde Drujkrat rezbe Isak Esavu v' ſvojih ſtarih dnéh: „Glej, ſin! ſtar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	krive vere. „Jdi,“ je ſhe Jesuſ djal, „ino tako ſtóri. “ Drujkrat je nebeſhki uzhenik tako le pravil; Kralj je ſ' ſvojimi

▶ drugje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drugje

dergi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je

drugej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor na Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kterih smo do zdaj le brali o časopisih, da se drugej

drugje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé ga imajo, shénſke ne. Le na ſpodni
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tudi, de njih smert ni dalječ. Dobričeva mati so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam pri materni postelji sedel.
Revček Andrejček (1891):	občina naj pa plačuje za teboj, kaj ne? Janez. Kje drugje, nego pri vas kmetih in pri vašem delu sem si

▶ drugod prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drugod

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je, de ima živina veliko lepši in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè
Tine in Jerica (1852):	de ste bile kravi iz Livad? Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj je deček sam verjel. Ko je Paljčar z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in
Valenštajn (1866):	rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	za nas skerbé. Poprej ko smo hrum in šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in
Rudninoslovje (1867):	v Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu i po drugod. Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i
Mineralogija in geognozija (1871):	tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne
Zoologija (1875):	iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor drugod po telesu, posebno po drobovji, zlasti po želodci in po

drugot
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri

▶ drukan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

odtisnjen; kontekst, nemško-slovenski slovar

drukano
- drukanu
  Sacrum promptuarium (1695): bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu

▶ druščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

druščina

drushena

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhas se pezhati. Zhes uſſe sladka, inu lubeſniva je taiſta drushena, kjer perludnoſt beſſede, inu faderſhanja poglade. Kolkerkratkol sem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je ſuper doſti hudeh rezhy oſdravlanje. XXXV. Poſt. Dobreh tovarshov drushena je dobrega ſaderſhanja spoſnanje.

drushna

Hrana evangeljskih naukov (1835):	je to nebeſhko kraljéſtvo? Nebeſhko kraljéſtvo ni drugiga, kakor isvoljena drushna pravovernih kriſtjanov na semlji, ki ſe v' ſvoje neſkonſkno ſrezhno
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino pokorni biti: tak bode vaſha hiſha prebivaliſhe ſv. Duha, drushna angeljſka. III. Veliko toshujete, vi goſpodarje in goſpodinje! den denaſhen
Hrana evangeljskih naukov (1835):	s' malim kvaſam veliko mele ſpremeni. — Mala je bla tudi drushna Jesuſova: le dvanajſt apoſtelnov, ino dva ino ſedemdeſet uzhenzov ſi

druščine

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	velja kar hoče, — Vi ste me izpahnili ne le izmed druščine, ampak tudi iz Rima ste me pregnali; zapodili ste me
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	opraviči družbo meni rekoč, da oni človek nikakor ni njihove druščine, in me povabi prisesti k njim, kar radovoljno storim. Pomenkovamo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	vzgoja otrok? Ali si dovolil, da so hodili v slabe druščine? Ali si trpel slaba znanja? Si jim dajal slab vzgled

drušine

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	prav lep zgled. Ob skušnjavi misli v Boga. Se varuje drušine hudobnih ljudi. Nedolžnost mu je ljubši od vse sreče svetá
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Pankracij je neizrečeno ljubil staršega vojaka in veselil se njegove drušine, kakor se veseli mladi vojščak, če se mu pridruži skušeni

druſhine
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá

druščini

drusheni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is mojem Synam v' tempelnu, is Eliſabetho v' sveti hishni drusheni, inu v' Kani Galilei v' jeſtnishu. Jeſt sem moj jevek
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Kolku naunzneh beſſedy ti govorish? kolku rezhy tribash ti v'drusheni, katire tebi ali nezh nanuzajo, ali zel shkoduvajo, ter doſtikrat
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Zhe so bli dobri, bosh v' nebeseh is njimi v' drusheni; zhe so hudobni bli, bosh is njimi v' peklu v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se s'tem drugem astopi, koker pak de be v'drusheni andle pozhejnal. Poflisej se to poſtavo te lubeſne dapolniti, inu

drušini
Kmetijske in rokodelske novice (1846): misel; zakaj ravno ta dan zvečer, predenj smo se, v drušini drugih treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že
druſhini
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſteljo vred. (Dalje ſledi. ) Prenaglo — neumno! Nekdo je v neki druſhini vpraſhanje saſtavil, koliko zhaſa bi treba bilo sa naſhteti bilion

druſhnji

Slate jabelka (1844):	de naj ne samiri, de ne more vezh v’ njegovi druſhnji oſtati, ker mora iti V kor; in je ſhel. Predinj
Slate jabelka (1844):	de ga je Bog poklizal, nov orden sazheti in v’ druſhnji ſvojih duhovnov shiveti, je sazhel perſerzhno Boga proſiti, de naj
Slate jabelka (1844):	jeſt, in ſi ni upala ſama po-me priti; le v’ druſhnji ſvojiga mosha ſi je upala priti. Jeſt pa ſim ſhe

druščino

drusheno

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	en mlad Premonſtratenſar se je drusheno teh Angelov ſaſluſhil, ke je toku andohtlivu Brevir molil, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	moj Syn! kader be bil ti mene is mojo presveto drusheno jeſti videl. Jeſt sem se anala preſhlahtneh riht, inu ptujeh
Kratkozhasne uganke (1788):	gmajn pukam, ali ſa dolge zhas si krajshati: ali med drusheno en smeh, ali shpas pozhęti sluſhejo: męrski enega v' eni

drušino

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	so minile. Kar vernil k preroku se je z svojo drušino, gre k njemu v hišo, ino mu ponudi drazih daril
Najdenček (1860):	in starega Parizeljna pustila, da me je varoval in mi drušino délal. Prav dobro sva se iméla in stari psiček je

druſhino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril
druſhnjo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med

▶ društvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

društev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	in naj bi čitalničin odbor po razgovoru vseh druzih narodnih društev to v svoje roke vzel. Kdor „se je nadejal slišati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	ne pozna pravil spodobnosti in da ni zgoraj imenovanih laških društev itd. za časa in kakor se tiče vabil. Bodi si
Zeleni listi (1896):	gld. 40 Kr. Knjižnica za mladino. USTANOVILA »ZAVEZA SLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV« Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega

društva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	se udeležé občnega letošnjega zbora, posebno pa vsi udje akcijskega društva, da kje ne obveljá sklep, v slojih posledicah zeló škodljiv
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	in močen vpliv na slovstveno delovanje le v rokah akcijskega društva, v rokah Matičnih pa bi ga zavirala? — Matica pa spekulacija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	povdarkom doní na ušesa. — Nočemo omeniti umazane sebičnosti sedaj brezdomovinskega društva „Sokola” gledé tako zvane „imovine”, njegove nasprotnosti do čitalnice, katero
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	sodelovali, na pr. ital. filharm. društvo, pevski zbor ital. telovadskega društva in mestni župan kot predstojnik meščanske bande, umetnik Krežma, violonist
Trtna uš (1881):	obče koristno znanje. V Gradci, meseca januarja 1881. Odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva v Gradci, Sackstrasse štev. 9.
Trtna uš (1881):	se uže prikazala. Z ozirom na to je odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih podpor
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izvenredna pa razdeljuje ostali dobiček. Razven akcij izdajajo taka akcijska društva tudi obresti dajoča dolžna pisma; ta nimajo sicer nikakeršne pravice
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kupi dne 4. oktobra 6000 gl. zastavnih pisem štajerskega hranilnega društva po 101.50; koliko mora zanje plačati, ako se računa 1/2

družtva

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njih dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kako pa naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in

društvi
- družtvi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši

društvo

društvo
Ultra! (1867): tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi

družtvo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z našimi bravci od razstave pomenili, ki jo je obertnisko družtvo pretečeni mesec v Ljubljani napravilo, tóde danes hočemo od nje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo ta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse domorodne rečí tako živo vnéto, tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v svojim novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri
Robinson mlajši (1849):	z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel, kar mu je uže samo črez mero ljubo bilo
Robinson mlajši (1849):	tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	svojimi podložniki v 14. in 15. stoletji prebiral. P. H. Družtvo sv. Mohora. 26. novembra se je Celovški odbor družtva sv.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Iz Rohlvesovega predgovora. Kmetijško družtvo v Potsdam je pred nekimi leti sklenilo zdravnike povabiti, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pretresovalo in za nar boljšega zreklo. Ob enem me je družtvo povabilo, da naj leta spis natisniti dam. Pri sostavljanju spisa

društvu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču in zahteval, naj se društvu povrne dolg. To, kar je postavna dolžnost odborova, da skrbi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	po preteku 3 let nova volitev predsednika in odbora v društvu, ktero je že pred mnogo let osnovano bilo pod predsednikom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ki bi jej dohajal veči dobiček od kapitala, ali akcijskemu društvu, ki bi imelo konkurencijo? „Matica ima že v hiši svoji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	pa spekulacija? — to vsaj ne gré! Ali se le akcijskemu društvu spodobi spekulacija, ki donaša dobre obresti od vloženega kapitala? Ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	cestni policiji javnih nedržavnih cest. — Konečno se še dovoli podpiralnemu društvu na filozofični fakulteti Dunajske univerze 40 gl. podpornine iz deželnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	le neki Uršič ml. , ki je glava, život in noga društvu „Sokola”, je za-nj glasoval. Gosp. dekan je v življenje obudil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pred nekimi leti z namenom, da bi se v tem društvu moška mladina po telovadbi in primernih veselicah lepega vedenja in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih podpor darovanih društvu , gosp. dr. Vošnjaka pa zarad njegovih velikih zaslug za slovenski
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	izdaja društvenega spisa. Visoki spodnje-avstrijski deželni odbor pa je naklonil društvu visokodušno podporo v namen, da je moglo ta sklep izvršiti

družtvu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): sim se jez tudi tega dela lotil. Dogotovljeni spis sim družtvu poslal, ktero ga je z drugimi vred pretresovalo in za

▶ društvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

družba; SSKJ

društvu
- družtvu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): piše: „Udova banica grofica Sofija Jellačička naputila se je u družtvu grofa Karla Seilerna i njegove sopruge u Jeruzalem. Dne 11.
- druſhtvu
  Genovefa (1841): Koliko bôshjih dobrót pazh ljudje sdaj vshivajo, ki priljudno v druſhtvu

▶ družba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

družb

drushb

Genovefa (1841):	po merli; sakaj obá ſta ſe, kolikor je bilo mogózhe, drushb ogibala. Sdaj je bil shé ſkorej zhaſ ſlushbe Bôshje, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih je tudi she vezh zhaſa v vezh deshélah rasnih drushb, kjer ſe poljſki pridelki, ſadje in vinogradi savarvati dajo. Drushba

družb

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb

družeb
Občno vzgojeslovje (1887): je bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati

družba

drushba

Branja, inu evangeliumi (1777):	Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vaſhe potrébe snane , in ker me je z. k. kmetijſka drushba , ki vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla. ” „Vem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je noviga? (Nova drushba na Şhtajerſkim, Krajnſkim, Korſhkim, in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba

družba

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo ta družba vredna hči svoje matere na Monakovim. Slišali smo, de imá
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli česki kolovrati na versto
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu se je nova družba začela, pri kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko, Koroško in Krajnsko deželo; v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi. Ta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi še

družbah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji
Zoologija (1875):	šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke
Izidor, pobožni kmet (1887):	in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan ni bil tako srečen

družbam
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. V sredi
družbami
- drushbami
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bukev. 2. Ima z. k. kmetijſka drushba s drugimi enakimi drushbami s piſanjam v ſvète iti, in ſe v kmetijſki rezhi

družbe

druishbe
Kmetijske in rokodelske novice (1844): sledi. ) Kaj nam bodo od velikiga sbora z. k. kmetijſke druishbe, ki je bil 2 dan Velikitravna v Ljubljani, le povedali

drushbe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano

družbe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili. Tajnik
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bili zopet z enim glasam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že
Ferdinand (1884):	je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè

družbi

drushbi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa

družbi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prav dobre robe. Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	namén dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajnski družbi, ki si je v prid kmetovanja to veliko skerb naložila
Roza Jelodvorska (1855):	me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim v naši veseli družbi, ko se tako redko na beli dan pokažete«. Obernivši se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti. Vprašamo tedaj

družbo

drushbo

Sacrum promptuarium (1695):	Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po

družbo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je glas in dober vès. Naj misli
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor želi v to družbo stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor želi v to družbo stopiti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ptuje dežele. Gosp. minister je pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje, in

druſhbo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je

▶ družben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

družbenega

Aritmetika za učiteljišča (1885):	z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge. 1
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in 40000 gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj

družbenoga

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	nam je storiti, da povzdignemo na Slovenskem slovenščinu na čast družbenoga jezika? Sledeča: 1. Govorimo med seboj vsigda po slovensko. Govorimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	slovenski gospodi, slovenske gospe i gospodične. Slovenščinu povzdignuti na čast družbenoga jezika, to moramo mi Slovenci sami, osobito mi izobraženi, sicer

družbniga
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo

družbenem

Aritmetika za učiteljišča (1885):	razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti

družbnim
Kmetijske in rokodelske novice (1845): podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves

družbeni

drushbni
Kmetijske in rokodelske novice (1844): konzhana. Zhe bi zhes vſe povrazhenje ſhe kaj denarjev v drushbni kaſi oſtálo, takó bodo tí denarji sa drugo léto prihranjeni
družbeni
Aritmetika za učiteljišča (1885): 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci

družbini

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vodja kmetijske in obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu

▶ družica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarišica, prijateljica; [sskj]

družica

Deborah (1883):	v nebesih, tam se stoprv sučejo! Krčmarica. A! drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to
Deborah (1883):	stoprv sučejo! Krčmarica. A! drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to dekle! Nu, Jakec, dobre

družice

drushize

Hrana evangeljskih naukov (1835):	jesiki jo poteptajo. Kaj je lepſhiga od nebéſhke nedólshnoſti, one drushize angelſke; ino neſramni jesiki jo omadeshujejo. Kaj drashej, kakor ljubo
Življenja srečen pot (1837):	poboljſhati ſe; pa njegove ſlabe rasvade, she toljko lét njemu drushize, ſo ga mudile ino ſilile v' poprejno shivlenje. V' tim

družici
- drushize
  Življenja srečen pot (1837): biti, isvolj ſi v' ſvojih mladih letah dve nar potrebnej drushize; bogabojezhoſt in pridnoſt; one bote sveſte tovarſhize tvoje po poti
družico
Divica Orleanska (1848): In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu

▶ družina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

družin

Zlata Vas (1848):	so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka
Divica Orleanska (1848):	So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska

družina

dershina

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsa nebeshka dershina bodi smano podni noi ponozhi inv perusah moiah gantlah tv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ka dershina inv vsi S. S Katieri soshe natam sviere inv vse

drushina
Biblia (1584): supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna drushina. Kateri Ozheta inu Mater vezh lubi kakòr mene, ta nej

družina

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli s teboj vsaki večér sveti roženkranc — in Bog
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši na delo šli in z veseljem

družinah
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): preneumen, da bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal
družinam
Šola v boju proti pijančevanju (1898): udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v prid. Na ta način bi dobile že sedaj obstoječe

družine

dershine
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash
deržine
Kmetijske in rokodelske novice (1845): imel, in več ga je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil

drushine

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	He shene, nikar drushine, Oſla, vola, druge shvine, Vſe, kar jeſs bom nemu dan
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je en tak, katęri, de ſi lih nima shenę, otrók, drushine, ali ſlushbę, inu od ſvojga blaga shivy, ali v' męſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa shganje. — Dober kerſhanſki goſpodar, mora tudi sa sdravje ſvoje drushine ſkerbèti. V tim méſzu vrozhinſka bolésen, grisha, merſliza i. d.

družine

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mladi in stari in se zapisujejo v armado; za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in
Izidor, pobožni kmet (1887):	me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti

družini

drushini

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jo lotíle, pa ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti

družini

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imel boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila
Zlata Vas (1850):	z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu
Blagomir puščavnik (1853):	k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sami v nesrečo ne prišli, in tako sebi in svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič
Izidor, pobožni kmet (1887):	nikakor mogel umeti, kako da bi se ljudje v eni družini tako sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno

družino

dershino
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): mverja biva takv nai mène o Jesvs Kriſtvs stvojo nabeshko dershino mojo srezho? al je mene moja srezha sekrita nai ti
deržino
Kmetijske in rokodelske novice (1845): I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali
drushino
Biblia (1584): ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga

družino

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pride. Kdor ima več sadja, de ga ne more z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od ktere je bil dolgo ločen. Njih perva beseda je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	opraviti. Kjer pa veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imeli. Za poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je
Roza Jelodvorska (1855):	v dvoriše prišli, z velikim veseljem. Zdaj gre s svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno in djatelno, ne pa zakopati se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	takem mi, kar nas sedaj živí? Kako preživiti sebe in družino svojo? Kaj bode za nami z našimi otroci? Kaj početi

▶ družinče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

družinče

drushinzhe

Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' ſredi angeljov boshjih. 6. Pa sa reſ mora vbogo drushinzhe tudi veliko grenkih poshréti, marſkatero hudo preterpeti. Alj ne bodi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ga; sakaj boljſhi je, de tamkaj kamen leshi, kjér malopridno drushinzhe ſedi, ino tebi otroke pohujſha, ravnohlapze ino dekle smoti, ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vrata ponujajo, ino jim bodo na ſtarost vrata odperli; sakaj drushinzhe, ki ſe Boga ne boji, tudi ſvojimu goſpodarju sveſto ſlushilo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	godi, naj ſe tudi per hiſhi saduſní; ino zhe ravno drushinzhe od hiſhe gré, mora poſhtenje per hiſhi oſtati. „Bodite v'

▶ družinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

družinski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izbo skozi pod ferčí, veliko zraka ogréva in ogrétiga po družinski stanici razpošilja, in takó je gotovo, de se po tem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in je bila nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj

družinskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Se vé de kjer pridelk ni velik, in kjer se družinskih rók ne manjka, de se da to delo brez mašíne
družinsko
- družbinsko
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v
- družinsko
  Viljem Tell (1862): sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte

▶ družiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

druži

drushi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): dékliza ta ſlúshi, Ki sdaj te s njó Ijubésen zhiſta drúshi. Kak téshka, brítka ura je ſlovéſa! Ştojé po lizah jima

druži

Valenštajn (1866):	vsak; I tako vseh ljudi kreposti vse — Kreposti svojej veleumno druži.
Botanika (1875):	Divjih navad krotilko, človeških nravov žlahtnilko, ki človeka s človekom druži. ” Priproste pa ganljive so zadnjič besede, s kterimi je neki
Lohengrin (1898):	sprejmì, prost šumnih zabav! Spremljana zdaj vnidita tja, Kjer vaju druži ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V vernosti spaja
Lohengrin (1898):	pesen (mož in žena). Spremljana zdaj idita tja, Kjer vaju druži ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V verností spaja

družijo
- drushio
  Pozhétki gramatike (1811): beſedi. Vés. Do ſdaj ſmo vidili, kako ſe beſede vkup drushio, de ſture en pomén, en isrék, en ſtavik. Vés pak
- družijo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z njim družijo potoki od Logatca, in vse te vode se pri Verhniki
družilo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): rojake učit ; Povsodi prijatlov obilno število Se k nam je družilo in srečo vošilo, Ker jele Slovenec smo k delu budit'
družimo
- drushimo
  Pozhétki gramatike (1811): Ktire ſploh kashejo. So zhvetire: 1. Tiſie, ktire nikol ne drushimo s' nobenim imenam, kakor on, ſe, quelqu'un, nékdo, quelqu'une, néka
družiti
Maria Stuart (1861): me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet

▶ drva samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drv

derv

Genovefa (1841):	nebá bi mi bila! Tako mi bo pa v ſrédi derv smersniti. Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno
Genovefa (1841):	léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv ſe pa vunder zhes leto doſti prihrani. Urno, kaj je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo
Zlata Vas (1848):	vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je
Zlata Vas (1850):	je to samo dalo. Sicer je vsak pri kuhi več derv požgal; zdaj so se derva varovale. V začetku so nekteri

drv
Kemija (1869): Holzgas, plin iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica

drva

derva

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s polénam svojiga konja
Zlata Vas (1848):	drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več
Robinson mlajši (1849):	koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je

drva

Kemija (1869):	tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna za kurjavo, in les, iz
Fizika (1869):	opazuje. Iz peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo, potem šum vrele vode, vse to
Pripovedke za mladino (1887):	da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter

drvmi
- dervmi
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko

▶ drvar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drvar

dervar
Blagomir puščavnik (1853): Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje

drevar

Blagomir puščavnik (1853):	koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši mi je
Blagomir puščavnik (1853):	dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu
Blagomir puščavnik (1853):	vse. Kaj pa vi mislite od tega? ” — Pri tih besedah drevar sokolarčeku dobro v oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi

drvarja
- dervarja
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): hoda saſliſhi od dalezh ſékati. Sa glaſam gre, ino dva dervarja najde, ki ſta debelo hojko poſekovala. V' Selenize mu pot
- drevarja
  Blagomir puščavnik (1853): se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha
drvarju
- drevarju
  Blagomir puščavnik (1853): gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je bilo drevarju ime, ga pa prijazno za roko prime ter pravi: ”Ali

▶ drvenka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pol vagana; Pleteršnik

drvenka
- drevenka
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove

▶ drveti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

drvi
- dervi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): krog razlega petje živo Pobožnih duš se ljubeznivo. In lov derví razpotja vprek, Vsa truma husasa, huj! huj! In glej, iz
- drvi
  Viljem Tell (1862): iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj

drvijo

dervijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in gor, Skoz gojzd in log, od zad, od spred Dervijo psi, sledivši skor Obvohajo beguna sled. Pastir, skerbé za svojo

dreve

Valenštajn (1866):	Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko
Valenštajn (1866):	div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor
Valenštajn (1866):	k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj

drve
Astronomija (1869): temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj

▶ drvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drv

drev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga v' shgavni dar daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame dva hlapza ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvojiga ſina Isaka, ino ga na altar déne na verh drev. Isak, poln tihe pokorſhine, terpi vſe voljno, ino ſe kar

drva

dreva

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Elija gre. Pred meſtnimi vrati jo najde, ko je ravno dreva pobirala. Rezhe ji: „Pil bi rad; perneſi mi, perneſi vode
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſta bila na verhu hriba, napravi Abraham altar, sloshi na-nj dreva, svéshe ſvojiga ſina Isaka, ino ga na altar déne na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino Isak pa greva na goro Boga molit. “ Sdaj vsame dreva, ino jih Isaku, ſvojimu ſinu, na ramo sadéne. On pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sloshi dreva na altar, rasſeka junza, ino ga dene na dreva. Po tem rezbe: „Perneſite
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ogenj ſe je s' neba uderl, ino povshil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodó polishe po grabnu. Ljudſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in druga kuhinjſka, ki s tako lahko veſtjo bres potrébe dreva shgè, naj bi ſama jih mogla iti v hoſto ſekat
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	zloži dreva na altar, razseka junca, ino ga dene na dreva. Po tem reče: Pernesite štiri čebre vode, ino polijte dar
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	božji altar. Okoli altarja naredi širok, globok graben. Potlej zloži dreva na altar, razseka junca, ino ga dene na dreva. Po
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ogenj se je z neba uderl, ino povžil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodo poliže po grabnu. Ljudstvo

drvi
- dervi
  Robinson mlajši (1849): sekiro v lés da bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob
drvmi
- dervmi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe vezh del le s premogam (Steinkohlen) , pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo
drvo
- dervo
  Robinson mlajši (1849): dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od

▶ drvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drevo; Biblija.net

drvo
- dervu
  Branja, inu evangeliumi (1777): je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega

▶ drzen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drzna
- derzna
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ

drzni

derzni

Oče naš (1854):	da bi vse nevarnosti od nju odvračal, ktere je tisti derzni, brezpostavni čas tolikrat popotnikom naklonil. Srečno sta prišla v svojo
Maria Stuart (1861):	Urno, urno v beg! Mortimer. I kaj je vender? Okelli. Derzni naš Sauvage Je planil na-njo. Mortimer. Al je vender res

drznih
- derznih
  Divica Orleanska (1848): Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam
drzno
Ljubite svoje sovražnike! (1899): bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in

▶ drzniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drzne

derzne
Maria Stuart (1861): sleparijo! Vmorítí more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v

drzne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	kjer le more, svoje strupene pene v duhovščino pluje, se drzne reči, da je bila ta nezaupnica po duhovnih, katere v
Lohengrin (1898):	prsa) Gospod! O moj velitelj! Lohengrin. Kaj je? Kralj. Kdo drzne tu se nam provod Motiti ? Kraljevo spremstvo. Kákov spor, ki

drznem
- derznem
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda

drznili

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	zabrani in hudo kaznujete Srbija in Črnogora, da ste se drznili pričeti boj za oslobodenje kristijanov. Nemci pa nasproti po „N.
Gozdovnik (1898):	ostrim očesom in po vesteh onih, ki so se najdalje drznili naprej, prepričali, da postavišče belih je utrjeno, kajti po prvem

drznoli

Viljem Tell (1862):	Z očesom lastnim sem ogledal sarnsko Trdnjavo. Staufaher. Vi ste drznoli v brlog Razdražene se tigre? Melhtal. Bil sem tam V
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Strani! Obotavljal Sem se predolgo, take zlobe so Se drznoli, ker nejso mojega Obraza videli — naj vidijo Obličje moje, čujejo

▶ drzno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drzno

derzno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ga ni hvaliti, Kar na svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h košu Pa nabral si je blaga, Vsak si
derzo
Robinson mlajši (1849): tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz

drzno

Valenštajn (1866):	svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj
Zlatorog (1886):	Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In

▶ drznost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drznosti
- derznosti
  Maria Stuart (1861): pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more

▶ drž. okrajšava ↘ goo300k, IMP

drž.
- derž.
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj

▶ držaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

držaj
- dershaj
  Pozhétki gramatike (1811): un entre sol, franzosko okno, lina, des entre-sols ; une garde-fou, dersháj, des garde-foux. Shtevilne imena. Cent, ſto, in vingt v' quatre-vingt
držaje
- deržaje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za

▶ držaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

držaje

dershaje

Genovefa (1841):	materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila — je po iménu in ſtaroſti
Genovefa (1841):	tém je proti nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima rokama dersháje in s ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi me s

▶ držan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

biti držan = imeti za; kontekst

držan

dershan

Branja, inu evangeliumi (1777):	jel koker v' tu trideſſetu lejtu ſtopiti, ke je bil dershan sa Joshefoviga Synu. Na zheterto Nedello po Velikinozhi imęnuvano: Cantate
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	modroſt, od tę nar porędniſhi dèrhali tih Judov sa norza dèrshàn. Danàs gręmo v'naſhim premiſhluvanji ſhe vſelej dalej, inu vględamo

derſhan

Ta male katechismus (1768):	od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti tai
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede

držani

derſhani

Ta male katechismus (1768):	katiri so revni, inu nasrezhni vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je toku Khristus na
Ta male katechismus (1768):	SS. Patroni prosite Gospud Boga ſa nas, de bomo uredni derſhani, de nam pomaga, inu nas ſvelizha, katire ſhivy, inu Krayluje

▶ držan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdrževan; kontekst

držana
- dershana
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): odperle, sdaj vidim, de krava v hlevu dobro in ſnashno dershana 4 — 5 krat vezhi dobizhek, kakor po paſhi ſèmtertje gonjena

▶ držanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

držanje

dershanje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je proti nebu obernjena ; in zela podoba in vſe Mariino dershanje je tako, toliko de na glaſ ne govori: „Moja duſha

držanje

Gozdovnik (1898):	ker je bila glavarjeva hči, mogla je kazati svoje neodvisno držanje. Zdaj je bil mokasin gotov. Postavi ga poleg drugega, izgotovljenega
Gozdovnik (1898):	bila Arečizi jasno poznati, pa se je premagoval. Mirno, samosvestno držanje vrlega, nepodkupnega Diaza ga je sililo čislati ga. »Po takem
Gozdovnik (1898):	bi dal za to, da bi vas videl nekrivega; vaše držanje pa ni možato, kteri zasluži trajno sočustvovanje. « »Ohranite vase šočustvo

▶ držati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

držal

dershal

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam, katęri na
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo
Genovefa (1841):	bil ravno v viru natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim
Genovefa (1841):	ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali

dershou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	perdjanu, je s' Chriſtuſovimi ſourashniki perjasnoſt imeu, je s'nymi dershou, inu ſe je vunder Chriſtuſu sveſt delou, je navrednu negovu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoji voli nasavupou, inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na bo dougu gor dershou, namrezh Bog s' ſvojo gnado, inu pomozhjo. On bo tebi

dershov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ano tako sviezho katero je shie an umeriozhi zhvovak uroze dershov ?

deržal

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst deržal, in potem pové ktere besede so pod, nad, ali blizo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad kaj več od tega govoril in nekoliko za
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal. ” Ta zadnja veljá. Kmet bo
Zlata Vas (1850):	maral za stare ljudi in se je mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je
Zlata Vas (1850):	vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se je modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi nesrečneži; zdaj vidite, kdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gospoda skorej v megli ostala, ko jo je nad glavo deržal. — Tudi se bere v tem časopisu, da je neki mož
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le tega se deržal in ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa, ki se je deržal kviško, je prazen in za nič. “ Čez druge kdor se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov varovanec, izdal, deržal je ravno tega za noge tako, da mu je bila

derſhal

Ta male katechismus (1768):	ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto

derſhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	k'temu tergu, kamer ſo ſhli : inu on ſe je derſhov , koker de bi misluv dalej jiti. Inu ona ſta njega
Branja, inu evangeliumi (1777):	v'Boshji podobi biv, ſe vender ni sa en rop derſhov Bogu enak biti: temuzh on je ſam ſebe k'nezh

držal

Revček Andrejček (1891):	Takoj! (Odide po sredi. ) Ti strela ti, kako sem ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni
Gozdovnik (1898):	stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi
Gozdovnik (1898):	v tem je Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je
Gozdovnik (1898):	s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene

držala

dershala

Genovefa (1841):	Nobene prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal
Genovefa (1841):	je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v rokah dershala, ji je bil v ſpanju is rok padel. Iſkala ga
Genovefa (1841):	je djála in bléda ko ruta, ktéro je v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih

deržala

Zlata Vas (1848):	zamišljen iz hiše šel; mlinarica se je merzlo in hudo deržala, po hiši rojíla in z vratmi loputala; Lizika je bila
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih

derſhalla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti

dorshala
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): njej saſtojn. Rada jih je vbogala, ſe ni ſvoje glave dorshala; pa tudi ſlahe tovarſhije mladih, raspuſhenih ljudi ſe je varvala

držala

Fizika (1869):	gibala bi se ona vodoravno dalje, da je ne bi držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje
Revček Andrejček (1891):	mi moreš kaj nepoštenega reči? Ana. Jaz sem se prisege držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “

držale

deržale
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prijaznost dobile, Se bómo v prihódnosti zopet glasile In zvésto deržale obljubljen namèn; Vam bomo dajale cvetlice in jedra. Nam z

držale

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	gručo prsti, ki je padla iz posode; to gručo so držale skup le korenine velike usušene poljske cvetlice, ki ni za
Gozdovnik (1898):	obdajal ta plavni otok, niti ena korenina, ki so ga držale, se zdaj ni kazala nad vodo. Čuti, ki so ta
Gozdovnik (1898):	dreves je ležalo konjsko ogrodje, in njegove preperele kosti so držale še okrasja, ktera so poprej nosile. Odlomki nekakega sedla so
Gozdovnik (1898):	in samotnem gradu, ker so jih grajanske ali vojaške dolžnosti držale v kraljevi bližini. Ob času, ko so Napoleonove armade preplavljale

držali

dershali

Biblia (1584):	kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo dèrshali en ſvit zhes njega, koku bi ga vmurili. Kadar je
Biblia (1584):	je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te
Sacrum promptuarium (1695):	vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de
Sacrum promptuarium (1695):	k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bal pred mnóshizo: Sakaj ony ſo njega kakòr sa Preróka dèrshali. 6. Kadar ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	en dan vſih ſedem umerlo. Boga ſo ſe vſi ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od

dershalli

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa sanikernu, inu greſhnu na sgubíli. Ali
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri bi vam mogl shkoduvati , aku ſe boſte tega dobriga dershalli ? Inn aku vi tudi kaj terpete sa pravize volo, tok
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe pazhili. Mi napozhutni ſmo njeh shivlenje sa eno naumnoſt dershalli. inu njeh konz bres ſposhtuvanja: glejte! koku ſo ony sdej
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo bli paſtirji na poli , ti ſo zhuli inu ſtrasho dershalli po nozhi verh ſvoje zhede. Inu polej ta Angel tega

deržali

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja bolj poznali
Divica Orleanska (1848):	Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele vojske so, Ne smejo
Zlata Vas (1848):	poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva
Zlata Vas (1848):	in delavci so rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu mora
Zlata Vas (1848):	eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem vès
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki jih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	še ustni in se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred ustmi. Živ in vesel je bil njen pogled — zdaj

derſhalli
Ta male katechismus (1768): drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri

držali

Mineralogija in geognozija (1871):	v premeru imajoče z debelimi odrastki, v premogovem škrilniku navadne; držali so jih za korenine Sigillarij; otiski praprotinih listov, Odontopteris Schlotheimii
Gozdovnik (1898):	reko in drevje natapal s temnikasto lučjo. Komanči so se držali po zapovedi popolno v miru, dasi bi bili mogli, ukljub
Gozdovnik (1898):	Indijanci skupaj sedeli, govoreči, da beli se bodo indijanskega načina držali, to je, da pojdejo na podjetje šele proti jutru in

držalo

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi ni bilo tako plitvo, da bi ga mogla
Gozdovnik (1898):	tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po

držati

dershat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh.

dershati

Sacrum promptuarium (1695):	docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere
Sacrum promptuarium (1695):	tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius
Sacrum promptuarium (1695):	zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar
Branja, inu evangeliumi (1777):	prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri

deržati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	čast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za
Zlata Vas (1848):	ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati . Čez šest lét in pol bom imel obilo denarjev; posodi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in ni v posebno dobrih hladnih hramih, se ne more deržati dolgo, ker po vročini vrè in vrè tako hitro in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj se dela in godi novega po
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de koj začnem? ” „I”, odgovori Hebrejec, „enkrat mi jih je deržati; koj na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s tako gotovostjo, da

derſhati

Ta male katechismus (1768):	della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade bo per tehisteh, katiri te
Ta male katechismus (1768):	S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati

držati
Fizika (1869): to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da

drže

dershe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe

derže

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naše „Novice” uče in prepričajo, ki se, odkar izhajajo, vodila derže, kakoršniga je tukaj učeni gosp. Jordan osnoval; ravno zato so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja deržé — pa nadjamo se, de bo to kmalo drugači. Novi časi
Oče naš (1854):	in vsim tistim, kteri z Bogom in z domovino zvesto derže, so prisegli, jih pomoriti in to je tudi Vam namenjeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	da ljudje take tatvine večidel še za nobeno pregreho ne deržé in se sadjorejcu še celó posmehujejo, ako se grozí, kakor
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bil ves nagerbančen. Mati zgrabijo hitro zerkalo in jej ga deržé pred obraz. Barbika se sama sebe vstraši. Jeza jo mine

derſhe

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s'prevuſo boſhjega strahu tvoje pozhutke, ter njeh v berſdi derſhè, zhe otshesh brumnu, inu Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega ſhivota
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tudi Svetniki, inu povikshani so noter da dna padli, ampak derſhè se v'molitvi, inu poniſhnoſti, de dobru ſhivish v'zhiſtoſti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njim v'nobenu pogovarjanje, kader zhes viro skushnavo imash, ampak derſhè se beſſede boſhje, debosh ohrajnen. En sam zhlank, ali Artikel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	reſdejlè, inu se natoſhi, de je tebi kedej predolge zhas. Derſhè ſa gotovu , de nabosh nekol pregreshn, zhe nabosh
Kratkozhasne uganke (1788):	v' rokah. Katiri so ti naruzhenejshi Svetniki? Katiri buqve ſaperte derſhe, inu ſhe use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe, inu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih

derſhee
Ta male katechismus (1768): koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente

drže

Valenštajn (1866):	le od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, Drže ozbiljno po navadi se.
Valenštajn (1866):	temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo
Rudninoslovje (1867):	izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je
Fizika (1869):	V to služi poprava (korrekcija, Pod. 85.). Spirala, ki jo držé kleščice C, gre pri B skoz zarezo ročice A, ki
Fizika (1869):	njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali, telo je v ravnotežji. Vse eno je, ali
Zoologija (1875):	in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani
Botanika (1875):	je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov

drži

dershi

Sacrum promptuarium (1695):	kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim

dershj
Sacrum promptuarium (1695): pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala
dershy
Branja, inu evangeliumi (1777): she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma

derži

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si boš nágnil vést, To pojdeš — téga bodi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ti priči pové, koliko verstic ima; on bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram na znanje dati, naj se
Divica Orleanska (1848):	svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	lesa v vino dene. (Ilo za pečárje) , ki pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de ne pozna razločka med ljudmí in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina, se tako dobro derži kakor vsako drugo vino, vendar še ni zginila tista napčna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni stanoviten, ali, kakor se navadno govorí, da se „ne derží dolgo”. Če se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra

de rži(združena oblika)
Blagomir puščavnik (1853): stanovanja proč je bila skala z germovjem obraščena. Tu skozi de rži pot. Kakor hitro Bogomila iz germovja pride, jo vitez

derſhi

Kratkozhasne uganke (1788):	inu pijked en thee. XXIX. Zhe imash bolehne ozhy: tok derſhi si 3. shkorze (usi triji morejo mandelzi biti, de njeh
Kratkozhasne uganke (1788):	dobru ſatisni. To s' tobakam nabasino glavizo pak k' plemenu derſhi: tok se bo tebi fajfa sama od sebe lepu uſhgala
Kratkozhasne uganke (1788):	gibę zel popolnema kugle okrog, inu okrog gladku perlęſhe; tedej derſhi kuglo na uni plati, kjer se, popyr nardebelſhi kugle derſhy
Kratkozhasne uganke (1788):	lesenem klinzam dobru, de luft notri pridti namore; tedej derſhi kluzh zhes goręzho svejtzho: inu ke se bo kluzh segręl
Kratkozhasne uganke (1788):	eno kupezo, ali pyvne glash, ter obernenega v' desni roki derſhi: v' lęvi ſaſhgi en kos popyra; al toku, de v'
Kratkozhasne uganke (1788):	Na vezher uſami luzh, ter njo pred to malano ſhabo derſhi, tok bo ta ſhiva ſhaba ſa pildam v' lukni. topluto

derſhy

Ta male katechismus (1768):	resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih

drži

Viljem Tell (1862):	tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda
Oče naš (1885):	moj Nacek, tudi tebi zná ura skušnje priti. Takrat se drži v sili in smrti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od
Zlatorog (1886):	ne bode več, On v brezdnu leží in cvet rudèč Drži v rokàh premrlih.
Zeleni listi (1896):	V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves glas ter drži roko, s katero je mahnil po zvoniku, daleč od sebe
Gozdovnik (1898):	prinesel, ko mu je treba rok, da se oprijema in drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso

držijo

dershijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe ne salesejo. (Dalje

deržijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	okoli in okoli, brez de bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota

držim

dershim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo

deržim

Zlata Vas (1848):	svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ako pa on misli, de jez z nemškutarji ali madžaroni deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam

derſhim

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Kok’ sem vesel, ke’ ga dobim! Kok’ srezhn, kader ’ga derſhim. 29. Takrat vesel’ objemanje! ’Nu zhes męd sladku kuskuvanje! Takrat
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	17. Sovraſhneke lubem, * serza odpuſtim, * povernit’ oblubem * kar ptuj’ga derſhim, perloſhnoſt puſtiti * perpravlem sem ſdej, greha se vogniti * sklenem ſa
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	zel majhn zhas terpy. 30. Takrat videm, kar sem iskal, Derſhim, po k’ tirem’ sem ſdihuval. Takrat v’ lubeſn’ bolan leſhim

držim
Revček Andrejček (1891): na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne za žive in ne

držimo

dershimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na preneſſete? Lnbesnive duſhe! kai pa mi delamo? kie roke dershimo? kir ti Nebeſhki Angelzi to zartano kry ſvoiga Krala nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhes damo. Saturei lubesnive duſhe! kai miſlimo? kai ſe gor dershimo? sakai ſe s' zeliga ſerza v' to volo Boshio na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katirimu kdu greh ſturi, bode tudi shtraiſan. Satorei lubesnivi Chriſtiani! dershimo mi tiſtu, kar govory Eccleſiaſticus cap. 31. Beatus vir, qui
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa katire proſſimo, inu ſe vunder naſhih miſli taku terdnu dershimo, inu tu Nebu h' dopounenu naſhih shel, inu vole taku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dershimo, ali le ſamu taku, de mi nikar hudizha, nikar zhloveka
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vekumei. Devet inu dvaista Peiſem. Pater noster. 1. H' tebi dershimo Roke O Lubi ozhe naſh! Poglei tvoje otroke, No ſe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo. Mi dershimo sdei ta spomin, Per sadni vezhirji tvoi Syn K'dirga
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bog sapovei. Oſma Peiſem. Te pet Zirkune sapovedi. 1. Sapovedi dershimo , K'dire nam Zirku da , Pokorni se sturimo, Oblast zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſzhaſama in previdno sgoditi, sato ſe pri tej rezhi ſtanovitno dershimo pravila goſp. Majerja: „Tu tréba pozhaſno poſtopati, da nikogar ne

deržimo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	blebetáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: „Blede, le deržimo jo” ; ena pa pravi: „Hudôbo vidi, ko takó hudo gléda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sučemo v njem in nam je um dal, da se deržimo v tem kolesu, da ne pademo ž njega. Kdor se

derſhemo

Ta male katechismus (1768):	derſhati. Kaj prida nam perneſſó te zirkovne ſapovde, kader njeh derſhemo? Te, inu take sorte, endejl ſaukaſila, endejl pak tudi ſapovde
Ta male katechismus (1768):	ſapovde derſhish; ſakaj tu je lubeſn boſhja, de njegove ſapovde derſhemo, njegove ſapovde pak niso teshke. Tu uzhy Kristus sam, katire

držimo

Valenštajn (1866):	Trobár. A mí ga držimo po konci, mi, Če misle vsi drugi, ko jaz i
Ultra! (1867):	Prav tako, prav, teh novín ni treba nikdar. Mi se držimo starega. Kotílek (vrže kapo Vilku, in ujame svojo ktero mu
Fizika (1869):	notri. Pod. 127 Očitno se zamoremo o tem prepričati, če držimo (Pod. 127.) svečo med vrata, na pol odprta, tako da
Fizika (1869):	menja po daljavi, v kterej držimo papir. Ako papir tako držimo, da se je ta krog pomanjšal v točko bleščeče svetlobe
Fizika (1869):	trakovi kolikor mogoče navpično, in ako na drugej njenej strani držimo kos papirja. Na tam se zdaj vidi svetel krog, čegar
Kemija (1869):	kislecem in dá spet vodo. Ako nad plamenom vodenčevega plina držimo stekleno cev (pod. 13), čuje se poseben preleteč glas, zato
Fizika (1869):	da se je ta krog pomanjšal v točko bleščeče svetlobe, držimo ga v žarišči leče. Na tem mestu so združeni tudi
Mineralogija in geognozija (1871):	V obče se držimo razvrstitve v enakolična kamenja in zmesi ter naštevamo najvažniša popisovaje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	v starem letu mnogo, upajmo, da bode vendar boljše, ne držimo tudi zanaprej križem rok ter delujmo z združenimi močmi! E.

držiš

dershiſh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	delaſh tukei med shoudnirji Peter? kai ſe ti Apoſtel gor dershiſh med timi hudobnimi, inu greſhnimi ludmy? kai sa eno sgliho
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	opomina: Quid commoraris in concilio vanitatis? Kai ſe ti gor dershiſh per timu vkup sbiralſhu te sanizhemernoſti? In cathedra deriſorum cum
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	priſhal ? ob oſmih? — ti ſi ſizer oblubil — zhe beſędo ne dershiſh — — Sonze bo ſkorej doli — (okoli poględa , sagleda Shternfeldovko, saupije, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je tebi Bóg dal, inu katęro sa lępſhi, kakor drugih dershiſh; ta tvoj bol offertni gvant, kakor tvojga ſoſęda, katęri morebiti
Pozhétki gramatike (1811):	od tih tukaj popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino dershiſh sgor dane vprave od isobrásenja zhaſov, ne oſtane tebi noben
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tako ſe tebi ſama od ſebe sazéli — zhe jo zhedno dershiſh. ” „Soper zopernijo je dobro kaj od obléke ob shivljenje djaniga

deržiš

Roza Jelodvorska (1855):	za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Slišal si že, kaj sem ti rekel”, odgovori Pavliha, „če deržiš, de te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	za-nj? ” Odgovori mu Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam ti

držiš

Valenštajn (1866):	Poddesetnik. Tedaj na videz s Švedom le držiš? Izdati nečeš carja, nečeš nas Pošvediti? Glej, to je vse
Zlatorog (1886):	»Ti s počétka se držíš temán, »Konec pa je, vem, – poljub srčán! « Ali temno prédse
Gozdovnik (1898):	zalupancu, pripravil toliko veselja! No, kaj se pa ti tako držiš ?« »Hm, držim se že dolgo tako, kakor se držim. Ko

držita
- dershita
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama
- držita
  Lohengrin (1898): dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez okán
- držite
  Občno vzgojeslovje (1887): na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more uživati, — sovraštvo zato

držite

dershite

Sacrum promptuarium (1695):	inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe
Sacrum promptuarium (1695):	non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter na fazonetel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet
Genovefa (1841):	sopet v roko podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla

deržite

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se to ravnanje večkrat ponavlja, bolji bo! Le tega se deržite, kar sim vam sedaj priporočil; te so nar bolji zdravila
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	storil nad vami! Ljubite Gospoda, njegov glas poslušajte, njega se deržite zvesto, njemu bodite pokorni. “ Še to imenitno obljubo je Mozes
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	več daleč do njega, ne morete zajiti, samo puta se deržite. Nisem šel daleč, pridem k mlinu, pred mlinom sedi mlinar

drživa
- derživa
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti

▶ država samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

držav
- dershav
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſhe révno, tako ſe je she v tiſtih „krajih sdrushenih dershav v ſéverni Ameriki *) „povsdignilo, kjér ſo ljudje shé bolj sbriſani
- deržav
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bo iz kake ptuje vladne hiše, le iz nobene sosednih deržav ne. Ali jim bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem
- držav
  Občno vzgojeslovje (1887): bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in

država

deržava

Divica Orleanska (1848):	cele leta tri. Dünoa. O tim pa gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert leta bi lahko porabil, kdor

država

Občno vzgojeslovje (1887):	namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh
Občno vzgojeslovje (1887):	in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in

državah
Gozdovnik (1898): za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v Zveznih državah Seng-mel, v Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da se

države

dershave

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	novizah bral in pripovedovati ſliſhal. “ „Zhe popotnik, ki ſkosi té dershave hodi, na „kmetijſko goſpodarſtvo gleda, ſe mora zhuditi, „koliko zhlovek
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v ſéverní Ameriki) ſrovo maſlo ali puter delajo! Inshenírji Şhent-Jurſhke dershave ſo to snaſhli. Pinja imá podobo veliziga piſkra in vezh

deržave

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti Oče pri nastopu
Divica Orleanska (1848):	Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar
Divica Orleanska (1848):	zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se bere v tem časopisu, da je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je

države
Šola v boju proti pijančevanju (1898): za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem

državi

deržavi
Stric Tomaž (1853): otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov

državi

Valenštajn (1866):	Nobena moč se vkoreniniti Ne sme v državi, i najmanj ti Got'je, Ti gladneži, ki gledajo očesom Zavistnim
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Turka! Kaj? V krvi dve pogineti državi, Na vshodu i zapadu, to vam pravim, I luteránska vera
Fizika (1869):	narodov, kterim se zatem pridružijo umetnost vojskovanja in znanstvo o državi in o pravici, in ki se pokažejo mnogo poprej in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	postave od leta 1849, namreč: „Prosta občina je podlaga prosti državi. ” Ker je navada bila, državno oblast proglašati kot samosilno in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	luko notranjega in vnanjega stanovitnega mirú. Rane, ki jih je državi vsekala poprejšnja sistema, ne dajo se zaceliti s površnimi sredstvi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	nimbus lojalitete tako, da je šla v tabor tistih, ki državi hočejo podvezati žile obstanka s tem, da vladi odrekó pobiranje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	drznila skruniti veljavo kroni. Taki stranki, ki ne prizanaša ne državi ne dinastiji, odločno nasproti stopiti ima zdaj grof Taaffe popolno
Deborah (1883):	dam, ker sam želim Enakopravnost svojim državljanom, I jud v državi mojej – državljan Je moj. « Ana. O blagor blazemu cesarju! Jožef
Deborah (1883):	ste prišli? Učitelj. Imenitna ovadba! Vse sem našel! Jaz bi državi bil akvizicija, to se pravi: zaklad. Vse sem pozvedel, vsa

državo

deržavo

Divica Orleanska (1848):	snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te zamore
Divica Orleanska (1848):	vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zna ; posebno ako se na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vse žile napenja, da se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo

državo

Valenštajn (1866):	je moč njegovih bojnih krdél Branila kdaj, varovála dežél ? Vojaško državo hotel je osnováti, Zapáliti svet in otrováti, Najdrznejšo igro pogumno
Valenštajn (1866):	majhne. Deverú. Tedaj prestol cesarju hoče vzeti? Butlar. To je! Državo i živenije Uplenoti mu hoče! Deverú. Torej prišel V roké
Valenštajn (1866):	Ako s čestijo Je le gotovo tudi. Butlar. Ne skrbita, Državo Ferdinandu rešita I krono. Plače ne dobosta majhne. Deverú. Tedaj
Fizika (1869):	čuti, mora tako rekoč poslati svoje sluge v njemu neznano državo in po njihovih sporočilih narejati si misli. Zastonj bi tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	konkordata) zahteva novih postav o razmerah med katoliško cerkvijo in državo. Vlada bode skrbela za načrte dotičnih postav. — Moji vladi bode
Botanika (1875):	v starih Atenah zavdajali tiste hudodelce, ki so se zoper državo pregrešili. Sokrates, najblažji grški modrijan, kterega so pa njegovi sovražniki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	v nekaterih deželah, se ne more zahtevati, da bi nadomestovale državo, ki ima v prvi vrsti dolžnost, pomočnica biti kmetijskemu stanu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Avstrija potrebuje krepke roke, ki drží za vladno krmilo, da državo in ljudstva njena pripelje v luko notranjega in vnanjega stanovitnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	pomirljivim namenom Taaffeovim in avtonomistični stranki neumorno zapreke delal, in državo čedalje bolj tiral v propad, — onemu silovitemu zmaju strta je

▶ državen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

državna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	po britkih skušnjah, ktere smo doživeli o državnih zadevah. Poravnava državna, sprava med narodi, srečno pričeta po ministru Hohenwartu in skoro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	drug napredek pospešuje. Vse to je hvale vredno; al ta državna podpora od leta do leta manjša prihaja in kmetovalci morajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	da, kakor se dandanes iz pravih prvotnih virov marljivo pojasnuje državna in cerkvena zgodovina tedanje dobe, nikakor ne v sramoto katolikom
Občno vzgojeslovje (1887):	pravi zaporednosti, in da se pri tem uklone običaju. Kakor državna vlada nitna namena, da bi državljane storila krepostne, temveč le

državne

deržavne

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na drobno, temuč le na debelo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse

državne

Kemija (1869):	potrebne stvari in mnoge so države soli za ljubav sklepale državne pogodbe. Nahaja se ali kakor trden kamen, slankamen, ali v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dovršé dela za civilno in kazensko pravo, vredijo sodnije in državne pravdnije, ter ustanovi upravna sodni j a. — Da se povzdigne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Avstrija! — Časnik „Vaterland” je našteval v enem svojih zadnjih listov državne poslance, razdelivši jih v dve vrsti: v vrsto ustavovercev in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	bilo le še vedeti, koliko ti vsako leto vlečejo iz državne blagajnice, ki se nateka po davkih. Naši dopisi. V Gorici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	je ob času ministra Potockega začela vlada vsako leto nekoliko državne podpore dajati družbam kmetijskim, da, na priliko, se nakupujejo bolja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	tudi svoj denar v roke vzeti, da morejo deležni postati državne podpore. Če pa je kmetovalec v stiski, da denarja potrebuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	na Dunajski cesti blizo kolodvora po očitni dražbi prodajala iz državne subvencije nakupljenih kakih 8 juncev (bikov) in par junic čistega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	VIII. Kakó je izračunavati državne papirje in akcije. § 167. Državni papirji so dolžna pisma
Aritmetika za učiteljišča (1885):	papir glasi, zove se njega imenovna ali nominalna vrednost (Nominalwert). Državne papirje delimo na obresti dajoče zadolžnice ali obligacije (Obligationen) in

državnega

deržavnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš.

državnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pa tudi škode napravilo. Iz Senožeškcga okraja 1. jan. (Funkcijonarji državnega pravdništva) stopijo z nastopom novega leta v postavni sodnijski kolovoz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	železnico, ki je do lani uže 41 milijonov gold. požrla državnega denarja, je z novim letom vlada vzela v svojo upravo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	ničesa prineslo narodom, kar se jim je obetalo o shodu državnega zbora, da se povrne toliko potrebni notranji mir v notranjstvu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	vodílo prihodnji politiki grofa Taaffe-a, pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega zbora, katera naj ne zabi, da je veliko odgovornost na-se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	véliko-posestnika in tovarnarja iz Vrda, in gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bodo proste obresti kapitalu jednake? 40. Od 10 1/2 milijona državnega dolga se plačuje vsako leto po 367500 gl. obrestij; koliko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	3. Koliko je vrednih dne 18. avgusta 2500 gl. jednotnega državnega dolga v bankovcih s kuponi od dne 1. maja po

državnem

deržavnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bile v Serbii tiskane ali v Serbijo pripeljane, v serbskem deržavnem pravopisu tiskane biti. Popravek. V 49. lista namesto „Boj pri
Maria Stuart (1861):	— V deržavnem svetovavstvu govorim Drugače. Tu ne gledamo pravice, Temuč koristi le

državnem

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	vas opominjam zahtevanja vseh slovanskih časnikov; opominjam vas vprašanja v državnem zboru in prošnje, ktera se mu je podala s podpisi
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	veste, moja gospôda! ko je pred ministerstvo zarad tega v državnem zboru bilo položeno vprašanje, da se je vprašalcem odgovorilo: to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	prenagliti, zato da se moža pokaže v svojem postopanji v državnem in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem spisu do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	sedanje naše politiške razmere, si niste mogli boljega zastopnika v državnem zboru izbrati, kakor je svetli gospod Ernest princ Windischgrätz, ves
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	kneza Liechtensteina pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 9. decembra. (Dalje. ) Kar se tiče oskrbovanja bolnišničnih blagajnic

državnemu

deržavnemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	ostali, obresti pa se jim bodo v Černo goro pošiljale. — Deržavnemu svetovavstvu je osnova nove postave predložena, po kteri bo smelo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Kmetijstvo je nevsahljiv studenec deželnega premoženja, — gotova pot k moralnemu deržavnemu redu, in ravno zavoljo tega je posebne podpore vredno. Posneli

deržavnim
Divica Orleanska (1848): se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem

državnemu

Valenštajn (1866):	je izdal cesarja, svojega Gospoda, če prodal je vojsko, hotel Državnemu sovražniku odpreti Trdnjave naše zemlje — Da, potem Mu nej pomoči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	in moč vesoljne države, in tako konečno reši ta zadeva. — Državnemu zboru se mora popolno neodvisnost zagotoviti s tem, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	se samostojno voli državni zastop. Moja vlada bode takemu avstrijskemu državnemu vzoru gladila pot, da se vresnici o pravem času z

državni

deržavni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ga davk od solí ne zadel, zató je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in stanoviten. Prevdarjen je za 1848
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ponašajte se dobro za kmeta, tode ne pozabite, de ima deržavni zbor tudi druge ravno tako imenitne in važne namene; ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu
Čas je zlato (1864):	stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo? Vsaj

državni
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno

državnih

dershavnih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

rojaka vsela. Goſp. Jakob Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol ilirſkiga poglavarſtva, knesoſhkofijſki ſvetovavez in

deržavnih

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	po vstavi poklicano, se po postavni poti vladarstva vdeležiti v deržavnih in deželnih zborih. Ljudstvu gré tedaj tudi, de postave natanjko
Oče naš (1854):	odgovoril žandar. „Slepar perve verste je, goljuf, igravc in ponarejavec deržavnih pisem. Za njega bi bil še kol predober. Do smerti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	smelo tiskarstvo svobodneje se gibati in ne bo več prepovedano, deržavnih reči v domačih časnikih pretresati. Tudi v Rusii tedaj začenjajo
Maria Stuart (1861):	Aubespine. Jaz sem poslanec, lord, pravica moja — Burleigh. Ne varuje deržavnih izdajavcev. Leicester in Kent. Ha! Kaj je to?

državnih
Valenštajn (1866): črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To me ne

državnim
- deržavnim
  Divica Orleanska (1848): z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v

državno

dershavno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pa, s kterim je Zeſar Joshef II. oral je Marſko dershavno ſtaliſhe v Brin perpelálo,

deržavno

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold. na

državno
Občno vzgojeslovje (1887): dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno

▶ državljan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

državljan

Viljem Tell (1862):	prijatel! Ni izdajavec, to je vrli Tell, Pravičen človek, veren državljan. Valter. (zagleda Valter Firšta ter mu naproti teče). Pomagaj, stari
Deborah (1883):	sam želim Enakopravnost svojim državljanom, I jud v državi mojej – državljan Je moj. « Ana. O blagor blazemu cesarju! Jožef. To nam

državljani

Občno vzgojeslovje (1887):	med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem pravnim zakonom
Občno vzgojeslovje (1887):	javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja

državljanov

deržavljanov

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):

mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako

▶ drže prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drže

derže

Sveti večer (1866):	pod drevesom, pri njih je pa klečal neki star vojak, derže jih rahlo v naročji tako, da so oče svojo glavo
Sveti večer (1866):	Tonček je še vedno stal med odpertimi vratmi, derže z eno roko za kljuko, v drugi pa klobuk in

▶ držeč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

držeč

deržajoč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste

držeč

Ferdinand (1884):	storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa na meču, reče
Tiun - Lin (1891):	stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej postaren
Revček Andrejček (1891):	Anže (katerega Matija za vrat držeč spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen
Revček Andrejček (1891):	Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti

držeča
Gozdovnik (1898): prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu

▶ Dubrovnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Dubrovnika
- Dobrovnika
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): de je to meſto vezh del pokonzhal. Poſledne novize is Dobrovnika piſhejo , de ſe je potreſ 16. 24. in 26. pretezheniga

Dubrovniku

Dobrovniku

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Urno, kaj je noviga? (Potrèſ v Dobrovniku. ) 14. kimovza je bil ſtraſhán dan sa meſto Dobrov ni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudſtva vmika. Poſebno ſtraſhno je pa pri tem potreſu v Dobrovniku bilo, de ſe je na nebu ravno tak v prek
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga ni konza. — 23. Proſenza ſe je sopet semlja v Dobrovniku slo treſla. Bog daj, de bi ſe neſrezha ne primerila

▶ dubrovniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

dubrovniškega
- dubrovniškiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): izboru bo kakor v vencu spleteno naj bolj dušeče cvetje dubrovniškiga vertnarstva, ktero vsaki rodoljub lahko zadobiti more, in vidil bo

dubrovniških

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	že drugi mesec v ilirskim pravopisu: „Slavjanska Antologia” iz rokopisov dubrovniških pesmenikov z pristavkam narodnih pesem na svetlobo dana. ” „V temu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bukev (knjig. ) Iz Dunaja smo nasledni dopis prijeli: „Slavne dela dubrovniških pesmenikov leže, k veliki škodi narodniga kniževstva, večidel v rokopisih

▶ ducat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ducatov
- ducetov
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): prilici 30 na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk

▶ duh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei
Genovefa (1841):	moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov Duh naj te vodi in vlada, de boſh dober zhlovek in
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je
Roza Jelodvorska (1855):	pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj dela, duh pa naj se k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim
Sveta grofinja Genofefa (1857):	in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mi je tolar nazaj vzel, a divjega moža imam še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si ga podivjala s svojo termo? « Ona
Oče naš (1885):	kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z blagoslovljeno vodo

dvh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvs svoje jeme pomai Bveg † Ozba Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taprvvi bodi Bveg ozha tadrvji Bveg sin tatrezhji Bveg S. Dvh noi ti obareita mena N. nes te den noi vsoli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ko shkodvei: htomi pomaimi † Bveg Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen †. †. †. TA 5. KAPITL. Spet an mozhsn Shegen dajë tedei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg S. † Dvh Amen. TA 29. KAPITL. Tvje sadoro srezho pershpili? vsemi an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potriebo tv menei pomagei Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Oh Jesv vzhimene karknasnam inv daimene karkënëmam o Jesv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pershvo tu menei pomai bveg ozha † bveg † sin bveg S. † dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sadovol stverov pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi moi flegar Bveg sin bodi moi besednik Bveg S. Dvh moja pomvezh: Bveg ozha bodi prad meno Bveg sin sameno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S Dvh Amen. O Gospved Jesvs Kriſtvs ti shivi sin boshji vsmilise

duha

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhlovęka, bó njemu odpuſhenu: katęri bó pak govoril supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó eno beſsędo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	spet utam jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je bil Jesuſ ukasal, po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali
Izidor, pobožni kmet (1887):	je toraj vodil do prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom
Občno vzgojeslovje (1887):	namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za višje smotre

duhja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): gozhno permorehje Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi

dvha

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga † Dvha Amem. Jas se N: perporozhim vtvjo sveto Krono nes inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ſtas da ti mene stiem daram S. Dvha obdarvjash kaker siti svetiga Johannesa obdarvvov dati mene vsah mojah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se jes oh ozha vtvoje rozhe perporozhim noi sadar S. Dvha jas tabe prosim daji timmne poshlash inv kmoimv poshliednjomi zhasi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi permene dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi stanovitraſt S. S. Marternikov inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene navsah krajah skves Boga † ozheta inv sina † noi S. † Dvha Amen.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vſtanam jaſt gorei viemeni; boga bzbeta † inv sina † inv S. Dvha † Amen.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ezh ti mene dai poterplenje, kariere je dar S. Dvha inv vtvojei gnadi ti mene Shegnei. Ksheftei bani jas tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozheta inv sino † S. † Dvha Amen. TA 23. KAPITL. Te pridiozhe 5. besiede tvdei prasheno

duhom

duham

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	za neke hipe svojiga telesa, in zamakni se s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših
Divica Orleanska (1848):	ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de

duhom
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): živí in vès živí! še živí ne samo s svojim duhom, ampak tudi s svojim truplom, s svojimi udi, to je

duhov

duhe
Biblia (1584): Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr

duhou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	to leshi dabo zelu frei bras use fergindrinshe tah hudah duhou nasprabernian oſtou: tu bodi ti dobri Duh menei pokorn. Jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi frei bras use galufije rah hudah duhou da na sprabernjan oſtane: Bieshete vi prizhiozhi duhovi is vasho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem

duhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	45. Tèdaj on grę, inu vsame k' ſebi ſędèm drugih duhov, katęri ſo hujſhi, kakòr on ſam, inu ony gredó nótèr

duhove

Branja, inu evangeliumi (1777):	oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki

duhuve
Biblia (1584): k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe

dvhove

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani ASERONABEL
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	23. KAPITL. Te pridiozhe 5. besiede tvdei prasheno vse hvda dvhove inv ta snotrenje shpenſte BENEDIKT AM † SHKRIPTAM † HTAM † RATIONA † PLÆM
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov

duhovi

duhi
Divica Orleanska (1848): spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez

duhovi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na
Mlinar in njegova hči (1867):	in istem času ne mogel biti na pokopališči in med duhovi. Meta. Oh ljubi mož, le sam od sebe nikar ne
Mlinar in njegova hči (1867):	Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda dober vojščak, pa z duhovi se niste pečali; pri teh ni nič nemogoče, kratko ni

duhovih
Mlinar in njegova hči (1867): res tako zgodi? Luka. Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi
duhovom
- duhovam
  Divica Orleanska (1848): bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko

duhu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že
Roza Jelodvorska (1855):	Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši delo žlahniši storiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ktera ostane po izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu
Spisi Krištofa Šmida (1883):	časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo od začetka sveta, zdaj in na

▶ duhoven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duhovna
- duhovne
  Ta male katechismus (1768): dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo
duhovne
- duhovne
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni
- dvhovne
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse dvhovne S. Shegne katere povsam kershanitvvi

duhovnega

Deborah (1883):	Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je? Nobenega odgovora
Oče naš (1885):	sva toliko časa ostala med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto
Oče naš (1885):	sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo usmiljenega duhovnega očeta našla, in zgodi naj se potem, kar se hoče

duhovniga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na mošt opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike

duhovnemu

duhounomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei

duhovnimu

Pozhétki gramatike (1811):	je sa njim ni: ni ſpet kratek, ker naſleduje te: duhovnimu goſ podu d'Olivet ni priſhel na miſel ta navuk, ktir
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	edina prava, ki ljudstvo k duhovnimu in telesnimu izobraženju peljati zamore, nas naše „Novice” uče in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo hodili, in de je ta

duhovni

duhouni
Sacrum promptuarium (1695): Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit

duhovni

Ta male katechismus (1768):	resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jez ktere vašimu stanu permerjene dam. Res je, de ste duhovni gospodje dosti lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svojih očetov, in jo spoštujemo. 3. Lepo je , de se duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim
Oče naš (1885):	je rekel srčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali jaz bi njega zatajil, kteri je za

duhovnih

duhovneh
Ta male katechismus (1768): ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega

duhovnih

Branja, inu evangeliumi (1777):	ti miloſtvi; sakaj ony bodo miloſt daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. Naumne podvuzhiti. 3.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	veliku drugih pridig bres ſadú ne oſtalu! perpravimo ſe. Veliku duhovnih paſtirjov, tudi tęh, katęri ſe sa isvelizhanje tęh duſh nar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	orodje, shivino in blago na ſuhim in na vodàh ) Zhaſtitljivih duhovnih* goſpodov ne samorem dovolj proſiti, ſvoje farmane opominjati, njih pohiſhtva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo neporedna mladoſt po deshélſkih ſholah in v zérkvi od duhovnih pridgarjev tako poduzhena, de ſe bo ſama preprizhala, de ſadno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se iz nje izpusté, se tudi za to stran od duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vésti ni odgovora dolžán. To je, kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k njih vspehu celo celo potrebno, kér se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	773 mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	sv. Klemena. Ondi našli smo zbranih uže zeló veliko romarjev duhovnih in svetovnih, od severa in juga, v svojih raznih narodnih

duhovnim

duhounim
Sacrum promptuarium (1695): Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu

duhovnim

Branja, inu evangeliumi (1777):	Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prejél. S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani

duhovno

Ta male katechismus (1768):	jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te

▶ duhoven samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duhovnik; [sskj]

duhoven

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti in kerstiti

duhovin

Slate jabelka (1844):	kteri mu bo pot reſnize pokasal. S’ veſeljem je tedaj duhovin k’ zerkvi ſhel in je na zerkvenim pragu revesha sagledal
Slate jabelka (1844):	naſproti poſtavil, in je leto isvoljenje vbranil. Na to je duhovin, is jese in ſovrashtva, soper Vinzenza grosno hudobno opravljanje snajdil
Slate jabelka (1844):	ſo vidili, kakoſhne velike in teshavne opravila je letá revni duhovin ſam opravil, kterih bi veliko drugih ljudí vkup nikdar ne
Slate jabelka (1844):	poklizani, kteri shelé, ſaro dobiti; de naj tedaj tudi njegov duhovin k’ ſpraſhevanju pride. Na to ſe je ta goſpod mozhno
Slate jabelka (1844):	ne samoremo. « — Tako uzhi ſ. Franziſhk ˛Salesi. Bil je poboshin duhovin, ki je zelih oſem lét Boga vedno proſil, de naj
Slate jabelka (1844):	˛She nikoli niſim nobene neſrezhe imel. Na to mu je duhovin s’ sazhudenjem rekel: Kako de niſi nikoli hudih dni in
Slate jabelka (1844):	bil opravljan, in po krivizi kake hudobije obdolshen. — Neki nevredin duhovin je bil namenjen sa ſhkoſa isvoljen biti; ali ſ. Vinzenz
Slate jabelka (1844):	duhovniga vpraſhati, zhe ſme danſ ſveto obhajilo prejeti; ali leta duhovin ji je velikokrat to prepovedal; in ona mu je bres
Slate jabelka (1844):	isrozhil, de naj ſkuſi ga na pot pokore perpeljati. Letá duhovin ſi je, kolikor je mogel, s’ tem terdovratnikam persadjal, de

duhovna

Genovefa (1841):	dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih
Stric Tomaž (1853):	Tomaža, ker v tem strašnem kraji ni bilo nobenega katolškega duhovna in nič cerkev; toliko bolj se je tedaj sam vojskovati

duhovniga
Genovefa (1841): roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova

duhovni

Ta male katechismus (1768):	sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj, kje in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj je prišel, de mu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi se posebno s kmetovanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo in da je tako okopani veliko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	coperniki? ” praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr.

duhovnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): pluje, se drzne reči, da je bila ta nezaupnica po duhovnih, katere v svoji presvitli omiki le „farje” psuje, iz volilcev
duhovnim
- duhovnam
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja
duhovnom
- duhovnim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): mora vsak v svoji hiši doma biti; le zdravnikom in duhovnim je pripušeno v tem času po svojih opravilih iti, vendar
duhovnu
Oče naš (1885): nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni

▶ duhovnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duhovnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	umetalni rokodelec v Celovcu, za kukalo. 11. Gosp. M. Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku, za pinjo. 12. Gosp. Ant. Francel, košár
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	reči marljivo uči. Ta mož je visokočastiti gospod Fidel Okorn, duhovnik v Lokavci, Verl Krajnec. Taki možje (zlasti priletniši), ki poleg
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veselim naznanilom. ” Naslednjo nedeljo, bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi daritev sv. maše
Mlinar in njegova hči (1867):	nego poprej. Korenka. Da, gotovo, Micka! (Micka se zahvali molčé. ) Duhovnik. Kaj pa té žene sin? (Pokaže Korenko. ) Vem da si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	še bolj razodene, kdo da je. ” In ta volilec je duhovnik. Ravno tako in iz enacega vzroka je bila zadržana v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je takrat, ko je jela bolezen rogoviliti, neki mladi gosp. duhovnik iz Poljskega. Opravljal je ravno brevir. A bled je bil
Oče naš (1885):	vpraša Švicar. „Ali sami prebivate? “ „Jaz in pa Teodor“, odgovori duhovnik; „naša družba so mrliči. Tù, kjer stanujeva, so mrtve pokopavali
Oče naš (1885):	rekel sivček in je hitel k lopi, v kteri je duhovnik z nekim ptujcem jutroval. „Ali je res on? “ — „Oče Štefan
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	tudi vsem prijateljem bolnikov in bolnikom samim. Spisal Adalbert Anderl, duhovnik pri župni cerkvi sv. Jožefa v Leopoldovem mestu na Dunaji

duhovnika

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	1797 ga je ſhkoſ grof Herberstein v Ljubljano poklizal in duhovnika pri ſ. Jakobu isvoljil. Tukaj je sazhel „Ljubljanſke novize“ piſati
Maria Stuart (1861):	Storiti more tudi čudež Bog. Ti praviš, da tu ni duhovnika, Ni cerkve in ne rešnega telesa. — Lej, motiš se. Tu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	pomočnik pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob morji
Ferdinand (1884):	Brzo obsedlaj dva čila konja, jednega za-se, druzega pa za duhovnika, po katerega pojdeš. Podvizaj se ter jahaj tako brzo, kakor
Oče naš (1885):	Ves začuden je gledal Ménart na duhovnika, kteri je svoje goste povabil, vsesti se. „Ali tukaj pod

duhovnike

Hrana evangeljskih naukov (1835):	teshi, kakor hudobni kriſtjani; sakaj nar huji je sa dobre duhovnike to, zhe morjo nameſti vboglivih ovzhiz terdovratne in ſvojoglavne kosle
Življenja srečen pot (1837):	zeſar Valerijan je vkasal kriſtjane nevſmileno pregánjati, pred vſim pa duhovnike martrati ino moriti, ako Jesuſove vére ne satajijo. Ravno ſvetiga

duhovniki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Justinian njih rodú. Primorce dalmatinske in hrovaške so kerstili rimski duhovniki v sedmimu véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Metod oči zatisnil, so že njegovi zoperniki, némški in talianski duhovniki in misionarji na noge vstali, preganjali slavijansko božjo službo in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in

duhovnikom

duhovnam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	voljno terpel. Tiſti zhaſ, ko je bil Jesuſ pred vélikim duhovnam ispraſhevan, ſe je na dvoriſhi nekaj shaloſtniga godilo. Hlapzi ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſodnika. Med tem ſe je Juda sdajáviz ſvoje pregrehe keſàl. Duhovnam nasaj je neſel trideſet ſrebernikov, plazhilo ſvojiga sdajanja, ino je

duhovnikov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krasno gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	močno zavzeli, ko je k ti svečanosti prišlo tudi dvanajst duhovnikov iz Slovenije — to je razveselilo tudi kardinala, kér so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo

duhovnov
Maria Stuart (1861): Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je

duhovniku
Sveti večer (1866): list njegovega očeta. Pogrebni list je bil narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem

▶ duhovnišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

prezbiterij; Pleteršnik

duhovnišča

duhovnisha

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v ſhivlenju dobrega, ali hudega ſturil. Moj Norbert je svoje duhovnisha le eno hisho tega uwoshtva imęnuval, dokler on v' njeh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skaſuval: inu ta zhaitenja uredne Oppat Shimen is rajmno tega Duhovnisha je temiſtem en is ſlatam, inu srebram napolneno skrinezo pokaſal

▶ duhovski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duhovniški; [sskj]

duhovska

duhovſka

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſvete pogovore iméti, ino brumne péſmi peti, je poſpodarjov perva duhovſka dolshnoſt. „Vſaka kerſhanſka hiſha je po miſlih ſv. Avguſhtina mala
Slate jabelka (1844):	k’ ſveti misi vabi, je morebiti le smota in ſkuſhnjava; duhovſka pokorſhina pa v’ tej rezhi ne more nikdar smota biti
Slate jabelka (1844):	ſo: Svarjenje veſti, dobre miſli, ki nam jih Bog daje, duhovſka pokorſhina, pridge, nauki, sopernoſti, bolesni, terpljenje, sanizhevanje, sopergovorjenje, ſkuſhnjave, ſuhota

duhovske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri

duhovſke

Hrana evangeljskih naukov (1835):	bi bili pokore potrebni, ſposnati; ſhe le ſvoje duhovne ino duhovſke ſlushabnike njega vpraſhat poſhlejo. „Kdo ſi ti, de naſ k'
Hrana evangeljskih naukov (1835):	od vſih prav ſposnán ino moljen bil. — Molimo sa ſvoje duhovſke paſtirje, de bi modro ino bogoljubno Jesuſovo zhredo paſli; — sa
Hrana evangeljskih naukov (1835):	oſtane vekomaj. " (I. Jan. 2, 15. 17.) 3. ˛Spoſhtujte ſvoje duhovſke paſtirje, kakor nameſtnike Jesuſove, sakaj: „Kar ni angeljam dano, pravi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ne de bi tebe pogubil, ampak le isvelizhal. Tri lepe duhovſke oblazhila tebi hozhem doneſ podati, de ſe s' njimi zhedno
Slate jabelka (1844):	dobroto blishnjimu ſtoriti. Laſtna volja poſhkodova in ſkasí vſe naſhe duhovſke opravila in ſpokorne dela. Satorej, de ne bomo ſvojiga zhaſa
Slate jabelka (1844):	ozhi povsdignil, de bi leté nar imenitniſhi in nar vikſhi duhovſke goſpode pogledal, tako de ſo ſe vſi sazhudili in Boga

duhovskega

duhovskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki

duhovſkiga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	XXI. Druga poſtna nedélja. Od duhovſkiga shivlenja. Jesuſ ſe na gori ſpremeni. Mat. 17, 1—9.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	njegovo truplo — duhovſko, po kalerim njegova duſha shivi. Ako ravno duhovſkiga shivlenja s' teleſnimi ozhmi ne vidimo, nam ga vender Jesuſ
Hrana evangeljskih naukov (1835):	duhovſko shivlenje saſpál. Ne bo ſe rasveſelil nad juterno sarjo duhovſkiga shivlenja na semlji, ne bo ſe rasgledal ſonzhne ſvetlobe vezhniga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	poſmehujejo, ſlabi pa ſe le motijo, sa to, kér shivlenja duhóvſkiga prav ne posnajo. ˛Srezhen pa je, kdor shlahnijo ſvoje duſhe
Hrana evangeljskih naukov (1835):	gori perkasal. Ino njemu prelepimu je zhlovek v' zhaſti ſvojiga duhovſkiga shivlenja podoben; sakaj ſam Jesuſ njemu daja ſvojo ſvetlóſt. Oj
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ljube duſhe! sdaj ſo dnevi vſtajenja sa vſe ſtvari, dnevi duhovſkiga vſtajenja tudi sa naſ. Zela natora vſtaja od ſvojiga simskiga
Življenja srečen pot (1837):	ſrezha alj neſrezha ſtanuje. V' ſerzi je shila teleſniga ino duhovſkiga shivlenja domá; sa tega del ſe hitro na shili pesna
Slate jabelka (1844):	sareſ dobra pot v’ nebeſa. »Pokorſhina je sapopadek popolnamoſli, sapopadek duhovſkiga shivljenja; pokorſhina je tudi nar menj teshavna, nar menj navarna
Slate jabelka (1844):	Satiranje poshreſhnoſti je A, B, C, to je pervi sazhetek duhovſkiga shivljenja. Kdor ſe od te pregrehe sdeshati nózhe, bo tesko

duhovskem

duhovskim
Kmetijske in rokodelske novice (1846): leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér

duhovſkim

Hrana evangeljskih naukov (1835):	duſha ſhé tako sveſto moli, ſhe toliko ſladkoſt v' ſvojim duhovſkim shivlenji obzhuti, tudi to ne more smiram oſtati. Ona nebeſhka
Hrana evangeljskih naukov (1835):	prevsela — tamkaj v' ſvetlobi vezhne luzhi, v' katero pridemo po duhovſkim shivlenji, tamkaj je dobro biti vekomaj. Amen.
Življenja srečen pot (1837):	svolili. Kakor popréj v' paſtirſkim ſtani je tudi sdaj v' duhovſkim vſe ſvoje dolshnoſti sveſto dopolnil, ter je po ſvetim shivlenji
Življenja srečen pot (1837):	ſerza. ˛Srezhniga ſtanu ni, ako ſe bres Bogá isvoli. V' duhovſkim ſtani je bil ljubzhik boshji veſ ponishen ino pokoren; zhe
Življenja srečen pot (1837):	ſhe sdaj zherno oblezhení minihi shivijo, ki ſe po ſvojim duhovſkim ozheti Benediktinarji imenujejo. ˛Sveti ino pridni moshje ſo bili; po
Življenja srečen pot (1837):	ga mudile ino ſilile v' poprejno shivlenje. V' tim ſvojim duhovſkim vojſkovanji ſe v' ſamoten vert podá, pod neko drevo pokrukne
Slate jabelka (1844):	vikſhi kakorſhin hozhe; nikar ne miſli, de ſi v’ pravim duhovſkim shivljenji vterjen. « — Tako govori ſ. Janes od Krisha. ˛S. Franziſhk
Slate jabelka (1844):	podvrezhi. To je nar vezhi popolnamoſt, ki ſe samore v’ duhovſkim shivljenji sadobiti. « — S. Teresija. Ravno ta ſvetniza ſi je s
Slate jabelka (1844):	Méra, po kteri ſposnamo, kako deljezh ſmo she priſhli v’ duhovſkim shivljenji, je zhednoſt satajevanja ſamiga ſebe; sakaj gotovo je, de

duhovskemu
- duhovskimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to v pervi mladosti spoznati

duhovski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	To more le samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi denarji se hočejo

duhovſki

Hrana evangeljskih naukov (1835):	déſno rokó — hudobne savershe, ino vseme pravizhne v' ſveto nebó. — Duhovſki paſtirji prevsemejo v' ſvojo ſkerb verne ovzhize, jih uzhijo, jim
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ovzhizami ravno tako pohvaliti. Pa kako teshko je to! Zhe duhovſki goſpód po enim ali drugim popraſhajo — posvedujejo, kako ſe v'
Življenja srečen pot (1837):	v' véri, v' zhiſtoſti. “ ˛Spoſhtuj ſvoje goſpode, naj ſi bojo duhovſki alj deshelſki; kedar jih ſrezhaſh, ſe jim odkrí; roko jim
Življenja srečen pot (1837):	poſebno dopadel, ki ga med ſvoje vuzhenze vseme, ino sa duhovſki ſtan ſkerbno isredí. Kér je rad vbogal, ino ſvojimu duhovſkimu
Življenja srečen pot (1837):	poſvetnih ſlushb, ki ſo ma jih ponujali; isvolil ſi je duhovſki ſtan, ter je hotel v' puſhavo jiti. Ljubesnivi materi ſe
Življenja srečen pot (1837):	vojſko ſovrashnihov pobiti. Kedar je mati ſposnala, de Tomashu v' duhovſki ſtan vbrániti ne more, njega ſkrivaj is grada ispuſtí. V'
Življenja srečen pot (1837):	v' greh sapeljala, ter ſo vupali, de sapeláu vezh sa duhovſki ſtan ne bo. ˛Sv. Tomásh, nedolshen angel, bi rad bil
Življenja srečen pot (1837):	zhiſtoſt ohranil, sakaj védel je, de bres zhiſtiga ſerza vredno duhovſki ſtan naſtopiti ne samore. Kedar mu je neki ſtar, malopriden
Slate jabelka (1844):	sa ſvojo pokorſhino. — Leta miſel je ſ. Brigido popolnama v’ duhovſki pokorſhini poterdila. »Bolj ko ſe vidi, de ſe kriſtjan v

duhovskih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	napčno, če radosten omenim moža, ki zraven težkih duhovskih skerbi za blezo tisoč ljudi, tudi prostovoljno otroke šolskih reči
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	je še zdaj samo nemški po vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po

duhovſkih

Hrana evangeljskih naukov (1835):	kervjó perdobil. “ (Djanj. Ap. 20, 28.) Teshka butara ſloni na duhovſkih ramah, sakaj jih dolshnoſt je: 1. Uzhiti ſvoje vérne ovzhize
Življenja srečen pot (1837):	greha varvati je ſvojo ſlushbo sapuſtil, ino ſe v' drushino duhovſkih bratov ſvetiga Franziſhka podál. Ojſtro je shivel, ſvoje dolshnoſti na
Slate jabelka (1844):	v’ ſkuſhnjave ne padete. »Kdor ima dolshnoſt, ſvojimu blishnjimu od duhovſkih rezhi govoriti, ſe mora narpred v’ molitvi k’ Bogu oberniti
Slate jabelka (1844):	Vinzenz, kadar je bil mozhno bolan, ni mogel ſvojih vſakdanjih duhovſkih molitev opravljati, pa je vender smiram môlil, to je, je
Slate jabelka (1844):	in modroſt sanaſhal, deſiravno je bil grosno uzhen v’ vſih duhovſkih rezheh, in od boshjiga Duha rasſvetljen. »Vſak ima ſvoje laſtne
Slate jabelka (1844):	in obilno drushino imeli, bi ne mogli tako lahko ſvojih duhovſkih opravil opravljati. Glejte, tudi jeſt, ko bi imel sheno in

duhovskim

duhovſkim

Hrana evangeljskih naukov (1835):	njemu ljubo ſonze poſveti. Glejte! ravno taka je s' naſhim duhovſkim ino teléſnim shivlenjam. 1. Zhlovek, v' poſvetno veſ sakopan, ſzer
Slate jabelka (1844):	vſe dobro ime odvselo, in bo zhe dalje bolj njegovim duhovſkim opravilam ſhkodovalo. On pa je s’ mirnim ſerzam odgovoril: Prepuſtimo
Slate jabelka (1844):	doli dana; in nam sapoveduje, de naj vikſhim, poſebno pa duhovſkim uzhenikam, pokorni bomo, tudi takim, ki ſami niſo sveſti ſlushabniki
Slate jabelka (1844):	andoht po ſvoji laſtni volji, ampak bi bili raji ſvojim duhovſkim paſtirjem pokorni, in bi imeli vezh saſlushenja in menj nevarnoſti
Slate jabelka (1844):	sato je pa tudi sveſto vſim ſvojim vikſhim, ne le duhovſkim, ampak tudi deshelſkim, popolnama pokorin bil. Poſebno je pa ſvojimu

▶ duhovsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duhovsko
- duhovſko
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je

▶ duhovščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duhovščina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	mogel od začetka koraka stopiti, da mu ne bi bila duhovščina pota kazala, kar mu ni bilo zameriti, niti se mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	so se pa dramatične igre začeti mogle, bila je spet duhovščina, kajti čulo se je : „daj, povej, pomagaj, govori gosp. dekan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	posebno pa odrašcene mladine z vsem potisom pozdravljal in vipavska duhovščina, vabljena v to, je za razne potrebe ustanovljenja svoje doneske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	Ako zdaj — kakor gre soditi — ta oddelek zapusti, bode Primorska duhovščina imela vzrok, to premembo obžalovati. Še bi znal kaj povedati

duhovšina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav

duhovſhina

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vpraſha: „Tí ſi tedaj kralj Judovſki? “ Jesuſ odgovorí: „Jas ſim. “ — Duhovſhina ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ſvojo toshbo ſpet ponovili. Jesuſ pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino je savpil: „Greſhil ſim, greſhil! nedolshno kri ſim sdal! “ Duhovſhina pa je rekla vſa mersla: „Kaj nam sa to, ti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gnati. Per njem je bil véliki sbor shran, to je, duhovſhina, piſmouki ino ſtaraſhíni ljudſtva. Tudi podkupljene krive prizhe ſo bile
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino jim rezhe: „Jas ne najdem nad njim nobene krivíze. “ Duhovſhina ino ſtaraſhini ſo ga pa ſhe le bolj toshili. „˛She

duhovščine

duhovšine
Kmetijske in rokodelske novice (1848): žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel

duhovſhine

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njem? “ On je ménil, de bodo Jesuſa proſili. Pa od duhóvſhine ino ſtaraſhinov podſhuntani vſi v' en glaſ krizhé: „Ne Jesuſa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sa njim pa gre velika derhal vojakov ino hlapzov Judovſke duhóvſhine s' baklami, mezhmi ino ſúlizami. Juda je pred derhálijo ſhi

duhovščini

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	je mar za uspeh čitavnice, kar se priporoča sosebno prečastiti duhovščini naši. V Celji na sv. Štefana dan leta 1861. Dr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	posebne pazljivosti bode denarni stan uradnikov, njim kakor tudi niži duhovščini treba zvišati plačo. — Britko obžalujem, da en del državljanov noče

duhovſhini

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Herod rezhe nategama ſe ſniti vélikimu sboru, to je, véliki duhovſhini ino boljſhim piſmoukam, ino jim da vpraſhanje: „Kje bo Kriſtuſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vender le zhlovek, ne bodite do njega taki nezhloveſhki! “ Ali duhóvſhini ino njé ſlushabnikam ſe ni ushalilo nad njim; v' en
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' jezhi, Barába po imenu, vſhtriz Jesuſa poſtavil, ino rezhe duhovſhini ino ljudſtvu: „Kteriga hozhete, de vam sdaj o veliki nozhi

duhovščino

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	skoraj bi rekel, v duhovskem naročji nekaj izrastel, začel je duhovščino s „starimi korporali” pitati, in jo iz svoje srede izploskavati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pa, ki povsod, kjer le more, svoje strupene pene v duhovščino pluje, se drzne reči, da je bila ta nezaupnica po

duhovšino
Kmetijske in rokodelske novice (1848): učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju

▶ duhovščnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

semenišče; Pleteršnik

duhovščnice

duhovšnice

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam

duhovščnici
- duhovšnici
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg
duhovščnico
- duhovšnico
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in tega

▶ dukat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dukat
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni boga

dukatov

dukatou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dukatou prou dora svata odte uriednaſti karje Jesus Kviſtus tabei zhries

dukatov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhvovak, katheri roti al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov doro svata? odtah dnar-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi anu dovgo shiulenje inu is vana skrita shaza 99000 Dukatov prov dora svata inu potomi zhasnomi shiuleni tu venzhno vesele
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata da boda kmojei zhas-

▶ dulcescunt neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dulcescunt
- dulceſcunt
  Sacrum promptuarium (1695): produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus

▶ Dunaj samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dunaj

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se bodo taki za vas potegovali, jim ni tréba na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá začno svoj stan zboljševati, in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	možje do zdej od vas spoštovani, zakaj bi pa za Dunaj ne bili pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de bo slišal, kaj in kako de se bo v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunaji sta jo izdelavavca kmetijskiga orodja Burg
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom, ali 14
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga vzroka več
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi
Ferdinand (1884):	sme vrniti v svojo domovino. Naš Ferdinand ga spremi na Dunaj. Tú pa Ferdinand ni bil tako zadovoljen, kakor je popreje

Dunej
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je priſhel pervi srakomer (Barometer) med ljudi. „ 161 „ ſo na Dunej kofé dobili.

Dunaja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	3 ali 4 dni. — Pri nekim kmetovavci v Mödlingu blizo Dunaja smo vidili tako ravnanje; krave so bile kaj lepe in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je gospodična Kaban, ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno izdelati , so bile
Aritmetika za učiteljišča (1885):	50. Ob 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak
Aritmetika za učiteljišča (1885):	9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro

Duneja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe ſhe

Dunajem
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vinogradu Goſpodovimu v svoji škofii, ki se je razprostirala med Dunajem in Kolpo, ob Savi, Dravi in Moravi i. t. d.

Dunaju

Dunaji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov), ki ne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nagovarjal. Ako me je kdo vprašal, kaj de je na Dunaji, sim mu odgovoril to, kar so Dunajčanje sami pravili, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	varuj takih dogodb! J. Š. Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta

Dunaju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še

Duneji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v

▶ Dunajčan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dunajčana

Aritmetika za učiteljišča (1885):	za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije ter 178
Aritmetika za učiteljišča (1885):	6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico

Dunajčani
- Dunajčani
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): tudi našim bravcam všeč, če jim povémo, kaj so pa Dunajčani pretečeno léto za živež in pijačo potrebovali , namreč : 293396 vedrov
- Dunajčanje
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): de je na Dunaji, sim mu odgovoril to, kar so Dunajčanje sami pravili, in če je bila misel morebiti napčna, ni

▶ dunajski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dunajska
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz

dunajske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga českiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno

dunajskega

dunajskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili

dunajskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bila misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti

dunajski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v čast Krajnske dežele
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in to je prav. Kolikanj bolj pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v Florenc na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj sabo vzel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kar so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se je govorilo, da je knez

dunajſki
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ravno tiſtim hlevu per miru ſtala. J. D. Povedka. (Nek Dunajſki najemni kozhjash) je drusiga vpraſhal : „Sakaj pa tvoj konj takó
dunejſki
Kmetijske in rokodelske novice (1844): 30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj

dunajskih
- dunajskih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): izdelke poslati. Vodstvo imenovane razstave je pred nekimi dnevi v dunajskih novicah bolj na drobno razložilo, kar je rokodelcam še sploh
- dunajſkih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni

dunajsko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k. pošta nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo : „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei der k. k.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega

dunajſko
Kmetijske in rokodelske novice (1844): létniga plazhila, ki ſe konez vſaziga meſza na obreſt v Dunajſko ſhparovko naloshuje in ondi do sadnjiga Kosaperſka oſtane, bo ſhkoda

▶ Dünoa samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dünoa

Dunoa

Divica Orleanska (1848):	njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti
Divica Orleanska (1848):	Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim ji Na
Divica Orleanska (1848):	krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa bo vse speljano, dokončano, Ko v Remo mi
Divica Orleanska (1848):	hrabri živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel
Divica Orleanska (1848):	Vitez pride, govori nekaj tiho z Bastardam, ta se vstraši. ) Dünoa. Še tega manjka! Karol. Kaj je zopet, kaj? Dünoa. Grôf
Divica Orleanska (1848):	pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga
Divica Orleanska (1848):	Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim
Divica Orleanska (1848):	gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem
Divica Orleanska (1848):	kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni

▶ dunztbader neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

dunztbader
- dunstbader
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): rečmi nar bolj storiti da, to je: z parno kopvo (Dunstbäder) in z mazilam vimena. Mina. Kako se pa vse to

▶ duplja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

votlina, duplina; [sskj]

dupljah
- dumplah
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kterih se mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti. Ni
duplje
- dumple
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne

dupljo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bogat mož. Pravijo, da na starega leta dan lahko to dupljo najde. Šli smo tedaj vsi, in ko se malo čase

▶ Dürer samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Dürer
- Durer
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſo jih nar imenitniſhi moshje riſali, kakor: Rafael, Angelo, Rembrand, Dürer i. t. d., ter jo 3000 Guinej zenijo (vſaka guineja

▶ duri samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duri

d'ri
Kmetijske in rokodelske novice (1845): kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k'

dure

Ta male katechismus (1768):	boſhji ostalla: koker tudi ſatu, ke sebbotha je koker ene durè k' nédelli, skus katiro se vezhnu ſhivlenje ſastope; Maria D.
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu je kar je S.
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu kir je Josheſ tudi en velik kamen pervaluv pred dure tega pokopaliſha,
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſſu: kader je she posnu blu ob eni Sabboti, inu dure ſo ble saperte, kir ſo bli Jogri skupsbrani savol ſtrahu
Kratkozhasne uganke (1788):	ſaperte, inu usi kluzhi ſaloſheni, pogubleni, tok jeſt njemu use dure odpiram pred njim, inu ſa njim ſapiram; ſakaj brada mojeh
Kratkozhasne uganke (1788):	mene namore nekamer pridti. So lih i he use dure ſaperte, inu usi kluzhi ſaloſheni, pogubleni, tok jeſt njemu use
Kratkozhasne uganke (1788):	ke ſtojy, ſtopi ti na ta druge konz ſhakla, ter dure ſapri, inu velevaj, de ima tebe na ſhaklu ſtojęzh kloftati
Kratkozhasne uganke (1788):	je prezh Neveſta. Jeſt imam eno zel majheno hisho, katire dure useskuſi ſteſaj odperte ſtoje. Jeſt se nabojim, de be meni
Kratkozhasne uganke (1788):	sod ſvunej zirqve? Ke ie toku velik, de skus dure v' zirkuv namôre. Katir je ta rôshtan Svetnik? S. Lovrenz

duri

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam! ” Potlej ſe v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nar kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim
Blagomir puščavnik (1853):	pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše,
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	nekoliko potolažil. Zdaj, ko njega doma ni bilo, se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let
Izidor, pobožni kmet (1887):	na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit
Revček Andrejček (1891):	te imam rada in nesrečo vidim, katera ti že na duri trka. Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi

durih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ne, pa she gréh preshí ko derezh lev per tvojih durih. Pa zhe le hozheſh, samoreſh poshelenje do hudiga premagati, ino
durim
Revček Andrejček (1891): Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj

durmi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	némško , ali po slovensko, ker ne veš, ali je pred durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno (vse jedno)! pravijo Čeho-Slaveni; všeckojedno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim vam — so rekli — bom
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sim mislil tudi jez sam pri sebi; kdo je pred durmi ne vém, de sim pa jez v jispi Slovenec , to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ”

▶ duša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duš

dush
Sacrum promptuarium (1695): meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak

duš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev na 500 duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	□ milj zemlje, na kteri prebiva 35 milijonov in 295957 duš v 773 mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški milji živi, očitno kaže , da je narod delaven

duſh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ti pak dobrótlivi Paſtir naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih ſliſhati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' tempelj Bogu v' dar perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari

duša

dusha

Sacrum promptuarium (1695):	peil, de od velike slatkusti je bila nje dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa
Ta male katechismus (1768):	streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura
Ta male katechismus (1768):	smerti se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke

duša

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	z časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja
Roza Jelodvorska (1855):	S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj dela, duh pa naj se k Bogu dviga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne Rajko — je pripeljal veseli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo in da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu
Občno vzgojeslovje (1887):	mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh
Občno vzgojeslovje (1887):	hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v
Občno vzgojeslovje (1887):	slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so gledé

duſha

Biblia (1584):	jeſt isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęriga ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga
Genovefa (1841):	mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako hudo — hudo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	T i, vezhna hvala, Ozhe , Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh

dvsha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): daji timmne poshlash inv kmoimv poshliednjomi zhasi kader sebo moja dvsha odtalesa vozhiva so Gospved Jesvs Kriſtvs jes se perporozhim vtvojo

dušam

dusham

Sacrum promptuarium (1695):	ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia
Sacrum promptuarium (1695):	perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi

dušam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pustil lepe ljudí, Mirne ceste , frišne vodé. 10. Vsim vernim dušam sveti rej Ki nam ga vsim vkupej dej. Češcena roža
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi

duſham

Biblia (1584):	krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu is ſèrza ponishèn, inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je

duše

dushe

Ta male katechismus (1768):	tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash

duše

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem
Blagomir puščavnik (1853):	se podaj v božjo voljo; tudi v ptujšini se dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil vedre in vesele. Na nogah ni imel druzega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo proti
Deborah (1883):	me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega, ko vas jaz rotim, Naj mi hití v
Občno vzgojeslovje (1887):	predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način

duſhe

Biblia (1584):	INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri more
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku vezh tiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja

duſhej
Genovefa (1841): Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je bila

duši

dushi

Biblia (1584):	vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet
Sacrum promptuarium (1695):	nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu S. Duh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou

duši

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj
Divica Orleanska (1848):	meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu.
Oče naš (1854):	in od dné do dné prihajam — hvala Vaši skerbi — na duši in na telesu močneja. “
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi duši, da bi tudi zdaj spoznal, če nima kakih skrivnih misli
Oče naš (1885):	in od dné do dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja. “

duſhi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej
Genovefa (1841):	uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel: „Kdor je shêjin, pridi k mêni

dušo

dusho

Biblia (1584):	ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo
Sacrum promptuarium (1695):	dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi
Sacrum promptuarium (1695):	Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum
Sacrum promptuarium (1695):	Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha
Ta male katechismus (1768):	itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na temu svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire

dušo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal
Divica Orleanska (1848):	de me vidi svet. Burgún. To slavo Ste s krepko dušo naklonili si! Izabó.
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mogoče, vse besede svoje matere poslušati; žalost je napolnila njegovo dušo in neštete solze so se mu čez lica vderle. Težko
Roza Jelodvorska (1855):	se k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga
Viljem Tell (1862):	noge ter ga strastno za roko zgrabi). O Tell! Rešite dušo mi, da ne obupa!
Valenštajn (1866):	glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled mora zmoči dobri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	imenovati kristijano? V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej veri
Deborah (1883):	ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem od tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef! Jožef (solze se mu ulijo).
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Jezus, s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni

dušoj
Valenštajn (1866): Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom je i dušoj tvoj, kar si Poplačal zopet upnike njegove. Valenštajn. Kaj pa
dužo
Zlata Vas (1850): de se s svojo kervjo podpišem, se mu hočem z dužo in s telesam zapisati. Saj vidiš, de me sila tare

duſho

Biblia (1584):	bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno
Sacrum promptuarium (1695):	ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo
Branja, inu evangeliumi (1777):	sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa eno męnjo bó zhlovèk dal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ali kaj sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona

dvsho

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moi presvadshi Jesvs! jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori tri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kader an zhvovak aniega bovnika Dvsho shnjemi saklena obeden sovrashnik je namore odprieti? je lasbov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli mi sdei gremo poano Dvsho kathera nam zve shlishi potam je ansidlar merkov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vezhi sapvshenje O Mivoſtlivi Jesvs vsmili se zhes mojo bogo dvsho, kader bo ona vtam shliednjam zvgi lashava noi od vsah

▶ Düšatel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Düšatel

Dušatel

Divica Orleanska (1848):	Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi
Divica Orleanska (1848):	Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume
Divica Orleanska (1848):	iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti
Divica Orleanska (1848):	s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in moj gospod! Govoril nisim, Dokler pomoč je
Divica Orleanska (1848):	in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel? Düšatel. Je res! Sorelka, Je taka sila? Denarja manjka? Trume čêjo
Divica Orleanska (1848):	Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag!
Divica Orleanska (1848):	V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za cele
Divica Orleanska (1848):	odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag!
Divica Orleanska (1848):	Düšatel. Je tako – Bog pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje

Düšatela
- Dušatela
  Divica Orleanska (1848): in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta

▶ duščev pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dušikov; Pleteršnik

duščev
- dušcev
  Kemija (1869): privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec

duščeve

Kemija (1869):	in kemično dokazati se morejo le tam, kjer se delajo. Duščeve spojine. Gledé znamenitih lastnosti, kakor smo jih opazili pri kislecu
Botanika (1875):	v sebe. Rastlina ga dobiva v podobi tiste kemijske spojine duščeve z vodencem, ki se amonijak imenuje (kemija §. 84.). To

duščevih
- duševčevih
  Botanika (1875): in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se

duščevo

Kemija (1869):	dušec kemiku zanimiv po svojih spojinah, kajti s kislecem dela duščevo ali solitarno kislino, NO5, z vodencem močno osnovo: amonijak, NH3
Kemija (1869):	najmanj pa do kovin, zato komaj vémo za kako spojino duščevo s kovinami. Ali pri vsem tem je dušec kemiku zanimiv
Botanika (1875):	za potrebne za obstanek rastline. Ako ima sok nekterih rastlin duščevo kislih soli v sebi (n. pr. Borago), se duščeva kislina

▶ dušec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dušik; Pleteršnik

dušec
- dušca
  Botanika (1875): sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive
- dušec
  Kemija (1869): Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela

▶ dušečnat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dušikov; kontekst

dušečnat
- dušečnati
  Kemija (1869): okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall.

▶ dušek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dušnik; SSKJ

dušek

dušek
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da, ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe

duſhek

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kotlu in per pinjah ſo sahlopke ali pipe narejene , de duſhek dajejo. V tiſtim migleju, kadar hlap od ene ſtrani na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sproſti; zhe proſtora sadoſti ne najde, in zhe ſe mu duſhek ne da, de bi vun puhnil, kotel rasneſe. Ne posabite

dušku

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ogréva, pa sim vonder zadovoljen z njo. Zakaj zdolaj per dušku zmiraj požira merzlo sapo, zatorej tudi več sogrete sape ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z njo ogréva. Peč, dokler je kaj gorka, zdolaj per dušku zmirej merzlo sapo požira, zgoraj pa verh temena, prepečêno vročo

▶ dušen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dušna

dušna
Zoologija (1875): potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih

duſhna

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſtraſhne vezhnoſti, ki je pred njim: vſiga téga ne sagleda. Duſhna ſlepota isvira drugizh: is shivlenja greſhniga, po katerim zhloveſhko ſerze
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ne viditi bele lune po nozhi: ſhe veliko ſtraſhnej je duſhna ſlepota, sa to, kér duſhen ſlepez nozhe ſvoje duſhne ſlepote
Hrana evangeljskih naukov (1835):	bolji prijatli. Pa tudi vezhe neſrezhe sa gréſhnika ni, kakor duſhna ſlepota: zhe sazhne reſnizo ſovráshiti, ſe isvelizhánſkiga nauka ogibati, ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	del je ſkrito vſe to pred ozhmi nevrednih obhajavzov, sakaj duſhna ſlepota ino oterpnoſt ſerza ſo ſploh ſhtraſe nevrédniga obhajila, ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	sdí. “ (Vrip. 14, 12.) 2. Od kodi pa prihaja tolika duſhna ſlepota? Ona pride pervizh: is pomankanja potrébniga poduzhenja v' ſv.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	is shivlenja greſhniga, po katerim zhloveſhko ſerze dobrimu odmerje, in duſhna ſvetloba oſlabí. Navádniga greſhnika ſvete rezhí vezh ne veſelijo: on
Življenja srečen pot (1837):	norzhvati, miſlijo de je po goſpoſko ino lepo. Taki ſo duſhna kuga sa domazho okoljzo; hitro ſe gerdih rezhí drugi ſantje
Življenja srečen pot (1837):	varji, poſebno pa noroglávnoſti, ki je mladenzham nar vezh ſhkodlíva duſhna bolesen. Kdor ſe v' mladih letah ſvoje glave dershí, njemu
Slate jabelka (1844):	je rekel, de v’ nar vezhih teshavah in bolezbinah je duſhna ſladkoſt, ki jo vshiva, ſtokrat vezhi, kakor ſizer, kadar nimam

dušne

dushne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi stvarnek

dušne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne močí v človeku takó razviti, da se on v vsih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj
Ferdinand (1884):	ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem
Izidor, pobožni kmet (1887):	pristopal k mizi Gospodovi, da bi se tam krepčal za dušne in telesne težave tega življenja.

duſhne

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Gledajte na ſebe, ino na vſo zhredo, opominja ſv. Pavl duſhne paſtirje, v' kateri vaſ je ſv. Duh poſtavil, vishati zérkev
Hrana evangeljskih naukov (1835):	XIX. Tretja predpelnizhna nedélja ali Kvinkvagesima. Od duſhne ſlepote. Jesuſ osdravi ſlépiga per Jerihi. Luk. 18, 31—43.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' zheſti imej. " (˛Sir. 7, 31.) 4. Molite sa ſvoje duſhne paſtirje, sakaj poboshna molitev dobrih ovzhiz pomaga paſtirjam, modro viſhati
Hrana evangeljskih naukov (1835):	on naſh isvelizhar, ki je hudizha premagal, ino tudi naſ duſhne ſovrashnike premagati uzhi. Vſi pravizhni so Jesuſovi vojſhaki, vſi krivizhniki
Življenja srečen pot (1837):	pridigah njegove beſede boshjiga nauka ponovljajo. Premagal je ſerzhno vſe duſhne ino teleſne teshave, ter je ſhel, 64 let ſtar, v'
Slate jabelka (1844):	ſ. Teresija. — S. Franziſhk Salesi ni nikoli shaloſtin bil savolj duſhne ſuhote in sapuſhenja, v’ kterim ſe je velikokrat snajdil; in
Slate jabelka (1844):	naj ne bodo shaloſtni in nevoljni, kadar imajo ſkuſhnjave in duſhne teshave, sakaj Goſpod Bog, kadar hozhe komu kako zhednoſt dati
Slate jabelka (1844):	poſebniga in zhudniga v’ njih shivljenji po sunanjim; ali njih duſhne ozhi ſo bile smiram na Boga obernjene, in s’ priproſtim
Slate jabelka (1844):	le ſvojih dobrih in ſpokornih dél, ampak tudi vſe ſvoje duſhne darove in gnade , ki jih je od Boga prejemala, ſkerbno

dušnega

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko odgovorili
Blagomir puščavnik (1853):	bodečim ternjem posuti poti in naj te brani pred zalizovanjem dušnega tata. ” ”Ljubi Milko! naj tedaj končam in ti poslednji materni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nji našel, česar bo iskal: žalostni tolažbe, preganjani in zaničevani dušnega krepčala itd., vsi pa ljubezen do svoje sv. vere in
Ferdinand (1884):	poleg postavil bivališče. Pastirji po hribih namreč niso imeli svojega dušnega pastirja, ki bi jim razlagal ob nedeljah in praznikih božjo

dušniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim). Hvala
duſhniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in bukviſhe. Komaj je Vodnik tukaj eno léto dolshnoſti pridniga duſhniga paſtirja opravljal, ſo ga she uzhenika v Ljubljanſke latinſke ſhole

dušnem

Valenštajn (1866):	moj Bog! — Ne morem — (Drži citre trepetajočoj rokoj, v hudem dušnem boji. V hipu, v kem bi imela začeti, zdrgeče, vrže
Občno vzgojeslovje (1887):	O kakšnem dušnem življenji se v prvih dneh otrokovega življenja niti govoriti ne

duſhnim
Slate jabelka (1844): obdarovan bil, in de je v’ velikim miru, troſhtu in duſhnim veſelji shivel, tako de ſe je sazhel bati, de morebiti

dušnemu

dušnimu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po
Zlata Vas (1850):	jim Bog pomagal. V druge posvetne reči se ne gre dušnimu pastirju vtikovati. «

dušni

Zlata Vas (1850):	vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval
Stric Tomaž (1853):	tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar hočeš odgojivnico napraviti“, jo
Oče naš (1854):	sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so
Ferdinand (1884):	vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je

duſhen

Hrana evangeljskih naukov (1835):	in poſluſhavzov sa ſvoje poſhtenje poſkuſi, rekozh: „Jes ſim dober duſhen paſtir, de ſi ravno vi ſovrashniki moji mene sanizhujete. Jes
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Krivi uzheniki ino hudobni sapelivzi bodo med vami vſtali, vam duſhen mir poderli, vam zhaſno ſrezho ino vezhno isvelizhanje kakor derézhi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	kakor s' mladim selenjam ſvoje ovze ſkerben paſtir. — Tak ljubesniv duſhen paſtir je vſim pravovernim kriſtjanam Jesuſ naſh isvelizhar, kakor ſe
Hrana evangeljskih naukov (1835):	nozhi: ſhe veliko ſtraſhnej je duſhna ſlepota, sa to, kér duſhen ſlepez nozhe ſvoje duſhne ſlepote ſposnati, ſe ſvoje ſhkode ne
Življenja srečen pot (1837):	po poti shivlenja v' dobrim ne oſlabel, daja tebi v' duſhen shivesh ſvojo laſtno meſó ino kri, ter govorí: „Jes ſim
Življenja srečen pot (1837):	tako ima tudi ſvoje piſarje, ktíri sa njega píſhejo, in duſhen shivesh po ſveti prodájajo, ki je s' duhovnim ſtrupam nameſhan
Življenja srečen pot (1837):	branil. Bil je, kakor nekdaj ſerzhen vojſhák, tudi sdaj ſkerben duſhen paſtir. — Po vſih krajih ſvoje ſhkofije hodil je, ljudi vuzhíl
Življenja srečen pot (1837):	je ſv. Ambrosh ſlushil. Veliki nameſtnik boshji bil je ſkerben duſhen paſtír. Neprenehama je ljudi vuzhíl, veliko ſvetih bukuv ſpiſal, mnogo
Življenja srečen pot (1837):	isvelizhanja oberne, in to na ſhroko zeſto pogublenja tira, ti duſhen mir podere, ti zherva v' ſerze saſadí, zherva huda veſtí

duſhin

Slate jabelka (1844):	pa, de bomo savolj Boga kej terpeli, de bomo kak duſhin troſht najdili, de bomo dober sgled dali, de bomo blishnjimu
Slate jabelka (1844):	miſel sa prihodnje. Zhe boſh tako ravnal, boſh gotovo velik duſhin mir sadobil. « — Tako pravi ſveta Franziſhka Fremiot. Od ſ. Franziſhka

duſhni

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Glejte, ljube ovzhize Kriſtuſove! to je teshavna butara, ki jo duſhni paſtirji noſijo, kedar sa vaſ ſkerbijo. „Opravilo imajo, pravi ſv.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	pervo ljubesn ſte jim dolshni, kakor ſvojim ozhétam, sakaj: „Dobri duſhni paſtirji ne iſhejo, kar je vaſhiga, ampak vaſ," (II. Kor.
Slate jabelka (1844):	s’ Bogam sedinita. — Premiſlimo tudi, de ſe leti sdihleji in duſhni pogledi lahko smiram in povſod in ob kratkim opravijo; tedaj
Slate jabelka (1844):	saſlushiti samoreſh, ne samudi, ampak ſe je poſIushi v’ ſvoj duſhni dobizhek ; poſtavim, kadar ti kdo kako soperno beſedo rezhe; kadar
Slate jabelka (1844):	ko ſo gorezhi in ljubesnivi, boljſhi ſo. In naſhi notranji duſhni pogledi, bolj ko ſo perſerzhni, vezh ſo vredni; to je
Slate jabelka (1844):	in zhe jih ſtanovitno premaga, mu Bog letó zhednoſt in duſhni mir dodelí. »Ponishnoſt in ljubesin ſte kakor grunt in ſtreha
Slate jabelka (1844):	in ponishnoſti od njega uzhimo; in nam sa to obljubi duſhni mir. Od ſvetiga meniha Paſnuzja ſe bere, de ni nizh
Slate jabelka (1844):	dobra, namrezh de vezhkrat k’ Bogu sdihnemo in de ſvoj duſhni pogled vezhkrat v’ Boga obernemo. Sdihleji k’ Bogu ſe opravijo
Slate jabelka (1844):	nobena rezh, ki ſe pergodí, ne shali, in me ob duſhni mir ne perpravi; sakaj popolnama ſim ſe Bogu dal, in

dušnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere

duſhnih

Štiri poslednje reči (1831):	vſelej veliko terpeti; ker je bil velikokrat v' teleſnih in duſhnih nevarnoſtih? Kako veſel je kupez kader ſrezhno is daljne deshele
Hrana evangeljskih naukov (1835):	XXIX. Druga nedélja po veliki nozhi. Od duſhnih paſtirjov ino ovzhíz. Jesuſ dober paſtir ſvojih ovzhiz. Jan. 10
Hrana evangeljskih naukov (1835):	shelijo, tiſtokrat je pogoſto le ſovraſhtvo ino preklinjanje njih povrazhilo. — Duſhnih paſtirjov dolshnoſt je: 2. ˛Svoje ovzhize posnati. „Jes posnam ſvoje
Slate jabelka (1844):	bres vſe teshave shivela, kakor pa v’ nepopolnamotlih in v’ duſhnih teshavah. Ravno to tudi jeſt shelim; in tako bi bili
Slate jabelka (1844):	odpade, tako tudi vſe te ſladkoſti v’ ſuhoti in v’ duſhnih teshavah odpadejo, in le ſama ljubesin oſtane. — Zvetje, to ſo
Slate jabelka (1844):	nima ſkerbí, kakor sa domazhijo; in kadar je bila v’ duſhnih opravilih, je bilo viditi, kakor de bi nikoli nobene druge
Slate jabelka (1844):	ſe saſtojn ne trudi; gotovo ne boſh priſhel do vshivanja duſhnih troſhtov in ſladkoſt, dokler ne satajiſh ſvojih shelj in nagnjenj
Slate jabelka (1844):	Franziſhk Salesi je poboshni duſhi, ki ſe je v’ ſvojih duſhnih teshavah s’ njim poſvetovala, tako piſal: Ti bi raji bres
Slate jabelka (1844):	ſpokorne dela. Satorej, de ne bomo ſvojiga zhaſa in ſvojih duſhnih delov sgubili, si persadevajmo, ne po nagnjenji nature, ne savolj

dušnim

duſhnim

Štiri poslednje reči (1831):	21. Naſhe telo je sdaj duſhi teshka butara, ktera je duſhnim opravilam vezhkrat na poti. Telo je duſhi jezha, is ktere
Hrana evangeljskih naukov (1835):	rok terjal. “ (Ez. 33, 7. 8.) Gorjé po téh beſedah duſhnim paſtirjam, ako molzhijo! Alj kaj ſtorijo malopridne ovzhize? Reſnizhnim ino

dušnimi

duſhnimi

Slate jabelka (1844):	perſerzhni, vezh ſo vredni; to je, de ſi persadenemo s’ duſhnimi ozhmi proti Bogu pogledati, in premiſliti, kakoſhin je, in kaj
Slate jabelka (1844):	je velika popolnamoſt. Leto zhednoſt ima tiſti, kteri s’ ſvojimi duſhnimi ozhmi le na Boga gleda, in ſi sveſtó persadeva, po
Slate jabelka (1844):	govoril ali ſvetoval ali ſtoril, je vſelej préd s’ ſvojimi duſhnimi ozhmi v shivljenje Jesuſovo pogledal, de je kak sgled najdil
Slate jabelka (1844):	Kadar je imel ſvetovati, ſvariti ali uzhiti, je narpred s’duſhnimi ozhmi v’ Jesuſovo shivljenje pogledal, de je v’ njegovim sgledu
Slate jabelka (1844):	ſhla, s’ eno beſedo, smiram in povſod, je gledala s’ duſhnimi ozhmi prelepo oblizhje ſvojiga ljubiga Shenina. Prezhudno je bilo, de

dušno

dushno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno potriebo skerbi taku tudi ti sanje is velizhanje skerbi. TA

dušno

Stric Tomaž (1853):	pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral
Ferdinand (1884):	Saj ni druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero

duſhino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): popazhen, smiraj modrejſhi, boljſhi ino svelizhan biti ſhelí. Ino to duſhino shejo obljubi Jesuſ tukaj ogaſiti ſ' ſvojim naukam ino duham
duſhno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſposnati ſveto nedolshnoſt; njene liza ſo malo rudezhe, ki kashejo duſhno veliko veſelje; njene ſprelepe ozhí in glava s na prézho

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 8 →

← ↑ →

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ali sicer zasedljivo (potuhnjeno) stori; 2. razbojni umor, ki se doprinese z namenom, se tujega blaga po sili zoper osebo polastiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	„To je preterdo! Če junak ukroti svojo poželjivost in doprinese viteško djanje, povzdiguje ga svet in časti, njegova dela se

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tudi zęlo nózh v' oſhtariji per bokali, ali per ygri dopernęſsel; on te bó vſaj od popoldanje boshje ſlushbe, morebiti tudi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhaſsi je bil vshę eden is njih ſvojo zhèrno hudobo dopèrneſsèl, Judas ta neſręzhni, od lakomnoſti, od nesmaſne shele po denarjih

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sgovoriti, katiriga je ta nar hudobniſhi Judesh na Synu Boshjimu doperneſſu? od nega ta ſveti Paſſion taku govory: Tedei je ſhou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	o Jezus! se kesám vsiga, kar koli sim že hudiga doprinesel. — O! že tolikrát nisim mislil, kaj si Ti záme terpel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mladeneč Pankracij; našel sem njegov nož tam, kjer je hudobijo doprinesel. ” ”Zakaj ga pa zgrabil nisi in pred sodnika pritiral? ” „Dvakrat

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se je djanje doprineslo , ali samo zavoljo umesnih uzrokov nastopil, ki so se po
Gozdovnik (1898):	uri? « »V imenu postave, takoj odprite! Nenavadno zločinstvo se je doprineslo pri vas! « »Zločinstvo? kaj je to? « poprašuje mož, zapah odmikovaje
Gozdovnik (1898):	so dokazovala, da sta se bojevala, in da se je doprineslo umorstvo. « »Ubijalec je hotel skrivnost pač le za-sé imeti. « »Tako

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	oppravilu, kaj svetega flisnu premishluvati, de be mogl nuznu uſſe daperneſti. Pokaj gresh is svojem preyskanjam v'zhasneh rezhęh toku delezh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ter prosi Boga is ſavupanjam, de tebi taiſte v'dijanju daperneſti svojo gnado da, bres katire ti nezh naſamoresh. Molitva bres

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vuſta, kakú mórete vy sdajzi po tęm ravnu tę gręhe doperneſti, katęre ſte poprej takú rèſhizhnu, takú ſèrzhnu objokali, savèrgli, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v'drugih dęlih v' pyazhah, ygrah, inu v'kratkim zhaſsi doperneſti. Tàkú my pridgujemo: Ti poſluſhaſh, miſliſh, inu ſklęneſh, kakor, de

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno
Robinson mlajši (1849):	modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	spovedi. O Bog nebeški Oče usmili se me in ne dopusti, da bi bila dragocena kri tvojega Sina Jezusa Kristusa za
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	zakrament v spomin svojega bridkega trpljenja in svoje smrti, ne dopusti, da bi bilo za me zastonj tvoje trpljenje in tvoja

Fabule ino pesmi (1836):	hodi! Hram ſe s’ mitoj ne dobí, ˛Sodba to ne dopuſtí: Vboshni! ti virt hrama bodi! «« ˛Shtajarez! povéj mi sdaj, Gdé
Fabule ino pesmi (1836):	potêknem. Gda pridem k’ tebi, pervo je, Ponishno te posdravim: Dopuſti meni, proſim te, Da ſe kraj té poſtavim. Jas smêknem
Življenja srečen pot (1837):	opominvanja ſvoje matere, ne poſluſha opomnize ſvoje veſti, in Bog dopuſtí, de ſe pravo vero sapuſtivſhi Avguſhtin v' krivo véro smoti

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vse v stanico gnalo, ga viditi. Peter pa tega ni dopustil; vsi so mogli tiho in mirni biti, de bi nesrečniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Ker nočemo reči, da je župan Kecelj te nepravilnosti nalašč dopustil, moramo si le misliti, da je on popolnoma neveden o
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	pošten mož, in še celó poprijaznil se je žnjim. Dopustil mu je, poganjati drobnico na paši do njegove ograje, kar

Deborah (1883):	Ana (se obesi župniku na roko). Ujic, branite ženo! Ne dopustite, da se jej kaj žalega zgodi. Vsi. Judinja! Judinja!
Gozdovnik (1898):	uzrok, zakaj mi streže po življenju. « »Kteri je uzrok, sennor? « »Dopustite, da ga zamolčim! Pristava, kaj je res njegova last? Če

Ferdinand (1884):	mi, stari ljudje, ne bili dočakali, da bi bil vrha dorastel ter nastopil gospodarstvo. Ali velika sreča bi bilo to za
Izidor, pobožni kmet (1887):	skrivnostih sv. vere vže v svoji nežni mladosti. Ko je dorastel, si je vestno prizadeval v spoznanji teh skrivnosti od dne

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) ohrovt. Vzemi zeleniga ohrovta odberi debelo perje in štorže
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) rajž z jagnjičevim stegnam. Duši mladiga jagnjeta bedro v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Smetenov štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi polivki. 147.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čista grahova župa, ktera je dobra per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit dobro otrebi

Kuharske Bukve (1799):	torta. 141. Pęſna torta. 142. Kaſtánova torte. XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana riba. 144. Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni
Kuharske Bukve (1799):	XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana riba. Shęſt ſardel operi, inu keſhíze odberi, jeh

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z mesno župo zali, ali odrastelke z njo dobro prekuhaj. Dušene (dinstane) kolerabe.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ogreta biti in ta jed se precej na mizo da. Dušene (dinstane) pražole. Deni v kozo dobro stolčene in osoljene pražole

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumeno prežganka napravi in repi perdeni, de z njo zavre. Dušeno (dinstano) korenje. Korenje ostergaj, kakor rezance (nudelne) zreži, v srovim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno. Za
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	položi bedro vanje in pusti ga dobro z njimi zavreti. Dušeno (dinstano) koštrunovo bedro. Do mehkiga ga duši (dinstaj) s korenjem

Zlata Vas (1848):	dolžnosti misli, ne pa na plačilo in hvalo. Glej, ljuba dušica, Bog gotovo tudi enkrat dobro plača, kakor vse hudo têpe
Revček Andrejček (1891):	naredil! — Ti si malopriden človek! Pavel (boječe in sočutno). Franica, dušica moja! Pojdi, popeljem te v sobo! (Pelje jo v hišo

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	na perse vdarli, * oppravlenu je blu vse. 6. Ouwoge revne dushize! * kje se ſnaidete vi ſdej? * te ſtraſhne pekla temnize vash
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	vſhivat’ sam sebe, ’Nu vidit’ svoje oblizhje: Tu ſamakne vse dushize. 34. Nebu be na blu vezh nebu, Pekl be na
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	krona, Kjer Bug dobre della lona. 30. Vse so kronane dushize. Vse so krayli, ’nu kraylize, O nebu! krayleſtvu srezhnu! Kjer

Blagomir puščavnik (1853):	je bil en malo česnast; gospi, to ste pa mile dušice. Zapel sim jima pesmico. In jokate ste se. — ”Da, pri
Blagomir puščavnik (1853):	nekdanjih veselih dni nazaj ne pošlje vam vsaj pošilja usmiljene dušice, ki vam zamorejo tužno serce pokrepčati. ” ”Res je taka, odgovori

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zheshzha. TV 4. TERPLENIE. Oni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves vso tvojo prasveto kri jas tabe prosim vsemi mojo dvshizo vtvojo prasveto kri Amen. Ozha nash zheshzhanasi.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv vto mvezh vtvoija grenzhiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga Krisha katieri je biv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo notar vgvobozhino tvojeh pra S. S. ran Amen. Ozha nash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perporozhim inv saklenam sedei inv na venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te pra S. S. S. Troize inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is velko Jeso rekli ana leshi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 8 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

Kemija (1869):	mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff
Kemija (1869):	v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis, ki se pa tudi hipoma, privzemši si kisleca iz
Kemija (1869):	Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle
Kemija (1869):	Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345.
Kemija (1869):	510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438.

Kemija (1869):	Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345.
Kemija (1869):	žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka duší, ter se mu na persi vleže. Ako se pa dušnik
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat tako dolgo duši (dinstaj), de je zadosti gostljato. Pečenkna polivka.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši, potem jo v skledo deni, s polivko poli in na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge
Izidor, pobožni kmet (1887):	kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Nehaj, Oroncij, jaz sem tvoja sestra Miriam! ” Strast ga je dušila, ko je Fulvij zahripal: „Lažeš ! Pusti mi svojo žertvo! ” Zdaj
Deborah (1883):	a ti si mi tekala naproti krotko in ljubeznjivo in dušila moj srd. Moje srce se je motalo, kakor list v

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se meso s tim pokrije. Ko se je do mehkiga dušilo (dinstalo), se iz nje vzame, polivko od zelenjave odcedi, pusti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlico moke, perdeni razsekljanje, potem pa, ko se je malo dušilo (dinstalo), perli eno zajemnico dobre mesne župe, dobro pomešaj, in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhavnico moke in perli potem, ko se je zopet malo dušilo, en bokal dobre mesne župe. Dobro prevreto deni na opečen
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in nekej tudi razsekljanih sardelj in, ko se je nekoliko dušilo (dinstalo), na v skledo djano ribo deni. Pečena jegulja. Jegulji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bila velika teža na njo padla, tiščalo jo je in dušilo, pa nekaj vročega se jej je vlilo čez persi. Prijeten

Kuharske Bukve (1799):	inu istręblen ſe navlęzhe s' ſhpeham, ſe dene v' koso duſhiti ali dinſtati, dokler poſtane mehek inu rumen; poſębej ſe naredí
Kuharske Bukve (1799):	dęle vina, jęſiha inu vode, puſti jo pokrito pol ure duſhíti na sherjavzi; operi tri ſardęle, sręshi jeh s' peterſhilam inu
Kuharske Bukve (1799):	po verh nję natręſi, pokri, puſti en zhaſ na sherjavzi duſhíti; potle en pitni kosarz vína perlì, ſok od pol lemóne
Kuharske Bukve (1799):	pezhene ręsine od ſkritiga meſa — Se snajo tudi tę resine duſhiti v' kosi na visho, kakor je popred Nr. 109. rezheno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	57. KAPITL. Spet satatuino an skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ponozhi se jma tu sgoditi inu pertam dele Morta vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se majo tu

Sacrum promptuarium (1695):	hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi
Sacrum promptuarium (1695):	ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu
Sacrum promptuarium (1695):	bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha
Sacrum promptuarium (1695):	bogatishi je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je
Sacrum promptuarium (1695):	tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler
Sacrum promptuarium (1695):	nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia

Biblia (1584):	more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla
Branja, inu evangeliumi (1777):	der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon
Branja, inu evangeliumi (1777):	on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je djal k' njemu: Ali ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de nas je toliko skupej! ” Tudi iz Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta z navadno kramo tukaj bila. — Še nekaj. Mnogo
Botanika (1875):	dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali
Gozdovnik (1898):	se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa smiraj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dolgo govoriti. Kér čas in prostor tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni
Robinson mlajši (1849):	brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se
Zlata Vas (1850):	sabljo, na persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot
Mineralogija in geognozija (1871):	v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so